FSfeeONJA JfJlžNIC ' Celje - skladišče D-Per 214/1979 i lil 1119791041,1 COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXIX - ŠT. 1. - 29. JANUAR 1979 LOKACIJSKE TEŽAVE Že dolgo pripravljamo graditev tovarne energetske opreme, ki naj bi bila sodobna in donosna. Upati je bilo, da bomo to tovarno dogradili v jubilejnem letu 1979. Kot običajno pa se je tudi tokrat zataknilo pri lokaciji, o čemer sedaj veliko razpravljajo in komentirajo razne govorice v vseh naših TOZD. Začasen odgovor na to vprašanje nam je dal namestnik glavnega direktorja Ladislav Grdina, ki se mimogrede povedano mnogo trudi, da bi lokacija nove tovarne bila tam kjer je za večino kolektiva sprejemljiva. Po programu, katerega smo si zadali v začetku lanskega leta, bi morali pričeti z izgradnjo tovarne energetske opreme že v jeseni lanskega leta. Investicijska dokumentacija je bila pripravljena do predvidenega roka. Banki smo predložili investicijski elaborat v obravnavo in odobritev. Pridobljena so bila tudi vsa potrebna uvozna soglasja, in vendar se je zataknilo. Zakaj? Najprej se je začelo zatikati pri izdaji lokacijske odločbe, izdaja te je bila pogojena s pridobitvijo soglasja krajevne skupnosti. Krajevna skupnost je to svoje soglasje vezala na mnenje stanovalcev stanovanjske hiše v Delavski ulici 16, 18. Bodoča tovarna energetske opreme se na svojem južnem koncu približuje stanovanjski hiši na okoli 9 m in zaradi višine tovarne, ki bi zakrivala dostop svetlobe v pritličju. Da bi rešili ta problem, bi bilo treba stanovalce pritličja izseliti ter zgraditi drvarnice za prebivalce zgornjih nadstropij. Za tak poseg bi že v začetku rabili 5 milijonov din, kateri niso bili na razpolago do odobritve kredita. Ker tudi SIS za urejanje stavbnih zemljišč ni imela prostih sredstev za financiranje v naprej, smo bili prisiljeni na to rešitev počakati do pridobitve finančnega kredita. V času pregleda investicijskega elaborata v Institutu za ekonomiko pri Ljubljanski banki smo imeli večkrat razgovore za pripravo finančne konstrukcije. Vemo da celotna investicijska vrednost znaša prek 330 milijonov din, od katerih bi moral biti naš delež in delež naših sovlagateljev kar 70 %, medtem ko bi banka po poslovni politiki banke lahko kreditirala osta- lih 30 % vrednosti. Naša DO s sovlagatelji ni mogla zagotoviti 70 % udeležbe, zato je bilo treba iskati drugačne možnosti financiranja. Tudi banka je intenzivno sodelovala pri iskanju možnosti financiranja in tako smo prišli do predloga, naj bi se pregledalo možnost izgradnje tovarne na manj razvitem področju, kjer banka po svoji poslovni politiki lahko nastopa s svojo udeležbo do 50%. Ti krediti so deloma iz združenih sredstev Slovenije in se dajejo po 2% nižji obrestni meri in na daljši vračilni rok. K tem bonitetam lahko prištejemo še nekatere druge, kot so oprostitev republiškega davka iz dohodka za vse TOZD, ki sodelujejo pri investiranju na manj razvitem območju do višine njihovega deleža. Stanovanjska skupnost Slovenije pa je pri izgradnji kadrovskih stanovanj lahko udeležena do 30%, od katerih se 15% ne vrača, ostalih 15 % pa je kredit na dobo 20 do 25 let. Vsi našteti pogoji so narekovali, da smo začeli razmišljati o možnosti izgradnje tovarne na manj razvitem območju in ker je Šentjur v neposredni bližini, smo se začeli pogovarjati z občino Šentjur. Trenutno je v izdelavi lokacijska dokumentacija za gradnjo tovarne v Šentjurju. Ta dokumentacija in raziskave nosilnosti tal bo pokazala kakšni bi bili stroški izgradnje v Šentjurju, tako da bomo na osnovi tega izdelali analize, koliko stane izgradnja v Šentjurju in koliko v Celju. Ta analiza skupaj z možnostjo pokritja finančne konstrukcije bo dala odgovor, kje naj se gradi tovarna energetske opreme. Z ozirom na kratek čas, ki ga imamo na razpolago računamo, da bomo te podatke pridobili do 10. 2. 1979, ko bomo lahko pristopili k dokončni odločitvi. Namen današnjega sestavka ni odpiranje razprave o tem vprašanju, ampak informirati kolektiv o vzrokih zakasnitve pričetka izgradnje. O podrobnosti same izgradnje in končni odločitvi o lokaciji ter o vsem ostalem vas bomo še izčrpno obvestili, ko bodo vsi podatki znani in možnost dokončnega odločanja. Pomočnik glavnega direktorja Ladislav Godina, dipl. ing. Aktivnost komisije SDK TOZD posoda Komisija SDK TOZD POSODA je pričela z delom v mesecu maju. V letu 1978 se je komisija SDK TOZD Posode sestala na 9 sejah. Na sejah je komisija SDK obravnavala problematiko TOZD in sprejela tudi program dela. V program dela so zajete vse naloge, ki jih nalaga zakon o združenem, delu SDK. Komisija SDK TOZD POSODA je obravnavala finančna poročila za trimesečja. Prvo trimesečje je TOZD zaključil s slabim rezultatom. Komisija SDK je začela ta- koj iskati vzroke slabega stanja in poslovanja TOZD. Strokovne službe so na zahtevo komisije SDK izdelale analize prekoračitev stroškov. Iz analize je bilo razvidno, da odnosi med TOZD niso urejeni. V TOZD posvečamo premalo pozornosti na prekoračitev stroškov. Za prekoračitev planiranih stroškov so krivi tudi dejavniki izven TOZD. Materialni stroški so preseženi tudi zaradi nekvalitetnega nabavljenega materiala. Komisija SDK je predlagala delavskemu svetu vrsto ukrepov. DS je sprejemal sklepe in ukrepe za izboljšanje stanja v TOZD, vendar je realizacija sklepov in ukrepov potekala počasi in površno. Ugotavljali smo visok procent slabe kvalitete izdelkov. Izdelane so bile analize in ugotovljeni tudi vzroki slabe kvalitete, vendar ni bilo kvalitetnih premikov za izboljšanje stanja. Plan proizvodnje za leto 1978 je bil slabo postavljen in je med letom prišlo do bistvenih sprememb izvrševanja plana, kar je tudi vzrok za slabe rezultate TOZD. Komisija SDK je spremljala razprave in sprejemanje samo- upravnih aktov. V večini primerov so bili samoupravni akti pripravljeni z veliko zamudo, tako da so se sprejemali zelo hitro. Vprašanje je kvaliteta sprejemanja in razprav samoupravnih aktov. Stremelo se je v glavnem za tem, da niso bili prekoračeni roki za sprejemanje samoupravnih aktov. Tako sprejemanje nam ne jamči kvalitetnega sprejemanja. V bodoče bo potrebno posvečati več pozornosti samoupravnim aktom. Komisija SDK TOZD POSODA je obravnavala tudi delovanje društva LT v TOZD Posoda. U-gotovili smo, da društvo LT nima pravega odnosa do TOZD. (Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE AKTIVNOST KOMISIJE SDK TOZD POSODA (Nadaljevanje s 1. strani) Vse preveč se ukvarja s pridobit-niško dejavnostjo. TOZD POSODA je društvo LT plačalo za leto 1977 odškodnino za koriščenje strojev, naprav in energije samo 97.937,70 din. Navedenih je le nekaj primerov dejavnosti komisije St)K TOZD Posoda. Komisija SDK TOZD POSODA je na osnovi svojega delovanja izdelala tudi oceno razmer v TOZD. Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in vodstvo TOZD so dali vso podporo komisiji SDK. Izvajalci sklepov in ukrepov zaradi neodgovornosti in malodušnosti nekaterih članov kolektiva, nismo u-speli realizirati določenih sklepov in ukrepov. Nekaj članov kolektiva je tudi takih, ki čakajo, da bo nekdo drug reševal probleme. Nekateri člani kolektiva so mnenja, da bo boljše, saj je bilo že slabše, pa se ni nikomur nič zgodilo. Komisija SDK je mnenja, da je prišel čas, ko se morajo stvari v TOZD in DO urediti, če hočemo osvestiti tiste, kateri se drugače nočejo osvestiti. Vse preveč je filozofskih prijemov, manj pa konkretnih. Vsi bi se morali zavedati problemov in jih tudi skupno vsak na svojem področju reševati, vendar ni tako. Zavedati se moramo, da živimo v samoupravni družbi, v kateri se dogovarjamo o reševanju skupnih problemov, spoštovati mora- mo tudi dogovore. Nekateri delavci, med njimi na žalost tudi vodilni, ne jemljejo sklepov samoupravnih organov resno in jim je samoupravljanje poleg strokovnega dela le v breme. To potrjuje dejstvo, da se slabo izvajajo sklepi in ukrepi. Strokovne službe slabo pripravljajo programe dela, naj bodo to dolgoročni, kratkoročni ali dnevni. Plan za leto 1979 ni bil izdelan v letu 1978 tako daleč, da bi ga lahko dali v razpravo v letu 1978. Iz tega lahko sklepamo, da razmere v EMO za leto 1979 niso nič rožnate, kar velja tudi za TOZD POSODA. Da ne bi videli samo črne plati v TOZD, moramo priznati, da je bilo veliko storjenega za boljše stanje v TOZD, sicer bi se ponovilo stanje iz leta 1978, ko smo zaključili letno bilanco s precejšnjo izgubo. Komisija SDK TOZD POSODA bo še naprej skušala odkrivati nepravilnosti v TOZD kljub nekaterim težavam. Tisti, ki smatrajo, da je komisija SDK policija v TOZD, se bodo morali navaditi na disciplino in red, pa bodo spremenili mnenje o komisiji SDK. Ce hočemo, da bo komisija SDK opravljala svoje poslanstvo, bodo morali vsi delavci v TOZD sodelovati in odkrivati nepravilnosti, s tem bodo lahko tudi pričeli ugotavljati, da je uspela akcija družbene samozaščite. SEJA DS TOZD POSODA Zadnja seja DS TOZD tovarna posode je vredna pozornosti že po tem, ker je delavski svet ugotovil, da niso bili izvršeni številni njegovi pomembni sklepi. Temu primerna je bila tudi kritika in stališča delegatov. Naj omenimo le to, kar smo že večkrat zapisali: če sklepe sprejemamo, jih moramo tudi uresničiti. Delavski svet je sprejel nekatere samoupravne akte. Poleg o-stalih številnih vprašanj gospodarske in druge narave je DS razpravljal kako omejiti bolniški stalež, ki je v TOZD tovarna posode dokaj visok in zaskrbljujoč. V zvezi s tem je sprejel naslednje sklepe: Delavski svet sprejme sklep, da o bolniškem staležu dokončno odloča OA EMO oz. zdravniška komisija pri Skupnosti zdravstvenega varstva v Celju. Tako bo delavec, ki je iskal zdravniško pomoč izven OA EMO moral predložiti tej zdravniške izvide V potrditev in šele na ta način pridobil pravico do nadomestila. V primerih, ko je zahtevek za bolniški stalež in nadomestilo sporen, dokončno odloča zdravniška komisija Skupnosti zdravstvenega varstva v Celju. OA EMO se predlaga, da delavca v bolniškem staležu predstavi zdravniški komisiji pri Skupnosti zdravstvenega varstva že po 14 dneh in ne kot je veljavna praksa šele po 30 dneh staleža. PIAN ZA LETO 1979 Kljub našemu prizadevanju doslej še nismo prejeli otipljivih podatkov o našem planu za tekoče leto. Ta bi moral .biti po sklepu delavskega sveta EMO in po programu že sprejet. Toda sklepov organov samoupravljanja in programov žal včasih ne uresničujemo tako, kot so postavljeni, kar se nam v teku leta večkrat maščuje. Sicer pa je sedaj plan za tekoče leto v razpravi in upati je, da bo ta res sprejet v skladu z našo samoupravno zakonodajo. Ob tem pa lahko še dodamo besede glavnega direktorja Francija Gazvode, ki jih je naslovil na odgovorne v delovni organizaciji: »Znano nam je, da smo po prvih ocenah gospodarjenja v letu 1978 poslovali na robu rentabilnosti poslovanja, s čemer verjetno ne bomo mogli zagotoviti zadovoljevanja vseh potreb po družbenem standardu v kolektivu in izven njega. Ocenjujemo, da je za tako situacijo krivih veliko subjektivnih razlogov. Eden od pomembnih razlogov za preskromne rezultate je slab pričetek poslovanja v začetku leta. Slabe izkušnje moramo na vsak način izkoristiti in letos starih napak nikakor ne ponoviti. Zaradi tega resno opozarjamo vse odgovorne poslovodne, strokovne in druge dejavnike v vseh TOZD in skupnih službah, da že v samem začetku poslovnega leta zagotovijo resen in odgovoren odnos do realizacije zastavljenih nalog.« Preizkus kurirjev civilne zaščite EMO Na koordinacijskem odboru za LO in DS EMO je ugotovljena objektivna potreba, da se izvrši preizkus kurirjev za sklic enot CZ EMO. Preizkus smo izvedli 15. 12. 1978. Rezultat preizkusa nam bo služil kot osnova za nadaljnje načrte dela na področju CZ. Zavedamo se, da je od hitrosti obveščanja v primeru potrebe odvisna pravočasna mobilizacija enot. V manj kot 6 urah so sklicani kurirji in preverjeni so naslovi vseh obveznikov enot CZ ter kandidatov štaba CZ EMO. Z omenjenim časom smo lahko zadovoljni s tem, da bo ob ponovni akciji moral biti čas za sklic e-not občutno krajši. Kurirji so dobro spoznali svoja področja in zagotovili, da bodo v bodoče z manj težav hitreje opravili nalogo. Ugotovljeno je nemalo nepravilnosti glede pomanjkljivih na- slovov, kar bomo v kratkem času morali odpraviti. Menimo, da je potrebno bolj dosledno voditi e-videnco o izstopih iz DO, kakor tudi o spremembah naslovov bivališč. Za vodenje evidence o izstopih bo potrebno kvalitetnejše sodelovanje med strokovnimi službami, za pravočasno prijavo sprememb naslovov in drugih sprememb pa bo treba zaposlene v bodoče na ustrezen način opozoriti in tudi uvesti sankcioniranje, kjer se ugotovi, da je vzrok malomaren odnos posameznikov do omenjenih vprašanj. Predlagane rešitve so nujne, ker smo številna delovna organizacija in prihaja do številnih sprememb in nam zaradi omenjenih nepravilnosti ruši ves napor pri urejanju evidence. Na osnovi pridobljenih izkušenj bomo laže izdelali potrebne dokumente za področje CZ. E. O. VREDNOST JEDILNICE Večkrat se sprašujemo, zakaj je takšna cena jedilnice? Ali je cena izgradnje visoka ali nizka? Odgovoriti na takšno vprašanje ni enostavno. Predvsem moramo vedeti, da imamo o jedilnici različne predstave. Za tistega, ki si predstavlja jedilnico samo prostor, ki je namenjen za razdelitev toplega obroka ter prostor, v katerem so mize in stoli, je cena izgradnje visoka. Za tistega, ki pa pozna celoten razpored in zahtevnost objekta, pa mislim, da cena izgradnje in