Glas zaveznikov Leto II - Št. 176 Informacijski dnevnik A. I. S. Cena 2 Uri TRST, ponedeljek 14. januarja 1946 UREDNIŠTVO! Via g. Ped! to o 12 - Telefon st »3854 ta 9444S OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona); trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni in pravni oglasi L. 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I, SocietA per la PubbllcltA In Italla, Trst, via Silvio Pelllco št 4. tel. 94044. Oena posamezne številke I* 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. TJT skupščina združenih narodov voli Omemba mirovne pogodbe e Italijo, ki jo vsebuje zaključno poročilo o delu moskovske konference, je povzročila precejšnje Število netočnih razlag in neopravičenih trditev, ki so jih izrelzale različne politične in narodnostne skupine v Julijski krajini In Italiji- Tudi v iz-vestnih novinarskih krogih niso o njej točno poročali. Medtem ko zaseda ustanova Zdruienih narodov, poglejmo to vprašanje mirovne pogodbe z Italijo. vprašanje je največje valnosti ter je v zvezi z dejstvom, da je Italija pod fašističnim režimom sodelovala v napadalni vojni, potem pa dosegla mnogo pozitivnih uspehov. Z ozirom na to so se nekateri, ne da bi pravilno ocenili položaj, preveč povoljno izražali. Drugi pa, ki so videti zelo zadovoljni, če najdejo priliko, da napadajo zaveznike, ki imajo zasedeno pokrajino, so bili v precejšnji meri črnogledi. Predvsem so nekateri italijanski krogi pokazali nerazumljivo nezadovoljstvo z ozirom na uspehe moskovske konference. Zaradi tega so nekatere osebe označevale to kot «pomanjkanje inicijative in odločnosti pri reševanju italijanskega vprašanja*. In vendar je jasno, da so moskovsko konferenco sklicali zato, da bi preSli preko mrtve točke, do katere je priSla konferenca zunanjih ministrov v Londonu. Hoteli so znova ustvariti amcdus operandi*: nikakor je niso sklicali zato, da bi razpravljala o mirovnih pogodbah. Z druge strani pa ni nobenega povoda, da bi trdili, da so Italiji odvzeli časovno prvenstveno pravico na mirovno pogodbo, ki ji jo je zagotovila potsdamska konferenca. Lahko smo prepričani, da je in da bo britanska vlada, v sporazumu 'z vlado Zdruienih držav, vse storila za uresničenje te časovne prvenstvene pravice. Popolnoma neutemeljeno je, da del italijanskega tiska vztraja na potrebi, da bi Italiji dali razen tega le poseben amodus vivendi*, to pa zaradi tega, ker bodo o mirovni pogodbi razpravljali Sele v bližnji bodočnosti. Poudarjamo: moskovska konferenca je spravila v tek mehanizem, ki se je v Londonu začasno ustavil. To je zgodovinsko in stvarno dejstvo. Poglejmo zdaj, kaj lahko sklepamo iz moskovske konference. Najvažnejše je, da lahko zdaj pooblaščenci zunanjih ministrov začno preučevati zapletena vprašanja, M so v zvezi z mirovno pogodbo z Italijo, kar so dobilt za nalogo v Londonu. Drugi, silno važen uspeh je, da zavezniška komisija, ki je dobila od zunanjih ministrov v Londonu nalog, da preuči potek mejne črte med Jugoslavijo in Italijo v Julijski *krajini, lahko zdaj v najprimernejšem trenotku začne z delom. Vsi želimo, da bi se to preučevanje in to delo začelo čtmprej. Sedanja negotovost je povzročila eno izmed največjih težav Julijske krajine. Ponavljamo Se, da so zunanji ministri postavili rok za preučevanje prvih načrtov mirovne pogodbe: ne pozneje kot do I. maja. Nekateri Italijani so govorili o mirovni pogodbi z Italijo ter uporabljali besede avsiljeni miru in nemško besedo «Diktat». Toda poudariti je treba., da so se sporazumeli o tem, da bo Italija imela priložnost podati svoje pripombe o kontnem načrtu mirovne pogodbe, preden ga bodo podpisali; gotovo je, da bodo 8 pripombe skrbno in z razumevanjem preučili, inHU 7'°Sk°vski konferenci so do-C mir tZel° aru°° ***>■ ki zade- Zdi ie z tT*nnst «“*#■ ^ogo 7 - tstnim zadovoljstvom *aveznilke vde- VARNOSTNI SVET* BRAZIL, EGIPT, MEHIKA, POLJSKA, NIZOZEMSKA, AVSTRALIJA GOSPODARSKI SVET: ČILE, KITAJSKA, NORVEŠKA, VELIKA BRITANIJA, PERU, SOVJETSKA ZVEZA, ZDRUŽENE DRŽAVE, KANA-DA, LIBANON, KOLUMBIJA, FRAN-' CIJA, INDIJA. BELGIJA ČESKOSLO-VAŠKA, UKRAJINA, KUBA, GRČIJA JUGOSLAVIJA ALI NOVI ZEL AND London, 14. januarja Na aobotnem zasedanju je stala skupščina Zdruienih narodov morda pred najvažnejšo nalogo — izvolitvijo šestih nestalnih članov varnostnega sveta, enega izmed, svojih najpomembnejših organov. V delokrog varnostnega sveta spada po moskovskem sporazumu tudi nadzorstvo nad odborom za atomsko silo. Stalni člani varnostnega sveta so Sovjetska zveza, Združene države, Velika Britanija, Francija in Kitajska. Takoj v začetku zasedanja je vršilec dolžnosti voditelja sovjetskega odposlanstva na skupščini Združenih narodov sovjetski veleposlanik v Združenih državah Andrej Gromiko predlagal, naj bi sestavo varnostnega sveta preložili na prihodnji teden, da bi imela skupščina več časa, da bi presodila izbiro članov. Temu predtogu se je takoj uprl ameriški zunanji minister Byrnes, ki je izjavil: *Zelo mi je žal, toda čutim se prisiljenega, da se uprem sovjetskemu predlogu za preložitev*. Byrnes je zatrjevalo, da So Don Juan in Franco Bern, 14.