14. Mika. O LJubljani, v tore«, 19. Januvorja 1909. XLI1. leto.
.Slovenski Narod** velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.........K 24- -
pol leta........., 12 —
četrt leta ......... „   6 —
na mesec........„   2 -
v upravništvu prejeman:
celo leto.........K 22 —
pol leta........., 11*—
četrt leta.........,   5 50
na mesec........„   190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ure<hiiN(vu; Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), leiefon mt. 3-1.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravntStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
.IVaroilim i» ukiiriia •* telrfoii mt. HS.
„Slovenski Narod4 za Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 25—
pol leta.........„ 13 —
četrt leta.........* 650
na mesec.........„   2 30
velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto.........K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. IJpratnlittoi Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telef«»u ril. S&.
Deželni zbor kranjski.
Seja dne 16. prosinca.
Deželni glavar otvori sejo ob 11. uri 5 minut.
K besedi se oglasi v formalnem ozira poslanec dr. Tri 11 er v zadevi svojega nujnega predloga zaradi regulacije učiteljskih plač, Ivi tudi v današnji seji ni prišel na dnevni red, dasiravno se je stvar že obravnavala v odseku. Ni mu za formo, kako se izvrši, temveč edino le stvar samo, ki je gotovo v rokaJi S. L. S. in s«-brez njenega pri voljenja ne tla izvesti. Narodno - napredna stranka stvari ne bo opustila iz vidika, dokler se popolnoma ne uredi. Gospod deželni glavar naj pojasni, zakaj od-sekovo poročilo ni prišlo na dnevni red, in kdaj pride.
Dr. Krek kot poročevalec pojasni, da ima on poročilo v tej stvari, da pa je zapisnikar finančnega odseka najbrž pozabil zabeležiti sklep, in tako glavar ni dobil obvestila ter ni mogel postaviti stvari na dnevni red.
De že in.i glavar pripominja, da je postopal popolnoma pravilno, kajti od odseka ni dobil nika-kega poročila. Sicer pa je bil predlog tudi drugače formuliran, kakor drugi nujni predlogi, v katerih je bila zahteva, da odseki poročajo tekom 24 ali 48 ur, dočiin je ta predlog zahteval poročilo tekati lega zasedanja, ki se ne konča z današnjo sejo.
Dr. Ž i t ni k predlaga, da se stvar reši še danes, dasiravno ni :ia dnevnem redu^ (Dr. SJusters jču ta predlog ni bil všeč.)
Zapisnik zadnje seje se prečita in brez ugovora odobri.
Poslanec L e n a r č i č s<* je opr »-stil vsled nujniJi poslov.
Deželni glavar naznani, da se je v prejšnji seji pozabilo glasovati o dveh resolucijah, in sicer o resoluciji, ki zahteva od države pomoči v svrho saniranja deželnih financ in pa o resoluciji poslanca Vil f a n a na ustanovitev nadsodišča v Lju hI Jani za Kranjsko ter slovenski del Štajerskega in Koroškega, do ustanovitve pa razdelitev graškega nad sod i-šča v slovenski in nemški oddelek.
Resoluciji se sprejmete, prva soglasno, druga pa s slovenskimi glasovi.
Deželna pridobninska komisija.
Di*.   Š u s t e i- š i č   opozarja, da je treba ustanoviti volilni  modus. V
LISTEK.
Leposlovne bnitte.
(Ivan Cankar: Za križem. Zabavna   knjižniea. — Knezova knjižnica. — Veli Jože).
Slovenci snio jako marljivi odjemalci nemških knjig m časopisov. Sicer imamo troje leposlovnih listov in tudi naša založništva izdajajo vse več knjig, toda leposlovni listi imajo malo naročnikov in še manj čitateljev, knjige pa redkokdo kupnje. Za nemške časopise in knjige izdajo Slovenci gotovo teto za letom stokrat več denarja kakor za slovenske.
Kaj je temu vzrok?
V prvi vrsti pač to, da imamo prav malo beletristike v- ožjem pomenu te besede; malo knjig in spisov, ki bi j i Ji človek čital za zabavo in kratkočasje. Za uživanje umotvorov je treba duševne dispozicije. Človek, ki ima svoje delo, ki ima skrbi s svojim poklicem in z rodbino, ki se mora celo boriti za vsakdanji kruh, tak človek pač ni razpoložen, da bi se mogel poglobiti v umotvore in imeti od čitanja duševno naslado.
S knjigo je istotako, kakor z gledališčem. Naj bodo prijatelji umetnosti se tako ogorčeni, dejstvo ostane
tem pogledu daje navodila § 19. državnega zakona z dne 27. oktobra 1896, ki pravi, da naj se pri volitvi ozira po možnosti na štiri davčne razrede.
Izvoljeni so bili kot č lani komisije: Anton Kobi v Borovnici, Alojzij Pavlin v Podbrezju in Anton Belec v Št. Vidu nad Ljubljano; za namestnika pa: France D e m š a r s Orešnjice in Karel Pollak iz Ljubljane.
Deželna prizivna dohodninska komisija.
Dr. Šusteršič pripominja, da je dosedaj volila vsaka kurija dva člana v to komisijo, plenum zbornice pa dva člana. To se bo moralo v bodoče izpremeniti, kajti če bi kurije volile po dva zastopnika, potem ne ostane za plenum nič, ker je k starini kurijam prišla nova, splošna in deželni zbor voli samo 8 članov. V prihodnje bo S. L. S. predlagal:«, da se volilni modus spremeni v toliko, da bo volila vsaka kurija le enega člana, plenum pa štiri. Danes naj se voli po starem načinu, kakor leta 1905. — Sprejeto.
Iz veleposestva je bil izvoljen baron \V u r z b a c h , namestnikom pa baron Born; mestna kurija je volila samo namestnika: Josipa Turka; kmečka kurija: kanonika Andreja Kalana, muncstnikj pa Janeza K u r a 1 t a v Mavčičah; ceia zbomiea je volila Alojzija Koš a -k a z Grosupljega in Janeza D i m -n i k a iz Jarš.
Reorganizacija deželnih uradov.
Poročevalec dr. S u s t e r š i č izvaja: Namen deželnih uradov je služiti ljudstvu, zato se mora skrbeli za to, da bodo deželni uradi v najpopolnejši meri zadoščevali svoje dolžnosti. Ako se uradnikom, ki bodo vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, zvišajo plače, bodo seveda uradniki dražji, ali cenejši bodo zato, ker bodo vestno vršili svoje dolžnosti in dosegali svoj smoter. Deželni uradi stanejo sedaj deželo 80.000 K, i>otem jo bodo stali 185.000 K, oziroma okroglo 200.000 K. Reorganizacija uradov se mora izvršiti, kajti ljudstvo zahteva več, nego samo lepe be-secle, zahteva rednega in dobrega dela.
Reforme, katere predlaga odsek, obsegajo tri stvari: 1. izpr^mem-bo opravil n i ka deželnega odbore, 2. izpremem bo službene pragmatike in '.]. reorganizacijo deželnih iirado* v ožjem smislu.
t S
Najnujnejše je potrebna izpre-memba opravilnika deželnega odbora, ki naj bi razbremenila deželni odbor raznih nepotrebnih formalnosti. Sedanji opravilnik je še iz ieta 1868., je torej popolnoma zastarei in ga je treba prilagoditi današnjim razmeram.Najnujnejša je izpremem-ba § 9., ki določa, da mora deželni glavar podpisati vsak papir, ki gre iz deželnega odbora. To je nepotrebno. Glavar naj podpisuje samo najvažnejše stvari, druge stvari naj podpisuje referent ali kak uradnik. Pri raznih opravilih je kolegijalno obravnavanje zadt>ve nepotrebno in tudi cirkulacija. S tem se izgubi mnogo časa. Take stvari )iaj rešuje vsak odbornik sarn v svojem delokrogu. § 20. je zelo nejasen, kajti ne določuje natančno, kako naj postopa glavar ali njegov namestnik pri glasovanju, ali naj se ga udeležuje vedno brez razločka, ali pa naj glasuje le tedaj, kadar je na obeh straneh enako število glasov. Ta določba se izpremeni tako, da glavar oziroma njegov namestnik edino le dirimira v slučaju enakega števila glasov.
V službeni pragmatiki na.t se predvsem izpremeni te dve točki. Prva je način razpisovanja služb. Dosedaj je veljalo, da se je morala razpisati vsaka tudi najmanjša služba v uradnem listu. Spremeni naj se to v toliko, da se prepušča deželnemu odboru samemu, da določi način raz pisa, ali jo razpiše v listih, ali pa se omeji na interni razpis. S tem se prihranijo marsikateremu prosilcu stroški prošnje, ker ga razpis v listih ne bo zapeljal, da bi prosil za službo, katere gotovo ne dobi, ker jo dobi že kak deželni nastavljenec. Orta naj se v dragi vrsti določba § 32., kateri določa, da sme deželni odbor le (cdaj sklepati o personalnih zadevah, če so navzoči vsi odborniki, kajti večkrat se mora sklepati > kaki nujni zadevi, kar bi pa bilo nemogoče, ako je kak odbornik zadržan udeležiti se seje.
Reorganizacija   deželnih uradov
naj se izvrši po sledečih načelih. Osobje se razdeli po gotovih Jeparte-mentih. Deželni glavar mora imeti svoj prezidijalni urad, kateremu je na čelu ravnatelj deželnih uradov. Vsak deželni odbornik (referent) imej svoj depfirtement, kateremu je na čelu koneeptni uradnik. Tem de-partementom so prideljene. poleg konceptnih tudi pisarniške moči. Vsak deželni odbornik imej za koncept in manipulacijo svoj urad., kajti
sicer se ne more zahtevati od deželnega odbornika odgovornosti za njegovo delo, kar pa mora biti in je nemogoče, ako nima dodeljenega aparata^ ki točno deluje. Ustanove se tudi posebni strokovni departementi, kakor stavbni itd. Popolnoma nov je deželno-kulturni urad.
Službeni prejemki deželnih uradnikov in uslužbencev so se že s sklepom deželnega zbora z dne 28. septembra 1898 uredili tako, da odgovarjajo onim državnih uradnikov in uslužbencev. Vsekako je treba gledati na to, da imamo najboljše inoči, a te je treba tudi dobro plačati, ne pa da bi sprejemali ljudi, ki iz raznih vzrokov ne morejo do državne službe. Status se mora urediti tako, da bo avanzma v deželni službi boljši, kakor v državni, da bomo jMaem imeli zadovoljne uradnike.
Službena doba se določi na 35 let. Vendar pa velja za sluge določba, da se ne sprejmejo v deželno službo pred 25. letom.
Aktivitetna doklada bodi enaka kakor ona državnih uradnikov, pa z razliko, da se izplačuje v trimesečnih obrokih, četrtletno, koncem januarja, aprila, julija in oktobra, da dobi tako značaj stanarine. To bo gotovo bolje nego v državni službi.
Za tajništvo je treba več konceptnih moči. Sprejeti pa je neba tudi nekatere strokovne moči.
Osobito je treba namestiti zdravnika kot deželnega zdravstvenega nadzornika, ki bo imel referat v vseh zdravstvenih zadevah, ki spadajo v delokrog deželnih dobrodelnih zavodov in zdravstvenih okrožij.
Namestiti je treba vs<ij enega f i n a n č n c g a j u r i s t a kot strokovnjaka, zato pa je nepotreben deželni knjigovodja, katerega posel se prideli finančnemu juristu, ki \h> obenem šef finančnega Jepnr tementa.
Pomnoži se status deželnega stavbinskega urada. Treba je 20 novih inženirjev in 4 praktikantov.
V deželnem kulturnem uradu je treba 4 teoretično izobraženih in dveh upravnih uradnikov.
V deželni bolnici je treba pomnožiti število primari je v in sekun-darijev. Sedaj so 4 primariji in en začasen, 4 sekundariji in «J asistenti. Treba je pa 5 pri mari je v poleg začasnega, 8 sekundarijev in dva asistenta. Nekateri primari j i imajo posebne doklade. Tega ne moremo odpraviti, pač pa se določi, da v bodoče brezpogojno   odpade   podelitev takih
vendar, da od dela utrujen človek ne mara v gledališču gledati resnih iger, nego obiskuje kvečjemu zabavne predstave.
Velika večina naših pisateljev stremi za najvišjimi cilji umetnosti, beletristike pa goje samo politični časopisi. In ker bodo ljudje vedno raje segali po beletristiki kakor po umotvorih, zato se tudi leposlovne knjige pri nas tako slabo prodajajo in imajo leposlovni listi tako malo odjemalcev in čitateljev, dočim politični časopisi prav zaradi listkov vse bolj prosperirajo. »Slovencu« so Sherlock Holmesove detektivne povesti pridobile več čitateljev, kakor vsi politični članki skupaj.
Leposlovne knjige, ki jih danes priporočamo slovenskemu občinstvu, spadajo vse v kategorijo literarnih umotvorov, med njimi je celo nekaj spisov trajne in resnične umetniške vrednosti.
Cankarjeva knjiga »Za križem«, kateri je risal Henrik Smrekar naslovno risbo, obsega štirinajst deloma že objavljenih, deloma še neobjavljenih spisov. Pesniške vizije so to. Kompas Cankarjeve duše kaže vedno na bolest in že skupni naslov kaže, kakega značaja so ti njegovi spisi. Refleksija je Cankarjevi duši zvesta družica in daje njegovi fantaziji peruti. Odkar je prišel Cankar v stik z delavstvom in je kolikor toliko spoznal krivice in konsekvence
sedanjega krutega socialnega stanja, se je v mnogih ozirih poglobil. Tme-vanje vse človeške bede ga je navdalo z neskončno žalostjo, ki poraja v njem nove misli in nova čuvstva, katerim zna dajati dovršenega umetniškega izraza. Njegova knjiga je krasna po vsebini in po svojem slogu.
Ravno tako pristno, v vsakem oziru prav Cankarjevo delo je povest »Novo življenje«, ki je izšla v letošnjem snopiču Knezove knjižnice, ki jo izdaja »Slovenska Matica«. Čudovito lepe in nežne so vse te povesti in pisane v nedosežnern jeziku. Toda človek se ne more ubraniti vtiska, da je vse to že slišal, da je Cankar zdaj na goslih zasviral, kar je bil že prej igral na klavirju.
Poleg Cankarjeve povesti »Novo življenje« obsega »Knezova knjižnica« še zanimivo študijo o Vatrosla-vu Jagiču, izpod peresa dr. Janka Šlebingerja in Cvetka Golarja povest »Dve nevesti«.
Gol ar je med mlajšimi pisatelji gotovo eden najbolj simpatičnih. Ni tako izrazita, tako markantna individualnost kakor Cankar, a ljubezniv in zelo prikupen novelist bogate fantazije in prijetnega pripovedovanja.
»Zabavna knjižnica«, ki jo je izdala »Slovenska Matica«, obsega troje novel Milana Puglja in dramo v štirih dejanjih »Amerikanci«, ki jo je spisala Zofka Kveder-Jelovšek.
Dokler ne pride gledališka igra na oder, je čisto nemogoče, izreči o njej kako sodbo. »Amerikanci« so pri čitanju zanimivi in napravijo vtisk, da so resnično dramatično delo. Upa-mo, da pride igra kmalu na oder-.
Milan Pugelj je vrstnik (Šolarjev in ž njim v duševnem sorodstvu. V lepem, skrbno izpiljenem jeziku pripoveduje ljubeznive dogodke, kakor Golar zna tudi Pugelj vse plasti eno naslikati, kakor Golar se vedno ozira ne samo na štimungo, ki je Cankarju vse. nego tudi na pravila pripovedovalne umetnosti. Tiste sugestivne sile, ki jo ima Cankar, pa ne premore ne Golar, ne Pugelj.
»Veli Jože« je v hrvaškem jeziku spisana povest. Posneta je po ja ko originalni narodni pripovedki, a pisatelj, Vladimir Nazor, je ni samo literarično priredil, nego ji dal s*m bolističen značaj. Povest se lepo čita in je vseskoz zanimiva. Ilustriral je to delo prof. Saša Šaritel, tako odlično, da je vzbudil s temi ilustracijami občno pozornost vseh za upodabljajočo umetnost zaniinajočih se krogov.
V »Matičinih« publikacijah so tudi letos obelodanjeni sami krajši spisi. Same slike, perorisi, novelice. Tako se godi že več let. Vzrok je baje ta, da oče »Matica«, naj pridejo do besede vsi mlajši pisatelji. Pravi vzrok pa iitegne biti ta, da nima nobenega večjega dela na razpolaganje
dnklad. Primarijev ni mogoče uvrstiti v kak plačilen razred. Višje plače se jim ne more dati, v nizek plačilni razred se jih pa nemore uvrstiti. Torej niso uvrščeni v nikal: plačilni razred se jih pa ne more in rsti-primarijat temelj za privatno prakso. Znatno pa je zvišati plače se-kundarijem.
Upravo bolnice je smatrati za ekspozituro deželnega knjigovodstvu in torej ni treba posebnega urada, zato odpade mesto upravitelja ali uadupruv itelja. (stanovi se pa mesto deželnega ekonoma, ki bo upravljal gospodarske posle v<M*h deželnih poslopij itd.
