GLASOVA anorama Kranj, 17. februarja 1962 — Leto II. - Številka 6 PREMOGOVNIK V PLAMENIH V Turčiji imajo svojevrstno redkost. V neki pokrajini že sedem let neprestano gori rudnik lignita. Do požara je prišlo pred sedmimi leti in od takrat rudnik gori kot > sod smodnika*«. Vse so že poskusili, da bi ogenj zadušili. Tcda vsa sredstva za gašenje požarov so bila do sedaj neučinkovita. v---J JESENICA o državnem prvaku Pred petimi leti so jeseniški hc-kejisti presenetljivo osvojili naslov državnega prvaka. Od takrat naprej nimajo v naši državi enakovrednega moštva. — Preteklo nedeljo so že šestič ponovili ta uspeh. kTa Jeseničane to ni nobena senzacija ve~, marveč le dokaz, da se da z marljivim delom na ledeni ploskvi marsikaj doseči. Pre-iekli torek zvečer je predstavnik Hokejske zveze Jugoslavije podelil na Jesenicah pokala za naslov državnega prvaka mladinskemu in članskemu moštvu. Ob tej priložnosti smo vprašali nekatere Jeseničane, kaj menijo o šestkratnem državnem prvaku. Nata"kar hotela Korota.n Ludvik Blažič: »Vsa čast, da so državni prvaki, samo škoda je, da so nekateri med največjimi razgrajači na Jesenicah.« Predsednik Občinskega sindikalnega sveta Jesenice Ludvik Kcjžar: »Ne dajem nobenih izjav, ker imam o njih prej slabo kot dobro mnenje.« Tajnik Občinskega sindikalnega sveta Jesenice Zdrav-ko Anderle: »Preveč so do-mišljr.vi, pa tudi pretepali bi se lahko manj na tekmah. Vzemimo samo primer Jana.« Profesor telesne vzgoje na osnovni šoli »-Toneta Cufarja« Franc Surc: »-Jeseniška ekipa je zelo homogena. Veseli me, da imajo veliko naraščaja in veliko gledalcev. Se dve leti bodo Jeseničani državni prvaki, potem jih bodo dohiteli Ljubljančani, če ne bodo pridno trenirali. Dobro bi bilo, da bi umetno drsališče še letos pokrili.« Upravnik Delavsko univerze prof. Miha Cene: »Nisem bil na hokejski tekmi že precej časa. Ponosen sem na njihove uspehe. Lahko pa bi bili malo manj ,važni\« Upravnik gledališča »-Tono Cufar« Bojan Cebulj: »Moram priznata, da ste me presenetili. Ze 3 leta nisem bil na nobeni hokejski tekmi. Zelo lepo je, da dosegajo uspehe, vendar menim, da bi lahko nekaj sredstev več na-(Nadaljevanje na strani 5) Jeseniški r^sl^jisti so letos že šestič osvojili državno »rven-stvo. V državi nimajo enakega tekmeca, ki bi jim ogrožal prvo mesto. Vendar si kljub temu včasih pomagajo s palicami. Na sliki je letošnji najboljši napadalec jeseniškega moštva Lilo Klinar. Preplah pred črnimi kozami" Anka čaka v karanteni KRANJ, 14. februarja a Gorenjskem 6e le malokdaj pripeti kaj izrednega. Zato je treba zagrabiti za vsako priložnost, N Slovenski filmski režiser FRANCE STIGLIC je naš rojak. Mimogrede: podatek iz njegove osebne izkaznice — rodil se je v Kranju. Obiskali smo ga v Ljubljani in ga zaprosili za razgovor. Za svoje ustvarjalno delo v slovenskem filmu ste prejeli letos najvišje priznanje: Prešernovo nagrado. Kaj vam pomeni to priznanje? »Sem med tistimi filmskimi delavci, ki delajo od začetka v naši filmski proizvodnji. Sel sem skozi vso razvojno pot, ki so jo spremljale težave in uspehi. Pri- Prešernov nagrajenec znanje pomeni potrditev, da ima to delo vrednost. Osebno mi je v zadoščenje, hkrati pa tudi za vse tiste, ki delajo v filmu.« V utemeljitvi so bili imenovani trije vaši filmi: Dolina miru, Deveti krog in Balada o trobenti in oblaku. Kateri od imenovanih filmov vam je osebno najbližji in zakaj? »Težko se je odločiti, ker je to skupna pot... iskanje ... delo... Prvi zaradi preproste pravljične poezije, drugi zaradi lepo povedane ljubezenske zgodbe v posebnem ambientu, tretji pomeni izrazno najmočnejši film doslej.« Vaši načrti za prihodnost? »Ciril Kosmač končuje scenarij za film z začetnim naslovom »Pevci in pesmi«. Gre za zgodbo, ki obravnava 3 dni življenja naših ljudi med obema vojnama na Tolminskem. Snemanje se bo pričelo verjetno že aprila« 1UU1 QTlliIfW]l!llllHmi«UummfWfK11Htllin!lll!nM]IMIHi, i jo napihniti, razširiti, predelati in tako povzročiti pravo zmešnjavo. Pred dnevi je prišla v ambulanto Zdravstvenega doma Kranj bolnica. Znaki njene bolezni imajo nekaj podobnosti z znaki, ki so lastni črnim kozam. Zdravstveni organi so zelo hitro ukrepali. Izolirali so jo, obenem pa tudi vse tiste, ki so prišli z njo v stik, in tako zavarovali ostale prebivalce. To je dovolj, da smemo izključiti vsak vzrok za paniko. KRANJČANI SO »ZGUBILI GLAVE« Ljudje so se množično priglašali za cepljenje. To je zelo razveseljiva ugotovitev, zato je vse, kar se še skriva za njo toliko bolj čudno. Mnoge je nar reč zajel pravi paničen s. ,«h. Prerivali so se in gnetli pred prostorom za cepljenje; nekateri so menda vdirali 'jar skozi okna, da bi ja ne zamudili nobene minute, drugi so se z vsemi mogočimi izrazi spravili nad zdravstvene delavce. Verjetno zato, k**r ne morejo kar po več sto ljudi na enkrat cep: i. KDO JE BOLNIC i? so to reakcijo o sprožili znaki bo!ez\, učenke Mlekarske šole v Kranju Anke Cirjak. Doma je iz Zadra, od koder se je po zaključku semestralnih počitnic vrnila v šolo. V ponedeljek je prišla k zdravniku, od tedaj lcfži v bolniški 6obi. V Sele čez nekaj dni bo mogoče dokončno ugotoviti, če gre pri njej za izreden primer noric ali res za črne koze. Tisti, ki prihajajo z njo v 6tik, pravijo, da se e kar dobro počuti, le da ji je zelo dolgčas, ker mora biti popolnoma sama. (Nadaljevanje na strani 5) Ulica toplih nog Moskva je dobila v teh dneh za meščane »čudežno iznajdbo«. V ulici »toplih nog« nimajo več snega. Snežne razmere in visoko zapadli sneg v sovjetskem glavnem mestu dela strašanske preglavice mestnemu prometu. Dolgo niso vedeli, kako naj to stvar zadovoljivo uredijo. Neprestano kidanje snega je bi'o zvezano z velikimi stroški, zato so strokovnjaki začeli razmišljati, kako bi to hudo nadlogo trajno rešili. Pred dnevi so zač?*1 ogrevati prve ulice. Načrte »3 so napravili sovjetski inženirji in tehniki. Na ulicah so uredili posebne odprtine, skozi katere prihaja topel zrak in položili cevi v vročo vodo. Posebne naprave služijo za ogrevanje ulic. Sneg v ulici, kjer so napravili ta poskus se je začel naglo taliti. Menijo, da bo ogrevanje ulic na ta način stalo manj kot neprestano kidanje in odvaža-nje snega iz mesta. Ulica, kjer so ta poskus preizkusili, je dobila naziv »Ulica toplih nog«. |H|P Vtisi s poti po Zahodni Nemčiji Srečno življenje Jackija Roherja V nekem smislu je bil Bonn poslastica tega potovanja. Ne zato, ker bi lahko tam srečal starega Konrada, temveč zato, ker nihče — kogarkoli sem vprašal — ni vedel, zakaj je Bonn pravzaprav prestolnica Nemčije. »Humor je tciho definirati. Kar je nekomu videti smešno, je drugemu neduhovito, tretjemu pa celo nerazumljivo.* Josef Becksberg, nemški publicist »Z mojo moralo je vse v redu.tr Lucius Clay, Kennedvjev odposlanec v Berlinu Kakor po navadi (nikoli se nič ne zgodi) se tudi tokrat ni ničesar zgodilo. Vse je bilo prav tako kot že dolgo let pred menoj in še dqJgo bo. Dan pred zasedanjem Bun-destaga sem obiskal Bundes-haus, palačo, kjer nemški Bundestag zaseda. Vodič je imel bister, a nekoliko odvraten obraz. Ko sem mu povedal, da sem Jugoslovan, se je zarezal s svojimi zlatimi zobmi in pripomnil, da on ni izdal zapornega povelja za Vračarića. Potem mi je pokazal to dolgočasno zgradbo s črnimi sedeži in s televizijskimi kamerami, ki 6o imele nalogo prihodnji dan spremljati zasedanje. Taka je danes vsa Nemčija. Kakšna? Težko je reči. O tem bi moral spregovoriti dvaindvajsetletni Jacki Roher, ki se po sedemnajstih letih še čisto natanko spominja letal nad Kolnom, se spominja noči, ki jih je prebil v zakloniščih, se spominja pomanjkanja po vojni, zoglenelih zidov. O tem bi morda lahko spregovorili tudi delavci, ki dobro zaslužijo, delajo do- mara umreti. Človek ne mara vojne, pa se oborožuje." Taka je vsa Nemčija! Nihče1 ne pomisli, da se danes prav, tako gradijo velike ceste, kot so se v Hitlerjevih