pretirano visoka. Skušal bom na kratko še enkrat obrazložiti, kaj obsega naš obrat družbene prehrane, zato da bi laže razumeli posamezne postavke predračuna. Celotna površina objekta družbene prehrane znaša 1.290 m2. Znotraj tega prostora je največ- 1. Gradbeni objekt: — Zagradba z vsemi notranjimi prostori — Priključki instalacij in povezava na obstoječe vode — Ureditev okolja, asfaltiranje in zelenice — Projekti in nadzor — Komunalni prispevek — Prispevek za zaklonišča Skupaj 2. Domača oprema z montažo: — Oprema z razdeljevalnico hrane, pomivalnico posode, točilnico, štedilniki, gostinski aparati, regali, vitrine in posoda — Stoli in mize za jedilnico in posebno sobo — Oprema ostalih prostorov, garderobe, jedilnica delavcev obr. družb, prehr. delavcev obr. družb, prehrane — Razno Skupaj 3. Uvozna oprema z montažo: — Stroj za pomivanje posode 4. Ostalo: — Prispevek za energetiko — Rezerva za podražitve ji prostor, namenjen jedilnici ip razdeljevalnici hrane. Poleg tega so še bife s stoječimi pulti in točilno mizo, manjšo kuhinjo, dve hladilni komori, shramba za kruh, shramba za zelenjavo, prostor za pomivanje posode, prostor za pomivanje velike posode, jedilnica za delivce v družbeni prehrani, ekonomata in posebnega prostora, namenjenega za seje in podobno. V veznem prostoru med upravno stavbo in jedilnico so še ženske in moške sanitarije in posebej še umivalnice. Vsi našteti prostori morajo biti zaradi sanitarnih predpisov in funkcionalnosti objekta. Zaradi strogih predpisov je veliko sten obloženo s keramiko. Tla so iz u-metnega kamna, zaradi lažjega vzdrževanja čistoče, vse to ni ravno poceni in tako pridemo do naslednjih vrednosti: o» Vsega skupaj 14.506.000 720.000 2,090.000 800.000 504.000 726.000 19.346.000 2.132.000 518.000 60.000 60.000 90.000 2.800.000 812.000 1,116.000 300.000 24,374.000 Ko bo objekt končan, bomo lahko vse postavke kontrolirali in podali sodbo o dejanski vrednosti objekta. SEJA DS EMO Dne 11. 1. 1979 je bila šesta redna seja delavskega sveta delovne organizacije EMO, na kateri so delegati razpravljali in sklepali o številnih zadevah, ki so bile na dnevnem redu. Kot je razvidno iz sklepov DS, ki jih v celoti objavljamo, so bili dopolnjeni nekateri samoupravni akti, nadalje je bila razprava in na podlagi te sprejeti sklepi o izgubah v dveh TOZD ter razna druga vprašanja. Sklepi 6. redne seje DS EMO 1. Delavski svet DO potrjuje delo in sklepe izvršnega odbora delavskega sveta 17. in 18. redne seje. 2. Na predlog pravne službe in na osnovi 128. člena — drugi odstavek Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO, delavski svet DO sprejme naslednje dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO EMO. Dopolnitve so kot priloga zapisniku. 4. Potrdi se Samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinu in postopku za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliv deviz za leto 1979, ki ga predlaga skupščina SIS EOT SRS. 5. Potrdi se Samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino do leta 1980, kd ga predlaga skupščina SIS EOT SRS. 6. Delavski svet ugotavlja, da so vse TOZD v sestavi delovne organizacije EMO dne 11. 12. 1978 sprejele sklep, in sicer: »Dovoljuje se najetje kredita, pri Skladu skupnih rezerv SRS, Ljubljana za pokritje izgub 4,100.000 din, za TOZD tovarno POSODE in 5,900.000 din za TOZD tovarno EMOKONTEJ-NER z rokom vračila 28. 2. 1979 in 6,5 % obrestno mero. Dovoljuje najetje kredita pri Skladu skupnih rezerv občine Celje za pokritje izgub 887.000 din za TOZD tovarno POSODA in 1,277.000 din za TOZD tovarno EMOKONTEJNER z rokom vračila 28. 2. 1979 in 3,5 % obrestno mero.« 7. Na predlog koordinacijskega odbora LO in DS delavski svet i-menuje štab za CZ DO EMO v naslednji sestavi: Vodstvo štaba: 1. poveljnik štaba Jože Gubenšek 2. namestnik poveljnika štaba Rafael Ajdnik 3. Načelnik štaba Milan ŠORN 4. Namestnik načelnika štaba Vlado Januš Ostali člani štaba: 1. Vizjak Slavko — član enote za zveze 2. Ratej Rihard — nam. člana enote za zveze 3. Vajdetič Jože — član enote za RBK — z 4. Jevtič Miloš — nam. člana za RBK — z 5. Rojec Anton — član enote za PMP 6. Sotošek Ladislav — nam. člana za PMP 7. Amon Jože — član gasilske enote 8. Posinek Peter — nam. člana gasilske enote 9. Knez Maks — član tehnično reševalne enote 10. Pangerl Franc — nam. člana TRE 11. Durdevič Šalih — član enote za vzdrževanje reda 12. Goričan Pavel — nam. člana za EVR 8. Delavski svet delovne organizacije se strinja, da se na listo perspektivnih deficitarnih kadrov uvrsti tov. Tabakovič Hasan — TOZD Frite in ing. Cirman Branko TOZD Posoda. 9. Hkrati se delavski svet strinja, da se reši problem izboljšanja dela obratne ambulante EMO z nastavitvijo tretjega zdravnika in zasedba praznega stanovanja, ki je last TOZD medicina dela, ki je rezervirano za novega zdravnika za OA EMO. Predlaga se naslednja rešitev: DO EMO naj bi iz lastnih sredstev pri samoupravni interesni skupnosti izposlovala nakup 3 in pol sobnega stanovanja za dr. Pantoša, DO EMO pa v - zameno dodeli obstoječe 3-sobno stanovanje našemu delavcu iz prioritetne liste, kombinirano z listo kandidatov za zamenjave. S tem EMO ne izgubi nič, saj eno stanovanje ostane naše, razliko v ceni med 3 in 3 in polsobnim stanovanjem je dr. Pantoš pripravljen sofinancirati. 10. Delavski svet vzame na znanje odgovor TOZD VZDRŽEVANJE — ENERGETIKA na postavljeno vprašanje glede urejenosti okolja. Člani DS so zadovoljni z odgovorom. 11. Na prejšnji seji DS DO je bilo tudi postavljeno vprašanje v zvezi s preiskusi in ocenjevanjem znanja iz varstva pri delu. Ka-drovsko-socialna služba — varstvo pri delu je podala informacijo, da je služba varstva pri delu s 1. 12. 1978 opustila dosedanje kriterije ocenjevanja, tako da se odslej izdelajo poročila o preizkusu znanja samo s podatkom, da je preizkus znanja oseba »opravila« ali ni »opravila«. 12. Na današnji seji je bil iznesen problem urejenosti okolja stolpičev DO EMO na Zg. Hudinji, češ da je okolje okrog stolpičev najbolj neurejeno na področju Kra- jevne skupnosti Zg. Hudinja. DS predlaga, da se vodstvo krajevne skupnosti s krajevno samoupravno dogovori za čimprejšnjo rešitev tega problema in se na prihodnji seji DS DO poroča o sprejetih ukrepih za izboljšanje okolja. 13. Na vprašanje delegata iz TOZD ODPRESKOV glede urejenosti skladiščnih prostorov, delavski svet zahteva od nabavne službe, da poda do prihodnje seje pismeno poročilo o podvzetih akcijah za izboljšanje smotrnejše izkoriščenosti skladiščnih prostorov. 14. Delegati iz TOZD tovarne POSODE so iznesli nekatera vpra-šariia v zvezi s poslovanjem te TOZD. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj izguba v TOZD, kp-liko vpliva na izgubo prenehanje proizvodnje kopalnih kadi, kako dolgo bomo delavci v TOZD POSODA delali vse proste sobote, zakaj imamo tako nizke osebne dohodke in še vrsto vprašanj. 1. Samoupravna delavska kontrola DO ugotavlja, da dosedanje materialno poslovanje referenta za šport in rekreacijo ni bilo urejeno. SDK ni ugotovila osebnega okoriščenja, vendar je ugotovila, da so se sredstva skupne porabe uporabljala brez sklepov samoupravnih organov. Sredstva sklada skupne porabe so odobrena v višini 200.000 din, s tem, da se v tem okviru predloži samoupravnim organom DO v potrditev. Zahtevani program ni bil predložen samoupravnim organom. Večji del sredstev je obravnavala in odobrila komisija za šport in rekreacijo. 2. SDK DO zahteva od referenta za šport in rekreacijo, da predloži naknadno v potrditev samoupravnim organom dosedaj uporabljena sredstva, s pregledom višine in namena uporabljenih sredstev. Ne dovoljuje se nadaljnja uporaba sredstev sklada skupne porabe odobrenih za šport in rekreacijo brez programa ali za posamezne akcije s tega področja, brez potrditve samoupravnih organov. 3. Zahteva se od vodstva FRS, da se ugotovi odgovornost za odobravanje izplačila računov brez sklepov samoupravnih organov oziroma likvidiranje takšnih računov, razen računov, ki jih je odobrila komisija pri KOOS. 4. Referent za šport in rekreacijo je dolžan predložiti program dela Delavski svet DO je mnenja, da bi se vsa ta vprašanja morala obravnavati v TOZD POSODA, predvsem sedaj, ko se izdeluje plan za leto 1979. Na vse tovrstne sestanke se morajo vabiti vsi skupinovodje, skratka vodstveni in vodilni delavci TOZD. 15. Na predlog delegata iz DSSS, tov. Drofenika da je delavski syet sugestijo, da se na nivoju delovne organizacije formira aktiv inženirjev in tehnikov (DIT). Vodstvo delovne organizacije prevzame odgovornost za pobudo u-stanoviteljstva tega aktiva. Na zadnji seji delavskega sveta dne 28. 12. 1978 je bilo podeljeno skromno priznanje in darilo tov. Alojzu DROFENIKU, ki je aktivno sodeloval pri organizaciji tekmovanja kovinarjev Jugoslavije in s svojim delom po mnenju Zveze društev za tehniško varjenje Jugoslavije pripomogel, da je ta množična družbenopolitična manifestacija proizvodnih delavcev v celoti uspela. Se enkrat — čestitamo! za leto 1979 samoupravnim organom DO. Program mora biti u-sklajen v DPO in KOOS. 5. Zahteva se od vodstva DO, da zadolži ustrezne strokovne službe, da prouči ustreznost sedanje organizacije strokovnih služb za področje oddiha, rekreacije in športa, ki so sedaj organizirane tako, da je en del dejavnosti v splošni službi, drugi del v kadrovski službi. SDK je mnenja, da je oddih, rekreacija in šport enotna dejavnost in da jo je potrebno tudi tako organizirati. 6. SDK DO potrdi poročilo FRS — knjigovodstvo naložb o izvršeni inventuri športnih - rekvizitov. Služba ugotavlja, da dosedaj ni bilo evidence rekvizitov in zaradi tega ni bila možna primerjava. Izvršen je popis in vzpostavljena kartoteka, s tem je podana možnost permanentne kontrole vseh rekvizitov. Zahteva se od referenta za šport in rekreacijo, da se za vse rekvizite določi življenjska doba, način nadomestitve predčasno uničenih rekvizitov. Dokler se ne zadolži gospodar, odgovarja referent osebno. Rekviziti se obvezno morajo označiti s firmo EMO. 7. SDK je izvršila pregled izplačil po pogodbi in ugotavlja, da so vse pogodbe potrjene na komisijah za delovna razmerja posameznih TOZD, ki so v njihovi pristojnosti. (Nadaljevanje na 4 strani) 3. Na predlog izvršnega odbora DS DO se potrdi delovni koledar za leto 1979. Dejavnost SDK Samoupravna delavska kontrola EMO je že v začetku svojega obstoja delovala z veliko prizadevnostjo in dosegala s svojo dejavnostjo dober napredek. V letošnjem letu pa se bo nedvomno njena dejavnost še bolj okrepila, kar dokazujejo njeni sklepi, ki so bili sprejeti na zadnji seji ob koncu preteklega leta. Zato, da bi bili vsi delavci in delavke DO EMO seznanjeni s temi sklepi, jih v celoti objavljamo. a (Nadaljevanje s 3. strani) 8. SDK opozarja komisije za delovna razmerja TOZD in DS SKUPNIH SLUŽB, da pri potrjevanju pogodb o delu zahtevajo od predlagateljev točno opredeljeno delo, rok in višino plačila pred odločitvijo o potrditvi pogodbe. 9. Zahteva se od Marketing službe, da poda pojasnilo za pogodbo s tov. Ljerko Marinšek za enkratni znesek 8.150 din. Kakšno delo je opravljala na Zagrebškem velesejmu, koliko časa. 10. Kadrovsko-socialno službo se zadolžuje, da poda pojasnilo za izplačilo mesečno 750 din po pogodbi za čiščenje počitniškega doma na Golteh, čeprav je dom celo poletje zaprt. 11. Kadrovsko-socialno službo se zadolži, da poda pregledno pojasnilo za izplačilo po pogodbi za tov. Vizjak Slavka, Šorn Milana in Vajdetič Jožeta. Ali gre za o-pravila med delovnim časom ali po rednem delovnem času. 12. Kadrovska služba naj poda pregledno pojasnilo v zvezi z avtorskim honorarjem tov. Vinka Uršiča, za katera dela in katera TOZD honorar izplačuje. 13. Obravnavani so sklepi IO v zvezi z obratovanjem čistilne naprave. SDK DO ugotavlja, da izvršitev sklepov samoupravnih organov v tej zadevi neresno in prepočasi izvajajo. Zahteva se od vodstva DO, da ukrene vse potrebno za izvršitev tega sklepa in predlaga sankcije zaradi zavlačevanja izvršitve tega sklepa. ZAHVALA Moji skupini orodjarjev za vzdrževanje orodij se iskreno zahvaljujem za nadvse veliko pozornost in lepo darilo, ki so mi ga izročili in mi bo drag spomin. Zahvaljujem se tudi vodstvu TOZD odpreskov in avtokoles za lepo darilo in tovariško sodelovanje pri delu. Želim vsem veliko sreče in uspehov pri njihovem nadaljnjem delu. Albin Židan ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem vsem mojim ožjim sodelavcem in sodelavkam ter vsem, ki delajo v skladišču gotove posode za izredno pozornost in tovarištvo ter za darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Vsem zaposlenim v delovni organizaciji EMO želim mnogo delovnih uspehov in veliko zadovoljstva v letu 1979. Pavla ZAHVALA Ob mojem odhodu v invalidski pokoj se zahvaljujem svojim sodelavcem tovarne Tobi Bistrica za prisrčne besede ob mojem slovesu in za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin. Pri njihovem delu jim želim še mnogo uspehov in zadovoljstva. Vili Sere ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem delovni organizaciji EMO in vsem mojim sodelavkam in sodelavcem za veliko pozornost in tovarištvo ter za lepo darilo, ki mi bo drag spomin na dolga leta dela v EMO. Še posebej iskrena hvala vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD tovarna posode za dolgoletno in lepo medsebojno razumevanje in tovarištvo ter za prelepo darilo, ki mi bo ostalo kot drag spomin nanje. Vsem članom kolektiva delovne organizacije EMO želim mnogo