Leto LXVIII Poffnlna plaEaaa t gotovini f Ljubljani, v nedeljo, dne 8. oktobra 1940 4tev. 230 a Cena 2 din Naročnina me tečna 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul 6/111 SCOVENEC Telefoni erednUtre la ■ prave t «041. 40-01, 404», 40-04, 40-04 _ Izhaja vsak daa zjutraj razea ponedeljka ln daera pe praznike Cokevel račun Ljubljana številk* 10.650 ta 10.349 M inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka & Brezje Danes slave Brezje štiridesetletnico posve-čenja današnje bazilike, velike slovenske romarske cerkve, ki je po posebni milosti Matere božje postala duhovno središče Slovencev in pribežališče v nevarnostih in stiskah časa. Zato ni štiridesetletnica te cerkve samo zadeva Brezjanov in njihove fare, temveč tudi vseh častilcev Marijinih, ki so v tem svetišču bili deležni velikih milosti in tolažbe v dneh največjih bridkosti in pomoči v težavah življenja. Ln Marijin častilec je ves slovenski narod, ki je znan že od nekdaj kot narod Marijin, ki se zateka vedno pod Njeno varstvo. In še ni bilo slišati, da bi koga zapustila, ki se je obrnil k Njej za pomoč. In kdaj je bil klic utehe potrebnega srca bolj goreč in bolj proseč, kakor v današnjih nestalnih in nevarnih dneh, ko spet vsi kot iz enega grla prosimo: Marija, pomagaj! Ti, Kraljica miru — reši nas vojske! Ti, Kraljica Slovencev — brani in čuvaj svoj narod! Marija, pomagaj! Mariji Pomagaj je zgradil slovenski narod pred štiridesetimi leti novo veličastno cerkev, ki jo je postavljal deset let. Dane« stoji kot najvidnejši spomenik slovenske vere v Marijo, Mater, Priprošnjico in Srednico med ubogim in grešnim človekom ter božjim Sinom, ki ga drži milostno v naročju božja Mati! Ti, ki nosiš človeški bedni krik iz greha in trpljenja in stiske naravnost pred tron božji — bodi naklonjena slovenskemu narodu in reši ga stisk časa, v katerem smo zdaj, dvigni mu duhovno moč, da bo prenesel vse, kar mu pripravlja usoda in pripelji ga Bogu v naročje. Ti, zakladnica milosti! Kolikokrat je od življenja strt človek našel opore pri Tebi, kolikokrat se je dvignil iz blata življenja v sončno luč Tvoje milosti, kolikokrat je za-dobil pri Tebi dušni mir, in kolikokrat tudi telesno okrepčilo! Vera v Tebe mu je pomagala, Ti si ga potolažila in vlila moči v srce, ki je že slabelo in obupavalo. In tako je ta prostor, posvečen Tebi in Tvoji pomoči, postal romarsko mesto slovenskega človeka iz vseh naših krajev, ne samo iz krajev, ki jih meja črta v eno državno celoto, temveč iz vse Slovenije, ki je v srcih ljudi in v jeziku. Romarji iz Primorskega so prej kot Ljubljano, obiskali vedno brezjansko Marijo, romarji iz Amerike so se na poti v narodno središče ustavili vedno tudi v narodnem svetišču in se zahvalili Mariji za pot v domovino in jo prosili za varstvo v tujini. Kako lepa pot je bila pot Marije Brezjanske pred leti skozi slovenske vasi na Evharistični kongres v Ljubljano, kjer se ji je poklonil ves narod in jo pospremil nazaj v njeno bivališče z zastopniki vseh krajev. Marija z Brezij — Mati Slovencev, kronana po rajnkem svetniškem škofu Jegliču za Kraljico Slovencev, ves slovenski narod je Tvoj, vsa slovenska dežela je Tvoja, vsa duhovno združena Slovenija, ki meja ne pozna, pozna svoje središče: Tebe, Marija, na veličastnih Brezjah! Posrednico med nami in našim Bogom, Tvojim Sinom! Pomagaj nam! Zavest Marijine pomoči svojemu narodu je rastla tako med Slovenci, da so jo cele skupine in ves narod proglasile za Zavetnico svojo in svojo Zaščitnico. Ali niso bili eni prvih, ki so si izbrali Brezje za svoje shajališče prav tisti ljudje, ki so največ trpeli in bili najbolj potrebni njene pomoči? Naši vojaki iz svetovne vojske, ki so se že med svetovno vojsko posvetili vsi Njenemu varstvu. Vsako leto se odslej zatekajo k Njej, Kraljici miru, in se ji zahvaljujejo za njeno varstvo med svinčenkami sovražnikov, pa tudi prosijo za Njen mir, ki je mir ljubezni. Ali si niso slovenska dekleta leta 1938 izbrale Marijino svetišče za svoj kongres, kjer so dobile moči in voljo za delo med narodom v luči vere in požrtvovalnosti, v luči katoliške dejavnosti in katoliške karitativnosti? Ali niso prav ta slovenska dekleta ponesla Njene podobe v Rim v dar papežu kot simbol najdražjega, kar je slovenskemu srcu: ljubezni do Marije, ki nas vodi k Bogu? In vsaka družina se vsaj enkrat na leto posveti Njej, ki ji daje duhovno moč, ter se ji pokloni v Njenem avetišču na Brezjah? Zato je ta praznik brezjanske fare tudi praznik vseh Marijinih častilcev, vsega slovenskega naroda, vseh družin in posameznikov, ki se z vero zatekajo k Njej, ki usliši prošnji krik: Marija, pomagaj! Tako je brezjanska Marija resnično Kraljica Slovencev, kakor je čenstohovska Poljakov. In če so danes brez kraljestva ti naši bratje na severu, imajo svojo Kraljico, ki jih ne bo zapustila in jim bo dala moči, da se dvignejo iz ponižanja. Tudi pri nas je že pokojni dekan Skubic predlagal svoj čas v kongresni resoluciji, naj se napravijo koraki, da bo Sveta stolica tudi oficielno proglasila Marijo Pomagaj na Brezjah za Kraljico Slovencev, da bi jo slovenski narod s tem lepim, prelepim naslovom mogel klicati tudi v lita- Ugibanja o Brennerju Z gotovostjo trdijo samo to, da niso bili sprejeti nobeni sklepi glede vmešavanja Balkana in Španije v vojno in da ni bilo govora o mirovnih ponudbah Sklepi se tičejo pospešitve splošne vojaške in politične ofenzive proti Angliji Curih, 6. okt. b. 0 včerajšnjem sestanku Hitlerja in Mussolinija poroča rimski dopisnik »Bas-ler Nachrichten«, da se v tamkajšnjih političnih in diplomatskih krogih iz tega srečanja pojavljajo tri točke, za katere se z veliko verjetnostjo lahko trdi, da za sedaj še niso bili sprejeti nobeni sklepi. To so: 1. Na Brennerju ni bil sprejet noben sklep, da se Angliji pošlje mirovna ponudba. 2. Osiščne države niso sprejele nobenega sklepa, ki naj bi vmešal v vojno katero koli izmed balkanskih držav. 3. Na Brennerju ni bil storjen nikakršen poskus, da se Španijo vmeša v sedanjo vojno. Vprašanje Sovjetov Za zelo nezanesljive smatrajo merodajni krogi tudi govorice, ki se nanašajo na neposredni sestanek med ministri osiščnih velesil in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Moloto-vim, prav tako pa poročila o sklenitvi kakršnega koli pakta med osiščnimi državami in Sovjetsko Rusijo. Merodajni krogi trdijo, da o teh vprašanjih na Brennerju sploh ni bilo govora. Španija, Grčija, Sovjetska Rusija in Turčija predstavljajo v sedanjem vojnem položaju dovolj važnih problemov, da bi se o njih razpravljalo, toda glavno zanimanje osiščnih velesil je bilo na Brennerju posvečeno povsem drugim vprašanjem. Egipt in mir s Francijo Po informacijah rimskih diplomatskih in političnih krogov sta bila v središču zanimanja osiščnih sil tako v Berlinu kakor tudi na Brennerju in v Rimu predvsem dve vprašanji: 1. Pospešitev tn okrepitev vojne v Egiptu, pri čemer je treba upoštevati tesnejše tehnično sodelovanje osiščnih držav v Severni Afriki. To je zelo opravičljivo, ker je za časa rimskih pogajanj prispel iz Afrike v Rim tudi maršal Graziani, ki vodi na afriškem bojišču vojne operacije proti Angliji. 2. Poteza osiščnih velesil z namenom sklenitve miru s Francijo, da bi se na ta način odstranile vse še obstoječe ovire za popolno gospodarsko in politično obnovo Evrope, ter da se nato omogoči ožja povezanost Francije z osiščnimi državami za borbo proti Veliki Britaniji tako v Evropi kakor tudi v Afriki. S tem bi se osiščni velesili zelo približali končnemu uspehu. Govorice o miru v Berlina kot neresnično angleško propagando odločno zanikajo Berlin, 5. okt. b. Tudi danes v Berlinu merodajni krogi ne povedo nič stvarnega glede pomena in vsebine razgovorov, ki sta jih imela nemški državni kancler Hitler in šef italijanske vlade Mus-solini na Brennerju. Novice, ki so se razširile v mednarodnih krogih o tem, da je pričakovati novega vojnega fiohoda ali na mirovno ofenzivo osiščnih ve-esil, v Berlinu najodločneje zanikajo. Za mirovno ofenzivo pravijo, da je to novica Reu-terjeve agencije, ki bi rada prepričala angleški narod o težkem položaju osiščnih držav, ki da potrebujejo miru. Prav tako se ničesar ne govori o tem, da so se nanašali razgovori na morebitni vstop Španije v vojno_ proti Angliji ali o sklenitvi miru s Francijo. Novica o sklenitvi miru s Francijo je prišla v svet bržkone zaradi navzočnosti francoskega odposlanca Scapinijav Berlinu. Uradni krogi trdijo, da je njegov obisk popolnoma druge pri-rode. Scapini je v Berlinu zaradi rešitve vprašanja francoskih ujetnikov, katerih število je naraslo na 1,800.000 oseb. Poročila o mirovni ofenzivi pa so se razširila zaradi prihoda Ottona Abetza v Berlin. On je namreč nemški odposlanec pri vojnih oblasteh v Parizu. V Berlinu trdijo, da niti ena niti druga možnost ne obstoja, ker niti Abetz niti Scapini nista moža, ki bi mogla voditi mirovna pogajanja. Na drugi strani pa so prepričani, da je glavna tema razgovorov na Brennerju bila novo nastali položaj po podpisu trozveze Berlin-Tokio-Rim. Vsekakor so nemški in italijanski državniki na Brennerju govorili o potrebi, da tudi v bodoče obdržijo pobudo tako na vojnem kakor na diplomatičnem polju v svojih rokah ter je bil pri nijah in v vseh svetiščih svoje lepe domovine. In tudi to: naj se svetišče Mariji Pomagaj na Brezjah proglasi za narodno svetišče vseh Slovencev, kar v resnici že je in ker si ga je narod sam že izbral. In ali se ne zdi, da bi morala imeti vsaka slovenska družina podobo te svoje Kraljice in Matere v svoji hiši, da bo tako res vsaka družina in ves narod posvečen Njej, Mariji Pomagaj. In tako je današnji dan, ko je brezjansko svetišče obdano a cvetjem in veseljem, ob njem zbrana tudi slovenska katoliška javnost in prosi z romarji vred, ki so danes srečni pri Mariji na Brezjah, iz vsega srca hi z vso vero: Pomagaj nam, Marija, v teh težkih dneh, reši nas iz stiske in daj nam svoj mir, Kraljica miru, pomagaj! tern izdelan načrt za nadaljnje vodstvo vojne zaradi teženj, ki se kažejo na mednarodnem polju. Tudi govorico o angleški mirovni ponudbi zanikajo Curih, 5. okt. b. »Basler Nachrichten« ugotavljajo po svojem berlinskem dopisniku, da je danes glavno vprašanje, ki prevladuje v mednarodnem političnem življenju, nadaljevanje vojne ali sklenitev miru. Ako iz številnih ugibanj, ki so se V Rimu zatrjujejo: „Nobena zarota proti miru balkanskih držav..." pojavila po tem Bestanku, izluščimo ono, ki ima najboljšo podlago in je najbolj verjetno, je treba izbrati sledečo razlago: Osiščne države delajo priprave za še hujšo vojno in politično ofenzivo proti Angliji. Uspeh tega novega razvoja bi moral priti do izraza v najkrajšem času, morda že v nekaj dneh. Razlago, da so se na Brennerju razgovarjali tudi o mirovnem predlogu, ki da ga je s posredovanjem Španije baje izročila Anglija osiščnim velesilam, pa je treba zaenkrat odkloniti kot neosnovano. *nn, 5. oktobra. V. V odgovornih političnih *rogih poudarjajo glede na sestanek na Brennerju, da je ugibanje o tem, kaj sta voditelja Italije in Nemčije sklenila, prazno, ker tega nihče ne bo izvedel, dokler ne bodo začeli govoriti dogodki sami. Na vsak način se na Brennerju ni zasnovala nobena zarota proti miru držav, ki niso v vojni. To je treba predvsem poudariti, ker angleška propaganda skuša vznemiriti nevtralne države, češ, da v prvi vrsti njim pretijo nevarnosti od ukrepov velesil osi. Naj nihče ne verjame tem glasovom, ki imajo svoj namen, pišejo italijanski listi. Te ugotovitve se nanašajo na vesti, ki io prišle iz krogov zahodne demokracije, kjer skušajo tolmačiti brennerski sestanek kot začetek nekega nastopa med drugim tudi na jugovzhodu. Rimski glas opozarja, da velesile osi takega namena nimajo in da zato takim govoricam ne gre nobena vera, ker so izključno propagandnega značaja in predstavljajo spletkarjenje proti Nemčiji in Italiji. V vseh komentarjih, ki se slišijo v Rimu iz ust merodajnih mest, naglašajo, da velesile osi dobro vedo, kakšni zapletljaji bi mogli nastati na balkanskem prostoru in da so zato storile vse, da se mir na jugovzhodu ne bo kršil, ker je to v največjem interesu držav, ki so v borbi z Anglijo in imajo trden namen Anglijo osamili in njen imperij streti. Balkan bo ostal miren in nevtralen, če tam dobro razume svoje koristi. V Rimu hkrati poudarjajo, da Anglija nima ničesar upati od Sovjetske zveze, ki jft glede jugovzhoda istih nazorov kakor velesile oai in jih v tem pogledu popolnoma podpira. Suner se je vrnil v Španijo 0 zadržanju Španije so bili samo diplomatični razgovori Rim, 5. okt. AA. Štefani. Španski notranji minister Serano Suner je odpotoval danes z letalom v Španijo. Na letališču so ga pozdravili zunanji minister grof Ciano, generalni tajnik fašistične stranke Muti, državni podtajniki notranjega ministrstva in predsedništva vlade, španska veleposlanika pri Sv. stolici in Kvirinalu, kakor tudi zastopnik nemškega veleposlaništva knez Bismarck. Pred odhodom sta imela grof Ciano in minister Suner krajšo konferenco. Madrid, 5. okt. b. Rimski dopisnik »E1 Puebla« poroča svojemu listu, da se v Rimu splošno vprašujejo o vzrokih prihoda Sunerja v Rim, ker je imel vendar že v Berlinu priliko sestati se z Ribbentro-pom ter z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. >E1 Pueble« pravi, da sta za to dva vzroka: 1. Suner je izrazil vljudnost in prijateljstvo Španije nasproti Italiji, želel pa je tudi osebno govoriti s šefom italijanske vlade Mussolinijem. 2. Izraz globokega prijateljstva avtoritativne Španije do fašistične Italije. Dopisnik lista dalje trdi, da za sedaj ni nič novega, kar bi bilo omembe vredno kot posledico ber-linsko-riniskih razgovorov. Vsa senzacionelna ugibanja okoli teh vprašanj so brez podlage. Položaj Španije se za sedaj ne bo spremenil, ker je jasno, da so se_ glede Španije vodila samo diplomatska pogajanja. Ako se bodo ta vprašanja v dogled-nem času spremenila, zaenkrat ni mogoče predvideti, jasno pa je, da bo Španija ostala član politične strukture, ki ji narekuje nova ureditev Evrope. Obrambni ukrepi v Ameriki Skupni ameriško-kanadskl obrambni načrt Halifax, 5. okt. AA. Reuter. Ameriško- kanadski obrambni odbor je objavil, da je bil izdelan obrambni načrt, s katerim se vsak trenutek lahko prepreči vsak morebitni napad. Predsednik ameriške delegacije La Guardia je izjavil naslednje: Prepričan sem, da smo opravili delo, za katero se lahko reče, da se prvič pojavlja v zgodovini naših dveh držav. Vsi sklepi, ki jih je obrambni svet sprejel, bodo predani obema vladama. Newyork, 5. okt. Iz mornariških krogov poročajo, da bo ameriško brodovje zopet izplulo na Tihi orean. Dalje trdijo isti krogi, da Amerika zaenkrat ne bo pošiljala svojega brodovja v Singa-pur, ker se hoče izogniti že itak napetemu ozračju med Japonsko in Ameriko. Stockholm, 5, oktobra, m. Europa Press, Časopisje objavlja senzacijo, da je ameriška vlada sklenila odpoklicat« glavni det svoje vojne mornarice iz evropskih voda. Sklep se je že pričel izvajati. Kontrolno službo v teh vodah bodo sedaj vzdrževale angleške ladje. Izjava mornariškega ministra Washington, 5. okt. t. Mornariški minister Knox je danes policijskim častnikom izjavil: »Ako bi se zgodilo, da bi bila Amerika izzvana, bo nasprotnika srečala s svojim brodovjem na visokem morju, kakor tudi s svojo armado na suho-zemskih bojiščih. Naša dolžnost je, da poskrbimo, da jima nikdo ne vpade v hrbet, ko bosta izpolnjevali svojo nalogo. — Nato ie Knox govoril o tro-zvezi med Nemčijo, Jakonsko in Italijo ter dejal, da je zveza očitno naperjena proti Združenim državam. Toda Amerika se ne pusti strahovati. Preizkušnja bo kmalu prišla. Ne vemo, če bo preizkušnja na bojišču, ali samo preizkušnja železne volje, to ve samo Bog. Kjerkoli bo, jo bomo vzdržali. Poskrbeli bomo, da se v državi ne bodo nahajali ljudje, ki bi ji mogli škodovati, kadar se bo borila. Na vojno bomo pripravljeni, če pride. Do sedaj še nobene vojne nismo izgubili. Danes je za nas jasno, da če pride Anglija pod udarci svojih nasprotnikov, potem smo mi na vrsti, ki bomo obdani od njih. Grožnje Japonske Tokio, 5. oktobra. (Europa Press.) Predsednik japonske vlade knez Konoje je imel danes govor o japonsko-ameriških odnošajih. Predvsem je govoril o reakciji Združenih držav na sklenjeno tro-zvezo, za katero VVashington smatra, da je naperjena proti Ameriki. Knez Konoje je izjavil, da je Japonska pripravljena priznati pravice in položaj Združenih držav v njihovi interesni sferi pod pogojem, da tudi USA priznajo pravice in položaj Japonski v Aziji, Nemčiji in Italiji pa v Evropi, V primeru, če bi USA temu nasprotovale in še naprej izzivale Japonsko, je Japonska pripravljena to izziianje sprejeti in stopiti v borbo z Združenimi državami. Nato je dejal časnikarjem, da je Japoska pripravljena storiti vse, da odstrani vzroke nesporazumov z Rusijo. Dodal je še, da japon-8ko-kitajsk| problem ugodno napreduje s pogajanji, ki jih vodi Japonska z nankinško vlado. Tokio, 5. okt. AA. DNB: Zastopnik »Ne\vs Servica« v Tokiu razširja nekako izjavo, ki jo je podal japonski zunanji minister, in po kateri naj bi bil izjavil, da bo Japonska napovedala USA vojno, če bodo Združene države še dalje trdovratno vztrajale na statusu quo na Tihem oceanu. Zastopnik zunanjega ministrstva je dejal, da je ta izjava brez vsake podlage. Zunanji minister od dne, ko je prevzel svoje posle, ni govoril z dopisnikom inter-nacional >News Servica«. Zemnnska vremenska napoved: Val dežja 6e bo razširil od severozahoda proti vzhodu. Nastopila bo postopna razvedritev, ki bo za jela v pnnnlHnnfkih urah severno polovico države. Poročila z bojišč Boji nad Anglijo Nemška poročila Berlin, 5. oktobra. AA. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram so močni oddelki maršala Soarla izvedli včeraj napade na vojaške objekte v Londonu in v njegovi okolici. Mnogoštevilni požari na severni okolici Londona, v središču mesta in na severni obali reko Temze potrjujejo učinek nemških bomb. Železniške napravo v bližini Coledga so bile tudi zadete. l)iugi napadi so bili izvedeni na pristaniške naprave tovarne vojne industrije, zaloge bencina, železniške naprave in letališča v jugovzhodni, vzhodni in sredni Angliji. Zadetki na hangarjih in letaliških zgradbah, močne detonacije, požari in oblaki dima so posledica nemških bomb. Na letališču ob prelivu Sv. Jurija je bilo uničenih znatno število letal. Nemške daljno-metne baterije so začele streljati na konvoj v Ko-kavskem prelivu ter ga prisilile, da se je umaknil y Dover. Včeraj in preteklo noč sovražno letalstvo ni Izvedlo napadov na Nemčijo. Ha/en letal, ki so bila uničena na letališčih, je sovražnik izgubil pri letalskih spopadih 5 letal, o nemških letal se ni vrnilo. Berlin, 5. okt. A A. DNB: Nad sto letal je bomburdirulo preteklo noč London in druge vojne cilje v jugovzhodni in vzhodni Angliji. Angleške letalske sile preteklo noč niso izvedle napadov na Nemčijo. Kljub lepemu vremenu ni bil učinek nemškega letalstva nič manjši. Nemško letalstvo neprenehoma leta nad Londonom in povzroča trajne motnje v gospodarskem živl jen ju britanske prestolnice. Težak položaj Londona potrjuje tudi uradni poziv britanskih oblasti, dn se morajo leseni deli iz porušenih londonskih zgradb uporabljati za zgraditev postelj v londonskih podzemskih postajah. Berlin, 5. okt. AA. DNB. V današnjih letalskih bilkah nad Londonom je bilo sestreljenih skupaj 29 angleških letal. Polkovnik Vieg je v tej borbi sestrelil 38. letalo. Od naših letal se niso vrnila tri. Pri danaSnjih letalskih napadih na London so bili poškodovani doki, skladišča in industrijske naprave. Nastali so novi veliki požari in eksplozije. Angleška poročila London, 5. okt. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo /a notranjo varnost objavljata, da so sovražna letala od snoči do zjutraj izvajala napade, vendar pa so ti napadi bili omejeni. Letala so v glavnem napadala London, nekaj bomb pa je padlo na jugovzhodni del Anglije, nekatere bombe pa so padle tudi na druge dele tlržave. V Londonu in njegovi okolici je bilo porušenih nekaj hiš, nekaj pa jih je bilo poškodovanih. Nekaj oseb je bilo ubitih, število ranjenih pa ni bilo veliko. V nekem mestu v jti£ovzhsauiezno in metala bombe na mnoge kraje Anglije. Oblačno in viharno vreme je letalske operacije oviralo. Večja skupina nemških bombnikov je prišla samo pod ustjem reke Temze, kjer so bombe porušile štiri hiše, in je hotela do Londona. Nad oblaki se je vnela bitka z našimi lovskimi letali. Manjši spopadi so bili tudi nad južno Anglijo, škoda, ki so jo bombe povzročile, je malenkostna, ker so večidel padale na slepo. Število smrtnih žrtev je majhno. Do 7 ure zvečer je bilo sestreljenih 25 sovražnih letal, devet angleških leta' pogrešajo. Letalo potopilo podmornico ^ London, 5. okt t. Letalsko ministrstvo poroča, da je neki bombnik vrste »Sunderland« napadel nemško podmornico, ki je hotela napasti angleško trgovsko ladjo. Podmornico so bombe zadele in je v nekaj minutah izginila v morju. Angleške razlage o škodi v industriji London, 5. okt. t. Reuter. Board of Trac.--(Trgovinsko in industrijsko ministrstvo) uradno poročata, da je škoda, ki so jo nemške bombe napravile pri angleški industriji, malenkostna in da tudi velike londonske industrije, ki so bile prizadete, normalno nadaljujejo s proizvajanjem izvoznega blaga, ki tudi redno odhaja. Industrije, ki so bile najbolj prizadete, so počivale samo dva dni in so v dveh do treh tednih prišlo spet na 80% dosedanje proizvodnje in bodo v kratkem dosegle staro višino. Toda tako hudo prizadetih industrijskih naprav je zelo malo. Na splošno dvomesečno bombardiranje Anglije angleške industrijske proizvodnje ni zmanjšalo niti za eno četrtino odstotka. Dvomesečni letalski napadi na Anglijo se morajo torej zapisati kot neuspeli. Siam pritiska na Indokeno ifichy, 5. oktobra. AA. Havas: Iz Hanoja poročajo, da je 1. oktobra večje Števila letal, ki pripadajo Tailandu (Siam) v skupinah po 20 do 40 letal letelo nad meio Mekonga med Indokino in Tai-landom. Prav tako poročajo, da so oblasti v Tailandu menile, da je potrebno okrepiti posadke ob meji Cambodge. Vsi ti pojavi, ki sicer nimajo velikega pomena, 60 v zvezi z ozemeljskimi zahtevami, ki jih postavljajo sedaj v Bangkoku. To postopanje je prav tako v zvezi s korakom siamskega poslanika pri francoski vladi dne 30. septembra. Po navodilih svoje vlade je že pred štirinajstimi dnevi sporočil francoski vladi nove zahteve po odstopitvi ozemlja. Francc«ka vlada je sicer odgovorila tako, da želi izvajati sporazum z dne 12. junija 1940. Ta sporazum je francoska vlada že sprejela, prav tako pa bi Tati vid dobil pristop do mekomgskih rek. Francoska vlada pa s tailansko vlado ne more govoriti o reviziji indokineke meje. Vichy, 5. oktobra, m. Europa Press. Vest, da Siam postavlja konkretne zahteve napram francoskemu otoku Mekong, jc izzvalo v političnih krogih v Vichyju veliko vznemirjenje. V Vichy je prispela tudi druga vest, ki 6e spravlja v zvezo s siamsko zahtevo, da so namreč neko ladjo, ki vzdržuje promet z Ameriko, zadržali v Manili Angleško bombe na Gibraltar Madrid, 5. okt. Zanimiva novica prihaja iz Algecirasa, ki ni brez komike. Angleška komi-siju je namreč preiskalu bombe, ki so jih francoska letala vrgla na Gibraltar pretekli teden. Nekaj bomb ni eksplodiralo in tako je komisija lahko ugotovila, da so bile vse angleškega izvora. Francoski topovi streljajo čez Rokavski preliv London, 5. okt. Angleška letala so ugotovila, da so Neinci v zadnjem času postavili v ozemlju med Calaisom in Boulognera 25 daljno-streljnih topov. Med tem je bilo mogoče tudi ugotoviti, da so to deloma francoski topovi, ki so bili vzidani v Maginotovo črto. V pokrajini Doverja so našli več granat v premeru 30 cm, o katerih jo ugotovljeno, da so francoskega izvora. Napadi na Stačijo London. 5. okt. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da so angleški lx>mbniki včeraj do-dnevi napadli razna francoska in belgijska pristanišča Železniška proga je pred Cherbour-gom popolnoma razdejana in je promet z mestom onemogočen. Na letališču Blevflle so bile s polnimi zadetki zažgane letalske lope, ki so zgorele do tal. Boji v Srcdozcnilfu Italijanska poročila Nekje v Italiji, 8. oktobra. A A. Štefani. Uradno poročilo št. 120 italijanske vojske se glasi: Pri ogledniških poletih nad Malto je prišlo do spopada med italijanskimi in sovražnimi lovskimi letali. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo vrste »Gloucester«, za eno letalo tipa Hurri-can pa se smalra, da je bilo verjetno tudi zbito ua tla. Eno italijansko ielalo se ni vrnilo. V Severni Afriki so naše motorizirane čete premagale sovražni oddelek blindiranih vozil jugovzhodno od Sidi Baranija. Sovražna letala so bombardirala Bardio in Tobruk. Tvorna škoda je neznatna. Žrtev ni bilo. Napad sovražnih letal na Benghazi Je zahtetal življenje treh ljudi, dočim je bilo 28 oseb ranjenih. Potopljena je ena ladja v pristanišču. Sestreljeni sta bili dve sovražni letali. V Vzhodni Afriki so se naše patrole spoprijele s sovražnikom pri Difu, jugovzhodno od Va-jira. Sovražnik je odbit. Sovražna letala so izvedla napad na Meteno. Ubita je bila ena oseba, ranjene pa štiri. Drugi sovražni letalski napadi na Naklo, fiindo in Asinaro so povzročili neznatno škodo. Pri Mateni je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Tudi eno naše lovsko letalo, čigar letalcu se jo posrečilo rešili se s padalom, je bilo zbito na tla. V Afriki ni nemških čet Rim, 5. okt. AA. DNB. Z merodajne italijanske strani se demantirajo vesti, ki jih je večkrat širil angleški radio, da se ob strani italijanskih čet v Egiptu borijo tudt nemški oddelki. Izrecno se poudarja, da se teh operacij udeležujejo samo italijanske čete, je pa v italijanski Vzhodni Afriki oddelek nemških prostovoljcev, ki je bil osnovan po želji tamkajšnjih Nemcev, kakor je bilo to svoje-časno že objavljeno. Angleška poročila Kairo, 5. okt. t. Reuter. Vrhovno angleško vojno poveljstvo poroča, da se na nobeni fronti severovzhodne Afrike ni zgodilo ničesar bistvenega. Egipet na razpotu Posveti o možnosti vstopa Egipta v vojno ob strani Anglije Atene, 5. okt. b. Semkaj so prispele novice iz Egipta o sestanku predsednika egiptske vlade Sabri paše in vrhovnega poveljnika angleške vojske v Egiptu. Iz tega poročila se vidi, da so na sestanku razpravljali o možnosti vstopa Egipta v vojno. Predsednik vlade Sabri paša je imel takoj po sestanku z vrhovnim poveljnikom angleških sil daljše posvetovanje z vodilnimi častniki egiptskega generalnega štaba. Včeraj je bila dolga seja ministrskega svetu, na kateri so razpravljali o razgovorih Sabri paše z angleškim poveljnikom. Po seji je bil sestanek predsedstva vavdistov, na katerem so bili sprejeti razni sklepi. Kolikor se je moglo zvedeti, je ta stranka sklenila organizirati demonstracije za sporazum z Italijo in proti nadaljnjem pošiljanju angleških čet v Egipt. Omejitev števila judovskih slušateljev na visokih šolah Belgrad, 5. oktobra. AA. Ministrski svet je predpisal uredbo o vpisovanju judovskega rodu na univerze, visoke šole, ki imajo stopnjo univerze, višje srednje šole, učiteljišča in druge Strokovne šole. Besedilo te uredbe se glasi: Cl. 1. Na univerze, visoke šole, ki imajo stopnjo univerze, srednje šole, učiteljišča in druge strokovne šole se sme vpisovati samo določeno številcf slušateljev jugovskega rodu. To število se bo tfofcčilo tako, da bo s številom ostalih učencev na teh šolah v tistem razmerju, v katerem je število državljanov jugovskega rodu proti številu ostalih državljanov. Vrhovna šolska oblast, ki je pristojna za vsako posamezno vrsto šol, bo določila po točki 1 tega člena, koliko učencev jugovskega rodu se bo začenši s šolskim letom 1940-41 smelo vpisati v prvi letnik, oziroma v prvi razred, na posamezne fakultete in ostale šole. Za učence jugovskega rodu, vpisane v ostale letnike, oziroma razrede, se ne bo izvajala točka 1 tega člena. Čl. 2. Osebe judovskega rodu, katerih starši so si pridobili zaslug za domovino, se smejo po dovoljenju pristojne vrhovne šolske oblasti vpisni za slušatelje univerz in drugih šol iz čl. 1 točka 1 le uredbe, brez ozira na omejitev, ki jo določa Isti predpis. Cl. 3. Tujci judovskega rodu se ne morejo vpisati za slušatelje univerz niti ostalih šol, navedenih v čl. 1 točka 1 te uredbe. Čl. 4. Pooblaščajo se pristojne vrhovne šolske oblasti, da izdajo navodila im pojasnila, potrebna za izvajanje členov 1, 3 in 3 te uredbe. Čl. 5. Uredba stopa v veljavo z dnem objave v Službenih novinah. Izjava pomočnika prosvetnega ministra o premestitvah učiteljev Belgrad. 5. okt. m. Pomočnik prosvetnega ministra g. Boško Bogdanovič je popoldne sprejel časnikarje ter jim ob tej priliki dal podatke o premestitvah in napredovanju v re-soru prosvetnega ministrstva. G. Bogdanovič je med drugim izjavil, da so zdaj imenovani vsi tisti učitelji in učiteljice, ki so imeli pravico do napredovanja in ki iz-{Kilnjujejo za to vse pogoje. Glede premestitev učiteljstva je g. Bogdanovič izjavil, da je z zadnjim ukazbm definitivno zaključen razpored učiteljstva na naših šolah Odslej se bodo izvrševale samo take premestitve, ki jih zahteva naravnost šolski pouk. Premestitev j>o prošnji ne bo več. Komisija, ki je v prosvetnem ministrstvu delala ta razpored, je upoštevala tudi momente, ki so prišli v piištev za pravilni potek pouka v šolah. Komisija je imela vsekakor težko nalogo. Predvsem so bile te/aVe glede spopolnitve praznih mest po posameznih ljudskih šolah. Priliv novih kandidatov je bil letos majhen. Zato je prosvetni minister (ft. Korošec uvedel dopolnilni tečaj za maturantk. Gojenci tega tečaja bodo januarja usposobljeni za novi poklic, tako da se bo z njimi moglo zasesti še vsa prazna mesta po ljudskih šolah. Z zadnjimi premestitvami se je spopolnilo 763 šoil, praznih je pa ostalo še 57. Če se vpošteva, da se od teh 57 šol jih 51 ne more zasesti zaradi slabega 6tanja poslopij, ostane samo 6 šol brez učite- ljev, in to 2 v vardareki bmovini in 4 v zefeka banovini. Še vedno pa je ostalo gotovo število praznih razredov, ki se bodo v teku leta prav tako zasedli. Pri letošnjih premestitvah učiteljstva in osla-lega osebja v resoru prosvetnega ministrstva je prišel predvsem do izraza socialni in nacionalni moment. V večja mesta je bilo prestavljenih 396 učiteljev in učiteljic, da bodo mogli šolati svoje otroke. 380 poročenih učiteljev in učiteljic pa je bilo premeščenih tako, da bosta odslej žena in mož delovala v istem kraju. Prav tako je g. Bogdanovič časnikarjem sporočil, da je za to šokko leto definitivno izdelan načrt za izvajanje normalnega, zdravega nacionalnega pouka. Po tem načrtu bodo morale šole postati žarišče nacionalnega življenja. Vse, kar je bilo treba predvideti za odstranitev vseh destruktivnih elementov iz naših šol, se je izvedlo. Pri tem je bil morda kdo prizadet, toda osnovni element je moral prevladati. Pri prestavljanju učiteljstva se je oziralo tudi na šolske in narodne potrebe. Potrebno je namreč, da mora bit šola kompatna, pozitivna in nacionalna. Časnikarji so se nato eanimali tudi za Uredbo o ureditvi vprašanja vpisa otrok židovskega rodu na vseučilišče, siednje in druge strokovne šole. Gosp. Bogdanovič je na to vprašanje izjavil samo, da je uredba danes bila objavljena v »Službenih novinah« in da bo v najkrajšem času izdan tudi potreben pravilnik za njeno izvajanje. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 5. oktobra, b. V zvezi z zakonom o Judih objavlja jutrajšnji »Hrvatski dnevnik« uvodnik, v katerem opravičuje sprejem tega zakonp ne toliko iz sovraštva proti Judom kot iz potrebe državne zajednice. Državna zajednica in banovina Hrvatska sta morali rešiti perečo vprašanja in zahtevati sodelovanje onih činiteljev pri preskrbi s hrano, ki to delo ne smatrajo samo za trgovski posel, temveč tudi za vršitev dolžnosti do svoje domovino. Ker Judje niso pokazali, da itnajo v tej državi svojo domovino, se jim ne more poveriti skrb za prehrano domovine v tako delikat-nih in težkih razmerah. Prehrana naroda mora priti v roke onih, ki bodo to delo smatrali za svojo domoljubno dolžnost. Ne mislijo naj pa, da bo njihovo delo brez nadzorstva in da bodo lahko delali, kar jih je volja. Enake smernice so vodile vlado tudi pri šolanju judovskih otrok, ker se je izkazalo, da Judje v sorazmerno večjem številu pošiljajo svoje otroke v šolo, kakor pa ostalo prebivalstvo. Zagreb, 5. oktobra, b. V Mallnovi ulici št. 10 se je obesila Marija Ropotar. V smrt je šla zaradi nesrečne ljubezni. Zagreb, 5. oktobra, b. Zaradi čezmernega na-kuna raznega blaga, zlasti pa hrane, je banska oblast sklenila racionalizirati te nabave, da bi na ta način preprečila nesorazmerno razdelitev hrane. Zagreb, 5. oktobra, b. Davi sta prispela v Zagreb predsednik 11SS dr. Maček in finančni minister dr. 9utej. Dr. Maček je imel v Zagrebu daljšo konferenco s podpredsednikom HSS inž. Košutičem. Nocoj pričakuje dr. Maček tudi prihod ministra dr. Andresa v Zagreb. Z Istim vlakom sta prispela v Zagreb tudi ministra dr. Korošec in dr. Krek, ki sta se odpeljala v Slovenijo. Zagreb^ 5. oktobra, b. Danes dopoldne ob 11 je v starem umetniškem paviljonu odprl mostni župan Mate Slarčevič osmo mednarodno razstavo umetniške fotografije. Razstavilo je 13 držav skupaj 400 umetniških fotografij. Sprememba uredbe o skupnem davku na poslovni promet Belgrad, 5. oktobra, m. Finančni minister J« na osnovi čl. 1. zakona o poslovnem prometu z dne 12. julija 1930 predpisal uredbo o spremembah in dopolnilih uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 14. marca 1931: pri C. D. št. 635 do 811 in 653 do 830 tarife skupnega davka se dodajo sledeče pripombe: Kadar blago iz to tarifne številke uvozi privilegirana delniška družba za izvoz (PKIZAD) zaradi napredka kmetijstva, so za to blago ne plača davka. Da se blago uvozi iz omenjenih vzrokov, mora družba to dokazati z omenjenim potrdilom kmetijskega ministrstva, ki nadzoruje uporabo tega blaga. Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinalu iu stopa z današnjim dnem v veljavo. Novi gospodarski In politični ukrepi vlade Zagrebški listi poročajo v zvezi s posveti, ki so te dni bili v Belgradu m ki so se jih udeležili ločeno ali skupno skoraj vsi ministri, da pripravlja vlada nove važne ukrepe. Ukrepi se tičejo ureditve gospodarskega življenja, ki mora dobiti spet svojo stalnost. V drugi vrsti bodo novi ukrepi političnega značaja in bodo skrbeli za to, da se odstranijo vsi morda tu in tam še obstoječi tuji vplivi, ki niso v skladu z načelom popolne nevtralnosti naše države in ki izvirajo iz krogov neodgovornih elementov, ki se udejstvujejo v škodljivi propagandi. Hrvatski listi pišejo, da bodo ti ukrepi kmalu objavljeni. Predsednik vlade bo Imel sestanke z Ml po banovinah Belgrajski listi objavljajo novico, da bo predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič imel prihodnje dni sestanke s senatorji in zastopniki JRZ po posameznih banovinah. Na teh sestankih bodo na dnevnem redu vprašanja splošne državne politike tako na znotraj kakor na zunaj, ter smernice za nadaljnje tvorno delovanje JRZ po vseh banovinah. Belgrajske novica Belgrad, 5. oktobra, m. Današnje »Službene novinec objavljajo pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravil o obliki in sestavi in označitvi tehtnic ter o njihovi točnosti. Pravilnik stopa z današnjim dnem v veljavo. Beigrad, 5. oktobra, m. Z odlokom poštnega ministra je spremenjen in dopolnjen odstavek 2. čl. 23. pravilnika o sprejemnih radio aparatih za zasebno uporabo. Taki aparati in njihovi deli se morajo poslati samo na naslov poštnega ministrstva, državnih radio postaj za njihovo uporabo ter Prosvetne zveze v Ljubljani in Mariboru. Od tega so izvzeti radio aparati in njihovi deli za uporabo v ministrstvu vojske in mornarice. Belgrad, 5. oktobra, m. Pri Smederevu se je pripetila romunskemu letalu znamke »Ravant nesreča. Letalo se je razbilo, pilot inž. Samhek pa je po čudnem naključju dobil le lažje poškodbe. Belgrad, 5. oktobra. AA. Minister za telesno vzgojo ljudstva Dušan Pantič je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu zastopnike športnega kluba Hcrmesa iz Ljubljane, zatem pa večje število športnih in mladinskih zastopstev. Belgrad, 5. oktobra, m. Pri pogajanjih jugo-slovansko-nemškega stalnega gospodarskega odbora je bil dosežen končni sporazum glede nemške pošiljatve volnenih in bombažnih proizvodov po pogodbi, ki je bila dosežena lansko leto. Nemčija nam bo poslala blago po conah, določenih na lanskem sporazumu Nemški napisi v Pragi Praški »Der neue Tag« piše, da je bilo zadnje dni v Pragi razobešenih na tisoče in tisoče napisov tvrdk v nemškem jeziku. Vse praške firme eo morale svoje napise na ulicah razobesit« v nemščini. Uspeh ponemčenja pouličnih napisov, ki jih je sedaj dobila vsaka hiša v Pragi, pa ni bil v vsakem pogledu zadovoljiv. »Der neue Tag« pravi, da so napisi, ki bi bili lepi in slovnično pravilni, izredno redki. Izkazalo se je, da praški trgovci, ki 60 razobesili napise svojih tvrdk nemščine ne obvladajo v polni meri, ali pa obrtniki, ki so naslove slikali, ni-60 vešči nemškega jezika, poleg tega pa se ne razumejo na gotske piecnenke. Nekateri naslovi so tako napisani, da sploh niso čitljivi. »Der neue Tag« objavlja celo vrste takšnih napisov, ki dokazujejo, da praški trgovci nemščine ne obvladajo, črkosli-karji pa nimajo razumevanja za lcmljene črke. Neka modna trgovina priporoča na primer »Damen —• Hiitte«, neki brivec, ki je postal »Harkraussler« se priporoča za »Bart und Periike«, med tem ko se neki tapetnik predstavlja kot »Tapener«. Nerazumljiv se praškemu listu zdi napis »Gcnossenschaft der keozessiomiertem BedientKi$3s Geverben fiir ilie Umgebung Gro.