Poštnina paviiUrma. iAr 4, ib i ’ .i.. UiiUI iaii;1 miii; u) 111 Strokovni Hit n povzdifo gostilničarskega obrta. Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". g Ust izhaja 20. vsakega meseca. — — Za dane v „Zvezl" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din 5-—; posamezne Številke 2 Din. Cena Inseratom: enostolpno 1 potit vrsta Din 2-—, vključno davek. Uredništvo ta upravnlštvo je v Ljubljani * Gosposvetska cesta štev. J6. • Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ta objave Je pošiljati do 10. vsakega me-===== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ===== Štev. 8. V Ljubljani, 20. avgusta 1929. Leto XVI. Opustitev vodenja registrov pri prodajanju alkoholnih pijač. Prizadevanje zvez in drugih organi« zacij za odpravo registra' pri prodajanju žganih pijač se je le deloma posrečilo. V splošnem je bilo mnenje, da je ta kontrola popolnoma odpravljena, ven« dar pa temu ni tako. Dobili smo toza« devni odlok finančnega ministra z na« ročilom, da vsebino priobčimo na sploš« no znanje svojih članov. Istina je, da je ministrstvo financ vodenje registra za manjše kraje odpravilo, v ostalih krajih pa so točilci in prodajalci alkoholnih pi« jač, to je vina, piva, žganja itd., še na« dalje dolžni voditi register. Predmetni razpis ministrstva financ uvodoma pri« znava, da je vodenje registra o nabavlje« nih in prodanih pijačah za kontrolo pro« meta neobhodno potrebno. V malih in zakotnih krajih pa niso redki slučaji, da točilec ne zna pisati in da ne more vo« diti registra ter bi težko dobil osebo, ki bi zanj opravljala to delo, ako ga sam ne zna'. Da se taki slučaji preprečijo in točilci obvarujejo kazni, odreja ministr« stvo', da morajo registre o nabavljenih in prodanih količinah alkoholnih pijač, voditi samo točilci in prodajalci, ki ob« ratujejo v krajih (mestih, trgih, vaseh in naseljih), ki imajo preko 2000 prebival« cev. Za preprečenje zlorab te ugodnosti, morajo finančne kontrole večkrat, a naj« manj enkrat na1 mesec, nenadno kontro« lirati točilce, ki niso dolžni voditi regi« stra in se ob tej priliki prepričati, koliko znaša njihova zaloga alkoholnih pijač. Ne glede na priznano ugodnost se mora vsak točilec izkazati s potrdilom o pla« čani trošarini za količine alkoholnih pi« jač, katere ima na zalogi. Ostane torej še nadalje obveznost, da mora biti vsa« ka količina alkoholnih pijač kakor do« slej krita z dokazilom, da je trošarina plačana. Glede števila prebivalstva, ki je me« roda j no za določitev, kje naj se vodi predmetni register in kje ne, je finančna direkcija odredila, da je merodajno se« danje število prebivalstva, če je to šte« vilo uradno vsaj po občini ugotovljeno in znano. Tam pa, kjer sedanje število prebivalstva dotičnega kraja ni znano, je merodajno število prebivalstva, ugo« tovljeno v letu 1920. S priznano ugodnostjo glede vodenja registrov je finančna uprava vsaj de« loma upoštevala utemeljena prizadeva« nja gospodarskih krogov, ki se že leta bore proti registrom. Borba ne gre za to, da se otežkoči kontrola, torej ne za to, da bi se intere« senti izognili plačilu državne trošarine, temveč edino in izključno zato, da se preprečijo težave, ki so zvezane z vod« stvom registra. Finančna uprava ima za zavarovanje državne trošarine na' raz« polago tako učinkovita sredstva, da bi se smela brez nevarnosti za svoje in« terese odreči registrom, ne le v manjših krajih, ampak povsod. Prvi korak v tej smeri je storjen. Prepričani smo, da bo finančna uprava sedaj, ko je registre delno opustila, uvi« dela, da je učinkovita kontrola mogoča tudi brez registrov. Zvezina poročila. Skupna odborova seja Zveze gostil« ničarskih zadrug v Ljubljani se je vršila dne 14. avgusta 1929 ob 10. uri dopol« dne v prostorih predsednika g. F. Kav« čiča. Navzoči so bili zastopniki zadrug za