-januarja Iz Madrida poročajo, da Je pretendent na španski prestol Don Juan obvestil svoja odposlanca v Španiji Oriola in generala Klnde-lana, da v načelu pristaja na sestanek s «Caudillom». Don Juan pa Je opozoril generala Klndelana, da ne želi sestanka z opolnomočenci falangistlčne stranke. General Franco Je potem imenoval za svoje odposlance ministra Ar taja, tajnika pri predsedstvu Blanca in španskega poslanika v Lisbonl. Niso še znana imena ljudi, ki jih bo imenoval Don Juan. Znano pa Je, da se bodo pogajanja pričela takoj po prihodu Don Juana na Portugalsko. «Reuter» poroča, da je španski zunanji minister Albert Martin Ar-tajo, zanikoval, da bi Don Juan ln general Franco dosegla sporazum. Artajo je izjavil, da bo potovanje, ki ga bo v kratkem napravil Don Juan v Lizbono, omogočilo stik med pretendentom in Francom. Dodal pa Je, da niso dosegli nobenega dokončnega rezultata. Komisija za zunanje zadeve francoske ustavodajne skupščine je pooblastila svojega predsednika Salomona Gi-umbacha, naj zahteva, da Bidault dovoli predsedniku španske republikanske vlade v izgnanstvu Joseju Giralu vizum za Francijo. Kot poroča «Reuter», je portugalska vlada dala Don Juanu dovoljenje za potovanje v Lisbono, kjer se bo mudil nekaj tednov. Pred izdajo dovoljenja je španska vlada po svojem poslaniku na Portugalskem, generalu Nikoli Francu, bratu «Caudilla» izjavila, da izdaji dovoljenja ne nasprotuje. Španski poslanik je izjavil, da je obisk Don Juana zasebnega značaja. za prelolitem. Byrnes omenil, da je dnevni red volitev pripravila pripravljalna komisija, v kateri je bila poleg drugih zastopana tudi Sovjetska zveza. Takšen predlog bi lahko zmedel delo skupščine in ustvaril nezaželen preoe-dent. Voditelj novozelandskega zastopstva Frastr je podprl sovjetski predlog, zunanji minister Bevin pa se je enako kot Byrnes Orojniko-vemu predlogu uprl in izjavil, da ne bi moglo ničesar lažje ustvariti vtisa nezaupanja v skupščino, kot poizkusfi dokopati se do glasov. Sovjetski predlog je bil ttAto na glasovanju s H proti 9 glasovom odklonjen; 8 glasovalcev se je vzdržalo, Določitev članov Skupščina je nato izvolila šest nestalnih članov varnostnega sveta. Vsaka drlava-kandidatinja je morala dobiti dve tretjini (34) skupnega števila glasov (51). Za zasedbo mest je bila velika borba. «Glasovanje je bilo tajno. Pri prvem glasovanju je dobil Brazil 47 glasov, Egipt in Mehika po 45, Poljska 39 in Nizozemska 37. Te države so bile s tem izvoljene. Pri glasovanju za šestega člana sta dobili Avstralija 23 glasov, Kanada pa 23. Ker nobena izmed obeh držav ni dobila zadostnega števila, so volitve preložili na popoldansko zasedanje. Ker tudi drugo glasovanje ni uspelo, je voditelj kanadskega odposlanstva sporočil, da Kanada u-mika svojo kandidaturo. Predlagal je, naj skupščina soglasno izvoil Avstralijo. Skupščina je s ploskanjem pozdravila predlog. Avstralski zastopnik se je Kanadi zahvalil. Pri glasovanju, ki je sledilo, je dobila Avstralija 46 glasov, s čimer je bila izvoljena kot Sesti član varnostnega sveta. Skupščini, je nato določila nestalne člane, katerih delovna dooa bo trajala dve leti. Poljski delegat je izjavil, da je bilo Poljsko jth država, ki jo je prizadela vojna. Zaradi tega in pa zaradi največ;e škode, ki jo je utrpela v primeri z drugimi državami, bi morala biti ena izmed držav, katere imenovanje bi moralo imeti dveletno veljavo. Po prvem glasovanju sta bili izvoljeni za dveletni članici Brazil z 41 glasovi in Avstralija z 31. Pri na- Svobodno razpravljanje Angleški minister James Chuter Ede je pri neki nedavni razpravi v parlamentu dejal po Miltonu: *Kjer hočejo ljudje odpraviti svobodno razpravljanje, moramo vedeti, da so že zreli za unL čenje samih sebe*. Kdaj jih bodo vrnili AmariSkl podtajnik Dean Acheson o ravnanju pozameznlh držav z nacističnimi funkcionarji sile nasprotovale vzpostavitvi neposrednih mea itaitj0 ^ Jugoslavijo. Zdaj so urad določenimi po-8 J* »P^t odprti. Francozi trdijo, Chs™i^.reJeli te P°*o3e' da Pa se narabat o otvoritvi šol ni sporazumel s sirijskim zunanjim minl-»'•rom Jamilom Mardamom. konference v Rio de Janeiro, ki s« bo pričela meseca marca. Ni pa upravičeno pričakovati, da bi Združene države imenovale poslanika v Buenos Airesu. Poudaril je, da Amerika svojega stališča v pogledu pogajanj za vojaški varnostni sporazum s sedanjo argentinsko vlado ni spremenila. Združene države se zdaj pogajajo r,gentlno ° številnih drugih Santo Izvzeta *° tista vpra- ga b‘ 8padala v okvir kakšne- ga sporazuma. ne?ruT0j,U P010**33 v R'o do Ja- kllišMne r “ **ora3 cenjene okoliščine, je Ach08or> predvsem možnost, da argentinska vlada tedaj ne bo ista. Poleg tega je izjavil, da bi pogodbo lahko skle. nill tudi brez Argentin«. O vrnitvi nacističnih funkcionarjev, ki so trenotno v Argentini, je Acheson Izjavil, da do zdaj niso ukrenili še ničesar, čeprav izvajajo v tem pogledu »talni pritisk. Acheson meni, da sl ameriško poslaništvo v Buenos Aires« tri do štirikrat na teden prizadeva v.plivati v tej zadevi, Pojasnil je, da so se Združene države že dogovorile o prevozu v domovino nekaterih nemških vobu- dal sledeča pojasnila: Švedska vlada je Izjavila, da je pripravljena Izvesti potrebne ukrepe. Državo so že zapustili skoraj vsi nemški uradniki. Posvetujejo se še o ostalih nemških državljanih. Švicarska vlada je na lastno pobudo poslala v domovino približno tisoč uradnikov. V državi je catalo le 150 oseb. Zdaj se pogaja s Francijo, da bi jih poslali v francosko zasedbeno področje. Španska vlada je izjavila, da je pripravljena izgnati Nemče pomanjkanje prevoznih sredstev pa je onemogočilo izvedbo tega ukrepa. V Španiji je 8 do 4.000 .škodljivih. Nemcev, med njimi 1500 finančnih stražnikov. Pri portugalski vladi so bili uspehi pičli. Novembra so iz Portugalske Izgnali 27 oseb, kar ne predstavlja niti 10% celotnega števila. Irska ni na ameriško noto dala nobenega odgovora. Zaradi tega nanjo še nadalje pritiskajo. V Vatikanskem mestu jo majhna skupina Nemcev, te nekaj tednov so v teku posvotovanja o položaju. Afganistan j« edina nevtralna država, ki je v polni meri Izvedla repatriacijo Nemcev. daljnjem glasovanju sta dobili po 25 glasov Nizozemska in Poljsko. Odločili so se za žreb. Imeni držav so napisali na listka in predsednik Spaak je izbral enega izmed obeh. Žreb je dobila Poljska, ki je s tem postala tretji dveletni član varnostnega sveta. Ostali trije člani varnostnega sveta bodo ostali v njem le po eno leto. Po izvolitvi začasnih članov je voditelj kitajskega odposlanstva dr. Včellington Koo, ki je sicer odobril Izvolitev začasnih članov, izjavil, da