Prosekture ni mogoče ustanoviti, ker je tu treba, da da tudi država svoj prispevek. Će bi se /e sistem izi-rala po deželi, potem bi država ne dala nikakega prispevka.
V blaznici sta sistemiziruna dva ordinarija v IV. plačilnem razredu; vodja ima 1000 K funkcijske doklade.
Zdravnik in učitelj v prisilni delavnici se nista sprejela v status.
Oddelek za korigende se reorga-nizuje tako, da bo obenem vzgojeva-lišče za pokvarjeno mladino, ki 86 sedaj v tem zavodu bolj pokvari, kakor pa poboljša.
iz reorganizacije je vzeta deželna kmetijska šola na Grmu. Odsek se tu ni mogel zediniti. Nekateri zahtevajo samo zimske tečaje, drugo polovico leta naj bi pa učitelji delovali kot potovalni učitelji. Dokler se stvar definitivno ne reši, se določi nradništvu 20V<r  draginjska doklada.
K vsem tem predlaganim izpre-niembain je odsek stavil primerne resolucije. Najvažnejša pa je prva, ki zahteva, da naj se sicer navedene nove službe sistemizirajo, a popolni-jo naj se le tedaj, kadar bo resnična potreba za to. Deželnemu odboru se prepusti v tem popolnoma proste roke, ali kakor je to zaupanje veliko, tako ostra bo potem tudi kritika.
Deželni uradi.
Za uradništvo se določi 8 plačilnih razredov,ki odgovarjaj') V\ do XI. činovnemu razredu državnih uradnikov. II. plačilni razred stoji v sredi med V. in VI. čiuovuim razredom državnih uradnikov. Ustanove se sledeča uradniška mesta
Deželno tajništvo: 1 ravnatelj deželnih uradov, 1 podravnatelj, H deželni svetniki, 4. tajniki 1. reda, 4 tajniki 2. reda, 4 komisarji. .'5 konci pisti,  1  koneeptni praktikant.
in da je vsled tega prisiljena, objavljati krajše spise.
Nam pa se zdi, da je prav »Matica« poklicana pred vsemi drugimi založniki, izdajati večja leposlovna dela. Kratke spise spravijo naši pisatelji prav lahko pod streho, kadar hočejo. Z večjimi deli pa je težava in večjih del danes Se skoro ne more nihče <lrugi zalagati kakor »Matica«.
Nekaj ozirov na želje in potre be občinstva mora imeti tudi »Matica«. Med knjigami, ki jih je »Matica« letos izdala, jih j«' prav malo, ki hodo zanimale širše kroge. V prvi vrsti segajo ljudje vendar le po leposlovnih spisih. Trubarjev zl>ornik, Kamniške planine, narodne pesmi to so pač knjige le za strokovnjake. LejK>slovne knjige pa obsegajo premalo zabavnega čtiva.
Morda bi ne bilo napačno, ko bi Matica« določila, tla se podeli nagrada iz Jurčič - Tomšičeve ustanove samo večjim pripovednim spisom. Vsaj eno večje to je, kakih dvajset tiskanih pol obsežno delo naj bi »Ma tica« izdala vsako leto. S tem bi si najlaglje pridobila novih članov. Ljudem navsezadnje ni zameriti, če se ne zanimajo za »Matico« v tisti meri, kakor bi zaslužila in kakor bi bilo potrebno, ker jim podaja premalo zabavnega leposlovnega čtiva,
R.
Deželni stavbinski urad: 1 stav binski nadsvetnik, 2 sta v bi uska svetnika, 5 nadinženirjev, 6 inženirjev, 6 adjunktov, 1 pisarniški asistent, 4 praktikanti.
Deželni kulturni urad:   1 dežel- i no-kulturni   nadzornik,   2 travniška \ mojstra, 3 mesta VI. oziroma VII. plačilnega razreda.
Knjigovodstvo, blagajna in upraviteljst vo: 4 službena mesta V., 6 VI., 8 VII., 8 VIII. činovnega razreda in 4 praktikanti.
Deželno pomožni urad: 1 pisarniški načelnik, 2 pisarniška adjun-kta, 2 pisarniška ofieijala I. in 3 II. reda, 1 praktikant.
Zdravstvo: Deželna b ol n i -ca: 5 primarijev, 1 začasni priniarij, 2 asistenta, 8 sekundari jev; 1 strojnik. B 1 a z n i c a na Studencu: 2 ordinarija.
Prisilna delavnica: 1 ravnatelj. 1 kontrolor, 1 adjukt, 1 kurat.
Deželni muzej: 1 kurator, 1 asistent.
Nadzorništvo   deželnih   dok l ad:
1 nadzornik, 2 revidenta.
Kmetijska šola na Ormu: 1 ravnatelj, 1 adjuukt, 1 učitelj.
Uradni sluge: Število definitivnih slug za deželni odbor, deželne urade in deželne zavode se določi na 17 V kategorijo slug spadajo tudi nadpazniki in pazniki prisilne delav-nce. Nadpazniki dobe naslov >pod-uradniki«. Stalnega pazniškega osob-ja je: 2 nadpaznika, 30 stalnih paznikov. Stalno nameščeni sluge dobivajo 1. plačo, 2. aktivitetno doklado, 3. starostno doklado, 4. užitek službene obleke. Vsak na novo sprejeti paznik mora vsaj dve leti provizori-čno služiti, predno se stalno nastavi. Plače znašajo na leto za podu radnike, služabnike in paznike: podurad-ziik: 1. plačilne stopnje 1000, 2. 1080. S. 1160, 4. 1240, 5. 1329, 6. 1400. 7. 1480, 8. 15o0, 9. 1G40 in 10. 1800 K. Za služabnike in paznike: 1. plačilna stopnja: 900, 2. 970, 3. 1040, 4. 1U0, 5. 1180, 6. 1250, 7. 1320, 8. 1390, 9. 1460,10. 1530 in 11. 1600 K. Pomikanje na višjo stopnjo se vrši vedno po vsakih treh letih. Po štirih na najvišji plačilni stopnji dosluženih službenih letih se prizna uslužbencem starostna doklada, ki znaša 100 kron na leto. Po preteku daljnih štirih službenih let se prizna uslužbencem daljna starostna doklata v isti meri.
Aktivitetna doklada znaša za vse stalno nameščeno služabniško osobje 35 ' od vsakokratne plače. Aktivitetna doklada se izplačuje v trimesečnih obrokih, in sicer zadnjega dne meseca januarja, aprila, julija in oktobra. Kdor ima naturalno stanovanje, se mu od aktivitetue do-klade odračuna polovica, Aktivitetna doklada se ne skrajša, če se odka-že služabniku prosto stanovanje iz službenih oz i rov.
Šola na Grmu: Hišnik dobi na leto 900, upravnik 1200, sadjar 100, vrtnar 1000 in vinscak 840 K. Šolski babici se zviša plača na 1000 kron. aktivitetna doklada pa na 1000 kron. Pomožna babica dobi plačo 800 K.
Pisarniško osobje. V kategorijo pisarniškega pomožnega osobja spadajo: pisarniški oficijanti in pisarniški pomočniki. Plače pisarniških ofi-cijantov se določajo: od 3—6 let 900, od 6—10 1020, od 10—14 1140, od 14__18 1260, od 18—22 1380, od 22 do 26 1500, od 26—30 1620 in čez 30 let 1740 K. Aktivitetna doklada se določi s 360 K letno.
Ko izjavi grof M a r g h e r i , da bodo tudi Nemci glasovali za ta predloge, predlaga posL G a n g 1 sprejem en bloc, kar se tudi zgodi.
Tajna seja.
Nato se je vršila tajna seja, v kateri so se izvršila razna imenovanja, kakor smo že poročal] v sobotni številki.
Pospeševanje obrti.
V imenu obrtnega odseka poroča poslanec dr. Žitnik v smislu tozadevnega nujnega predloga. Ustanovi naj se deželni ohrtno-pospeše-valni urad, kateremu je namen vsestransko podpirati obrt, ki bo skrbel za podporo obrtnikom in tudi za letne doneske. Deželni odbor naj odpošlje v obrtni svet, ki naj se tudi ustanovi, primerno število Svojih zastopnikov. Poskrbi naj se za zmožnega vodjo urada. Ustanovi naj se tudi obrtni muzej. Vse tozadevne načrte naj izdela deželni odbor in naj .jih predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.
Obrtno sodišče.
Poslanec dr. T r i 1 1 e r: Visoka zbornica! V dolžnost si štejem, da spravim v razgovor pri tej priliki eno najvažnejših panog moderne ju-stice, to je obrtno sodstvo. Vsakdanje izkušnje v središčih količkaj živahnega obrt.gibanja dokazuje-jo,da je praksa rednih sodišč cesto odpoveduje v vprašanjih obrtnega učnega in mezdnega razmerja. Pri takih sporih treba je aktivnega sodelovanja delodajalcev in delojemalcev pri sodstvu. — Napredneje države so to -že zdavna  uvidevale  m  zlasti na
Francoskem poznali so obrtna sodi- ? šča že leta 1806. Sledila so potem nemška mesta ob Ren i, Belgija in Pruska (1845.) Avstrija je u peljala prva obrtna sodišča leta 1869., a le za tovarniške obrate, toda dejanski napredek zabeležiti nam je stoprav z zakonom iz leta 1896., ki je stopi! v moč s 1. julijem 1898.
Od tacaš se ustanavljajo v vseh večjih obrtnih centrih obrtna sodišča, drugo za drugim. Tako zadnje sele pred par meseci v Trstu. Kakor znano, obstoja vsako tako obrtno sodišče iz učenega sodnika kot predsednika in IX) enega izvoljenca delodajalcev in delojemalcev kot prised-nikov. Tudi v Ljubljani se že zdavna pojavlja klic po obrtnem sodišču. Naglašala se je ta potreba na različni strokovnih shodih, in ker se je pokazalo, da je vlada naklonjena tej ideji, izrekla se je tudi trgovska obrtna zbornica s posebno, obširno promemorijo za ustanovitev obrtnega sodišča za Ljubljano in okolico. In če se ne motim, potrdil je tej potrebi tudi že naš slavni deželni odbor.
Skratka, stvar je dozorela že v toliko, da je justična uprava vprašala mestni magistrat, je-li bi bila ista občina pripravljena, skrbeti na svoje stroške za prostore obrtnemu sodišču, ter mu je proponirala, da da mestu v to svrho primerne prostore v justični palači sami. Mestna občina je rade volje pritrdila tej propoziciji in s tem je morala biti ustanovitev c. kr. obrtnega sodišča gotova stvar.
Znamenja pa kažejo, da temu žal ni tako in da je cela zadeva menda obtičala v kakem c. kr. arhivu. In v svrho, da jo izvabimo od tod in da pospešimo končno ustanovitev tega prepotrebnega posebnega sodišča, moram se priporočiti vam, da sprejmete sledečo resolucijo:
Visoki deželni zbor skleni:
1. »Za nujno in neodložno potrebo smatra deželni zbor ustanovitev c. kr. obrtnega sodišča za Ljubljano in okolico.
2. Visoka c. kr. deželna vlada se poživlja, da ustanovitev tega sodišča čim najbolj mogoče pospeši.« (Odobravanje) .
Baron S c h w e g e 1 se izjavi za odsekove predloge in dr. Trillerjevo resolucijo.
Poslanec dr. Krek pripomni, da se je deželni zbor bavil že leta 1899. z ustanovitvijo obrtnega sodišča. Že tedaj je deželni zbor sklenil tako resolucijo. Obrtno sodišče je v resnici nujno potrebno, ker je pravzaprav tudi legislatura v obrtnih zadevah onemogočena brez takih sodišč, ker se opira na razsodbe sodišč v obrtnih zadevah, a te se pri sedanjih sodiščih tako izpreminjajo, da ni nanje mogoče ničesar zgraditi. Ljudje nimajo v navadna sodišča v obrtnih zadevah več zaupanja. Ker je stvar torej ne samo v interesu obrtnikov, temveč tudi v interesu zakonodaje, ponavljam resolucijo deželnega zbora na visoko c. kr. vlado iz leta 1899. s spremembo, da se »visoka« črta.
Odsekovi predlogi ter resoluciji dr. Trillerjeva in dr. Krekova se nato, ko se jim je priključil tudi poročevalec, sprejmejo soglasno.
Poprava cest.
Y tozadevnem nujnem predlogu poslanca dr. L a m pe t a je poročal posl. Pogačnik, ki je predlagal v imenu finančnega odseka, da se deželni odbor pooblasti, da sme dovoliti za posebno nujne nove gradnje, preložitve in poprave deželnih, okrajnih in občinskih cest, za katere so načrti in proračuni že izdelani, primeren prispevek in ga tudi izplačati, pokrit pa mora biti ves ostali del stroškov. Za deželne ceste se sme dovoliti najvišji prispevek 50%, za okrajne pa 33% vseh stroškov. Potrebne vsote sme vzeti deželni odbor od flesetm ili jonskega posojila.
Krajevni napisi.
K besedi se oglasi deželni poslanec Ciril P i r c:
Visoka zbornica!
Dovoljena naj mi bo kratka beseda o neki nujni zadevi, o kateri radi pozne ure včeraj nisem hotel spregovoriti in ki ni v neposredni zvezi s predmetom, stoječim na dnevnem redu, a vendar po svojem bistvu spada semkaj. V mislih imam krajevne napise, takozvane vaške table.
Če je žvenketanje ljubljanskih šip odmevalo gori od nemškega morja pa doli do nemškega otočka kočevskega, potem se pač ne srnemo čuditi, ako je po nedolžnem prelita slovenska kri v Ljubljani vzdramila celo pohlevnega Slovenca. Vzbudila se je narodna zavest, zamrla vsled večletnega medsebojnega boja in mogočno je vzplamtel narodni ponos, pojavljajoč se osobito na ta način, da se je ljudska volja obrnila predvsem zoper vidne znake zapostavljanja slovenskega naroda.
Dosedaj so imeli krajevni odbori pravico določevati o napisih na krajevnih  tablah.   Tako je bilo dotlej,
dokler se ni poljubilo naši vladi uvesti nekaj novega.
Glede krajevnih tabel obstoji državni zakon z dne 29. marca 1869, drž. zak. št. 67, glasom katerega morajo biti pri vhodu in izhodu vsakega kraja na občinske stroške nameščene krajevne table. Kranjska deželna vlada pa je z dne 18. Oktobra 1892. leta, št. 2092, izdala neki ukaz, po katerem bi morali biti napisi na krajevnih tablah dvojezični. Od tedaj naprej datirajo pri nas krajevni napisi v lepi slovenščini in spakedra-ni nemščini.
Ne bavil bi se s tem ukazom, da ni naravnost v nasprotju s § 9. omenjene postave, ki ne določa nikake dvojezičnosti. In tudi res ni dosedaj nobena deželna vlada razen Kranjske porabila omenjenega zakona, da bi izdala enak ali podoben ukaz, da-siravno je ta zakon že praznoval svojo štiridesetletnico. Praksa je tudi v vseh drugih dvojezičnih deželah popolnoma drugačna, kakor pa na Kranjskem.
Tako na primer na Tirolskem in Češkem ni najti drugačnih krajevnih napisov, kakor edino le enoje-zične. Dvojezični se najdejo na Češkem samo izjemoma. Isto je tudi na Primorskem. Po kranjskem zgledu bi morali biti na Primorskem krajevni napisi v štirih jezikih, slovenskem, hrvatskem, italijanskem in nemškem. Na Štajerskem se že začne bagateliziranje slovenščine. Na Zgornjem Štajerskem so samo nemški napisi, enako tudi v mariborskem okraju, potem so pa daljo proti jugu ali dvojezični ali pa tudi samo slovenski. Ali tu ni nikdar vlada zahtevala odpravo sam oslo venski h napisov, nikdar komandirala dvojezičnosti. Na Koroškem se seveda najde samo nemški napisi celo v popolnoma slovenskih krajih. Vendar se pa tudi tu, kakor tudi drugod nikjer, ni vlada vtikala v določevanje jezika na krajevnih tablah, temveč odločujejo v tem občine same. Vlada samo razsoja tozadevne prepire in ima skrbeti za to,da so napisi napravljeni v deželi navadnem jeziku. Ce bi se tudi drugod postavila vlada na tako stališče, kakor pri nas, potem bi morali biti na primer na Tirolskem tudi povsod napisi v nemškem in italijanskem, na Češkem pa v češkem in nemškem jeziku. Vsak pameten človek bo pa smatral kaj takega za veliko nesmisel, kakor je tudi na Kranjskem dvojezičnost velikanska budal ost!  (Pritrjevanje!)
Zakon je bil publiciran za celo državo, a nikjer se ni tolmačil tako, kakor na Kranjskem, kar je v resnici značilno. Ako na Kranjskem všte-jemo Kočevce,lahko vsak na prste izračuna, da je v celi deželi potem komaj še en odstotek Nemcev, a vzlic temu je vlada zaukazala dvojezične napise.