dneh. Nihče ne pomisli, da 6e stvari,1 če jih gledaš v vsem njihovem obsegu res niso kaj prida 6prc menile. Res, da ni' koncentracijskih taborišč . . J Morda se danes srečujeta sinova Jana Sehna in sinovi in hčere poveljnikov večjih in manjših taborišč, poklicnih morilcev, ki zdaj v preobleki trgovskih potnikov skrivajo svoj nekdanji obraz. Na včeraj nihče več ne misli. Na mara! Toda, kdo je pravzaprav kriv za to? Tudi tisti, ki so tem, da se ne hvali, da ni izdal zapornega politiko. — Tako povelja za Vračarića, tisti Jacki Roherji. V tem smislu je bil Bonn pravzaprav poslastica. Dolgo-maga? Hodim po Nemčiji in časni Bonn, za katerega ni-j vaden razkroj družine. Toda kaj to pravzaprav pomaga? Oče Jackija Roherja je padel ob koncu julija 1944 v Normandiji. Jacki Roher je zdaj študent arhitekture. — Torej bo v svojem življenju gradil hiše, čudovite nove hiše, v katerih bodo stanovali ljudje. V nekem smislu bo torej rehabilitiral svojega očeta. Ne samo zato, ker bo gradil — njegov oče pa je podiral, ampak tudi zato, ker je bil o:e od leta 1936 član NSDAP — on pa se ne ukvarja s politiko. Jacki Roher namreč misli, da je vsa rešitev v ukvarjaš ( misli danes mnogo ljudi na Nemškem. Toda kaj to pravzaprav po- Jackiji Roherji V6eh starosti in vseh obrazov mi odgovarjajo (čas po Adenaucrjevem sestanku s Kenncdvjem); — Kaj mislite o V/ehrma-chtu? — Mora biti. — Želite novo vojno? — Ne! — Kaj pa atomska oborožitev? Zakaj vam je pravza- hče pravzaprav ne ve, zakaj je prestolnica, kjer ni bilo ničesar posebnoga, še posebej pa takrat ne. ko sem bil tam in je deževalo. poldne in popoldne. Kosijo v prav Potrebna? Zdaj pride lepih tovarniških restavraci- prispodoba: jah za smešno nizke cenne. — — Ce že imam nož, naj bo Toda nihče ne vidi tega, da oster! Ce že imamo Wehr-6o od nekajurnega dela tako niacht — naj bo sodobna. In utrujeni, da včasih niti na biti sodoben, to se pravi kosilo ne gredo, ampak za- imeti v rokah atomske bom-dremajo ob stružnici. Cisto ^e> rakete, natanko 6em vedel, da je to Toda, kaj vse skupaj poki jub angleški soboti — pro- maga? To je skoraj tako -stemu dnevu v soboto — na- človek je razočaran, pa ne 9 INVAZIJA BOLH Letošnja peklenska vročina v Avstralji je pozro-čila v Sydneyu invazijo bolh. V najbolj čistih hotelih jih je ogrconno. — Gostje se praskajo in ne morejo zaspati. Menija, da je v mestu nekaj mili jonov bolh. Zdravstvena služba je brez orožja proti bolham. Prinašajo predpise o Čistoči in hkra'i svetujejo meščanom, da ne zgubijo živcev in smisla za humor. r Hitlerjeva zapuščina odkriva marsikaj o ureditvi sveta, če bi Nemci debili vojno. Njegovi načrti o preseljevanju in uničevanju narodov so dobili zgodovinsko osvetlitev s članki ameriškega zjođov'narja Wil!iama Shc-rcr?.. v skrajšanj obliki prinašamo izvleček daljšega sestavka, ki ga je rred kratkim objavila ameriška revija »r ccA«. vssbina »čivlj^nskega prostora; Vr:-Vna "-življenjskega prftsfcra« je prišla do irraza v zakonu kmalu potem, ko jo 11'tler z?«o4cl nekatere rcmvkc debele. Hitler s? je 7 vsemi močmi trudil, da bi v OtCu-r-'rer'h deželah f&aeunaJ najprej ?. »vlad.*!-ičim razredom«. Kaj jc |*j i rfegiftfte] pod tem p-njmem? V Veliki Britaniji jc v »vladajoči i :' - pr;«-teval ari jickraeijo, politike. voriiU i,:e anglikanske cerkve in izobražence. V Ameriki predvsem Zidc. K Zidom jc Hi'Icr štel ljudi, ki so nekaj pomenili v w Uličnem, kulturnti.n in gospodarskem življenju dežele. Cehi so bili prvi. ki so občutili smisel »življenjskega zakona«. Hit- "A Crno na bele in EDITEV SVEM vse po- ler jc ukazal, da je treba polovico feikega prebivalstva pobiti, drugo polovico pa bi izkoriščali za delo. Po>neje je Hitler ta ukrep odložil na pozneje, da ljudem ne bi takoj na začetku vojue pokazal svojega morilskega obraza. bodočnost SLOVANOV Po najdenih zapiskih jc Hitler »•'ta Ih12 napravil načrt o uničenju Slovanov: ... Slovani bodo delali za nas. Vsi tis!š, kj nam niso potrebni za delo, bedo morali umreti. Krr so Šole simi za ->Herren olk«, Lodo prepovedali šolanje vsem Slovanom. Vsak izobražen človek je nas sovražnik, zato nc bomo t2 U ga ie obraz pod temnim dežnikom nekako zamračen, medtem ko na primer rožnata barva daje obrazu posebno svežino. Ce vam Jenarnica ne dovoljuj« kake revolucionarne spremembe, poskusite pri lanskem dežnem plašču nekoliko popraviti fazono, dodati ob robovih dvojne šive zamenjati gumbe, obnoviti podlogo. Omislite si čepico in šal iz karirastega impregni-ranega blaga, če je plašč enobarven. Razcefran rob plašča odrežite, da br plašč tri-četrt.nski; krilo bi seveda sedaj moralo harmonirati s čepico in šalom. Pri dolgotrajnem deževju zamenjajte usnjeno torbico za polivinilasto ali za imitacijo usnja. Čevlji prav tako ne bodo držali vode. obuli bomo ealox° v sivi ali črni barvi. Upajmo, da jih bomo v -'asih trgovinah lahko kupili. 2e nekaj časa prodajajo drogerije prelive za lase v raznih barvah od sivosrebrne pa do črne. Ker je uporaba sredstev zelo enostavna, se je hitro razširila in postala prav popularna. Preliv je pravzaprav barvni šampon za pranje glave, toda da ne bi naredili česa napak, se je vendar treba držati navodil. Ko 6te s sredstvom namočili lase, minuto ali dve s prsti masirajte lasi- šče, nato pa lase izperite. Nekateri priporočajo tudi drug način: ko 6te lase navlažili s šamponom, nekaj časa drgnite lase z majhno gobo po vsej dolžini las. Gobo od časa do časa ožmle. Postopek ponavljajte toliko časa, da 6e lasje ne osušijo. Zaradi različnih kemijskih sestavin, ki jih vsebuje barvni šampon, ni priporočljivo menjati barvo preliva, ampak uporabljajte vedno isto. Mali nasveti — Meteorologi nam napovedujejo, da nas bo dosegel še en mrzli val. Kaj slaba vest za tiste, ki jih rado zebe v noge. Z mrzlimi nogami je prav neprijetno zaspati. Noge odrgnite s ščetko, da pospešite kroženje krvi in jih segrejete. Ob vznožje položite blazine, da bi se vam noge čez noč spočile. — Morda vam hraDava koža na komolcih dela preglavice. Opravljamo jo na več načinov: s kopan;em v raznh oljih, z limonin>m sokom in drugo. Vsako jutro z mokro ščetko odrgnite komolce. Nato jih masirajte s polmastno kremo. Zvečer po kopanju jih masiramo s krtačo in nato utiramo vanjo olje ali hranljivo kremo. — Ce ste se zalotili, da prt sedenj'.' sezuvate čevelj z-iSfl z desne, zdaj z leve noge poskusite odpraviti to razvado. 2e res. da ne trpimo radi pretesnih čevljev, toda temu se da pomagati drugače in ne z nelepim sezuvanjem pod mizo. Filmski pnrirtt IgVRkm Sp*>i?ir>?r}ji fracvaj SIVI MORSKI VOLK i t/j Sredi svečane svetovne premiere novega Kramerje-vega filma »Nurnberška sodba« lani decembra v Berlinu 6e je zamajal steber (poleg Caryja Granta) starejše holly-©odske igralske generacije - »»generacije velikih*-. Zaradi \«rčnega napada Spencerja Tracvja, glavnega igralca v tem :-filmn, so predstavo prekinili, njega pa takoj odpeljali i .v bolnico, od taan pa s posebnim letalom v Ameriko. IV 61. letu starosti in po več kot 60 filmih je bolezen opozorHa veHfcega igralca, da mu bo dano verjetno le še nekajkrat stopiti pred kamero. i IRSKA KRI je Tracy podedoval svojo tr- Spencer Tracy se je rodil šato postavo, močno čeljust aprila leta 1900. V žilah in svoj čut za humor. Svojo nj2govega očeta 6e je mladostno misel na študij pretakala irska kri; od njega medicine je opustil in začel In ......