Pk.rnuASKI DNEVNIK Poštnina plačana ? zottmni Abb. postale I gruppo Cena 400 lir Lelo XXXVH. Št. 230 (11.052) TRST, torek, 29. septembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob-v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija- pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SPflDOLIMJEVA ODSOTNOST JE VČERAJ VZNEJEVOLJILA POSLANCE Vlada bo danes odgovarjala na interpelacije o loži «P2» Naraščajoče kritike proračunskemu klestenju • Giorgio Napolitano novi načelnik poslanske skupine KPI RIM — Novost včerajšnjega političnega dne je bila obnovitev razprave o skrivni, a mogočni frama-sonski loži «P2», ki je bila zašla nekako v zatišje ob vnemanju polemik okrog vladnih gospodarskih ukrepov proti inflaciji. V poslanski zbornici so bile politične skupne vložile vrsto interpelacij in vprašanj, na katera je bilo pričakovati, da bo odgovoril sam predsednik vlade Spadolini, ki je bil postavil to vprašanje v ospredje svojih programskih izjav v zvezi s potrebo po mo-ralizaciji javnega življenja. Toda Spauolini je poslal na sejo svojega podtajnika in strankarskega tovariša Compagno, kar je. spričo važnosti vprašanja, vznevoljilo poslance. Posledica te nejevolje je bila. da Compagna sploh ni prišel še do besede, ker so interpelanti (v nasprotju z običajnem, a točno po pravilniku) najprej obrazložili vsak svoje interpelacije, tako da bo nanje vlada odgovarjala šele danes. Poslanci so označevali ložo «P2» za «državo v državi*, vrinjeno v najvišje organe, od političnih sil do vojske in sodstva in vpletene v vse nečedne posle zadnjih let, od »posrednim pri nakupu arabske nafte in izvažanja kapitalov do polasčanja sredstev javnega obveščanja. Zlasti kritični do premalo odločnega posega vlade pri razčiščenju te arere so bili seveda poslanci opozicije. kot komunist Cecchi, ki je zasumil «P2» vpletenosti tudi v trgovino z orožjem in mamili, in radikalci, ki so dolžili vlado, da bi rada tudi ta škandal spravila v pozabo. Toda tudi zastopnik socialistične levice Bassanihi je obžaloval, da Spadolinijevim obvezam niso sledila dejanja in da je vse ostalo pri dobrih namenih. Edina izjema je bil socialdemokrat Belliiscio, ki se je ponašal s svojo pripadnostjo prostozidarskemu gibanju in se je zgražat nad «lovom na Čarovnice*, ki po njegovem mnenju spravlja v nevarnost demokracijo. Resnici na ljubo se je grajani predsednik vlade v tem času trudil s svojimi ministri izpopolnjevati precej nedoločno vsebino proračunskega dokumenta in finančnega zakona za leto 1982, da bi ju v sredo predložili senatu. Tu se bo najprej v pristojnih komisijah, nato pa v skupščini morala čimprej začeti razprava o temeljnih upravnih aktiii države, da se nato prenese v enake organe poslanske zbornice. Spričo kritik, ki so jih bile (in še so) deležne odločitve vlade o klestenju na račun zdravstva, skrbstva in Dražja zdravila in poštnine RIM — Od danes morajo bolniki sami plačati okrog 30 odstotkov vrednosti zdravil, ki jim jih predpišejo zdravniki. Po novem odloku vlade je treba za zdravila, ki stanejo do 1.000 lir plačati »tiekel* 300 lir. do 2.000 po 600, do 3.000 po 900. do 5.000 po 1.200. do 10.000 po 1.800 lir. Za zdravila, ki so dražja od 10.000 lir mora zavarovanec plačali 3.000 lir prispevka. S 1. oktobrom se podražijo tudi poštne tarife (ki se skoraj podvojijo v primerjavi z začetkom leta). Na razglednice bo treba nalepiti po 200 lir znamk, na navadna pisma po 300, na priporočena pa še 600 lir (skupaj 900), za ekspresne pošiljke pa dodatek 700 lir. Vsakih 10 besed v brzojavki bo stalo 2.000 lir. Podobni poviški veljajo tudi za pošiljke v tujino (400 lir za navadno pismo) in za letalsko pošto. javnih storitev, ki naravno prizade nejo predvsem najmanj premožne sloje, bo ta pot vse prej kot lahka in je zato rok 31. decembra le na videzno še daleč. V družbenih silah, zlasti pa v sindikatih, narašča medtem nezado voljstvo in odpor do napovedanih ukrepov in zahteva po bistvenih po pravkih, ki naj pravičneje porazde lijo žrtve za zajezitev inflacije in za izhod iz gospodarske krize. Vče rajšnji »tehnični* sestanki med sindikati in ministroma za delo Di Gie-sijem in za zdravstvo Altissimom niso zbližala stališč, KPI je že napovedala svoj »protiprogram* v alternativi vladnim gospodarskim izbiram, pa celo socialistični tajnik Craxi je včeraj v Kalabriji poudaril, da bi «gospodarska politika, ki bi ne upoštevala momenta zaposlitve, pomenila za socialiste fa-liment*. Spadoliniju in njegovi vladi se torej napovedujejo težki časi. V tem okviru je zabeležiti sinočnjo odločitev komunističnega vodstva in poslanske volilne komisije, da predlagata za načelnika poslanske skupine KPI, namesto nenadno umrlega Di Giulia. enega najvidnejših voditeljev partije, Giorgia Napoli-tina, ki je tudi priznan strokovnjak za gospodarska vprašanja. Med drugimi pomembnejšimi političnimi dogodki je zabeležiti pristanek, ki so ga že izrazili liberalci, socialdemokrati' in republikanci, na predlog tajnika KD Piccolija o sestanku med vsemi «ustavnimi* strankami, ki naj bi začel razpravo o reformi italijanskega ustavnega sistema. Danes bi moral priti odgovor tudi od socialistov, medtem ko je znano, da komunisti nasprotujejo predlogom za večje reforme in se zavzemajo za pravilnejše in hitrejše izvajanje sedanjih ustavnih določil. To je poudaril tudi tajnik KPI Berlinguer na svojem zadnjem javnem govoru v Turinu, ko je zatrdil, da je dovolj popraviti pravilnike parlamentarnih skupščin, da bi mogli učinkoviteje opraviti svoje delo. Ukinili dodatno takso za vpis na univerzo RIM — Vlada je včeraj preklicala dodatno progresivno takso za vpis na univerzo tistih študentov, ki imajo letno preko 10 milijonov lir o-sebnega ; dohodka. Ohranila pa je malenkostne poviške iz prejšnjega vladnega odloka. 23 španskih komunistov žrtev prometne nesreče MADRID — Trindvajset mrtvih in okoli dvajset ranjenih je tragični obračun prometne nesreče v Španiji. Včeraj ob zori v bližini Quin-tanara. 121 kilometrov od Madrida, je avtobus s petdesetimi potniki čelno treščil v tovornjak, ki je iz še nepojasnjenih razlogov zavozil v nasprotno smer. žrtve so vsi pripadniki in somišljeniki komunistične sekcije iz Murcie, ki so se vračali z praznika KPš v Madridu. Med mrtvimi je tudi tajpik KPŠ iz Murcie Augustin Triguero. Na prizorišče nesreče je prispel tudi vsedržavni tajnik partije Santiago Carrillo. UIIIIIHUMIIII111111111111111IIIIHIIIII Ulil liliIIlltNlIlilllMIIIUIIIIIHMIIIIIIIIIIlllIIIII illllIIIIlililllllIfilimillllllll IZ IRANSKIH NOTRANJEPOLITIČNIH RAILOCOV Ponovno srditi spopadi na iraško-iranski fronti Šiitska duhovščina potrebuje vojaško zmago, da bi prikrila naraščajoče nezadovoljstvo in odpor ljudstva TEHERAN, BAGDAD - V zadnjih 48 urah so ponovno z vso silovitostjo vzplamteli spvjpadi.na dgte ško-iranski fronti ob šat-cl-ArabU. Po trditvah Teherana so iranske o-borožene sile proti Abadanu v nedeljo izbojevale najvažn&jšo zmago v enoletni vgjni z Irakom, saj so strle iraški-, obroč in pognale -okupatorje* preko reke Karun. Prav tako je iranski vojski po trditvah Teherana .uspel o osvoboditi obe glavni cesti Mahšahr-Abadan in Ahvaz-Abadan. Iranski generalštab obenem obvešča, da so iz boja izločili 600 iraških vojakov, 2.000 pa se jih zajeli. Iraški vojaški komunikeji so včeraj skušali omiliti poraz, posred- Bivši predsednik Banisadr je iz svojega pariškega begunstva že po-»aaiirantfe, naj hgjtotkaao prihodnje predsedniške volitve, da bi s tem dokazali svoje nasprotovanje te-herarflsker&r režimu. S tega vidika zadpbiva JMjaška zmaga pri Abadanu svoj poseljen pomen,s saj' je ponovno vlila zaupanje prebivalstvu. Notranjepolitični vzroki so bili bržkone glavni vzrok, da je iranska vojska prav sedaj sprožila tako o. fenzivo. Bržkone so se iraški voja ki res umaknili za reko Karun, a Abadan je še vedno v dometu iraških minometalcev, da je pomen zmage pri Abadanu za potek vojne precej vprašljiv, če se bodo Iranci PET DNI PO PRVIH URADNIH POGOVORIH Novo newyorško srečanje med Haigom in Gromikom Tokrat sta ministra baje izmenjala mne' nja le o perečih mednarodnih problemih» no pa so priznali, da se njihove če- ponovno vkopali in ne bodo nada- nnhmain rplri TCurnn .Ratrrltarl i? _ i; ____________________t____ te nahajajo ob reki Karun. Bagdad je skušal predvsem prikazati »hude iranske izgube* za dosego »strateško nepjinembnih ciljev.* V Teheranu pa vlada zmagoslavje. Ajatulah Homeini je čestital borcem pri Abadanu za »sijajno zmago*, pozval pa je iraške vojake, naj se «uprejo neverniku Huseinu*. Včeraj dopoldne je tudi iranski parlament slavil zmago pri Abadanu. Vse to pa ni spremenilo mučnega vtisa, da je notranji položaj v Iranu skrajno napet, štiriindvajset mrtvih in preko 40 ranjenih oseb je včerajšnji obračun nedeljskih spopadov v Teheranu med »modžahedini* in «pasdarani». Po šahovem padcu j ni glavno mesto še doživelo take! krvave nedelje kot je bila prejšnja. I Dosedanje teroristične akcije so1 predvčerajšnjim prerasle v prave protestne manifestacije proti vlada vini šiitske duhovščine. Oblasti so v spopadih aretirale 150 oseb, ki jim grozi smrtna obsodba Iranska predvolilna kampanja za predsedniške volitve 2. oktobra se je torej začela. »Mudžahedimi* stop njujejo svoje napade proti režimu in prvič žanjejo podporo tudi med prebivalstvom. Srednji sloj je nam reč že sit samovlade šiitske duhovščine. z zaprepadenostjo ugotavlja, da je iransko gospodarstvo na robu propada, da so pošle finančne in materialne rezerve, ki jih je uresničila šahova megalomanija. Duhov ščino podpira le iranski polproleta-riat. ljevali prodora. NEW YORK — Pet dni po prvem Srečanju so se sinoči v New Yor-ku začeli drugi uradni pogovori med ameriškim državnim tajnikom Ale.vandrom Haigom in sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom. Za razliko od prvega srečanja, ko sta razpravljala in se tudi zmenila o začetku pogajanj o nadzorstvu nad «evrostratcškim» orožjem, so tokrat teme pogovora širše, šefa diplomacij obeh velesil Ijcsta izmenjala mnenja o vseh najvažnejših kriznih žariščih v svetu. Sodeč po vseh dosedanjih izjavah obeli držav bo pogovor vse prej kot lahek. Sovjetska zveza bo nedvomno vztrajala pri svojih predlogih reševanja bližn.jevzhodne krize. Bržkone bo obsodila ameriško podporo Izraelu, kot bo tudi obsodila Reaganovo politiko podpore južnoafriškemu režimu. V zameno bo Haig vztrajal na afganistanski in kampučijski krizi, da bo lahko obsodil intervencijsko politiko Sovjetske zveze in Vietnama. Bržkone bo govoril tudi o kubanski prisotnosti na Črni celini. Po mnenju ameriških političnih opazovalcev pa se bosta oba zunanja ministra omejevala predvsem na pojasnjevanje že znanih načelnih stališč in bosta poglobila vprašanja le tam. kjer se ne razhajata. Takih vprašanj pa je kot kaže bore malo, saj so skoraj vsa žarišča razen redkih izjem rezultat prav blokovske konfrontacije. Nedvomno bo skupni kornunike poudaril, da je (.srečanje potekalo v jasnem in iskrenem ozračju*, ministra pa sta si «izmenjala mnenja in poglede o perečih problemih v svetu*. Za to diplomatsko formulo pa bo stala neizpodbitna ugotovitev, da se velesili skoraj o vsem razhajata. Ob tem je navsezadnje skrajno zanimivo, da tako V.’a?hing ton kot Moskva nista še u. adr.o ocenila prvega srečanja Haig -Gromiko. Navsezadnje bi lahko bili obe državi zadovoljni s sklepom, da bodo o raketah srednjega dometa v Evropi razpravljali že prihodnjega 30. novembra v Ženevi. Bržkone pa hočeta obe prestolnici preveriti uspeh sinočnjega srečanja in šele nato bosta dah globalno oceno. LUKSEMBURG — Preko dvesto delegatov, predstavnikov držav članic lomejske konvencije se je zbralo v Luksemburgu, da bi razpravljalo o gospodarskih težavah organizacije, tudi v luči podpisa nove konven- cije, ki bo stopila v veljavo 1. januarja in s katero bodo dokončno uredili odnose med zahodnoevropskimi na eni in ostalimi državami članicami na drugi strani. i t ■*, - 4 t . V; i NA KONGRESU LABURISTOV Kandidat zmerne struje izvoljen za podpredsednika LONDON — Z zelo tesno zmago svojega kandidata za podpredsedniško mesto Denisa Ilealeva se je na predkongresnih delih laburistične stranke v Brightonu uveljavila zmer-ua struja. Healey, ki je v- bistvu postal pravi leader stranke, saj je vloga predsednika Michalea Foota dejansko protokolarnega značaja, je premagal levičarskega kandidata Tonyja Benna, ki je prejel le en odstotek glasov manj. Kljub porazu lahko računa Benn na široko podpora strankine baze, ki je zelo vplivna. OSREDNJI ISTRI BO OMOGOČEN SE HITREJŠI RAZVOJ Cestni predor pod Učko svečano izročen prometu PAZIN — Letošnje jubileje. 40. obletnico vstaje ter 38. obletnico sprejetja zgodovinskih pazinskih sklepov sta hrvatska istra in Kvar-ner proslavila z dvema velikima in rekli bi lahko tudi zgodovinskima dosežkoma. V soboto so v Pazinu odprli Spominski dom združitve in svobode, v nedeljo pa so izročili namenu cestni predor pod Učko. In kakor so se pred desetletjem pobudniki in organizatorji gradnje predora ušteli, ko so razpisali ljudsko posojilo in bili glede odziva v svojih računih za 50 odstotkov preskromni, tako so se ušteli tudi v nedeljo, kajti računali so. d? se bo na odprtju predora zbralo kakih 10 tisoč ljudi, pa se jih je iz notranje Istre in s kvarnerske strani zgrnilo na velikansko ploščad pred komandno zgradbo predora, najmanj 15 tisoč. To pa je bi' nono-ven dokaz, kako Istran iz osrednje Istre potrebuje tesnejšo povezavo z Reko kot močnim industrijskim in pomorskim središčem, pa tudi z ostalo Hrvatsko in Jugoslavijo. Hkrati pa je to doka-, več. da se bo odslej, kot je rekel član ored-sedstva SFR Jugoslavije Vidoje Ža -kovic, začela nova faza še hitrejšega razvoja Istre. Veliko slavje se je v nedeljo ob lepem sončnem vremenu začelo z zvoki fanfar in istrskega ljudske ga. inštrumenta roženic. nakar so se na govorniškem odru zvrstili govorniki, začenši s predsednikom skupščine skupnosti reških občin Tomislavom Kovačem O dosedanjih rezultatih, o velikem napredku, ki sta ga posebno v zadnjem desetletju doživela Istra in Kvarnei, pa je v svojem izvajanju nizal podatke predsednik izvršnega sveta sabora SR Hrvatske Petar Flekovič, ki je med drugim rekel, da «je naravno sedaj pričakovati znatno intenzivnejši razvoj osrednje Istre, ker so bili sedaj ustvarjeni pogoji za njeno po polnejše vključevanje v razvojne programe Reke in njenega širšega področja*. V zvezi z dosedanjim razvojem pa ie dodal, da se je v treh do . nedavnega zaostalih občinah, Buzet, Pazin in Bu.ie. v zadnjih časih število delovnil. mest več kot podvojilo, »dinamika gospodarskega razvoja pa je bila v zadnjih desetih letih izredno intenzivna. tako da se ie viednost nacionalnega dohodka nominalno povečala za sedemkrat*. Posebno poglavje pa predstavlja za Istro tu rižem, s svojo zmogljivostjo 200.000 postelj, 1.7 milijona turistov in o- •llllllllllllllHIIIHIMIIHIIMIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllHIIMimillHIIIHIIIIIIIllllllllUlllinillllllltlllllllllllllllllllliMimilMIMniiniilllMIIIIIIIIlMIIIMtMllllllIHMIIIIlIMMI V GDANSKU BODO BRŽKONE PREVLADALE KOMPROMISNI REŠITVE Kljub medsebojnemu obračunavanju v Solidarnosti iščejo skupen jezik Glede zakona o samoupravljanju očitajo vodstvu le proceduralne napake - Odbor za družbeno samozaščito so dokončno razpustili GDANSK — V-veliki-športni -pila či »Olivia* pri Gdansku se je včeraj nadaljeval tretji dan kongresa Solidarnosti, ki je pritegnil nad tisoč novinarjev-, od katerih je 350 prišlo iz tujih, držav. V večkrat dolgočasni in retorični razpravo, ki sp je tudi včeraj sukala predvsem okrog proceduralnih razprav, izstopajo vsekakor tri dejstva. Gre ža odločitev' ustanoviteljev komitejev za družbeno samozaščito (KOR), da razpustijo to organizacijo, ki je Mia ena glavnih stebrov opozicije na Poljskem. Ob tem je velikega političnega pomena bil nastop enega od štirih delegatov poljske milicije, ki je napovedal organizacijo neod- ■lillllllHIIIIIIIIUlMIMIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllimilllllltlfHHimilllllllllllltllllUllllllllllllllllUUIIIIIIIMIIIIIMIIIIimilllMIIIIIIIHIIIIilllllllHIIIIIIIIIIIMI V Trebčah proslavili 35. obletnico postavitve spomenika padlim v NOB stopilo 40 tisoč policijskih agentov Pogled na udeležence nedeljske proslave ob trebeuskem spomeniku SKLENJENO PRAZNOVANJE OB 150 LETNICI ROJSTVA VELIKEGA PISATELJA Mogočen ljudski Levstikov tabor v Ret j ah VELIKE LAŠČE - S' krajšo slovesnostjo ob Levstikovem spomeniku v Velikih Laščah se je v nedeljo začelo veliko slavje, posvečeno spominu pisatelja, esejista in kritika, ki je s svojim delom močno označil slovensko književ n ost in misel. Nepregledna množica se je prelila iz Velikih Lašč nato v Retje, Levstikov rojstni kraj, prav po poti. koder so pred 156 leti tnesli malo telesce h krstu». In v Ret ja h smo doživeli veličastno slavje, kakršnega okoličani še ne pomnijo. Proslave so se udeležili najvišji predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja, med temi France Popit. Marijafr Brecelj, Mitja Ribičič in Anton Vratuša, pa slovenski književniki in nepregledna množeča, ki je v Retje prišla z vseh slovenskih in jugoslovanskih krajev ter zamejstva. Sončno in lepo vreme, ki se je stapljalo t s še poseben čar. Proslava, ki se je odvijala prav na kraju, kjer je na mogočnem taboru dve leti po Levstikovi smrti spregovoril pisatelj Jani m Kersnik, je bila vsebinsko izredno bogata. Po pozdravu najstarejšega domačina iz Retij, Levstikovega soseda, je spregovoril predsednik odbora za obeležitev loO-letnice rojstva Frana Levstika Anton Vratuša. Pouda rii je. da je rta slovesnost pomembna za ves slovenski narod. Z njo obeležujemo spomin na največjega slovenskega umnika svoje dobe, neustrašnega znanilca resnice, doslednega bo-jepttika za demokratične in revolucionarne shntre slovenskega liaroda: za njegovo zedi njejrje in vsestranski razvoj v svobodi*. An-toii jVratušaj je izročil predstavniku Levstikovega 'Vdanega bataljona tudi posebno prizna- njejMjjcahvMo za požrtvovalnost in junaštvo, prekrasno dolenjsko krajino, je dalo svečanosti * j Kri $avnofit-hi govornik akademik Josip Vid- • .