delovnih uspehov v jubilejnem letu 1979, da bi ta jubilej tovarne proslavili z velikimi delovnimi zmagami v zadovoljstvo vsem aktivnim delavcem in delavkam, u-pokojenim in naši samoupravni družbi. Stanko Gologranc Veselo slovo Stari odhajajo, mladi prihajajo. Tako je bilo že od nekdaj in tako bo tudi naprej, saj tako hoče naš čas, naše življenje. Tudi v lanskem letu je odšlo večje število naših sodelavcev in sodelavk iz vseh TOZD v zasluženi pokoj. Kot je že običaj, je tudi lansko leto, 27. decembra organizirala kadrovska služba izredno lep sprejem upokojenim vzletu 1978. Sprejema se je udeležilo 49 upokojenih sodelavcev in sodelavk, ki so z navdušenjem poslušali kulturni program v izvedbi DPD Svoboda. Sprejema se je udeležil tudi glavni direktor, poleg tega pa še predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Upokojenci so sprejeli lepa darila, nakar so bili povabljeni na kosilo, ki je potekalo v veselem in vedrem razpoloženju. V lepo pripravljenem in okrašenem prostoru so se naši upokojeni sodelavci in sodelavke prijetno počutili. Vsak je prejel lepo darilo, prijazen in topel stisk roke v zahvalo za dolgoletno zvestobo delovni organizaciji. ZAHVALA ZA POMOČ Dopisujte v naše glasilo Uredništvo Nedeljskega dnevnika je poslalo naši delovni organizaciji naslednjo zahvalo: Spoštovani tovariši, po uspešno končanem izletu invalidov — Akciji ’78 — ki je invalidom iz vse Slovenije pomenil vsaj en dan prijetnega razpoloženja, se v imenu vseh udeležencev in organizatorjev iskreno zahvaljujemo vašemu kolektivu za pomoč, ki ste nam jo nudili pri organizaciji tega humanega dejanja. Vaše sodelovanje nam je bilo ob visokih stroških predvsem v veliko moralno pomoč ter upamo, da sodelovanja tudi v prihodnje ne boste odklonili. Lepo pozdravljeni! Odgovorni urednik Nedeljskega MARJAN REMIC Marsikaj so si povedali, bilo je mnogo humorja in prijetnega razpoloženja, tako kot kaže gornja slika. Zadnji delovni dan 1978 Star običaj, da se zadnji dan dela ob zaključku leta malo poveselimo in da naš Emajlirec prikaže tako veselje tudi v sliki. Čeprav zaključek leta v nekaterih TOZD ni bil tako uspešen, kot je bilo pričakovati, veselje ni izostalo. No, saj je prav tudi tako. Zakaj se ne bi malo poveselili!? Morda bo ob koncu letošnjega jubilejnega leta veselje še večje, saj upravičeno pričakujemo, da bomo na podlagi lanskih izkušenj dosegli več kot doslej. Tale možakar je pridno raztegoval harmoniko v pripravi dela. Plesali so, bili so sproščeni.. Tudi v TOZD orodjarna so se veselili. Ob zvokih harmonike so malo zapeli... Takole so naši vrli orodjarji obkolili glavnega direktorja Francija Gazvodo, ko jim je prišel voščit novoletne praznike že po starem običaju po vseh TOZD. (Nadaljevanje na 6. strani) Naši samoupravni akti Že v preteklem letu smo redno obveščali člane naše delovne organizacije o raznih samoupravnih aktih, ki so bili sprejeti. Nekateri so bili tudi objavljeni kot priloga Emajlirca. Mnogo je takih samoupravnih aktov, toliko, da vsak naš član kolektiva nima pregleda, kateri in koliko jih je bilo sprejetih po TOZD in v delovni organizaciji kot celoti. Sekretar samoupravnih organov Stevo Pratnehar nam je posredoval pregled teh naših samoupravnih aktov, ki ga objavljamo zato, da ga bo imel vsak član naše delovne organizacije. V TOZD so bili sprejeti naslednji samoupravni akti: 1. Samoupravni sporazum o 6. Samoupravni sporazum o o-združevanju dela delavcev v snovah in merilih za delitev TOZD sprejeti z referendumom sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe — referendum v vs#h TOZD 26. 1. 1978. od 22. 11. 1977 do 26. 1. 1978. 2. Statuti TOZD — sprejemani z referendumom od 22. 11. 1977 do 26. 1. 1978. Samoupravne akte pod zap. št- I. in 2. imamo tiskane, sprejel vsak delavec, prav tako vsak novo zaposleni. 3. Samoupravni sporazum o o-snovah plana TOZD — referendum 12. 1. 1978. 4. Samoupravni sporazum o razporejanju čistega dohodka TOZD — sprejet na referendumu 26. 1. 1978. 5. Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo TOZD. Sprejet na referendumu 26. 1. 1978. 6. Pravilnik o delovnih razmerjih TOZD (sprejet na DS 11. 12. 1978). 7. Pravilnik o odgovornosti delavcev TOZD (sprejet na DS 11. 12. 1978). 8. Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji del in delovnih nalog TOZD — katalog del in delovnih nalog TOZD — vrednotenje del in delovnih nalog — sprejeto na DS TOZD II. 12. 1978 9. Pravilnik o varstvu pri delu TOZD — sprejet na DS TOZD od 13. 11. do 11. 12. 1978. 10. Pravilnik o LO in družbeni samozaščiti — sprejet na DS TOZD od 9. 10. do 30. 10. 1978. 11. Pravilnik o organiziranju in uresničevanju SDK — sprejet na DS TOZD od 9. 10. do 30. 10. 1978. 12. Pravilnik o izobraževanju — DS TOZD od 14. 6. do 30. 10. 1978. 13. Pravilnik o delovnih normah — sprejet na DS TOZD od 10. 11. do 9. 12. 1976. V pripravi je: 14. Pravilnik o požarni varnosti 15. Poslovnik o delu samoupravnih organov 16. Poslovnik o delu delegacij ZZD in SIS 17. Pravilnik o volitvah samoupravnih organov in osebnem izjavljanju. Za delovno organizacijo: 1. Samoupravni sporazum o združevanju TOZD v DO — referendum 12. 1. 1978 v vseh TOZD 2. Statut DO — referendum 12. 1. 1978 v vseh TOZD 3. Samoupravni sporazum o o-snovah plana DO — referendum 12. 1. 1978 v vseh TOZD 4. Srednjeročni plan DO in TOZD — sprejeto na DS DO 16. 9. 1976 5. Samoupravni sporazum o o-snovah in merilih za razporejanje čistega dohodka DO — referendum v vseh TOZD — 26. 1. 1978. 7. Samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih in odgovornosti med TOZD in DS SS — sprejeto na vseh DS TOZD in DO 8. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev DO — sprejeto z osebnim izjavljanjem v vseh TOZD 25. 1. 1977 9. Pravilnik o oblikovanju cen — DS DO 16. 9. 1976. 10. Pravilnik o LO in družbeni samozaščiti — DS TOZD in DS DO 15. 11. 1978. 11. Pravilnik o organiziranju in delovanju SDK TOZD in DO — DS DO 15. 11. 1978. 12. Pravilnik o financiranju DO — sprejeli DS TOZD in DO od 25. 2. do 25. 3. 1977. 13. Pravilnik o amortizaciji — sprejeli DS TOZD od 30. 1. do 16. 2. 1978, DS DO 17. 2. 