—..... igrati v gledališču. Po uspe- hu na Broadwayu 6e mu je kmalu odprla pot v filmske ateljeje. Prvič se je pojavil na filmskem platnu leta 1930 v »Hitrih milijonih« kot krut gangster. To pa je bila tudi edina vloga resničnega lopova, ki jo je odigral. Saj so njegova nezlomljiva osebnost, njegovo mikavno neokretno obnašanje in bistnost, lastnosti, ki so bolj primerne za vloge moralno zdravih, odločnih, zrelih mož — 6tebrov družbenega življenja — ".ot pa za razdiralce tega življenja. Ze za njegovo prvo vlogo lahko rečemo, da jo je izoblikoval močno in zadržano — in ta oznaka velja za vse njegovo nadaljnje igranje. — Njegove bistre modre oči, v katerih je nekaj prebrisanega, in njegov obraz, za katerim se očitno skriva klena razumnost, nas takoj prepričata o njegovi močni osebnosti in zmožnosti. Spencer Traey je karakterni igralce, ki pa je ustvaril in skrbno razvil nekaj nezgrešljivih potez 6vojega igralskega izraza in nekaj zunanjih posebnosti, kot so n. pr. njegove namrščene obrvi in naprej potisnjena spodnja ustnica. Značilno je tudi, da lahko njegovo kariero dokaj natančno razdelimo na precej enakomerna razdobja, v katerih je ustrezno svojemu razvoju zapovrstjo upodabljal: gangster je, odločne pa prijazne duhovne, žilave in zanesljive vojake, dobrosrčne in dobrodušne očete, zadnje desetletje pa prekaljene in še vedno živahne 6tarce. DRAMA IN KOMEDIJA Yprid Tracvjevim igralskim sposobnostim govori vsekakor tudi to, da 6e enako dobro odreže v resnih, karakternih vlogah kot v komičnih. Posebno uspeli so njegovi komični dueti s Ka-theerine Hepburn. To svojo zvesto prijateljico je prvič srečal leta 1941 v filmu »Žena leta« Georgea Stevensa in ob njej odkril svoj smi.sel za humor, na katerega ni odtlej nikoli pozabil tudi v svojih resnih vlogah. Komični par Tracy-Hepburn je nato še šestkrat stopil pred kamero in v večini primerov požel uspeh. Iz te vrste bi morda kazalo omeniti predvsem še filma »Adamovo rebro« (1949) in »Pat in Mike« režiserja Georgea Cukorja in pa »Nevestinega očeta« (1950) Vincenta Minellija, v katerem je igrala ob njem Liz Taylor. Vsekakor pa Tracyju mnogo bolj »leže« karakterne vloge, ki v njegovi igralski karieri razumljivo tudi prevladujejo. Svoj prvi igralski vrh je Tracy dosegel že zelo zgodaj — v letih 1937-38 -ko je tudi dvakrat zapored dobil Oscarja (kar doslej ni uspelo še nobenemu drugemu igralcu). Prvič je dobil to priznanje za vlogo preprostega, a umnega ribiča v filmu Victorja Fleminga »Pogumni kapitan« po Kipling. /i knjigi. Drugič pa za film Normana Tauroga »Fantovsko mesto«, v katerem je zaigral duhovna, ki je neomajno prepričan, da ni slabih fantov, in tudi uspe to dokazati v 6voji koloniji mladih prestopnikov. NEPOPUSTLJIV KOT MORJE Značilno je, da je v treh izmed najbolj uspelih svojih filmov Tracy igral »Morskega volka« — namreč v »Pogumnem kapitanu«, v »Igralk:« (1953) Georgea Cukorja in pa v filmu »Starec in morje« (1958) Johna Stur-gesa. Značilno je zato, ker nekaj na sami pojavi Spencerja Tracyja spominja na mornarja — njegovi kuštravi lasje, njegov tršati 6tas in pa hudobni pobliski v njegovih očeh. Razen tega pa je nedvomna njegova izred'-sposobnoet, upodabljati ose": nosti, ki so prav tako nepopustljive, prav tako nemirno in trde, kot je samo morje. Prav njegov Starec je najbolj tipična Tracyjeva vloga in ena njegovih najboljših. »Starec in morje« je delo iz petdesetih let, v katerih je Tracy dosegel svoj drugi igralski vrh. Sem sodijo še omenjena »Igralka«, Sturge-sov western »Slab dan v Black Rocku« (1955), Dmy-trvkova »Gora« (1956), Fordov »Poslednji Hura!« (1958), Kramerjev »Podeduj veter« (1960), Le Royev »Vrag ob 4. uri« (19(31) in pa Kramer-jeva »Niirnberška sodba«. Naj se v tem poskusu ocene Tracvjevega dela ustavimo samo še pri filmu »Slab dan v Black Rocku«. V njeni je namreč poudarjeno prišla do izraza za Tracvjevo de o zelo značilna in mnogokrat ponovljena situacija.— da popolnoma osamljen v nenaklonjenem in celo sovražnem okolju trdno in z neomajno odločnostjo brani pravično 6tvar. Prav to pa je mimo njegove močne in prepričljive igre eden glavnih vzrokov že tri desetletja neusahle priljubljenosti. Dušan Ogrizek PASCALE PETIT — ena izmed najbolj prikupnih francoskih filmskih igralk. FILMSKE ZANIMIVOSTI f GRETA GARBO ZOPET 9 POČITNIŠKA HIŠICA NA FILMU? Ameriška »zvezdnica« EJi- Ko se je švedski filmski zabeth Tayk>r, najpremož- režaser Ingmar Bergman od- nejša filmska igralka, je pro- ločil za enoletni dopust je da]a j^^^tko hišico v švi- povedal, da se v tem letu na- carekem letovišcu Gstaad za merava posvetiti s svojo ženo dva milijmia glasbeno pianistko Bachovi Letošnji Prešernov nagrajenec Gorenjec France Stiglic, avtor filmov Na svoji zemlji, Dolina miru, Deveti krog in Balada o trobenti in oblaku, se bo v svojem novem filmu spoprijel s komedijo. ?'i! pravi ja se namreč za snemanje »Pcsmd in pevcev« po Kosma-eevem scenariju v produkciji »Viba-filma«. £ FII.M O MORILCU 2ENSK Franc. književnici, »cu- .. >u(n'(t na tujem Claude Chabroi je spet sredi dela. Tokrat se je lotil sodobne verzije Shakespearovega Hamleta in ji dal naslov »Ofelija«, glavni vlogi pa zaupal Juliette Mavniel in Andreju Joeelvnu. Marcel farne pa se Je že pogodil z Madžari, da bo v nekem njihovem rudniku posnel film po Zolajevem romanu »Gcrminal«, v katerem bo glavni vlogi zaupal DanicMe Darrieaz is Laureatu Terzieffu in za katerega predvideva, da bo stal pol milijarde starih frankov. Francozi se nameravajo lotiti tudi hov« filmske verzije »Opere za tri ficke« in bodo zaupali glavne vloge Pascale Petit hi Yvesu Montandu. Sophi« I oren si je za svojega novega partnerja izbrala popularnega nemškega igralca starejše generacije O. W. Fiseherja, !■ te v nemškem filma »Filozof«. glasbi. V filmskem svetu so se razširili glasovi, da Bergman pripravlja nov scenarij za svoj film, v katerem bi dežni otrok književnosti-glavno vlogo igrala slavna Francoise Sagan, Id »e fc pred kratkim drugič poročila z ameriškim košarkašem Robertom Westhoffom, piše po naročilu italijanskega Stockholmu, podaljšala svoj filmskega producenta in mo obisk v tem mestu za eno ža Sophie Loren C ari a Pon-leto. švedska igralka Greta Gar-bo. O tem se je začelo obširneje govoriti, ko je Greta Garbo, ki se mudi sedaj v tija scenarij za kriminalni film o nekem pariškem morilcu, ki je ubil enajst žensk. £ BRAT IN SESTRA NA FILMU 0 VNETJE ČELJUSTNE VOTLINE Operna pevka Maria Cal- las je v Monacu okrevala po operaciji čeljustne votline. „ , . _ _ Brat znane filmske igralke Okrevanje je bilo povezano Marije Schcll> ki je ^ rodu s prijetnimi dogodivščinami. Švicarka, Maximilian Schell Na sprednja vrata razkošne- Je izjavil ameriškemu časo- ga hotela .Hotel de Pariš« g"» ~Jim*~> £ mu * !£? . , se vedno največji prijatelj, je prihajala brez spremstva, »z^lel bi z njo skupaj na-na srranrfca vrata pa takrat, stopiti v filmu, če ne bi moko Je hitela na zmenke s rala igra« ljubezenskega svojim starim spremljeval- P33"3*" .f*"*11,*"1 vl^Jf j ' govornika v filmu »Obsodba cem Anetotelesom Onaesi- v Nurnbergu«, ki eo ga prav- kar posneli v HoUvvpoodu. Ples na mizi za zaprtimi vrati. Najbrž na kakšnem družabnem večeru v družbi kjer ni filmskih snemalcev. V šti-ričetrtinskera taktu nastopa znana nemška igralka I imlntie Pulver . «111111 »Ne,« je dejala ter zaprla oči v pretirani nežnosti. Zatem se je nasmejala ter naslonila tesno in izzivalno It meni preko mize. Spustila je Bvoj glas skoraj do šepeta in dejala: »Pa mi povej.« In tako sem storil — dokler me ni prekinila. i IV. Ko sem se vrnil, je bilo poslopje internata nabito potno. Fantje so se vračali s predavanj, služb, igralskih vaj, košarke in dirkališč. Sedeli w> v dnevni sobi in čakali na večerjo, brali časnike in razpravljali. Trije so se gnetli v telefonski govorilnici sjredi dvorane. Malomarno sem jih pMdkav .1. pobral s tal kos večernega časnika in sede čakal na večerjo. Večerja je bil običajen, ušiv obrok zmletega mesa s kruhom. Kot po navadi smo se spopadli zanj, dva bruca sta se pričela obmetavati 6 kruhom in predeecknik študentowkega združenja Dick Pulver ju je oštel na značilen, dolgočasen način. Bila je zares običajna študentovska večerja. * Pustil sem pecivo — krušni puding — odšel v Brickovo sobo in sedel, dokler niso drug za drugim prišli Guy, Jerry in Brick. Brick je zaprl in zakleni vrata. Zbrali smo se, ne da bi se dogovorili za sestanek. Brick je zanetil ogenj in znova naložil nekaj polen. Zatem je sedel na stol, Jerry na drugega, midva z Guyem pa sva se zleknila po tleh s hrbtoma proti ognjišču. Ves čas nobeden ni spregovoril besede. Potem je Brick dejal skoraj veselo in s poudarkom: »Onega policista bi rad srečal kdaj ponoči na samem v mestu. Verjetno bi ga ob prvi priložnosti na kakršenkoli način zdrobil . . .