Pri tem pa niso vodili vlade kaki strašni, temveč navadni politični nagibi. Vlada hoče dvojezične napise samo zato, da vtisne naši kranjski deželi pečat dvojezičnosti, da zada udarec enotnemu slovenskemu značaju dežele. Najboljši dokaz za to je mesto Kočevje in večina občin v kočevskem okraju, kjer so že od uek-daj samo nemški napisi, dasiravno je bil izdan omenjeni ukaz za celo deželo. Seveda je bil pa zgoraj omenjeni ukaz diktiran samo za Sloven ee, za nemške Kočevce pa ne.
Ta odredba deželne vlade z dne 16. oktobra 1892 bije vsej pravici naravnost v obraz! (»Tako je!«) Poniževalna je naravnost za nas Slovence in naša sveta dolžnost je, da odpravimo to krivico, ki se nam dela s smešnimi dvojezičnimi napisi.
V ta namen predlagam sledečo resolucijo:
»Deželni odbor se pozivlje, da izposluje pri c. kr. deželni vladi, da le-ta prekliče naredbo z dne 18. oktobra 1892, št. 2092, glede krajevnih napisov in da zavzame glede krajevnih napisov tisto stališče, kakor je zavzemajo lokalne vlade drugih dežel.« (Odobravanje!)
Prosim visoko zbornico, da pritrdi tej resoluciji, da s tem izbriše zadnji spomin na »Bundesland Krain«, kar gotovo ne bo škodovalo! (Odobravanje!)
Poslanec M a t j a š i č: Xa slovenski zemlji ni za slovensko ljudstvo treba nikakih nemških napisov. Nemški napisi poleg slovenskega se mi zdi, kakor pri štirih dobrih kolesih pri vozu peto kolo. Zakaj pa Nemci ne napravljajo poleg nemških napisov tudi slovenskih. Prosim slavno zbornico, da pritrdi predgo-vornikovi resoluciji.
Odsekov predlog se sprejme soglasno, Pirčeva resolucija pa s slovenskimi glasovi.
Kočevje.
Posl. dr. Tavčar poroča v imenu finančnega odseka o nujnem predlogu posl. dr. Egerja, da se dovoli mestu Kočevju pobiranje Vfo naklade na najemščino.
Predlog se sprejme brez debate soglasno.
Deželni glavar naznani nato, da pride nujni predlog poslanca dr. Kreka o. aneksiji Bosne in Hercegovine na zadnje na vrsto.
Posl. Pire je umaknil svoj nujni predlog v zadevi nabave krme, ker je dobil zagotovilo, da so je v tem ozira doseglo po zaslišanju »Zveze slovenskih zadrug« in »Gospodarske zveze« popolno sporazvm-ljenje in dalo zagotovilo, da se stvar uredi najkrajšim potom.
Zavarovalnice in požarne hrambe.
Glede na peticijo deželne zveze gasilnih društev na Kranjskem priporoča poročevalec poslance P o v š e sledečo izpremembo S 1. zakona z dne 20. decembra 1881, drž. zak. številka 17.
Domače kakor tudi inoz-unske požarne zavarovalnice in družbe, katerim je dopuščeno poslovati po naši državi, morajo brez razločka na to, če so delniške ali vzajemne lavaro-valnice in družbe in če je njih poslovanje omejeno samo na zavarovanje proti požarnim škodam ali v*e se razteza tudi na druge vrste zavarovalstva, od vseh surovih (brutto) premij, kolikor so jih prejele v dotičnom solnčnem letu za premične in nepremične predmete v vojvodini Kranjski, proti požarnim škodam zavarovane, vsako leto plačevati donesek treh odstotkov v korift gasilnih straž in v podporo v službi ponesrečenih gasilcev ter njih ostalih.
Požarne zavarovalnice in družbe povračila tega dbneska od zavarovancev ne smejo zahtevati alti pri sklepanju zavarovalne pogo ihe niti pozneje.
Prestopki te prepovedi se kaznujejo z globo do štirih sto kron.
Globe se stekajo v deželni gasil-no-strazni zaklad.
Preiskava in odmerjen je globe pristoji tistemu c. kr. političnemu okrajnemu oblast vu, v katerega ozemlju leži objekt, pri čigar zavarovanju je bila predstojeća prepoved prelomljena.
Poročevalec poudarja, da so se zavarovalnice kartelirale in da nikakor ne izpolnjujejo svojih dolžnosti napram požarnim brambam, dasiravno imajo ravno zavarovalnice poleg občinstva največ dobička od požarnih hramb. Peticija deželne zveze kranjskih gasilnih društev sicer želi 4% prispevka, upravni odsek se je pa odločil za 3%, kajti v nobeni deželi ta prispevek ni višji in se je bati, da bi vlada potem ne predložila prenaredbe v najvišje potr jen je.
Poslanec Tur k: Z veseljem pozdravljam kot član gasilne zveze dejstvo, da se je upravni odsek izjavil za povišanje prispevka zavarovalnic požarnim hrambam od 2 na 3'V . Dosedaj nam zavarovalnice niso dale niti krajcarja, kar je bila gotovo tem večja krivica, če se pomisli, kako mastne dobičke delajo zavarovalnice. Upam pa, da bo zbornica pritrdila prošnji zveze gasilnih društev ter zvišala prispevek od 3 na A
Sprejme se nato odsekov predlog.
Cestne zadeve.
Poslanec J a k 1 i a poroča o prošnji zastopnikov vasi Gradec i. dr. za cestno zvezo Hinje - Žuženiperk in Hinje - Zvirče. Naroči še deželnemu odboru, da izdela primerne načrte.
Poslanec P i b e r poroča o prošnji okrajnega cestnega odbora na Bledu za uvrstitev okrajne ceste od Boh. Bistrice do Bohinjskega jezera, od tam skozi Srednjo vas do deželne ceste na Bitnje med deželne. Poročevalec poudarja, kolikega pomena je ta preuredba za tujski promet,ki se z vsakim letom v Bohinju lepše razvija, in toplo priporoča sprejem predloga. — Sprejeto!
/en>ka bolnica v Novem mestu.
Poročevalec posl. IN) v še poroča, da je deželni zbor leta 1905. dovolil za zgradbo ženske bolnice v Novem mestu prispevka 55.000 K. ki naj bi se postavil v dveh obrokih v deželni proračun za leto J900 in leto 1907. Ker pa deželni zbor ni deloval, se ta svota ni mogla izplačati, pač pa je deželni odbor dovolil zdravstveno okrožnemu zastopu najetje posojila v enakem znesku in obljubil, da bo predlagal deželnemu zboru, da se 4V2'a obresti, ki jih je moral zastop plačevati, povrnejo iz deželnih sredstev. Pozneje je deželni odbor, meseca oktobri* 190.8, izplačal na prošnjo zdravs:venega zastopa 55.000 prispevka, ker pa s tem stav beni stroški še niso bili pokriti, je bil zastop prisiljen najeti še posojila 55.000 K. Bolnica pa nima pravice javnosti. Zdravstveni zastop je prosil za to in pa tudi, da se oskrbnine za plačila nezmožne, na Kranjskem pristojne bolnike za čas, da se podeli bolnici pravica javnosti, povrnejo iz deželnega zaklada.
Z ozirom na to prošnjo stavi deželni odbor sledeče predloge, katerih sprejem poročevalec z ozirom na to, da je bolnica pravu sreča, prav) blagoslov za Dolenjsko, topio priporoča. Predlogi se glase:
1. Visoki deželni zbor izvoli deželni odbor pooblastiti, da sme zdravstveno - okrožnemu zastopu v Novem mestu iz deželnih sredstev povrniti izkazane obresti do največ 4*/2% 0(1 posojila, ki ga je ta zastop pri »Kranjski hranilnici < na račun od visokega deželnega zbora v seji dne 23. novembra 1905 dovoljene podpore 55.000 K najel v enaki visokosti, in sicer za čas od 3. septembra 1907, to je od dne dotičuega sklepa dt*želn«'ga odbora, pa do izplačila deželne podpore.
2. Visoki deželni zbor izvoli deželni odbor pooblastiti, da izposluje Elizabetni ženski bolni e t v Novem mestu pravico javnosti.
3. Visoki deželni zbor izvoli skleniti, da se oskrbnine za one bolnike, ki bodo sprejeti v Klizabetno žensko bolnico v Novem mestu, predno se jej podeli pravica javnosti, prevze-nio na deželni zaklad, vendar le s po gojem, da pripadajo bolniki po svojem domovinstvu na Kranjsko, in da bo neiztirljivost oskrbnin dokazana na isti način, kakor je to predpisano za javne bolnice.
Predlogi se sprejmejo soglasno.
Aneksija Bosne in Hercegovine.
Poslanec dr. Janez Krek: Prevsem pozdravlja priliko, ki se mu je nudila, da izpregovori o tem velc-važnem zgodovinskem dogodku, kar je tudi S. L. S. spoznala za potrebno. Ne boji se, da nujnost predloga ne bi bila sprejeta.
Zavrniti hoče predvsem nekatera očitanja, ki se Slovanom, posebno pa Jugoslovanom mečejo v obraz, če se bavi jo z velikimi političnimi vprašanji. Očita se nam, da smo tako majhni.
Ce si mislim onega izurjen«'ga nemškega liberalnega žumalista, ki sodeluje pri onem velikem dunajskem listu brez stranke, mu berem na licu neskončno zaničevanje nasproti nam in iz vsake poteze njegovega obraza je videti, kako neizrekljivo visoko se čuti nad nami. Tako stališče je zavzemalo nemško časopisje vedno proti nam tudi tedaj, ko je pisalo, da se je pri onih svinjskih pastirjih tam doli na jugu začela kazati želja po boljših odnošajih.
Aneksijo Bosne in Hercegovine sodijo danes ti listi vse drugače, ker so izpoznali, da jim ta domovina svinjskih pastirjev more prinesti mnogo dobička. Trgovinski in gospodarski oziri so prisilili vodilne kroge, da danes vse drugače sodijo o Bosni in Hercegovini. Svoj čas so nemški nacionalci s finančnega stališča obsojali politiko ministra An-drassvja, danes pa sodijo vse drugače, kajti danes vedo, da pelje preko domovine ubogih svinjskih pastirjev pot njihovega kapitala, njihove do-bičkaželjuosti v daljni svet, da jim je tu odprto silno plodonosno polje.
Aii se pa zavedamo, da znači ge ografično združenje  teh   dveh dežel z našimi še kaj več, mi vemo, da govorimo o naši domovini, ko govori mo o teh deželah; vemo, da je narod, ki biva tu, naš narod, da ljudstvo, ki biva v Bosni in Hercegovini, ni tu je, temveč da so to naši ljudje. Naša je ta zemlja, vse naše gospodarstvo in naša trgovina teži proti tem zemljam, geografska znanost   mora to ozemlje smatrati za celoto.
Enako govore za nas tudi jezikovni oziri, kajti eden je jezik, ki se govori od Žile do Črnega morja, -o le različni dialekti, ki se tako preli vajo drug v drugega, da ni najti meje med njimi, razloček je edinole v akcentuaciji. Tu ni mogoče govoriti o več jezikih, to je le en jezik. Da tu pri nas rubi ljudstvo avstrijski ekse kutor, tam pa hrvaški pandur, to ne more ločiti naroda.
O naši zemlji, o našem jeziku, o našem narodu torej govorimo, kadar govorimo o Bosni in Hercegovini in zato ga gotovo ni za nas bolj važne ga dogodka, kakor je aneksija Bosne in Hercegovine, ki nas je združil;* pod isto dinastijo z našimi brati. Ni se torej čuditi, ako izjavljam, da po-zdravljamo aneksijo! (Odobravanje).
Vsekako pa ima kranjski deželni zbor tudi iz drugih  ozirov pravico govorili o aneksiji Bosne in Herce govine.
Naša Kranjska ima svojo zgodovino. V 10. veku je segala Karan tanija od Dunava do Pada, in tu je imel slovenski živelj glavno besedo. Ko so prišli Habsburžani, so se meje izpremenile, a »marka« je segala do Pada in objemala tudi Trst in M) seduje kraje. Želel bi le, da bi zastopniki kranjskega veleposestva tudi dandanes branili s tako odločno^1 jo pravic* dežele, kakor so jih svoj čas kranjski stanovi proti Karolu V., ki je hotel odtrgati deželi Kras, Istro, Metliko in Trst, da se je cesar moral vdati njihovemu odločnemu odporu in s svojim pismom zajamči 1 nerazdeljivost ozemlja.
Ako sedaj reklamirajo Madžari na podlagi tega, da je bil ogrski kralj Bela i. nekdaj »rex Raniac«. male vasice v Bosni, potem naša Kranjska sme po svojem zgodovin
(Dalje ▼ prilogi).
Prilog« „SlovensKcnn Narodu" it 14, dna 19. lamnrarfa 1909.
stan pravu reklamirati zase nekdanje svoje ozemlje, potem je Trst naš, (Živahno odobravanje!) potem je Reka naša, Primorje n a š e!
Nekdanji celjski grofi, ki so bili deželni glavarji na Kranjskem in so si takorekoč ustanovili svojo lastno državico, so bili v svaštvu s kralji v Bosni in Hercegovini, in to, da so bili glavarji kranjski v sorodstvu z bosenskimi kralji, že to nam daje pravico, da govorimo o aneksiji Bone in Hercegovine.
Še več. Ko so nastale druge razmere v Bosni in Hercegovini in je tlačeno ljudstvo bežalo iz dežele, našlo je pri nas varnega zavetja, novo domovino. In s temi našimi brati se sedaj radujemo, da je njihova prvotna domovina danes pod žezlom istega vladarja.
Iz vsega tega izhaja, da imamo pravico želeti, da bi se edinost proizvedla tudi v državnopravni obliki. (Odobravanje). Pri tem se ne sklicujemo samo na svoje pravice, temveč govori za nas zdrava pamet, interes monarhije, interes dinastije!
Govornik govori potem o Srbih ter odločno zavrača obrekovanja srbskega naroda, kakor jih razširja oni tip nemškega žurnalista, kakor ga je omenil v začetku govora. Srbi so poetičen narod, ki kaže to v vsem svojem delu; tudi v političnem. V svoji poetični duši ni imel smisla za realno politiko. Zato je razumljivo, da si je ustvaril fantome, ki so nedosegljivi. Nihče se ni brigal zanj. Ko je Grška pograbila za orožje, da se osvobodi turškega jarma, je ves civilizirani svet simpatiziral ž njo, ko pa je Slovan zapustil plug, svoje prašiče in koze, da se upre Turkom, ki mu je ropal žene, hčere, otroke, tedaj pa so pisali: »der Sehvveinehirt dort unten regt sieh!« Nihče se ni zavzel zanj, nihče mu ni pomagal. Sam iz sebe se je razvil in si potem ustvaril ideale, kakor je »Velika Srbija«, ki so nedosegljivi, ki so nesrečni za vse Jugoslovane, ker slone na enaki teoriji, kakor politika Madžarov, ki so ustvarili zase neko posebno politično narodnost, različno od drugih narodnosti, katera zahteva, da se ji podvržejo vse druge in vsled tega izgube svoj jezik. Na enakem stališču stoji tudi mlado turška stranka, ki hoče uvesti liberalizem, ki vede do absolutizma in skrajnega šovinizma.
Dokazov, da je stvar nujna, je torej dovolj. Upati je, da pridejo slovanski narodi do tega, da se bodo maščevali nad Kossuthom in njegovo politiko, da bodo, kakor je svoj čas rekel predrzni oče današnjega vodje madžarske politike: »Kje je Hrvaška, jaz je ne morem najti,« vzeli Jugoslovani v roke zemljevid In vprašali: »Kje je Madžarska, jaz je ne morem najti!« (Burno odobravanje slovenskih poslancev! Govorniku čast i ta jo!)
Govornik narod no-napredne stranke poslanec dr. Karel Triller.
Visoka zbornica! Narodno - napredna stranka mora biti le hvaležna gospodu predlagatelju, ker jej je dal priliko, da tudi ona na tem pristojnem mestu po svojih poklicanih zastopnikih precizuje svoje stališče napram velevažnomu historičnemu dogodku, ki je v razpravi. Nujno potrebna je v tem pogledu popolnoma odkrita in neustrašena beseda, kajti vsi vemo, da romajo iz Ljubljane na cesarski Dunaj jako tendencijozna poročila o političnih načelih in stremljenjih naše stranke; poročila, v katerih se nas naravnost dolži vele-izdajskih aliur. In meni vsaj bo težko iztrgati prepričanje, da je vir takih poročil iskati v vladni palači na Bleiweisovi cesti. V tem prepričanju me je še posebno utrdil einočnji ek6poze gospoda deželnega predsednika, s katerim se pa hočem pečati, ker odklanjam v imenu stranke vsako polemiko s sedanjim vladnim zastopnikom v tej zbornici, le v dveh točkah.
