SUBIC WE VSE ZA ZGODOVINO *.. SLOV SVOBODNA SI IN PRVIČ BOŠ VOLILA ISSN 1318-2498| III lllll 911771 3 1 8Ü2 A9009 ZGODOVINA ZA VSE "*•, # • • i ?•> Tí ••\ ST77 r¡ ni ^o •••• ra//e sestre, drage Slovenke list, katerega ste si želele.. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE, leto XI, 2004, št. 2 ISSN 1318-2498 VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Filip Čuček ŽENSKE IN VOLILNEMAHINACIJE PRIOBČINSKIH VOLITVAH VOBČINI CELJE OKOLICAV LETIH 1883/84 5 DIE ROLLE DER FRAUEN BEI DEN GEMEINDEWAHLEN IN DER GEMEINDE CELJE-UMGEBUNG 1883/84 Natascha Vittorelli »SLOVENKA« 12 O »prvem slovenskem ženskem časopisu« »SLOVENKA«. Reden von der »Ersten slowenischen Frauenzeitschrift«. Urška Strle »ČEMU TI ŽENSKIČASOPISI?« * 22 Žensko vprašanje in odnos do ženske v slovaških ženskih časopisih do razpada Habsburške monarhije „WOZU DIESE FRAUENZEITUNGEN?" Die Frauenfrage und die Einstellung gegenüber Frauen in slowakischen Frauenzeitungen bis zum Zerfall der Habsburgermonarchie Borut Batagelj »ALI NAJ DAMEKOLESARIJO?« 40 Kolesarke in žensko telo na prehoduiz 19. v 20. stoletje „SOLLEN DAMEN RADFAHREN?" Radfahrerinnen und der weibliche Körper an der Wende vom 19. zum 20. Jahrhundert Gorazd Stariha PIJANI IN ZAPRAVLJIVI 54 Preklicne zgodbe radovljiškega sodnega okraja izzadnjega desetletja avstro-ogrske monarhije BETRUNKEN UND VERSCHWENDERISCH Widerrufsangelegenheiten im Gerichtsbezirk Radovljica aus dem letzten Jahrzehnt der öster- reichisch-ungarischen Monarchie Janez Cvirn »ŽUPNIK JE REKEL,DA BI BILO TREBAŽENSKE ZAPEČATITI« 72 Vpliv prve svetovne vojne na ločitve zakonov „DER PFARRER SAGTE, DASS MAN DIE RAUEN VERSIEGELN MÜSSTE" Der Einfluß des Ersten Weltkrieges auf Ehescheidungen Tina Bahovec »POMOČNICA NAJ JEMOŽU NE SAMO V DRUŽINI, MARVEČ TUDI V VEČJEM, NARODNEM ŽIVLJENJU« 83 Podobe koroških Slovenk in Slovencev v medvojnem času „SIE SOLL DEM MANN NICHT NUR IN DER FAMILIE, SONDERN AUCH IM GRÖSSEREN, NATIONALEN LEBEN EINE HELFERIN SEIN" Das Bild der Kärntner Sloweninnen und Slowenen in der Zwischenkriegszeit Andrej Studen »NE •• JE NIKDAR VEČ NAZAJ« 101 Umor pri Celju ali prispevek k temni strani zgodovine možaželjnih žensk „NIEMALS WIEDER KEHRT SIE ZURÜCK" Ein Mord bei Celje oder ein Beitrag zur dunklen Seite der Geschichte von mannsüchtigen Frauen Zapisi Ana Benedetič PROMOCIJA SUB AUSPICIISIMPERATORIS 123 S knjižne police Aleksander Žižek NA VIZITI PRI HABSBURŽANIE 129 Borut Batagelj (ZA)UPANJEVDENAR 130 a i k••r^•oooö^•o¿x•^•oöa•oö^•>•öoo^••?>•>•^»©ööô©o Filip Čuček ŽENSKE • VOLILNE MAHINACIJE •• OBČINSKIH VOLITVAH V OBČINI CELJE OKOLICA V LETIH 1883/84 Uvod Če je leta 1848 Celje dajalo vtis bolj slovenske- ga kot nemškega mesta, se je po obnovi ustav- nega življenja počasi spreminjalo v »nemško trdnjavo«, ki so jo lokalni celjski Nemci posku- šali razglašati za »pranemško mesto«, ki da so ga ustanovili nemški kolonisti na ruševinah antične Celeie. Od leta 1867 ni bilo v občinskem odbo- ru niti enega Slovenca, slovensko meščanstvo je bilo šibko in kljub izjemni aktivnosti Štefana Kočevarja je slovenska stvar v mestu nazadovala. Razmere so se začele spreminjati šele ob koncu sedemdesetih let, ko je z nastopom Taaffejeve vlade nastopil boljši čas za avstrijske Slovane. Po prihodu Josipa Serneca (1877) se je v mestu ob Savinji počasi začela krepiti slovenska stran- ka. To so posredno pokazale že deželnozborske volitve 1878, na katerih sta v celjski kmečki kuriji zmagala slovenska kandidata, delež slovenskih glasov v mestni kuriji pa se je okrepil. Uspeh so Slovenci ponovili tudi pri državnozborskih volit- vah 1879. Krepitev slovenske stranke v nemškem Celju pa se je kazala tudi na druge načine. Pod . vodstvom agilnega Josipa Serneca je svoje delo obnovila celjska čitalnica, ki je postala središče celjskih Slovencev. Po zaslugi Miha Vošnjaka in Josipa Serneca so 1881 Slovenci v Celju ustano- vili celjsko Posojilnico, leta 1883 pa Zvezo slo- venskih posojilnic. Hkrati so intenzivirali svojo aktivnost v celjski okoliški občini, ki je kot ne- kakšen obroč oklepala mesto. Čeprav je bila občina Celje-okolica po veliki večini prebivalstva slovenska, je v njenem občin- skem odboru v času po obnovi ustavnega življe- nja postopoma prevladala »nemška« stranka. Na občinskih volitvah leta 1874 je Slovencem uspe- lo dobiti večino odborniških mest, tako da so za župana postavili svojega kandidata Karla Šaha, kmeta v Liscah.1 V času Šahovega županovanja sta bili ustanovljeni okoliška deška ljudska šola in dekliška ljudska šola šolskih sester s sloven- skim učnim jezikom.2 Toda že pri naslednjih ob- činskih volitvah leta 1878 se je tehtnica nagnila na stran »nemške« stranke, ki je za župana posta- vila Antona Malleja, posestnika in gostilničarja na Spodnji Hudinji.3 V spremenjenem politič- nem položaju v Avstriji po Taaffejevem prihodu na oblast (1879) se je »nemška stranka« v celjski okoliški občini z vedno večjo nenaklonjenostjo odzivala na slovenske kulturne zahteve. Župan Anton Malle, ki je v času Šahovega županovanja ' Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, II. del, Celje 1974, str. 87-88. 2 Orožen, str. 88. 3 Ibidem. ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 podprl prošnjo občine za ustanovitev dekliške ljudske šole šolskih sester, je že leta 1882 odloč- no nasprotoval »slovenizaciji« gimnazij, kot jo je zahtevala resolucija dr. Josipa Vošnjaka.4 Zato je na začetku osemdesetih let postal eden izmed glavnih ciljev vedno bolj samozavestnih celjskih Slovencev, da občino Celje-okolica spet iztrgajo iz rok »narodnih sovražnikov«.5 Ponovna osvojitev te pomembne občine za celjske Slovence ni bila sama sebi namen. Z zma- go na volitvah so si želeli ustvariti dobro izhodiš- če za «naskok« na celjsko «nemško trdnjavo«. Po slovenski zmagi na občinskih volitvah v Ljubljani leta 1882 naj bi namreč na vrsto prišlo Celje. Na občinske volitve, razpisane za december 1883, sta se začeli nemška in slovenska stranka pripravljati že zgodaj jeseni 1883. Dobro sta se zavedali, da bo za zmago potreben vsak glas. Nemška stran je lahko računala z zmago v I. volil- nem razredu, v katerega je bilo - po volilnem ime- niku - uvrščenih 39 najvišjih davkoplačevalcev. (Najvišji davek je plačala Cinkarna, skoraj 353 goldinarjev, najnižji davek je znašal nekaj čez 46 goldinarjev). Slovenska stran je lahko računala na tesno zmago v II. volilnem razredu, v katerem sta bila 102 volilna upravičenca. V tej skupini je bilo precej okoliških kmetov in raznih obrtni- kov, najnižji davek je bil 21 goldinarjev in pol. Za zmago na volitvah je bil tako odločilen III. vo- lilni razred, ki je štel 492 volilnih upravičencev (najnižji davek je znašal 2 krajcarja). Ker je bila v tretjem volilnem razredu med volivci skoraj polovica celjskih meščanov, ki so imeli posestvo izven mesta in v povprečju plačevali med dva in tri goldinarje direktnega davka, se je pred obe stranki postavilo vprašanje, kako doseči zmago v tem razredu.6 Iz vsakega razreda je bilo izvol- jenih osem občinskih odbornikov in štirje na- domestni možje. Občinski zastop je sestavljalo torej štiriindvajset odbornikov, še dvanajst pa je bilo nadomestnih mož.7 Boj za pooblastila Celjski Nemci, ki so kot lastniki njiv in vrtov v okolici mesta imeli volilno pravico v III. vo- lilnem razredu, so se dobro zavedali, da bo za zmago v razredu najnižjih davkoplačevalcev (in s tem zmago v celoti) treba napeti vse sile. In ko so razmišljali o najustreznejši politični taktiki v predvolilnem boju, so kmalu prišli do »pamet- ne« rešitve. Najlažjo pot do zmage so videli v »pridobitvi« volilnih pooblastil ženskih volilnih upravičenk, ki v skladu z občinskim volilnim re- dom niso smele voliti osebno.8 Na tem je počivala taktika nemške stranke. Če- prav so bile volitve razpisane za čas med 17. in 19. decembrom 1883, je nemška stran začela s pred- volilnimi aktivnostmi že sredi septembra. Po vo- litvah je Slovenski gospodar ugotavljal, da so »že meseca septembra, ko naša stranka od volitev ni vedela nič, nemčurji od vdov in žensk pobirali pooblastila«? Tajniku okoliške občine Franzu Hofmannu, občinskemu slugi Pavlu Tomažiču in Albertu Lutzu je že do srede oktobra brez več- jih težav uspelo prepričati 27 volilk, da so svoje volilno pooblastilo zaupale nemški stranki, »v ta namen, da bi kdo za nas in v našem imenu pri občinskih volitvah celjske okolice za nas ali na- mesto nas volil in glasoval«}0 Pridobljena poob- lastila so nemški stranki zagotavljala zmago tudi v tretjem volilnem razredu. 4 Ibidem. 5 O Nemcih v Celju glej: Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik, Založba obzorja, Maribor 1997. 6 Zgodovinski arhiv Celje (dalje: ZAC), Občina Celje oko- lica (OCO), a. š. 18, Volilni imeniki I, II. in III. volilnega razreda (1883). 7 Deutsche Wacht (dalje: DW), 20. 12. 1883. * Po zakonu, kije marca leta 1862 postavil temeljne smer- nice občinske ureditve, so se občinski volilni upravičenci delili v dve skupini. Prva skupina je imela volilno pravico zato, ker je plačevala določen davek, druga skupina je imela volilno pravico glede na svoj položaj, službo ali iz- obrazbo. Za Štajersko so veljali vsi, še tako majhni direk- tni davki, medtem ko drugih pogojev ni bilo. Pogoj za ob- činsko volilno pravico j e bilo avstrijsko državljanstvo. Sta- rost in polnoletnost nista bila določena, prav tako ni bil pogoj moški spol. Občinska volilna pravica je bila vezana na davke in ne na človeka. Kdorkoli je bil obdavčen, je imel volilno pravico (moški, ženska, otrok, ustanova itd.). V inteligenčni volilni skupini so volili v splošnem duhov- niki, državni in deželni uradniki, upokojeni oficirji, vo- jaški uradniki, profesorji in učitelji, pa tudi osebe, ki so si posebej pridobile meščanski naslov. Edini pogoj za volil- no pravico članov te skupine je bilo članstvo v občini. Ta skupina je na Štajerskem spadala v prvi volilni razred. V obeh skupinah so imele volilno pravico tudi ženske, niso pa imele pravice osebnega glasovanja, kakor otroci ali osebe pod varuštvom. Ženska občinska volilna pravica nikakor ni bila znak priznanja ženske enakopravnosti, temveč le neposredna povezava volilne pravice z davki in v drugi skupini s položajem oziroma s poklicem (uči- teljice). Namesto poročene ženske je tako glasoval mož, namesto vdove, ločenke ali neporočene pa moški, ki ga je zato pooblastila. Več o občinskih volitvah in občinski volilni pravici glej: Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana 1965. 9 Slovenski gospodar (dalje: SGp), 20. 12. 1883- '" ZAC, OCO, a. š. 18, Preklic volilnih pooblastil, dopis na okr. glavarstvo (15.12.1883). VSE ZA ZGODOVINO Filip Čuček. ŽENSKE IN VOLILNE MAHINACIJE PRI OBČINSKIH VOLITVAH ... ZGODOVINA ZA VSE Slovenska stranka se je nemškega manevra za- vedla tik pred volitvami. Slovenskim agitatorjem z agilnim Janezom Likarjem, uslužbencem celj- ske Posojilnice, je večino »zapeljanih« slovenskih volilnih upravičenk uspelo prepričati, da so dva dni pred volitvami preklicale svoja nemški stran- ki dana volilna poooblastila in da so nova po- ooblastila izročile Slovencem. »Akoravno je mo- rebiti datum na tistih pooblastilih (Vollmacht) še le nekaj dni ali par dni ali tudi le en dan pred volitvami postavljen in zapisan in čeravno so znabiti na njih podpisane postavne priče, mi 'vendar zdaj s tem tukaj očitno v pričo 2 mož in podpisanih prič tiste takoimenovane Vollmacht ali pooblastila preklicema, tako da nimajo nobe- ne veljave in odločno izrečemo, daje tisti datum na omenjenih /.../ Vollmacht krivo zapisan in daje bila povsod pri podpisu ali podkrižanju le samo ena priča zraven. Ob enem naznanimo, da smo preklic /.../ pooblastil naznanile tistim možem, kterisojih nam pobrali in da smo pro- sile volilno komisijo in tudi tirjale da komisija vse one/.../Vollmacht pri volitvi zavrže in jih kot neveljavne spozna. Ravno tako smo terjale od volilne komisije naj imajo pri volitvi veljavo tista naša-slovenska-pooblastila, ki so postavno pod- pisana vpričo 2 mož in ki so slovenska.«11 Toda volilna komisija preklica volilnih poob- lastil ni upoštevala. Kljub protestu prisotnega »vladnega komisarja g. Felicettija, ki je volilni komisiji svoj protest zoper to neopravičeno po- stopanje naznanil«, je volilna komisija, v katero je »dozdanji župan znani nemškutar Male po- klical same nemčurje«, s preklicem vred zavrgla dvaindvajset novih, slovenskih pooblastil in pri- znala volilno pravico nasprotni stranki s poob- lastili iz meseca septembra in oktobra. V III. vo- lilnem razredu smo »zgubili torej 22 glasov, torej razloček 44 glasov na našo škodo«, je poročal Slovenski gospodar dan po volitvah. »Po tem ta- kem smo propali, seveda le za ta čas, dokler na- mestnija našo pritožbo /.../ ne reši, potem bodo imeli naši kandidati večino. Nasprotna stranka dobila je okoli 150 naša okoli 130 glasov, a potem bo to narobe, naša 150 in una 130 glasov.«u Pritožbe Po volitvah slovenska stran ni mirovala, ampak je s pritožbami na štajersko namestništvo po- skušala razkriti manipulacijo nemške stranke z .volilnimi pooblastili. Neža Knez, posestnica na Ostrožnem, je v pritožbi navedla, da jo je »konec meseca septembra občinski sluga Tomažič na celjsketn trgu vprašal, kdo bo pri občinski volit- vi 'za njo volil'.« In nadaljevala: »Odgovorila sem mu, daje za to še čas in da se bodo o tem že mož- je zmenili. Pri tein nisem Tomažiču nobenega križa - kot podpisa - naredila. Zdaj pa sem zve- dela, da je pri volitvi dne 17. 12. 1883 za mene volil dr. Glantschnigg, akoravno sem okoli 14. 12. 1883 dala volilno pooblastilo edino le Marku Videmšku in sem le edino to pooblastilo vpričo Soma in Škorjanca podkrižala. Kljub temu pa je volilna komisija to edino veljavno pooblastilo zavrgla in voliti je smel dr. Glantschnigg, čeprav je imel neveljavno pooblastilo.« Podobno izjavo sta podali še posestnici Katarina Macur in Mica Reberšak; v njej sta zatrdili, da nista podpisali no- benega drugega pooblastila kot slovenskega.13 Tudi deset drugih volilnih upravičenk je v pri- tožbi seznanilo deželno namestništvo v Gradcu z ravnanjem občinskih oblasti pred volitvami. Občinski sluga Tomažič naj bi jih septembra na- govarjal k podpisu volilnih pooblastil za to, »da bo še nadalje ostal Malle Anton župan v celjski okolici«. Pri tem naj bi jim zatrjeval, da se bodo v primeru zmage slovenske stranke zagotovo povišali davki in da bo občina morala vrniti Ia- vantinskemu knezoškofu 10.000 goldinarjev, ki jih je prispeval za gradnjo poslopja dekliške šole šolskih sester. »Ko so se pozneje razpisale volitve za občinski zastop v celjski okolici sta nas pa dva poštena moža, namreč Janez Likarin Janez Kor- že s prijaznimi besedami podučila, da se nam ni treba bati zavoljo večjega davka ako se izvo- lijo Slovenci v občinski zastop. [...] Tema dvema smo torej prostovoljno izročile nova pooblastila, obenem pa smo na teh pooblastilih preklicale prejšnja - Tomažiču dana - pooblastila. Prejš- nja pooblastila smo preklicale tudi s posebnimi vlogami na okrajno glavarstvo, volilno komisijo itd. En dan pred volitvami smo zahtevale stara pooblastila tudi od Tomažiča, ki pa •••• jih ni vrnil. Kasneje smo zvedele, da so namesto nas volili slovenski stranki nasprotni možje, naša veljavna pooblastila pa je volilna komisija za- vrgla. Zato prosimo visoko • kr. namestništvo naj blagovoli zavreči tiste glasove, katere so si po krivem prišteli nasprotniki Slovencev in naj se slovenskim kandidatom prištejejo tisti glaso- vi, ki jih je volilna komisija zavrgla.« Tomažič naj bi po volitvah znova nadlegoval omenjene " Ibidem. 11 SGp, 20. 12. 1883. u ZAC, OCO, a. S. 18, izjava Neže Knez (22. 12.1883), izja- va Katarine Macur (23. 12. 1883); izjava Mice Reberšak (24. 12. 1883). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2^ ženske in jim prigovarjal k ponovnemu podpisu pooblastil, saj da »morda zadnja volitev ne bo nič veljala, da čepa bojo slovenski odborniki iz- voljeni, potem bodo višji davki«. Tokrat mu niso nasedle, v pritožbi pa so prosile namestništvo, naj Tomažiču prepove, »da nas na taki način in gerdo vižo in tudi druge ljudi v celjski okolici« straši, moti, bega in nadleguje.14 Večjo težo kot pritožba zgoraj omenjenih žensk je imel gotovo ugovor dvornega svetnika Konrada Wassitscha, upokojenega generalnega konzula in lastnika graščine Gornji Lanovž. Ko je v pritožbi na štajersko namestništvo utemelje- val nepravilno postopanje volilne komisije v III. volilnem razredu, ki da bi morala upoštevati pre- klic ženskih volilnih pooblastil nemški stranki in nova pooblastila za slovensko stranko, je ugoto- vil, da »bise moralo od 148glasov do 154glasov nasprotne stranke 22 glasov ali vsaj 17 glasov odpisati in jih pripisati narodnim kandidatom«. Dalje je ugotavljal, da so za enajst žensk volili moški, ki niso niti njihovi soprogi, še manj pa oskrbniki posestev, kot je določal tretji odstavek četrtega člena občinskega volilnega »reda«. »Zato se mora teh 11 glasov odpisati od nam naspro- tne stranke.« Še šest glasov je prištel, ker je volil- na komisija »rihterjem« šestih občinskih zemljišč prepovedala voliti, ker naj ne bi imeli urejenih pooblastil, medtem ko je nekemu drugemu do- volila. Po šestem členu občinskega volilnega »reda« kot zastopniki korporacij niso potrebovali posebnih pooblastil za volitve. Ker so hoteli gla- sovati »za našo stranko, smo tedaj zavoljo tega izgubili 6glasov«. Spisek napak je rasel. Leopold Wambrechtsamer je volil namesto Ane Higer- sperger, čeprav bi moral dolžnost namesto nje opraviti njen mož, stotnik Higersperger. Na dan volitev je dobil dr. Filipič pooblastilo od Marije Zemene, ki pa ga je volilna komisija zavrgla in upoštevala prejšnje pooblastilo in pooblaščen- ca, ki je volil za nemško stranko. Po vsem našte- tem so ostali slovenski kandidati III. volilnega razreda po neupravičeno izgubljenih 29 glaso- vih in nasprotni stranki pripisanih 35 glasovih v manjšini. Po njegovih besedah je bila slovenska stran oškodovana za 64 glasov.15 Nepravilnosti je našel tudi v II. volilnem razre- du. Za slovensko stranko je volil Martin Kovač, njegovo glasovanje pa je volilna komisija razvelj a- vila, čeprav je bil prisotni vladni komisar Felicetti nasprotnega mnenja. Namesto volivca Franceta Juraška je s pooblastilom volil pristaš nemške stranke Jessernigg, ki pa ni bil oskrbnik Juraško- vega posestva. Pooblaščenec Helene Sokol je bil njen mož, toda volilna komisija ga je zavrnila z utemeljitvijo, da ni avstrijski državljan. Dejansko je prišel iz Ogrske, bil »redno odpuščen iz ogr- skega državljanstva« in že trideset let živel v tem okraju. Volilna komisija je ravnala še toliko bolj samovoljno, ker je »že neštetokrat namesto svoje žene volil«. Za Jožefino Kus je glasoval »neki mla- doletni tujec«, ki ni bil oskrbnik njene posesti. Po vsem naštetem so bili namesto treh slovenskih kandidatov izvoljeni v občinski zastop trije nem- ški liberalci. Namestništvo je Wassitsch naprošal, naj »glede III. volilnega razreda spozna za od- bornike in namestnike slovenske kandidate, v II. razredu pa naj spozna za odbornike naše 3 kandidate in ne nasprotne, ali pa naj v obeh na- vedenih volilnih razredih razpiše novo volitev«}6. Podoben ugovor je poslal namestništvu še Janez Likar, ki je - enako kot Konrad Wassitsch - nava- jal, da je bila volilna komisija pristranska in da so bila določena volilna pooblastila neveljavna; za- hteval je podrobno preiskavo in razveljavitev ne- pravilno pridobljenih glasov nemške stranke.17 Zaradi opisanih volilnih mahinacij je slovenska stranka s sklonjeno glavo zapuščala volilni boj. V III. volilnem razredu je zmagala nemška stranka. VII. volilnem razredu je slovenski stranki uspelo v občinski odbor spraviti le pet (od osmih) kan- didatov, medtem ko trije zaradi nepravilnega po- stopanja volilne komisije niso bili izvoljeni. V I. volilnem razredu so nemški »ustavoverci« dobili večino, s tem pa so zmagali tudi v občinskem od- boru. Slovenski gospodar je optimistično zapi- sal, da bo kljub temu po ugodno rešeni pritožbi »občinski zastop celjske okolice imel dye tretjini narodnih odbornikov«}9 v Po volitvah Medtem ko je celjski nemški list Deutsche Wacht rezultat volitev označil kot sijajno zma- go celjskih meščanov in njim naklonjenih oko- liških slovenskih kmetov,19 je neznani dopisnik Slovenskega gospodarja resignirano ugotavljal: »Zadnje občinske volitve so nas močno v jarek " Ibidem; prošnja 10 občank na namestništvo (26. 12. 1883). ,s Ibidem; ugovor Konrada Wassitscha in drugih zoper ob- činske volitve z dne 17. in 18.12.1883 na namestništvo v Gradcu (24.12. 1883). "• Ibidem. 17 Ibidem; ugovor Janeza Likarja na namestništvo (24. 12. 1883). '« SGp, 20. 12. 1883. " DW, 20. 12. 1883. 8 VSE ZA ZGODOVINO Filip Čuček. ŽENSKE IN VOLILNE MAHINACIJE PRI OBČINSKIH VOLITVAH ... ZGODOVINA ZA VSE zavozile in bog si ga vedi, kako se bomo še kaj vun skobacali. No in tisto nemarno, neotesano obnašanje teh celjskih gospodov mi še kar drve- ni po glavi. f...J«2u Medtem ko je večinsko nemški občinski odbor okoliške občine z županom Mallejem na čelu na celjskem okrožnem sodišču vložil ovadbo zoper »slovenske agitatorje« (tožba je bila ovržena),21 so celjski Slovenci mirno čakali na odločitev šta- jerskega namestništva. Toda po dveh mesecih so se odločili za nov »napad«. Konec februarja 1884 je sedem slovenskih občinskih odbornikov ob- čine Celje-okolica pri celjskem državnem pravd- ništvu vložilo ovadbo, v kateri je dokazovalo, da je pri občinskih volitvah nemška ustavoverna stranka volila »s ponarejenimi in krivičnimi po- oblastili«. Odborniki so se opirali na izjave tistih ženskih volilnih upravičenk, ki so trdile, »da niso nikoli dale pooblastil omenjeni stranki«.22 Ovad- ba slovenskih občinskih odbornikov je nekoliko pospešila odločitev štajerskega namestništva, ki je že 3. marca 1884 volitve v vseh treh volilnih razredih razveljavilo.23 »Narodnjaki so zmagali z rekurzom proti zadnji volitvi za okolico«, je deset dni po odločitvi zapisal Slovenski narod. »Volitev je popolnoma ovržena. Vsledtega veliko veliko veselje, navdušenost. Tem bolje pobiti so naši nemškutarji in nemčurji. Ta propast jih tem več grize, ker je sleparija in goljufija s ponareje- nimi volilnimi listki uže pri sodniji. f...J«24 Celjska »vahterca« je bila seveda nasprotnega mnenja. Po mnenju Slovenskega naroda naj bi jo motilo, »da slovenska reč napreduje vkljub jihovemu naj- ostudnejšemu psovanju, zlasti jo boli, da bodo morali vsi uradniki spodnjo-štajerski dobro slo- venski znati. [...]«2b Po razveljavitvi občinskih volitev sta se nemška in slovenska stran začeli pripravljati na nove vo- litve. Slovenskemu gospodarju, ki se je spraševal, »kaj bodo zdaj pred temi občinskimi volitvami storili nemškutarji v Celji in v celjski okolici«,26 ni bilo treba dolgo čakati na odgovor, saj so s predvolilnim bojem spet prvi začeli Nemci, ki so se tokrat odločili za nekoliko drugačno politič- no taktiko. »Ker vidijo, da sami •••• ne opravijo [-], so odposlali med Slovence dva aposteljna. Ta aposteljna sta brata Skoberne, celjski mesar Jurij in krčmar Tone. Oba sta se učila mesarstva pri Nemci g. Kamererji, ki s svojo poštenostjo in pravicoljubjem na sramoto stavlja naše nem- škutarje in nemčurje. On prizna, kake krivice se godijo sicer miroljubnim Slovencem in zato volil je slovenske poštenjake. Toda njegova slovenska učenca potegnila sta z narodnim sovražnikom. Pa nebi še toliko ugovarjali, da sta tako volila, sta pač zavisna od Celjanov, pa do sedaj za nje po okolici agitirata, topa nikakor ne pristaja slo- venskim sinom.«27 Toda tudi Slovenci niso stali križemrok in so začeli z agitacijo. Slovenska stran je dosegla, da so konec aprila 1884 na seji občinskega odbora izvolili poseben odsek (reklamacijsko komisijo), »ki ima pretre- sovati pritožbe, ki so se vložile zoper novi volit- veni zapisnik«. Župan Anton Malle in občinski tajnik Franz Hofmann, ki sta na razveljavljenih volitvah - v nasprotju z volilno zakonodajo - kar sama odločala o reklamacijah, sta morala »pra- vico o tej stvari razsojevati prepustiti poštenim možem, ktere so si izvolili odborniki iz svoje sre- de«. Z imenovanjem nepristranske reklamacijske komisije je slovenska stran naredila pomemben korak na poti k želeni zmagi.28 Bistveno manj uspešna je bila slovenska stran pri imenovanju volilne komisije. V njej so bili spet le pristaši nemške ustavoverne stranke, tako da je Sloven- cem ostalo zgolj upanje, da si na volitvah ne bo drznila »očividno krivim pooblastilom priznati veljavo, kakor se je to godilo meseca decembra 1883«, ko bi »naši možje imeli biti izvoljeni«.29 Ponovljene volitve V dneh pred volitvami, razpisanimi za 23-, 24. in 25. julij 1884, sta nemška in slovenska stran intenzivirali svoje politično delo. Tudi tokrat se je med njima vnel boj za volilna pooblastila žen- skih volilnih upravičenk, ki pa je bil v primerja- vi z razveljavljenimi volitvami manj intenziven. Večina volilnih upravičenk je svoja pooblastila tokrat namenila slovenski stranki. Zato pa sta se obe strani toliko bolj skoncentrirali na prepriče- vanje omahljivcev. Po pisanju slovenskega tiska naj bi Nemci vabili Slovence »v znane šnopsarije v celjskem mestu, da bi jih vlovili v svoje mreže«. Slovenski gospodar je »nemčurje« svaril, da jo bodo skupili: »Šnopsarja iz Hudinje, s mustala- čami okoli ušes, opominjamo, naj nam pri miru 20 SGp, 20. 12. 1883- 21 DW, 31. 1. 1884. 22 DW, 28. 2. 1884. 21 ZAC, OCO, a. š. 18; zapisnik o poteku volitev občinskega odbora dne 23-, 24., in 25- julija 1884. 24 SGp, 13 3 1884. " SGp, 13 3- 1884. 26 Siidsteirischc Post, 10. 7.1884. 27 SGp, 27. 3-1884. 2" Siidsteirische Post (dalje: SP), 26. 7. 1884. 25 SP, 24. 4. 1884. VSE ZA ZGODOVINO 9 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 2 pusti naše može.«Toda nemški agitatorji niso od- nehali. Volivce so zvito prepričevali, češ da so ne- kateri ugledni »omahljivci« (npr. Josef Levičnik) zapustili slovenski tabor in se pridružili nemški stranki.30 Ker s takšno in podobno agitacijo niso imeli prevelikega uspeha (tudi Levičnik je spo- znal »poštene namene slovenske stranke« in se »popolnoma pridružil našim možem«),31 so tik pred volitvami slovenskim volivcem začeli grozi- ti z gospodarskimi sankcijami. »Mestni nemčurji žugajo okoličanom, da ne dajo tem nobenega zaslužka, če ne zatajijo svoje slovenske narod- nosti ter ne pljunejo v lastno skledo.« (Odgovor slovenskih volivcev je bil: »Po blago bodo hodili v slovenske štacune in pit v slovenske krčme.«') H končnemu uspehu nemške stranke pa je seveda spet poskušal prispevati župan Malle, in sicer z razveljavitvijo sklepov reklamacijske komisije, ki je ugodila pritožbam nekaterih slovenskih voliv- cev, »se ve na kvar tistim možem, ki so se prito- ževali«}2 Na julijskih volitvah je bila slovenska stran v boljšem položaju kot decembra 1883. Že v re- klamacijskem postopku ji je uspelo temeljito »revidirati« volilni imenik, zaradi strožje kontrole volitev pa je lahko upala, da bo volilna komisija na volitvah postopala korektno in nepristransko. Toda njena pričakovanja se niso v celoti uresni- čila. VIII. volilnem razredu ji je na ponovljenih volitvah uspelo doseči prepričljivo zmago (z več kot petdesetimi glasovi večine),33 v I. volilnem razredu pa je doživela prav tako prepričljiv po- raz.34 Za razliko od decembrskih volitev je tokrat pogorela tudi v II. volilnem razredu, kjer je pri- čakovala zmago z dvema glasovoma (46 : 44) večine. Toda zgodilo se je ravno obratno. Vo- lilna komisija je namreč - po mnenju slovenske stranke povsem »brez razloga« - razveljavila dvo- je volilnih pooblastil, ki so si jih uspeli priboriti pristaši slovenske stranke. K nemški zmagi v II. volilnem razredu (in s tem na volitvah v celoti) pa je odločilno prispevala Mica Bračičeva, ki se je »dala premotiti, daje nemčurjem dala poob- lastilo 23-jul.,jeno novo pa od 24. julija Sloven- cem dano ni obveljalo«. Zaključek Po volitvah so nemški ustavoverci kljub dose- ženi večini v občinskem odboru35 postopali zelo nekorektno. Ker niso volili za nemške kandidate, »je več delavcev svojo službo in zaslužek zgubilo, ker so pri zadnjih občinskih volitvah voliliSloven- ce«. Slovenski gospodar je menil, da »gre vrlim celjskim Slovencem, ki rajše škodo trpijo, kakor da zatajijo svoje ljudstvo«, vsa čast in slava. Nika- kor pa mu niso bili všeč tisti, ki so »rajšepetake in desetake poskrili po svojih žepih, kakor da bi bili dali Slovencem svoje glase, ki so torej predali svojo čast in pravico svojih sosedov potujčenim lažiliberalcem«?0 Deutsche Wacht je komentiral volitve po svoje. Po njegovem je ponovno zma- gala politična pravičnost nad slovensko stranjo, ki da terorizira nemško mesto Celje.37 Primer občinskih volitev v občini Celje-okolica ni bil osamljen. Ženska volilna pravica je bila v obdobju napetih nacionalnih odnosov, ki so se z leti samo še stopnjevali, sredstvo manipulacij in različnih mahinacij. Nemška stran se je poskuša- la okoristiti z dodatnimi glasovi na najrazličnejše načine, na drugi strani pa so Slovenci opraviče- vali te glasove z dejstvom, da gre za slovenske ženske in da je razumljivo, da se ti glasovi štejejo v njihovo korist. Kakorkoli že, ženske so s svojo volilno pravico predstavljale dodatni vir, ki ga nobena stran ni hotela izpustiti iz rok, kaj šele prepustiti nasprotni strani, najsi je šlo le za zma- go v določenem volilnem razredu ali v celotni občini. Zusammenfassung DIE ROLLE DER FRAUEN BEI DEN GEMEINDEWAHLEN IN DER GEMEINDE CELJE-UMGEBUNG 1883/84 Für die Gemeinderatswahlen der Gemeinde Celje-Umgebung, die für den Dezember 1883 ausgeschrieben waren, begannen sich die deut- sche und slowenische Partei bereits im Früh- herbst vorzubereiten. Da die deutsche Partei mit einem Wahlsieg in der I. Wählerklasse rechnen konnte und die slowenische Partei mit einem Sieg in der II. Wählerklasse, konzentrierten bei- de Parteien ihre Wahlkampfaktivitäten auf die Gewinnung der Wähler der III. Wählerklasse. Die deutsche Partei konnte sich mit verschiede- nen Methoden der „Überredung» schon bis Mit- 30 Ibidem. 31 Ibidem. 32 SP, 5. 6.1884. 33 SP, 26. 7. 1884. 34 SP, 31. 7. 1884. Ob nemški zmagi v I. volilnem razredu so bilí nekateri Slovenci (zlasti Janez Likar) ogorčeni, ker je celjski opat Vrečko, ¡>od Foreggerjevc volitve sem zvest pristaš liberalcev, volil za nemško stranko. 33 DW, 27. 7.1884. 36 Prav tam, 7. 8.1884. 37 DW, 27. 7-1884. 10 VSE ZA ZGODOVINO Filip Cucek. ŽENSKE IN VOLILNE MAHINACIJE PRI OBČINSKIH VOLITVAH . ZGODOVINA ZA VSE te Oktober die Wahlvollmachten von 27 weibli- chen Wahlberechtigten verschaffen, die gemäß Gemeinderecht ihr Wahlrecht nicht persönlich ausüben durften. Damit sicherte sich die deut- sche Seite noch vor den Wahlen auch in der III. Wählerklasse die Mehrheit und damit den Sieg bei den Gemeindewahlen. Die slowenische Seite reagierte recht spät auf dieses Manöver. Erst zwei Tage vor den Wahlen gelang ihr, daß 22 weibliche Wahlberechtigte ihre Vollmachten für die deutsche Partei wider- riefen und neue Vollmachten für die slowenische Partei unterzeichneten. Doch die Wahlkommis- sion, in der die Anhänger der deutschen Partei die Mehrheit hatten, berücksichtigte die neuen Vollmachten nicht. Nach den Wahlen, die natürlich mit einem Sieg der deutschen Partei endeten, beschwerte sich die slowenische Seite. Die steirische Statthal- terschaft gab der Beschwerde statt und schrieb neue Wahlen für den Juli 1884 aus. Vor diesen Wahlen wiederholte sich die Geschichte, nur daß diesmal die slowenische Partei im Kampf um die Wahlvollmachten der weiblichen Wahl- berechtigten erfolgreicher war. Doch der Sieg in der III. Wählerklasse brachte der slowenischen Partei nicht den endgültigen Sieg, da sie nun in der I. und II. Wählerklasse verlor. In einer Periode der sich verschärfenden deutsch-slowenischen Beziehungen war das „Frauenwahlrecht» jedenfalls ein erstklassiges Mittel für Manipulationen und verschiedene Ma- chenschaften. VSE ZA ZGODOVINO 11 a i •»^>•>•«•»••••>•••^>•••£•>•»••••••^>•*•»••••••^ Natascha Vittorelli »SLOVENEA« O »prvem slovenskem ženskem časopisu« »Prvi slovenski ženski časopis« »Prva ženska, ki...«, »prvi ženski časopis, ki...«, »prvo žensko društvo, ki...« - O njih pripovedu- je žensko gibanje, zgodovina ženskega gibanja, zgodovinopisje ženskega gibanja. Služijo za ori- entacijo, predstavljajo začetek, utemeljujejo in predstavljajo jih kot posebnosti, dosežke, prido- bitve. Neguje se spomin nanje, posvečene so jim spominske svečanosti in obeležene so njihove obletnice.1 V nasprotju s tem pa so »druga žen- ska, ki ...«, »drugi ženski časopis, ki ...«, »drugo žensko društvo, ki...« komajda omembe in spo- mina vredni. Ta pristop je rezultat in izraz zgodo- vinopisja, ki slavi izvore in iz njih izpeljuje gene- alogije in ni nobena posebnost zgodovinopisja ženskega gibanja. Oznaka Slovenka kot tudi njen opis »prvi slo- venski ženski časopis« se ravnata po obrazcu, ki pozna več različic: »prvi slovenski ženski list«,2 »prvi slovenski ženski list Slovenka«? -»Slovenka, prvi ženski list«/ »prva slovenska ženska revija - Slovenka«? »Slovenka - prvo 'glasilo slovenskega ženstva'«,6 »prvi naš ženski list Slovenka«? »prvi ženski list v Slovencih«,8 »prvi ženski časopis na Slovenskem«,9 »Slovenka, prvi ženski časopis s feminističnimi idejami«,10 »prvo žensko glasilo«,11 »prvi slovenski časopis uredovan po ženskih«,12 »Slovenk/z/, glasil/o/ slovenskega ženskega gi- banja na jugu«.13 A o tem beremo tudi: »/P/ri nas prvi zavestno ženski čin«.H Kot tudi: »/P/rv/a/ sa- mostojn/a/ manifestacij/a/ združenega hotenja naših tedanjih najnaprednejših žen«.15 Zahvaljujem se Avstrijski akademiji znanosti (Österreic- hische Akademie der Wissenschaften) za gmotno spod- budo mojemu delu v okviru programa DOC. Vesela sem svoje objave v reviji Zgodovina za vse, v kateri je bila v številki 2/1994 objavljena tudi razprava Petra Vodopiv- ca Kako so ženske na Slovenskem v 19. stoletju stopale v javno življenje, kije bistveno in trajno vplivala na izbor teme moje disertacije. ' Prim. Maria GREVER, The Pantheon of Feminist Culture: Women's Movements and the Organization of Memory, v: Gender & History, 9 ( 1997) 2,'s'tr. 364-374 (lu: 371). 2 Janez KAjZER, Prva urednica, v: Rodna gruda, 44 (1997) 4, str. 32. 3 Marjeta NOVAK KAJZER, Prva urednica je urejala Slo- venko, v: Nedelo št. 9/2. III. 1997, str. 12. 4 Nepodpisan prispevek, »Slovenka*, prvi ženski list ima za naš kulturni razvoj velik pomen, v: Slovenski narod št. 124/3- VI. 1937, str. 2. 5 Prim, naslov poglavja »Prva slovenska ženska revija - 'Slovenka'*, v.Mateja KUŠEJ, Prve učiteljice, prve pisate- ljice - kdo jih še pozna?, Celovec 1996, str. 54-80. 6 Erna MUSER, Socialisti in komunisti 1er boj Slovenk za enakopravnost, v: Inštitut za zgodovino delavskega giba- nja, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 7(1967) 1-2, str. 191-211 (tu: 192). 7 Pavla HOČEVARJEVA, Ivanka Klemenčičeva, v: Ženski svet, 9 (193D3, str. 65-69 (tu: 65). 8 Prim.MaricaBARTOLOVA,Jubilej, v.Ženskisvet, 1 (1923) 4, str. 114 in nasi, (tu: 114). Natascha Vittorelli. »SLOVENKA« ZGODOVINA ZA VSE Tri koordinate določajo razpravo o prvem slo- venskem ženskem časopisu. Prvo bi poimeno- vala spolna komponenta. Ženski časopis - kaj to sploh pomeni? Časopis za ženske? Časopis žensk? Časopis žensk za ženske, s tematiko, ki za- deva ženske in jih zato zanima, ali bolje - ki bi jih morala zanimati? Časopis urednic, avtoric, bralk? Časopis ženske, feministične vsebine? Ali časo- pis, ki združuje nekaj, morda celo vse omenjene kriterije? Druga koordinata vpeljuje narodnostno dimenzijo - ne gre za katerikoli časopis, niti ne za katerikoli ženski časopis, temveč zaslovenski žen- ski časopis. Ženski časopis, tiskan v slovenskem jeziku? Ženski časopis, izhajajoč na slovenskem ozemlju? Ali, kakor oznanja podnaslov Slovenke, ženski časopis, ki deluje kot »glasilo slovenskega ženstva«? Tretja koordinata ugotavlja čas, v kate- rem je izhajala Slovenka. Razpravi doda časoven, kronološki, nemara celo hierarhizirajoč pomen: to je »prvi slovenski ženski časopis«. Razprave o Slovenki kot prvem slovenskem ženskem časopisu so v zadnjih sto letih pisali, razvijali in fiksirali, predstavljale pa so tudi pred- postavke in pogoje za nadaljnje motive, ki so se vsi skupaj vklapljali v diskurze o ženskem giba- nju, zgodovini ženskega gibanja in v vedno večji meri tudi v narodnostno zgodovinske diskurze o »prvi (Slovenki), ki...« Morda o Marici Nadlišek (1867-1940), ki je prevzela funkcijo prve uredni- ce prvega slovenskega ženskega časopisa in se od bralk tudi poslovila kot »prva slovenska ured- nica«.16 Razprave o prvem slovenskem ženskem časopisu predstavljajo tudi okvir, v katerem se da govoriti o Danici, kakor je Elvira Dolinar (1870-1961) s psevdonimom podpisovala svoje objave v Slovenki, kot o »prvi slovenski feminist- ki«.17 »Ugledprve slovenske pisateljice«• naj bi si kmalu »priborila« Zofka Kveder (1878-1926), ki se je oglasila v drugem letniku Slovenke. Zofka Kveder naj bi med pripovednicami naglo »osvo- jila osrednje mesto«,19 medtem ko naj bi se prvi slovenski ženski časopis v vedno večji meri raz- vijal v »glasilo naše največje pisateljice«.20 Ali nenazadnje razprave o prvem slovenskem žen- skem časopisu ne predpostavljajo tudi razprave o »prvi poklicni slovenski žurnalistki«,21 kar naj bi bila druga urednica Slovenke Ivanka Anžič Klemenčič (1876-1960)? Prvi slovenski ženski časopis je s tem odprl prostor, ki je omogočil razpravo o »prvi sloven- ski urednici« ali o »prvi slovenski feministki«, »prvi slovenski pisateljici« ali »prvi slovenski po- klicni žurnalistki«, vseeno pa ni pustil prostora za pisanje o »drugem slovenskem ženskem časo- pisu«. Četrt stoletja po ukinitvi Slovenke je Minka Govekarjeva potožila: »/Š/e doslej (1926; op. NV) nimamo ženskega lista, ki bi bil enak tržaški Slo- venki.«22 Pa tudi konec 30. let je še vedno veljalo, •• »lista, ki bi se dal primerjati s Slovenko, kasne- je nismo več itneli«.2i Prvi slovenski ženski časopis je ostal nepoza- ben, neprimerljiv, edinstven in - brez nasledni- ka. Prvemu slovenskemu ženskemu časopisu so »(sledili; op. NV) listi, ki so skušali nadomestiti Slovenko«:24 nekateri gospodinjski listi, ki so po- 9 Prim. Karmen ŠTULAR SOTOŠEK, Žensko časopisje na Slovenskem. Vodnik po razstavi, Ljubljana 1997, str. 6. '" tf..J Slovenka, (77ie Slovene woman), the first women's magazine with feminist ideas [...].* Vlasta JALUŠIČ, Wo- men in Interwar Slovenia, v: Sabrina P. KÄMET (Ed.), Gender Politics in the Western Balkans. Women and Soci- ety in Yugoslavia and the Yugoslav Successor States, Penn- sylvania 1999, str. 51-66(tu: 53) " Z. P., Ob razstavi slovenske ženske knjige, v: Žena in dom, 8 (1937) 8, str. 316. " T., ¡Slovenka», v: Slovenka, 1 (1897) 2, str. 8. u Dragatili LONČAR, Gospa El. Gnauck-Kuhnova o žen- skem vprašanju, v: Slovenka, 4 (1900) 1, str. 4-8 (tu: 5). " HOČEVARJEVA, Ivanka Klemenčičeva, str. 66. " Marja DORŠNIKOVA, Marica Bartol-Nadlišek in njena "Slovenka", v: Razgledi, 7(1957) 1, str. 28-34 (tu: 33). "' Prim. Marica (- Marica Nadlišek), Spoštovanim sotrud- nikom, sotrudnicam in čitateljem, v: Slovenka, 3 (1899) 12, str. 607-609 (•: 607). O »prvi slovenski urednicu glej tudi: KAJZER, Prva urednica. In NOVAK KAJZER Prva urednica je urejala Slovenko. " Prim. Marja BORŠNIK ŠKERLAK, »Slovenka' pod ured- ništvom Marice Nadlišek Bartolove, v: Slovenski jezik, 3 (1940), str. 168-181, (tu: 179.) Marja BORŠNIKOVA, Marica Bartol-Nadlišek, str. 32; Vesna LESKOŠEK, Zavr- njena tradicija. Ženske in ženskost v slovenski zgodovini od 1890 do 1940, Ljubljana 2002, str. 152; ŠTUIAR SO- TOŠEK, Žensko časopisje, str. 16; Marijan ZLOBEC, Vsa pogumna slovenska ženska peresa. Sto let slovenskega ženskega časopisja, v: Delo št. 54/7. III 1997, str. 8. '* BORŠNIK ŠKERLAK, »Slovenka'pod uredništvom Marice Nadlišek Bartolove, str. 174. BORŠNIKOVA, Marica Bar- tol-Nadlišek, str. 31. O Zofki Kveder kot prvi pisateljici glej tudi: Marijan ZLOBEC, »Prva pisateljica: Tako je Zojko Kveder, katere stoletnico rojstva bomo slavili aprila, ime- noval njen dobri prijatelj Ivan Cankar, v: Delo št. 62/16. III. 1978, str. 7. ° BORŠNIK ŠKERLAK, »Slovenka'pod uredništvom Marice Nadlišek Bartolove, str. 174. 