-s Prag«, Nezadovoljivo pomanje nemščine, ki se zrcali v tisočih in tisočih novih praških pouličnih napisih, navaja nemški list k ..nombi, naj Pražani nemščini v bodočnosti posvetijo nekoliko več pozornosti, oko razvoja zgodovine zares niso popolnoma prespali. Ghautemps v Lizboni Bivži ministrski predsednik je prišel v Lisbo-no po zelc razburljivi vožnji. Pripeljal se je v majhnem motornem čolnu iz Casablance (Maroko) 7. ženo, s Irancoskim konzulom in 16 begunci. Chautemps je moral na sedemdnevni vožnji prestati hude nevihte in deževje. Ob prihodu jo bil čisto izčrpan. Zastopnikom tiska je izjavil, da bo odpotoval v Južno Ameriko. Diktatura v Paragvaju Newyork, 5. okt. b. Iz Paragvaja poročajo, da je general Morenigo proglasil vojno diktaturo. Predsedn. volitve so zaradi tega odgodene na nedoločen čas. Liberalna vlada je odstopila. Položaj je zelo napet. Popolna enakopravnost nemške manjšine v Romuniji Bukarešta, 5. oktobra. (Rador.) Danes je bil med voditeljem države generalom Antonescoin in voditeljem nemške narodne manjšine v Romuniji Andrejem Sch midloin podpisan sporazum, na podlagi katerega se nemški narodni skupini prizna pravna osebi ost v državi. Nemška narodna skupi-na^ vstopa kot samoupravna edinica v romunsko državno življenje in Nemcem pripadajo iste pravice in iste dolžnosti, kakor vsakemu državljanu romunske narodnosti. Bukarešta, 5. oktobra. AA. DNB: O požaru, ki je uničil v Kescu tovarno olja, poročajo, da je lastnik te tovarne Jimmer zlobno povzročil požar. Mislijo, da je na ia način nameraval še povečati pomanjkanje olja z uničenjem zalog, ki jih ima ta tovarna. Lastnik tovarne je bil zavarovan za zelo visoko vsoto. Newyork, 5. okt. AA. DNB. Dosedanji svetovni prvak v boksu (Welterkategorija) črnec Henry Armstrong je izgubil naslov prvaka. V Madisonstjuareu ga je premagal v 15. rundl Jivic. Od nedelje do nedelje Zunanji pregled V preteklem tednu so dogodki čisto vojaškega značaja stopili v ozadje pred diplomatič-no-političnimi dogodki, ki nosijo pečat zgodovinske važnosti za nadaljnji razvoj položaja v Evropi, atudi p o drugih svetovnih celinah. Pregled po bojiščih Na nemšk o-ang 1eški h bojiščih so bili ves teden, ponoči in podnevi letalski boji, katerih obseg pa je bil manjši, kakor prejšnje tedne. Velikih sk upinskih napadov v preteklem tednu ni bilo, marveč so se udejstvova-la le posamezna letala, ki so ločeno metala bombe na številna mesta obeh nasprotujočih si taborov. Nemške bombe so bile namenjene angleškim vojnim industrijam, pristaniščem, prometnim potom, v glavnem pa ie Londonu, ki je politično in gospodarsko osrčje angleškega imperija. Angleške bombe pa so veljale nasprotnikovim orožnim tovarnam, petrolejskim skladiščem, pristaniščem in letališčem, predvsem na velikim nemškim zbirališčem na francoski in belgijski obali Objavljene so bile tudi številke o izgubah v dveh mesecih letalskih bojev, številke se ne ujemajo Angleži poročajo, da so v avgustu in septembru sestrelili 2.116 nemških letal, med tem ko so svojih izgubili le okrog 600, Nemci pa poročajo, da so angleških letal zbili 2.400, svojih pa izgubili okrog 700. Velike izgube so Angleži utrpeli na morju, kjer so izgubili 27 ladij, med tem ko so oni potopili le 9 podmornic svojim nasprotnikom. Na ifalijansko-angleških bojiščih so bila le letalska delovanja obeh letalskih brodovij. Le enkrat je prišlo do manjšega spopada med angleškimi bojnimi ladjami in italijanskimi letali. Na tej fronti torej' o bojih ne moremo toliko govoriti, kakor o velikih pripravah za boje, ki se oznanjajo na suhem, v zraku in na morju. Ko že govorimo o bojiščih, je treba pripomniti, da tako Nemci in Italijani kakor Angleži odkrito govorijo, da je sedaj »prvo poglavje vojne« končano in da se pričenja »d r u-go poglavje«. S tem je rečeno, da je treba načrt o izkrcanju nemške armade na angleških tleh smatrati kot preložen na pozneje in da se bo sedaj razvil čisto drugačen in obsežnejši napadalni načrt, ki obsega druga, bolj obširna in bolj razprostrta bojišča. O vsem tem pa so razpravljali na številnih posvetih, ki so jih imeli v preteklem tednu nemški in italijanski državniki. Politični pregled Ves pretekli teden je po vsem svetu odmeval od najbolj mrzličnih ugibanj in razlag o pomenu trozveze, ki je bila v Berlinu sklenjena med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Vse razlage so si edine v tem, da pomeni nova trozveza politično in vojaško kritje za veliki napadalni načrt, ki ga Nemčija in Italija pripravljata na angleški imperij na Sredozemskem morju in v severnem delu Afrike, kamor bo sedaj preloženo glavno težišče bojev. Japonski je v tem načrtu odmerjena čisto posebna vloga, da namreč zaposli Ameriko na Tihem morju, da ne bi mogla teže svoje pomoči Angliji prenesti na evropsko-afriški prostor, in da — to je druga naloga — Sovjetski Rusiji odvzame vsako željo po motnjah, dokler trajajo vojaške operacije na Sredozemlju in v Afriki. Kakor pravijo razlage iz Amerike, se Združene države Severne Amerike po tem trozvez-nem paktu ne bodo dale vplivati na smer svoje zunanje politike, med tem ko je trozvezna pogodba pri Sovjetih dosegla svoj namen, saj je sovjetska vlada po svojih službenih glasilih dala vedeti, da bo ostala pridna in nevtralna. Med tem ko je bil torej trozvezni pakt veliki, skoraj ves svet obsegajoči politični in vojaški varnostni okvir za nadaljnje vojaške načrte Nemčije in Italije, je bil sestanek med M n s o 1 i n i j e m in Hitlerjem na Brennerju pretekli petek neke vrste slovesen signal, da Nemčija in Italija sedaj, ko sta se zavarovali na vse strani, pričenjata izvajati svoj napadalni načrt na sredozemskem prostoru. Čeprav o sestanku na Brennerju niso izšla nobena podrobnostna uradna pojasnila, se da iz pisanja nemških in italijanskih časopisov dosti jasno razbrati, da se bo »drngo poglavje« v sedanji vojni odigravalo predvsem na Sredozemskem morju in bo nemško-italijanski napad na tem prostoru veljal poskusu, da se Anglijo iz tega prostora politično in vojaško odstrani. Kaj ima Anglija na sredozemskem prostoru? Prvič ima tamkaj zelo močno brodovje. Drugič ima močno utrjena pomorska oporišča pri zahodnem izhod iz Sredozemskega morja pri Gibraltarju, nadalje v središču Sredozemlja na Malti in končno v vzhodnem delu Sredozemlja na vsej egiptski obali do Sueza, v Hajfi v Palestini in na otoku Cipru. Končno ima politične postojanke v zavezništvu z Egiptom, v zavezništvuv s Turčijo in prijateljskih odnošajih z Grčijo. Napad na angleške postojanke v Sredozemlju objema torej več poglavij, od katerih so nekatera čisto vojaškega značaja, druga pa zadevajo tudi v politično stanje med obalnimi državami Sredozemlja. Napad na Gibraltar in za- r>ra Sredozemlja predpostavlja sodelovanje p a n i j e in ni slučajno, da prebiva španski notranji minister Suner že skoraj 14 dni v Nemčiji in v Italiji. Napad na angleške postojanke v Egiptu postavlja v ospredje vstop Egipta v vojno ob strani Anglije. Napad na angleške postojanke v Palestini bo sprožil vprašanje francoske Sirijein s tem tudi vprašanje o zadržanju Turčije, ki si prisvaja lastnino nad Sirijo, če bi francoska oblast tamkaj propadla. Napad na angleško brodovje pa postavlja vprašanje grških oporišč in s tem tudi vprašanje, kakšen bo položaj Grčije kot takšne sredi sredozemskih bojev. Morebitno sodelovanje Francije, ki bi prišlo do izrazu v toliko, da bi Francija Nemčiji in Italiji dala na razpolago svoja oporišča v Afriki, ni izključeno. Končno pa stopa v ospredje zadržanje Sovjetske Rusije, ki bi bila presrečna, če bi mogla v kakšni splošni zmedi na Bližnjem vzhodu doseči svoje težnje po Carigradu in po razmahu čez kavkaške pokrajine proti jugu. Napadalni načrt Nemčije in Italije v tem »drugem poglavju vojne«, ki ne bo več imelo svojega težišča na angleških otokih, nosi seboj torej vojaške operacije neznanskih obsegov, a tudi diplomntično-politične dogodke, ki l*xlo prizadeli večje število držav in jih bodo prisilili, rl a natančno opredelijo svoja stališča. V objemu teh dogodkov, ki jih napoveduje brennerski sestanek, nekam obledevajo dogodki, ki se razvijajo na tihomorskem prostoru, k jer nastopata kot poglavitna igralca A m e r i-k a in Japonska. To kar slišimo iz Amerike in Japonske, niso več prazne grožnje To so mnogo več, to so priprave za obračunavanja, ki se nam zdijo neizbezna in ki znajo postati pereča morda že kmalu, kakor hitro bodo končane predsedniške volitve vAmeriki, Zato smo Bogu in naši modri politiki hvaležni ,da se naša država sredi velikanskih viharjev, ki prihajajo izza vseh svetovnih obzorij, nahaja v miru in da se v preteklem tednu ni zgodilo ničesar, kar bi upravičevalo kakršnokoli vznemirjenje. Notranji pregled Na notranjepolitičnem polju je v preteklem tednu stalo v ospredju vprašanje organizacije ljudske prehrane in s« bili v tem pogledu storjeni zelo pomembni ukrepi. Nas Slovence tiče v prvi vrsti dejstvo, da je ban dr. Marko Natlačen dosegel, da dobi naša banovina svoj lasten prehranjevalni urad, ki so mu že preskrbljena sredstva, da za področje slovenske dežele nakupi tiste količine živeža, ki je za prehrano ljudstva neobhodno potreben. Prehranjevalnemu uradu že stojijo na razpolago tudi najbolj nujne količine tistih predmetov, ki prihajajo v poštev za prehrano širokih plasti ljudstva. S to ustanovo imamo v rokah varno sredstvo,ki bo skrbelo, da ne bomo gla-dovali in da se z ljudskim živežem ne bo nihče bogatil. V isti okvir prehranjevalnih vprašanj spada tudi uredba, ki je izšla v tem tednu in ki trgovcem judovskega porekla od- jemlje pravico, da bi se bavili s trgovino živež-nega blaga, ki spada pod ime ljudske prehrane. Uredba je sama jasno povedala, zakaj je bila potrebna, V težavnih časih, kot so sedanji, ima rodni človek le več srca do svojega krvnega rojaka. Ta nauk so nam prinesli pretekli meseci in je ta uredba saino potidila pravico, ki jo ima vsak narod do samoobrambe. Uredbo niso narekovali kakšni sovražnostni razlogi, marveč je to ukrep, ki bi se bil moral in se bi tudi vporabil proti vsakomur, kdor v teh resnih časih nima smisla za socialno vzajemnost vsega naroda. Tudi iz drugih banovin smo slišali, da. gre borba za uredi te v ljudske prehrane svojo pravo pot naprej, tako, da sinemo reči. da danes že lahko vsa država zre brez skrbi zimi nasproti, ker nam najnujnejšega ne l»o primanjkovalo. Razume pa se samo po sebi, da bo morala oblast, ki sedaj z železno roko urejuje prehrano in skuša ustaliti cene najbolj nujnim ljudskim potrebščinam, z isto železno doslednostjo prilagoditi cenam teh potrebščin tudi plačilne prejemke delavcev, pa naj bodo to ročni ali razumski delavci banovina Hrvatska je v tem pogledu dala zgled, ki je po vsej državi naletel na odobravanje V vladnih krogih, tako čujemo, so pri številnih posvetovanjih, ki so bila te dni v Belgradu, razmotrivali še o drugih važnih ukrepih, ki tičejo predvsem čiščenja v pro-sveti ter nadzorstvu nad kapitalom, ki bo postavljen v službo skupnosti. Glede govoric o kakšnih notranje-po-litičnih spremembah pa imamo izjave v hrvatskih službenih glasilih, ki poudarjajo, da o kakšnih spremembah, ki bi mogle ogrožati politiko, ki se je začela po sporazumu med Srbi in Hrvati, ni govora in ne more biti govora, in da so torej vse takšne govorice brezpredmetne. Ne da pa se zanikati, da opažamo pri Srbih vedno l>olj močne težnje po medse-Ik) j nem zbiranju vseh srbskih sil. in to pod vodstvom gibanj, ki jih vodijo srbski pravoslavni cerkveni dostojanstveniki, ki so jim v svojih glasilih že obljubili podporo tako starorarlikali " , kakor demokrati okrog g, Milana Orola. Ostrejše je ta težnja prišla do izraza v pisanju različnih časopisov v Bosni, kjer so v okviru samoupravnih načrtov posamezni narodnostni interesi vedno bolj kristalizirajo. Ves pretekli teden vozijo skozi našo državo po obeh slovenskih progah v Nemčijo nemške izseljence, ki zapuščajo sovjetsko Resarabijo in se selijo v Nemčijo, kjer jim pripravljajo nove domove na ozemljih, ki javnosti še niso bila označena. Večerni trgovski tečaj Začetek 8. oktobra. Knjigovodstvo, računstvo, korespondenca, trgovinstvo, stenografija, strojepisje, nemščina i. t. d. Informacije in prospekte daie ravnateljstvo trgovskega učihšča. CHRISTOFOV UČNI ZAVOD Ljubljana, Domobranska ceita 15 Strojepisna šola Dnevni, večerni, začetni, nadaljevalni tečaji. Posebni dnevni in večerni tečaji za knjigovodstvo, pisarniška dela, trgovsko menično pravo, računstvo, stenografijo, tuie jezike. — Informacije daje trgovsko učdišče CHRISTOFOV UčNI ZAVOD Ljubljana, Domobranska cesta 15 Knez namestnik je odprl razstavo nemške arhitekture Beograd, 5. oktobra. AA, V navzočnosti Nj. kr. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge, ostalih dveh kr. namestnikov, predsednika ministrskega sveta Dragiše Cvetkoviča in vseh članov vlade, ki eo v Beogradu, številnih članov diplomatskega zbora in velikega števila drugih uglednih osebnosti, je bila danes svečano odprta razstava nove nemške arhitekture Razstava je v prostorih nemškega paviljona na beograjskem velesejmu, Kakor paviljon tako so bili tudi vhodi pa sejmišče bogato okrašeni z jugoslovanskimi in nemškimi zastavami. Že ob 10.45 eo začele prihajali v paviljon povabljene ugledne osebnosti. Kakor je že omenjeno, i'e otvoritvi razstave prisostvoval tudli Dragiša Cvet-ovič z vsemi člani vlade, Id so v Belgradu. Razen tega je bilo opaziti višje uradnike zunanjega in gradbenega ministrstva, navzoči pa so bili tudi beograjski župan e višjimi uradniki občinskih gradbenih uradov, zastopniki tehnične fakultete belgrajiske univerze, zastopniki združenj arhitektov in številne drug s ugledne osebnosti. Z nemške strani so prisostvovali vsi člani nemškega poslamištva na čelu s poslanikom v. Heerenom in njegovo soprogo. Navzoč je bil tudi nemški generalni konzul Neuhausen z zastopniki tukajšnje nemške kolonije in predstavnikom nemškega znanstvenega zavoda v Belgradu, končno pa razen omenjenih zastopnikov tudi gostje iz Nemčije, predsednik občine Strelin, višji gradbeni svetnik Gut, dr. Scblenker, dr. Mayer, predsednik nemško-jugoslovanskega društva v Berlinu i. dr. Otvoritvi razstave so prisostvovali kakor je omenjeno že zgoraj — tudi mnogoštevilni člani diplomatskega zbora. Nemško zunanje ministrstvo je zastopal kot posebni odposlanec svetnik v. Janson. Ob 11 eta prispela na razstavo N j. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja 01-g a. Pred vhodom v paviljon ju je pozdravil nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren, ki jima je predstavil navzočne nemške osebnosti. Govor nemškega poslanika Potem so so Nj. Visočanstvi in kr. namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič zavzeli svoja mesta, je spregovoril nemški poslanih v. Heeren, ki je dejals Vaši kr. Visočanstvi, gospodje namestniki! Kot zastopnik Nemčije v Jugoslaviji imam posebno čast Šesti in doSlovenčev koledar« tudi po 10 din. Pri naših podružnicah si lahko ogledate netiskan izvod knjige, ki predstavlja velikost in obseg »Slovenčevega koledarja«. Ne odlašajte, ampak takoj naročite koledar, kajti prepričani smo, da bo vsakomur, kdor ga ne bo naročil, ial, zlasti potem, ko bo videl lo lepo knjigo v rokah svojih znancev. »SLOVENCEV KOLEDAR« LJubljana, Kopitarjeva ul. 6 «10. Letni obračun, račun izravnave In poslovne poročilo Prehranjevalni zavod mora predlagati bann v odobritev letni obračun račun izravnave in poslovno poročilo za preteklo leto najkasneje do konca meseca januarja. Zavod mora banu predložiti obračun in račun izravnave ter poslovno poročilo o stanju poslov tudi tekom leta, če se to zahteva. S 11. Likvidacija Če preneha potreba po obstoju prehranjevalnega zavoda, odloči o razpustu ban. Iz premoženja zavoda in podružnic se krijejo predvsem vse obveznosti zavoda in podružnic. Eventuelni presežek gre v dobro banovine, ki krije tudi eventuelni primanjkljaj. § 12. Ta statut stopi v veljavo z dnem razglasitve. Ukinitev našega preferenciala v Nemčiji O pogajanjih med našo in nemško delegacijo v Belgradu, ki se približujejo koncu, poročajo sedaj, da letos zaradi slabe letine ne bomo izvažali pšenice v Nemčijo, pač pa bomo kontingente nadomestili s koruzo, ki je dobro obrodila. To ni težko, ker znaša ves kontingent za izvoz koruze v Nemčijo 20.000 vagonov in v protektorat 4500 vagonov. Nadalje je pričakovati, da bo Nemčija ukinila preferencijale, ki jih je doslej dajala za naše proizvode. Ukinjeni bodo z 31. marcem 1941, Nemci pravijo, da ukinitev preferencijala ne bo vplivala na cene, ker bo itak za ukinitev izbrana prehodna doba do 31. marca 1941. Poleg tega pa je tudi zvišanje tečaja marke kompenziralo preferencijale. Revidirane pa bodo tudi posamezne cene. Rekonstrukcija drž. ceste Selce - Sv. Marjeta -Rimske Toplice. Za 23. oktober je razpisana 1. licitacija za rekonstrukcijo drž. ceste št. 2 od kilometra 0.509—0.847 (Selce - Sv. Marjeta - Rimske Toplice). Proračunska vsota 99.308 din. Regulacija Mure. Za regulacijo Mure na notranji progi med km 95.0—91.0 v odseku Petanjci— Veržej je razpisana za 24. oktober I. licitacija. Proračunska vsota znaša 532.910.46 din. Dobava litoželeznih cevi za vodovod v Vitanju. Za I. etapo vodovoda v Vitanju je razpisana I. "licitacija za dobavo litoželeznih cevi faonskih kosov. Proračunska vsota 108.854 din. Potrjena poravnava: Laurič Josip, trgovec na Vranskem za 50 odstot. v 15 mesečnih obrokih. Kovina, prva jugoslovanska metalurgična industrija, d. d., Maribor. Glavnica 1.875, bilančna vsota 6.44 (7.0), brutodono? 2.27 (2.06) milij. din, čisti dobiček 15.138 (4.337) din. Borze Oenar Dne 5. okt. 1940. Ta teden je znašal devizni promet ljubljanske borze 7.259 milij, din v primeri r. 8,332, 7 961, 5.861 i« 1.734 milij. din v prejšnjih tednih. Curth. Devize. Pari* 9 93 (bankovci 4.70, London 17.15 (bankovci 7.50), Newyork 434 (bankovci 415), Milan 21 90, Madrid 40, Berlin 173.62 (reg. marka 52.75, trg. maika 29.50), Buenos-Aires 102, iS P O R T Današnji športni program N o g o m e 11 V Ljubljani; Ljubljana : Olimp (Celje) ob pol 16. Predtekma ob 14.15. V Ljubljani: Slavij a : Mladika ob pol 11. V Trbovljah: Amater : Železničar ob 16. V Mariboru: Maribor : Mars ob pol 16. V Kranju: Kranj : Bratstvo ob pol 16. Lahka atletika: V Ljubljani na stadiona: Danes popoldne ob treh miting SK Planine, ki bo obenem izbirno tekmovanje za troboj v Belgradu. Dopoldne ob devetih pa je na stadionu ženski miting SK Planine. Kolesarstvo! Danes ob 13.50 medklubska kolesarska dirka Ljubljanice na Dolenjsko s startom in ciljem v Zadvoru (pri gostilni Jeriha). Atletski miting SK Planine LJubljana, 5. okt. Prvi del atletskega mitinga SK Planine, ki je bil danes popoldne na Stadionu in ki je veljal obenem kot izbirni za troboj Ljubljana-Zagreb-Bel-grad, je dal naslednje rezultate: Tek na 400 m zapreke: 1. Pleteršek Ferdo (Celje) 59.0; 2. Pohar Avgust (Bratstvo) 63.2. Tek na 100 m jun. finale: 1. Bratož Hinko-(Planina) 11.9; 2. Burja Tone (Plan.) 12.2; 3. Mravlje Vinko (Planina) 12.3. Tek na 100 m sen. finale: 1. Zorko (Železničar) 11.2; 2. Kolenc (Ilirija) 11.4; 3. Vilar (Ilirija) 11.6. Met krogle jun.: 1. Urbančič Tone (Planina) 12.49 m; 2. Furman Lado (Planina) 12.35 m; 3. Merala Marjan (Planina) 12.15 m. Met krogle sen.: 1. Hlade Miha (Železničar) 11.96; 2. Lužnik Janko (Maraton) 11.65; 3. Merala Rajko (Planina) 11.62. Tek na 110 m zapreke: 1. Pleteršek Ferdo 16.8; 2. Dr. Časny (Planina) 18.9; 3. Kraner Martin (Planina) 19.4. Met diska helenslci stil: 1. Hlade Miha (Železničar) 27.54 m, 2 Lužnik J. (Maraton) 26.51 m; 3. Merala Rajko (Planina) 26 m. Tek na 400 m sen.: 1. Vilar (Ilirija) 54.0; 2. Pohar (Bratstvo) 54 8; 3.Skušek (Planina) 54.9. Štafeta 400 krat 100 m: 1. Planina I. 48.2; 2. Mešana 48.4. 3. Planina II. 50.0. Tek na 1500 m: 1. Srakar Franc (Cone., Zagr.) 4:06 4 pet.: 2. Smiderer (Rapid) 4:14 2 pet.; 3. Agreš Tone (Celje) 4:14 4 pet. Jutri, v nedeljo, se tekmovanje nadaljuje ob treh popoldne"ter se obeta velika udeležba, kajti že danes je bilo mnogo gledalcev, predvsem mladine. ZDK Telovadne odseke ljubljanskih in bližnjih krožkov opozarjamo . da uči telovadni odbor /,DK telovadilo na drž, učiteljišču na Resljevi cesti ob ponedeljkih, sredah in petkih od pol 7 zvečer dal je. Program in razvrstitev izveste pri naslednji telovadni uri. Stev. 230. >SLOVENEC«, Sne 6. oktobra 1040. Stran B Slovenec interniran v francoskem taborišču Doživljaji slovenskega Izseljenskega duhovnika g. Svelca 2e v petkovi številki je prinesel »Slovenec« daljše poročilo o doživljajih slovenskega izseljenskega duhovnika g. Toneta Svelca, ki je polnih osem let pastiroval med našimi izseljenci v Au-metzu med luksemburško mejo in znano francosko trdnjavo Metz. O. Švelc je bil ob začetku nemškega napada na zahodno fronto prijet od francoskih oblasti, ker je padel na njega sum, da je tudi član pete kolone. Pod stražo je bil z drugimi ujetniki prepeljan prav za časa francoskega umika in propada francoske fronte s severne Francije na jug do španske meje in bil nato 21. junija oddan v taborišče internirancev. To taborišče je bilo 60 krp južno od Toulousa ob reki Garonni. Tam je preživel dva in pol meseca ter je bil na intervencijo našega konzulata v Marseilleu izpuščen dne 3. septembra. Odpotoval je v Marseille, kjer je čakal 14 dni na ladjo, s katero se je nato po šestdnevni vožnji pripeljal v Split in domovino. 7000 internirancev Prav gotovo bo vsakogar zanimalo, kakšno je bilo življenje v taborišču, v katerem je bilo ob prihodu g. Švelca okrog 7000 internirancev. Vse taborišče je bilo razdeljeno v tri oddelke: A, B, C. V oddelku A so bili bolj nevarni interniranci, med katerimi so bili tudi nekateri' obsojenci; v oddelku B so bili v splošnem politični interniranci; v oddelku C pa zastopniki tujih narodnosti, v glavnem po francoski sodbi nezanesljivi in neza-željeni tujci. Vsi ti trije oddelki so bili ločeni med seboj z visokimi žičnimi ovirami in vsak razgovor internirancev enega oddelka z interniranci drugega oddelka je bil strogo prepovedan. Vse tri oddelke pa je krog in krog obdajala 2 m Široka in dokaj visoka žična ovira, ob kateri so korakale straže z nabitimi puškami. Vseh barak, v katerih so mogli stanovali interniranci, je bilo v vsem taborišču 50. Vsaka baraka je imela prostora za 200 ljudi. Vse taborišče je v skrajnem primeru moglo sprejeti 10.000 internirancev. Ob prihodu g. Švelca je bilo nekaj barak praznih, v nekaterih so bile tudi delavnice. Barake so bile vse iz lesa in nekatere so bile celo obite s papirjem. V teh je bil prepih nekoliko manjši. G. Švelc pripoveduje: O življenju v taborišču nam je g. Švelc pripovedoval: »Ko smo prišli v taborišče so nas najprej vprašali, zakaj so nas poslali v taborišče. Naše spremstvo tega tudi ni vedelo, ker so naši akti ostali zaradi hitrega bega pred nemškim prodiranjem v Metzu in je imelo s seboj le spisek imen aretirancev, ki jih je bilo treba oddati v taborišču. Ob sprejemu v taborišče so vsakega najprej preiskali in mu pobrali denar, nože in vsako orodje, s katerim bi si mogel kaj storiti ali se pripraviti na beg. Nato so nam dodelili v bivališče barako št. 38 v oddelku C. V baraki št. 38 so nas sprejeli drugi interniranci in se seznanili z novim prirastkom njihove »kolonije«. Razkazali so nam svoj »hotel« in ležišča v njem. Vsaka baraka je imela vzdolž po sredi dolg hodnik, ob stenah pa nekakšne predale, ki so bili po 4 m dolgi, 2 in pol metra globoki in pičel meter visoki. V takih predalih je imelo ležišča na golih deskah po 5 ljudi in če se je človek dvignil toliko, da je sedel pokonci na tleh, je že z glavo zadel v strop in tla zgornjega nadstropja. Predali so bili v treh etažah, in če baraka ni bila preveč napolnjena, je bila spodnja etaža na tleh nezasedena. Dnevni red v taborišču Nas novince so izkušeni interniranci takoj vzeli v šolo in nam razložili dnevni red v taborišču. Nad vsako barako je imel nadzorstvo en sotrpin, ki je bil »šef« barake; ta je odgovarjal za Vse in tudi odločal, kaj bo delal eden, kaj drugi. Dnevni red pa je bil takle: ob 6 je bilo treba vstati, buditi je moral šef barake, vendar naš šef, ki je bil Romun, ni posebno pazil na to, saj je ob pol 7 prišlo nekaj drugega, kar jejprav gotovo slehernega dvignilo s trdega ležišča. Tedaj je namreč zadonel pred barako klic »kava« ali »čaj« in vsi smo skočili in se postavili v vrsto ob kotlu, kjer smo dobili približno četrt litra neoslajene kave. Kdor je prišel prepozno, ko je bila kava že razdeljena, ni dobil ničesar. Veljalo je načelo, da se za barako določena kava razdeli potem, ko so vsi, ki so se postavili v vrsto, že dobili svojo porcijo, še naprej med tiste, ki so jo hoteli še piti. Po zajtrku je bil ob 7 prvi pregled: postavljene v skupine po tri pred barako nas je ob navzočnosti orožnikov klical šef barake po priimkih, vsak je moral odgovoriti »present« (navzoč). Za tem je šef barake določil posamezne skupine za delo, ena skupina je šla po živež v skladišče, druga po drva, seveda je vsak kvečjemu prinesel le eno poleno. Včasih je prišla vrsta na oarako, da je morala poslati skupino k jutranjemu pozdravu k francoski trikolori, ki je vihrala na častnem mestu nad taboriščem. Najbolj neprijetno delo je dobila skupina, ki je morala skrbeti za stranišča. Po dve baraki skupaj sta imeli 3 stranišča takoj za barakama. Bila so to primitivna stranišča in vsako jutro je bilo treba iz stranišč odnašati velike piskre do vozičkov in jih nato peljati do reke Oaronne, kjer so jih izpraznili in očistili. Druge skupine so dobile delo izven taborišča, kjer so pod nadzorstvom orožnikov tolkle kamenje, kopale jarke itd. Najbolj vesela je bila skupina, ki je dobila nalogo, da mora iti pomagat v častniško kuhinjo; ti srečneži so potem smeli odnesti v posodah s seboj ostanke iz častniške kuhinje. Drugi, ki niso bili razporejeni na delo, so bili prosti in so se lahko ob lepem vremenu zabavali kakor so vedeli in znali. Ob Q so prinesli v vsako barako kruh. Na pet oseb je prišel hlebec, težak poldrug kilogram. Tedaj pač nihče ni izostal, ker je bil sicer v nevarnosti, da bo prikrajšan. Ob pol 11 smo se ponovno zbrali so rezljali prstane, medaljončke, in videl sem iz kosti izrezljan in sestavljen avion, ki je bil pravo čudo spretnosti in potrpežljivosti. Naprodaj je bil za '200 frankov. Za zabavo v taborišču so skrbeli tudi »internacionalci« iz španske brigade. Med njimi je bilo 150 Jugoslovanov in 30 Slovencev, največ pa jo bilo seveda Špancev in Rusov. Ti komunisti so vsak teden priredili koncert, imeli so pravega umetnika na harmoniki, ki je izpolnil polovico 6poreda. Drugo polovico sporeda pa so določili za revolucionarne pesmi. Najbolj všeč so bile vsem španske in ruske pesmi. Jugoslovani pa so največkrat zapeli »Matija Gubca«. Priboljški Tisti, ki so jim ob prihodu v taborišče odvzeli denar, so mogli za svoje potrebe dobiti na rpesec po 500 frankov. Ti so tudi mogli kupovati v kantini priboljške, na žalost pa je bilo v kantini vse trikrat dražje kakor v drugih trgovinah v Franciji. Kakor sem slišal, je kantina imela na IZREDNO OGLASNO SREDSTVO! »Slovenčev koledar« bo na mizah neštetih slovenskih družin vse leto! / / Ne odlašajte, ter čimprej naročite oglase v tem koledarju! »Slovencev koledar«, Ljubljana, Kopitarjeva O vsi pred barako, kjer so nas zopet klicali po imenih. Ob 11 so nam začeli deliti kosilo — čorbo. Včasih so začeli deliti z ene strani, drugič pa z druge, to pa zato, da ne bi bili vedno prikrajšani eni in isti, saj so namreč zadnji dobivali vedno bolj gosto čorbo. Do enih popoldne smo bili nato vsi prosti, nato so pa nas zopet pred barako klicali po imenih. Do petih popoldne so zopet razne skupine opravljale razna potrebna dela, ob pol 6 pa je bilo zopet klicanje. Ob 6 smo dobili zopet čorbo za večerjo, nakar smo bili zopet prosti. Do 10 zvečer smo morali biti vsi v baraki na svojih ležiščih, nakar so v tistih barakah, ki so imele električno razsvetljavo, luč ugasnili. Mi smo imeli luč; tako imenovana internacionalna brigada — begunci iz rdeče španske vojske — pa so stanovali v barakah, ki niso imele elektrike. Zbežati ni bilo lahko Seveda je razumljivo, da so sem in tja skušali nekateri tudi pobegniti, v takih primerih so imele straže nalog, da brez opozorila streljajo na ubežnika. Ko sem bil tam, jei bilo na bejju več internirancev ustreljenih, nekaj pa jih je tudi srečno odneslo pete. Največkrat so skušali bežati tisti, ki so bili odrejeni za delo pod nadzorstvom izven taborišča. Iz taborišča samega pa so nekateri tudi zbežali na ta način, da so čez visoko in široko žično ograjo vrgli odeje in tako zlezli čez žično oviro. Seveda to ni bilo lahko, ker so orožniki presneto pazili. Vsak orožnik je bil namreč za ubežnika iz barake, ki mu je pripadala, hudo kaznovan; odtrgali so mu od plače za vsakega ubežnika po 500 frankov. Delo in zabava Življenje v taborišču je bilo kaj zanimivo. Vsak oddelek je imel tudi svojo čitalnico in igralnico. V naši čitalnici je bilo okrog 300 knjig, ki so bile skoraj vedno vse izposojene, v igralnici pa so se zabavali interniranci s šahom, kartami in drugimi podobnimi igrami. Seveda je vsak imel tudi sam s seboj dovolj dela. Vsi smo imeli malo obleke in zato smo krpali svoje cunje kar se je le dalo. Isto je bilo z obutvijo in marsikdo si je iz desk izrezljal lesene coklje. Posebni mojstri v tem so bili španski begunci, katerih je bilo v taborišču okrog 700. Ti so seveda bili v taborišču že skoraj dve leti, imeli niso nobenega denarja in so zato skušali zaslužiti s prekupčevanjem, prodajali so novejšim internirancem slike taborišča, risane v barvah, dalje najrazličnejše rezljane izdelke iz lesa, šahovske figure, tipe avi-jonov itd. Nekateri so bili pravi mojstri za izdelke iz kosti, ki so jih odvrgli kuharji. Iz kosti Za zvišanje plač stavbinskega delavstva V sporu med delavstvom in delodajalci je naprošen g. ban, da razsodi Ljubljana, dne 5. oktobra 1940. Včeraj je bila v sejni dvorani Delavske zbornice pod vodstvom inšpektorja dela g. inž. Barage druga poravnalna razprava med zastopniki delodajalcev in delojemalcev stavbinske stroke. Kakor je javnosti že znano, so pretekli mesec marksisti provocirali v Mariboru in Ljubljani delno stavko stavbinskih delavcev, stavka pa je bila protizakonita in je med tem Zveza združenih delavcev, kateri sta se pridružila tudi JSZ inNSZ začela zakonito akcijo za sklenitev novega dodatka h kolektivni pogodbi, da bi se s primerno mezdno lestvico zavaroval eksistenčni obstoj stavbincev v naraščajoči dra- ginji. Prva poravnalna razprava, ki je bila dne 26, septembra, je bila brezuspešna, medtem pa je izšla odredba g. bana o odločitvi minimalnih mezd za dravsko banovino. S to odredbo so bile določene minimalne mezde na 5.50 oz. 5 din (za kraje z manj kot 3000 prebivalcev) in so zastopniki delodajalcev na včerajšnji razpravi nu<1 lili za nekvalificirane delavce le omenjeno minimalno mezdo. Strokovne organizacije so predlagale uvrstitev delavstva v tri mezdne razrede, v katerih naj bi se mezde kvalificiranih delavcev gibale med 6 in 8.50 din, za nekvalificirane pa med 5.50 in 6.50 din. Med razpravo so strokovne organizacije od svojih zahtev znatno popustile,, tako, da bi znašale mezde kvalificiranih delavcev le od 5.50 do 7.50 din. nekvalificiranih pa v I. mezdnem razredu 6 din, v II razredu 5.50 din in v III. razredu 5 din. Zastopniki delodajalcev so pa vztrajali, da ostanejo nekvalificirani delavci v glavnem na podlagi predpisa- nih minimalnih mezd, in sicer tako, da bi le polovica delavstva v višjem razredu prejemala po 25 par na uro več od minimalne plače. Zastopniki delavstva, zlasti Zveze združenih delavcev so nakazali dejstvo, da, čeprav šele predkratkim predpisana nova minimalna plača ne ustreza več tej stalno naraščajoči draginji potrebam delavstva za ohranitev življenjskega obstoja, ter tudi pogajanja za mezdno lestvico ene ali druge stroke ne bi imela nikakega smisla, ako pristanejo delodajalci le na minimalno plačo, ki je zanje itak obvezna in tudi ne gre, da bi bili stavbinski delavci za svoje težko delo, ki je fk>leg tega le sezonsko, plačani tako, kakor stroke, v katerih ni sklenjenih kolektivnih jjogodb, ozir. mezdnih sporazumov. V tem težavnem položaju, v katerem se' danes stavbin-sko delavstvo, mu je treba tudi dokazati, da je možnost uspeha le v zakoniti borbi. Le tako se da preprečiti podtalno rovarenje subverziv-nih elementov. Kljub vsemu temu zastopniki delodajalcev niso pristali na minimalne zahteve delavskih zastopnikov in se je poravnalna razprava zato končala brez uspeha ter sta sporni stranki sklenili zateči se k razsodništvu, Zaradi čimprejšn je likvidaci je »pora je Zveza združenih delavcev poslala g banu vlogo, katero sta podpisali tudi Narodna strokovna zveza in Jugoslov. strokovna zveza. V tej vlogi prosijo strokovne organizacije g. bana, da vpliva na to, da se postopek razsodništva čimprej konča z uspehom, ki oo ugodil itak skromnim zahtevam stavbnega delavstva in onemogočil, da bi bili stavbinški delavci še nadalje dostopni subverzivnim krilaticam levičarskih demagogov, dan čez 40.000 frankov prometa in je bilo od tega polovico čistega dobička. S priboljški, ki 60 se 'jth interniranci kupovali v kantini, so si kuhali takoj za barakami dobrote, ki jih sicer niso dobili. Drva 60 seveda nakradli, večnoma iz jarkov, khso bili svojčas narejeni kot zaščita proti letalskim napadom. Pa tudi nezasedeno barako v naši bližini so polagoma načeli na skrivaj podirati. V kantini so kujiovali makarone in paradižnike, koruzno moko, iz katere so kuhali polento, prava slaščica pa je bil dušen krompir s paradižniki. Neprijetnosti taborišča Ko je Francija sklenila premirje z Nemčijo in Italijo, so okrog 2000 interniranih Nemcev in Italijanov odpeljali iz taborišča in jih poslali v svojo domovino. Zaradi tega je postalo življenje v taborišču za spoznanje bolj prijetno. Najbolj slaba in neprimerna ležišča v barakah so namreč ostala prazna. Kmalu za tem je prišel tudi bel- j gijski Rdeči križ ter belgijskim internirancem raz- ' delil odeje in milo, ki ga v vsem taborišču nismo jioznali. Prav odej in oblek je nam vsem najbolj primanjkovalo. Zato smo tudi večinoma čez dan hodili le v kratkih hlačah. Tako smo varovali obleke. Na ležiščih smo se večinoma vsi uredili nekakšno steljo, ki smo jo napravili iz natrgane trave, tako da je bilo malo manj trdo. Stari interniranci, v glavnem internacionalci, so kljub varčevanju raztrgaii že skoraj zadnje koščke obleke. Mnogi od njih so hodili v hlačkah, ki so bile sešite iz najrazličnejših cunj, nabranih po smetiščih. Pri vsem tem ni nič čudnega, če so nas jedle uši in bolhe tako zelo, da so bili nekateri vsi opikani in od praskanja celo garjevi. Jaz sam, na primer, sem vsak dan po maši, ki sem jo z dovoljenjem poveljnika taborišča smel redno darovati, takoj začel svojo obleko čistiti nadležne golazni. Po 30—40 živali se mi je nabralo čez noč v obleki. To ni tudi nič čudnega, saj sem ležal v srednjem predalu in je od zgoraj doli kar deževalo drobnih živalic. Prav tako sem se nalezel mrčesa, kadarkoli sem stal z drugimi v vrsti. To je bilo prav gotovo za večino od nas vseh najbolj neprijetno. Slaba hrana se nam mlajšim internirancem ni tako hudo poznala. Hudo pa so trpeli zaradi nje komunistični internacionalci. Vsi so skoraj bolehali, vsakemu se je poznalo pomanjkanje vitaminov in mnogim so začeli izpadati zobje. Po premirju se je začela hrana v taborišču vidno slabšati ln ko sem v začetku septembra zapustil taborišče, je bilo približno polovico internirancev bolnih na želodcu. V ranem jutru so stale pri vseli barakah ob straniščih cele kače ljudi, ki so čakali, kdaj bodo prišli na vrsto. Želodci niso več prenesli slabe hrane. Mnogi so tudi začeli resno bolehati, sem in tja se je pojavila tudi griža. Bolnike so spravljali v taboriščno bolnišnico, kjer so ležali vsaj na posteljah in dobili za spoznanje Itoljšo hrano. Med brezplačnimi zdravili so dobivali le aspirin in nekaj podobnih nedolžnih sredstev. Druga zdravila si je moral vsak internira-nec kupiti sam na svoje stroške. Najbolj čudno se mi je zdelo to, da le bilo v taborišču zaprtih tako malo Francozov. Kolikor sem zvedel, je bilo vsega skupaj zaprtih le par komunističnih parlamentarcev in županov. Vsega skupaj je bilo Francozov — internirancev — v taborišču okrog 30. Kar sem pa videl sam še takoj ob začetku vojaškega spopada, dokazuje, da Francozi svojih domačih komunistov niso hudo preganjali. Zapirali so kvečjemu tujce in flano drugih narodnosti. Hvala Bogu so me prav v času, ko so postajale v taborišču razmere vedno slabše, spustili na posredovanje jugoslovanskega konzulata v Marseilleu na svobodo. S tem je zamo nehalo to pregnanstvo, ki je za druge bilo najhujše prav zato, ker niso imeli niti najmanjšega pojma, kdaj se bo internacija nehala. Zakaj so bili Francozi poraženi V Marseilleu sem s pomočjo jugoslovanskega konzulata dobil primerno stanovanje in čakal na ladjo, ki naj bi me odpeljala v domovino. Tu sem zvedel marsikaj, kar so že prejo govorili v taborišču. Nerazumljivi poraz Francijo so mi pojasnili taki, ki so ga sami doživeli. Tako mi je na primer pripovedoval demobilizirani vojak, da je bila organizacija na fronti zelo slaba. Njegov poik je na primer dobival streliva za puške vsak dan le toliko, da je prišlo na vsakega po 16 nabojev. Sosednji polk pa je na primer imel puške še iz prejšnjega stoletja in seveda ni bilo nabojev, ki bi šli v te stare puške. Tudi mnogo častnikov se nI zavedalo svojih dolžnosti. Francoski kaplan, ki je bil sam poročnik v Maginotovi liniji, mi je pripovedoval, da so v Metzu bile straže in patrulje, ki so iniele pravico ustaviti in legitimirati slehernega še tako visokega častnika. To je bilo potrebno zato, ker so zlasti ob nedeljah častniki uhajali iz Ma-ginotove linije v tako velikem številu, da so v nekaterih odsekih linije ostajali sami prostaki in podoficirji. Seveda je to vzbujalo med moštvom hudo kri. Prav tako je zanimivo, da so bile v ozadju fronte nakopičene ogromne zaloge najmodernejšega orožja in streliva, medtem ko je na fronti tega marsikje primanjkovalo. Nejevoljo med moštvom je povečalo tudi neenakomerno prejemanje plač. Podoficirji, ki so bili preje v državni službi, so prejemali svojo prejšnjo plačo in jx>doticirsko plačo. Podčastniki iz zasebnih poklicev pa so prejemali le po 200 frankov podčastniške plače na mesec. Navadni vojaki so dobivali na dan le malenkost, njihove žene v ozadju pa niti ne 10 frankov na dan. Zene so sporočale svoj obupen položaj možem na fronti, kar zopet ni dobro vplivalo na moralo vojaštva. Najhujša pa je bila prav gotovo razdvojenost, ki je vladala v francoskem narodu. Ljudstvo je čutilo, da je ostrejši kurz, ki je zavel oh začetku spopada, prav za prav diktiran od velekapitala. Preprosti ljudje so govorili takole: Sovražnika !