Ljubljana: gg. Krapeš; Dachs in Ste« pič, za ljubljansko okolico gg. Kuhar in Šušteršič, za Vrhniko nač. Benčič, za Kranj nač. Vozelj, za Tržič nač. Rueh, za Bled nač. Rus, za Železnike odbornik Tahler, za Škofjo Loko župan Hafner, za Novo mesto nač. Zurc, za Vel. Lašče nač. Kavčič, za Zagorje ob Savi nač. Gr« čar, za Ribnico nač. Bregar in podnač. Lovrenčič, za Trbovlje nač. Dolinšek, za Lož nač. nam. Benčina, za Cerknico nač. Zgonc, za Črnomelj g. Skubic, za Laško podnač. Majcen, za Brežice tajnik An« tončič, za Sevnico nač. Lamper. Dnevni red k razpravam je bil sle« deči: 1. Poročilo in razgovor o pristopu k središnjemu savezu v Beogradu. 2. Sklepanje ali se je pridružiti strem« ljenju organizacij gostilničarstva izven Slovenije za ustanovitev samostojne go« stilničarske komore ali zbornice. 3. Razprava k predlogom za preured« bo taksnega zakona glede točilnih in ra« čunskih taks. 4. O predlogih za preuredbo trosa« rinskega1 zakona in pravilnika glede na' odpisovanje na osušiteV in drugo. 5. Razprava k preuredbi naredbe o delovnem času oziroma o počitku dclav« stva v gostilničarskih obratih. 7. Poročilo o gostilničarski Samopo« moči. 8. Raznoterosti. Predsednik g. Kavčič konstatira ob določeni uri sklepčnost in omenja, da so gg. odborniki že iz vabila razvideli nuj* nost današnje seje, katere dnevni red je razdeljen in naj se preide takoj k raz* pravi prve točke dnevnega reda. Nato predstavi navzočega zastopnika Trgov* ske zbornice g. dr. Pretnarja. Tajnik poroča o dosedanjih sklepih občnega zbora in sej in o vzrokih, radi katerih se je odlašalo toliko časa z ofi* cijelnim pristopom k središnjemu savezu v Beogradu, vendar pa ves čas njegove* ga obstoja imelo najprijaznejše stike s sodelovanjem. Ker se v novejšem času pojavlja čim več nujne potrebe, da so gostilničarske organizacije čim tesnejše spojene in da imajo na sedežu zakono* dajnih oblasti močno osrednjo organiza* cijo in končno, ker so odpadli vzroki, ki so bili dosedaj ovira pristopa, je želeti, da se to formalnost definitivno sklene. Gospod predsednik razloži, da bi po prejšnjih zahtevkih zveze za prispevek članarine bilo plačevati nad 70.000 Din letno, na kar nikakor nismo mogli pri* stati, je sklenil upravni odbor centralne zveze članarino na pavšalni znesek 500 dinarjev mesečno, kar upamo, da bo* demo lahko zmagovali proti temu, da se sklene na bodočem občnem zboru po« birati po 30 Din od vsakega člana za* drug kot prispevek k Zvezi', vsi navzoči so pomen in potrebo vzdrževanja središ* njega saveza v Beogradu soglasno pripo* znali ter je bil predlog za pristop brez ogovora sprejet proti temu, da se nudi naši zvezi tudi primerno zastopstvo v odborništvu oziroma v načelstvu središ* njega saveza. K drugi točki so se oglasili razni go* vorniki s poudarki, da se sedanje zbor* nice ne potegujejo zadosti uspešno za gostilničarstvo, katerega se hoče na vse strani k tlom pritiskati in se spušča vseh mogočih vrst točilstvo k obratovanju, kar ugonablja redno gostilničarsko obrt, bi bilo tedaj pridružiti se idejam gostil* ničarstva izven Slovenije z zahtevo po ustanovitvi lastne gostilničarske komore ali zbornice. K temu je podal g. dr. Pret* nar predvsem naznanilo, da je novi obrt* ni zakon v osnutku, kateremu je dala zbornica svoječasno pravilne nasvete in predloge, po katerih ima' biti tudi go* stilničarska obrt pravilno urejena in za* ščitena s posebnim poglavjem v zakonu. V nadaljnjem poudarja, da ima po* sebno v ljubljanski zbornici gostilničar* stvo zelo primerno in marljivo zastop* stvo ter morejo ti zastopniki sami izpri* čati, da se ni v tej zbornici gostilničar* stvo najmanj zapostavljalo, marveč je uživalo ravno isto zaščito in obrambo svojih inresov, kakor drugi sloji ter prav iz dobrohotnih ozirov do gostilničarske obrti svari pred izločitvijo, kajti