« Povedal nam je, kaj bi storil 6 policistom, in vedel sem, da ie m slil zares. »Prav,« je skomignil Jerry ter ga mimogrede prekinil. Malomarno je nadaljeval: »Storil je le svojo dolžnost, kakor pravi pregovor.« »Vrag naj ga vzame? Prav nič me ne briga, kdo ima prav in kdo ne. Ce bom imel priložnost, bom tega meJanca pobil do smrti!« je dejal Brirk in bolščal v nas. Skomignil sem z rameni. »2e dolgo nisem imel tako bedastega občutka,« sem dejal. »Bil sem ponižan. Razočaran. Ne vem ,nad čim in zakai. M'slim, da nad samim seboj.« Guy me je pogledal z onega roba kamina, kjer je ležal z rokama, skrčenima nad tilnikom, ter pritrdilno pokimal. Brick se je razjezil. »Seveda,« mi je odvrnil. »Tako je! O tem sem tudi govoril. Toda nečemu se čudim: smo zares tako bedasti? Je res, da si sjaioa ne moremo privoščiti kaj poštenega, ne da bi nas pohrustali kakor čredo jagenjčkov ob vseh svetnikih?« -Ki.že da je tako,« je dejal Guy. Brick ga je ocenjujoče opazoval. Zatem je storil nekaj čudnega. Legel je postrani v naslonjač, se s hrbtom naslonil na eno naslonjalo ter položil noge na drugo, sklenil roke na tilniku, se zastrmel v strop, zamišljeno nserr.ehnil in dejal: »Reno .Dobri stari Rena.« Vsi smo se zganili in vsakdo se je rahlo nasmehnil. Preteklo poletje smo bili v Renoju in se ga spominjali z užitkom. Gay m jaz sva morala vsako poletje deirti, Brick in Jerry pa sta se tudi odločila za delo, tsko da smo skupaj preživeli poletje. Zdi se mi, da ee je prav Guy spomnil Renoja. ta je bila imenitna. Vsi smo hoteli najti zaslužek v igralnicah: kot razleljevalci žetonov, krupieri, zbiralci žetonov pri igralnih mizah ali kakorkoli drugega. Način, da bi takole služili denar, ee nam je zdel zabaven in romantično bi se bilo vrniti zatem v šolo. Posekali bi fante, ki so delali na cestah. Tako smo se še istega dne, ko se je šola končala, v Brickovem avto-mot lu odpeljali v Reno. Kajpada nismo dobili mest, ki smo jih želeli, razen Bricka. Na vseh de-lovn.m mestih so že zdavnaj nastavili pomožne poletne moči in nas niso potrebovali. Toda Brick je prišel iz Chicaga, nekoč je res delal v tamkajšnjih igralnicah. Delil karte pri pokerju in m ar jašu in tudi malce pomagal pri igralni mizi. Ne redno, toda ko je spoznal poslovodje, so mu pustili, da jih Je nadomeščal v času, ko ni bilo velikega prometa, pa še to samo zaradi zabave. Nikoli se ni mnogo ukvarjal s tem, vendar pa mu je pomagalo da se je prikopal do jutranje izmene v Haroldovem klubu. Z Jerryjem sva pri.-.tala kot čistilca v kavarni, Guy pa je točil bencin na neki bencinski postaji. Prepričan sem, da je bilo tLsto polletje imenitno. Reno je veselo, vznemirljivo mesto, kjer traja karneval neprekinjeno celo poletje ha Zi^sli še v času rodea. Vsi smo sklenili, da se bomo prihodnje leto takoj po koncu pouka vrnili tjakaj. •S« spominjate Ide?« je dejal Brick in v« smo se zarezali, Guy pa je bil nekako prizadet in obenem zadovoljen. Ida je delala v hotelu R2vc-i < le. Bila je dra/.estno, prekrasno dekle, ki je ljubilo Guyja. On jo je prav tako ljubil in verjetno sta preživela skupaj prav lepo poletje ako izvzantemo, da je bila — zares — za čevelj sta.sitejša, kakor bi bilo normalne Guy jo je večkrat peljal na p:jačo, sedla sta vselej za prvo prazno mizo. Toda, kr.kor je pravil sam: -Človek se vendar ne more zabavati z dV klel >m, če ves čas sam seJi,« In tako jo je kmalu zapustil. -S rominjate Haroldovega kluba?« je dejal Brick. Vsi smo prikimali in v mislih sem ga spet jaso« videl pred seboj: najneverjetnejšo sliko, ki .ri jo morete zr.mfsJiti. Verjetno gre za največjo igralnico na svetu. Ima dve velikanski nadstropji in §e tretje, ki je manjše. V njih je več igralnih naprav, kakor sem jih sploh videl v svojem življenju. Povsod Je vel ka gneča in ropot, vr^te gostov in itrraTni avtomati. Izdelani deloma za srebrne dolarje. Ljudje so v vrstah čakali, da bi lahko igrali nanje. Tam jo bila še kopica rulet, igralnih miz za poker in druge igre s kartami ta konino trije bari. »Kakšni bari,« je očarano kimal z glavo Jerry. V enem je čist whisky tekel preko vodopada, naslikanega na barski steni, v drugem pa je bilo v strop vdelanih deset tisoč srebrnih dolarjev. Vsa 6tavba se je bleščala v barvah, kromu in velikih Westovih slikah na steklu, osvetljenih s hrbtno strani. Vsa stavba je bučna — najbolj vesel in hrupen kraj, ki si ga utegnete zamisliti. »Pravim, da nismo tako bedasti,« je spet izbruhnil Brick in vsi smo ga začudeno pogledali. »Povedal vam bom, čemu nam je spodletelo. Ne zato, ker smo morda neumni ali otročji, temveč zaradi tega, ker še nimamo pravega občutka za to reč.« Čakali smo in Brick je srdito nadaljeval: »Kaj pa sploh vemo o Brinkovi banki? Ničesar! Videli smo oklopljeni avtomobil v mestu in to je vse.« Zmajal je z glavo, »Ce hočemo izpeljati kaj podobnega, se moramo povsem vživeti v položaj. Spoznati je treba stvar pobliže in ;o dobro pripraviti. Kaj za vraga smo mislili s to Brinkovo zadevo, saj bila nemogoča. Nanjo sploh ne bi smeli resno pomisliti.« Zdaj mi je bilo vse jasno. Toda radoveden sem bil, kakšen predlog ima. Sedel je v svojem naslonjaču z rokami, sklenjenimi na tilniku, ter čakal, dokler nismo pozorno prisluhnili. V sobi je vladala tišina, lo dimnik je brenčal, plameni pa prasketali v kaminu. Potem je sladko dejal: »Kdo pa si je sploh izmislil, da bi to moral biti prav Brink?« V kemiji uporabljamo Bunsenov gorilnik na plin. Ko ga prižgete, nenadoma bruhne iz njega visok moder plamen. Prav tako se je v meni nenadoma porodila vznemirljiva misel. »Haroldov klub,« je boječe zažepetal Jerry. »To bo slaščica,« je zamrmral Guy. »Poznamo ga! Saj smo bili tam,« in Brick je zamahnil z nogami. Oči so mu žarele. »Čutimo ga v kosteh, dodobra smo ga spozna!u res je! In spet bomo šli tja! Kako,, za vraga, se nisem spomnil, da bi ga izpraznili!« Sede sem 6trmel v Bricka. Se malo prej bi prisegel, da imam edino željo pozabiti to bedasto zamisel. Toda zdaj vem prav dobro, da je bilo že določeno, da bomo šli na pot. Sedel sem in strmel v Bricka tisočkrat nemirnejši kakor poprej in to na nov, nenavaden in vznemirljiv način. Brick je pričel tolmačiti. Naslonil ee je s komolcem na kolena, sklenil roke in počasi dejal: »Izpadel sem kot bedak in prav tako se I ii počutim. To mi ni všeč in ne bi rad, da bi me kdo imel za si:.' a.« Odkimal sem, ker je bolščal prav vame. »Kajti: jaz nisem norec,« jo d al in zenice so se mu zožile; bilo je videti, kakor da je zaspan. »Nisem c ic in nočem, da bi me imel kdorkoli za norca.« Zleknil se je nazcij in zataknil palca za pas. »Ce rečem, da lahko kaj napravim, to tudi storim.« Čutil sem, da nisem več fante, ki se potepa okrog po dežju in zasleduje oklopljeni tovornjak, ker nima početi kaj drugega. Nova Stvar je bila podobna resnični igri ali načrtu — bila je bliže resničnosti. Z- sva smo načeli premišljeno in resno, kakor da jo nameravamo kar takoj izpeljati do kraja. Pripetljaj s Kolonijalne ulice mi je ležal na duši kakor umazana cunja in enako kot Brick sem bil prepričan, da se moram nekje izkazati. Z Jerryjem in Guyjem je bilo enako. O vsem skupaj se še nismo pogovorili, vendar smo bili enakih mish. Jerry je dejal: »Se ta mesec bomo odpotovali tja.« Govoril je zamišljeno. Za Brinka je zadoščalo eno popoldne, zdaj pa bi bili komaj zadovoljni z nekaj tedni. »Vem, kako ravnajo v klubu z denarjem,« je počasi dejal Brick. »Vem, kam ga spravljajo. Toda tisto mesto bi bilo težko oropati; nikar ne mislite, da bo lahko. Vendar sem trdno prepričan, da bi 6tvar lahko srečno izpeljali.