Prva je ta, da je skušal g. deželni predsednik za vse usodne nerodnosti javnih oblasti ob septembrskih dogodkih in njih posledice, storiti odgovornega našega ljubljanskega župana. V rokah imam pismeno izjavo gospoda župana, v kateri decidirano izjavlja, da dotične dejanske navedbe g. barona Schwarza ne odgovarjajo resnici in ker smo mi vajeni, da verujemo svojemu županu, zategadelj prav nič ne dvomim, na kateri strani je resnica; vendar pa izjave ne bom prečital, ker mi še ni na razpolago oficijalni tekst ekspo-zeja. Na vsak način pa naj bo g. deželni predsednik miren o tem, da bo prejel od strani krivično osumljenega ljubljanskega župana na pristojnem mestu primeren odgovor. (Do-bro-klici). Druga točka vladnega ekspozeja je pa tista, v kateri je g. deželni predsednik jako prozorno na-migaval, da so bili septembrski dogodki uprizorjeni in pripravljeni od naše strani in da pravi krivci zanje seda baje tudi na klopeh te naše narodno - napredne deželnozborske de-
legacije. Fiksiral nas je pri čitanju
te obdolžitve prav ostentativno, toda tistega poguma svojemu dozdevnemu prepričanju ni imel, da bi bil na naš poziv imenoval imena, kar bodi tu izrecno konštatovano. Zaradi tega mi bo g. baron že oprostil, ako izjavljam v imenu naše stranke, da sprejemamo obe navedeni točki njegovega ekspozeja le s tisto mero spoštovanja, katere so vredna in pri spodobnih ljudeh tudi vsekako deležna — pavšalna sumničenja! .Klici: »Ne spoštovanja, zaničevanja, ako ne imenuje imen! Podla denuncijacija!«)
In sedaj sem definitivno pri kraju z g. baronom Sehwarcem ter prehajam k stvari sami. Ne njemu, temveč tej visoki zbornici in vsej avstrijski javnosti bodi torej povedauo, da narodno - napredna stranka smatra zrelega za ulaznico vsakega Slovenca, ki išče bodočnost našega naroda kjerkoli drugje, kakor v pravični Avstriji. V Avstriji smo trpeli in krvaveli in v tej Avstriji hočemo živeti tudi še lepšo bodočnost! ( Dobro-kl ie i v celi zbornici). Toda nečesa smo se odvadili, tega namreč, da bi polj u ho val i šibo, ki nas tepe! (Živahni dobro-klici na klopeh narodno-naprednih poslancev in na galeriji). Ce je to iridentizem, potem smo iri-dentisti, a po naši vesti smo le dobri patri joti in Njega Veličanstva naj-lojalnejša, toda tudi najneizprosnej-ša opozicija, kadar gre za pravice slovenskega naroda. (»Tako je!«)
In ker videvamo tudi mi v aneksiji Bosne in Hercegovine v prvi vrsti krepko ojačenje jugoslovanske ga življa v naši državi, s tem pa tudi mogočno oporo sobojevnikov slovenskega naroda, zaradi tega pozdravljamo tudi mi aneksijo teh slovanskih dežela (Dobro-klici v celi zbornici.)
Toda gospoda moja, znamenja kažejo,da se hoče izriniti nas Slovence iz tiste bodoče jugoslovanske skupine, kateri je položila temeljni kamen aneksija. V tem pogledu nam je opaziti v nemški politiški javnosti dve struji. Prva je ona radikalno nemška, katera bi rada žrtvovala tudi še Dalmacijo samo zaradi tega, da bi še bolj oslabila slovanski element v Cislajtaniji ter tem lažje pritirala zlasti slovenski narod v germansko mesnico; to pa zaradi tega, ker vodi preko slovenskih dežela pot germanskemu draugu do Adrije. In jaz mislim, visoka zbornica, da ne bom delal nikomur krivice, ako trdim, da je tudi v tej zbornici zastopana ta struja. (»Tako je! žalibog!«) — Druga struja je pa tista, ki upa spraviti tudi Bosno in Hercegovino v okvir takozvane Veleavstrije s prikrito nemško hegemonijo. In tej struji stoji na čelu tovarišem od slovenske ljudske stranke jako simpatični dunajski župau dr. Lueger. (Klici: Ni res!) Pač gospoda, to so tisti nemški krščanski socijalisti, s katerimi imate skupen gospodarski program, katerim pa žalibog še niste mogli vcepiti pojma narodne pravičnosti. Navdušeni sprejem bosanskih deputacij v dunajski mestni hiši navdajal je vsaj mene z velikim skepticizmom. Res je, da je odmevala slavnostna dvorana dunajskega mesta od navdušenih hrvatskih govorov in Luegerjevih živio-klicev, toda to je ona ista dvorana, ki bi se baje podrla ob prvem Na zdar-klicu! Zategadelj jaz ne verujem v pristnost te ljubezni in nehote se spominjam tistega momenta, ko je dr. Lueger, če se ne motim v deželni zbornici nižjeavstrijski, očital nemškim liberalcem, da ne znajo germanizira-ti. Rabil je ta čas jako drastično prispodobo, primerjajoč avstrijskega Slovana s potnikom, ki je ogrnjen v težak plašč — svoje narodnosti. In če na tega j>opotnika — tako je pripovedoval dr. Lueger — grmi toča in nevihta prisilne germanizacije, tedaj se tem tesneje ovija v ta svoj plašč. Zategadelj naj toplo solnce nemške ljubeznjivosti sije na slovanskega potnika, da bo potem nehote odvrgel svoj plašč. To je vsa politika dr. Luegerjeva, zoper katero moram pri tej priliki protestovati nič manj odločno, nego zoper manj di-plomatično nasilstvo nemškega radikalizma. (Tako je!)
Avstrijsko Nemštvo se mora odpovedati vsaki aspiraciji do anektiranih dežela, ako hoče upoštevati nauk enega svojih najuglednejših prvoboriteljev na slovanskem jugu t. j. Anastazija Griina. Pred menoj leži ponatisk pisma, katero je pisal veliki naš rojak pred 50 leti osorej starosti slovenskega naroda dr. Blei-weisu. V tem pismu pravi doslovno:
».....die Mission   des Gernunen-
tums auf slavischem Beden ist eine zwar unabwendbare, aber erspriess-liche, jedenfalls aber eine vor-iibergehende, deren crfullter Z\veek zugleich ihre Auflosung bedingt. Diese wird ihrer Zeit und auf sol-chem Wege fiir das Deutschtum in slavisehen Landen ebenso unehren-haft sein, als der Tod schimflich Ist fiir einen Greis, der eine schone Le-bensaufgabe wurdig gelost hat und
im nattirlicuen Gange der Dinge aei-nem Ende entgegen roifte.« (»Čujte!«)
In sedaj Vas vprašam, čestiti gospodje tovariši od desnice, zakaj ne uvidevate, da je nemštvo že davno izpolnilo svojo dozdevno in vseskozi ponesrečeno kulturno misijo v Jugoslovanih in zakaj se ne umakne, sledeč navodilu svojega velikega apo stola! (»Tako je! Dobro!«) Zakaj se izpostavljate očitanju, da ste prespali zadnjih 50 let jugoslovanskega napredovanja? In še neki nič manj interesanten odstavek iz imenovanega pisma naj mi bo dovoljeno citirati z željo, da bi ga dal nabiti tudi g. deželni predsednik kranjski v zlatih črkah nad vsako uradnico naše politične uprave! Ta odstavek se glasi, govoreč o nemški birokraciji na Kranjskem, doslovno: »Drum em-port es mich nicht weniger, als Sie, zu sehen, wie manehe dieser Herren (soc. nemški birokrati) sieh hinter den angeblichen Bildungsmangel unserer Volssprache versteckeu, um die eigene Bequemlichkeit zu be-munteln, wie sie das Idiom eines Landes fiir so unschmackhaft er-klaren, dessen Brot sie doeh so sehmackhaft finden!«*) (Klici: »Čujte, g. baron, opozorite na to svoje Laschane in Kalteneggerje!«)
In ako sedaj slovesno protestu-jem zoper en kakor drugi poskus od-tujenja anektiranih dežela veliki jugoslovanski ideji, oziroma izrivanja našega slovenskega naroda bodisi v celoti tudi le deloma iz obsega te jugoslovanske ideje, tedaj, visoka zbornica, prisvajam si pravico, da storim to kot slovenski in ne kot kranjski deželni poslanec. Bodočnost celega slovenskega naroda zamore in sme biti le ena in ista! V tem pogledu mi ne poznamo takozvanih »historičnih provincijalnih meja«, temveč edinole jezikovno in narodno mejo. Iz polnega srca torej pritrjujem gospodu predlagatelju, ki je dokazal, kako smešni so tudi z ozirom na zgodovino vzklici na sedanje deželne meje in tudi jaz kot Slovenki naprednjak sem demokrat dovolj, da žvižgam na tako historično šaro. (živahni dobro-klici). Največji Nemec Bis-mark, na čigar politična načela se je v zadnji seji skliceval eden izmed čestitih tovarišev na desni strani te zbornice, postavil je tudi sledeče politično   načelo:   »Was   ist Recht?
Recht ist das, was durchsetzbar ist und nur weil es durchsetzbar ist, heisst es Recht.«
Tega, četudi nekoliko inakjave-lističnega načela, oprijeti se moramo tudi mi Jugoslovani vzpričo atavističnemu vzklicu na nedotakljivost sedanjih slovenskih deželnih meja in najslabša avstrijska vlada ne bo tista, ki bo imela pogum, da bo vzela v roke škarje in radirko v svrho ustanovitve   jugoslovanske skupine.
Prava avstrijska politika v anektiranih deželah in na slovanskem jugu sploh mora težiti za tem, da bodo Srbi v kraljevini in v Crni gori zavidali svoje rojake pod žezlom habsburškim, ne pa da bi jih morali pomiljevati. (Burni dobro-klici pri vseh slovenskih poslancih). Ako ne bo prodrlo v merodajnih krogih to prepričanje, potem se je bati, da bo naletela Avstrija na slovanskem Balkanu na nov Pijemont in na novega Cavourja, ki jej bo z istim uspehom zaklical svoj historični: »Noi non chiediamo, che 1' Austria diventi piu umana, noi chiediamo. che se ne vada.« (Ne zahtevamo, da postani Avstrija bolj človeška, mi zahtevamo, da naj gre!) In tega jaz ne želim, tega se bojim kot avstrijski patrijot v najboljšem,v slovenskem pomenu besede. (Dobro, dobro!)
Visoka zbornica! Če sem pa rekel, da pozdravljamo dejstvo aneksi je,teda j pa s tem nikakor nisem hotel reči, da odobravamo tudi obliko, v kateri se je izvršila. V tem pogledu marveč u vide varno v postopanju avstrijske diplomacije usoden faux pas, ki je že do sedaj imel žalosten efekt, da se je prvotna zveneča naša fanfara izjalovila v ponižno šamado. In to zaradi tega, ker nismo iskali pravočasno stika in soglasja s prizadetimi državami. (Tako je!)
Upam in iskreno želim, da bi se ta velika napaka ne maščevala nad našo državo; upam in želim, da se bo še vedno našla pot, po kateri bo mogoče spraviti v sklad vse potrebne obzire na ugled in dostojanstvo naše monarhije z umevnimi željami sosednjih jugoslovanskih držav po primernih garancijah zlasti za njihovo gospodarsko nezavisnost.
V tej nadi glasoval bom za nujnost predloga, v tej nadi kličem iz dna svojega slovenskega srca: Pozdravljena nam, z razprostrtimi rokami sprejeta junaška Erceg-Bosna kot nova čila sohojevniea tudi za staro pravdo Slovenstva! (Viharno odobravanje na klopeh slovenskih poslancev) .
*) Vid. »Carniola«, zvezek III. in IV. ex 1908.
Občinske zadeve.
Dovoli se pobiranje 155% P1** klade na vse neposredne davke, razen osebne dohodnine in plačarine od pri vodovodu udeleženih posestnikov katastralne občine Stara Vrhnika.
Mestni občini Novo mesto se dovoli pobiranje 5% naklade na najemnino od stanovališč.
Dovoli se pobiranje 319% pri-klade na vse neposredne davke razen osebne dohodnine in plačarine v davčnih občinah Jasen in Vrbovo za leto 1909.
Občini Trava se dovoli pobiranje 116% priklade na vse neposredne davke razen osebne dohodnine in plačarine.
Odobri se končno tudi poročilo deželnega odbora o podporah, ki jih je deželni odbor leta 1903., 1904., 1905., 1906., 1907. in 1908. obljubil iz deželnega zaklada okrajno - cestnim odborom v Velikih Laščah, Ribnici, Črnomlju in Škof ji Loki, v skupni vsoti 34.000 K. Deželni odbor se pooblasti, da izplača obljubljene podpore.
Poslanec dr. Šusteršič.
Predvsem pozdravlja dejstvo, da se je stvar sprožila v kranjskem deželnem zboru, ki je prvi jugoslovanski sabor, ki se je pečal s to jugoslovansko zadevo. Odgovarja dr. Trillerju, ki ni odobraval načina aneksije, češ, če bi bila Avstrija prej vprašala črno goro in Srbijo, ne bi nikdar prišlo do aneksije.
Pravni položaj Bosne in Hercegovine je slonel na dveh mednarodnih dokumentih: berolinski pogodbi in carigradski konvenciji. Člen 25. berolinske pogodbe določa: »Bosna in Hercegovina se zasedeta in upravljata po Avstro - Ogrski,« drugega nič. Avstro-Ogrska je okupirala Bosno in jo upravljala skozi 30 let z velikimi stroški in dejansko izvrševala vse pravice suverenitete. Car igraj -ska konvencija je priznala sultanu samo formalno suvereniteto, katere pa sultan nikdar ni izvrševal, saj je bilo celo treba prositi dovoljenja, da smejo nositi turške redove. Z aneksijo se je prečrtala le mrtva črka. Zgodila se ni nikomur krivica, torej tudi ni treba kompenzacije. Turčija jo je že dobila, ker je Avtrija umaknila vojaštvo iz Sandžaka. Aekren-thal je postopal popolnoma pravilno, kar je priznal tudi Izvoljskij.
Avstrija je imela z upravo Bone in Hercegovine 628,252.942 K 45 vin. stroškov. Ali hočejo Srbija, Črna gora in Turčija poravnati te stroške, ki narastejo z obrestmi nad eno milijardo? Nobena velesila se ne bi odrekla pravice aneksije v takem slučaju. Sicer pa berolinska pogodba tudi ne izključuje aneksije.
Madžari nimajo pravice do Bosne. Ogrska je plačala od stroškov 199,916.017 K 44 v, Avstrija pa 428,336.925 K 01 v. 2e ta račun kaže, da Madžari nimajo pravice do Bosne in Hercegovine, ne glede na smes-nost »Kraljestva Rama«. Madžari imajo pač svojo posebno zgodovino, katere pa znanstveni krogi ne priznavajo.
Avstrija se ni ponižala, ko je ponudila Turčiji odškodnino 54 milijonov za državne domene — močnejši je lahko velikodušen. S tem pa se je vzela Angliji možnost vednega hujskanja.
Proti aneksiji je tudi velik del bosensko - hercegovskega prebivalstva, to pa zato, ker se je grešilo s tem, da se je deželi oskrbovalo po madžarski metodi, ne pa po nasvetu felcajgmostra Filipoviča, ki je svetoval, naj se ljudstvo pritegne k upravi. Avstrija mora računati z razmerami in pridobila bo tudi tiste, ki so ji sedaj nasprotni.
Aneksijo je pozdravljati s stališča t r i a 1 i z m a , kateri je težko, a vendar dosegljiv. Izrekli so se zanj nemški krščanski socialci, toda ne v širšem, temveč v ožjem pomenu, ki je za nas škodljiv,ker bi nam odtrgal slovansko Dalmacijo. Za nas ima pomen samo trializem v širšem pomenu, ki združi Jugoslovane od Trsta do Donave. Tega ne zahteva samo naš, temveč tudi vitalni interes monarhije.
Govoriti o tem mora poleg naše tudi ogrska vlada, ki se bo gotovo branila, težav bo veliko, ne smemo se vdati kismetu, temveč delati, pripravljati. Biti moramo popolnoma na jasnem glede našega cilja. Evropska atmosfera je napolnjena z elektriko, in morda bo kmalu tu prilika za uresničenje naših idej. Nemčija se je morala umakniti v ozadje, kakor njen cesar, jugoslovanski živelj pa gre kvišku, kar pomeni izpre-uiembo v evropski politiki. Vprašanje jugoslovansko je postalo vprašanje habsburške velesile, ki mora računati ž njim. Njena ekspanzivnost je mogoča le proti Balkanu, proti Jadranskemu morju. Položaj za nas se lahko kmalu izpremeni, kakor se je hitro, v 18 letih, spremenil na Ogrskem. Leta 1848. je Ogrska bila upo-korjena, čez 18 let pa je že komandi-
rala. Če pa tudi ne pride tako kmalu do uresničenja naših želja, če se to zgodi tudi šele v 100 ali 200 letib, naša dolžnost je, da z vsemi silami delamo na to uresničenje. Ako bo naše delo tudi nekaj nepopolnega, sli pa bomo v grob s prepričanjem, da smo storili svojo dolžnost.