>odo držali na Maginotovi liniji, nas pa bodo iz-žemali vojni dobičkarji. To je izrabila komunistična agitacija in zgodili so se primeri, da se nekatere francoske edinice sploh niso hotele boriti, češ, za kapitaliste in njihove dobičke pa že ne bomo prelivali krvi. Splošni vtis. ki sem ga odnesel o porazu v Franciji je ta, da je na eni strani zgoraj mnogo zagrešil velekapital, ki je hotel vojsko izkoristiti za svoje dobičke, na dmci strani pa je komunistično podtalno rovarenje združeno s sabotažo preprečilo, da bi v redu deloval francoski vojni aparat. Če dodani k temu še resnične besede maršala Petaina, ki je dejal, da je v Franciji zmagal materialistični duh nad duhom požrtvovalnosti, sem mislim v glavnem tudi povedal vse, kar se o vzrokih francoskega poraza povedati da. Predzgodovinske najdbe v okolici škofje Loke V okolici Reteč je najmanj 20 pred zgodovinskih gomil, Izmed katerih so doslej dve odprli Obok iz zloženih kamnov naznanja grob. Fotografiral Fr, Planina. Med pokrajinami naše domovine je na prazgodovinskih najdbah Gorenjska sorazmerno najmanj bogata. Redkost spomenikov z nienega ozemlja bi skoro mogla koga napotiti k mišljenju, da je bila v dolgih obdobjih sploh nenaseljena. Vendar tako mišljenje ne bi bilo pravilno čeprav je res, da je bila ne le sorazmerno, temveč nasplošno manj naseljena kakor pa Dolenjska in Štajerska. Vzroki tega so bili najrazličnejši. Zato je treba pozdraviti sleherni korak, ki vodi k boljšemu poznavanju Gorenjske v davnini in vsakogar, ki skuša njeno najstarejšo zgodovino raziskovati, bodisi da je posam >znik ali organizacija. Poglavitni so v tem kot v onem primeru opredelitev in omejitev naloge ter jasnost cilja, ki ga želiiuo doseči. V tej nsiTitrI je napravilo. Muzejsko druitvo v Škoiji Loki načrt, da arheolo- ško preišče ožjo In širšo okolico Škofje Loke. Kot prvo si je društvo nadelo nalogo raziskati številne gomile-tumule v hostah okrog Reteč, Go-dešiča in Gorenje vasi. Posebno mnogo je gomil v hostah kat. obč. Reteče, kjer jih cenijo na kakih 20, dasi ni izključeno, da bi merjenje njihovo število rajši povišalo, kakor znižalo. Zaradi visoke praproti gomile poleti niso posebno vidne, njihovi obrisi pa postanejo jasnejši pomladi In jeseni. Letos avgusta ie škofjeloško muzejsko društvo pričelo kot prvo raziskovati gomilo na parceli Janeza Križaja v Vrsnati dobravi. Raziskovanje sta za društvo vodila prof. dr. Pavle Blaznik in France Planina, ki sta prosila za strokovno pomoč tudi vodstvo Narodnega muzeja. To pa je poslalo k raziskavanju kustosa dr. R. Ložarja. Izkopavanje je požrtvovalno omogočil loški rojak z Godešiča, zobozdravnik dr. Jože Rant. Čeprav je bila gomila zelo velika niso raziskovanja dala loškemu muzeju nobenih najdb. Našlo se je samo oglje, ki ga je voda spravila s površja med humus ter prst. Da pa je bila gomila umetno napravljena in nasuta, je izven dvoma. Razlago, da ni dala nobenih grobov in starinskih predmetov, nudi najbrž dejstvo, da je bila v jugovzhodni četrtini nekoč že prekopana. Tam je bil očividno grob. Po zaključku del na tej gomili se je društvo lotilo ene izmed gomil takoj za vasjo Reteče. Na tej gomili je odvetnik dr. Lenček našel že pred časom več starinskih predmetov, tako 3 votle za- Pestnice iz bronaste pločevine ter črepinje posod, redmete je izročil škofjeloškemu muzeju. Žapet-nice so iz hallstattske dobe ter okrašene z vzporednimi graviranimi črtami. Ena izmed njih je močno zvita. Pri prekopavanju gomile v avgustu bilo najdenih mnogo črepinj domače keramike iz halUUltskega časa (slika), razen tega pa tudi Nadaljevanje na 6. strani. Koledar Nedelja, 6. oktobra: 21. pobink. nedelja. Rožcn-vcnska nedelja. Brunon, spoznavalec; M. Frančiška, devica. Ponedeljek, 7. oktobra: Marija, kraljica svetega rožnega venca. Torek, 8. oktobra: Brigita, vdova; Starček Simeon. Prvi krajec ob 7.18. Herschel napoveduje spremenljivo. Specšjalist d?. L. 1HHUNER ordinira za revmatična obolenja ZAGREB, Dnlae l/III. Tel. 23-486 Novi grobovi -f- Kari I asbaher, poštni višji kontrolor v pokoju, je izdihnil svojo dušo v Ljubljani. Pokopali ga bodo jutri, v ponedeljek ob 4 popoldne z Zal, kapelice sv. Petra. — Naj mu sveti večna luč! Svojcem naše sožalje! "t- Vitez Ljudomir pl. Zadurowicz, polkovnik v pokoju, je odšel v večnost na Verdu. Dosege! je visoko starost 84 let. Naj počiva v Bogu! Žalujočim svojcem naše sožaljel Osebne novico — Dr. Bogataj — načelnik občnega oddelka. S kraljevim ukazom od 27. septembra 1940 je postavljen za načelnika občnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani g. banski svetnik dr. Lov-ro Bogataj; za banskega svetnika pri kralj, banski upravi v Ljubljani pa je imenovan dr. Karel Tekavčič, doslej okr. načelnik v Laškem. — Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani. Bukov žir zrelo, odpadlo blago kupujem v vagonskih pošiljkah franco vagon nakladna postaja. — Ponudbe na REKLAM ROZMAN, LJUBLJANA Pražakova 8/1. — Občni zbor Prosvetne zveze bo 24. oktobra ob 9 dopoldne v beli dvorani hotela »Unionc. Predlogi, katere mislijo društva staviti na občnem zboru, morajo biti poslani do 20, oktobra na PZ. Društveni delegati dobijo v teh dneh posebne izkaznice, ki bodo dovoljevale udeležencem vstop na občni zbor. Izkaznico mora podpisati društvo, ki ga dotični zastopa. Brez izkaznice ne bo dovoljen vstop na občni zbor. kupuje vsako količino po najvišjih cenah „OSHOVr C§» d. Ljubljana, Vošnjakova ulica 24 — Duhovniški tečaji Zveze fantovskih odsekov, Zveza fantovskih odsekov priredi v začetku poslovne dobe štiri enodnevne duhovniške tečaje in sicer: 9. oktobra v Novem mestu. 1'ričetek ob 8 v Prosvetnem domu; tO. oktobra v Celju; 16. oktobra v Ljubljani. Pričetek ob 8.30 v dvorani Rokodelskega doma; 17. oktobra v Mariboru. Ker je spored tečajev obsežno zajet in 1k> udeležencem pokazal konkretne, smernice za versko obnovitveno delo, so k udeležbi vabljeni vsi nreč gg. duhovniki lavantinske in ljubljanske škofije. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Duhovne vaje za duhovnike. Za duhovnike bosta letos v Domu sv. Ignacija v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9, samo še dva tečaja duhovnih vaj od 7. do 11. oktobra in od 21. do 25. oktobra. Priglasite se pravočasno. — Vodstvo. — Zobozdravnik dr. Jos. Tavčar, nebotičnik, telefon 33-93, izvršuje zobozdravniška dela za javne in zasebne nameščence po cenah od 1. avgusta 1939, dokler ne bodo urejeni njihovi prejemki. — Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, 6teklcn:no, lustre, nakit itd. sto'no kunuie trgovina Doro'theum ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, vis-avis hotela Union, Nadaljevanje iz 5. strani. ostanki človeških kosti. Blizu nivoja okoliških tal se jc nahajal zelo močan sloj pepela, okrog katerega so očividno ležali še kaki drugi predmeti, pa je mogoče, da so bili že kdaj prej nestrokov-njaško izkopani. Letošnja izkopavanja so prinesla jasen dokaz, da navedene gomile niso naravne tvoibe, temveč umetne, tedaj grobovi v obliki tumulov. Ker jih je tako lepo Število, čaka Muz. društvo v Škof ji Loki še lepa naloga in mnogo dela. preden bodo vse raziskane. To delo pa je treba opraviti in je nato Muzejsko društvo v Skofji Loki preskrbljeno kar se tiče dela za mnogo časa. Želeli jt. da bi se tudi v bodoče našli meceni, ki bi nesebično podpirali to prizadevanje na polju domoznanstva. Pri tem bi radi obrnili pozornost na to, da ni le važno, nabirat predmete, temveč tudi izdelovati načrte teh grobov, ki so prav tako važni kot predmeti. Je pa še ena naloga, ki čaka društvo. V gozdu, kjer se nahaja druga gomila, so vidni nekaki okopi, ki obdajajo v oblik« nepravilnega tra-peca precejšnjo površino. Treba bo ugotoviti, ali so ti okopi novejšega datuma, ali pa so še prazgodovinski, kar je verjetneje. V tem primeru je otem neka zveza med gomilami in med okopi, .er z izjemo Bohinja in Kranja na Gorenjskem lallstatskih kultur doslej skoro ne poznamo, pripada škofjeloški okolici po tem takem važno me-ito v poznavanju gorenjske prazgodovine ter v najstarejši njeni poseljenosti. Zato mora Muzejsko društvo v interesu našega domoznanstva započeto delo nadaljevati ter si oskrbeti denarnih sredstev, i katerimi ga bo moglo nemoteno izvršiti £ — VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ prične dne 8. oktobra. Informacijo, prospekle daje trgovsko učilišče »Christofov ufni zavode, Ljubljana — Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. — Razpisana književne nagrade. Slovenska straža v Ljubljani razpisuje nagrado v znesku 3000 (tri tisoč) dinarjev za najboljši leposlovni spis, ki bi budil v mladini močno slovensko narodno zavest ter zavest jugoslovanske in državne skupnosti. Spis naj bi obsegal 1—2 tiskani poli navadne osmerke in bil primeren za mladino od 7—10 leta starosti. Podrobnejše želje javi Slovenska 6traža interesentom na zahtevo tudi pismeno ali ustno (Poljanski nasip 12/X-1.) Rokopisi naj se predlože izdajateljici najkasneje do dne 31. decembra 1940. Poslane rokopise bo presodila posebna komisija, nagrajenega bo pa založnica takoj izdala bogato ilustriranega. Slovenska straža si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli, ako bi spis ne ustrezal v dovolini meri svojemu namenu. — Odbor Slovenske straže. i ŠTEDLJIV KVAUTETMI AUTO, ' •'.'M-ivi^iopom IOOO čim».;, O. ŽUŽEK LJUBLJANA. TAVČARJEVA., 11 ' — Prosvetni tečaj Prosvetne zveze bo 23. oktobra, to je v sredo popoldne ob 3 v beli dvorani hotela »Union«. Režiserski tečaj pa se prične dne 24. oklobra ob 2 popoldne in se konča 25. okL zvezer z uprizoritvijo »Mrtvaškega plesa« v frančiškanski dvorani. Na oba tečaja vljudno vabimo naše prosvetne delavce. Prijaviti se je treba za oba tečaja do 15. oktobra. — Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Rednt pouk prične dne 15. oktobra. Poleg rednega Večernega trgovskega tečaja prireja zavod tudi tečaje za: nemško stenografijo, nemščino, strojepis ter posamezno trgovske predmete (knjigovodstvo, korespondenco, itd.). Prijave za vpis se sprejemajo dnevno v pisarni zavoda. — Odpiranje in zapiranje manufakturnih trgovin v Ljubljani. Sekcija trgovcev z manufaktur-nim blagom je na svojem širšem sestanku soglasno sklenila, da bo počenši s ponedeljkom dne 7. t. m. veljal tale delovni čas v manufakturni stroki in sicer od 8. do 12. in od 14. do 18. Članstvo naproša, da se sklepa točno drži, kupujoče občinstvo pa prosi, da to upošteva pri nakupu blaga. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Joscfova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodamL Ogl. leg. 8. br. 8M74/3J. — Zveza fantovskih odsekov bo tudi letos izdala »Društveni koledarček za 1. 1941., ki bo po obsegu polovico večji kakor letošnji pa bo kljub temu stal samo 6 din za izvod. Koledarček bo imel dva koledarja: mesečnega t delom odsekov in okrožij za vsak mesec in beležni kakor letos. Poleg tega bo vseboval tudi kontrolnik udeležbe na sestankih in telovadnih vajah. Člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov naročajte »Društveni koledarček«! Koledarček bo izšel sredi oktobra. — Uboge šolske sestre de Notre Dame na Bledu, prično dne 15. oktobra trimesečni kuharski tečaj. Dekleta, ki se za to zanimajo naj se priglase na omenjeni naslov, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Kupuife srečke dri. razredne loterije v glavni kolekturi »Vrelec sreče" ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana Beethovnova ulica 14. — AKD »Danica« v Zagrebu vabi vse zavedne slovenske akademike, ki študirajo v Zagrebu, da se vpišejo v društvo. Lokal »Danice« je v Beri-slavičevi ulici 12, II. nadstropje, soba 4. Vse informacije lahko dobite dnevno od 12 do 14. — Sortirana jabolka za zimo ter krompir ima na zalogi Trgovska poslovalnica Kmetijske družbe — Novi trg 3. — Udeležite se 14. oktobra drugega petdnev^ nega avtoizleta: sončna Dalmacija! Znameniti kraji, zanimivi doživljaji! Podrobne informacije pošlje: Pisarna, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17a. Brez težav deluje Oarmol. K »emu prijetnost E>rl uporabi: nobenega kuhanja ča« ev.nitl poliran|a krogljlc In ne gren-ilh soli. Darmol Jo okusen kakor tokolada. Ne poikuSajte z neprelz. kuSenlml preparati, temveč uredita ivojo prebavo i dobrim odvajalnim fg,vom 132555» •tBHff (tiiainuuuiui —Uprava »Naše Zvezde« Ljubljana, Streliška ulica 12 sporoča, da izide II. št. »Naše zvezde« v torek, 8. t. m. — Da boste »talno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluja proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. v originalnih zabojih ima stalno v zalogi Janko PredoviS, Ljubljana, Poljanska c. 73 Telefon 21-80= Dnevni In Tefernf tečaji *a strojepisja, stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco, računstvo, tuje jezike itd. so pričnejo na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Informacije, prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Samo s strokovno sestavljenim PLODOREDOM boste dosegli več pridelkov — več dohodkov. Poobl. agronom-fitopatolog ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova ulica 3, tel. 34-73. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 5. t. m. je objavljena »Odločba o znižanju carine na sivo in belo surovo železo«, dalje »Navodila za opravljanje zdravniške pripravniške službe na deželi«, »Navodilo o carinjenju svilenih in polsvilenih trakov za sanitarne bandaž-ne predmete«, »Odločbe o činu raznih šol in tečajev«, »Dof>olnitev člena 4 pravilnika o ureditvi prometa z devizami«, »Nove telefonske zveze z Nemčijo (bivšo Avstrijo) in z Nemčijo in z Italijo«, »Sprememba meje župnij Podzemelj in Semič« in »Uradna objava Narodne banke glede fakturiranja v prometu z Nemčijo in glede prodaje bonov na drahme«. — Pouk italijanščine pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, prično dne 15. oktobra. Učnina nizka. Prijave za vpis se sprejemaj« dnevno v pisarni zavoda. ZUNDAPP ožuTek . KVALITETNI-,:, uub loana ' M OTOC I K tl TAVČARJEVA 11 • VSAk MODEL DOBITE TAKO j?/. p4> dh&GVi ' Velike povodnji, ki so razsajale pretekli teden r>o Bosni in zlasti v Hercegovini, so napravilo mnogo škode tudi v Dalmaciji in v Sre-mu. Kakor poročajo iz Splita, je znano Knin-polje zaradi velikega deževja j>od vodo ter so tamkajšnji pridelki seveda uničeni. — Drava pri Osijeku je zadnje dni narasla skoro ka 4 metre nad normalo. SC. Pučnik Ljubljana, Frančiškanska ulica 3 Krojaštvo za dame ln gospode najelegantneje oblači iz lastne zaloge najboljših blagov iu tudi iz prinešenega blaga. Balonski plašči! * Zavetišče za jetične hoče zgraditi mestna občina v Varaždinu ter je v ta namen najela I>osojilo 2 in pol milijona dinarjev. Posojilo je dala bolniška blagajna, prav za prav zagrebški SUZOR. Suho skSadčšce v Ljubljani, prostorno, vporabno ob enem za delavnico iščem. Ponudbe na Reklam Rozman, Ljubljana, Pražakova ulica 8/1. * Železniška nesreča pri Sarajevu. Blizu vasi Ljupljanica se je te dni zgodila huda železniška nesreča, ki, hvala Bogu, ni zahtevala človeških žrtev. Od j>ostaje navkreber je vozil tovorni vlak. Od tega vlaka pa se je odpelo nekaj težkih vagonov, ki so nato z vso silo zdirjali v dolino. Tamkaj so se zaleteli v druge vagone, ki so stali na postaji. Sunek je bil tako silen, da se je več vagonov na drobne kosce zdrobilo. Cela kolona delavcev je imela dosti dela, preden je progo pospravila. Severni del proge od Sarajeva je bil tako tudi zaj,rt prometu, med tem ko je na južni strani proti Mostarju deževje povzročilo zemeljski usad, ki je tamkaj zadelal progo. Tako je Sarajevo od obeh strani bilo zaprto. * Če se otroci igrajo i orožjem. V vasi Bi-skupija blizu Šibenika v Dalmaciji je 10 let star deček Juro Mitrovič ustrelil z lovsko puško svojo 4 leta staro sestrico Marijo. Ko očeta ni bilo doma, je Juro nekje staknil očetovo lovsko puško, s katero je ponosno prikorakal v kuhinjo. Tukaj je pomeril v sestrico, ki se je igrala v kotu, ter sprožil. Deklica je, v glavo zadeta, kmalu nato umrla. Puška je bila namreč nabasana. Kri te prav/ z slabovidnimi ocm Hiskozi živl/en/a. Zalo ra/e nosita tako/ očala od J**«"4* LJUBLJANA rec pasaža NEBOTIČNIKA Od kod prihajajo ptiči v našo kraje. Iz Šiška poročajo: Ribič Milan Holjevac je na savskem bregu našel galeba, ki je plaval brez moči j>o vodi in si ni mogel pomagati, ker je imel poškodovane peruti. Ptič je na nogi imel obroček iz aluminija kjer je bilo zapisano: »Zoological Museum-K|obenhaven-Denmark-M. M 11 115< lz tega napisa bi bilo sklepati, da je ptič priletel z Danskega. Ljubljanski aranžerji se oglašajo! »Čim lepša izložba« je sodobnost časa! , Aranžersko društvo v Ljubljani, bo že težko pričakovani večji praktični aranžerski tečaj za vse stroke pričelo 14. t. m. v ponedeljek ob 8 zvečer v bivši kino dvorani »Tivoli«, ki bo trajal 28 dni in to »a člane in nečlane. Tečaj se bo vršil v večjem obsegu, ter ^u zaradi ugodnosti lahko dostopen vsakemu inlerese-.tu. lecaj bo vodil po najnovejšem inozemskem egledu priznani aranžereki strekovnjak g. Deršak Ivo. aran-zer pri tvrdki I. C. Mayer Ljubljana; večkratni nagrajenec aranžerskih del. Istotam bo prejemal prijave m dajal tozadevne informacije. Aranžerslta dela tečajnikov bodo proti zaključ-ku razstavljena v'vpogled gg. trgovcem in javnosti, nakar sleda podektev nagrade za najlepšo izložbo v tečaju. . Cfn'- trgovce in podjetja pa vljudno pro-suno, kalen želijo da se njihovi izdelki oz. bla<«o razstavi in slika na tem tečaju, naj nam svoje bla*o pošljejo do 14. t. m. na naslov: Društvo Izložbenih irmžetjvv irg. uuca Ljubljana, Gregorčičeva ulica. cJirPiadL j neguje zobe z zobno kremo S Gledališče Drama. Začetek ob 20: Nedelja, 6. okt.: Kovar-stvo in ljubezen. Izven. — Ponedeljek, 7. oktobra: zaprto. — Torek, 8. oktobra: Kovarstvo in ljubezen. Red Torek. — Sreda, 9. oktobra: Romeo in Julija. Red Sreda. Opera. Začetek ob 20: Nedelja, 6. oktobra: Grof Luksemburški. Izven. — Ponedeljek, 7. oktobra: zaprto. — Torek, 8. oktobra: Fidelio. Red A. — Sreda, 9. oktobra: Lok. Plesni večer Pie in Pina Mlakarja. Izven. Radio Ljubljana Nedelja, 6. oktobra: 8 Jutranji pozdrav. — 8.15 Ducti: klavir in harmonij (gdč. M. Gnjezda g. Dimitrij Kaškarov). — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Schubertove skladbe. — 9.45 Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic). — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11 Nedeljski koncert Rad. ork. — 12.30 Objave. — 13 Napoved«. — 13.02 Koncert godbe 40 pp. Triglavskega. — 16 30 Telesnovzgojni program ZFO (g. Ivo Kermavner) — 17 Kmet. ura: Gospodarska navjdila in tržna poročila. — 17.30 Veseli trio, vme3 poje g. Franc Deržaj, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 19 Napovedi, poročila, objave. — 19.25 Iz slovenskih krajev (plošče). — 20 Kcncert. Sodelujejo g. Anton Sladoljev (tenor) g Stanko Prek (lutnja) in Rad. ork. — 21.30 Poskočni napevi, veseli odmevi (plošče). — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Citraški dueti (gg. Vilko Skok in Ivan Kosi). Konec oh 23. Ponedeljek, 7. oktobra: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročda. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7. 45. — 12 Pisana šara (plošče). — 1.2 30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Koncert Rad. oik. — 14 Poročila. — 18 Zdravstvena ura: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). — 18.20 Iz daljnih krajev (plošče). — 18.40 Položij Slovenije v Evropi in Jugoslaviji (g dr Valter Bohinec). — 19 Napovedi, poročila, objave. — 19.25 Nac. ura. — 19.40 Pbšče (pisan spored) — 19.50 Gibraltar (g Viktor Pimat). — 20 Koncert Del. glasb. dr. »Zarja« (prenos iz Delavske zbornice. — 21.15 Koncert Radijskega ork. — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Domač kvartet. — Konec ob 23. Proč s starimi i z 1 o 2 b a m i I aranžersko društvo v LJubljani vabi aa prakt. tečaj ,Vodja tečaja Deršek Ivo, aranžer tv. I. C. Mayer, Ljublj. Sprejema prijave in daje informacije. Drugi programi Nedelja, 6. oktobra: Belgrad: 20.40 Ork. konc. — Zagreb: 20 Sremske narodne. — Sofija: 20 Sonate. — Budimpešta: 18.35 Zbor. — Rim—Turin— Florenca: 20.50 Rossinijeva opera. — Praga: 20.05 Dvorakovi slovanski plesi. — Beromunster: 19.50 Zamorske pesmi. — Sottens: 20.25 Operetni odlomki. — Atene: 20.15 Atenski kvintet. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA. YUB (49.18 m): 19.40 Poročiia v slovenščini; YUF, YUG (19.96 m): 2.30 in 3.30 Poročila v slovenščini. Ponedeljek, 7. oktobra: Belgrad: 20 Ignjatovi-čeva igra »Večni mladenič«. — Zagreb: 20 Prenos. — Sofija: 20 Simf. konc. — Budimpešta: 19.25 Operni orkester. — Rim—Turin—Florenca: 21.50 Tercet — Praga: 21.30 češka operna glasba. — Beromunster: 21 Pestalozzijeva proslava. — Sottens: 19 Pisana glasba. — Atene: 20.10 Grške narodne. Dr. Cirman Miroslav, zdravnik v Medvodah ordinira od danes dalje edino le na avojem domu ob delavnikih dopolne. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Ba- , Jakoba ,r8 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer. Sv. Petra cesta 78. — V ponedeljek: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Zgubila sem črno denarnico z manjšo vsoto denarja in raznimi spomini. Pošten najditelj naj J° vrne proti nagradi upravi »Slovenca«. Najdena ie bila vsota denarja, ki jo lastnik dobi v trgovini Ničman v Kopitarievi ulici. Naši dramski umetniki o filmu Zbogom. Mister Chips V glav. vlogah: Robert Donat in Greer Garson Predstave zaradi velike dolžine filma ob 10.80 matineja po znižani ceni in ob 14'45, 17., 19. in 21-15 uri KINO UNION Telefon 22-21 G. ravnatelj in dramaturg PAVEL GOLJA: Razveseljivo, da dobimo v teh žalostnih časih tako plemenito, prisrčno in toplo delo na ogled. Ga. MIRA DANILOVA: Film je čudovit, na mene je tako izredno vplival, da sem bila potem ves dan prisrčno dobre volje. G.EMIL KRALJ: Film me je nad vse navdušil. V sedanjih razmerah pa vpliva tak film naravnost odrešujoče. V njem sem našel toliko plemenitosti, srca, duše in lepote, kar me je za dolgo dobo obogatilo. G. IVAN JERMAN: O filmu lahko povem samo najlepše in najboljše. Film je v vsakem oziru popolna umetnina. Kar se igre tiče pa lahko rečem, da jo moremo vzpore-diti z načinom igranja hudožestvenega teatra. Iz tega lilina odseva vsa veličina in vse vrline angleškega naroda. jI LJUBLJANA Nabavni prispevek mestnemu uslužbenstvu Kakor smo že poročali, bodo prejemali v omi-ljenje naraščajoče draginje vsi nestalni sezonski delavci mestne občine ljubljanske od dne 30. sept. t. 1. dalje začasno izredno draginjsko doklado po 3 din za ženo in vsakega otroka dnevno, aktivni in upokojeni mestni uradniki pa bodo od dne 1. oktobra t. I. dalje deležni poviška po din 50 mesečno za vsakega otroka, tako da bodo odslej prejemali draginjsko doklado z znano uredbo o izredni dokladi državnih uslužbencev in upokojencev za vse svoje uradnike. Lansko leto je dala mestna občina svojemu uslužbenstvu božičnico v namenu, da mu olajša nakup priboljškov in daril za praznike. Z ozirom na naraščajočo draginjo pa bi bil letos prav sedanji čas za nakup živil, kurjave itd. primernejši. Zato se je župan mesta Ljubljane po sklepu finančnega odbora mestnega sveta še nadalje poslužil pooblastil iz zakona o mestnih občinah ter odredil, da se že zdaj mesto božičnice podeli vsem tistim mestnim uslužbencem, ki so se dne 1 oktobra 1940. še nahajali v aktivni službi oziroma v pokoju, in to pragmatičnim in pogodbenim uslužbencem, kakor tudi dnevničarjem enkratni izredni nabavni prispevek po din 1000 ter enkratni izredni nabavni prispevek po din 200 za vsakega otroka; nadalje pa tudi vsem poročenim uradnikom en- kratni izredni nabavni prispevek po din 200 za žene, toda le v primeru, če te niso v službi. Enkratni izredni nabavni prispevek po din 500 pa prejmejo tudi vse mestne snažilke. Današnji težki časi so prizadeli tudi mestno občino ljubljansko, saj ni ob sestavi zadnjega proračuna nihče računal z dogodki, ki so zajeli druge narode in so njihove posledice globoko posegle tudi v življenje naše države in našega mesta. Tako mestna občina ni mogla slutiti, da stoji tudi ona pred izrednimi časi, ki ji bodo naložili večja bremena nego se je mogla nanje pripraviti v svojem proračunu. Kljub temu ,je skušala do skrajne mere možnosti pomagati svojemu uradnižtvu in delavstvu z izrednimi draginjskimi dokladami in nabavnim prispevkom, za kar zu bo še treba najti primernega proračunskega kritja. Ukrepi mestnega župana bodo brez dvoma pomagali mestnemu uslužbenstvu, da bo lažje pre-bredlo težke čase, hkrati pa mu bodo gotovo tudi v moralno oporo, saj kažejo razumevanje in dobro voljo sedanje uprave, da pomaga svojemu uslužbenstvu čim bolj, dasi v proračunu na te izredne izdatke ni bila pripravljena in odtlej do novega proračuna pač ne bo mogla nuditi nobenih priboljškov več. 1 70 letnica ljubljanskih prostovoljnih gasilcev, t Prostovoljno gasilska četa Ljubljana-mesto obhaja I v nedeljo dne 13. t. m. 70 letnico svojega obstoja. ( Da si zamore nabaviti najpotrebnejše orodje, katero bo služilo nesebično v dobrobit ljubljanskemu meščanstvu, je četa izdala za jubilej loterijske srečke z lepimi dobitki. 1 II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršulin-kah v Ljubljani ima dane6 ob 2 shod. Pridite vse! Voditelj. 1 Križanska moška fa> mladeniška kongregacija ima danes zvečer ob šestih redni mesečni shod. Vabljeni so poleg Tednih članov tudi vsd priglašeni kandidatje in vsi oni možje in mladeniči, ki se žele pridružiti sinovom Marijinim. 1 Kongregacija gdč. učiteljic in kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. V ponedeljek na 7. t. m. ni sestanka. V nedeljo 20. t. m. ob pol 6edmih skupno sv. obhajilo, v ponedeljek 21. t. m. pa večerni sestanek. Blagovolite zaupati naročilo »Sloven-čevega koledarja« našim inkasantom, ki te dni z običajnimi potrdili pobirajo naročnino za »Slovenca«! 1 Ženski odsek Šempeterske prosvete ima v ponedeljek 7. t. m. ob 20. predavanje. Predavala bo zdravnica ga. dr. Božena Zajc-Lavrič. 1 Prosvetno društvo Ljubljana-Dravlje vabi članstvo in prijatelje društva na redni letni občni zbor, ki bo danes zvečer ob pol osmih v cerkveni dvorani z običajnim dnevnim redom. 1 Prosvetna društva v območju ljubljanske Prosvetne zveze se naprošajo, da izpolnijo vprašalne pole glede statističnih podatkov in jih pošljejo najkasneje do 10. oktobra za Zvezo. 1 Duhovne vaje za deldeta bodo v Domu Device Mogočne od 12. do 16. oktobra. Pričetek yrvi dan ob šestih zvečer. Prijavite se na: Predstojni-štvo Lichtenturnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg, 8. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne sFRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Rokodelski oder bo imel v ponedeljek 7. t. m, sestanek, na katerem bo predaval g. profesor dr, J. Lovrenčič. Vsi orni, ki se udejstvujejo pri dramatičnih prireditvah v Rokodelskem domu, naj se sestanka zanesljivo udeleže. Kdor bi bil zadržan, naj sporoči vzrok odsotnosti odboru. Ker si Rokodelski oder želi še novih sotrudnikov, vabi k sestanku vse, ki imajo veselje in zmožnost za dramatiko, Pričetek sestanka je v ponedeljek ob osmih zvečer v društveni sobi Rokodelskega doma. Internistka Dr. Božena Merljak zopet redno ordinira 1 Povišek mezd v krojaški stroki v Ljubljani, Združenje krojačev nam sporoča: Organizacija krojaških pomočnikov je pred tremi tedni zahtevala povišek mezd vsled naraščajoče draginje. Združenje krojačev je vzelo v pretres zahteve pomočnikov, ter jim začasno povišalo draginjsko doklado za 20% do končne ureditve poviška. Na več sestankih so se pretresale tež-kože in zahteve pomočnikov. Končno je bil v četrtek sprejet sklep, da se povišajo draginj-, ske doklnde na 27% na osnovno plačo kolektivne pogodbe. Sprejeli so se tudi nekateri predlogi razčiščenja nekaterih točk kolektivne pogodbe. Vsled 27% poviška mezd pa bo sledilo povišanje cen krojaških del. Krojaški mojstri sV> zaskrnljeni vsled težkih razmer za svojo bodočnost, vendar so morali vpoštevati upravičene zahteve pomočnikov ter so rešili mezdno gibanje brez posredovanja oblastev. Dr. Igor Tavčar zopst redno ordinira 1 Koroški večer hi po pravici imenovali prvi prosvetni večer, ki je bil v petek, 4. oktobra v frančiškanski dvorani. Za uvod so nastopile tri Ziljanke in 7. vsem občutjem deklaniirale Meškov »Korotan«. Nato je nastopil sekstet koroških pevcev in zapel pesem >Gor čez izaro< s takim občutjem in s tako prijetno koroško izgovorjavo, da so navzoči izjavili, da so redko kdaj slišali tako podano koroško pesem. Prav tako je vžgala tudi dru&a cesem. — Dr. Ivan Grafenauer je v svojem predavanju podal pregled ogromnega kulturnega dela, ki ga je izvršila Mohorjeva družba v teku 80-letnega obstoja. Orisal je njen rojstni dan, njeno delo, pa tudi žalostno pot, ki jo je morala nastopiti kot begunka iz lepe Mohorjeve palače v Celovcu v Prevalje v nizko stavbo. Njen napredek je v zadnjih letih omogočil, da si je pridobila nove prostore v Celju. Spomnil se je tudi njenega drugega tajnika prosta Lamberta Einspilerja, čigar stoletnico praznujemo letos. Podal je njegov življenjski potek in njegovo delo. — Obisk večera bi bil lahko lepši, ko bi se za tovrstna predavanja zanimala zlasti naša dijaška mladina, saj si s takimi predavanji najbolj širi svoje duševno obzorje. Predavanje je bilo namreč opremljeno s skioptičnimi slikami, ki so nam predstavljale razne osebe, pa tudi kraje koroške dežele. — Opozarjamo na prihodnji prosvetni večer, ki bo v petek, 11. oktobra in bo posvečen 400-letnici jezuitskega reda. Tudi ta večer bo pokazal ogromno kulturno delo, ki ga je izvršil ta red tekom 400-letnega obstoja med Slovenci. Na ta večer . posebno opozarjamo ilane in članice ljubljanskih kongregacij. 1 S petdejansko »Revček Andrejček«, ki se vprizori danes zvečer ob 8 na odru frančiškanske dvorane, pričenja igralsko osebje »Stolne prosvete« svoje delo v zimski sezoni 1940-41. Režijo te igre vodi višji inšpektor banske uprave gosp, L. Stan-car. Vstopnice se še dobe v trafiki Soukal, popoldne pa pri blagajni v frančiškanskem prehodu. Pri afekciji želodca in žrev v začetnem stadiju zelo dobro koristi vrelec Tempel ali Styria 1 Razstava Rika Debenjnka v Jakopičevem paviljonu. — Danes ob 11 dopoldne bo imel po razstavi Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu vodstvo predsednik Društva likovnih umetnikov g. Saša Šantel. Ker se razstava v ponedeljek zaključi, vsi iskreno vabljeni. 1 V »Salonu Kos« razstavljata Pečarič—Perko. Lojze Perko, ki razstavlja olja in risbe, se je rodil v Starem trgu pri Ložu in študira zdaj na akademiji v Sofiji. Rastel je v revščini, zato pa s tem večjim ognjem išče sončnih motivov, ki jih kar dobro nanaša na platno. Zanimanje bodo vzbujala olja: »Koča v Prlekiji«, »Iz Prlekije« in »Domačija«, kakor tudi »Portret starke« in »Nedeljski počitek«. — Perko ima zdaj za seboj dva semestra akademije — obeta pa mnogo in prav veseli bomo, kadar bomo gledali Perka »vrhu klanca«. Hermana Pečariča nam je dala kršna Istra. Nič ne prikriva! Odkritosrčno se izpoveduje: »Sem trgovski sotrudnik. Obiskoval sem večerne tečaje »Probude« in edina moja želja je, dobiti sredstva, ki bi mi omogočila šolanje.« Pečarič razstavlja pet akvarelov, ki bodo prav gotovo našli svojega kupca, Akvarela: »Motiv iz Vintgarja« in »Vas Škofija« (motiv iz Istre) prekašata marsikateri akvarel, ki smo ga imeli priliko videti na naših razstavah. Perko in Pečarič sta v maju letošnjega leta z uspehom razstavljala v Mariboru. Zdaj se predstavljata občinstvu v »Salonu Kos« v pasaži nebotičnika. 1 Tečaji za ruščino. Po vzgledu prejšnjih let prireja Ruska Matica za Slovence tudi leios tečaje za ruščino. Tečaji se delijo v tri skupine: I. skupina za začetnike; II. in III. skupina za bol j ali man j že napredovale. II. skupina obsega študij Puškina in Lermontova, III. pa Čeliova in Dostojevskega. Vpisovanje bo vsak torek, četrtek in petek od 7 do 9 zvečer. Državna 2-razred-na trgovska šola, Simon Gregorčičeva ulica, visoko pritličje,levo. 1 Davčna uprava Ljubljana—mesto razglaša, da se bo vršila dne 7. oktobra ob 9 dopoldne javna dražba zarobljenih predmetov v skladišču Poljanski nasip 40, I. nadstr. Prodajalo se ho razno pohištvo, moška in ženska kolesa, pisalni stroj, radioaparat, klavir, moški površniki, knjige, ženski klobuki in slamniki, stenske in žepne ure (štoparice), špecerijsko blago, moški in ženski čevlji, divan, zofa, lestenec, kip Cankarja, relief borec, ženska soha, sardine v škatlah itd. 1 Pozabljene smo pred dnevi imenovali na tem •Miutu rn -> -5 i 11/ rut mnrln!U lin 9 U Is« »n vw"l M»v»m |/W um»«MU IjUUMVUI OU1U11) lk> DW večini vdove mestnih uslužbencev in ki morajo skrbeti za dva ali tri otroke, ki so brez očeta. Do l. 1931. da so prejemale draginjsko doklado, tega leta pa da se jim je odvzela zaradi slabega stanja mestne blagajne, tako da zaslužijo danes 670 din mesečno. Iz pojasnila mestnega poglavarstva je razvidno, da so se te snažilke prvotno vodile v sta-leiu delavstva in so tedaj prejemale 4.25 din mezde na uro in doklado za vsakega otroka v znesku din 3. Mestni svet ljubljanski pa je leta 1936. uredil vprašanje snažilk enotno tako, da jim je določil mesečni pavšal v znesku din 700 brez vsakih dodatkov. L. 1937. pa so bili dohodki snažilk zvišani na din 740 bruto mesečno, in to za 6 do 8 ur dela dnevno. Te prejemke dobivajo snažilke še dane«. Prošnjam številnih snažilk po zboljšanju dohodkov bo mmm Kino Kodeljevo tet, 41-64 wmm Danes ob 14.30 (samo en film — enotne cene 3-50 in 4 50) 17.30 in 20.30, jutri ob 20 uri Edvard Vil in njegova doba Viktor Francen, Gaby Morlai, Jean Worms Aktualno! Monumentalni zgodovinski film Pokoli Film iz vstaje indijanskih plemen Pozor: Ob 14 30 samo Pokolj enotne cene din 3-50, 4"50 V torek: Beg na Jadran — Edvard VII Bil sem lačen in ste me nasitili Akademiki so prišli v Ljubljano, dvatisoč jih je prišlo; nekaj stotin je spravljenih pri sorodui-kih ali znancih, nekaj stotin je preskrbljenih v zavodih, domovih, nekaj stotin se jih vozi iz Ljubljane domov proti Grosupljem, Kranju, Vrhniki, Kamniku, Zidanemu mostu. Toda najmanjše sto je pa takih, ki nimajo sorodnikov v Ljubljani, ki nimajo plačanega kosila v domovih in menzali, ki se ne vozijo domov, ker so iz Prekmurja, Ptuja, Sloven. goric, celjske okolice. Bele Krajine, Novega mesta, Jesenic, Kranjske gore i. t. d. Kaj pa s temi? Zajtrk ni problem, ker ga kratko malo ni. Želodcu se da kaka injekcija s cigareto. Opoldne ob dvanajsti uri injekcija odpove, želodec zahteva burno svojo pravico. Nekaj dni afcademik vegetira s hlebom kruha, ki ga je prinesel od doma, toda če® štirinajst dni je takih dobrot konec in zdaj je treba želodčno vprašanje temeljito in resno urediti. Kako? Starejši prijatelji nasvetujejo instrukcije, ki jih pa v začetku ni, ker se intelektualna šibkost dijakov »iz boljših krogov« v srednjih šolah razgali šele nekje okrog božiča. Drugi nasvetujejo prošnje na Vincencijevo konferenco, na DPD in JAPD in na bansko upravo. Mnogi akademiki se zatekajo k izvestnim že akademikom znanim osebam, ki imajo razumevanje za stradajočega mladega človeka. Letos bo hrana v vseh dijaških in drugih menzah dražja, kruh, sadje, maslo bo dražje, mleko v mlekarnah- vse to bo moral slovenski akademik čutiti na lastnem želodcu, ker bo tistih par dinarjev, ki jih ima v žepu, izginilo kot kafra. Vincencijeva konferenca za akademike sproži danes sledeči predlog: Ljubljanske družine naj Se usmilijo ubogih akademikov in naj vzamejo po enega na kosilo ali na večerjo v svojo sredo. S tem bo stik med starejšimi in mladimi navezan razen tega pa pomagamo odpravljati nezadovoljstvo, ki je kal komunizma. Vincencijeva konferenca za akademike (Se-meniška ulica 2) ima dolgo vrsto prošenj akademikov za hrano. Družine naj nam blagovolijo javiti svojo pripravljenost in mi jim bomo poslali prosilce. Na lepši način skoro ne moremo kazati razumevanja za versko resnico, da smo vsi eno skrivnostno lelo Kristusovo. — Vincencijeva konferenca za akademike. V odgovor »Jutru« Ne le da ste zlobni, ampak tudi nobene honet-nosti ne poznate. To vam moram reči na vašo persiflažo o meni in mojih člankih o dostojnosti. Ko sem se pred leti prizadeval, da bi se napeto nasprotstvo med nami omililo, so mi rekli: Nič ne boš opravil! Jih ne poznašl Jaz sem pa le imel upanje. A vidim: kjer je korenina gnila, tam se ne da nič ozdraviti. Da ste res brezverci, ste dokazali s svojo za-ničljivo opazko o sv. Pismu in svojem norčevanju o peklu, ki ga jaz nisem omenil, ki ga pa vi z norčevanjem ne boste s sveta spravili. Mislil sem pa, da imate vendar nekaj naravne poštenosti in dostojnosti. A kakor vidim, sem se motil. Mislil sem tudi, da bi mogli v nevtralnih rečeh, kakor je treznost, vendar vzajemno delati. A spet vidim, da ne gre. Seveda: nemoralnost in nedosloj-nost je — voda na vai mlin. Japonci, Kitajci in Indijci, naravno zdravi narodi, se zgražajo nad perverzno evropsko nošo, — vi pa jemljete v zaščito »nedolžna gola stegenra«. Ti ljuba nedolžnosti Seveda, saj ste sami angelčki! Pri vas ima zavetišče vsa tista moralna korupcija, ki je upropastila Francijo. Upropastila bo tudi Slovenijo, če je ne bomo branili pred to gnilobo. Vse seveda pod imenom »kulture«: in »napredka*. Vaše delo je skrito in zvito, neopaženo v ljudstvu ubijati vero — s smešenjem gre najuspešneje: ljudje se zabavajo in uspavajo, da se ne zavedajo, knko se nnlezajo duha brezbožnosti. ki ga jim vi inspirirate — ter ga dosledno zavajati v nenrav-nnst: svoboda v uživanju! Potem bo zrelo za vas. In seveda tudi za komunizem, ki mu vi pot gladite. Vi veliki narodnjakarji pa ne ubijate samo vere, ampak tudi narod. Ali sle že kdaj rekli kako besedo zoper belo kugo, ki bo slovenski narod iztrebila z zemlje? Kajti če poide »racionalizacija najbrže v najkrajšem času ugodeno. Omenjamo še, da je g. župan tudi za mestne snažilke odredil, da prejmejo enkratni izredni nabavni prispevek v znesku din 500, s čimer jim bo gmotno precej pomagano n kar dokazuje, da snažilke mestnih ljudskih šol niso tako porabljene in da mestna občina misli tudi nanje pri zboljšanju gmotnega položaja svojega celotnega uslužbenstva, kolikor ji to pač dopuščajo finančni viri, 1 Hišna zaščita. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je ponovno obvestila, da morajo vsi lastniki hiš, večjih od dvonadstropnih, industrijska in večja trgovska podjetja nabaviti gasilsko potrebščine, zlasti pa male vstavljive ročne brizgalne. Mestno poglavarstvo je hišne posestnike že pozvalo, naj popravijo in uredijo svoja podstrešja ter nabavijo gasilno orodje, predpisano po pravilniku. Ker marsikdo temu pozivu še ni v.tregel, ponovno opozarjamo prizadete lastnJke hiš m podietij, da store to čim prej, najkasneje pa v roku, ki ga ho določil mestni gasilski urad pri ponovnih ogledih. Če prizadeti do tega roka ne bodo ugodili zahtevam, bo mestno poglavarstvo prisiljeno ukrenit: vse potrebno na stroške lastnika poslopja samega. I Dar mestnim revežem. Za mestno kuhinjo v cukrarni sta darovala uprava gluhonemnice 75 kg solate, trgovina z zelenjave L Piellck pa 10 ki sfinače, 30 kg stročjega ližola in 70 krompirja. V gotovini je darovala z.a mestne reveže neimenovana din 300, neka druga oseba, ki prav tako noče biti imenovana pa 100 din. V počastitev spomina pok. g. Franca Rojine, strugarja, je pa darovala rodbina Rojina iz Šiške 150 din. Mestno poglavarstvo se vsem dobrotn:kom najtopleje zahvaljuje tudi v imenu obdarovanih. 1 Nastavliencl veletrgovine A. & E. Skabcrne v Ljubljani se s tem najlepše zahvaljujejo gospodoma šefoma Avgustu in Milanu Skabemctu, da sta jim po lastni uvidevnosti občutno zvišala plače. 1 Namesto cvetja ob smrti predragega prijatelja g Andreja Rapeta, banovinskega šolfkega nadzornika, poklanja g. Polde Kovač, tenorist kraljeve opere v pokoju, 100 din za slepe, za kar se mu Društvo slepih iskreno zahvaljuje. 1 F, O. Hrušica priredi v ponedeljek, dne 7. oktobra t. 1 ob 8 zvečer v Našem domu predavanje o Belgiji. Predaval bo gospod Ogrin Ludvik iz I Ljubljane. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Naklonjeni naši mladini vljudno vabljeni. — Predsednik. porodov« tako rapidno naprej, v 200 letih Slovencev več ne bo. To v odgovor na vašo persiflažo, ne da bi sebo branil, marveč samo da povem resnico o vas. Vaš odgovor na moje besede o dostojnosti je — nedostojnost. »gospod Janp?' Karel Zupane iz Sevnice vnovič oproščen Lastnik paronilina Zupane Karel iz Sevnice je bil ponovno ovaden sodišču zaradi brezvestne špekulacije in prikrivanja blaga ter se je zaradi tega ponovno zagovarja! pred sodiščem, ki pa ga je oprostilo vsake krivde. Pred kodiščem, kjer je bilo zaslišanih okoli 20 ljudi' pričo niso ničesar izpovedale v škodo Zupane Karla, zato ga je sodišče oprostilo. Zupanca so »uradno« poslali že v internacijo na Babno polje, dejansko pa je bil na Pohorju. Da odpočije svoje živce, je sedaj odšel v svojo vilo »Moj mir« na Pohorje. Rudnik pri Ljubljani Fantovski odsek v Rudniku priredi danes ob pol 4 popoldne v Prosvetnem domu veseloigro v 6 slikah; »Okrog zemlje v 80 dneh«. Vabljenil Št. Vid nad Ljubljano Dramski odsek Blaž Potočnikove čitalnice stopa v novo sezono z japonsko žaloigro »Praznik cvetočih češenj«, ki jo bo uprizoril v nedeljo, 13. t. m. ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu. — Vstopnice bodo od danes naprej v predprodaji v trafiki Kautman. Sava pri Litiji Velika sreča vas čaka. Pri tomboli na Savi ctac 20. oktobra popoldne ob pol 3 lahko zadenete -a 2 din mladega vola, vrečo bele moke, blago za celo moško in žensko obleko, 2 kubična meta-a drv, moško kolo in še veliko drugih lepih dobitkov. Tombola 6e bo vršila na prostoru pri cerkvi v korist cerkvene električne razsvetljave. Tudi za malico bo preskrbljeno po nizki ceni. Velika železniška nesreča Blizu železniške |X)staje Kusadak na progi Belgrad—Niš, se je v petek zjutraj zgodila huda železniška nesreča' pri kateri so štirje ljudje bili ubiti, osem pa ranjenih. Trčila sta brzi vlak, ki je v petek -godaj zjutraj odpeljal s postaje Niš proti Belgrariu, ter tovorni vlak, ki pa je bil prazen. Tovorni vlak je vozil proti rrahovu, kjer naj bi bil sprejel nemške izseljence, ki prihajajo iz Bes-arabije. Vlaka bi se bila morala križati na srbski postaji Velika Plana. Ker pa je tovorni vlak imel zamudo, je na tej postaji nadaljeval vožnje, da bi se z br/iin vlakom križal v Kusa-daku. Na odprti progi zunaj postaje Kusadak pa sta se oba vlaka že srečala ter se zaletela drug v drugega. Nesreča se je zgodila. Prvi so prihiteli na kraj nesreče kmetje, ki so začeli pomagati ponesrečencem. Takoj so bile obveščene tudi železniške oblasti Prizor je bil strašen. Obe lokomotivi sta se dobesedno zajedli druga v drugo, kar ni čudno, če vemo, kako naglo vozi lirzi vlak na odprti progi. Poštni voz in ambulanta sta docela razdejana, saj vozita takoj za lokomotivo. Poštni paketi so bili razmetani daleč okoli. Ambulantni voz se je s svojim zadnji mdelom zaril v spalni voz, ki je vozil za njim. K sreči pa je v spalnem vozu bilo samo šest potnikov in pa dva uslužbenca. Od teh pa ni bil nihče ranjen. Tudi popotniki zadnjih vagonov so pripovedovali, da se jim sunek ni zdel tako hud, da bi bili mislili na tako nesrečo. Sele ko so stopili iz vlaka, so videli, kaka nesreča se je zgodila. Iz poštnega vagona so med tem potegnili dva mrtva poštna uslužbenca izBelgrndu, Rati-slava ^tefanoviča in Milorada Dcmičn. Iz poštnega voza so potegnili tudi mrtvega poštnega inšpektorja iz Skoplja Aleksandra Todoroviča. Hudo nevarno ranjen pa je poštni kontrolor Marko Milojkovič. Ranjenih je še več poštnih uslužbencev. Tudi železniško osebje je imelo svoje žrtve. Ranjena «ta oba kurjača, vlnko-vodja br/ega vlaka, strojevodja tovornega vlaka ter en sprevodnik. Poštni usl'ižbenec Zorič, ki so ga ranjenega potegnili iz vagona, je kmalu potem utarL Dr. Anton Korošec v svoiem rojstnem kralu Maribor 5. X. 1940. Danes popoldne je r. brzo-vlakom pripeljal predsednik senata in prosvetni minister g. dr. Anton Korošec v Maribor, odkoder je odšel v Biserjane na svoj rojstni dom. * m Vljudno prosimo, dn naročite »Slovenčev koledar^; pri podružnici »Slovenca* v Mariboru, oziroma izročite naročilo zanj našim inkasnn-tom,ki te dni z primernimi potrdili za naročnino lista obiskujejo naročnike »Slovenca« in »Slov. doma«. Podružnica »Slovenca« v Mariboru. m Mariborčani in okoličani! Vabimo vas, da sc danes udeležite uprizoritve Finž-garjeve narodne igre »Naša kri«, ki je popoldne ob treh in zvečer ob osmih uprizorijo naša okoliška prosvetna društva. — Prireditev bo pod pokroviteljstvom predsednika Prosvetne zveze v Mariboru g. dr. Josipa Ilohnjera. — Pokažite svoje razumevanje za delo naših društev! m Posle mestnega generalnega varuha otrok v Mariboru je prevzel po pokojnem dr. Kronvoglu upokojeni sodnik mariborskega okrožnega sodišča in bivši predstojnik okrajnega sodišča dr. Franc Pečnik, ki bo sprejemal stranke ob uradnih dnevih v torek, sredo in soboto od 10 do 12 v sobi št. 8 na okrajnem sodišču. m Katoliška mladina vabi vse svoje prijatelje k predstavi Nušičeve komedije »Ujrž« danes, v nedeljo, ob 5 popoldne v društvenem domu, Cvetlična ulica 28. m Poročila sta se v cerkvi sv. Marka v Zagrebu g. Mirko Valjale, sin znanega kinopodjet-nika g. Ojure Valjaka iz Maribora, in gčna. Anka Martinovsky, hčerka znanega posestnika in upravitelja lesne trgovine g. Martinovskega v Zagrebu. Mlademu paru naše iskrene čestitke! m Tlakovanje Maistrove ulice in nadaljevanje tega tlakovanja po Koroščevi pozdravljajo vsi. posebno še avtomobilisti, vendar slednji ne morejo prav razumeti, zakaj se pri tej regulaciji tako močno razširjajo ovinki za pešce baš na križiščih ulic. Tako je na primer križišče Trubarjeve in Maistrove ulice postalo sedaj naravnost duhovito zamišljena past za avtomobiliste. Loki hodnikov segajo v cestišče z vsake strani najmanj pa iiwi metra, tako da je cesla zožena za cele šliri W'i'fi in to vprav na najbolj kritični točki — na ovinku, kjer izgleda kakor kakšna slatinska steklenica — s širokim telesom in preozkim grlom. Avto, ki vozi po cesti po desni strani, mora na križišču hipoma za-voziti v sredino ceste, ker bi sicer ušel na trotoar med pešce. Vsekakor bi bilo treba pri takih regulacijah povprašati za mnenje tudi praktične avtomobiliste in strokovnjake za promet. m Izbira gledaliških sedežev za abonente je zaradi odložene otvoritve letošnje sezone še mogoča. Na razpolago je še nekaj (tudi boljših) sedežev v parterju, na balkonu in v ložah. m »Maribor« vabi! Slovensko pevsko društvo »Maribor« ima v tem letu v načru več večernih prireditev, kjer bo'do nastopili zbori: moški, ženski, mešani in mladinski. Redne vaje za moški zbor so se pričele pred tedni, v torek se začenjajo za ženski zbor. Vabimo zato vse dosedanje članice zbora in tudi nove, naj se v torek, dne 8. t. m„ zvečer ob 8 zglasijo v pevski sobi Slomškov trg 20. m Lokomotiva zdrobila voz, naložen s blodi. V bližini čuvajnice v Sp. Brežnici pri Poljčanah se je pripetilo na progi trčenje med vlakom in dvo-vprežnim vozom, naloženim z lesom. Posestnik Peter Hajšek iz Laporja je peljal s hlodi naložen voz čez progo, dasi je bil na prelazu že znak zvonca, da se bliža vlak in da se bodo zapornice spustile. Komaj je zapeljal voz med zapornice, so Milivoju Voršiču v slovo V deževen in žalosten jesenski dan so pretresljivo otožno zajokali zvonovi. Marsikomu se je v zli slutnji stisnilo srce. I>ih mi zastane v prsih, ko mi prijatelj ves žalosten in potrt pove: »Kaj u-giblješ? Ali ne slišiš, da se trga iz jokanja zvonov kakor obupni klic: »Mili-voj. Milivoj! Da, n jegovo ime pojo da-nes zvonovi, ime tako ljubega nam prijatelja Milivoja Voršiča.« Dragi prijatelj, ni te več med nami! Omagal si sredi pota, ne da bi dosesel cil j, ki si si ga zastavil. Delaven, kakor si bil, si šel prostovoljno k vojakom, da čimprej zadostiš svoji dolžnosti do kralja in domovine in da bi potem posvetil vse svoje sile svojemu poklicu in delu. A med vse te upe, nade, hrepenenja in načrte je posegla božja jx>s!anka-smrt. Čeprav si moral zapustiti tako mlad ta svet in vse zemeljske radosti, si vendar srečnejši od nas vseh, ki žalujejo za Teboj, kajti dosegel si najvišji cilj — večni mir, ki nuj Ti ga Bog podeli. Kako si bil priljubljen pri ljudeh, je dokazala velikanska množica ljudi, zlasti mladina, ki Te je spremljala na Tvoji zadnji jioti. Ko se je vil sprevod ob tožnem petju zvonov in ob taktu žalostink vojaške godbe po hribu proti pokopališču, je sonce še zadnjič poljubilo s svojimi žarki Tvoj zadnji, tesni in s cvetjem obloženi domek-krsto, potem pa je počasi zašlo, ko je zrasel nad Tvojim novim domom kup sveže prsti. Z žalostjo smo v srcu zapuščali Tvoje zadnje domovanje, z zavestjo, da smo položili v naročje zemlje slovenske, enega njenih najzve-stejših sinov. Celjski mestni svet Celje, 5. oktobra. Pod predsedstvom župana g. dr. Voršiča je bila snoči prva seja celjskega mestnega sveta po počitnicah. V imenu mestnih svetnikov je najprej izrekel sožalje ob izgubi sina županu g. dr. Voršiču podžupan g. Stermecki. Nato je župan g, dr. Voršič obvestil mestni svet o pokvarjenem vodovodu na Fužinah, kar veleva, da mora mesto čimprej načeti to vprašanje in razširiti vodovod. Združenje zidarskih mojstrov v Ljubljani je prevzelo gradbo stavbe OUZD v Vodnikovi ulici. Dela se bodo pričela v štirinajstih dneh. Licitacija regulacije Savinje dne 24. septembra ni te že padle. Posestnik je imel samo ie toliko časa, da je izpregel konja in dva vola izpred voza ter pognal živali s proge, vot pa ie ostal na tračnicah. Lokomotiva vlaka, ki je pridrvel po progi, je zadela z vso silo v voz ter ga zdrobila, hlode pa je razmetalo ob progi. Strojevodja je ustavil vlak ter ugotovil, da ni stroj zadobil nobenih poškodb. m Trgatev se je že pričela v okolici Maribora in sicer trgajo zaenkrat samo črnino, ki je bolj dozorela ter je večja nevarnost, da grozdje seg- nije. S trganjem beiega grozdja bodo vinogradniki večinoma čakali do srede oktobra, ker je vse šele napol dozorelo. m Poneverbe pri studeniki občini pred sodiščem. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila včeraj razprava proti 39 letnemu bivšemu uslužbencu občine v Studencih Josipu Kolaricu, ki se je zagovarjal zaradi poneverb. Pri pobiranju občinske takse na zakol je poneveril 29.916 din. Občina sicer ne trpi nobene škode, ker je ta primanjkljaj založil občinski blagajnik. Kolarič je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in na 3 leta izgube častnih pravic, državni pravdnik pa se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni. m 23 jabolčnih dreves so mu posekali. Posestnik Jožef Št i H v Savinskem pri Mnkolah je opazil, da mu nekdo v njegovem zadovnjaku seka mlada jabolčna drevesa. Postavil se je s svojima sinovoma ponoči na prežo ter so res zalotili dva ianta, ki sta zlomila nekaj jabolčnih dreves.' Oba so prijeli ter se je ugotovilo, da sta to 18 letni Stanko Dvoršak in 21 letni Lepej Maks. Štihu sta uničila iz neznanega vzroka 23 dreves ter mu povzročila občutno škodo. m Obsojeni tatovi koles. 40 letni Ivan Košar, kleparski pomočnik iz Gor. Radgone, je prišel včeraj pred sodnike mariborskega malega senata, ker je ukradel v Mariboru dve kolesi — dne 30. junija 1200 din vredno kolo last Jožefa Cafa in dne 5. julija 1100 din vredno kolo Bogdana Pfeiferja. Družbo mu je delal na zatožni klopi 35 letni krojaški pomočnik Ivan Rine s Ptujske gore. ki je eno ukradeno kolo kupil. Košar ie bil obsojen na 1 leto in 4 mesece robiie ter 3 leta izgube častnih pravic, in pridržanje po prestani kazni, Rine pa na 2 meseca nepogojnega zapora. m Žegnanje v Radvanju. Prijazno Radvanje pod Pohorjem praznuje danes svojega patrona sv. Frančiška. Letošnja Frančiškova nedelja je Radvanjčane še posebno pomembna in slovesna, saj jo praznujejo v lepo prenovljeni in preslikani svoji cerkvici. To cerkvico so si Radvanjčani zgradili s prostovoljnimi prispevki vseh občanov leta 1893; največ je prispevala rodbina Vrecl-Rot. Bila je do nedavnega časa samo podružnica, v kateri se je služila sv. maša le ob prazniku njenega patrona; sedaj pa jo je doletela važna naloga, da'je postala duhovno središče in ognjišče bodoče rad-vanjske fare Že nekaj let deluje med Radvanjčani z vzorno vnemo njihov duhovni pastir g. Ludvik Duh. Z neumornim delom pripravlja vse potrebno, da bo Radvanje postalo samostojja župnija. Danes se Radvanjčani priporočajo svojim obiskoval-ccm-meščanom, da se spomnijo njihove cerkvice ter s prostovoljnimi darovi pomagajo, da bo svetišče postalo tem lepše. Ob 7 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 10 dopoldne pa slovesno sv. opravilo. m Nove mezde r gostinski stroki. V pelek so se vršila na Delavski zbornici pogajanja med zastopniki Gostilničarskih združenj iz vse Slovenije, med predstavniki Del. zbornice t°r med delojemalci glede mezd Pogajanja so bila zaenkrat informativnega značaja ter se bodo še naadljevala. m Redni sestanek FO Maribor H. se vrši jutri v ponedeljek ob 20 v prostorih Zadružne gospodarske banke. uspela. Prijavil se je samo ponudnik Nassinbeni. Zalo bo ponovna licitacija 14. oktobra. Za gradnjo justične palače na Glaziji bo licitacija 7. oktobra, za tlakov.anje, odnosno nabavo kock za Mariborsko cesto 10. oktobra, za ostala dela 11. oktobra. Poročilo finančnega odbora je podal mestni svetnik g. ravn. Cernelč Oskar. Ministrstvo zi finance je dovolilo občini jjobiranje kanalščine od poslopij, ki uživajo davčno prostost. G. ban je odobril 2,024.855 din za izvedbo regulacije v V. etapi. Banovina bo prispevala iz bednostnega fonda (524.000 din, celjska občina 450.000 din, celjski okrajni cestni odbor pa 300.000 din. Tudi celjska občina je v smislu uredbe o preskrbi prehrane prebivalstva preskrbela skladišče in sicer bivfii paromlin tvrdke Rakusch. Skladišče so že preuredili. Žito že prihaja in prehranjevalni odbor ima mnogo dela. Tvrdka Benko je uvažala meso ob določenih dneh tako. da je bila kontrola možna. Mestni svet je sprejel o kontroli uvoza te tvrdke izrecen sklep. Ker pa se tvrdka zadnji čas tega ne drži, jc mestni 6vet snoči ponovno potrdil sklep. Tvrdka naj uvaža, kot je bilo določeno, sicer se bo izvršil pregled uvoza v mestni klavnici med uradnimi urami. Nato je mestni svet potrdil izreden sklep odborov za povišanje plač, oziroma mezd delavcem tehničnega oddelka in delavcem iz socijalnega fonda. Podaljšane so na-jemninsk e pogodbe z okrajnim sodiščem in drž. trgovsko šolo. Poslopje starega okrožnega sodišča je prevzela občina. Najemniki bodo plačevali dosedanjo najemnino. Odvetniška in notarska zbornica je prosila za znižanje cene parcele pri Delavskem domu od 350 din na 300 za kv. meter. Občina vztraja pri svojem sklepu. Za mestna jjodjetja je poročal referent g. Gologranc Konrad. Vsem vodovodnim instalaterjem bo poslala občina opozorilo, da ne more noben posestnik izven mestnega območja dobiti priključek od mestnega vodovoda. Na predlog prosvetnega referenta je mestni svet odobril podpori 300 din Savinjski podružnici A. K. Skali in 300 din Gledališki družini za premog. Poročilo gradbenega odbora je podal referent Fazarinc Anton. Gradnja hodnika ob Mariborski cesti se odda tvrdki A. Res iz Zagreba za din 700.912. Hodnik bo iz litega asfalta. Pločnik v Vodnikovi ulici se bo razširil pred meščansko šolo na 4 m. Tvrdki Westen se dovoli povečanje ključavničarske delavnice in zazidava ulice Lastni dom. Tvrdka mora zgraditi na svoje stroške novo cesto od Kovinarske ulice sporedno ob Mariborski cesti proti Bukovžlaku. * c Vljudno prosimo, da naročite »Slovenčev koledar« pri podružnici »Slovenca« v Celju oziroma izročite naročilo zanj našim inkasan-tom,ki te dni z primernimi potrdili za naročnino lista obiskujejo naročnike »Slovenca« in »Slov. doma«. Podružnica »Slovenca« v Celju. e Maksimirane cene kruha ▼ celjskem okraju. Okrajno načelstvo v Celju je izdalo naslednjo odločbo: Od 7. oktobra dalje smejo pekovski mojstri peči kruh za prodajo lo po določbah čl. 5 in 7 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. Za kruh se na podlagi čl. 7 uredbe določajo naslednje maksimalne cene: 1 kg kruha iz enotno krušne moko (ljudski kruh) din 5. Zemlja 4 dkg iz enotne bele moke din 0.50, žemlja 8 dkg iz enotne bele moke din 1. Kruh iz enotne krušne moke morajo pekovski mojstri peči po kosih po 1 kg in pol kg. Maksimalna cena kruha pri peku je obvezna za trgovine. Popust, ki ga event. dovoli pekovski mojster večjim odjemalcem, gre v njegovo breme. Ljudski kruh se sme dajati naprodaj Šele dan po peki. Nočno delo v pekarnah je prepovedano. Ta odločba stopi v veljavo jutri, dne 7. oktobra. ZUKDAPP motorna kolesa hobeit dd iasc . eoo^; 'RADIO APARATI PIIAIHI STROJI 'RADIO-TOPLAK ČEL1E •i'!' ■';;■; ' PREŠERNOVA 5/1 . ' . c Opcvo »Jonufa« bo uprizorila ljubljanska Opera v torek, 15. oktobra, v mestnem gledališču. Poskrbite si vstopnice! c KPI) v Celju ima jutri ob 8 v Prosvetnem domu svoje redno letno zborovanje. Na zborovanje vabljeni vsi prijatelji društva. Pridite s predlogi I c Podmladek Aetroklnba v Celju pobira danes prispevke in prodaja značke po 1 din. Akcijo priporočamo. c Nagradno streljanje celjskega strelskega okrožja je preloženo na nedeljo, 13. oktobra. Irebanie i. efehlne loterije LEGIJE KOROŠKIH BORCEV V CELJU bo denes popoldne v Narodnem domn Izžrebane številke bodo objavljene v teku tega tedna c Hmcljska kupčija se še vedno ni razmahnila. Kupujejo nekaj za domačo pivovarsko industrijo in za izvoz v sosednje evropske države. Plačuje se po 35 do 40 din za kg. Živahnejše kupčije v večjem obsegu še ni. Prekomorski izvoz še vedno ni pričel in to zaradi vedno novih ovir in zaprek, ki se pojavljajo, ko se komaj nekatere posreči odstraniti. c Na Teharjih se poročita danes ob 10. dojx>l-dne g. Ramšak Franc in Mici Vodišek. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo obilo sreče! c Obrtniško zborovanje — občni zbor Skupnega združenja je danes v Unionu. Primarij dr. Jože FlajS v Celju zopet redno ordinira c ZZD, podružnica v Celju, je organizirala delavstvo v tovarni Jutek v Žalcu. Delavci so prejemali plačo mnogo pod določeno minimalno mezdo. Akcijo za ureditev je prevzela ZZD. Tudi zaradi tega bo v Celju v kratkem razprava, čq ne bo podjetnik sam pristal na zakonite plače svojemu delavstvu. c 80 letnico je obhajala te dni vdova po nad-učitelju deške okoliške šole Amalija Gradišnik. Čestitamo! c DanaSnji celjski šport. Ob pol 4 na Glaziji važna prvenstvena tekma med Jugoslavijo in Celjem. Ob tričetrt na 11 v Gaberjih prvenstvena med SK Štorami in SK Radečami, pri Skalni kleti pa ob pol 10 tekma mladih Atletikov in SK Jugoslavije. »Suho zlato šumi po Sloveniji« Pod tem naslovom je naš list dne 15. septembra prinesel daljše poročilo, kako dolenjski ljudje zdaj z robidjim listjem mnogo zaslužijo. Pri tem pa je v članku bilo nekaj trditev, ki niso bile pravilne, zaradi česar nam je strokovnjak poslal jx>jasnilo, ki naj popravi prejšnji članek. Strokovnjak med drugim pravi: Bravcu je članek hotel pokazati strahovito ropanje našega slovenskega ljudstva s strani različnih brezvestnih trgovcev in trgovskih družb, istočasno pa je poudarjal, koliko je posameznik ali pa druž.ina mogla dnevno zaslužiti pri nabiranju robidovega listja. Pisec ni bil točen, ko je povedal, koliko tega blaga se je že izvozilo, ker se je v resnici izvozilo vsaj za tretjino manj kot je navedeno. Mogoče je, da bo ob koncu sezone izvoženo toliko kakor pisec navaja, toda to je še odvisno od raznih faktorjev. Pri izvozu pa nimamo nobenih zaslug kaki strokovnjaki zn organizacijo in nabiranje zdravilnih zelišč. Glede prodaje in nakupa robidovega listja, posebno prodaje, češ, da se dosežejo v inozemstvu lepe cene, moramo povedati resnico, da so cene v inozemstvu maksimirane. Vprav zaradi teh maksimiranih inozemskih cen je vsakemu jasno, da se pri nakupu blaga ne morejo cene spreminjati ali pa samo v izredno ozkih mejah. Zato z ozirom na višino cene in dnevni zaslužek posameznika, ni govora o kakem izkoriščanju. Poudarjam, da pri zaslužku, ki so ga poskrbeli slovenski izvozniki našemu dolenjskemu ljudstvu, nimajo piščevj strokovnjaki nobenih zaslug, preje jim škoduje, ker z nasprotnim in zlonamernim na-migavanjem razvoju trgovine le škodujejo. Člankar omenja g. Grom Jožeta kot bano-vinskega strokovnjaka za nabiranje zdravilnih zelišč, ki ima baje mnogo zaslug za organizacijo nabiranja zdravilnih zelišč v Sloveniji. Imam mnogo opravka pri nabiranju zališč, posebno robidovesra listja, vendar pa nisem še nikjer letos naletel na g. Groma, čeprav mnogo potujem baš v krajih, kjer bi se morala organizacija teh poslov najbolj poznati. Ne vem zakaj potem taka pohvala. Tudi glede noža za nabiranje robidovega listja, ki ua člunkar omenja, sem se pozanimal pri mnogih nabiralcih, vendar pa jim je popolnoma nepoznan in še vedno nabirajo robidovo listje po starem to je tako, da ovijejo okoli roke debelo cunjo, primejo robidovo vejo za vrh in i ovito roko po-smuknejo listje z veje. To je edini način, ki ga do sedaj poznajo G. Jože Grom bi si moral dobiti kako bolj učinkovito reklamo za svoj i™.™: "ci.mo Lna tečajih za nnbiranje zelišč, ki jih baje po slovenski zemlji prireja, za katere pa ravno dolenjsko ljudstvo, ki je za nabiranje zdravilnih zelišč najbolj dovzetno, nič ne ve. m. Logatec Banovinski »dramik dr. Perpar zopet redno ordinira Trbovlje Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da se«n preselil svojo čevljarsko delavnico v hišo gotp Pusta (Volaj) Loke 305, kjer bom lahko postregel vsakega s Prvovrstnim domačim izdelkom. Za obisk se toplo priporoča Alojzij Drobež, čevljarski mojster »Dimež« je anana ljudska igra, ki jo uprizorijo naši fantje to nedeljo popoldne ob treh v Društvenem domu. »JeKlena armada« je Blm najnovejše ameriške izdelave in predstavlja vratolcunne doživljaje letalcev. Predvaja ga te dni kino Društveni dom v Trbovljah. Zagorje Na novo vpeljani živinski in kramarski sejem bo v Zagorju v torek dne 8, oktobra. Pričakovati je znatnega prometa. Radi splošnega popisa živine in vpreg po-zivlje občina vse prizadete, da se v najkrajšem času zglase na občinskem uradu radi svojega tozadevnega stanja. Podrobnejša navodila je razbrati iz razglasa na občinski deski. Počenši z nedeljo, dne 6. oktobra je vpeljana pri dekanijski cerkvi v Zagorju na novo šo-larska sv. maša, ki bo vsako nedeljo zjutraj ob pol osmih. Pri tej maši imajo pravico do klopi izključno šolarji! Maša ki je bila doslej ob osmih pa bo vnaprej ob četrt na 9. Kostanjevica ob Krki V teh žalostnih dneh, ko bi morala biti trgatev in med trtami pozvanjati pesem čričkov in veselih obiralcev, pa se rajši oglasi mrtvaški zvon. Vinogradi so prazni in opustošeni, le božja njiva je obiskana. Dne 2. oktobra se je nič hudega sluteč Mavsar Jožef, tesarski mojster v Kostanjevici mudil po svojem poklicu v Malem borštu, kjer so podirali smrene. Čeprav strokovnjak v tem, vendar je naneslo, da se je mahoma znašel jx>d smreko, ki je tisti trenutek zahreščala in ga pokopala p>od seboj. Dobil je hude notranje poškodbe in je še isti dan izdihnil v krški bolnišnici. Mavsar js bil markantna osebnost, strokovnjak v svoji panogi in povsod priljubljen, ker je bil jx>šte-njak od nog do glave. Zapušča številnejšo družino, kateri izrekamo naše iskreno sožalje. Kljub razdrapanim časom, še nekam vedro gledamo v bodočnost. Če nas je že božja roka udarila v vinogradih nas je pa blagoslovila pri poljskih pridelkov. Krompirjeva letina je bila po količni in kakovosti še kar dobra. Dobro obeta tudi koruza in ajda, če bo dobro vreme. Žitarice so se srednje obnesle, ni pa to osnovni zahtevek naše prehrane. Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes v nedeljo ob 8 zvečer dva filma »Moderna grešnica« in »Robijaševa pesem«. Danes popoldne ob 3 popoldne se predvaja superfilm »Blago kralja Sa- lamona«. Fantovski odsek je na svoji prvi seji sprejel sklep, da se bo vršil fantovski sestanek vsak drugi ponedeljek v mesecu zvečer ob 8 v sobi za odrom. Prvi redni sestanek bo jutri v ponedeljek zvečer ob 8. Na sporedu je uvodna beseda predsednika g Bergeljna in duhovnega vodja g. Pogorelca, ter prosti razgovor o predvidenem načrtu v prihodnji poslovni dobi. Od-sekovno članstvo je obvezno, da redno prihaja na te sestanke. Starešinstvo in podjjorni člani se vabijo, da se udeležujejo predavanj, katera bodo za vsakega zanimiva. Kranj Kino Smartinski dom predvaja danes ob 3 »Zlobna žena«, ob 5 »Vest dr. Kilderea«, ob 7 »Deran« in ob 9 trojni program. Nedolžni z vlomikem vred prijet Kalco se na svelu lahko zgodi, da viasih primejo nedolžnega obenem z iskanim vlomilcem, nam najbolj dokazuje nerodna zgodba, ki jo je dotivel v svojo veliko neprijetnost krojaški pomočnik Matevi Avsenek. Ta Jant je bil po nedolžnem prijet v vlaku, kakor smo poročali 24. septembra, skupaj z vlomilcem Pože-nelom. Zadeva pa je bila taka: Matevž Avsenek je doma tam gori od Nakla pri Kranju, kjer je njegov oče kmet. Mladega Matevža so dali učit krojaštvo k mojstru Antonu Pod-boršku v Srednje Gameljne pod Šmarno goro. Pri tem mojstru fant dela kot učenec in zdaj kot pomočnik že od aprila leta 1934, kar najbolj dokazuje Matevževo poštenost. Pri mojstru Matevž tudi stanuje in je sploh član njegove družine. Tisto nedeljo, bilo je 22. septembra, pa se je Matevž Avsenek odpravil na vlak v Medno, ker se je hotel peljati domov obiskat svoje starše. V Mednem je z njim vred stopil v vlak še naznan moški. Ker je bil vlak poln, je Matevž stal na koncu vagona, zraven njega pa je stal oni neznanec. Ko si je Matevž prižigal cigareto, ga je neznanec naprosil za ogenj, nakar je začel z njim pogovor, od kod in kam. Matevž je povedal, da se pelje v Naklo, oni pa, da se pelje v Tržič. Matevž je nato povedal, da je on tudi blizu Tržiča doma, da je iz Naklega, da dela v Gameljnah. Drugih stvari se nista menila. Ko je vlak privozil v Škofjo Loko, je stopil k Matevžu neki civilist, ki je dejal, da je detektiv, ter ga pozval, naj izstopi. Matevž pa seveda hud in da ne, ker se pelje domov k staršem. Civilist je nato pokazal svoj službeni znak, nakar je Matevž izstopil. Z njim vred je moral izstopiti tudi neznanec, ki je o njem Matevž šele zdaj zvedel, da se piše Poženel ter da je dolgo iskani vlomilec, ki ga je detektiv zasač'1 v vlaku, ko se je pogovarjal z Matevžem. S postaje so telefonirali v Ljubljano, da so prijeli dva sumljiva človeka. Potem so oba skupaj uktenili ter ju s prvim vlakom poslali v Ljubljano. Tukaj Je Matevž sam v svoji celici sedel do torka zjutraj, nakar so ga izpustili, ker so se prepričali, da je nedolžen. Poženela pa so seveda kot dragocen plen obdržali. Prvi del te zgodbe je prišel v časopise, nakar je po tej že objavljeni novici tudi naš list posnel 8 vrstic. Drugega dela te zgodbe o Matevževi nedolžnosti pa doslej nihče ni dal v Javnost, dasi Matevž doslej ni imel še nikdar opravka niti s policijo niti s sodiščem. Tako naj bodo te vrste Matevžu Avseneku zadoščenje za sramoto, ki jo je moral prestati v tem fiasu, da se Javno popravi krivica in slabo mnenje pri ljudeh, kateri so Matevža doslej poznali kot poštenega in dobrega fanta. Nekaj kronike ob 40 letnici posvečenja cerkve JV^arije Pomagaj na Brezjah Jegliča na Brezje. Tu je po ponižni in goreči molitvi ozdravela.4 Nazaj je šla sama brez bergel. Tako se vrste te zgodbe izrednih ozdravljenj leto za letom. Od tod naraščanje božjepotnikov, od tod vedno rastoče zaupanje. Od tod na stotine spominskih slik in napisov. Annis Domini 1876—1879. — Pred menoj leže trije zvezki dnevnika f župnika niošenjskega5 Janeza Sajovica, ki ravno s svojimi priložnostnimi opazkami zelo jasno rišejo porast božje poti. Ne mine teden, ne da bi on sam ali kaplan ne šla po dvakrat, trikrat tja spovedovat in maševat. Dne 18. aprila 1878, na veliki četrtek, so po njegovem prizadevanju položili v kapelico M. B. nov tlak. Dne 28. aprila istega leta, na belo nedeljo, se poslavlja od župljanov mošenjskih in odhaja v svojo novo župnijo Slavino. Do jeseni tega leta so se romanja vršila tako pogosto, da je škof. ordinariat prisiljen izdati poseben dekret z dne 22. nov. 1878 pod št. KiOfl in v njem osem točk, ki obsegajo nekak pravilnik za duhovnike-goste in za župnika v Mošnjah. V točki praznikih, sklene zidati milostni Materi nov dom. Enajst let po prihodu v Mošnje načrti dozore, in i), okt. 1889 so položili že temeljni kamen, ki ga je blagoslovil tedanji škof ljubljanski dr. Jakob M is s i a. Cerkev so zidali domala deset let. Načrte je'bil napravil arhitekt Robert Mikovicz iz Grffdca; kronika omenja, da mu je gen. vikar kanonik I. Flis veliko nasvetov dal. Temeljna listina je bila pisana v latinskem in slovenskem jeziku. Zidavo cerkve je prevzel zidarski mojster Frančišek Faleschini. Zidanje se je zavleklo. Vendar pa je treba pristaviti, da je ves stolp iz rezanega konglomerata, ki se nedaleč od Brezij nahaja, in prav tako je obloga do prvega napušča vsa iz kamna. Prav to tlelo je izvršeno izredno skrbno. Cerkev je dolga 39 m, široka 19 m, visoka 17 m. Obseže z lahkoto 2500 ljudi, je pa že premajhna zlasti v poletnih mesecih. Slog je romanski, vendar ne čisto dosledno izveden. Kljuh temu pa celoten vtis pročelja izzveni v prijetno soglasje, zlasti ker je pred cerkvijo sedaj docela raven prostor in ga lepša čedno urejen park, ki je ob slovesnih prilikah prava galerija. Portal je iz belosivega mar- I.eopokl I,ayer. ki je naslikal podobo Marije Pomagaj. sv. Frančiška avtoportret Vurnikov. Stopnice k oltarju so iz rdečega brušenega marmorja, obhajilna miza iz sivega marmorja s palustri, ki imajo prijetno ornamenliko, v tehniki sgrafitto. Nad zakristijskimi vrati je kor, svojčas namenjen za orgle, ki so pa sedaj premeščene v zadnji del cerkve. Korček pa je ostal in je tako odlično rezbarsko delo, da se oko razveseli. Pročelje kora krasi lesen relief: sveta noč — angeli, jaslice, pastirji. Obe stranski steni imata angele delane v tehniki intarzije. Stranski oltarji so: na listni strani slika sv. Antona Puščavnika — Groharjevo delo, ob stebrih nastavka sv. Izidor in sv. Neža, na evan-geljski strani: sv. Anton Padovanski — isto-tako odlično Groharjem delo, ob straneh sv. Ivo z napisom: Ubogim pravico, in sv. Ludvik, kralj francoski. Tretji stranski oltar je posvečen Srcu Jezusovemu; slika je delo Vavpotita ntnr. — ob straneh stojita sv. Janez Kapistran in sv. Pashal Bajlonski. Ta oltar je že v celoti delal Pavlin, ki je sicer bil poslovodja pri Janezu Vurniku v Radovljici. Pač pa se je pri njem izučil, zato tudi popolno soglasje z ostalimi oltarji in delom. Tu naj omenim skromnost tega odličnega kiparja in rezbarja — Janeza Vurnika. Nikoli ni zahteval za svoje delo kakega posebnega plačila. Zapisoval je le sproti stroške, ki so nastali pri delu in materialu. Fr. Donat Jug, tedaj v prvih letih redovnega življenja, pa mu je ob sobotah nosil nabrano vsoto za izplačilo delavcev. Višino honorarja je prepustil docela uvidevnosti tedanjega superiorja f P. Jožefa Bizovičarja. Zelo lepo delo je tudi prižnica iz belega marmorja z vložki iz rdečega in zelenega in lepo progastega. Ornamenti na strehi prižnice se rahlo spremenjeni ponavljajo z glavnega oltarja. Kapela z milostno podobo M. B. je stara 140 let. Freske na stropu 126 let, zato so tudi vse začrnele in komaj popravljive. Oltarna miza in nastavek s svetniki: sv. Valentin, sv. Joahim na evan-geljski strani, na listni sv. Ana in sv. Rok so že močno črvivi, deloma tudi pohabljeni. Slika sama je začuda dobro ohranjena, ker moramo pomisliti, da je v ozkem prostoru v poletnih mesecih večkrat Vurnik-Resman: Detajl glavnih vrat — kralj David — cerkve no Brezjah. Anno Domini 1631 — 14. septembra je bila vizitacija v bivši cerkvici sv. Vida, ki je imela dve kapelici, in sicer levo, posvečeno sv. Antonu pu-ščavniku, in desno, ki je bila posvečena Mariji Pomočnici. Urbar župnije v Mošnjah omenja cerkvico že leta 1608. Kaj več se o postanku prvotne cerkve ne ve. Leta 1800 je dal zidati sedanjo kapelico mošenjski župnik Urban Ažbe, ki je tu služboval od leta 1796 dq, 1819, previden in preudaren mož, ki je globoko čutil z ljudstvom. Ohranjena je polovica zanimivega latinskega pisma,1 ki ga je pisal svojemu prijatelju, duhovniku pri Sv. Joštu nad Kranjem, in se takole glasi: »Telesno sem sicer zdrav, dušno pa silno trpim; vzrok temu je francosko nasilje. In nič drugega ni, ko mi tako lastne, kakor tudi mojih ovčic težave in bridkosti, srce trgajo. Strahotni davki, ki presegajo vse moči, in neprestano prisilno nabiranje vojakov, ko pa jim ni mogoče ustreči, saj je vsa mladina ušla na Koroško, pa slede vojaške eksekucije, ki prebivalce tirajo v skrajno bedo.