« »Kako?« je vprašal Guy. »Ne vem. To bomo šele videli. In končno moramo napraviti še načrt, kako bomo zbežali iz Renoja ter podobno.« Jerry je sporazumno prikimaval in strmel v ogenj. »Bral sem mnogo o pravem kriminalu,« je dejal premišljeno, »in vse je lepo slišati. Oropati kakšno stvar in odnesti pete z denarjem v rokah je včasih lažje, kakor si človek misli. Najtežje je pozneje, ko je že vse končano. Treba je pariti, da te ne ujamejo. Cital sem o ropih, ki so bili prekrasno pripr-.v". ni. Pokradli so stvari, skočili v avto in zbežali. Teden ali deset dni kasneje pa so jih ujeli, morda 3000 milj od kraja zločina.* Jerry nas je rtiino gledaL »Načrt, kako izropati Haroldovo igralnico, je odvisen od tega, kaj nameravamo storiti po zločinu. In kako bomo ukrepali prel tem.« Zatem je dejal nekaj, kar jc jasno pokazalo, da se zaveda, o čem govori. Kar hladno me je spreletclo. »Ce storiš zločin,« je clejal, »je treba zabrisati dve poti.« »Kaj hočeš reči?« je dejal Guy. Jerry ga je debelo pogledal- »Ne morejo te slediti, kam si zbežal, če ne vedo, od kod si sploh prišel. Pustimo le eno samo sled, i: o peljala sem k Bricku Vogcierju, Alu Me.cerju, Guyju Cruikshanl;u .n Jerryju Wc nerju, pa nam. ne besta pomagala Sc tako brezhibno lz\ -Q vlom in pobeg. Lahko jim pobegnemo, toda če bodo vedeli, od kod smo prišli, nas bodo kmalu polovili.« (»Jercme Weinor,« sem dejal, »po mojem mnenju zaslužiš, da bi te imenovali za doktorja kriminaliutike.* j »Magna nim laude.«. je dejal Brick. Jerry je odkimal. »Naša prva naloga je torej: kako priti do Haroldovega kluba, ne da bi postili za seboj kakršnokoli sled? Kako naj se pr: 'o do Renoia, ne da bi' k d*-oTi ve*eT od'k^I smo?" Dokler na rešimo tega vprašanja, ostali del načrta ni vreden beliča.« U£enf osel Nedckoicsna zgodbica ' Očka in mamica sta se Zvečer dolgo pogovarjala ali naj gresta v kino ali ne. Bala sta se pustiti doma otroka sama — triletno Majo in sedemletnega Dušana. Toda Vpuštalskem gradu je nekoč živel graščak, ki je imel takšno hčer, da se ni nikoli zasmejala. Graščak je zato velel razglasiti po Selški in Poljanski dolini, da bo hčerko dal za ženo tistemu snubcu, ki bi jo pripravil do smeha. Za doto pa je hčeri obljubil grad. In mladci, godni za ženitev, so prihajali v puštalski grad in tamkaj uganjali budalosti prag. prazen nič smeješ in režiš, da imaš usta do ušes in še malo čez!« ga je zavrnila grajska kislica. »Kaj bi se ne smejal, ko imam pa osla, ki je učen, da zna brati,« ji je vrnil pastir. »Pa pokaži, če je res!« je zaradovedila grajska hči. »če le nisi malo čez les!« se je oglasil še graščak, ki je tačas prihlačal na grajski in norčije, a grajske kislice ni nihče razvedril. Tisti čas pa je v bližnjih film je bil tako zanimiv, da Bodovljah pri bogatem kmetu se nista in nista mogla odreči skušnjavi. Dala sta sina :in hčerkico spat, jo poljubila in odšla proti vratom. Dušan je zakllcal za njima: »Ne bojta se,* ničesar se nama ne more zgoditi. Tudi Majo bom čuval.« Mamica ee je nasmehnila, zakaj bila je pa-ne.-na na sina in je pomir-jena odšla ... Tu se, dragi otroci, konja naša zgodbica, nadaljevati pa jo •morate vi. Opišite nam, kaj se je zgodilo medtem doma, ko sta šla očka in mamica gledat napet kavbojski film. Nadaljevanje pa naj ne bo daljše, kot je današnji cel zgodbe. Najbolj domiselni in najbolj duhoviti odgovor bomo nagradili s knjižno nagrado in 'objavili prihodnji teden. Tcrcj hitro na delo!" IZID KA6RADME6A ŽREBANJA Nagrado za našo izpolnje-vanko v zadnji številki je ' žreb določil Stanislavu Drak-elerju, Kranj, Cesta kokr-škega odreda 23. — Nagrado lahko v prihodnjih dneh dvigne. I POPRAVEK Pczka Prešeren nas je obvestila, da sestavka o taborišču Auschudtz ni napisala ona, ampak Marija Koren iz Martuljka. služil mlad pastir, ki< je ob Sori pasel gospodarjeve ovce, krave in osla. Ta pastir je bil šaljivec, kakršnega ne prej ne poslej ni bilo v Poljanski dolini. Z oslom sta Brž ko je pastir zvedel za praščakov razglas, je gospodarju odpovedal službo, za plačilo triletnega pastirjeva-nja pa si je izgovoril osla. Gospodar mu je osla dal, a za slovo mu je dejal: »Le vzemi osla in pojdi v puštalski grad srečo iskat! A povem ti, da si osel tudi ti, ker ti je zadišala grajska hči!« »Pa zbogom, gospodar!« je pozdravil pastir. »In zahval je-ni za osla, ki ste mi ga dali za pastirovanje. Osel on, osel jaz — oba pojdcva v puštalski grad nevesto iskat. Kadar pa bom postal graščak, me pridite obiskat, da vam bom razkazal grad!« In je zajezdil osla in z njim odpeketal v Puštal, kjer je zagledal grajsko hči, ki je postajata na grajskem pragu in prodajala dolgčas. »Kam pa jezdiš osla?« ga je vprašala. V odgovor pa ji je pastir zapel: »Ker drugega pač nima posla — osel jezdi osla . . .« »Pa si zares osel, ker se za »Dajte mi koš sena, pa boste videli, kaj vse moj osel zna!« je bahačil pastir. In radovedna grajska hči je sama pohitela v senik in prinesla pastirju oprtni koš, zvrhan sladkega sena. Pastir je stresel seno v dve kopici, med njiju pa položil odprto knjigo. Osel je osel! Gledal je prvi kup sena, gledal drugega, pvohaval oba, a ker ni vedel, katerega naj se prej loti, je zarigal: »I-a! I-a!« »Dve črki že pozna,« se je zasmejal pastir, za njim pa je prhnila v smeh še grajska hči, ki jo je pastirjeva prebrisanost udobrovoljila. »Zdaj mi pa le dajte hčerko za ženo!« je pastir opomnil krohotajočega se graščaka na obljubo. In kaj je hotel graščak? Dal mu je hčerko in grad. Sankanje po cesti brez snega ni noben šport. Na neki način pa se je vendar treba spomniti zimskega veselja •ma. n« naš naslov V zadnjem času se mi je v radiu. Pošiljam Ti svojo pa so raztoeseni po bližnjih nabralo toliko pošte, da vseh pravljico o Novem letu in hribin. Rodovitne ženil je je prispevkov pri najboTjši vo- dedku Mrazu. Upam, da jo pri nas malo' in gozd daje iji ne morem objaviti. Zato boš objavil. Ce bo oSjavlje- kmetom največji zasšlužek. pa se bom skušaj pomeniti na, Ti bom poslala zbirko Ljudje, ki nimajo doma goz- z dopisniki o poslanih pisem- svojih pesmi in spisov. Prav gotovo ste že bili na prireditvi, kjer je nastopil pevski zbor ali godba. Ko so se pevci ali godbeniki postavili na odru, je stopil prednje njihov vodja. Tistemu, ki vodi pevski zbor ali godec, pravimo zborovodja ali dirigent. Dirigent je odgovoren za to, da pevci in godci izvajajo pevsko ali glasbeno delo tako, kot si je to zamislil tisti, ki je pesmi zložil napev ali napisal melodijo za glasbila. Zato ima dirigent navadno pTed seboj na stojalu liste papirja, na katerih so z notno pisavo napisane melodije, ki naj bi jih izvajala pevski zbor ali orkester. Tako napisanem notnem besedilu pravimo partitura. eih. Vse pa bi že vnaprej prosil, da mi dogodke opišejo čimkrajše, ker tako bo naša stran bolj zanimiva, pa tudi zaradi pomanjkanja prostora daljših sestavkov ne morem objaviti. Najlepše pa se zahvaljujem mladim prijateljem iz Škofje Loke, ki se mi tako pridno oglašajo, saj je več Mirica Kobal Draga Mirica! Tvojo zgodbico sem z zanimanjem prebral. Po pravi- da, odhajajo v mesto, v industrijo. Tudi učenci moramo hoditi v šolo v Skofjo Loko. Čeprav smo tako oddaljeni od mesta in ni pri nas ci Ti povem, da mi je zelo kina in drugih prireditev, se ugaj.Ja in bi jo rad objavil, vendar ne dolgočasimo. Po- vendar, ali se Ti ne zdi, da sebno lepo je pozimi, ko je je Novo leto že m?do preda- sneg. Pri igri pa ne pozabi- leč, da bi pisali o njem in mo na šolo in učenje, ker o darilih dedka Mraza. Upam, čeprav hodimo tako daleč v kot pol pošte, ki jo prej- da ml boš še kaj pisala in šolo, ne bomo zaostajali za mestnimi sošolci. Mariaj Vidmar Draga Marija! Najlepša hvala za prijazno pisemce, v katerem si mi tako lepo opisala domači kraj. Rad verjamem ,da Ti ni nikdar dolgčas, saj vam že gozd nudi veliko možnosti za igre. Posebno pa vas moram pohvaliti za pridnost v šoli. Piši mi še kaj. Lep pozdrav! Urednik mem na moj naslov, iz njihovega kraja. Urednik Dragi urednik! Hodim v 8. razred osnovne šole Žirovnica. Ze od 11. leta rada pišem in skladam peanice .Te objavljam v šolskem časopisu »Prešernov rod«. poslala objubljene pesmice in spise. Piši mi tudi kaj o vašem literarnem krožku. I^p pozdrav! Urednik Dragi urednik! Danes se prvič oglašam. Iz naše dolinice Ti še nihče ni pisal in povedal, kako se imamo, zato sem se odločila, Na šoli sem tudi vodja lfr da to storim jaz terarnega krožka. Nekajkrat Naša vas Bukov ščica leži sem recitirala svoje pesmice v ozki dolinici, njeni zaselki m Poroiila poslušajte vsak. dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10,, 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa cb 6.05, 7., 9., 12, 13., 15.. 