Poslanec baron Sehvvegel.
Začetka njegovega govora ni bilo čuti, iz nadaljnih izvajanj pa povzemamo sledeče: Državna organizacija na nacionalni podlagi je na Balkanu nemogoča. Sploh je balkansko vprašanje sila težavno. Razpad turške vladavine bi pomenilo nove sosede, ker ni nobeno balkansko narodno pleme toliko močno, da bi iuoglo ustvariti državo. Avstrija je dolgo mislila na to, kako bi vzdržala svoj vpliv na Balkanu. Pred berolin-sko pogodbo so se vršila pogajanja, da se ohrani Srbom največja gospodarska in kulturelna samostojnost. Če bi se bilo to uresničilo, bi bili postali Srbi v državi vplivni faktor. Politične izpremembe bi bile v to nepotrebne. To je bilo stališče, ki ga je zavzemala Avstrija na bero-lin8kem kongresu. (Ekscelenca baron Se wegel je še edini živeči avstrijski diplomat, ki je sodeloval pri berolinskem kongresu.) Kriva ni bila nasprotnost avstrijske diplomacije, da se ni doseglo to.
Potem zagovarja zvezo z Nemčijo, katera da je bila zadnji čas edina opora Avstriji.
Stroški okupacije dajejo pravico Avstriji zahtevati odškodnino, ne pa da bi jo dala.
Srbi se imajo za svoje stališče na Balkanu zahvaliti edino le Avstriji. Obsoja vladno politiko v Bosni in Dalmaciji, zanemarjenje ponuđenih sredstev. Ustvariti se mora možnost naravnega razvoja teh dežel, vsaka narodnost naj se prosto razvija, a izogibati se je treba predaleč segajo-čih narodnostnih idealov.
Končno predlaga resolucijo, ki zahteva združuje Zumberka in Ma-rindola s Kranjsko in naroča vladi, da dokonča tozadevna pogajanja z ogrsko vlado.
Poslanec dr. Ivan Tavčar.
Popolniti hočemo nekoliko izvajanja govornika naše stranke tovariša dr. Trillerja. Stvar je nekoliko težavna, ko sta govorila že tovariša ekscelenca baron Schwegel, ki je bil sam navzoč pri sklepanju berolinske pogodbe, in aktivni politik tovariš dr. Šusteršič. V stvar samo se ne bom spuščal, niti v vprašanje, ali je bila Avstrija upravičena izvesti aneksijo. V istem trenotku, ko je bila stvar izvršena, je moralo biti vsakomur jasno, da se Avstrija ne sme umakniti, ako se noče odreči svojemu stališču kot velesila.
V bistvu se gotovo strinjata obe slovenski stranki v tej zbornici glede na to vprašanje, vendar pa naj se mi dopusti, da dam izraza nekaterim skrbem, ki me navdajajo ob tej priliki. Dr. Šusteršič mi ne bo štel v zlo, ako se ne strinjam z njegovim nazorom, da naj čakamo 100 ali celo 200 let na plodove aneksije, kajti ne vem, ali bo sicer tedaj še slovenski narod v položaju, da bi mu bilo mogoče kaj takega, pač pa sem mnenja, da naj e dela z vsemi silami na to, da slovenski narod pred ko prej fruktificira aneksijo in skuša dobiti plodove iž nje.
Kdor pozna zgodovino anektiranih dežel, bo priznal, kar je priznal tudi ekscelenca baron Schwegel, da je bila madžarska politika v največjo nesrečo tem deželam, da je bila kriva vsemu neredu. Bojim se v prvi vrsti, da bi se tudi sedaj ne polastili Madžari te priložnosti in pokvarili, kar bi stvar sama na sebi prinesla dobrega. Z našega stališča pa me skrbi, da bi tudi nekateri naši politiki ne storili kaj enakega. Z vso silo je treba delati na to, da se vprašanje reši v takem zrnislu, da se slovanski vpliv v tej državni polovici ne bo zmanjšal, da se Slovane ne porine v usodepolno manjšino, paziti je na to, da nas ne zadene katastrofa, da bi bili Jugoslovani v brezvplivni manjšini.
Nečem biti diplomat, velik celo ne, a v eni stvari se vendar ne strinjam z baronom Schweglom. Pri nas namreč velja kot nekak m al i k zveza z Nemčijo, ki naj bi bilo neko zlato tele, pred katerimi bi morali vsak dan klečati. Ne zdi se mi namreč položaj tak, da bi Avstrija bila na vsak način odvisna od nemškega cesarstva. Ta dogma se mora omajati, to pa še tembolj, ker obstoji nevarnost, da Nemčija vsled svojega razvitka, katerega ne more gledati perfidni Al-bion, potegne v svojo krizo tudi Avstrijo, ki naj plača potem zato velikanske stroške. V tem še bolj potrjuje dejstvo, da je Nemčija ravno v aneksiji Bosne in Hercegovine našla povod, da je nekako vsiljivo konstatirala na zunaj, da stoji in leži s našo monarhijo. Ta dogma takointako ni preveč vglobljena med slovanskimi narodi, saj zveze z Nemčijo nihče ne ljubi, in to tem manj, ker lahko
pride zaradi te zveze Avstrija do katastrofe.
Verjeli mi bodete, da v vprašanju aneksije gotovo vsaka slovenska stranka simpatizuje s tistim narodom, ki nam je najbližji, s Hrvati, ali tudi Srbi so naši bratje, in zato nas vodi le ena želja, da naj se tedaj, ko se bo uredilo to vprašanje, ne ustvari kaka Lombardija. Ravno tako pa tudi želimo, da bi tudi Orna gora in Srbija s kako krvavo rano ne zapustili one evropske konference, kjer se bo obravnavalo to vprašanje! (Živahno odobravanje slovenskih poslancev!)
Nato je zaključil debato predlagatelj dr. Krek, poudarjajoč, da morajo avstrijski narodi, ako žele bodočnost državi, skrbeti za to, da se prizna stališče Jugoslovanov. Zahvaljuje se nato narodno - napredni stranki, da je omogočila priložnost, da se je o tem velevažnem vprašanju moglo govoriti v tej zbornici. Poudarja, da se tisti, ki obsojajo Avstrijo na smrt, zelo motijo. Avstrija je mnogo bolj napredovala kot Nemčija, in aneksija je pokazala bujno življenje. Avstrija se šele dela. Spali smo le pod vtisom moči Nemčije in Rusije, in norci so tisti, ki vsled prve mislijo na smrt Avstrije, kakor tisti, ki mislijo, da je prijateljstvo Rusije nevarno za Avstrijo. Odgovarja nato še baronu Sclnveglu, ki je mnenja, da naj bi se izključil pri aneksijskem vprašanju narodnostni moment in se postavilo samo na avstrijsko stališče, in kaže na lep napredek srbskega naroda na Ogrskem, kateri pa je bil omogočen le zato, ker jim je bil po cesarju Leopoldu zagotovljen prost narodni razvoj, ko jih je izvzel iz madžarske uprave. Zaključi z besedami: Nam Slovanom lastno samostojno upravo! (Živahno odobravanje!)
Dr. Krekov predlog in resolucija barona Schwegla se nato sprejmeta in odkažeta ustavnemu odseku.
Poslanec Dimnik je vložil interpelacijo v zadevi preiskavanja mleka na ljubljanskem trgu.
Odgoditev deželnega zbora.
Deželni predsednik pohvali nato uspešno delovanje deželnega zbora ter zagotavlja zbornico, da bo vlada šla deželnemu odboru na roko pri izvrševanju dela, ki mu ga jc naložil deželni zbor. Nato izjavi, da je vsled najvišjega povelja dež. zbor z današnjim dnem odgođen.
Zahvale.
Deželni glavar poudarja, da se raziđe deželni zbor z zavestjo, da še ni bilo zasedanja, v katerem bi bil deželni zbor delal s tako marljivostjo, s takim navdušenjem. Deželnega odbora čaka težka naloga, da bo izvršil vse, kar mu je naložil deželni zbor. Začetek zasedanja je bil buren, in vse je kazalo, da bo deželni zbor razbit, predno bo prišel do dela, ali strast je polegla in zmagala je ena misel: delo za narodne in gospodarske koristi v blagor ljudstvu. Tako se je burni začetek lepo zaključil s pozitivnim delom. Zeli, da bi se zopet vsi zdravi in čili sešli pri prihodnjem zasedanju in zopet uspešno delali v napredek in blagor domovine, ter zaključi sejo. (Odobravanje!)
Baron Schwegel se zahvali v imenu zbornice deželnemu glavarju na spretnem vodstvu želeč mu vse najboljše in da bi še dolgo stal na čelu deželne uprave. (Odobravanje!) >
Deželni glavar izreče še zahvalo svojemu namestniku baronu Liechtenbergu, nakar so se poslanci razšli.
Tako je končalo to v resnici nad vse interesantno zasedanje našega deželnega zbora.
Obtožnica proti srbskim •„velElzdoinlkom".
Včeraj smo navedli na kratko, česa se dolže v zagrebških in varaž dinskih ječah zaprti Srbi Adam Pri-bičević in 52 drugo v.
Očita se jim, da se smatrajo za Srbe, da imenujejo zemljo, kjer prebivajo, srbsko, da so imeli v svojih hišah slike kralja Petra Jj>.| c in preproge s srbskim grbom o c , da so se posluževali srbske narodne rdeče-modro-bele zastave, da so uvajali v občinske urade svoje pismo cirilico in da BO popevali narodne himne.
To so zares zločini najhujše vrste, pravcata „veleizdaja", ki zahteva najstrožjo kazen — smrt na vela 1 i h • kakor jo predlaga obtožnioa U vse osumljence! *
Ako bi bita vsa ona dejanja, ki 80 r Čitaj o v obtožnici Srbom, res ve-leizdajalsks, potem bi morali n. pr. we naše Nemoe po vrsti obtožiti tega zločina in izročiti na justifikaoijo krvniku. Saj je notoriČno znano, da pri nas ni skoro niti ene nemške hiše, Iger bi ne imeli slike nemških cesarjev Viljema I. io II., kneza Bismaroka
itd., ni je nemške bile, kjer bi pri vsaki priliki ne popevali nDie Waoht am Rheinu in „Deutsohland, Deutsohland iiber alles", ni ga skoraj nemškega in teli gen ta, ki bi se ne upal javno trditi, da morajo pod nemško državo priti, vse dežele od Belta dc Adrije.
Vse to je notorično, a doslej Se nobenemu avstrijskemu državnemu pravdniku ni prišlo na misel, da bi te ljudi zgrbbil za vrat in jih vtaknil v ječo radi veleizdaje.
In končno, ali bi bili varni pred pestjo državnega pravdnika mi Slo-vene-, ako bi se tudi pri nas jel posnemati sijajni zgled zagrebškega državnega pravdnih, a?
Tadi mi Slovenci imennjemo zem ljo, kjer smo se rodili in kjer živimo, slovensko in ne avstrijsko, borimo se in delamo za „Združeno Slovenijo", ki je sedaj Še tudi ni na zemljevidu, rabimo slovensko belo-modro rdečo zastavo in uvajamo slovenski jezik v občinske urade in druge korporaoije ter popevamo narodne slovenske in slovanske himne.
Torej smo prav takšni „veleiz dajnikiu kakor oni srbski mučeniki, ki že pet mesecev  zdhu ejo  po za grebških in varaždinskih ječah in nad katerimi visi sedaj krvnikov meč.
Po hrvaškem vzorcu bi s dala tudi med nami konstruirati kaka nve leslovenska propaganda" in zapreti bi se dalo radi take „veleizdaje" ne samo pol stotine, marveč na tisoče in tisoče slovenskega naroda!
že iz teh kratkih pripomb je razvidno, kako absurdna je obtožnica, ki jo je dvignil zagrebški državni pravdnik Aoourti proti srbskim „veleizdajnikom".
Obtožnioa je pravoat pravniški mon&trum in proces, ki se ima vršiti v prvi polovici meseca februvarja, je evropski škandal prve vrate, ki bi bil nemogoč celo v vsaki absolutistični državi, ki pa je žal edino m< goč v zemljah „svobode" — na Madžarskem in Ogrskem.
Podrobnosti iz te famozne obtož niee priobčimo v prihodnjih številkah
Odsek za reformo držav-nezborskega poslovnika
Dunaj, 18. januarja. Odsek za reformo državnozborskega poslovnika je danes opoldne razpravo prekinil in jo nadaljnje jutri popoldne ob treh. Večina Članov je nasprotna predlogom podpredsednika dr Steinweuderja. Velike stranke so že podale izjavo, da Steinvvenderjevega reformnega načrta ne morejo sprejeti. V istem zmislu so se izjavili tudi Malorasi in jugoslovanska „Narodna zveza". Nastop teh strank proti Steinvenderjevemu na Črtu utemeljujejo s tem, da se ne sme dovoliti, da bi se manjšine v zbornici kratkim potom oropale naj primiti v nejših parlamentarnih obrambnih sredstev. Kakor kaže, bo odsek najbrža odklonil Steinwenderjeve predloge.
Dunaj, 18 januarja, člani od seka za reformo poslovnika pričaka-jejo, da bo vlada prevzela iniciativo v vprašanju pavšaiiranja poslanskih dnevnic. Odsek bo svoja dela končal koncem tega ali začetkom drugega tedna. Med tem se imajo nadalje a ti pogajanja za pavŠaliranje pos anskih diet in za zvišanje plač predsednikom in podpredsednikom.
Avstro-turški sporazum.
Dunaj, 18 januarja. Pogajanja med poslanikom Pallavicinijem in turško vlado radi sestave protokola o načelnem di govora glede Bosne in Hercegovine so imela popoln uspeh. Ministrski svet v Carigrada je načrt protokola sprejel in poslanik Patlavi čini je prepis tega protokola že včeraj zvečer poslal na Dunaj. Zapisnik obstoji iz devet točk. V uvodu se naglasa, da ima sporazum namen utrditi prijateljske odcošaje med Avstro Ogrsko in Turčijo
Carigrad, 18. januarja. V današnji seji državnega zbora je 13 poslancev vložilo interpelacijo o bosanskem vprašanju. O interpelaciji se bo raspravljalo šele, ko predloži vlada parlamenta zapisnik o sporazumu z Avstro-Ogrsko.
Miroljubna Turčija.
Dunaj, 18. januarja. Listi jav 1 j a j o: Turčija se trudi, da bi prepre čila vojno prihoduje spomladi, črnogorska vlada ji je baje Že obijub la, da ne bo započela vojne. Mladoturki se baje trudijo, da bi dobili enako obvezo tudi s strani Srbije. Turška vlada je obvestila Srbijo, da v slučaju vojne ne more računati na njeno pomoč. V Carigradu se boje, da bi se Turčija zap*eia v vojno z Bolgar-sko, ako bi Srbija spomladi pričela z vojevanjem. Srbska vlada Še doslej ni dala nobene obvezne izjave v tem oziru, Češ da je to stvar nove vlade, ki se ima sestaviti, č m bo novi ka binet sestavi en, pridejo s srbskim poslanikom v Carigradu mladoturški delegati v Belgrad, da se pouče o namenih Srbije.
Dnevne vesti.
V Ljubljani  19. januvarja.
— N omika poaeat II. ljubljanski glmuaitll? Kemiki listi opozarjajo nemške suplente, da je na II. državni gimnaziji raspisano suplentsko mesto za zgodovino, zemljepisje in nemški jezik, ker je profesor Jauker dobil dopust, ter jib pozivajo, naj kompetirajo za to mesto, ki je baje — nemška posest. KoŠtatujemo, da je bil ta zavod ustauovijen kot prva slovenska gimnazija, konštatnjemo, da je Jauker za sedel mesto pokojnega Simona Ruta rja, konštatujemo, da Jauker za pouk nemščine v višjih razredih niti ni uspo
s obijen, konštatnjemo končno, da na tej gimnaziji ni nobenega nem Škega dijaka ter vprašamo kako si morejo v takšnih okoliščinah Nemci lastiti to mesto kot „nemško posest" ? Opozarjamo kompetentne faktorje na to stvar t^r jih pozivamo, da preskrbe, da bo dobil razpisano mesto na slovenski gimnaziji kak potrebni sk>vei>ski suplent, ne pa kak pritepeni Nemec! Nemšse zalege imamo ž ) itak preveč na gimnazijah po Slovenskem!