po mnenju kitajskega odposlanstva Azija ni zadostno zastopana. Predlagal je, naj v primeru, če bi bil eden izmed začasnih članov odstavljen, ne izvolijo zastopnika iste celine. Na isto stališče se je postavil tudi francoski zunanji minister Bidault, ki je izjavil, da francosko odposlanstvo misli, da načelo geografskega ravnovesja ni potrebno in da lahko dovede do privilegijev in neupravičenih izključitev. Varnostni svet ima možnost preučevanja in do določene mere tudi reševanja nasproti), ki se pojavljajo v organizaciji Združenih narodov. Nekatera nasprotja se pridržana reševanju mednarodnega sodišča. Ako ena izmed držav pri reševanju nasprotij ne bi upoštevala nasveta varnostnega sveta, ima ta pravico zahtevati od vseh članic organizacije Združenih narodov, da se proti krivcem posldžijo bojkota, blokade ali pa oborožene sile Vojaške posle in ukrepe naj bi obvladoval posebni vojaški odbor, katerega bi sestavljali načelniki glavnih stanov Sot etske zveze, Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Kitajske. Vsak član varnostnega sveta Ima pravico do enega glasu. Sklepi so veljavni, če zanje glasuje sedem članic, med katerimi pa morajo biti tudi države-stalne -lunice varnostnega sveta. Vsak član, ki se bo udeležil razprave, se bo moral držati glasovanj. Varnostni svet bo zdaj, ko je bil izvoljen, najprej določil svojega predsednika in člane predsedstva. Ena izmed njegovih nadaljnjih prvih nalog bo predložitev kandidatov za mesto glavnega tajnika skupščine. Odločitev petih velesil o tej točki mora biti soglasna, Goapodarski avet Po gornjih volitvah je skupščina pristopila k volitvam v gespo-darski in socialni svet. Pri prvem glasovanju je dobilo 34 potrebnih glasov 17 držav: Čile, Kitajska, Norveška. Velika" Britanija, Peru, Sovjetska zveza. Združene države, Kanada, Libanon, Kolumbija, Francija, Indija, Belgija, Češkoslovaška, Ukrajina, Kuba in Grčija. Za določitev osemnajstega člana je bilo potrebno nadaljnje glasovanje, da bi določili, katere izmed obeh držav — Novi Zeland in Jugoslavija — ki sta dobili največje število glasov, bosta izbrani. Volitve niso uspele, ker nobena izmed omenjenih držav ni dobila potrebne dvetretjinske večine. Po razpravi se je skupščina odločila, da preloži volitve osemnajstega člana no Po-nedeljsko zasedanje. K izvolitvi sedmih podpredsednikov glavnega odbora skupščine Združenih narodov, ki se je Izvršila na petkovem zasedanju, pripominja «Reuterjev» dopisnik, da so upoštevali načelo geografskega ravnovesja. Glavni odbor bo zdaj poleg zastopnikov peterih velesil vključeval tudi zastopnike dveh britanskih dominlonov in dveh narodov vzhodne Evrope. Latinska Amerika bo imela tri zastopnike, Sred- Predsednik skupščine ZN HENRIK SPAAK Mir na Kitajskem Državljanska vojna sa Jo končala včeraj opolnoči - Osnovni mirovni predlogi komunističnega predstavnika Cou En Lalja CUNGKING, 14. januarja. — V Cungklngu so v »aboto zvečer objavili, dto pričakujeta Kuomintang ih komunistična stranka v nedeljo opolnoči konec državljanske vojne na Kitajskem. KomunlaMčnl predstavnik v Cungkingu general 0ou En Lui jo izjavil, da je prejel od komunističnega poveljstva iz Jenann brzojavko* ki pravi, da so ▼ noči na soboto Izdali ukuz o prenehanju sovražnosti. Izjava »3 nanaša n* nalog, ki ga je po radiu dul komunističnim četam general Man Tene Tung, ta v kalivem jih Je pozval, naj prenehajo a sovražnostmi. Mao Tse Tung je svoje »strankarske tovariše, tudi pozval, naj sodelujejo pri ustvarjanju .nove., neodvisna In svobodne Kitajske.. ZAPISKI V SMISLU MOSKOVSKEGA DOGOVORA Zahteve romunske opozicije Tri točk« Narodna kmetske stranko . iskreno veselja predsednika Kimona Georgijava nad obiskom v Moskvi - Vilinski zapustil Sofijo Bukarešta, 14. januarja Poročajo, da sta v odgovor na igotovila romunskega ministrskega predsednika Groze o ponovni u-vedbl štirih svoboščin v Romuniji liberalna in narodna kmetska stranka stavili vladi uradno zahtevo, da to tudi izvedejo. Po poročilu dopisnika «New Tork Timesa, iz Bukurešte Je narodna kmetska stranka posebno podčrtala tri točke, in sicer: 1) Tajnik stranke Nichola* Pe-nescu je zahteval od propagandnega ministra, naj v obsegu svoje pristojnosti ln v skladu z moskovsko izjavo dovoli vsem ustavljenim strankinim dnevnikom in mesečnikom ponovno izhajanj«. Ta u-krep bi se nanašal na stih strankine časopise v Bukarešti in trideset časopisov v ostalih krajih. 2) Od notranjega ministra je Peneecu zahteval, naj vrnejo stranki vsa poslopja, ki so jih zasedli In zaplenili. 8 tem bi omogočili strankinim časopisom ponovno izhajanje, stranki pa njeno redno delovanje, kakor so obljubili. 8) Zahtevali so osvoboditev petih strankinih Članov, ki so se 8. novembra udeležili manifestacij na čast kralju Mihaelu. Penescu je zahteval izpustitev teh petih oseb na podlagi moskovske izjave, s katero je odpravljen romunski zakon In priznana diiavljanom pravica prirejanja mirnih demonstracij. Tudi liberalna stranka je zahtevala dovoljenje za izdajanje svojih glasil. Britanski poslanik v Sovjetski zvezi sir Archibald Clark Kerr, je pred odhodom iz Moskve Izrazil zadovoljstvo nad zagotovili Groze, da bodo ponovno uvedli svobodo. Po obisku v Moskvi Bolgarski ministrski predsednik vzeti edino realistično stališče, ki je mogoče, da doseže dokončno ureditev bolgarskih notranjih odno-šajev. To bo Bo'„arlji omogočilo pošteno izvršiti svoje dolžnosti, ki Jih ima do treh zmagovitih velesil.. Zunanji minister Petko Stajnov je izjavil: .Obisk, ki smo ga naredili voditeljem prijateljskega sovjetskega naroda, je imel za nas velik pomen; pomeni veliko podporo nafii politiki. Upamo, da bo v kratkem rodil sadove,. Tudi notranji minister Anton Jugov je hotel izraziti svoje mnenje o moskovskih razgovorih; dejal je: «Vsi smo zelo zadovoljni z uspehom razgovorov, ki smo jih Imeli v Moskvi z voditelji Sovjetske