« Na drugi strani pa omenja tudi božjo pot na Brezjah — žal, ni mogoče razbrali smisla, ko pripoveduje: »izbral si bo BD. Marijo Pomočnico na Brezjah v moji župniji, kjer si tudi Ti z menoj vred maševal. K tej sliki so se ves postni čas shajale pogoste in številne trume okoličanov, da so se brale skoraj vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, tri, štiri ali petero sv. maš od zunanjih duhovnikov.« To pismo je bilo pisano po veliki noči 1811. ali 1812. leta.5 Anno Domini 1814. — Tiste dni, ko je bila v deželi tolika stiska in beda, je bil zaprt v Kranju slikar Leopold Layer (*20. XI. 1752, 112. IV. 1828 v Kranju), tedaj že sloveč, pa zaradi zasedbe po Francozih ni imel več naročil. Tako si je skušal pomagati s ponarejanjem avstrijskega denarja. Zadnje dni junija so prišli na sled in zaprli njega in brata Valentina. Ta je teden dni kasneje, 5. jul. 1810, že umrl. Leopold je bil obsojen na pet let ječe. V tej stiski se je zaobljubil, da bo poslikal kapelico M. B. na Brezjah, če bo rešen. Po odhodu Francozov je bil oproščen in leta 1814 je izpolnil obljubo in naslikal še oljnato podobo Marije Pomagaj, ki danes slovi po širokem svetu.5 Do dobe župnika Andreja Potočnika se v listinah nič posebnega ne bere. Ta je bil župnik v Mošnjah od leta 1850 do 1867. V teh letih pa se je dotok na Brezje k Mariji Pomagaj zelo poživil. Pa ne po prizadevanju ljudi, temveč, kakor pravi kronika »Dextera Domini fecit virtulem« —, po moči milosti božje, ki jo Bog naklanja po svoji modrosti. Zatem omenja kronika izredna ozdravljenja Marije Tavčar iz Begunj. Pokojni vladika ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič je bil sam kot mladenič priča izrednega dogodka: Marija J. iz Begunj je mučil že od leta 1855 hud protin. Zaobrnilo ji je nogo, da so prsti bili zadaj, peta spredaj. Dne 2. oktobra 1855 je prišla v spremstvu mladega 1 Pismo hrani arhiv franS. samostana na Brezjah. Fasc. 5 Primerjaj: Kronika franč. sam. na Brezjah od leta 1900 — p. 2. • Prim. S. B. L. - 627. Pogled na slovensko romarsko sv etišče Marije Pomagaj na IVezjab Notranjost je prav lako v ne čisto doslednem romanskem slogu. Cerkev sama je posvečena svetemu mučencu Vidu (15. junija), slika v-prezbile-riju je mozaik, čedno obrtno delo brez posebnega bleska, četudi ne zaostaja za večino takih del pri nas do novejšega časa. Pač pa je glavni oltar zares dovršena umetnina, ne sicer v onem sijaju in razigranosti, kot jih srečavamo na jugu, je pa v tej zadržanosti toliko resnične noblese, da nas celota zadivi. Oltarne mize podstavek je razdeljen v tri polja. Srednje polje predstavlja Jagnje božje, stranski vazi z našimi nageljni in slovenskimi rožami v nevsiljivi ornainentiki. Izdelava je vzorna. Nastavek je prav tako trodelen: tabernakelj, na obeh straneh angela, ki molita. Oba sla svojevrstno zadeta brez neresničnega patosa in zares očarljiva. Kupola nad ta-bernakljem je oblikovno in tehnično mojstrovina v štirih poljih, z mrežico krasno izdelanih orna-mentov. Ob straneh stojita na podstavkih v oltarni višini kipa sv. Frančiška in sv. Klare. Ne vem, kateremu naj dam prednost. Ob sla posrečeni umetnini. Sporočajo in zdi se verjetno, da je obraz 9 i II. Čudodelna podoba Marije Pomagaj na Brezjah dve se imenuje tudi vsakočasni kaplan v Mošnjah za duhovnika-zakristana na Brezjah. S tem dekretom se tudi uvaja obveznost tujske knjige za duhovnike-goste, ki so se dolžni vpisati. Naslednik Sajovičev, župnik Frančišek K u m m e r , je nastopil župnijo leta 1878. Zelo je zavzet za Brezje. Ko vidi stisko v cerkvi ob 4 Kronika Franč. sam. p. 3. 5 Last Ljubi j. škof. arhiva. morja izklesan, na vrhu je trikoten plitev opaž. Ob času posvetitve sta stala v vdolbini opaža dva puttlja - angelčka in držala grb z Marijinim mo-nogramom. Danes izpolnjuje vdolbino angelska glava s perutnicami, delo mojstra Vurnika. Nad opažem je mogočna rozeta. Ob straneh zaključujeta portal dva poletebra iz rdečkastobelega veroneške-ga marmorja z lepimi kapiteli. Vrata so iz težkega slavonskega hrasta, rezbarska umetnina zase. Načrte je izdelal Ivan Vurnik iz Radovljice, izrezljal jih je podobar Rosman iz Goric pri Mošnjah. Levo krilo vrat predstavlja: Saro, Rahelo, Judito kot predpodobe Marijine iz Stare zaveze. Desno krilo ]>a preroke Mojzesa, Davida in Izaijo — ki Marijo napovedujejo. Grohar: Sv. Anton Padovanski v cerkvi Mat/ije Pomagaj na Frezjah silno soparno, saj gre mimo slike tudi 5—6000 ljudi na dan — to velja za nedelje in praznike. Naj omenim še poreklo naše milostne podobe. Slikana leta 1814. Prvotna taka slika je invenrija Luke Cranacha (1472—1553), ki jo je bil naslikal za cerkev sv. Križa v Draždanih. Po letu 1520 je bila prenesena v draždansko galerijo slik in tam si jo je izbral leta 1611 pasavski nadškof Leopold kot darilo od svojega sorodnika, volilnega kneza draždanskega. Stolni prošt in vikar v Pasavi, baron Sch\vendi, pa je dal delati kopijo te slike, ker se mu je nad vse pri 1 jul>iln. Leta 1G24 je tam na griču dal sezidati sprva majhno kapelico in kasneje mogočno cerkev Marije Pomagaj, ki ie danes slovi po vsem svetu. Kranaehov original je sedaj v Inns-brticku. Druga kopija je na Dunaju (Mariahilf-kirche). Zelo lepo kopijo imajo tudi oo. jezuit je v Belgradu — Poincarejeva ulica, ki jo Belgraj-čani močno časte. Naša pa je čisto slovenska, vsa materinska in mila, zlasti oči in izraz dobrote se niti zdaleka ue dajo primerjati z eno omenjenih slik. Omembe vredna so cerkvena okna, zares dobro in skrbno obrtniško delo iz Innsbrucka, Predstavljajo pa: v kapeli — dva angela, na listni strani sv. Družino, sv. Mohor in Fortunat, sv. Bo-naventura, sv. Ciril in Metod. Na evangeljski strani sv. Elizabeta, sv. Janez Krstnik, sv. Tomaž Akvin-ski. V prezbiteriju: sv. Jožef, Mati božja in pred-podobe sv. K. Telesa. Vsega tega seveda ob posvečenju cerkve še ni bilo. Le najpotrebnejše. Fr. Donat ve jiovedati, kako se je cerkev polagoma spopolnjevala. Sprva so bili le trije oltarji. Glavnega je posvetil kardinal Missia, sv. Antona Padovanskega ljubljanski škof dr. Jeglič, sv. Aniona Puičavnika ameriški škof Jakob Trobec iz St. Clouda, Minnessotta. l'o pripovedovanju je bil kardinal Missia tisti dan (7. X. 1900) zelo dobro in veselo razjioložen. Navzoči so bili poleg omenjenih škofov še stolni prošt ljubljanski dr. L. Klofutar, novomeški prošt dr. Sebastijan Elbert, tedanji provincial P. Konstantin Luser in izredna množica ljudstva. Na predvečer je bila vsa cerkev razsvetljena tudi zunaj na napuščih s posebnimi lučkami, ki jih je bilo nad tisoč. Sedaj naj sledi nekaj statistike. Leta 1864 je bilo pred milostno sliko M. B. opravljenih 1169 sv. maš; to število se z malimi izjemami veča od leta do leta. Leta 1878 jih je že 1577, leta 1911 že 3043, preteklo lelo 3429. Enako je s sv. obhajili. Leta 10ograbi tam iz razkošno opremljene j>ostel.jc, ondi z divana kako blazino ali preprogo ali zaveso, kar pač jx)trebuje za svoje nočno ležišče, ki bo — kdo ve? — mogoče njeirovo poslednje vrh zemlje, a jutri mora že dalje. Sel sem skozi nekaj soban osamelega gradu kakor v sanjah — prav za prav v dveh sanjah hkrati: v sanjah o minulem življenju bogatega graščaka in v sanjah o divjem razdejanju vojske. V eni teh sanjskih dvoran, kjer sta v kotu ležali slama in slamnjača nn parketnih tleh. sem dobil rjav klavir. Okleva je sem ga odprl, pritisnil na tipke — in glej! — oglasil se je. Čepica in rokavice so mi sfrfale na stol, usedel sem se h glasbilu ves v sanjah, kakor začaran. Kaj naj bi zaigral? Sedel sem v uniformi, bil sem zastopnik nemške, to je sovražne, vojne sile, bil sem gost grofa, ki je jx>-begnil v tujino. Tako sem bil sam samcat in vendar se mi je dozdevalo, ko da me kdo posluša, nemara oljnata slika tiste lepe gospe v noši nekdanjih dni tainle na steni...? Ali pa tam spodaj v zemlji oni mrtvi poljski častnik? Kaj naj bi zaigral? Zaigral sem začetek četrte Chopinove balade. Saj smo se vojskovali z živim nasprotnikom in nemara je bilo še mnogo viteških Pol jakov. Mogoče je bil tisti , mrtvi častnik junak? Nemara da je poznal skladbe svojega nesrečnega sorojaka in se je zdajle smehljal v svojem večnem snu? Zavzdihnili sem in stopil na veliko kamnit-no verando. Spodaj se je svetil ribnik v zahajajočem soncu. Sicer je bilo videti le drevesa, negibne krošnje parka. To je bil trenutek, ko se ti duša sprosti, ko si nekje daleč proč od sebe. A bil je le trenutek. Zadaj za sel>oj sem zaslišal drsajoče korake in brž sem prijel za samokres. Neki j>oljski domačin je vprav hotel mimo. Poklical sem ga, pa me seveda ni razumel. Krotko se je nasmehnil, dvignil spoštljivo in vprašujoče roke kvišku, nato mi je dolgo govoril v svojem jeziku, česar seveda tudi jaz nisem razumel. Zamahnil sem z roko, oni se je vdano priklonil in izginil. A kaj — ves moj sanjski svet se je zrušil! Polastila se me je strast brskanja po tuji lastnini. Ta občutek jnore le vojak razumeti, vojak v deželi nasprotnika, kjer je vse njegovo in kjer mu nihče ničesar ne brani. Sleherna tuja hiša, sleherna soba, sleherna omara mu je skrivnost in pustolovščina To je občutek, kakršnega imajo le otroci v pravljicah. Noben predal ne ostane neodprt in dasi ne more vojak vsega tega nič uporabiti, pa ga vendarle mika, mikn tako, da se ne more zoperstavljati vabi. In tako je mene nekaj vleklo iz nadstropja v nadstropje, iz sobe v sobo, da bi mogoče kaj našel, da bi Bog ve kaj posebnega in čudovitega dobil. Po pravici rečeno: malce sitno mi je pa le bilo, ko sem tava'1 po sobanah odsotnega hišnega gosjiodnrja. Le kaj sem iskal? A koj sem imel pri rokah dober odgovor, ki me je pomiril: čopič za britje sem iskal, pa ' ročno oglrdalce tudi, kar bi človek izlnhka vtaknil v vojaško Muzo, da bi se mi ne bilo treba nič več briti kar »na slepo« ali pa zroč v razbito okensko šipo. »Gospod grof, snj dovolite, takšno zrcailcc bi pač odstopili vojaku iz svojih mog-nntskih zakladov?« Prav dolgo sem še mudil v knjižnici. I oliko knjig, poljs-kih knjig, francoskih knjig, o kakem brivskem zrcalcit pa seveda m bilo ondi ne duha ne sluha! V drugi sobi so iz omar kar vrele obleke, jutranje lialje, zgibann krilo, spalne bul je, smoking. cleganini solni. Pvič za nas! Dalje! Groficina spalnica je bila ena sama zmeda. Vse, kar koti je bilo drugje v nnpotje, stojala, slike, pmHavke so drugi vojaški gostje — bodi poljski ali nemški — odloži 1 tukaj. Sredi vse te zmede se je rdeče svetlikal osamljen, svilen šolnček. Na dolgo in široko pa nikjer nobenega ogledalca. Da koj povem: v vsem velikem gradu nisem dobi niti enega čopiča za britje. A zato sem našel nekaj drugega, nepozabnega. Ta je bila soba z belim pohištvom in visokim predalnikom. Odpiral sem predal za produlom — vse Jane« Vurnik: detajl glavnega oltarja — levi angel — v cerkvi na Brezjah Na &o£ji Znamenit spomin is davnih vojnih časov je cerkev na Šmarni gori. Naše okoliško ljudstvo tasti šmarnogorsko Marijo predvsem kot Kraljico sv. rožnega venca. In zares se v šmarnogorski cerkvi tako lahko zbrano in pobožno moli sv. rožni venec. In danes je njegova nedelja. Veliko jih je, prav veliko med kristjani, ki so že izkusili mol in tolažbo sv. rožnega venca. Pravimo, med kristjani, ker je molek skorajda najpreprostejše znamenje vernega kristjana. Oni, ki ne poznajo ali ne cenijo te molitve, nimajo pravice, da bi o njej izrekali svojo sodbo. Ako pa rožni venec celo smeše in zaničujejo, potem le kažejo, kako plitve so v njih korenine krščanstva. Ni jim namreč še prišlo v zavest, d-a nam je vse nadnaravne vrednote zaslužil Krisus in da nam jih na-klanja po priprošnji Marijini. Molitev sv. rožnega venca pa v svojem jedru ni drugega kakor ponovno, mnogokratno zatrjevanje te verske zavesti. Saj se ta molitev, ki jo je ove-kovečil tudi veliki Michelangelo na svoji veličastni sliki Poslednja sodba v Sikstinski kapeli v Rimu, ne bi vzdržala že skozi stoletja, če bi v svoji preprosti obliki ne vsebovala tako oglobokih verskih skrivnosti. Nikar torej ne mislite na preprosto in enostavno molitveno obliko, kakor na bogato skrivnostno vsebino. Vendar pa, če globlje se-zete, potem vas more prevzeti celo ta tako preprosti in vendar tako učinkoviti način molitve. Kakor si je Morija navadno izbrala preproste prizore in podobe, da je nanje navezala svoje čudodelne milosti, tako si je tudi med molitvami izvolila najpreprostejšo, to je molitev sv. rožnega venca, da po njej izkazuje vernim svojo pomoč. Ali Kraljica nebes in zemlje nima pravice, da ravna, kakor hoče? Zgodovina sv. rožnega venca priča, kako je bila ta molitev v krščanskem ljudstvu, tako v skupinah kakor v posameznikih, vsak čas zmagovita. To je orožje, ki so ga nosili v svojih rokah možje, katerih hodisi svetost ali znanost, bodisi moč ali neustrašenost je slavno znana. To vse je nagnilo Cerkev k molitvi: Kraljica pre svete ga rožnega venca, prosi za nas. »11* v. Sff >JP K ■'sv v- # , is m I : Sodanji rektor svetišča na Brezjah: dr. P. Hadri-jan Kokolj prazno. Nejevoljno sem šel dalje, pa sem se se enkrat obrnil, da bi pogledal'tudi v poslednji, vrhnji predal. Zares! Tu je pa bilo nekaj notri: pisana otroška žoga. Roka mi je omahnila. In zraven knjiga. Prebral sem naslov Kaj? Ali nisem na Poljskem? Knjiga ima nemški napis: »Andersonove pravljice.« Vidim sledove majhnih rok, ki so prelistavale knjigo. O, ti daljni, mah fantek, ti tuji mali mucek, ki si v tej svetli sobi bral pravljice v tebi tujem, a moiem jeziku! Zdaj si proč, kot bi te bila odnesla burja, bežiš spričo nedoumljive žalo-lgre svoje domovine, nesrečne zemlje poljske! Da bi ti bilo nekoč spet dobro in bi ne sovražil nas, ki si v našem jeziku bral te prekrasne pravljice! ■ ,! min'1o od tega trenutka, ko sem bil v daljni tuji otroški sobi. Vendar se mi ta dogodek iz težkih, resnih oblakov vojnih spominov še zdaj jasno in ljubko sveti. (D.) Kurenčhuva Nešha ma tud beseda On dan enkat, jest na veni več prou natančen, kdaj je blu tu. Jest 6em bla holt na-menena, de bom nesla uredništvu »Sluvenca« tiste soje šternajst-dnevne puručila, ko-ker jih nosem puna-vad. Pa miselte, de som mogla pridet ke du vežneh urat? Cela truma Idi 6e je drej-nal pred tista tabla tam u kot, ke ja maja eatu naštimana, da lohka napopaja najna usak dan »Shrvenca« za tiste cenjene naručnike, ke prouzaprou nisa najn-ga naručen, zatu jim tud ni treba nubene naručnine plačvit. Kar pred tista tabla se lahka ustopja, če čja kej nouga zvedet, pa prebereja use pulitične, gcspudarske, tatinske in tud druge zanimive nuvice ud a du cet čist zastojn. Ke le na nubena viža nisem mogla pridet ke du urat in pol not u veža, sem se mogla pa med tistem dreinam ustaut in puslušat Idi, kua kej guva-reja. Seveda ke du table tku nisem mogla pridet, de b 6ama prebrala nuvice. Puseben dva š bi mlada fanta sta prou rinla ke naprej in s neki zapisvala ven iz »Sluvenca«, pol se pa prou natihem med sa-ba puguvarjala. Tu se m je zdel strašen frdehtik. Zatu nisem dala pred gmaha, de sem se tud jest ke du nh prrinla. Seveda zadržala sem se pa tku, ko-ker de b mene useskp prou nč na brigal. Skrivej 6em pa le sempake mal ke puškilila, de b vidla, kua s itedva zapa6enkarja u ene bukelce zapisujeta. Precej doug nisem mogla dugnat, kua s prou-zakprou prepisujeta ven iz »Sluvenca«. Ta peru 6em mislela, de se za kašne službe al pa kvartirje intereserata. Nazadne sem pa le pugruntala, de s prepisujeta tiste cenike ud ukradenih beciklu, ke jih usak dan prnašaja časupisi, de Ide zveja, kulk škode sa spet uzmoviči naredel. Scer tiste brauce, ke jim ni biu becikel ukraden, tu na more puseben intereserat, ampak tistem, ke becikle kradeja, pri-deja pa te ceniki le prou. Jst sem glih vidla, ke s je eden ud teh fantu zapisvou, ki je biu ta 'n ta becikel ukraden, kere znamke je biu, s kašna farba je biu puštrihan, kašna numara je mou, no in nazadne tud, kulk je biu ureden. Urednast je bla zajn-ga, koker 6em vidla še ta narbl vaina, zatu ja je tud podštrihu. Tist becikel, ke ga je zapisvou, je biu ukraden u te in te ule izpred hiše, ke je mela to in to numara, ureden je biu pa entaužentosemstu dinarju. Ke je btu fertik s tem pupisvajnam, ga je pa prašu tuvariš, za kulk ga je prauzaprou on predau. »Za tristu dinarčku,« mu je udguvuru, ke s je zapisvou »Veš kaj, ti s en velek osu,« ga je zafrknu ne-gau tuvariš. »Al se splača pol še kulesa krast, če jih pol tku pucen naprej predajaš? Al na veš, de je tu hedu umazana kunkurenca. Ti b mou za tak kulu pugervat ta narm enga jurja, ke je biu vender med bratem ureden, pa b biu še prepucen.« »Sej m je žou, de sem ga dau tku pucen, ampak m na smeš zamert. Jest na morem vedet, kulk je biu kulu ureden, ke se na zastoipen na take reči. Verjameš, de sem biu še clu veseu, de sem ga tku hiter u gnar spravu, ke sem biu glih tku 6uh, ket turšk poper, pa ježen sem biu tud glih tekat.« »Tu t že rad verjamem, de se na zastopeš na becikle. pa de s biu žejen t tud verjamam, sam tu 6e m čudn zdi, de moraš bit tku naumen. Puglejl Jest 6e tud prou dost na za6topem na becikle, ampak tulk sem pa le pameten, de še nekol nisem nu-benga becikla predau, dokler nisem brau u času- pise, kulk je biu tist becikel ureden, ke setn ga tle ali pa tam puštesu. Keder me ma za gnar prou pr frak, ga predam holt k večem za kašneh petdeset prucentu cnej, koker je biu u časupise ocenjen. Keder pa nisem že čist na koinc s soja kasa, pa pu-pestim k večem dvejset du trideset prucentu ud cene, ke sem ja brau u časupise. Ti s en slab tr-gouc. Če boš tku delu še naprej, boš mogu kmal kunkurz napuvedat. Pol boš mou pa ena figa. Ti moreš, preden ga peleš kam na prudi, 6aj tulk časa pučakat, de deneja cenik ud ukradeneh kules u časupis. Tam pugledaš, ku!k je tist becikl ureden, ke s ga ti puštefu, pol boš pa vedu, kulk moreš zajnga pugervat. Al n veš, da glih zatu devlaja te cenike u časupis, de se veja pu nh tatovi rihtat.« »Prou lepa hvala za puduk,« se je inštruktari zahvalu tuvariš K sreč mam duma še dva becikla za predat. Eden ie marke »Puh«, zelenkast puštri-han, evidenčne numare pa zdejla na vem na pamet. Pa s ja bom že zapisu prec ke pridem dam. Ta drug je pa marke »Štirija« al tku nekok. Ta ie pa lepu čm pulakiran in *ku lep, koker de b biu čist nou. Evadenčne numare pa tud na vem. Za tega mam pa že kupca, pa mu ga k sreč nisem tou dat na ubroke. Zdej bcm rajš še tulk časa pu*aku, de bom zvedu za urednast, bom pa že 6kusu, de ga bom za primerna cena predau. Še enkat prou lepa hvala, de s m uči udpera. Men verjem, de zdej na bom nkol več tku neumen, koker sem biu du zdej. Biš vidu, kašne kšefte bom še jest delu z beciklem. Ker z mana pjd zdejla, de ga bova ma ta rajtenga spila ene par glažu. Likof bom že jest plaču, 6ej m je ustal še ene par kuvaču ud ta predanga becikla.« Ke sta se enkat use tu pumenila, sta se pa z velika muja izkubacala iz tega drejna in udšla za vudo dol preke cukerfaberk. U kera Starija »ta ja zavila na likof, pa nisem mogla videt, ke nisem šla za nima Pa te me tud ni intercairal. Jest som sam gledala, kuku se bom jest izkubacala jz tega drejna. No, z velika muja sem se pa le nazadne pre-rinla ekuz ursta not u veža. Mal sem se sevede mogla uddehent, preden sem začela lezt gor pu šten-gah. Pumiselte not gor u ta trek štuk ni tku ajnfoh pridet, ke moje kusti sa že precej ubnucane. Če b na blu treba pu štengah dihat, b že šlu na kašna veža. Men pa prec sape zmanka, pol sem pa u lebet. No, z velika muja sem nazadne le prlezla u ta trek štuk du uredništva in uddala soj puručil, Ampak ud tisteh beciklu in pa tisteh dveh rukumauharju pa nisem črhnela nubene besede. Tu sem sevede pršpa-rala, koker vidte, za dons. Preden jejnam za dons, vam morem pa še neki puvedat. Sem en dober svet morem še dat na i-mu rotuže, de na bo mogu nubeden rečt, de nimam nubeneh zaslug za deželno stolno mesto belo Ibiano. Ke sem zadenč 6pet prlezla iz uredništva dol u veža, sem bla tku trudna, de sa 6e m kar nuge tresle. Ke sem 6e mal u vež.uddehnila, sem pa ha-cala ke preke Zvejzd, de se bom na kašen klop mal udpučila K sreč sem dubila glih tam nasprut ta nouga spumenika na klop še en prustorček. Zame ga je blu glih zadost, ke sem šlork. Kumi 6e use-dem, pa že zagledam ene par pubalinčku, ke sa tam ukul spumenika metal pupirnate eroplane u lft. Skakal sa tam ukul pu trau in delal kuzouce, koker de b znurel. Sevede nhna mama jih je pa gledala in se jim smejala, ke je sedela eravn mene. ~ku sa se ji pa dupadel, de jih ie pol, ke sa se enkat nanurel, pelala še clu k »Rio« na sladuled. Men se tu ni glih dupadel, ampak rečt nisem tla nč. Dons pa svetvam rotuže, de nej kar hiter pesti pu-staut pa Zvejzd ene par takeh tabele, ke bo gor zapisan: »Utroke in pa kužke na vrvica, sicer kazen!« K. N. V naših šahovskih klubih je po odmoru v poletnih mesecih spet živahnejše, ker se bo pričel traimng za novo sezono. V nekaterih klubih že igrajo turnirje, v nekaterih so razpisani in v ostalih bodo pa v kratkem pričeli z delom. Zanimanje za šahovsko igro je letos visoko in 6e nam obetajo pestre šahovske prireditve. * Največja letošnja šahovska prireditev je brez dvoma turnir v Moskvi., ki je vzbudil veliko pozornost v mednarodnem šahovskem svetu. Udeležila sta se ga dva odlična kandidata za svetovno šahovsko prvenstvo Botvipik in Keres, več priznanih velemojstrov in cela kopica mladih ruskih mojstrov Potek turnirja je pekaza', da je ruski šah neizčrpen in da si vedno bolj utrjuje vodilno vlogo, katero mu že dolgo vsi pri/navaio. Letošnjega turnirja za prvenstvo Rusije v Moskvi se je udeležilo dvanajst izbranih mojstrov, tako da bi po moči zasedbe mogli primerjati temu turnirju le malo mednarodnih turnirjev iz prejšnjih let. Potek turnirja jc vzbudil posebno veliko pozornost, ker sta kandidata za svetovno prvenstvo ostala za večimi mojstri, ki so v mednarodnem šahovskem svetu še manj poznani. Po predzadnjem kolu je vodil 27 letni ruski mojster iz Rostova Bondareviski s 13 in pol točke pred Lilien-thalom in Smislovcm z 12 in pol točke. Sledili 60 Boleslavski 11 in pol, Keres 11, Botvinik 10 in pol, Mahagonov in Veresov 10 itd. Slavni velemojster Keres more biti torej v najboljšem slučaju le če-črti, dočim ima Botvimik še slabše izglede. Presenetljiv uspeh mladih ruskih mojstrov dokazuje, da bo kmalu tudi v velemojsterskem razredu imel ruski šah večino in da bo borba med njimi odločevala, kdo bo bodoči svetovni prvak. Danes prinašamo partijo mladega mojstra Bon-derevskega, katero je odigral na kvalifikacijskem turnirju v Kijevu, kjer si je priboril pravico udeležiti s turnirja za prvenstvo Rusije. Bondarevski — Konstantinopolski. 1. d2—d4, d7—d5, 2. c2—c4, c7—c6, 3. Sgl—13, SgS—16, 4. e2—e3, e7—e6, 5. Lfl—d3, d5Xc4 (iz slovanske obrambe je prešel črni v sprejeti damski gambit, ki obeta črnemu le ob najboljši obrambi enako igro), 6. Ld3Xc4, c6— c5, 7. 0—0, a7—a6, 8. Ddl —e2, b7—b5, 9, Lc4—b3, Lc8—b7, 10. a2—a4 (ta napad na damskem krilu postavlja v tej otvoritvi črnega pred težke probleme), b5—b4, 11 Tfl—dl, Dd8—c7, 12. Sbl—d2, Sb8—d7, 13. Sd2—c4, Lf8— e7, 14. Lcl—d2! (s to potezo pripravi beli zasedbo »c« linije in obenem ogroža črnega »b« kmeta Beli igra otvoritev zelo močno), 0—0, 15. Sc4—e5, Sd7X eS, 16. Sf5Xe5, Ta8—c8, 17. Ta 1—cl, Dc7—b8 18. Ld3—c4 (beli ima iniciativo in si stalno iača pozicijo), Db8—a8, 19. d4Xc5, Le7Xc5, 20. 12—13, a6 —5 (grozilo je Se5—d3), 21. Ld2—el (vse bele figure lepo sodelujejo, tako da je obramba za črnega zelo težka), Tf8—d8 (to je napaka, katero beli lepo izkoristi), 22. TdlXd8+, Tc8Xd8. 23. Lc3Xe6, 17 Xeb (tu bi čmi moral vzeti na 23, ker doseže sedaj beli poleg pozicijske še materialno pomoč), 24. TclXc5, Da8—a7, 25. De2—c4, Sf6—d5, 26. Lel— h4, Td8—f8, 27. e3—e4, Sd5—f4, 28. Lh4—f2, Tf8 —dS, 29. h2—h4, Da7—b8, 30. Lf2—e3, Sf4—d5, 31. Le3—d4, Sd5—f4, 32. Ld4—e3, Sf4—d5, 33. f3—f4 (čmi #edaj nima več uspešne obrambe, kr bi moral dati še figuro, da bi zadržal beli napad), Sd5Xe3, 34. Dc4Xe6+, Kg8—f8, 35 De6-f7 mat. Črni ni več mogel braniti mata, igral je pa do konca, ker mu borbenost ni pustila, da bi se tako hitro ločil od partije. Igra belega v tej partiji je bila zdrava in wm Križanka ■ i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 ' 15 16 17 18 19 20 nssi IM H 21 22 23 24 25 26 27 m ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 M ■ 37 38 39 40 41 42 m ■ 43 44 45 46 47 48 4y m m 50 51 52 53 54 55 56 m B 57 58 59 60 61 62 63 64 m B 65 66 67 68 69 70 m B 71 72 73 74 75 76 77 78 79 H B 80 81 82 83 84 85 86 87 88 m B 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 B B 99 100 B m lOOa 101 102 103 B B 104 105 106 B Vodoravno: 1. Gozdni sad listnatega drevesa, živalska hrana. 6. Obrtnik, ki izdeluje slastne stvari. 16. Rečica v Savinjski .dolini, čevljarska potrebščina. 21. Prvi življenjski križ na tej zemlji. 22. Prihodnjik. 23. Skupina žuželk, 24. Blagohotna vzdržnost, spoštovanje. 25, Doba- razdobje, vek. 26. Polmer učrtanega kroga. 27. Član slovanskega naroda. 28. Kemijska označka za prvino. 29. Brez družbe, edin. 30 Stara oblika veznika. 31. Mož, ki mu je umrla žena. 33. Staia oblika veznika. 34. Dvojica, par. 36. Dva samoglasnika. 37. Četvero-kotnik, rdeča barva pri igrah na karte 38. Začrtana pot, nakazana razdalja. 39. Letopis, 41. Prometno sredstvo, vrsta prehoda. 43. Prikazen, hiter čuden dogodek. 44, Pomoč, podstave'... 46. Tuja beseda za milo. 48. Moralka, versko ali filozofsko nravoslovje. 50. Del naslova, z besedo izražena bitnost stvari. 51 Cerkveni dostojanstvenik. 52. Tanka kožica. 54. Pozitivna elektroda. 56 Dobro-voljno, z ljubeznijo. 57. Kemijska označka za prvino. 58. Ena izmed lepih človeških lastnosti. 59. Poje, použije. 60 Prva številka. 62. Hrib pri Belgradu, na katerem stoji spomenik neznanemu junaku. 64. Jezikovna značilnost dalmatinskega narečja. 65. Del dvokolesa (tujka) 66. Način gibanja, tudi smer v slikarstvu ali stavbarstvu. 67. Morski zaliv; danes po vsem svetu razširien* igia na travnatem igrišču. 69. Okrogel prostor za borbe. 71. Barjansko kurivo. 72. Peščeno obrežje morja ali reke. 75. Prav blizu, poleg. 78. Živalski prednji ud, debela, široka roka. 80. Drugo ime za očeta. 81. Osebni zaimek, 82. Odebcljen konec palice, štor. 83. Eventuelno (kratica). 84. Učenje. 85. Naplačilo. 86. Pevska nota. 88. Tuja beseda za klej. 89 Pevska nota, romanski določni člen. 90, Industrijska rastlina. 91 Ploskovna mera. 92. Lahko, dovoljeno mu je. 93. Svetopisemski junak stare zaveze, mož, ki, vdan v božjo voljo, prenaša najhujše nesreče. 95. Ena in dvajseta in dvajseta črka v abecedi. 96. Reka v severozahodni Nemčiji. 98 Povratno osebni zaimek. 99. Pokrajina in reka na Morav-skem; žensko ime (Beneševa žena). 100. Lesena hišica. 103. a. Vršiček na obrazu. 102. Človeški ud. 104. Ne naprej, temveč .. . 105. Prebivalec zemeljske celine. 106. Tuja oblika ženskega krstnega imena. Navpično: 1. Zelo zagonetno bitje; vsebuje lahko v največji meri dobre ali slabe lastnosti. 2. Ta je prva zastopnica zagonetke pod št. 1. vo-dor. 3. Pevska nota. 4. Vrsta jedi. 5. Predmet rodoljubne ljubezni; ima pridevke -mili kraj«, »sladka«, »pozdravljena« itd. 6. Sladkovodna riba iz stoječih voda. 7. Del oboda, primitivno orožje. 8. Vzklik 9. Čil, priseben, pogumen 10. Ednina skupnega imena atlantskih otokov ob zahodni Afriki. 11. Vrsta barve. 12. Svetnica, nuna god ima 18. septembra. 13. Pogoina člcnica. 14. Naplačilo. 15. Del pluga. 16, Enogrba 'adja puščave. 17. Stroj, mehaniziran človek. 18 Pevska nota. 19. Števnik. 20 Prva žrtev umora po svetem pismu. 29. Črna, umazana snov. 31. Velik zločin, 32. Druga beseda za cunjo. 35. Član starega svetopisemskega I naroda. 37. Del druga beseda za decimalno vejico. 38. Slovanska beseda, ki pomeni rešenje, re- šitev. 40. Fantovsko sonce. 42. Druga beseda za tkalca. 43. Najpogostejše lomilo 44. Prebivalec bližjih mestnih okrajev. 45. Grški slikar; beseda pomeni tudi poziv, klic. 46. Zimska padavina. 47. Izreden praznik, prva daritev. 49. Prva slabša polovica. 51. Najpogostejša sestavina: Vombergarjeva veseloigra. 52. Oblika osebnega ali kazalnega zaimka. 53. »Da« v češčini. 55. Pogosto moško ime, rimski svetnik, god ima 17. jul 58. Del noge, najslavnejša je bila Ahilova. 59. Kratko poznanstvo, nagel dotik 61. Senjska !unaška narodna igra. 63. Letopis. 65 Majhna prometna žila (množina); opravki, 66. Prepir, nesoglasje. 68. Utrdbi, trdnjava, del trdnjave. 70. Črn bik z belo liso na čelu, ki so ga Egipčani po božje častili 71. Majhna potegavščina, dobro voljo vzbujajoč domislek. 72. Gora, na kateri je Mojzes prejel božje zapovedi. 73. Zanemarjenost, površnost 74 Rimski pozdrav. 75. Tisti, ki ni domač. 76. Pravoslavna sveta podoba. 77. Dogodek, čuden primer, neprijetna zadeva. 79. Zadnja beseda v očenašu. 81 Jezero v Abesiniji. 87. Egiptovski bog 90. Oblika gorske poti, pobočja. 92. Oblika pomožnega glagola biti 94. Nadomestek za gotovino, nakaznica za denar. 97 Druga beseda za smuči. 99 Izraz pri smehu. 100. Pamet, razum. 101. Povratno osebni zaimek. 103. Prva in ena in dvajseta črka v abecedi. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. Kolezija — 5. Mora — 7. Leva — 9. Vera — 11. Šola — 13. Morana — 14. Bisaga — 16. Samo — 18. Nihalo — 15 Jaga — 20. Lina — 21. Veka - 22. Malaka — 24. Kali — 25. Datirati — 27. Nada — 28 Pitija — 30. Šala - 32. Ja-go — 34. Veja — 35 Leto — 36 Kola -- 37 Kača — 39. Zeli — 41. Bisaga — 44. Koža — 45. Kača — 46. Poza — 47. Dasi — 49. Penelopa — 51 Soba — 52. sako — 53. Remi — 55 Rona — 57 Vila — 58. Lava — 59. rama — 61 Kana — 62. moda — 63. Soha — 64. Letati — 66 Naja — 68 para — 70 Meja — 71. Koza — 72. Kavi — 74 Sapa — 76. Masa — 78. kamera — 80, Pesa — 81. Nakovalo 4- 83. Rosa — 85. Valeta — 87 Boka — 88. Muka — 89 Bipi — 91. Zaradi — 93 Loka — 95. Talija — 97. Remiza — 98. Loža — 99 Tona — 100. Jata — 101. Paka — 102. Sanacii*. Navpično: 1. Korana — 2. Lena — 3. Zibika — 4. Jasa — 6. Rasa — 8. Vanilija — 9. Veha — 10. Ralo — 11. Šoja — 12 Lagati — 13. Moliti — 15. Gala — 17. Moka — 21. Veda — 22. Mati — 23. Kaša — 25. Davi — 26 Raja — 27. Nato — 28. Pila — 29. Jaka — 31. Laze — 33. Gobi — 34. Veža — 35. Leča — 36 Kora — 38. Čada — 40 Lipa — 42. Salona — 43. Gapa (Garmisch Parten-kirchen) — 44. Koča — 45. Kabala — 46. Pokora — 48. Sirena — 50. Neroda. — 51 Solata — 52 Savana — 54. Mimoza — 56 Leha — 57. Vile — 60. Mapa — 61. Kaja — 63 Sova — 65. Tisa — 67 Jama — 69 Raka — 70. Mera — 71 Kosa — 72. Kako — 73. Želo — 75. Parodija — 77. Sava — 79. Meta — 80. Peka — 81. Nakaza — 82. Vabilo — 84. Salo — 86. Leta — 87 Bojrna — 88 Mumija — 90. Piza — 91 Zato — 92. Rana — 94. Kapa — 96. Lisa — 97. Reci. fa^TEHNlKA Topovi na podmornicah Podmornica je bila že takaj ob svojem ciastan-ku zamišljena kot orožje. In to kot napadalno orožje, ki naj nasprotnika preseneti in uniči, preden se more pripraviU ta obrambo ker ie podmornica že po »voji naravi tako zgrajena, da se v odkritem boju ne more meriti z mnogo močnejšim nasprotnikom, ki ga napada Obramba podmornice pa je danes predvsem taka, da se potop« v globino in u0 let in morda še več. In ker je tako stara, je gotovo tudi resnična. Nekje na Francoskem je živel mož, ki je bil najvišji sodnik v deželi. Bil je plemenitega rodu, zato so 11111 dejali marki. Marki bi rekli po naše nadgospod ali velegospnd, kakor se vam pač imeuitnejše zdi Ta marki se je na stara leta naselil v neki vasi na južnem Francoskem Ko je nekega dne jk> napornem kosilu prodajal dolgčas in gledal skozi okno vaške krčme, je zagledal na parobku bližnjega gozda lepo oblečenega moža. Mož je sedel na tleh in živahno premikal roke. Videti je_ bilo, fla govori sem s seboj. Markiju se je to čudno zdelo. Pohitel je ven, toda čudni možak je medtem izginil v gozd. Marki mu je sledil in ga kmalu našel pod nekim drevesom, kjer je spet mahal z rokami in nerazumljivo godrnjal. Marki je nekaj časa gledal njegovo početje, potem ga je vljudno pobaral: »Slišite vi, kaj pa počenjate?« Mož je za trenutek nehal godrnjati. Na kratko je odgovoril prišlecu: »Igram« »Igrate?« se je začudil marki. »S kom pa igrate, če smem vprašati? Saj ste vendar sam!« »To se vam le zdi.« se je glasil odgovor čudnega neznanca, »ker ne vidite mojega soigralca. Igram namreč s samim gospodom Bogom.« ...... , . »Mož je najbrž zmešan,« si je mislil marki. Na glas pa je rekel: »Z Bogom igrate? To je vsekakor nenavaden nasprotnik. Katero zanimivo igro pa igrate, če smem vprašati: »O, zelo preprosto igro. plemeniti gospod: navaden šah« >11 m.« se je vse bolj čudil marki. »Ali igrata za denar?« »Kajpak,« je vneto pritrdil neznani šahist in napravil na tleh kretnjo z desno nogo, kakor bi prestavil nevidno figuro. Markiju je skoraj sapo zaprlo. »Oprostite, ljubi mož, kako pa napravite obračun, kadar je igre konec in če eden izmed vaju zgubi?« »Izplačava si v frankih.« Markiju je kar sapo zaprlo. Mož je popolnoma nor! si je mislil. Vendar še ni končal z vprašanji. »Oprostite moji radovednosti, kako pa kaj napredujete?« Neznanec se je zagledal v nelio in njegovo obličje se je čez nekaj časa čudno skremžilo. Rekel je: »Zdajle je moj nasprotnik napravil imenitno potezo. Poraza se ne morem več ubraniti. Izgubil sem igro!« »Koliko ste pa izgubili?« »l'ot sto frankov,« je vzdihnil neznanec. »To je pa precej,« je sočutno pripomnil marki. »Pa vendar ne bo Bog tega denarja vzel od vas?« »Ne.« je odgovoril šahist. »Ta denar je namenjen revežem. Rog mi zmeraj pošlje na pot reve/a, kateremu izročim denar ki sem ga zgubil pri igri. Danes ste vi tisti, kateremu moram dati denar « Na te besede je neznanec segel v žep in odštel presenečenemu markiju pet sto frankov. Preden si je marki opomogel od presenečenja, je neznanec že izginil med grmičevjem. Marki je nekaj časa stal na mestu in ugibal, kaj naj začne z denarjem Nazadnje ga je vendarle vtaknil v žep in lice se mu je razlezlo v prijeten smehljaj Kaj mislite — pet sto frankov tudi za marki.ja niso bile mačkine solze! Čez nekaj rini je marki.ja spet zaneslo v oni gozd. Morda je upal, da bo spet tako zlahka dobil pet sto frankov kot zadnjič. In res, skoraj na istem kraju je naletel na neznanca, ki je Neprevidni Štefan Štefan pripoveduje svojemu prijatelju Matevžu: »Moja zibelka je tekla ob morju.« »Kaj? Ob morju je tekla?« se je zavzel Matevž. »Zahvali Boga, da nisi štrbunknil v morje!« z vso vnemo prestavljal po tleh nevidne figure in brundal predse. »No, kako vam gre kaj danes?« ga je nagovoril marki kot starega znanca. »Izvrstno, izvrstno.« je vzkliknil neznanec. »Prav s tole potezo« — neznanec je prestavil nevidno figuro —,« sem svojega nasprotnika premagal.« »In koliko dobite za to?« je radovedno vprašal marki. »Tokrat sva stavila visoko. Pet tisoč frankov,« si je neznanec zadovoljno pomel roke. »In. kako vara bo nasprotnik ta denar izplačal?« »Ptsv tako kakor jaz njemu. Če dobim igro, mi pošlje na pot bogatega človeka, ki za nekaj časa naloži denar zanj. Danes ste tisti bogati človek vi.,.« , v Na te besede je neznanec izvlekel iz žepa _ veliko pištolo in jo pomolil markiju pod nos. Markiju je od strahu skočilo srce v hlače. Uvidel je, da se s pištolo ni šaliti. Vdano je segel v žep, privlekel iz njega denarnico in odštel neznancu pet tisoč frankov. Neznanec se je vljudno priklonil in izgniil v grmovju. To pot je bil marki kajpada še bolj presenečen. Kakor blisk mu je šinila skozi možgane misel, tla je bil v bridki, bridki zmoti, ko je mislil, da je neznanec usmiljenja vreden flovok. ki se mu je v zgornii izbi zmešalo. Ta huda zmota je ubogega markija veljala kar štiri tisoč pet sto frankov.,. Kako pravimo ■ ■ ■ „Berač Luha ima ie sedem h rižev za seboj...4' Kolikor desetletij človek doživi, toliko kri-žev si na rame naloži, pravi ljudski glas. Nekateri pa pravijo tudi drugače: da ima človek toliko in toliko križev za seboj. Ko je zadnjič prikrevsal k nam star berač, je teta rekla: »Berač Luka ima že sedem križev za se.boj!« S tem je hotela reči. da je dopolnil sedemdeset let svojega življenja. Kako čuden prizor bi bil, če bi berač Luka imel res sedem križev za seboj, vidimo na sliki, ki jo je spretno narisal Ciril Rozman, Ljubljana — Šiška. „V zadnjem trenutku ie u}ei vlak .. Če kdo ves zasopel priteče na železniško postajo in skoči na vlak v trenutku, ko strojevodja dobi znamenje za odhod, pravimo, da je v zadnjem trenutku ujel vlak. Kako bi bilo, če bi kdo res vlak ujel, nam kaže prizorček, ki ga je narisal Jože čelik iz Poljan nad Škof j o Loko. Pritlikavci in krofae V majhnem mestu je živel krojač šivanka. Nabral si je precej denarja, ker je delal obleke za bogate ljudi. Največ pa je zaslužil s tem ,da je posojal denar razsipnim mladeničem. Bil pa ni samo bogat, ampak audi skop. Berače je podil od praga in nihče še tli slišal, da, bi kdaj komu podaril en sam dinar. S svojo staro služkinjo Meto je grdo ravnal. Pil pa je hudo rad. Ker je bil majhen in trebušast, je bil zelo smešen, kadar je bil pijan. Že pošteni ljudje nič kaj radi ne vidijo skopuha in pijanca, njihovi najhujši sovražniki pa so oni duhovi, ki so nevidni. Da bi krojaču nagajali, so mu v kavo sipah soli. Krojač pa se je drl na svojo Meto, ker je mislil, da je bila ona tako zanikrna. Meta se je branila in v hiši je bil pravi jiekel. Duhovi so krojaču Šivanki spreminjali najboljše vino v navadno vodo On pa je zaradi tega spet zmerjal Meto in prepir je bil , na dnevnem redu. Vrhu tega so se duhovi začeli mešati tudi v njegov posel. Tako so mu n. pr. zašili dva rokava skupaj, skrajšali hlačnico ali pa mu tako obrezali suknjo, ki jo je imel v delu, da je ni mogel več popraviti. »Mojster,« je nekega dne rekla Meta, »prav gotovo vas je eden izmed sovražnikov uročil Nekdo nam je začel nagajati. Prav gotovo so to majhni duhovi, ki so nevidni.