— Jagt'6 in Slovenci. Piše se nam: Jag ć ja zaradi svojih Siovea oem res škodljivih površnosti našel pregoreče zagovornike. G di\ Iiešič se je oglasil celo ex oathedra predsednika „Matice S okenske", ali baš ta nikakor ne bi smel napisati besed („Slovenski Narod" dne 12 jan.): „Jagičevi „Bosanci" so si sami knvi. če jim jezika ne smemo imenovati s pravim imenom." Nobenemu S ovenou, posebno pa predsedniku „Matice Soveuske" ne kaže očitati Bošnjakom, da ae niso sami gospodarji svoje usode Sicer pa glede je-z>ka to niti ni resnično, kajti vsak Bošnjak ga sme pravilno imenovati „srbsko-hrva%iu ali pa „srpski ili hrvatski", saj je bosenska vlada sama se pred dvema letoma odpravila izraz „bosanski jezik". Ia t» vzbuja ža lostne spomine, katere g dr. IieŠič po nepotrebnem oživlja Občo ztuno je bilo, posebno pa Jag■ću da je Madžar minister Kallav hotel ustvariti poseben „bosanski narod" in tako za gnati klin med Hrvate in Srbe. In ko se je temu po pravici od vseh strani oporekalo, pri.Š«l je Kallava v delegacijah L 1896 Hrvat in siavst Jagič na pomoč ter zagovarjal „bos-nisohe Sprache". Toliko v obrambo resnice in za priporočilo večje pre vidnosti tistim, ki ne govore samo v svojem imenu!
— „Navoje Vremja" p Slo ven -
Oik. V ćiaaku „S avjaastvo v 19J8. godu" piše petrogradsko „Navoje Vremja" o Sloveno h to le: „No manj težaven je položaj. Slovencev. Bela Ljubljana se je orosila z mučeniško s ovensko krvjo koncem kongresa slovanskih časnikarjev, ki jih je s toliko gostoljubnostjo spreiela v svojo sredo. Pritisk alpskih Nemcev na ta poldrugmilijonski narodič slovanski, ki prebiva v podnožja Triglava, je z asti silen. Toda tudi sila slovanskega odpora v zadnjem času izredno na rašča. Tam ne poznajo obupa in kul turni uspehi Slovencev v Trstu se iavljajo kot dobro znamenje za bodočnost vsega slovanstva."
— Pomožna akcija — poman]
kan|0 krmo* Na moja izvajanje r a protestnem shoda v Zagorju pri Št. Petra dne 10. t m. odgovarja „Gospodarska zveza" v „Slovencu", da nima povoda zagovarjati krivic, ka tere je baje pri pom jžui akciji zakrivila deželna vlada. Še klavmejŠi je zagovor, s katerim pere „Gospodarska zveza" sama sebe, ker se ji zdi na ravnost smešno, iskati seno za po možno akeijo na Kranjskem in se lovi za neko „pariteto", katera ven dar ne more biti kriva, da Še občina Zagorje in še katera draga občina do danes ni dobila sena niti od prve do bave. „Gospodarska zveza" ima še za dolgo čez glavo dela s prvo dobavo. Bog ve, kdaj se bo mogla lotiti drage dobave. Gospod Škrbneo sam obupuo jad kuje, ker vidi, da je pravočasna razdelitev v ;eh krmil nemogoča, če tudi vsa živina lakote pogine; o tem sem se osebno prepričal pri nG i -spodarski zvezi". To ni pomožna ak-oija za kmetovalca. Svetujem zato vsem kranjskim občinam, da se obr uejo naravnost na deželno vlado in poljedelsko ministrstvo, od katerega se naj zahteva, da odredi tak naČm razdelitve krme, da jo bode živina Še doživela. Toliko odgovarjam za danes, podrobnejši odgovor sledi. — Alojzij D o mi cel j, Zagorje na Pivki.
— Izoraznlena srednješolska
mesta, Drušrvo bIov. profesorjev bode od sedaj dalje pri »bčevalo po možnosti vsak mesec dvakrat vsa razpisana srednješolska mesta, za katera lahko prosijo vsi slovenski su-plenti, izprašani za slovenski in neruski učni jezik. Številke v oklepajih enačijo za kdaj je mesto raspisano in do kdaj velja razpisni termin; samo en datum pove le razpisani
termin. — Ravnateljska mesta: realka, Gorica, (za II t, 26 I. 1909); gimn Mahr.-Neustadt (15 II 1909);
I. gimn. Čornovice (10. H. 1909). — Klasična filologija na gimn. za š 1. 1. 1909/1910: Dunaj XIX (30 I 1909); M aribor (31. I. 1909;; Inom^st (31 I 1909); Asoh (14 H. 1909); Ljubno na Šr,. (31 I 1909); Freuden-tal (12 II. 1909 ; Bregnioa (15. H. 1909); Dunaj III.. (20. II. 1909); Manr-Sohbiberg (20. II 1909) — Moderna filologija na realkah za šol. leto 1909/1910: razpisanih je 23 d f mest; kdor bi se zanje zanimal, naj se obrne na druH /eni odbor. — Zgodovina in zemljeoisje: na realkah za šolsko leto 1909/1910: Dunaj II. (30. I 1909); Brno (28 II 1909;; Danaj IX. (30 I. 1909); Čer novice (30 I. 1909). — Matematika in naravoslovje za šolsko Uto 19^9/1910: real. gimn. Tešin (20 I. 19 <9); real. Dunaj IX (30. I 1909); real Warnsdurf (25  C 1909);
II. real. Grad-o (81. I. 1909); real, Tropava (13 II 1909); realka jL?no (15 II. 1909) — Prirodoslovna skupina; real. Dunaj VI. (30 I 1909); gimn Trg (Peldkirohen) (16 II. 1909) — Risanje za Šolsko leto 1909/1910 na realkah: Gostopeč (Auspitz) do febr. 1909; Krnov (Jaajern-dorf; (13 II 1909;; Kufsteiu (15. U 1909) — Telovadba: real. Bielitz (1. H 1909) Prosiloi, ki žele natančnejših podatkov, naj se obrnejo na društveni odbor. V doglednem Času se bode potreboval kemik, kdor izmed slovenskih visokošoloev to svrho Študira, naj se javi z vsemi potrebnimi podatki odboru prof društva. Klasične in moderne filologe opozar jamo na veliko Število razpisanih mest.
— Na deielttl meščanski šoli
V C dl] II postajajo razmere vedno ne-znosneje. Slovenski učecei se šikanirajo in zapostavljajo cb vsak' priliki Njih narodnost se ne upošteva, kakor to gre na kakem vzgajališču. Učitelji so vsi, razen kateheta Nemci ali vsaj nemškega mišljenja ter de loma uganjajo veliko nemško — politiko. Disciplina na tem zavoda je skrajno dirutna; dogajajo se tu reči, ki so kje drugod ab3olutno izključene. Zloglasni Kresnik, upokojeni učitelj vsled razn h neprilik, katerega je vaš i; -c že parkrat prav markantno ozna čil, Še vedno „poućuje" slovenščino, čeravno so naši poslanci za tega voljo že interpelirali v deželnem zboru štajerskem Pa kaj, saj je bolje: da se učenci slovenščine uče — napačno! — Riba pač pri glavi smrdi. Rivnatelj Paul, sicer dobrodušen in konci jantaa mož, je N^meo in ne razume slovensko Gotovo nekaj, kar je le pri nas Slovencih mogoče! Z* vod, ki je namenjen Slovencem, pa ima vodjo, kateri niti jezika pretežne večine učencev tistega v najmanjši meri zmožen ni! Paul ima sioer tudi ža dosti dosluženih let ter*bi že lahko bil upokojen. — Ta se mora ustva riti remedura! Mi Slovenci katego rično zahtevamo, da se cb prihodnjem Šolskem letu mesto ravnatelja na celjski meščanski soli sigurno razpiše ter v to imenuje moža, ki bode slovenščine popolnoma veš5. — Tako nam piše oče, ki je prisiljen svojega sina pošiljati v to „vzorao" učilišče. Komentar k vsemu, pa si naj naredi vsakdo sam.
— Matura lz slovenščine na utrakvistlcaih gimnazijah. Naučno
ministrstvo je odredilo, da morajo abiturijeetje tukajšaih utrakvističnih gimuacij, za kat-re abiturjente je slo venšČina kot materinščina do najvišjega razreda u5oi jezik, poleg pis m* ne mature iz nemščiae kot učnega jezika napraviti enak spis iz slovenščine. *
— Deželni Odbor je imenoval dr. O tok ar j a Kačerja sekundarnem v deželni b dnioi.
— Imonovanje. Delovodji gg. Josip Tratnik in Josip Gansl-mayr, ki imata naslov strokovnega učitelja, in od katerih je prvi na umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani, drugi pa na strokovni Šoli za obdelovanje lesa v Kočevju sta imenovana za strokovna učitelja v X. čin. razredu
— Podelitev naslova. Delovodja na umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani gosp. Ivan Tavčar je dobil naslov strokovnega učitelja.
— Podelitev naslova Deželno-
sodni svetnik in predstojnik okr. so dišča Ernest Ferkv Radovljici je dobil ob priliki stalnega upokoje nja   naslov   višjega deželnsodnega svetnika.
— Iz  lolakO  službe. Zaradi bolezni je dobil dopust nadučitelj g Leopold Armič na III mestni deški ljudski šoli v Ljubljani in pride na njegovo mesto izprašana pomožna učiteljica gdč Julija Toplikar. Suplent na salezijanski šoli v Rakov niku g. Leopold Ko p ač je imenovan za proviz ričaegi učite j a na 5 razre-dnioi v Postojni. Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica Marija M a h o -rič v Šturjah in pride na njeno mesto kot suplentinja absolvirana učitelj ska kandidatinja gdč. Pavla Ženko.
Iz pisarne slovenskoga glo*
dalisća. Z ozirom na  „Glas iz ob
činstva" v sobotni številki „S1. N.u nam pošilja ravnateljstvo slov. gledališča sledeče pojasnilo : L o 2 n i h abonentov na deželi sploh nima slovensko gledališče v Ljubljani, nego so brez izjeme vsi ložni abonentje stalno v Ljubljani. Pritožbe ni dobilo ravnatelj -ttv doslej nobene niti pismeno niti ustno, zatorej se ni mogla prezreti nobena želja. Zaporednost predstav je ozaačena na vsakem gledališkem listu, ker se vsaka izpre memba par dni pred predstavo sporoči v naših dnevnikih. Vsakdo dobi mesto v našem gledališču, ako se prijavi pravočasno, a tudi v po-sledniem hipu se navadno najde prostor po ložah, ki so slučajno proste. Ravnateljstvo torej z največjim veseljem postreže vsakomur, ki se obrne nanje s kako željo, odklanja pa vsakršno neutemeljeno očitanje. Ravnateljstvo le Še prosi, da se mu sporočajo vse želje čč. abonentov direktno v pisarno.
Repartoiro slovenskega gle daliftća* Danes se igra za nepar-abonente opereta ,Gir of le - Girofla1. — V petek se poje za par- abonente Puooinijeva opera „Madame But-terflv". — V nedeljo sta dve predstavi : popoldan ob 3. ljudska predstava ob znižanih cenah narodna igra „Legi j on ar j i" za p ar-abonente - zvečer pa se na mnogestran-sko zahtevo poje zadnjič opera „Carmen" za nepar abonente.
Družbi sv Cirila ln Metoda sta daiovala: neimenovani dobrotnik D. J. 20 K mesto venca na krsto rajnemu dr Mraku, gdč. Ljudmila Sohreiner, biagaj nič ari oa učiteljskega društva za slovenjebistriški okraj, 10 K mesta venoa na krsto pokojni gispe Koklovi Hvala!
Pisateljsko podporno društvo je imelo snoči v restavraciji „Narodnega doma" letošnji redni občni zbor. Društveno premoženje znaša 18 339 K 10 v, podpore se je pa preteklo leto podelilo 680 K. Odbor je ostal isti kot doslej.
Potres v Salabriji je naslov velezanim vega predavanja, ki se vrši jutri, v sredo 20. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma". Govornik dr Pavel Grošelj je že opetovano pokazal, kako divno prednaša naravoslovska vprašanja. Potres v Kalabriji pa je taka najaktualnejša zagonetka, ki mora zanimati vsakogar. Skioptiške slike bodo pojasnevale pojasnjevale preždostne dogodke v Južni Italiji.
0 naradalka Ztdanlkv, ki je
v preiskavi zaradi veleizdaje, se govori, da je bil že obsojen na 6 let ječe. To ni res Zidanlek sploh ie ni bil sojen Ziprt je še vedno v Gradcu. Zaslišanih je bilo Že nabroj prič in kakor smo čuli, so vse, tudi Nemci, zanj ugodno izpovedale.
Kako ao poatopa na l,ubl|*n akOA trga« „3ioveneo" je svoj čas nevzdržema napadal magistrat radi tržnih razmer in zahteval najstrožje tržno nadzorstvo. Sedaj, ko se želji vsaj deloma ustreza, mu zopet ni prav in zopet napada nadzorstvene organe, Češ, da so preostri. Po nje go/ih sedanjih nazorih že zadošča za Ljubljančane mleko, ki ima le 25% tolŠče, kajti upoštevati se mora, da dobiva živina slabo krmo in da ravnajo kmetice z mlekom napačno. Zagovarjati na ta način mlekarioe, prav se dajati sleparjem potuho. Največji nedostatek v aprovizaoiji ljubljanskega mesta je, da prinašajo okoličani v mesto mleko, ki so ga ali posneli, ali pa z vodo zalili. Ako tržni organi zanikamo mleko uničijo, je to za sleparje najmanjša kazen. Ker pa „Slovenec" s tem ni zadovoljen, naj magistrat postopa Še strožje in naj vsako sumljivo mleko odda kemičnemu preskuŠevalilču, mlekarioe pa o. kr. sodniji. Zakaj bi ravno Ljubljančani morali imeti do mlekario obzire, če jih one nočejo imeti do njih! Mar naj mi še naprej preplaČujemo njihovo sleparstvo, aa-nikarnost in slabo krmo?
Slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Izubijani VIII redni občni zbor bo v nedeljo, dne 24 januarja ob desetih dopoldne v društvenih prostorih v nN aro dnem domu".
Najvišja zahvala. Gdč. M alka Si me o, 151etua hčerka tukajšnje na« rodne napredne rodbine, bila je te dni odlikovana z najvišjo zahvalo cesarjevo za jubilejno pesem, naslovljeno „Mojemu oesarju" in se j# rokopis omenjene pesmi shranil v cesarsko dru ž nsko knjižnico.
O delaven plinarno, J. Pod-bevšku, ki se je pretekli teden v re-alčnem poslopju obesil, se po mestu širijo govorice, da bi bil brez vzroka iz službe odpuščen in da ga je to gnalo v smrt. Tej govorici nasproti moramo konstatovati tole: J. Pod-bevšek se je zadnje čase popolnoma vdal pijančevanju in je svojo slnibo (nadziranje in nabiranje plinomerov po mestu) močno zanemarjal. Ker so se o njem stranke zelo pritoževale, te je odredilo, da bo Podbevšek zanaprej
delati ca dvoriiču pri premoga,
ga in čistilnik'h in sicer za tisto go kot poprej, s čimer jo bil Pod-v$efc tudi   zadovoljen.   Tudi pod išnjim ravnateljem je PodbevSek ;e Časa delal kot delavec na d vosu. To je gola resnici, katero lahko trdita knjigovodja in  plinar; vse ge govorice, kot na primer v „Gra-r Tagblattu" so zgolj izmišljotine.
Prošnja do usmilfonili src Na red vicevem Selu St. 10 pri Udmatu m Albin Štrus, ki ima 6 otrok, ki pe največjo bedo. Žma mu leži že Jem let v postelji bolna. Mož je bil \0\ čas v Tržiču, kjer je ustanovil 0v bralno društvo, izuril pevce in l mnogo let njih pevovodja. Vsled Jločno narodno naprednega mišljenja je preganjal njegov šef Gassner, jkler ni zapustil kraja. Strus je sa g«]jiv v vodstvu tvorniških knjig, [0nter itd. Naj bi se našel kdo, ki 7ft vsel v službo, katero vsako rad e^zame, samo da bi mogel prezi->ti svoje otroke. Da je hitra pomoč Ojno potrebna, pač ni treba posebno oglašati. Zato prosimo podpore bedni Ožini, kdor bi pa mogel, naj pa [gine Štrusa v delo. Zadnje Južno vreme je napra-
[0 dokaj neprilik. Ceste in pota so |a taka, da bi bil Človek kmalu ostal biatu. Gorje mu pa, kdor ni sledil jšemu Bvarilu in da je prišel v mesto ganmi t Trpela je živina in trpel je -znik sam Vsled slabih potov je 51o cedeljo jako malo ljudi na deželo bo se rajši zabavali v mestu po jTsrrah in gostilnah — Ljubljanica zelo narastla in so po nji plesale poldne velikanske plasti ledu Eaa skoraj segala od brega do brega, rinesla je tuli cel most z držaji red Temperatura se je pa ponoči iko spremenila, da smo imeli danes recej oster mraz, lep solačnafc dan, ota pa so vsa suha, pomrznjona.