zveze. Upamo, da bodo uspehi tega obiska vir zadoščenja za Bolgare, enako pa tudi za bratske narode Jugoslavije.. Radio Sofija poroča, da je ministrski predsednik Kimon Georgi jev priredil na čast ljudskemu pod komisarju za zunanje zadeve Sovjetske zveze Višinskemu pred njegovim odhodom iz bolgarske prestolnice »prejem. Vi&lnskl je po neki vesti odpotoval v Moskvo, po .Reuterju, pa je odletel v London. UNRRA Evropi London, 14. januarja Skupna teža blaga, ki ga je UNRRA poslala evropskim državam do 30 novembra 1945, znaša 3 milijone 300 tisoč ton. Vrednost blaga znaša 202 milijona 500 tisoč Sterilngov. »Princ Evgen" v Boston V/ashlngton, 14. januarja Mornariški minister je sporoči^ da bo proti koncu tedna odplula General Cou En Lai Je predložil medstrankarskemu političnemu posvetovalnemu svetu, katerega naloga Je, da vzpostavi enotnost na Kitajskem, pet točk za trajni mir. Točke se glasijo: 1. vse politične spore Je 'treba rešiti na miren način, ne pa s silo; 2. ustanoviti je treba posebne vojaške preiskovalne konrslje; 3. dokončno je treba določiti rok za razorožitev japonskih čet na Kitajskem; 4. razpustiti je treba čete lutkovne vlade v Nankingu in za vse pristaše te vlad«, ki so se udeležili državljanske vojne, predvideti stroge kazni; 5. politični posvetovalni svet mora sprejeti sklepe o preosnovl vse kitajske vojske. Svet je razpravljal eno uro, kaj naj ukrenejo s komun1 sečnimi četami, vendar ni prišel do nobenega sklepa. General C.ang Cun, glavni predstavnik čungkinške vlade, je predlagal, naj bi ustanovili vojaški pododbor, ki bi odločil o tem vprašanju. Komunistični predstavnik Cou En Lai pa se je po poročilih, ki Jih je prejel od novoustanovljenega izvršilnega odbora, temu predlogu uprl. Men^o, da bodo komunisti obdržrli 20 divizij, za kar so dohill dovoljenje od osrednje vlade. Trije člani izvršilnega odbora, ki ga sestavljajo po en zastopnik Združen’h lržav, osrednje vlade in komunistične stranke, je včeraj odpotoval v Peking. Naloga tega odbora, nekake komisije za premirje je, da bo Izvrševal navodila, kt jih bodo dali za ustavitev sovražnosti na Kitajskem, Bavil se bo tudi z razorožitvijo ln repetrta-e jo Japoncev. Ameriški zastopnik v tem odboru je po izjavi generala Cou En Lalja Walter Robertson, osrednjo vlado pa zastopa general oh Člen Slng Min, načelnik informativnega urada Predsednik kitajskega zakonodajnega sveta dr. Sun Fo, sin kitajskega preporoditclja Sunjatsena je Izjavil, da mleli kitajska vlada ust-novlti začasno politično telo ln vpostavitt demokratično vlado. Vladno osnovo bodo spremenili na la način, da bodo razširili državni svet, ki bi pestal naj višji politični In upravni organ. Zvišali bodo število državnih svetnikov. Predsedr nik vlade bo Izbral nove svetnike izmed oseb, ki niso člani Kucmin- nemška križarka .Princ Evgen. Bo^m^nLr ‘ni doSTzUj ££. “S j»CSt obisk v sovjetski prestolnici nas je navdal z iskrenim veseljem, ki ga mora imeti vsak, kdor pride lz slo-všnske države v to veličastno mesto. S sovjetskimi politiki in gospodarstveniki smo se razgovar-jali o skupnih koristih o-beh držav. Dosegli smo popoln sporazum v pogledu ojačenja politike .Domovinske fronte, in zmage na preteklih volitvah. Razpravljali smo tudi o vprašanju udeležbe dveh predstavnikov opozicije v sedanji vladi. Reči moram, da zavist udeležba opozicije v vladi od dobre volje, ki jo mora ona pokazati. Ako realist čno preučimo položaj ln natančno tolmač žimo moskovski sporazum, ni ovir, ki bd nasprotovale točni rešitvi vprašanja. Upam da bo hotela opozicija za- 4e se ti .poizkusi, atomsko bombo. nanašajo ntl | komunisti v glavnem soglašajo predlogi dr. Sun Foja Vojaški udar na Haitiju Haiti, 14. januarja Newyoršlri radio poroča, da so z vojaškim uradom odstranili predsednika na Haitiju, ki je trenotno priprt v svojem stanovanja. Radio dodaja, da jo predsednik nasprotoval svobodnim volitvam, ki so jih predlagali vojaški poveljniki. Otok bo imel do nadaljnjih volitev vojaško vlado. Po poročilih newyorškega radia je prebivalstvo zaradi spremembe vlade demonstriralo. Zdi se, da je prišlo tudi do nemirov, v teku katerih Je bito veš oseb ustreljenih in ranjenih. Po tiskovnih poročilih je vojaški odbor, ki je odstavil predsednika Kleija Rescota, sestavil novo vojaško vlado, ki šteje šest Slanov. nji Vzhod enega in zahodna Evro- Kampanja proti tajnemu glasovanju se še vedno nadaljuje. Uspela je po zaslugi mehiškega in kolumbijskega delegata pri izvolitvi sedmih podpredsednikov glavnega odbora, ki jih je je predlagal nizozemski odposlanec van Kleffens. Mehiški predlog o izvolitvi z vzklikom je skupščina sprejela s 16 glasovi proti 9. Po zaključnem poročilu, ki ga je na sobotnem popoldanskem zasedanju podal predsednik Spaak in v katerem je pozval odposlance, naj najavijo uro, kdaj žele govoriti u razpravah prihodnjega tedna, se je delo skupščine preteklega tedna končalo. V bodoče se bo skupščina sestajala dvakrat dnevno: ob 11,30 in ob 16JO, Zaključevala sc bo ob 19. uri. Sestanek glavnega odbora Danes ob 13. uri Se bo sestal glavni odbor organizacije Združenih narodov. Preučil bo naslednji dnevni red: britanski predlog o povišanju deleža Zdruienih držav pri u-stanovi UNRRA; predlog Sovjetske zveze. Velike Britanije, Združenih držav in Kanade za ustanovitev komisije za nadzorstvo nad atomsko silo, ki naj bi bila odvisna od varnostnega sveta; spreminjevalnl predlog kubanskega zastopstva o sestavi glavnega odbora, v katerem naj bi bilo namesto 14 elanov 51 članov; kubanski predlog, da odobri organizacija Združenih narodov izjavo o dolžnostih in mednarodnih pravicah človeka in izjavo o dolžnostih in pravicah narodov. Londonski sEvening Standard» javlja, da je gospa Roosevelt sklicala sestanek delegatinj na glavnt skupščini Združenih narodov, lene bodo razpravljale o skupnem delu, ki ga je treba opraviti, da čim več