* v ........ • ? • 1 mar pa je v svojem globokem izvajanju iskal zveze med Levstikovim sporočilom in današ njostjo ter ugotovil, da je tudi danes le malo takih ljudi med Slovenci, ki ne bi imeli kom pleksov najvrednosti in bi korakali z vzdi gnjeno glavo, brez kompromisov, skozi pot življenja. Poudaril je, da so Levstikovi napol ki brez dvoma veljavni še danes in pri tem skušal osvetliti položaj na Slovenskem pred sto leti, pa tudi stanje v današnji slovenski literaturi in družbi. Svojstven pečat je dal Levstikovemu taboru tudi kulturni spored, v katerem so se zvrstili moški, mešani in mlacHtiški združeni zbori pa gledališki umetniki. Skratka, šlo je za tabor, kakršni so bili tudi in predvsem v Levstikovih časih in katerim je dal veliki Slovenec s svgjo kleno besedo še prav poseben pečat. - MARIJ ČUK m oficirjev. Malo pred koncem kongresa pa je sinoči komisija za resolucije predstavila osnutek' dokumenta o sporu, ki ga je znotraj Solidarnosti izzvala odločitev predsedstva, da soglaša s kompromisno vsebino zakona o delavskem samoupravljanju. sprejetega v poljskem sejmu dan pred začetkom kongresa. Poglejmo malo podrobneje te novosti. 93-letni ustanovitelj in eden najbolj znanih poljskih ekonomistov, profesor Edivard Lipinski, je 900 delegatom napovedal, da po petih letih obstoja komiteji za družbeno samozaščito nimajo več dovolj razlogov za obstanek. «Neodvisne družbene organizacije in predvsem Solidarnost, ki dejansko predstavlja našo družbo, imajo danes vsa sredstva za družbeno samozaščito*, je dejal Lipinski, ki je obenem pozval vse sile, ki so zainteresirane za obnovo poljske republike, naj tesno sodelu jejo z novim sindikatom. To vest so sinoči med TV dnevnikom posredovali na Poljskem s precejšnjim poudarkom in pa tudi z zaskrbljenostjo, češ da se bodo ti »avanturisti* odslej zavzemali za svojo »protisocialistično misijo* znotraj Solidarnosti. Komentator je še dodal, da se »večina članov Solidarnosti ne strinja s političnim avanturizmom razpuščenih komitejev, ki pa so imeli veliko vlogo pri radikalizaciji nekaterih sklepov prvega dela kongresa Solidarnosti*. Temeljnega pomena je bila včeraj predstavitev osnutka resolucije, ki opredeluje stališče delegatov do vodstva Solidarnosti in za katerega bodo po vsej verjetnosti glasovali danes. Informacije o tem dokumentu so zaenkrat skope, čeprav se ve, da je kompromisen. Vodstvo Solidarnosti, ki je sprejelo kompromisno rešitev z vlado obtožuje, da je sprejelo sklep brez posvetovanja in da je sklep kot tak neuglašen z mnenjem delegatov. Od vodstva zahteva, da nikoli več ne sprejema tako naglih in nepreverjenih odločitev, istočasno pa ga nekako zagovarja, češ da vodstvo ni imelo časa za srečanje z bazo. Jasno je, da se z dokumentom dol-no udriha po vodstvu Lecha Walese, ki ga marsikdo obtožuje »samovolje*. Iz drugega dela osnutke resolucije pa izhaja, da ima kljub kritikam Walesa še velik vpliv in zaupanje delegatov. Še najbolj je delegate včeraj navdušil predstavnik policije, ki je na kongresu govoril o težavah, ki jih imajo agenti pri ustanavljanju samoupravnega in neodvisnega sindikata Solidarnosti, za katerega se ogreva veliko agentov in tudi oficirjev. Kongres je prosil za podporo pri njegovi registraciji na sodi- ‘ šču, saj sodna oblast noče o tem nič slišati. Represijo izvajajo tudi nad člani in aktivisti ustanovnega odbora, katere so izpustili iz službe, pa tudi nad njihovimi otroki, ki ne najdejo razpoložljivega mesta v vrtcih. Pod predsedstvom tajnika CK PZ DP Barcikowskega so se včeraj sestali v Varšavi sekretarji vojvodskih komitejev PZDP. glavni sekretar poljske komunistične partije Kania, miteja vzhodnonemške partije Kon rada Naumanna. Na pogovorih sta zvečer sodelovala tudi Barcikoivski, član politbiroja PZDP Milevvski ter vzhednenemški ambasador na Poljski Horst Neubauer. HAAG — Širi se podpora salvadorskemu osvobodilnemu gibanju. Ob povratku z zasedanja skupščine OZN v New Yorku, je namreč tudi nizozemski zunanji minister Max Von Der Stoel podprl francosko-mehiško stališče o polnopravnosti salvadorske revolucionarne fronte. bilnimi 16 milijoni nočitev, kolikor iih je bilo lani. Flekovič je, seveda, omenil tudi težave v jugoslovanskem gospodarstvu, zaradi katerih «se pred nas postavljajo ne majhne in tudi nelahke naloge, za rešitev katerih so ootrebni konkretnejši programi več dela. več reda. več odgovornosti koc tudi akcijska enotnost vseh subjektivnih socialističnih sil*. O teh težavah in motnjah je obširno govoril tudi slavnostni govornik na odprtju predora član predsedstva SFR Jugoslavije Vidoje Žarkovič, ki je najprej podčrtal, da «danes ni družb in sistema na svetu. kjer bi bili odnosi v večnacionalni skupnosti postavljeni na takšne temelje in kjer bi dosegli tako visoko raven povezanosti kot so jo dosegli v SFRJ. Temelj, na katerem slonijo ti odnosi in na katerem je zgrajen družbeni sistem, je upravljanje delavcev s pogoji in tudi rezultati svojega dela, iz tega pa izhaja položaj narodov, njihova enakopravnost in njihovi medsebojni odnosi. Vidoje Žarkovič je podčrtal tudi sedanje ekonomske težave in se pri tem zavzemal za večji izv z in za skrčenje uvoza. «Storiti moramo vse, da bi bila v neposredni prihodnosti naša gospodarska menjava s tujino brez plačilno bilančnega primanjkljaja, kar ni nemogoč, nerealen cilj*. Pred njim in še pired Flekovičcm pa sta spregovorila še Aleksa La-lavac, sekretar SIZ za ceste v SR Hrvatski, ki je prikazal predor s tehnične in deloma ekonomske plati, v imenu Unije Italijanov za Istro in Reko pa je govoril njen predsednik Mario Bonita, ki sc je ustavil tudi pri problemu reševanja nacionalnega vprašanja v Istri in Jugoslaviji ter podčrtal bratstvo med Hrvati in Italijani, ki se je kovalo v NOB. tako nastali odnosi pa so postopoma definirali tudi novo vrsto odnosov med Jugoslavijo in Italijo, to je »odnose prijateljstva in .sodelovanja, ki so dosegli svoj višek s podpisom o-simskih sporazumov.* Točno ob 12. uri in 15 jninut je član predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič prestrigel rdeč trak in s tem simbolično odprl predor, pevci petnajstih pevskih zborov, med katerimi sta bila tudi dva italijanska, reški »Fialeilanza* in puljski »Lino Mariani*, so izvedli bogat pevski program in prvič zapeli tudi novo skladbo »Skozi Učko*, ki sta jo za to priložnost sestavila Nello Milotti in Boško Obradovič, plesalci dveh folklornih ansamblov pa so v narodnih nošah vseh jugoslovanskih narodov zaigrali bogat splet narodnih plesov FRANC UDOVIČ iniiiiiiiiiititmiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiimHinfMitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiintHiiiiiiiiiHiimiiiiiHiimi KONČAN OBISK LIBIJSKEGA VODITELJA V SFRJ Gedafi in Kraigher o vlogi neuvrščenih BEOGRAD — Voditelj revolucije libijskega ljudstva polkovnik Moa-mer El Gedafi je včeraj po prijateljskem obisku v Jugoslaviji odpotoval iz Beograda. Od visokega gosta iz libijske džamahirije se je na beograjskem letališču poslovil predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Na letališču so bili tudi predsednik ZIS Veselin D.jura-novič, član ZIS Vuko Dragaševič, namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorad Pešič in drugi. Neposredno pred odhodom sta imela Sergej Kraigher in Moamer El Gedafi še krajšo izmenjavo mnenj. Pobliže sta proučila potrebo po bolj intenzivni dejavnosti neuvrščenih držav za reševanje žgočih problemov in kriz v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu. Pri tem sta poudarila, da je neodvisen Izreden uspeh «pohoda miru» PERUGIA - «Pohod miru* od Perugie do Assisi ja je presegel vsa najbolj optimistična pričakovanja. Težko je reči, koliko ljudi se ga je udeležilo, vendar jih je bilo najmanj 70 tisoč. Svoje nasprotovanje oboroževalni tekmi med velesilama, ki grozi samemu obstoju človeštva, so izpričali ljudje vseh starosti in družbenih slojev iz vse Italije, čeprav je prednjačila udeležba mladih in predstavnikov levičarskih strank — dasiravno sta uradno svojo prisotnost potrdili le KPI in PDUP. Kljub nenaklonjenosti vremena so demonstrantje v prisrčnem in sproščenem ozračju prehodili 25 kilometrov dolgo pot, celotna prireditev, ki je potekala brez incidentov, pa je trajala štiri ure. zunajblokovski značaj gibanja i politike neuvrščenosti zagotovilo z njeno uspešno delovanje v kori« miru, varnosti, popuščanja in na predka v svetu. Libijski voditelj Moamer H G« dafi je včeraj na tiskovni konft renči poudaril potrebo po enotne sti neuvrščenih držav, posebej za radi zaskrbljujočih razmer v sveti Rekel je, da se je v Beogradu pc govarjal o vlogi in nalogah eiba nja neuvrščenih ter da se njegov obiska v Romuniji ir. na Madžai skem razlikujeta od obiska v Ji goslaviji prav zaradi tega Potem ko je opozoril na poman kljivosti dosedanjega procesa ne puščanja je Gedafi posebej podči tal. da ie varnost v Evropi pov< zana z varnostjo v Sredozemlju i na Bližnjem vzhodu. Opozoril ie S na potrebo, da vnovič proučijo ora vico veta. ki jo imajo v varnost nem svetu velike sile. Od konkretnih problemov ie G« dafi govoril o Bližnjem v/hodu. Dc jal .je ^ da gre tam za strateško na pako ZDA. Opozoril je, na Driniei da se je Izrael spremenil v ame riško oporišče ne samo proti Arah cem, ampak tudi proti SZ. če pr tem ne bo prišlo do pozitivnih spre memb, bodo razmere še nevarne i še. Kot potrditev te strateške na pake je Gedafi navedel 'ncident i zalivu Sirta, kjer so letala ameri škega 6. ladjevja napadla letali libijskega letalstva. Gedafi ie iz razil prepričan ie. da so tudi sami ZDA spregledale napako, (dd) Giovanni Vnilura obsojen v Argentini BUENOS AIRES — Sodišče v ten mestu je obsodilo znanega italijan skega neofašista Giovannija Ven turo na tri leta zapora zaradi upo rabe ponarejenega potnega lista, i katerim je iz Italije zbežal v Ar gentino. OB 35. OBLETNICI POSTAVITVE TREBENSKEGA SPOMENIKA ŽRTVAM NOB Proslava v Trebčah potrdila življenjskost izročil narodnoosvobodilnega boja primorskih Slovencev Slavnostna govornika poslanec Mario Lizzero-Andrea in Mario Kralj sta poudarila zahtevo po pravnem varstvu slovenske manjšine Ko so Trebenci leto po vojni postavili sredi vasi kraško skalo, kot spomenik svojim padlim v narodnoosvobodilni borbi, so z njo ovekovečili tudi predanost našega človeka svoji zemlji in narodu. To predanost so ponovno izpričali na nedeljski slovesnosti ob 35. obletnici postavitve spomenika, ki so jo povezali s počastitvijo 40. obletnice ustanovitve OF in 40. obletnice vstaje slovenskega naroda. Prireditve ob spomeniku so se poleg številnih domačinov in ljudi iz bližnjih kraških vasi udeležili tudi poslanec Mario Lizzero - Andrea, predsednik SKGZ Boris Race, jugoslovanski vicekonzul v Trstu Aleksander Nikolič, pokrajinski tajnik VZPI - ANPI Artu-ro Calabria, dolinski župan Edvin Švab, predstavnik PSI Branko Pahor, pokrajinski tajnik tržaške federacije KPI Claudio Tonel, pred- „i' . ' J. s Mario Kralj utrjevanje miru. Sicer pa se morajo za ohranitev miru jasno izreči predvsem ljudske množice, ki bodo tako dokazale, da mogočneži ne bodo imeli na tem področju proste roke. Lizzero je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da italijanska država še ni izpolnila svojih dolžnosti do slovenske manjšine. Le te izhajajo iz demokratične ustave, za katero je toliko žrtvovalo ljudstvo naših krajev. Ob tej priložnosti, ko to ugotavljamo moramo še enkrat utrditi prepričanje, je dejal Lizzero, da se je treba boriti dokler ne bo uresničen tudi ta del ustave. Udeležence proslave je nato pozdravila ravnateljica osnovne šole «25. maj* iz Prestranka, ki je pobratena s trebensko osnovno šolo «Pinko Tomažič*, Vera Bergot. Spominu padlim iz Trebč so se z venci poklonili vaške organizacije iz Trebč, osnovna šola «P. Tomažič*, obalno-kraški odbor ZB KP, DPD Svoboda 2 iz Trbovelj, krajevna skupnost Pridvor, VZPI Opčine, Društvo slovenskih lovcev F-JK «Doberdob», partizani in aktivisti iz Padrič, šZ Gaja, osnovna šola «25. maj* Prestranek in TPPZ «P. Tomažič*. Proslavo so s kulturnim programom popestrili otroci osnovne šole «Pinko Tomažič*, mešani pevski zbor »Primorec* in domača godba na pihala »Viktor Parma*. Dopoldanska prireditev se je zaključila z razdelitvijo spominskih plaket, ki jih je pripravil organizacijski odbor za pripravo proslave. Plakete so izročili slavnostnima govornikoma Mariu Lizzeru - Andreu in Mariu Kralju, jugoslovanskemu vicekonzulu Aleksandru Nikoliču, osnovnima šolama «Pinko Tomažič* in «25. maj*, godbi na pihala «V. Parma*, kulturnemu društvu «Primorec», tržaški pokra iinski organizaciji VZPI-ANPI, TPPZ «Pinko Tomažič, športnemu društvu «Primorec» in nogometni ekipi »Union*. Popoldansko nadaljevanje slavja, na katerem bi marala nastopiti TP PZ »Pinko Tomažič* in godba na pihala »V. Parma*, je preprečilo slabo vreme, (kd) Nikoli ni prepozno f Mario Lizzero - Andrea stavnik SSk Karlo Grgič, delegacija Obalno-kraškega odbora ZZB, ki so jo sestavljali Mimica Bergman, Leopold Caharija in Renato Kralj ter delegacija Združenja tržaških aktivistov OF. O prispevku Trebč v narodnoosvobodilni borbi je spregovoril domačin Mario Kralj. Ta majhna vas je za svobodo plačala visoko ceno tridesetih človeških življenj in stotine let konfinacije. Zato je razumljivo, da so prav v tej vasi postavili enega od prvih spomenikov posvečenim žrtvam nacifašistične strahovlade na Tržaškem. »Ta in podobni spomeniki predstavljajo najsvetlejšo stran zgodovine našega naroda,* je poudaril Mario Kralj. «Ti spomeniki naj nam bodo v svarilo, da ne pozabimo na vse zlo. Zlo in trpljenje, ki nam ga je prizadela fašistična Italija. Od tu nuja, da italijanski parlament čimprej izglasuje zakon o globalni zaščiti. Če že ne iz političnega, pa vsaj iz moralnega vidika.* Nato pa je nadaljeval: »Še vedno nas imajo za manj vredne državljane in nas delijo v več vrst. Jasno in glasno moramo povedati, da tisti Slovenci, ki živijo pod Matajurjem, so prav taki kot tisti, ki živijo na Miljskih hribih*. Za njim je imel govor poslanec Mario Lizzero - Andrea, ki je prav tako poudaril prispevek Trebč v boju proti nacizmu in fašizmu. Od približno 700 prebivalcev jih je bilo kar 120 obsojenih, 127 partizanov in terencev in kar 30 padlih. Trebče pa so le primer upora Slovencev, ki so se dvignili proti fašizmu že veliko pred kapitulacijo Italije. Prav po njihovem zgledu so Italijani iz naše dežele ustanovili prvo italijansko garibaldinsko brigado in to kar šest mesecev prej kot v drugih krajih Italije. Lizzero je nat< poudaril vrednost desetin spomenikov posejanih na celotnem obmejnem območju med I-talijo in Jugoslavijo in to na obeh straneh meje. Ti spomeniki, ki so posvečeni žrtvam skupnega boja za svobodo, so postali izvor osimskih sporazumov in večkrat poudarjenega vzornega sodelovanja med državama. Tradicije osvobodilnega boja. je dejal Lizzero, moramo še posebej upoštevati v sedanjih časih, ko je nevarnost za mir še posebej izrazita. Vojaška tehnologija je namreč dosegla stopnjo, ko bi bil že prvi dan spopadov katastrofalen. Zato moramo pozdravih vse pobude, ki imajo za cilj utrjevanje miru, tudi nedeljski pohod za mir in razorožitev od Perugie do Assisija. Lizzero se je nato zaustavil pri zadržanju deželnega odbora Furlanije - Julij; ske krajine. Dejal je. da čeprav bi bila naša dežela zaradi svojega strateškega položaja in tudi same koncentracije orožja na njenem o-zemlju, ena od poglavitnih tarč svetovnega spopada, njeno vodstvo še ni pokazalo prave zavzetosti za Tržaška občinska uprava je šele včeraj izdala odlok, ki začasno dovoljuje dvosmerno vožnjo na delu ceste, ki povezuje Križ z vinogra di. Lani so občinski upravitelji izdali podobni odlok sredi trgatve, letos pa so dobesedno počakali, da je velika večina krajevnih vinogradnikov mirno potrgala svoj pridelek. Nato pa so izdali odlok, ki sedaj konkretno ne služi več niko- mur. Kriški vinogradniki so tako morali prejšnji teden in zlasti v soboto in nedeljo zaradi nemarnosti občinskih organov, s svojimi vozili obkrožiti Šonik, da bi prispeli do vinogradov, ki se nahajajo prav pod vasjo. Kje sta torej logika in tolikokrat opevana skrb za rast krajevnega kmetijstva? Rajonski svet za zahodni Kras in zadruga *Kriški breg» sta že konec avgusta Koordinacijski odbor za proslavo 35-letnice postavitve spomenika padlim v NOB iz Trebč, 40-letnice Osvobodilne fronte in 40-letnice vstaje slovenskega naroda, se v imenu vaščanov Trebč iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri proslavljanju. opozorila občino na ta problem, naletela pa sta na gluha ušesa. Nikoli ni prepozno, tudi za tiste, ki so jim potrebe Kraševcev zadnja briga. Jutri seja deželnega sveta Jutri se bo spet sestal deželni svet, ki bo prvi del seje posvetil svetovalskim vprašanjem in interpelacijam. Sledilo bo nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku o prostovoljnem delu na socio-zdrav-stvenem področju, na dnevnem redu pa sta še dva druga zakonska osnutka, in sicer o izrednih posegih v korist revnih delavcev in o metanizaciji deželnega teritorija. Zadnja seja skupščine zdravstvenega konzorcija 1. oktobra prehod pristojnosti na krajevno zdravstveno enoto Včeraj se je sestala na svoji