Za rezervaike Rezervni čast-ki ozir rezervniki, ki ž=?le opraviti tosnjo orožno vajo pri kakem višjem ejstvu s svojim motornim vozi-m. se imajo do konca februarja lasiti pismeno ali ustmeno pri pri-jnem o. in kr. okrajnem dopol nem poveljstvu. V tej prijavi je ba napovedati, kako moč ima to eiIo, katerega tipa da je in pa, če da Š.fer med reeervnike stalne 3Jske ali domobrancev. Transportne oške za šoferja in motorno vozilo ker tadi stroške prehranitve šoferja pi vojni erar. Za obrabo avtomo-a je določeno po 30 K odškodnine dan, za eno motornega kolesa pa 6 K
Podpiraimo slovensko obrt*
iinost" piše: Od različnih strani nam poroča, da tovarna sveč, a itd. Seemann na Giinoah pri ubijani pošilja duhovnikom sloven-e priporočilne liste, v katerih se alijo Seemannove sveče. Tega prav ič ne zamerjamo g. Seemannu, ker stena reklama je dovoljena vsako lur. Toda kot slovenski list pa mo-uno opozoriti slovenske in hrvaške likovnike, zlasti po Istri in Gori-em, da je na Slovenskem mnogo venskih sveČarjev, kar pa gospod emannni. Medtem ko Nemec gosp.
mano dela skoro izključno  s slo-uskim,    deloma    tudi   s hrvaškim narjem,     se    slovenski svečar ji, zen par izjem,  ne morejo dvigniti, aj naštejemo tu slovenske svečarje, olikor so nam znani.   V Kranju sta ve svečarski tvrdki: Windisoher, i k; v Kamniku dve :   S t e r 1 e . kčin; v Kan d ji pri Novem mestu tvrdka Murn; v Novem mestu je rga tvrdka Murn;   v Gorici je, Ukor je nam znano, najboljša slo-enska tovarna sveč I. K o p a č; v ubijani pa je O. Dolenc. V Ljubili je poleg drugih še večja sve-srnioa Šupev o,  katere  lastnik je čmeo, g. Perles   Prosimo, da se vrstioe vpoštevajo! Izvest}« drallva v pospefte-Jnje obdelovanja ljubljanskega Irja za leto 1903.  Sestavil dru-veni tajnik, ing. enem. J T ur k. siiko dr. E Kramerjevo in 21 po-ob&mi. Ljubljana 1908 Založilo „Dru-*o v pospeševanje obdelovanja ljub-inakega barja.u Tiskali J Blssnika tedniki. — DrnStvo v pospeševanje »delovanja ljubljanskega barja jako "dno deluje ter ima vidnih izdatnih pehov. Izvestja. ki jih je društvo "klo za l 1908 in jih je sestavil čustveni tajnik g inž J. Turk, jasno tiejo, kolikega pomena je to društvo gospodarskem oziru za ljubljansko ^je. Gosp. izvestitelj se na prvem ■-tu   spominia   svojega prednika, E Kram erj a, ter je „Izvestjem" -al tudi njegovo  sliko, v prvem N pa opisuje društveno delovanje, obsega   priskrbovanje semen in tatnih gnojil po znižani ceni dru-enikom ter mnogobrojne gnojilne &U86 na travnikih,   pri pesi in "'•m pir ju. Ti poskusi so za Barjane praktične vrednosti, ker jim kjo način, obseg in uspeh gnoje-1 Pri izvajanju naukov iz primeren gnojilnih poskusov bi bilo — v 5b kakemu ugovoru — dobro pri-^uiti, da so ta izvajanja veljavna take razmere, v kakšnih so se po-
skusi delali. Jako dobro je gosp. izveš t i tel j pogodd, da je v dragem delu podal kratek pouk o pomenu umetnih gnojil s posebnim ozirom na njih umno uporabo na ljubljanskem barju. Tu je nakratko opisano rastlinsko življenje ter bistvo in raba umetnih gnojil z ozirom na njih vsebino in na rastline, ki jim je gnojiti. Marsikak Barjan bo šele pet-m prav razumel in vedel oeniti gnojilne poskuse, opisane v prvem delu „Izvestij", ko prebere drugi del Tretji del podaja posnetek iz zgodovine osuševanja ljubljanskega barja. Ta del je že zato zanimiv, ker so se baš začela dela za osuševanje barja, ki bo iz zdravstvenih in gospodarskih ozirov tako zelo vaino ne samo za barske gospodarje, ampak tudi za Ljubljančane. Zadnji del nam v podobi in besedi predstavlja nekaj važnih poljedelskih strojev, ki se vsled vedno večjega pomanjkanja km t jskih delavcev čim daljebolj priporočajo gospodarjem, da morejo z manjšim Število delavoev zmagovati neizogibna opravila. Is tega kratacega pregleda je ras vidno, da izvestja društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja niso le koristna Barjanom, ampak tudi sploh vsesk- zi zanimiva
Poboj Posestnikovega sina Jožefa Solana iz Notranjih gorio sta delavca Ignacij Sojer in Franc Mavsec j z Zunanjih goric napadla z vilami in kolom in ga težko poškodovala na g'avi. Oba so zaprli.
ff* Vrbmkl se bo ustanovil gospodinjski tečaj, katerega za poskus vprizori deželni odbor.
Obrtna nadaljevalna šola v Mengšu* Okrajni komisar v Kamniku dr. Leopold Žužek je imenovan za zastopnika naučne uprave v Šolskem odboru na novo ustanovljene obrtne nadaljevalne Šole v Mengšu za funkcijsko dobo 1909 do vštetega 1911
Prememba posesti. Okrajni sodnik dr. Viktor Ahazhizh v Novem mestu je kupil posestvo dedičev umrlega stotnika Lehmana v Novem mestu na javni dražbi za 21000 K.
Za dolenjsko podružnico , Prosse ta* so darovali vrli Metli-čanje pri zadnjem predavanju o Slo-venoih 15 K. Živeli!
Iz Idrije. Kakor lansko leto prirede tudi letos idrijski fantje svoj fantovski ples in sicer v soboto, dne 23 januarja v pivnioi pri „črnem orlu". Prireditev obeta biti med najlepšimi v predpustu Že sedaj se vrše predpriprave. Dvorana bo krasno ozaljšana in dobro zakurjena. Torej vsi na fantovski ples!
V železniškem vozu umrl. 58 letni železolivar Jakob Messeniz Javornika je bd dalj Časa v tukajšnji bolnišnici, kjer so mu odrezali roko. Ko se je v soboto vračal v spremstvu svoje žene domov, zadela ga je kap med potoma.
Nesreče V rudniku. Neštete nesreče, ki so se že zgodile v Trbovljah, so tembolj žalostne, ker so se zgodile po neprevidnosti ponesrečencev. Pred nekaj tedni je izvrtaval v jami kopač Ernest Če pel in poka-ženi strel (kar je strogo prepovedano); ko pri vrta do streliva, se to užge, in revež je ležal v krvi na tleh Vendar so ga poslali že živesa v I/ubljano, kjer se mu v bolniŠnioi obrača na bolje. Zgabil je pa eno oko. Pred par dnevi se je ista nesreča ponovila v kamnolomu, kjer sta enak strel s krampom izkopavala delavec J. y p e n d e in A. SmoliČ. Vžgani stral je vrgel toliko kamenja v nju, da bode prvi težko okreval in tudi drugi je dobil nevarne rane. Najnesrečnejša noč je bila od 14 do 15 t. m. Pri enakem proti postavnem delu izvrtanja poka ženega streliva je ubilo na mesu delavca Martina Zaverla, doma iz PolŠnika v litijskem okraju. Zunaj jame sta prišla isto nož med premo-gove vozove (hunte) Jožef Š trav s in Jožef Vozel, katera so takoj prenesli v rudrisko bolnišnioo in je upali, da okrevata.
„Celjski Sokol11 si je izvolil sledeči odbor: Starosta: br. dr. G-v i-don Seme o, podstarosta: br. Miloš Stibler, načelnik br. Josip Smrtnik, blagajnik: br. Mirko Meglic, tajnik: br. Šandor Hra-8o ve c. odborniki: bratje: dr. Janko Serneo, Fran Lončar, Anton Jager in Prostoslav Furlan, namestniki: bratje: Bud. Strmecki, Bruno Boter, in Maks Za buko v-šek, revizorja: brata J o s. Berk in I Peternel, praporščak br. P. Furlan, nam. br B VI t a vs k i. dele-gatje za „S. S. Z" br. dr J. Serneo, br. J. Smrtnik, br. M. Meglic, br. Bruno Roter, br. P. Furlan in br. A. Jager.
»Brežiški Sokol11 priredi na SveČnioo 2 februarja v „Narodnem domu" v Brežicah veliki kostumni venČek.
Zginil |o kočar Jakob Pišek iz S t. Petra na Med v. selu na Štajerskem. Pogrešajo ga že od 25. deo. 1906.
V Devinu priredi društvo nLa-dijatf dne 31. januarja veselioo a godbo, igro in plesom.
MHokovu|acT mm Dunaju, Dne
7. februarja uprizori „Straža" na Dunaju v „češkem narodnem domu" XV. Tornergesse 9 narodno igro s petjem nBokovnjačiu. Narodna zavest zavest zahteva od vsakega dunajskega Slovenca, da poseti igro v avstrijski metropoli in podpira vsaj moralno napredek Slovenoev na daljnem Dunaju Na svidenje torej v „Češkem narodnem domu" 7. febru arja!
401etnloo umotolikena dtlo-ran|a je praznovala v soboto v Ža grebu tragedinja na ondotnem gledališču gospa Marija BužiČka-Strozzi, ki je znana tudi Ljubijan Čanom po svojih umetniških vrlinah.
laiotni morilec    V Starih Ba novcih na Hrvaškem je I51etni Božo Medic   ustrelil   S t © v o Medica, ker je njegov sin  ustrelil njegovega (Bože vega) oČota.
Slovenci v Ameriki. V Olari
dge, Pa se je ubil v rovu 23ietni Franc SušterŠič iz Šmihela pri Novem mestu. — V Winter Quartero, Ucah. se je ponesrečil v rovu Franc Mi veo iz St. Ju rja pod Kumom na Dolenjskem. Umrl je vsled prevelike izgube krvi. — V Oat Hill, Cal. je zadola kap Lovrenca Petruša iz Vevod na (?) na Dolenjskem. Našli so ga že mi tvega.
Promet na   električni cestni
Železnici. V letu 1908 se je vozilo po ljubljanski električni cestni železnici 1 020 744 oseb, to je med 8 obratnimi leti prvo, v katerem se je doseglo število vozečih se oseb en milijon. V pjejSnjih letih prevozilo se lin is samo 700 000 do 800 000.
Velika nesreča zaradi neprevidnosti rabe orožja. Včeraj popoldne se je v Železnikovi čevljarski delavnioi na Starem trgu št. 22 v II. nadstropju zgodila zaradi lahko-mišlj enega ravnanja s samokresom velika nesreča. Eo je med delom 19-letni čevljarski nomoČnik Fran Mo-horič, rodom iz Krama, pokazal po sievodji Alojziju Kinku samokres, v katerem so bile 4 patrone, je ta samokres iepraznil ter mu dal patrone s samokresom vred nazaj. Mohoiič je nato dal tri svojem prijatelju Kavčiču, eno pa je dejal zopet v samokres ter e njim v svoji lahko misije-nosti pomiril v svojega tovariša, 22-1^ t nega čevljarskega pomočnika iz Metlike Rudolfa Kifnarja. Pri ti skrajni neprevidnosti se mu samokres sproži ter je krogla zadela Kifnarja v čelo, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Ker je imel v roki takrat baŠ čevljarski nož (knajp), se je pri padcu obrezal tako hudo, da je bila cela mlaka krvi okrog njega Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so ponesrečenca odpeljali v mrtvašnic 3 k Sv Krištofu, Mohoriča pa, ki se je bil tako ustrašil, da je ho del skočiti skozi okno, a so ga domači *e piavočasno obdržali, so aretovali. Bil je ves iz sebe in je kakor blazen vpil, da naj mu dajo ssmokres, da bode še sebe ustrelil. Pred hišo se je bila zbrala velika množica ljudi, ki jo je skoraj poldrugo uro oblegala in se razšla že pozno potem, ko so mrtveca in Mohoriča odpeljali Mohorič se bode zagovarjal pri o. kr. deželnem sodišču zarad- pregreška § 335   kaz. zak.
KarbolovO vodo je včeraj popil iz steklanioe dveletni krojačev sinček Rafael Krušič, vsled Česar je zadobil take notranje bolečine, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v de želno bolnišnioo.
Levo nogo zlomil si je pri padcu v Medvodah Jožef Klemene. Prepeljali so ga v deželno bolnišnioo.
Saje so se vnele snoČi v dimniku v Tesarskih ulicah št. 3f katere sta pogasila policijski stražnik in delavec JoŽef PavšiČ.
Preprečena pot. Na kolodvoru službujoči nad stražnik Večerin je danes aretoval 19letnega Valentina Seljaka iz Žirovnice, kateri se je hotel izseliti v Ameriko, Še predno je pokusi 1 vojaški kruh. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Vztrajen lovec. Ko je včeraj neki lovec prišel na Dolenjski kolodvor in že ni bilo časa psa spraviti v voz, ga je pustil zunaj. Ko je vlak odžvižgal, se je psu tako začelo skomin a ti po divjačini, da ni šel domov, marveč je spremljal vlak do Škofljice, kjer sta z gospodarjem zopet prišla skupaj in odšla nad zajce.
Delarsko gibanje Včeraj se je s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 70 Hrvatov in 10 Slovenoev. V Inomost je šlo 25, v Bregeno pa 70 Hrvatov.
Izgubljeno In naldeno. Hlapec Fran MatičiČ je izgubil denarnico, v kateri je imel 20 K denarja. — Gdč. Ljudmila Sirnikova je izgubila nikljast Ščipalnik. — Zasebnioa Helena Ko-vačičeva je izgubila denarnico a manjšo vsoto denarja.
Tod enaki Inku o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3. jan. do 9. januarja 1909. Število novorojencev 13 (=» 16 90%0), mrtvo-rojenoev 3, umrlih 30 («- 3900%0 med njimi so umrli za j etiko 4 vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1,
vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 22. Med njimi tujcev 5 (— 16 667,0, iz aavodov 16 (= 63 33%) Za infekoijoznimi boleznimi je obolelo in sicer: za ošpicami 9, za Škrla-tioo 5 (4 pripeljani iz dežele v dež. bolnico), aa vratico 2, za egiptovsko očesno bolen 1, za ušenom 1
Opozarjamo na današnji inserat domače tvrdke Karel čamernik, Dunajska cesta št. 9. ki se peča s prodajo, posojevanjem koles ter s preie-manjem vsakovrstnih popravil. Ker je tvrdka slovenska, jo toplo priporočamo.
Orodne novice.
— Zadnji Obrenovlć Nezakonski sin pokojnega kral a Milana
Kristic je več dni bival v Pešti. Te dni je skrivaj pobegnil v Pariz, ne da bi poravnal račun v hotelu, kjer |e stanoval. Kristic je po svojem varuhu grofu ZiohVjU podedoval 10 000 kron, kateri znesek pa je v najkrajšem času zapravil V tem čašu je bil tudi že v B-1 gradu, da bi tamkaj poskusil svojo srečo. A ker so mu povsodi pokazali vrata, je odšel iz Belgrada in sedaj se klati brez posla okrog po raznih kopališčih in živi kakor more, na tnje stroške.
— Izgred Častnikov ¥ Stolnem Belgradu. V hotelu nKralj ogrski" v rit ol nem Bel gradu so častniki Taby, Luby, Schmidt in grof Vay v gostilniškem lokalu streljali z revolverji. Nato so v kavarni nCasinou napadli uradnika WeJssa brez vsakega pohoda in ga s sabljami pobili na tla. Weiss je bil težko ranjen na glavi. BLavar-narja, ki je Weis3u priskočil na pomoč, so častniki takisto napadli in mu s sabljami zadali težko rano na roki. Isti Častniki so z revolverji streljali tudi v palačo princa Ah j zija Lieohten-steina. Med prebivalstvom vlada silno razburjenje. Odredila se je stroga preiskava.
— Tariatl se pogrešajo. Preteklo sredo so napravili žapnik Riedl iz Schrt benhausua na Bavarskem in dva druga duhovnika partijo na Wen-delstein. Dosedaj se Se niso vrnili. Domneva se, da so se ponesrečili. Najbrže jih. je podsul kak snežni plaz.
— Stavka klobučarjev V tovarnah klobukov v Nrw Jorku je danes stopilo v stavko 15.000 delavoev.
— £*lezniaka nesreća. Pri
Greenwood-Sprmgsu v Severni Ameriki sta dva c sebna vlaka trčila drug ob drugega. Ubitih je bilo 21 potnikov, težkoranjenih pa 40.
Telefonska in brzolaunn poročila.
Z dunajskega vseučilišči.
Dunaj, 19 januarja. PersekuoSja slov. dijaštva na Dunaju se nadaljnje. Bekurzi, ki jih je vložilo onih 15 slovenskih akademikov, ki so bili 3 decembra 1. 1. povodom demonstracije za slov. vseučilišče pred parlamentom aretuvani in obsojeni od dunajskega polic, ravnateljstva, so ostali brezuspešni. Včeraj se je vsem demonstrantom- objavila razsodba c. kr. ni-žjeavstr. namestništva, ki potrjuje krute obsodbe prve instanoe. Pet naj: t slov. akademikov je tedaj pred alternativo, da plačajo ali po 50 kron globe ali pa gredo po pet dni pre-sedet v zapor samo zato, ker so pred parlamentom malo „Živio" vpili. Med slov. dijastvom vlada upravičena ogorčenost na takim krutim postopanjem o. kr. nemško nacijonalnih oblastni).