20 BORŠNIK ŠKERLAK, »Slovenka" pod uredništvom Marice Nadlišek Bartolove, str. 181; BORŠNIKOVA, Marica Bartol •Nadlišek, str. 32. 21 Marja BORŠNIK, Vpliv okolja na ustvarjalno delo naših starejših književnic, v: Naša žena, 5 (1946) 9, str. 221 in nasi, (tu: 222); HOČEVARJEVA, Ivanka Klemenčičeva, str. 66. " Minka GOVEKARJEVA, Naše žensko časnikarstvo, v: Slo- venska žena, Ljubljana 1926, str. 202-223 (tu: 206). " M. K, Naši ženski listi, v: Jutro št. 253/29- X. 1939, str. 11. 24 Glej poglavja z naslovom »Listi, ki so skušali nadomestiti •Slovenko'', v: KUŠEJ, Prve učiteljice, str. 81-90. VSE ZA ZGODOVINO 13 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 manjkanje lastnega slovenskega ženskega glasila »le za silo zastopali«.25 K njim prištevajo Doma- čega prijatelja,26 »družinski list«,27 ki ga je med letoma 1904 in 1915 sprva v Pragi in kasneje v Zagrebu urejala Zofka Kveder in je imel relativ- no veliko sodelavk. Slovenki se ni mogla nič bolj približati niti Slo- venska gospodinja, ki je od leta 1905 pod vod- stvom Minke Govekarjeve (1874-1950) izhajala v Ljubljani.28 Prav tako kot Domači prijatelj je tudi Slovenska gospodinja predstavljala reklamno akcijo nekega izdelovalca kavnega nadomestka in je do leta 1909 izhajala kot mesečna priloga Našega lista. Slovenska gospodinja »jeprinašala članke in drobne vesti, spadajoče v delokrog go- spodinje, matere, vzgojiteljice, poročala redno o ženskem društvenem delovanju, o zahtevah in uspehih ženstva doma in drugod...«.29 List je za- hvaljujoč urednici postal »dostojen ženski list«,30 Pavla Hočevar pa ga je nekje celo označila za »drugi ženski list«31 po tržaški Slovenki. Nadalje bi bilo treba omeniti Našo gospodinjo?1 mesečno žensko prilogo časopisa Slovenec, Slo- vensko ženo5i ali Ženski listi4 pod uredništvom Alojzije Štebi (1883-1956). Nobenemu izmed na- štetih listov ni bilo dano doseči ugleda Slovenke, pa čeprav kot možni drugi, tretji, četrti ali peti slovenski ženski časopis. Zanimanja za stvaritev položaja drugega slovenskega ženskega časopisa skorajda ni bilo, zatorej se tega mesta tudi ne da enopomensko zasesti. O nekem drugem sloven- skem ženskem časopisu ne more biti govora. Slovenka: preveč interesov, premalo zanimanja? Marca 1897 se je Mirka obrnila na »slovenske sestre«. Svoje videnje bodočih nalog je izrazila v pesmi: »Sestram. Sodelujmo sestre drage Za 'Slovenko'mlado dete; Sodelujmo mamo za njo Vse, ki smo Slovenke vnete. Saj je vsaki duši vzrastla Cvetka nežne domišlije; Marsikterije podaril Stvarnik, - cvetko poezije. Da!okinčajmo Slovenko'... Če so tudi cvetke male - Vendar cvetka pri cvetici Da nam kmalu vence zale. Daj ji Tipovesti nežne; Daj ji Ti novele krasne, Ti romane, Ti opise In Ti pesmi rajsko-jasne. Ljubav za Slovenko' mlado Bode kmalu razcvetela, In kot list deklet slovenskih Bo - Slovenka'nam slovela!«ib S tem, ko je Mirka »slovenskim sestram« pred- očila njihovo odgovornost za nadaljnji obstoj li- sta, je tudi sama izpolnjevala svojo dolžnost. Slo- venka sama ni zgolj »mlado dete« in s tem objekt sestrskih prizadevanj, sodelovanja, krašenja in oskrbovanja s slovenskimi teksti, ampak deluje tudi kot posrednica Mirkinega apela - pesem je vzeta iz nekaj tednov prej prvič izdanega »glasi- la slovenskega ženstva«. Poslanico nanovo usta- novljene priloge tržaškega dnevnika Edinost so s poudarkom ponovili: prihodnost »našega lista« je v rokah »našega ženstva«, uspeh bi bil ženstvu v čast, neuspeh pa v sramoto. To mnenje je za- stopalo tudi uredništvo v eni izmed svojih prvih izjav: »Evo Vam, mile sestre, drage Slovenke list, ka- terega ste si želele. Našo idejo so pozdravljali nekateri prisrčno, nekateri veselo, a drugi vsaj prijazno. In če se je tudi komu zdela nepotrebna množitev slovenskega časopisja, /.../, spoznal je, da navzlic razmerno velikemu številu časopisov, utegne list koristiti prav mnogo, ako ga bode se- veda naše ženstvo podpiralo in čitalo. 25 GOVÉKARJEVA, Naše žensko časnikarstvo, str. 206. 26 Domači prijatelj, (Prag/Zagreb) 1904-1915. 27 GOVÉKARJEVA, Naše žensko časnikarstvo, str. 206. 2" Slovenska gospodinja, (Ljubljana) 1905-1914. 29 GOVÉKARJEVA, Naše žensko časnikarstvo, str. 207. 30 P. (- Pavla) HOČEVARJEVA, Ženski tisk na razstavi slo- venskega novinarstva, v: Ženski svet, 15 (1937) 10, str. 230Hn nasi, (tu: 230). 31 HOČEVARJEVA, Ženski tisk, str. 230. 32 Naša gospodinja, (Ljubljana) 1910-1914. Njen podna- slov se je najprej glasil: »Glasilo slovenskih gospodinj in deklet«, kasneje pa: »Domoljubova priloga za gospodi- nje«. 33 Slovenska žena. Glasilo slovenskih žen, (Ljubljana) 1912-1913. 34 Ženski list. Glasilo slovenskega socialističnega ženstva, (Ljubljana) 1913- 35 Mirka (- Ljudmila Poljanec), Sestram, v: Slovenka, 1 (1897) 6, str. 1. 14 VSE ZA ZGODOVINO Natascha Vittorelli, »SLOVENKA« ZGODOVINA ZA VSE Nekateri dobro misleči in dobro hoteči rodolju- bi in pisatelji izrekli so prav poštenim namenom svojo bojazen, da bode listu nedostajalo dobrih, v resnici kaj vrednih spisov. /.../Nekateri so nam izrekli svoje pomislike radi naročnic. Ali moj Bog! Bi li ne bila sramota, da bi vse slovensko ženstvo/.../ ne moglo vzdrževati enega samega, tako cenenega lista?/../ Vi vsi, ki soglašate z nami podpirajte nas, a ve Slovenke drage, pomislite, da ako bode list sijaj- no vspeval, bode vaša čast ako bode pa hiral... sramota.«06 Prej navedena pesem in pravkar citirana pro- gramska izjava skicirata pričakovanja, ki so jih uredništvo in bralka ter sodelavka nalagali »mi- lim sestram« in »dragim Slovenkam«: zanimanje za list, ki je bil ustvarjen posebej zanje, idejno in finančno podporo ter navsezadnje aktivno so- delovanje s pisanjem in pošiljanjem raznolikih prispevkov. Da se zavedajo ustvarjalnih možno- sti, ki jih imajo na voljo, je od »dragih rodoljubk« zahtevala tudi Sava v drugi številki Slovenke, v tekstu, ki je nosil enak naslov kot časopis, v kate- rem je bil objavljen. Po tem, ko si je Sava v svojem tekstu predstavljala, kako bi lahko bralke (in po- gosto tudi nebralke) novi ženski list sprejele (ali pa ne), je zaključila: »Dovolj! Ta prizor mi ostane nepozaben. Ne tu- guj, Slovenka'! [...] Uzrla pa sem mnogo prizo- rov iskrenih slovenskih dev, uzornih mater, ki so z veseljem, ponosom, radostjo in naudošenostjo vsprejele prvi tvoj pozdrav. Plamteče njih oko razodevalo mije, da so imele 'Slovenko'- da so pripravljene skrbeti in delati v to, da postane list vreden svojih vrednih sestr. Da, drage rodoljub- ke na nas je, da si ga ustvarimo po svojih volji, po svojem ukusu - da si ga ustvarimo sebi v čast in v ponos svojemu rodu.«*1 V tem odstavku Sava spremeni nagovor iz »Slo- venka«, ki jo skuša tolažeče ohrabriti v »drage ro- doljubke«, ki jih pozove k sodelovanju. Primerljiv problem naslavljanja je Marica II, ki se je pod- pisala »v imenu slovenskega ženstva«,ia rešila tako, da je izrecno nagovarjala tako »Slovenko« kot »Slovenke« - njen tekst posvečen drugemu letniku Slovenke ima naslov 'Slovenki' in Sloven- kam za novo leto! »Nam Slovenkam«, je spom- nila Marica II, je preteklo leto prineslo tudi ne- kaj dobrega - »naše glasilo Slovenka«.39 Avtorica vedno znova tika »vrlo, ljubo Slovenko«, da bi na koncu pozvala »slovensko ženstvo«, v imenu ka- terega se podpisuje: »Slovensko ženstvo, tipa se zberi okoli 'Slovenke', podpirajte [sic] jo gmotno in duševno!«40 In še enkrat preide na prvo osebo množine: »Zavedajmo se ne samo svojih pravic, ampak izpolnujmo i svoje dolžnosti!«41 Kaj je torej Slovenka? Ime nekega ženskega li- sta? Morda oznaka osebe, na katero se list obra- ča, bralke in hkrati sodelavke? Narodno zavedni ženski ideal, ki se izraža s pomočjo Slovenke? Ali ideal, ki ga je treba oblikovati tudi in predvsem s pomočjo Slovenke? Ga ponovno formulirati? Ali reprezentirati? Mlado dete - in s tem skupen pro- jekt? Ali sestra - »sestrica Slovenka»,42 kot piše v enem prvih pisem bralk in tako ena izmed »nas«? Nagovarja Slovenka »slovensko ženstvo«? Ali se »slovensko ženstvo« obrača na Slovenko? Govo- ri Slovenka kot »glasilo slovenskega ženstva«? Ali uporablja »slovensko ženstvo« Slovenko kot trobilo? Čast, ponos in uspeh? Ali sramota in ne- uspeh? V spominih na Slovenko je vpadljivo predvsem nekaj: stalno povezovanje Slovenke z govorje- njem o prvem slovenskem ženskem časopisu. Kot »prvi ženski slovenski list«43 so Slovenko primer- no poimenovali že v omenjeni uredniški izjavi in kot taka naj bi v prihodnjih letih nase sprejela nepregledno množico pričakovanj, nalog in že- lja. Okrog kompleksa »narodnega ozaveščanja« se je kazala raznolikost nalog in poslanstev, ki naj bi jih izpolnila Slovenka. Kot buditeljstvo se da opisati, kar ¿o predvsem v začetku pripisovali »našemu listu«:-»novi ženski list« naj bi »vspodbu- dilše dremajoče in zaspane Slovenke«, kot se je izrazila neka bralka: »Širimo ta naš list, naj ne bo slovenske hišelfki ne bi bila naročena na-nj.« In razglašajoč topos o sramoti in časti, uspehu in neuspehu: »Sramota bi bila za nas, ako bi list za- radi naše brezbrižnosti ne vspeval!/.../Na delo sestre, ker resnobni so dnevi!«44 3S Evo Vam, mile sestre, drage Slovenke... , v: Slovenka, 1 (1897) 1, str. 1-3. 37 Sava (- Marija Adamič), Slovenka, v: Slovenka, 1 (1897) 2, str. 1. 3S Marica II (-Marica Strnad), »Slovenki* in Slovenkam za novo leto!, v: Slovenka, 2 (1898) 1, str. 2 in nasi, (tu: 3). 39 Marica II, »Slovenki* in Slovenkam, str. 2. 40 Marica II, »Slovenki« in Slovenkam, str. 3. 41 Marica II, »Slovenki* in Slovenkam, str. 3- "Prim. Primorka v Istri, Iz Ćićarije, v: Slovenka, 1 (1897)5, str. 11 in nasi, (tu: 12). 43 Evo Vam, mile sestre, drage Slovenke, str. 3- 44 Gl. vse Mokronoška (Ljudmila Roblek; op. NV), Ustredni Matici školski, v: Slovenka, 1 (1897)2, str. 9. VSE ZA ZGODOVINO 15 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 Tudi uredništvo samo je v Slovenki prepozna- lo »vzbujevalko narodnega ponosa«. Sloven- ka naj nosi »žar domovinske ljubezni« in »naše ženstvo« spominja, »naj bode narodno, naj bode - slovensko!«45 V korist »take publikacije k prebu- jenju narodne zavesti« ni dvomil niti Branko: »Ona (Slovenka; NV) mora torej voditi za roko ljubeznive Slovenke in vestno paziti na slednji njih korak in potnoči jim, da pridejo srečno do svojega cilja, do popolne vzgoje, do uglednepro- svete, po kateri hrepeni vsako blago srce in samo po kateri ženska postane svestranski dražestna in vsega spoštovanja vredna.«46 Dvodelni tekst »Slovenske pesnikinje« se za- ključi z upanjem: »Naj nam torej, vzbudi in vzgo- ji 'Slovenka' še mnogo resnih slovenskih pisate- ljic in pesnikinj /..A47 Buditeljstvo so kombinirali z vzgojo, in sicer v dveh ozirih: na eni strani je veljalo vzgojiti bral- ke same, po drugi strani pa bralke nagovoriti kot vzgojiteljice slovenskih otrok, kot matere in učiteljice. S tem v zvezi je bilo treba zlasti buditi »ljubezen do mile nam materinščine«.48 Zgled za to je Milka v svojem tekstu Rodoljublje in naše ženstvo: »Slovenska mati zavedaj se najprej ti svojega rodoljublja, ti sama navdušuj se za svoj rod; a potem uči, uči svojo deco tega krasnega jezika. Ne žabi, da dete ume le materin jezik. In v tem sladkem jeziku pevaj, prigovarjaj svojemu dete- tu. Glej, slovenska mati, tebi je dan najširši delo- krog; polje, kjer lahko plodonosno seješ s polno zavestjo /.../. V tem krogu, v svojej obitelji storiš lahko največ za narod svoj. Daniso ti najdraži biseri - otroci. Te poučuj ti prva učiteljica, a po- učuj jih v svojem jeziku, v našej slovenščini.«49 Tako se je Slovenka vedno gibala med spod- budo, svetovanjem in podporo bralk. Razen s povečano in pravilno rabo slovenskega jezika naj bi dosegli narodno ozaveščanje tudi s posve- čanjem posebne pozornosti književnosti. Z usta- novitvijo Slovenke naj bi si »narodno ženstvo« ustvarilo »lastno literarno ognjišče«.50 Časopis naj bi skrbel za širitev »zanimanja za literaturo«51 med »ženstvom«. Kajti: »Slovenke mnoge ne lju- be svoje literature, ker je ne znajo.«-52 Medtem se je razumel narodno zaveden re- ferenčni okvir, v katerega je bila umeščena Slo- venka kot vseskozi krščanski, ki pa je po potrebi lahko privzel tudi antisemitske izraze. V lepos- lovnih tekstih se pojavljajo antisemitski stereo- tipi v stilu »bogati židje«,53 »neka bogata ruska Židinja«54 ali pač: neki »nizek Žid s sklučenim hrb- tom«.55 Šest romunskih Judov, ki so se jih »drugi« bali, opišejo kot ljudi »nelepih obrazov, debelih, pohotnih ustnic«: »/P/osebno jeden izmed njih, nek mali grbasti človek s hudobnimi, zvitimi očmi je bil znan kakor velik obrekljivec, spletkar in breznačajnež, zato se gaje malone vse balo in ogibalo.«56 Poročilo o ruskih tečajnicah v Pari- zu je zabeležilo: »Mej ruskimi tečajkami je tudi precej Židinj, pa o teh ne bomo govorili, Židinje živijo za se i nikogar v svoj krožek ne puščajo; beseda bo le o tečajkah ruske narodnosti, •••• le ruske državnosti.«51 V rubriki »Razne vesti« je R. poročala o zaslugah dunajskega ženskega gibanja za krščansko-socialno stvar. Dunajskim kristjankam naj bi uspelo pridobiti trgovce za krščanski socializem, tako da so načrtno bojko- tirale judovske trgovine. Nadalje so Dunajčanke iz svojih domov odstranile judovske časopise ter hrabro nastopile proti »sovražniku krščanstva v učiteljstvu«.58 Poziv bralkam Slovenke se je nekaj kasneje v skladu s tem glasil: »Slovenke! Kupujte vse le pri Slovencih!«59 Toda, kazalo je, da zahte- va prenos dunajskega vzora primerno priredbo: »Dunajske krščansko-socijalne gospodinje se ogi- bajo vsake židovske tvrdke, pa se me Slovenke ne bi mogle ogibati nemških?«60 V nekem pozivu za 45 Evo Vam, mile sestre, drage Slovenke, str. 3 in 2;poudarje- no v izvirniku. 46 Branko, Čestitim »Slovenkinitm solrudnicam v preuda- rek, v: Slovenka, 1 (1897) 19, str. 5-8 (tu: 5 in nasi). 47 Proteus, Slovenske pesnikinje, v: Slopenka, 1 (1897)3, str. 8 in 4, 9 (tu: 4, 9). 4• primorka v Istri, Še nekaj besedi »pro domo«, v: Slovenka, 2 (1898) 8, str. 175-177 (tu: 175). •" Milka, Rodoljublje in naše ženstvo, v: Slovenka, 1 (1897) 5, str. 6 in nasi, (tu: 7). ••_., 50 Bil-El, Dunajsko pismo, v: Slovenka, 1 (1897) 4, str. 9 in nasi, in 5, 8 in nasi, (tu: 5, 9). 51 O Slovenki, v: Slovenka, 1 (1897) 6, str. 10. " H., Žensko dobrodelno društvo, v: Slovenka, 1 (1897) 3, str. 10; poudarjeno v izvirniku. H Marica (-Marica Nadlišek), Denar m sreča, v: Slovenka, 1(1897) 21, str. 4. * Zofka Kveder, Študentke, v: Slovenka, 4 (1900)5, str. 103- Za napotek se zahvaljujem Katji Mihurko • Poniž. " Oton Župančič, Ivanič in Panijan, v: Slovenka, 4 (1900) 2, str. 36 in nasi, (tu: 36). 56 Zofka Kveder, Študentke, str. 103. 57 Bož. (- Božidar) Tvorcov. Kaluga, Ruske kurzistke v Pari- zu, v: Slovenka, 6 (1902) 8-9, str. 244-246 (tu: 245). 5S R., Žensko gibanje na Dunaju, v: Slovenka, 1 (1897) 8, str. 11. 59 Slovenka, 1 (1897) 8, str. 11 ; poudarjeno v izvirniku. 60 Danica (- Elvira Dolinar), Narodna zavest v Slovencih, v: Slovenka 1 (1897) 10, str. 7 in nasi, (tu: 8). 16 VSE ZA ZGODOVINO Natascha Vittorelli, »SLOVENKA« ZGODOVINA ZA VSE plačilo neplačnikom naročnine na Slovenko, je uprava časopisa konec leta 1901 razčistila: »Slo- venka ' ni kako koristolovno židovsko podjetje, a brez podpore od strani naročnic in naročnikov [-] ne more izhajati.«1'1 Pričakovanja in zahteve, ki so jih postavljali pred Slovenko, so se sčasoma množile. Teme ženske enakopravnosti so pridobivale na pome- nu: teksti o študiju žensk62 ali ženski emancipaci- ji63 so se pojavili že leta 1897, na prelomu stoletja (1898/99) pa so v več sestavkih zagreto debati- rali o »ženskem vprašanju«.64 Med bralkami in sodelavkami Slovenke je bilo sorazmerno veliko učiteljic in prav učiteljice so leta 1898 ustanovile prvo poklicno-politično žensko društvo - Dru- štvo slovenskih učiteljic s sedežem v Ljubljani; »prvo borbeno žensko društvo v Sloveniji«,65 kot so ga kasneje imenovali. Nenazadnje je morda njegov obstoj leto kasneje Danico spodbudil k domnevi, da je »žensko vprašanje« v najboljšem primeru razširjeno »v krogu nekaterih zavednih učiteljic«. »Naša prva in glavna dolžnost« naj to- rej bo »prebujati i te druge kroge«,66 je menila ter ob tej priložnosti takoj prenesla na prvi slovenski ženski časopis nekaj novih nalog: »Kaj pa porečete c.g. urednica k ženskemu sho- du? Vse se shaja in posvetuje, zakaj se ne bi sešlo enkrat tudi slovensko ženstvo?/.../Nadalje nam nedostaje še pravega ženskega družtva, ki naj • branilo ženske pravice in sploh delovalo na polju ženske osloboje. Glasilo bi mu bila .Sloven- ka'. Seveda bi moralo biti to družtvo tudi v ne- pretrgani zvezi z inozemskimi stičnimi družtvi, kajti žensko gibanje more biti uspešno le inter- nacionalno. A za tako društvo morda še nismo zrele. Naj nas k temu pripravlja dična naša .Slo- venka'«.67 Poseben poudarek je Danica odkrito name- nila ustanovitvi pravega ženskega društva. Kaj- ti poleg Društva slovenskih učiteljic, je bila leta 1887 v Trstu v okviru Družbe sv. Cirila in Metoda ustanovljena prva ženska sekcija, ki bi jo kasne- je večkrat morali označevati kot »prvo slovensko žensko organizacijo«.68 Toda čeprav so v sekci- ji delovale izključno ženske pod vodstvom od- bora, sestavljenega iz žensk, le-ta menda ni bila neodvisna.69 Tudi za leta 1898 v Trstu ustanov- ljen Zavod sv. Nikolaja se je zdelo, da ne ustre- za Daničinim predstavam o »pravem ženskem društvu«. Ta socialna ustanova, ki jo je ustanovi- la Marija Skrinjar (1857-1931) je brezposelnim služkinjam in delavkam nudila ne le bivališče, temveč tudi podporo, svetovanje, izobraževanje in posredovanje pri zaposlitvi.70 O delovanju vseh treh (ženskih) društev je Slo- venka redno poročala. Že kmalu po Daničinem pozivu je bilo ustanovljeno tisto, kar je Danica verjetno razumela kot »pravo žensko društvo«, ter predstavljeno bralkam in bralcem Slovenke kot »Slovensko splošno žensko društvo«: »Zavedno in narodno požrtvovalno ljubljan- sko ženstvo si hoče ustanoviti društvo, katero bode skrbelo za izobrazbo širših ženskih slojev, t.j. skušalo bo vzbuditi medženstvomza- nimanje za vse, kar je lepo, potrebno in dobro, za socialna vprašanja, za umetnost/.../, širilo bo zanimanje za ženstva tičoča se dnevna vpraša- nja ter tudi za poljudno znanstvo. To bode go- tovo lahko doseglo s predavanji, z zdravim čti- vom, s prirejanjem učnih krožkov ter s skupnimi 61 Uprava "Slovenka', P. N. Naročnicam in naročnikom, v: Slovenka, 5 0901) 11, str. 310. " Prim. Danica (-Elvira Dolinar), O ženskih študijah, v: Slovenka, 1 (1897) 6, str. 8 in nasi, kot tudi 7,1 in nasi. 63 Prim. Danica (- Elvira Dolinar), Ženska emancipacija, v: Slovenka, 1 (1897)26, str. 6-8. 64 Prim. Marica 11 (-Marica Strnad), Žensko vprašanje, v: Slovenka, 2 (1898) 22, str. 513-515; Marica II (- Mari- ca Strnad), Prijateljska pisma uredništvu "Slovenke; v: Slovenka, 2 (1898) 23, str. 533-536; Marija Ana (- Kar- la Ponikvar), Žensko vprašanje. Nekaj besedi v odgovor Marici II, v: Slovenka, 2 (1898) 24, str. 564-566; Feodora, Nekaj o ženskem vprašanju v odgovor Mdrici II, v: Sloven- ka, 2 (1898) 24, str. 566-567; Danica, Žensko vprašanje, v: Slovenka, 2 (1898) 25, str. 578-581; Marica II (- Ma- rica Strnad), Prijateljska pisma uredništvu »Slovenke*, v: Slovenka, 2 (1898) 26, str. 603-607; Marica (- Marica Nadlišek), O ženskem vprašanji, v: Slovenka, 3 (1899) 2, str. 37-39; Z. (- Zojka Kveder), O ženskem vprašanji, v: Slovenka, 3 (1899) 3, str. 64-68; Ivanka A. (- Ivanka Anžič), Žensko vprašanje, v: Slovenka, 3 (1899) 5, str. 110-113; Ivanka A. (- Ivanka Anžič), Žensko vprašanje, v: Slovenka, 3 (1899) 8, str. 182-185. 65 Alojzija ŠTEDI, Aktivnost slovenske žene, v: Slovenska žena, Ljubljana 1926, str. 161-185 (tu: 165) 66 Danica (- Elvira Dolinar), Prijateljska pisma uredništvu "Slovenke; v: Slovenka, 3 (1899) 1, str. 8-12 (tu: 11 in 12); poudarila NV. 67 Danica, Prijateljska pisma, str. 12. 68 ŠTEBI, Aktivnost, str. 165;MUSER, Socialisti in komunisti, str. 192; Mateja KUŠEJ, Prve učiteljice, str. 38; Barbara ŠATEJ, Slovenska žena 1900-1918, v: Kronika, 47 (1999) 1-2, str. 89-114 (tu: 94). Nataša BUDNA KODRIČ, Žen- sko gibanje na Slovenskem do druge svetovne vojne, v: Nataša BUDNA KODRIČ, Aleksandra SERŠE... (uredni- ce), Splošno žensko društvo 1901 -1945. Od dobrih deklet do feministk, Ljubljana 2003, str. 16-26 (tu: 24). 69 ŠTEBI, Aktivnost, str. 165; KUŠEJ, Prve učiteljice, str. 38; ŠATEJ, Slovenska žena, str. 94. 70 Maša GROMOVA, Marija Skrinjarjeva, v: Ženski svet, 3 (1925) 5, str. 145-47; ŠTEBI, Aktivnost, str. 168 in nosi; KUŠEJ, Prve učiteljice, str. 39. V$E ZA ZGODOVINO 17 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2Ö04. št. 2 izleti. To je program, katerega ni možno dovolj pohvaliti in odobravati. Tacega društva nam je bilo že davno treba. /.../ ,Slovensko splošno žensko društvo' pa bode vzbudilo v vseh ženskih slojih narodno za- vest, veselje do čitanja, skrbelo bo za revne de- klice ter sploh zboljšalo kolikor možno v vsakem oziru razmere slovenskega ženstva in naroda sploh.«11 Tudi v naslednjih številkah je Slovenka poro- čala o razvoju Slovenskega splošnega ženskega društva, natisnila društveni statut in obveščala o otvoritvenem predavanju Zofke Kveder. Za urad- no društveno glasilo »prvega slovenskega femi- nističnega društva«,72 ki je bilo do prve svetovne vojne tudi član Zveze avstrijskih ženskih druš- tev,73 pa »prvega slovenskega ženskega časopi- sa« vseeno niso razglasili. Šele nekaj let kasneje je občni zbor Slovenskega splošnega ženskega društva za svoje glasilo izbral drug ženski časo- pis -Jugoslavensko Ženo Zofke Kveder.74 Tema nujne organizacije žensk je Slovenko vseeno spremljala še naprej. Temu so se pridru- žile še druge tedanje dileme kot denimo zapo- slovanje in izobraževanje žensk, problem prosti- tucije ali protialkoholni boj. Spremljali so razvoj »ženskega gibanja v drugih deželah«75 pa tudi poročanje slovenskega tiska o ženskem gibanju na Slovenskem.76 Slovenka hoče postati »javna tribuna« - kot se je glasil odgovarjajoč poziv -, na kateri bi debatirali o vseh temah ženskega vprašanja.77 Pa ne samo to - v naslednjih letnikih so od prvega slovenskega ženskega časopisa med dru- gim pričakovali, da bo ženske množično prido- bil za nošnjo slovenske narodne noše, da se bo angažiral pri ustanovitvi literarnega kluba ali da bo z donacijami/pozivi omogočil postavitev do- stojnega spomenika Francetu Prešernu. Stalno rastočemu spektru nalog v nasprotju je bilo nizko število naročnikov. Tožbe uredništva in uprave Slovenke zaradi nezadostne finančne podpore se vseh šest let obstoja časopisa niso prekinile. Vedno znova so pozivali k naročilu in širjenju »našega edinega in prvega ženskega li- sta«,78 od časa do časa zgolj zato, da bi zagotovili goli obstoj Slovenke, občasno s sklicevanjem na narodno zavest ali moralno dolžnost. Februar- ja 1899 se je uprava lista odločila, da omogoči streznjujoč pogled »za kulise*:79 »Koliko nas je Slovencev? - Čez 1,200.000! In med temi 1,200.000, koliko nas je ženskih?-Go- tovo čez 700.000! In med temi sedem sto tisoči, kaj mislite, koliko je /.../res narodnih, zavednih, pametnih Slovenk?! No, na to odgovorim prav hi- tro, samo prej še nekaj številk, suhih, pustih a za probujo našega ženstva jako imenitnih številk. Gotovo bo vsako našo naročnico zanimalo, koliko naročnic ima naš list in kje. Evo toraj: Vseh naročnikov našega edinega ženskega li- sta je - čudite se!-samo 508! Reči moram, da slovenskemu ženstvu to števil- ce ni baš v čast. Moj Bog 508 med vso ogromno maso našega ženstva! In da bi vsaj teh 508 bile same ženske!/.../ Povedano bodi, daje izmed teh 508 naročni- kov, možkih 140, društev 61, ženskih torej samo 307(0 V Ljubljani /.../ imamo inclusive vsa društva 44 naročnikov, a v Trstu 65! Mislim da tem številkam ni treba komentara...«60 Tudi ob tej priložnosti so spomnili, da je »dolž- nost, moralna dolžnost vsake zavedne Sloven- ke,« da »podpira našo žensko literaturo«.81 Intervencija uprave lista je, kot kaže, imela si- cer le omejen učinek - komaj dve leti zatem so bile težave podobne. V začetku leta 1902 se je o položaju Slovenke izrekla neka bralka, sicer učiteljica. Tudi ona se je sklicevala na »zavest o dolžnosti«: 71 Mila DOBOVA (- Minka Goûekar), Slovensko splošno žensko društvo, v: Slovenka, 5 (1901) 4, str. 90-92 (tu: 90 in 92);poudarjeno v izvirniku. 72 BUDNA KODRIČ, Žensko gibanje, str. 24. 73 Prim. Minka GOVEKARJEVA, Petindvajsetletnica ženske- ga dela, v: Slovenska žena, Ljubljana 1926, str. 186-197 (tu: 189). 74 Zojka KVEDER - DEMETROV1Ć, Sestre!, v: Jugoslavenska Žena, 3 (1919) 3, b. s. Jugoslavensko Ženo je od leta 1917 v Zagrebu izdajala Zofka Kveder sprva pod naslovom Ženski Svijet. Konec leta 1918 se je časopis preimenoval, lela 1920 pa je nehal izhajati. 71 Uredništvo »Slovenke', Pro domo, v: Slovenka, 4 (1900) 1, str. 24. 76 Prim, brez navedbe avtorja. A., Ženski pokret na Sloven- skem, v: Slovenka, 4 (1900) 2, str. 45. 77 Franjo Klemenčič, Predlogi v rešitev ženskega vprašanja, v: Slovenka, 5 (1901) 4, str. 96-101 (tu: 101). 78 Urednßtvo, Vabilo na naročbo, v: Slovenka, 1 (1897) 26, str. 2. 79 »Z.*, upravnica >Slovenke« (- Zofka Kveder), Izza kulis našega upravništva, v: Slovenka, 3 (1899) 4, str. 94-96. m »Z.«, Izza kulis, str. 94 in nasi;poudarjeno v izvirniku. 81 >Z.*, Izza kulis, str. 95;poudarjeno v izvirniku. 18 VSE ZA ZGODOVINO Natascha Vittorelli. »SLOVENKA« ZGODOVINA ZA VSE »Dolžnost vsake zavedne Slovenke pa vkl- jub nedostatkom ,Slovenke' je vsekako, da si jo naroči in da jo tudi čita, ter da z vsem svojim vplivom dela na to, da isto store tudi njene kole- ginje, prijateljice in znanke. Priporočati .Sloven- ko'samo v čitanje ter jo v ta namen izposojevati pa ni prav. Na ta način bi moral list vsled prema- lega števila naročnikov propasti. /.../ Na Slovenko' bi se v prvi vrsti morale naročiti vse učiteljice, kajti mej njimi je relativno največ izobrazbe; one bi morale imeti torej največ zmis- laza načela, ki jih zastopa,Slovenka'. Pa nesamo naročnica .Slovenke' naj bi bila vsaka slovenska učiteljica, marveč tudi vneta agitatorka.«82 Na vse to je uredništvo zagotovilo, »da hočemo vse, kar je v naši moči, storiti vprospeh lista«.83 V drugi polovici leta 1902 je Slovenka prvič od svoje ustanovitve izšla v dveh dvojnih številkah, ki sta, kot se zdi, gledano za nazaj, napovedovali bližajoč se konec. Vendarle je prišlo do ukinitve prvega slovenskega ženskega časopisa nenapo- vedano z zadnjo izdajo, dvojno številko 11 in 12, letnika 1902. Genealogija, genealogije Slovenka, prvi slovenski ženski časopis nika- kor ni ostal zadnji slovenski ženski časopis s tem imenom. Tržaški Slovenki je leta 1919 v Ljubljani sledil ženski časopis84 z istim imenom, podna- slovom ter urednico - namreč z drugo urednico Prve Slovenke Ivanko Klemenčič. Gotovo je tudi zaradi tega Zofka Kveder govorila o »ponovnem vstajenju«85 Slovenke. Vsekakor se je »naša sta- ra«, »napredna«, priznam da »naivna«, Slovenka, z »za tedanji čas zelo liberalnimi in modernimi nazori«86 po »dolgih letih spanja« zdaj ponovno Prebudila v klerikalnem okolju! Zofka Kveder je očitala, da novo Slovenko za ženske pišejo pre- težno moški katoliški pisatelji in novinarji in da v prvo številko niti urednica ni prispevala nobene- ga teksta. Eni izmed maloštevilnih avtoric je Zof- ka Kveder, ki je tedaj v Zagrebu izdajala ženski c'd$opis Jugoslav enska Žena, zamerila, pretirano Poudarjanje slovenstva: »Osemkrat ponovi (Cil- ka Krekova; op. NV) besedo Slovenka(e), toda komajda in tako mimogrede je samo enkrat edinkrat omenila jugoslavenstvo.«81 Kljub temu Pa je Zofka Kveder priznala: »•••da je prva številka nove sedanje klerikalne 'Slovenke'dobro in spretno urejena. /.../Jaz torej /.../iskreno povem, da je prva številka 'Slovenke' dobra. /.../ 'Slovenka' citira neke stvari iz Jugos- lavenske Žene'. To bom tudi jaz pogosteje počela iz 'Slovenke'. Zakaj bi molčali drug o drugem?«69 Na te pripombe Zofke Kveder se je s poprav- kom odzvala Slovenka v naslednji številki: očitek, da so v prvi številki Slovenke objavile svoje tek- ste le tri ženske, je zavrnila z razlago, da so bile avtorice več nepodpisanih besedil ženske. »Na- šim jugoslavenskim sestram«*9 pa je v nadaljeva- nju zagotovila, »da je vsaka dobra Slovenka ob enem tudi dobra Jugoslavenka«, kar se razume samo po sebi »in drugače biti ne more, ker med Slovenci separatizma, kakor je ponekod razvit med Srbi in Hrvati, ne poznamo.« Na koncu se je neznana avtorica (neznani avtor) branil tudi pred domnevo, da se »v naših katoliških vrstah« ne borijo za napredek: »Mi zahtevamo za ženstvo politične pravice, zahtevamo enakopravnost v državljanskem, družinskem in zasebnem pravu, zahtevamo po- polno svobodo in omogočenje ženske izobrazbe in udejstvovanje na vseh poljih človeškega dela in znanja, v kolikor ne nasprotuje ženskim duš- nim in telesnim svojstvom. Politično stojimo na stališču najpopolnejšega demokratizma. Alije to nazadnjaštvo? Z mirno vestjo rečemo tudi mi: V naših vrstah se borimo za napredek.«''0 Je bilo klerikalno okolje dejansko krivo za »bolj blago«91 uredniško politiko nove Slovenke od njene istoimenske predhodnice? In ali je bila blagost usodna zanjo, čeprav so tržaški Slovenki v preteklih letih očitali pretirano radikalnost? Po samo petih številkah v prvem letu izhajanja, je bila Slovenka zaradi prenizkega števila naročni- kov ukinjena. " Uredništvo, Pro domo, v: Slovenka, 6 (1902) 1, str. 29 in nasi (tu: 29) H1 Uredništvo, Pro domo, v: Slovenka, 6 (1902) 1, str. 29 in nasi, (tu: 30). s4 Slovenka. Glasilo slovenskega ženstva, (Ljubljana) 1919. w Prim. Zojka KVEDER • DEMETROVIĆ, »Slovenka*, v: Ju- goslavenska Žena, 3 (1919) 4, str. 161 in nasi, (tu: 161). *6 Glej: KVEDER - DEMETROVIĆ, 'Slovenka*, str. 161 in nasi. 47 KVEDER • DEMETROVIĆ, "Slovenka*, str. 162. Prispevek, ki gaje kritizirala Zofka Kveder: Cilka KREKOVA, Sestre!, v: Slovenka, 1 (1919) 1, str. 1. *" KVEDER-DEMETROVIĆ, »Slovenka*, str. 162. "9 »Jugoslavenska Žena* o »Slovenki*, v: Slovenka, 1 (1919) 5-6, str. 118 in nasi, (tu: 118). 90 Glej: »Jugoslavenska Žena* o »Slovenki*, str. 119. 91 ŠTULAR SOTOŠEK, Žensko časopisje, str. 21. VSE ZA ZGODOVINO 19 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 2 Toda že konec leta 1922 je bila v Gorici ustanov- ljena še ena Slovenka?2 V četrti številki so objavo pesmi Domorodkinji Ivana Trinka Zamejskega (1863-1954) opremili z naslednjo opombo: »Priobčujemo to pesem Ivana Trinka Zamej- skega, ki obhaja letos 60=letnico svojega rojstva. Bilje sotrudnik bivše tržaške Slovenke'/.../ Na novo porojena Slovenka mu v imenu vseh pri- morskih Slovenk iskreno častita!«90 Tudi tretjo Slovenko so, to pot kar ustvarjalke časopisa same, naredile za »reinkarnacijo pr- vega slovenskega ženskega časopisa«. Vseeno tudi njej, vsaj pod tem imenom, ni bilo usojeno dolgo življenje. Eno leto po izidu prve številke je uredništvo objavilo združitev slovenskih žen- skih listov Furlanije-Julijske krajine v skupen, že obstoječ ženski časopis Ženski svet94 - Slovenka se je zlila z Ženskim svetom. Do izida naslednje Slovenke sta morali miniti dve desetletji. Četrto Slovenko so izdali v odpo- rniškem gibanju leta 1943 nosila pa je podna- slov Glasilo svobodnih slovenskih žena. Njena vsebina je bila pretežno literarna. Koliko številk je izšlo in v katerem obdobju so izhajale, ostaja nepojasnjeno.95 Leta 1944 je izšla zaenkrat za- dnja Slovenka, ki pa so jo kot Glasilo slovenske protifašističke zveze za Primorsko tiskali do leta 1945.96 Razen navedene dopolnilne razlage v goriški Slovenki, ki se je nanašala na sodelovanje Ivana Trinka Zamejskega pri tržaški Slovenki, se, po doslej ugotovljenem, nobena od naštetih Slo- venk ni nikoli programsko, vsebinsko, formalno ali zgodovinsko navezovala na tržaško Slovenko; nobena ni opozarjala na enakost imen konkret- nega časopisa in tržaške Slovenke - prvega slo- venskega ženskega časopisa pa tudi njenih kas- nejših predhodnic. Nobena ni omenila obstoja tržaške Slovenke. Mit, ki je •••••\prvi slovenski ženski časopis, se zdi tako močan, potencialna primerjava pa tako grozeča, da so ime Slovenka sicer večkrat citirali, obstoj prvega slovenskega ženskega časopisa pa so v drugih Slovenkah za- molčevali. Istoimenski časopisni projekti nasled- nic so iz Slovenke, »prvega slovenskega ženskega časopisa« naredili tudi »prvi slovenski ženski ča- sopis« po imenu Slovenka. Torej genealogija Slovenke"? Ali vendarle gene- alogija ženskega časopisja na Slovenskem? Leta 1997 - ravno pravi čas ob mednarodnem dnevu žena, so ob stoti obletnici izdaje prvega sloven- skega ženskega časopisa v prostorih NUK-a od- prli razstavo, ki naj bi nudila pregled »Ženskega časopisja na Slovenskem 1897-1997«. »Osrednje mesto /je/ seveda /pripadlo/ prvemu in najime- nitnejšemu ženskemu časopisu - Slovenki«?1 S tem Slovenka ni dosegla le ponovne potrditve kot prvi slovenski ženski časopis, temveč je bila postavljena na začetek stoletne genealogije slo- venskega ženskega časopisja. Prevod: Aleksander Žižek Zusammenfassung »SLOVENKA«. Reden von der »Ersten slowenischen Frauenzeitschrift«. Frauenbewegungen, Frauenbewegungsge- schichten und Frauenbewegungshistoriogra- phien erzählen bevorzugt von der »Ersten Frau, die...«, der »Ersten Frauenzeitschrift, die...«, dem »Ersten Frauenverein, der...«. Am Beispiel »Sloven- ka« (»Slowenin«), die zwischen 1897 und 1902 in Triest herauskam, werden Reden von der »Ersten slowenischen Frauenzeitschrift« auf ihre Bedeu- tungen und ihre Implikationen hin untersucht. Reden von »Slovenka« als der »Ersten sloweni- schen Frauenzeitschrift« eröffneten zwar Räume, welche weitere Motive wie jene von der »Ersten slowenischen Redakteurin«, der »Ersten slowe- nischen Feministin«, der »Ersten slowenischen Schriftstellerin« oder der »Ersten slowenischen Berufsjournalistin« ermöglichten;*$ie ließen je- doch keinen Platz, um von einer »Zweiten slowe- nischen Frauenzeitschrift« zu sprechen. Die »Er- ste slowenische Frauenzeitschrift« blieb unver- gessen, unvergleichlich,>.einzigartig - und ohne Nachfolge: von einer »Zweiten slowenischen Frauenzeitschrift« sollte nicht die Rede sein. 92 Slovenka, (Gorica) 1922-1923. 93 Zamejski (- Ivan Trinke Zamejski), Domorodkinji, v: Slo- venka, 1 (1923) 4, str. 40. 94 Prim.: Slovenka, v: Slovenka, 1 (1923) 11-12, str. 166. >Ženski svet» je do leta 1928 izhajal v Trstu. Potem ko so prepovedali njegovo izhajanje v Italiji, se je uredništvo preselilo v Ljubljano, kjer je izhajal do leta 1941. 95 Slovenka. Glasilo svobodnih slovenskih žena, 1943-. Ro- kopisni oddelek NUK hrani le del celotnega fonda tega časopisa. 96 Slovenka. Glasilo slovenske protifašističke zveze za Pri- morsko, 1944-1945. Za oba v ilegali izdajana časopisa se kraja izhajanja ne da dognati. Vsako številko so razmno- žili v večih tiskanih in kopiranih izdajah. 97 ŠTULAR SOTOŠEK, Žensko časopisje na Slovenskem, str. 7. 20 VSE ZA ZGODOVINO Natascha Vittorelli. »SLOVENKA« ZGODOVINA ZA VSE Indessen war die Triestiner »Slovenka« keines- wegs die einzige slowenische Frauenzeitschrift dieses Namens. Insgesamt vier gleichnamige Zeitschriftenprojekte bis 1944/45 sollten aus »Slovenka«, der »Ersten slowenischen Frauen- zeitschrift« auch die »Erste slowenische Frau- enzeitschriften namens 'Slovenka'« machen. Doch kaum eine der nachfolgenden »Slovenke« nahm - soweit feststellbar - je programmatisch, inhaltlich, formal oder historisch auf die Triesti- ner »Slovenka« Bezug; kaum eine verwies auf die Namensgleichheit zwischen der jeweiligen Zeitschrift und der ¡Ersten slowenischen Frau- enzeitschrift oder auch späteren »Slovenka«- Vorgängerinnen; und kaum eine erwähnte die Existenz der Triestiner »Slovenka«. Der Mythos, der die ¡Erste slowenische Frauenzeitschrift um- gab, scheint derart mächtig, der potenzielle Ver- gleich derart bedrohlich geworden zu sein, dass der Name »Slovenka« zwar wiederholt zitiert, die Existenz der ¡Ersten slowenischen Frauenzeit- schrift in weiteren »Slovenka«-Frauenzeitschrif- ten aber verschwiegen wurde. VSE ZA ZGODOVINO 21 a I KSv!TO£>í>000¿>0>3¿>OOrXÍ\DO>000000>í>0¿V>r>1í>T>»00 Urška Strle »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?«* Žensko vprašanje in odnos do ženske v slovaških ženskih časopisih do razpada Habsburške monarhije Čas, ko je modernizacija s svojimi številnimi lovkami segla na praktično vsa področja člove- škega družbenega in intimnega življenja, je ko- nec 19. stoletja zajel tudi tiste z novimi idejami manj prevetrene konce Evrope. Eden od vplivov nove dobe - tako v materialnem kot tudi ideo- loškem smislu - je vznik ženskega vprašanja, ki se je pojavilo vzporedno z novim dojemanjem sveta in je sovpadalo s težnjo po demokratizaciji družbe. Žensko vprašanje je tako nemogoče ob- ravnavati kot izoliran pojav, saj izvira iz spreme- njenega dojemanja človeka nasploh, je povsem logična posledica procesa individualizacije člo- veka kot državljana. Skozi analizo ženskega ča- sopisja1 se nam večplastnost ženskega vprašanja in odnos družbe do žensk odstirata še z enega zornega kota. Predmet analize sta slovaška ženska časopisa z izrazito literarnim značajem, Dennica (v letih 1898-1914) in Živena (v letih 1910-1918). Prva stvar, ki sem jo opazila ob pregledovanju po- učnih člankov prve ženske periodike Dennice, ni bila težnja po izpostavljanju sodobnih pere- čih vprašanj o položaju ženske v družbi nasploh, ampak očiten napor, da bi povezali celoten slova- ški etnikum, ki se je med drugim kazal v zmerni konzervativnosti nazorov, s katerimi je bil prežet pretežni del tedanjih ljudi. Večina člankov je pi- sanih v dostopnem, poljudnem stilu brez zaple- tenih stavkov in tujih izrazov, zlasti na začetku pa je opazen močan vpliv krščanske dediščine, ki je žensko najraje postavljala v domačnost družine in gospodinjstva. S takimi nazori naj bi časopis približali najširšim množicam. Žensko vprašanje se je torej sprva vrtelo predvsem okoli možno- sti šolskega izobraževanja slovaške ženske v ma- ternem jeziku. Toda vsa energija, vložena v boj za žensko srednjo šolo, je bila do. vstopa v novo državo, pravzaprav do septembra 1919, zaman. Zahteve po izobraževanju slovaške ženske so bile le del neizpolnjenih zahtev po izobraževa- nju Slovakov v lastnem jeziku nasploh in prav v tej točki se je žensko vprašanje tesno povezova- lo z narodnim. »V takem narodnem položaju bi dvigati samostojno žensko vprašanje pomenilo drobljenje sil, prepotrebnih, da bi složno kljubo- vali madžarizaciji.«2 Elena Soltésová, Načo su tie ženske časopisi?, Dennica. Zensky list pre poućenie a zdbavu, februar 1898, letnik /., št. 2, str. 17-19. Pod nazivom žensko časopisje razumem periodični tisk, ki je bil povečini žensko podjetje in je bil namenjen pred- vsem ženskemu bralstvu. Ludmila Podjavorinskd, Vyvin ženskej oldzky, Živena, april 1921, str. 76. Urška Strle. »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA Z\ VSE O odnosu do ženske in o okolju, iz katerega je izšel prvi slovaški ženski časopis V začetku še dokaj osamljeno spoznanje, da je ženska v narodnem gibanju, predvsem kot prenašalka tradicije na svoje potomce, še kako pomembna, je svoje kali pognalo že precej pred revolucionarnim letom 1848. S tem se je seveda Nana Gregorovd (1885-1958), pisateljica, pre- vajalka in publicistka, urednica, borka za žen- ske pravice. Zaradi naprednejših nazorov, kijih je želela vnesti v žensko gibanje, je bila sporna zlasti za konzervativne kroge. Njene družbeno- politične misli, kijih je izražala tako v esejih kot literarnih delih, so seprilbliževalipogledom nje- nega moža Jožefa Gregom - Tajovskega, znane- ga literata in Hlasista. Skoraj vsa dela Gregorove pri bralstvu niso naletela na velik odmev in so padla v pozabo že za časa njenega življenja. Zlasti soji očitali idealizem v odnosu do češko- slovaških odnosov, kije v skupni državi dobival vedno bolj trpke konotacije. merilo na izobraženo žensko in razmišljanje o izobraževalnih institucijah za ženske je na Slo- vaškem na ta način pravzaprav dobilo svoje iz- hodišče. Res je, da so bila že v predmarčnem ob- dobju po slovaškem ozemlju (Vrbova, Brezova, Banska Štiavnica, Banska Bystrica) ustanovljena ženska društva, ki so se ukvarjala z dobrodelni- mi in poučno-praktičnimi dejavnostmi, a to je imelo za ženske in širšo javnost zgolj skromen pomen.3 Široko razgledani, a danes skoraj po- zabljeni slovaški filozof in pedagog, zeman1 Jan Feješ je najverjetneje pod vplivom dogodkov v Franciji že v prvih dekadah 19- stoletja pisal tako o ženski enakopravnosti v družbi kot o pravicah žensk, da se izobrazijo.5 Štefan Homola je leta 1846 v Slovenskje narodnie noviny zapisal: »Za narodno delo je pomoč ženske neizogibna. Mož sam je le toliko efektiven kot moški brez ene roke /.../ Dokler pa se ne izobražuje v lastnem duhu, dokler bo od tujih šol sprejemala le tujega duha, dotedaj bo le suha veja, mrtva za izobraženo družbo in se ne bo povzdignila nad kuhanje in tkanje.«1' Šturovci, skupina narodnih buditeljev zbranih okoli Ludovita Štura, so ženskam zaradi njihove zaostalosti priznavali le omejeno vlogo v narodnem gibanju. »Poleg treh, štirih izjem Štur okoli sebe ni videl Slovakinj, ki bi mu ustrezale s svojo izobrazbo, zato je bilo njegovo stališče do žensk odklonilno. Kljub temu obstaja nek nespo- razum o šturovski mladini, da so žensko in od- nos do nje nasploh zavračali. Saj je bil sam Štur nekolikokrat zaljubljen in Hurbanje ravno v za- konski zvezi videl temelje za uspešno narodno delovanje. Šturovcem le ni ustrezal tip zakona, značilen za tisti čas. Zato so ga imeli za oviro v narodnem poslanstvu, zato so si izbrali brezžen- stvo in skrajno samoodrekanje.«7 Iz korespon- dence in publikacij Ludovita Štura je razvidno, da si je nadvse želel izobraženih žena, ki bi se I lana Gregorovd, Slovenka prt hrbe a bnihe, Praga 1929, str. 59-64. Zemaniso bili srednje, nižje in drobno plemstvo; plemiški, torejzemanski naziv je halj v zameno za vojaške usluge od 13- stoletja podeljeval najpogosteje svobodnjakom, a tudi podanikom. Z nazivom so zemani pridobili nekatere privilegije. Hili so oproščeni dajatev in davkov, sodno so bili podrejeni neposredno kralju itd. Hili so najštevilčnej- ši in najbolj raznoliki plemiški razred, mnogi najnižji so premogli le plemiški naslov in so bili skoraj brez imetja. V večini slovaških žttpje bila koncentracija zemanov zelo visoka. Nora Weber, Prislttšnost' k pohlaviu a triede ako kompo- nenty ndrodnelio hnutia na Slovenska od roku 1848 do roku 1900, Historicke studie 36, Historicky üstav SAV, Veda, vydavatelstvo SAV, Bratislava 1995, str. 74. Živčna, 1994, letnik /., it 1, str. 4. Hana Gregorovd, Slovenka pri hrbe a knilie, str. 77. VSE ZA ZGODOVINO 23 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 bile ob možu zmožne udejstvovati pri narodnem delu, saj ni bil zadovoljen le z ženskim poslan- stvom matere in dobre gospodinje.8 Obstoječe stanje mu je pomenilo veliko oviro za narodno gibanje. Tako kot njegov sodobnik Homola je bil Štur v teh nazorih izjema, čeprav sta oba vlogo žensk v narodnem gibanju še vedno reducirala na pomoč možu, samostojno delovanje pa sta jim odrekala.9 Povod za nastanek slovenskega ženskega dru- štva Živena, nekakšnega idejnega predhodnika obeh časopisov, »pod martinskimi lipami«, A. av- gusta 1869, katerega iniciativa, deloma pa tudi re- alizacija, je bila delo slovaških narodnozavednih mož, je temeljil na želji po ustanovitvi izobraže- valnih ustanov za čim širše vrste slovaških deklet. Vplivi glede narodne kot tudi ženske emancipa- cije so v večji meri prišli iz sosednje Češke, saj sta že tradicionalno kulturno sodelovanje in podo- ben »drugorazredni« politični položaj ustvarila močna moralna zaveznika. Ambro Pietor, glavni pobudnik za ustanovitev društva in njegov tajnik, je v času svojega študija prava v Pragi spoznal, kako agilno vlogo v češkem narodnem gibanju igrajo izobražene Čehinje.10 Treba pa je pouda- riti, da je izobraževanje ženske v očeh Živeninih funkcionarjev izključevalo učenje tujih jezikov in znanost. Iz strahu pred lastno šibkostjo in pred kulturno asimilacijo je bilo namreč učenje tujih jezikov s strani narodnjakov izrazito nezaželeno, prav tako niso odobravali študiranih žensk, saj so menili, da bi znanost iztrgala žensko iz njenega primarnega delovnega okolja, družine. Drugi paragraf statuta društva Živene je tako- le določil poglavitno društveno nalogo: »Naloga društva je: Delovati v spoštljivem dojemanju poklica ženskega spola na tak način, da bi se slovaške hčere, kateregakoli stanu naše domo- vine izobrazile za moralne, sposobne, prizadev- ne gospodinje in za goreče hčere domovine in naroda.«11 Izobraževanje žensk naj bi potekalo v narodnem in krščanskem duhu, vključevalo pa naj bi tudi dejavnosti in propagando ljudske umetnosti kot nekakšnega razpoznavnega sim- bola slovaškega etnikuma. Delovanje društva se je osredotočilo predvsem na martinski okoliš, mnogo bolj omejeno pa je bilo po drugih slova- ških mestecih, kjer so počasi nastajala nova sre- dišča narodnega gibanja. Slovaške žene s svojimi skromnimi emancipacijskimi ambicijami niso mogle preko konzervativne atmosfere družbe, ki je delovala na principu moške dominacije v javnem življenju.12 Tako je Živena praktično do konca stoletja ostala nekakšno dopolnilo moških narodnih aktivnosti.13 Ustanovna listina društva Živene je iz čisto praktičnih razlogov izključeva- la kakršnokoli politično udejstvovanje, s tem pa se je avtomatično izločila že sama možnost boja za politične pravice žensk. Ob prelomu stoletja so se v javnem življenju vedno opazneje pojav- ljale mlajše, bolj kritične generacije - predvsem tisti zbrani okoli glasila Hlas - in ji očitale idejno konzervativnost, neprebojnost in pasivnost. Treba je poudariti, da so bila ogrska tla mnogo manj zrela za ideje ženske emancipacije kot tista v avstrijskem delu monarhije. Celo v Budimpešti, nekakšnem stičišču in vališču vseh modernejših tokov na Ogrskem, je bila ta ideja tedaj še v povo- jih. Leta 1868 so na pobudo grofice Vilme Véres ustanovili Društvo za dvig dekliške izobrazbe, ki je postalo temelj prvega ženskega razreda na vi- soki šoli v Budimpešti. Kmalu nato je madžarski Ženski klub organiziral seminarje za učiteljice in si prizadeval za vstop žensk na univerze.14 Ven- dar je bila to le kaplja v morje. Madžarske žen- ske nasploh so se pri literarnem ustvarjanju in izobraževanju začele aktivno udejstvovati precej pozno.15 Na neki način je bila ustanovitev prve- * Prav tam, str. 70-91. 9 Nora Weber, Prtshišnostkpohlaviu..., str. 77-79. 10 Praga je v tistih časih imela v primerjavi s svojo slovaško sosedo že precej raznolike ženske institucije: poleg mest- ne dekliške šole je imela tudi dekliško obrtno šolo, razna ženska društva, Ameriški klub dam. Predavanja Vojtëcha Ndprstka (1826-1894) - "ženskega advokata', iniciator- ja osvobajanja čeških žensk, ustanovitelja Ameriškega kluba dam in splošnega podpornika ženskih organizacij - o ženskem izobraževanju, so pritegnila tudi do 1500 poslušalcev. , *< , " Dušan Kovač in drugi, Kronika Slovenska 1, Od najstar- sich cías do konca 19. storočia, Fortuna Print & ADOX, Bratislava 1998, str. 533- 12 Prav tam. u Živentn utrip so med predsedovanjem nekarizmatične Anne Pivkove (1869-1884), goreče kisljanke, narekovali predvsem moški funkcionarji. Situacija seje vidno spreme- nila, koje častni, v mnogočem le simbolni stolček društva zasedla Elena Marólhy Soltésová (1885-1927), kije dru- štvo prežela z novim, svojskim, ustvarjalnejšim duhom. 14 Nora Weber, Prtshišnostk pohlaviu..., str. 72. " Novejše raziskave madžarske sociologinje, univerzitetne profesorice in feministkeJudit Acsády, kise ukvarja tudi z razvojem madžarskega (ni jasno, ali morda ogrskega?/) feminizma, na podlagi arhivskih virov odstirajo podatke, ki predstavljajo feministično gibanje na Madžarskem (Ogrskem?) v času do 1. svetovne vojne v povsem drugač- ni luči, kot so ga dotlej predstavljali madžarski akadem- ' ski krogi, ki so ga opisovali kot ma small group too insig- nificant to be mentioned'. Pes paje, da pade povečana aktivnost madžarskih feministk šele v čas pred prvo sve- tovno vojno; prva feministična organizacija Peminisldk egyesülele je bila ustanovljena 1904, prvi ženski časopis Ženska in družba (A no és a tdrsadalom) pa leta 1907. 24 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle. »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?.. ZGODOVINA ZA VSE ga slovaškega ženskega društva leta 1869, četudi so ga vodili moški, z vseogrskega zornega kota precej revolucionarna poteza.16 Zanimiv je tudi podatek, da je bila prva stranka na Ogrskem, ki je predlagala razširitev volilne pravice na ženske, Romunska narodna stranka.17 Goreče želje slovaških narodnjakov po dvigu kulturnega in izobrazbenega nivoja žensk, ki bi s tem pripomogle k narodnemu dvigu, je kon- zervativna družba štela za »prazno eksaltacijo, slabo sanjarjenje, neprimerno položaju žensk v družbi, ki jo neprimerno odteguje od pravih nalog«}6 Seveda cilji narodnega telesa v odnosu do ženskega izobraževanja še zdaleč niso bili ho- mogeni, od tistih, ki bi žensko učili le slovaškega jezika in gospodinjskih opravil, do tistih nekaj posameznikov, ki bi jim omogočili širok spekter znanja, tudi akademski. Ena od publikacij, ki jo je leta 1872 izdala Zi- vena, je bil Živenin almanah, ki je izzvenel zelo konzervativno. Pavel Hečko,19 priznani filozof in pedagog, je emancipacijske težnje žensk v svo- jem obširnem, prej z močnimi verskimi čustvi in verbalizmi kot s trezno argumentacijo zabelje- nem članku označil za protikrščansko prizadeva- nje. Hečko v svojih pogledih ni bil izviren, morda je bil nekoliko svojski samo v argumentih za usta- ljena stališča, ki jih je črpal iz biblijske dediščine. Po njegovem je »premodri Bog«, ustvaril moškega •n žensko kot dve »vzajemno dopolnjujoči se ose- bi«, a vendar je s tem, da je Adama ustvaril prej kot Evo, »moškemu dal pred ženo neko prednost in ženi določil podrejenost moževi volji, da bipo- 'eg gospodovanja siceršnje enakosti med njima obstajalo v življenskih ciljih popolno soglasje in zato, da bi vsak ne našel svoje ločene poti, am- pak da bis skupnimi močmi neprestano delovala za en sam cilj, ohraniti sebe in svoje potomstvo /•••/ Prav ta, od Boga na eni strani moškemu iz- kazana prednost in na drugi strani določenapo- drejenost žene naj bi harmonično življenje obeh nespremenljivo in neuničljivo utrjevala in varo- vala, tako da ženska brez moškega vedenja in moške volje nima kaj početi, mož pa je zavezan vedno imeti pred očmi tako ženino kot lastno dobro /.../ Od tistega časa, koje žena nastala iz loškega temelja /.../ naj bi in mora imeti mož Povsod in v vsem na svetu prednost /.../ Ta pred- nostpa temelji zgolj na prednosti spola in na višji stopnji telesnih in duševnih moči ali na dvojni lntenzivnejši sili človeka - moškega: ne daje pa mu pravice človeka - ženske poniževati, omalo- važevati, zatirati /.../«. Za razliko od moškega, ki je mocan, pogumen, neumoren, ze po naravi na- gnjen k vladanju in delovanju v javnosti, je ženski pripisoval drugačne lastnosti: »/.../ne mislimo, da bi se ženski delala krivica, kajti ona je resnično ustvarjena bolj za zasebno, domače življenje, kot za to hrupno, javno-državljansko, že zaradi nje- ne krhkega in nežnega značaja in pravtako bi ji nepristalo delovati na volitvah /.../Najbrž obsta- jajo tudi taki sanjači, ki bi radi osvobodili ženske tudi od zakonske in družinske podrejenosti, kar paje nesmisel in protikrščanska težnja, ki mora vsakemu razumniku biti v oči/.../ Ključna vloga, ki jo je tedanja, izrazito tradicio- nalna slovaška družba, pripisovala ženski, je bila vloga matere. Z vedenjem, da je mati intimno najbližje otroku (»akd matka, taka Katka«) in da mu predvsem ona more vcepljati ljubezen do na- roda, so želeli ženske navdušiti za narodno stvar. Lepšo prihodnost za svoj narod so videli šele v prihajajočih generacijah, zato je bila narodna vzgoja mladih za dosego tega cilja prvotnega pomena. Na drugi strani je na isti način razmiš- ljala madžarska oblast, ki si je zlasti s pomadžar- čenjem šol in drugih otroških institucij skušala zagotoviti državni ideji zvest podmladek. Ženska kot narodni ideal ni imela nikakršne- ga revolucionarnega predznaka (kot na primer francoska Marianne), ravno nasprotno. Ideal je bila mati, srce družine in srce naroda, ki rojeva, hrani in vzgaja svoje otroke, narodni potencial prihodnosti. Materinstvo je bila nekakšna sveta ženska dolžnost; tudi ime Živena20 ni naključno, Njen članek Remarks on the History of Hungarian Femi- nism je bil objavljen leta 1999 v Hungarian Studies Revue. Več o tem.: http://www.oszk.hu/kiadvany/lisr/1999/acsa- dy.htm 10 Jarmila Tkadlečkovd-Vantuchovd, Živena - spolok slo- venskych žien, Epocha, Bratislava 1969, str. 25. 17 Rozne zprdvy, Živena, april 1913, str. 29. '* Jarmila Tkadlečkovd-Vantuchovd, Živena - spolok slo- vcnskych žien, str. 16. 19 Pavel Hečko (1825-1895); študiral filozofijo in teologijo na evangeličanskem liceju v Bratislavi. Eden odpredstav- nikov filozofske ideologije matične dobe, ki se zelo pove- zuje z aktualnim kulturnim in narodnim položajem Slo- vakov. Velik pomen za oblikovanje razumnih, moralnih, samozavestnih ljudi, ki bi koristili svojemu narodu pripi- suje vzgoji, ki naj bi imela široko filozofsko in sociološko osnovo. Na prvo mesto vzgoje in izobraževanja postavlja vzgojo k človečnosti, enako za vse ljudi. Enakost ljudi pa je očitno razumel v luči svoje dobe - iz množice enakih je izvzel ženske. 10 Živčno oz. Živo, slovansko boginjo življenja, plodnosti in rodovitnosti so pogosto opisovali kot golo mladenko, z dolgimi lasmi, okrašenimi s cvetjem. V svoji desni roki je držala jabolko, v levi grozdje, v ustih paje držala lilijo. V naročju je pogosto držala malega dečka. VsE ZA ZGODOVINO 25 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 saj pomeni »darovalka življenja«. V isti sapi, ko so žensko-mater razglašali za ideal, so njene in- terese omejili na -»edine naravne ženske naloge«, na vrlo in varčno gospodinjenje ter požrtvovalno vzgojo otrok.21 Razlog za tako ozko dojemanje ženske so črpali iz tedanjega prepričanja, da je ženska po naravi pasivna, močno čustvena in ira- cionalna oseba. Izrazito pesimistično in previd- no, skoraj bojazljivo se je gledalo na emancipira- no ženo, emancipacijo se je imelo za nekakšno samoprevaro, ki nenaravno in nevarno speljuje žensko na tanek led družbenega ugleda. Dermica, buditeljica žensk iz duševnega in duhovnega mrtvila Dejstvo, da se je ravno v krutih časih Bánffyjeve vlade (1895-1899), v letu 1898, rodila Dennica, prvi slovaški ženski časopis, je morda moč pri- pisati dejstvu, da so jo uradi razumeli kot »nene- varno babjo tiskovino«, ki državnim interesom ne bi mogla škoditi.22 Spričo represivnih politič- nih razmer je povsem jasno, zakaj se ta slovaški ženski časopis s politiko načelno ni ukvarjal, vsaj direktno ne, čeprav je obenem jasno tudi to, da je bila njegova kulturno-izobraževalna vloga že po naravi speta z narodnimi in političnimi cilji. O ženskem časopisu kot velikem dejavniku za slo- vaški narod je leta 1896 v mesečniku Dom a škola pisal Karol Kálal, češki pedagog, slovakofil in ma- sarykovec,23 ki je med drugim dejal: »Do zdaj so javno delovali le možje, potlej bi nas bilo dvakrat toliko.«24 Prav Kálal je prepričal Vansovo o izdaja- nju potrebnega ženskega časopisa. Najprej se je sicer posvetoval s Šoltesovo, ki pa je »slutila, da ne bo našla dovolj razumevanja in opore ter se bala negotovih uspehov pri delovanju«,1^ saj so v okviru Živene podobni predlogi že večkrat pred tem padli v vodo.26 Dejstvo, da je na koncu Van- sová le sprejela Kálalov predlog, ima svoj vzrok v tem, da je Vansová, živeča daleč proč od Martina, imela mnogo več distance do konzervativnih Ži- veninih funkcionarjev kot Soltésová.27 Dennica kljub sorodnim ciljem ni imela for- malnih vezi z društvom Živena, kar v glavnem korenini v organizacijski in nazorski strukturi omenjenega društva, katerega vodstvo je bilo izrazito konzervativno in ženskim časopisom ni bilo niti najmanj naklonjeno. Zlasti Svätozar Hurban Vajansky,28 od leta 1897 tajnik Živene, je zaradi svojih nazadnjaških nazorov prišel v oster spor s Šoltesovo, ki se je zavzemala za enako- praven položaj žensk v družbi. Kljub temu da je bila Živena pravzaprav jedro gibanja slovaških BOČNlK I. FEBRUAR 1898 ČISLO 2 DEVICA. ŽENSK? UST PRE P0UČEN1E A ZABAVU. Hedaktorka: Tereïla Vanno v*. Naco sú tie ženske casopisy? S?"10 oWzku iste nejeden si predloži, klory o lakjcli vcc.uicli pro- ® mfsta. I nim • lomto zvlašte pre ženy m-Onom •••••• pii- cbodi to nrobit Ci takfto ¡sviaste pre ženy určenf časopis poskytuo l¡mlo ¡>ku- ločni; prfjemnejsta zábavn alebo užitočnejCic poučenie, než iiić, pre YSeobccno.*t ilrucné uaaopíay? Ci ¿eny aj radšej ho Čitaju? .Tesili ano, je to dobre? Je ìiaducno, aby talc bol» • Co tj'ka sa prvej otizky, ani zába\ná, ¡uu JKHU'IIA lAlk.i v ira- íkych časopiAoch _nie je cennejäia, ne?, v im'cli, všnolnriijili, .ile poJednejäia (ponina) ini, alebo snail fa mar, fu ••••••• piv /•••, že je prispôbobenA • ich ponlmamu, že im je hlf.ic •• •••.. A loto je lined odpovedim •• • itinln'i oiA/ku. '/.i-mi.<- vi.l.n r'ozhodne najradJej maji'i casopisy l>i>hVlii4inU, U.- j. v zabavne] •••. I.en2e poučni!', sucli^ii; .l.itikv v lirliiu •»•••¡l.iji'i, :•!•• obchodia idi s rayälienkami: >To ji- nie |,n- uma, I» :..i ••• ur lyka« — a to je nie dobre. T$m h-• /jiif.iAv.iji'i ilmhmuc, HU.II.IJH «a zovSeikjch vižnejSich zánjinm, o kun >i-Ji t'i'laniiii nul\ bj .1 poučit A (akifo T êpecieî/tic- inehnn cujipi^' |HK|.UII' •• |.I•-. (r.ijii •• zaojalostou, ak by tcjlo «'Ikoni neM.i, ••?. •.•|•>• •/. («.uim.r.ii, lei» ta ai majú povedmuie, Or • I» virila ici; lik.'' Tim 1 .v hovené je ženim vrodi-nrj, pri vk-lknm VI.U-.-IIII-IHJ :;I J.IHI.VJ .4.1 dosti, mat niei'o usobilnelio pre •>••. U je dohie, že je lak, íi a luVnHn I •<•!>.• (<.• „I. «ur. • !•• ja ćprimne odpovedani, íe mue 1•)1• by ii.ijnul i... UI>| «il/un Skromna naslovnica prvega slovaškega ženske- ga časopisa Dennica iz leta 1898 21 Nora Weber, Prtslušnosikpohlaviu..., str. 71-73- 22 O odnosu madžarskih oblasti do Dannice zaenkrat ni- sem našla nobenega podatka. Madžarske institucije so finančno podpirale promadžarska društva in nasploh vsestransko spodbujale lojalnost v odnosu do oblasti. Pro- vladni časopis Slovenske noviny, izhajajoč v Budimpešti, je bil kljub svoji obsežnosti najcenejši časopis v slovaščini, zato mu preostalo, zlasti od oblasti neodvisno časopisje, cenovno ni moglo uspešno konkurirati. 23 Veliko težo pri nezaupanju do Karla Kálala je imelo nje- govo masarykovsko prepričanje, ki je pri funkcionarjih Živene, ki so bili obenem v večji meri tudi voditelji narod- nega gibanja, zbujalo bojazen, da želi Kálal škodovati slovaškim narodnim težnjam. 24 Dr. Margita Václavíkovd - Matulayová, Vansovej redak- torske skusenosti s Dennicou, Živena venovand Terezie Vansovej, marec 1937, str. 86. 25 Prav tam. 26 Nora Weber, Prtslušnosi k pohlaviu..., str. 125. 27 Prav tam, str. 125-126. 2S Svätozar Hurban Vajansk^ (1847-1916); ena izmed naj- izrazitejših figur na slovaškem kulturnem in političnem prizorišču v poslednji tretjini 19. stoletja, izredno plodovit pesnik in pisatelj, literarni kritik, urednik znanih mar- tinskih periodik, kot so Ndrodné noviny, Slovenske poM- ady, Orol, Rodinna a škola, neumorni publicist, politik, organizator in v času dualizma eden glavnih ideologov slovaškega narodnega gibanja s centrom v Martinu. 26 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle. ..ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA ZA VSE žensk, so vse njihove družbeno-emancipacijske težnje, zatrjujoč, da so ženske in moški enako- pravni v vseh sferah privatnega in družbenega življenja,29 enostavno preslišali. Vajansky, ki je žensko želel predvsem obdržati pri domačem ognjišču, je zastopal stališče, da midividualizem ubija v ženskah vse, kar je žensko, omrtvela žen- skost uničuje družino in na razvalinah družine se bo zrušila cela družbah Na takšnih in podo- bnih sofizmih je očitno gradila svoja prepričanja večina društvenih funkcionarjev.31 Zaznati je občutno povezavo med urednico Dennice Terezio Vansovo32 in Eleno Maróthy - Soltésovo,33 takrat že predsednico slovaškega ženskega društva Živena. Čeprav je bila Denni- ca ženski časopis, ki ni nastal pod okriljem Žive- ne, je očitna neka ideološka podobnost. To niti ni presenetljivo, če vemo, da sta bili Vansová in Soltésová v privatnem življenju zelo povezani in da je bila zlasti Soltésová kot vsestransko anga- žirana ženska tudi spodbujevalka in svetovalka mnogih slovaških žena, ki so vstopale v javnost. V skladu z njenim prepričanjem je bilo, da se pospeši vstop žensk v družbeno življenje in da se poveča njihov vpliv na kulturnem področju. v- * •A^-ZZi Fotografija Terezie Vansove v času, koje spre- jela uradovanje Dennice. Tudi glede nastanka Dennice se je njena bodoča urednica Vansová posvetovala s Soltésovo in je imela njeno polno soglasje. Dennica se je v začetku nagibala k temu, da bi za Slovakinje s poučnimi članki delovala izob- raževalno, vendar je kasneje dobila profil pred- vsem literarnega časopisa.34 Soltésová je bele- tristično Dennico večkrat oplemenitila s kakim strokovnejšim člankom. Teh je bilo razmeroma malo, kar je bila zavestna poteza urednice, da si obdrži številne bralke, nevajene težjih tekstov.35 Razširiti slovaško branje med čim širši krog Slo- vakinj in s tem ohranjati njihov stik z materinšči- Slavni sin še slavnejšega narodnjaka Jožefa Miloslava Hurbana, kije bil od srede tridesetih let 19. stoletja tesen sodelavec Čudovita Štura, znamenitega narodnega budi- telja. Že kot otrokje preko očetovega dela pridobil temelje narodne zavesti in »šturovskU ideal ga je spremljal prak- tično celo življenje. V začetku leta 1893 je prišel v oster konflikt z madžarskimi oblastmi, ki v Martinu niso pri- volile v odkritje častnega spomenika njegovemu očetu. Za članek Hyenizmus v Uhorsku, kjer je obsojal to gesto, je bil obsojen na leto dni zapora. Kot konzervativni politik in ideolog je v okviru domače politike zastopal taktiko pa- sivnega odpora, v njegovih zunanjepolitičnih nazorih pa je prevladovalo slovanofilstvo, ki je preraslo v nekritično, idealistično rusofilstvo. Vajansky se ja leta 1878 kot vojak avstroogrske armade udeležil okupacije BiH. Tudi ti od- mevni balkanski dogodki so bistveno vplivali na njegovo idealistično vizijo o osvobodileljski misiji Rusije, ki naj bi pripomogla zatiranim slovanskim narodom do lastne dr- žavnosti. Naštete nazorske poteze so obarvale vsa podro- čja njegovega javnega udejstvovanja na filozofskem, ide- ološkem in umetniškem nivoju. V začetku je bil navdušen nad sodelovanjem s Čehi. Seznanil seje z Masarykom, katerega ateistični odnos do Cerkve, naklonjenost do mo- dernih idej zahodnega sveta, odklanjanje rusoftlstva in radikalnega patriotizma, predvsem pa koncept enotne- ga čehoslovaškega naroda in jezika ja močno vplival na ohladitev njunih odnosov. Zavzemal se je za samostojno slovaško državno tvorbo in s te pozicije striktno zavrnil čehoslovakizcm, na podlagi slabih izkušenj z Madžari pa tudi vsakršno sodelovanje z njimi. J9 Nora Weber, Pr(slušnos(kpohlaviu,.., str. 126. •'" Michal Potemra, Kulturna a osvetovdprdea na Slovensku v rokoch 1901-1918, Štdtna vedecká knižnica v Košići- ach, 1983, str. 105. •" Celo eden najvidnejših slovaških politikov, dolgoletni predsednik Slovaške narodne stranke in pravnik Pavol Mudroñ (1835-19W, je po besedah Františka Votrube s prekletstvom grozil ženskam, ki bi si drznile želeti dru- gačne izpolnitve kot »z Bogom zapovedano pripadnost zakonskemu stanu: Tudi Jožef Skultêty, prav tako eden vodilnih politikov in urednik Narodnih novin in Sloven- skih poMadov, skorajda ni izpustil priložnosti, da Den- nice ne bi zasmehoval in jo imenoval »zelo nevaren in nepotreben časopis: 32 Terezia Vansová (1857-1942) se je rodila v Zvoletiskc Slatine, izhajala paje iz narodnozavedne družine; tudi zato seje v devetdesetih letih 19. stoletja začela narodno vsestransko angažirati. Zaradi očitne podpore številnim, od oblasti šikaniranim narodnim aktivistom, je bila tudi sama preganjana. Še preden je začela urejati Dennico, VSEZA ZGODOVINO 27 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 2 no, je bil primarni cilj omenjenega časopisa. V polemike o emancipaciji, feminizmu, skratka o ženskem vprašanju modernega tipa, se v tem ča- sopisu skorajda niso spuščali, zlasti v prvih letih ne. Slovaško žensko vprašanje se je zaradi situa- cije, v kateri so se Slovaki znašli kot narod, osre- dinilo predvsem na eno, pravzaprav temeljno vprašanje, vprašanje ženskega izobraževanja, ki je bilo močno povezano z željo po srednjih žen- skih šolah z domačim učnim jezikom. Ne more- mo pa zanikati očitnega razvoja ideje o ženskem vprašanju. V letih pred prvo svetovno vojno je časopis idejno dobival vedno bolj zahodnoev- ropsko podobo, čeprav takšne modernosti in odločnosti ni nikoli pridobil. Dermici se je uspelo obdržati več kot desetletje in pol, čeprav se je ves čas otepala s finančnimi težavami. Začela je z bornimi 300 izvodi, v pr- vih petih letih pa je nabrala skoraj 2000 naročni- kov,36 kar je bilo za tiste razmere lepo število, saj je po nakladi prehitela celo Slovenske pohïady in Narodne noviny. Problemi so se pojavili leta 1903, ko je navdušenje ženstva zaradi bornih do- sežkov - predvsem zaradi neizpolnjenih upov glede slovaških ženskih šol - začelo plahneti. Poseben udarec za časopis je bila poteza lite- rarnega kritika in publicista Františka Votrube, ki je leta I906 prevzel vodenje Dennice in iz nje skušal napraviti modernejši, obsežnejši in tudi zahtevnejši časopis.37 Vsem naporom navkljub je bilo to za Dennico skoraj usodno, saj so se abo- nenti zaradi posodobitev in s tem povezane višje cene začeli množično odjavljati in Votruba je na koncu kapituliral.38 Dodatno finančno injekcijo Dennici je pomenila podpora ameriških Žive- nark, članic istoimenskega sestrskega društva slovaških emigrantk v Ameriki, ustanovljenega 1891, ki je v naslednjih šestih letih ustanovilo kar 125 odborov.39 Poučne članke je vsaj v začetku pisala pred- vsem Soltésová, poklicna sopotnica in dobra pri- jateljica redaktorice Terezie Vansove, ki je idejno močno zaznamovala tudi Dennico. Soltésová se je izkazala za zelo markantno pisateljico in tudi njeni poučni publicistični izdelki imajo pridih proze. Prve številke Dennice so v konzervativ- ne sodelovala pri izdajanju in razširjanju slovaškega ti- ska. Posvečala se je zgodovini in etnografiji, podpirala slovaško amatersko gledališče v Tisovcu, poleg tega je v materni jezik prevedla nekatera češka dela, zlasti dela pi- sateljice Božene Nêmcove. Bila je izredno dejavna publl- čistka, pisala je pesmi, prozo, gledališke igre; v zgodovino seje zapisala kot pionirka slovaškega ženskega romana, zlasti so nanjo vplivale nemške in češke pisateljice. Na svetovno razstavo ženskega gibanja je leta 1899 poslala celo Dennico in z njo reprezentirala slovaške ženske. Kot članica in aktivistka delniškega društva Lipa je podpirala gospodarski razvoj slovaškega podeželja. Kot navdušena gaslronomka pa je leta 1914 izdala celo Novo kuharsko knjigo z več kot 900 recepti. V političnem življenju je do nastanka ČSR podpirala Slovaško narodno stranko, po- tem paje bila simpatizerka agrarnega gibanja oziroma Republikanske stranke agrarnega in malokmečkega ljudstva. Njeni politični nazori in osebni interesi so v veliki meri vplivali na njeno literarno ustvarjalnost. Li- terarna dela, ki jih je spisala, imajo močan idealistični, celo sentimentalni pečat, a z leti je njen stil dobival bolj realistične poteze. Njen stil, teme in ideje so pritegni- li k posnemanju tudi nekatere druge slovaške avtorice. 33 Elena Maróthy - Soltésová (1855-1939) seje rodila v pro- testantskem okolju v Krupini in se izobraževala na mad- žarskih in nemških šolah. Še kot najstnica seje udeležila treh občnih zborov Matice Slovenske v Martinu, kamor se je kasneje tudi za stalno preselila in se začela javno udejstvovati. Od leta 1880 je bila članica odbora, v letih 1885-1927 pa predsednica društva Živene. Bila je naj- vidnejša oseba v okviru slovaškega ženskega gibanja, na idejnem, kulturnem in socialnem polju, kjer je pokazala svoje odlične voditeljske sposobnosti. Močno seje zavze- mala za ustanovitev slovaških dekliških šol, kar pa seji zaradi preprek politične in finančne narave ni posrečilo do leta 1919, ko je prva laka nastala v Martinu. Sodelo- vala je pri številnih časopisih, urejala mesečnik Živeno, kjer so njeni napori za čim boljšo izobraženost Slovakinj močno vidni. Zavedajoč se, da si šolanje večina Slova- kov težko privošči, je organizirala zbiranje denarja za najrevnejše študente. Sodelovala je pri raznih razstavah, navezovala tesne stike s Čehinjami, na njen predlog je bilo leta 1910 ustanovljeno delniško društvo Lipa, kije skrbelo predvsem za trgovino z izdelki slovaške ljudske umetnosti, kjer so izstopali zlasti izdelki vezilj. Istega leta je poslala njegova predsednica. Svoje talente je uspešno in plodno realizirala tudi na literarnem področju; pisala je predvsem z avtobiografskimi prvinami začinjeno in fiktivno prozo s pretežno romantično-sentimentalnimi elementi. Nekatera njena dela so bila*prevedena v tuje jezike. Ukvarjala seje tudi z literarno kritiko in esejisti- ko, zlasti pa je nemogoče zanemariti njeno publicistično dejavnost, h kateri je spodbujala tudi številne druge roja- kinje. Še za svojega nedvomno zelo plodnega življenja je požela številna častna priznanja, čeprav na drugi strani ni mogoče zanikati ostrih kritik, ki jih je bila deležna tako na literarnem kot tudi ideološkem področju (Vajansky Kukučin, Milkin, Hlasisti...). - 34 Ladislav Cúzy, Literarne a spoločenskd aktivity sloven- skych žien začiatkom 20. storočia, V: Studia Académica Slovaca 26, Bratislava 1997, str. 44. 35 Jarmila Tkadlečkovd-Vantuchovd, Živena - Spolok slo- venskych žien, str. 65. 36 Tu se podatki bistveno razlikujejo. Vanluchova (str. 65) in Dana Kršakova navajala, daje imela Dennica okoli 2000predplačnikov, medtem ko Slovensky bibliograficky slovník (IV. zväzok, str. 232) trdi, daje Dennica izšla le v 1200 izvodih. 37 Spremenil je tudi naziv: Ženski list za poduk in zabavo se je preimenoval v Ilustrirani družinski časopis za literatu- ro in družbena vprašanja. 3S Jarmila Tkadlečkovd-Vantuchovd, Živena - Spolok slo- venskych žien, str. 65. 39 Prav tam, str. 47. 28 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle. »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA EA VSE ni katoliški skupnosti4'1 očitno dvignile nemalo prahu, saj je že v drugi številki Šoltesova objavi- la članek Čemu ti ženski časopisi?*1 Zapisala je: »Daje v njih mnogo zdravih vsebin, ki bi žensko spodbudile k nravni in duhovni samostojnosti pa tudi k praktičnemu delu, tega jim ni možno odreči, ampak za to, v najboljšem primeru reče- no, si ne zaslužijo od moških takih sovražnosti, kakršno od njih, posebno od takih ozko konzer- vatii 'nih, prejemajo.« V njem je pojasnila, da se tudi za nežni spol mora pojaviti časopis, ki bi zbudil speči duhov- ni horizont žensk. »Ženske imajo nasplošuo res- nično najraje beletrističue časopise, kjer je čim več zabavne snovi. Le da poučnih, bolj pustih člankov v njih ne čitajo, ampak jih zaobidejo z mislijo: To ni zame, to se mene ne tiče' - kar ni dobro. Ženske tako duhovno zaostajajo, iz- ločajo se iz vseh pomembnejših interesov, o ka- terih bi se lahko poučile z branjem.« Okrnjena ženska intelektualna širina je po mnenju Šolte- sove posledica enoličnega delovnega prostora in tradicionalnega omejevanja žensk v družbi, ki je v posmehljivem slogu »dolgi lasje - kratka pamet« dušila razvoj ženskih intelektualnih in duhovnih sposobnosti. Ženski poučni oziroma zabavno-poučni časopisi »podajajo tudi druge stvari, ki jim drugje ni mesta, vendar pa so za ženske pomembni in zanimivi, imajo smisel in upravičenost ko! sredstvo za lažje doseganje te stopnje umske rasti /.../, ki bi brez pobude žen- skih časopisov ne vzbudile njihovega interesa. Ženski časopisi torej so in morajo biti buditelji žensk k umskemu življenju.« Ti so bili za potre- be žensk seveda prilagojeni, da bi jim bili bolje pristopni. V Dennici se tako nahajajo domača in prevedena tuja proza in poezija, afbrizmi, razna kratka poročila o stanju žensk doma in po svetu ter dopisi rojakinj iz Amerike, gospodinjski in vr- tičkarski kotiček, življenjepisi slavnih in zasluž- nih osebnosti, razne zgodbe, kotiček za otroke in mladino, poučni in zabavni članki, rebusi in uganke. V politične in verske vode se Dennica ni spuščala - s tem je nadaljevala prakso društva Živene, ki je imela že s statutom določeno, da se s političnimi in verskimi vprašanji ne ukvarja - čeravno je v njej začutiti močno religiozno tra- dicijo. Nesoglasja med katoliškim in protestant- skim okoljem je previdno obšla z njunim skup- nim imenovalcem - krščanstvom. Tista izobrazba, ki je bila Šoltesovi vseskozi nadvse pomembna, je prava moralna izobrazba »v duhu Kristusa«. Zatrdila je, da je »odgovornost Neumorna na številnih področjih, vključno s prevajanjem, pisanjem, etnogra/ijo, zgodovino, gleda/iščem, kasneje celo gospodarstvom in poli- tiko, je Terezia Vansovd (1857-1942) prevzela v marsikaterih pogledih nehvaležno vlogo uredni- ce prvega časopisa za ženske. za moralni napredek ali upad človeštva tako na njej (ženski) kot na možu; toda ne le njena pravica, tudi njena dolžnost je, da z omiko dose- že nravni razvoj in tako poslane dostojanstven član družbe /.../, da bi plemenito dojemala in uresničevala svoje pomembne in nelahke dolž- nosti kot žena, mati-vzgojileljica in upravnica gospodinjstva /.../ ter da bi se znala tudi z izred- nim, samostojnim poklicem častno živeti in biti koristen član družbe*.43 Tudi vprašanje šolskega izobraževanja je Den- nica hitro izpostavila. Ker so se s strani bolj kritič- nih skupin ljudi pojavljali vse glasnejši očitki, da društvo Živena niti ne poskuša uresničiti tiste te- meljne naloge, ki si jo je zadalo - namreč »ustano- "' Dennica je izhajala v katoliškem KuSemberoku, mesto re- daktoriceje bilo vPilahprl Tisovcu. Društvo in časopis živč- na pa sta se razvijala v protestantskem »tartinskem okolju. 41 Elena šoltesova, Načosu tie ženske casopisy, Dennica. Žen- sky list f»cpottčcnie a zabava, jebrnar /,S'9.S', str. 17-1'). 42 Elena Šoltesova, Pravd vzdelanost', Dennica. Zensky list pre poučenic a zabava, april IS')S, sir. -i'). VSE ZA 'ZGODOVINO 29 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 vitev in vzdrževanje dekliških šok -, je Soltésová Dennico izkoristila kot medij, v katerem je skuša- la objaviti težave in pojasniti nezavidljivo stanje. Kot sem že omenila, je prvi slovaški ženski list na- stal v neizprosnih časih Bánffyjeve vlade, v kate- rih je bilo vredno pozornosti že samo dejstvo, da društvo, »ki ima nek pomen za cel narod«, sploh obstaja.43 To je bil čas, ko so bila tla za ustanovitev srednje dekliške šole še veliko prevroča in zato uresničenje poglavitne naloge Živeni ni uspelo, •»kot tudi svoje naloge ni izpolnilo nobeno drugo društvo pri nas, kije hotelo ustanoviti in vzdr- ževati verjetno slovaške srednje šole za moško mladino*." Poleg tega Živena ni imela nobenih lastnih stalnih finančnih sredstev, država pa je ni sponzorirala. Borno denarno blagajno si je Žive- na polnila s priložnostnimi plesi, žrebanji, članari- no, gledališkimi igrami, publikacijami, darovi, kar pa še zdaleč ni zadostovalo za ustanovitev šole. Velik problem bi bilo tudi pomanjkanje učitelj- skega kadra, saj izšolanih učiteljic skoraj ni bilo. Ko se je leta 1882 Živena odločila, da bo vsem zainteresiranim mladim ženskam namenila šti- pendijo za izobraževanje učiteljic v vrednosti 150 kron letno, se je na razpis prijavila samo ena.45 Na tem mestu naj poudarim, da je učinkovitost slo- vaškega društvenega življenja precej omejevalo dejstvo, da je bilo posebno v začetku premalo aktivistov in »da so se pri delu zmeraj srečevali isti ljudje«.*6 Za mizerno finančno stanje društva je predsednica Živene prav tako dolžila same ro- jake in rojakinje, ki so za društvo prispevali zelo malo oziroma skoraj nič. Število članov oziroma članic Živene je bilo namreč nezavidljivo; še leta 1913 je bilo v društvo včlanjenih komaj 287 ljudi.47 V isto leto je padel tudi članek Živene, ki z zgro- ženim tonom opaža splošno ignoranco slovaških žensk, zlasti nezanimanje za narodno stvar.48 Pogosto se je s strani ljudstva postavljal dvom, ali lahko neka gospodinjska šola sploh kaj poma- ga mladim Slovakinjam, da bi se bolje pripravile na poklic gospodinje, kot pa jih le-tega naučijo lastne matere. Soltésová upravičenosti dvoma ni želela oporekati, vendar je mislila tudi na ta dekleta, »ki živijo v gospodinjstvih iz rok v usta in ki niti pri najboljši volji nimajo priložnosti bolj vsestransko uriti se tudi v izrednih domačih delih. /...//Ž/e samo eno leto take praktične šole jim lahko nudi širše in doslednejše znanje kot domače gospodinjstvo.« Poleg gospodinjskih in higijenskih osnov naj bi taka šola lahko ponu- dila mladim dekletom tudi kulturni in moralni poduk v krščanskem duhu. Tu in tam je Dennica objavila kakšen poučnejši članek v češčini. Soltésová je namreč imela živah- ne, predvsem pisne stike49 s predstavnicami če- škega ženskega gibanja, naprednimi učiteljicami ipd. Bistveno manj represivni narodnopolitični položaj je na Češkem pospešil razvoj modernih tokov, Čehi so bili v marsičem zgled in primer Slovakom,50 nastanek Češkoslovaške enotnosti^ leta I896 je povezavo še poglobil. Očitno je, da so Slovaki češki jezik na splošno razumeli, čeprav je pod evforijo idejnega in narodnega sodelovanja ves čas tlelo tudi vprašanje stapljanja češko-slo- vaškega jezika. Mnogi Čehi so na slovaški jezik gledali malo zviška, v smislu, da kot strokovni in učni jezik še ni dovolj razvit.52 Zadržani odnos do takih nazorov je bil povsem razumna posle- dica večine slovaških narodnjakov in nekateri od 43 Do lata 1893, koje bila ustanovljena martinska Slovaška muzealna družba (Muzedlna slovenska spoločnosO, ne- kakšna naslednica Matice Slovaške, kije skušala zbirati, ohranjati, razvijati in predstavljati vrednote, povezane s slovaško kulturo in prostorom, je bila Živena pravzaprav edino vseslovaško društvo. 44 Elena Soltésová, Naša »Živena«, Dennica. Zensky list pre poučenie a zabavu, avgust 1898, str. ••. 45 Nora Weber, Prislušnost kpohlaviu..., str. 110. 46 Odbor Ziveny v Bratislave, Živena, junij 1922, str. 119. 47 Živena, spolok slovcnskych žien, Živena, avgust 1913, str. 249. 48 Lipa, Živena, julij 1913, str. 223- 49 Sodelovanje Živenark s Čehinjamije bilo zelo omejeno. For- malni kontakt ni bil mogoč, zato so se slovaške ženske ude- leževale zamejskih srečanj le privatno, pa še tako so tvegale razna šikaniranja s strani oblasti, zlasti denarne kazni. 50 Minerva, prva ženska gimnazija na avstrijskem ozemlju, je nastala v Pragi. 51 Tudi Češko-slovanska enotnost (Českoslovanskd jedno- ta); ideja čehoslovakizma, idejnega in političnega toka, ki trdi, da so Čehi in Slovaki en narod, se je začela formirati že od konca 18. stoletja. V začetku maja 1896so v Pragi ustanovili »narodnoobrambnoir društvo, ki bi podpiralo kulturo v oddaljenih čeških krajih in na Slovaškem. V pr- vem desetletju 20. stoletja je iVojo dejavnost začelo počasi orientirati izključno na slovaško ozemlje. V praksi se Je to kazalo v pošiljanju knjig, ustanavljanju knjižnic, finanč- ni pomoči slovaškim študentom, svetovanju slovaškim vajencem in kmetijskim delavcem na Češkem, tiskanju slovaških časopisov. V Pragi je pripravljalo predavanja o Slovaški ter izdalo celo Slovaško čitanko. Njegov pomen je bil seveda tudi gospodarski, saj je s tem društvo po- sredno in neposredno pripomoglo k prodiranju češkega kapitala na Slovaško. Društvo je namreč Slovaško štelo za integralni del Češke, delovalo je torej v duhu češkoslo- vaške narodne enotnosti, kar paje večina slovaških poli- tikov zavračala. Slovaška politika je bila do društva kljub dobrodošli pomoči precej rezervirana, saj bi nasprotno pomenilo zanikati obstoj posebnega slovaškega naroda. Najožje stike s ČSJso imeli Hlasisti in Prudisti (mlajša li- berarna generacija, imenovani po listu Prud), ki so bili za ustanovitev češkoslovaške države. 52 Jarmila Tkadlečkovd - Vantuchovd, Živena - Spolok slo- venskych žien, str. 57. 30 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle. »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA ZA VSE njih so objavo člankov v češčini imeli skoraj za narodno izdajstvo. Poplava tujih in - recimo raje - velikanski pri- manjkljaj slovaških šol sta med narodnjaškimi krogi pomenila realno grožnjo popolne asimila- cije slovaškega jezika. Tista dekleta, ki so želela nadaljevati srednjo stopnjo, so pristala na šolah s tujim učnim jezikom ter v tujejezičnih, zlasti nemških samostanih. Izobraženo ženstvo, ki je predstavljalo le pičlo manjšino Slovakinj, je bilo po večini šolano v nemškem, kasneje vedno pogosteje v madžarskem jeziku. S strani narod- njakov se pogosto pojavljajo očitki izobraženim (malo)meščanskim damam, češ da je njihovo Znanje slovaščine mizerno. Kajti izobrazba žensk je skozi prizmo tedanje družbe pomenila pred- vsem znanje tujih jezikov. »Govori se: 'Namreč ta, taje zelo izobražena, zna nemško'.«53 Znanje slovaščine, pri čemer poudarjam aktivno znanje (branje in pisanje), je bilo predvsem stvar inter- esa in naporov vsakega posameznika posebej, saj slovaških šol ni bilo, manjkalo je učbenikov in čitank, državni aparat pa je vse take težnje zgolj omejeval. Po slovaško se na ogrskih javnih šolah preprosto ni smelo poučevati »niti o kuhanju, pečenju, vrtnarjenju ,..«.54 Ker jim dovoljenja niti za skromno gospodinjsko šolo minister kultu- re in izobraževanja kljub številnim prošnjam ni odobril, je Soltésová bodrila svoje rojakinje, naj poskusijo čimbolj »razvijati ljubezen in braniti zvestobo do domovine«.55 kar v okviru lastnega gospodinjstva. Tudi sama je znanje svojega last- nega jezika pridobila doma; usmerjali so jo seve- da narodnozavedni starši.56 Do povojne vzposta- vitve slovaških šol je bilo znanje slovaščine, kot tudi stopnja same pismenosti med ljudmi, v ne- zavidljivem stanju. V pismu prijateljici in morav- ski učiteljici Antonu Gebauerovi Soltésová piše: »Sla sem torej za prevod rokopisa prosit neko gospodično, ki svojo materinščino (slovaščino namreč) dobro obvlada - to je pri nas, ki smo zaenkrat brez šol, redkost.«57 Leta 1899 je Soltésová v Dennici predstavila svojo idejo o prepotrebni slovaški čitanki, »ki bi v našem brezšolskem položaju vsaj v najpotreb- nejšem nadomestila zaostanek in v primeru, da bi si priborili kakšne take šole, bi bila zanje pri- praven pripomoček«. Čitanka naj bi bila z lahko- tnim in prijetnim podajanjem prilagojena mla- dini in bi poleg osnov jezika slovaški naraščaj seznanjala s splošnimi poučnimi informacijami in moralnimi vrednotami. »Poleg slovaških in slo- vanskih pesmi, bi morala vsebovati tudi kratke, zabavne zgodbice, črtice plemenitega značaja, čeprav brez ljubezenskega momenta; poetične bajke, tako ljudske kot umetne, bajke moralnega značaja itd.«58 samoumevno brez kakršnihkoli političnih in verskih vprašanj. Prva slovaška či- tanka se je tako rodila šele v 20. stoletju, vendar je ni izdalo društvo Živena, čeprav je to spadalo prav k poglavitnim društvenim nalogam, temveč Československdjednota.59 Dennica je še dolgo osta(ja)la trn v peti kon- zervativnemu krilu, uredništvo je namreč več- krat opozorilo na namen časopisa, ki ne želi »podpirati nobene čudaškosti«, ampak ima pred očmi le »poplemenitenje žensk«. Za poglavitno nalogo si je slovaški ženski časopis zadal »boj proti plitkosti, nevednosti žensk, širiti mora za- nimanje za vse dobro in plemenito med nami v naših slovaških družinskih krogih«. Kot neizogi- ben problem je bilo izpostavljeno narodno vpra- šanje ter z njim v zvezi ženska, »kot pomemben dejavnik v razvoju ljudstva v širšem in naroda v ožjem pomenu«, pri čemer pa ni šlo za dekontek- stualizacijo ženskega vprašanja, saj je bilo tudi ženskam več kot jasno, da jim bo samim brez moške pomoči v tem boju le stežka uspelo. Da bi omilila nesložne, mizogine izpade nekaterih »slovaških bratov«, se je Dennica celo opravičila: »Ne želimo voditi boja za vprašanje: ali se mo- rejo in smejo ženske posvetiti višjim znanostim, to vprašanje bo razrešila sama modrost božja z razvojem ljudskega duha.«00 Ta fatalizem je bil pravzaprav povsem logična konsekvenca stanja, v katerem se je nahajal slovaški narod; groteskno bi namreč bilo pričakovati višje izobraževanje slovaških žena, če še za srednje pogojev ni bilo. Soltésová je izredno blagemu stilu navkljub vendarle vseskozi vztrajno poudarjala enako- pravnost žensk v družbi. Omenila je, da je za 53 Či sa maju učit' naše dcêry rečiam cudzim?, Dennica. Zensky list pre poučenie a zabavu, februar 1899, str. 30. 54 Elena Soltésová, Nepovolend škola, Dennica. Zensky list pre poučenie a zabavu, december 1899, str. 196. " Prav tam, str. 197. si Jožef Matej, Z korešpondencie Eleny Maróthy Sollésovej sAntoniou Gebauerovou • vzdeldvanlslovenskych diev- čat, Pedagogica, Zbornik Filozofickej fakulty Univerzity Komenského, letnik H, Bratislava 1969, str. 164. 57 Prav tam, sir. 204. ss Elena Soltésová, • návrhu o Slovenskej Čitanke, Dennica. Zensky list pre poučenie a zábavu, marec 1899, U/3, str. 26-28. 59 Dušan Škvarna in dntgi, Lexikon slovenskych dejín, str. 216. 60 Žena v slovenskom narode. Dennica. Zensky Ust pre po- učenie a zdbavu, avgust 1899, str. 127-128. VSE ZA ZGODOVINO 31 ZGODOVINA /A VSE leto XI. 2004, št. 2 omejevanje razvoja ženskega vprašanja v sme- ri enakopravnosti po spolu v veliki meri kriva splošna nerazgledanost kot posledica pomanj- kanja splošnih izobraževalnih institucij. »Verjet- no je, če se bomo tudi mi Slovaki dokopali do bolj živahnega izobrazbenega gibanja, da bo slej ali prej z lastno silo prišlo tudi do nas. Z ig- noriranjem ga ne uničimo, z zavračanjem ga ne postavimo pred vrata. Najbolje je: posvečati mu potrebno pozornost in gledati nanj brez pred- sodkov." Gonilna sila predsodkov do ženskega vprašanja so bile po mnenju Šoltesove zlasti na- pačne predstave o ženski emancipaciji ter trdo zakoreninjen družbeni dvom v to, ali je ženska sposobna uspešno izpolnjevati t. i. »moške« nalo- ge. Na žensko vprašanje SO najslabšo luč metale zlasti ekstremne, radikalne ženske sile, ki so pri večini ljudi zbujale odpor. Sama je bila prepri- čana v postopen razvoj družbe v korist žensk in nagle spremembe ji niso bile blizu. Zavračala je revolucionarno »moderno žensko«, ki v svoji mo- dernosti nima mere in - »da bi dokazala svoj sija- jen 'napredek' - hoče naenkrat zavreči vse, kar je dotlej spadalo v žensko življenje pa tudi k njene- mu izviru sreče - koče torej lahkomiselno vreči stran staro moralo (njo nadomestiti z neko novo, moderno, ko naenkrat zakonsko zvezo razglaša za nemoralno, zastarelo institucijo in se navdu- šuje za - 'svobodno ljubezen'. Povsem očitno se to še ne razglaša, tendenca pa je opazna.«''1 Šoltesova ni bila naklonjena »svobodni ljubez- ni; »ki sploh ni nova iznajdba in ki ima v od- nosu do nravnosti proti sebi tako stara kot nova pričevanja. Nemoralna pa ni zato, ker je neuza- konjena, ampak uzakonjena ni zato, ker vodi ljudi do moralnega padca, ker jih vdaja neobrz- danim, uenravuim strastem in posledično unič- uje družino.«''2 Svobodno ljubezen si je Šoltesova - kol večina ljudi - po vsem sodeč predstavljala kot neodgovorno, «nago svobodno ljubezen«, torej kot nemoralno, promiskuitetno življenje in ne kot svobodno izbiro partnerja, ki ne bi bila podvržena volji staršev, ekonomskim in drugim razlogom. Zdelo se ji je, da posledice »svobodne ljubezni« tepejo povečini le ženske, saj da tudi zakonska zveza obstaja predvsem »takorekoč za brzdanje mož in kot zaščita za ženske«, obe- nem pa žensko tak način življenja prikrajša za njen poklic matere, na katerega je že po naravi zavezana »zdušo i)i srcem«; »svobodna ljubezen« deluje torej proti ženski in ne zanjo. Prav tako kot nedolžni časopis Denuica, če ne še v večji meri, so bile tarča neusmiljenih na- lile)ia Maröthy - Šoltesovd (IH55-1939), pisatelji- ca z izrazito narodnostno in socialno tematiko, svojčas najvidnejša slovaška borka za dvig žen- ske izobrazbe, kije bila po njenem glavni dejav- nik za splošno prebujo in izboljšanje položaja ženske. Dolgoletna predsednica društva Života in urednica časopisa Života je bila vodnica in prijateljica številnim ženskam, ki so vstopale v javno življenje. padov in zasmehovanj že samo ideje o ženski emancipaciji, ženski enakopravnosti. Zlasti kon- zervativna stran je bila prepričana, da bo emanci- padjski duh obrnil svet na glavo in odtrgal žen- sko od njene poglavitne naloge - od skrbi za družino.63 V takih obsodbah je Šoltesova videla več strahu kot razsodnosti, saj je po njenem za večino žensk nedvomno značilna »prirojena ljubezen za družinsko življenje*.6'' Za razliko od mnogih, ki so žensko poslanstvo videli le pri do- mačih opravilih, je Šoltesova v skladu s svojimi načeli postavila žensko tudi v družbeno življe- Elena Maröthy • Šoltesovd) o ženske/ otdzke, Dennica, ŽenskjUistprepoučenieazdbavn oprti 1902, str. 69-73, nadaljevanje: maj 1902, str. 90-91. Elena MarCthy-Souesovd, o tenskej otdzke, Dennica, ŽenskjUistprepoučenieazdbavu, april 1902, str. 69-73, nadaljevanje: maj 1902, str. 90-91. /•lena Šoltesovd, l'Jloliy zeny I., '/.ena v rodine, Dennica. Zensky list pre poučente a zdbavu, januar 1902, str. 3-5. Prav tam. 32 VSE Z-l '/.GODOVINO Urška Strle, »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA ZA VSE nje, kjer deluje - podobno kot doma - kot poživ- ljajoč element, češ, »s svojim živahnim duhom in bistro mislijo je poklicana vnašati v družbo milino in domačnost«.65 V ženski je Soltésová uvidela tudi tvorni narod- ni čut, ki ne pomaga obnavljati življenjskih sil naroda zgolj skozi materinstvo, ampak se - kot pri možu - lahko razvije v odločno narodno za- vest. S tem ko je vlogo žensk za narodno dobro- bit izenačila z vlogo moških, je skušala odpraviti predsodke družbe, da je ženska vredna manj kot moški. Tudi s tem, ko je prikazala naloge žensk kot naporna in odgovorna opravila, je rehabili- tirala njihovo poslanstvo. Zavedajoč se slabosti tradicionalne vzgoje, ki je ženskam vcepljala pasivnost in poslušnost ter hkrati onemogočala razvoj lastne misli, je skušala - ne le na papirju, ampak tudi v praksi - svojim rojakinjam vliti do- ločeno mero samozavesti. Kako okrnjena je ta bila, kaže že dejstvo, da je več let praktično sama objavljala članke z bolj premišljeno vsebino. Šele ko je čas že močno zakoračil v prvo dekado 20. stoletja, so se nekatere posameznice opogumile in javnosti posredovale svoje poglede na pol- ožaj žensk. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da je Dermica, kljub temu da idejno ni tesneje sledila modernejšim idejnim tokovom, mnoge Ženske opogumila, da so ji poslale svoje literar- ne prispevke, ter jim na ta način pomagala, da so si pridobile samozavest in da so se nekatere °d njih celo uveljavile; v to dobo namreč pade Začetek razcveta ženske literarne dejavnosti na Slovaškem.66 Objava člankov, tako izpod peres domačih (pogosto neznanih) publicistov oz. publicistk kot tudi prevodov in povzetkov tujih člankov, ki so se vedno bolj množili, odraža nazore in zna- čaj Dennice. Do konca prve dekade 20. stoletja sem odkrila nekaj prispevkov, za katere me je čudilo, da so bili objavljeni v časopisu za ženske, saj so bili v odnosu do njih napadalni in krivič- ni. Najbrž so nastali kot posledica konflikta med tradicionalnim in modernim dojemanjem živ- ljenja. Spopad med njima se je dogajal tudi na Področju družine kot temeljne družbene celice, tn t° v celotnem evropskem prostoru, pri čemer tako pristaši idej novega časa kot tudi privrženci tradicije v blatenju nasprotnika pogosto niso iz- brali sredstev. v Vprašanje nevarnosti nravnega propada člove- ške družbe je preplavilo celoten evropski pros- tor. Reakcija nanj je bila ustanovitev številnih društev z izrazito moralnim predznakom, ki so se porajala bolj ali manj neodvisno od Cerkve, kot na primer abstinenčna društva, dobrodelna društva, društva, ki so se zavzemala za odpravo prostitucije, za razširitev higiene ipd. Sem pa se- veda lahko prištejemo tudi delovanje raznih po- sameznikov in posameznic, ki so si na najrazlič- nejše načine prizadevali za zajezitev moralnega propada. Treba je poudariti, da so prav ženske v teh težnjah igrale izredno važno vlogo. Tudi Den- nica je pogosto objavljala članke, v katerih so se borili proti pospeševalcem moralnega propada, zlasti proti alkoholizmu, »za slovaški narod naj- pogubnejši razvadi«, kot je zapisala Soltésová. Z leti je Dennica dobivala vse modernejšo po- dobo, čeprav jo je od modernosti, kot jo uteg- nemo razumeti danes, ločilo še precej nazorov. Ob koncu prve dekade 20. stoletja so se tudi s strani moških začeli pojavljati razni, sicer malo- številni članki, ki so bili ženskam mnogo bolj na- klonjeni. Sovpadajo s prihodom nove, nekoliko svobodomiselnejše generacije, ki je sama sebe prostorsko in duhovno doživljala manj izolirano kot njeni predhodniki. Prav tako pa lahko vzroke za nov pristop iščemo tudi v vse intenzivnejšem prodoru tako materialne kot ideološke moderni- zacije na slovaško ozemlje. Žensko vprašanje se je začelo razumevati kot del splošnega in kom- pleksnega socialnega vprašanja, v katerem se prepletajo pravni, socialnopolitični, etični, psi- hološki in drugi momenti. Nekateri so se za dvig ženske iz podrejenega položaja poslužili tudi bi- bličnih citatov in začeli videvati v njih predvsem človeka: »Ni več moškega in ženske; kajti vsi ste eno v Jezusu Kristusu.«01 Milan Frič (1882-1966), član hlasističnega gibanja in član praškega iz- obraževalno- kulturnega kluba Detvan, ki so ga ustanovili slovaški študentje za informiranje če- škega okolja o Slovakih, je prvič odkrito sprego- voril tudi o problemu nezakonskih otrok in nji- hovih mater.68 Obsojal je dvojno moralo, trdeč, da sta stigmatizirana le ženska ter še posebej otrok, ki ni ničesar kriv, medtem ko moški v tem oziru pogosto ostaja neomadeževan. Sporen se mu je zdel tudi obstoječi pravni položaj tako ne- zakonske matere kot otroka. Dvojne morale se je 65 Elena Šollasova, Ûlohy ženy lil. Žena v spoločnosti, Den- nica. Zensky list pre poučenia a zábavu, junij 1902, str. 109-111. 66 Ladislav Cúzy, Literarne a spoločenskć aklivily sloven- skych žten zadatkom 20. sloročia, str. 44-50. 67 Milan Frič, O ženskej oldzke, Dennica, Januar 1907, (•/1), str. 22; glej tudi Sveto pismo, Gal. 3, 28. 68 Prav tam, str. 24. VSEZA ZGODOVINO 33 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 2 na primeru prostitucije dotaknil članek o nazo- rih G. T. Masaryka, ki je zahteval enakopravnost za ženske na vseh področjih družbenega delova- nja. S posredovanjem tujega tiska so se v slovaški skupnosti počasi vendarle krhali konzervativni aksiomi, zadevajoči ženske, zlasti tisti o njihovi pravni kot tudi politični podrejenosti. Vendar je treba poudariti, da so bili znanilci »ženskepomla- di« še izredno maloštevilni in neprodorni, podo- bni nazori pa za Dermico precej neznačilni. Ne smemo pozabiti, da je bila velika večina ne glede na spol, stan ali izobrazbo še vedno prepri- čana o biološko pogojeni inferiornosti nežnega spola. Ta predsodek se je opazno kazal tudi pri vprašanju izbire ženskega poklica, ki je začel močno buriti duhove, razen če ni šlo bodisi za klasičen, neplačan in hkrati najpogostejši poklic gospodinje in matere bodisi za poklice, ki so bili v skladu s tedanjim pojmovanjem ženske narave. Tu pa je šlo za delo z dojenčki in padlimi dekleti, za skrb za bolnike, za spremljanje in varovanje otrok, za razne dobrodelne akcije ipd.; tako sta- lišče je zastopala tudi Dermica. Nobeno od na- štetih del ni bistveno ogrožalo moške dominan- ce na ekonomskem in intelektualnem področju. Ko pa so se od poslednjih desetletij 19- stoletja ženskam na široko odprla vrata do učiteljevanja, do raznih administrativnih del v uradih ter ko so ženske - sicer za precej bornejšo plačo kot njihove moške sodelavce - zaceli množično za- poslovati tudi v vedno številčnejših industrijskih obratih, je postala grožnja konkurence v dotlej moških poklicih realna.69 Po eni strani je družba zaposlitev ženske imela za sramoten dokaz tega, da možje ne zmorejo preživeti družine, po dru- gi so možje v zaposlovanju žensk videli še hujši konkurenčni boj za delovno mesto. Reakcija na kapitalizem, konstantno višanje življenjskega standarda ter na večjo potrošnjo sploh je bila vidna tudi v naraščajočem številu člankov, ki so grajali vse pogostejšo potratnost in nečimrnost, zlasti v srednjih in nižjih slojih. V Dermici je opaziti nenaklonjeno ozračje do oseb, ki so sledile modnim muham; podleči na- reku zahodnoevropske mode, predvsem pari- ške, ni pomenilo le nepotrebnega zapravljanja, ampak je slovaškim narodnjakom služilo tudi kot dokaz, da se Slovakinje odrekajo lastnim oblačilnim trendom, lastni noši, ki je predstav- ljala enega od narodnih simbolov. Veliko besed je bilo napisanih za vzgojo skromnih deklet, ki »5 svojimi toaletami ne bi ogrožale družinskega proračuna« in ki bi več časa in denarja kot za zunanji blišč porabile za urejeno gospodinjstvo in lastno osebnostno rast. Oblačila, zlasti taka, ki so ustrezala zadnjim modnim krikom, so bila ne glede na spol nekakšen statusni simbol ter sredstvo socialne komunikacije, ki pa se je kaza- lo zlasti v večjih mestih. Vendar pa Šoltesova že 1901 piše svoji prijateljici Gebauerovi: »Tudi tu (v Turčianski župi, na osrednjem Slovaškem) kmeč- ka dekleta nosijo tiste nesmiselne in neokusne posnetke gosposke mode, kot je običajno povsod po mestih, npr. pri služinčadi.«70 Šoltesova se je v Narodnih novinah v nekem članku zgražala nad ženskami, ki na letni shod članov Živene pridejo le zato, da pokažejo svoje nove razkošne oble- ke. Grajalo se je tudi nezdrav vpliv oblek na telo, zlasti korzet, ki je z oblikovanjem popularnega osjega pasu nezdravo deformiral žensko posta- vo in pravzaprav zgolj ponižal ženske na raven igrač za moške.71 Zanimivo pa je, da se je kljub prvotni izraziti nenaklonjenosti modnim tren- dom v korist domačim nošam v letih pred prvo svetovno vojno v Živeni pojavilo nekaj člankov, ki so Slovakinje seznanjali z modernimi oblačili iz sveta evropske mode.72 Izhajanje ilustriranega mesečnika Dennica s prilogo Rodina je v 16. letu izhajanja - v letu 1909 list ni izšel - prekinila prva svetovna vojna. Poslednja številka je bila dvojna junij-julijska šte- vilka z naslovnico, ki je kot oznanjala smrt pre- stolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge, kneginje Sofije Hohenberške, v sarajev- skem atentatu.73 Živena, previdna glasnica modernejših ideJV' Živena, prav tako mesečnik, namenjen slova- škim ženskam, je kot organ ženskega društva Ži- vena in delniške družbe Lipa74 ugledal luč sveta v letu 19•. Povod za nastanek časopisa Živena je 69 Milena Lenderovd, Khfichu i k modlitbč, Žena v minulem stateti, str. 258. 70 Jožef Matej, Z korešpondencie Eleny Maróthy Šoltćsovej s Antortiou Gebauerovou, str. 188. 71 Nora Weber, Prislušnost k pohlaviu..., str. 93. 72 Glej npr. Par drobností o mode, Živena, april 1914, str. 127; Damske modne látky na leto 1914, Živena, junij 1914, str. 160. 7J Dana Kršdkovd, Živena -Jediny literürny časopis na Slo- vensku v obdobi 1. svetove] vojny v: Slovensko na začiat- ku 20. storočia, Ilistoricky ústav SAV, Bratislava 1999, str. 455. 74 Društvo Lipa je ustanovila Družba slovaških žensk v Turčianskem sv. Martinu leta 1910 za podpiranje ljudske obrti. Gospodarsko gledano, je bila Upa delniška družba, katere delnice so bile skoraj vse v ženskih rokah, omeniti 34 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle. »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?.. ZGODOVINA ZA VSE Naslovnica Živene, ilustriranega časopisa istoi- menskega ženskega društva, kije izšla leta 1910 spet povezan s Soltésovo, ki je bila v tistem času predsednica tako Živene kot Lipe. Živahna dejav- nost ameriške Živene in ustanovitev društvene- ga časopisa leta 1908 je Soltésovo spodbudila, da je dve leti kasneje izdala slovaško Živeno. Novi ženski, tokrat društveni časopis Živena, je bil ustvarjen kot nadomestilo za Dennico, ki je za- radi finančnih težav 1909 (posledica Votrubovih posegov) za eno leto prenehala izhajati. Časopis je urejala Soltésová praktično sama in zahvaljujoč njeni zagnanosti in neutrudnosti, je bil to edini literarni časopis na Slovaškem, ki je v težkih po- gojih izhajal skozi celo prvo svetovno vojno. Z iz- jemo v letu 1911, ko je imela na smrt bolnega sina, je Soltésová bila urednica Živene vključno do leta 1923, res pa je, da je prvo leto redaktorsko na- bgo delila s Pavolom Sochañom.75 Kljub nizke- mu začetnemu številu naročnikov - le okoli 300 ~ se je zanimanje za Živeno povečevalo. Razlog lahko iščemo tudi v nižjih cenah, saj je tiskanje leta 1912 od martinskega Tiskarniškega delniške- ga društva16 prevzela delniška družba Lipa, ki je Zmanjšala stroške tiskanja z zmanjšanjem forma- ta Živene in izpustitvijo ilustracij.77 Vendar pa se je Živena neprestano borila za svoj obstoj. Raz- logov za to je bilo mnogo: finančna negotovost, nenaklonjenost oblasti in njenih organov, ne- prijazni čas prve svetovne vojne ter nezadostna osveščenost in prebujenost prebivalstva. Redaktorska politika Šoltesove je skušala ustre- či čim širšemu krogu bralk in ustvariti časopis, ki bi podajal tudi poučne članke o položaju žensk, vendar se je zavedala, da bi s to potezo lahko povzročila njegov zaton. Še leta 1919 je Soltésová v pismu Gebauerovi napisala: -»Časopisu Živeni smo mislili povečati obseg, da bise v njem lahko podajalo več pomembnejših, ženskih nalog zade- vajočih vsebin, vendar v zdajšnjih bednih tiskar- skih razmerah tega ne zmoremo. Če bi iz njega v celoti izpustili beletrijo, bi nam odpadla več kot polovica naročnikov.«16 Živena je bila - zlasti v vojnem obdobju - vodilni literarni časopis na ce- lotnem ozemlju današnje Slovaške. Soltésová je v sodelovanju z domačimi literarnimi ustvarjalka- mi, publicistkami, prevajalkami in celo s prispev- ki nekaterih bralk nudila tudi kvaliteten izbor zahtevnejših slovaških in tujih (prevedenih) del, čeprav je bil v izhodišču časopis namenjen pred- vsem za zabavo in v poduk ženskim bralkam.79 Tematsko so se članki o ženskem gibanju doti- kali predvsem izobraževanja žensk in njihovega položaja v sodobni družbi. Močno je bil prisoten moralni naboj v zmernem konzervativnem tonu, čeprav je zaradi tolerance urednice pogosteje najti tudi kakšen članek, ki ga lahko označim kot pa velja, daso bile poscslnicc Lipinih delnic tudi marsika- tere Čehinje. Omenjeno društvo je imelo namen nprepri- čati tujino, da so umetniški predmeti, s katerimi trguje, proizvod slovaških rok, želi pomagali spodbili zmotne predstave tujine, da so Slovaki narod brez izvirnosti, brez kulture: (Živena, okljnov. 1911, str. 244) Z zbiranjem slovaških motivov je Lipa zasledovala ne samo umetni- ške, temveč tudi narodno-gospodarske cilje. Trgovala je s številnimi ročnimi deli slovaških žensk, z najrazličnej- šimi izdelki iz čipk, z oblekami, čepicami in klobučki, z glineno posodo ins kuhinjskim priborom iz lesa, najlepše kose pa je postavljala na razstave, tudi v tujini. " Slovcnskybibliografickylexikón, IV zvezek, Martin, 1990, str. 487; Dana Kršdkovu na sir. 457 ». d. omenja, daje Šol- tésová urejala časopis le do leta 1922; gl. tudi Cúzy, •. d, str. 44. -. 76 Orig. Knihtlaciarsky úcastindrsky spolok v Martine. 77 Dana Kršdkovd, Živena -Jediny literdrny časopis na Slo- vensku v obdobl 1. svetovej vojnyf, v: Slovensko na začiat- ku 20. storočia, Historicky lístav SAV, Bratislava 1999, str. 455-463- M Jožef Matej, Z korešpondencic Elcny Marólhy Sollésovej sAnloniou Gebauerovou o vzdeldvaníslovenskych diev- čat, Pedagogica, Zbornik Filozofickej fakulty Univerzity Komenského, letnik II, Bratislava 1969, str. 202. 79 Dana Kršdkovd, Živena -Jediny literdrny časopis na Slo- vensku v období 1. svetovej vojny, v: Slovensko na začiat- ku 20. storočia, Historicky iistavSAV. Bratislava 1999, str. 457. VSE ZA ZGODOVINO 35 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 bolj družbeno-kritičnega, modernejšega. Med prvo svetovno vojno so članki o ženskem vpra- šanju močno umanjkali, časopis je dobil skoraj izključno literarno podobo. V času, ko je v javnost stopila Živena, je bila publika za modernejše tokove bolj zrela kot v času, ko se je na v marsičem nehvaležno pot po- dal prvi slovaški ženski časopis Dennica. Leta 1911 je bil objavljen članek, ki je želel popraviti napačen vtis o samostojni, emancipirani ženski, ki se je v očeh številnih usidrala kot neatraktivna možača. Skušal je rehabilitirati žensko gibanje, ki so ga nekatere ekstremne bojevnice za ženske pravice oropale ženskosti s tem, da so, namesto da bi jim postale enakovredne, želele postati po- dobne moškim. »Da bi jim ne bila očitana žen- ska nežnost, rahločutnost, gizdavost itd., so hote osvojile moške običaje in navade. Oblačile so se kakor moški, si dale ostrici lase na kratko, na- menoma govorile neuglajeno in cinično, kadile itd. /.../ Še danes se iz ust moških, sicer napredno razmišljajočih in razsvetljenih, sliši izjave, ki ob- sojajo žensko gibanje, ker od ženske odstranja ženskost in jo pretvarja v nekakšen neutrum, tvor srednjega spola, ki za moškega nima no- benega čara. Žensko prihodnosti si predstavlja kot pravo strašilo, gospodujoče, kantorsko neiz- prosno, modrovalno, ki bi pri moških vzbujalo samo odpor. /.../Današnja študirajoča mladina, današnje samostojne ženske se zavedajo, daje možača nekaj prav tako nenaravnega, kotjepo- ženščen moški. Njihova težnja ni postati moške- mu podobna, ampak jim biti enakovredna. Prav tako davno tega je že minil prvoten, strog, a nev- zdržljiv nazor, da bi morala vsaka emancipira- na ženska ostati stara devica in živeti v celibatu do smrti.«80 Avtor (morda prej avtorica) članka je pojasnil, da ženska emancipacija ne pomeni osvoboditve od družine in domačih obveznosti, ampak mentalno in gospodarsko osvobajo, kar v praksi zahteva višjo raven izobrazbe in gmotno neodvisnost, pa tudi politično emancipacijo, kar pomeni dodelitev enakih državljanskih pravic tako ženski kot moškemu. Govor o ženskih političnih pravicah, zlasti o volilni pravici za ženske, je lahko postal aktualen šele v času, ko je slovaška politika zopet postala aktivna, ko se je vanjo vključeval tudi vedno večji delež nižjih družbenih plasti in ko so razmišlja- nja o splošni volilni pravici dosegla širše množi- ce. V Živeno se je vključil posredno - z redkimi, skopimi poročanji o prizadevanjih za pridobitev političnih pravic žensk v tujini. Le posamezni do- mači publicisti so politično enakopravnost žensk omenili oziroma jo označili s pozitivnim pred- znakom. Sufražetke kot ekstremna oblika žen- skega gibanja za pridobitev političnih pravic niso bile priljubljene. Omenjalo se jih je z izrazito ne- naklonjenostjo ali pa se o njih sploh ni govorilo - vendar pa je tudi molk zgovoren. »Ne ustrašite se, prosim/ Nisem agentka feminizma niti sobo- jevnica sufražetk/«,81 je vzkliknila Ludmila Podja- vorinská82 v dolgem članku, katerega začetni del osvetljuje splošno razpoloženje družbe do žensk. Pri političnih pravicah se ni zadrževala, temveč je takoj začela »govoriti o ženski vzgoji oziroma o ženskem vprašanju tako, kot je ta pri nas aktu- alna in potrebna /.../ Vzgoja žensk pri nas je še vedno na mrtvi točki. Drugi narodi že poskuša- jo namestiti svoje ženske po uradih, jih postaviti na politično polje, povišati na raven moža. Pri nas pa še vedno velja srednjeveški nazor: 'Ženski kuhalnica'. Še vedno nas imajo za intelektualno nižja bitja. Nesposobnega širših interesov, višjih občutij, globljega duhovnega življenja.*?* Tako razmišljanje je bilo po mnenju Podjavorinske napaka, ki se utegne maščevati celemu narodu, saj mu neizobražene in nerazgledane ženske, v času, ko je potreben vsak posameznik, ne morejo koristiti, prav nasprotno. Kot nevsakdanja, za mnogo svojih rojakov ne- navadna ženska, je Podjavorinská na lastni koži čutila pritisk družbe. Dobro se je zavedala, kako sodobna družba »tlači in vpija želje posamezni- ka po svojevrstni, posebni uveljavitvi. Posamez- 60 O. E, Zenskypohyb a ženskost, Živena, januar 1911, str. 18. *' Ludmila Podjavorinská, Vzdelanie našichtiievčat, avgust 1911, str. 171. 82 Ludmila Rizncrová - Podjavorinská (1872-1951), mnogo- stranska osebnost slovaške literature in kulturnega življe- nja od 90. let 19. stoletja; plodna (predvsem mladinska) pisateljica, sicer tudi pesnica;prevajalka, publicistka in kulturna delavka in likovna umetnica, ki seje v začetku ukvarjala predvsem z ljudsko umetnostjo in narečjem svojega rodnega okoliša (Bzince pod J avarino). Imela je bogate stike s pomembnimi slovaškimi kulturnimi oseb- nostmi, bila je izjemno samoiniciativna in vedoželjna. Bila je tudi zelo prodorna mistica na področju aktualnih političnih in kulturnih tem, od katerih velja omenili pred- vsem vlogo ženske v družbi in njene naloge v narodu. Glavno nalogo ženske je, čeprav je zahtevala možnost izobraževanja za ženske, videla zlasti v vzgajanju in formiranju osebnosti mladih generacij. Kasneje (po 1. sv. vojni) seje zavzemala za udejstvovanje žensk v politič- nem življenju. Po njenem je bila sinonim za svobodo člo- veka in naroda raven njegove izobraženosti in kulture. Poročila se ni nikoli. Naj omenim, daje leta 1895 kol prva Slovakinja izdala svojo lastno pesniško zbirko Iz pomladi življenja (S vesny života). sl Ludmila Podjavorinská, Vzdelanie našich dievčal, avgust 1911, str. 171. 36 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle, »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA ZA VSE nik s prirojenim instinktom želi tem bolj očitno izraziti svoj lastni smisel, čim bolj se izgublja v interesih svoje družbe.« Stroga delitev dela, dolž- nosti, značajskih potez, vedenjskih vzorcev ipd. po spolu se zdi ena od razpoznavnih značilnosti stare družbe, ki je na račun pravic individuuma dajala prednost družbi in hkrati s svojo determi- niranostjo zavirala razvoj marsikaterih talentov. Prizadevanja tistih žensk, ki so se skušale izviti iz objema pripisane jim vloge požrtvovalne »de- klice za vse« in poslušati svoje lastne vzgibe, so posegala v družbeni red in bila močno izpostav- ljena raznim kritikam s strani skupnosti. O tem, kako težak je bil za ženske prehod na nov na- čin življenja, ki je pomenil zlasti vključevanje v netradicionalne dejavnosti, priča dejstvo, da je večino žensk, ki so tako ali drugače stopile na drugačno pot od določene, pogosto spodbujal moški - bodisi oče bodisi življenjski sopotnik oz. drug družinski član (brat, stric ipd.) ali kak vplivni moški v skupnosti (duhovnik). Na ome- njeno Podjavorinsko so v mladih letih poleg dru- žinskega okolja vplivali mestni evangelijski žup- nik J. P. Leska ter predvsem brat njenega očeta L\ V. Rizner.84 Kot prvo slovaško feministko v modernem po- menu besede velja omeniti zamolčano, a hkrati eno najbolj pronicljivih in naprednih slovaških publicistk, Hano Gregorovo, ki je 21. januarja 1912 na Živeninem večeru, slavnostnem narod- no-kulturnem dogodku pod okriljem društva Zi- gena, predstavila provokativen esej o ženskah. Gregorová je predavala o razmerah in vzrokih, ki so v tistih časih omejevali neodvisnost slova- ških žensk; neposredne kritike, ki so zadevale ne le družbo, ampak tudi same ženske, so sproži- le burne reakcije - od zelo pohvalnih do zanič- evalnih. Živena je o njenem prispevku objavila naslednji povzetek: -»Predavanje je bilo izredno zanimivo, črpajoče svojo snov iz vsakodnevne- ga opazovanja današnje vzgoje in družbenih običajev; umna in prizadevna predavateljica je osvetlila mnoge stvari v resnični luči, neposred- no in brez olepševanj je odstrla sedanjo eman- cipirano žensko, s prepričljivimi podobami opo- zorila naše ženske na napačne nazore in goreče apelirala na izobraževanje naših žensk.«85 Krog intelektualcev, zbranih okoli Vajanske- 8oči izkljujejo« in ga ob prvi priliki povo- zijo. Fran G-č., Kolesarice, v: Slovenski narod, 22. 8.1898, (dalje: Fran G-č.). Fran G-č je k naslovu pred polemičnim besedilom dodat še pomenljivi hamletovsku »To be or not to be that is the question: Triglav, 27. 4. 1869. 42 VSE ZA ZGODOVINO Borut Batagelj. »ALI NAJ DAME KOLESARIJO?« ZGODOVINA ZA VSE svoji jasnovidnosti napoveduje tudi, kako bodo po promenadi vrtele pedala mestne dame.8 Očit- no je bilo še prezgodaj za dame, kot je bila naša Kolesarica. Doba kolesa, ki se je čez četrt stoletja že začela neskromno razglašati za novo stopnjo civilizacije, še ni uspela dovolj krepko potrka- ti niti na moška vrata. Šele za zadnje desetletje 19. stoletja lahko pri nas trdimo, da je vstopilo v »znamenje dveh koles«.9 Kolo tedaj postane »iz zasramovane igrače nekaj snobovskih športnih ljubiteljev le v nekaj letih vozilo, kije razvoj in- dividualnega masovnega prometa uvedlo v kul- turni in gospodarski faktor prve vrste«.10 Ženska si že iz praktičnih razlogov, da ne go- vorimo o družbenomoralnih nazorih, kolesa ni uspela prisvojiti. Prvotne številne izvedbe koles so prinašale preglavice tudi moškim, vsaj dokler ni na pragu devetdesetih let tudi pri nas zavla- dalo t. i. nizko, »safety« kolo. Z gotovostjo lahko rečemo, da so tehnične izboljšave kolesa, ki so prinesle na eni strani udobje, na drugi pa var- nost, pripeljale do kolesarskega razcveta »fin de sieda«. Sodobni viri povzemajo, da se je šele z uvedbo nizkega kolesa {Niederrad) vzbudilo v ženski ve- selje vrteti pedala.11 Pogum, kakršnega je ženska potrebovala za visoki velociped, na industrijsko oblikovanem, okretnem in njenemu spolu adap- tiranem kolesu z učinkovitimi zavorami in zrač- nicami, ni bil več potreben. Veliko mero poguma so morale kolesarke, kot je bila naša Kolesarica - »Dobro vem, da nekaterniki majejo z glavami, videči me na kolesu, češ: 'Glej jo, glej! Ta tudi! - treba ji je!'«12 -, hraniti le še za opazke antiko- lesarjevičev. Kolo in ženska emancipacija Zgodovina športa oziroma telesne kulture ostaja pri nas neupravičeno zunaj študij spo- lov.13 Vloga športa v procesu ženske emancipaci- je tako ostaja na polju zgodovinopisja precej za- megljena. V procesu ženskega emancipiranja se vsekakor kaže ta vloga kot aktivna. Še bolj pa kot poučna. Redko katero področje družbenih spre- memb nas namreč lahko pouči o gibanju ženske emancipacije bolje kot spoznanje nujnega zave- danja njenega telesa in posledično oprijemanje različnih možnosti gibanja. Nove telesne oziro- ma športne prakse naj bi ženski tako prinesle novo »kreativno samopotrjevanje«.1"* Poudariti pa gre - še posebej v zgodovinopisju, ki je le del področja ženskih študij -, da se omenjene posle- dice v procesu emancipacije nikoli niso razvijale neodvisno od tedaj veljavnih družbenih norm, vrednostnih vzorcev, predstav in idealov, ki so oblikovali realni družbeni položaj ženske. Zdi se, da še ni prišel čas, da bi podajali enopo- mensko oceno o vlogi športa v procesu ženske emancipacije, saj bi bilo za tako oceno potrebno poglobljeno poznavanje pisane pahljače podro- čij, kjer so se ženske športno oziroma telesno udejstvovale. Kolesarstvo je le eno polje; kaže se v sebi značilnih nastavkih in posledicah, ki so sooblikovali tako žensko kot tudi športno zgo- dovino. Bržkone je glavna značilnost obojega prav v njegovi časovni vzporednosti, saj začetki zgodovine modernih športov sovpadajo z začet- ki preoblikovanja tradicionalne ženske vloge v meščanski družbi. Daljnosežne posledice ženskega kolesarjenja so se napovedovale že v omenjeni dvojni fazi za- četkov. Susan •. Anthony je tako leta 1900 izjavila, da ni nič bolj pomagalo ženskam pri emancipa- ciji kot kolo, ki jim je prineslo občutek svobode in samostojnosti.15 Čisto podobno je razglašala tudi Louise Max v vsenemškem ženskem kole- sarskem listu Die Radlerin dve leti prej: »Razvoj kolesarskega športa ima veliko večji pomen za ženski svet kot pa za moški.«16 Oba citata poudarjata, da je šlo izključno za posledice vrtenja pedal »šibkega spola«. Poudaril 8 Triglav, 20. 4. 1869. 9 Laibacher Zeitung, 26. 8. 1896. 10 Roman Sandgruber, Ökonomie und Politik: Österreichisc- he Wirtscliaftsgcschichte vom Mittelalter bis zur Gegen- wart, Uebcrreuter, Wien 1995, str. 279- " Moriz Band, Handbuch des Radfahr-Sport: Technik und Praxis des Fahrrades und des Rad/ahrens, A. Hartlebcn's Verlag, Wien-Pest-Leipzig 1895 (dalje: Band), str. 303- " Kolesarica. 0 Vzroki za to so gotovo v odsotnosti tradicije obravnav športne zgodovine na Slovenskem, kot tudi v razdrob- ljenih in zastrtih virih. Posledica tega je pomanjkljiva literatura, ki bi, če bi kdaj zašla v obravnave ženskih študij, najbrž brez obotavljanja dobila oznako >moška zgodovina'. Omembe vredno je zgodovino slovenskega kolesarstva obdelal le Drago Stcpišnik. Glej: Drago Ste- pišnik, Sedemdeset let slovenskega kolesarskega športa: 1887-1957, Kolesarska zveza Slovenje, Ljubljana 1957; isti, Kolesarstvo na Slovenskem: Ob devetdesetletnici, Ko- lesarska zveza Slovenije, Ljubljana 1979. 11 Liselott Diem, Frau und Sport: Ein Beitrag zur Frauenbe- wegung, Herder, Freiburg 1980, str. 11. 15 Gudrun Maierhof, Katinka Schröder, Ma dove vai belez- za in bicicletta?, La Tartaruga edizioni, Milano 1993 (da- lje: Maierhof, Schröder), str. 131. 15 Louise Max, Damen-Radfahrsport als Reformator, v: Die Radlerin, 1898, str. 563- VSE ZA ZGODOVINO 43 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 bi torej - tako nakazujejo tudi drugi viri -, da se kolesarke niso pojavile iz vzgiba po emancipa- ciji, ampak da je vsesplošna popularnost kolesa samega praktično žensko posedla na kolo. Da pa se od naše osrednje polemične zgod- bice ne oddaljimo preveč, vzemimo v obzir za nadaljnje teoretske nastavke še kakšen odlomek »ranjene« Kolesarice, ki se ob očitkih »nespod- obnosti« kolesarjenja mestnih dam brani tudi z naslednjimi zgledi: »In glejte: Prav na dvorih se kolesarijo vse dame in vsi gospodje! Ako ni kolo nezdravo za ta predragocena bitja, ako ni kolo 'nemoralno' za te nervozno pazljive ljudi, do- volite potem, dragi gosp. A., da si špogamo kolo tudi me slovenske plebejke ter se pridružimo s tem milijonom angleških, francoskih, italijan- skih, ruskih, nemških in drugih kolesaric! Liber- té!Egalité!« Dvoje lahko izluščimo iz tega. Prvič, razbere- mo lahko, da tudi na področju kolesarjenja velja primer razmerja družbenih praks med višjimi in nižjimi družbenimi sloji,17 in drugič, v kontekstu ženske emancipacije lahko prepoznamo misel- ni preskok uravnavanja krilatic iz politične sfere na območje spola. Svoboda in enakost, kot gesli francoske revolucije, sta leta 1898 že usmerjeni v veliko bolj kompleksno razumevanje. Anahronizem dveh gesel se v bistvu že bori proti normam, ki jih je idejno vzpostavil, saj so prav daljnosežne družbene spremembe, izha- jajoče iz »razsvetljenih« idej, z meščansko in in- dustrijsko revolucijo spremenile politične, eko- nomske in socialne razmere, v okviru katerih se je v meščanskem svetu preoblikovala vloga spo- lov. Teorija po spolu ločenih dolžnosti, ki se je ukoreninila v vsakdanjem življenju, je odrejala svet na dva dela. Še najbolj je to odražal razpon med moževo poklicno sfero in ženinim družin- skim življenjem, ki ni določal le funkcionalnih zadolžitev, ampak tudi (ne)sposobnost in karak- ter spola. S postopnim krhanjem mej med mo- škim (aktivnim) javnim in ženskim (pasivnim) zasebnim svetom, ki ga je sprožilo na eni strani narodno gibanje, na drugi pa poklicno zaposlo- vanje žensk, je svet postajal vse manj tog.18 Ne- katerim je takšen proces zamajal njihove uokvi- rjene predstave. Takšen je bil tudi Aškerc-Antikolesarjevič, ki je veljal kot Aškerc-literat celo za naklonjenega žen- skemu besednemu ustvarjanju, a so mu očitno ob besedi emancipacija šli lasje pokonci. Fran G-č. ga je označil takole: »Vsekakor pa je filister, velik konzervativec in starokopitnež, kateremu dela napredek in svoboda sive lase!