« »Le kako bi se jih ubranili?« je zaskrbelo mojstra. »Poiščite njihoveca kralja!« je svetovala Meta. »Ime mu je Vrtoglav. Vsak večer se zbirajo njegovi podaniki pri starem gradu, da prešteje njihove vrste. Pravijo, da je zelo do- ber. Če se mu pritožite in mu poveste, kako hudobni so podaniki, jih bo gotovo kaznoval.« Krojač se je dpi pregovoriti in zvečer jo je v mesečini mahnil k staremu gradu. Spotoma je srečal starega berača, ki je nenadoma zrastei pred njim iz tal. Bil je grbav, šepav in slep. S tresočim Se glasom ga je prosil za miloščino. »Izgini!« se je krojač zadri nad njim. »Kdo je še videl, da bi berači nadlegovali ljudi ob takem času? Še nikoli nisem nikomur ničesar dal. Nikar ne misli, da si ti izjema.« »Hudobno srce imaš!« je rekel berač in izginil. Krojač je šel dalje. Nenadoma pa ga je obkolila truma duhov - pritlikavcev, ki so zaplesali okoli njega s porogljivim smehom: »Stric krojač! Ha, ha, ha! Stric krojač! Ha, ha, ha!« »Pijanec, rdeč nos imaš!« so vpili drugi. »Skopuh, v zlatu se boš zadušil!« so grmeli v zboru tretji. »Dajmo, prisilimo ga, naj z nami pleše!« so vriščali četrti. Zgrabili so ga in se zavrteli z njim naokoli, da se mu je v glavi zavrtelo, Rogali so se mu in peli: »Vrti se. vrti, krojač, da ne ostaneš brez hlač...« »Vrti se, vrti se še. krojač,« je zakričal nanj duh, ki je bil za glavo večji od drugih. Bil je sam kralj Vrtoglav. Vrtel ga je tako, da je ubogi krojač opletal 7. nogama po tleh. »Milost, milost, kralj Vrtoglav!« je javkal v smrtnem strahu. »Milost, milost, pritlikavci!« Zgodba o nesrečnem Jurčku 1. Jurček je bil sin bogatega posestnika. Imel je očeta, imel je mater in še pet sestric in štiri brate povrhu Pa ni bil srečen. Življenje mu je grenila njegova zunanjost. Dvanajsto leto je dopolnil, pa je bil majhen kot otrok, ki prvo leto trgu hlače po šolskih klopeh. Ljudje so mu zaradi tega rekli pritlikavček. Imel je nenavadno veliko glavo in dolge roke, tako da je bil res pravi spaček. Srca pa je bil Jurček zelo dobrega. To srce je bilo več vredno kot zdrava in prikupna postava tega ali onega vaškega naga-iivca A ljudje ga vendarle ni.->o imeli radi. Nobenega še tako dobrega dela, ki ga je Jurček storil, niso upoštevali Nihče ni imel zanj prijaznega pogleda, le malokdo toplo besedo. Edini prijatelj ubogega JurČka, edini, ki se je zanj potegoval in ga imel rajši kot vse svoje druge otroke, je bila njegova mati. Njene misli so bile zmeraj pri njem. Za druge svoje otroke ji ni bilo treba toliko slrbeti; če bodo pridni, se bodo že sami preživeli. Zavedala se je, da mora dati Jurčku več ljubezni, ko je ne najde nikjer drugod. Jurček je vedel, da ga ima mati rada in bil ji je hvaležen. Bolelo pa ga je, da,ji povzroča toliko žalosti in skrbi, zato =e ji je rad izmikal. Največkrat je čepel na podstrešju, zamaknjen v knjige. Bral je na vso moč rad. Ob knjigah je pozabil na svoje gorje Z majhnimi otroki se je Jurček rad igral. Zabaval jih je s svojimi zgodbami in igricami. Ko pa so otroci dorasli šoli, so ga začeli sramotiti z drugimi otroki vred: »Kaj boš ti. palček pritlikavi! Brki ti bodo kmalu zrasli, pa si manjši od nas Kar med pritlikavce pojdi! Ti ne spadaš med nas!« Jurček je,bil močnih rok. Lftliko bi dvigni| oest. lahko bi sc branil, toda njegovo srce ni poznalo hudobije. Žalosten je bežal domov na podstrešje, a njegove misli so bile še zmeraj v pravljični deželi med palčki. Vso zimo je ugibal, kako bi odjiotoval v to čudežno deželo. Težko mu je bilo zapustiti mater, a njegovo hrepenenje jio prelepi deželi pritklikavcev je bilo močnejše od ljubezni do matere, še preden je pomladni veter spravil sneg z vrhov, je Jurček trdno sklenil, da poj-de. Kaj bi doma, ko pa je vsem v sramoto in napoto! Pozno zvečer je naskrivaj vzel svinčnik v roko in napisal materi poslovilno pismo: Ljuba mama! Preden odidem v svet, Te lepo pozdravljam in prosim, da mi odpustiš. V deželo pritlikavcev grem, tja, kjer nihče ne bo na cesti za menoj kamenje metal in me zmerjal. Tja, kjer me bodo vsi radi imeli. Morda bom postal kralj pritlikavcev. Potlej ti bom poslal koš cekinov, škoda, da ne moreš iti z menoj! Oh, kako bi bilo obema lepo! Draga mama, pa naj bom še tako daleč od tebe, zmeraj bom mislil nate in molil za Tvojo srečo. Pozdravi očeta, pozdravi irnica in sestrice in jim reci, naj mi tudi oni odpustijo, če sem jih kdaj razžalil. Spominjajte se kdaj svojega nesrečnega sinka Jurčka. Jurček je izginil od doma brez sledu. Nihče ni vedel, v katero smer je odšel. Njegovo pismo, orošeno od solz, so našli na podstrešju. Mati je jokala, oče ie bil ves potrt. Tudi drugi vaščani so bili vznemirjeni. Otroci so izgubljenca iskali po gozdovih, fantje so se na kolesih vozili v druge vasi in izpraševali ljudi, ali so kaj videli takšneea in takšnega dečka. Vse iskanje in povpraševanje je bilo zaman. Zdaj ko Jurčka ni bilo več, so se ljudje zavedali, kako trdosrčni so bili proti njemu Saj ni bil sam kriv, če je bil tako majhne rasti. Edini, ki je lc redkokdaj omenil Jurčkovo ime, je bila njegova mati. Vsa tiha in žalostna je hodila naokrog in le tu pa tam komu potožila : »Bog ve. ali ga bom videla še kdaj?« Nihče je ni vprašal, koga misli; vsi so vedeli, za kom žaluje... Nekega dne je pismonoša prinesel pismo iz daljnega mesta Mati je bila sama doma. Zaslutila je, da je v pismu sporočilo o izgubljenem sinu. S tresočo se roko je odprla ovitek in prebrala pismo. Kar stemnilo se ji je pred očmi. Z omahujočimi koraki je odtavala na podstrešje in se vrgla na kolena tja. kjer je bil Jurček pusti! svoje pismo, ko je odhajal v svet Še enkrat je razgrnila pismo, ki ga je pred nekaj minutami prejela in ga prebrala: »Dobro uro hoda od našega mesta smo danes našli dečka, pritlikave postave, dolgih rok in velike glave Bil je mrtev. Zmrznil je jionoči. V rokah je držal listek. Po pisavi boste spoznali, ali je bi! vaš sin...« Mati je vzela izza nedrij Jurčkovo poslovilno pismo in primerjala pisavo. Na prvi pogled je sprevidela, da je črke pisala ista roka, roka njenega Jurčka Pri srcu ji je bilo, da bi zajokala naglas, a solze ni bilo iz njenih oci. Kakor v sanjah je vstala in vsa omotena stopila na stopnice, ki so vodile s podstrešja. Tedaj se ji je zavrtelo pred očmi in strmo-g avila je po stopnicah navzdol. Negibno je obležola na knmnitnih tleh. Ko se je čez dobro uro vrnil oče domov, je našel /eno mrtvo. Krčevito je držala v rokah Jurčkovo pismo in pismo, ki je prineslo žalostno novico. Jurček, ubogi Jurček, pa je našel srečo, ki jo je na tem svetu zastonj iskal. Ni postal kralj pritlikavcev, jiostal je vse več: angelček med angelčki Našel je tudi svojo mater, tam, kjer se dvema ljubečima dušama ni treba nikoli več ločiti. »Ne,« je kriknil kralj Vrtoglav. »Vrtel se boš, dokler ti ne odpusti berač, ki si ga tako grdo nagnal. Ali si slišal?« »Oh, seveda sem!« je vzdihnil z zadnjimi močmi krojač- »Saj obžalujem, da sem tako grdo ravnal z njim. Obljubim, da bom dal siromakom polovico svojega premoženja, samo izpustite me! Ne morem več prenašati tega Vrtenja.« »i'rav,< je bil zadovoljen kralj Vrtoglav. »Sprejmem tvojo obljubo. Jaz sera bil, ki sem bil preoblečen v berača. Zmeraj si bil trdega srca do beračev, sebičen in neusmiljen. Moji podaniki so ti zato tako nagajali. Siromaki so prezebali in stradali, ti pa si se nalival z najboljšim vinom. Odpustimo ti, če se boš poboljšal. Ali obljubiš?« »Obljubim!« je rekel krojač in duhovi so ga pri priči izpustili in izginili. Krojač je res držal besedo. Duhovi so se spremenili v dobre prialikavce. ki so mu, kakor vsem dobrim ljudem, pomagali, kjer so le mogli. MLADA NJIVA Kroparski kapelid Kaj so v Rimu bazilike slavne, če zgodovinske so in starodavne? Kaj so drugod katedrale slovite, če veličastne so in slikovite? Ljubša od vseh teh molilnic mogočnih, v slogih modernih in gotskih, baročnih mi je kapelica kroparska mala; od vseh cerkva se mi zdi najbolj zala. V njej se mi duša do kraja spočije, dih me nadzemeljski sladko oblije; dan za dnem iščem si v njej zavetišča: ves prerojen grem iz tega svetišča. Ko čudodelno zrem sliko Marije, radost presladka iz srca mi klije; črpam iz nje si moči za življenje: zlahka premagam prav vsako trplj"enje. Slavljena bodi, kapelica mala, dokler na zemeljski obli boš stala! Vsak, ki se v stiski k tebi zateka, najde tolažbe si, dušnega leka. _ Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi. * Kapelico imenujejo Kroparji in okoličani prekrasno cerkvico Matere božje, ki je bila še v prejšnjem stoletju sloveča in daleč naokrog znana božia pot, a je zdaj — žal — opuščena. Treba bi bilo, da bi se Slovenci bolj zanimali in spoštovali take narodne svetinje. Ah, zakaj... Ah, zakaj ne morem kakor slavček peti, ob večerih tihih v daljo poleteti. Rada bi na črno zemljo pokleknila, nad samotnim grobom očenaš zmolila... Olga Kuretova, Belgrad. Uganke prevaranke Rjava kosmatinka si lešnike nabira, po drevju se potika, nam lešnike izmika. Zmeraj v vodi stojim, nikdar se ne prehladim; včasih pod težo ječim — vendar že dolgo živim. V reki se lovimo, na vso moč hitimo, v krogu se vrtimo, prav lepo živimo. Preiščem vse kote, se s prahom vrtim, obrijem falote, kar v zraku živim. (•BDUaAO^) (•jsojm) (•I\0|BA) Vran in golob se lovita, drug za drugim letita okoli zemlje venomer zmeraj kar v eno smer. (■dou nt ubq) Božidar Žnidarič, dijak, Ptuj. Tam doma... Tam doma na našem polju je škrjanček zažgolel, eno pesem le odpel je, potlej pa je onemeL Tam doma med našim trsjem čriček je zaščebetal, pa se dolgo ni oglašal: mrzli dež ga je pregnal. Tam dom£ pod mojim oknom se je roža razcvetela, a ker sonce se je skrilo, je lepota ji zabledela. Daleč tamkaj y nag koči bi se mati zasmejala — pa se je ob mislih name ▼ tihi žalosti zjokala. Včasih zvonko skupaj pela sva s škrjančkom v rosnem polju — zdai me je tujina vzela; drobni ptič molči v podolju. Zdaj šele občutim kruto, kaj se pravi — dom imeti) zdaj šele gork6, ljubeče bom o njem začela peti... Marija Pučko. Huda krivica Tonček pride ves objokan domov. Mama mu obriše solze in ga sočutno vpraša: »Revček, kaj pa se je zgodilo?« lonček še huje joka: »Učitelj me je grdo ozmerjal, ker nisem mogel takoj najti Amerike na zemljevidu. Uuuu, saj jo i" fe.ln Krištol Kolumb več mesecev iskal!« i iir^L v i IHmI- THI HH« ■ . .JHO StKBfiflfL^v? - 1111811* t"Jnf r |HHL SsSj; X * mmf ¥/ mm S:!:'1: Jpfc TS ffii M' S% ff m OSsSEn&iHraZ!* i sla jLMfj 1:1 H v &L. # „ f Rožnovenski mesec oktober (Dne 11. t m. je Materinstvo Matere bolje) Kruh se zajeda v misli, krompir glavo polni; obleka, obutev in knjige za otroke — skrbi in skrbi. Kam mati iz te zmede, iz svinčene plasti, kam bi se skrila, kam odhitela? Denarja ni, še zdravja ni, vse naokoli megla, oblaki, teža in smrt. AH so sploh kdaj rože cvetele? Ali sijale so lučke po travah, poslane od sonca? Ali izhoda ni? Ni kaplje tolažbe za vse te težke dni? Marija. Kakor je ona v bridkosti medlela, razume, da matere v bolečinah ječijo. Kakor je ona pod križem drhtela, razume, da matere za otroke medlijo. Kakor le ona s Sinom v naročju je v ranah njegovih trpela, razume, da bolečina otrok, je materam najbridkejša vseh nadlog. Marija. Ves mesec iz rož duhovnih ti vence bomo polagali; iz vencev molitve nam izprosi pomoči za te dni, za matere, za otroke! (km) > - " r »i O vi- •• >'■ ' Ženska ali mati »Spoštujte ženo!« je zapovedal švicarski general vojaštvu in narodu. »Dajte mi dobrih mater in rešil bom svet!« je skoraj pred 100 leti vzkliknil Pij IX. In papež Pij XII. je za letošnji september ukazal moliti k presv. Srcu, »da naj nam da svetih družinskih mater, ki bodo pomagale dvigati kraljestvo Kristusovo po družinah in bodo vzgojile verno in čisto mladino.« Sivolasi poglavar vlade okrnjene Francije, maršal PetaLn, je dal izstaviti materam posebno izkaznico, ki jim pri nakupovanju živil daje prednost: »Najprej postrezite materam!« I je na izkaznici, in to je več ko gola vljudnost. Vprav ta izkaznica je viden dokaz, kako hoče Francija, ki se bori /a svoje vstajenje, uvesti v javnost pripoznanje materinske časti. Pa ne, kakor da bi ne bilo več materinskega čustva, tega najvažnejšega in najpožrtvoval-nejšega čustva vseli čustev! Saj so v poslednjih mesecih vprav v Franciji iznova doživeli, kako je na sto tisoče bežečlh mater pustilo vse svoje imetje, le da so rešile najdražje, knr imajo, svoje malčke v naročju in ob sebi, Nobena ni zapustila svojega otročiča. Ali pa je svet v poslednjih dvajsetih letih zadostno cenil in pripoznaval neizčrpno materinsko požrtvovalno ljubezen? Ali so jo poplačali z otroško protiljubeznijo, ki se izraža s hvaležnostjo, spošd jivostio in podpiranjem? Ali jo svet zares častil Evo kote mater vsega življenja ali pa je ni nemara razkazoval bolj kot igračko in rojeno zapeljivko? Ali nismo v javnosti zmeraj bolj izločali ženskost, bolj kot materinstvo? l>obro bi bilo, če bi se tozadevno vsi izprašali vest. Zdaj pa zdaj utegnemo brati tudi v katoliških listih članke o »ženskem« vprašanju, kjer je prav očitno potisnjeno mate- 'j rinstvo ženske v ozadje. Tudi v katoliških listih se moramo jeziti na oglase takih kinematografskih predstav, ki z besedo in s sliko proslavljajo žensko in pri tem — žal — večkrat onečaščajo materinstvo, če se kaj takega dogaja na zelenem lesu — to se pravi, da to beremo v katoliških listih — ali se smemo čuditi, če razne ilustracije neopredeljenih listov nemoteno objavljajo vso pisano šaro najbolj ^ intimnih ženskih oblačil in jih v velikih oglasih priporočajo, in prikazujejo žensko samo kot lutko brez duše ali celo zgolj kot pred- ^ met za okus. Tako zvani moderni »življenjski nazor« je zares vse sorte napravil iz ženske. Biti mati, I učijo ti krivi preroki, ni nič drugega ko golo l| propadanje. Ženo so ponižali do »sodružice« za I delo in zabavo moža Mlado hčerko proslav- I1 t jo jo kot prijetno šolsko in športno tovarišico, I ki se kao dala življenje? »Moderna« kultura, ki seveda ni nič drugega kot strahovito razpadanje, vidi v ženski samo še samico in spričo nje pozabi na mater ln kot posledica te pozabe je izginila duša iz družinskega življenja, je izginilo prisrčno materinstvo iz sveta. Še nikoli ni bil svet tako oddaljen od matere, kot je v teh dneh. Še nikdar ni bila ženska spričo moža triko ponižana, še nikoli nista mož in žena silila tako narazen, nikdar nista tako sovražno trčila drug ob drugega v tvornici, v pisarni, v vseh poklicih — v boju za mesto pri koritu; Če bo sploh kaj odrešilo svet: te (( modne lutke ali pa lepotne kral jice z vitko \ »linijo« ga brez dvoma ne bodo odrešile! Odre- ' šile ga pa bodo dobre matere z otroki v na- \ ročjul Kje se je živlienje naibolj podražilo Iz Sofije poročajo: Tukajšnji listi prinašajo statistiko, ki je iz nje razvidno, da se je življenje najbolj podražilo v Jugoslaviji in Romuniji, in sicer za 30—35%. Nato ie na vrsti Danska, kjer je življenje za 25"-» dražje, sledijo: Japonska, Norveška, švedska, Belgija in Portugalska (za 10—15%); dalje so Bolgarska, Grška, Švica in Madžarska (za 5—15%). Najmanj so cene poskočile v Nemčiji, skupaj le za 3%, in to zaradi strogih uradnih odredb Jaica shraniš Za to imamo več navodil. Najl>olj preprosto je, da si kupiš eno od več takih sredstev za shranjevanje jajc in se točno ravnaš po navodilu. Kjer pa teh sredstev za shranjevanje jajc ni dobiti, pa je moči drugače storiti. Vsi tozadevni predpisi imajo namen, da ne sme v jajce prodreti zrak in s tem priklicati gnilobnih bakterij, ki bi prišle v jajce skozi Neredna. sJ-oJUaz / i. »A \ mim upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluja in ima prijeten okus, jo Brez tehtnrce... Včasih si ne moreš pomagati s tehtnico v gospodinjstvu Prav majhne količine »stehta« preizkušena gospodinju kur z žlico, s kozarcem, skodelico n/to je tisti slavni »vzemi nekoliko«. Nekaj primerov nuj pojasni to naj|K)trebnejšo »tehtnico«, kozarec je šest žlic tekočine; krožnik je četrt litru; 6 kozarcev je toliko kot I I; 4 kozarci so tri četrt litra. Glede na količino teže pa je stvar takale: Polna velika žlica vsebuje: 32 g sladkorja ali /.droba, 36 g ri/u, 35 g presnega masla, 15 g drobtinic in 25 g moke. Polna skodelica navadne velikosti vsebuje: 75 g drobtinic, 160 g moke, 150 g zdroba, 130 g sladkorja, 170g riža uli pšena. Če sta pa voda ali mleko navedena v teži, tedaj ima kozarec 125 g in 1 1 te tekočine telita 1 ks Če je rečeno, da vzemi presnega masla za lupino jujcu, je to 60 g presnega • masla. Ull.rciAlt.17Mt/li luknjičavo apneno lupino. Tako se jajca izvrstno ohranijo v deset odstotni solni raztopini in so bila še čez leto dni povsem sveža. Za krajšo dobo je torej tak način povsem zadosten. Sol ztopre luknjice v lupini, tako da ne more ničesar prodreti v jajce. Na deželi vlagajo jajca v apno. Tudi to je dobro; le da se po tem sredstvu lupina pri kuhi jajca kaj rada raz-poči Zatorej je priporočljivo, da jajce pred kuho na konici z iglo varno prebodemo, da more zrak ven. Tega še ne veš Lestvica se ne bo spodmikala, če ji na obe nogi nalepimo košček starega gumija od obroča s kolesa. Kislo sadje pri kuhi porabi manj sladkorja. če deneš na dva litra sadja za noževo konico natrona (dobiš v drocjeriji). Potem je treba skoraj tretjino manj sladkorja. Dalije . Sajaste peči in premog Kaj kmalu l>o prišel čas, ko Ihi treba peči kuriti. Ker je potrebno, da čim !jolj štedimo s kurivom, je treba storiti vse, da kurivo čim bolj izdatno uporabljamo. Če imamo pa sajaste, umazane peči, gre mnogo premoga v izgubo. Zato dajmo čim prej peči očistiti. Hkrati peči preskusimo, če še pravilno grejejo. Mnogo peči je, ki premog žro, a ki ne dajejo nič toplote. Take »premogožrce« je treba preložiti, preloži jih pa pečar. Če je pa peč na vsak način zanič, si moramo nabaviti novo, ki bo treba zanjo mulo kuriva, a ki bo dobro segrevala. Primerne modne oblike Nekaj o ženski lepoti Na letošnjem velesejmu smo imeli priliko Opazovati zbirko krasnih metuljev. V barvnih odtenkih so bile posebne lepe samice. Zanimiva kombinacija raznih barv je človeka naravnost presenetila. Povsod v naravi — v živalstvu in rastlinstvu, opazimo, da je s ploditvijo tesno združena tudi estetika. Poglejmo cvetlice, ki so obdarovane z lepo formacijo in z lepo barvo; mnoge imajo tudi opojen duh. Tudi ženske, katerim je Stvarnik poveril krasno nalogo, so obdarovane z lepoto, in sicer — kot cvetlice — ena več, druga manj. A sleherna ima na sebi nekaj lepega, in če bi ženske čuvale svojo lepoto kot poseben dar božji, bi bile po zunanjosti mnogo lepše. Če cvetlic ne zalivamo z vodo in če jih ne izpostavi jamo sončnim žarkom, obledi jo in umrjejo, Ako pa znamo z njimi pravilno ravnati, nam darujejo lepši cvet. Tudi skrbno gojena drevesa nas razveselijo z žlahtnejšim sadom. Dekleta in žens! Učimo se od narave. Po-snemajmo jo! Ženske različnih narodov se dobro zavedajo, da je v lepoti moč. Lena in razumna ženska je že marsikaj dosegla, kar se najbolj-šemu diplomatu ni posrečilo. Tudi v družbi ima lepa žena — če je tudi razumna in dobra — večji vpliv, kot manj lepa žena. Ni torej čudno, če se ženske zatekajo k raznim sredstvom zato, da svojo lepoto poudarijo in jo ohranijo čim deli Biti večno mlada — to bi bila menda želja vsake ženske, ki ljubi lepoto in ki želi biti lepa, ne zaradi vpliva na zunaj, ampak iz notranje potrebe, iz ljubezni do lepega. I I »Ti trapasto živinče, ali se boš že kdaj naučilo, ali ne? Takole se naredi, kadar pride tvoj gospodar domov!«. Če se ženska, ki tako misli, poslužuje pravih pripomočkov, ki ohranijo zunanjo lepoto se prav nič ne pregreši. Ona služi lepoti iz ljubezni do lepega, da ohrani dar božji in ga čuva zaradi sebe in zaradi tistih, s katerimi živi. Če bi pa rabila taka sredstva, da svoje lice maskira z umetnimi barvami, bi podelila obrazu povsem drugačen izraz. Spačila bi ie svojo naravno lepoto. Lepšanje obraza stane denar in čas; naravna, neškodljiva sredstva pa stanejo malo, zahtevajo le malo truda in vztrajnosti. Na kakšen način ohrani ženska svojo lepoto, oziroma jo poudari? Predvsem mora čuvati svoje zdravje. Naloga ženske je vsestranska, a mora se je zavedati Tudi dolžnosti napram sebi so vsestranske. Ena izmed teh je čuvanje ljubega zdravja Ona ženska, ki čuva svoje zdravje, čuva tudi svojo lepoto. Taka je tudi zmožna izvrševati svojo vsestransko nalogo. Naše zdravje je tesno vezano s pravilno prehrano. Če želodec preobložimo, se bo kmalu kujal. Z njim bi odpovedalo tudi črevo. Slalx> hranjenemu človeku pa bodo moči odpovedale. Če redno znuživamo mešano hrano, to je moč-nate jedi. stročnic", meso in mnogo zelenjave ter sadja — kai je sedaj, žal, zelo drago — opravimo svojo dolžnost napram sebi Ženska pa napravi prvi korak, da si ohrani telesno lepoto. Pravilna prehrana, to pomeni pravilno hranjena kri. Zd rava kri pa podeli koži poseben sijaj. Lepa. čista polt je znak zdravja. Prva je odvisna od druge; zato mora ženska, ki želi negovati svojo lepoto in jo ohraniti čim delj, skrbeti najprej za zdrav želodec in redno čiščenje črevesa. Da želodec dobro prcbnvlja, si privoščimo po jedi nekoliko počitka. Zadostuje tudi deset minut. Kar je zelo važno: Ženska, ki hoče biti lepa in zdrava, mora paziti, da ne pije preveč alkohola. Zmerno zauživonje alkohola v majhni množini ni škodilo še nobenemu. Če kozarček dobrega vina človeka poživi, zakaj bi si ga odrekel? Toda pomnimo, da je pijan mož usmiljenja vreden, pijana ženska, da ne rečem »zaničevanja«, pa pomilovanja Ženska, ki se vdajn pijači, ne ljubi ne sebe in niti drugih Poročena ženska pijanka, pa je morilka lastnega zdravja, lastne lepote in zdravja potomcev. Ženske, ki pijejo alkohol preko mere, uničujejo svojo telesno !ep"tn in «vnjo — dušo Grda polt, nabrekle in rdeče oči so v pretežni večini znak pijančevanja. Nečedna, brezbarvna H K. Modne oblike ki so se v poslednjih letih ikcimile iz sto in sto minljivih zamislic — in ki bodo zdržale več let — s pravico zaslužijo, da bi jim rekli »klasične« oblike V sedanjih časih je še prav posebej umestno, da dragoceno blago ne razrežemo tjavendan in le za nekaj mesecev. Če si narediš obleko po enem od pričujočih vzorcev, ne bo treba še čez leta nič spremeniti razen če bo krilo za nekaj centimetrov daljše. Prav na desni je lepa podnevna obleka iz tankega, mehkega volnenega blaga. Zraven je tako zvana dopoldanska obleka, ki je jako primerna za prennrejanje. Del okrog pasu, zapestnice in naprsnik so iz pisane volne na roko spleteni. Ohlapna, široka jopica traja knr na večne čase. Če je blago lepe bur-ve, na primer svetlorjuve, medeno-rumene. modre. zelene ko mah, sive. jo utegneš imeti za k sleherni obleki Zim« ki kostum utegneš po tem vzorcu, kakršen je na sliki, pa bodi da je črne, temnomodre ali rjave barve, nositi več let. Tudi popoldanska obleka iz tankega volnena blaga ali iz svile je narejena po lepem kroju, ki je zmeraj všeč. (Glej sliko!) polt, prezgodnje gube pa se pojavijo, ako nismo zdrave in če svoje polti ne negujemo. Naša koža potrebuje hrano prav tako kot cvetlica vodo in sonce. Koža obraza, vratu in rok potrebuje posebne nege, tudi če se pravilno hranimo. Na obrazu se nabira prah, ki se druži z mastjo, katero izloča koža. Zunanja temperatura, mraz, veter in tudi žgoče sonce pa dražijo kožo. da razpoka ali se vname. Prav iz tega razloga moramo kožo negovati. Toda če hočemo ohraniti telesno lepoto, samo negovanje obraza in rok ter pravilna prehrana, ne zadostuje. Telo moramo vsaj enkrat na teden skopati. Zanemarjeno telo diši neprijetno, kri ne kroži pravilno in vsa mazila na obrazu ne pomagajo. Telo se mora tudi gibati. Vsaka ženska bi morala telovaditi vsako jutro in zvečer najmanj pet minut Telo o-tane tako prožno in oblike telesa se ne razlezejo Ni lepa presuha ženska postava, a niti premasivna. čc telovadimo, sc pregiba ves organizem, pri telesnem delu pa le nekateri udi. Lepota telesa je v lepih oblikah, v lepi hoji in v prožnosti. Vse to dor.e-žemo s telovadilo. Zdaj. v čusu ko pripisujejo vsi narodi veliko važnost športu, bodo nelepe postave več ali manj izginile Ženske ki jim čas nc dopušča, da bi sc posvetile športu, naj telovadijo doma, v sobi pri odprtem oknu, Če so vztrajne, a ne le takrat, ko želijo biti lepe da si pridobijo moža. tedaj bodo še v starosti lepe in prikupne starke — predvsem sebi v veselje in drugim v lep zgled Ako bi pazile ženske na svoje zdravje in istočasno na svojo zunanjo lepoto, bi na starost fizično manj trpele. Pripomnim pa to, da fizična lepota bre^ duševne lepote nima vrednosti. Ženska je le tedaj harmonično lepa. ako skrbi z« svojo telesno lepoto prav tako, kot za lepoto svoje ..........G. M, Ptevtti mrvtff Kuluk. F. J. — V nobenem časopisu niste mogli brati, da državni uslužbcnci plačujejo odkupnino za ljudsko delo (kuluk) le do petdesetega leta sta-rasti, ker to ni res. Zakon predpisuje le glede davčnih zavezancev, ki niso državni, banovinski ali občinski uslužbenci, da so oproščeni osebnega delai če ni60 še osemnajst let stari ali, ki so stari nad šestdeset let, ter ženske, plačati pa morajo zato odkupnino za ljudsko delo. Vendar smejo moški zavezani, ki imajo tudi nad 60 let starosti, če so .'posebni za delo, zadostiti cestni obveznosti z delom tudi osebno ali po namestnikih ali pa s svojimi prevoznimi sredstvi. Javni uslužbenci pa morajo v vsakem primeru plačati odkupnino. Odpoved stanovanja. F. J. — Če se glede odpovednega roka z najemodajalcem niste ničesar dogovorili, je treba odpovedati stanovaftje v krajevnem običajnm roku. Vprašajte pri županstvu kakšen rok je v vašem kraju običajen. Če ne, pa odpovejte na trimesečni rok, da ne boste pogrešili. Državni upokojenec. F. Ž. Sedaj veljavni uradnici zakon ne zahteva, da bi morala biti žena, ki želi dobiti rodbinsko pokojnino po možu, državnem uslužbencu, določeno dobo poročena z njim ali, da b« se morala poročiti še v času, ko je mož še v aktivni službi. Pogoj za prejemanje rodbinske pokojnine je le, najmanj petletno plačevanje v uradniški pokojninski sklad. Ker gotovo že pet let vplačujete v uradniški pokojninski sklad ali se po § 2T2 uradniškega zakona smatra, da plačujete nav«.Jeno dobo — koliko časa vplačujete, vam ne moremo povedati, ker niste napisali, kdaj 6tc bili vpo>kojeni — bo imela vaša bodoča žena pravico do rodbinske pokojnine, ako vas preživi. Vsak ne more v zdravilišče ali vsak mora paziti na zdravje in doma piti vsaj mesec dni našo prirodno mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ono z rdečimi srci! Užitek treh jablan. A. I. D. — Oče je izročil posestvo sinu. ženi pa je poleg drugega preužitka zppisal še užitek od treh jablan, ki pa niso natančnejše določene. Vprašate, kdo ima izbrati tri jablane, ali prevzenmk posestva ali užitkarica ter koliko jabolk si sme uiitkarica vzeti ali samo toliko kolikor jih porabi za sebe ali vsa s treh jablan. — Če je na pievzemnikovern vrtu več enakovrstnili jablan in zapustnik določil, katere naj uživa njegova žena, tedaj pripada dediču (prevzemnikul pravica, da tiste Iri jablane izbere. Užitkarica ima pravico do vsega sadja z jablan, ki so ji pripuščene v užitek, čeprav ga sama toliko ne porabi. Ženina pokojnina. M, B. Lj. Ženi državnega nameščenca pripada po moževi smrti draginska pokojnina, čeprav vslcd nevzdržnih družinskih razmer ni živela z možem v skupnem gospodinjstvu. Nima pa pravice do pokojnine, če je bil zakon ločen vsled njene krivde. Hrup v bližnji gostilni. A. D. — Pritožujete se radi neznosnega hrupa v bližnji gostilni. Gostje po cele pocpoldneve in večere balinajo in prepevajo, tudi radio zvočnik je tako glasen, da ga ni mogoče prenašati. Kam bi se obrnili za odnomoč? — Če zlepa ne morete pri gostilničarju doseči več obzirnosti do sosedov, se obrnite na okrajno načelstvo, ki bo gotovo napravilo red. Nezadovoljen v zakonu. A. K. R. V dolgem pismu nam opisuietc svoje žalostne družinske razmere in nam stavliatc razna vprašanja. Odgovarjamo vnm na kratko tole: predno greste do skrajnosti, se skušajte z ženo že radi otrok zlepa poravnati. Morda bo žena dostopna za lepo besedo in bo spoznala, da ni hodila po pravih potili. Sporazum bo v korist obeh, poselimo pa še otrokom. Če bi bila pa žena nedostopna za spravo in bi nadaljevala dosedanje razuzdano življenje, jo lahko tožite in zahtevate ločitev. Tudi sodišče poskuša v ločitvenih pravdah najprej zakonce poravnati in šele, če poravnava ni mogoča, razsodi o ločitvi. Sodišče izreče tudi kdo je kriv ločitve. Če se ločitev izreče zaradi ženine krivde, žena nima pravice zahtevati preživnino. Tudi glede otrok bo odločilo sodišče, kdo izmed ločenih staršev jih bo vzgajal. Ponarejeni računi. J. B. Za preganjanje ponarejevalce taksnih vrednostnic, je pristojno državno tožilstvo, odnos.no sodišče. Ponarejevalci se kaznujejo po občem kazenskem zakonu, razen tega pa se obsodi obdolženec, da plača petdesetkrat toliko, na kolikor se glase papirji, ki jih je ponaredil. Spor z mlinarjem. K. L. V. Mlinarji se morajo ravnati tudi po uredbi o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom z dne 24. avgusta t. 1. Ta uredba med drugim tudi predpisuje mletje enotne bele in krušne moke. Če ste z mlinarjem glede mletja drugače dogovorili, vam ne sme ustreči, ako bi vaš dogovor z njim nasprotoval navedeni uredbi. Ta uredba je stopila v veljavo z dnem razglasitve, to je 26. avgusta t. 1. Dediščina po očetu. M. J. Če je oče umrl brez testamenta, boste vsi otroci dedovali po enakih dednih deležih, ako se seveda drugače ne dogovorite. Samo aalo, ker imate pokvarjeno nogo, nimate pravice do večjega dednega deleža. Ker bo, kakor pišete polovico zapuščine dobila mati, se bo 06tala polovica po zakonu razdelila, po 'enakih delih med otroke. Triletna vajeniška Sola. S .K. Po odloku pro-svetnga ministra daje triletna vajeniška šola kvalifi kacijo iz § 10 uradniškega zakona za stroko, za katero se ie kandidat učil obrta, — torej kvaliliikacijo za zvaničnika. Prošnja za povračilo sodne takse. I. P. Prošnjo za povvračilo preveč plačane sodne takse vlažite pri tistem sodišču, pri katerem je bila taksa plača na, oziroma, ki je pobralo takso pogrešno ali preveč. Sodišče je dolžno poslati prošnjo za povračilo takse s svojim poročilom in potrebnimi spisi tistemu oblastvu, ki je po zakonu o organizaciji finančne uprave pristojno, da jo reši. Te prošnje niso zavezane taksi. , Porok v nevarnosti. J, G Če dolžnik, ki ste mu šli za poroka, ne izpolnjuje svojih obveznosti in ne plačuje niti obresti, prosite posojilnico, da ga k temu prisili morda s tožbo in izvršbo. Če mislite, da dolžnikovo gospodarstvo propada, tako, da dolga sploh ne bo mogel plačati, zahtevajte od dolžnika, da vam da primerno varnost do višine poroštva n. pr. z vknjižbo na posestvo. Odpravnina hčeri državnega uslužbenca, ki prejema pokojnino. M. J. P. Če se hčerka državnega uslužbenca, ki po očetu prejema rodbinsko pokojnino, namerava poročiti, lahko zaprosi preden 6e poroči, da se ie ji izplačajo dvoletni pokojninski prejenki, ki ji pripadajo. Odločba o izplačilu se sme izdati še preden se sklene zakon, toda izplačilo se sme izvršiti šele potem, ko se predloži poročni list. Izplačilo dveletne pokojnine se pa eme dovoliti le, če je oseba, ki zahteva izplačilo, edini uživalec rodbinske pokojnine. Hiša preblizu ceste. F. B. Le gradbeno obla-stvo lahko nastopi proti graditelju, ki se pri zidavi hiše ne drži predpisane gradbene črte. Sosedje pa nimajo pravice vlagati zaradi tega pritožbe, ker s tem, da se stavba ni postavila v gradbeni črti, ni bila kršena nobena njihova pravica ali v zakonu osnovan neposredni osebni interes. Lahko pa seveda opozore gradbeno oblastvo na tako 6amovoljno«t graditelja. Če se zaroka razdere. Br. M, K. — Spoznali ste se s fantom in sta se dogovorila, da se bostji poročila, čim bosta imela potrebno balo. Tekom dveh let ste marsikaj nakupili. Naenkrat pa vam je fant izjavil, da se zaradi domačih razmer ne more poročiti. Kmalu nato ste pa zvedeli, da s§ je medtem z drugo poročil. Vprašate, če lahko zahtevale od fanta odškodnino, ker vas je pustil na cedilu. — Le, če je med vama prišlo do intimnega razmerja in vas je fant k temu zapeljal pod obljubo zakona, potem vi lahko od fanta zahtevate odškodnino za zmanjšano možnost ženitve. Višina take odškodnine je pač odvisna od dejanskih razmer. Če pa niste bila zapeljana, ne morete zato, ker se je fant premislil in vzel drugo, zahtevati nikake odškodnine. Pravico pač imate, da zahtevate povračilo dejanske škode, ki jo imate z nabavo za zakonsko življenje potrebnih stvari, toda le tedaj, če niste dali sami utemeljenega povoda za odstop od poroke. Pravica invalida. J. V. L. — Delo na privedbi invalidov se pri okrožnih kot prvostopnih invalidskih sodiščih v redu nadaljuje in bodo v doglednetn času vse prošnje tudi rešene. Upoštevati pa morate, da niste edini prosilec ter da se marsikatere prošnje zato ne morejo hitro rešiti, ker so dosedanji podatki nezadostni in pomanjkljivi. Pribavljanje podatkov iz krajev bivše Avstro-Ogrske pa je zamudno in je to tudi vzrok, da^ niso še vse invalidske stvari rešene Če bo rešitev pozitivna, boste pa itak prejeli vse prejemke od 1. aprila 1939 dalje. Pastorka. K. A. R. — Če je bolniška blagajna odklonila, da bi sprejela vašo pastorko kot družinskega člana, se je pač držala doslovno besedila zakona, ki pravi, da je za rodbinske člane smatrati: poročenega ali neporočenega zakonskega druga, zakonsko, nezakonsko ali adoptirano deco, roditelje, deda. babico, vnuke, brate in sestre zavarovančeve. Svetujemo vam, da se zaradi odklonitve dajatev za pastorko pritožite na sodišče delavskega zavarovanja, ker lii izključeno, da uspete s pritožbo. Sporna vknjižba terjatev. T. J. Lj. — če se je teta kot varuhinja vknjižila na svoje ime za terjatev, ki ste jo imeli napram nezakonskemu očetu na zapadli preživnini, morate sedaj, jjo smrti tete, napram tetini zapuščini uveljaviti svojo terjatev do tete in vam bo potem ta terjatev pri-sojena. Verjetno vas je teta vzdrževala z lastnim denarjem in bo terjatev napram nezakonskemu očetu njena prav terjatev in bo spadala v zapuščino po teti za vse zakonite dediče. Če se dediči ne boste sporazumeli, boste morali v tožbi dokazati svojo pravico. Naprava sladkorja iz sladkorne pese. A. P. L. Želite vedeti, kako pridobivamo iz sladkorne pese tekoči črni sirup in če se da isti napraviti tudi iz krmsike pese. — Pridobivanje sladkorja 6e izplača samo iz sladkorne pese, ki vsebuje 15 do 20 odstotkov sladkorja. Krmska pesa ni primerna za to, ker ga vsebuje le 6, kvečjemu 8 odstotkov. Za pridobivanje sladkega sirupa je postopek v domačem gospodinjstvu naslednji: Čisto oprano Jadkorno peso zrežemo tako. kakor običajno repo za kisanje. Sveže pesne zrezke naložimo narahlo v kako primerno posodo in iih do vrha zalijemo s toplo vodo kakih 50 stopinj toplo le. Posodo postavimo na topel kraj in pustimo vodo vsaj dve uri v njej, da izvleče sladkoT iz zrezkov. Nato jo izlijemo, zopet nekoliko 6egrejemo ter polijemo z njo v drugo posodo naložene sveže zrezke. Tako storimo še parkrat, da dobimo popolnoma sladko vodo. Še nepoplno iz-lužene prve zrezke lahko zopet polijemo e toplo vodo, da izvlečemo iz njih še ostali sladkor, kolikor se pač to da s tem priprostim načinom, To slad- ............................................................ODREŽITE ...................................... odgovarja samo na vprašanja, ka- E | terira je priložen tale odrezek. § 1 „Slovenec" 6. oktobra 1940 ( Šiniimiiiin iiiiHiiiiiiiMiiiMiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiililliiliiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii?, ko vodo precedimo skozi gosto platno, da postane kolikor mogoče čista. Nato jo kuhamo, da se zgosti. Tako dobimo iz sladkorne pese sladkorni 6irup, ki ga lahko uporabljamo za oslajevanje jedil in pijač. Če to goščo ali sirup pustimo več časa na toplem prostoru na miru, tedaj sladkor v njej kristalizira. Tako dobimo rjav sladkor, ki je sladek in dober, ima pa okus po pesi. Da bi doma mogli izdelovati čifit sladkor, kakor ga dobimo v trgovini, je nemogoče, kajti za to je potrebno ponovno čiščenje sladkega sirupa z apnom in ogljem. Za tako izlclavO treba tudi posebnih kotljev, strojev in drugih priprav, kakor jih zmorejo samo tovarne za sladkor. — Jabolčnik in prav tako vinski mošt konzervirate v steklenicah enako kakor brezalkoholne sokove. Sok je precediti, očistiti, napolniti v steklenice, jih zamašiti ter kuhati v sopari. Postopek je itak znan V6aki gospodinji. Kuhanje žgan|a iz bezgovih jagod. M. Š. D. L. Kako je kuhati žganje iz bezgovih jagod, kako se spozna, kdaj zavro, koliko časa naj vro in drugo? — Za napravo žganja iz bezgovih jagod jih je temeljito zmečkati, nato postaviti v kak sod ali kad, ki naj pride na topel prostor. Tu bo brozga začela kmalu kipeti, vreti, kar se opazi, če se iz tekočine dvignejo mehurčki in se tvori ogljikova kislina. Ki-penje preneha, ko