zadnji seji glavna skupščina zdravstvenega konzorcija. Storitve, ki jih je doslej upravljal konzorcij, bodo namreč s 1. oktobrom prešle na druge organizme. v prvi vrsti na krajevno zdravstveno enoto, ki jo predvideva zdravstvena reforma. S tem pa bo konzorcij, ki je bil ustanovljen pred petimi leti, prenehal obstajati. Od 1. oktobra bo torej za socialno pomoč mladoletnim spet skrbela pokrajina, pomoč ostarelim pa bo ponovno v pristojnosti občin, ki bodo morale skrbeti tudi za družinske posvetovalnice. Krajevna zdravstvena enota pa bo prevzela levji delež: predvsem seveda upravljanje bolnic in sploh zdravstvene oskrbe, pa tudi psihiatrično oskrbo, ki je bila doslej v pristojnosti pokrajine. Kot kaže, ne bo prehod pristojnosti za sedaj povzročil u-porabnikom nobenih sprememb. Večje spremembe bodo v tej prvi fazi povezane s prehodom osebja od ene ustanove k drugi. NiiiiiiiiHimimiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiniiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiia POKRAJINSKI SVET SE SINOČI NI SESTAL Odsotnost svetovalcev demokratičnih strank prekrižala namere pokrajinskemu odboru LpT Skupščina bo lahko zasedala danes dopoldne, ko /e za njeno sklepčnost zadostna prisotnost le desetih svetovalcev • Polemična nota občinskega odbora Seje pokrajinskega sveta ni bilo: I lista .jih sama ima enajst — od pokrajinska skupščina, kot znano naj bi se po namerah manjšinskega odbora Liste za Trst sestala včeraj zvečer, da bi razpravljala in odobrila finančni obračun za finančno leto 1979, ki ga je po zakonu treba odobriti pred koncem meseca. Ob 18.45 je oredsednik pokrajine Ventura preveril število prisotnih svetovalcev: v sejni dvorani jih je bilo le devet, in sicer osem listarjev — odsotna sta bila odbornika Cavicchioli in Paludetto ter svetovalec Mayer. ki .je bil zadržan na seji zdravstvenega konzorcija — in eden od dveh misov-cev. Uro pozneje je predsednik Ventura ponovno preveril število prisotnih: prejšnjim devetim se je pridružil še drugi misovski zastopnik v pokrajinskem svetu; skupno je bilo torej deset svetovalcev, kar pa .je bilo še vedno premalo, da bi se pokrajinski sveOztehko redno sestal in sklepal. Sestal pa se bo danes dopoldne ob 9.30 ne glede na odsotnost svetovalcev KPI, KD, PSI. SSk in I%DI, saj je za njegovo sklepčnost, v drugem sklicanju, zadostna prisotnost le tretjine svetovalcev; skupno tridesetih — zaradi česar bo lahko odobrila obračun za leto 1979; seje se bosta vsekakor udeležila tudi misovska predstavnika. Znani so razlogi, zaradi katerih se demokratične stranke niso udeležile sinočnje seje: manjšinski odbor Liste za Trst se namreč trdovratno oklepa odborniških mest, tudi potern ko mu ie skupščina z zavrnitvijo proračuna dejansko izrekla nezaupnico in potem ko je proračun moral odobrili deželni komisar. Odbor Liste za Trst kljub temu misli da lahko še naprej nemoteno upravlja in sklicuje seje na katerih predlagati raznovrstne sklepe. Jasno je torej, da se demokratične stranke ne morejo strinjati s takim načinom upravljanja, ki je v • popolnem nasprotju z, najosnovnejšimi pravili demokratične prakse pri vodenju krajevnih uprav. Včeraj1'pbpOJdrie‘;pk še je sestal občinski odbor, ki se ubada z enakimi problemi kot pokrajinska u-prava, in proučil zaključke seje načelnikov svetovalskih skupin v občinskem svetu, ki so kot znano, v soboto zavrnili predlog odbora o sklicanju seje občinskega sveta. V POVEZAVI Z RAZSTAVO TRANSPORTLECNO 8h Včeraj mednarodni posvet o manipulaciji lesa v lukah Največ izkušenj sl je v tem pogledu nabralo londonsko pristanišče Tilbury ■ Trst ima vse možnosti, da se krepko uveljavi na Sredozemlju Po seji je odbor izdal tiskovno poročilo, v katerem se polemično obrača do strank ustavnega loka in do njihove odločitve; v noti ie med drugim zapisano, da so stranke zavzele tako stališče, ne da bi sploh znale katere nujne in važne sklepe bi odbor predstavil na seji. Pri tem gre še enkrat dodati, da se LpT obnaša, kot da bi se v teh mesecih sploh nič ne zgodilo in da bi ji skupščina ne izrekla nezaupnice in da ima torej vso pravico še naprej nemoteno upravljati. V tiskovnem poročilu ie nadalje poudarjeno, da občinski odbor ne nemarava odstopiti in ostaja na svojem mestu do imenovanja komisarja. da ne bi povzročil »nevarne administrativne praznine*. Govor je tudi o «težki zamudi pri imenovanju komisarja*., imenovanje katerega .je odbor večkrat uradno ur-giral. kakor je tudi urgiral čimprejšnje sklicanje predčasnih volitev, ki pa jih »določene zelo dobro v Rimu zastopane stranke skušajo zavlačevati*. Občinski odbor ocenjuje odločitev demokratičnih strank kot »obstruk-cionistično* in v noti dodaja, da sta bila včeraj dopoldne župan Ce-covini in podžupan Bassani na prefekturi, kjer sta podprefektoma Ra-valliju in Mazzurcu izrazila zaskrbljenost nad takim stanjem in ur-girala imenovanje komisarja ter sklicanje volitev že pred koncem leta. V tesni povezavi z razstavo cTran-sportlegno 81» — razstava bo odprta še danes, in sicer od 10. do 18. ure — je bil včeraj v konferenčni dvorani na sejmišču mednarodni posvet na temo »Manipulacija lesa v tim-ber terminalu*. Posveta so se udeležili številni strokovnjaki iz več držav, tako iz Velike Britanije, Jugoslavije, Avstrije, Poljske, Belgije, Zahodne Nemčije in seveda iz Ita lije, ki so orisali najnovejše izkušnje. ki so si jih posamezna lesna pristanišča v Evropi nabrala glede manipulacije in skladiščenja raznih vrst lesa, od hlodovine do železniških pragov, od mehkega rezanega lesa do eksotov. Glavno besedo je imel pri tem ge- neralni direktor družbe »Canadian Transport* iz Tilburyja pri Londonu Bernard Lovell, saj velja Tilbury za najvažnejšo in hkrati najbolj sodobno opremljeno lesno luko ne le v Evropi, temveč na svetu sploh. B. Lovell je podrobno opisal opremo pristanišča in pri tem postregel z zanimivimi podatki o njegovi zmogljivosti, svoja izvajanja pa je dopolnil tudi z vrsto informacij o najnovejših «timber carriers*, to je o ladjah, ki so zgrajene in opremljene nalašč za prevažanje lesa. Po B. Lovellu so podali daljša ali krajša poročila predstavniki tržaške luške ustanove dr. Bullo, predsednik tržaškega združenja lesnih trgovcev Antonini, podpredsednik vsedr- •MiiiiiiMiiiiimiiiiiimiiummiiiiiiiMiiiiiiUMHMimiiMuinimiHiiiiHHiiuiMtmiiiiiimMMiiiiHMimiiiumii Venec na grob župnika Piščanca Ob včerajšnji 20-letnici smrti ka-tinarskega župnika Antona Piščanca, zavednega in napredno usmerjenega Slovenca, aktivnega sodelavca Osvobodilne fronte in v prvih povojnih letih organizatorja obnovljenega prosvetnega in politične- ga življenja v vrstah naprednih or ganizacij ter borca za pravične meje, je delegacija Slovenske kul turno gospodarske zveze in domačinov s Katinare in iz Lonjerja položila vpnec na njegov grob na kati-narskem pokopališču. žavne zveze lesnih trgovcev Poletto, ravnatelj pristanišča Portorosega dr. Gidoni in predstavnik beneške luke dr. Penzo. Posebno pozornost je zbudil poseg predstavnika koprskega pristanišča Filipina, ki je podrobno razčlenil operacije in storitve, ki jih Koper nudi tranzitu mehkega rezanega lesa iz Srednje Evrope v čezmorje in eksotičnega lesa v nasprotno smer. Razprava je pokazala, da tržaška luka sicer zaostaja za nekaterimi lesnimi pristanišči na severu Evrope, ima pa zlasti s svojim lesnim skladiščem pod Skednjem in z dolgoletno tradicijo v mednarodni trgovini z lesom vse možnosti, da se postopoma uveljavi kot pomembna lesna luka na Sredozemlju. V ta namen pa bo treba še znatno razširiti lesno skladišče in izboljšati ter izpopolnitvi njegovo tehnično o-premo. Včerajšnjega posveta so se udeležili tudi predstavniki pristanišč Ra-venne, Porto Nogara, Neaplja in Reke, jugoslovanski konzul v Trstu Benolič, konzul Zahodne Nemčije Hausbrandt, konzul enotne kompa-nije pristaniščnikov Hikel, predsednik tržaških špediterjev Marzari in številne druge osebnosti. Odobren obračun družbe Friulia-Lis Na včerajšnjem rednem letnem občnem zboru so delničarji deželne finančne družbe »Friulia - Lis* odobrili obračun preteklega poslovnega leta, ki se je zaključilo 31. marca 1981. Predsednik družb F. Mauro je v poročilu o delovanju «Friulia - Lis* med drugim nave del, da je družba doslej priskočila na pomoč 97 industrijskim obratom ter pri tem naložila nekaj nad 10 milijard lir. Kakor znano, Friulia Lis gradi in opremlja indu strijske enote ter jih nato daje v najem raznim podjetnikom. Ti imajo možnost, da po preteku nekaj let stavbe in tehnično opremo od kupijo. Te možnosti se je doslej poslužilo 26 podjetnikov. PROSLAVLJANJE LEVSTIKA V KULTURNEM DOMU V nabito polni mali dvorani začetek *Levstikovih dnevov» v Niz štirih predavanj prireja NSK - O Levstikovi poeziji je go. voril dr. Boris Paternu - Danes predavanje o Martinu Krpanu Dr. Boris Paternu S predavanjem dr. Borisa Paternuja o pesniškem delu Frana Levstika so se včeraj popoldne v mali dvorani Kulturnega doma začeli »Levstikovi dnevis, ki jih prireja Narodna in študijska knjižnica iz Trsta. To je tudi dolžnost, je poudaril v svojem pozdravnem nagovoru predsednik NŠK dr. Franc Škerl, da se spomnimo 150-letnice rojstva Frana Levstika, ki se je udejstvoval tudi v Trstu. In tudi zaradi tega se je NŠK odločila približati Levstikov pomen in umetnost širšemu krogu ljudi. In res. včeraj se je v Kulturnem domu zbralo številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Najbrž je organizatorjem «Levstikovih dnevov» v posebno zadoščenje predvsem to, da so dobršen del občinstva sestavljali predvsem mladi in upati je, da bo tudi drevi tako. ko bo govor o Martinu Krpanu. Preden je dr. Boris Paternu razvil svoje razmišljanje o Levstikovi poeziji, sta predseanika ocenjevalne komisije literarnega in likovnega natečaja prof. Aleksander Kriščak in prof. Milko Rener prebrala imena nagrajencev, ki smo jih v našem dnevniku objavili prejšnje dni,- Natq je ljubljanski slavist, in literarni zgodovinar Paternu uvedel 'v poezijo Frana Levstika. Ob tem je seveda skušal osvetliti čas, v katerem je Lei'stik deloval in obelodaniti tako družbene kot literarne značilnosti v slovenskem narodu. Pri temi kar zadeva strogo književno področje, ie potegnil tudi primerjavo med, Levstikom in Prešernom. Medtem• ko sta bila Čop in Prešeren povsem obrnjena navznoter, v literaturo, saj avstrijska cenzura ni dovoljevala nikakršne politične dejavnosti, pa se je Levstik izrazito obrnil navzven in začel z javnim deiom za pravične odnose v slovenskem narodu. To se seveda odraža tudi v literaturi. Predavatelj je v nadaljevanju svojega izvajania pronical v Levstikovo poezijo, ki jo je zaradi poenostavitve razdelil v štiri tematske kroge: pesnikova spoznanja o poeziji in ljubezni, njegova predanost boju in otroška poezija. V tem napisu se nikakor ne moremo spustiti v širše poročanje o vsebini predavanja, lahko rečemo le, da je celovito prikazalo Levstikovo pesniško ustvarjalnost, pri čemer sta veliko vlogo odigrala tudi- odlična interpreta Mira Sardočeva in Anton Petje, ki sta na moderen in učinkovit način posredovala občinstvu lepoto in vsebinskost Levstikove lirike. PRI SKD TABOR NA OPČINAH Folklorna dejavnost v peto sezono Slovensko kulturno društvo Tabor ima za sabo že 4 leta folklorne dejavnosti. September se je že skoro iztekel, z oktobrom pa bo treba spet računati o tem, kako nadaljevati s folklornimi plesi. Toplo si želimo, da bi tako lepo število lanskih vpisanih, ki so redno hodili na vaje folklore tudi letos z istim veseljem in zanosom nadaljevalo v tem pouku, če pa so še drugi učenci in učenke, ki bi jih to veselilo, naj pridejo v soboto, 3. oktobra, ob 16. uri v dvorano Prosvetnega doma na Opčinah, da se tam skupno z vaditelji pomenimo in začrtamo nov program te važne in priljubljene dejavnosti. Vsem prejšnjim in novim udeležencem izrekamo toplo dobrodošlico v tej prijazni druščini. Odbor SKD Tabor Poziv partizanskim učiteljem Prihodnji mesec, 17. oktobra se bodo po dolgem času spet zbrali partizanski učitelji, pomožni in poklicni, ki so obnavljali naše šolstvo med narodnoosvobodilno borbo po Pri-1 morski. Tokrat bodo gostje občine Ajdovščine, kjer je bila ustanovljena prva slovenska vlada. Ob tej priložnosti bodo prejeli priznanje še vsi oni učitelji, ki so poučevali v času narodnoosvobodilne borbe v šolah in tečajih, ki so jih organizirali organi OF, Zveza mladine in drugi in, ki ga ob prvem srečanju niso prejeli. Zato prosimo, da bi vsi prizadeti poslali Odseku za zgodovino, Ul. Petronio 4, Trst naslednje podatke: priimek in ime, partizansko ime, kraj poučevanja, šolo ali tečaj. Javijo se lahko tudi po telefonu od 8. do 13. ure (tel. 733086) do 30. septembra. Navesti je treba tudi sedanji točen naslov. niiiiitmiiiiiiiiiiiMmiHiimiutiMiinMitiitMiuianiiiiiMiiimiiitimtiiiMimiiitiiimiiiiMiHiiiiiiiMMiMiiiiitiu VČCRAJ POPOLDNI NA TMIM CISTI Huda prometna nesreča zaradi prehitre vožnje Slabo delovanje zavor in prevelika hitrost na mokrem asfaltu sta včeraj popoldne botrovala prometni nesreči na trbiški cesti, v bližini Križa. Nesrečo je povzročilo vozilo ford transit, last gradbenega podjetja iz Fiumicella, ki je pre važal delavce proti domu. Verjetno zaradi slabega delovanja zavor, je voznik izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki se je obrnilo okoli svoje osi in se znašlo na nasprotnem voznem pasu, v smeri proti Trstu. Ravno v tistem trenutku je pri vozil avto, ki ga je upravljal 21-letni Dario Zupančič iz Trsta. Ta je prepozno zagledal kombi in ni mogel preprečiti silovitega trčenja. Po trčenju je avto zaneslo v grmičevje ob cesti. Iz skrotovičenih pločevin osebnega avtomobila so gasilci le z veliko težavo izvlekli hudo ranjenega voznika Daria Zupančiča. ki so ga v globoki nezavesti prepeljali v tržaško bolnišnico, V nesreči je Zupančič za-dobil možganski pretres, ušesno krvavitev, zlom čeljusti in ramena. Zdravniki oddelka za oživljanje so si zanj pridržali prognozo. V nesreči se je lažje ranil tudi Zupančičev sopotnik, 21-letni Dario Vuzio, ki se bo moral zdraviti 8 dni zaradi pretresa možganov in drugih poškodb. Odpadlo srečanje (ržaških naturistov Zaradi plohe je v nedeljo odpadlo srečanje tržaških naturistov, ki je bilo na programu na plaži med Brojnico in Nabrežino. Kljub nestanovitnemu vremenu se je že v jutranjih urah na plaži zbralo nekaj desetin naturistov, ki pa jih je popoldanska ploha ■ pregnala domov. Domenili so se, da še.-, bodo od poletja poslovili prihodnjo nedeljo, seveda če jim bo to dovoljevalo vreme. Komedijantski voz obiskal Dolino Včeraj je v vaseh dolinske občine stekla abonmajska akcija za pridobitev novih obiskovalcev in prijateljev gledališča, ki je neposredno vodi igralski kolektiv Slovenskega stalnega gledališča. Ta propagandna akcija predstavlja letos zelo prijetne in dobrodošle novosti, saj pomeni izjemno priložnost za direktno srečanje med gledališkimi umetniki in občinstvom ter za seznanjanje javnosti z letošnjim gledališčnim repertoarjem. Kot smo že omenili, je včeraj popoldne ko-medijanantski voz, ki je predvajal songe in glasbe iz zadnjih gledaliških predstav, obiskal Boljunec in Dolino, slabo vreme pa je preprečilo, da bi obiskal še druge vasi dolinske občine. Zaradi tega bodo propagandne akcije danes med 16. in 19. uro še nadaljevali po vaseh dolinske občine, jutri pa se bo komedijantski voz preselil na Kras. Prvi koncert jesenske sezone Verdijevega orkestra Kratka sezona jesenskih simfoničnih koncertov orkestra gledališča Verdi (vsega trije koncerti), se je začela v soboto v slabo zasedenem gledališču pod vodstvom dirigenta Gerta Meditza in s sodelovanjem mlade tržaške flavtistke Biange Mestroni. . Uvodno. Schubertovo Uverturo v «italijanskem slogu> op~~l76 ie"or-kester izvedel brez bleska,,, ki ga delo samooiaonuia lEoslušaiec 4-95, ob delavnikih od 11. do 14 ure in od 16. do 18.30. f Čestitke Danes praznuje nuno VENCESLAV 60. rojstni dan, nona VALERIJA pa 59. rojstni dan. Še na mnoga zdrava leta jima želijo mala Katja, Ana in Sandro ter družina Ražem. Dne 27. septembra sta praznovala rojstni dan FRANC PAHOR in PAOLA ŠTOLFA. Vse najboljše jima kličejo vsi, ki ju imajo radi. Danes praznuje 33. rojstni dan BORIS ŽIVEC iz Koludrovce. Vse najboljše mii želijo hčerki Barbara in Martina ter žena Zmaga. Danes slavita VENCESLAV TER ČON 60. in VALERIJA TERČON 59. rojstni dan. Obilo zdravja in veselja jima želijo hčeri Graziella in Anna z možema ler sinova Mario in Peter z ženo. Paolo, Katja in mala Ivana klF čelo še na mnoga leta dedku VENCESLAVU in babici VALERIJI za rojstni dan. Včeraj je praznovala svoj rojstni dan nona MILKA iz Ričmanj. Mnogo zdravja in veselih počutkov med nami ji želijo Damjana, Valter, Tanja in vsi, ki jo imajo radi. Združenje Union - Podlonjer priredi 4. oktobra enodnevni izlet v Hrastovlje z ogledom fresk, nato skozi komaj dokončan predor pod Učko do Moščeničke Drage. Odhod bo ob 7. uri izpred sedeža dežele (Oberdankov trg). Vpisovanje danes in v petek od 17. do 19. ure. Tel. (040) 64459 ali (040) 732858. Tržaška federacija KP1 prireja or 3. do 8. novembra 1981 letalski izlet v Sovjetsko zvezo. Vse informacije dobite v večernih urah na tel štev. 220213.; Izlet sovpada s proslavo oktobrske revolucije. Cena izleta je približno. 500.000 lir, vpisu-proslavo oktobrske revolucije. Vpi-vanje do 4. oktobra, izlet stane približno 500 tisoč lir. PD Slovenec priredi 11. oktobra enodnevni društveni izlet v Ljubljano, Kumrovec in Donje Stubice. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak večer od 20. do 21. ure. tkiii .SLOVENSKO SSTALNCL GLEDALIŠČE V TRSTU vabi k vpisu v BALETNO ŠOLO V šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidati in kandidatke, starejši od 6 let. Vpisovanje in podrobne informacije od 8. do 14. ure še danes, 29. septembra, v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Prvi sestanek staršev, otrok in baletnih pedagogov bo jutri, 30. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu. Potovalni urad «Aurora» RAZPISUJE od 25. oktobra do 4. novembra zadnje potovanje na KITAJSKO po ceni 1.495.000 lir in od 25. oktobra do 2. novembra posebno potovanje v EGIPT z obiskom Taira, Asuana, Lu-xorja in Aleksandrije. Cena 675.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA*, Ul. Cieerone 4, tel. 60-261. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 IŠČEM gospodinjsko ■ pomočnico za poldnevno zaposlitev vsak dan. Telefon 040 - 755262. 15-LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec v < elekttikarski; inštalaterski ali avtomehanični stroki. Telefon 040/229392. PRODAJAHT^eljano ribarnico rp> okolici Trsta. Informacije v uradnih urah na tel. št. 040/62-928. CVETLIČARNA sprejme v službo vajenko/ca. Telefon 040 - 795052. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu ima na razpolago v skladišču III. Tra-sversale Est (Industrijska cona) -tel: 817-325, prvovrstno črno in belo grozdje za vino. PRODAM avto ford 1200 ghiu - 1600 HP, letnik 1974, prevoženih 80 tisoč km v odličnem stanju. Naslov na oglasnem oddelku Primorskega dnevnika. PRODAM novo stanovanje veliko 70 kv. m z vrtom - 150 kv. m pri Domju. tel. 040/228390 PRODAM delno neuporabljiv lesen «borjar» z ograjo in zložljivimi deli (velik približno 90 kv. m). Telefonirati v večernih urah na št. 040/220554. ZAPOSLITEV v trgovini z nadomestnimi deli za kmetijske stroje nudimo prodajalcu z nekajletno prakso na tem področju. Plača po dogovoru in soudeležba pri dobičku. Interesenti naj pokličejo na štev. 0481/84-758 v delovnem času ali na 0481/85-728 v večernih urah. PRODAM fiat 127 letnik 1971 v dobrem stanju in čoln znamke mo-linari 410 s prikolico in motorjem evinrude 25 HP. Tel. 040/826759 ob delovnem času. KVALIFICIRANA tehnična risarka za gradbeno in opremi je valsko stroko — z administrativno izobrazbo išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro «Zaposlitev» V GORICI ali okolici iščem hišo ali zazidljivo zemljišče. Telefonirati po 20. uri na štev. (0481) 390-788. ŠZ BOR išče podjetni osebo, ki bi prevzela društveni bar na stadionu «1. maj*. Delovni čas od 15. do 21 ure. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod «DRUŠTVENI BAR» Potovalni urad AURORA prireja naslednje Izlete in potovanja: ’ Od L do 6. oktobra — z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale do Boke Kotorske. Cena 228.000 lir. 17. oktobra — z letalom v Beograd na nogometno tekmo Jugoslavija - Italija. Cena 140 tisoč lir. Od 1. do 4. novembra — z avtobusom v Budimpešto. Cena 192.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA*, Ul. Cieerone 4, tel. 60-261. SEJA SKUPŠČINE ZDRAVSTVENE ENOTE V GORICI Spretno so obšli razpravo o političnih odnosih v KZE Predložen začasni proračun, razprava bo na prihodnji seji - Odobreni honorarji Sinočnja seja skupščine krajevne zdravstvene enote (KZE) v sejni dvorani občinskega sveta v Gorici je potekala tako, da ni oškodovala kočljivega ravnovesja v odboru. Predsednik upravnega odbora Espo-sito in člani so pripravili takšen dnevni red, da se ob njegovih točkah ni razvila politična razprava, ki bi lahko odprla vprašanje zapletenih odnosov med strankami. Celo sam začasni proračun je bil tako predstavljen, da ni povzročil politične razprave in bo le ta prišla na vrsto šele čez kakšen mesec. Takrat pa bo vprašanje postavil na dnevni red z vso resnostjo. Tako so včeraj s skoraj idiličnim načinom, kot da bi med strankami demokratičnega bloka vladala popolna solidarnost, soglasno odobrili (razen nekaterih predlogov, s katerimi se ni strinjala svetovalka MSI) večji del predlogov odbora. Dogovorih so se, da je sedež KZE v Gorici, da se druga KZE v naši deželi imenuje «goriška» in na «v Gorici* in da je KZE razdeljena na 8 pododdelkov. Odobrili so tudi začasni proračun za štirimesečje julij - oktober, v katerem so predvideni samo navadni stroški. Proračun je izdelal deželni odbor in o njem tudi sicer ne bo kaj prida reči. Krščanski demokrat-je so pričakovali (zasebno so jih celo nagovarjali, da bodo komunisti odprli razpravo o proračunu), toda jim igra ni uspela. Stanje, kakršno je sedaj v KZE, levica povsem ustreza. Skoraj gotovo bo po nekaterih ocenah takšno tudi ostalo. Petčlanska koalicija, kakršna vlada v občini Gorica in na pokrajini, se je namreč takoj po izvolitvi odbora v KZE razšla. V odboru z devetimi člani, sedanja večina sloni na petih svetovalcih, KPI (2), PSI (2) in PRI (D, predsednik E-sposito se je pri glasovanju predsednika vzdržal, KD (3) s; nasproti takšni koaliciji ni mogla pomagati in je sedaj v opoziciji. Novi odbor mora iz svoje sredine izvoliti še podpredsednika, odborniki pa si bodo razdelili posamezne sektorje., za katere bodo odgovarjali do prihodnjič. Včeraj pa so si razdelili, honprarje. Svetovalci bodo prejemali za vsako sejo kosmatih 40.000 lir, predsednik 1.134.000 mesečnega osebnega dohodka (po zakonu je to višina nagrade, ki jo prejema župan v mestu s 144.000 prebivalci). Podrred-sednik bo prejel dve tretjini (756 ti- „ „ „ , . ________ maj 295 ton žita. Tudi ta boren pri- v?C• Pa poovIi:o (567.000) delek. pa. kmetje pocabijp-uskoraj izključno. za lastne potrebe oziroma za krmljenje živine. Stanje je torej potrebno Jjitrg^, preseči, ..-Načrtujejo, da bi v Vipavski dolini, potem ko bo projekt o kmetijstvu izpolnjen, lahko pridelali do 15 tisoč ton krušnih žit na leto. Gre v glavnem za pšenico. S tako povečano pridelavo pšenice, bi na Vipavskem zagotovili polovico potreb, ki jih ima živilsko-prehrambeni kombinat Mlinotest v Ajdovščini. Skupaj z že, sklenjenimi sporazumi o dolgoročnem vlaganju za proizvodnjo in odkup pšenice v drugih republikah, bi v celoti pokrili potrebe po pšenici na Primorskem, ki jo oskrbuje kombinat Mlinotest. f' Načrte že izvajajo. Zanimivo je, da so nujnost pridelovanja pšenice, te tako potrebne in pomembne kulture za slovensko in jugoslovansko prehrambeno bilanco, v Vipavski dolini prej doumeli zasebni kmetje kot pa družbeni kmetijski kombinat. Kmetovalci v občini Ajdovščina so zagotovili, da bodo postopno vsa primerna zemljišča posejali s pšenico. Kombinat Mlinotest je zagotovil, da bo prevzel in odkupil vse pridelane količine oziroma presežke pšenice in jo plačeval po tekočih tržnih cenah. Kaže, da bodo na območju gornje Vipavske doline za sedaj posejali s pšenico 85 hektarov zemljišč in pridelek naj bi znašal 340 ton. V novogoriški občini pa bodo zasebni kmetje v prvem obdobju posejali s pšenico 250 hektarov zemljišč. Medtem se je tudi Kmetijski kombinat Vipava odločil, da se intenzivneje vključi v izvajanje načrtov za povečanje površin posejanih s pšenico. Pšenico bodo za sedaj pridelovali na petinštiridesetih hektarih polj in sicer na območju Prvačine in Ajdovščine pri Tiri ^redšbtlfflk&vega osebnega mesečnega 'dohodka. ' j -pipmi'1 Icnflii ___________ v Srccanje med goriškimi in jugoslovanskimi avtoprevozniki Jugoslovanski avtoprevozniki, zlasti z območja SR Hrvatske in Srbije, se zanimajo za možnosti sodelovanja in usklajevanja uslug v mednarodnem blagovnem prometu. Zanimajo se tudi za možnost odprtja lastnih uradov v Gorici. V soboto je prišlo do neformalnega sestanka m?d goriškimi avtoprevozniki in dokaj številčno delegacijo avtoprevoznikih podjetij. Goriški avtoprevozniki so goste seznanili s težavami, ki se javljajo v med- Z VEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V GORICI bo novo sezono pričela z literarnim večerom Desanke Maksimovič ki bo jutri, 30. septembra 1981, ob 20.30 v predavalnici Zveze v Kriški ulici 3 — Via della Croce 3 — v Gorici. Gostjo bo predstavil Zoltan Jan, ravnatelj novogoriške knjižnice »France Bevk*. Vabljeni! narodnem blagovnem prometu ter opozorili, da je odprava teh težav predpogoj za kakršnokoli dogovarjanje o sodelovanju in usklajevanju. Danes v Detroitu skupščina delavcev Te dni je na goriškem ponovno v ospredju težaven položaj v tržiški ladjedelnici, kjer bodo morali v kratkem že spet poseči po dopolnilni blagajni za lepo število delavcev. Neugodno pa se razpleta, po mnenju sindikatov, tudi reševanje podjetja Detroit v Tržiču. Danes ob 8. uri bo v prostorih v Ulici Gallilei skupščina delavcev in uradnikov, na kateri bodo ocenili trenutni položaj, ki je, kljub dosedanjim posegom in jamstvom dežele, še zmeraj sila negotov. Kriza v Detroitu traja že od začetka leta. Usodna doza heroina Heroin je v goriški pokrajini terjal še eno žrtev. V Gradežu je v nedeljo ponoči izdihnil 29-letni Luigi Manera, eden izmed narkomanov v Gradežu, saj je redno užival heroin že kakih 10 let. Manera si je v soboto priskrbel usodno dozo, nato pa se okoli 16. ure umaknil v kopalnico stanovanja v Ul. Ar-te 33, kjer je živel z družino. Tako je počenjal pogostoma, v družini pa so bili tega že nekako vajeni in niso bili v skrbeh, ko ga nekaj ur ni bilo na spregled, šele okoli polnoči je 19-letna sestra Lucia odprla vrata in zagledala na tleh nezavestnega brata. V RAZNIH KRAJIH PRIMORSKE Lepa srečanja s pesnico Desanko Maksimovič Julri bo srbska pesnica tudi v Gorici V petek zvečer, 25. septembra je v čitalnici ljudsko-pionirskega oddelka Goriške knjižnice bilo lepo srečanje s srbsko pesnico Desanko Maksimovič kot prvo izmed srečanj-večerov z njeno poezijo m severnem Primorskem, zakaj na sporedu so podobna srečanja-večeri še v Ajdovščini, Tolminu, Idriji, stari Gorici in še kje. Da se večer ni sprevrgel v enega izmed vse preveč domačih »recitalov* umetniške besede, sta verjetno pripomogla tako Goriška knjižnica sama, ki večera ni «obtežila» s kako literarnozgodovinsko predstavitvijo pesnice, posebej pa še pesnica sama, ki se je ves čas tako «neaka-demsko» in neprisiljeno vedla, da je spravljala v zadrego publiko, ne pa obratno. Maksimovičeva je recitirala nekaj poezij, in z njimi želela predstaviti rtipiko» svoje pesmi, zakaj izbrala jih je iz tistih zaokroženih sklopov, ki so za njeno pesniško žetev tako značilni, in sicer: doživljanje nara- aiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiniiiiMHHiiHHiHiiiinHiMiiiiMMuiiiiiiiiiuiinHiuiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiinMniiiiiiiiiiuiii« ZA INTENZIVNEJŠO I2RAB0 KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V Vipavski dolini naj bi v prihodnje pridelali do 15 tisoč ton pšenice Trenutno je pridelovanje omejeno za majhne površine - Ze letos bodo s pšenico posejali nad 300 hektarjav površin Na območju Vipavske doline, kjer so kmetijske površine med najbolj rodovitnimi v Sloveniji, so doslej dajali prednost pridelovanju grozdja, sadja in povrtnin. Takšno usmeritev je pogojevala predvsem konjunktura na tržiščih, pa tudi na-ziranje, da na Vipavskem ni pogojev za pridelavo drugih kultur. Dejansko pa so tam idealne in podobne razmere tudi za gojenje pšenice, o čemer smo sicer že pisali v Primorskem dnevniku. Projekt za razvoj kmetijstva v Vipavski dolini daje pšenici in drugim krušnim žitom velik poudarek, saj naj bi jih v prihodnje sejali na obsežnejših površinah kot pa doslej. Naj opozorimo, da v celi dolini, ki obsega skupaj 31 tisoč hektarov površin predelajo zdaj ko- •iiiiiiiiiiirMtimiiiiHiiiiiiiitiimiiiiiiiiimitmiMiiiiimiiiMiiiifiiiiiiiiimiiMiiiiiiiniitiiimiiiMiiiiiiiMiiiiitn NAD 1.500 KOLESARJEV VOZILO OB ODPRTI MEJI ^GROZDJE ZA VINOJf ^^^J^pERORTOFPUrnCOL.0 - Trg Cagni 1 ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 * SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO - ČRNO - MUŠKAT Nad 1.500 ljudi se je v nedeljo zbralo pred novogoriško občinsko skupščino na startu 5. kolesarjenja prijateljstva, ki sta ga pripravila Telesnokulturna skupnost iz Nove Gorice ter Združenje za mladinski turizem iz Gorice. Prirediteljema pa so pri izpeljavi manifestacije pomagale še druge organizacije in med temi tudi ZSŠDI. Kolesarji z obeh strani meje so kljub slabemu vremenu prevozili progo, ki je bila speljana po goriških in novogoriških ulicah, ter v prijateljskem vzdušju preživeli zanimiv in svojevrsten dopoldan. Novi Gorici. Površine posejane s pšenico pa bo kombinat v naslednjih letih hitro in občutno povečal. Ugodna gobarska letina V gozdovih na območju Grgarja, Čepovana, Trnovega in Lokev je v teh dneh veliko gobarjev, ki v Trnovski gozd že po tradiciji radi prihajajo. Med njimi jih je večina iz območja Nove Gorice in Gorice. Pravijo, da je gob precej in da se da z njimi tudi dobro zaslužiti. Zdaj je sezona znanih štorovk. Te vrste gob v Novi Gorici odkupuje Kmetijski kombinat Vipava, v Gorici pa jih je dobiti bodisi na tržnici ali pa jih od gobarjev odkupujejo predstavniki raznih živilskopredelovalnih podjetij, celo iz notranjosti nalije. Na vsak način pa nabiranje in prodaja gob predstavlja dober dodaten zaslužek za marsikaterega gobarja, pa tudi za prebivalce na Trnovsko-banjški planoti. Izleti PD »Oton Župančič* iz Štandreža sporoča, da za izlet v Beograd in Kragujevac vpisujejo še do 30. t.m. v Domu Andreja Budala vsak večer med 19. in 21. uro. Na razpolago je še nekaj mest. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence izleta v nedeljo, 4. oktobra, da bo avtobus vozil po sledečem redu: Gorica (Travnik) ob 5.30, Pevma 5.35, Štandrež 5.40 in Sovodnje 5.45. Avtobus bo ustavljal na običajnih postajališčih. Priporoča se točnost. DEŽURNA LEKARNA V GORICI f)anes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. NiiuiiiiiiituiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifuiiimnniiiiiiiiiiliiriikmfnniiOiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiuiUN V NEDELJO PONOČI V TRŽAŠKI ULICI EKSPLOZIJA UHAJAJOČEGA PLINA UNIČILA NOTRANJOST STANOVANJA Lastnik si je na hišnem pragu prižgal cigareto, kar je povzročilo eksplozijo - Velika gmotna škoda, na srečo pa nobene žrtve Silovita eksplozija, do katere je prišlo v nedeljo ponoči, okoli 2. ure, je skoraj popolnoma uničila notranjost enonadstropne hiše v Tržaški ulici štev. 95 v Gorici. Hiša je bila v popravilu, njen lastnik, 34-letni AttiUo Gerometta, pa se je z družino začasno preselil v UL Vittorio Veneto. Prejšnjo noč se je Gerometta spomnil, da ni še nesel hrane psu, ki je čuval na hišo v Tržaški ulici. Brž ko je dospel tja, je odprl hišna vrata, pri tem pa si je nameraval prižgati cigareto, ne da bi se zavedel, da je stanovanje nasičeno s plinom. Iskra iz vžigalnika je povzročila močno eksplozijo, ki je Gerometto sunila kar čez ograjo balkončka, kakih deset metrov stran, sredi dvorišča, v stanovanju pa povzročila pravo razdejanje . Na kraj so nemudoma prihiteli gasilci, da bi pogasili plamene, ki so se vneli takoj po eksploziji. Škoda naj bi znašala kar 30 milijonov lir. V kuhinji se je namreč vdrl pod, ki je zasul kletne prostore, poleg tega pa je bil uničen večji del dragocenega pohištva in ostale hišne opreme. Gerometta je imel pri tem dvojno srečo: sam je namreč dobil le nekaj udarcev in lažjih opeklin, kar se škode tiče, pa mu jo bo krila zavarovalnica. Umrla ]e za posledicami nesreče Za posledicami prometne nesreče je v nedeljo zjutraj izdihnila v tržiški bolnišnici 77-letna upokojenka Ines Ferluga vd. Brussi. Nesrečno žensko je v četrtek popoldne podrl avtomobil v Ul. Duca d’Aosta v Tržiču, medtem ko je prečkala cesto. Njeno stanje je bilo videti že od vsega začetka zelo hudo, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Trčil je predsednik Avtomobilskega kluba V noči med soboto in nedeljo je bilo v Gradišču v čelnem trčenju med avstrijskim avtomobilom, ki je privozil v enosmerno ulico z napačne strani in mercedesom goriškega Avtomobile cluba ranjenih 6 oseb. 61-letni Mario Tirel je sicer dobil le lažje poškodbe, zaradi katerih bo okreval v nekaj dneh, njegova žena; 60-letna Anella Turrini pa se bo zaradi zloma desne rame in nekaj reber zdravila 30 dni. Med potniki drugega avtomobila se bo 27-letni Johann Mar-chinger zdravil 30 dni, v 20 dneh bosta okrevala 26-letni Johann Grossalber in 24-letni Christian Gel- benegger, medtem ko so 25-letnemu Wernerju Kindermannu nudili le prvo pomoč. Štirje ranjeni pri čelnem trčenju Zelo huda prometna nesreča se je pripetila okoli 1. ure v nedeljo ponoči v Ul. Cordaioli v Gorici. Silovito sta trčila alfasud, ki ga je upravljal 41-letni Giorgio Job iz Gorice, Trg Einaudi 4, in alfetta GT, last 4i-letnega Luigija Rovena iz Ul. Torriani 33. Reševalci so se morali pošteno potruditi, da so izvlekli iz zverižene pločevine alfa-suda tri potnike, katerih stanje je bilo že od vsega začetka videti zelo resno. Giorgiu Jobu so v goriški splošni bolnišnici ugotovili pretres možganov, rano na ustnicah, močan udarec v prsni koš, rane na čelu in izpah kolka, zaradi česar se bo moral zdraviti 60 dni. Prav tako se bosta morala zdraviti po dva meseca Jobova žena, 26-letna Claudia Ursic in njuna dveletna hčerka Giorgina. Obema so zdravniki ugotovili zlom stegnenice na desni nogi ter rane po glavi in obrazu, Ursicevi pa tudi šok-stanje in odrgnine po desni roki. Več sreče je imel Roveno, ki bo okreval v 9 dneh. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72-701. ve, domovinska lirika in mladinska poezija. Osrednje in najbolj poudarjeno mesto je seveda upravičeno zavzela njena Krvava bajka, brez katere si nobenega nastopa Maksi-movičeve več ne moremo predstavljati. Enako posrečeno je bilo podajanje «pesmice o gluhi babici». Ta mojstrski dialog med vnuki in babico je že sam po sebi nekaj svojevrstnega, slišati ga pa iz ust pesnice same, ki ni mogla zatajiti niti svojih izrazitih «igralskih in recitatorski!'i» sposobnosti, pa je svojevrstno doživetje. Slovenske prepesnitve pesmi je bral gledališki igralec Jože Horvat. Drugi del večera je bil posvečen razgovoru s pesnico, oziroma morda preveč standardnemu «nastavljanju vprašanj». V tako drobnem zapisu, kot je pričujoči, tega dela seveda ni mogoče posredovati, ustaviti pa se velja ob dveh njenih «izpovedih»: prvič, da je dala veliko priznanje pesniku Krakarju za njegove prepesnitve njene poezije. Priznala je, da je Krakar nekatere pasuse njene poezije prevedel tako lepo, da zvenijo lepše kot original, na drugem mestu pa se je — kot odgovor na eno izmed zastavljenih vprašanj — spomnila svojih poznanstev in srečanj z dvema primorskima literarnima ustvarjalcema — Alojzom Gradnikom in Francetom Bevkom. , Zanju je imela zares izbrane izraze priznanja in navdušenja. Prav tako se Maksimovičeve spominja Gradnik, ko pravi nekje o njej, da je bila »človeško prisrčna in silno ljubezniva ter Slovencem zelo naklo-njenat*. To naklonjenost Slovencem in slovenski poeziji — in to je druga lepa značilnost večera z Maksimovi-čevo, ki jo je Goriška knjižnica pridružila temu večeru — se kaže tudi v velikem delu, ki ga je Maksimovičeva opravila kot prevajalka slovenske poezije v srbščino. Bogata in lepo urejana razstava (v žal skrajno tesnih prostorih Goriške knjižnice) je to plastično prikazala. Ta razstava je bila pravzaprav več kot le «spremljava» večera, razraščala se je v pravo samostojnost, saj je gotovoda bila prva tako izčrpna razstava vsega njenega dela, posebej zaradi tako številnih tujih prepesnitev njenih pesmi v vse mogoče jezike, kakor tako obširnega izbora njenih prevodov v slovenščino. Tasi bo Goriška knjižnica goto- * vo pridržala prvo mesto v vrsti nastopov srbske pesnice na Goriškem. Večer je bil res lepo, nenavadno in bogetordpživetje. 'V 'r -V - Marii®!1 Brecelj ; Razna obvestila Planinsko društvo obvešča, da se bodo v petek, 2. oktobra, pričele vaje rekreativne telovadbe v Kulturnem jn športnem središču v Ul. Brass. Na prvem sestanku v petek zvečer, se bodo domenili o poteku vaj, govor pa bo tudi o smučarskem teku ter možnosti za pripravo tečaja v tej disciplini. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da se bo letos nadaljevala šola za zborovodje. Lanski slušatelji na potrdijo vpis, najkasneje do 9. oktobra. Prijavijo pa se lahko tudi novi slušatelji. Prijave sprejemajo ob delavnikih od 11. do 14. ure ter od 16. do 19. ure. Prijave se sprejemajo tudi po telefonu na št. 84485. Društvo slovenskih lovcev »Doberdob* vabi v četrtek, T. oktobra, ob 20. uri na predavanje o gozdni steklini. Predaval bo živinozdravnik dr. Lestan iz Nove Gorice. Predavanje bo v sejni dvorani občinskega sveta v Doberdobu. Kino V orna VERDI 17.00-21.00 «Ben Hur*. C. Heston, H. Harareet. Barvni film. CORSO 18.00—22.00 «Profondo ros-so». Barvni film Daria Argenta. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 18.30-22.00 »La super-porno di mia figlia*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Lily Mar-leen*. Aom Gorica m okolica SOČA 18.00-20.00 »Ona to boljše dela*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—22.00 »Super su-perkaskader*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «V čast zrelih žena*. Ameriški film. bofi ljubite svoj dom, bolj smo Vam potrebni ZAVESE PREPROGE PRESITE ODEJE PREGRINJALA MOOUETTES HABITAT °Premi Vaš dom V.le Verdi 40/42 (vogal Ul. Roma) - TR2IC • Tel. 40148 ŠPORT ŠPORT ŠPORT .1 “v NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI 11 ALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Ponovitev učne oddaje 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV DNEVNIK 14.00 Jack London: «L'avventura del grande nord* — TV film 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Guliverjeva popotovanja 15.00 Italija zemlja voda 15.30 Risanke 16.00 Josephine Beauharnais, drugo nadaljevanje 1G.30 Moj brat miličnik 17.00 Flash 17.05 Furia — študijska štipendija 17.30 Sanje gospoda Rossija 17.50 Trije vnuki in majordom 18.15 Glasbena oddaja 18.30 Prosti kotiček 18.50 Hagen — «La banda dei Rat» 10.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV DNEVNIK 20.40 Življenje na zemlji 22.00 Mister Fantasy 22.40 Kdo je ubil gospoda Cupido — TV film Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drual Kanci 12.30 Informacije in nasveti za hišo in izven nje 13.00 TV DNEVNIK ob 13. uri 13.30 Izobraževalna oddaja 16.00 Program za otroke 17.45 TV DNEVNIK 2 - Flash 17.50 Iz parlamenta 18.05 Seviljski brivec — opera 18.35 Živali Evrope — Zvoki Islandije 10.45 TV DNEVNIK 20.40 Film: «Papa abbaia piano • 22.35 Sestanek v kinu — filmi, ki jih bomo videli v prihodnje 22.40 Zcodba z otoka luči Ob koncu TV DNEVNIK Tretji kanal 17.00 Povabilo v Rim 17.30 Kako nastane umetnost 17.50 Nokturho 19.00 TV DNEVNIK 3 19.30 Televizija treh pokrajin 29.05 Vzgoja in dežela 20.40 Jazz na ekranu 21.30 Znanost na trgu 22.30 TV DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 10.00 - 15.30 - TV v šoli 17.00 Poročila 17.C5 Beli delfin — francoska risana serija 17.20 Ko utihne šolski zvonec 17.50 Leseni princ, baletna oddaja 18.30 Obzornik 18.40 Mostovi — Hidak 18.55 Knjiga 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 19.55 Vreme 20.00 Odprto za ustvarjalnost 20.55 Ta vražji človek — francoska nadaljevanka 21.55 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja 15.30 Odprta meja — ponovitev 16.00 Narodna glasba 16.30 Cinenotes 17.00 Zdravo otroci — oddaja za najmlajše 18.00 Film — ponovitev 19.30 Horizonti 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.30 Bančni rop z ladjo — film, igrajo Robert Wagner, Dolores Hart 22.00 TV D Danes 22.10 TV film: Dossier 23.10 Vrnitev odpisanih — nadalj. Ob koncu TV D Danes Zaqreh 18.45 Naša obramba 10.30 TV DNEVNIK 20.00 Signali — notranjepolitična oddaja 21.00 Dirigent — poljski film 22.50 TV DNEVNIK ŠVICA 19.50 TV-spot 20.15 TV DNEVNIK 20.40 Film — Pendaglio da forca 21.40 Šport v torek Ob koncu TV DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 3.10 Radijski mozaik: Danes bomo govorili o . ... Glasbene spremljave, Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poldnevniški razgledi: Kul- turne aktualnosti doma in v svetu, Četrtkova srečanja (ponovitev). Kratek skeč; 13.20 Glasba po željah: 14.00 Kratka poročila: 14.10 Popoldanski program: Motivi z malega zaslona: 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Portreti; 15.55 Glasbeni avtomat: 17.10 Solist z orkestrom: 18.00 «Postelja in ogledalo*; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPEP (Italijanski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.3J, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop: 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 i.ucianpvi dopisniki; 10.00 Z nami je. . 10.10 Šola, otroci in vzgoja; 10.20 Glasbeni cikcak: 10.32 Intermezzo in horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Kim - svet mladih; 11.32 Narejeno v Italiji; 12.00 Na prvo strani: 12.05 - 14.30 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z . . .; 14.33 Super lestvica; 15.00 Kan-tavtorji: 16.00 Pesnik tedna; 16.15 Igra ansambel Casadei; 16.32 Craslr, 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Glasbeni cikcak; 18.15 Juke box; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. KOPER (Slovenski program) 6.05, 13 00, 15.00, 16.30 Poročila; GOO Glasba za dobro jutro; 7.15 Najava sporeda; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov: 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbil notes; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00, 6.58, 7.58, 9.58, 10.55 in 12.58 Zeleni val; 7.40 Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi mi; 11.10 Dan za dnem; 11.35 HUD SPODRSLJAJ VIDEMČANOV Izgubili so doma proti Avellinu ■ Juventus že sam v vodstvu - Derbi kola Interju - Milan uspešen v Neaplju - V Firencah niso igrali Le po treh kolih v prvi italijanski nogometni ligi je Juventus že sam na vrhu lestvice. Turinčani so v nedeljo zanesljivo odpravili še Como z zadetki Cabrinija. Bet-tege (enajstmetrovka) ter Sciree in so tako dokazali, da so trenutno najboljše moštvo. Derbi kola je bil v Milanu, kjer je Inter z enajstmetrovko, ki jo je uspgšno izvedel Beccalossi, premagal moštvo Torina. Velja tudi omeniti, da so Milančani večji del drugega polčasa igrali brez Ba-gnija, ki ga je sodnik izključil. Dokaj zanimivo pa je bilo tudi v Neaplju, kjer je Milan z avtogolom. ki ga je zakrivil Ferra-rio. odpravil Napoli. Obe enajsterici sta igrali v okrnjeni postavi: Napoli brez svojega asa Krola ter Možini - glasbena oddaja; 12.03 Ljubezen pomeni; 13125 Radijska priredba; 13.35 Master; 14.28 Giuseppe, Giuseppe - gasbena oddaja; 16.00 Kulturna oddaja; 17.30 Program lirične glasbe: 18.05 Rock-land: 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Zgodba jazza; 20.00 Spektakel; 20.-15 Srečanje z . .; 26 58 Zeleni val; 21.03 Folklorna glasba; 21.30 Radijska priredba; 22.00 Dva na sceni: 22.35 Govori da, boš pozabil: 23.01 Danes v parlamentu'in zaključek sporeda. RADIO 2 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 1L30„ (2AU. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Poletni dnevi; 9.05 Zgodbe siromašnih :lju--: bimcev; 9,32 Luna v vodnjaku; 11.32 Kulturni program: 11.52 Tisoč popevk; 12.45 Radijski kontakt; 13.41 Sopnd Track; 14.00 De želni programi: 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.42 Vse o toploti, otl minute do minute; 19.00. 19.50 Korak v preteklost: 20.30 Otello -drama; 23.29 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 7.30 Iz naših spo redov; 8.08 Z glasbo v dober d; n: 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 10.05 Rezervi rano za .. .; 11.05 Z našimi opernimi pevci: 11.35 Znano in pri ljubljeno; 12.10 Danes smo izbrah: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13 30 Priporočajo vam . . .: 14.05 V korak z mladimi; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes in jutri!; 16.00 «Vrtiljak»; 18.00 Sotočje: 18.45 Glasbena medigra; 18 55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 20 30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; Redže-va Ruša ob trati; 22.15 Informativna oddaja: 22.25 Iz naših sp:>-redov: 22.30 Tipke in godala: 23.05 Lirični utrinki: 23.10 S popevkami po Jugoslaviji; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. GEČE - Cidneo 81:85 (46:43) OECE TRST: Ritossa 15 (1:3), Valenti 3 (1:2), Tonut 4, Floridan, Čuk, Scolini 3 (3:4), Campbell 8 (2:5), Meneghel 6 (2:2), Bertolotti 31 (5:10), Abromaitis 11 (3:3). CIDNEO BRESCLA: G. Motta 2, Marušič, Pedrotti 8 (0:1), Pietkie-\vicz 26 (8:11), Fassati, Abernethy 24 (6:7), S. Motta 13 (1:3), Solfrini 2, Costa 10, Livella. SODNIKA: Cagnazzo in Filippone iz Rima. PON: Abromaitis (27), Valenti (38) in Bertolotti (40). Kot je že nekaj let tradicija, je tržaški prvoligaš tudi v uvodni tekmi letošnjega prvenstva izgubil na domačih tleh. Povsem zasluženo je sredi Trsta zmagala ekipa Cidneo (bivši Pintiinox). ki je lani skupno s Tržačani izpadla iz A-l lige. Tekma je bila izredno napeta in izenačena. obe ekipi sta prikazali precejšnjo zanesljivost v obrambi, v ______________napadu pa je bilo pri OECE opa- anm„,i,„H.iniM.»iiMii»do tudi v Nišu nastopili brez Krola. tako da bo njihova naloga še kako težka. Hud spodrsljaj pa je v tem kotu’ dovfvet— videmski Udinese, ki je kar doma izgubil proti Avellinu. Gostje so že vodili z 2:0, ko 2. ITALIJANSKA LIGA Cavese preseneča Lazio razočara V 3. kolu prvenstvu B lige je favorit Lazio zopet izgubil, tokrat v gosteh proti Riminiju. Cavese' je remiziral a. močno ekipo Sampdorie, potem ko je bil celo v vodstvu. Na skupni lestvici vodita Varese in presenetljiv Cavese, medtem ko je Lazto v krizi, saj je zadnji z eno točko. IZIDI 3. KOLA Brescia - Lecce Cavese.- Samp^cfria Foggia - Pistoiese Palermo - Pescara POrugia - Verona: 1:1 •1:1 2:1 2:0 0:0 MONTREAL — O letošnjem naslovu svetovnega prvaka v formuli ena bo odločala prav zadnja dirka, ki bo v Las Vegasu 17. oktobra. Predzadnja preizkušnja v nedeljo v Montrealu je namreč precej spremenila zgornji del skupne lestvice, kjer se je Francoz Piquet približal Argentincu Reutemannu na eno samo točko, med resne kandidate pa se je uvrstil tudi izredno regularni Laffite. Z zmago v Kanadi je namreč Laffite zasedel tretje mesto na skupni lestvici in zaostaja za vodečim Reutemannom za šest točk. Prost in Jones pa ne moreta, več o-grožati Argentinca. Nedeljska dirka v Montrealu je bila, predvsem zaradi mokrega cestišča, zelo razgibana in polna presenečenj. Že v prveiflJaeg#»Klv»-, terem je prevzel vodštVio Jories pred Piquetom in Proštom, je moral odstopiti Francoz Atnoux ‘(r enačili). jtfdomačemu 'moštvtr le uspelo mi- .................................................................... KOŠARKA V PRVENSTVU A-2 LIGE V prvi tekmi Tržačani neuspešni Izgubili so doma proti moštvu Cidneo iz Brescie - Bertolotti odličen (BI točk) - Dragocena zmaga goriškega moštva v Bimu NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI NEPRIČAKOVAN PORAZ TRIESTINE Izgubila je v Parmi - Domačini grobi - Tržačani poprečni v obrambi arma — Triestina 2:0 (1:0) STREI£A: v 22. min. D'Agosti->, v 71. min. Česati. PARMA: Orsi. Matteoni. Monta ni. Zuccheri, Stoppani, Biaggini, ari, Toscani, D’Agostino (od 75. in. Allievi), AsClli, Česati. TRIESTINA: Bartolini. Costanti-Schiraldi, Leonarduzzi, Masche-mi, Dominissini. De Falco. Mitri, reolini (od 68. min. štrukelj), oto, Ascagni. SODNIK: Laudato iz Taranta. GLEDALCEV: 5600. KOTI 11:5 (6:4) za Triestino. Drugo kolo in že prvi pora/, za riestino. Izredno borbena igra Par-ie je v nedeljo preprečila Trža-anom, da bi ponovili lep uspeli i igro iz prvega kola. Parma je, ot znano, ekipa, ki je pred tremi ni z zmagama v Trstu in nato a dodatni tekmi onemogočila Tr-ačanom prestop v višjo ligo. 11 a-•i, že skoraj tradicionalen trd o eh za Triestino, torej. Tržačani »o v Parna nameravali odnesti vsaj točko, vendar pa vse le ni šlo, kot so pričakovali. Domačini so namreč igrali zelo grobo in s tem preprečili lepo in u-rejeno igro. Že v uvodnih minutah tekme je Parma pokazala, da želi celoten izkupiček. Predvsem je bil za Bartolinijeva vrata nevaren na padalec D’Agostino, ki je v 22. min. dosegel tudi prvi zadetek. Za ta gol pa nosijo krivdo predvsem branilci Triestine, ki niso bili dovolj odločni. Groba igra Parme pa je zbegala predvsem tržaške napadalce, katerim kljub nekaterim priložnostim ni uspelo zadeti nasprotnikovih vrat. Pač pa je Parma prednost povečala v drugem polčasu. Sodnik je dosodil domačinom 11-metrovko, ki je bila po mnenju Tržačanov sumljiva. Streljal je D’Agostino, vratar Bartolini je branil, vendar pa žoge ni zadržal, kar je izkoristil Česati z golom, ki je v bistvu odvzel Trza čanom vsak up. Omeniti moramo šp, da so se med tekmo poškodo- vali kar trije igralci: De Falco in Costantini (oba Triestina) gostino (Parma). IZIDI 2. KOLA: ter D'A- Forli - Atalanta 1:1 Vicenza - S. Angelo 1:0 Mantova - Alessandria" 2:2 Monza - Empoli 3:0 Parma - Triestina 2:0 Piacenza - Trento 0:0 Rhodense - Fano 2:1 Sanremese - Padova 1:1 Treviso - Modena LESTVICA 0:0 Rhodense 4, Vicenza, Monza, Pa dova in Atalanta 3, Parma, Mode na, Trento, Piacenza. Sanremese Triestina, Alessandria in Empoli 2, Treviso, Fano, Forli in Mantova 1, S. Angelo 0. PRIHODNJE KOLO (4. 10.) Alessandria - Rhodense; Atalan ta Monza; Empoli - Vicenza; Modena - Parma; Padova - Fano; Piacen/a - Forli; S. Angelo - Treviso; Trento - Mantova; Triestina - Sanremese. žiti še določeno neuigranost. Še po sebno je bila očitna negotovost pri obeh Američanih, vendar bo ocena o njunem znanju mogoča le čez nekaj časa, ko bosta povsem uigrana z domačimi igralci. Med temi sta še najbolj zadovoljila veterana Meneghel in Bertolotti, ki je bil najboljši na igrišču skupno s Piet-kievviczem in se je lep del tekme praktično sam upiral gostom. Pozitivna nota v Lombardijevi ekipi je tudi dobro izvajanje protinapada, ki je večkrat prinesel zaželene sadove. Cidneo se je izkazal za zelo homogeno ekipo, ki lahko računa na dva zelo dobra tuja igralca (Piet-kievvicz je gotovo eden od najboljših režiserjev, ki smo jih kdajkoli videli v Italiji) in vrsto solidnih italijanskih igralcev. V ekipi iz Brescie igra tudi zamejski Slovenec Jordan Marušič, ki nam je po tekmi izjavil: »Srečanje je biio zelo izenačeno, v ključnih trenutkih je OECE izgubil zaradi osebnih napak tri od svojih najboljših mož in to je obrnilo izid v našo korist. Glede cilja, ki si ga je naša ekipa zadala v letošnjem prvenstvu, ni dvomov: v kolikor nam je lani spodletel obstanek v A-l ligi, računamo na takojšnjo vrnitev med najboljše.* Marko S. Azzurra — Gorizlana 64:66 (32:40) STELLA AZZURRA: Mašini 24, Roda 8. May 14, Carraria 8, Gualco 10, Selvaggi, Pastore, Balducci, Car-dairelli, De Nipoti. GORIZLANA: Biagi 8, Valentinsig 2, Jones 20, Paleari 8, Ardessi 6, Mayfield 22, Pieri, Turel, Nobile, Sfiligoi SODNIKA: Bottari in Guglielmo iz Messine. Goriziana je že v 1. kolu dosegla svojo prvo zmago. Goričani so v Rimu zmagali z dvema točkama razlike, vendar so skoraj vso tekmo vodili brez večjih težav. V vrstah Goriziane so se izkazali Američana Mayfield in Jones ter Biagi, za Stello Azzurro pa je najbolje igral Mašini. IZIDI 1. KOLA Tropic ■ Libertas B7:82 OECE - Cidneo 81:85 Honky - Sacramora 78:82 Stella Azzurra - Goriziana 64:66 Vigevano - Sapori 73:71 Rapident - Matese 81:76 Napoli - Lazio 98:108 LESTVICA Lazio Rim, Rapident Livorno, Tropic Videm, Cidneo Brescia, Sacramora Rimini, Goriziana in Vigevano 2; Sapori Siena, Stella Azzurra Rim, Hanky Fabriano, OECE Trst, Libertas Livorno, Matese Caserta in Napoli 0. PRIHODNJE KOLO (30.9.) Sapori - Stella Azzurra, Sacramora - Rapident, Lazio - OECE, Cidneo - Tropic, Goriziana - Honky, Matese - Napoli, Libertas - Vigevano. KOLESARSTVO ki ga je zaneslo s proge, potem ko se je vanj zaletel Pironi. Jones je vodil vse do šestega kroga, ko je začel zgubljati pozicije. V 13. krogu se je na prvo mesto prebil Laffite, na drugo mesto pa Villeneuve na ferrariju. V 25. krogu je bil vrstni red prvih pet tak: 1. Laffite, 2. Villeneuve, 3. Watson, 4. Pironi, 5. Prost. V 38. krogu se je Villeneuve znova obrnil na progi in še huje poškodoval svoje na sprednjem delu že itak poškodovano vozilo, tako da ga je prehitel Watson. Pironi je zatem zletel s proge. Giacomelli pa se je prebil na četrto mesto, ki ga 'jč tudi ohranil M^.