«19 Vznesena Kolesarica pa je z njegovim strahom pred eman- cipacijo takole vehementno obračunala: »Dalje ste nam zalučali v obraz strašno, moškim naj- večje skrbipovzročujočo besedo 'emancipacija'. Moj Bog! S tem me ne pobijele. Moškim Vašega obzorja je emancipirana že vsaka ženska, ki nima šivanke ali kuhalnice v roki! Emancipira- na je že vsaka učiteljica, ekspeditorica, uradni- ca, emancipirana je - po Vašem - seveda tudi vsaka dama, ki ne hodi peš ob roki svoje matere ali svojega gospoda soproga... Da pa je emanci- pacija ženstva bistveno vse kaj druzega, o tem mi menda koncem XIX. veka ni treba izgubljati besed. Pisalo seje dovolj o tem. Ako niste imeli časa, da bi se glede tega vprašanja povzpeli vsaj nad nivo malomestnega konservativnega fili- stra, Vas le prav prijateljsko obžalujem! Pa brez zamere!«• Strah pred emancipacijo se je tedaj očitno že povezoval tudi z žensko telesno aktivnostjo, saj sicer pisec Žitomirov v Slovenki ne bi opozarjal, da telovadba vseeno ni »iznajdba najnovejše- ga časa, posledica ženske emancipacije«,21 kot bi kdo lahko pomotoma mislil. Vsakršnih mo- ških težav z ženskami seveda ni šlo povezovati z emancipacijo, saj je končno že Ksantipa delala Sokratu preglavice, ko še ni bilo nobene eman- cipacije. Aškerčev kolesarski izpad je Fran G-č. tako povezal tudi z osebnim občutkom nemoči, nevoščljivosti in celo z domnevno zagledanostjo v Kolesarico, saj naj bi bil Antikolesarjevič »okor- než, ki sploh na kolo ne more, ali zaljubljeni čr- viček, ki si ne more omisliti kolesa in se mu zato sline cedijo, ko more gledati, kako njegov 'zaklad' okolo frči in se z drugimi zabava, sam pa mora ostati doma ali k večjemu par kilometrov hoditi za njo«.22 17 Žensko kolesarjenje kot statusni simbol meščanskega sve- ta bi bil takšen primer tudi v kasnejšem obdobju, ko so se kolesarjenja začele oprijemati delavke in kmetice, saj te- dajza meščanske dame kolo ni bilo večaklualno. K temu: Maierhof, Schröder, str. 100-103- '" Gertrud Pfisler, Die Anfänge des Frauenturnens und Fraucnsports in Österreich, v: Turnen und Sport in der Geschichte Österreichs, ÖDVPädagogischer Verlag, Wien 1998, (dalje: Pfisler), sir. 86-104. Splošno o vlogi ženske: Andrej Studen, Ženska naj se drži kuhalnice, v: Historični seminar^ ZRCSAZU, Ljubljana 1994, str. 149-162. *» Fran G-č. 20 Kolesarica. 21 Žitomirov, Ženska telovadba, v: Slovenka 4/1900, 5, str. 101-102. 22 Fran G-č. 44 VSE ZA ZGODOVINO Borut Batagelj, »ALI NAJ DAME KOLESARIJO?« ZGODOVINA ZA VSE 1. Ženska in njeno telo Zdravje. »Jaz vsaj in moje znanke smo zdravejše odkar kolesarimo.« Glavni argument, da so se ženske začele ukvar- jati s kolesarjenjem, je bila njegova popularnost. Popularnost se je v glavnem navezovala na prak- tičnost, znotraj katere se je vedno pogosteje po- udarjal pozitivni zdravstveni učinek. Toda ne prav od začetkov kolesarjenja. Mnenja o vplivu kolesarjenja na zdravje so bila deljena in sprva so z negativnimi učinki kolesarjenja strašili tudi moške, kaj šele ženske. Neki dr. Heerman je leta 1898 opozarjal na na- pako, češ da se kolesari z odprtimi usti, s tem pa povzročajo okvare dihalnih poti in pljuč, do ka- terih naj bi prihajalo z vdihavanjem premrzlega ali onesnaženega zraka. Posebej nevaren naj bi bil tudi sveži zrak, zato je prepovedoval kolesari- ti v gorskem zraku.23 Predsodki so vseeno padali; morda so se ti na terenu izkazali kot nesmisel- ni - veliko bolj kot nova spoznanja medicinske stroke - prav po zaslugi izkušenj kolesarjev sa- mih, še bolj pa kolesarjev-zdravnikov, ki so oseb- no občutili pozitivne učinke kolesarjenja. Nasvet, naj se kolesarke glede učinkov na nji- hovo zdravje - če nočejo postati »rod sterilnih žena« - posvetujejo z zdravnikom, ki je sam ko- lesar, že meri v to smer. Kajti, najsi je bil zdravnik še tako pameten in razgledan, ni bil v stanju, da bi razlagal posledice kolesarjenja, če se z njim sam aktivno ni ukvarjal.24 Glasovi, da je kolesarjenje zdravju koristno, so bili vse prodornejši. V časopisju vse pogosteje naletimo nanje. Sprva, tako kot piše Paolo Mon- tegazza v feljtonu Laibacher Zeitunga, je kolo kot zdravstveno sredstvo primerno le za moške. Ženska, ki je sicer fiziološko bolj »zamaščena«, Po njegovem mnenju potrebuje manj gibanja kot moški. V svoji »zajetnosti« naj bi ženska osta- jala bolj zdrava in tudi storilna, tako v smislu vsakdanjih opravil kot tudi plodnosti. Ženski Montegazza priporoča gibanje in gimnastiko po "higienskih« predpisih, vodi pa naj jo po nasvetu zdravnika. Bralke in bralce opozarja, da se gre Pri ženskah ravnati od primera do primera, in to Po prilagojenem programu. Za kolesarjenje pra- vi, da je zdravo, ker gre za gibanje po zraku.25 Podobno so bili v različnih zdravstveno-kole- sarskih (športnih) zapisih pri nas poučeni tudi v naslednjih letih.26 Večinoma so zapisi prihajali direktno ali paso bili še pogosteje laično povzeti kot poročila iz zdravniških krogov.27 Povzemale so jih tudi ženske, kot npr. Marica Strnad Cizerlj, ki je v tržaški Slovenki26 kmalu postala »femme pour tout faire«,29 saj je pisala o celi vrsti tematik. Tako ji ni ušlo niti kolesarstvo. Marica je v letu 1897 zapisala, da je vse manj sovražnikov kole- sarstva. »Zdravniki priporočajo torej vsak šport, poleg tega pa seveda previdnost in vztrajnost, kajti le na tak način krepe se mišice in živci, po- spešuje se krvotok in pretvarjanje redilnih sno- vi... Na tisoča zdravnikov osrčnje nas za kolo, proslavljajo je kot imenitno izumitev za povzdi- go močijpešajočega človeštva. Vožnja po kolesu ne krepi samo mišic na nogah in rokah, ampak utrjuje tudi pljuča in spodnje telo.«00 Marica pa je posredovala tudi pisanje nekega ameriškega lista o kolesarstvu s posebnim ozirom na žen- sko. Neka medicinska fakulteta naj bi se namreč prepričala, da je kolo eno glavnih sredstev za »povzdigo in utrditev ženskega zdravja«. Kolo priporoča tudi zoper debelost.31 Obenem pa še dodaja, da tudi domači zdravniki nikoli ne od- svetujejo ženskam kolesa, še več, slabotnim naj bi ga še celo priporočali. Zanimivo je, da je Mari- ca izpostavljala prav zdravstveni efekt ženskega kolesarjenja, kar je po njenem bilo najboljše pri- poročilo tej »imenitnej iznajdbi«.32 Kolesarica Aškercu na očitek, da si na kolesu zdravju škodi, odgovarja: »Da bi nam kolesarje- nje absolutno škodilo na zdravju, dvomim. Saj tudi kajenje in drugo škoduje, ako ne pozna- 23 Malerhof, Schröder, str. 39. 24 Prav tam, str. 44. 25 Paolo Mantagazza, Das Velociped als Gesundheitsmittel, v: Laibacher Zeitung, 8. 6. 1891. 26 Martin Siegfried, Das Radfahren als Heilgymnastik, v: IM- ibacher Zeitung, 26. 7.1897; Sport und Gesundheit, v: La- ibacher Zeitung, 23- 8. 1913; Von hygienische Bedeutung des Radfahrern, v: Laibacher Zeitung, 1. 8. 1893- 27 Glej npr. povzetek s kongresa o negi zdravja v Angliji, kjer se je thigienik« in športnik dr. Turner zelo zavzel, da dame kolesarijo. Imbacher Zeitung, 23- 9. 1896. 2S K temu: Prva urednica Slovenke Marica Nadlišek Bartol je bila tudi kolesarka. Glej: Igor Žemljic, Marica Nadlišek Bartol, v: Splošno žensko društvo: 1901-1945, Arhiv Re- publike Slovenije, Ljubljana 2003, str. 280. 29 Tako jo je označila Minka Govekar. Glej: Minka Cove- kar, Marica IL Slmadova - Cizerljeva, v: Slovenska žena, Splošno žensko društvo, Ljubljana 1926, str. 114. 30 Marica II, Kolesarstvo in zdravje, v: Slovenka, 1/1897, št. 21 (dalje: Marica II), str. 11. 31 V povezavi s kolesarjenjem in zdravljenjem debelosti glej zabavni Listek, ko zdravnik predpiše kolo upokojenemu peku, »debelemu' Tomažu. Glej: V. K, Kolesar, v: Slovenec 35/1905, št. 110. str. 1-2. 31 Marica II, str. 11. VSE ZA ZGODOVINO 45 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 •• mere, dočim zmernost povsod-koristi. Jaz in moje znanke smo zdravejše odkar kolesarimo. - Sicer pa vse ni nikdar za vsakega!«00 Da vse ni nikdar za vsakogar, je vedel tudi Aškerc, ki je ob besedi zdravje ciljal bolj na zdravje v povezavi z ženskimi spolnimi organi. Aškerc ob tem ni čisto nič izstopal od tedaj obče splošno sprejetega mnenja, da si ženska s preti- ranim(!) naporom na kolesu utegne škoditi. Ma- rica Strnad v že omenjenem zapisu Kolesarstvo in zdravje med drugim priporoča ta šport, ki je za zdravje koristen - toda, dodaja, le če se ne pre- tirava.34 Enakega stališča glede kolesarjenja žensk se drži tudi Jože Valenčič v svojem bontonu iz leta 1899- Vsako pretiravanje po njegovem škodi »posebno ženskam«, za razliko od moških - tudi zdravim. »Zlasti ženska naj bi nikdar ne dirka- la ter ne delala daljših izletov, ker izkušnja uči, da so taki izleti njenemu zdravju usodni in celo smrtonosni.«05 > Kolesarka-mati Da je kolesarjenje dobro, vendar ženska z njim ne sme pretiravati, je zapisala tudi> Kolesarica, ki je menila, da sme kolesariti le zdrava ženska, o zmernosti pa dodaja še tole: »Iz Aten v Pariz36 se sicer ne bi mogla nikdar nobena peljati, toda iz Ljubljane v Št. Vid, v Kranj, v Postojno - topa zmaga vsaka.«07 Pridiganje o zmernosti pri ženski telesni aktiv- nosti je izhajalo iz dejstva, da je bila kolesarka hkrati tista, od katere je družba pričakovala, da izpolnjuje svoje materinsko poslanstvo. Ženska je namreč bila v času naših polemičnih kolesar- skih dvomov zaznamovana v prvi vrsti z vlogo matere. Ženska naj torej s kolesarjenjem ne bi po- stavljala na kocko zgolj svojega lastnega zdravja, ampak tudi zdravje prihodnjih generacij. Tolmačenje, da se ob kolesarjenju s pritiskom na medenični del veča ogroženost ženskih ro- dilnih organov, je strašilo ženske in spodbujalo moške dvome.38 Razumljivo, da je bilo posebej odsvetovano vrtenje pedal v času menstruacije. Po drugi strani pa so se že našli propagatorji ges- la, da je celo v nosečnosti kolesarjenje priporoč- ljivo.39 A to je bil resnično skrajni primer. Stališče se je ustalilo nekje vmes. Zdrave otroke rojeva le zdrava ženska, za zdravje pa naj ta skrbi z rednim gibanjem oziroma telovadbo. Misel na žensko te- lovadbo je bila pogojena z mislijo na izboljšanje njenega zdravstvenega stanja, da se zagotovita njena plodnost in rodnost otrok.40 Tudi ženske same so se videle v vlogi matere. Neka Danica41 je v Slovenki v članku o telesnih vajah jasno zapisala: »Kaj nam hoče slabotna, bolehava mati? Moremo li pričakovati od nje krepkih zdravih sinov in hčera? Ali pa bode mo- gla izpolnjevati svoje dolžnosti napram svojim otrokom?«42 Telesne vaje niso nikakršen moški privilegij, je trdila Danica, in na drugem mestu zapisala še, da ženska prav tako potrebuje zdrav- ja in moči bodisi v svojem poklicu bodisi v svo- jem naravnem poklicu, ki je za žensko soproga in mati. »Kolikokrat je odvisna celo zakonska sreča od ženinega zdravja. Egoistični možkispol je uže tak, da ljubi bolj zdravo, veselo ženico, nego pa klaverno, bolehava bitje, poleg kojega se le dolgočasi. Kaj čuda torej, če si išče kratko- časja zunaj hiše, med tem ko bolna žena doma tuguje ter solze pretaka.«45 Za ženo je bilo torej priporočljivo, da je vsaj malo skrbela za dobro kondicijo. Fran G-č. se proti Antikolesarjeviču oprijema tudi tega argumenta v prid ženskemu (zmernemu) kolesarjenju: »Zdravi, krepki starisi - zdravi, krepki otroci/«44 33 Kolesarica. 34 Prav tam. 35 Jože Valenčič, Vzgoja in omika ali izvir sreče, Ljubljana 1899 (dalje: Valenčič), str. 240. 36 Kot zanimivost temu ob rob omenjam neko Američanko Annie Lonäonberry, ki seje v letu 1894 odpravila s kole- som okrog sveta. Glej: Dragoslav Andrič, Branko Gavrič, Das Fahrrad: Vom Hochrad zum Mountain^Lfike, Par- kland, Stuttgart 1991 (dalje: Andrič, Cavrič), str. 179. 37 Kolesarica. 38 V tej povezavi so zanimive primerjave s tipično ženskim opravilom - šivanjem oziroma vrtenjem pedal šivalnih strojev, kjer podobna dejavnost rìà'to misel ni nikogar privedla. Nasprotno, če si ženska želi pretegniti noge, to lahko lažje in bolj koristno naredi z vrtenjem pedal na šivalnem stroju (Maierhof, Schröder, str. 45). V zvezi s šivanjem se pojavlja še ena ironija. V Ljubljani pa tudi drugod so isti trgovci skoraj vedno prodajali in reklamira- li tako šivalne stroje, ki so žensko Aepili* na dom, kol tudi kolesa, ki so žensko od doma »odlepila«. 39 Maierhof, Schröder, str. 52. 40 Maria Susanne Spachinger, Sylvia Titze, Sport und Eman- zipation, v: Sport, Sinn & Wahn, Kulturabteilung des Am- tes der Steirmärkischen Landesregierung Graz 1991, str. 77 41 Danica je Elvira Dolinar. Glej: Minka Govekar, Naše žen- sko časnikarstvo, v: Slovenska žena, Splošno žensko dru- štvo, Ljubljana 1926, str. 204. 43 Danica, Telesne vaje, v: Slovenka, 3/1899, 5 (dalja: Dani- ca), str. 98-99- 43 Prav tam. 44 Fran G-č. 46 VSE ZA ZGODOVINO Borut Batagelj. »ALI NAJ DAME KOLESARIJO?« ZGODOVINA ZA VSE »Komodno sedenje« in onaniranje Omenil sem že trditve o kvarnem učinku ko- lesarjenja, ki naj bi bili v povezavi z ženskimi spolnimi organi oziroma sedenjem na kolesu. Le dober mesec pred polemiko se je lahko v Laibacher Zeitungu bralo o vplivu kolesarjenja na oba spola. Na podlagi vrste kliničnih opa- zovanj in eksperimentalnih poskusov je pro- fesor Theilhaber v Münchnu ugotovil, da je v higieničnem oziru vpliv pri kolesarjenju enak na oba spola - toda, za kolesarke med drugim ugotavlja, da je potrebno nastaviti sedež tako, da se kolesarka v najnižjem položaju še dotika pedala s peto.45 Posebna nastavitev sedeža očit- no nakazuje eno od razlik med moškim in žen- skim kolesarjenjem. Aškerc tem navedbam ni posvečal veliko po- zornosti. Ženska - po njegovem - na kolo sploh ne bi smela sesti, saj tudi tradicionalni ženski na- čin jezdenja konja46 ni nikakršna »modna muha, nego ima svoj vzrok baš v globokem fiziologič- nem in analomičnem kontrastu obeh spolov«.*1 Tudi kolesarkam naklonjenemu Franu G-č. ni prav nič ustrezala dama na konju. Še več, prav grda se mu je zdela. Toda ženska na kolesu je zanj bila vse kaj drugega od tiste na konju. Kakš- na razlika neki? »Ali dragec!Primerjaj vendar hr- bet živega konja s hrbtom železnega konja!Kolik razloček glede širine in glede komodnosti!«^ Sedenje žensk na kolesarskem sedežu pa je vzbujalo še kaj več kot zgolj trditve o negativ- nem vplivu na funkcijo spolnih organov. Kole- sarjenje so nekateri povezovali kar z »umazano Pregreho«, to je z ženskim spolnim samozado- voljevanjem. Vzrok vznemirjenosti med zdravni- ki je povzročal sedež, o katerem nekateri niso dvomili, da nudi pogosto priložnost prakticira- nja onaniranja, in to, ne da bi kdo to opazil ali zaznal. Četudi bi izločili vse tiste primere, kjer je bil prednji konec sedeža namenoma(!) navzgor ukrivljen, naj bi že sama pozicija sedenja žensko silila v vzburjenost. Sedenje z razširjenimi stegni naj bi po mnenju nekaterih že samo zase nudilo zadovoljiv stimulans, ki bi podpiral to nagnjenje. V napačni poziciji telesa pri kolesarjenju - na- gnjeno je naprej - naj bi imel posledični pritisk na klitoris v vsakem primeru zaznaven stimula- tivni efekt. Poleg tega pa naj bi naporno poganja- nje pedal kolesarko še bolj razvnemalo, povečal naj bi se dotok krvi v območje spolnih organov, Preostanek pa bi pridala še sveža zračna sapica. Pri nekaterih ženskah naj bi bojda tako vznemir- jenje dosegalo »nezaslišano raven«.49 Takšna stališča so bila - ženskemu kolesarstvu v prid - bolj redka. Da bi ženska sprostila po- hoto s kolesarjenjem ter uživala na sedežu v vi- bracijah cest, ki tedaj (resnici na ljubo) niso bile gladko asfaltirane, temu mnogi zdravniki niso verjeli. Neki ginekolog je med svojimi zaupanja vrednimi pacientkami celo napravil raziskavo. Priznale so mu, da še nobena med njimi ni do- živela takšnih spodbujajočih občutij. Spet drugi zdravnik pa je trdil, da četudi je telo nagnjeno na- prej, to ne more povzročiti onaniranja, saj naj bi po njegovem mnenju bile kolesarke med vožnjo tako zelo pozorne na cesto, da se ne bi mogle osredotočiti na svoje druge fizične reakcije.50 Okoli leta 1890 so začeli proizvajalci ponujati modele sedežev, ki so bili v moški in ženski vari- aciji.51 Kaže, da je dvojni izvedbi sedežev še naj- bolj botrovala fiziološka razlika v okostju mede- nice. Ženski sedeži so postali tako širši, pogosto sporen »nos« sedeža pa je v več ženskih različi- cah vidno krajši. Zdi se, da je bil prav spolnim organom prilagojen tudi kanalček, ki je tekel po sredi sedeža. Kar nekaj modelov reklamiranih sedežev s konca 19. stoletja ga nakazuje. Tudi o problemu sedenja naša Kolesarica ne molči in prizna, da resnično ni modna muha, da jezdijo dame na ženski način, da »pa tudi ni modna muha, da imamo dame prav zato - dam- sko kolo!« Skratka, biološkega razloga, da bi se odpovedale svojemu »Meteoru«, Kolesarica in njene kolegice niso videle. Kolo za »utrjene živce« Kolesarkam,je bila vožnja s kolesom preprosto všeč. V njej so se sproščale in uživale, zato je po- 45 Laibachar Zeitung, 24. 6. 1898. 46 Temu ob rob tale zanimivost: Navkljub tomu, da »ženski* način sedenja že zaradi varnosti ni bil primeren, seje v posameznih primerih še več kot pol stoletja kasneje tudi npr. na vespah sedelo na takšen način - topa seje, tako kaže, še vedno dalo opravičevati v skladu z »Antikolesar- jevičevo miselnostjo: Leta 1952 je bila tako v Hannovru na vzorčni pravdi neka mlada ženska oproščena, ker je na sopotnikovetn sedežu na vespi sedela po »žensko: Glej: Kurt Bauer (Hg.), Faszination des Führens. Unter- wegs mit Fahrrad, Motorrad und Automobil, Böhlau, Wien-Köln-Weimar 2003, str. 228-229. 47 Aškerc, str. 59. <« FranG-č. 49 Maierhof, Schröder, str. 47. 50 Prav tam, str. 49. VSE ZA ZGODOVINO 47 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 2 zitivno vplivala tudi na njihovo počutje. V dobi, ki je bila hkrati prepojena z nervozo, je kolo učinkovalo tudi terapevtsko. Tako kot na stanje telesa je kolesarjenje pozitivno vplivalo tudi na stanje duha. S kolesarjenjem je ženska, tako pravi Danica, utrdila in ojačala žensko šibko naravo.52 Stališče nekega Dr. Warmwicklerja, ki je v skladu s svojo 50-letno zdravniško izkušnjo še leta 1896 trdil, da bo kolesarska manija, ki je zgrabila ženske, vsekakor pripeljala do masovnega samomora,53 ni naletelo na odmev. Podobno je neki drugi zdravnik primerjal kolesarjenje z učinki, kot jih povzroča nič drugega kot - hašiš. Kolesar naj bi tvegal pasti v posebno psihično stanje, ko naj bi se mu zaradi enoličnega vrtenja pedal ustvaril pritisk na nekatere dele možganov. To naj bi pri- vedlo do avtomatične reakcije, pri kateri fizično občutje kolesarjenja ne bi bilo več zaznavno z vso jasnostjo razuma, ki bi se otopil podobno kot pod anestezijo.54 Po drugi strani pa se je ko- lesarjenje istočasno že uporabljalo kot terapevt- sko sredstvo, saj so nekateri predlagali, da naj ga zdravniki predpisujejo tudi kot sredstvo zoper tedaj razglašene tipične ženske bolezni. Ženska naj bi s kolesom zdravila histerijo in nevrasteni- jo. Tudi v povezavi z »žensko« muhavostjo ali pa primeri, ko je ženska zapadla v hipohondrijo,55 naj bi kolo reševalo problem in odpravljalo žen- ski otožen pogled. Po mnenju Frana G-č. je nervoza očiten pro- blem meščanskih dam, zato je kolo še toliko bolj primerno zanje. Z Aškercem se razhajata prav v praktični vrednosti kolesa za ženski spol, saj je slednjemu bolj dišala na kolesu kmetica ali de- lavka, Fran G-č. pa je očitno prav zaradi nervoze meščanskih dam postal kolesarjenju žensk na- klonjen. »Mogoče, daje mislil tudi radi tega, ker imajo kmetice in delavke bolj utrjene živce in so gibanja bolj vajene, kar paje pri meščankah na- sprotno. Ali, dragi amice!Prav to hočejo meščan- ke tudi doseči in sedaj jim je ta prilika dana prav s kolesarjenjem!^6 2. Žensko telo - zunanji videz Zdravo telo je lepo telo Zdravje pa je povezano tudi z lepoto. Geslu »vse na kolo za zdravo telo«, gre dodati tudi lepo žensko zunanjost, urejenost, videz. Omenil sem že kolesarjenje oziroma telesne vaje, ki so dobre za ženino zdravje in zdravje njenih potomcev, nič pa še ni bilo napisano o vplivu telesnih vaj oziroma kolesarjenja na zunanji videz ženske. Predstava, da je le zdravo telo tudi lepo, v »vče- rajšnjem svetu« še ni bila samoumevno sprejeta. Že omenjena Danica v Slovenki piše o razširje- nem mnenju, da pridobijo ženske pri telovadbi nelepe, oglate oblike.57 Mnogi so tudi menili, da ženska na kolesu že med samim kolesarjenjem dobi videz, ki je marsikomu odvraten. Zoprno je bilo antikolesarjevičem, ko so videli na kolesu žensko, ki je bila zasopla, sopihajoča, vijolična v obraz, po možnosti pa jo je oblival še nič priku- pen pot ali pa je od prašne ceste dobila še rdeče oči. Takšni estetski zadržki so bili vse kaj druge- ga kot gracija, lepota, milina in prelest. Kolesarjenje naj bi žensko oropalo samoumev- nih, osnovnih estetskih principov. Še več, z dr- žanjem balance ob naprej upognjenem telesu je bila provokativna, s pogostim kolesarjenjem pa je utegnila izpolniti še en »estetski zadržek«58 - izgubiti njej primerno težo, shujšati, odpraviti prikupne obline in od antikolesarjevičev tako opevane mehke linije. Primeri iz telovadbe so enaki, saj ne kažejo le na »zdravstveno« nevarne vaje (npr. skoki, raz- krečenje nog), ampak izkazujejo tudi strah pred »deformacijami« telesa, kakršna sta bila npr. širši vrat in roke. Telovadba je konzervativnim kro- gom predstavljala psihološko in fiziološko »po- moškenost«. Vaje za deklice - krepitev telesnih sposobnosti odraslih žensk (mater) sprva niti ni bila tema - se niso izvajale na orodju, ampak so bile proste in redovne. Najprimernejše'so bile igrive vaje in plesi v krogu, ki so izžarevali ljub- kost in žensko milino. " Stephanie Rothemund, Recycling of Saddles, v: Cycle Hi- story; vol. 12: Proceedings of the 12th International Cyc- ling History Conference, San Remo-Pigna, Cycle Publis- hing - Van der Pias Publications, San Francisco 2001, str. 121. K dvojnim izvedbam sedežev ob rob še tole. Sedeži, ki so bili izdelani posebej za ženske, sa danes celo ponujajo tudi kot moški modeli, saj danes drži, da imajo zaradi sedeža prej težave moški kot ženske. 52 Danica, str. 99. 53 Maierhof Schroder, str. 39. 54 Prav tam, str. 41. s5 Prav tam, str. 54. 56 Fran G-č. 57 Danica, str. 98. ss Hilde Harrer, Grazer Radfahrvereine 1882-1900: Ein Be- itrag zur Geschichte des steirischen Radfahrwesens, Hi- storische Landeskommission für Steiermark, Graz 1998 (dalje: Harrer), str. 112. 48 VSE ZA ZGODOVINO Borut Batagelj, »ALI NAJ DAME KOLESARIJO?« ZGODOVINA ZA VSE Telo odrasle ženske je ostalo tabuizirano vse do družbenih sprememb ob prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko se je s socialnimi in ekonomskimi spremembami spremenila tudi podoba ženske.59 Potem ni bilo nikoli več tako, kot je bilo prej. Estetska merila ženskega telesa so se postopo- ma .spreminjala in ženske so vse pogosteje spod- bujali k telesnim aktivnostim. Izgovorov, da za- nje ne najdejo časa, po mnenju Danice, niso ime- le: »Nekaj manj tistih imenitnih posetov, nekaj krajših razgovorov s sosedo in časa je dovolj.^ Celo prej manj zaželene mišice naj bi kazale na lep videz, saj »pomnoži se mišičevje, ki kroži obli- ke. Kaka razlika mej polnimi, čvrstimi udi zdra- ve ženske in mehkužno, brezkrvno lolščo onih dam, ki prežive svoje brezposelno življenje na mehkih foteljih«.61 Kolesarjenje se je postopoma dokazovalo kot sredstvo za dosego lepote62 ženskega telesa.63 Leta 1899 se je v časopisju, ki je doseglo tudi kolesarske kroge pri nas, za to priporočala kom- binacija kolesarjenja s plavanjem. Neki dr. M. je menil, da za lepoto telesa nista odločilna le red- no umivanje in kopanje, ampak njuna povezava s kolesarjenjem. Za žensko lepoto naj bi bilo idealno najprej 5 km kolesarjenja, potem plava- nje, zatem spet četrt ure kolesarjenja. V skladu s takratnimi predstavami - kot smo že ugotovili ~ naj ženska ne bi pretiravala, saj bi se sicer telo preveč pomršavilo. Takšen lepotni »duatlon tre- ning« naj bi ženska izvajala 2- do 3-krat teden- sko.64 Načelo zmernosti je bilo gotovo norma, ki so se je držale tudi naše prve kolesarke na prehodu v dvajseto stoletje. Kolesarica je namreč Antiko- lesarjeviču podala svoje mnenje o »pravi meri«: »Izvrstno izvežbana, dostojno oblečena in tele- sno primerna (torej ne preveč in ne premalo!) razvita kolesarica more kazati tudi na svojem 'Meteoru'prav mnogo gracije in prelestne draže- sti.« Če pa je katero zadela zlobna usoda zoprne bujnosti in oglatosti udov, je to označila kar kot »nelepo prikazen«.65 Takega načela se je držal tudi njen feljtonski so- bojevnik Fran G-č., saj se ni strinjal, da bi bila čis- to vsaka dama na kolesu »živa karikatura svojega spola«. »Gospodična, kije lepo zrastena, ki ima nežen životek inje - recimo po domače - fletna' terse dostojno vede, jegracijozna in naj bi tudi na koprivah sedela./'6 O kolesarkah konkretne- je pa Fran dodaja še tole: »Neokretna dama pa ali debela, majhna 'butika' ali če je taka, da bi 'lahko zvezde klatila', je seveda tudi na kolesu smešna. Toda isto je tudi pri moških!«61 Kolesarstvo torej ni bilo primerno za vsakogar, še manj za vsako damo. Tudi bontoni, kot osnov- ni kodeks meščanskega obnašanja, na to opoza- rjajo. Po Valenčiču dame bolj okrogle postave, t. i. »debeluhe«, zlasti one, »naj bi javno ne kolesa- rile, saj so na kolesu videti smešne in okorne«.6* Moda - »za kolo treba posebne toalete« Sodobne modne zapovedi 19. stoletja nikakor niso bile naklonjene kolesarkam. Kot vemo, je moda tedaj s svojim okusom nehote razodevala tudi moralo tedanjega sveta. V »včerajšnjem sve- tu«, ko je bil ideal ženske mode telo, ukleščeno v korzet, je dama v svoji naporni in nasilni opremi z vsako posameznostjo posiljevala naravo. Če je ženska hotela biti dama, ni smela kazati nobe- ne značilnosti svoje postave oziroma videza.69 Kako bi dama v skladu s tedanjimi družbenimi predstavami sploh lahko stopila na kolo, ko se ne bi že počasi posameznice finančno in misel- no začele otresati svojega sveta naivnosti in ne bi moškemu svetu antikolesarjevičev iz obram- be agresivno podrezale v temelje patriarhalnega sveta dvojne morale? Kolesarica je Aškerca samozavestno zavrnila, ob tem pa nakazala njegovo nedoslednost glede nravstvenih tem, kjer je moški svet gojil dvojna merila. Kaj sploh pomenita izraza »nedecentno« in »nemoralno«, s katerima ji je Antikolesarjevič tako mahal pred nosom? »Izvolite mi vendar fi- lozofski objektivno dognati pojm pojma! Kaj je nedecentno in kaj nemoralno? - Vidite, moja ženska glavica meni, da ste moški glede teh dveh vprašanj prav avtokratično nedosledni - nekon- 59 Pfisler, str. 86-90. 60 Danica. 61 Prav tam. 61 K temu: A. Kelch, Radsport und Schönheit, v: Radlerin und Radier, 1899, str. 245-246, 265-266. 63 V povezavi z doseganjem lepote ženskega telesa napreho- du v 20. stoletje že prepoznavamo tudi nastavke ženske konzumne kozmetike, npr. kremic. Glej: Pflege der Haut, v: Radlerin und Radler, 1899, str. 338. 64 Radlerin und Radler, 1899, str. 338. 65 Kolesarica. 66 Fran G-č. a Prav lam. 68 Valencia, str. 240. 69 Stefan Zweig, Včerajšnji svet: Spomini Evropejca, Cankar- jeva založba, Ljubljana 1958, str. 78. VSE ZA ZGODOVINO 49 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 2 sekventni! Ako bi videli na ulici damo golih rok, prsij in golega hrbta, ojoj, to bi bil javen škandal. Vse bi se muzalo, rogalo, jezilo in - sramovalo. Bržčas bi tako 'nedecentno'in 'nemoralno'damo povabil kak policaj s seboj na -protokol! - Toda če vidite isto damo v isti obleki vzgorenji dvorani 'Nar. doma', - ah, od občudovanja in začaranja ste kar otrpli. Kolika krasotica - kolika gracija!« O »gracijah« iz zgornje dvorane Narodnega doma danes najbrž še ne vemo nič, kar skozi pri- zmo zgodovine sploh ne čudi. Dvojna morala je namreč del sveta zapirala pred očmi javnosti, v javnem svetu, kamor so se pripeljale tudi prve drzne kolesarke, pa so štela čisto druga pravila. Tu je ženska gola koža predstavljala predrznost in Aškerc se je kar stresel, če je pomislil na katastrofo - to je kolesarkin padec s kolesa, ko padejo »nje- na krila v najfatalnejši nered, če se na cesti raz- gali večji del nog, nego bi se smelo zgoditi...«70 Ko- lesarica pa se je nanj požvižgala, saj - »alije dama na plesu ali na ledu decentneja, kjer utegne imeti 'katastrofa' dokaj hujše posledice, kakor na kole- su? - Sicer pa: alije res tako strašno grdo in silno nemoralno videti lepo žensko nogo? Ako je, po- tem, dragi g. Antikolesarjevič, obrnite se k zidu že tedaj, ko zagledate bližajočo se kolesarico!«71 Fran G-č. prav tako ni bil zaskrbljen glede mož- ne »katastrofe«. »Glede tega bodi g. 'Antikolesar- jeviču'povedano, da prvič biciklistinjeprav red- kokedajpadejo, ker vozijo bolj oprezno in imajo tudi drugače napravljeno kolo, tako da lahko koj na tla stopijo, in drugič, če ravno padejo, ne razgali se pri tem 'večji del nog', kakor meni g. 'Antikolesarjevič'. Če si pa slučajno kaj raztrga, se umakne hitro v prvo hišo in si tam zašije - če zna. Previdnejše biciklistinje nosijo potrebne reči vedno seboj.«12 Da bi kolesarile dame kar s priročnim šivalnim priborom, ne vem, vemo pa, da se Kolesarica sicer »kolikor toliko strinja« o posebni obleki za kolesarke, češ, »za kolo treba posebne toalete.« »To pa vemo že tako prikrojiti, da nas ne ovira kar najmanj.« Je pa Kolesarico očitno bolj mo- tilo, da je sodil o ženski obleki in okusu moški, ki se ni spoznal na estetiko. Zato ji je bilo čisto udobno in lepo v obleki in je za Prešernom po- novila, da »le čevlje sodi naj kopitar«.73 Da bi ženska oblekla za na kolo kar najbolj prak- tične hlače, je bilo tedaj preveč predrzno. Svet je bil tisti čas za Aškerca in sodobnike urejen in se je ravnal po ustaljenih normah. Nobeno naključje ni bilo, zakaj ženska ni nosila hlač. Četudi je Louise Max (istega) leta 1898 zapisala, da ženska kolesar- ska »prihodnost ni več v krilu, ampak v hlačah«,1* hlače kot izključno moški simbol še niso padle. Nepraktična krila so sprva vodila v ideje, da bi se ženske namesto dvokolesa raje oprijemale trokolesa,75 modela z enim sprednjim kolesom in dvema zadnjima, kjer je dama lažje (in bolj noge skrivajoča) vrtela pedala. Kolesarska mani- ja je v fin de sièclu prinašala na trg celo paleto različnih modelov in marsikateri se je zdel da- mam primernejši. Najbrž sta bila dva takšna tri- cikla,76 ki ju je imel v lasti Laibacher Bicycle-Club že v začetku devetdesetih let, namenjena prav ljubljanskim damam. Končno pa se je vseeno prijel model ženskega dvokolesa, v glavnih značilnostih praktično takš- nega, kot ga poznamo še danes. Prilagojen ženski model kolesa je dobil drugačno ogrodje, drugač- no pozicijo sedeža, verižni prenos se je skril v po- sebno ohišje in zadnje kolo je postalo zaščiteno, da se ni med špice kolesa zamotala obleka. Nav- kljub velikemu pomenu adaptiranega kolesa, ki je za ženske postalo bolj praktično in enostavno, pa se vprašanje ženske mode nikakor ni umaknilo iz javnosti. Nasprotno, z vedno več privrženkami kolesarstvu se je po Evropi postopoma še bolj raz- širil dialog glede praktičnosti na eni in moralne korektnosti ženske obleke na drugi strani. Pri nas so se bržkone uveljavili bolj konzerva- tivni nemški nazori, ki so v evropskem merilu le počasi sledili »svobodnejšim« francqskim ali pa ameriškim trendom. Na zahodu so sevnamreč že uveljavljale celo hlače, med kolesarkami najbolj tipične so bile t. i. bloomers?1 Kot poroča sodo- bni nemški kolesarski priroçnik, so bile posebej francoske kolesarke drznejše in so nekatere celo sprejemale hlače, ki so jih tedaj v nemškem je- ziku - zelo pomenljivo - ločili od moških in jih poimenovali kar z novim izrazom - Beinkleid. Si- 70 Aškerc, str. 59. 71 Kolesarica. 72 Fran G-č. 73 Prav tam. 74 Louise Max, Damen-Radfahrsport als Reformator, v: Die Radlerin 1898, str. 565- 75 Pryor Dodge, Faszination Fahrrad: Geschichte, Technik, Entwicklung, Moby Dick Verlag, Kiel2001, (dalje: Dodge), str. 128. 76 Mittheilungen des Laibacher Bicycle-Club, 1. 1. 1893. 77 »Bloomers« si po slikah sodeč najbolje predstavljamo, če pomislimo na orientalske »napihnjene« hlače (dimije), ki jih pogosto opazimo npr. na portretih osmanskih pleme- nitaiev. 50 VSE ZA ZGODOVINO Borut Batagelj. »ALI NAJ DAME KOLESARIJO?« ZGODOVINA ZA VSE cer pa je pariški modni duh zanesel v kolesarske modne smernice tudi nekaj za bolj konzervativ- ne kroge sprejemljivejše mešanice med moško in žensko obleko.78 Najbolj tipičen križanec je bilo hlačno krilo, ki je pri nas vsekakor prej dobilo več privržencev kot »Beinkleid«, »bloomers« ali pa tudi modne pumparice. Skoraj gotovo pa so pri spodnjem delu ženske garderobe še največ odmeva našla krila, ki so imela kolesarjenju pri- lagojene izreze in sisteme zapenjanja gumbov. Ženska kolesarska moda79 je ponujala več rešitev tudi v drugih kosih oblačil. Ženski »oklep« korzet je sprejel več blažjih in manj stiskajočih variant,80 posebnost kolesark so bile posebne večfunkcij- ske bandaže,81 ki jih je kolesarka ovijala pod ko- lenom; tudi lažja obuvala iz mehkejših materialov so bila veliko bolj uporabna. Skratka, garderoba kolesark je težila k temu, da bi bila po eni strani čim lažja in udobnejša, po drugi strani pa seveda šik. Po slikah sodeč, je eleganco kolesarke še naj- bolj izražal skrbno izbrani klobuček mehkih linij ali pa preprostejša baretka, seveda po možnosti s kakšnim trakcem, ki je bil usklajen z obleko. Zdi se, da se ne moremo kar tako znebiti ob- čutka, da kolesarke ne bi pospešile globalnega dialoga o lahkotnejši ženski modi. 3- Manifestacija ženskega kolesarjenja Društvena dejavnost Žensko kolesarjenje se je polegločeneindividu- alne dejavnosti razvijalo tudi v okviru društvene dejavnosti. V teku institucionalizacije športa so bile ženske sprva izločene iz kolesarskih društev. Kar v splošnem gre povzeti ugotovitev Alojzije Stebi o ženskem vključevanju v javnost. Ženska se je »pojavila samo takrat, koje bila pozvana, da sodeluje pri narodnih prireditvah, svečano- stih, glasbenih proslavah, itd. Bila je sodelavka po odredbah drugih, a ne delavka z delokrogom, katerega je zasnovala sama«.*1 Tudi ko je svoj delokrog zasnovala, kot se je to zgodilo denimo leta 1901 v prvem Ženskem telovadnem društvu, naj bi le-to še vedno stalo le ob strani nacionalno usmerjenega Sokola.8* Ženske so tako v društvih sodelovale v narodnem in družabnem smislu, kjer je ženska tvorila pomemben element.84 Noben ples85 - tako slovenskega kot nemškega kluba kolesarjev - zagotovo ni minil brez njihove aktivne udeležbe, kot tudi druge slavnostne pri- reditve, kakršni so bili pogosti sprevodi v rože okinčanih koles ob posebnih priložnostih.86 Go- tovo pa je, da tudi kolesarski izleti niso minili brez njihove prisotnosti. Dama na kolesu je na- mreč v kolesarskih družbah vedno predstavljala »element poživljanja«.87 O ženskem vključevanju v kolesarske klube lahko zaenkrat še največ razkrijejo viri v poveza- vi z nemškim Laibacher Bicycle-Clubom. Dve dami naj bi nemški ljubljanski kolesarji v svojih vrstah imeli že leta 1889.88 V klub so sprva vstopale le ženske, ki so bile v tesnem sorodstvu s člani kolesarskega kluba. V letu 1893 se to jas- no vidi, ko se kot aktivna članica pojavi Josephi- ne Achtschin, kot podporna članica pa Antonie Gratzy.89 Uradno naj bi sicer klub sprejel ženske kot aktivne članice šele na izredni skupščini v letu 1896, toda tudi tedaj je za sprejemanje veljal princip sorodstva oziroma tesnih, dobrih zvez. V prvi vrsti so bile tako do članstva upravičene ti- ste ženske, katerih kakšen moški iz bližnjega so- rodstva je že pripadal klubu (oče, mož ali brat), če pa bi hotela v klub vstopiti še kakšna druga ženska, so morale za to dati dovoljenje odboru kluba ženske članice kluba. Pravila so se ravnala po strogih angleških klubskih pravilih.90 • Band, str. 305. 79 Splošno o modi kolesark Band, str. 303-310; Harrer, str. 112-119; Dodgc,str. 122-130; Andrid, Gavrič,str. 182-185. m Reformkorset, v: Die Radlcrin, 1899, str. 174. "' DieRadlerin, 1899, str. 207. *J Alojzija Štebi, Aktivnost slovenske žene, v: Splošno žensko društvo, Ljubljana 1926, str. 161. *J Pravtam,str. 166. Glavniorganizatorki sta bili narodnja- kinja Franja Tavčar injosipina Kajzclj. *4 Brez žensk najbrž ni bil izvezen noben društveni prapor. Po eni strani so gotovo veljate za okras narodno društve- nih proslav, po drugi pa - četudi niso bile »okrasu -jih ni bilo zanemarjati. Npr: »Bil sem neutrudljivplesavec; ple- sal sem posebno pri čilalniških plesih tudi z manj vablji- vimi damami zato, da bi nam ostale zveste članice Josip Scrnec, Spomini, Komisijska založba Tiskovne zadruge, Ljubljana 1927, str. 70. *s Na nekem plesu Kluba slovenskih biciklislovso ženske da- jale zgleds plesi vse do 4. ure zjutraj. Laibacher Zeitung, 27.1. 1890. "ú Primer t. i. »Blumencorso« sta slovenski (glej: Laibacher Zeitung, 11. 9. 1893 in 4. 9. 1897; ob 10-lelnici kluba so bile med kolesarji tudi 3 kolesarke) in nemški (glej: Lai- bacher Zeitung 29. 7. 1895). "7 Band, str. 304. *" Der Laibacher Bicyde-Klub 1885-1905: Gedenkschriß zur Feier seines zwanzigjährigen Bestandes, Laibach 1905, str. 10. Vseh članov je bilo tedaj 38. •• Mittheilungen des Laibacher Bicycle-Club, 1.1. 1893. Kot dejavni članici se navajata tudi Luitgarde Zcschko in Mi- ryam Stadler Edle von Wolfersgrün. w Laibacher Zeitung 21. 4.1896. VSE ZA ZGODOVINO 51 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 Žensko članstvo je - navkljub strogim pri- stopnim pravilom - vztrajno raslo, tako da so v klubu ženske leta 1900 predstavljale kar tretjino aktivnega članstva; bilo jih je kar 33 od skupaj 101.91 Klub je imel tudi posebno žensko sobo.92 Tlidi pozimi, ko je bila mrtva kolesarska sezona in sta se v klubu prvenstveno gojila petje in god- ba, so se ženske lahko učile, privajale in po ma- lem kolesarile kar v klubski dvorani v Kolizeju. V sezono so tako zavrtele pedala bolj pripravlje- ne in od pomladi do jeseni opravile zavidljivo kilometrino. Popisi iz klubske knjige kažejo, da je v letu naše časopisne polemike 21 kolesark v 1038 vožnjah prevozilo skupaj letno 26.791 km, največ je posameznica letno naredila 3917 km. Klubska »primadona« s skoraj 4000 prevoženimi km je bila gdč. Pini von Ruehling.93 Okrog leta 1900 je v klubu opazen padec pri- ljubljenosti kolesarjenja. Za leto 1899 tako beleži- ta najdaljšo žensko letno kilometrino gospodič- ni Terdina, vsaka naj bi prekolesarila nekaj manj kot 1350 km.94 Splošen padec priljubljenosti ko- lesarjenja gre pripisati predvsem naraščajoči po- pularnosti tenisa, ki je ženske zelo hitro osvojil. Posebej imenitnejšim Ljubljančankam je tenis bolj ustrezal, tako po slogu gojenja tega športa kot po njegovi družabni lastnosti. Menim, da je tenis v skladu s sodobnim poudarjanjem blago- dejnega gibanja po svežem zraku dejansko bolj ustrezal prenosu družabne salonske atmosfere iz zaprtih društvenih prostorov na prosto. Žensko kolesarstvo se pri nas torej še ni zmoglo - navkljub razmeroma zadostni prisotnosti na te- renu - otresti sence moškega društvenega kole- sarstva. V štajerskem95 Gradcu pa je tamkajšnjim meščankam in aristokratinjam to uspelo že leta 1893. Grazer Damen-Bicycle-Club9á velja celo za najstarejšega v celinskem delu Evrope. Njegovo ustanovitev so pozdravili tudi v Ljubljani, kjer so Nemci že od vsega začetka gojili tesne stike s šta- jerskimi nemškimi klubi. Prvi ženski kolesarski klub so ob ustanovitvi pozdravili zato, ker jih je veselilo, da bo klub pomagal pri premagovanju predsodkov v povezavi z ženskim kolesarstvom.97 Sami so jih v Ljubljani bržkone še kako čutili. Ena od značilnosti graškega ženskega kolesarskega kluba je bilo širjenje ženskega kolesarstva, toda le v smislu krepitve telesa in zdravja ženske. Od- ločno so se namreč članice društva usmerile pro- ti ženskim kolesarskim tekmovanjem.98 Raje so se ukvarjale z vprašanjem ženske kolesarske mode in se udeleževale javnih srečanj. Pet članic gra- škega kolesarskega društva je bilo tako prisotnih tudi v Celju na društveni proslavi ob desetletni- ci tamkajšnjega nemškega kolesarskega društva leta 1896." Prav gotovo so tudi tam s svojo kole- sarsko »gracijo« vzbujale pozornost. K društveni kolesarski dejavnosti pa gre doda- ti še to zanimivost - nadvse simbolično dejanje. Le nekaj mesecev potem, ko je Antikolesarjevič javno podal negativno mnenje o kolesarjenju nežnega spola, je na družinskem večeru 10. de- cembra 1898 orkester Laibacher Bicycle-Cluba ženskim kolesarkam na čast zaigral marš. Marš z odmevnim naslovom Die Radlein sind da je bil posvečen ženskemu odseku kluba, zložil pa ga je član kluba Josef Chladek. Marš v izvedbi 10-članskega klubskega orkestra je kolesarke tako prevzel, da so članice 21. decembra sklicale poseben klubski večer in na njem Chladku po- darile zlato verižico za žepno uro z graviranim obeskom.100 Zaključek Dunajska borka za pravice žensk Rosa Mayre- der je leta 1905 izjavila, da je kolo k emancipaciji ženske višjega družbenega sloja prispevalo več kot vsa prizadevanja ženskih gibanj skupaj.101 Nje- no mnenje se morda po eni strani zdi pretirano, po drugi pa smo lahko spoznali, da je žensko ko- lesarstvo v smislu daljnosežnih družbenih spre- memb vsaj nakazalo številne vzgibe večplastne- ga ženskega osamosvajanja. Žensko kolesarstvo 91 Mittheilungen des Vorstandes LBC, 1. 3- 1900. Leta 1897 naj bi bilo v Celovcu 300 kolesark. Glej: Laibacher Zei- tung, 25. 6. 1897. • -• •> 91 Mittheilungen des Laibacher Bicycle-Club, 1. 11. 1898. 93 Mittheilungen des Vorstandes LBC, 1. 2. 1899. Isto lelo je 80 mož v 3483 vožnjah prevozilo 106.187 km. Povprečno je torej moški član letno prevozil 1327 km, povprečna dol- žina (moškega) izleta je bila 30/5 km. Ženska je letno pov- prečno prevozila 1275 km, povprečna dolžina ženskega izleta je bila 25,8 km. 94 Mittheilungen des Vorstandes LBC, 1. 3- 1900. 95 O primerih udeleženosti v športnih in telovadnih dru- štvih na današnjem avstrijskem delu Štajerske glej: Bar- bara Mauritsch - Bein, Die Anfänge des Frauensports in der Steiermark, v: Sport, Sinn & Wahn, Kulturabteilung des Amtes der Steiermärkischen Landesregierung, Graz 1991, str. 218-221. 96 • Grazer Damen-Bicycle-Clubu glej: Harrer, str. 110, 119. 97 Mitteilungen des Vorstandes LBC, 1. 3. 1893- 98 Prvo javno tekmovanje na območju tedanje Avstrije naj bi bilo v Badnupri Dunaju leta 1893- Glej: Band, str. 304. Javnih ženskih kolesarskih tekmovanj (niti cestnih, niti na ljubljanskem velodromu)pri nas ni zaslediti. 99 Laibacher Zeitung, 18. 8. 1896. 100 Mittheilungen des Vorstandes LBC, 1. 1. 1899. 101 Po: Harrer, str. 122. Kasneje je bil ta trend prisoten tudi med delavkami. Dodge, str. 6. 52 VSE ZA ZGODOVINO Borut Batagelj, »ALI NAJ DAME KOLESARIJO?.. ZGODOVINA ZA VSE je tako postalo na prehodu iz 19. v 20. stoletje eden od grešnih kozlov modernizacije. Skepsa - če že ne zavračanje, kakršen je bil Aškerčev felj- ton - je izhajala iz ustaljenih norm meščanske- ga reda, kjer so bile funkcijsko definirane vloge obeh spolov. Ženske so z novimi dognanji druž- be sicer spodbujali k telesnim aktivnostim, toda le, kolikor so te veljale za neškodljivo zabavo ali pa so žensko utrjevale v njeni zmožnosti roje- vanja zdravih otrok. Brž ko je moški svet spre- videl, da s kakšno dejavnostjo spreminjajo svo- jo žensko naravo, jih je napadel. Meril, ki so se kazala ob pojavu ženskega kolesarjenja, družba še ni uravnovesila na nivo samoumevnosti, zato so ženske s kolesarjenjem spoznavale lepote in dobrote gibanja, obenem pa so se soočale tudi z vsemi križi sodobnih paradigem. Sčasoma je ženska tudi skozi kolesarjenje nakazovala spre- minjanje svojih lepotnih idealov in izražala svojo fleksibilnejšo vlogo v družbi. Gledano z vidika družbe, sprememb žensko kolesarjenje (oziro- ma šport) nasploh ni toliko pogojevalo, kolikor je bilo njihov indikator. Individualno pa je ko- lesarjenje marsikateri ženski podarilo družbeno mobilnost, skozi katero je izražala svojo voljo.102 Aškerčev feljton ni niti malo omajal Kolesarice v njeni kolesarski zagretosti: »Marsikaj bi Vam še povedala, a čas je tu... družba čaka... moj 'konjiček'že rezgeta... Zdravo! Kolesarica.« Zusammenfassung „SOLLEN DAMEN RADFAHREN?" Radfahrerinnen und der weibliche Körper an der Wende vom 19- zum 20. Jahrhundert Im Sommer 1898 veröffentlichte der bekann- te slowenische Literat Anton Aškerc unter dem Pseudonym „Antikolesarjevič" in der Tages- zeitung Slovenski narod seine Vorbehalte hin- sichtlich des Radfahrens von Frauen. Auf sein Feuilleton voller moralischer, gesundheitlicher und ästhetischer Vorwürfe bekam Aškerc zwei scharfe Erwiderungen einer anonymen Anhän- gerin und eines anonymen Anhängers des Frau- enradfahrens. Durch eine Analyse dieser drei Schriften und unter Berücksichtigung anderer Feststellungen kann das Verhältnis zwischen der gleichzeitig aufkommenden Frauenemanzipati- on und dem Frauenradfahren (bzw. den weibli- chen Körper- und Sportpraxen allgemein) sehr gut veranschaulicht werden. Im Sinne weitrei- chender gesellschaftlicher Veränderungen gibt nämlich das Frauenradfahren Hinweise auf die zahlreichen Impulse der vielschichtigen Frauen- emanzipation. Die Quellen zeigen, daß das Frau- enradfahren an der Wende zum 20. Jahrhundert zu einem der Sündenböcke der Modernisierung wurde. Die Skepsis oder sogar Ablehnung, wie im Feuilleton von Aškerc, entsprang den eta- blierten Normen der bürgerlichen Ordnung, in der die Rollen beider Geschlechter funktionell definiert waren. Die Frauen wurden aufgrund neuer gesellschaftlicher Erkenntnisse zwar zu körperlichen Aktivitäten ermutigt, doch nur in dem Maße, in dem diese Aktivitäten als harmlo- ses Vergnügen galten oder die Frau hinsichtlich der Gebärfähigkeit gesunder Kinder kräftigten. Sobald der Männerwelt schien, daß durch eine Aktivität die weibliche Natur in Gefahr ist, wur- de sie sofort angegriffen. Die Maßstäbe, die sich beim Aufkommen des Frauenradfahrens zeig- ten, waren von der Gesellschaft noch nicht auf ein Niveau der Selbstverständlichkeit ausbalan- ciert. Daher lernten Frauen durch das Radfahren die Schönheiten und Wohltaten der Bewegung kennen, gleichzeitig aber wurden sie auch mit allen negativen Seiten zeitgenössischer Para- digmen konfrontiert. Im Laufe der Zeit brachten Frauen auch durch das Radfahren eine Verände- rung ihrer Schönheitsideale und ihre flexiblere Rolle in der Gesellschaft zum Ausdruck. Das Frau- enradfahren als populäres Massenphänomen an der Wende zum 20. Jahrhundert eröffnet so in- teressante Einblicke in die Rolle des weiblichen Körpers in einer Zeit der Modernisierung, als die Normen des Gesunden und Schönen Änderun- gen unterworfen waren. Diese Änderungen wur- den - gesellschaftlich betrachtet - durch das Frau- enradfahren bzw. den Frauensport nicht bedingt; letztere waren vielmehr ein Indikator für diese Veränderungen. Individuell betrachtet schenkte das Radfahren so mancher Frau gesellschaftliche Mobilität, mit der sie ihren Willen in der Öffent- lichkeit zum Ausdruck bringen konnte. 1 Kolesarjenje je posameznici, kakršna je bila Zolajeva lite- rarna oseba Marija, pomenilo celo žensko šolo za življe- nje. »Če bom imela kdaj hčerko, jo bom posadila za deset let na kolo, da se bo naučila, kako seje treba vesti v življe- nju ... /.../ Le poglejte odrasla dekleta, kijih matere vzga- jajo v krilih. Straše jih z vsako stvarjo, prepovedujejo jim sleherno pobudo, ne urijo jim ne zdrave presoje ne volje, tako da si niti čez cesto ne upajo od groze pred ovirami... Pa mi posadite kakšno čisto mlado na kolo in jo spustite na cesto: morala bo odpreti oči, da bo zagledala kamen in se mu izognila, da bo na ovinku pravočasno zavila v pravo smer...«• Emile Zola, Pariz, Cankarjeva založba, Ljubljana 1954, str. 407. VSE ZA ZGODOVINO 53 O pijancih iz najnižjih slojev, ki so pustili sle- di svojega bonvivanskega življenja večinoma v policijskih zapisnikih o kaljenju nočnega miru, je v arhivskih virih številčno največ »hvaležnih« zapiskov. Da pa ne bi vedno pisali samo o njih, si tokrat poglejmo nekaj utrinkov iz sveta omame posestniškega sloja, kmetov, ki so bili vsled pija- nosti vedno manj trdni. Glede manj premožnih je občina že preventivno skrbela za to, da se ji ne bi namnoževali reveži, za katere bi bila v skraj- nem primeru prisiljena skrbeti, in sicer s prepre- čevanjem oz. oviranjem porok nepremožnih ob- čanov.1 Najteže je bilo seveda skrbeti za družine z otroki. Posameznike, ki niso bili za hlapce in dekle, oz. za strice in tete, so lahko ukrotili s tem, da so jih zaradi delomrzništva vtaknili v prisilne delavnice, če so bili seveda za delosposobni. Be- rače pa so preganjali žandarji oz. občinski poli- caji (pri premožnejših občinah) in občine so jih »odgonskim potom« pošiljale v njihove domače kraje. Za pijanske hlapce, dekle, vajence, pomočnike in družinske člane so morali poskrbeti (in so za njihove grehe odgovarjali) njihovi gospodarji, mojstri oz. posestniki. Če se je uspelo zapiti ne- komu, ki je bil odvisen samo od dela svojih rok, je bil kmalu brez dela, s tem pa tudi brez (red- nih) dohodkov za pijačo. Kar je potem še lahko dobil tu in tam, ponavadi ni zadostovalo za kro- nično pijanost. Drugače pa je bilo s posestniki nepremičnin in tudi s posestniki izvennogavič- nega, nekje zapisanega kapitala, ki jih je dobila pijanost v kremplje. Njim družba ni kar tako pu- stila, da bi sebe z družino vred, ali pa tudi samo sebe, nakopali občini na vrat. Za to je obstajal institut preklica. S preklicem so nekomu odvzeli poslovno sposobnost in mu postavili skrbnika nad glavo. Preklic je pred letom 1916 .urejal Obči državljanski zakonik (ODZ), po tem letu papre- klicni red.1 ODZ ne govori natančneje, kdo je lahko na okrajnem sodišču predlagal posameznika za preklic, verjetno tisti, za katere bi danes rekli, da »so imeli pravni interes«. Torej tisti, ki jih je ne- kogaršnja pijanost neposredno zadevala. Največ- krat je bilo to najožje sorodstvo, ki bi lahko zara- di zapravljivosti gospodarja pristalo na beraški palici, oz. županstvo, ki bi moralo prevzeti skrb za nekoga, ki bi vse zapil, to je, zapravil. Lahko pa Več o tem v: Vlado Valencia, O ženilnl svobodi in njenih omejitvah odjevdalizma do liberalizma, Zgodovinski ča- sopis, 1968/3-4. Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska malica, 1996, str. 507: »Izven odz so nadalje uredili, na novo na primer postopek za jireklic zaradi umobolnosli, zapravljivosti in narkomanstva (1916).» Gorazd Stariha. PIJANI IN ZAPRAVUIVI ZGODOVINA ZA VSE je bil to tudi župnik, ki ga je skrbelo za moralo, aH pa tudi kakšen sicer gospodarsko neodvisen sorodnik, največkrat oče aH sin, ki bi ob morebit- nem propadu sina ali očeta moral skrbeti za pro- padlega že iz moralnih razlogov, češ, kaj bodo pa ljudje rekli. Bistveno za dosego preklica je bilo dokazati zapravljivost, saj naj bi nekdo s sa- mim pijančevanjem še ne ogrožal (bližnje) oko- lice. Če je npr. nekdo v pijanosti pretepal ženo, je za to lahko odgovarjal kazensko, a za preklic to še ni bilo dovolj. Po drugi strani pa je lahko nekdo drug trezen kvartopiril in je bil kaj hitro preklican (če ga je seveda kdo naznanil). Leta 1911 je tako radovljiško okrajno sodišče odgovo- rilo leškemu županstvu na nek njegov predlog za preklic: »Izrecno pa se pripominja, da samo pijančevanje tie zadošča, da bi se koga stavilo pod skrbstvo zaradi zapravljivosti; §. 273 o. d. z. določa namreč: Zapravljivcem pa mora sodišče proglasiti tistega, o katerem postane po naprav- ljenem naznanilu in po preiskavi, kise je o tem izvršila, očividno, da trati svojo imovino na ne- razsoden način, in izpostavlja sebe ali svojo obi- telj po lahkomišljenih ali pod pogubnimi pogoji sklenjenih upnihpogodbah bodoči stiski.«3 Po letu 1916 pa je preklicni red natančneje do- ločal, kdo je lahko predlagatelj preklica: »§ 25 - Preklic zaradi umobolnosti ali slaboum- nosti se izreče na predlog ali uradoma, preklic zaradi zapravljivosti, pijančevanja ali zaradi zlorabljanja živčnih strupov pa le na predlog. S 26 - (1) Predlagati preklic imajo pravico zakonski drug, dokler zakon ni ločen, nadalje osebe, ki so s tistim, ki ga je preklicati, v navzgor- nß ali navzdolnji vrsti v sorodu ali svaštvu ali v stranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali v drugem kolenu v svaštvu, nadalje nezakonski roditelji in otroci, ki žive s tistim, ki gaje preklica- ti, v skupnem gospodarstvu, ter zakoniti zastop- nik tistega, ki gaje preklicati. (2) Preklic zaradi umobolnosti ali slaboumno- sti, zaradi pijančevanja ali zlorabljanja živčnih strupov more vrhutega, ako terja to javni inter- °s in zlasti ako je očitna nevarnost, da bi mogel bolnik biti nevaren drugim, predlagati državni pravdnih na zbornem sodišču prve stopnje, v či- gar okolišu je pristojno sodišče. (3) Preklic zaradi zapravljivosti, pijančevanja ali zlorabljanja živčnih strupov mora predlagati tudi predstojnik občine bivališča in domovinske občine ter predstojnik zveze, poklicane za pre- skrbo ubožnih, ali sicer za oskrbo ubožnih po- klicane javne organizacije. (4) Zoper osebo, ki je pod očetovsko oblastjo ali pod varstvom, ne more staviti predloga sorodnik ali kdor je z njo v svaštvu.«'1 V skladu s tem novim redom je tako radovlji- ško sodišče zavrnilo predlog za preklic, ki ga je podal župnik iz Srednje vasi: »Predlog župnega urada, naj selprekliče..., se zavrne, ker župni uradi v ces. ukazu z dne 28. 6. 1916 d. z. št. 207 niso navedeni, da bi mogli predlagati preklic iti ker gospod župnik... tudi ni predstojnik nobene zveze, poklicane za preskrbo ubožnih ali sicer za oskrbo ubožnih poklicane javne organizaci- je. Predstojnik take zveze ali organizacije je na- mreč poklican predlagati preklic zapravljivca. «5 Preklic je bil torej strah in groza slehernega gruntarskega pijanca. Vsakemu v blaženi omami prebitem dnevu je sledil strah, da soproga tega ne bo izrabila za preklic in polastitev njegove- ga posestva. K sreči je bila patriarhalnost v stari Avstriji še dovolj močna, da ni kar tako nasedala na preklicne prijave žena, obratni smeri je bilo pač laže verjeti. Sicer pa kar začnimo z ogledi primerov (iz zadnjega desetletja Avstro-Ogrske) v radovljiškem sodnem okraju. »Njemu kuratorja ni treba, prej bi bil potreben za njo«6 Leta I9O8, 23. 9., se je Johana M.7 zglasila na županstvu v Ribnem ter naznanila: »Moj mož, Franc M., je začel tako grdo postopati z menoj, da ni meni iti mojim otrokom več varno živeli pri njemu, on me pretepa, zmirja, da me more hudič vzeti z dušo in telesom, začel je prodajati mrvo od hiše, namerava prodati tudi živino, kar zasluži vse zapijc in pride domu kakor bi bil ob- seden, tako da mi ni več varno pri njem živeti. 3 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), fond: Okrajno sodišče Radovljica (RAD 13), tehnična enota (t. e.) 710, arhivska enota (a. e.) 967, oznaka spisa: L 9/11- 4 Cesarski ukaz o preklicu z dne 28. 6. 1916, državni za- konik 1916, št. 207. 5 ZAL, RAD 13, t. c. 399, a. e. 459, spis L 23/16. 6 ZAL, RAD 13, t. c. 397, a. c. 454, spis L 15/08; t. e. 710, a. c. 967, spis L 24/11. 7 V originalnih besedilih so seveda priimki izpisani v celoti, vendar sem se pri navajanju omejit na začetnice priim- kov, tudi kraji sami niso najbolj pomembni za zgodbo, dovolj so županstva. Če pa bi kdo v opisu le spoznal svoje- ga dedka ali babico, pa se o tem lahko prepriča v arhivu, saj je gradivo glede starosti že dostopno vsakomur. VSEZA ZGODOVINO 55 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 Udano prosim za pomoč, da bise mojemu možu Francetu M. vzelo gospodarstvo, ter se dene pod varuha.« Johana je bila stara 56 let, njen mož Franc 50 let, imela sta šest otrok, starih od 14 do 24 let. Za resničnost svoje izjave je navedla štiri priče. Po prijavi posameznika je namreč sodišče povpra- šalo za mnenje župana in župnika ter na zasliša- nje pozvalo predlagane priče. Vendar je že njena prva priča na zaslišanju na sodišču izjavila, da je njen sosed, Franc M., mizar po poklicu, najboljši delavec, kar jih pozna. Da pridno dela od ranega jutra do pozne večeri, da si je naredil iz hleva prav lepo hišo in spravil h kru- hu štiri sinove, ki so vsi rokodelci in so ga mnogo stali, na dan pa da si služi dobre štiri krone. Da se je zadnje čase res parkrat napil, a da kdor pozna njegovo ženo, se temu pač ne čudi. Žena da mu nagaja, kjer mu le more, povrhu pa mu še jesti ne da - že večkrat naj bi prišel k priči, da naj mu dajo kaj jesti. V jezi da se potem katerikrat napije in razsaja. »Temu je pa kriva samo žena,« je zatrdila priča in dodala, da Johana tudi pri gospodarstvu ni kaj prida. Mož da mora skoraj vedno kravo molsti in opravljati, ona pa poseda: »Franc M. torej ni nikak zapravljivec, temveč prav priden gospodar in ako mu žena doma postreže tako, kakor se spodobi, ne bode nikakega zadržka. Mrvo je res prodal, ker je je več pridelal, nego jo potrebuje za hrano, vrhu tega je bila mrva tako draga, dajo bode lahko za manjši denar kupil. Sedaj je prosil tudi hrano, ker ga je žena zjezi- la. Pripomniti pa moram, da on sploh z živino kupčuje, da ima po par mesecev kar po tri glave, potem pa spet nekaj časa nima nič. Njemu kuratorja ni treba, prej bi bil potreben za njo.« Druga priča je izjavila, da ji razmere pri M. - jevih niso posebno znane, ve pa, da se mož ka- terikrat napije in da se z ženo prepira. Da bi za- pravljal, pa še ni slišala: »Kadar je pijan, je pa res nadležen.« Tretja priča je dejala, da je Franc kdaj pa kdaj res pijan in v pijanosti jako siten in svoje ljudi od hiše podi. Včasih da mu žena res ne skuha, ker pravi, da ji ne da denarja in zato pač ne more kuhati. M. da je res dober delavec, ki pa se hitro naveliča in potem spet pije. Soseda je menila, da domačih razprtij ni kriva samo ona, ampak tudi on. Četrti je videl Franca večkrat pijanega in takrat da je doma razsajal. Koliko je s pijančevanjem za- pravil, ni vedel, na gruntu pa da se ni videlo, da bi gospodarstvo zanemarjal. Ali mu je žena res nagajala, tudi ni vedel. Seveda da bi bilo bolje, če bi denar porabil za gospodarstvo, kot da ga je zapijal. Če bi mu bilo treba skrbnika, tudi ni vedel reči. Johana je na zaslišanju na sodišču izjavila, da ga ni ovadila zaradi zapravljivosti, temveč samo zato, da bi ji dajal na mesec, kolikor potrebuje za živež. Povedala je, da jo tudi pretepa in da je bil zato že tri tedne zaprt: »On namerava vse raz- prodati in me potem pustiti, jest pa, ki sem vedno bolna in nisem za delo sposobna, bi ne imela ob čem živeti.« Rekla je, da mož kake štiri mesece res močno pije, vendar kot mizar dobro zaslu- ži in zaradi tega gospodarstvo še ne nazaduje: »Otrok imava šest, od teh so štirje rokodelci uže od hiše. Dva sta doma in ta dva zahajata več- inoma v dnino iti ravno kar si ta dva zaslužita, porabi se za naš, t. j. moj in teh dveh otrok pre- živež, ne morem pa s tega prerediti še moža.« Obdolženi mož Franc je izjavil, da se je priže- nil na posestvo veliko 1/3 grunta, vredno kakih 3000 kron, dolga pa da je za 1500 kron. Kot mizar da zasluži 3 krone na dan. Kake dva meseca pa da od tega zaslužka ženi res ni nič dal, ker mu je začela kljubovati in mu ni hotela več kuhati: »Ona je začela kljubovati, čeprav je bilo takrat pri hiši še dovolj živeža, in nato sem še jest za- čel kljubovati in ji nisem dajal več denarja. Vsled tega sem pa res začel tudi nekoliko piti, ker meje vse skupaj jezilo.« •-. Iz svojega zaslužka, je dejal, da je tega leta pla- čal 50 kron dolga in 30 kron obresti, drugo pa da je porabil zase, ker da je moral hoditi na hrano v gostilno. Ko je prevzel posestvo, je bilo dolga okrog 800 kron, prav toliko pa da je žena imela izgovorjene dote. Če bi se mu že postavilo skrb- nika, za kar pa je menil, da ni potrebe, naj bi bil to sosed (prva priča; op. p.). Sodišče je za mnenje povprašalo tudi župan- stvo v Ribnem. »Sirotinski svet« je po posveto- vanju dognal, da Franc ni tako zapravljiv, da bi potreboval skrbnika, da pa bo svet od tega dne dalje Franca natančno nadzoroval in poročal, če bi se pokazala potreba po skrbništvu. Zgodba se je na sodišču nadaljevala čez tri leta, še prej pa poglejmo izjavo posestnika Jožefa J., 56 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha. PIJANI IN ZAPRAVUIVI ZGODOVINA ZA VSE izrečeno na prvem zaslišanju, 8. 10. 1908. Ta je namreč izjavil, da Franca pozna kakih 25 let, da je vedno rad pil, vendar da je bil priden in da je imel gospodarstvo v redu. Zadnje leto pa da je začel huje piti in sicer zato, ker da mu žena kljubuje, mu ne kuha in nima reda doma: »Po mojem mnenju še ni treba, da bi se mu gospo- darstvo vzelo, ker je mogoče, da seje vdal pijan- čevanju res le vsledjeze nad ženo, s ktero sta se pa v zadnjem času t. j. po zadnjem zasliševanju poravnala.« Čez dobra tri leta, 16. 12. 1911, pa je taisti po- sestnik predlagal, da se Franca stavi pod skrbni- štvo. Franc da je začel na veliko prodajati pose- stvo in da je s tem denarjem tudi odpravil ženo, od katere se je dejansko ločil. Sosed, prva priča iz prejšnjega zaslišanja, je to- krat izjavil, »daje bil do tekočega leta še kolikor toliko priden mizar in še nikakršen zapravlji- vec.« Potem pa da je začel prodajati posestvo, ne slabo, dobro, vendar da je denar zapil in zaigral: »Z ženo se nista nikdar prav dobro razumela, vedno sta se prepirala, tako da je slednjič ona odšla proč od hiše pred kakimi 14 dnevi. Kar se tiče njenega gospodinjstva pripomnim, da prav veliko ni nikdar delala, ker je bila vedno boleh- na. Nekoliko seveda tudi njo zadene krivda na propadanje gospodarstva. « Žena Johana je izpovedala podobno kot drugi in poudarila: »Vedno me je pretepaval in podil iz hiše, tudi še takrat, ko so bili otroci majhni in be- žati sem morala večkrat pred njim iz hiše. Pred kakim mesecem dni pa meje zapodil iz hiše in od takrat nisva več skupaj.« Župnik tudi ni vedel o Francu povedati dobre besede, župan pa ne slabe. Franc C, ki ga je za Pričo predlagal župan, je povedal: »Predvsem pripomnim, daje Franc M. bil inje dober oče in dober gospodar. Poskrbel je namreč iz dohodkov svojega malega posestva, da se je vseh 6 njego- vih otrok izučilo v raznih rokodelstvih, da se jim zdaj vsem dobro godi. Ker se je z ženo razdvojil, je kupnino za (parte) in njivo porabil za to, da je ženi izplačal ločnino. Sedaj pa je zopet prodal nedl. Janezu J. osta- nek svojega posestva prav dobro. Janez J. je celo veliko preveč obljubil in ravno radi tega je stari J- predlagal detje pod skrbstvo, misleč da pride s tem kupčija narazen; tako se v splošnem pri nas govori. Drugega vzroka za skrbstvo namreč ni, ker smo vsi prepričani, da bo šla kupnina v hranilnico. Franc si hoče namreč za stara leta denar na stran deti, kar mu ni zameriti. Franc pije toliko, kakor drugi ljudje naših krajev; malo bolj pogosto se to sedaj že zgodi, to je res, ampak le radi tega, ker zaenkrat nima doma na svoje stara leta nobenega reda, ko se bo uredil s kup- nino na domu, pa bo vse drugače. Franc je še sedaj priden gospodar in mizar. Vse kar je pro- dal, je dobro prodal. Kar porabi na pijači, dobi iz mizarstva. Igralec ni.« Franceva izjava se je ujemala z gornjo: »Najprej sem prodal več parcel radi tega, da sem lahko ženi plačal kupnino po 2400 K ki seje od mene ločila. Jaz imam 6 otrok, ki so že vsi pri svojem do- brem kruhu. Ostanek posestva sem prav drago prodal Janezu J. in baš radi tega me je Jože J. hotel spraviti pod kuratelo. Prodal sem radi tega posestvo, ker mi ne kaže biti samemu na tem domu in mi obresti od glavnice v večji meri teče- jo, kakor dohodki iz posestva...« Sodišče je nazadnje predlog za skrbstvo zavrni- lo: »Ta razprodaja lastnega posestva, na katerem je vzgojil in do kruha spravil vseh svojih 6 otrok, pa se nikakor ne more smatrati za v § 273 o.d.z. mišljeno nerazsodno tratenje imetka; nasprotno pokaže se kot pameten korak moža, kije na svo- ja stara leta popolnoma sam in zapuščen ostal v svojem malem domu in ki ima prav, z tekočimi obrestmi kupnine in z zaslužkom iz mizarstva iti primernejše živeti v mesto (Franc je izjavil, da bo šel v Ljubljano za mizarja; op. p.), koder je že 16 let delal in boljše zaslužil kakor v K. Ker je osamljen Franc M. po ločitvi od žene moral ho- diti na hrano v gostilno, gaje bilo seveda zadnje čase tudi pogosteje videti v gostilnah. Predležeče se tedaj nikakor ne gre za moža zapravljivca, ampak za pridnega obrtnika in vzornega očeta. Vse to so podale poizvedbe. " Na koncu je torej nasilna pijandura obveljala za »pridnega obrtnika in vzornega očeta«! »Pretrdo ga ima žena, smela bi mu privoščiti kako veselje...«8 V naslednji zgodbi pa se je žena posestnica želela znebiti svojega moža kot kakšnega pote- puškega lumpa. V aprilu leta 1910 se je namreč ZAL, RAD 13, t. • 398, a. e. 456, spisa L 16/10, 22/10; t. e. 399, •. • 458, spis L 15/15. VSE ZA ZGODOVINO 57 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 2 prišla pritožit na županstvo na Bled »vsled ne- nravnega življenja nj. moža Matija H.«: »Podpisana sem se odločila, da spravim svoje- ga moža v prisilno delavnico in prosim da bi žu- panstvo v to privolilo in meni šlo na roko. Moj mož pride vsaki dan dotal pijan domu meni vse kar se da razbije, nič ne dela in meni jemlje denar in tako dela posesti dannadan ško- do; vse bo razprodal v kratkem. Jaz sem proti temu brez moči in edina pomoč bi bila za obstoj kmetije, da se spravi Matija H. v prisilno delavnico.« Žena Helena je bila stara 53 let, mož Matija 57, otrok nista imela. Sledilo je zaslišanje na sodišču, kjer je žena po- vedala še, da mož pride do denarja s tem, »da mi proda na svojo roko jajca, moko, žito itd. Tudi če koga s konjem kam pelje, zgine denar v nje- govem žepu.« Denar je sicer pred njim zaklepa- la, pa ji ga je še vseeno kaj zmaknil: »Če denarja nima, pridno pomaga delati pri gospodarstvu. Da do denarja pride, so največ sosedi krivi, ki od njega vse pokupijo.« Njena prva priča je nato vedela povedati, da je »Matija H. res pijanec in vsak krajcar, katerega zasluži, zapravi za žganje ali vino... Če nima denarja, ženi pridno pomaga pri gospodarstvu.« Dodal je še, da pa ker Matija ni lastnik zemljšča, ne more spraviti sebe in svojcev na beraško palico. Župnik je izjavil, da je »žena Helena, po do- mače 'Vovkovca', premožna, ima v hranilnici veliko stotakov, če ne celo tisočaka.« Žena da se je sicer primožila, vendar je že vsaj štirinajst let (kolikor je on župnik na Bledu) ona gospodari- ca. Verjetno je Matija popival in zapravljal, da so mu že pred leti vzeli gospodarstvo, »sedajpa za- pravljati ne more, kajti pri hiši velja manj kakor kak hlapec, ne dobi za svoje delo nič denarja, kaj čuda, ako ga ženi skrivaj kaj vzame, in ta denar potem zapije. Vsaj je, kakor suženj; zgubil je čut moža. Žena nima do moža posebne ljubezni, ki bi rad pil, ko bi imel kak krajcar. Pretrdo ga ima žena, smela bi mu privoščiti kako veselje, lahko bi mu dala kak krajcar, in morda bi bilo druga- če. Žena veliko več denarja potrosi po veselicah, kakor ga mož zapravi s pijačo (in naj gaje tudi ženi vzel) in več zavozi po železnicah, kakor ga je imel mož v rokah zadnjih 14 let.« Druga priča je izjavila, da Matija res pije, če dobi kak krajcar, vedno pa samo žganje. Če nima denarja, da tudi po dva meseca pridno dela, če dobi denar, je pa tudi po štirinajst dni skupaj pi- jan: »Akožena z njim res kot s hlapcem ravna, mi ni znano. Res pa je, da se ona rada okoli vozi. Tako je bila letos s svakom v Trstu. Sicer je pa tudi ona pridna. Da bi sebe in ženo Matija H. na beraško palico spravil, tega se o njem ne more reči, saj on ni go- spodar, denarja pa tudi veliko v roke ne dobi.« Z župnikovo izjavo se je ujemala tudi izjava na- slednje priče, češ da je Matija, kadar je trezen, priden delavec, pije pa da tudi po cel teden: »Na- pije se tudi iz jeze, ker žena preveč okoli hodi in več sorodnikom obleko kupuje. To je tudi res, da ga smatra žena bolj za hlapca kakor za svojega moža.« Zadnja priča žene Helene je izjavila podobno kot prejšnja, »s pristavkom, daje vsega kriv samo domačprepirin da bi bil H. gotovo drugačen, ako bi mu žena dala sem pa tja kak krajcar in ako bi bil sploh bolj samostojen. Tak gotovo ni, da bi mogel vse zapraviti. Tudi mu nihče toliko ne po- sodi, ker vsakdo ve, da ni on gospodar. Ako v hiši kaj razbije, se to zgodi iz jeze, ker ga žena večkrat vzame v roko inga celo nabije, kakor se govori.« Mož Matija pa je izjavil: »Akopijem, storim to iz jeze, ker žena pred menoj vse zapira in celo kru- ha ne dobim. Sedaj pa že skoro tri tedne nisem pil in obljubim, da bom žganje pustil. To ni res, da bi ženi denar kradel. Pred par leti sem ji sicer vzel 40 gold., storil pa tega nisem resno in bi ji ta denar tudi sam od sebe nazaj dal, ako bi miga ne vzel Anton H. v gostilni 'Pri lovcu' (žena je izjavila, da ji je vzel 100 gld, da pa so mu v gostilni vzeli 80 gld in ji denar vrnili; op. p.). Da bi doma pridno ne delal, pa ne more nihče tajiti, doma ne rabimo nikdar hlapca ali dninarjev, ker vse jaz naredim. Žena naj bo bolj doma in drugače naj z menoj postopa, potem se bom tudi jaz spremenil.« Po teh zaslišanjih so 22. 5.1910 ~L okrajnega so- dišča ženi sporočili, da se moža zaradi zapravlja- nja ne da pod skrbstvo in da je ta sklep potrdilo deželno sodišče v Ljubljani. O prisilni delavnici 58 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, PIJANI IN ZAPRAVLJIVI ZGODOVINA ZA VSE seveda ni bilo govora, saj je bil Matija mož po- sestnice in je ona morala skrbeti zanj (vsaj do meja kazenskih grehov). Žena Helena pa se z odločitvijo sodišča ni stri- njala in je 22.10.1910 ponovno zahtevala skrbstvo za moža, ker da zapravlja vse premičnine za pija- čo. Tokrat je za zaslišanje navedla druge priče. Prva priča, 74 let stari sosed, je dejal, da je Ma- tija v treznem stanju priden delavec, ki da doma vse postori, da pa ga vidi tudi pijanega, vendar da zapravljati ne more, ker itak ničesar nima. Podobno je izjavilo tudi sedem drugih prič, ki jih je sicer vse navedla Helena. Blejski župnik je tokrat izjavil, da je o Matije- vi zapravljivosti povprašal soseda, ki da je dejal, da Matija ne more zapravljati, ker pač nima česa. Župnik je dodal tudi: »O moji izjavi naj se nič ne poroča Heleni H., da ne bode, kakor v maju 1910,prihrumela name.« In še mož Matija: »Jaz pridno delam in pijem pač le včasih, pa ne več kakor kak drug. Pri hiši vse sam delam in imam gospodarstvo v redu. Mislim, da mora to vsak potrditi, ki pozna naše razmere. Žena mi ničesar ne da in imam denarja le to na razpolago, kar si sam zaslužim. Pa še od tega de- narja mi dostikrat kaj vzame ponoči. Splohsiprav malo zaslužim, ker imam doma preveč dela. Včasih zahteva žena, da tudi za kako gostjo kaj delam. Gostja sicer plača, denar pa vzame žena, čeravno sem le jaz trpel. Pripeti se tudi, da se žena radi kake stvari raz- jezi in da mi potem celi teden nič ne skuha. Po- tem je jasno, da se tudi jaz jezim. Ker denarja ni- mam, si ne morem kupiti jedila in pijem žganje 'potem sem pa pijan. Zapravil do sedaj od hiše še nisem ničesar iti posebno zanikam, da bi prodajal stvari, ki so last žene. Žena hoče, da delam le doma ali po njenem naročilu in mi skrije obleko, če hočem iti kam v dnino.« Sodišče je nato 14.12.1910 sklenilo, da se Ma- tija ne da pod skrbstvo: »Matija H. nima nobe- nega premoženja in vže radi tega ne more biti nobenega govora o tem, da zapravlja H. svoje premoženje kakor ima to v mislih § 273 o. d. z. Sicer pa je Matija H. glasom izpovedb svedokov marljiv in varčen delavec, pri katerem nekateri slučaji pijanosti še ne morejo dati vzroka, da bi se stavil pod skrbstvo. « Vendar pa je Matija vendarle bil precej pijanske sorte in 26. 10. 1915 je blejsko županstvo pisalo okrajnemu sodišču, da bi Matija dali pod oskrbo: »Imenovani je vsak dati pijan in dela že račune napo umrli ženi podedovano vsoto. Izjavil se je, da mora vse zapiti, da nebodo po njem (Briglni) to so njegovi sorodniki, ničesar podedovali. Bati se je, ker je imenovani še trdnega zdravja, da pride kmalo občini na oskrbo.« Tudi tokrat so sosedje pač vedeli povedati, da pije, če je trezen, pa da pridno dela. Matija se je izgovarjal: »Sem star 63 let. Ni res, da bi bil pijanec. Imam kilo in radi tega se vča- sih pripeti, da mi kako jedilo škoduje. Potem pa moram kake 2 dni ostati kar brez jedi in pijem takrat malo žganja; sicer pa ne pijem in pridno delam. Ne branim se, da se mi postavi kurator. Zado- voljen bi bil s Frančiško M. kot kuratorjem.« Pri Frančiški M., 32 let stari samski posestnici, je bil Matija namreč nastanjen že pred ženino smrtjo. Tam je tudi delal in ona je bila priprav- ljena prevzeti skrbstvo. Sosed je vedel povedati, da ima Matija tam dovolj dela, tako da nima časa delati drugod, da bi kaj zaslužil (in zapil). Denar- ja v roke pa da mu res ni dajati. Tudi župnik se je ponovno negativno izrazil o njem, vendar pa je okrajno sodišče sklenilo (in deželno sodišče v Ljubljani potrdilo), da se Matija ne stavi pod skrbstvo, ker da se je že v prejšnjih dveh aktih (iz leta 1910) ugotovilo, da je Matija priden delavec, ki da se samo sempatja vda pijanosti. Poleg tega pa je imel po ženini za- puščini pri Frančiški M. izgovorjeno dosmrtno stanovanje in oskrbo ter zapuščino 2000 K. VSE ZA ZGODOVINO 59 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 »Slednja pa je tudi danes še stara zapravljivka«9 Seveda je bilo že dovolj hudo, če se je pijači vda- jal eden od zakoncev, če pa sta bila zasvojena oba, je bilo še toliko hujše, posebno še za otroke. Marca 1911 je županstvo na Lancovem nazna- nilo zakonca Andreja in Marijo (Ivano) P., da prodajata in zapravljata posestvo vsak na svojo roko, »vsled česar da trpi šest nedoraslih otrok (od enega do štirinajstega leta starosti, štirje so jima umrli) že sedaj na pomanjkanju živeža«. Pozvane priče so za Andreja sicer vedele pove- dati, da pije, vendar so za to krivile njegovo ženo. Tako je prvi za Andreja dejal, da ga ne more imenovati za zapravljivca, po drugi strani pa da njegovo posestvo ne napreduje in da je slabše, kot je bilo. Med tednom da ga ni videl pijanega, ob nedeljah pa da se pripeti, da se napije. Njego- va žena pa da je malo vredna in da je bila radi tat- vine že kaznovana. Rada hodi v gostilno, otroke pa pušča ponoči same doma. Menil je, da bi bilo treba kaj ukreniti glede otrok, vendar pa da se je bati, da če bi Andre- ja dali pod skrbstvo, da bi bilo potem še slabše: »Dostikrat se namreč pripeti, da kurand potem vže vsled jeze manj dela kakor preje.« Druga puča: »Andrej P. sicer dela, vendar pose- stvo ne napreduje. Glavni vzrok po mojem mne- nju je žena, ki ne pazi dovolj na njega in mu na- sprotno le škoduje, ker ni dovolj varčna. Andrej P. pije sem ter tje, vendar ne ravno preveč; žena pa pač hodi v gostilne, in celo tudi ponoči... Otroci so reveži, ker žena ne skrbi za to, da so vedno dobro preskrbljeni. Včasih imajo dovolj, včasih pa morajo lakoto trpeti, če ravno to ne bi bilo treba.«Vede\ je tudi, da je bila žena že kazno- vana zaradi kraje. Martin P., Andrejev brat, je menil, da je za vse kriva njegova žena: »Andrej P. je moj brat. Žali- bogje pijači vdan in pije večji del žganje. Vendar samo to še ne bi bil vzrok propada, če bi se nje- gova žena pobrigala za njega in za gospodar- stvo.« Andrej sam se ni zavzel samo zase, temveč tudi za ženo: »Jaz nisem zapravljivec in vsak dan de- lam. Pijači vdan tudi nisem in le sem ter tje spi- jem kak kozarec žganja. îvi&nelVft ¿i'-'*-'-- •- *•- ..'•«¿»'Vi., «» laaall W«A«. "•' "•'"» \alaai «ja«. -*m • ^V» .-^fcaaa Vial (4l.' S' aaia, 'aíl «aa» klal, kakaafcaa la-bviaa la*, »a **«• ^*. Ji ••,-••••«• 1 ••••,'»» 4* t»*a a.piaalla kja kaj «aiat-a l* kauaa, . la Mtirlh kankkatalh kajata» ie*aja . "» Ja aajiaalJlVka, I« 1« i . kata»lb »akkakalh .»Unti •• «• uliHll, '• «"ti «.J. »>«»• ¿, - »».»»J..1»«, lu • «a» i.,».«.»U. •.•• la avaj. »»«•««» »•«• *»»• "J ,T* * .. iaaali •,««ti, «11•.•« 1»»1» ,* »«I» •"" " »«-4» - !»•- -»-*J'¿t u ¿;1U^ j. l»»*.akaJ,\.ÍUa.Ja Ja.taaaJ «la ,ar»«Ua. JÍX.- - t •^„^„.'-'„„j *,".' »...».Ja ' taUa, kl »»*• »•«!• Ktnltl »•• *•>- »s. y ata», «i •• aeaaaaa. . ' * laraW a» •• aaipatanja, •» •••• pijan.iaaa•ja «• aakaíia, d» • » M «• ••£» ataalla pad akrbata» •••-aal* aaaaaalj'iaaalli f. 373 a.k.a. •* t .dalai« au-aadla ¡lapaaaljlaaan pa •••• aakliSa p*a|l»aitl tlatak«, a - • ««.taf«« aaataka pft ••|•»•1••••. •••••••• in F* •••*•«••! , ki •• J* • la» levatila, aíiaidaa, *» trati t*^> ikeaiita na »••••••••• naSln, Iñ itpaatatlja ••*• »li ••••• ak.talj •* lankaolílJaaU ali fa* pa- * » •>••|•1 patajl Mlanjanih apnlk. pasadta* a4«a¿l atlakl.a laa taraj al te* paaa?ta.t.Ja*, a»¡ a» ta naknanl vkraaitl aa , 4 petau na uara tilJaaar. •.kr.«krajna atdUJa a «anavljlal,.«*.!., ina ti. Junija. Sodišče ugotavlja, da samo pijančevanje še ne zadošča za preklic (ZAL, RAD 13, t. e. 710, a. e. 967, del. št. L 9/11) Tudi žena je delavna in ima dosti opraviti z otroci, za katere se primerno pobriga. Žena ne hodi v gostilne inje pridna.« Žena Marija pa ni bila tako uvidevnatào moža: »Jaz sem rojena 2. 2. 1875 kot nezakonska hči Mine N. in sem bila radi tatvine vže 3 krat kaz- novana, in sicer že kot omožena ženska. To sem storila radi tega, ker meje mož zmerjal ter za- hteval, naj mu dam jesti, naj dobim potem kjer hočem. Jaz delam in mi ne more nihče očitati, da bi postopala. « V gostilno, je rekla, da gre samo semtertja, vedno v moževi družbi. Naslednji zaslišani sovaščan je bil v svoji izjavi kratek. Dejal je, da sta oba zakonca zanič, da pa je žena še slabša kot mož; pijači da sta vdana oba, žena pa še tatvini. Pod skrbstvo da bi morala oba. Vendar pa deželno sodišče ni bilo takoj zadovolj- no s predlogom okrajnega sodišča, da se zakonca ZAL, RAD 13, t. e. 710, a. e. 967, spis L 7/11; t. e. 400, •. • 465, spis L 17/22; t. e. 402, a. e. 473, spis L 3/30. 60 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, PIJANI IN ZAPRAVLJIVI ZGODOVINA ZA VSE postavita pod skrbstvo in je zahtevalo še nadaljnje poizvedovanje. Med drugim je ponovilo nam že znano pravniško mnenje, da pijanost sama še ne pomeni (nujno) zapravljivosti: »Die Trunksucht allein an sich selbst genügt nicht, um damit die Verschwendung darzutun. Deshalb ist es auch bezüglich der Johanna P. nötig zu ermitteln und festzustellen, ob sie überhaupt ein Vermögen be- sizt und wie viel sie hievon bisher vertan hat.« Okrajno sodišče je opravilo še nekaj poizvedb in med drugim pridobilo daljšo ekspertno anali- zo sedemintridesetletnega lancovskega župana: »Ivana P. mije uže pred kakim mesecem dejala, da ona ne bo ničesar več delala; potem je od- šla na Koroško, kakor se mi je pozneje pravilo, doma je pa od tistega časa ni več; le v nedeljo se je baje vrnila domov pogledat, in ne vem, alije še doma ali ne. Pred kakimi 4 dnevi mije izjavil tudi Andrej P, da se ne dotakne nobenega dela več, zaradi prevelike sramote, katero mu je žena napravila s tem, da se je pečala z drugimi moškimi, in da najmanjši otrok tudi ni njegov; on pa hoče vse prodati in oditi nekam na Koroško, kamor se mu bo zdelo; svojih 5 otrok hoče vzeti s seboj, za naj- mlajšega sepa on nič ne briga, ker ni njegov; naj se napravi ž njim, kakor se hoče... Uže dolga časa sem opazoval, da P.-voposestvo peša, kar so mi pripovedovali tudi sosedje; ti so mi pravili, da dolgovi vedno rastejo, dasegozdje praznijo, in da denar nima nikakega teka; uže pred letom dni so otroci beračili, strgani in za- nemarjeni so do skrajnosti, preživljajo jih skoro le drugi ljudje, od spomladi dalje pa niso doma dobili ničesar druzega kakor le kak kruh. Dolgo sem zasledoval vzrok propadanja gospodarstva, paga nisem mogel zlepa zaslediti; konečno sem dognal vendarle, daje glavni vzrok propadanja gospodarstva P.-va žena Ivana, kije svoje dolž- nosti zanemarjala, pila kar je mogla, se ni briga- la niti za moža niti za otroke, in da si dobi za pi- jačo potrebni denar, segala celo po tuji imovini; vsako sredstvo jije bilo dobro; koje •. pr. lansko leto vas Brda skoraj pogorela, je hodila po Bo- hinju kot pogorelka prosjačit, četudi so Brda od Upnice oddaljena približno 1 uro in ni bilo pri P. prav nikake škode; vlačila seje z drugimi moški- mi in bila opetovano kaznovana, največ zaradi tatvine. To je na moža uplivalo zelo slabo, zlasti še, odkar je bil rojen najmlajši otrok prevzela sta ga žalost in obup, tudi sam seje udal pijači in z^nemarjal gospodarstvo...« Okrajno sodišče je s tem zbralo dovolj snovi za preklic obeh zakoncev, zgodbi pa lahko sledimo tudi še po razpadu Avstro-Ogrske. V oktobru leta 1922 se je na sodišču zglasil An- drejev brat Martin, ki je imel skrbstvo nad njim, in dejal, da se je Andrej popolnoma popravil in da naj bi se skrbstvo odpravilo. Okoli dvanajst let da je že zaposlen v pivovarni Fischer v Beljaku, kjer je priden in trezen. Prihranke od zaslužka da je izročal njemu, on pa da je z njimi popravljal njegovo hišo, ki je sedaj v dobrem stanju. Izjavil je, da zadnji dve leti že vodi gospodarstvo sam, in to v splošno zadovoljstvo. Ob času poljskih del da prihaja iz Beljaka, opravi potrebno, potem pa se vrne na službeno mesto: »Pripomnim še, da se je Andreja P. svoječasno v več primerih dolžilo zapravljivosti, radi nerednosti, katere je zakri- vila njegova žena Marija P. Slednja pa je tudi danes še stara zapravljivka.« Že čez dober mesec pa se je brat Martin po- novno zglasil na sodišču: »Preklicanec t. j. moj brat Andrej je že 12 ali 13 let stalno v Beljaku, kjer je zaposlen kot tesar pri tvrdki Fischer. Kako se sedaj obnaša pravzaprav niti sam ne vem. Sem prihaja vsako leto za kakih 14. dni. Svoj predlog na dvig preklica umaknem inga naj Andrej P. sam stavi, ako se misli vrniti in tu- kaj ostati.« Do dviga preklica pa očitno ni prišlo, ker je šele marca leta 1930 prišla na sodišče prosit za dvig preklica nad možem žena Marija, ker da se je medtem temeljito poboljšal. Za priči pa je na- vedla dva soseda (Andrejevega brata ne). Na sodišču so pripisali, da je predlagateljica radi zapravljivosti sama preklicana in da prekli- canec biva že nad 10 let v »Nemški Avstriji«. Še istega meseca je nato Marija predlog za dvig preklica dvignila, ker da bosta skupno z možem vložila nov, obrazložen predlog. »Bil je svoj čas reden in dober človek, a ga je ona popolnoma pokvarila«10 TUdi v naslednji zgodbi sta se mož in žena med- sebojno obtoževala pijanstva in se nazadnje razšla. '" ZAL, RAD 13, t. e. 399, a. e. 458, spis L 19/15; t. • 400, a. e. 465, spis L 7/22; t. e. 400, •. e. 466, spis L 9/23. ,.,. VSE ZA ZGODOVINO >tom4 S •* v: ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 V začetku decembra 1915 je blejsko župan- stvo naznanilo okrajnemu sodišču: »Podpisano županstvo naznanja, da Matevž Č., pismonoša in posestnik... in njegova žena tako slabo gospo- darita, da se je upravičeno bati, da prideta v kratkem času ob vse premoženje. Oba sta vdana pijači in delata dolgove. On je prodal en gozd za baje 1000 K - a ima kakor se sliši - že zopet razven vknjiženihdolgov, mnogo tnanjših. Češe ne deneta pod skrbstvo, bo družina padla kmalo občini na skrb. Kljub temu, da ima Matevž Č. plačo kot pismo- noša, da pomaga njena mati s prispevki in da imajo malo posestvo, preti katastrofa.« Kot ponavadi so prijavi sledila zaslišanja na so- dišču, kjer je Janez Č., 62-letni oče preklicnega kandidata, izjavil: »Matevž Č. je moj sin inje bil, dokler je bil doma pri meni, priden in varčen. Pred 6 leti se je oženil in seje pozneje, mogoče pred kakimi 4 leti, udal pijači; pije vino in pivo. Da bi pil tudi žganje, nisem zapazil. Pije res pre- več in se ga mora žali Bog imeti za pijanca... Frančiška Č. tudi rada pije in se ne razume dosti na gospodarstvo. Matevž Č. je pismonoša in kot tak zasluži po 80 K na mesec. Za slučaj, da se ga stavi pod skrbstvo, bi glasom pravil to službo izgubil. On je danes izstavil mi izjavo, da sme žena od mesečne plače dobiti po 60 K na mesec. Z ozirom na okolnost, da posestvo Matevža. Č. ne donese toliko, da bi se zakonska in 4 otroci iz dohodkov preživljali, bi bilo v škodo vseh, če Matevž Č. službo kot pismonoša izgubi. Ker je Matevž pripravljen izročiti posestvo svoji ženi in ker je - kakor omenjeno 60 K mesečno odstopil ženi - mogoče ne bo, če se vse to izvrši, potrebno njega staviti pod skrbstvo. Poizvedba glede žene se naj pa nadaljuje in, če treba, žena stavi pod skrbstvo.« Tildi župnik je pomislil na Matevževo službo: »Po mojih mislih sta oba lahkomišljena. Jaz bi priporočal, da se ne dasta pod skrbstvo, dasi sta oba premalo skrbna. Matevž Č. bi prišel potem še ob službo kot pismonoša...« Sosedje so v glavnem vedeli povedati, da mož pije, žena tudi menda in da je slaba gospodinja, da se ne razumeta, da ga ona zmerja, on pa jo tepe. Frančiškina mati, 69-letna Marija S., se je zavze- la za svojo hčer: »Frančiška Č. roj. S. je moja hči. Dokler je bila doma ni bila podvržena pijači in tudi za sedaj ne vem, če pije. Mož njen Matevž Č. paje v resnici pijanec...« Marija Č., 37 let stara samska Matevževa sestra, pa je o bratu povedala: »Matevž Č. je res pijači vdan. Mislim, da je kriva temu največ njegova žena. Koj po poroki še ni pil, ker je takrat tudi žena bolj gospodarila in imela red pri hiši. Po- tem pa je začela gospodarstvo zanemarjati in možu ni tako stregla, kakor bi morala. Mož je radi tega začel pohajati v gostilne in se privadil pijači. Frančiška Č. nima reda pri hiši. Ne skrbi, daje kosilo v pravem času kuhano, da je perilo opra- no, da je živina opravljena i.t.d. Ona sploh ne zna z denarjem pametno ravnati in tie pazi do- volj na stvari. Vprejšnem času je tudi pila pivo in se mije do- stikrat zdela pijana. Vzadnjem času tega nisem več zapazila.« Moža je obsodila tudi žena Frančiška: »Moj mož Matevž Č. je pijanec inje skoraj vsak dan pijan. Do sedaj je navadno svoj zaslužek sam porabil, ta mesec mi je pa dal 8 K za gospodarstvo... Jaz nisem pijanka in nisem vdana pjači, kot lahko potrdijo sosedi.« Mož Matevž se je seveda branil: »Nisem tak pijanec, kakršnega se me slika. Vendar sem pri- pravljen, da se zadeva tako reši kakor je to sve- toval moj oče. Napravil sem pri g. notarju načrt izročilne pogodbe, s katero izročam posestvo ženi... Pripravljen sem dalje, da se mesečno od mojega zaslužka znesek 60 K porabi za gospo- darstvo...« S tem predlogom se je naposled strinjala tudi žena Frančiška, skrbnika pa je predlagal tast, ki je izjavil, da skrbstva sam ne more prevzeti. Potem pa so januarja 1916 Matevža zaradi po- neverbe 975 K 20 h vrgli iz službe. Tast je nato menil, da še vedno ostanejo pri prejšnji rešitvi: »Mislim namreč vedno, da bo tako bolje. Če je Matevž sedaj izgubil službo pri pošti, bo pa dru- go dobil, ker sicer ne morejo shajati.« Zadevo so natančno razložili še zakoncema in Matevž je obljubil, da bo skušal dobiti kako služ- bo ali kako delo. 62 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, PIJANI IN ZAPRAVLJIVI ZGODOVINA ZA VSE In srečno so živeli do marca 1922, ko je Fran- čiška sodišču predlagala, da se skrbstvo nad njo odpravi: »Faktično nisem še nikdar ničesar za- pravila in je bilo skrbstvo le nekaka pretveza v kritje slabosti mojega moža, katerega bi se bilo imelo pravzaprav preklicati...« Skrbnik je nato na zaslišanju povzel javno mne- nje: »Po mojem mnenju se Frančiška Č. še ni to- liko poboljšala, da bi se moglo dvigniti skrbstvo. Jaz je sicer nisem videl nikoli pijane, dolžejopa še vedno, da pije ...« Po njegovem bi bilo dobro vprašati za mnenje še tasta, ki da jo bolje pozna. Tast še vedno ni našel lepe besede za snaho: »Po mojem mnenju Frančiške Č. še ni oprostiti skrb- stva. Udana je še zmeraj pijači; sicer jo pijano ni- sem videl, sliši sepa, da še pije, če ima denar; vidi se to tudi na njej in jaz jo tako dobro poznam, da o tem sploh nimam nobenega dvoma. Tudi je sicer slaba gospodinja. V hiši ima nered in nesnago; če bi ne bilo moža doma, ki se briga za red in celo za osebno negovanje otrok, bi bilo še slabše. Samostojnega gospodarstva ji za enkrat še ni zaupati, ker bi utegnila zopet zapravljati. Možje doma že od leta 1917. Izvršuje svojo ko- tarsko obrt, včasih pa tudi tesari pri tesarskih moj- strih. Sploh je varčen, priden in ne pije; če bi on ne zaslužil, bi se rodbina ne mogla preživeti. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, da bi mu žena izročila posestvo nazaj, kerbipotem še boljzvese- ljem delal in tudi jaz bi mu rajši pomagal...« Županstvo je poslušalo tasta in je menilo, da se Frančiška ni poboljšala, da je slaba gospodinja itd. Sodišče je zato Frančiškin predlog 19. 4. zavr- nilo: »Frančiška Č. utemeljuje svoj predlog s tem, da je postala štedljiva, varčna gospodinja iti da so se dolgovi, ki so bremenili posestvo od časa, od kar se nahaja pod skrbstvom, popolnoma po- plačali. Dolgovi so se sicer res poplačali! in seje stanje njenega imetja znatno zboljšalo, toda to je bilo niogočele vsledlega, ker seje nahajala pod skrb- stvom. Če bi pa bila gospodarila sama, bi se to nedvomno ne bilo zgodilo...« Frančiška se je zoper sklep sodišča pritožila in devet prič (dve je predlagalo županstvo) je potr- dilo, da ni pijanka, da je delovna, da pa pije in za- pravlja mož. Poleg tega je 8. 7. prijavila sodišču, da je po materi dobila odpravnino (posestvo je prevzel Frančiškin svak) - 25.000 K in kravo. Tokrat je sodišče Frančiški prisluhnilo in skrb- stvo ukinilo: »Kakor izhaja iz spisov L19/15je dal povod za preklic Frančiške Č. le njen mož Matej (Matevž; op. p.) Č., bivši pismonoša inposestnik na Bledu. On seje močno udal pijančevanju in zapravljanju, tako daje obstajala nevarnost go- spodarskega propada. Ker paje bil kot pismono- ša v državni službi in bi imel njegov preklic za posledico izgubo službe, se ga je pripravilo le do tega, daje izročil posestvo svoji ženi Frančiški Č, katero se je stavilo obenem pod skrbstvo. Že v ta- kratnem postopanju se pa o kaki zapravljivosti Frančiške Č. ni moglo ničesar dognati. Zaslišane priče so po večini izpovedovale, da so slišale le praviti, daje Č.-va pijači udana. Iz lastnega opa- zovanja tega ni mogla nobena priča potrditi. V splošnem so priče le navajale, daje Č.-va slaba gospodinja, da se na gospodarstvo ne razume, da nima nikakega reda pri hiši in podobno. Po vsebini preklicnega sklepa se je stavila pod skrbstvo iz razlogov, daje pijači udana, slaba gospodinja, ki sama svoje koristi ne more dovolj varovati, tako da seje za bati, da pride do pre- moženjskega propada. ' Kakor so pokazale posledice tega preklica, se mora reči, daje bil preklicanki iti njeni rodbini bolj v škodo kakor v korist. Vsa zemlja seje dala v zakup za dobo 6 let, s čemer je bila preklicanki odvzeta možnost, v časih največjega pomanjka- nja živil pridelati si potrebnih poljskih pridelkov, zakupnina pa je bila, posebno za razmere za- dnjih let, tako nizka, da se je kot dohodek niti upoštevati ne more. Kakor ne preje, se tudi danes ni moglo dogna- ti, da bi bila Č.-va udana pijači. Nasprotno je več prič potrdilo, da je popolnoma trezna, daje bilo pač v prejšnih časih slišati, da rada pije, da se pa sedaj tudi teh govoric več ne sliši... " Dobro leto po tej pravični in razumevanja polni sodbi pa je 6. 10. 1923 Frančiško ponov- no predlagala za preklic njena 77 let stara mati, Marija S: »Frančiška Č., posestnica v G. je postala zopet tako zapravljiva, da obstaja nevarnost po- polnega propada njenega posestva. Za delo se ne briga ..., živali nima nobene ..., pohištvo, ki ga je dobila od matere kot balo je razprodala... VSE ZA ZGODOVINO 63 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 Afe morem sicer trditi, da bi bila pijanka, pač paje skrita zapravljivka... Obstoji nevarnost, da bo posestvo zapravila in družino, 5 otrok, 6tega pa pričakuje -pahnila v bedo in breme občini. Z možem Matevžom Č. se ne razumeta, radi cesarje slednji odšel od doma in biva nekje na Koroškem oziroma v Kranjski Gori... Pripomnim, da Č.-va najbrž ni popolnoma normalna, ker je tudi njena sestra -posestnica Marija S. na Rečici abnormalna...« Z mnenjem matere, ki ni bilo ravno najboljše za njeni hčeri, se je strinjal tudi Frančiškin tast, ki je dodal: »Tudi njenega moža t. j. mojega sina ne morem pohvaliti. Bilje svoj čas reden in dober človek, agaje ona popolnoma pokvarila, ker ni skrbela nikdar za pravi red pri hiši... Pije rada, kupuje pa tudi druge nepotrebne reči kakor bonbone kakor otroci.« Frančiška je obtožbe zanikala, med drugim je izjavila tudi: »Bonbone sem res kupila, rabim jih za čaj, ker nimam sladkorja... Z možem sva se res prepirala, ker je bil večkrat pijan, sedaj je zopet doma in ne pije več, obeča mi, da se bo poboljšal, ker ga je okrajno glavar- stvo v Radovljici radi pijančevanja posvarilo.« Predložila je tudi račune, za kaj vse je porabila denar. Priče so ponovno potrdile, da se Frančiška pri petih otrocih trudi, kolikor se more, mož pa da pijančuje in se za družino ne briga. Sodišče je tako ó. 2.1924 predlog za Frančiškin ponovni preklic, ki ga je na prošnjo njene mate- re vložila njena sestra Ana, zavrnilo. »Priznam, da rada popijem tu in tam kozarček žganja, pijanka pa nisem«" Če je prejšnji par še mogoče nekako vlekel za- konski voz, pa je spodnjega iz bohinjskega kon- ca alkohol povsem uničil. Sredi julija 1911 je žena Frančiška A. (stara 30 let) prišla s teto na sodnijo in prijavila moža. Že pred tremi leti ji je izročil posestvo, »vsledprizna- nja, da ni zmožen za pametno gospodarstvo«, odkar pa da je po bratu podedoval posestvo, je zopet začel zelo pijančevati. Že več kot štiri leta da stalno pijančuje in zapravlja denar, grdo rav- na z družino, jo pretepa. Na zaslišanju je nato izjavo dopolnila: »Ne mo- rem ravno trditi, da bi bil moj mož preje poseb- no zapravljal, odkar mi je pa izročil posestvo, se je lotil pijače v večji meri; dela le prav malo ...« Špirit (da ga je zalival z vodo) mu je morala ku- povati žena, ponj je pošiljal tudi otroke: »Ves dan leži doma pijan, zvečer pa prične preklinjati in razsajati, tako daje groza. Večkrat mene in otro- ka tudi pretepa; denar za špirit sem mu morala dajati jaz, odkar pa mu je umrl brat Anton, dela dolg že na Antonovi domačiji...« Otroke sta imela štiri, stare od pet mesecev do deset let. Njena teta je kot priča med drugim izjavila: »Sil- no razgraja in govori tako, da dela javno pohuj- šanje. Že štiriletni otrok nazivlje mater 'kurba jasna, hudičeva', kakor vedno sliši od očeta.« Tudi dve drugi priči sta izjavili, da je Martin ve- lik pijanec in nesposoben za gospodarstvo. Dvaintridesetletnega Martina je pijača pri- peljala že skoraj povsem do konca, a je še kar zatrjeval: »Prekoratorja ne potrebujem in tudi nočem; pijem pa res rad; za fruštek spijem na- vadno 1/4 litra špirita, t. j. pol litra žganja, za kosilo ga mora biti tudi toliko, za maleo ga pa nič ne pijem, za večerjo ga imam paludi rad, če ga dobim. Delam res bolj malo, ker se mi ve- liko ne ljubi; je tudi prevroče, v senci se pa tudi tako prijetno počiva ... Res je tudi, da sem hotel Janezu A. polovico njegovega dolga odpustili, če mi polovico takoj plača; brez denarja človek ne more biti, špirita nikdo ne da zastonj, zato sem rabil denar ... Tudi danes sem spil že par četr- tink, predno sem prišel k zaslisbi, storil sem to zato, ker sem bil onevoljen radi tega. Mislim, da me ni treba preklicati, če pa sodišče misli, da bo bolje, naj me pa prekliče.« V kakšnem stanju je bil Martin na sodišču, kaže že njegov podpis, ki mu je bil pripisan komentar: »Sklene se in podpiše s pristavkom, da cela vna- " ZAL, RAD 13, t. e. 710, a. o. 967, spis L 15/11; t. o. 401, •. • 470, spis L 2/27; t. • 402, •. • 472, spis L 12/29; t. e. 711, a. e. 971, spis Os 11/34. 64 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, PIJANI IN ZAPRAVUIVI ZGODOVINA ZA VSE Wt4. •«« •^-•• v-e^T^o ^•^ £••-<^1/ t < p¿- ¿višate J>x-*u>-i*-£e, ¿•¿Ol. jMlc^ lá-(V^ 'ÍA*A^U< CŽ*t^U-* ^^•-•-•-^• •^< yj^^r^LAc •£<£« ', s %-c^SĆ*. ••*. XZoL* >»o••^•>•>•^•^oo^»r^oö^•>oöö£>£>©•>oö¿>o•oo•oí^^ Tina Bahovec »POMOČNICA NAJ JE MOŽU NE SAMO V DRUŽINI, MARVEČ TUDI V VEČJEM, NARODNEM ŽIVLJENJU« Podobe koroških Slovenk in Slovencev v medvojnem času Tako slovensko kot tudi avstrijsko zgodovino- pisje pri obravnavi koroške zgodovine posveča ženskam in povezavam med spolom in narod- nostjo1 le malo pozornosti. In to kljub dejstvu, da sta koroška slovenska politika in ideologija odra- žali razmerja med spoloma ter vplivali nanje in da je bilo društveno, družbeno in ekonomsko življenje manjšine na mnogovrstne, bolj ali manj odkrite načine spolno obeleženo. Prispevek, osredotočen na čas med svetovnima vojnama, lahko samo oriše problematiko. Ukvarja se s predstavami o vlogi in karakterju, pripisanih ženskemu in moškemu spolu, z vprašanjem jav- nega in zasebnega prostora, odmerjenega spolo- ma, s pomenom spola v nacionalni ideologiji ter z odrazom spolnih razmerij v društvenem in po- litičnem delovanju. Prikaže, kako status nacional- ne manjšine ter posebnosti politične orientacije in socialne strukture koroške slovenske manjšine vplivajo na spolna razmerja. Upošteva tudi vpliv katolicizma in cerkve na naziranja o ženskah in moških, ki je na slovenskem Koroškem posebno zaznaven, saj je duhovščina dolgo (so)oblikovala in vodila narodno gibanje, ki je bilo do druge sve- tovne vojne katoliško-konservativno obeleženo. Glavni vir prispevka je časopis Koroški Slovenec, glasilo Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem - osrednje manjšinske organizacije, v kateri so delovali skoraj izključno moški. Časopis odraža predvsem idealne podo- be in normativne predstave, zrcali pa tudi aktual- na družbena dogajanja in krize. Člani »slovenske narodne družine« Koncept družine je prenesen na koncept na- roda in družbe. Narod velja za družino po jeziku in krvi sorodnih, družina pa za celico naroda in države in jo je zato potrebno ščititi in podpirati. Mati je srce in steber družine in s tem tudi na- roda. Predstave o značaju in vlogah moškega in ženskega spola v družini in v narodu so si podo- bne in vplivajo ena na drugo. Poleg družinskih in nacionalnih vezi igra religiozna povezava po- membno vlogo in tudi cerkveno občestvo se pri- merja z družinskim. Ljudstvo je v besedah Koroškega Slovenca »družina tisočerih na tvoji zemlji, ki govorijo tvojo besedo, nosijo poteze tvojega obraza, ki so ti tudi notranje sorodni po stičnem mišljenju in čustvovanju«.2 Narod je »ljubezen do bližnjega v velikem. Narodna zavest je zapovedana tju- ' Prim. mdr. Nim Yuval - Davis, Gender & Nation (London- Tliousand Oaks-New Delhi 1997). 2 Koroški Slovenec, 30. •. 1937, str. 3-4. ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 bežen do bratov in sester, podprta in olajšana po narodni govorici, narodni domovini in eni usodi. Zato je ustvarjena družina z očetom, ma- terjo, otrokom in družinskim domom, da nam je lažja zapoved o ljubezni. Zato je ustvarjen na- rod s,stanovi in eno govorico, da izpolnjujemo tem lažje zapoved ljubezni v velikem. /.../ Tudi za narod velja, kar veli božja zapoved za dru- žinico: naj človek ne loči, kar je združil Bog!«0 Narod vidimo »kakor družino v njegovem oče- tovskem, materinskem in otroškem elementu« in govorimo »o krvnem in duševnem sorodstvu nje- govih udov«. »Materija naroda so poleg grunta - zibeli, mladi naraščaj. V številu rojstev se izra- ža narodova življenjska sila.« Varujmo grunt in zibel z ljubeznijo, s katero kmet bdi nad svojim posestvom, in »z neizmerno požrtvovalnostjo, s katero obdaja mati svojega otroka!«4 Družina je »prvo naravno občestvo med ljud- mi«, narod je »drugo, večje naravno občestvo«? Narod živi v družinah, nad družinami pa sta za- kona narodne časti in pravice. Vsaka družina je »nujno v službi svojega naroda, dobri ali slabi, in množi ali manjša narodno čast in narodno pravico. Zdrava, dobra družina - zdrav, dober narod. Bolna, umirajoča, slaba družina - bo- lan, umirajoč, slab narod«.6 Družina je »življen- ska celica človeštva, naroda, države in cerkve«.1 Vzorne družine so »steber države« in »bodočnost ljudstva«. »S propadanjem družine je padalo marsikatero ljudstvo in izginilo iz površja zem- lje.«9. Družina je »majhna država, sladka država, iz katere smo izšli, v katero smo vsikdarpristojni s pravo državljansko pravico«. V majhni državi družine je »oče ministrski predsednik, otroci so podaniki, mati vodi notranje zadeve, a je zra- ven ministrica za vero, pravosodje, prosveto in zdravje«. Družina »drži vse stebre države. Mati sama jih drži tri. Mati božja drži tri vogle velike božje cerkve. Tako je ta velika bogočloveška dr- žava ena sama velika družina, kjer je oče Bog, matije Marija, a podaniki vse človeštvo in nebes- čanstvo. Vpravzato ima majhna družina veliko dostojanstvo, ker je edinica - celica - ogromne božje občine«.9 »Mati je temelj družine in naroda« Naloge, pripisane ženskam, so v različnih ide- ologijah podobne: ženske naj bodo predvsem matere in žene, vzgojiteljice in gospodinje. Ta vloga žensk se utemeljuje biološko, s prirojeno »naravo«, ali pa transcendentalno, kot božja volja - dejansko pa se take predstave družbeno-ideo- loško konstruirajo in reproducirajo. Nacionalna naloga žensk obsega predvsem skrb za rojstvo zadostnega števila otrok ter primerno vzgojo le- teh, na (koroškem) Slovenskem s posebnim po- udarkom na ohranjanju vere.10 Seveda ni dovolj biti mati in gospodinja, marveč je potrebno biti dobra, versko in narodno zavedna mati in go- spodinja, ki se zgleduje po Materi Božji in vdano prenaša trpljenje. In če je delo mater in gospo- dinj že neplačano, pa mu je zagotovljeno vsaj plačilo v obliki poveličevanja žensk kot rešiteljic družin in naroda in sploh celega človeštva. Koroški Slovenec v številnih člankih slika idea- lizirane in stereotipizirane podobe mater in žen ter skuša dekleta in ženske poučiti o vsebini, ob- segu in pomenu njihovih »dolžnosti«. Kot sred- stva propagiranja »pravega« koncepta spola upo- rablja graje in prepovedi, pohvale in kategorične moralične zahteve ali pa vzore žensk iz zgodo- vine, religije in literature - npr. Miklovo Zalo, ki velja za personifikacijo koroške Slovenke - saj je v vseh dekletih »nekaj Zalinega«11 - in za »svetel vzor slovenske narodne zvestobe«.12 »V domačem krogu, v sredi družine, vse prav vravnati in razdeliti, vse skrbno porabiti in prav obrniti, hraniti red, priprostost in ljubkost, to je delo, ki zahteva največ žrtev, največ potr- pežljivosti, največ zatajevanja in za to delo je vstvarjeno žensko srce. To je dar, ki ga je prejelo ženstvo od Stvarnika samega. Matije duša hiši, duša družini, središče domačega življenja.«^ Gospodinja in mati je »resnična hraniteljica doma in ohranjevalka blagostanja, vere in na- roda«}* Tam, kjer znajo ceniti domače družinsko 3 ts., Zapoved ljubezni. V: Koroški Slovenec, 18. 9. 1935, str. 2. 4 Koroški Slovenec, 29. 1. 1941, str. 3. 5 Koroški Slovenec, 24.5. 1939, str. 1. 6 Koroški Slovenec, 13- 9.1939, str. 2-3. 7 Koroški Slovenec, 28. 6. 1933, str. 2. " Zapisnik Slovenskega prosvetnega društva (dalje: SPD) Bilka Bilčovs, Materinski dan 13. Vili. 1931, Slovenski znanstveni inštitut (dalje: SZI). Prim. Koroški Slovenec, 6. 5.1931, str. 3- 9 Koroški Slovenec, 2. 11. 1932, str. 3- '" Prim. Mojca Ramšak, „Mati, Bog, domovina" ali o vzgoji otrok. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu za navad- no leto 1999 (Celovec-Ljubljana-Dunaj 1998) str. 89-93, tu 89-91. " Koroški Slovenec, 12. 3. 1929, str. 3- 12 M. H. [Milka Hartman], Slovenka, bodi verna, socialna in narodna! V: Koroški Slovenec, 5. 4.1939, priloga. u Koroški Slovenec, 25- 4. 1928, str. 3 (članek brez naslova v rubriki „Ženski vestnik"je podpisan z „Mati"). M Podjunčanka, Dekle - mati. V: Koroški Slovenec, 9- 5. 1934, str. 3-4. 84 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec, »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI. MARVEČ TUDI. ZGODOVINA ZA VSE življenje, kjer kaže gospodinja smisel za dobro in varčno gospodinjstvo, kjer vodi pametno in premišljeno kuhinjsko politiko - tam je ljudstvo najbolj vzbujeno in se z veseljem udeležuje ver- skega življenja in kulturnega delovanja, tam se dela dobra politika v občini in stranki, tam uspe- vajo domače posojilnice in se z veseljem prebira Koroški Slovenec.15 Da žena temelje treh voglov domačije podpira, ta stari pregovor velja tudi za veliko slovensko domačijo vsega naroda in za vse delo človeštva. Brez resnega sodelovanja žena »ne bomo dočakali lepših dni«. Žene in de- kleta bodo s svojim lepim značajem in dovršeno osebnostjo »ozdravljale bolno človeštvo, reševa- le, vzgajale in obnavljale ga«.16 Matere so zadolžene za ohranitev in predajo nacionalne kulture in vere, predvsem pa ma- terinega jezika, enega od domnevno glavnih objektivnih kriterijev nacionalne pripadnosti. Posebno poudarjanje mater kot učiteljic jezika je povezano z dejstvom, da se slovenski otroci v koroških šolah - tudi če so veljale za utrakvi- stične, torej dvojezične - niso v zadostni meri naučili slovenščine. Poleg znanja je pomembno tudi spoštovanje jezika, saj je na Koroškem nem- škonacionalna ideologija rada omalovaževala slovenščino, ki je tradicionalno veljala za znak pripadnosti nižjim slojem. »Matere! Bodite da- nes ve Slovenke! Bolj kot mi ostali ste zrle rast duha in srca v vaših malih, ob prvih otroških be- sedah ste čutile ono veliko in vzvišeno, ki bolj kot kri in sorodstvo povezuje nas vse v eno narodno družino. To je domača, slovenska beseda, uče- ča in ljubeča, trpeča in se radujoča, slovenska beseda v molitvi in v pesmi, v knjigi in v vsem življenju. Ta beseda je zlata posoda narodnega, občestvenega duha, dana nam je od Stvarnika zato, da ob njej rastemo in živimo ne posamni poedinci, marveč v družini in stanu, v narodni družini tisočerih. Učite nas, svoje otroke, dajo bomo znali končno vendar izgovarjati s spošto- vanjem, dajo bomo ljubili in gojili plemenitega duha, katerega nositeljica je. Zato, matere, bo- dite narodne, slovenske, bodite posebno svojim malim in najmanjšim dobre vzgojiteljice in uči- teljice.«11 Mamice in sestre naj v zimskih večerih v krogu družine z lepo slovensko knjigo izobra- žujejo in razveseljujejo mlada srčeca, saj bo vtis družinskih večerov s slovensko besedo in milo slovensko pesmijo ostal v otroških dušah neiz- brisljiv.18 Matere naj »vlijejo mlademu slovenske- mu rodu na Koroškem ljubezen do pesmi inpet- ja«P »Krščanska slovenska mati! Tvoja dolžnost je, da svoje otroke naučiš slovenskega jezika! In nauči jih tudi ta jezik ljubiti, spoštovati in mu zvestobo ohratiiti!«20 Po priključitvi Avstrije k Nemčiji marca 1938, ko je nacionalsocialistični režim izpodrinjal rabo slovenščine, germaniziral šole in vrtce ter oviral društveno delovanje, se je vloga mater in družin za ohranitev narodne substance še pove- čala. Zato Koroški Slovenec okrepi svoje roteče pozive, pri čemer nove razmere sicer zahtevajo nove oblike delovanja, ki pa v glavnem ne pre- segajo tradicionalnih ženskih okvirov. »Naš čas in položaj vpijeta že sama po velikih, močnih Slovenkah. Da bi bile vse materinske osamele- mu in zapuščenemu ljudstvu, da bi bile vrtna- rice v mladih, danes usihajoči/t gredah, da bi bile čuvarice tisočletne zakladnice slovenske kulture, da bi bile končno zdravnice in duhovni- ce ljudstva, ki se ga polašča nova nezavednost! Koroška Slovenka, kakršno bi hoteli imeti mali in veliki otroci: Naj bi v sebi ohranjala podobo prave žene, bila bitje srca, močne volje, udanosti v trpljenju in gorju, globoke in iskrene verno- sti. Tako bo še zanaprej skriti življenjski motor naših družin, osrčje skromnih slovenskih vasic, duša vsega slovenskega ljudstva. Nevidna žrtve- nica bo venomer darovala sebe v službi svetih vzorov. Nosila nam bo mir, ljubezen, prijaznost, veder pogled v bodočnost, vero v pravico. Slejko- prej bi ne vedeli kam z revolucionarkami, sebič- nicami, izdajalkami ženske biti, nevednicami, brezbožnicami.« Družina naj ostane »kraljestvo slovenskih deklet, žena in mater«, družina naj bo »prva slovenska šola, čitalnica, koncertna dvo- rana in oder. V vlogi vzgojiteljice in učiteljice bo Slovenka še zavestneje in še požrtvovalnejše ko doslej mladi in najmlajši rod učila svetega spo- štovanja materne govorice, bratom in sestricam bo posredovala dobrine slovenske kulture, očeta in mater bo bodrila v vedri slovenski zavednosti. Učila bo slovenski rod slovensko moliti, misliti, govoriti in peti. V našem položaju je zavedna družinska narodna vzgoja dvakrat nujna in potrebna in Slovenka se ji ne bo smela in hote- la odtegniti«.21 Slovenska koroška žena »bo tudi v sedanjem času postavila 'celega moža', naša a Koroški Slovenec, 16.10.1929, str. 3-4. 16 Koroški Slovence, 12. 4.1933, str. 3-4. " Koroški Slovenec, 8. 5. 1935, str. 1. '« Koroški Slovenec, 13 12. 1933, str. 3-4. ° Mati, Dragocena mamičina dota. V: Koroški Slovenec, 1. 3 1933, str. 3-4. 20 -i., Nekaj za materinski dan. V: Koroški Slovenec, 5. 5. 1937, str. 3 21 Koroški Slovenec, 1.5.1940, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO 85 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 družina, naša vas in naš narod so pri njej v do- brem zavetju«.22 Tudi na prireditvah so Slovenke opozarjali na njihove povečane narodne dolžnosti pod naci- stičnim režimom. Na »Dnevu slovenske žene« je- seni 1938 je govornik Slovenske prosvetne zveze »izpovedal misel« prireditve v takihle besedah: Lojalni napram državi in legalni v narodnem delu terjamo »revolucijo slovenskih src«. Braniti moramo slovenskega duha in njegovo dragoce- no posodo, slovensko materno govorico. »Čeza- njo ni prostora v javnem življenju in niti več v ljudskem šolstvu, tem častnejše bodi njeno mesto v družini in narodu. V tem velikem stremljenju priteče slovenski ženi posebna naloga. Ojekle- nela v žrtvi, vsa narodna in materinska mora odslej v še večji meri posredovati rastoči mladi- ni sveto dediščino slovenske govorice! Močna in velika v trpljenju bo vlivala sinovom, možem in očetom vedno novega poguma in nove pobude pri delu za ohranitev slovenske narodnosti. /.../ Zravnana naj zavestno nosi narodovo bol in gorje, da bo njegova soodrešenica.«2i Na tečaju Slovenske prosvetne zveze konec leta 1940 so se zbrale zastopnice ženstva, med njimi številne matere, in nanizale dragocene pobude za dobro vzgojo otroka: »Mati, ti mu položi v usta besedo: Slovenec sem! Slovenska mati meje rodila! Ljud- je Slovenci so okoli mene. Slovenski je svet, v ka- terem živim! Slovenska je prošnja, ki jo molim k Vsemogočnemu! Slovenska je pesem, ki tako pri- jetno udarja ob moje uho! Slovenska je govorica, katere se poslužujem! Slovenski narod je, katere- mu hočem posvetiti svoje sile in moči!«1'* »Svet pomiluje neverno ženo in prezira ženo, ki se ogiba žrtvi, trpljenju« Idealna žena-mati mora voditi krščansko življe- nje, gojiti in ohranjati vero, v tem smislu vzgajati potomce, moliti za družino in narod in se zgle- dovati po materi vseh mater - Mariji. Med vrline ženskega krščanstva spada tudi trpljenje, ena osrednjih odlik vsake prave (koroške) slovenske ženske. Vse te podobe se vklapljajo in stapljajo s podobami slovenskega naroda kot »Marijinega naroda« in »naroda trpina«, kjer je slovenska do- movina dojeta kot cankarjanska mati, ki je izko- riščana, pasivna, trpeča, v usodo vdana.25 »Pravzor matere, na katerega se naj ozira vsa- ka mati, je božja mati. Zgled božje družine v Na- zaretu naj posnema vsaka družina, ki hoče biti srečna.« V rokah mater je »v veliki meri srečna ali nesrečna bodočnost naroda. Zaprite vrata vsem modernim zmotam, ki vam hočejo vzeti vaše do- stojanstvo! Poslušajte glas matere Cerkve, živite in vzgajajte otroke v njenem duhu!«1'' Pred dva tisoč leti je ena sama žena prinesla odrešenje vsemu svetu. Zgodovina pripoveduje o drugih ženah, ki so znale reševati svoj rod, ko sta odpo- vedala moški razum in moška sila. Po pravici svet pomiluje neverno ženo in prezira ženo, ki se ogi- ba žrtvi, trpljenju. Le resnično verna žena zamore biti materinska, socialna, pravična in tudi narod- na. Svet in predvsem žena ne razume več trpeče in ljubeče Matere pod križem, kako naj potem razume Njega, ki je visel na njem?27 Vse trpljenje, ki je »v tisočletju šlo preko naših tal, skozi naše družine in vasi in preko našega slovenskega na- roda, nosila je koncem konca naša žena. V trp- ljenju se razodeva vsa silovita življenjska moč naše žene, v njem je žena nenadkriljiva in nena- domestljiva«.18 Če bi slovenska žena kdaj zbežala »izpred križa in trpljenja«, potem se razkropijo družinice, zrušijo domovi, propadejo kmetije in pogine narod.29 Na tem mestu velja omeniti Marijine družbe, »plemstvo vsake župnije«30 in »armad/o/, ki ju- naško stoji na braniku za svetinje krščanstva in naroda«.01 Namen in bistvo družb je bilo »gojiti med svojimi udi prav posebno ljubezen in po- božnost do Marije« ter »ude napeljevati, da s pomočjo Marije zgledno žive in si prizadevajo za popolnost krščanskega življenja«. Dekliške Marijine družbe so imele še poseben namen, »dekleta v nevarnih letih mladosti pod varstvom Marijinim ohraniti na poti nedolžnosti in po- božnosti«.32 Marijine družbe so bile torej kot pomembna kontrolna instanca vere, morale in čednosti deklet soudeležene pri ohranjevanju cerkvenih predstav o ženskah. Angela Breitne- ker, rojena 1909 v Vogrčah, se spominja: »Mari- jine društvenice smo opravile veliko dobrih del in smo se veliko tudi naučile. Živele pa smo pod 22 Koroški Slovenec, 22. 11. 1939, str. 3-4. 23 Koroški Slovenec, 9- H. 1938, str. 2. 24 ro., Spet: Naša mladina! V: Koroški Slovenec, 15. 1. 1941, str. 2-3. 25 Tomo Virk, Mati, Domovina, Bog? V; Literatura 34 (1994) str. 76-79, • 77. 26 Koroški Slovenec, 6. 5- 1931 str. 3. 27 Koroški Slovenec, 2. 12. 1936, str. 1. 28 Koroški Slovenec, 1. 11. 1939, str. 3- 29Koroški Slovenec, 1.12. 1937, str. 3- 30 Koroški Slovenec, 16. 7. 1924, str. 4. 31 Koroški Slovenec, 27. 12. 1922, str. 3- 32 Pravila dekliške Marijine družbe, Archiv der Diözese Giirk, Alte Pfarrakten, Feistritz i. G, VKongregationen. 86 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec, »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI. MARVEČ TUDI...« ZGODOVINA ZA VSE strogo kontrolo in ostrimi pravili. Na dekleta sta nenehno pazila gospod župnik in podpredsed- nica, ki sta nas po vsakem sestanku spremljala domov, da ne bi kam šle. Vsaka nepravilnost je bila hudo kaznovana. /.../Plesati nisi smel, je bil greh. Tudi če si šel na ohcet, si moral za dovolje- nje prositi gospoda župnika. Na plese v gostilno seveda nismo smeli. Ko sem se nekoč na poti k studencu za hip ustavila in se dvakrat zavrtela, zame ni bilo opravičila. Gospodu meje povedala podpredsednica, in že naslednji dan sem mora- la k spovedi. Za devet mesecev sem bila izključe- na iz Marijine družbe. Celo na koru mi ni bilo dovoljeno prepevati. «•• »Beseda o nevarnosti bele smrti!« Koroški Slovenec pogosto slika nevarnosti, ki pretijo, če bi se ženske oddaljile od svoje »nara- ve« in se uprle zahtevi, da so v prvi vrsti matere in žene. Če je družina (v svoji tradicionalni patri- arhalni obliki) celica vsega (narodnega) življenja in je mati srce te družine, potem emancipacija žensk in sprememba razmerij v družini in med spoloma ne ogroža samo »ženske narave« in pa- triarhalne ureditve, temveč tudi obstoj naroda. Taka razmišljanja se prepletajo s kritiko kontra- cepcije in splava, pogubnih vplivov moderne dobe in mestnega življenja, zasledimo pa tudi evgenične ideje. »Bolj nego možu je moderna doba s svojimi zmotnimi nazori in zablodami škodila ženi: žena našega časa vedno bolj izgublja svojo na- ravno, od Boga dano podobo.« Dekle in žena »nima več smisla za svojo najbolj naravno in najbolj sveto dolžnost: za materinstvo«. Žena »sili ven iz družine in bi rada posnemala moške v nastopanju, službah, občevanju, v mišljenju in hotenju. Dekle postaja vedno bolj fant, zato izginja njena ljubkost, njena rahločutnost in ne- žnost, njena skritost in vernost«. Ob »izmaličeni in pokvarjeni ženije začel trpeti fant in mož, trpi danes družina in družba, najbolj pa žena sama. Do naših skritih vasic v gorah je že segla ta straš- na moderna kuga«}1' Žena, ki ji je »zabranjen njen zvišeni materinski poklic«, utrpi največjo škodo: »Živčne bolesti, razdražljivost, migrena in še druge bolezni modernih dam so le zunanji in vidni izraz duševne bolesti«.05 Sicer je »nedvo- mno« mnogo žena, ki se zaradi gospodarske in socialne stiske »morajo odpovedati svojemu naj- svetejšemu poklicu«. A še več je žena, ki jim je go- spodarska stiska »zaželjeni povod, da posegajo v skrivnost življenja in ga zamorijo«. Predvsem v tako imenovanih boljših krogih otroku ne pri- voščijo prostora, »ker se mati ne da motiti v svoji komodnosti. To je sodobna rak-rana ženskega sveta predvsem v mestih, a tudi že v večjih vaseh na deželi«?*' Bela smrt se širi na deželo, danes so družine s številnimi otroci tudi tu že posta- le redke. »Omejevanje rojstev je najhujša rana sedanjega časa.« Katoliška Cerkev je od nekdaj poudarjala, da je prvi poglavitni namen zakon- ske zveze otrok. »A dandanes se smatra otrok le kot breme, ponujajo na vseh koncih in krajih z usiljivo reklamo razna sredstva, ki zabranjujejo otroka. /.../ Protinaravni zločin preprečevanja rojstev in uničevanja komaj rojenega življenja hočejo znanstveno utemeljevati.« Težke gospo- darske in socialne razmere, prenizki dohodki, zahteva po stanu primernem življenju »in še sto drugih izgovorov služi modernim zakonom kot zagovor za zločin nad življenjem./.../Širi se bela kuga, narodi umirajo v svojo nenravnosti«}7 Koroški Slovenci so »v številu nazadovanja rojstev med Slovenci v prvi vrsti«. Razpasla se je »nevarna bolezen, ki razjeda narod v njegovi korenini. /../Samopar deseletijše iti dospeli bi do takozvanega sistema dveh otrok, ob katerem mora vsako ljudstvo po preteku par stoletij brez- pogojno izumreti in dati prostor bolj zdravemu in odpornemu narodu«}9. Med narodi sveta se bije »najostrejši boj za košček božje zemlje, boj ne na vojnih poljanah in v strelskih jarkih, mar- več boj v - družini«. Borbo ljudstev »za lepši prostor na soncu bodo nedvomno izvojevali na- rodi, ki štejejo največ zdravega, nepokvarjenega kmečkega ljudstva, največ življensko čvrstih in svežih članov«. Koroški Slovenci so »del onega plemena, kateremu zbog notranjega zdravja nekoč pripade bodočnost«. Ker pa Slovenci na Koroškem živijo »na najskrajnejši severni meji ob mejah nemške zemlje«, je treba »podvojene pozornosti, da se med nami, v naših družinah ne udomači bacil bele smrti. Le preradi posluša- mo besede o udobnosti in uživanju, le presilen je vpliv mestnega življenja. Da bi nas ta vpliv našel vsikdar odporne in zdrave!« Narodnostni boj na Koroškem »ne bo izvojevan z orožjem ali 33 Marija Makarovič (ur.), Tako smo živeli. Življenjepisi ko- roških Slovencev, 2 (Celovec 1994), str. 34. 34 v. f., Naloga našega dekleta. V: Koroški Slovenec, 28. 10. 1936, str. 3-4. 35 K. f., Pismo v decembru. V; Koroški Slovenec, 4. 12. 1935, str. 2-3. 36 R., Žena - mati. V: Koroški Slovenec, 16. 8. 1933, str. 4. 37 K. f., Pismo v decembru. V: Koroški Slovenec, 4. 12. 1935, str. 2-3. 38 Koroški Slovenec, 5. 