doprinesejo k organizaciji svetovnega miru. Predsednik Truman je določil a-meriškega poslanika v veliki Britaniji Johna G. Vinanta, da zastopa Združene države na organiza-toričnih sestankih gospodarskega in socialnega sveta organizacije Združenih narodov. Ti sestanki bodo v teku zasedanja skupščine ali pa takoj po njej, verjetno v Londonu. Člani odbora organizacije Združenih narodov, ki v Ameriki preučujejo vprašanj« bodočega se- KANADA Sedanji kanadski parlament v vačjl meri zastopa mišljenje kanadskega prebivalstva, kakor je to zaatopal prejšnji parlament. Ravnotežje med vlado ln opozicijo je uravnovešeno. Vlada ima zadostno večino, da Izpelje svoje načrte v osnovnih zadevah, vendar ni tako velika, da bi se lahko predala »panju. C« bi se združili vsi opozicijski poslanci skupaj, bi morali dobiti podporo se nekaterih liberalcev, da bi lahko vrgli vlado. To pa pomeni, da mora vlada paziti ne samo na opozicijo, tainveČ mora biti pri delu previdna ter mora zadovoljiti tudi svoje pristaše. V vladi Mackenzi« Kinga sedi še vedno veliko moi, ki so sodelovali pri kanadskem vojnem naporu. Njihova prisotnost služi za to, da vlada ni izgubila kontinuitete v politiki ter stalnosti v namenih. Samo nekatere ministre so zt menjali mlajši ljudje, ki so se izkazali v vojni kot dobri poslanci ln spretni upravni uradniki. Med njimi štejejo kot morebitnega Kingovega namestnika sedanjega vojnega ministra Dougiaaa Abbct-ta. Poleg njega jemljejo v poštev se J. L Ilsleya, sedanjega fi-nančneca ministra. Tudi opozicija Je dobila nekaj novih ljudi. Posebno upoštevajo Johna Brackena, ki je zdaj voditelj konservativne stranke. Včasl je b lo v opoziciji samo nekaj vodilnih mož, zdaj pa je vsa opozicija povezana v oclcto. To se je Izkazalo pri zadnjih nastopih v paitumcr/u, kjer so so zeflo izkazali konservativci J. M. Macdon-nell, Gordon Graydon in John D:efenbaker. Ti možje, s zgoraj omenjenimi liberalci, bedo verjetno vodili Kanado v bodočnosti. Socialistična stranka (C. C. F.) je že pred temi volitvami upala, da bo postala uradna predstavnica opozicije ln tudi danes ni Izgubila tega upanja za bodočnost. Njen voditelj Co’,dwel! je spreten politik. Majhna skupina njegovih poslancev se zdaj uvaja v parlamentarno delo. Med nje štejemo tudi edino ženo, ki j« poelanec v kanadskem parlamentu. Ostali pclancl so nekateri vseučiUškl profesorji in ljudje, ki se spoznajo na delavska in kmetska vprašanja. Odbor, ki ga sestavljajo člani obeh domov, določa zdaj, kakšna bo kanadska državna zaotava. Kanada sicer ima svojo zastavo, vendar se ie več kot dvajset let niso mogli zediniti, ali naj takšna ostane, ali pa nej jo lzpremen'jo. Odbor bo tudi sklenil nove določbe o kanadskem državljanstvu. Kanada sicer še vedno trpi zaradi povojnih razmer, vendar je na najboljši poti k ureditvi. Kanadski vojaki se hitro vračajo * bojišč. Zaradi tega so nastala vprašanja njihova čimprejšnje zaposlitve. Vojaške tovarne preurejajo v civilne in farmarji se trudijo, da bi pridelali čim več poljedelskih pridelkov, da bi jih prodali lačnemu svetu. Kanadcl se zavedajo, da Živijo v prijetnih okoliščinah, vendar pa ne pozabljajo, da morajo tudi sami dati svoj delež; ki bo om;'ll pomanjkanje v \ ellltl Britaniji In drugih evropskih državah. (Konec) dela organizacije, so izjavili, da je nanje napravil zelo u-goden vtis Hyde Pkrk v državi New York, rojstni kraj predsednika Roosevelta. Predsednik odbora Stojen Gavrilovič je izjavil, da bodo I vprašanje Hyde Parka resno prev-! čili. Ce bi se zanj odločiti, bi bU j začasni sedež organizacije Združenih narodov Neto York, dokler v Hyde Parku ne bi dovršili potrebnih del, ki bi omogočita, da bi bil tam sedež organizacije. Po poročilu agencije eFrance Press* bo namestnik zunanjega ministra Bideulta v svetu zunanjih ministrov Meurice Ccuvč de Mur-vllle v Londonu v kratkem navezal stike z zastopniki Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske zveze. Razgovori bodo imeli namen, da dosežejo med petimi velesilami sporazum o statutu za Porurje in Porenje. Razgovore o tem vprašanju so določili na pretekli moskovski konferenci. Usoda lastnine ln poslopij Zveze narodov še vedno ni določena. Posebni odbor skupščine Združenih narodov, ki bi moral včeraj o tem razpravljali, je razpravo v zadnjem hipu odložil za nedoločen čas. Obisk na Poljskem Varšava, 14. januarja V poljsko prestolnico bo prispeli člani brltansk ga parlamenta. Takoj po prihodu je poslance sprejel predsednik Boleslav Bierut. Žoga izgubil državljanske ln politične pravice Tirana, 14. januarja Radijska postaja v Tirani Javlja, da je nova republikanska vlada odvzela kralju Zoguju ki njegovim naslednikom vse državljanske in politične pravice ter Jim prepovedala vrnitev v državo. Kralj Zogu, ki prebiva od leta 1940 v Veliki Britaniji, je dal Izjavo, v kateri pravi, da volitev, ki so privedle do nov« vlade, ne more imeti za svobodne. M ia Silosa v London Rim, 14. jaguarja «Ansa» Javlja, da sta včšraj odpotovala v London glavni tajnik italijanske socialistične stranke Pletro Nenni ln ravnatelj lista «Avanti» Igaazto Siione. V London Ju Je povabi a angleška laburistična stranka. Rekordni poizkus London, 14. januarja »Reuter* javlja, da bo letalc RAF tipa »Lancaster* skušalo ta mesec potolči letalski rekord Lon-don-Kapeko mesto. Najhitrejsi polet v poštni ln potniški službi med Veliko Britanijo in južno Afriko Je preteki november izvedlo letalo, ki pripada «Britt»h Overseas Corporation«, ki je za ta polet rabilo 68 ur. IZ JUGOSLAVIJE Nogometna zveza Češkoslovaške je povabila moštvo splitskega »Hajduka*, da bi odigralo v Češkoslovaški pet tekem, In sicer v Bratislavi, -Moravski Ostravi, Brnu ln Pragi. Tekme bodo odigrali v drugi polovici marca. Posebni senat Vrhovnega sodišča Hrvatske je izrekel sodbo proti skupini nameščencev Državnega oskrbovalnega podjetja, ki ao utajili večje