Dnaal, 19. januarja. Protest slov. dijaštva proti postopanju rektorja dunajske univerze, ki je bil dal nabiti na črni deski znani žaleči razglas, v katerem poživlja nemške pravnike, naj izpodrinejo slov. uradništvo iz okoliša oeljske in mariborske okrožne sod-nije, je imel vsaj delen uspeh. Včeraj je dal poklicati ravnatelj rektoratske pisarne dr. Blumauer, katerega zadene pri tej zadevi glavni del krivde, k sebi predsednika „Slovenije", medi-oinoa Zalokarja in mu je nazoanil,;da se je rektor prostovoljno odločil, da da odstraniti s črne deske omenjene razglase. Ni dvoma, da je na ta rektorjev prostovoljni sklep nemalo vplivala intervencija posl. Hribarja in dr. Ploja pri vodji naučnega ministrstva Kančri, nič manj pa protestne resolucije ljubljanskega ljudskega shoda in kranjskega deželnega zbora.
Proti Axmannovemu predlogu.
Dunaj 19. januarja. Češki kl eri-kaloi vlože nujni predlog, v katerem pozivajo vlado, naj ne predloži cesarju v sankcijo Axmannovega predloga.
Umaknenje ogrske volilne reforme?
Dona) 19. januarja. Ogrski minister notranjih del grof Andrassy je s noči dospel semkaj. Danes ga je sprejel cesar v posebni avdijeno. Popoldne bo konferiral a ministrom Aehrentnalom, na kar se vrne v Pe što.   Kakor se govori, je avdijenca
pri cesarju veljala vprašanju, da se volilna refjrma za ogrski državni zbor odstavi z dnevnega reda.
Odlikovanje.
Dunaj, 19. januarja. Dvorni svetnik Vladimir baron Pražak je stopil v pokoj. Cesar ga je pri tej priliki odlikoval s komturnim križcem Fran Josipovega reda z zvezdo.
„Vsleizoajaloi" ni Hrvaškem.
Zagreb, 19. januarja. V četrtek pojdejo hrvaški delegat je na skupni dr lavni zbor v Budimpešto. Prva bitka bo v odseku, kjer se bo razpravljalo o ztihtevanjU zagrebškega sodišča, naj se radi „veleizdajstvau dovoli sodno preganjanje poslancev PribiČeviča in tovarišev.
Zagreb, 19. januarja. Obtožnioa proti srosk m „veleizdaja!oemu je na javnost napravila vse drugačen vt'sk, nego je pričakovala Rduohova vlada. Obtožnica je sestavljena Čisto v duhu — dr. Franka. Inkriminirano je vsako obilježje srbst7a. Kot veleizdajatvo se proglaša vse to, kar je S bom garantirano po zakonu, vse. s čimer se po-svedočoje srbska narodnost. Faktičnih dokazov pa ni nobenih, ne za revolucionarno gibanje med Srbi ne za kako zaroto. Obtožnioa imenuje tudi ime bivšega bana grefa Khuena. Službeni organi razširjajo obtožnioo V tsočih izvodih po vseh krajih, da bi ljudstvo nahajskali zoper Srbe. Toda Hrvatje čutijo, da se s to obtožnioo pripravlja atentat na hrvaško avtonomijo. Kakor se čuje, utegne imeli ta nevarna obtožuioa j »ko realno posledico, da s a bo namreč koalicija dogovorila z drugimi opozioijo-nalnimi strankami vdtevši socijaliste na skupni boj zoper sedanji sistem.
Cesar v Budimpešti.
Budimpešta, 19 januarja. Casar pride semkaj 27. ali 28. januarja in ostane tu več dni.
O Svstro-turS em sporazumu.
Berolin 19 januarja „Vosa'sche Zeituug44 javlja iz Carigrada, da je v protokolu, sklenjenem med poslanikom Pallavicinijem iu turško vlado, zabeležena zahteva, da mora Avstro-Ogrska odškodnino 8*/. turških fantov izplačati na enkrat.
Nova srbska nota na vete»ile.
Berolin 19 januarja. „Vossiaohe Zeitung" poroča, da bo srbsko ministrstvo zunanjih del razposlalo novo noto na velesile, v kateri se bo znova pojasnilo srbsko stališče ter zahtevalo garancije za samostojnost in svobodni razvitek Srbije in Črne gore. Obenem bo srbska vlada zahtevala, da Avstro-Ogrska odstopi Srbiji in Črni gori del bosanskega ozemlja, in sicer potom mejne regulacije.
Svila za neveste
od 1 K 35 vin. meter naprej v vseh barvah. Franko in že oearlujeno se poSilia na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo posto Tovarna /.» avli« Hf-n-
Žitne cene v BufJ'rv?pe4ti.
».•o« 19 januarja 1909
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 1* 61 Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 1 8 » Rž        za april        ,      za 50 kg K 10-03
Koruza za maj       B    za 5C kg K 7*6 Oves    za april      ,    za 50 kg K 8 5 > Efeht'v.
5 vin. višje.
ftsteomiosičiio poroflto,
: *■ sad mcrjrm EredoJJ crmčn' ?i»kv
M 7
Cas opaža-vanja
Stanj«
barometra
It
II
v*tr*vi
18. 19
9. zv.
7zj. 2. pop.
742-2
739 7 7378
-45
-7 4 OU
sr sever
ar. ssvzh. sr. s vzhod
jasno
oblačno
Srednja včerajšnja temperatura     4 0 , aorm. - 2*4 . Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Zahvala.
ar ^v-" "*mLt\*irv&sm- +.
Za srčno sočutje med boleznijo*] in ob smrti iskreno ljubljenega našega soproga, oziroma očeta, starega očeta in brata, gospoda
Antona Rebek
c. kr. davčnega vis. nadzornika v pokoju
dalje za častno spremstvo na poslednje počivališče umrlega izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter drugim udeležnikom tukaj v Ljubljani in Skorji Loki najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo zdravnikoma gg. dr. metru vit Bleiwcis Trsteniškemu in dr. Andreju Lisjaku, ki sta za bolezni pokojniku skrbno stala na stran . Srčna hvala vsem!
V Ljubljani, 18. jan. 1909.
Žalujoči ostali.
C stanovi Jena leta 1894.
Prva Domača slovenska pivovarna
jevih
tU*. 210,
priporofi* slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svo|6 izbo
G. AUER",k dedičev
^ fjnbljana  Volfove nlice štev. 12 fjnbljana
marčno pivo
v sodcih in steklenicah
Zastopnik
b večletno prakso, dobro vpeljan po Gorenjskem, Koroškem in Primorskem, z gotovimi odjemalci, želi prema* alti svoje sedanje mesto. 318 -i
Blagohotne ponndbe pod „za-stopnik" poštno ležeče Gorica.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik sa dolgove svoje žene Ivane Erjavec, Kakor tudi ne prevzamem za njo nikakih obveznosti, ki jih na* pravlja brez moje vednosti. «62
Anton Erja ec
posestnik w Srednji KaaomlJI štev. 37.
Čudež razsvetljave!
vzklikne vsakdo, ki vidi goreti novo po vseh kulturnih državah varovano špiritovo
I svetlllko
edino na svetu, ki gori brez sence. Za 600 sveč moči, za tvornice, trgovine, pisarne, za razsvetljavo dvorišč in hlevov. Liter špirita za 13 ur Popolnoma brez nevarnosti in brez duha Cena S 60-—. Razpošilja sesamo, ako se pošlje denar naprej. Edina prodaja na lasten račun se ob visokem popustu odda na vsakem kraju 317
Maks Piokot Dunaj II., Toborstrosse ZZ.
Generalna zaloga Graetzinove luči.
Proti žlezam, škrojljem
malokrvnosti, angl. bolezni, kožnim izpuščajem, vratnim, pljučnim boleznim, duš-Jivemu in oslovskemu kaš*ju, revmatizmu, protinu, za ojačenje malokrvnih, slabotnih, v razvitku In pri učenju zaostalih otrok priporočam zdravljenje z   3580 11
uhmena ribjim oljem
„Jodella"
Najboljše, najuspešnejše, najpriljubljenejše ribje olje. Se lahko zauživa in prenaša. Najboljši čas za zdravljenje z njim od avgusta do maja. Kupujte samo originalni zavitek B 3*50 in 7'— s pat varstvenim imenom „Jodella". Vse drugo zavrnite kot ne-| pristno.
Edini   izdelovalec   lekarnar Vlljeaa Ijaltniieti * Brcmrnu. — Vedno sveže v vseh lekarnah v Ljubljani.
,'. -v i ■
Za šport in promet.
Zaloga koles
puch, (Styria), globus, Regent in dragih specialnih znamk ter posameznih delov.
3zposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
solidno in ceno.
360—1
Karel Čamernik
tjubljana, Dunajska cesta št. 9.
Stoubišče
obstoječe iz gozda, njiv in travnikov, s hi do in gospodarskim poslopjem, .-.^pripravno za oeljskegaAvoznika,A.*.
§gTJ&«e proda. " #
f^Vač pove* Fran IIPatachnoh ¥
Celja. _225-3
Elegantna
245-3
mesečna soba
se taka] odda.
Kje, pove oprav. „Slov. Naroda".
Pletilnl stro]
Št. 11, dobro ohranjen, s odjemalci, se cen6 proda. 310— 1
Po i zve se na Dunajski cesti 29, II. nadatrop|a.
?tanouon]a
sa odda|o za februarjev termin na Sv- Jakoba trgu ftt 4 v VI ran to v i
ki*i 309 1
Žive ribe iz sladkih roda.
Knpci in prodajalci za žive ribe iz sladkih voda se iščejo. 244 -3
Ponudniki naj se obrnejo pod ,,A P. 2702" na naslov Hatsenstein & Vogler (Janina & Co ) v Buda-pešti
Učenca
sa tapetniško stroko aprefme tako| Friderik PetJna, tapetnik v LJubljani, Selenburgove nlice 0. 3 2—1
Mladenič
i n teli gen te q in poraben, II60 aluibe.
Sprejme vsako delo. 311—1
Naslov pove npravniitvo .Slov. Naroda".
Popolnoma
nov kostum
»Španjolka' ao proda za 40 K. Ponudbe pod „Španjolka"* po-itno leteče Ljnbljana. 290—8
Spreten trezen
mošinist
iznčen ključavničar, sa sprejme.
Ponndbe na upravništvo „Slov. Naroda". 295-»
Opr. štev. A 125,8/5.
313
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
X c. kr. okrajnemu sodišču v Logatcu, oddelek I.
naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 9. decembra 1908 umrlega Jožefa Sorće, posestnika iz Hotedersice it 1
nezapus ti vsega nobene naredbe poslednje volje, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zabtev
dne 30. januarja 1909 dopoldne ob 9 uri,
ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napo veda oih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravioa.
C. kr* okrajno sodišče v Logatca, oddelek I.
dne 5. januarja 1909.
O. kr. ffvotrijak*
državne Zelazn&o*
Izvleček iz voznega reda
Veljavan od 1. oktobra 1908 icla,
@*feod Iz Matollaae laž. sel. t
roo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica,
5. zn žčiTrst C kr. drž. žel., Beljak čez Po-drozjco, Celovec , Prago. 7 07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoltovo, Straža-Topllce, Kočevje.
d 26 aredpeldne. Osebni vlak v smeri 1 j« sanice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, raga.
.1*38 »r+4poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. sel., Trs drž. želr Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, oe »•»•Idne. Osebni vlak v smeri: Oro-i nplje, Rudolf ovo, Straža-Topiice, Kočevje.
%-46 »eaeldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. Zei., Trst drž. žet, Beljak, (čez Podicžčico) Celovec, Pra*x
MO 1 veder. Osebni vizk v smeri: Gfosuplje, Rudoliovo, Straža-Topllce, Kočevja.
'30 zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič. Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0~40 peneol. Osebni vlak v smeri: lastnice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. **) Trst drž. sel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odkod Is Maslima« dri. kolodvor s
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. t-OO pepel d ne. Osebni vlak v Kamnik. M o sveder. Osebni vlak v Kamnik O-BO pameOl. Osebni vlak v Kamnik. (Saz?» ,r. nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
Frtaod v ataaitau las. ieLc
e-eo zjutraj. Osebni vlak is Beljaka (vi žeL, Trbiža,«Jesenic, Gorice, Trsia, Tržiča
a-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Sotjs* Toplic, Rudolfovega, Grosupija,
M-22 predpeldne.  Osebni vlak   iz Prag« Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožćie in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Ko^vja Straže Toplic, Rudolfovega, GrosupTJs-t
4-13 popoidno.   Osebni vlak iz  Ll- .v« juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka Podrožčico) Gorice drž. sel., Trsu ćrC žel. Jesenic, Tržiča.
6-SO zvočer. Oseb. vlak iz Pmga, Cfilcvs> Beljaka (čez Podrožčico) jezenle.
8 37 rvo6or. Osebni vlak iz Kočevja, Strs£s Toplic, Ifcdoltovega, Grosupija,
8*45 zve der. Osebni vlak iz Beijaks jeti žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez n.; rožčico) Trsta drž, žel. Gorica dri, iol Jesenic, Tržiča.
H-eo ponodi. Osebni vlak is Trbiža, Cd lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsi: drž. žel. Goric« drž. sel., Jesenic.
Prihod v i-labllasua drž. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak is Kamnika, lo-eo prodpeidno. Osebni vlak is Kamnika O*IO zveOer. Osebni vlak ta Karamfc*. 9*09 ponofii. Osebni vlak is Kamnika. \ %+m ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi in prihodi so can  e.  * bi «..•::•-«vropejsk«m c±*vu
£. te. ?s«aatei!atve Arsavalb šalesBis * T?s»s
Kupim
železno blagajno
srednje velikosti. 296—2 Ponudbe blagovolijo naj  se po šiljati s ceno na upravništvo tega lista.
Uinshe jode
nekaj skoro rovib, dobrib in močnih, približno od 600, 700, 1600 do 2000 1 proda po nizki ceni  218-3
FRAN C ASCI O
v
Hclenhiirsovp isllee ec. G.
Vsakovrstne krasne
razglednice
posebno primerne
za šaljivo pošto pri različnih društvenih priredbah
,   1    so naprodaj —
po Izredno znižani ceni
Jinifli knjigarni"
Jurčičev trg.
Prodajalk
spretno v manufakturni stroki sprejj
A. Bole v Postojni.
ostiln
„Pri Bobenćkn" na Olincah
z novo urejenimi prostori, aoetileng^ razsvetljavo in lepim vrtom s koi sijo vred ao  Odda zaradi bou tako] ali poznala v najem,
= Isto tam oa Odda tudi =
jtrolijaloiGi, m imm\ i iste
Več se izve na Blincah St ari LInbllanL 40 a
308-1
Trgovina na drobno
FflB M Sil
je združena 5o otvoritve novega lokala z detajlno trgovino
I t Pleiwe so?! li
Mestni trg št. 24. Ji
314
Oklic
A 103 9 3
s Katerim se sKlicujcio sodišču neznani dediči
C  kr. okrajno sodišče v Logatou naznanja, da je umrl dne 28. se tembra 1908 Andrej Bnpnik,  bivši posestnik v Hotederš ei, sin Jurja Urše Rupnik roj. A brebt, djma iz Potoka, ne zapuativši nikake posledej volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njegovi zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravaj iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino zase, naj napovedo svf dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase, izkaza vsi svojo pravico za dediče, ker bi se sioer sapa ačina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod Janez Šemrov posestnik iz Kotedršioe, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izto žejo naslov svoje dedinske pravice ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nastopi j eni del zapuščine, ali če bi se nihče ne zglasil za dediča, oelo zapa ščino država kot brezdedŠČino.
C. lir. okrajno sodišče u Lojutcu oddelek I.
dne 9. januarja 1909.
Domača elektrotehniška obrt Ijubljana   FR- SAX Gradišče 17
1 e k t r o i e h n i k,
Vljudno javljam, da sem otvoril elektroinšta-lacijsko obrt ter se slav. občinstvu v mestu in na deželi priporočam za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov itd. Vpeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno možnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi druga v mojo stroko spadajoča oenjena naroČila. Postregel bodem vestno in točno. Z velespoštovanjem
284-2
i
ljanska kreditna
Podružnica v Spljetu.
trnka v Ljubljani.
Podružnica v Trstu. ,4~~7
Podružnica v Celovcu.
_ Stritarjeva nlioo itav. 2-
sprejema tlom U tallilct in na ttkoii ratua ter jih obrestuje od dna vloga po čistih
- 11 O
4
Kavni« f« sradaia »rezka te gjjjpjtSji p»S»l« gg| »r>t P« term.
Izdajatelj in odgovorni uradnik Baata E a ■ t al lamit t
Lastnina in tisk »Narodna tiakanae«.
OJ^D