če en* krat zbornice ne bodo imele zakonite obveznosti delovanja tudi za gostilničar* ski stan, jim ne bo treba jemati do tega nikakega obzira in bi se položaj gostil* ničarstva z osvojitvijo lastne komore prav nič ne izboljšal, ker bi ga potem drugi stanovi, s katerimi je gostilničar* stvo sedaj v skupni zbornici, ne upošte* vali in imeli proste roke neobzirnosti na* pram njemu. Nadaljni govorniki so se zavzemali za skupnost, poudarjajoč tudi nova fi* nančna bremena, ki bi nastala z ustano* vitvijo lastne zbornice ter velike odda* Ijenosti, ako bi se ista ustanovila v Beo* gradu ali kjerkoli drugje, torej za enkrat nikakor ne kaže te iefeje podpirati ter se je nato na predlog g. Kavčiča storil sklep ostati pri sedanjem sistemu skup* nosti, zahtevati pa, da se z zakonom do« loči, da se ustanovijo pri vseh zbornicah posebne samostojne sekcije specialno za gostilničarsko obrt. Kot posebna komo* ra pa naj velja središnji savez v Beo* gradu. Pri razpravi k predlogom za preured* bo taksnega zakona glede točilnih in ra* čunskih taks se priporoča avdijenco pri finančnem ministru z zahtevkom, da se točilne takse in one na računske lističe ukinejo. K spremembam trošarinskega zako* na naj se doseže, da se kontrola, kjer ni potrebna, opušča, odpisi naj se ne vršijo le po določbah mrtvih črk, ampak po dejansko konstatiranem stanju. Glede mošta ni predpisavati nikakega skrajša* nega roka, marveč veljaj za mošt, do* kler ni vino samo po sebi izčiščeno. V slučajih, da postane vino nesposobno za točenje, se mora dati doseči povračilo za plačane trošarine, če se je moralo dati vino kuhati za žganje, katero se mora itak vnovič kot tako zatrošariniti. Z ozirom na splošno slabo finančno sta* nje se mora izposlovati pri plačevanju trošarin, da se tudi pri manjših zalogah dovoljujejo obroki, in sicer že pri mno* žinah od 10 hi naprej. V splošnem naj se deluje na to, da bi bile založne kleti ali sploh zaloge, čeravno niso posebej vkletene, oproščene takojšnjega plačila trošarin, da pa se plača vsakokrat tro* sarina sproti, takoj ob času, ko se de* nejo pijače na pipo, oziroma nastavijo za nadrobno prodajo ali neposredni konzum, kakor se je to v prejšnjih ča* sih vedno toleriralo, da se plača le od tiste množine, ki se jo nastavi za na* drobno točenje. K razpravi za preuredbo naredbe o zapiranju trgovskih točilnic in preure* ditvi uredbe o delovnem času v gostilni* ških obratih se prečita referat, katerega ima podati zveza v svrho sestavitve to* zadevne resolucije na kongresu v Beo* gradu in odobri. O zavarovalni blagajni gostilničarske samopomoči poda tajnik poročilo o de* lovanju, o stanju smrtnih slučajev, o sta* nju vplačanih prispevkov in izplačanih posmrtnin, kar se istotako vzame na znanje. K raznoterostim poda g. dr. Pretnar nekaj važnejših točk, za katere se mo* rajo organizacije gostilničarjev zanimati, da bodo sprejete v obrtni zakon, da dobi ta stan s tem zakonom primerno zaščito. Na željo Zveze gostilničarskih za* drug v Mariboru, da bi se tudi Zveza v Ljubljani zavzela za to, da bi finančna uprava obveščala zadruge o podeljevanju pravic, spremembah, prenosih, opustit* vah ali odvzetjih le potom Zveze, zboro* valci kot predsedniki zadrug ne reflekti* rajo na tako izpremembo, pač pa na iz* popolnitev zadeve tako, da obvešča fi* nančna uprava o vseh obratnih izpre* membah točno zadruge in poleg zadrug samih tudi zveze, v katero svrho naj se finančni upravi stavijo na razpolago po* trebni formularji. Glede osebnih pravic bodisi omeje* nih ali neomejenih, se izreka splošna za* hteva, naj se pri osnutku obrtnega zako* na predlaga, da je dokaz usposobljenosti povsod doprinesti. V splošnem pa, da pridejo vse za gostilničarsko obrtne za* druge po prejšnjem avstrijskem zakonu veljavne določbe zopet v veljavo. Proti utesnitvam obratovanja