17.. 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA - 17. februarja 8.05 Poštar ček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Operetne melodije 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 HollyvooĆ6ki promonadni orkester 9.45 Partizanske pesmi in priredbe 10.15 Od tod in ondod 11.03 Igrata violenčslista Antonio Jani gro in violinist Blaise Calame 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Zabavna glasba za opoldne . 12.05 Slovenski utrinki 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Vilko Mesten: Mercurite — novo sredstvo za varstvo rastlin 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Slovenske narodne pesmi 13.45 Godala v ritmu 14.00 Od arije do arije 14.33 Naši poslušalci 1G.20 Operni koncert 17.05 Hammond orgle 17.10 Radijska igra 18.30 Športno popoldne 19.05 Nedeljska panorama 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Zabavni zvoki 21.00 Zgodbe Chopinovih etud 21.40 Lepe melodije za velike zabavne orkestre 22.15 Vrtiljak vsega — za vsakogar 23.05 Plesna glasba PONEDELJEK - 19. februavja 8.05 Zborovske skladbe Jakoba Aljaža 8.25 Radi bi vas zabavali 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Carnecal — Chumann 10.15 Od tod in ondod 11.00 Il.klaeični koncert 11.15 Naš podlistek 11.35 Pojo solisti zagreBroe Opere 12.05 Slovenske narodne poje Janez Jeršinovec 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Lojze Hrček: Ugotavljanje rodnih očes za pravilno rez vinske trte 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Igramo za vas 14.05 Pol ure baletne glasbe 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vsa 17.05 Koncert in suita 17.50 Po strunah in tipkah 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Zvočni kaleidoskop 20.00 Poje zbor Moravskih učiteljev 20.30 Radijska igra 21.30 Pet kratkih skladb za klavirski trio 21.42 Iz poljudnega violinskega repertoarja 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Novi posnetki Ljubljanskega jazz ansambla čestitajo in pozdravljajo 15.20 Godala in zabavni 15.20 M a potki za turiste 15.25 Četrt ure vas bo zabaval pianist Her.ri Lecca 15.40 Ljubljanski komorni zbor 16.G0 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.30 Zabavni orkester F.ay Conniff 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Vedre in zamišljene za orkester 18.45 Okno v 6vet 19.05 Domače viže, ki jim ni treba napovedi 20.00 Vedri zvoki za ob dvajsetih 20 20 Vozli inšpektorja Braina 20.50 Melodije za razvedrilo 22.13 Oddaja za na5e i7.s"ljence NEDELJA - 18. rebruarja 7.15 Vedri zvoki 8.0C Mladinska radijska igra 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9 50 Slovenska suita 1941-1945 10.00 pomnite tovariši... 10.30 Pisan glasbeni dopoldan 11.50 Tu in onkraj Mure 11.50 Orkester Alfred Scholz 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13 30 Za našo vas 14.00 Slovenski oktet poje pesmi 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Pesmi o Zagrebu 10.00 Humoreska tega tedna zbori 15.40 Literarni 6prehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Ko na zemljo pada mrak 18.45 Radijska univerza 19.05 Slovenske popevke — vmes hammond orgle 20.00 Florentinski ansambel za staro glasbo 20.45 Kulturni globus 21.45 Orkester Mantovani 22.15 Glasbena skrinja RTV Ljubljana 23.25 Izbrane popevke TOREK - 20. februarja 8.05 Poje ženski voivalni kvartet 8.25 Franz Schubert šesta simfonija 8.55 Raka šola za srednjo stopnjo 9.25 Dvospevi iz francoskih oper 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Plesni orkester Ray Anthony 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 Med srbskimi skladatelji 12.05 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Lojze Hrček: Rez vinske trte 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Sonata za flavto in harfo 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Zvočna mavrica 15.2J Segava klaviatura SREDA - 21. februarja 8.05 Dobro jutro ob kitari 8.15 Pihalni kvartet v B-duru 8.30 Glasba ob delu 8.55 Pisani 6vet pravljic in zgodb 9.25 Prva simfonija 10.15 Od tod in ondod 11.00 Prizor iz 2. dejanja Massenetove Thais 11.15 Človek in zdravje 11.25 Naši instrumentalni solisti zabavne glasbe 12.05 Narodne v priredbi Zorka Prelovca 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Milena Milkovič: Nova dognanja in izkušnje v perutninarstvu 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Orkester VVilly Berking 13.45 Posluša j m o Ljubljanski oktet 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Arije iz oper Figarova svatba in Don Juan 15.20 Pesem o srcu 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Ansambel Moj mira Šepeta 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od -Donskih kozakov« do Normana Luboffa 18.45 Ljudski parlament 19.05 Koncertira fagotist Ivan Turšič 20.00 Pojoči mozaik 21.00 II. dejanje opere Kavalir z rožo 22 15 Po 6Vf»tu jazza ČETRTEK - 22. februarja 8.05 Orkestralne melodije za začetek dneva 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Četrt ure z ansamblom Michel Legrand 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Seguidille Otona Zupančiča 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Melodije iz Cilejeve »Adriane Lecouvraur« 12.05 Veseli hribovci 12.15 Kmetijski nasveti — Prof. Slavko Raič; Prvi spomladanski pregled čebel 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pesmi srbskih in hrvatskih keladateljev 13.50 Instrumentalne pesmi in koncertni plesi 14.10 Od pianina do velikega plesnega orkestra 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Mandoline in kitara 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Recital pianista Juliusa Lsserlisa 18.40 Suita za oboo in klavir 18.45 Kulturna kronika 19.05 Veliki zabavni orkestri 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Trio Horwedel 21.00 Literarni večer 21.40 Italijanska suita 22.15 Drugi kraji - druge pesmi 23.05 Nočni koncert z deli sodobnih avtorjev Televizija PETEK - 23. februarja 8.05 Iz nemških romantičnih oper 8.30 Glasba ob delu 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in endod 11.00 Pevka Lola Novakovič 11.15 Naš podlistek 11.35 Koncert za klarinet in orkester 12.05 Sekstet bratov Pleško s triom Bardorfer 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Jelka Hočevar: Izkušnje pri ugotavljanju virotičnih obolenj na krompirju 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 »Kvartet z disonancami« 14.00 Melodija 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Popevke izvajajo jugoslovanski pevci zabavne glasbe 15.20 Poje tenorist Nicolai Gedda 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Portreti iz stare italijanske glasbe 17.45 Dve 6kladbi Lucijana Marije Skerjanca 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od Splita do Dubrovnika 18.25 K Z RTV poje skladbe Johannesa Brahmsa 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Italijanske, španske in latinsko ameriške popevke 20.00 Vesela godala 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 »Sončece sij« 21.02 Orkester Les Baxter 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih 22.15 Plesna glasba 22.50 Literarni nokturno SOBOTA - 17. februarja 1 18.00 Lažni pirat — mladinska TV igra 19.00 TV pošta 19.15 Rezerviran čas 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja , 20.35 Na tajnem kanalu — humoristična oddaja 21.05 Alta Fedelta - glasbena" revija 22.15 Veliki nemi filmi 22.15 Serijski film 22.45 TV dnevnik II. NEDELJA - 18. februarja 10.00 Oddaja za kmetovalce 10.30 Radioamaterji — film ias serije Veter Športno popoldne 17.45 Narodna glasba 18.00 V nedeljo popoldne 18.45 Prenos športnega dodka iz Italije 20.00 Sedem dni 20.45 Viza zla — makedonski igrani film TONEDELJEK -19. febr. 18.00 Veter - serijski film 18.30 Iz industrije za indu« s tri j o 19.00 Pregled 20.00 TV dnevnik 20.20 Prilcpski tobak - film 20.30 Sektor D - TV drama 21.3? Planet zemlja - serijski film 22.05 Tedenski športni pregled 22.50 TV dnevnik II. TOREK - 20. februarja 20.00 Ekran na ekranu — filmski mozaik 20.55 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Drevo v Brobklvmi — ameriški igrani film SREDA — 21. februarja 18.00 Urašinova želva - TV slikanica 18.10 Kurir Nejček — lutkovni film 18.20 Se o potresu v Makarski — reportaža 18.40 JIM iz džungle — serijski film 19.05 S poti po Grčiji II. 18.00 Pionirski mozaik 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Koncert violinista Davida Ojstraha 21.30 Izrael — reportaža 22.00 TV dnevnik II. ČETRTEK - 22. februarja 10.00 TV v šoli 18.00 Otroški fUmi 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 22.20 TV kiosk 20.30 Tišina - Oddaja — glasbena revija 21.30 Knjige in ljudje 21.30 Veliki nemi filmi 22.90 Knjiga in pisatelji 22.15 TV dnevnik II. PETEK - 23. februarja 19.00 Mesečnik TV studia Sarajevo 19.30 Tajni dnevnik dr. Hudsona 19.30 S kamero po Afriki 20.00 TV dnevnik 20.20 TV o filmu 20.50 Program jugoslovanski kinoteke 22.20 TV Ht»«««»!V 21. FEBRUARJA - aređa »Center« - hane. barv. zabavni CS film BABETTE 17. FEBRUARJA - sobota GRE V VOJSKO — ob 16., »Center«- — ital. barv. film 18. in 20. uri BELE SENCE ob 16. 18. in 22. FEBRUARJA - četrtek 20. uri, premiera francoske- »Center* - francoski zabav-ga barv. zabavnega CS filma ni barvni CS film BABETTE BABETTE GRE V VOJSKO GRE V VOJSKO ob 16., 18. ODVZETA SREČA ob 18 in KRANJSKA GOBA: 20 uri V privatnih turističnih «o- 22. februarja ameriški film bah je prostih trenutno 81 NENAVADNA AMERIKA ob ležišč. 20 uri Hotel Erika — Se 30 prostih 23. februarja ameriški film ležišč. NENAVADNA AMERIKA ob Hotel Razor -18 in 20 uri še 18 ležišč. Dom v Planici »ori obratujejo vxpenjaCa tal tri vlečnice. Zaradi novoza- padlega snega je smuka od-lkna. Pionirska vzpenjala v Tržiču je na razpolago tsmučar- ob 22. uri. Rezervacija vstopnic od 9. do 10.30 na tel. št. 21-20 in od 15. ure dalje na tel. št. 21-22 »Storžič« — domači barv. CS film KAROLINA REZKA ob 10., 16., 18. in 20. uri v . gl. vlogah Aniu ' Anttm Kališ ~Soboda« am. barv. CS film j OVČAR ob 19. uri v glavnih vlogah: Glenn Ford in Shir- ' ley Mohaine »Krvavec« Cerklje — am. , vestem VV film OB 3.10 ZA YUMO ob 19.30 uri »Naklo« — amer. glasbeni film ZLATA TROBENTA (LUIS ARMSTRONG) ob 19.30 uri »Predvor« — amer. vestem, film OB 3.10 ZA YUMO ob 19.30 uri 18. FEBRUARJA - nedelja »Center« — domači barvni CS film KAROLINA RESKA matineja ob 10 uri, ital. barv. ni. CS film BELE SENCE ob 16. in 18. uri, ital. zabavni film KAM S TRUPLOM ob 20. uri v gl. vlogah: Silva-nn Mangano in Alberto Sor-di »Storžič« — zahodno nemški barv. CS film OD ALJASKE DO MEHIKE ob 10. uri, domači barvni CS film KA-, ROLINA RESKA ob 13. in 19. •uri, ital. zabavni CS film KAM S TRUPLOM ob 15. in 17. uri, premiera poljskega filma MATI IVANA AN- ' GELSKA ob 21. uri. Film je bil nagrajen v Cannesu leta 1961. Rezervacija vstopnic cd 9. do 10.30 in od 12. ure dalje na tel. št. 21-20 »Svoboda« — amer. barv. vestern CS film OVČAR ob 16. 18. in 20. uri »Krvavec-« Cerklje — am. vestem W film OB 3.10 ZA YUMO ob 16. in 19. uri »Naklo« — amer, film ZLATA TROBENTA (Luis Armstrong) ob 16. in 19. uri »Šenčur« — amer. vestem film OB 3.10 ZA YUMO ob 15.30. uri »Duplje« — amer. vestern film OB 3.10 ZA YUMO bo 19. uri in 20. uri »StOTŽič« — poljski film MATI IVANA ANGELSKA matineja ob 10. uri, premiera amer. barvnih risank ZDRAVO PRIJATELJI ob 15. uri, premiera italijan. CS " filma Anbrey in SLADKO ŽIVLJENJE ob 16. in 19. uri. V glavnih vlogah: Anita Ekberg in Marcello Mastroiani Jesenice »RADIO« Radovljica 17. februarja italijanski glasbeni CS film GREMO V SAN REMO ob 20 uri 18. februarja italijanski glasbeni CS film GREMO V SAN REMO ob 18 in fO uri 18. februarja jugoslovanski film ON, ONA 1*N SEF ob 16 in 20 uri 20. februarja nemški film ZADNJI BO PRVI ob 20 uri 21. februarja nemški ,fiim 50 ležišč Motel Kranjska gora — Prostih je 50 ležišč. Erjavčeva koča na Vršiču — Deloma je zasedena, vendar je še vedno mogoče dobiti 17 prostih ležišč. Tičarjev dom na Vršiču — Presitih je še 18 ležišč. Gostilna »Jožica«« v Gozd-Martuljku — Prostih je še 7 ležišč. Prostih je jem, če je dovolj snega. Prostih je Športne prireditve 17. do 19. februarja jugo- ZADNJI BO PRVI ob 18 in slovanski CS film POLETJE 20 uri JE KRIVO ZA VSE 20. in 21. februarja ameriški barvni film TOM KOT ROBINZON ob 18 uri 23. februarja film LEILA IN 20 uri madžarski GABOR ob Gledališče 22. do 23. februarja nemški vni CS film GRBAVI VITEZ film RDECl KROG Jesenice »PLAVŽ« 17. do 18. februarja francoski W film VRELI ASFALT 19. do 20. februarja jugoslovanski CS film POLETJE JE KRIVO ZA VSE 22. do 23. februarja američki barvni film TOM KOT ROBINZON Zi ravnica 17. februarja jugoslovanski film NI MALIH BOGOV 18. februarja francoski film IGRE LJUBEZNI 21. februarja jugoslovanski CS film POLETJE JE TtRIVO ZA VSE Dovje — Mojstrana 17. februarja francoski film IGRE LJUBEZNI 18. februar j a juge. "oVan.V.c: film NI MALIH BOGOV 22. februarja jugoslovanski CS film POLETJE JE KRIVO ZA VSE Koroška Bela RATEČE—PLANICA: V privatnih turističnih so- CS filmJGllBAVI VITEZ JSal* P*«** fc 87 lezisc. Gostilna »Žerjav« — Na razpolago so še 4 proste sobe. Gostilna »Mojmir« — Prostih je še 16 ležišč. 22. februarja francoski barvni ob 20 uri 23. februarja francoski bar OSTALE TURISTIČNE INFORMACIJE: Cestni promet — Cesta v vseh smereh od Kranjske gore proti Ratečam, do Doma v Planici, do hotela Erika jc prevozna. Od hotela Erika do Vzpen jače — PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ NEDELJA - dne 18. februarja ob 10. uri - URA Vr?7*a cesta ni prevozna PRAVLJIC, ob 16. uri za IZVEN Marine »AD ACTA« gostuje KUD Dobrava — Naklo PETEK - dne 23. februarja ob 19.30 za red PREMIER-SKI John Steinbeck: »LJUDJE BREZ ZEMLJE« Kranj - Zaključek republiškega prvenstva v Kranju na štiristeznem kegljišču Triglava. SMUČANJE Kranjska gora — Tu bo danes in jutri republiško srednješolsko prvenstvo v alpskih disciplinah, skokih in tekih. SMUČANJE Kranjska gora - Kranjski smučanski klub Triglav bo priredil klubsko prvenstvo v alpskih disciplinah. SANKANJE Jesenice — V organizaciji Sankaškega kluba Jesenice bo danes in jutri na Jesenicah republiško prvenstvo v sankanju, ki 6e ga bodo udeležili člani, članice, mladinci in mladinke. NAMIZNI TENIS Jesenice — Drugi del na-rn im »teniškega prvenstva V Kranjski Slovenije za pionirje. 17. 