1978. Uporabljajo se naslednji akti: — pravilnik o racionalizacijah 1972 — poslovnik o delu samoupravnih organov — o volitvah samoupravnih organov s tem, da se upošteva novi zakon SRS — pravilnik o zavarovanju in zaščiti tajnosti DO (1972) Omenjeni samoupravni akti so v pripravi za izdelavo novih. Aktivnost po sprejemanju samoupravnih aktov je v glavnem usmerjena na vsebinsko spremembo odnosov v sami TOZD in med TOZD. Pri tem se ugotavljajo bistvene razlike. Težave so še vedno, da posamezni delavci, bodisi v neposredni proizvodnji ali v vodilnih strukturah TOZD ne morejo dojeti vseh sprememb in še vedno pričakujejo rešitve na nivoju DO, pa čeprav je neodtujljiva pravica TOZD. Vse samoupravne akte sprejemamo po določenem programu, ki za vsak posamezni samoupravni akt določimo program na o-snovi zakona ZZD in DR, določimo postopke, čas razprave, usklajevanje, določitev predloga in končno sprejemanje. V vseh TOZD delujejo samoupravne delovne skupine, ki jih je v DO EMO 226, vse Samoupravne skupine obravnavajo samoupravne akte in podajajo svoja stališča, ki jih v pismeni obliki posredujejo DS TOZD, oziroma določijo delegata za usklajevanje posameznih predlogov. Samoupravne delovne skupine delujejo kot del zbora delavcev. Premalo pa se uveljavlja SDS kot osnovna enota za stališče delegacij, bodisi v DS TOZD in DS DO ali v delegacijah ZZD in SIS. 6 --------------~ ■ --—---— SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Na 6. redni seji je DS EMO sprejel spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO EMO, kakor tudi dopolnitve, ki jih v skladu s sklepi samoupravnih organov objavljamo. V 5. členu se spremeni uvodno Dejavnost besedilo in točke 1., 2., 3., 4., 5., TOZD opravljajo naslednje de-6., 7. in 9. in se glasijo: javnosti: Zadnji delovni dan 78 (Nadaljevanje s 5. strani) V montaži so si privoščili dobro kapljico, da je bilo razpoloženje na viška... V dekor oddelku je bilo tako kot drugod veselo razpoloženje. Ko je prišel naš fotoreporter, so se postavili v pozo, kot vidite na sliki..« V emajlirnici je bilo prijetno, prepevali so, da je bilo veselje na najvišjem nivoju... 1. TOZD tovarna frit — predelava nekovinskih rudnin in to proizvodnje kremenčeve moke, živčeve moke, emajlov, frit in glazur za jekleno pločevino, litino in keramiko. 2. TOZD tovarna posode Glavna dejavnost Proizvodnja — blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov, zlasti kovinske posode, — raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirnice in pocinkovanje in drugo predelovalno industrijo, — kopalnih kadi in drugih pločevinastih sanitarnih izdelkov in naprav, — kovinske embalaže, vključno jeklenk, — stiskanih neobdelanih delov za stroje, naprave, transportna sredstva in druge izdelke. Stranska dejavnost: — proizvodnja termičnih in kuhinjskih aparatov, — opravljanje storitev na e-majliranju, pocinkanju, strojni obdelavi raznih kovinskih izdelkov, — prodaja izdelkov na malo, ki jih proizvaja delovna organizacija. 3. TOZD tovarna kotlov Glavna dejavnost: proizvodnja toplovodnih, vre-lovodnih in parnih kotlov in naprav. Stranska dejavnost: — proizvodnja kotlov za centralno ogrevanje in pomožne o-preme in aparatov za lastno proizvodnjo, — opravljanje servisnih storitev za proizvode delovne organizacije, — projektiranje investicijskih objektov in naprav ter izvajanje inženiringa za področje lastne proizvodnje, — opravljanje prodaje na drobno nadomestnih delov proizvodov delovne organizacije. 4. TOZD tovarna radiatorjev Proizvodnja kovinskega inštalacijskega materiala, kotlov, radiatorjev in druge opreme za centralno ogrevanje. 5. TOZD tovarna odpreskov in avtokoles Proizvodnja avtomobilskih koles ter drugih kovanih in stiskanih izdelkov za stroje, naprave, transportna sredstva in druge izdelke. 6. TOZD tovarna TOBI Glavna dejavnost Proizvodnja termičnih aparatov za kuhinje in gospodinjstva ter naprav za klimatizacijo in ogrevanje stanovanj in drugih prostorov. Stranska dejavnost: — proizvodnja peči in sanitarnih izdelkov, — projektiranje in montaža klimatskih naprav, — servisne in transportne storitve, — prodaja na drobno izdelkov in nadomestnih delov lastne proizvodnje. K točki 7. Namesto alinee se v prvi vrstici doda beseda »proizvodnja«. K točki 9. Izpusti se besedilo v oklepajih. Dejavnost pod prvo alineo pomeni glavno dejavnost, dejavnost pod drugo alineo pa stransko de- javnost. K členu 12. Člen 12 se spremeni in se glasi: »Dejavnost delovne organizacije« Glavna dejavnost — predelava nekovinskih rudnin in to proizvodnja kremenčeve moke, živčeve moke, emajlov, frit in glazur za jekleno pločevino, litino in keramiko, — proizvodnja blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov, zlasti kovinske posode, — proizvodnja raznovrstnih o-rodij in investicijske opreme za emajlirnice in pocinkovalnice in drugo predelovalno industrijo, — proizvodnja kopalnih kadi in drugih pločevinastih sanitarnih izdelkov in naprav, — proizvodnja kovinske embalaže, vključno jeklenk, — proizvodnja stiskalnih neobdelanih delov za stroje, naprave, transprotna sredstva in druge izdelke, — proizvodnja toplovodnih, vrelovodnih in parnih kotlov in naprav, — proizvodnja kovinskega inštalacijskega materiala, kotlov, radiatorjev in druge opreme za centralno ogrevanje, — proizvodnja avtomobilskih koles ter drugih kovanih in stiskanih izdelkov za stroje, naprave, transportna sredstva in druge izdelke. — proizvodnja termičnih aparatov za kuhanje in gospodinjstva ter naprav za klimatizacijo in ogrevanje stanovanj in drugih prostorov, — proizvodnja orodij za kovinsko in drugo predelovalno industrijo, — proizvodnja kontejnerjev in drugih transportnih naprav kot so kesoni, palete, silosi, bobni in podobno, — vzdrževanje strojev, naprav in zgradb, — preskrbo vanj e z energijo iz lastnih virov ali od zunaj temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije, — opravljanje storitev na obdelavi podatkov na elektronskih strojih, na usposabljanju kadrov za elektronsko obdelavo podatkov, na organizaciji in študiju e-lektronske obdelave podatkov. Stranska dejavnost: V zunanjetrgovinskem poslovanju je dejavnost delovne organizacije: Izvoz —r proizvodov in storitev TOZD iz njihovih glavnih in stranskih dejavnosti ter izvoz nabavljenega blaga ali storitev zaradi dopol-nevanja lastnega izvoza. Uvoz: — reprodukcijskega materiala za potrebe lastne proizvodnje, — opreme in njenih rezervnih delov, ki služijo neposredno proizvodnji, tako za potrebe novih investicij, kot investicijskega vzdrževanja, — uvoz in izvoz storitev obdelave, dodelave in predelave s področja kovinske predelovalne, e-lektro in kemične industrije in dodatnih materialov, potrebnih za opravljanje teh storitev, — prodaja uvoženega blaga zaradi dopolnjevanja lastnih proizvodov. ČMvajfikeC’ ŠPORT IN REKREACIJA PROGRAM 1979 Tudi letošnje leto je sestavljen predlog programa za športno in rekreativno dejavnost, ki bo izvedljiv, če bodo odobrena potrebna finančna sredstva. Program zajema vse oblike športno-rekreativne dejavnosti, ki jo v EMO že izvajamo oziroma dejavnosti, ki jih v tem letu moramo uvesti, da bomo delavcem lahko ponudili res širok spekter kvalitetnih oblik športne rekreacije. Za izvedbo tako razstavljenega programa pa moramo razširiti tudi krog tistih, ki bodo te aktivnosti organizirali. Poleg organizacije rekreacije v vseh TOZD