dvakrat na me* sec v rudokopnih krajih, posebno v Tr* bo vi j ah, naj se z vsemi zakonitimi sred* stvi postopa. Istotako proti samostojnim davščinam, ki niso doklade, ker vse take šikane merijo na popolno uničenje go* stilničarske obrti. Nadalje se nalaga delovanje na to, da se omilijo kazni prekoračenja policij* ske ure, da se doseže prepoved splošne* ga točenja v konzumih, ki imajo pravico le prodajanja na člane, fte pa vršiti obr* toma točilnega dejanja, kar se zgodi mnogokrat na plesih, novih mašah in drugih sličnih prireditvah. In končno po* roča zastopnik zadruge v Laškem, da je nastalo na štajerskem delu Slovenije ži* vahno gibanje za ustanovitev delniške pivovarne gostilničarjev, da bo na to, ako pride do tega sklepa, treba zvezam izvesti pobiranje tozadevnih podpisov in obveznostnih izjav vsega gostilničarstva, za katere množine se bo posameznik ob* vezal kot odjemnik. S tem so bile razprave končane. Na* čelnik g. Kavčič se zahvali vsem cenj. odbornikom za udeležbo, posebej pa se zahvali zastopniku Trgovske in obrtne zbornice g. dr, Pretnarju za njegove re* ferate in koristne nasvete, ter zaključi sejo ob 2. uri popoldne. Memorandum katerega je dala Zveza delegatom kot navodilo k razpravam kongresa v Beo* gradu dne 20. in 21. avgusta 1929. A) K referatu o projektu novega obrt* nega zakona bo težko zavzeti še pravil* no stališče, ker osnutek še ni razdeljen stanovskim organizacijam, zato se ne more podati o njem še primernega mne* n j a. Novi obrtni zakon mora vsekako vsebovati določbe, da spadaj gostilničar* stvo v kompetenco ministrstvo za obrt in trgovino in da se hotelsko gostilničar* ska in kavarniška obrt obravnava po obrtnih predpisih. Gostilnica ali restav? racija naj ne bo zapopadena pod ime* nom kafana, kajti kafana je v smislu slo? venskega pojmovanja vendarle kavarna (Kaffeehaus), nikakor pa zmes z gostil« ničarskim, prenočiščarskim in kavarni* škim obratovanjem. Javno točilstvo vseh pijač bodi pod* rejeno edinole gostilničarski obrti, nika? kor pa se ne sme podeljevati kakim po? stranskim strokam, ki so kot prodajalne ali trgovine. Organizacijam se mora dodeliti pra? vica oddajanja svojega mnenja pri dode? litvah krajevnih, osebnih in točilnih pra? vic o njih prenosih in sploh o vsakih iz? premembah v gostilničarski ali točilni obrti, ter pravica rekurza, kadar se pra? vice podelijo proti mnenju strokovne organizacije. Dodeljevanje pravic gostil? ničarske in točilni stroke pripadaj obrt? nim oblastvom prve instance, finančna uprava imej le pobiranje dotičnih taks v področju. V zadevi samostojnih komor za go? stilničarsko obrt smo v Sloveniji v pre? težni večini iz mnogih tehtnih razlogov za to, da ostanemo pri sedanjih obrtni? ških, industrijskih in trgovskih komo? rah, pač pa se mora čimpreje pri teh ko? morah vzpostaviti posebne sekcije, ki bodo zastopale samostojno samo gostih ničarstvo. Z zakonom o komorah naj se to ugotovi. B) K referatu o turizmu in prometu tujcev bi bilo priporočilno izposlovati odredbo, da je bodisi društvom, občinam ali posameznim podjetnikom, ki si v in? teresu tujskoprometnih interesov stavijo dolžnost zidati hotele, kopališča in dru? ge tujsko?prometne ali planinske izlet? niške odobnosti, dovoljevati od države, oziroma državi podrejenih denarnih in? štitucij cenen kredit ali brezobrestna posojila. Taka zahteva je upravičena, ker ima država od takega delovanja prva največji dobiček. C) Pri uredbi odpiranja in zapiranja1 hotelskih, gostilničarskih in kavarniških obratov se mora izposlovati odredbo, da imej gostilničarstvo, ki služi v obče pre? hranjevalnim razmeram, udobnosti tuj? stva in potrebam razvedrila ljudstva, najširše prostosti v svrho obratovanj in nikakih otežkocevanj1 pri prošnjah £a širši ali podaljšani obratovalni čas v po? sameznih slučajih. Nasprotno pa vse drugo obratovanje ali točarenje pijač, ki ni v rokah rednih gostilničarskih obrtni? kov, bodi podvrženo pri otvarjanju in zatvarjanju določbam za trgovine. . Glede zaposlenosti delovnega osobja, koder ni obrat tako ustvarjen, da bi tra? jak zaposlenost nad 16 ur, da ima usluž? benstvo polnih 8 ur nočnega počitka, ni možnost zahtevati dvojnega osobja, mar? več se mora dati takemu službencu, ki tudi ob nedeljah in praznikih deluje, vsaki teden nadomestni počitek celih 24 ur. Dvojnato osobje bodi le ondi na mestu, kjer so obrati malo da ne noč in dan odprti. D) Higijena v gostilničarskih obratih. O tej stvari je vsekako priporočljivo voditi vso pozornost; gostilničarske obra? tovalnice morajo voditi in vzdrževati vso snago, da ne vzbujajo neprijetnega vtisa gostov, vendar pa se naj tozadevni predpisi po deželi, koder so šibkejša fi? nančna sredstva na razpolago, posamez? nikom ne nalaga pretežkih adaptacijskih zahtev, samo da je lokal kakršnega ima? jo take male gostilnice na razpolago, v snažnem in zračnem stanju obdržavan. • E) Zakon o taksah se mora vsekako preurediti, bodisi da se točilne takse se? daj, ko ima država na trošarini velikan? ski dohodek, popolnoma ukine; ako pa bi se tega popolnoma ne moglo odpra? viti, pa naj se ta taksa razvrsti na več skupin in vse povsodi vsaj na polovico zmanjša in ocenjuje edinole po množi? nah iztočenih pijač, da se ne bo godila taka nečuvena krivica malim točilcem po deželi, kakor se je do sedaj. Pavšalna taksa od računskih lističev, katero se mora pavšalno plačevati v krajih, ki šte? jejo nad 2000 prebivalcev in kopališčih, mora brez nadaljnega biti ukinjena, ker je nečuveno, da mora ravno gostilničar od slehernega vstopivšega gosta odšteti poseben obulus, kar nima prav nobena obrt na svetu. Zakon o državni trošarini in pravil? nik k temu zakonu naj se v očigled pra? vičnosti vsekako izpopolni v toliko, da se splošno pri zatrošarinjenju odšteva na osušitev naj manj e 2% in pa da se z ozirom na dandanašnji težki finančni po? ložaj prebivalstva in obrtništva samega določi, da so sleherne množine pijač, ki ne pridejo takoj v neposredni konzum, proste zatrošarinjenja toliko časa, dokler se iste ne naznanijo v razpečavanje, ozi? roma v nadrobno razprodajo. Ta tole? ranča je bila prejšnje čase pri nas v Slo? veniji zakonito uvedena in ne more de? lati državi nobenih neprilik, prizadetim pa bi obratovanje velikansko olajševa? lo, ker jim ne bi bilo treba na enkrat zalagati in pa pogrešati tako velikanskih vsot. » F) Ker nam ni ideja o omejitvi krč? marskih kreditov popolnoma jasna, se bomo pridružili tozadevnim razlaganjem organizacije iz Osijeka. G) Nad gostilničarstvom zavese? nim policijskim taksam, je treba vseka? ko priti do odprave ali vsaj omejiti te MISLITE 2E SEDAJ na bližnjo zimo in nabavite si že sedaj dobro peč! ZEPHIR PEČ Z čez io greje eno peč kg drv ur Na zahtevo brezplačen popis. ZEPHIR TVORNIGA PEČI D. D. SUBOTICA Zastopstva v vseh večjih mestih. ' brezprimerno drastične zahtevke, ki se ponajvečkrat prizadetim brezobzirno nalagajo, ne vpoštevajoč nobenih olajše? valnih okolnosti ali jih je prizadeti zakri? vil ali ne, ter se naj izposluje enostavni način, da kadar je izkazana nujna po* trebnost, ki je nepredvideno nastala, da se v predhodni naznanitvi slučaja poli? cijskemu organu, plača drugi dan pri? merna malenkostna taksa za prekorače? no dobo policijske ure. Tudi druge ne? primerno visoke takse za eventuelne pri? reditve veselic ali drugačnih večjih se? Stankov gostov, se morajo primerna re? gulirati navzdol, posebno pa ni oportu? no, da se za asistenco varstvene oblasti mora plačevati še posebna taksa var? stvenm organom, katerega bi morala ho? norirati sama kot svojega uradnika. H) Strokovne gostilničarske šole so z ozirom, da je potrebno v gostilničar? ski obrti res strokovne izobrazbe, da do« spemo v tem pogledu na napredek, kate? rega hočemo pokazati napratn' tujstvu, ter v splošnem tudi na razvijajočo se kulturo, velika važnost, da se take šole ustanavljajo, katere pa naj bodo povsem le v rokah strokovnih organizacij in ka? katerim bodi zasigurana zadostna držav? Centralna vinarna d. d. V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11 Telefon 2573. Telefon 2573. opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. ,.Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. Pridite in poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! na finančna podpora. Take šole bi po* tem v primernih mestih prirejale in vo« dile posebne tečaje v kuharstvu, servirni znanosti, kalkulaciji, hotelskem računo« vodstvu, higijeni, blagoznanstvu itd. Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte povsod izrecno samo KOLINSKO CIKORIJO, naš domači dodatek za kavo. Načrt obrtnega zakona. Po vesteh iz Beograda bo načrt obrt* nega zakona v kratkem predložen vsem v poštev prihajajočim korporacijam v izjavo. Ta zakonski načrt, ki ga je izde« lala posebna komisija v trgovinskem mi« nistrstvu pod vodstvom načelnika gosp Krpana, je zelo obsežen ter bazira v glavnem na modernih načelih. Glede rokodelske obrti predpisuje usposobljenostni dokaz po dovršeni predpisani učni in pomočniški dobi, kas kor tudi mojstrsko preizkušnjo. Seznam rokodelskih obrti odgovarja v splošnem sedaj v Sloveniji veljavnim predpisom. Glede trgovske obrti predpisuje štiri« letno učno in pomočniško prakso ter usposobljenostni dokaz za vodstvo trs govskih knjig. Koncesijski sistem se je obdržal za večino onih obrti, za katere je predpis sano koncesijoniranje že po pri nas ves ljavnem obrtnem redu. Tiskarske obrti predvidoma v načrtu ne bodo koncesijo« nirane. Posebna določila vsebuje načrt glede stavbne obrti, ki jo deli v pet skupin: v graditeljsko (stavbniško), zidarsko, tes sarsko, kamnoseško in vodnjakarsko. Za stavbniško obrt predpisuje posebni stavbniški izpit, za ostale gradbene obrti pa poseben mojstrski izpit. Ta del zas konskega načrta se v znatni meri opira na: dosedanje obrtne predpise v napred« nih državah. V zakonu je urejena tudi gostilničar« ska obrt, in sicer z okvirnimi določbami, s čimer je dana podlaga za revizijo doses danjih določb, ki bazirajo na zakonu o taksah, odnosno na pravilniku o gostih nah in kavarnah. Glede nekaterih koncesijoniranih obrti vsebuje zakonski načrt posebne določbe in možnost, da minister za trgo« vino in industrijo predpiše usposobljen nostni dokaz. Za industrijska1 podjefja se skuša1 od gotove strani uvesti koncesijski sistem, tako da bi bila ustanovitev indu« strijskega podjetja odvisna od dovoljen nja pristojne oblasti, kar morda ne bi bilo v interesu razvoja naše industrije. Poleg tega urejuje načrt zakona v poseb« nem! oddelku razprodaje v trgovinah (ton zadevne določbe so bile z malimi spre« membami že pred kratkim uveljavljene z zakonom o razprodajah). Tudi razmerje pomožnega osobja je urejeno s posebnimi določbami, ki razn pravljajo o vajencih in pomočnikih. Non vost so posebne širše določbe glede obrtn nega šolstva. Predpisi glede strokovnih organizacij sledijo v precejšnji meri ureditvi tega vprašanja v naših pokrajinah. Zakon uvaja obligatornost strokovnih udruženj za trgovino, obrt in za industrijo. Pred« vidoma se bo uvedla tudi obligatornost za zveze teh udruženj. Dalje vsebuje za« konski načrt določbe glede sodišč dobrih ljudi, ki bi razsojala spore med člani udruženj in njihovimi nameščenci, ki iz« virajo iz delovnega razmerja. Vprašanje pristojnosti za izdajanje obrtnih listov se ima urediti v smislu predlogov splitske konference zbornic, po katerih naj bodo za izdanje obrtnih listov pristojne gospodarske zbornice, za izdajanje koncesijskih listin pa dr« žavna obrtna oblastva. Končna odločba o tem bo padla najbrž šele po zaslišanju korporcij. Kakor se čuje, nekaterim zbornicam dodelitev tega delokroga ni simpatična. Veliki gostilničarski kongres v Beogradu. V dneh 20. in 21. avgusta! so se vršila velika zborovanja gostilničarjev, kavarnar-jev in hotelirjev v Beogradu. -cj, dobro uvedeni prostori. Moderna Igradba, v pritličju trgovski lokal z vso opravo, gostilna (restavracija), lokal in vrt brez oprave. V prvem nadstropju sobe za tujce. Na razpolago je tudi po* trebno zemljišče. Pismene ponudbe na Franjo Jurkovič, Zagreb, Prilaz št. 6. Ujjjngjto marca mictrainlli vofla. mdaiila itd. Ljubljana, Slomškova ulica St 27 priporoča: •odavloo, pokalice, naravni malinov In oltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovao, nektar, kri ■talno oltronade, jabolčni blaar. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje Zaloga stekia, porcetana In svetHfk FR. KOLLMANN. Ljubljana dovoli gostilničarjem in kavarnaijem pri večji naročbl izdatno znižane cene. aravno vino iz lastnih racijonelno obdelanih vinogradov po ceni Din 6-—, 7*— in 8-— dobavlja in se priporoča CIGLAR in ORUG, podjetje vinograda, STUBICA poleg Zagreba. (Oemf;ottex la. češko opletene balone dobavlja fijuhljatta, {JCotnensfcega ulica št. 2C Telefon 3140. Telefon 3140. mr Vinska trgovina in restavracija Peter Stepič, Sp. Šiška 6 L! priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčenih naravnih dolenjskih, štajerskih in dalmatinskih vin Tel. 2171 ■u Ivan Javornik mesar, prekajevale« In izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov Ljubljana, Domobranska c. 7 Telefon »157 Telefon 3157 Stojnica: Šolski drevored poleg Zmajevega mostu — Veletrgovina Andrei Mejač v Komendi pri Kamniku priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih = vin............................. Veletrgovina katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca 1 OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA Telefon štev. 2255. ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z. Telefon štev. 2255. oddaja vino svojih članov * vinogradnikov oo nalugodnejSih cenah. Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Kongresni trg 2, v veži desno. ni SREČKO POTNIK, in drug Telefon it. 2110 JLjllHIjaiia, MetelkOVA ul. 1& Kač. pošt. hran. 11.612 parna destilacija esenc, eternili proizvodov 1.1. d. nudi: Sadne soke: malinovec, oranžni, limonov, bezgov, robidni sok, sadni grog, dodatek za čaj. Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt. Marmelade: marelčna svetla, „Nektar" melange iz jabolk in malin, jabolčna svetla, češpljeva Esence: rum in jamajca rum esenc i.t.d. Ji d 1—4 mm „IDEAL- istem času Najboljši v materijalu In konstrukciji so: šivalni stroji in kolesa znamke „Gritzner“ in „Adler“ za dom obrt in Industrijo. — Pie-tiln. „Dubied“, pisalni „Urania“, le pri JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. >. obroke) Poduk vezenja brezplačen apaxat %a tedanje &aCam. Pivovarna »UNION« v Ljubljani (Spodnja Si&ka) : : priporoča svoje izborne izdelke, kakor« marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dob* to tndl tropino In iladns cime, Id so kot ilvinska krm« selo priporočljivo. -Čl Zastopnik Oskar Raanacher, Ljubljana, Poljanska cesta 13/11. „IDEAL“-aparat je enostaven, lepe oblike, kovinski deli ponik-ljani, nož iz najboljšega jekla in reže najdebelejše salame čudovito precizno ter se rezanje debeline salamnih rezin od 1—4 poljubno regulira. Z aparatom se nareže v najmanj dvakrat toliko kot z avtomatičnim strojem, -ki stane do 50krat več kot „IDEAL"-apa-rat. „IDEAL“ se uporablja z največjo lahkoto brez vsakega predznanja. „IDEAL“ je neob-hodno potreben v vsaki delikatesni, gostilniški in mesarski obrti. Rogaško in Radensko Slatino, delikatese