-kraja. $ekaj pred : krajem sta trčila’še Prost1’it). Man seli. vendar brez hujših posledic, vrstni red na vrhu pa se ni več spremenil. Zmagalde Laffite in tako 'odločitrf posegerv borbo za končno prvo mesto. VRSTNI RED . ! ~ 1. Laffite (Fr.) ligier. ki je 277,630 km prevozil v 2.01'25 s poprečno hitrostjo 137,290 km na uro 2. Watson (VB) mcJaren po 6’23: 3. Villeneuve (Kan.) ferrari 1*50”; 4. Giacomelli (It.) alfa romeo po 1 krogu: 5. Piquet (Braz.) brabham po 1 krogu; 6. De Ange-lis (It.) lotus po 1 krogu: 7. An-dretli (ZDA) alfa romeo po 1 krogu: 8. Daly (Irs.) march po 2 khegih; 9. Surer (Švi.) theodore po 2 krogih: 10. Reuteman (Arg.) vvllliams po 3 krogih: 11. Albo-retp (It.) tyrrell po 7 krogih: 13. De Cesaris (It.) • melaren po 12 krogih. SKUPNA LESTVICA 1. Reutemann 49,' 2. Piquet 48, 3. Laffite 43, 4. .Prost in Jones 37, 6. Watson 27, 7. Villeneuve 26, 8. De Angelis 14, 9. Arnoux in Re-baque 11, 11. Patrese in Cheever 10, 13. Pironi 9. 14. Mansell 5, 15. Surer 4, 16. Andretti in Giacomelli 3. 18. Tambay, De Cesaris, Borgudd in Salazar 1. 7. rally po Krasu in vzhodnih Brdih Najboljša Ceccato In De Anioni (fiat abar(h) Na 7. rallyju Krasa in vzhodnih Brd, ki ga je organiziral tržaški avtomobilski klub in ki je veljal za prvenstvo treh Benečij in za italijansko prvenstvo' (koeficient 1), je absolutno prvo mesto zasedla dvojica Ceccato - De Antoni na fiatu 131 abarth, Na drugo mesto sta se uvrstila Tolfo in Zami (porsche turbo), tretja sta bila Albano - Mat-telig (porsche), četrta Lupidi - Mon-tanesi (R5 turbo), peta pa Taufer in Costa (porsche). Rallyja. ki je potekal tudi po cestah goriške in videmske pokrajine, se' je udeležilo 126 posadk, od katerih je v Trst prispelo 81. Zmaga Bjorna Borga ŽENEVA j~Na mednarodnem teniškem turnirju v Ženevi je Borg osvojil prvo mesto. Švedski as je v finalu premagal Čehoslovaka Šmida s 6:4, 6:3. Mareeju «newyorška milja« NEW - Agoeri?^ južpfc afriškega .porekla Mgree je osvojil KOŠARKA PRVENSTVO A l LIGE Billy nepričakovano izgubil doma V 1. kolu košarkarskega prvenstva A-l lige je prišlo že do nekaj večjih presenečenj. Največje je nedvomno poraz Billvja doma proti moštvu Fabia Rieti za kar 15 točk. Cagiva je za eno samo točko podlegla v gosteh Recoaru! Od favoritov so dobro igrali in tudi zmagali le italijanski prvak Squibb, Carrera in' Sinudyne, medtem ko je Scavolini, , s Kičanovičem na čelu, kot znano, . izgubil v soboto v Rim proti ekipi Banco Roma. IZIDI 1. KOLA Banco Roma - Scavolini 82:78 Squibb - Bartolini 101:72 Sinudyne - Jesus 103:85 Billy - Fabia 58:73 Recoaro - Cagiva 56:55 Carrera - Berloni 75:70 Benetton - Latte Sole 90:75 LESTVICA/ ,;a Squibb ■Cantg, Benetton Treviso, Simidvne B.blogps^ fabia Rieti., Car- coaro Forli 2: Cagiva Varese, Sca-volini wPesaro, Berloni Turin; ?Billy Milam, Jesns Mestre, Latte Sole Bologna in Bartolini Brindisi 0. , Piva prvi Italijan Piva je osvojil prvo mesto na mednarodni kolesarski amaterski dirni po Brianzi. Na drugo mesto se je uvrstil Čehoslovak Milan Jurco, tretji pa je bil Belgijec Van Eynde. .......................................................mm..........................m.i.m.m.m.i............................ Posnetek s košarkarske prijateljske tekme med Jadranom in Elčktro iz Šoštanja ODBOJKA KONČALO SE JE EVROPSKO PRVENSTVO V BOLGARIH Bolgarke poskrbele za veliko presenečenje SOFUA — Zadnji dan 1. evropskega prvenstva se je končal s senzacionalno zmago bolgarske ženske reprezentance z desetkratnimi evropskimi prvakinjami SZ. V dvorani »Univerziada* v Sofiji, je bilo za to srečanje enkratno vzdušje, številni gledalci so bili nedvomno priča izredni igri domače ekipe, ki je tokrat povsem nadigrala velike favoritinje za osvojitev desete zlate kolajne na EP. Velika želja po u-spehu se je tako povsem uresničila in Bolgarija je tako prvič v zgodovini prvenstev evropski prvak. Po sedmih zaporednih prvih mestih se mora tokrat SZ zadovoljiti s srebrno kolajno. V moški konkurenci je spet suveren evropski prvak SZ. Varovanci trenerja Platonova so prepričljivo premagali vse nasprotnike in nekoliko težav so imeli samo s ČSSR. Na drugem mestu je spet kot pred dvema letoma Poljska, ki pa je nastopila z izredno pomlajeno in obetavno ekipo. Vse je kazalo, da bo Bolgarija doma ostala brez medalje, toda ugodni razpleti in srečna zma- ga z NDR so popeljali domačo eki po do tretjega mesta. Potem ko je bila italijanska mo-, ška reprezentanca izločena iz velikega finala, je v tolažilni skupini premagala vse nasprotnike in obtičala na sedmem mestu. Odbojkarice so bile samo za mesto slabše. Za veliko razočaranje so prav gotovo poskrbeli jugoslovanski odbojkarji, ki so prišli v Varno izredno optimistično razpoloženi. Vse te napovedi so bile neosnovane in prvima dvema tesnima porazoma (z Bolgarijo in Romunijo) je dodati še mrzlo prho s Finsko in v petek z Italijo in končno s Francijo. Končni izkupiček je dve zmagi in pet porazov. Od odbojkaric ni bilo pričakovati kaj več, saj so bile pri prave kratke. IZIDI ZADNJEGA DNE MOŠKI VARNA ČSSR - NDR 3:2 (-13, 7, -9, 10, 12); Poljska - Romunija 3:0 (8, 6, 12); SZ - Bolgarija 3:0 (3, 6, 2), PAZARDŽIK Jugoslavija - Španija 3:0 (3, 5, 3); Italija - NDR 3:2 (10, -6, 15, —11, 7); Francija - Finska 3:2 (10, -15, -12, 12, 13). KONČNI VRSTNI RED 1. SZ; 2. Poljska; 3. Bolgarija; 4. ČSSR; 5. Romunija; 6. NDR; 7. Italija; 8, Francija; 9. Finska; 10. Jugoslavija; 11. ZRN: 12. Španija. ŽENSKE SOFUA Madžarska - Poljska 3:1 (10, —10, 10, 7); NDR - ČSSR 3:1 (-13, 15, 12. 11); Bolgarija - SZ 3:0 (6, 13, 12). PERNIK Nizozemska - Turčija 3:1 (—6, 12, 5, 11); Italija - Jugoslavija 3:1 (3, —13, 6, 6); Romunija - ZRN 3:0 (4, 9, 2). KONČNI VRSTNI RED 1, Bolgarija; 2. SZ; 3. Madžarska; 4. NDR; 5. Poljska: 6. ČSSR; 7. Romunija; 8. Italija; 9. Nizozemska; 10. NDR; 11. Jugoslavija; 12. Turčija/ G. Furlanič ROKOMET ITALIJANSKI POKAL Visoka zmaga Cividina Cividin - Jomsa 39:20 (18:10) CIVIDIN TRST: Pušpan, Sivini 3. Varesano 2, Pipan, Pischianz 8, Calcina 4. Scropetta 7, Giustin, Boz-zola 13, Scina 2, Marion. Le dobra trening tekma za italijanske prvake Cividina, saj so v drugi tekmi italijanskega pokala brez večjih težav premagali Jomso iz Bologne, ki je sicer skromna ekipa. Tržačani, ki se temeljito pripravljajo za sobotno tekmo v pokalu prvakov proti Švicarjem, so že v uvodnih minutah strli odpor gostov in večkrat silovito krenili v napad. Domačini; ki so v drugim polčasu le večali prednost, so tokrat kar dobro igrali. Tudi trener Lo Duca je bil s prikazano igro zadovoljen in poudaril; «S tako igro imamo dobre možnosti proti švicarskim prvakom.* Max OLIMPIJSKE IGRE V BADEN BADNU VČERAJ ZADNJI DAN KONGRESA M00 je iz tega kongresa izšel v bistvu okrepljen BADEN BADEN — Včeraj se je v Baden Badnu zaključil 11. kongres mednarodnega olimpijskega odbora, za katerega lahko rečemo, da je predstavljal določeno prelomnico v življenju tega organizma. Na kongresu so namreč prišle do izraza želje po «delitvi oblasti* še z nekaterimi drugimi telesnokulturnimi organizmi, zlasti z združenjem mednarodnih športnih federacij in z nacionalnimi olimpijskimi odbori. Potek kongresa pa je pokazal, da ga je novi predsednik, Španec Samaranch, pripravil z obilico političnega čuta, saj je MOO izšel iz njega kot moralni zmagovalec in še okrepljen. Izkazalo se je namreč, da izhodišča zahtev mednarodnih športnih federacij ne temeljijo na najboljših osnovah, saj te zveze niso enotnega mnenja niti med seboj. Po drugi strani pa tudi nacionalni o-limpijski odbori nikakor niso bili preveč navdušeni nad tem, da bi dobile športne zveze preveliko težo v svetovnem športnem gibanju. V taki konstelaciji možnosti in hotenj pa je, seveda, prišla še bolj do izraza vloga MOO kot voditelja in koordinatorja svetovnega športnega gibanja, kot tistega organizma, ki je trenutno edini sposoben z določeno avtoriteto reševati sporna vprašanja na tem področju človeškega udejstvovanja. To je bilo čutiti tudi iz programskih izjav ob zaključku kongresa, ki so napovedovale določene spremembe v zelo blagi obliki, časovno postopno in v bistvu le tiste, ki jih je MOO itak sam nameraval predlagati že pred kongresom. Tudi včeraj je bilo za pultom več govornikov, med katerimi pa so najbolj z zanimanjem pričakovali nastop slovitega angleškega tekača Se-bastiana Coea. Ta s svojim govorom ni razočaral, saj je, kot glasnik tekmovalcev, postavil zahtevo pb reševanju vseh ključnih vprašanj svetovnega in olimpijskega športa ter je tako tudi on v bistvu priložil svoj delež k okrepitvi stališč, ki jih zagovarja MOO (tudi z zahtevo, naj bi športniki še naprej imeli možnost iznašati svoja stališča na tako visoki ravni, kot je bila ta v Baden •nitiiHiiiiMitiiuiimitiiiimtiiiiiHtiiiitiifiiitiiiiiiiiii Badnu). Čeprav si je Coe privoščil tudi nekoliko ironije z olimpijskimi velemožmi, (ki so vneto zbirali športne drese tistih sponsorjev, zaradi katerih je preteklo v svetovnem športnem vrhu že toliko hude krvi)~ pa je bil kljub temu deležen gromkega ploskanja in to ne le zato, ker je upihnil 25 svečk na torti, katero so mu prinesli pred mikrofon za njegov današnji 25. rojstni dan, ampak predvsem zato, ker je s svojimi besedami zapopadel rdečo nit tega kongresa: želja po spremembah v MOO ni malo, toda reši jih lahko le on sam, prav zato pa ga svetovni šport trenutno še kako potrebuje. NA ROLKARSKEM TEKMOVANJU ZA DRŽAVNO PRVENSTVU V BARZIU v .■ i i '■ i - — — —■ ■ ■ —- ■- . — Roberta Sardoč že osvojila naslov Državna prvakinja je postala z zmago med pripravnicami • Zmagala sta tudi Verčeva in Pernarčič - Devin na ekipni lestvici tretji V Barziu pri Leccu je bilo v nedeljo rolkarsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo tudi predstavništvo SK Devin. Devinčani so dosegli med 19 nastopajočimi društvi velik uspeh, saj so osvojili več kot odlično tretje mesto. Tudi med posamezniki so se'naši rolkarji odrezali zelo dobro; saj si je Roberta Sardoč že zagotovila naslov italijanske državne prvakinje, v posameznih kategorijah pa so Devinčani osvojili ta mesta: Mladinke 1. Elena Vreč 2. Kristina Gabrovec 4. Rosana Gabrovec (Vseh tekmovalk je bilo v tej kategoriji 14.) Mladinci 1. Mitja Pernarčič iiiutiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiniifimmiiiiiiiiiiiMiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiii 5. INTERLIGA PRIJATELJSTVA Zmaga Videmčanov v zadnjem krogu Prvo mesto jim je prinesel uspeh nad Pirančani - Nastopalo je 22 ekip V Gorici se je v nedeljo zaključila I vel (14), Fiumicello (13), Trst B 5. izdaja šahovske interlige prijatelj- ' (9,5), Koper (7). stva, manifestacije, na kateri je so- | —pr— Bologna - Catanzaro X Fiorentina - Ascoli nev. Genoa - Cesena X Inter - Torino '--»--n i Juventus - Como 1 Napol! - Milan 2 Roma - Cagliari 1 Udinese - Avellino 2 Palermo - Pescara 1 Rimini - Lazio 1 Spal - Bari X Forli - Atalanta X Latina - Taranto X KVOTE 12 — 7.093.900 lir 11 - 278.400 lir delovalo 22 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Furlanije-Julijske krajine. Kot je znano, je bil turnir razdeljen na dve skupini; v prvi so igrale ekipe, ki so jih prireditelji ocenili za močnejše. ,V tej kohkurenci so prav v zadnjem krogu zmagah Vi-demčani, ki so z rezultatom 4:2 premagali Pirančane. Ti so namreč pred pričetkom tega srečanja zaostajali za Videmčani le za polovico točke. V B skupini pa je ekipa iz Idrije gladko zasedla 1. mesto že pred pričetkom zadnjega kroga srečanj. A SKUPINA Celovec - Sežana 3,5:2,5 točke Videm - Piran 4:2 Trst A - Gorica 3:3 Polet - Koper 5,5:1,5 Finckeinstein - Nova Gorica'2:4 LESTVICA A SKUPINE . I) Videm (43 točk); sledijo: Piran (40.5) , Trst (33,5), Nova Gorica (31.5) , Sežana (30), Tolmin, Finckein-steip;: j?pM,,W. QptM* ,m Celo-' vec (22,5), Koper (22), Tržič (se ni predstavil). B SKUPINA Ilirska Bistrica - Fiumicello 3:1 Idrija - Čedad 3:1 Izola - Koper 3:1 Kontovel - Portorož 2,5:1,5 Costalunga - Trst B 4:0 LESTVICA B SKUPINE I) Idrija (29 točk)'; sledijo:'Ilirska Bistrica, Costalunga (24), Izola (22), Portorož (19,5), Čedad (18), Konto- ATLETIKA 2. Aljoša Škabar 10. Ervin lori (V tej kategoriji .je nastopilo 17 tekmovalcev.) Pripravnice 1. Roberta Sardoč (Deset nastopajočih.! Pripravniki 2. Aleksander Sosič 15. Dimitrij Žgobar (Tekmovalo .je 22 rolkarjev.) Dame 2. Dorina Terčon (Pet nastopajočih.) Seniorji 2„ Giani Legiša 4. Pavel Antonič 12. Aleš Gruden Boris Gruden je odstopil, ker se mu je zlomila palica. (V tej kategoriji je nastopilo kar 241 tekačev.) Devinčani torej nadaljujejo s svojimi velikimi rolkarskimi uspehi, saj vse kaže, da bodo poleg Sar-dočeve, ki je po treh zmagah že italijanska državna prvakinja, osvojili visoka mesta tudi nekateri drugi člani tega slovenskega zamejskega društva. ATLETIKA NA DP V MNOGOBOJIH Solidna uvrstitev borovke Naturalove Na državnem atletskem prvenstvu v mnogobojih, ki je bito v soboto in v nedeljo v Modeni, ie članica Bora Tiziana Natural dosegla dobro 11. mesto (med 43 udeleženkami). Zbrala je skupno 3.585 točk in s tem tudi popravila svoj osebni rekord. V posameznih panogah je dosegla naslednje rezultate: 100 m 13”27, krogla 9,45 m, daljina 4,86, višina 140 cm, met kopja 25.22 cm, tek na 400 m 1’4”51. Dobri so rezultati v teku na 100 metrov, v metu kopja in v teku na 400 m, slabše pa je rokrat Borov-ka skakala v višino ir, daljino. Na tekmovanju je prvo mesto zasedla predstavnica iz Parme lenimi, ki .je zbrala 4.083 točk Odlične pa so bile druge predstavnice iz naše dežele. Goričenke Scatto, Padovan in Antonini so dosegle 3., 9. oziroma 10. mesto. D. GRČA Tudi Gabrijel Sedmak jutri na Kolonji Jutri bo v Trstu na stadionu na Kolonji Bor priredil običajno tekmovanje v metih in skoku v daljino. Posebno pričakovanje vlada za nastop Gabrijela Sedmaka, ki je pred kratkim zagnal kopje skoraj 60 m daleč. Važen bo tudi nastop Borovih metalk diska. B. K. ODBOJKA OB 10 LETNICI SLOGE Turnir je dosegel svoj namen Ljubiteljem te igre je pokazal nekaj izredno kakovostnih srečanj ■ Fužinarke premočne za ostale ekipe S sobotnim in nedeljskim odbojkarskim mednarodnim ženskim mladinskim turnirjem so se končala športna praznovanja ob 10 letnici Sloge. Tudi ta zadnji turnir je povsem uspel in v vsem dosegel svoj namen. Številni ljubitelji odbojke. ki so si turnir ogledali, predvsem finalne tekme, so bili s srečanji povsem zadovoljni, saj se pri nas šele pripravljamo na uradni začetek sezone in je torej turnir imel povsem predprvenstveni značaj. Presenetila in navdušila pa je zmagovita ekipa odbojkarskega kluba Fužinar, ki je na turnirju pokazala lekcijo odbojkarske igre. Ta mlada, izredno obetajoča ekipa (poprečna starost pod 16. letom) je svoja nasprotnika dobesedno prega- zila, obenem pa občinstvu prikazala res široko paleto odbojkarskega znanja. Vsekakor bi morali pri nas večkrat videti podobne šester-ke. da bi si ustvarili jasnejšo sliko o tem, kako se da odbojka igrati tudi na mladinski ravni. V nedeljskem malem finalu je Ausa PAV s precejšnjo lahkoto odpravila Slogo, ki je na turnirju nekoliko razočarala, z druge strani pa velja poudariti, da je Ausa PAV nastopila s prvo, standardno postavo, ki nastopa letos v C-2 ligi. To je torej izredno mlada in obetajoča ekipa, v vrstah katere zelo uspešno igra državna mladinska reprezentantka Contejeva. Končni rezultat 3:1 je povsem realen. Veliko pričakovanje je vladalo za veliki finale med OMA in Fu- VARŠAVA — V prometni nesreči je izgubil življenje 30-Ietni poljski tekač na 3.000 m z zaprekami Bro-nislaw Malinowski, ki je bil v zadnjem desetletju eden najboljših tekačev na tej progi, na moskovskih olimpijskih igrah pa je osvojil zlato kolajno. Ika skakala v višino in daljino. I Mlade Fužinarjeve odbojkarice (na sliki med tekmo z OMA) so prikazale na Sloginem turnirju Izvrstno igro ..........................................m..,.....................m.,...,.....,........ ......mu,...,,............... mBH v NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE Zarja nasula Roianeseju v mrežo pet golov Brežani še vedno pod vrhom lestvice - Dež preprečil nastop Krasa in Primorja žinarjem, vendar (z agonističnpga vidika) ni navdušil. V bistvu smo gledali eno ekipo, Fužinarja, ki je nasprotnice »zmlel* s sijajno kombinirano igro, kjer praktično ni bilo zaslediti slabih točk. FINALNA IZIDA Ausa PAV - Sloga 3:1 (15:5, 15:11, 9:15, 15:8) Fužinar - OMA 3:0 (15:0, 15:2, 15:6) Postave ekip: FUŽINAR: Gostenčnik, Godec, Goltnik, Oderlap, Hrastnik, Markovič, Lorber, Kastner, Jurač. OMA: Silvera, Armanini, Zanet-ti, Salada, Aielio, Cafaona, Siani, Pellaschiar, Latini, Frizio. SLOGA: A. Adam, E. Adam, Pu-rič, Sosič, Dernovšek, Milič. Malalan, Debenjak, L. Križmančič, A. Križmančič, Vidali, Benčina, Grgič. Ob koncu turnirja so bile vse nastopajoče ekipe nagrajene s pokali. Komisija, ki so jo sestavljali trenerji ekip in sodniki, je za najboljšo in najpopolnejšo igralko turnirja proglasila članico Fužinarja Lorberjevo. Poleg nje so bile nagrajene tudi najboljše igralke ostalih ekip, in sicer članica OMA Sil-vpra, predstavnica Ause PAV Contejeva in slogašica Anamarija Križmančič. Ob koncu naj poudarimo, da so vsa srečanja, ki jih je Sloga v tem mesecu priredila, odlično uspela, sobotni in nedeljski turnir pa je uspešno zaključil športna praznovanja ob 10-letnici športnega združenja Sloga. Inka Zarja — Roianese 5:1 (3:0) ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Franko, Macor, Križmančič (70. DAmjan Fonda), Fr.bio Ražem, Benčič (35. min. Tognetti). Fonda, Mahnič, Vojko Ražem, 12 Racman. ROIANESE: Colussi (64. min. Franco), Coretti, Gnesda, B. Coc-colutto, Dotti, Boccia, Floridan, Alfieri, M. Coccolutto (55. min. Co-larich), Haichidis, Cattalan. SODNIK: Zuchiatti iz Tržiča. Posnetek iz male dvorane UGG v Gorici, kjer se je v nedeljo sklenila 5. izdaja šahovske interlige prijateljstva •oo % ,mc STRELCI: V l6. min. Macor, v 16. Križmančič, v 33. Fonda, v 70. Fonda, v 77. Boccai in v 90. mirt. Tognetti. Po nerodnem spodrsljaju v prvem kolu, se je Zarja oddolžila svojim navijačem z visoko zmago nad ekipo Roianese ja. Bazovci so stopili na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo obe točki in so že po prvih minutah prevzeli vajeti igre v svoje roke in takoj sprožili nekaj nevarnih napadov. Bazovci so prvi zatresli mrežo že v 10. min. po zaslugi Macorja, ki je lepo izvedel prosti strel in premagal nemočnega Colussija. Po golu je Zarja še naprej napadala in v 16. min. podvojila s Križman-čičem. Po drugem golu so gostje poskušali presenetiti obrambo Bazovcev, toda brez uspeha. V 33. min. je Fonda po lepi akciji vse ekipe dosegel še tretji zadetek in spravil tako rezultat na varno. Do konca polčasa so imeli zarjani še nekaj lepih priložnosti, ki pa so jih nerodno zapravili. V drugem delu je Zarja nekoliko popustila in prepustila pobudo gostom, ki pa niso bili skoraj nikdar nevarni. Proti polovici drugega polčasa pa so se rdeči ponovno razigrali in zadeli s Fabiom Raž-mom prečko, nato pa v 71. min. s Fondo še četrti gol. Kmalu nato so Rojančani v protinapadu zmanjšali zaostanek. Do konca tekme je Zarja še naprej silovito napadala in dosegla zadnji gol v 90. min. z močnim diagonalnim strelom Tognetti ja. BIG ATLETIKA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU UISP V LIVORNU Odlične uvrstitve zastopnikov lonjerske Adrie Državno prvenstvo UISP za mladinske kategorije, ki se je odvijalo v Livornu 26. in 27 t.m. in na katerem je s šestimi svojimi najboljšimi atleti nastopila tudi lonjerska Adria, je prineslo našemu društvu in seveda vsemu zamejskemu športu enega največjih uspehov v atletskih mladinskih kfffjgorijah. Dva državna naslova, eno tretje ter dve četrti mesti, poleg številnih osebnih ter društvenih rekordov, je končni obra čun adrievcev. Da niso bila osvojena mesta sad slabe konkurence pričajo tudi podatki s tekmovanja. Skupno je v kategorijah dečkov in deklic ter naraščajnikov in naraščajnic nastopilo skoro IGO društev iz vseh krajev Italije s približno 1300 atleti. Preidimo sedaj k rezultatom. Najprej je v kategoriji dečkov letnika 1967 nastopil v ho” na 4 km Alfred Zudek, ki se je moral spoprijeti z žilavim nasprotnikom iz Civitavec-chie, s katerim sta diktirala tempo celotnega tekmovanja. V zadnjem krogu pa je Zudek pokazal svoj siloviti finiš in prepričljivo zmagal z 10” prednosti ter osebnim in društvenim rekordom (21’32”4). ‘ Kmalu za njim se je v metu kroglice kategorije dečkov letnika 1972 pomeril mladi adrie vec iz Bo-ljunca Ivan Komar, katerega je čakalo že pred pričetkom tekmovanja grenko presenečenje: najprej so sodniki določili, da bodo tudi najmlajše kategorije metale kroglico težko 400 gramov (medtem ko se po navadi uporablja orodje težko 150 gramov), nato pa so v nasprotju s prvotnimi nameni sklenili, da bodo vsi morali opraviti po dva meta z desno ter dva z levo roko, vsota najboljših dveh pa naj bi določila zmagovalca. Seveda je bil med vsemi najbolj oškodovan prav naš atlet, ki ni navajen metati z levo roko, ker pri nas ni takih pravil. Z odličnim metom 24,88 m pa je Ivan zadal drugouvrščenemu cele štiri metre, katerih nasprotnik ni uspel več nadoknaditi, kljub temu, da je bil z levo roko seveda boljši. Ob koncu je Ko- mar zmagal z 40 cm naskoka nad drugouvrščenim tekmovalcem iz Rima. Na vrsto je prišla Kristina Sumbe-raz, ki je tekmovala v tnetu diska deklic letnika 1967. Žal pa je pričela le preveč zagrizeno in kar dvakrat zalučala orodje izven sektorja. Preostal ji je le zadnji met (20,96 m) s katerim je zasedla četrto mesto. Za njo je na stezo stopila Marisa Viller v teku na 1.000 m deklice letnika 1971. Žal se je tudi ona preveč zagrizeno zagnala po progi. Na 500 metrov se je tako znašla popolnoma brez moči ter ji ni preostalo drugega, kot da prizna svojo napako z odstopom. Kot zadnji je v soboto startal na 1500 m med naraščajniki David Gre-gori. V številni konkurenci 41 atletov je z osebnim ter društvenim rekordom 4’32”7 prišel na cilj kot četrti v svoji seriji, kar mu je prineslo končno 14. mesto. V nedeljo je kot prvi tekmoval v metu diska dečki letnika 1967 Maks Viller. Tudi on je v svoji skupini imel številno in kakovostno konkurenco, poleg tega pa je tekmovanje potekalo pod dežjem, kar je vsem povzročalo preglavice med zaletom. Vseeno je Villerju uspelo izvesti en dober met (23,04 m), ki je romenil tudi osebni ter društveni rekord ter končno odlično tretje mesto. Manjkal je tako le še nastop naraščajnika Davida Gregorija na 3000 m. Celotno progo je stalno tekel na petem - šestem mestu, zadnji krog pa je potegnil ter prehitel dva konkurenta Končal je tako na presenetljivem četrtem mestu v času novega osebnega ter društvenega rekorda (9’45"2). Ob koncu tekmovanj je sledilo še nagrajevanje prvih šestih v vsaki disciplini ter najboljših društev. Omenimo naj, da se ie Adria uvrstila med dečki in deklicami po zaslugi visokih uvrstitev na odlično 18. mesto med 95 društvi, med naraščajniki pa na 25. mesto. F. R. ... i .jiLJlUiS' Breg — Domio " ' '" "0:0 BREG: Micor, Pinzin, Rodella, Visintin, Dazzara (36. min. Peroša), Ražem, Cigui, Albertini, Samec Lo-vriha (75. min. Zollia), Strnad. DOMIO: Baricievich, Binetti, Cre-vatin, Ridolfo, Križman, Callegaris, Barnaba, Raubar, Fumani (20. min. d.p. Pischianz), Maeoratti, Gerbez. SODNIK: Petronio iz Tržiča. RUMENI KARTONI: v 11. min. p.p. Rodella, v 23. d.p. Samec, v 26. min. d.p. Pinzin. GLEDALCEV: 100 V drugi prvenstveni tekmi so Brežani remizirali v občinskem derbiju proti Domiu. Dež in slabo igrišče sta znatno vplivala na igro, ki pa je bila kljub temu dopadljiva in borbena. Ekipi sta si bili skozi vso tekmo docela enakovredni in zato je remi tudi popolnoma pravičen. V prvem polčasu je močno deževalo, vendar Dež je oviral reden potek drugega kola nogometnega prvenstva 1. AL. Od osmih napovedanih tekem so jih odigrali le polovico, ostale pa so odložili zaradi razmočenih igrišč. Kar se tiče izidov, bi vsekakor ve Ijalo omeniti gladko zmago Co-stalunge v Miljah proti Forti-tudu ter drugi zaporedni poraz Sovrane, ki je klonila sicer solidni Palmanovi, pri kateri bo gostovala prihodnjo nedeljo kriška Vesna, ki tokrat zaradi močnega naliva ni igrala. IZIDI 2. KOLA Vesna - Is. Turriaco odi. Lucinico - Muggesana odi. Portuale - Lignano 0:0 Torviscosa - S. Giovanni odi. Gradese - S. Canzian 0:0 Fortitudo - Costalunga 0:2 Ronchi - Sangiorgina odi. Sovrana - Palmanova 0:1 LESTVICA Palmanova 4, Costalunga in S. Canzian 3, Is. Turriaco, S. Giovanni, Gradese, Lignano in Portuale 2, Sangiorgina, Lucinico, Torviscosa in Muggesana 1, Vesna, Ronchi, Fortitudo in Sovrana 0. PRIHODNJE KOLO (4. 10. '81) Lignano - Fortitudo, S. Canzian - Ronchi, Muggesana -Torviscosa, Palmanova - Vesna, Is. Turriaco - Gradese, Costalunga - Portuale, Sangiorgina - Sovrana, S. Giovanni -Lucinico. B. R. pa so lep nogomet. Pri tem pa je treba takoj pripomniti, da se niso izkazali le s prizadevnostjo, ampak tudi z nediscipliniranostjo. Sodnik je • udi. v nedeljo pokazal tri rumene kartone in vse tri Bregovim igralcem. Tudi prejšnjo nedeljo so nekateri Brežani dobili opomin. To je črna pika pri plavih, ki jo bo treba hitro odpraviti. Franko Korošec V D LIGI Dolo — Pro Gorizia 0:4 (0:2) DOLO: Stefani, Poletto, Zagolin, Zamengo, Žago, Baldan, Rossato, Zanotto, Bugno, Cagnin, Corsatto. PRO GORIZIA: Colavetta, Co-misso, Marassi, Zanetti, Šabbadin, Lazzara, Bertoia, Codarin, Masutti, Truant, Colombo. SODNIK: Girati iz Bočna. Pro Gorizia si je z zmago v Dolu zagotovila trenutno vodstvo na lestvici in dokazala, da je ena glavnih kandidatk za prestop v viš jo ligo. Tekma v Dolu se je za Goričane obrnila dosti bolje kot so načrtovali, saj so imeli nasproti popolnoma nepovezano ekipo. Gostje so prešli v vodstvo že v 17. minuti, tako so lahko v nadaljevanju zaigrali bolj sproščeno in dosegli obilen izkupiček. Mladi «azzurri» odpotovali na SP RIM — Včeraj zjutraj je italijanska državna nogometna reprezentanca (»under 20») odpotovala v Melbourne, kjer se bo udeležila svetov- 2. do 20. oktobra v Avstraliji. Skupaj s tehničnim komisarjem Italom Acconcio je odpotovalo 18 igralcev V kvalifikacijah se bodo »azzurri* pomerili najprej z Južno Korejo (3. oktobra), nato Brazilijo (6. 10.), z Romunijo pa 8. 10. Nastop na nadaljnjem delu turnirja si bosta zagotovili prvi dve uvrščeni enajsterici. OBVESTILA ŠD Primorec obvešča, da se bo z oktobrom pričel telovadni tečaj za odrasle, ki ga bo vodila Dragica Hrovatin. Zainteresirani naj se udeležijo informativnega sestanka, ki bo jutri, 30. t.m., ob 20.30 v osnovni šoli Pinko Tomažič. * # * ŠD Mladina - baletni odsek sporoča, da bo vpisovanje za leto 1981/82 v četrtek. L, in v soboto, 3. oktobra, od 16. do 19. nre v prostorih bivšega vrtca osnovne šole Albert Sirk v Križu. Obenem obvešča gojenke, da se začne trening za drugo skupino v četrtek, 1. oktobra, ob 16. uri in za tretjo ob 17. uri. • • • ŠZ Bor košarkarski odsek sporoča, da so treningi ekipe kadetov (letnika 1965 in 1966) vsak dan od 19.00 do 20.30 na odprtem igrišču stadiona «1. maja. • « • TPK Sirena obvešča, da bo v nedeljo, 4. oktobra. društvena regata v jadranju na deski za 1. pokal Sirene. Start regate bo ob 11. uri pred društvenim sedežem v Barkovljah, vpisovanje pa bo od 9. ure dalje na sedežu društva. Tudi v 2. AL je dež nekoliko oviral redni potek drugega kola. Dve tekmi so morali odložili, ostalih šest (razen srečanja Cam-panelle - Op. Supercaffe, ki so ga odigrali ie zjutraj) pa je motil močan dež, tako da so bila igrišča precej blatna in razmočena. Medtem ko sta bila Primorje in Kras prisiljena počivati, sta se enajsterici Brega in Zarje kar dobro odrezali. Brežani so v občinskem derbiju igrali proti Domiu neodločeno brez gola in so tako ostali na zgornjem delu lestvice. Bazovci pa so nasuli v mrežo novinca Roianeseja kar pet golov, kar jasno potrjuje razliko moči ekip na igrišču. Glede ostalih izidov bi vsekakor omenili ponovno zmago Opi-cine in Stocka, ki sta po drugem kolu s polnim številom točk sama na vrhu lestvice, kar potrjuje, da so bila predvidevanja listih, ki so ju pred začetkom prvenstva uvrščali med favorite za končno zmago, popolnoma utemeljena. Omenili bi še. da bo že v prihodnjem kolu na sporedu prvi slovenski derbi, in sicer na Proseku med Primorjem in Zarjo. IZIDI 2. KOLA Zarja - Roianese 5:1 Čampi Elisi - Libertas 0:0 Breg - Domio 0:0 Opicina - Zaule 3:2 Stock - Olimpia 2:1 Campanelle - Op. Supercaffč 0:0 Kras - S. Marco odi. CGs - Primorje odi. LESTVICA Stock in Opicina 4, Breg in Campanelle 3, Zarja, CGS, Olimpia in Čampi Elisi 2, Zaule, Kras, S. Marco, Domio. Libertas in Op. Supercaffe 1, Primorje in Roianese 0. PRIHODNJE KOLO (4. 10.) Domio - Kras, Olimpia - Campanelle, Libertas - Opicina, Primorje - Zarja, Roianese - Stock, S. Marco - Breg, Op. Supercaffč - CGS, Zaule - Čampi Elisi. B. R. KOLESARSTVO TROFEJA SV. JUSTA so se igralci vseeno borili in ustvarili vrsto lepih skupnih akcij. V prvih minutah je igralec Domia celo zadel prečko. V drugem polčasu je dež prenehal, kar se je seveda poznalo na igri, ki je bila še naprej borbena. Tako Brežani kot gostje so ustvarili več nevarnih akcij, vendar so bili napadalci nekoliko netočni, tako da se je srečanje končalo brez gola. Brežani so torej tudi v drugem letošnjem prvenstvenem nastopu neporaženi zapustili igrišče, pokazali Adrievci tokrat brez vidnejših uvrstitev Na državnem prvenstvu bančnih uslužbencev pa se je izkazal Beljak V 15. jubilejni izvedbi dirke parov na kronometer za trofejo Sv. Justa, je na 26 km dolgi progi z Opčin do šempolaja in nazaj zmagala dvojica Giorgieri - Cerasari s časom 35'56”, S povprečno hitrostjo 43,400 km na uro. Vendar pa je rekord proge o-stal za 20 sekund v rokah Colusa in Dejana zmagovalcev iz leta 1978. Dirke se je udeležilo 9 parov, med katerimi tudi dve ekipi lonjerske A-drie. Macarol in Ferluga sta zasedla sedmo mesto. Potem ko sta popustila v finalu, Bonanno in Poropat sta se uvrstila brez velikih ambicij na deveto mesto. LESTVICA 1. Giorgieri - Cerasari (Pedale Triestino) 35 56’' 2. Bianchettin - Polesel (VS Bianchettin) 36'06” 3. Dežman - Hafner (Slovenija) 36'46" 7. Ferluga - Macarol (Adria) 38'39” 9. Poropat - Bonanno (Adria) 40’49” V mlajših kategorijah pa je član Adrie Doljak v soboto nastopil na državnem prvenstvu bančnih uslužbencev v Vicenzi in zasedel v svoji kategoriji v zaključnem sprintu skupine sedmih kolesarjev četrto mesto, potem ko je celotno progo prevozil s pokvarjeno prenosno osjo. Vsekakor pa se je dobro odrezal, če pomislimo, da je v zaključnem naletu prehitel Primavero, ki je še pred dobrim mesecem dni vozil z amaterji in bil član italijanske državne reprezentance, nato pa je prestopil med cikloamaterje. LESTVICA 1. Bonato (Vicenza), ki je 47 km dolgo progo prevozil v 1 uri in 2 minutah s poprečno hitrostjo 46 km na uro 2. Furlan (Banco Roma - Trst) 3. Milan (Vicenza) 4. Doljak (Adria) 5. Giorgietti (Banco Roma -Trst) R. Peča: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 12 11 10 1. Amado 2. Prince Pamir 1. Ginetta 2. Yanary 1. Manning 2. Imbro 1. Cavaradossi 2. Luvinate 1 Portotolle 2. Luzzara 1. Bonito del Dosso 2. Sakai KVOTE nobene 1.888.700 lir 116.000 lir Uredništvo, upravo, oglosnl oddelek. TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) Podružnico Gorico. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnino Mesečno / 000 lir — celoletno 84 000 V SFRJ številko 5 50 din. ob nedeljah 6 00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. zg organizacij in podietia mesečno 100.00, letno lOOO.Oo! Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StTOn 6 PRIMORSKI DNEVNIK 29. septembra 1981 Zo SFRJ žiro račun 50101-603-45361 cADIT* DZS 61000 Ljutliano Gradišče 10/11. nad., teleton 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300. sožalj 400 tir za mm višine v širini 1 stolpco. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlaniie-Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel in mkaP^trst «ioinikov fieg" V NEDELJO SREČEN KONEC DRAME OB PREUSMERITVI JAT0VEGA LETALA TRIJE PREUSMERJEVALCI - NAVADNI KRIMINALCI IZRCČENI JUGOSLOVANSKIM SODNIM OBLASTEM Odločilna vloga prisebnosti in podjetnosti vseh jugoslovanskih potnikov in posadke, ki so pustili «ugrabitelje» na cedilu na ciprskem letališču BEOGRAD — V nedeljo popoldne ob 16.45 se je na beograjskem letališču končala drama, ki se je za čela v soboto zvečer okoli 22.30. ko so letalo JAT na progi Titograd -Dubrovnik Beograd ugrabili trije teroristi. Ciprske oblasti so namreč po nekajurnem zasliševanju treh Jugoslovanov. ki so ugrabiti letalo — to so Borivoje Jelič. 27. Marko Križič. 26, in Milan Prpič. 23 vse tri posadile v letalo ki so ga ugrabili in jih s potniki, posadko in letalom vred vrnile v Jugcsla vi jo. kjer so jih v Beogradu takoj priprli. Ugrabitelji so prišli v letalo, s katerim so potovali tudi nogometa si titograjške Budučnosti v Novi Sad na tekmo z Vojvodino, v' Ti toeradu. deianje oa so izvedli ta koj po vmesnem pristanku v Du brovniku. Ugrabljeno letalo ienatc naiprčj pristalo v Atenah, ker je moralo natočiti gorivo, nato pa se ie odi sejada nadaljevala proti Tel 4vi vu. kjer pa tamkaišnie oblasti niso hotele dovoliti pristanka. Leta1** ie nato pristalo v Larnaki na Cipru. Prav nič ni nekaj -minut po so bolnem vzletu (okoli 22.30) Jatove ga letala boeing 727 iz Dubrovnika proti Beogradu kazalo na .-kurat 12-urno dramo sto potnikov. 7 članov posadke in zanesljivo tudi nii hovih številnih sorodnikov, znancev in prijateljev. Komaj ie ugasnila obrisal čelo. si malce razvezal kra I šem prepiru z ugrabitelji .se je le-vato in po besedah «kažc, da smo j talo usmerilo k Larnaki na Cipru ugrabljeni*, zaprosil ooinike. ki so i zaradi ponovnega polnjenja z go- scdeli v sprednjih vrstah, naj se presedejo v zadnji del letala želja ugrabiteljev Bori voj a Jeli ča, 27. Marka Križiea, 26, in Milana Prpiča.' 