količine živil ln jih razprodajali po črnoborzijanskih cenah. Dragutina Poljaka so obsodili na smrt s streljanjem, ostalih pet ob-toženoev pa na prisilno delo od 2 do 20 let. Vsem obsojencem so zaplenili premoženje. Sladkorna tovarna v Petrovgra-du je proizvajalno nalogo, ki ji jo je postavilo ministrstvo za industrijo, prekoračila za 20%. Tovarna je vao sladkorno peso, ki jo Je pridelalo 1S.4S0 poljedelcev, predelala v 65 dneh. Električna centrala v Kruševcu. ki jo je prevzelo »Električno podjetje Sabljo, Je znižala proizvajalne stroške za 25%. Medtem ko so prej porabili za kilovatno uro toka 6 kg premoga, ga- zdaj porabijo samo 4 kg. Zmanjšali so tudi potrošnjo maziv. V Dalmaciji je samo 220.000 ha obdelovalne zemlje, na kateri živi okoli 90.000 kmetskih družin. Toda tudi na tej zemlji Je pridelek žara-dl primitivne obdelave, poletne suše in pomladnih povodnji zelo pičel. Da poveča površino plodne zemlje, je gradbeno ministrstvo Hrvatske sklenilo, da bo izvedlo velika dela za Izsušitev kraških polj v Dalmaciji. Za melioracijo 36 kra-šlcih polj ao namenili znesek 100 milijonov din. Za odvajanje od-višne vode bodo zgradili podzemeljske rove različne velikosti. Istočasno pa bodo zgradili tudi posebne naprave, s pomočjo katerih bodo v času suše namakali kraška polja. Sovjetski pisatelj Ulja Erenburg poroča v listu «Izvestlja» o svojih vtisih iz Jugoslavije. Med drugim piše, da so med vojno največ trpeli Črnogorci, ki so izmed 380.000 ljudi izgubili 86.000. Črna gora z naj-večjlm mestom Podgorico Je popol noma porušena in požgana. Vendar ljudstvo ne klone, ampak živahno sodeluje pri obnovi države. Jugoslovani so zgradili tudi novi duhovni red ter nadomestili popačeni nacionalizem z velikim gostom »bratstva ln enakosti*, ugotavlja pisatelj. Podoben članek o Jugoslaviji Je napisal za »Pravdo* tudi sovjetski pisatelj Leonid Soboljev. Zvezni gospodarski svet Je s sedežem v Beogradu ustanovil državno podjetje za uvoz ln Izvoz kmetijskih strojev, orodja in sredstev za kmetijsko proizvodnjo, ki ga jc nazval »Poljostroj*. Prav tako so ustanovili tudi »Jugodrvo*, ki bo skrbelo za Izvoz tehničnega Im, V Bitolju Je bila velllca razprava proti skupini 50 Induatrljccv, katerim so s sodbo odvzeli okoli 5 milijonov vojnega dobička. Pred okrožnim ljudskim sodiščem v Dubrovniku Je bila razprava proti sedmim članom tajne zarotniške organizacije »Stoter*, ki Je delovala v Dubrovniku. Obtožili ao Jih, da so ustanovili nezakonito organizacijo, ki Je atremela za nasilno spremenltvijo sedanje državne ureditve, da so razširjali letake, s katerimi so napadali osvobodilno borbo in njena pridobitve ter da so Urili lažne vesti o državi in njenih organih. Obtoženega ’ viaokošolca Joalpa Perkoviča ao obsodili na smrt s ustrelitvijo in zaplembo vee lmovlne; na Isto kazen eo obsodili dijaka Vlaho Bjslja ln Borisa Krašovca, medtem ko so ostalih pst obsodili na prisilna dela od 8 do 20 let ln na zaplembo premoženja ter Izgubo državljanskih p ra vi o. TRZAŠITA KRONIKA Govorice Zadnja uradna izjava, ki jo jv IS. zbor dal dopisniku V ZN, o vesteh, ki so jih prinesli časniki o incidentih in oboro-lenih spopadih vzdoU Morganove črte, je mina in pomembna. Kdor Uta nekatere (asnike, se vpraiuje ali nista zavest skupnosti in izročilo zdravega novinarstva popolnoma izginili. V Trstu smo slišali govoriti o bombardiranih vaseh, pripovedovali so pretirane številke o ubitih vojakih in o domnevnih obširnih strateških akcijah. Prva obialovanja vredna posledica teh glasov je predvsem vtis tistih, ki Hvijo izven Julijske krajine in imajo svojce na tem področju, pa ne morejo pregledati verodostojnosti takih govoric. Taki glasovi in vesti so razen tega nasprotni koristim, večine prebivalstva in se ne nanašajo na nikaka ugotovljena dejstva. Motijo mir in varnost in dokazujejo nezdravo tendenco navedenih ljudi za vse, kar je senzacionalnega. Jasno je, da prihaja velik del teh glasov in vesti od ljudi, katerih namen je povzročiti nemir re no tem področju. Ti ljudje predstavljajo absolutno manjšino. So bolj ali manj zavestni učenci ministrstva za propagando, ki ga je v svojih srečnih dneh vodil Ooebbels. V veliki večini te osebe niso triaški meščani ali prebivalci Julijske krajine, ampak gre za ljudi, ki so prišli sem z raznih strani, da bi mešetarili s krajevno politiko. Pozabljajo, da večina prebivalstva tega področja ljubi mir in hoče v miru Hveti s svojimi sosedi; da zahteva samo ugled in spoštovanje tistih, ki so zunaj in ki imajo edino teinjo k pametni, hitri in enodušni rešitvi mnogih svojih problemov. Dokler ne bodo odločili o usodi Julijske krajine, je naloga vsakega resnega prebivalca, da prevzame odgovornost, da razčisti in zatre vsako neumno in neresnično govorico, ki kroii na področju. To je bila ena izmed glavnih doltnosti prebivalcev Velike Britanije, ko je leta 191/0 grozila invazija; danes je to glavna dollnost vseh ljudi do glasov o razdorih med zavezniki in govoricah o atomski bombi in njeni blilnji uporabi. D IZ SLOVENIJE Zborovanja Enotnih sindikatov Izjav« komisarja tržaškega področja delavskemu odposlanstvu - Pomot brezposelnim Podpolkovnik J, C. Smuts, komisar tržaškega okrožja. Je sprejel odposlanstvo enptnlb sindikatov, ki ae je- včeraj udeležilo manifestacije V Trstu ter Je Izjavil, da Zavezniška vojaška,.uprava želi. daiht Stfr pla£e dolaMne tako, da bi J»40sto-vale za vsakdanje Ilvlljenje, ali-pa vsaj kolikor mogoče blizu tem. Pri-| staVil Je, da bodo za brAunflUne preskrbeli na poseben način, podporo in da bo prišlo v tržaške ladjedelnice popravilo več ladij kot so najprej domnevali. Po sestanku, ki ga Je odposlan, stvo imelo s podpolkovnikom Smut-som, se je včeraj dopoldne ob 10.30 na trgu Garibaldi razvila. Javna manifestacija organizacije Enotnih sindikatov. Govor je Imel Ernest Radič, predsednik Enotnih sindikatov. : ■“ | V svojem