19. FEBR. - ponedeljek »Center« — francoski barv. zabavni CS film BABETTE GRE V VOJSKO ob 16., 18. in 20. uri v glav. vlogah: Bri-girto Bardot in Jaeaues Cha-rrier Storžič — domači barv. CS film KAROLTNA RESKA matineja ob 10. uri, poljski film MATI IVANA ANGELSKA ob 16., 18. in 20. uri. Film je bil nagraejn v Cannesu 1961 leta februarja italij. franc. barvni CS film BELE SENCE 18. februarja ameriški barvni film TOM KOT ROBTN- glasbeni ZON 19. februarja francoski VV film VRELI ASFALT Kranjska gora 17. do 18. februarja francoski barvni film SLEPI PCT-NIK 20. februarja francoski film VRELI ASFALT Kropa 17. februarja ameriški barvni film PRINC IN IGRALKA ob 20 uri 18. februarja ameriški film NEKATERI SO ZA VROČE ob 15 in 19.30 uri 22. februarja madžarski film BELA ANA ob 19.30 uri Ljubno 17. februarja ameriški barvni CS film 20.000 MILJ POD MORJEM ob 19.30 uri 18. februarja ameriški barvni CS film 20.000 MILJ POD MORJEM ob 16 uri SORA« Turistični informator TR2IC: »Pri pošti« — Tu je prostih 18 ležišč, medtem ko je v privatnih sobah prostih še 12 le- žičš. Pcdljubt-lj — Pri Marti Anke le je prostih še 7 ležišč. Ped Stcržieem — V Planinskem domu je prostih še 60 ležišč. Kofce — Tudi za izletnike, ki bodo šli na Kofce, bodo našli v Planirakem domu še 3" rj^oct^K lo)iyi # NEZAŽELEN GOST Minister za notranje zadeve ZDA Stewart Udall, nekdanji atlet univerze v Arizoni, ima posebnega »konjička«. Rad si obleče stare obleke in se potika po gozdovih in pašnikih. Ta njegov »konjiček« mu včasih prinese redka doživetja. V mesecu maju lanskega leta je ves premočen prispel po 16 milj dolgem pohajkovanju do neke gostilne na obali reke Polomac. Gostilničarka ministru ni dovolila, da bi v svoji obleki prestopil prag gostilne. Rekla mu ie, da ne mara streči postopačem. Naročil je sendvič, ki ga jc moral kar na prostem pospraviti. Podobno se mu je zgodilo tudi pred kratkim. Potikal .se Jo s svojim spremstvom v Kansasu, da bi našel drevesa sa nacionalni park. Napotil se je do nekega bližnjega raa-cha. Kmet ga je sprejel z nezaupanjem in mu priporočil, da s svojo skupino zapusti njegovo kmetijo po mcžnosU celo hitro. © KAZNOVANA LEPOTICA Mis Irske Constance Smith je bala od nekega londonskega sodišča obsojena na tri mesece zapora, ker je v decembru lani z nožem poškodovala svojega spremljevalca — angleškega filmskega producenta Paul Rotha. Prepir med njima je nastal na neki razstavi. 20. FEBRUARJA - torek »Center« — francoski barv. zabavni CS film BABETTE Sk°ija Loka GRT; V VOJSKO ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — domači barvni CS film KAROLINA RESKA matineja ob 10. uri, poljski film MATI IVANA ANGELSKA ob 16., 18. m 20. uri. Film je bil nagrajen na festivalu v Cannesu 1961 leta 17. februarja italijanski film NOG VELIKEGA NAPADA ob 18 in 20 uri 18. februarja italijanski film NOC VELIKEGA NAPADA ob 9.30, 17 in 20 uri 20. februarja nemški film ODVZETA SREČA ob 20 uri 21. februarja nemški film Ne vemo, kam vsi ti ljudje hitijo. AH je že čas za nabiranje regrata? ZABAVNA STRAN ■ ZABAVNA STRAN ■- ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAI IZLET V GOZD Se spominjaš, ko so nas triinštiridesetega leta obkolili četniki 1 — Kot vidiš sem zelo iznajdljivo pripravil izlet v gozd. FILOZOFIJA ŽIVLJENJA ■ ZALJUBLJENCA illlilllll!ll!lllllllllllilllllllllilHlll»IUIli«ilUllliWillii!ilillli!l!;ilU TASCA — Ce sem iskrena, me denar pravzaprav »ploh ne zanima. Veselje imam osmo do nakita. — Veste, pravkar sem mu povedala, da bomo stanovali skupaj s taščo. — Obrijte me! Sklenil sem spremeniti svojo življenjsko filozofijo! r - v. Crne koze!* je završalo med ljudmi. »Paničarji!* je omalovažujoče siknil državljan Saatka. »Čemu iz nič — iz enega samega sumljivega primera — skuhati tak preplah? Saj to je smešno! Prav je._ da se zdravstvena služba za vsak primer loti ustreznih ukrepov, pa tudi zoper cepljenje nimam posebnih prigovorov. Ampak, čemu delati iz muhe slona?* Po mestu pa so ta čas krožile vedno bolj grozljive govorice o kozah, da so se do kraja zbeganim meščanom jezili lasje. Sirat-ka je prezirljivo krivil ustnice kot vojskovodja pred peščico zbeganih sovražnikov. »Jaz se ničesar ne bojim!* se je napihoval. »Najmanj pa črnih koz. Zastran mene je lahko sto ali pa tisoč primerov te bolezni. Požvižgam se. nanjo. Pa tudi cepiti se ne dam.* Vse to pa je bilo povod, da se je Siratka začel zanimati za črne koze. O tej bolezni je vedel le toliko, da se začne z nekakimi izpuščaji in temperaturo. P,ri tem bi znabiti tudi ostalo, če bi Siratka naslednje jutro ne opazil na desnem licu nekakšen mozolj. In takoj nato še enega na podlaktu. Namrščil je obrvi in ju nekaj časa ogledoval. Menda so taki izpuščaji znanilci črnih koz! Potem je takšne mozolje odkril še na ramenih in hrbtu. Da je bila mera polna, so ga začeli še neznansko srbeti. Siratko je obšla slabost in mrzel pot mu je oblil čelo. Potlej se je zbral in ves betežen odtaval v mesto. Skušal je utehi nemiru, ki ga je spravljal v brezumje. Za vsako ceno mora najti nekoga, ki mu bo pregnal slutnjo. Nekoga, ki bo dejal, da Sirotko niso napadle črne koze. Spomnil se je prijatelja Petra. Ta bo že vedel, kako je s to stvarjo. Svoj čas je študiral medicino, pa je študij obesil na klin. Da, Peter bo pregnal dvom ali pa ... Siratko je stisnilo pri srcu. Črne koze Petra je našel doma. Malo je pomolčal, potlej je vprašal: »Slišiš ti, kaj je značilno za koze?* »Za koze?* je zvedavo zazijal Peter in se popraskal po pleši. »Dajejo nam mleko .. .* »Ne mislim živali,* je planil Siratka, »V mislih imam črne koze.* Potem je Peter kar se da »strokovno* opisal vse znake: izpuščaji, ki jih spremlja visoka temperatura, slabo počutje, vrtoglavica, bruhanje, kašelj, krči v trebuhu i i ■ Siratka je vedel dovolj. Ko je stopal po stopnicah navzdol, ga je obšel občutek, da ga kuha vročica. Na ulici se mu je pred očmi stemnilo. Za prvim oglom mu je šlo na bruhanje, potlej ga je popa-del še dušeč kašelj. Da je bila mera polna, ga je začelo nenadoma še neznansko zavijati po trebuhu ... Je Peter povedal še kakšen znak za črne koze, ki ga Siratka še nima? Koliko dni mu je še usojeno živeti? Dva, tri. .. morda teden? Toliko, da ni na glas zakričal. Ob misli na smrt se je v Siratki vse uprlo. Le tega ne! Morda bi pomagalo cepljenje? Morda imajo celo zdravilo zoper črne koze? In Siratka je, kolikor so mu dopuščale črne koze, pohitel proti ambulanti. Prišel je na vrsto in srce se mu }e premaknilo v grlo. Zdaj bo zdravnik zakričal: Črne koze! — Siratki je prenehalo biti srce, ko je zdravniku ponudil razgaljeno ramo. Čakal je na diagnozo! »Vas tole kaj srbi?* je zdravnik pokazal na rdečkasti mozolj. Siratka je prikimal in usta so se mu spačila v bolestnem krču. »Črne koze, kajne?* je mukoma izdavil Siratka iz sebe. »Ne, lahko pa bi bila druga puberteta,* se je zasmejal zdravnik. »Morda ji bova kos z odvajalnim sredstvom . . .* — S. S. Križanka št. 8 s 2 1 4 S 1 1 8 0 40 U U 13 r U IS i 1« n 18 Vodoravno: 1. okamenina v določeni obliki, 8. dedi ena, 9. domača žival, 10. avtomobilska kratic Do« boja, 11. grški junak pred Trojo, 14.v zajcu podoben glodalec v Južni Ameriki, 16. začetnici ustanovi i.elja esperanta, 18. gledališko delo, 20. otožna pesem, 22. rastlinoslovec. Navpično: 1. vprašalni zaimek, 2.' ubožica, sirota, 3. misel, pojem, 4.'' judovska shodnica, 5 .začetnici priimka in imena jugoslovanskega elektrotehnika, ki je deloval v Ameriki, 6. pogan, 7. pokrajina v Indokini, 12. namenilnik v slovnici, 13. oblika pečenega kruha, 15. neznani« 17. hudo, gorje, 19. ribiška mreža, 21. latinski veznik. Križanka št. 9 Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., 1. red, niz, 6., 1. poteza pri šahu, 8., 3. avtomobilska oznaka za Skopje. 9.# 12. reka v Bosni, 11., 4. zgornji konec cevi pri vodnjaku, 13., 5. moško ime, 14., 16. avtomobilska oznaka za Bihać, 15., 7. prebivalec severne Afrike in jugozahodne Azije, 17., 10. žensko ime. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 6 Vodoravno: 1. krivina, 8. revizor,' 9. in, 10. nart, 11. Rok, 12. amkL 14. Pd, 16. ribolov, 18. egalite; navpično: 1. kri, 2. Ren, 3. i v, 4. Vinodol, 5. Izak, 6. nor, 7. Art, 11. riba* 12. Are, 13. mig, 14. pot, 15. dve, 17. Li. REŠITEV KRIŽANKE ST. 7 1,. 1. stepa, 6., 2. Tetovo, 8., 3. Et; 9., 12. lama, 11., 4. polaris. 13., 5. Avar. 14., 16. ZK, 15., 7. omizje, 17., 10. asket.