5 1937, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO 87 ZGODOVINA ZA. VSE leto XI, 2004. št. 2 diplomacijo kje na fronti ali pri zelenih mizah, marveč v sleherni naši družini«.59 Poleti 1938 Koroški Slovenec propagira »skrb za dedno zdravo potomstvo«. Avtor opozori, da vede o rasni ali plemenski higieni segajo že v čas pred prvo svetovno vojno - seveda pa je čas objave povezan z nacionalsocialističnim prevzemom oblasti v Avstriji. Pomen teh ved za Slovence povzame takole: »Tudi za nas Slovence so Mendelova odkritja zelo važna. Tudi mi ne smemo ostati brezbrižni nasproti dognanjem in zahtevam evgenike, saj ravno maloštevilni na- rodi potrebujejo čim večji odstotek telesno in du- ševno zdravega naraščaja, saj za maloštevilne narode vsako naraščanje števila manjvrednih ter telesno in duševno bolnih nujno vodi k pro- padanju in slabi narodovo odporno silo. Tudi pri nas je veliko število dedno obremenjenih in duševno bolnih, katere število bo treba zmanj- šati; na drugi strani pa so razsejane lepe telesne in duševne lastnosti in vrline, kijih bo treba raz- množiti. Slovenski fant in dekle, kise mislita po- ročiti, prav gotovo želita, da bi imela zdravo in sposobno potomstvo; prav gotovo z grozo mislita na razne njima znane primere duševno bolnih ali sicer manj vrednih otrok, ter prosita Boga, da bi ne imela takega potomstva. Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal, velja tudi v te primeru. /.../Zato si izberita, slovenski fant in mladenka, zakonskega druga iz rodovine, v kateri ni in ni bilo dednih bolezni, predvsem ne duševnih, pa tudi ne bolezenskih nagnenjf«40 »V proslavo in prospeh zakonskega materinstva« 1926. je občni zbor Slovenske krščansko-so- cialne zveze za Koroško z ozirom na »veliki po- men matere za družine in nič manj tudi za dru- štveno življenje« soglasno sklenil, »da naj, kakor drugod po vsej Sloveniji, tako tudi naša društva letos enkrat prirede v proslavo in prospeh zakon- skega materinstva takozv. materinski dan«.41 Materinski dan »nas opominja naj spoštujemo poklic in dostojanstvo matere, za matere pa naj bo dan veselja, da naj jim novega poguma da vršijo svoj veliki mnogokrat mučeniškipoklic«.41 Koroški Slovenec je obširno poročal o praznova- njih in praznik izkoristil za razmišljanja o mate- rinstvu. Tudi društva so odmerila materinskemu dnevu pomembno vlogo ne samo kot zahvalo mamicam, ampak so ta dan izkoristila tudi za propagiranje predstav »pravega«, versko in na- rodno obeleženega materinstva. Kot primer naj služi praznovanje materinske- ga dneva 30. 10.1927 v Bilčovsu: »Že na predveč- er je bilo opaziti, da bo za našo faro prihodnji dan slovesen. Lepo okinčana cerkev ter napis iz cvetlic nad vrati,Pozdrav materam 'je bil dokaz, da hočemo prihodnji dan naše matere prav po- sebno počastiti. In res cerkvena kakor tudi izven cerkvena prireditev sta izpadli nad vse sijajno. Številni pristop mater in mladine k obhajilni mizi je pričal, da gori v srcih naših mater živa vera v Kristusa Kralja in da se one zavedajo, da lepri njem zamorejo dobiti moči in opore za njih težavni poklic. Dal Bog, da se ta živa vera našim materam tudi ohrani, kajti le matere bodo vzgojile mladino, ki bo zvesta Bogu in rodu.« Na popoldanskem zborovanju so nastopila »dekleta z svojimi lepimi deklamacijami in enfant«. Nato so društveni predsednik Janko Ogris, poslanec Stare, župnik iz Sveč in domač župnik »navdu- šeno« govorili materam. Prireditev je »preveval duh, kako se naj mati zaveda velikih dolžnosti in odgovornosti, ki z imenom ,Matï legajo na njo. Največja odgovornost zadene matere pri vzgoji, da postaja mladina čimdalje bolj lahko- miselna, da postaja versko mlačna in da se iz- neveri narodu. Mati naj nam vzgoji trdne zna- čaje, dobre kristjane in zavedne Slovence. Ona naj že v mlada srca vcepi ponos biti kristjan in Slovenec. Po zborovanju so se vse matere vesele in navdušene razšle«.45 Materinske dneve so praznovali tudi drugod s podobnimi vsebinami,44 vprašanje nacionalnega obeležja praznika pa se na Koroškem zaostri po »anšlusu« 1938, ko tretji rajh tudi glede ideologije materinstva zahteva nacionalno-orgamzatorično ekskluzivnost. 1939. se Koroški Slovenec glede materinskega dneva obrne na slovenske koroške matere, češ: Država bo odlikovala »zaslužne ma- tere sprav okusnim križcem 'ter jim na ta način izrekla svoje priznanje. Kako naj bi odlikovala 39 Koroški Slovenec, 18. 4. 1934, str. 2. 40 Dr. V. Meršol, Skrb za dedno zdravo potomstvo. V: Koroški Slovenec, 10. 8.1938, str. 3- Prim, ostale dele Meršolovega članka, prav tam, 20. 7.1938, str. 3-4; 27. 7.1938, str. 3-4; 3. 8. 1938, str. 3-4. 41 Koroški Slovenec, 14. 4. 1926, str. 3. 42 Zapisnik SPD Bilka Bilčovs, Materinski dan, 13. VIII. 1931, SZI. 4S Zapisnik SPD Bilka Bilčovs, Materinski dan (30. 10. 1927), SZI. Prim. Koroški Slovenec, 9. 11. 1927, str. 4. 4 ' Prim, Produkt Muttertag. Zur rituellen Inszenierung eines Festtages. Begleitbuch zur Ausstellung: Produkt Muttertag - Zur rituellen Inszenierung eines Festtages, 6. April bis 4. Juni 2001, Österreichisches Museum für Volkskunde, Wien (Kataloge des Österreichischen Museums für Volk- skunde 78, Wien 2001). 88 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec, »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI, MARVEČ TUDI..." ZGODOVINA ZA VSE svoje matere slovenska narodna organizacija, ki ne more poklanjati križcev in nima bogastva za nagrade?« Vendar bi zaslužile matere prizna- nje, saj so nam nekoč dale vojvode in župane, Jarnika, Majarja, Einspielerja in vrsto ostalih veli- kih slovenskih mož. »Vendar bi zaslužile odliko- vanje naše matere, ki že stoletja hrabro kot levi- nje branijo naše narodne svetinje. Nenavadno, a nujno naj se našim junakinjam oddolžimo: s prošnjo! Matere! Ostanite nam junakinje v boju za svetinje naše materne besede in slovenske narodne zavesti!/.../ Vam izročamo mali, ubogi, prestrašeni morda bojazljivi rod, da ga sprejme- te v svoje materinsko okrilje, v svojo materinsko zaščito. Naj bo, slovenske matere, ves naš sloven- ski rod na Koroškem, samo eno: Vaš otrok! Od Vas naj se še naprej uči, kar je tako zelo materin- sko - svetega, nezlomljivega idealizma, železne zvestobe svojemu narodu in Bogu!«45 1940 ob- lasti prepovedo materinske proslave slovenskih kulturnih društev, nakar Slovenska prosvetna zveza skuša posredovati.46 • kljub temu ostane prepoved v veljavi, kar je deželni glavar »objasnil tako, daje bil letošnji materinski dan v Nemčiji 19. majnika in daje materinske proslave izvedla organizacija NS-Frauenschaft«}1 »Mati - Domovina - Bog« Predvsem ob priliki materinskega dneva Ko- roški Slovenec propagira »eno tistih slovenskih sintagem, ki so bile v preteklosti kanonizirane in v kontekstu nacionalne mitologije postavljene v skoraj liturgičen repertoar«-.*8 Mati - Domovina - Bog. Vsem trem elementom (označenim tudi kot rodna mati, mati zemlja, mati Cerkev ipd.) ča- sopis pripisuje materinske lastnosti nesebičnih in potrpežljivih darovalk in ohranjevalk življenja, seveda pa tudi zahteva absolutno zvestobo vsem tem »materam«. Izvajanja manjšinskega glasila tudi pri obravnavi te tematike ilustrirajo pomen »ženskega principa« v slovenski nacionalni iden- titeti.49 V članku »Nazaj k materi!« Koroški Slovenec razglablja kar o štirih materah - materi roditelji- ci, materi domovini, materi zemlji ter materi Cer- kvi. Rodna mati »v svojem svetem poklicu« nosi rodu »kos nebes«. Mati domovina je domovina »rodnih mater in narodnega ljudstva«. Je žalost- na vdova in zapuščena od toliko svojih otrok, ki tavajo s tujo besedo na jeziku po tej zemlji. »Izdajamo te, če se sramujemo tvojih ličnih cer- kvic/.../, tvoje slovenske melodije in mile sloven- ske besede, tvojih s potom in žulji prežetih njiv in travnikov«. Mati zemlja je molčala, ko so jo za bore groše prodajali sinovi in iskali kruha v predmestjih in preko oceana. Prenaša storjeno krivico in polna ljubezni daje še naprej »sobica in dežja, vigredi in jeseni, kruha in mesa in sad- ja iti obleke«. Mati Cerkev v svojem materinstvu veže nebo z zemljo, doji in vzgaja mladi rod, blagoslavlja in posvečuje, »zvestejša od rodnih mater, lepša od domovine in modrejša od blago- slovljene zemlje!«50 1933 časopis navede tri svetla znamenja rešitve v dnevih propadanja in umiranja, razkrajajočih se gospodarstev in propadajočih narodov: rod- no mater, zemljo in Cerkev. Rodna mati »v nepre- stanem delu, pritrgovatiju in vedni žrtvi« daruje »na oltarju svete družinske zavesti«. Ta mati je »angelj miru in ljubezni«, a če bo burja sovraštva hotela seči po njenem svetišču družine, bo »od- ločno in hrabro kot levinja branila svojo in našo čast in jo otela iz razvalin in podrtije propada- jočih ljudstev v novo, lepše življenje«. Zemlja, »mati slovenskega ljudstva«, varuje rod pred pre- senečenji in razočaranji in je »skrbna in ljubeča mati« vsakemu, ki jo obdaja s spoštovanjem in ljubeznijo. Cerkev je mati »vsega človeštva po vsem svetu«, učiteljica vseh narodov. K njej in nje- nemu življenjskemu nauku »vodijo vsa človeška pota, četudi po ovinkih in razočaranjih raznih fašizmov in komunizmov, gnilih demokracij in krivičnih diktatur«? Za materinski dan 1934 Koroški Slovenec zo- pet razglablja o treh materah - rodni materi, materi zemlji in materi Cerkvi - in poziva rod- ne matere, naj se učijo »od vzorov materinske skrivnosti, od zemlje iti Cerkve«. Zemlja naj bo prvi vzor materinstva - ona živi ves človeški rod, je usmiljena, postreže bolnim na duši in telesu, molče prenaša klevete in izdajo, s »posebno skrb- jo varuje svoj rod in ga ohranja plemenitega in zdravega«. Cerkev naj bo drugi vzor materinstva, kajti njena prva ustvarjajoča sila je ljubezen. Je učiteljica rodov, mati vsega človeštva, malih in velikih narodov, vsa materinska kot posoda bož- jega življenja. »Ob teh vzorih, mati, se navdušuj še tiza vzvišenost materinstva, za lepoto in Ijube- « Koroški Slovence, 17.5. 1939, str. 1. 46 Koroški Slovence, 29- 5- 1940, str. 3- 47 Koroški Slovence, 5. 6.1940, str. 3- 4S Virk (kot op. 25), str. 76. 49 Prim. Alenka Puhar, Slovenski avtoportret 1918-1991, Ljubljana 1992, predvsem str. 10-11. 50 Koroški Slovence, 4. 5-1932, str. 3-4. " Koroški Slovenec, 3- 5. 1933, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO 89 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 2 zen, za usmiljenje in potrpežljivost, za zvestobo in modrost! Navdušuj se predvsem za bistvo na- roda: otroka. Daga boš hranila in gojila s pravo materinsko skrbjo, /.../z najčistejšo materinsko ljubeznijo, ki v boli in veselju vrši najvišjo službo - ne sebi, le Bogu in narodu.«• 1940 Koroški Slovenec razloži pomen »velike trilogije« Mati - Domovina - Bog za slovenstvo. Pravi, da ima vsak narod posebno poslanstvo, da na svoj način odraža božjo stvarniško lepoto in ljubezen. Zgodovinar, ki bo hotel naslikati obraz slovenskega naroda, se ne bo smel omejiti na statistike in podatke, temveč bo moral pronikniti globlje v duhovne vire naroda. Prava in objektiv- na je le tista narodna zgodovina, ki motri narod- ni razvoj v luči vodilnih načel in idej, ki so lastne vsakemu narodu. In kaj so pri Slovencih te idejne podlage? Stvar je »tako jasna, samoumevna, da bi na to vprašanje znal odgovarjati že količkaj zbujen otrok. Vsak, kdor je po duši in krvi Slove- nec, nosi v sebi, zavestno ali nezavestno, sledečo trilogijo: Mati - Domovina - Bog«. Prešibak do- kaz, razlaga Koroški Slovenec, bi bilo sklicevanje na Cankarjevo izpoved, da so Mati, Domovina in Bog njegove največje vrednote - čeprav smemo trditi, da je govoril narod po svojem glasniku in z omenjeno trilogijo objavil »nekak zakon ali počelo svojega bitja«. Treba da je torej širšega dokaza - in če listamo po revijah in časnikih, posebno po koroškem slovenskem tedniku, ali ne udarja na uho vedno isti refren Mati, Domo- vina, Bog? Trilogija pomeni vsebino in polnost našega bitja. Blagoslov kličemo nad one, ki to svetišče puščajo nedotaknjeno in čislano, pre- kletstvo nad one, ki ga oskrunjajo. Mati, Domo- vina, Bog - to ni od včeraj, ampak ima tisočletno tradicijo. Teh svetinj nihče ni vnesel od zunaj v slovensko ljudstvo, marveč so kos skrivnostnega postanka, rasti in osamozaveščanja naroda. Za- sluga posameznikov je jasna formulacija, a misel in ideja je od nekdaj skrita kot kal rasti in živ- ljenja v narodu. »Slomšek je pojmoval družinsko, narodno in religiozno življenje nedeljeno, kot povezano enoto.« Ni čudno, »da obsojamo - zdi se, da prav po tej Slomškovi tradiciji - narodno odpadništvo z moralo četrte božje zapovedi in da vzporejamo zvestobo do družine (matere), naroda (domovine), in Cerkve (Boga)«. Prepri- čani smo, da ne more biti kdo dober sin naroda in Cerkve, če sinovski odnosi do matere in dru- žine niso urejeni. Človek, ki od trilogije odkruši en sam pojem, je zrušil še ostala dva. Ni druge izbire, kot da reče vsemu da ali vsemu ne - in v slednjem primeru postane »nekak izrodek, oro- Naslovnica Družinskih večernic (1940) pan vseh vrlin in dostojanstva, človek, kise nam smili in gnusi obenem«.''1 Ne preseneča, da 1940 kot zadnja publikacija Slovenske prosvetne zveze pred napadom Nem- čije na Jugoslavijo aprila 1941 in po razbitju vseh koroških slovenskih organizacij izidejo Družinske večernice, ki že s svojo naslovnico »Mati Domovi- na Bog«, še bolj pa s svojo vsebino - v poglavjih »Družina«, »Kmet in zemlja«, »Narod«, »Bog« - po- dajo tako rekoč sintezo koroške slovenske nacio- nalne ideologije in vloge spolov v le-tej.54 " Koroški Slovenec, 9- 5. 1934, str. 1. 53 Janko, Mati - Domovina - Bog. Naša velika trilogija. V: Koroški Slovenec, 7. 8.1940, str. 3- 51 Slovenska prosvetna zveza (izd.), Družinske večernice 1940. - Poglavje »Družina* obsega predvsem članke in literarne prispevke, ki poveličujejo matere. Zanimivo je, da vsebuje ludi odlomke članka Lee Faturjcvc iz zbornika Slo- venska žena (Ljubljana 1926), kije izšel ob 25-letnici Sploš- nega ženskega društva v Ljubljani. Izvirni naslov članka »Trpljenje slovenske žene v turškem času* je v Večcrnicah spremenjen v »Trpljenje in junaštvo slovenske žene*. 90 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec, »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI. MARVEČ TUDI...« ZGODOVINA ZA VSE »Kljub nespornim prednostim koroške Slovenke pa so ji lastne še druge uprav ženske lastnosti« V članku »Koroška Slovenka« časopis izriše sledečo podobo imenovane: »Nikjer ni sužnja možu in družini, marveč uprav duhovito čuva svoje dostojanstvo napram svetu, možu in otro- kom. Pri tem ji je odvratna ona emancipiranost, kije lastna naprimer Amerikankam ali Angleži- njam. Duhovno in duševno je nenavadno raz- gibana in se uspešno meri s svojo zdravo raz- sodnostjo in pretehtano, a nepriučeno besedo s premnogim moškim. V gospodinjstvu, v oskrbi svojcev z vsakdanjimi potrebščinami, v pripra- vi prijetnega, domačega ognjišča tekmuje do- mala z Nemko, ki slovi s svojim, moderno vode- nim gospodinjstvom. /.../ Najsilnejša pa je naša žena v duhovnosti. Kar je med nami vere, kar je v nas otroškega zaupanja v vsedobrega Očeta, kolikor ima naš rod one svete pokorščine, ki je dika vsakega katoliškega ljudstva, to imamo od naše žene. Kljub nespornim prednostim koroške Slovenke pa so ji lastne še druge uprav ženske lastnosti. Svojemu možu je zvesta žena in živ- ljenjska tovarišica, svojim otrokom ljubeča mati. Velika je v trpljenju in potrpljenju.«5^ Koroška Slovenka je predvsem kmečka žen- ska.56 Njene številne obveznosti do družine in domačije, za katere naj bo čimbolj izučena, ob- segajo poleg gospodinjskega in regenerativnega dela tudi kmečko gospodarjenje - torej dvojne in trojne obremenitve! Koroška Slovenka naj tudi ostane kmečka ženska, ki ne beži v mesto ali tujino, saj velja kmečki stan za steber slovenstva na Koroškem. Žena je v kmetijstvu »sotrudnica svojega moža mnogo bolj, kakor v vseh drugih poklicih. Žena dela na polju, v hlevu, v kuhinji, hodi na trg prodajat in kupovat in ko mož udo- bno kadi svojo pipo, ima še vedno polne roke de- la«.''1 Kmečki ljudje naj ostanejo kolikor mogoče doma in naj ne iščejo kruha v mestu, zato pa mora kmetija več nesti in tudi žena pomagati, dase več prisluži. Zaslužiti se da v vrtu; več je treba izku- piti iz kuretine in jajc. Kmetica in kmečka hčer morata posvečati vso skrb hlevu, ki ga ne smeta prepuščati tuji dekli. Svinjereja je »tudi stvar, za katero je več ali manj skrb izročena ženskam«. »Dekleta seve ne gredo rade v nesnažni svinjski hlev. Kmečka hči se gnojišča ne sme plašiti, saj se. ga tudi zdravnik ne sme. Zdaj si pri delu in delovne obleke nikogar ni teba biti sram. Ob ne- deljah se zopet praznično oblečeš. « »Prva ženska skrb tudi v kmečki hiši je seveda prehrana ljudi. Če bo hrana dobra, bodo tudi ljudje zdravi in voljni«. Kmetica in kmečke hčere naj znajo do- bro kuhati, pa tudi varčevati s hrano. Ko kdo zbo- li, naj bi vsaka mati in kmečka hčer vedela, kako je treba pomagati, saj zdravnik ni vedno pri roki ali pa je predrag. Zato je treba, da žene in dekleta na kmetih rade berejo in se zanimajo za zdravil- na zelišča. Mati in hčere morajo tudi kaj vedeti o živinozdravilstvu in živinoreji. Velepomembno je, da mati zna za otroke preproste stvari urezati in sešiti. Tudi bolniška postrežba je skrb matere. »Prvo je seve, da zna mati moliti in vzdržati red v hiši; ona mora krotiti fante, ona voditi dekleta in v naših razmerah naj bo skrb za rodoljublje tudi materina naloga. Ko bi imeli prav veliko vzornih mater in kmečkih deklet, ali ne verjame- te, da bi v kratkem bilo življenje na kmetih vse drugačno? Ljudje bi bili srečni doma in bi več ne želeli naprej v dvomljivo tujino.«• Žensko odgo- vornost za ohranitev kmečkega življenja in stanu Koroški Slovenec naglasi tudi v članku, povze- tem po ljubljanskem Slovencu. Pravi, da je kriza kmečkega gospodarstva »vprecejšnji meri kriza našega kmečkega ženstva«. Kmet je priraščen na svojo zemljo, a tudi navezan na svojo ženo. Če bo ona zapustila grudo, ji bo sledil. »Kmečkifant bo zapustil polje iti grudo in bo sledil dekletu v mesto. Če gledate po mestih mrzlično zidanje novih stanovanj, ali ni zadnje gibalo temu volja žene? In če gledate, kako propadajo kmetije in razpadajo gospodarstva, ali ni volja žene, pred katero se hotenje moža, kakor uči izkušnja, red- no izkaže za brezmočno?« Dekleta hočejo biti žene orožnikov, železničarjev, tovarniških delav- cev, rudarjev, kmetov pa ne. Kmečki fant vedno težje dobi dekle, ki bi se hotelo z ljubeznijo opri- jeti kmečkega življenja.59 Tudi oblačenje je področje, kjer ima koroška Slovenka kot simbolična upodobitev kmeč- ko-tradicionalnega ter nacionalnega (narodne noše!) žitja in bitja važno vlogo. Obleka koroške Slovenke naj ustreza versko-moralnim standar- dom in čuva poštenje žensk in naj bo »prepro- sta, skromna«, pokriva naj se »s častitljivo ruto, voli nekričeče barve svojim krilom, sramežljivo skriva svojo lepoto«.*® »Nravnostni propad se kaže posebno v lahkomiselni, često nesramni » Koroški Slovence, 1. 11. 1939, str. 3. 36 Prim. Irena Deslovnik, Moč šibkih. Ženske v času kmečke- ga gospodarjenja (Klagenfurt/Celovcc 2002). 57 Koroški Slovenec, 13. 1. 1926, sir. 3. 58 Koroški Slovenec, 14. 10. 1925, str. 3-4. 59 Koroški Slovenec, 25. 9. 1929, str. 3. • Koroški Slovenec, 1. 11. 1939, str. 3. VSE ZA ZGODOVINO 91 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 obleki. Da se noša spremeni, morajo pomagati tudi moški! Naj odklanjajo lahkomiselno obleče- na dekleta, naj jih ne jemljejo v zakon! Zlasti bi se morale dostojno oblačiti omožene žene, ki bi se ne smele neovirano podajati modi. Današnja lahkomiselna ženska obleka je dokaz, da smo zašli že daleč v nenravnost.S Druga od desetih »zapovedi za žene in matere« se glasi: »Ne oblači se moderno, boljši je dober glas kot srebrn pas. Zakonski ženi se nikomur ni treba dopasti ka- kor svojemu možu.«'''1 Slovenska kmečka dekleta, ugotavlja avtor članka, »preveč gledajo po modi in premalo mislijo na kmetijstvo in gospodinstvo. Zelo mnogo je takih. Kratko krilo je slabo zname- nje za slovensko kmetsko dekle«.63 »Korošice, vaš najlepši znak ljubezni do domačije je še vedno spoštovana ,hadrca' ali peča!«,64 zagotavlja pisec in meni, da so s smrtjo Marije Š. dekleta izgubila »lep zgled ljubezni do domače narodne noše. Ko je bila rajna še toliko pri moči, daje še mogla v cerkev, si jo pačzmiraj videl v lepi kmetski noši v rokavcih in zidano hadrco črez rame. Vsi smo jo z veseljem gledali. Toda sedaj naj ona v miru počiva. Dekleta naj sipa njo vzamejo za vzgled in naj spoštujejo domačo nošo. Saj bi tudi fant- je za njimi rajši gledali, kot pa tako, ko tičijo v mestnih cotah«.65 Kot vidimo iz zadnjega primera, lahko lik ideal- ne koroške Slovenke razberemo tudi iz osmrtnic, ki dokaj stereotipno hvalijo družinske, verske in nacionalne vrline žensk: »pridna in marljiva gospodinja ter vzor prave slovenske matere«;66 »spoštovana in vzorna gospodinja, zavedna, krščanska mati«, ki je svoje otroke »vzgojila v narodnem in verskem duhu«; »pravi biser koro- ške narodne matere in žene«;67 ni samo »zvesto ljubila svojega moža in svoje nedolžne otročiče, ampak tudi nad vse spoštovala svojo vero in svoj ljubljeni slovenski materni jezik«.6* Ob po- grebu vrle gospodinje in matere trinajstih otrok je župnik nasproti »sedanjemu omehkuženem času« slavil rajno »tudi kot junaško mater, kije v hudih časih in v uboštvu rodila in vzgojila 13 otrok. Moderne kratkokrile damicepa se ne upa- jo roditi več...! In vse otroke je vzgojila v vneto- narodnem duhu. Katera .moderna' je danes še tako junaška? Vso moč pa je našla v globoki svoji veri, v zaupanju na Boga, v molitvi. Posnemaj- mo jo!«69 Povsod da je poudarjala krščansko in slovensko prepričanje, bila »velik trn v peti na- šim nemčurjem kot narodna Slovenka«, a kot »vneta kristjanka in dobra žena pač nikdar ni žalovala zavoljo nemčurskih napadov, katere je morala prestati sama, njen mož, sin in njeni hčerki odstrani nemških nasilnežev«.10 Ne ome- njamo rajne, poudarja pisec, »vsled dobrih last- nosti, temveč trpljenja, ki ga je morala prestati vsled narodnosti. Njeno preganjanje nam je pri- ča, daje bila zavedna Slovenka«.• »Bila je kinč fare, krasen zgled za neporočene, polna dobrih del in čednosti. /.../Pri svojih 67. letih je mogla rajna o sebi reči, da je izpolnjevala geslo, ki bi imelo biti vodilo za vse ljudi: Z zelenim venčkom devištva ali pred poročni oltar ali v grob.«12 »Možje korenjaki in fantje v spomladanski rasti« Tudi delovanje in podoba moškega spola sta bili podvrženi spolno specifičnim normam in idealiziranim predstavam. V skladu s prevladu- jočim dihotomičnim konceptom spolov so »mo- ške« lastnosti in naloge nasprotne »ženskim«, po drugi strani pa se tudi komplementarno dopol- njujejo: moški kot bitja hladnega računarskega razuma - ženske kot bitja srca in ljubezni, mo- ški kot akterji javnega, ženske kot duše domače- ga itd. Seveda nekatere zahteve - biti versko in narodno zaveden in delovati v dobro manjšine - veljajo za oba spola, a poleg tega obstaja vrsta spolno specifičnih diferenciacij, od značajskih potez preko telesnih značilnosti do področij udejstvovanja. Poziv »Fantje koroški, auf biks!« uvodoma na- slika »narobe svet« spolov, da bi fantom tem bolj jasno predočil njihove dolžnosti: »Veste, v mestih primanjkuje fantov in mož, zato tam nosijo de- kleta bubikopf in prave hlače, matere sq milostlji- ve in debatirajo o politiki in kinu. Če je na vsa- kem voglu kar par gostiln, težnja po komodnem življenju vedno večja in vsaka zabava fragwür- dig', ni niti čuda. Zato v mestih ni fantov od fare, krepkih postav in zagorelih lic, marveč bledi ob- razi in pritlikave postave!« Ali je kaj fantovstva v gostilni, pri pijanih obrazih in hripavi pesmi, v grdi kletvici in vinskem pretepu, v kvantah, neslogi in prepiru? Seveda ne: fantovstvo je, »če 61 Koroški Slovenec, 62 Koroški Slovenec, 63 Koroški Slovenec, 64 Koroški Slovenec, 63 Koroški Slovenec, 66 Koroški Slovenec, 67 Koroški Slovenec, 6/1 Koroški Slovenec, 69 Koroški Slovenec, 70 Koroški Slovenec, 71 Koroški Slovenec, 72 Koroški Slovenec, 23. 9. 1925, str. 4. 4. 4. 1928, str. 4. 13. 1. 1926, str. 3. 29.5.1929, str. 3- 30. 11. 1921, str. 4. 15. 11.1922, str. 3. 21. 4. 1926, str. 3. 26. 7. 1922, str. 4. 27. 7.1927, str. 3. 30. 4. 1924, str. 2. 4. 2. 1925, str. 3. 24. 4.1929, str. 3. 92 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec, »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI, MARVEČ TUDI...« ZGODOVINA ZA VSE znaš pogledati vsak čas odkrito v oči, če se držiš svoje mere in ne mere drugih ali volje gostilni- čarja«. Fantovstvo je odločnost, samostojnost, brzdanje in odkritost. Najhujša narodna grobo- kopa sta pijača in nemorala. Slovenski narod na Koroškem bo umrl, ko »nam bo gostilna ljubša od društva, pijana beseda prijetnejša kot trezen pogovor, ko nam bo cerkev zadnja briga. Fantje, pozor! To je v naših rokah/«73 V rokah fantov je torej dobršen del družbene in nacionalne dobrobiti, vključno s kontrolo de- klet: »Li veste, fantje po Žili in Rožu in Podjuni, da je tudi vam izročena čast naših vasi, ugled vašega domačega duhovnika, čast vaših vaških deklet, vera vaših očetov in mater, dobra rast va- ših najmlajših bratov in sestric? Li vam ni mar /.../, če se tepta čast vaše vasi, zavaja vaša dekleta v sramoto, pusti vašega duhovnika osamljenega v njegovi ljubezni in skrbi za dobrobit župnije, pozablja najmlajših vaše vasi, da zaman iščejo lepe domače besede in resnega opomina dobrih vzgojiteljic/ Ne pozabite, da pade senca vaške sramote tudi na vas!/.../Na svoj način lahko so- delujete z duhovnikom in učiteljem, z gospodar- jem in očetom, z gospodinjo in z materjo, tudi v vaših rokah so vaška dekleta in najmlajši vaški rod.«74 Če naj se ženski spol zgleduje po Mariji, pa naj bodo fantje požrtvovalni in nesebični »apostoli« narodnega - predvsem društvenega - delovanja. Ob prazniku apostolov Petra in Pavla Koroški Slovenec zapiše: »Praznik apostolov je praznik močnega fantovstva. Fantovstvo je apostolstvo. Biti apostol pa pomeni: pozabiti nase, živeti le ideji. Sebi živijo le slabiči, majhni sebični znača- ji. Pravi mladenič infant dela in gori le poslan- stvu, ki ga je spoznal za svojega: dvigati misel- nost naši mladini, dajati društvu življenje, raz- gibanost, širiti in ohraniti v narodu bogopoln, kulturno-tvoren nemir. /../ Še veliko nam manj- ka, da postanemo apostoli, ki bi v mladostnem idealizmu, požrtvovalnosti in nesebičnosti služi- li veliki narodni ideji. /../Kakor oni mladenič v evangeliju, ki je ponudil Gospodu svoj kruh in svoje ribe, četudi je imel malo, in množice so bile nasičene, tako darujmo tudi mi, fantje, vse naše moči in naše veselje, samega sebe našemu dru- štvu in molimo, da Gospod ta naš skromen dar blagoslovi, da obrodi stoteren sad.«75 Katere druge značajske in telesne poteze pri- stajajo »pravemu« fantu? Fantje so »ponosni, po- gumni in se radi ponašajo s tem, da jih ni strah in da se ničesar ne bojijo«.76 Kmečki fant se je »vedno rad postavil z drznostjo, močjo in spre- tnostjo telesa«, saj je spreten kolesar, navdušuje ga smučanje, po vaseh se ukvarja z lahko in tudi težko atletiko, npr. rokoborbo, ki da je »prav lep sport, ko se rava mož z možem, kateri bo moč- nejši in spretnejši«.771939, pod vplivom nacistič- ne ideologije, Koroški Slovenec športu poleg cilja »zdrav duh v zdravem telesu« pripiše tudi nalogo, zajamčiti narodu zdravo potomstvo in s tem varno bodočnost. Na teh temeljih naj se vzgaja mladina, pri tem pa »je treba razlikovati med fantom in dekletom. Fant mora postati mož in žena mora ostati ženska in ne sme čez meje, ki jih je začrtala narava. Ako je mož borben in delaven, ako noč in dan dela in ustvarja, ali če kot turist ali športnik kuje in izpelje najdrznejše in najnapornejše načrte, tedaj ne izgublja na svoji možatosti, temveč se moškemu idealu pri- bližuje. Delo, ustvarjanje, borba in podjetnost so njegovo področje. Nasprotno pa velja za ženo: ako usmeri vse svoje mišljenje in stremljenje po vzoru moža, če ogromno dela, študira alise vadi v težkem športu, izgubi na ženskosti. To velja v enaki meri tudi za težka poljska ali tovarniška dela. Mož in zlasti žena morata vedeti, daje od njih odvisna vrednost potomstva, da sta za to vrednost odgovorna, ker je le - ta odvisna od njunega življenja, njunih duhovnih ter telesnih sposobnosti.«16 Moški kot očetje niso povsem odvezani dolž- nosti skrbeti za naraščaj, predvsem za njegovo narodno zavednost. Razni pozivi k vzgoji otrok v narodnem duhu se obračajo ne samo na matere, ampak na starše.79 Osmrtnice hvalijo, če je pokoj- ni vsem svojim otrokom »usadil v srce ljubezen do svojega rodu in naše lepe slovenske zemlje«^ Poleg materinskega dneva zasledimo praznova- nja očetovega dneva, s katerim naj se pokaže hva- ležnost za skrb in požrtvovalnost očeta.81 Očetje pa domnevno vzgajajo na specifično »moški« na- čin, ki se precej razlikuje od »ženske« materinske vloge. Oče in sin sta »medsebojno redkobesedna, ne ljubita čustvenih izlivov« in si »nerada izkazu- jeta vidno ljubezen«. Ob materi je sinovom lahko, » Koroški Slovence, 3- 4. 1929, str. 3- 74 Koroški Slovence, 21. 9. 1932, str. 3- 71 Koroški Slovence, 28. 6. 1933, str. 3. 76 A. H., Mladina, spoštuj stare! V: Koroški Slovence, 21. 2. 1940, str. 4. 77 k., O športu. V: Koroški Slovence, 25. 9. 1935, str. 3. 73 Koroški Slovence, 23. 8. 1939, str. 3- 79 Prim. npr. Koroški Slovenec, 9. 11. 1927, str. 1. 80 Koroški Slovence, 15.3- 1922, str. 3- VSE ZA ZGODOVINO 93 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 2 njena roka »mehko vodi« mladega sinka, dobro je z njo žalovati, brezskrbno se da z njo deliti vero in molitev. Oče je »iz druge kovine. Nerad govori svojim in nerad na široko razlaga. Ne kaže rad v besedi svoje ljubezni in kakor nalašč pušča otro- ka, da se čuti osamelega in zapuščenega«. Oče se nerad razigra, ne zna žalovati niti se iz srca veseli- ti. Mati sprejema življenje, kakršno je, »z mehkim, udanim srcem in tako ga posreduje svojim.« Oče je »človek razuma. Življenja hoče z razsodnostjo mojstriti«. Redko govori oče o narodu in narod- nem boju, a z dejanjem in življenjem dokazuje, da je sprejel ne samo borbo za družinski obstoj, temveč tudi boj za kulturno pravico naroda. Brez besed uvaja sina v dejavno narodno ljubezen. Sinu, ki bi mu hotel v zahvalo za bogat življenjski nauk hvaležno poljubiti roko, bi oče »odmaknil roko. Ne ljubi čustvenosti, ker biga spravila kveč- jemu v zadrego«. Še svoje največje modrosti oče ne bo odel v besede, marveč jo bo razodel v časti- tljivem molku: »Sin, ostani mi zvest, ohrani zve- stobo mojim vzorom/«82 Narodna vzgoja kot del očetovske vzgoje je posebno pomembna v dobi nacionalne ogroženosti. Tako Koroški Slovenec 1940 objavi članek »Moj dar domu na oltar!«, v katerem oče izjavlja: »Najlepši dar poklonim svo- jemu narodu, če mu vzgojim svojega sina v za- vednega Slovenca in svojo hčerko v zavedno Slo- venko. /.../ Svoj narod ljubim z iskrenim srcem. Najbolj ga ljubim, če zanj vzgajam svoje otroke. Svojemu narodu hočem služiti do zadnjega dne- va. Najbolje mu služim, če mu s svojimi otroci poklonim žive člane njegove družine in pridne delavce njegovega doma.«83 Poglavje naj zaključi zanimiv članek »Ko bom jaz nevesto iskal!«, ki z vidika fanta opiše idealno podobo koroške slovenske neveste - narodno in versko zavednega domačega kmečkega dekleta. Članek, objavljen v rubriki Ženski vestnik, dekle- tom daje vzpodbudo, da stremijo za to idealizi- rano podobo, saj tako povečajo svoje »šanse« na »poročnem trgu«, moškim pa dodeli moč kontro- le nad žensko podobo, saj lahko moški odstopa- nje od ideala kaznujejo s tem, da takih žensk ne poročijo: »Prišel bo čas za me in moje prijatle, ko bomo neveste iskali. Pa bi rad povedal našim dekletom, kje bomo barali in kaj bomo jemali. Naj nam ne zamerijo potem, če bomo tod gledali vstran in tam hiteli mimo, krivda ne bo naša. Mi bomo izbirčni in bomo zbrali dekleta, ki bodo nam všeč.« Neveste ne bomo iskali v tujini, med Nemci ali še dlje, marveč »v naših treh dolinah«. Neveste bodo Slovenke. Ne bodo govorile »bese- de iz knjig«, njihova beseda bo »domača«, v njej ne bo »nemških kletvic in pozdravov«, »nemških priveskov in /razie«. »Ni nam za dekleta, ki so se klatile po tujih mestih. Pa če so tudi v tujini iskale kruha: mi jih nočemo. Tudi domaje bilo kruha in mleka, vam je bilo treba v svetu iska- ti pogače?« Neveste bodo verne, njihov Bog bo »Bog starih slovenskih družin, ki je vodil očete in matere v trpljenju in veselju iz roda v rod«. »Najmanj pa se nam hoče deklet, ki hodijo po naših strminah v mehkih čeveljčkih, svilenih no- gavicah, ozkih kiklah, ki nosijo na glavi lejtre z grmovjem ali obrnjene kravje zvonce.« Stokrat ljubša bodo dekleta »v lesenih cokljah, v grobih jankah, belih rokavcih«, naj milejša pa tista, ki bodo imela na glavi »črni fcanetelj'«. Ni nam za neveste, »ki bodo prinesle seboj težke milijone«, potem pa bodo »sedele na zofi in pile kofé, biga bomo kuhali mi. Pa bomo prej zbrali pridna de- kleta, ki bodo trdne gospodinje in dobre matere. Ali zahtevamo veliko od vas, dekleta?^ »Kot v vsem življenju, ima žena in dekle tudi v prosveti posebno nalogo« V delovanju koroških slovenskih prosvetnih društev, ki je bilo narodnopolitično zelo po- membno in v skladu s politično orientacijo manjšine konservativno, so se zrcalila in obliko- vala spolna razmerja. Socializacija v društvih je potekala v tradicionalnih okvirih in je pripomo- gla k ohranitvi tradicionalnih razmer in delitvi vlog med spoloma. Ker so spoloma pripisovali različne značajske poteze, potrebe in naloge, so jim tudi nudili spolno specifične oblike in vse- bine delovanja. Društva so bila organizirana po spolu in starosti, imela so torej krožke oz. odseke za ženske, dekleta in fante. Prizadevanja Sloven- ske krščansko-socialne zveze za Koroško, priteg- niti ženski spol, ki so se začela v letih pred prvo svetovno vojno, so se med vojnama nadaljevala v okviru ženske in dekliške zveze.85 Zaradi domnevnih »naravnih« razlik med spo- loma - fant si želi nastopa na odru, se veseli 81 Koroški Slovence, 13. 4. 1927, str. 5- Prim. Koroški Slove- nce, 15. 6. 1927, str. 1-2. 82 -ko, Očetov spomenik. V: Koroški Slovenec, 10. 7. 1940, str. 3. 83 Oče, Moj dar domu na oltar! V: Koroški Slovenec, 18. 9. 1940, str. 3. 84 Koroški Slovenec, 14. 10. 1925, str. 4. 85 Prim, mdr, Avguštin Malic, Politika je zavirala kulturno delovanje. Osrednja slovenska kulturna organizacija med prvo in drugo svetovno vojno. V: Človek ne živi samo od kruha, Celovec 1983, str. 27-51, tu 29-31, 40, 47- 48. 94 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec. »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI. MARVEČ TUDI...« ZGODOVINA ZA VSE glasne pesmi v zboru, glasna je njegova izpoved in polna korajže njegova kretnja,86 medtem ko se dekle nerada meri v tekmi, je bolj cagava na odru in jo šumeče prireditve ne zgrabijo - ima ženski spol tudi v prosveti posebne naloge: »Tiho in skrivno hoče vršiti dekle tudi prosvetno delo. Mali dekliški krožki s petjem in govori, prikorje- nimi dekliškemu svetu, skrita rast ob lepi knjigi, notranja rast iz dekliške stanovske organizacije - tod je veliko njihovega sveta. Dekletu iti ženi je pridržano podrobno delo vprosveti. Širjenje do- brega tiska, briga za male in najmlajše, prosveta po družinah, to in še mnogo več so področja de- klet-prosvetašinj«87 Kljub taki diferenciaciji vlog pa naj po izbruhu druge svetovne vojne ženski spol »po sili razmer« razširi svoje prosvetno delo- vanje, češ, mnogo slovenskih mož in fantov je v vojaški službi in lažje jim bo, »da vedo, kako so njihove sestre, neveste, žene in matere prevzele nase poleg gospodarskega bremena še breme narodne prosvete«.8S Poziv Prosvetne zveze 1940 posebno kliče žene in dekleta, »naj s podvoje- nim trudom odtehtajo odsotnost očetov, mož in sinov. Uprav naši vojaki/.../ imajo pravico, dase jim njihova domovina oddolži s svojim prosvet- nim trudom in jim ob povratku pripravi toplo, domače, slovensko ognjišče.«89 1928. leta Koroški Slovenec kritizira, da z de- kleti društva »nekoliko mačehovsko delajo«. »Njim, ki bodo nekoč naše gospodinje, in vzga- jale naš mladi rod«, naj posvetijo društva vsaj par sestankov na leto s sporedom, namenjenim samo dekletom. -»Bolj bodo vzljubile svojo dekli- ško čast, bolj se poglobila v misel vzgojiteljice in gospodinje. V rokah naših deklet je usoda naše- ga ljudstva prihodnje dobe. Zato na vsak način več pažnje posvečene njim«?0 Pomembno, a se- veda tipično »žensko področje« društvenega de- lovanja so bili kuharski tečaji, ki so imeli poleg strokovnega izobraževanja tudi nalogo utrjeva- nja narodnosti, saj se na njih dekleta »učijo citati in pisati slovensko, učijo se deklamacij in lepe govorice v pismeni slovenščini; iz njihovih vrst izhajajo naše najboljše igralke na podeželskih odrih in predvsem naše zavedne gospodinje«.91 Toda usmeritev tečajev ni bila povsem nespo- rna, saj so nekateri funkcionarji kritizirali, češ da tečaji demoraliziraju dekleta, ker jih izvajajo v gostilnah, da zaključne prireditve »nimajo nič kmečkega na sebi« itd.92 Predvsem pa so sloven- ski gospodinjski tečaji izzivali nasprotovanje nemške strani, ki je segalo od prirejanja konku- renčnih tečajev do policijskih kontrol in fizičnih napadov. V tridesetih letih dekliška zveza, ki jo vodi Mil- ka Hartmanova, »idealna jugoslovanska apostol- ka na Koroškem«, sicer »nima nobenega denarja v svoji blagajni«, a vseeno obstaja kakih 30 odse- kov, ki prirejajo tudi mesečne sestanke in manjše gledališke nastope.93 Zveza prireja tudi dekliške dneve, ki naj sooblikujejo mlade koroške Slo- venke v smislu idealne narodno-verske podobe. Dekliški dan 1933 v Selah je bil »velik praznik Gospoda naših src, da bo dal še zanaprej življe- nja in rasti v skrivnostnem ženskem svetu«. Po dekliški službi božji je voditelj govoril »o delova- nju Stvarnika sv. Duha v ženi od početka sveta do danes, da so zaznale za veliki pomen močne žetie in matere v življenju narodov. Tedaj so si zaželele, da bi postale tudi one velike žene iti voditeljice svojega naroda.« Pri slovesu je vodi- teljica dejala: »Pojdimo z našega tabora nazaj v domove kot sejalke ljubezni, dobrote in miru, kot nositeljice sončnega veselja in sreče, kot zveste delavke na domači grudi.« Dekliški dan naj bo »vsem dekletom širom domovine v dramilo in po- buda, da zberejo raztresene ude sleherne naše fare in se pridružijo armadi mladih bojevnic za najvišje ideale. /.../ Čas zahteva žrtvenic, žen-ju- nakinj. Iz teh dekliških vrst naj se rodijo/«94 Tudi fantom so nudili stanovska srečanja, kot je bil fantovski dan leta 1933 v Velinji vesi. Nočno gr- menje topičev naznani prihod fantovskega dne- va, na katerem se zbere »četa do dvesto fantov«, »sami korenjaki zagorelih lic in trdih, žuljavih pesti«. Stanovska pridiga na fantovski službi božji poziva fante, da napovedo »boj napuhu razuma, želji mesa in brezduhovnosti življenja!« Popol- dne sledita pesem in igra, izbrani »kot nalašč za fantovski dan, pesem v svoji fantovski melodiji, igra v svojih prizorih, ki kažejo vpliv pokvarje- ne tovarišije in moč očetovske ljubezni«.9^ Fant- 86 Koroški Slovence, 22. U. 1939, str. 3-4. 87 Koroški Slovenac, 11. 3- 1936, str. 3- 88 Koroški Slovenec, 1. 5. 1940, str. 1. 89 Osrednji prosvetni odbor, Poziv Slovenske prosvetne zve- ze v novo prosvetno sezono: Slovenci in Slovenke! V: Ko- roški Slovenec, 25. 9- 1940, str. 3- 90 Koroški Slovenec, 26. 12.1928, str. 3- 91 Seja S.K.S.Z. za Koroško 3- novembra 1932, Arhiv Inšti- tuta za narodnostna vprašanja, 18, manjšinski institut, fase. 146- Slovenska Koroška. 92 Prav tam. 93 Koroška, april 1935, Arhiv Inštituta za narodnostna vprašanja, 18, manjšinski institut, fase. 146 - Slovenska Koroška. - K Ilarlmanovi prim. mdr. Marija Makarovlč (ur.), Milka Hartman, Celovec 2004. T. L, To je naša mladina. V: Koroški Slovenec, 21. 7- 1933*, ¿ str. 3-4. "5W 9S Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO NoHtfP ZGODOVINA ZA VSE tato xi. 2004, a. 2 /, / • yie •••••/• yyiHHÍ /**j¿. ¿Übt» /¿ X(. yffZZ . r t SUA