govoru Je Radič zahte- Na mariborskem otoku so po najnovejših načelih začeli graditi električno hldrocentralo, ki bo največja na Balkanu. Na leto bo lahko oddajala okoli 300 milijonov kilovatnih ur električnega toka. Razpravo proti 12 vojnim dobičkarjem so uvedM v Ljubljani. Razprava Je Javna ter sme pri njej sodelovati vsakdo. Za obtožence so prijavili vojni dobiček v višini od 46.390 din do 354.000 din. Okrajne ljudski odbori v Sloveniji polagajo račune o svojem delu. Na skupščinskih zasedanjih so ugotovili, da se ljudstvo še n« saveda v zadostni meri pomena nove ljudske oblasti ter premalo sodeluje z organi ljudske oblasti, katerim bi moralo s svojimi nasveti, predlogi in prijavami veliko bolj pomagati pri Izgradnji In obnovi mlada države. MtoMrstro NVS za gozdarstvo je poslalo vsem okrajnim narodnim odborom poziv, naj vztrajno uničujejo volkove, ki so se v dobi okupacije tako razmočili, da celo v Sloveniji ogražajo ljudi ln imo-vlno. Uplenlteljem so obljubili 1000 din nagrade za vsakega pokončanega volka. Kot dokaz o uničenem volku mora usplenltelj predložiti potrdilo svojega okrajnega narodnega odbora ln pokazati volčjo kožo. Moderno kotlarno za lokomotiv ske kotle bodo zgradili v Mariboru do konca februarja t. 1. Nova kotlarna bo zaposlovala okoli 130 delavcev tar bo proizvajala za 100% več kot stara kotlarna. Nove omejitve uporabe električnega toka Ker prebivalstvo ni dovolj upoštevalo poziva, ki so ga izdale oblasti za štednjo z elek-irifinim tokom In zaradi poslabšanja položaja, Je potrebno ponovno omejiti uporabo elek-IrlSnega toka za eno uro na d: Nove omejitve bodo stopile v veljavo v torek 15. januarja, in sloer v sledečih urah: do- pcldne od 8. do 11.; popoldne oil 18. do 18. ure. Ob nedeljah dopoldne ne bo nobene omejitve, popoldne pa bo v obeh podroSjlh električni tok prekinjen od 18. do 16. ure. Preučujejo nove omejitve, ki bodo stopile v kratkem v veljavo. Odsek za »Industrijo in javna dela» pri Zavezniški vojaški npravi poudarja, da bo ootreba za nadaljnje omejitve v veliki meri zmanjSana, ako bodo potroSnikl omejili uporabo električnega toka za polovico. Seja Pokrajinskega stela Včcrajinjl seji Pokrajinskega sveta Je predsedoval odvetnik Tromba. Po odobritvi zapisnika zadnja aaje so razpravljali o vaznih upravnih vprašanjih; msd drugim so prebrali pisma hišnih lastnikov ki zahtevajo ukinitev davkov, vsaj tistih, ki zadevajo poslovno lokale. Odvetnik Plccoli Je nato poročal v Imenu pravnoupravns komisija o predlogu, ki ga Je stavil na zadnji seji dr. Pincherle, v katerem predlaga spremembo 2 člena proglasa št. 5 maršala Aleksandra. Izredno porotno sodišče naj bi bilo pristojno,/da sodi fašistične zločine tudi 6» niso v zvesi s kolaboracio-nizmom. Komisija pravi, da morajo is nadaljevati s preučevanjem tega predloga. Dr. Pincherle Jc zahteval razjasnitev vprašanja. Predsednik področje odvetnik Puecher Je prečital nato neko piamo o ekrbstvu vojnih »lrot, med različnimi vprašanji pa Je vprašal dr. Bugatto, zakaj ne dajo tudi v Gradelcu, kakor so dali v Trstu občini na razpolago nekaterih zgradb, kakor »zavode za Ballllo* ln zabavišča, ki naj bi služili vzgoji mladine; dr. Paaanteja ja zelo zanimalo vprašanje o ukinitvi podpor zaradi povojne brezposelnosti. uprava prizadeva, da b| ustanovila osrednji zavod za nabave. Glavna težkoča obstoja začasno v financiranju tega zavoda, toda podpolkovnik Smuts upa, da bo kljub temu ustanovljen zavod ter bo z omejitvijo posredovalcev mogoče znižati tudi cene. ^ Glede- vprašanja razdeljevanja drugega potrebnega blaga, razen živil, je podpolkovnik Smuts izja vil, da je Zavezniška vojaška upra-'va storila vse potrebno. Dobave so zd^j še omejene, dobavne cene so pa tako ivisoka, ' da bi vse k poizkus iza ustanovitev osrednjega zavoda za dobave za to blago ne prinesel potrebnega 'materialnegi bi jgosta-mja delavcem, : Zaveznška vojaška uprava se lukvarja ,z rešitvijo vprašanja raznih preskrb, kot ,n. pr. dobave (bombaža za tov&oro v Gorico. »Naval, da uredijo plače tako, da bodo | ravno Je* je dejal podpolkovnik v skladu z izdatki za današnje življenje. Zahteval Je delo za bre?-poselne, nadzorstvo nad cenami ter; večjo dobavo živil za Trst; Radič Jo pozval delavce, da potrpijo, toda z opominom, da »ako bo potrebno, so bodo tržaški delavci bojevali 7* svoje pravice*. Za Radičevim govorom sta bila se kratka, govora v slovenščini ln v italijanščini. Po zborovanju so se udeleženci zbrali v povorko ln odšli proti trgu UnitA; tu so po čakali pred občinsko palačo; Radič in ostali člani Enotnih sindikatov so obrazložili zadevo tržaškemu okrožnemu komisarju. Okrog poldnera se je na Radičev poziv manifestacija končala v ml-i ru ln redu. . Pet to^k Enotnih sindikatov Odposlanstvo je komisarju- tržaškega okrožja podpolkovniku J C. Smutsu predložilo zahteve Enotnih sindikatov v petih točkah: 1. Izenačenje. pla& z ozirom, na draginjo; 2. učinkovito nadzorstvo nad cenami; 3. ukrepi za razdeljevanje najpotrebnejših živil pr*biva latvu; 4. dobave surovin, da bb omogočena industrijska obnova na tržaškem področju; 6. ukrepi proti -povečanju brezposelnosti in primerna podpora brezposelnim. Ko Je gospod Radič izrazil mnenje zbora o teh točkah, Je podpolkovnik Smuts izjavil, da popolnoma so;r'aSa s temi točkdmi; podčrtal Je dejstvo, rMvno: X. Korotan; 2. radar; 8. Ig, car, do; 4. roza, Abel; 5. oba, oni; 6. Zaka, uran; 7. on, med, ro; 8. sodar; 9. masiven. Nuvplčno: 1. mlrozov; 2. goban; 8. or (ali), sak, sa; 4. raca, Amos (Jan Amos Komen-nky); 5. oda, Edi; 6. tara, udav; 7. tr, bor, re; 8. denar; 9. polinom. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. OBVESTILO Odsek za poljedelstvo Zavezniške vojaške uprave naznanja: Na področju JuT.sk« krajine, ki j« pod upravo Zavezniške vojaške uprave, je lov na stalno za&čiteno divjad pod zapori), začenši s 15. januarjem 1946., Za Jov na. odprtem morju Je potrebna dovoljenjo Pristaniškega poveljstva. • S 24. januarjem je prodaja stalnoŽzaMite«« divjadi etrogo prepovedana; kršitelji bodo kaznovani po »akonu T. U. 15.6.1939, štev. 1016.- j Hramba kolos M««tno županstvo v Gorici obvešča vse tiste, ki žele ali ie Imajo dovoljenja za hrambo ali varstvo koles na javnih In zasebnih prostorih, da moiajo Imeti pceebno policijsko pooblastilo, ki ga bo- izdalo nadzornletvo civ lne policije Julijske krajine. Vsi, ki že imajo začasna dovoljenja, morajo dobiti nova dovoljenja do 31. Januarja. Za hrambo ali Varstvo kolesa lahko zahtevajo največ 2 liri za eno uro In 3 lire, Če traja hramba več kakor eno uro. To velja ssir.o za čez dan. Od 19. ure dalje lahko znaša tarifa 5 Ur n* uro. Tarifa mora biti vedr.o obešena na vidnem mestu. Dr. GRETA, zobozdravnik Izvršuje vsa zobna dela v protezah z Jamstvom • skrbna izdelava . zmerne cene. Torra Bianga 43, vogal Carduco, (ordlnira od 10.-12. In 15-16.) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiMniiiiniiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiii m Specialiteta za omehčanje kože po britju, za odpravo draženja, ki ga povzroča rezilo za britje PREHRANA Razdrijevanje piškotov. Vae potrošnike v Trstu obveščamo, da lahko v vseh prodajalnlcah Delavskih zadrug, kupijo piškota v nadomestilo zn kruh, ln »icer na c’esot mesečnih odrezkov. Atomska vojna Atomska bomba bo brez di?o-ma narekovala pomembno spremembo vojaške taktike. AH pa bo spremenila tudi vojsko samot Nedavno se je v reviji «Yanks narednik Ray Puncan dotaknil te stvari. Njegova razmotrivanja, ki so pisana v humoristični obliki, pa imajo v sebi vendtrle marsikaj preroškega. Duncan piše: Na blatnem polju, kjer leži V r ‘^7.7 zgrajeno taborUSe, je poje zaključil dr. Bernardi, bo prlsta- nov(h vpolt„can. nifcčo v letu 1946 »pet doocglo pred vojno zmogljivost, ki odgovarja takojšnjim potrebam našega prom«* ta. Zadostilo bo pravičnim težnjam v»eh tiatib, ki so zainteresirani na prebujanju ln razvoju delovanja tržaškega pristanišča, ki bo žel po prialljani dobi mirovanja brez dvom« naproti v oliki bodočnosti. f cev. Caa: med 1960 in 1970. Vižji Hevednpt govori mpkep):., . »Torej, fantje, povelje »voljno* no pqmeni, da morate začeti klepetati. Ne vem, kako nam bo z vami. .tički, uspevala vojna. Ko «em. bil ■v Ukinile armadi bilo Je leta 1943 __j* bito res trdo. V tistih 1«-, tih je bila re* vojna. Tako, tu Je zdaj »totnlk BUtUr, čudovit dečko, ki zte ga lahko veseli v svoji sredi; povedal vam bo, fantje, nekaj besed*. »Dobro, možje*, jih Ja ogovoril Stotnik Blltter, »dobrodošli v drugi deaetlM čete B protiatomskega armadnega zbora, te najbolj čedne ustanove vee vojske*. Edtnlca sl Je pomežiknila. Stotnik Blitter je rta čudovit dečko. »Zdaj pa, fantje, da vam povem. Tehle 13 tednov začetnega vežbanja n-i bo nič lahkega. Presneto zategla stvar bo. Toda vedno pravim, da ze človek lzkobaca iz stvari, v katero je padel. Ali ate že kdaj poro Ulili na to? Naša naloga v protiatomskem armadnem zboru je nevtrall- atc msklm nevtrallzatorjem in ■ »upe:.radarskim bombnim odbijačem. Imamo seveda že druge atomske naprave, ki pa *o preveč tajne, da bi jih omenjal. O njih boste čltali kasneje v raznih revijah. Toda nikar ne omenjajte ničesar v avojih pismih domov..* V ozadju edinic« Je stotnik opazi! moža, katerega ovratnica je zdrknila lz ovratnika. »Hej, tl Um. Popravi at ovratnico. Koko milili, da boš vojak, fie niti ne izgledai kot vojak? Zdaj pa, možje, »i moramo najprej ogledati, kako je sestavljen atom. Tu vidite risbo atoma. Pravi atom je seveda neprimerno manjši kot ta risba. Elektroni se gibljejo okoli protonov. Ali vam je Jasno? Ima kdokakžno vprašanje?* ,Da, gospod. Kdaj bomo dobili rine na teh opremah?* »Za to bom poskrbel že jaz, mo zaoija (n-, uničevanje sovražnikovega t Je. Na tem dela tehnični častnik, atomskega .orožja. To dalamo a po- Atomski armadni zbor bo dobil vse tnočjp radioaktivnega žarometa, i rine. To so čudoviti dečki, Nas, prehitrim ognjem, z alektriino očesnim tlatomlkov n* more uatavltl nobe- na «tvar. Toda, možje, vi imate ■celo važno nalogo. Preprečevali boste sovražniku, da ne bo mogel razbijati naših atomov.* »Gospod, zakaj pa moramo nositi te velike stare ln težke kovln-ske oklepe?* « To so atomsko nerazkrojljive obleke M 1. Kovina Je posebno predelana ln njeni atomi se ne morejo razkrojiti. Nositi Jih morate neprestano ln glejte tudi, da bodo vedno bležficče negovane. Ne razburjajte se zaradi velikosti. boste odšli na novo mesto, Jih boste lahko zamenjali. Narednik, razdelite atomske puške!* «Ne uganjajte neumnosti s temi puškami*, Jih je rekel narednik, ko jim je razdeljeval orožje. Možje p« so le počenjali neumnosti. Naenkrat pa se Je to nek" Pužke oglasil šumeč glas — P R, P^-_ »Nehajte razbijati atom«*, J* zavpil narednik, »Rekel sem vam, da n* uganjajte .neumnosti s temi puškami! Boljše bo, fie se boste dva tedna urili s slepimi atomskimi na- boji. Zdaj pa poslušajte poročnika Klecja, ki va*11 bo dal navodila o kemičnem vojevanju*. »Možje*. j‘b je nagovoril poročnik Klee, ki se jim je približal a plinsko masko preko rame, »verjetno bo prišel čas, ko vam bo plinaka ma-ska vaš najboljši prijatelj. Osebno upam, da do tega ne bo nikoli prišlo. Toda stojimo nasproti brez-obzlremu sovražniku, ki se ne bo ustavi' pred ničemer, tudi prtd strupenim plinom ne! Najprej bomo vežbali s plinskimi maskami na štetje, potem bomo pa nekollkokrat poizkuzlll na hitro*. Tako nekako bi šlo, če bi prišlo do druge vojne. Nekoliko več naprav, nekaj več posebnih tečajev, ki bi Jih bilo potreba uvesti, toda vojaka se ne bi spremenila. Nikar ne puslušajte tistih strokovnakov, ki vam slikajo rožno podobo »revolucionarne novovrstne armade ln taktike*. Ne bi bilo lahko. Le na en način se lahko Izognemo vojažkega življenja: na »vetu moramo ohraniti mir.