28, • je bila. naj jih Jalovo letalo popelje v Tei Aviv, čeprav so se dogovorih, da bi mor da odgovarjali tudi Namibija ali Južna Afrika. Da bi podkrepili svo je grožnje, je občasno kateri iz med njih naslonil ccv pištole na sence kapitanu letala drugi na nož na vrat stevardesi. Zacudo vse to ni niti najmanj zmedlo in prestrašilo nad tOO potnikov. Sem in tja je bjlo celo sli šati kakšno šalo. >,aj je bilo v le [ talu precej mladih, ki celo v najtežjih položajih najdejo optimizem. rivom. Kot pravijo potniki, so načrt za beg skovali že v Atenah, ko se je večina potnikov striniala. da bodo že na prvem prihodnjem letališču skušali pobegniti iz letala Tako je tudi bilo. V trenutku, ko je letalo stalo na pisti v Larnaki. :e eden izmed potnikov zavpil »požar*. na stal je uprizorjen »preplah*, vsi potniki so navalili k vratom, spu stili tobogane in zapustili letalo. Colo v tej organizirani zmedi ie uspelo izpred nosu ugrabiteljev na nosilih iz letala odnesti hudo bolno Tzleto Redzepagič. Iz letala so odšli vsi potniki ra zen enega. Petar Ljumovič, nogometaš Budučnosti. ni želel pu titi V vsem so prednjačili nogometaši 1 posadke same. Prihod potnikov titograjske Budučnosti. ki so poto vali t\a tekmo z novosadsko Voj vedino. Morda se je prav tu rodila zamisel o poskusu, da bi našli iz hod iz tega navidezno neizhodnega položaja. Letalo je medtem pristalo v Ate nali. kjer so ga napolnili z gori vom. Potniki niso vedeli, kje so pristali, ugibanja pa so se gibala od Pariza do Tunisa. O zahtevi ugrabiteljev so obvestili kontrolo letenja v Izraelu, ki do zadnjega trenutka, ko ie letalo že krožilo nad Tel Avivom. ni hotela odgovo lučka, ki razsvetljuje napis »pre-lriti. ali bo dovolila oristanek. Na poved kaienia-'. že ie v potniško j posled je iz nepojasnjenih razlogov kabino prišel kapitan letala, zastal l prišel negativen odgovor in po kraj SLOVENSKI KANDIDATI IE HVOLJENI Na Koroškem se pripravljajo za kmečko-zborske volitve Na zborovanju kandidatov na Hodišah sprejeli programski dokument CELOVEC - Tudi slovenski kmet je se že pripravljajo na kmečko-zborske volitve, ki bodo 15. novem bra letos Minulo nedeljo so v kul turnem domu na Radi.šah na zboro vanju delegatov, na katerega Sta vabili Slovenska kmečka zveza in Skupnost južnokoroških kmetov, izvolili kandidate za volitve in skle nili program. ‘ Glavni kandidat Skupnosti južno koroških kmetov — s tem imenom bodo slovenski kmetje šli na volit ve — bo Ignac Domej iz Rinkol pri Pliberku, ki je slovenske kmete že doslej zastopal v kmetijski zbornici. Na drugem mestu je Ludvik Lesjak iz Rožeka, na tretjem pa Valentin Kargl iz Bekstanja. Na zborovanju delegatov, ki sta ga pozdravila tudi predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij dr. rTatici Z\Vitter in dr. Matevž Grilc, so sprejeli programski ’ dokument pod naslovom «hočemo še naprej kmetovati*. V njem zahtevajo cina pitev kmečliili delovnih mest. turi Stično takso v korist kmetov, se zavzemajo za pravice kmetice in za zaščito rodovitne zemlje ter za druga kmečka vprašanja. Razen te ga pa zahtevajo narodno enakopravnost tudi v koroški kmetijski zbornici V tej zvezi program zahteva priznanje slovenščine kot uradnega jezika v kmetijski zbornici, da po stane glasilo zbornice tudi glasilo slovenskih kmetov, da podpirajo tudi slovenske mladinske organizacije, ki združujejo podeželsko mladino, ne le nemške, in da naj kmetijski strokovnjaki v občevanju s kmeti na dvojezičnem področju uporab Ijajo tudi slovenščino. (Sindok) letališko zgiadbo so tako prebivalci Cipra kot maloštevilni tamkajšnji Jugoslovani sprejeli z velikim navdušenjem. saj razvoj dogodkov v Larnaki ni obetal nič dobrega. U-grabiielji niso zdeli povedati svojih imen. niti motivov za svoje ravnanje. niti pogojev za morebitna pogajanja Človeško ganljivo je bilo v tistih trenutkih biti Jugoslo van. Niti eden izmed potnikov ni želel zapustiti letališke zgradbe. Vsi so se samo spraševali: kai ie s inisadko? Ni se še poleglo prvo razburje nje. ko so potniki po ravnanju ciprske policije začutili, da se v letalu nekaj dogaja. Nepričakovano so pred letališko zgradbo odpeljali trije avtomobili, iz katerih so izstopili člani posadke letala ter nogometaš Ljumovič. Policija, ki je potnike prosila, naj zaradi lastne varnosti ne zapuščajo letališke zgradbe, ie bila nemočna, ko ie 103 jugoslovanskih potnikov pre j prosto predrlo kordon policije in za 1 čelo objemati posadko. Pustolovščina treh ugrabiteljev se je bližala koncu: posadka je izko ristila trenutek, ko so se ugrabi telji med seboj dogovarjali in je hitro zapustila letalo. Drzna trojka je tako ostala brez vsakega aduta za morebitna pogajanja, koidon o boroienih ciprskih policajev pa se je približeval letalu. Tako je bilo vse hitro končano in avto ciprske policije je odpeljal teroriste na za slišanje. Ob nepogrešljivi slivovki, ki seje v tisti gneči kdo ve od kod našla v letališki zgradbi v Larnaki. je nekdo med potniki šele tisti tre nutek prepoznal znanega igralca Miša Janketiča in ga prosil, na.i pove kakšno »mastno* šalo. f Sobotna ugrabitev Jatovega leta J la boeing 727 je prva ugrabitev iti I gostova nskega letala v zadnjih 28 letih. V zgodovini jugoslovanskega letalskega prevoznika so dcsle.j za- j beležili en sam takšen oriirer. To je bilo leta 1952. ko ie bil izvr . šen neuspel poskus ugrabitve jugo i slovanskega letala na prog: Tivat Ancona. Vsi trije ugrabitelji so že stari znanci organov za notranje zadeve.1 saj so bili že večkrat obsojeni zaradi ropov, nasilja in izsiljevanja. Preiskovalci še vedr.o raziskujejo okoliščine in seveda motive ugrabitve letala in bodo, kot so povedali novinajem Tanjuga, o rezultatih preiskave sproti obveščali javnost. Na krajši svečanosti v letalski operativi JAT so včeraj predstavili člane posadke ugrabljenega letala in ob tej priložnosti še enkrat poudarili, da je letalsko osebje ravnalo natančno po predpisani proceduri in da niti v enem samem, trenutku niso dovolili, da bi bila ogrožena varnost potnikov Člani posadke pa so povedali, da so prisebnost, samoiniciativnost ter discipliniranost potnikov odločilni dejavniki, zaradi katerih se ie dra raa tako srečno razpu tla. (dd) RIM — Vse kaže. da bodo tudi letošnje volitve kolegialnih šolskih organov neučinkovite. Vsi zainteresirani so že dve leti pričakovali nekatere bistvene spremembe glede sestave odborov in pristojnosti kolegialnih organov, sedaj pa kaže. da ta reforma ne bo šla skozi parlament v kratkem času. Predstavniki FGCI. republikancev in koordina cijskega odbora demokratičnih staršev so že napovedali, da brez reforme se ne bodo udeležili novembrskih volitev. Predstavnikom katoliških profesorjev (UCIEVI) pa je tak položaj prav, saj trdijo, da je treba zakon o volitvah spoštovati tudi. če ni zaželenih novosti PROTEST SE RAZŠIRJA IZ ZAHODNEGA BERLINA V DRUGA MESTA ZRN Mladina se spopada na manifestacijah s policijo, ki jo podi iz praznih hiš Deljena mnenja nemških političnih sil glede pristopa k razreševanju vprašanja (Od dopisnika Dela za Primorski dnevnik) BONN — »Prizorišče*, kakor imenujejo celotno ozračje, v katerem se odvijajo zasedbe praznih stanovanjskih hiš in začasno obnavljanje le-teh, se po zadnji berlinski policijski akciji ne more pomiriti. Demonstracije proti «trdi liniji*, ki jo pripisujejo novemu senatorju za notranje zadeve v Zahodnem Bor linu Lumnerju. so se razširile na vsa večja mesta v Zvezni republi ki in se praviloma končale z velikimi materialnimi škodami ter velikim številom poškodovanih demonstrantov in policistov. Smrt osem najstletnega demonstranta (njegovo ime je Rattav in ne, kot so prvotno poročali. Stefanič) je prispevala k temu. da so se vrste zased-benikov hiš strnile in da so ie-ti našli skupni jezik tudi z drugimi «gibanji» na robu zahodnoberlinske-ga velemestnega življenja in deloma že v podzemlju (spontiji. punk skupine in tako imenovani poklicni razgrajači). Dva tisoč ljudi je v Miinchnu protestiralo proti »berlinskemu* na činu reševanja problema, v Ham treje kopičita. Od te ugotovitve do najbližje naslednje, da so verjetno korenine te nove oblike protesta razpršene v številnih družbenih problemih, ki v prvi vrsti zadevajo mladino, je korak lahko preprost, ali pa tudi zelo težak ka kršna so že izhodišča konkretnih mestnih oblasti. V Zahodnem Berlinu na primer, ki je v vseh pogledih nekoliko težji problem kot druga velika mesta, je nova uprava (senat) opustila prejšnje kompromisno iskanje stika z delom mladih ljudi, s katerimi družba praktično ne govori več istega jezika. Uradno se je ta linija glasila «preprečenje nadaljnjega uničevanja stanovanjskega prostora z neustreznimi oblikami sanacije* in je predvidela možnost, da bi nekatere zasedbe hiš. ki so jih medtem obnovili za preprosto življenje, pozneje legalizirali z nekakšnimi »vzorčnimi stanovanjskimi pogodbami*. Prejšnji župan Hans - Jochen Vogel (prej zvezni pravosodni minister) je prepričljivo zastopal stališče, da je ustrezneje začasno sprejeti tudi neko nezakonito dejan je (zasedbo hiše. ki burgu jih je bilo še nekai tisoč pripada drugemu), kot tvegati ne več, celo v meščanskem Bacien-Badnu so zabeležili nemire Povsod so goreli avtomobili, demonstranti so se zapletli v ulične bitke z barikadami, solzilci. in gasilskimi pripravami. «če razbijemo demonstracijo petstotih demonstrantov. jih ik) jutri pet tisoč», je izja- varne poulične bitke. Nova vlada je ugotovila, da je tako stališče pomenilo «močno preseganje načela oportunosti* in da je prejšnja pot preveč zamudna, nepraktična ter nerealistična. Glede na to. da so ravno v osmih hišah, ki jih ie senator Lu- vil zahodnoberlinski \ odja policije I mer zahteval izprazniti v zadnji in pritrdil domnevi da se sovra I policijski akciji, uspeti pripraviti štvo in nerazumevanje vedno hi- I nekakšno ozračje pogojenega »sti- ka* med zasedbeniki stanovanjskih hiš in oblastmi, je imela nekaj podlage trditev o »namernem izzivu*. Pravijo tudi. da je ultimat iztekel ravno na dan, ko se je »prizorišče* (vse skupaj je v Zahodnem Berlinu na tak način zasedeno 150 hiš) hotelo pojaviti pred javnostjo s svojimi predlogi za ureditev razmerja. Prejšnji župan Vogel .je trenutek posega in način, kako se je »izseljevanje* odvijalo, ocenil za dejanje v popolnem nesorazmerju z učinki in v nepopravljivem razmerju s škodo na ulicah. V skladu s tako oceno, je Vogel na čelu socialnodemokratske opozicije v zahodnoberlinskem senatu zahteval glasovanje o zaupnici dvema na jbolj izpostavljenima članoma senata (za notranje zadeve in za urbanizem), toda je še v teku razprave obrnil strategijo in ponudil konstruktivno sodelovanje v iskanju najbolj ustreznega koncepta nekakšne skupne družbene rešitve. Kako težko bo po cenzuri prejšnjega tedna znova obnoviti stike, so politične stranke že ugotovile, ko so. na prvi skupni sestanek povabile tudi predstavnike zasedbeni-kov in se ti povabilu niso odzvali. Političnemu kompromisu se niso odzvali niti predstavniki alternativnega seznama, ki so od zadnjih volitev zastopani v parlamentu z devetimi poslanci. O tem. da ie nekaj koristnega stika s protestnim prizoriščem za precej časa izgubljeno. govori tudi nekdanji zahodnoberlinski župan Albertz. Pastor Albertz, ki kot eden izmed redkih uglednih osebnosti ostaja v stiku s tem delom zahodnoberhnske mladine, se sicer ne strinja s primerjavami z letom 1967 in pozneje, trdi pa. da se dokajšen del vedno volj umika v »alternativno osamljenost* in da je tako razumljeno svobodo (živeti drugače) pripravljen tudi braniti z vsemi sredstvi. Ker je rastoča militantnost izbruhnila prav v času ko beležijo širjenje baze tudi druga z družbo ne povsem konformna gibania (pacifistično) in so močne tudi teroristične skupine leve in desne usmeritve. si mnogi zastavljajo vprašanja. kdo koga izkorišča za svoje namene. Najbolj preprost cd:%vor — zaostriti zakon o demonstracijah. poostriti kazensko politiko — se zdi ravno zaradi različnih značilnosti posameznih skupin najmanj primeren. Najbolj nevaren potencial se skriva v težavnem prilagajanju ta ko imenovanih obrobnih skupin, ki so zavrnile »sistem* in ga. drugače kot protestniki ob koncu šestdesetih let. nimajo namena spreminjati. Želijo le živeti po svoje in ne vedeti za druge. MOJCA DRČAR MURKO Poraz socialdemokratov na Spodnjem Saškem BONN — Volitve na Spodnjem Saškem so le potrdile neugoden volilni trend za zahodnonemško vladno koalicijo socialdemokratov in liberalcev. Najbolj žgoč pa je po prvih podatkih poraz za socialdemokrate* •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiMiiiiiiiiiiiiMiniiinituiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniniiiiiiiiiHiiitiitiiiiMiiiiiiiiiMiMiiinMiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiii VAL SLABEGA VREMENA NAD ITALIJO SE NADALJUJE Ogromna materialna škoda in težave zaradi neurja in poplav v Italiji Najhuje je bilo v Piemontu - V prihodnjih dneh skrajno nestanovitno vreme RIM — Zastoji in prekinitve v •sinem in železniškem prometu, i desetine odrezanih vasi, poplav-ena območja, zemeljski plazovi usadi, prekinitve električnega to i in milijardna škoda. To je težak »račun 48-umega neurja, ki je pri idelo domala vso severno in sred jo Italijo in se je sinoči razširilo idi na Jug. Se vedno je najhuje v Piemontu, er so narasle vode poplavile o-•omne površine orne zemlje in va V Migiandoneju pri Anzoli d’Os-ila je voda dosegla prva nadstrop i hiš. Na tem območju so številne isi odrezane od sveta, da se do jih lahko prebijajo le anfibijska vo žila gasilcev in vojaški goseničarji. Prav tako se niso vrnile v svoje bregove narasle vode jezera Lago Maggiore. Po predvidevanjih bodo danes vode upadale, če ne bo izdatnejših padavin. Meteorologi predvidevajo namreč, da se bo slabo vre me nadaljevalo predvsem na Jugu in ob jadranski obali, na zahodu bodo izboljšanja, ki pa bodo kratkotrajna.. Dolgoročna napoved za prvih deset dni oktobra predvideva pa skrajno nestanovitno vreme. Ta teden se bo izboljšalo šele v četrtek in petek, ob koncu tedna pa se bo vreme ponovno kazilo, da lahko s prihodnjim ponedeljkom pričakujemo novo poslabšanje. H", UP j , 1 11« l.agn Maggtore je prestopil bregove, da so čolni v Vrrbanii edino prevozno »redstvo poleg anfibijskib vozil in goseničarjev (Telefoto AP) Kot rečeno, je bilo najhuje v Pie moritu, a tudi iz drugih italijanskih dežel poročajo o nevšečnostih. Nad 2 tisoč metrov v Alpah je zapadlo tudi do 50 centimetrov snega, viso kogorske ceste pa so takoj splužili, da so skoraj vse prevozne brez zimske opreme. O precejšnji škodi poročajo s Tridentinskega, kjer je neurje presenetilo trgatev, da bo vinska letina borna, saj je na marsikaterem območju pobralo od 60 do 90 odstotkov pridelka. Včeraj se je vreme izboljšalo v Toskani, kjer vse reke upadajo in ni večjih zastojev v prometu. Težave pa nastajajo v Kampaniji in na Siciliji, kjer severozahodnik povzro ča precejšnje težave predvsem v pomorskem prometu. V Milanu zaplenili več kut tono hašiša MILAN — ‘•Milanski policiji je v preteklih dneh uspelo izvesti široko akcijo, s katero so razkrinkali o seinčlansko tolpo, ki sc je ukvarjala z razpečevanjem hašiša. Od osmih aretiranih, za katere velja obtožba posesti in razpečevanja hašiša ter združevanja v kriminalne namene, so razen enega vsi že stari znanci policije. V šasiji nekega njihovega avta pa so agenti zaplenili kar 11 stotov hašiša, ki je na «čr’’i borzi* vreden skoraj pet milijard lir. Ver ietno gre za tolpo, ki je povezana z mafijsko mrežo, saj je večina a-retiranih doma iz Catanie in Mes-sine. GENERALI • '■* s KONSOLIDIRANA BILANCA 1980 * V Benetkah se je sestal glavni svet družbe Assicurazioni Generali, ki mu je predsedoval predsednik družbe odv. Enrico Randone, ter proučil obračun grupe za poslovno leto 1980. Družbeno premoženje je sledeče: AKTIVA »v milijonih lir) 1980 1979 Nepremičnine in kmetijska podjetja 1.831.820 1.591.369 Vrednostni papirji s stalnim dohodkom 3.793.390 3.150.587 Delnice in soudeležbe 433.188 367.720 Posojila 374.044 319.128 Depoziti za ponovno zavarovanje 194.867 170.540 Bančni depoziti 438.411 419.934 Razni dolžniki in druge aktivne postavke 981.443 858.160 8.047.163 6.877.438 PASIVA (v milijonih lir) Čisto premoženje 508.003 419.524 Tehnični rezervni skladi 6.528.357 5.462.650 Depoziti za ponovno zavarovanje 223.429 293.570 Druge pasivne postavke 724.660 651.857 Poslovni dobiček 62.714 49.837 8.047.163 6.877.438 • Konsolidiranih je bilo 35 zavarovalnih družb, ki delujejo na 35 tržiščih, 4 družbe Europ Assistance, 13 finančnih, 12 nepremičninskih in 3 kmetijske, pri katerih je glavna zavarovalna družba neposredno ali posredno soudeležena za več kot 50%. • Skupne investicije znašajo 7.066 milijard lir ( + 17,4%) in so tako 28,7 50,6 18,0 2,7 porazdeljene: Življenjsko škoda % Italija zavarovanje % 20,4 8,3 Ostale države članice EGS 32.7 17,9 Evropske države nečlanice EGS 8,8 9,2 Izvenevropske države 0.9 1.8 62.8 37.2 • Cisti znesek tehničnih rezervnih skladov znaša 6 528 milijard ( + 17,1%). • Dohodek pri investicijah je 536 milijard ( + 23,4%) in sicer 60% odpade na vrednostne papirje s stalnim dohodkom. 19,3% na nepremičnine, 3,8% na delnice in soudeležbe, 9,7% na bančne depozite in 7,2% na preostale naložbe. • Cisto premoženje šteje 508 milijard, od katerih je 87,4% last grupe Generali In 12,6% pa tuja last. • Dobiček poslovne dobe znaša 63 milijard lir ( + 25%). 100 • Skupne investicije v višini 7.066 milijard lir so v odstotkih glede na področja in sektorje dejavnosti takole porazdeljene: Italija % Ostale države Evr. države Izvenevr. čl. EGS % nečl. EGS države % Stalni dohodek 37,2 60.3 62,6 44,6 Nepremičnine Delnice in 48,7 16,6 17.5 15.2 soudeležbe 3,2 8.4 3,6 11,9 Bančni depoziti 8,8 4,0 7,9 8,6 Preostale naložbe 2.7 10,7 8,4 19.7 100 100 100 100 • Skupne premije znašajo 3.287 milijard lir ( + 16,2%) in razdeljene: Življenjsko so tako po- zavarovanje % škoda % Skupno % Italija 9,7 18,0 27.7 Ostale države članice EGS 13,3 30,6 43,9 Evropske države nečlanice EGS 4,6 19.1 23,7 Izvenevropske države o,8 3.9 4.7 28,4 71,6 100 • Kapitalizacija v borzi delnic grupe Generali se je povišala od 1 093 milijard, ki srno jih zabeležili konec leta 1979, na 3.426 milijard dne 11. 9. 1981. Ai Generali: od lela 1831 Iradieija v profesionaluosli —- /# -Mk "id ra i i & « f. $