vključiti še vodnike, voditelje, trenerje, sodnike, torej vse, ki imajo izkušnje na tem področju. Največ bodo lahko v tej smeri naredile posamezne sekcije v o-kviru novoustanovljenega društva. Zaradi nepopolnih podatkov ni v programu zajeta dejavnost posameznih TOZD oziroma delovnih skupin v TOZD. Ta dejavnost je zelo obsežna v večini primerov ni v naprej določena in programirana. Financirajo jo delavci sami ali pa OOS TOZD. Organizirana rekreativna vadba: • Telovadnica oziroma hala Golovec 2-krat tedensko po 1 uro in po 7 mesecev • kegljišče Ingrad in Selce 2-krat tedensko po 2 uri celo leto • bazen 1-krat tedensko 2 uri 8 mesecev Aktivni oddih: (v planu so stroški organizatorjev) 10 skupin po 20 udeležencev 10 dni Manifestativni pohodi: • ob žici okupirane Ljubljane 50 udeležencev • po poteh I. Celjske čete 100 udeležencev Tečaji: • tečaji smučanja 4-krat 7 dni + tečajnina • tečaji plavanja 4X7 dni + tečajnina • tečaj org. rekreacije v Poreču 2 člana • tečaj za vodnike — vaditelje 20 udeležencev 7 dni Interno prvenstvo 20 ekip — 150 udeležencev. Trim igre 3X1 ekipa 12 udeležencev. Delovna tekmovanja Republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin je na svoji 2. seji dne 18. 12. 1978 analiziral podatke o tekmovanju kovinarjev v tem letu, i-stočasno pa-je sprejel še okvirne smernice za organizacijo tovrstnih tekmovanja v prihodnjem letu. V predlogu aktivnosti na tem področju so naloge ZSS in ZSJ v prihodnjem obdobju usmerjene v nadaljevanje in vsestransko razvijanje dejavnosti za povečanje Košarka: Interno prvenstvo 16 + 4 ekipe — 170 udeležencev — 42 tekem. Turnir dan EMO 16 + 4 ekipe 170 udeležencev — 18 tekem. Turnir dan republike — 6 ekip. Udeležba v kvalitetni občinski ligi — 1 ekipa. Šah: Interno prvenstvo 16 + 4 ekipe — 100 udeležencev — 42 tekem. Turnir dan EMO 16 + 4 ekipe — 100 udeležencev — 18 tekem. Udeležba turnirja v občini — 1 ekipa. Udeležba TRIM iger — 1 ekipa. Odbojka: Interno prvenstvo 16 + 4 ekipe — 150 udeležencev — 42 tekem. Turnir dan EMO 16 + 4 ekipe — 150 udeležencev — 18 tekem. Turnir ob dnevu žena — 6 ekip. Udeležba na turnirjih 2X2 e- kipi. Udeležba TRIM iger 1 + 1 ekipa. Kegljanje: Interna prvenstva 20 + 4 ekipe — 150 udeležencev. Turnir dan EMO 20 X 4 ekipe borbeno. Turnir »Loka« 1 ekipa. Turnir dan republike 4 + 4 eki-pe. Udeležba TRIM iger 1+2 ekipi. Streljanje: Interno prvenstvo 20 + 4 ekipe — 150 udeležencev. Turnir dan EMO 20 + 4 ekipe 150 udeležencev Prvomajski turnir 6 + 4 ekipe. Udeležba TRIM iger 1 + 2 ekipi. Nogomet: Interno prvenstvo 12 ekip — 150 udeležencev — 24 tekem. Turnir v KS 1 ekipa — 15 udeležencev. Kvalitetna občinska liga — 1 ekipa. Mali nogomet: Interno prvenstvo 16 ekip — 180 udeležencev — 36 tekem. Turnir dan EMO 16 + 4 ekipe 200 udeležencev — 18 tekem. Udeležba na turnirjih 1 + 1 e-kipa. Udeležba TRIM iger 1 ekipa. kovinarjev Slovenije produktivnosti dela ter zagotovitev širšega sodelovanja gospodarskih zbornic, znanstvenih in strokovnih ter drugih zainteresiranih organizacij pri tem. V tej smeri imajo pomembno vlogo tudi proizvodno delovna tekmovanja delavcev. Sindikat delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije se bo skladno s programsko usmeritvijo bodočega delovanja zavzemal, da se bodo delovna tekmovanja kovinarjev uveljavljala kot vsakodnevna aktivnost v vseh TOZD in tako pospeševal prizadevanja za boljše delovne rezultate delavcev kot sestavino vsakodnevnega dela delavcev ter se zavzemal za različne oblike moralne spodbude in priznanj delavcem za dosežene uspehe v teh tekmovanjih. Na osnovi ugotovitev in spoznanj iz dosedanjih delovnih tekmovanj kovinarjev Slovenije RO predlaga pri nadaljnjem organiziranju tekmovanj naslednje: 1. Nivoji tekmovanj: — tekmovanje v TOZD — tekmovanje v OZD — občinska tekmovanja — regijska tekmovanja (varianta z ozirom na organiziranost) — republiško tekmovanje — zvezno tekmovanje 2. Čas trajanja tekmovanj — tekmovanja po TOZD naj potekajo skozi vse leto — ostala tekmovanja se izvedejo enkrat letno, in sicer: občinska v mesecu aprilu ali maju, regijska za dan samoupravljalcev 27. junija, zvezno okrog dneva ko- PROMETNA VARNOST Vožnja pod vplivom alkohola je zelo pogost povzročitelj prometnih nesreč. Čeprav naša zakonodaja prepoveduje vožnjo pod vplivom alkohola, če imamo v krvi nad 0,5 %o alkohola ali pa se s posebnim zdravniškim pregledom ugotovi, da so zmanjšane telesne ali duševne sposobnosti za vožnjo motornega vozila. Pri tem ne pozabimo na določilo, da vozniki motornih vozil, ki opravljajo javni prevoz potnikov ali jim je vožnja motornega vozila poklie, ne smejo imeti v krvi nič alkohola in pred vožnjo ter med njo torej alkoholnih pijač tudi ne smejo zauživati. Kljub sicer jasnim zakonskim določilom pa marsikdaj pozabimo predvsem na morebitne tragične posledice take vožnje pod vplivom alkohola. Zato še vedno beležimo mnogo prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni vozniki in kaplje alkohola spremenili v grenke solze trpljenja in žalosti tistih, ki jih imamo najrajši, ali ki nam nikoli niso storili nič žalega. Zavedajmo se tega, zato nam naj niti na misel ne pride, da bi poskusili voziti takrat, ko nam ukazuje alkohol. Takšen voznik je nevaren zase in okolico, saj nesrečo, ki še sama rada prehitro pride, prav izziva. Naj vas spomnim tudi, da je za takega voznika, ki vozi pod vplivom alkohola, predpisana kazen odvzema vozniškega dovoljenja, če ga bo v takem stahju za volanom zalotil miličnik. In prav je tako, da se takemu onemogoči vinarjev, 10. oktobra. 3. Poklici, zajeti v tekmovanja: — Tekmovanje v OZD — čim-več poklicev z ozirom na strukturo zaposlenih — tekmovanje v občini (regiji), republiki in zvezi omejena le na naj množične j e oziroma deficitarne poklice v proizvodnji in predelavi kovin v občini oziroma republiki. V letu 1978 so tekmovali: strugarji, orodjarji, rezkalci, brusilci, livarji ter varilci v zaščiti orgo-na po TIG postopku, plamenškem varjenju, elektro obločnem varjenju ter v polavtomatskem varjenju v zaščiti COa. V naši DO je bilo v preteklem obdobju, zahvaljujoč nekaterim zelo požrtvovalnim in delovnim posmeznikom, organiziranih več tekmovanja — naši predstavniki — tekmovalci pa so dosegli na vseh nivojih zavidljive uspehe. Čimprej je treba pristopiti k akciji za temeljite priprave in za vsako ceno zagotoviti večjo udeležbo naših delavcev • v izbirnih tekmovanjih. Vladislav ADAMIC nadaljnja vožnja in s tem prepreči morebitno izzivanje prometne nesreče. Vozniku, ki je vozil pod vplivom alkohola, bo v postopku sodnik za prekrške izrekel varnostni ukrep prepovedi vožnje od 3 mesecev do 1 leta in odredil denarno kazen do 200 do 1.000 din ali zapor do dveh mesecev. Pri tem ne pozabimo, da takšna kazen