se brozga umiri. Koliko časa to traja, je različno Če je dovolj toplote: 20 do 25 stopinj C tedaj bo kipenje prenehalo že v petih, šestih dneh. Če je hladnejše, traja več časa. Kad, v kateri se jagode izpostavijo za kipenje. naj bo pokrita s pokrovom in še « kako odejo, da ne pride preveč zraka do brozge. Nadalje naj se veaki dan, zlasti v začetku, enkrat ali dvakrat premešalo, da ne ostanejo jagode na vihu, sicer se rade skisajo. Po štirih do šestih tednov lahko kuhamo žganje a tako pripravljene brozge. — Pri kipenju se tvori .'z sladkorja, ki je v jagodah, alkohol in pri k'..'u.nju ta izpuhteva iz brozge m se pridobiva v obliki žganja. Da se dobi dobro bezgovo žganje, ki ie zelo zdravilno, je treba pri kuhanju skrbno postopati, kakor znaj-j tisti, ki imajo v tem dovolj izkustev. Naprava jabolčne mezge. O. A. Šk. — Nasveta želite, kako je skuhati dobro jabolčno mezgo, da te ne bi skvarila. — Jabolčno mezgo si pripravite na sledeči način Popolnoma zrela jabolka ooerete. raz-režete ter jih denite kuhati ali pariti. Pri kuhaniu prilite samo toliko vode, da se kosci na dnu posode ne pripalijo, preden se ne razpuste. Ko so lazpadli jih še vroče pretlačite (pasirate) skozi sito, ki naj ne bo pregosto, ali skozi primerno mrežo. Uporabite lahko tudi stroj za pasiranje. Tako dobljeno sadno kašo kuhajte nato toliko časa, da se zgosti. To kuhanje se najbolje obnese v kotličku ali kaki široki položčeni posodi (kaseroli). Med vkuhanjem jo je neprestano mešati, da se ne prismodi. Kdaj je mez^-i dovolj vkuhana, vam bo pokazala izkuč.ija. Pr vilno vkuhana mezga ne sme biti tekoča, ampak naj ie tako gosta, da obvisi na žlici. Čim gostejša je, tembolj je trpežna. Še vročo jo napolnite v pripravljeno posodo in, ko je ta polna, jo trdno zavPžite s per-gsmenUiim papirjem, da zavarujete mezgo pred morebitno pokvaro. Tako si b odete pripravili dobro mezgo, ki vam bo popolnoma nadomestila mezgo iz sliv. Kalna voda v vodnjaku. K. M. G. B. — Izkopali 6te tri metre globok vodnjak teT ste prišli na dnu do močnega vrelca. Vode ie dovolj, toda ie kalna ter se ne da očistiti, četudi ste na dno vodnjaka dali mnogo čistega kamenja in opranega proda Kako bi bilo to vodo očistiti? — Če je voda v vodnjaku kot podtalni izvirek, bi se morda sčistila, če bi kopali še meter globok, ter bi izvirek zajeli od spodaj. To bi se ca dalo ugotoviti samo aa licu mesta ter bi to lahko dognal kak veščak, ki ima zlasti v Prekmurju izkušnje z izkopavanjem vodnjakov. Na daljavo kaj takega ni mogoče pravilno na-6vetovati. Poiščite si torej v tamošnjem kraju kakega mojstra, ki gradi vodnjake s talno vodo, ki vam bo podal primeren nasvet. Počrnenje vina. I. S. K. — Vino je prišlo v dottko z železjem v sodu ter je počrnelo. Kako ga je ozdraviti? — Vino, ki počrni na zraku, ker se spaja zračni kisiik z železom v vinu v železov okis, je zdraviti na sledeči način. Tako pijačo pretočite tako, da pride močno z zrakom v dotiko, na pr. skozi rešeto ali eito Zaradi tega bo počrnel, zlasti če mu dodate še 8—10 gr tanina na vsak hektoliter. Kakih 8—10 dni potem ga čistite z želatino, ki jo vzamete 12—15 gr na vsak hektoliter. Če se po prvem čiščenju ne izboljša, ponovite čiščenje še enkrat. Tako boste napravili vino stanovitno. Sod, v katerega boste pretočili prečiščeno vino, bodi popolnoma čist in nekoliko zažveplan. Pravilna označba hmelja. R. A. M. — Želite vedeti, kako bo zaznamovan hmelj iz trga Motnika in Zg. Motnika, ki eta prej spadala pod srez Celje, sedaj sta pa bila priključena srezu Kamnik. Okolica Motnika pa spada še vedno pod sodni okraj Vransko. — Po členu 3. uredbe o hmelju dobi tako hmelj iz trga Motnik kakor tudi okolice Motnik označbo Znani „SALVAT ČAJ" proti iolčnlm knmAnčkom ln bolečinam žolčnega mehurja se dobiva pri glavnem zastopnika: Apo-teka Sv. Ivana, /,«Kreb. Kaptnl 17. Prospekte n zdravljenju pošiljamo zastonj. O. r. 8. br. 27870-193« Rn. 3487 »Slovenski hmelj«, ker spadata oba kraja pod srez Kamnik in ne pod srez Celje. Da spada Zg Motnik pod sodni okraj Vransko, je za označbo hmelja brez pomena, ker je za to merodajen samo srez. Hmelj iz sreza Celje ima pa označbo »Slovenski hmelj — štajerski«. Kokošjereja. I. B. Z. — Hočete ee baviti s gojitvijo kokoši in stavljate tozadevno polno vprašanj. — Katere pasme kokoši so najboljše jajča-rice, je težko povedati. Kot najboljši smatrajo sicer ameriške bele Leghom toda pri nas so se slabo obnesle. Za naše razmere so se kot najprikladnejše izkazale »Štajeike«. Ker nimate pojma o krmljenju, negi ter celotni kokošjereji, vam priporočamo, da si nabavite knjižice: Wenko, Kmetijsko kokošarstvo in Ranzinger, Kokošjereja. Ko boste parkrat pre-čitali oziroma temeljito proučili obe knjižici, se boste proučili o pravilnem oskrbovanju kokoši. Šele potem začnite s kokožjerejo; toda ne s sto kokošmi naenkrat, ampak z desetimi, sicer boste kmalu doživeli razočaranje. Kokoši si lahko nakupite v raznih rejskih središčih; banovina jih ne priskrbuje. Samo dobrim rejcem dobavlja plemenske peteline po znižani ceni. Kaparji na Iepotični rastlini iigovec. F. L. K. — Na listih lepotične rastline fikus se je pojavila bolezen podobna kaparju Listi so pokriti z rujavimi pegicami in so deloma že preluknjani. Kako temu odpemoči? — Fikus, slovensko figovec, je večkrat napaden po kaparju, ki rastlini zelo škoduje. Če se ta škodljivec gosto razpase, ne uniči samo listov, ampak sčasoma tudi vso rastlino. Edino sredstvo, ki ga poznamo, je topla milnica, s katero speremo liste v presledkih tolikokrat, dokler kapar ne izgine, Ker nastopajo kaparji na spodnji strani listov, jih moramo tamkaj namakati z milnico, dokler ne postanejo popolnoma čisti. Siljenje krizantem. F. S. V. — Vaše krizan-teme na gredici imajo zelo drobne cvetne glavice, zato se bojite, da se ne bojo razcvetele do Vseh svetih Želite vedeti, če se dalio tako posiliti, da bodo pravočasno cvetele. — Seveda se dajo siliti, samo pravilno morate z njimi postopati. Najbolje jih je presaditi z zemljo vred v lončke, še boljše v večje zaboje, da se korenine ne poškodujejo. Nato jih postavite na topel prostor, zlasti ponoči, da jih slana in mraz ne poškodujeta. Mogoče bo za to primerna kuhinja, če ni presopama. Če je po dnevu toplo sonce, pa kar ven z njimi, da 6e ga navadijo. Nimamo pa nobenega umetnega gnojila, ki bi bilo sedaj ob cvetju primerno za siljenje krizantem k cvetju. Živino zdravnik N« čem bolehajo kokoSi v tem času. A. A. Lj. Zadnje čase opažate, da so vaše kokoši klaverne, slabo jedo ter tu in tam kažejo znake nervoz-nosti. Par kokoši vam je že poginilo. Ko ste kokoš odprli, ste opazili, da je bilo sr;e ovito z neko belo-sivo plastjo. Enaka snov je pokrivala tudi jetra in črevesje ter ledvice. Želite vedeti, katera je ta bolezen in kako bi se dala zdraviti. — Če želite imeti točno diagnozo, pošljite poginjeno kokoš v brezplačno preiskavo v Drž veterinarski bakteriološki zavod. Iz navedenih znakov je mogoče sklepati na protin ali putiko kokoši, ki se pojavlja posebno pri kokoših, ki dobijo preveč beljakovinaste hrane, n. pr. mesa ali mesnih odpadkov. Protin pospešuje tudi deževno vreme. Zdravljenje obolelih kokoši nima posebnih uspehov. Da bolezen preprečite, dajajte kokošim suho in zrnato hrano, čim več zelenja, med pitno vodo pa dajte dnevno sode bikarbone. Šepavost konja. S. S P. Pred 3 meseci ste opazili, da konj močno šepa na zadnjo levo nogo. Šepavost je najmočnejša takrat, ko se začne konj premikati. Po nekoliko minutah gibanja gre konj že čisto dobro. V hlevu se konj le malo opira na obolelo nogo. Šepavost ste zdravili tako, da ste konja mazali po omenjeni nogi s špiritom, sal-mijakom in kafro, ali ves trud je bil zaman in konj vsak dan bolj šepa. Povprašali ste na različnih krajih, a nikjer niste mogli dobiti pravega nasveta. Želite pojasnila in navodila za zdravljenje. — Vzrok, da vaš konj šepa leži v petnem ali skočnem sklepu (ključu) zadnje leve noge. Bolezen se imenuje »krak«, zakar je udomačen naziv med konjerejci in trgovci nemški izraz »Stich- bein«. Šepavost konja se <3a odpraviti, samo morate prepustiti zdravljenje strokovnjaku veterinarju. Konj ne bo smel vsaj tri tedne nič voziti, kopito leve noge boste morali dati podkovati tako, da bo podkev spredaj gladka, zadaj pa naj ima čim višje ozobce. Z znotranje strani skočnega sklepa je treba konja namazati s posebno tekočino. Konj, ki se ga zdravi na ta način, ne sme vsaj 14 dni ležati, 3 tedne pa ne sme voziti. Na ta način se da doseči ozdravljenje ali vsaj poboljšanje v veliko primerih. V kolikor pa je stvar že nekoliko zastarela ,je dobro vzeti v pc-moč š» posebne injekcije, ki jih mora konj dobivati tedensko dvakrat skozi mesec dni. Navadno se koni toliko popravi, da je uporaben za vsako dele. P drobnejše navodilo boste dobili pri strokovnjaku, veterinarju. Brenclji konja. K K Šoštanj' Vaš 4 letni, lepo razvit konj ima brenclje v želodcu, od koder nri-hajajo skozi zadnje črevo na dan Želite zvedeti, kako b brenclje odpravili in kakšno hrano bi konju dajali. — Normalna hran* za konje je seno, detelja, rezanica, oves; mleko in slična hrana je za 4 letnega konja preveč enostranske in nepopolna. Za gastrophile ali kakor jih vi nazivate brenclje je na razpolago izvrstno zdravilo ki tn mora priti direktno v želodec konja ne da bi se kaj zadrža-valo v ustih. To se da doseči « posebno gumijasto cevjo, ki io živinozdravnik vtakne v želodec Sami lahko poskušate dajati koniu eno žlico čistega ter-j pentinovega olja na litru mleka na te-šfe več dni | zaporedoma. Navadno je mogoče tudi tako brenclje odpraviti. V nasprotnem primeru vam pripo-' ročam, da se obrnete za pomoč k veterinarju. Davčni nasveti F. C. Naklo pri Kranju. — Odpis zaostanka iz 1937. Po davčni knjižici ste imeli koncem leta 1937 zaostanek din 2.330. Ta zaostanek 6e je znižal leta 1938 s plačilom din 380 in odpisom din 1.067. Prosili ste za odpis zaostanka iz leta 1937 pravočasno. Prošnjo je zavrnila davčna uprava z utemeljitvijo, da ni pogojev za odpis, ker je davčni zaostanek leta 1937 manjši kot predpis leta 1938. Predpis za leto 1938 je znašal din 1 848. Vložili ste pritožbo na dravsko finančno direkcijo. Ta je pritožbo zavrnila, ker je znašal zaostanek iz leta 1937 po odbitku plačila 380 din iz odpisa 1067 din le 905 din, torej manj kakor redni predpis leta 1938. Vprašate, če sta rešitvi davčne uprave in finančne direkcije pravilni. — Davčni zaostanki koncem leta 1937 se odpišejo: 1 če je davčni zaostanek koncem leta 1937 večji od predpisa za leta 1938: in 2. če bi izterjava tega zaostarka ogrožala gospodarski obstoj davčnega dolžnika. Obstojali morata oba pogoja, sicer se odp:6 ni mogel odobriti. Pri ugotovitvi zneska davčnega zaostanka, se morajo od zaostanka koncem 1937 odbiti: a) vplačila leta 1938 in 1939 v 3% nih obveznicah za likvidacijo kmečkih dolgov; b) odpisi in plačila po uredbi od 8. novembra 1935 o izrednem odpisu sorazmernega dela za plačilo še RADI VELIKE IZDIHE NIZKE CENE • 1 E s 1 Dvokolesa, otroSkl vozički. Bivalni »troji, prevozni tri-cikljl, pneumatika Tribuna 1.5. L. Ljubljana, Karlovška c.4 nedospele^ dela davčnega dolga koncem 1932, če to še ni izvršeno v davčnih knjigah; c) odpisi, ki 60 se izvršili v letih 1938 in 1939 in se nanašajo na davčno leto 1937 in prejšnja leta. Odplačila - letih 1938 in 1939 se zaračunajo na zadolžitev (predpis) v teh letih, plačila preko tega predpisa pa se vzamejo na račun dolga prejšnjih leta. Ker se je odpis po din 1.067 nanašal očividno na zaostanek iz leta 1937, se je moral po prej navedenem določilu odbiti od zaostanka koncem 1937. Zaradi tega je bil redni predpis v letu 1938 večji od vašega zaostanka in se je moralo zavrniti vašo prošnjo in pritožbo. Ce bi se pa odpis nanašal na leto 1938, bi bilo vaše stališče pravilno in bi imeli pravico do odpisa, če bi izterjava zaostanka ogrožala vaš gospodarski obstoj. G. V. Sv. Jurij. V katerih primerih uslužbefl-skega davka se mora plačati prispevek za narodni obrambni sklad? So tudi dohodki, ki se ponavljajo zdaj pa zdaj zavezani temu dodatku? — Narodno obrambni prispevek se plača v vseh primerih usluž-benskega davka, tudi v primerih dohodkov, ponavljajočih se od časa do časa, n. pr. od honorarjev za predavanja in drugih prejemkov, od katerih se od-premlja uslužbenski davek po čl. 96 zakona o neposrednih davkih. Pri osebah, ki plačujejo davek v gotovini, se odmerja in plačuje istočasno in na isti način kakor uslužbenski davek. Pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek v markicah, plača se v gotovini istočasno z uslužbenskim davkom. Delodajalci morajo istočasno uslužbencem ob izplačilu odbiti tudi obrambni prispevek in ga v gotovini izročiti pristoini davčni upravi. Pri davčnih kartah za hišno služinčad se plača obrambni prispevek v gotovini in zabeleži to na hrbtu davčne karte. V davčno osnovo se všteje tudi l%ni doprinos odmerjen od službenih prejemkov. Obrambni prispevek na uslužbenski davek znaša polovico zadevnega zne ka po lestvici. V malih oglasit« vel)« vsaka beseda 1 din; ienltovan|sM ogla«! I din. Debelo »Iskane naslovne besede te računajo dvo|no. Najmanjil mesok ia mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglatih reklamnega tnačaja te računa enokolonska, $ mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službe iičejij liški, oz. notarski iradnlk z dolgoletno pra-tso, išče službo, tudi na Icžoll. Najboljše referen-te. Ponudbe na upravo ,Slovenca« pod »Bivši rodja. zemljiške knjige« (t. 16212. (a Službo oskrbnika d! viničarja iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vlnlčar« 15.026. (a Upraviteljstvo etanovanjskih hiš prevzame uradnik strokovnjak. Ponudbe v upravo .Slovenca« pod »Upokojenec« 15.025. (a Šiviljska pomočnica ISče primerne zaposlitve, tudi za sobarico ali pomoč prt gospodinjstvu. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.914. (a Izprašan kurjač trezen, z dobrimi spričevali, išče službo. Naslov r upravi »Slovenca« pod St 14.915. (a Absolventka dvorazredne trgovske Šole v Ljubljani, poštena, zanesljiva moč, išče primerno službo. Gre v trgovino, večjo obrt ali v tovarno kot blagajnlčar-ka, knjigovodkinja ali kako drugo zaupno mesto v mesto ali lahko tudi na deželo. CenJ. ponudbe na M. Lebar, Foto Pelikan, Rogaška Slatina Trgovska pomočnica špec. stroke želi preme-nltl službo v kakšno večjo mešano trgovino, kjer bi se izpopolnila tudi v drugih strokah. Ponudbe upravi »Slovenca pod »Poštena in marljiva« št. 15149. (a Šivil ja-začetnica ISče službo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16177. (a Trgovska pomočnica mlada moč, s trgovsko šolo, zmožna samovod-stva trgovine z mešanim blagom, delavna in po štena — želi primerne službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15144. Pletilja j ■ mojstrskim izpitom ISče službo. Naslov v upravi pod št. 15.069. (a Trgovska pomočnica mešane stroke, poštena In delovna, z odličnimi spričevali — išče službo I kjerkoli. Ponudbe upravi I »Slovenca« pod »Vsestranska« 15.068. (b Kurjač Šivilja j ta boljša dela gre Šivat I ra dom po nizki ceni. -I Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiva« 15.098. i V hotelu i ali boljši restavraciji se želi izpopolniti v postre-žništvu, nemščine vešč I mladenič iz Dalmacije -l 7.a hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo »SI.« j pod »S prakso« št. 15141. 15-letno dekle poštenih staršev se želi I Izučiti šiviljske obrti. -I Najraje v mestu. Naslov I v upravi »Slovenca« pod I 61. 15127. (a Služkinja | E 10-letnim spričevalom, j vajena kuhe in gospo-8 dlnjstva, išče službe k I mlrnt družini. Ponudbe | upravi »Slovenca« pod i »Služkinja« št. 15100. (a Pisarniški praktikant samec, srednje starosti, B lepo pisavo, perfektnlm znanjem angleščine in nemščine, večletnimi študijami v tujini, išče mesto pisarniškega prakti-kanta, sluge ali kaj podobnega, proti majhni plači. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Busy bu«. Šofer IfiCe službo. Naslov t upr. »Slov.« pod St. 1491«. Trgovska pomočnica »lajša moč, pridna in poštena, izučena špecerijske, manufakturne in L' galanterijske stroke, išče I namestitev v kaki večji | trgovini zaradi izpopolnitve znanja. V prostem času bi rada pomagala tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe v upravo »Si.« v LJubljani pod »Uka-željna« št. 14896. Sodar •amostojen, z 20-letno Prakso, išče službe. Na->topl lahko takoj. Naslov za centralno kurjavo 19Se službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16203. Absolventka abtturientskega tečaja išče mesto pralctlkantke v trgovskem ali indu strijskem podjetju. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Praksa« St. 15201. Steklarskega pomočnika ki je v stroki dobro izurjen, sprejme Ivan Kovačij, steklarna, Maribor Kuharico popolnoma veščo meščanske kuhe, ki opravlja tudi druga gospodinj, dela, sprejme krščanska družina za dofcro plačo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kuharica« 15.113. b Kmečko dekle najrajši Stajerko, sprejme za gospodinjstvo ln šivanje Burger, Ljubljana, Rimska 23. (b Izvežban adv. koncipient event. substitut, se fšče za LJubljano. Oferte na upravo »Slovenca« pod »Ročnost« 15.029. (b Kuharica kt opravlja prav vsa hišna dela, dobi stalno na-meščenje prt gospe na deželi. V poštev pridejo samo zelo resne, poštene, Ciste, x večletnimi spričevali, vajene držati lepo stanovanje v brezhibnem redu. Ponudbe s točno navedbo dosedanjih služb ln starosti v upr. »Slovenca« pod »Vseskozi zanesljiva« 15.032. (b Kuharica stareJSa, samostojna, vešča boljše in preproste kuhe, išče službo. Gre kamor koli. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« Stev. 16190. (a 15 letna deklica brez staršev, išče službo kot pomoč gospodinji. -Naslov v podruž. »Slov.« v Trbovljah. (a Iščem mesto žagovodje ali manlpulanta. Imam dolgoletno prakso in sem vešč vseh pisarniških poslov, kakor tudi vse manipulacije trdega in mehkega lesa. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zagovodja« št. 15261. Službo sluge ali kaj sličnega pri kakršnemkoli podjetju, Išče zakonski mož brez otrok. Je zanesljiv In kavcije zmožen. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16295. Kuharica dekle z gospodinjsko Šolo, večletno prakso, išče izven Ljubljane službo. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zanesljiva« 15315. iluž Hlapca kmečkega fanta, poštenega, mlajšega, sprejmem. J. Mtlller, Janševa 15. (b Dva ključav. pomočnika sprejmem takoj. Končan Fran, splošno ključavničarstvo, Domžale. (b Mizarskega pomočnika za furnirano pohištvo takoj sprejmem v stalno zaposlitev. Fran Jo Sivic, mizarstvo, Brezje. (b Čevljarskega pomočnika in vajenca sprejmem. — Hrana in stanovanje v hiši. Mrzel Leopold, spi. r upravi »Slovenca« pod i čevljarstvo, Šmartno pri It 15141 (a'Litiji. (b Dva mizarska pomočnika sprejme v službo Anton Ferkolj, mizarstvo, Ig št. 153 pri Ljubljani, (b Krojaškega pomočnika in vajenca sprejme Alojz Udovč, krojač. Krtina 60 Dob. (b Starejšo žensko sprejmem k otrokom. -Sluga Hermlna, Brod 26, St. Vid nad Ljubljano, b Krojaškega pomočnika vežbanega za velike komade v moškem in dam-skem delu, takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Izurjen« 14.981. (b Šafar veSB sadjarstva, živinoreje in kmetijstva, takoj dobi službo. Ponudbe z vsemi podatki glede števila in starosti rodbinskih članov poslati upr. »Slovenca« pod »Safar« 15.065. (b Čevljarskega pomočnika takoj sprejmem. Delo je stalno, plača 250 do 300 din tedensko. - Valentin Jenko, Slov. Javornik 59. Izprašani nadmlinar in mlinar ln strojni ključavničar so sprejmejo v stalno službo. Ponudbe pod »Mlinar« na Agen-turo Plchler, Ptuj, Slovenija. (b Gospodična sposobna knjigovodstva v lesni industriji, ae išče. Ponudbe pod »Stalnost« na Agenturo Plchler — Ptuj. (b Potnika dobro uvedenega, ISče za Ljubljano in okolico za prodajo paprike fa. Josip Tirjung, Horgoš. (b Služkinjo sprejmem za pomoč gospodinji. Nastop takoj. -Medved Marija, Brod 26, št. Vid nad Ljubljano, b Dekle, ki zna šivati sprejmem. Oskrba v hiši. Cerkvena 21, vrata 9. (b Čevljarskega pomočnika sprejmem. SuSterSlč Iv., BezenSkova 29, Moste, (b Krojaškega pomočnika za male kuse sprejmem. Kocjan, krojaštvo. Dolenjska cesta 23. (b Čevljarskega pomočnika takoj sprejmem. Omejec, St. Vid nad LJubljano. Kravarja dobrega molzača — sprejme takoj posestvo Prosekdvor, Kamnica pri Mariboru. Kolarskega pomočnika veščega v izdelovanju smuči in vajenca sprejme takoj Dolenc Jože -splošno kolarstvo, Stra-žišče prt Kranju. (b Dva mizar, pomočnika takoj sprejmem. Pečenko, Kranj, Stara cesta št. 12. (b Krojaškega pomočnika dobro moč, sprejmem takoj. Vrečar Franc, Dev. Mar. v Polju. Čevljarje za fina ln navadna dela, z možnostjo učenja boljšega dela ali strojev — sprejme Triumt, Miklošičeva 13. Mlinarskl pomočnik dober, .dobi takoj službo pri Zorčič, mlin, Ptuj. -Nastop takoj. Plača po dogovoru. (b Dva mizarska pomočnika sprejmem takoj. Pismene alt osebne ponudbe na: »Ijorv fr. Kregar, Vlž-m^irje, St. Vid n. Ljublj, Dva krojaška pomočnika ln vajenca sprejme takoj Plevelj Vinko, Poljane, St. Vid nad Ljublj. (v ■57 ■Dekle z znanjem kuhanja, za gostilno, sprejmem takoj. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Stalna služba« št. 15296. Dva krojaška pomočnika j za damske ln moške ko- ' so, sprejmem v Btalno službo takoj. - Zbontar Ivan, krojač, Jesenice. Dva mizarska pomočnika za pohištvo — sprejme Ludvik Pangos, Trata 15, št. Vid. Avtomehanika ln ključavničarja sprejmem takoj. — Vprašati: Beethovnova 14, vrata 21 čevljarji! Vse vrste usnja dobite Se vedno najceneje pri Fr. ) Jenko, trgovina usnja — j Medvode. (1 Krojaškega pomočnika mladega, sprejme takoj Kosmač Franc, Slovenski Javornik. (b Krojaškega pomočnika in vajenca sprejme takoj Franc Gračner, Malgaje-va 2, Ljubljana. (b Pomočnika v trgovino z mešanim blagom sprejmem. Nastop 1. novembra. V poštev pridejo samo trezni in nekadilci z dobrimi priporočili. Miki Vladimir, Sv. Marjeta pri Mo-škanjclh. (b Čevljarskega pomočnika za mešana dela sprejmem za stalno, z oskrbo. Traunik, Trebnje na Dol. (b Potovalnega zastopnika sprejme zavarovalnica. -Dobra fiksna plača in provizija. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Stalno mesto« št. 15165. (b Gospodična za vodstvo konfekcije moškega perila, vešča v prlkrojevanju, dobi mesto. Nastop takoj. Obširne ponudbe upravi »SI.« pod »Zmožna ln poštena« št. 16152. (b Serrirajte VaSim gostom mest« roškega iaja okusni „ EMONA" cvetlltnl iaj, t limono, rumom ali mlekom. Zahtevajte samo originalne pakete v vseh trgovinah Proizvaja: Lekarna Mr. BAHOVEC, LJubljana. Dva mizar, pomočnika sprejmem. Edvard Matjaž v Škofljici. (b Krojaškega pomočnika za velike komade sprejmem takoj za stalno. — Rožič, Celje, Dečkov trg. Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Služba stalna. Franc Plevčak, Celje, Gosposka 9. (b Sprejmem za stalno dva dobro izurjena čevljarska pomočnika za damsko in moško delo. Alojzij Drobež, čevljarski mojster, Truuvije — Loko 30». (b Snažno postrežr.ico sprejmem za vsak dan od 11—3. Kuhinjsko delo in pranje. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15293. Korespondenta ali korespondentinjo, ver-ziranega, z znanjem slo-ven., srbohrv. ln nemškega jezika, sprejmem. — Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod značko »Nastop po dogovoru« 16230 Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Musar, Sv. Petra c. 61. Polirja za talne zgradbe »prejmemo takoj. Ponudbe jo poslati v upravo »Slov.« pod »Gradba ceste« št. 15259. Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Mlklav-čič, št. Vid nad Ljubljano 69, Krojaškega pomočnika sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. -Rems, Vogelna 5. Postrežnico sprejmem za tri- do Štirikrat tedensko v Šiški. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15285. Krojaškega pomočnika sprejmem. Virant Franc, Stari trg 1. Služkinjo staro 30—40 let, sprejmem s 1. novembrom k mali družini. — Ponudbe v podružnico »Slov.« na Jesenicah. Mizarskega pomočnika dobrega, sprejmem. Zupan, mizarstvo, Radovljica. Krojaškega pomočnika za fino delo, sprejmem takoj. Franjo Trojanšek, Mestni trg 10-11. Potnika sprejmem za prodajo Šivalnih Birojev. »Triglav«, Ljubljanat Resljeva 16. Ljubitelji vrta! 3000 visokih ln nizkih imenskih vrtnic ima naprodaj Franc Jenko — Medvode. (1 Tulipani - čebulice krasnih mešanih barv, 50 čebulio 65 din, poštnina vračunana, razpošilja v vsaki množini. Vrtne sadike, Llguster, Mahonija, Spargel, orjaške ln mesečne jagode itd. - nudi vrtnarstvo Ivan Jemec v Mariboru. (1 Tricikelj damsko in moško kolo, novo, ter lahki motor znamke »Wanderer« 76 ccm v dobrem stanju ceno naprodaj. Mehanična delavnica Sv. Petra cesta 86. Izdelujemo generatorje za bencinske in avtomobilske motorje. (1 Imit. oreh. spalnico prodam za 3200 din. So-darska 2a, Ljubljana. (1 Javorjev in različni les rezan do 10 cm — ter elektromotor 440 Voltov, istosmerni tok, s stikalom, proda Trojar Franc, Železniki. (i Golobe »Maltezarje« 16 parov, prodam »Be-ksel«, Kranj. (J Lepo kravo ■ teletom, prvovrstno mlekarico, proda Avgust Kuhar, gostilničar, Vevče pri LJubljani. (J Plemensko kobilo prodam. Tomačevo 17 pri LJubljani. (J Štedilnik prostostoječ - 3 ploSče -še nič rabljen, prodam. -Tržaška cesta 106. (1 Ovčja kožuhovina Jagenčkovlh, ovčjih kož, za preproge, plaščke In podloge, katere imam na zalogi vedno v veliki izberi, črne ln bele, kupite najceneje pri Ivanu Bab-nlku, trgovina b kožami, Dobrunje pri Ljubljani. Pozor gasilske čete! Na zalogi najboljše in najcenejše motorne brizgalne »ICnaust spojke«, prehodne komade, ročnlke z ustnikom, razdelilce. Franc Ogrlne, Izdelovalec motornih brlzgaln, Ljubljana, Jernejeva ulica 47. (I Kolesa vsakovrstna - najnovejše izdelave, v krasnih barvah, po nizkih cenah pri »Triglav«, Resljeva 10. Poročne prstane ura, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, fiutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1 Najugodnejši nakup noskih oblek nudi Presker,, Sv. Petra c. 14, LJubljana. Plinski kuhalnik dobro ohranjen, prodam. Puharjeva 12-1. (1 Štiri vrata nova, nerabljena, težka, pripravna za skladišče ali klet, solidno Izdelana, v izmeri 126X230, prodam. Ogleda se lahko pri Gradišek, Moste, Naklan-čku 4. (1 Več dobro ohranjenih mrliških, duhovskih in drugih voz odproda Mestni pogrebni zavod ▼ Ljubljani. Žanini listi za polnojarmenike in clr-kularne žage, nove in rabljene raznih dimenzij ugodno prodam. Javna skladišta, dr. z o. z., LJubljana, Tyrševa 33. Preša za vse sadne šoke - po nizki ceni naprodaj. Be-zenškova 13, Zelena Jama. (1 Voz z diro na peresih, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16123, (1 borove plohe lepe, suhe, ca 16 m' prodam. MlšvelJ, Ljubljanska ulica 37, Ljubljana. (1 »Singer« stroj tipa 68, popolnoma nov, za fina dela, ugodno prodam. Stanlčeva 17, Bežigrad. (| Prodam ugodno prosto stoječi, dobro ohranjeni gostilniški štedilnik na 3 ološčo z 2 pečnjakoma tn ogreval-cem za vodo - bojler-jom. - Polzve se: hotel »Union«, Miklošičeva c. 1 Dve železna okvirja reklamna, lepa, za na katedre, poceni prodamo. -Slaščičarna Novotny. Avtomatična tehtnica in kompletna oprema za spccerljsko trgovino — ugodno naprodaj. - Ponudbe na DelavBkl dom, Jesenice-Fužlne. Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu in najnižji ceni Gustav Erklav^, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 47, tel. 35-91. Oprema za trgovski lokal, naprodaj. - Jesenice, Krekov trg 2. Mlekarna naprodaj. Polzve se v Ljubljani, Stari trg 24. Kegljišča pravilno grajena, težke krogle, In patentirane keglje, dobavlja: Drago Ceferln, LJubljana, Gledališka 7-1., tel. 27-57. Moške obleke plašč in kožuh, suknjič, dobro ohranjeno — prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16316. Nov tricikel; prvovrstno Izdelan, zelo ugodno naprodaj. Vprašati : Beethovnova št. 14, vrata 21. Sobico brez pospravljanja, blizu univerze, išče akadomi-čarka. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mir« št. 15223. (s 2 sobi za pisarno oddam ob tromostovju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16188. (n Sostanovalca sprejmem. Bolgarska 17. Opremljeno sobo lepo, sončno, oddam eni ali dvema solidnima osebama v Frančiškanski ulici. Naslov v upr. »SI.« pod St. 16292. Drva suha, mešana bukev In hrast, okrog 400 m', najraje vse skupaj, prodam. Naslov v upravi »Slov.o pod št. 15264 (1 Reven dijak instruira nlžješolca za stanovanje z zajtrkom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15267. Več sostanovalcev sprejmem. Povšetova Tt| Kodeljevo. Akademik išče primerno sobo v bližini tehnike. Naslov v upravi »Slov.« pod 15268. Lepo posestvo ugodno naprodaj. Koro Sčeva 81, Tezno, Mart bor. (p I Stanovanjsko hišo v Mariboru ali Ljubljani, kupim. - Cena 6—800.000 (lin. Naslov v upr. »Si.« pod št. 15101. V okolici Celja najraje na poti proti Do brni, kupim parcelo, njivo, gozdič ali posestvo za 20.000 do 30 000 <;in. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15231. (p Hišo v Kranju pristavo ali tudi parcelo kupim takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Brez posredovalca 1S0« št. 15220. (p Srednje posestvo prodam. Span Ana, Stari grad 11, p. Videm ob Savi. (p Hiše, vile, parcele ln posestva, prodaste — ozlr. kuplto najugodneje potom realltetne pisarne Prlstavec Franjo, Ljubljana, Oosposvetska c 3, telefon 23-81. (p Vilo ali hišo v Ljubljani ali okolici, event. tudi posestvo takoj kupim in takoj plačam. Ponudbo v upravo »Slovenca« Maribor pod »Takoj« 1171. (p Majhna nova hiša T. vrtom, sončna liga, v contru Maribora, naprodaj. Ponudbo na upravo »Slovenca« Maribor pod »Sonce« 1166, (p Hišo v LJubljani ali okolici kupim. Gotovina takoj. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »1 10.000« št. 19.985. Vogalno hišo na prometnem kraju, za vsako obrt, prodam. Tovarniška 36, Ljubljana. Novo hišo 7. malo vrta dam v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.959. p Stavbna parccla do 1(500 m', 7 minut od kolodvora v Domžalah -naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 15.057. p Enonadstropna hiša s trgovino ln trafiko, v najlepšem kraju ljubljanske okolico, ln 1000 m' zemlje, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16084. Parcele naprodaj na Kodeljevem in v Slškl, mod remlzo In staro mitnico. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nizka cena« 16288. Stanovanjsko hišo v Gradu 163, z vrtom — oddam v najem. Vprašati pri Gogala, mizarstvo, Bled. Zemljišče okoli 5600 kv. m v bližini Rakovnika prodam za 80.000 din. Naslov v upr. »Slovenca« št. 15175. (p Visokopritlična hiša v bližini trnovBko cerkve na parceli v lzmrrl 600 kv. metrov, ugodno naprodaj. Naslov v upvavl »Slovenca« pod št. 1520S. Enonadstropna hiša nova, b petimi stanovanji, naprodaj v fllškl, med staro mitnico In remlzo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »695.000 din« št. 15280. Hišo v mestu Ljubljani ali vilo do l.COO.OOO din kupim. Kdor želi prodati, naj pošljo točno ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Beograd« 15283. Hišo dvostanovanjsko, v Ljubljani, do 300.000 din, kupim. Ponuditi v upravo »Slov.« pod »Za mojo ličorko« št. 162S4. Dvostanovanjska hiša nova, z vodo ln elektriko, 1200 m vrta, ograjenega ln zasajenega z rodnim sadjem. Poleg še poslopje velikosti 8X8111. Primerno za vsakega obrtnika, kakor tudi za oddajo stanovanj v najlepši okolici Kranja, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16221. Lično hišo ograjeno, rcnovlrano, pol ure od postaje Novo nio-sto, na Gornjih Kamen-cah, prodam za 23.000 din. Naslov v upr. »SI.« pod št. 15249. Hišo z dvoriščno stavbo, in 000 m* sadnega vrta, vso grajeno, prodam za 135 tisoč dinarjev. Sušturšlč, Mali Mengeš 82, Hiša z vrtom n gospodarskim poslop-em, takoj naprodaj. — Dobrava 140, Tezuo pri Mariboru. Zamenjam novo enodružinsko hišo z vrtom, vodovodom ln elektriko v 6t. Vidu nad Ljubljano za manjšo hišo z vrtom aH za večjo parcelo v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca.« pod »200.000« 16.0SS. (p Hišo z vrtom v Ljubljani kupim. Prevzamem tudi nekaj hipoteko. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Rentabilnost« 15.005, (p Lepo sončno parcelo prodam v Šiški. Polzve se pri Batlč, Murnova 2. Slška, pri novi cerkvi, p Hišo in stavbne parcele prodam. Vlžmarje št. 46, Št. Vid nad Ljubljano, p Ugodno prodam novo hišo z vpeljano trgovino. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Okolica 15« št. 15129. (p Lepa stavbna parcela blizu kolodvora na Vrhniki naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15126. (p Tri stavbne parcele na Pokljuki prodani; zaraščen smrekov gozd. -'ereka 6, p. Bohinjska ilstrlca. (p Štiristanovanjska hiša novft, z vrtom, pod lastno ceno naprodaj, - Pohorska c. 213, Studenci pri Mariboru. Vprašati : Urek, Rajčeva 6, Maribor. Trisobna hiša novozldana, kozolec, velik vrt lil malo zemljišča, oh banovlnskl cesti, v bližini Sv. Jurja ob j. ž., takoj naprodaj. Zemljišče jo pripravno za obrtnika ali upokojenca. Posredovalci Izključeni. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15276. Parcelo kjerkoli kupim v mestu ali okolici. Javite se Upr. »Slov.« pod »Ne glede na velikost« št. 15270. Parcelo v Dravljah, proti št. Vidu aH bližjo proti banovlnskl cesti, kupim za gotovino. - Ponudbe poslati v Upravo »Si.« pod »žSiclam 1941« 15281. Večstanovanjsko hišo v centru Ljubljane ali bližnji periferiji, kupim. Cena postranska. Plačam vse v gotovini. Pišite v upravo »Slov.« pod »Donos nI važen« št. 15282. Parcele naprodaj v št. Vidu, Vlž-marjih ali Mednem, tik žel. postaje, oh Savi. — Polzve sc: Vlžmarje 78, nasproti mizarske zadruge. Hiše obrestlnosno - kupim v Ljubljani za 800.000 din, event." prevzamem hipoteko. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam takoj« št. 15286. Dvostanovanjska hiša v bližini cerkve sv. Petra cerkve v Ljubljani, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15312. Takoj prodam parcelo ca. 3500 f>, za bežlgraj. gimnazijo, po 125 din. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Denar Imam pripravljen« 15314. Večji stavbni kompleks v Kranju, prav ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15323. Črne škornje št. 44. kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobro ohranjene« 16214. (k Srebra, drage kamne (d rukovntM zlato kupuje po aajvtijib ecn&h Joa Bb«rl«, Ljubljana Tjrriev« J (p«ua* hotaia _8loB"V Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska št. 16. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE. Juvelir. Ljubljana VVolfova ulica fit. 8 Trisobno stanovanje v novi hiši z vsemi pri tlkllnaml, oddam s 16 oktobrom aH 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15188. Brezplačno stanovanje uro od Kranja - oddam osebi, ki bi nudila pomoč materi. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Dobrosrčna« št. 15181. Kretnico desno, tipa X, alt C ca 35 kg, dobro ohranjeno, kupi Zagorska industrija glinenih proizvoda d. d. Zagreb, Martlčeva 6. Divji kostanj kupujo kakor vedno ARBEITER Maribor, Dravska 5. Hrastove doge vseh dimenzij ln primernih hrastov, kupuje Anton Blrgtn.iyer, Maribor, Aleksandrova 147 a. staro nas©, zlato zobovje ln srebrne Krone tupujom po najvišjih aenat A.KAJFK2 rgovlna s urami In zlatnini precizna delavnica zn popravila vs«kovrsrnih ur jjnbliana. Miklošičeva 14 Stare moške obleke čevlje, perilo Itd. kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana -Gallusovo nabr. 28. (k Jabolka Ia zimska kupujem samo večjo ali vagonske količine. Ponudbe poslati na Aleksander Dn je, osljck I., Rajzncrova ul. 83. (h Mecesnovo gobo kupi vsako množino po najvišji dnevni ceni Sa-lus d. d., Ljubljana, Cl-galetova ulica 6. (k Žensko kolo v dobrem stanju kupim ali zamenjam za živež. Naslov v upravi »Slov « pod št. 14.974. (k Slamoreznico na motorskl pogon, v dobrem stanju, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Slamoreznlca« 14835 Bukove furnirske hlode In bukove letvice 27/27X 1 m, kupim. J. Majaron, Borovnica. (k Jabolka za prešo kakor tudi jabolčnlk kupi Klrblš, Celje. (k Več vagonov Ia. jabolk, hrušk, kostanja, orehov ln kutin kupim. Ponudbe z zadnjo ceno, natovorjeno z zaboji ali rinfuzom, na Samo Kuchta, Pivnice, Ho-džova 3, Bačka. (k Jelove odpadke nekaj vagonov, za kurjavo, kupim. Ponudbe z zadnjo ceno na: Samo Kuchta, Pivnice, Bačka. Kupim več voz hlevskega gnoja. Naslov v upr. »SI.« pod št. 15247. Smrekovo smolo kupim. Ponudbe 2 vzorcem na: Inž. Prezelj — Ljubljana, Wolfova 3. (k Kolo, žensko dobro ohranjeno, kupim. Ifafher, Nunska ulica 17. . Brzoparilnik za kuhanje perila, malo rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo velikosti ln cono na Kos, Ižanska 61. Zopet smo zvišali cene staremu železu ln drugim kovinam. Prevzamemo vsako količino v našem skladišču ali pa na licu mosta. »Stabll«, Celovška 72, ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kopalnioo ln kabinetom oddam s 1. novembrom solidni stranki. Ogled v Tolstojevi 5, pritličje od 2 popoldne dalje. (č Upokojencu oddam 10 minut od postaje na Dolenjskem eilo-sobno stanovanjo s prl-tlkllnaml. Naslov v upr. »Slovcnca« pod 14.972. č Enosobno stanovanje oddam. Dolenjska o, 89. 5 minut od tramvaja, (č Enosobno stanovanje oddam. Galctova št. 10, Šiška. (č Tri dijake ali gospode sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov « pod št. 15174. (s Zahtevajte prospekte iti brezobvezen obisk inženirja I iB ZAGREB, BOŠECOVIČEVA 32/1. Telefon 63-06 itr** serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieslovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železrvce, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd. v stalni zalogi. Železje, kovine, gumo, nikelj — plača najboljše »Metalla« na Gosposvotskl cesti 16. Telefon 32-88. Stanovanje sobe In kuhinjo, ugodno oddam s 1. novembrom. Ižanska cesta 116. IŠČEJO: 2 ali 3 sobno stanovanje iščem za takoj aH do 1. novembra. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 16236. (c •ja ii ril Motor Harley-Davidson s prikolico, dobro ohranjen, poceni naprodaj. -Vprašati : Mala čolnarska 7, od 2 popol. dalje. (1 Majhen »Škoda« avto z malo porabo, v dobrem stanju, prodam. Na ogled pri »Rosa«, Poljanska c. »Indian« motorno kolo z originalno prikolico, 700 cm, »llosch« dinamo-magnet, z zelo močno pnevmatiko Itd., tudi za solo, v zelo dobrem stanju, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.D76. (f Dva DKW avtomobila »Luksus« in »Melster«, dobre gume, brezhibna, ugodno proda DKW zastopnik Erjavec, Stična, Dolenjsko. (f Ford 8 V tovorni, vožen 16.000 km, Izvrstne pnevmatike, proda Avtomontaža d, d. • LJubljana. (t Avto »Austro-Daimler« sostsedežnl, v zelo dobrem stanju, c 6 kom. skoraj novih pnevmatik, naprodaj za 20.000 din. Murska Sobota, Lendavska o. 7, garaža Benko. Avto Olimpija 7850 km, ugodno prodam Naslov v upravi »Slov,« pod št. 16297. Tovorni in osebni avto kot v novem stanju, za zelo nizko ceno naprodaj. Naslov v upr. »81.« pod št. 15321. Stabilni motor za pogon z ogljem, kot v novem stanju, za zelo nizko ceno naprodaj. — Clzerl, Beethovnova 14. mm\ Mizarskega vajenca takoj sprejmem. Splošno mizarstvo, Celovška 88. (v Mizarskega vajenca sprejmem. Erjavec Alojzij, Vlfi 19 a. (v Sedlarskega vajenca sprejme Glavič, Tržaška cesta 9. (v Vajenca zdravega, poštenega tn zmožnega, takoj sprejme mešana trgovina s hrano In stanovanjem. Natančen opis na Frano Pur-kart, Trbovlje I. (v Vajenec kmečki fant, se želi la-učitl za mehanika, ključavničarja, kleparja ali mizarja, ss oskrbo. Naslov v Aljaževi ulici 13, Ljubljana Vit (v za strope iz najboljšega niate-rijala, vezano s po-bakreno žico izdeluje in dobavlja mascmnenmbiiii »u01buhc - nurn»«ko.:*fo- DIESEL MOTORJI stabilni in ladijski PLINSKI MOTORJI (SAUGGAS) na sesalni plin od zastopnika MAG ZAGREB Varsavska ul. 11 Dva mizarska vajenca sprejme Trampuš-Trcbu-šak, Vlžmarje 6, št. Vid nad Ljubljano. (v Pekovskega vajenca zdrav ln posten, se sprejme. Prednost Imajo oni, ki so se žo učili. - Ivan Jakln, parna pekarna, Stožtcs lrrrrmi Možje in fantje ki Imate veselje do cerkvenega petja, prijavite se pri upravi »Slovenca« pod »Moški zbor«. (g Lep harmonij dobro ohranjen, amerl-kanskl sistem, prodam. Lahko se ogleda v trgovini BlažlO — Mirna na Dolenjskem. (g s. R. Pufa - Ljubljana ZALOGA JUGOLIT PLOŠČ Tolelon 25-13 Gradaška ulica 22 Avto »Opel« tipa 1290, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. -Naslov : šlška, Jernejova cesta 29. Avtomobilske gume In zračnice, 10 komadov 32X6, 15 komadov 6.25 ln 6.50—20, 10 komadov 4.00—19, 50 kom. zračnic 36X8, 40X8, 12.00—22 — naprodaj, dokler traja zaloga pri Jugopromet, Celje, Golob Ivan, Krekova 10. Dva tovorna avtomobila z Dtesel-iiiotorjl, original 3.5 tone, gume v zelo dobrem stanju — zaradi skrčenja 6brata naprodaj. Cvotko Likar, Maribor -Aleksandrova cesta 35 -tel. 27-76. (f Mestna elektrarna v Brežicah proda takoj: Diesel-motor Beutsch 60 KS. Dlesel-motor Langen \Volf 45 KS. Istosmernl dlnamo stroj 2X230 voltov 32 KW. Istosmernl dtnamo stroj 2X230 voltov 30 KW. Istosmernl dlnamo stroj 2X220 voltov 15 Kff. Istosmernl elektromotor 2X220 voltov 15 Kff. Razdelno ploščo koinpl. za 2 motorja. Kompletno akumulatorsko baterijo 252 členov, tip I 6, Centrifugalno sesalko kompletno z motorjem 600 lit pr. mm. Centrifugalno sosalko -kompletno z motorjem 460 lit pr. mm. 160 lstosmernlh števcev 220 In 2X230 voltov -žigosanih 1939. Strugalnlk 2 m dolžine. Razni elektromatoria.1 ln orodje. Avtobus »Fiat« 18 scdež.nt, malo rabljen, ohranjen kakor nov, dobra pnevmatika, zaradi nabavo večjega ugodno prodam. Polzvo so: LJubljana, Borštnikov trg 1 (f 14-leten fant revnih staršev, močan, bi so rad izučil mehanlštva ali slično. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 15138. Urarskega vajenca takoj sprejmem. - Ljubljana, Meštnl trg 8. (v Vajenca z oskrbo pri starših — sprejme mizarstvo »Les« Podgora 1, št. Vid nad Ljubljano. (v Vajenko pošteno - sprejmem za prikrojevanje gornjih delov čevljev z vso oskrbo. Anton Marlngelt, si. Bistrica. Prodam harmoniko za 800, ženski šivalni stroj za 600 ln šolske ol-tre z notami za 400 din. R. Snoj, Jožica 56. (g I s (>Eo!dne toplega kosila. Podobne razmere bi se dale ugotoviti tudi po drugih šolah in bi bili upraviteljstvom obrtnih šol prav hvaležni, čo bi zbrala podatke o tej zadevi pa nam jih poslala, da jih objavimo. Tako bo naša javnost morda le zvedela za nezavidljivo stanjo našega vajenstva. Prav zaradi tega moremo pritrditi vsakomur, ki se zavzema za ustanovitev vajenške kuhinie. Seveda bi morala biti hrana v tej kuhinji tečna, zadostna, pa za prav revno brezplačna, za druge pa po zelo nizki ceni. Saj vajenci z malimi izjemami nimajo denarja, da bi si kupovali kosilo po <>— 7 dinarjev na dan. Društvo za varstvo delavske mladine se je za ustanovitev take kuhinje zavzelo že pred leti. Tudi jo ima v svojem programu. Zal pa do zdaj ni našlo zadostnega razumevanja za to akcijo, pa tudi ne primernega prostora. Omenjeni članek v »Slovencu« pa nam daje priliko, da o tej stvari spregovorimo in jo, če bodo res primerna sredstva, tudi uresničimo. Saj je res v interesu vsakega zavednega Slovenca, da dobi naš bodoči obrtniški naraščaj v letih razvoja in učenja zdravo in tečno hrano vsaj opoldne. Zato podpisano Društvo pričakuje izdatno podporo od mestne in banovinske oblasti, pa tudi od Obrtniške in Delavske zbornice, od podjetnikov in mojstrov samih, od naših denarnih zavodov in tudi od naše javnosti. Nič manj potrebno pa ni skrbeti, da bi se našel kje kak prostor za prenočišča vajencev, ki zaradi oddaljenosti v slabem vremenu ne morejo domov. Za te vajence bi moralo dati Društvo, ki bi to organiziralo, prenočišče in vsaj nekoliko tople večerje, pa seveda zajtrk. Nekaj takega kakor za vajence, bi bilo treba ustanoviti tudi za va.ienke. Naše geslo mora biti: pomagati mlademu človeku. Rešiti našo delavsko mladino z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Pisec omenjenega članka trdi, da se bodo potrebna sredstva že našla. To upamo tudi mi. Prav posebno pa bi bilo pričakovati, da se bo našel kdo, ki bi v zgoraj omenjeni namen ponudil Društvu primeren prostor, ki pa seveda ne 6me biti daleč izven mesta. Društvo pa bo tako drzno, da bo v kratkem razposlalo našim oblastem, zbornicam, obrtnikom, denarnim zavodom prošnje za podpore v zgoraj omenjeni namen. Upamo, da naš klic ne bo zaman, marveč, da bo našel ugoden odmev povsod. Društvo za varstva delavske mladine. Naslov društva: DraStvo za varstvo delavske mladine, Ljubljana-Moste. Sv. Peter pri Maribora Predavanje. Prihodnjo nedeljo, dne tt. oktobra bo imel v okviru Prosvetnega dru-štva ter Gasilske čete predavanje poveljnik mariborskih gasilcev g. Kramberger Franjo. Snov predavanja je: Obramba proti napadom iz zraka. Pričetek po rani sv. maši v običajnih prostorih. Continental »Anker« Šivalni stroji za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje, z dvema Iglama. Malo rabljene krojaške, čevljarske ln z dolgim čolntčkom od 300 din naprej. »Triglav«, Resi Jeva cesta 1(. (1 na ugodne mesečne obroke I Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Ali res še ne veste, da so najcenejši šivalni stroji prvovrstnih znamk naprodaj po ugodnih pogojih le v Novi trgovini, Tyrševa e. >(, nasproti Gospodarske zveze. ZAHVALA vsem, ki so lajšali dušno in telesno trpljenje našega pokojnega OČETA kakor tudi vsem onim, ki bo ga spremljali na njegovi zadnji poti in molili za njegov dušni blagor — izrekamo našo prisrčno zahvalo. Catarjevi Uradni ogled nove carinarnice v Mariboru Maribor, 5. oktobra. Popoldne je bil ogled novo zgrajene glavne carinarnice v Mariboru s skladiščem in rampo. Mirno lahko rečemo, da je to eno najlepših poslopij v državi. Upravno poslopje je dvonadstropno z enim zaprtim skladiščem. Carinarnica ima centralno kurjavo. Med drugim so predvideni tudi prostori za kemični laboratorij. Gospodarski krogi bodo gotovo pozdravili ustanovitev laboratorija pri mariborski carinarnici, ker so doslej blago, ki je podleglo analizi, pošiljali na carinarnico v Ljubljano. Maribor je obmejno mesto in lahko računamo, da je mariborska carinarnica ena največjih v državi in ima skoraj največ prometa od vseh carinarnic v državi. — Pri današnjem ogledu so bili navzoči finančni svetnik finančnega ministrstva, oddelka za carinarnice v Belgradu Slobodan Ster/e-vič, višji carinski inšpektor pri fin. min. oddelku za carine Lazar Maršičevič, za fin. direkcijo v Ljubljani oddelek za carino sta bila navzoča viš. fin. sekretar Beriša 1'erišič, nadalje domačin in upravnik mariborske carinarnice Micič, upravnik carinarnice v Dravogradu Franjo Tertinek, upr. carinarnice iz Gor. Radgone Milan Kader, kot zastopnik banske uprave je bil navzoč nadsvetnik inž. Leon Mencinger kot zastopnik žel. dir. v Ljubljani viš. svet. inž. Hinterlehner in Franc Zelenko. Mestno občino mariborsko je zastopal podžupan Franc Zebot, za upravnike mestnih podjetij g. Stabej, magistralni direktor Rodošek, sef gradbenega urada, pod čigar nadzorstvom so gradili to poslopje grad. nadsvet. inž. Baran z inž. Vitičem, garnizionar podpolkovnik Maslač, mestni fizik viš. zdrav, svetnik dr. Novak in nazadnje graditelj in duša stavbenika Just in Franc Gabrijelčič iz Ljubljane. Kakor že omenjeno, je stavba ena najlepših v državi in gre predvsem zahvala za to lepo carinarnico mariborskemu županu g. dr. Alojziju Juvanti. V ponedeljek se bo carinarnica preselila v novo stavbo. Zamenjajte takoj stare kovance! Belgrad, 5. oktobra. AA. Opozarjajo se zainteresirani, da po odloku finančnega ministra na dan 20. oktobra 1040 poteče skrajni rok, do katerega se morejo stari dinarski kovanci zamenjati brez odbitka z novimi kovanci pri blagajni Narodne banke in državnih finančnih ustanov, ter da skrajni rok, do katerega se stari srebrni 20dinarski kovanci morejo zamenjati brez odbitka z novimi, poteče 31. oktobra 1940. Po preteku teli rokov se omenjeni kovanci ne bodo mogli več zamenjati. Pod blagajnami Narodne banke se razumejo tako blagajna centrale kakor tudi blagajne podružnic, pod državnimi finančnimi ustanovami pa državne ustanove, pri katerih se sprejemajo vplačila, ozir. se odpravljajo izplačila, kakor glavna državna blagajna, davčne uprave, Poštna hranilnica, vse pošte itd. Z ozirom na to je treba 20. oktober 1940 smatrali za zadnji dan za zamenjavo slarih dinarskih kovancev, 31. oktober 1940 pa kot zadnji dan za zamenjavo starih 20 dinarskih srebrnih kovancev, tako pri blagajnah Narodne banke, kakor tudi pri blagajnah navedenih državnih finančnih ustanov. V kolikor se bo denar pošiljal v zamenjavo po pošti Narodni banki ali omenjenim državnim finančnim ustanovam, se mora kot zadnji dan smatrati dan oddaje na pošti. (Iz Narodne banke kr. Jugoslavije.) Iz učiteljske službe Na predlog prosvetnega ministra g. dr. Korošca so napredovali v Sloveniji uaslednji učiteljice): v V. skupino: Mitedhamer Ana v Toplicah, Viktorina Flere v Ljubljani, Franc Lončar v Ljubljani, Kerdo Kokot v Ljubljani, Amalija Duh pri Sv. Trojici, Marija Vindišer v Trbovljah, Leo-poldina Rot v Slov. Konjicah, Amalija Žitko v Vel. Laščah, Štefanija Bojen v Petrovču, Ivana Čebulo v Velesovem, Franc Žukovec, okr. šolski nadzornik v Novem mestu, Stane Žagar v Dobravi, Janko Kra-marič pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, Slano Završ-ntk v Kranju, Marija Gale v Sevnici, Danica Sem-čič v Grosupljem, Marija Rupnik v Primskovem, Krida Zupan v Žalni, Danica Erker v Dolnjem Kartaljevem, Kristina Radej v Senovem, Alojzija Ašič na Polh. Gradcu, Marija Vrtovec v št. Vidu pri Brdu, Franja Pivk v Horjulu, Uršula Kokol v Pobrežju, Josipina Iglar v Smartnem, Bogdana Mesojedec v Ljubljani, Ivan šeško v Rušah, Alojzij Živko v Poljčanah, Danica Polinr v Radečah pri Zidanem inoslu, Ana Zidar v Lembergu, Davorina Kegl v Vurbergu, Ivana Horvat v Mali Poljani, Stana Skočir v Gornji Rečici, Aleksandra Jovan v Št. Petru, Rudolf Pipa v Trebnjem, Marija Turk v Metliki, Janko Moder v Trbovljah, Angela Horvat v Zg. Sv. Kungoti, Ivanka Gojnič v Vidmu ob Savi, Evlalija Milavec pri Sv. Miklavžu pr i Ormožu, Vida Gostinčar v Poljanah, Lavoslava Lipov-šek v Semiču, Roza Kemperle v Železnikih, Ivan Lazar v Stični, Ivan Kadune v Ribnici, Ljudmila Jazbinšek v Sv. Jakobu ob Savi, Melita Petelin v Slov. Konjicah, Drago Krepek v Št. Vidu pri Gro-belnem, Angela Gospodaric v Šmarju pri Jelšah, Dragotin Pečnik v Križali, Angela Prelc v Šmarjah, Maksimiljana Gros v Moliorjah, Marija Hitrih v Retečah, Elizabeta Rojnik pri Sv. Lovrencu. Anion Belehar v Križali, Emilija Breže pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Franc Erjavec, okr. šolski nadzornik v Ljubljani; v VII. skupino so napredovali: Mara Haderl, otroška vrtnarica v Dravogradu, Pa-velj Japelj v Kranju. Ana škof pri Sv. Križu, Hinko Ravbar v Dobrničah, M:ro Koželj pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, Marija Pahor v Radečah, Bogomila Terčak v Sevnici ob Dravi, Ciril Žalohar v Trati, Justina Gorjup v Šmartnem, Zora Haupt-man v Dragatušu, Anton Hvala v Galiciji, Jakob Štefančič v Prihovi. Janez Knol v Livoldu, Štefanija Kosi v Mali Nedelji. Bogdan Zolnir v šmartnem pri Slovenj Gradcu, Vili Mihelič v Reki, Franc Kokalj v Mengšu. Ana Gale v Sevnici, Mihaela Cernelč-Jenko v Zagorju ob Savi, Josipina Luževič v Velenju, Terezija Praprotnik pri Sv. Barbari v Halozah, Bernarda Riper v Toplicah pri Zagorju, Marija Novak v Kobilju, Terezija Doganc v Vel. Laščah. Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila v zdravilišču na Golniku naša nad vse ljubljena soproga, mama in teta, gospa Angelca Vodopivec roj.Vovk soproga šolskega npravitelja Pogreb drage pokojnice ho v ponedeljek, dne 7. oktobra, dopoldne na pokopališče v Križali pri Tržiču. Dolsko, Ljubljana, Sv. Tomaž, Kromberg, 5. oktobra 1940. Žalnjoči ostali V neizmerni žalosti narnajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je danes ob 2 zjutraj, po mukapolneni trpljenju, previdena s tolažili svete vere, umrla v 29. letu starosti, naša nad vse ljubljena Karolinca Ferlez Pogreb drage pokojnice bo iz hiše žalosti pri Sv. Juriju ob juž. žel. v ponedeljek, dne 7. oktobra, ob pol 8 dopoldne. Sv. Jurij ob iuž. žel., dne 6. oktobra 1940. Žalujoči: oče, mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Ze 11. oktobra zvečer na dan žrebanja bo glavna kolektura Državne razredne loterije ^Vrelec sreče" objavila po radiu izid žrebanja I. razreda 41. kola Zato pohitite tudi Vi, ki se nimate srečk za novo 41. kolo k »Vrelcu sreče", da boste tudi Vi deležni velikih dobitkov Priporoča se Vam vsem glavna domača kolektura Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14 Licifacijski oglas Krajevni Šolski odbor državne ljudske šole t Sv. Jerneju nad Muto razpisuje za dan 15. oktobra 1940 ob 11 dopoldne licitacijo za oddajo del pri graditvi nove dvorazredne ljudske šole v Bistriški dolini. V licitaciji so zapopadena vsa h gradnji pripadajoča dela, kakor zidarska in težaška, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, steklarska, slikarska, pleskarska, pe-čarska in tapetniška. Licitacija se bo vršila v občinski pisarni na Muti. Proračunska vsota znaša '297.006.69 din. Podrobni proračuni in načrti so na vpogled pri okrajnem načelstvu v Dravogradu, soba št. 13, med uradnimi urami, ali pa vsak Čas v občinski pisarni na Muti Krajevni šolski odbor Sv. Jernej nad Mnto, dne 29. septembra 1940 Ljudska posojilnica v Celju raglsttovana zadruga s naomaiano savazo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4% na trimesečno odpoved pa po.....5% * Izplačuje točno vse vloge — stare in novel Dovoljuje posojila in trgovske kredite nlLPEKO"- PLOŠČE .JERRAZZO" JCERAMIT" .MOZAIK' ..MAJOUKA* izdelane pod visokim pritiskom ▼ razi.-- barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje: J&LPEKO" tSUT Ljubljana. Tvrševa (.48 PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P. Krojni tečaj Jožice Kumelj-Rus se prlfine 14. oktobra 1.1. Ljubljana, Jadranska 22, tram. post. Stan ln dom. Po naročilu Izdelujem vse kroje (šnlte) po meri ln žurnalu. „VELEBIT" otroški vozički ZAGREB, Ilica št 55 Najnovejši modeli, najnižje cene v specialni in največji trgovini otroSklh vozičkov, Prodaja za gotovino. Prevoz in omot se ne računa. — Cenik b slikami brezplačno. — Izreiite oglas zaradi naslova. OKAMA MAZILI Ii idravllnlh zeli&ft. - Cu dovit uspeh prt ranah, opeklinah, ožnl jenjih - volku -turih in vnetjih itd. za neiro dojenčkov pri kožnem »netjn izpu&čajih in hrastah na t« menu, za rnzpokane prsni bradavice. Dobi se » lekar nsh In droirerilah. Gumbnice, gumoe, puse, monograme, entel. ažur fino in hitro izvrši i Matek & Mikeš Ljubljana, FranlUkanska uNu nasproti hotela Union 1 Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela Brezplačno zavojček. Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza In telesa ostane Cista, zdrava ln mlada. Mozoljcl, ogrel, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 8 dinarje v znamkah. — Kemikalija, Novi Sad 144. V apotekah, drogerijah originalni karton 40 din. Kupujte pri naših inserentih Zahvala Vsem, ki sle z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi našega preljubega soproga in očeta, gospoda Leopolda Košenina poštnega inšpektorja v pokoju izrekamo tem polom svojo iskreno zahvalo. Predvsem velja naša zahvala gosp. frančiškanskemu župniku p. Valerijami Landergottu za tolažilne besede njegovega nagrobnega govora, pevskemu zboru »Poštni rog« in godbi poštnih uslužbencev za pretresljive žaloslinke ter darovalcem številnih krasnih vencev in kit cvetia. Prisrčna hvala vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli ter drageea pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti in mu izkazali poslednjo čast. Maribor, dne 4. oktobra 1940. Žalujoča rodbina Košenina Krompir vagonske pošiljke dobavlja Kmetijska zadruga v Ptuiu. Prispela nova poiiljka otroških vozičkov Velika izbira šivalnih strojev, pisalnih strojev, radio aparatov itd. Prodaja tudi na obroke! »TEHNIK« J. BANIAI LJUBLJANA. MJkloUiava c. 20 Preklic Sodnik Janez, Bukovlca, prfekllcuje, kar Je govorit neresničnega o Kl-movcu Francu Iz Vodic. Izjavljam, d. nisem plačnik dolgov, katere bi napravila moja hči Slava. Selca, 6. okt. 1940. Smid Valentin. (o Gostilna pri »Jožetu« v Radomlju, na novo odprta. - Nudi vam dobro jedačo ln pijačo. Dražba lesa ca. 2000 prm bukovih drv ln ca. 200 plm buk. tehn. lesa na panju Iz razlaščenih gozdov na Plešlču na Pohorju bo prodalo Revlrno vodstvo Plešič dne 2. oktobra 1940 pri Sv. Lovrencu na Pohorju Informacije ln pogoji na vpogled pri Sumski Upravi v Crnl ter Revirnem vodstvu Plešič pri Sv. Lovrencu na Pohorju. (1 V Celju je bila izgubljena v petek zlata zapestna ženska ura. Najditelj naj jo odda proti lepi nagradi pri Andrej Verdev, Kale p. Žalec. (o Zahvala Vsem, ki so našega ljubega soproga in brata, gospoda CESAR IVANA železniškega višjega kontrolorja v pokoju spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetja, naša najprisrčnejša zahvala. Sv. maša zadušnica za blagopokojnim bo darovana v torek, dne 8. oktobra, ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, 6. oktobra 1940. Žalujoči: soproga, brat in sestra. Zahvaljujemo se iskreno vsem, ki so nas ob nenadni izgubi ljubljenega nam soproga, očka in sina, gospoda VOJTEHA ŠTRUKIiJA profesorja I. dri. realne gimnazije in poročnika v rezervi tolažili, se ga spominjali v molitvi, ga obsipali s cvetjem, mu v življenju izkazovali ljubezen in ga končno spremili v veličastnem sprevodu iz drage mu hišice »Moj Mire do groba zatišja in pokoja. Zahvaljujemo se tudi vsem oniin, ki so nam izkazali pismeno svoja sožalja in sočutja. Naj jim bo Bog plačnik za vsako blago misel 1 — Maša zadušnica bo v sredo ob pol 8 zjutraj v farni cerkvi na Viču. Milena roj. VerblS š hčerko Tanjo; rodbini: Štrukelj, Verbič. Zahvala Ob priliki smrti naše predobre, nepozabne sestre in tete Marije Špenko se najiskreneje zahvaljujemo za veliko udeležbo, vsem čč. gg> duhovnikom, čč. sestram in znancem. Posebno izrekamo toplo zahvalo g. kanoniku dr. Jožetu Šimencu za izkazano ji zadnjo čast, ekonomu zavoda sv. Stanislava g. Markežu za vso veliko naklonjenost, dalje č. sestri Evkarpiji za ves trud in nego, sestri Liboriji za blagodejne tolažilne besede in stalne obiske, ter vsem ostalim čč. sestram in osebju. Vsem in vsakemu še enkrat: Bog plačaj I V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 5. oktobra 1940. Rodbine: Špenko, Maček, Luki S. Inserirajte v »Slovencu" I Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, skrbni papa, ded in stric, gospod Kari Lasbaher poštni višji kontrolor v pokoju Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 7. oktobra 1940 ob 4 popoldne z Zal iz kapelice sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. oktobra 1940 žalujoči rodbini Lasbaher in Bačak Zahvala Vsem prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, ko nam je umrl naš ljubi brat, gospod Viktor M. Zalar sekretar liloiotske fakultete ▼sem, ki ste ga v dolgi bolezni hodili obiskovat In tolažit in ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, naša iskrena zahval. Posebej se še zahvalimo vsem, ki so položili na njegovo krsto prelepe vence in šopke, predvsem Se gospodu rektorju, profesorjem in uradnikom univerze, govornikoma ob odprtem grobu, glasbenikom v cerkvi in APZ za ganljive poslovilne žaloslinke. V Ljubljani, dne 5. oktobra /940. Dr. Ludvik Zalar ta vse sorodnike. Zahvala Vsem, kl ste ob bridki izgubi naše predobre in blage mame, tašče, gospe Ane Storove sočustvovali z nami, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, naša iskrena zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo preč. g. kaplanu Pogačniku za duhovno tolažbo, gospodu dr. Misu, ki je lajšal trpljenje in čč. Marijinim sestram od Čudodelne svetinje, ki so z neizrečno požrtvovalnostjo in ljubeznijo stregle naši ljubi mami. Ljubljana, dne 6. oktobra 1040. Industrijsko podjetje išče O tovarniškega knjigouodjo z znanjem državnega in poznanjem nemškega jezika, tovarniškega knjigovodstva, poznanem zakona o podjetjih ter predpisov o davkih. Plača po sposobnostih. Samo dobre moči naj pošljejo ponudbe na Propaganda a. d., Beograd, poštni pret. 409, pod šifro »Odlučnost« 1359 SREČKE državne loterije prodaja MENJALNICA REICHER & TURK LJUBLJANA, Prešernova Od 15. oktobra do 28. novembra t. I. ■ 9 - ■ • ■ . Engelman Albin I. privatni izložbeni aranierski tečaj A v* ——- STROKE. Zahtevane prospeKtel Zahvala Za ljubeznive in občutene izraze sočustvovanja ob priliki bridke izgube naše nepozabne hčerke, svakinje, tete in snahe, gospe .s Marije Karbaš roj. Leyrer hišne posestnice v Gornji Radgoni kakor tudi za obilne cvetlice in vence, izrekamo vsem sorodnikom, darovalcem in znancem ter šoli v Gornji Radgoni tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini, vsem, kateri so nam pismeno izrazili sožalje ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Maribor, dne 5. oktobra 1940. Žalujoče rodbine: Leyrer, Hetzl, Karbaš in Weitzl. t-s'«.- mt Potrti neizmerna Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem ln prijateljem feldstttO vest, da je naS ljubljeni sofJMg,'itrič, švrik in brat, velerodni gospod vitez Ljudomir pl. Zadurowicz polkovnik ▼ pokoja previden s svetotajstvi za umirajoče v 84. letu starosti, dne 5. oktobra 1940 ob pol 2 ponoči, po težki, dolgi bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 6. oktobra 1940 ob pol 4 popoldne, iz hiše žalosti na pokopališče na Verdu. — Maša zadušnica bo brana v cerkvi sv. Antona na Verdu dne 7. oktobra ob 8 zjutraj. Verd, dne 5. oktobra 1940. 2 a I u j o i i: Emma pl. Zadurowicz roj. Kotnik — soproga rodbine: Zieten, Kosecka, Malikiewicz, Lenarčič, UHenheimer, Majdič, dr. Lovrenčil. IK Zahvala jfe ""^Ifcf^lSS: *" *'" ■ #••••• Vsem, ki so ob smrti moje nad vso ljubljene pokojnice, gospe ^^ > V 'V* ' T * T, : Peselj Marije roj. Šinkar vdove trgovca in posestnice sočustvovali in mi izrekli pismeno ali ustno sožalje, izrekam tem potom svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujem gospodu primariju dr. Lj. Merčunu za nad vse skrbno večletno lajšanje bolezni, kakor tudi gospodu dr. Kr. Brandstetterju, preč. duhovščini, čč. sestram v Leonišču za skrbno nego, pevskemu društvu za ganljivo petje in Gasilski četi iz Most. — Končno izrekam najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem vencev in cvetja, ter slednjič vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so predrago pokojnico v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. — Sveta maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dno 7. oktobra 1910 ob 7 zjutraj v župni cerkvi Sv. Družine. Ljubljana-Moste, dne 6. oktobra 1940. Globoko žalujoči Franci Sadar in sorodniki. Nova speci-jelna trgovina 25 ZIMO Nudil bom vse kvalitete žime po izredno nizkih cenah. — Vabim Vas, da si brez obveznosti nakupa ogledate vse vrste žime ter se prepričate o prvovrstnosti mojega materijala. — V»a žima je sterilizirana na pari. — Obrtniki izreden popusti — Zahtevajte vzorce! PIHAN JAGEtt - LJUBLJANA Tyrševa cesta 37 Alphonse Daudetj 5 9 | a k e e Prevedel Fišer Frane Nantais se je dvignil zelo razburjem in mračen. »Dobro!« je dejal, »ker ste vsi zadovoljni S tem, da odidem, vem, kaj bom storil. Čez osem dni izginem. In zdaj ne govorimo več o tem.< Znočilo se je. Prinesli so svetilko. Tudi tasednji vrtovi so se razsvetlili. Povsod naokrog se je skozi listje slišal smeh in žvenket krožnikov. Sredi splošne zadrege se je oglasil Labas-kindre, zbirajoč v svojem spominu vse ostanke starih gimnazijskih teorij o delavčevih pravicah, bodočnosti naroda in diktaturi kapitala. Velik uspeh je doživel. Tovariši, ki so prišli, tla bi preživeli večer v njegovi družbi, so bili navdušeni nad njegovimi krepkimi in jasnimi besedami. Ti tovariši so bili oblečeni t delavske obleke in umazani ter utrujeni. S komolci so se naslanjali na mizo, v enem dušku zlivali vino vase in težko sopli, držeč v eni roki kozarec, v drugi pipo. Usta so si obrisali kar z rokavom, .lakec celo med »izpodletenei« ni nikdar videl takega obnašanja; sempatja ga je pretresla kakšna robata, prostaška beseda. Poleg tega niso govorili kot drugi ljudje, rabili so med sabo posebne izraze, ki so se dečku zdeli nizkotni in grdi. Stroj se je imenoval »bicikel«, delovodje »pritiskači« in slabi delavci »barabe«. — jnkec je pri tem delavskem omizju naenkrat postal silno žalosten Menjavali so se. prihajali in obhajali, ne da bi se kdo zmenil za njihov prihod ali odhod. Vsakemu prišlecu je Roudic brž ponudil stol, da se je vsedel, »Torej takle naj jaz postanem,« si je Ja-kec dejal ves obupan. t Kasneje ga je Roudic predstavil delovodji kovačnice, ki se je imenoval Lebeseam in pod čigar vodstvom bo Jakec pričel z učenjem. Ta Lebeseam je bil pravi kiklop in kosmat, da mu je brada segala do oči. Namrdnil se je, videč, ako gosposko je oblečen njegov bodoči vajenec in kako drobne in bele so njegove roke. Trina jstletni jakec je v resnici imel neka j ženskega v svojem obnašanju. Njegovi svetli lasje, ki so imeli nežne gube, čeprav so bili kratko ostriženi, ljubko vedenje, v katerem so se čutili materini prsti, bistroumnost in finesa, ki je vela iz njegove osebe, njegov prirojeni aristokratski značaj, ki je d'Argentona tako dražil, — vse to je v prostaškem okolju, v katerem je zdaj bil Jakec,postalo še bolj očitno. Lebeseam je menil, da je videti zeilo nežen in slaboten. »Oh! Utrujen je od potovanja in tudi obleka je kriva, da tako izgleda,« je odgovoril dobri Roudic. Nato se je obrnil k svoji ženi: »Klarisa, hlače in jopič je treba poiskati za vajenca... Slišiš, veš kaj, žena? Odpelji ga takoj v njegovo sobo. Otrok že kar spi in jutri mora ob petih vstati. Slišiš, mali! Točno ob petih te pokličem!« »Da, gospod Roudic.« Toda predno je odšel, se je še moral posloviti od Labassindrc-a, ki je hotel piti posebej na njegovo zdravje: >Na tvoje zdravje, moj stari Jakec, na zdravje kot delavcu! Otroci moji, povem vam, popolnoma od vas je odvisno, kdaj bo prišel dan, ko boste gospodarji sveta.« »Oh! Gospodarji sveta, kako lepo se to sliši,« je smeje dejal Roudic. »Zadovoljen bi bil, ko bi vedel, da bom imel na stara leta kje v zavetju za morjem majhno hišico in nekaj zemlje. Drugega sploh ne bi zahteval.« Medtem, ko so se oni pogovarjali, sta obe ženski spremili Jakca v hišo. Ta ni bila prostorna. Pritličje je bilo razdeljeno na dva prostora, od katerih se je eden imenoval »kamra« in ga je krasil fotelj in na kaminu por velikih školjk. Zgornji del hiše je bil prav tako raz- deljen. Stene niso imele nobenih tapet, le videlo se je, da so večkrat bile z apnom prebc-ljene. Velike postelje z baldahinom so imele stare perziiske zavese z rožnatimi, nežno pla-vimi okraski in krogijastiini resicami. V Zenai-dini sobi je postelja ležala po stari bretonski navadi v stenski odprtini. Potem je tam stala ,|c okovana omara iz rezljane hrastovine, svete podobe so bile obešene vsepovsod po stenah iu prav tako raznovrstni rožni venci, ki So dopolnjevali sobno opremo. V nekem kotu je španska stena z velikimi rožastimi ornamenti zakrivala lestvo, ki je vodila navzgor v vajen-čevo sobico. ^ »Tukaj jaz spim.« je dejala Zenaida. »I ti dečko, si zgoraj, prav nad mojo glavo Kar brez skrbi bodi. Trdno spim in ti lahko hodiš in ple-še^, kolikor te je volja.« Prižgala mu je veliko svetilko. Nato je voščil lahko noč in zlezel v svojo sobico, ki je bila prava podstrešna luknja Sonce je tako pripekalo nanjo, da so celo v tej nočni uri zidovi bili vroči in zrak sparjen io zadušljiv. Olfna ni bilo, pač pa ozka lina, ki sf je kot pokrov odpirala na streho in skozi katero se soba nikdar ni mogla dovolj prezračiti Res, rta se je Jakec v spalnici gimnazije Morotival navadil takih neprimernih bivališč Todj- tam jih je bilo vsaj več, skupaj so trpeli v nesreči. Tukaj ni nikogar — niti MAdoti-ja ni! Ta samotna podstrešna sobica se odpira samo v nelio, samo nebo se vidi, kot da bi bil na majhni ludjici sredi širnega morja. Deček je ogledoval poševni strop, v katerega se je že bil zadel s čelom in neko, s štirimi žebljički na zid pritrjeno sliko. Ogledoval jp tudi na postelji ležečo obleko, pripravljeno za njegov jutrišnji nastop, — široke modre platnene hlače in suknjič, ki je bil na ramah sešit z velikimi, močnimi šivi, da bodo lahko kljubovali vsem naporom rok. Ležala je na odeji tako gubasta, zanemarjena in slabotna, kot tla bi tam bil iztegnjen na smrt izmučen človek Jakec je pomislil: »To sem jaz! — Tak sem!« In medtem, ko se je Jakec vdajal tem žalostnim mislim, da n-.u je z vrta udarjalo na uho nerazločno razpravljanje pivcev, a iz spodnje sobe živahen prepir med Zenaido in njeno mačeho. Gla« mlade deklice se ni dobro razločil; bil je zamolkel in nizek kot moški Nasprotno je gospa Roudic govorila jasno in naglo. Solze so ji glas izčistile. »Oh. da bi vsaj odšel, da bi vsaj odšel.« jc vklikala tako vročično, du bi človek kaj takega pri njenem zaspanem značaju nikdar ne pričakoval. Tedaj se je Zenaidin strog in odločen glas omehčal. Poteiu sta se ženski objeli. A Labassindre je zdaj v uti zapel eno izmed tistih starih žalostnih romanc, ki jih delavci radi slišijo: Pluj, barčica lahno pluj k domačemu bregu! Nato se je ves zbor oglasil z zategnjenim glasom: Da, da. le znpojmo! Le dajmo, je vetrček mil... Jakec je čutil, da se v tem novem svetu nikdar ne bo mogel prav znajti. Strah ga je obšel. Zaslutil je, da so med njim in temi ljudmi velikanske razdalje, mostovi porušeni in prepadi nepremostljivi. Samo misel na svojo mamo ga je krepila in tolažila. Mati! Mislil je nanjo, ko je gledal skozi plavo štirikotno šipo na tisočere zlate točke. — t zvezdami posuto nebo Dolge je gledal V hišici je zavladila tišina in vse je spalo Nenidoma se je v njceovi bližini i/vil globok vzdih, tresoč se od ihtenja. Jakec je »poznal, da tudi gospa Roudic joka pri svojem oknu in da poleg njegove še neka druga duša trpi v tei leui noči. M res še nimate nove srečke dr javne razredne loterije ? Dne 11. oktobra 1.1. se prične 41. kolo Državne razredne loterije, tekom katerega bo zopet izžrebanih velikih in manjših dobitkov v skupni vrednosti dinarjev 65,000.000- Na vetji dobitek znaia dinarjev 3,200.000'— Kdor se hoče udeležiti tega novega plesa boginje Sreče, naj ae čimprej obrne 3 o naše hiše sreče Maribor. Gosposka 25 TELEFON ŠTEV. 20-97 kjer je na razpolago veliko Število novih srečk------ — — Bančne poslovalnice BEZJAK Bezjakove srečke so zadele v zadnjih letih med drugimi sledeče dobitke oziroma premije dinarjev 2,008.000— srelka Stev. €8.326 dinarjev 1,002.000- dinarjev 301.000.— dinarjev 301.000.— dinarjev 200.000.— dinarjev 100.000.— dinarjev 100.000.— dinarjev 100.000.— dinarjev 100.000.— dinarjev 100.000.— dinarjev 100.000.— srelka Stev. 59,S 71 srečka štev. 56.910 štev. 83.526 štev. 34.210 srečka štev/86.831 srečka štev. 86.834 štev. 7.336 štev. 77.664 štev. 77.696 štev. 4.638 srečka srečka srečka srečka srečka srečka in mnogo dobitkov po 80.000, 60.000, 50.000, 40.000, 35.000, 30.000 dinarjev itd. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Nori Sad, Split Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5% Dovoljuje kratkoročno kredit« v tekočem računu — Eskontlra trgovske menic« Not« vlog« naiajo Din 67,000.000— V r j i v i e bančne posle najkalantnej« DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000-- Posleljno perje Po Din 12-—, kemično čiščeno . , , , Din 14"— Perje od puranov, čehano po . . , , Din 25-— Cehano in kemično čiščeno . . . . , „ 87 — Na roko čehano in kemično čiščeno , , 59-— Mešano gosje, čehano „ 65-— Pol puh, beli............ „ 95'— Sivi gosji puh . . Din 120-—, prima „ 195'— Beli gosji puh 175"—,210—,280'—, labud puh360"— Vzorce brezplačno dobite pri f 11 Tk samo Glavni trg 24, Maribor SlTAJtM BREZPLAČEN POUK l/ IGRANJU. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN kATALOC.! MEiNEbHEROLDiiMARioRr' Konrad GoKogranc mestni stavbenik v Celju, Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Kurja očesa ^lajboljte sredstvo proti kurjim jčesom je mast CLAVEN. Dobite t ekarnab, drogerijah ali naravnost z tvorniea in glavnega skladišči VI. Hrn|ak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl Zaliltnl Kako se bo kontala sedanja vojna 111 Originalna NOSTRADAMUSOVA prerokovanja dobite takoj, ako pošljete din 8'— v znamkah na naslov: Taj-novitosti života — Zagreb, poštanski pretlnac 140 2404-61000 Elastični, kot pero lahki čevlji za telovadbo. Izdelani so ii tankega finega usnja. Otroški Din 29'— ženski Din 39*—< moški Din 49'— 2106-66149 Novi model i* ameriške zbirke. Odprti čevlji i* semiša, kombinirani s lakom. 2560-56 Kot pero lahki čeveljčki za male otro-čičke. Izdelani so iz klobučerine. Od št. 19 do 22 Din 25-— Od št. 23 do 25-5 Din 29 — 7225-44 Topli copati za doma, iz mehke, karirane klobtičevine z usnjenimi podplati in klobu-čevinastimi vmesnimi podplati. 5461-44801 Otroški čeveljčki ii rjavega mehkega usnja, široke in udobne oblike. Podplati so iz usnja. Od št. 19 do 26 Din 69 — 2605-66207 Moderni ženski čevlji iz boksa, kombinirani s krokodilovim usnjem. Delamo jih v črni, rumeni in modri barvi. 3505-9552 Lahni hišni copati ii klobučerine, okrašeni s pentljo, z lahkimi usnjenimi podplati. 6922-44609 Trpežni otroški čevlji iz finega boksa i 7117-42 Udobni hišni copati i i volnenega dubla. Gospodi po napornem delu za odmor doma zelo potrebni. usnjatimi podplati in usnjatimi petami. 2445-6535 Od št. 27 do 30 Din 79-— „ Lahki čevlji iz diftina z lakastimi kapicami, "" ' ">— ■ * usnjenimi podplati in srednje visokimi Od št. 30-5 do 34 Din 99"-Od št. 34 5 do 39 Din 129' petami. 9929-64629 Blegantni moški čevlji ii finega črnega ali rjavega boksa, z usnjenimi na okvir šiva-nimi podplati in usnjenimi petami. 6962-44621 Trpežni, močni čevlji iz boksa za dečke, t usnjenimi podplati in petami Od št. 27 do 30 Din 79 -Od št. 30 5 do 34 Din 99 — Od št. 34'5 do 39 Din 129 — 2135-6522 Ženski čevlji iz diftina s srednje visokimi zikom1' nar<" S° okrašeni * l&kastim je- 2945-64637 Močni ženski čevlji iz boksa z usnjenimi podplati in petami. »979-64727 Visoki moški čevlji ii boksa « močnimi, na okvir sivanimi usnjenimi podplati in usnjenimi petami. 1 1934-44646 Zelo močni deški čevlji iz boksa r Širokimi petami in na okvir Šivanimi usnjenimi podplati. Od št. 34-5 do 39 Din 149-— Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Krampi* Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor CentiJ