in veliko izbiro pražene kave nudi Sv. Petra cesta štev. 43 T. MENCINGER. LJUBLJANA. Bolaff io & sinova Ljubljana VII trgovina z vinom in žganjem Liublianska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. BJDBl JAN*. Kupujte le pri tvrdriati. ki Miljo v našem plašilu! AVGUST AGNOLA ■JSLPatent prijavljeni LJ UBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE < Jt i ' Raznovrstno mineralno vodo kakor: Rogaški Tempel vrelec, Stvria vrelec« Donati vrelec* Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec. M Nieder Selters, jj Franr Jožefovo grenko vodo* Hunyadi lanos grenko vodo* Gubersko Srebrenico orloorota A. Šarabon, Ljubljana. falatrgovina soacarliskagi mag* in glavne zalogi domačih In inozamsklh mineralnih voka. Ceniki na razpolago! I zalogi ib tudi nalbollla francoske galarte n iiičania vina oo zalo atzki tani. RHmRFiriFnFIPIFlFIRRFIFlFnRFlFIFIFIHFlR sakovrstna izborna pristna vina na debelo se dobe po najnižjih cenah v veletrgovini z vinom Milan Pazič, Ljubljana, Poljanska cesta „VEHA“ j Ljubljana, Gosposvetska cesta 8 r Telefon 27-56 Tovarna lesenih in plutovinastih zamaškov, krogelj in pip Hladilne omare -za led in automatične brez ledu. li* lil! I razpošilja od 5 kg naprej K. JARC Ljubljana, Hradeckega vas štev. 35 trgovina: Dunajska cesta štev. 7 Pristopajte k ..Samopomoči**! 'V [. mineralDili voda so-darite im. Ljubljana, Slomškova ulica št. 27 priporoča: sodavico in pokalice, naravni malinov in oitronov sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec nektar, kristalno ci-tronado in jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! PERJE, PUH IN KAPOK PRIPOROČA A. & E. SKABERNE. LJUBLJANA SODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izde transportiran tudi za hram ujem sode za e vina, kakor bo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repi* sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18. Jedilno orodje navadno in alpaca, voščeno platno ca na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapetniške žnore, nogavice za dame In gospode se kupi najugodneje le pri: blizu Pnširnovaga tpomaniki ob vodi. razliinega platna in Sifonov iz doma€ih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke ..Schroll A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA MESTNI TRG Stev. 10 Ugodne coneI Na željo vzorčil Glavna zaloga rudninske vode In veletrgovina špecerijskega blaga =?= I VAN J ELA ČIN, L JU BLJANA = nudi po najugodnejših cenah: Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vreleo, Radenski zdravilni vreleo Zahtevajte cenik! In razne druge domače In Inozemske rudnli Ustanovljeno 1888. Točna postrežba! K. & E. Skabernt Ljubljane Največja Izbtn toikesa to angleSkega QGQQQQQQQG)Q® $ G P RJE S £ »rab, kraste, lišaje odstra-V 7 njuje pri človeku in živa* lih Haftol -mazilo, ki je bre2 duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TBlfHOCZT, ttktrm, w UMkilana Savanlla. 000000000000 Mini a stt gostilničarske zadruge v UoUionl Gosposvetska o«sta fttav. te poereda|a breiplataa ■a vat tlaib« l*6oAa t v gostilničarskem obrtu : Qospo6arft Iz Lttiljane plačajo 1 Din, ■■ ■■sr ■ z de M e 4 Din. == . „ ToTarlil goatUnlčarfl 1 Poslu* tnjt« a« !• H|«die prilike. (Poeeni in nafbclf&e t TVOKMCA KONJAKA IN LIKEBJET F E L E Ž G A A R Si A £i fcerji t pelinkovec *livovka chartreuse brinjevce ♦ vanille grenčica ,.Zlatorog” rum ireaiiM „Femet« konjak vino vermout LJUBLJANA, Celovika c. 10 - Telefon 207i VIKTOR MEDEN Jele Ljubljana, Stara pot štev. 1 (poleg Leonišča) priporoča svoj priznano dobri » MAJARO NCKO V» špiritov in vinski ki« ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. Ustanovljena leta 1886. Telefon Stev. 2578. Izdaja in salaca Zveza rostflaKSarakUj ntut v LjoblfanL — Odlovom! grednfc Iti? Hereo*. — Za »Nar. tbkyno: Ff. frrrffiff