ni najhujše plačilo za brezvestno početje voznikov. Miličnikom bi morali biti celo hvaležni, da takega voznika izločijo iz prometa prej, preden utegne povzročiti prometno nesrečo, saj bi posledice po prometni nesreči bile dosti hujše. Seveda pa bi bilo zelo vzgojno, da bi se vsakdo v času, ko traja prepoved vožnje — torej ob pešhoji globoko zamislil sam v sebi in sklenil, da volan in alkohol resnično ne spadata skupaj in da sta si velika sovražnika. Še bolj pa se bo za svoja nepremišljena dejanja lahko pokesal tisti voznik, ki bo zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov, lahko tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola, poslan na ponovno preverjanje znanja cestno-prometnih predpisov in praktične vožnje z motornim vozilom. Ze majhna količina zaužite alkoholne pijače ima za posledico, da pride alkohol v kri in z njo do posameznih celic, tudi možganskih, kjer povzroča motnje normalnega funkcionalnega delovanja. Prisotnost alkohola v krvi kaže občutno naraščanje nevar- (Nadaljevanje na 8. strani) Čedalje več je tistih, ki po enkratnem ali večkratnem ponavljanju teorije in prakse pridobijo tako zaželeno knjižico, ki jo imenujemo vozniško dovoljenje. Mnogi pa kaj radi pozabijo, kaj so se naučili in se več ne ozirajo na sicer stroge prometne predpise. Mnogi vozijo železnega konjička včasih v več ali manj vinjenem stanju. Sestavek, ki ga objavljamo, je namenjen v poduk vsem, posebno pa tistim, ki se nočejo sprijazniti z naukom, da volan in alkohol ne spadata skupaj. 7 etter n n TCH/tm* \masm SXm^áKact Rešitev novoletne nagradne križanke Vodoravno: Šaljapin, Adiaba-ta, Misterij, Pat, lana, Ofir, led, seno, opera ,kapilara, rebula, eri-nije, balinar, Tončka Ceč, olt, osa, SNG, A. K., kan, Nasad, OMO, Havana, ažurnost, avar, on, Brion, Alabama, sake, avtomobil, Aka, ilo, Karolina, Morse, Loire, Oran, Ivar, jež, N. S., VA, TAM, satira, Sadat, elektronika, Rado, volkec, ažio, Aram. Žreb novoletne nagradne križanke Pri žrebanju novoletne nagradne križanke so bili izžrebani naslednji nagrajenci, ki so poslali pravilno rešitev: nagrado po 100 din prejmejo: Ivan Romih, Art-nak Olga, Vlado Bajc, Besednjak Marko in Vlado Breznik. Nagrado 120 din prejme: Ivan Trupkovič. Nagrado 150 din prejme Franc Repec. Nagrado 200 din prejme Slavko Vizjak. Vsem izžrebancem bodo izplačane nagrade 20. 2. 1979v uredništvu Emajlirca. Glej, glej! Kaj pa je to na strehi? Ali nič ne veš o bodočem razvoju vaše TOZD? lo bo za dogovarjanje z našimi, ki bodo... PROMETNA VARNOST (Nadaljevanje s 7. strani nosti vožnje, saj voznik v takem stanju precenjuje svoje vozniške sposobnosti, zato je njegovo početje za volanom nagnjeno k nevarnim tveganjem in agresivnosti. Že pri 0,8 %o alkohola v krvi je stopnja nevarnosti štirikrat večja kot pri vožnji v treznem stanju. In nikar si ne delajmo u-tvar: tudi sicer zelo izkušen voznik podleže zmanjšanju sposobnosti za vožnjo zaradi vpliva alkohola. Delovanje umskih in telesnih funkcij in predvsem koordinacija med njimi, je omejena, počasnejša in kar je največkrat zelo usodno — napačna. Voznik pod vplivom alkohola, ki je torej zaradi precenjevanja svojih sposobnosti že tako nagnjen, zaznava tudi optično situacijo z omejeno intenzivnostjo. Taki vozniki predvsem spregledajo dogajanja ob robu ceste. Občutno se jim podaljša tudi reakcijski čas celo za sto odstotkov in več in torej ni čudno, da .neke nevarne situacije ne' morejo preprečiti, ker pač vozilo, ki bi ga normalno v nekih določenih situacijah že uspeli ustaviti, še kar drvi smrti v naročje. Dokazano je tudi, da se pri opitem vozniku ne samo podaljša reakcijski čas, ampak so te voznikove reakcije največkrat nepravilne. Sestavil Marko Napast Zimsko športni center v Makcdonij Natančna 'razprava o čem Odžagan kos debla, hlod vzd*v«k, naziv Zaslomba Mestece pri Splitu Avtonomna pokrajina v SZ [kri ŽAN ka| Jadranski otok Književnik Finci Inozem- stvo Jezero na severozahodu SZ 101 z rimskimi . številkami Veznik Španski pesnik [Juan Ramon) Grški junak pred Trojo Pokost- nica Doraslost. dokončna zrelost Deček S svetilko iz 1001 noči kolektivna vloga na višjo oblast Medna* rodne Športne igre Lahka' kovina Reka v Mongoliji Znanost c fosilnih ostankih Avtomo- bilska oznaka Grčije Mazurij Drugi sklon Sibirski veletok Del gfe-dališke igre Mesto v SZ Govedo v Tibetu Franc- pisatelj (Alphon- se) Franc. slikar, klasicist Sebičnost Voditelj Sleč Predlog Ploščina, površina Rimski sorodnik po očetovi plati Poleti glavno mesto Kašmirja Stari oče Cesta pot (lat.) Nekdanja stražna ladjica na Donavi Boksar Norton Upravni odbor Sporočilo, oznanilo Žensko ime Žensko ime Telesna drža Oče Svetinja Ojdip Ivo Lola Ameriško m. ime (boksar Louis) Avstrijski smučar (Hans) Reka v severni Nemčiji Plemen- sko govedo Rokav Provansi Fosfor Ljudstvo v SZ, Samojedi Argon Pomladansko delo v vinogradu Južno* # ameriški korokid! Sestava, povzetek Naelektren del atoma Dušik Kisik Jotnica, «porniča Fino, barvano kozje usnje ZAHVALA Ob boleči izgubi moje nadvse drage hčerke NEVENKE FALNOGA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz skladišča gotovih-izdelkov ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč, kakor tudi vsem prijateljem in znancem» ki so jo spremili na njeni prerani zadnji poti ter darovali vence in cvetje. - Žalujoča mati in oče ter ostali člani družine ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi mojega moža STANETA GORIŠKA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sočustvovali z menoj in mi izrazili sožalje. Posebna zahvala godbenikom iz delovne organiza-ciej EMO CELJE, iskrena hvala govorniku RIBIŠKE DRUŽINE za ganljive besede ob slovesu. Žalujoča žena Zofika Gorišek ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi moje drage mame ANTONIJE ZUPANČIČ se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz skupnih služb za veliko razumevanje in izraze sožalja v dneh žalosti, kakor tudi za darovane vence in cvetje. Prav lepa hvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti Žalujoča hči Brigita Lipar ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega moža FRANCA SPORINA se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD tovarna posode za izraze sožalja in darovani venec. Posebej iskrena hvala mojim najožjim sodelavcem in sodelavkam za res tovariško pozornost v dneh žalosti. Posebna hvala godbi na pihala EMO in pomoč godbe na pihala iz Železarne Štore, kakor tudi Francu Dimcu za pomoč in razumevanje v času moževe bolezni. Žalujoča žena Lizika ČZH&foKeo Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber Glavni in odgovorni urednik: Emi! Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 6. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje