Poštnina plačana V gotovini. Leto XV., štev. 14* UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-buirgova al 3. - TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. il. _ Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št_ 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Ljubljana, torek J. juBja 1934 Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25,— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Hitlerjev udar Trideseti junij bo brez dvoma ostal važen datum v nemški in morda, tudi v evropski zgodovini Ta dan, preteklo soboto, je prišlo v Nemčiji do preloma, katerega obseg in pravec pa se nista prav jasna, kakor še javnosti tudi niso znani vsi vzroki in njihova medsebojna povezanost. Za enkrat vidimo pred seboj le dejstvo, da je Hitler prelomil s svojimi najbolj gorečimi sat rudniki, ki jim" v nemali meri gre zasluga za njegovo zmago po desetletnem boju. A m le prelo-mil ž njimi, marveč jih je uničil na način, ki ga pariški listi označujejo za »germansko brutalnost«, londonski pa za »nenavadno krutost«. Brez preiskave, brez sodnega postopka je bil postreljen cel tucat generalov hitlerjevske udarniške vojske, po nekaterih vesteh pa še več. Istočasno je padel stari Hitlerjev nasprotnik Schleicher, general redne nemške vojske in Hitlerjev prednik na položaju državnega kancelarja. Ustreljeni ali k samomoru prisiljeni so bili še nekateri drugi odlični pristaši konservativnega tabora. Precej jasno je, kako je prišlo do nasprotja med Hitlerjem in poveljniki hitlerjevske udarniške vojske z Rohmom na čelu. Višji in nižji poveljniki hitler-jevsMh udarnikov so po pretežni večini ljudje, katerih edini poklic je bil vojaški stan in ki so se mu morali odpovedati zaradi zmanjšanja nemške stalne vojske. Pristopili so k narodnemu socializmu in postali njegova vojska, ker je ta položaj še najbolj ustrezal njihovemu nagnjenju. A tudi med množico podrejenih prevladujejo kadrski vojaki, ki so takisto prišli ob svojo eksistenco z zmanjšanjem stalne vojske, ter mlajši naraščaj, ki do vstopa v SA-oddelke sploh se ni imel nikakega stalnega posla in zaslužka. Ta vojska je tudi pripomogla »Fiihrerju« dc zmage in do oblasti ter je ves čas pričakovala, da bo dobila nagrado v obliki primerne zaposlitve, najbolje s priključitvijo k redni vojski. Preden je prišel Hitler do oblasti, so uradnaikom tudi res obetali zvezde z neba samo da se enkrat zruši »stari sistem«. Ko pa se je to zgodilo, je potekel mesec za mesecem, ne da bi se obljube izpolnile. Gospodarska kriza, ki je tudi »tretje carstvo« ni moglo odpraviti, je preprečevala, da bi mogle množice hitlerjevskih pristašev priti do kruha in zaslužka. Prazne državne blagajne, še bolj pa bojazen pred odporom inozemstva in redne vojske same, pa ni-so dopustile, da bd se udarniki prelevili v redno vojsko. Razumljivo je zato, da je v udarniških. oddelkih naraščala nezadovoljnost, M jo je še posebno netilo razočaranje najširših hitlerjevskih množic. Tudi te so se bile pridružile pokretu pred vsem v veri, da bo konec bede. ko zavlada hitlerizem, potem pa so morale spoznati, da so bile prevarane. Od dneva v dan bolj glasno in odločno se je pojavljala zahteva naj Hitler po zmagovito do-vršisni politični revoluciji izvede tudi socialno revolucijo, ki je ves čas boja za oblast tvorila enako ali še bolj važen del njegovega programa Situacija je postala tako nevzdržna, da se je Hitler odločil k sklepu, naj gredo 1. julija vsi udarniški oddelki na enomesečni dopust Med tem je postalo javno znano že tudi katastrofalno stanje nemških državnih financ, pa ni nihče dvomil o tem, da pomeni odrejeni dopust defini-tivno likvidacijo. Tako je nezadovoljstvo v udarniških oddelkih doseglo svoj višek. Ustvarjen je bil ugoden teren za uporniško akcijo. Ni še jasno, zakaj so se Rohm in vsi drugi višji poveljniki udarnikov, z edino izjemo Goringa, postavili na čelo upora in skovali zaroto proti Hitlerju. Malo je verjetno, da bi to storili le iz osebnih motivov. Na drugi strani pa si je :sopet težko misliti, da bd bali na svojih odličnih položajih slepi in gluhi za vzroke, ki so Hitlerju diktirali njegovo politiko in ga ovirali, da bi izpolnil pričakovanja svojih množic. Razlagati se da njihovo početje le tako, da so v Hitlerjevem optimizmu videli nevarnost, da narodno-socialastičnio revolucijo zaduši konservativni tabor, posebno še, čim bi bila izločeni udarniki kot steber vsega pokreta, Človeško je seveda, da je igralo precejšnjo vlogo tudi spoznanje, da bo. likvidacija udarniške vojfeke pomenila tudi konec vpliva in sijaja njenih poveljnikov. Manj vidni od vzrokov Hitlerjevega udarca po poveljnikih so vzroki njegovega enako brutalnega nastopa proti Schleicherju. Uradna nemška poročila vedo povedati, da je bil ustreljeni general Rohmov sozarotnik, vendar pa ta zatrdila niso baš prepričevalna. Vsekakor se ne da dvomiti, da je bil Schleicher Hitlerju resen in neizprosen nasprotnik, čeprav bolj oseben kakor načelen. V načelnem pogledu mu je bil Rohm gotovo mnogo bolj oddaljen. Ali se je kljub temu zvezal žnjim samo zato, da bi vrgel Hitlerja, o tem je danes še nemogoče soditi. Ni izključeno, kar pravijo nekatere inozemske informacije, da namreč Schleicher in Rohm sploh Mir na grobovih je zopet neomejen gospodar položaja v Nemčiji in nadaljnje obračunavanje s svojimi nasprotniki - Nove usmrtitve udarniških poveljnikov - Odmev po svetu * ... m .i___i—_ Wt . tf Berlin, 2. julija, r. Danes je bil izdan uradni komunike, ki ugotavlja, da je v vsej Nemčiji vzpostavljen red in mir. Komunike naglasa, da je razčiščevalna akcija trajala komaj 24 ur in da so vsi zarotniki prejeli zasluženo plačilo. Kance lar Hitler dobiva z vseh strani nešteto čestitk k svojemu energičnemu nastopu. Kot dokaz posebnega zaupanja smatrajo zahvalo predsednika republike maršala Hindenburga, ki se zahvaljuje Hitlerju in njegovim sotrudnikom za energični nastop in za tretje nove revoluoiie. Tudi obsedno stanje, ki je bilo uvedeno via facti brez posebnega proglasa, je bilo danes ukinjeno. Kljub temu pa nudijo tako Berlin, kakor druga mesta, zlasti pa Monakovo, dokaj nenormalno lice. Po ulicah še vedno švigajo vojaške patrulje in vedno bolj redko je videti rjave srajce hs-tlerjevskih napadalnih oddelkov, ki so poslani na enomesečni dopust. Med tem časom bo izvršena radikalna reforma in najstrožja izbira. Vsi manj zanesljivi bodo odpuščeni, en del jih bo priključen redni vojski, le najzanesljivejši pa bodo ostali še nadalje formirani v posebnih napadalnih oddelkih, ki bodo tvorili v bodoče Hitlerjevo elitno gardo. Splošno sodijo, da tvori sedaj najzanesljivejšo oporo in zaslombo Hitlerja redna vojska, toda Hitler bo moral temu primerno revidirati vso svojo politiko. Napetost in nervoznost trajata dalje. Nemški tisk se omejuje zgolj na objavo uradnih komunikejev ter govorov tn izjav vodilnih funkcionarjev režima. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da so tako v Berlinu, kakor tudi v drugih mestih, zlasti v Monakovem zaprli vse vojašnice napadalnih oddelkov. Se ne-razpuščeni oddelki so nastanjeni v vojašnicah redne vojske, tako da so pod stalnim nadzorstvom. Železniški promet je skoraj popolnoma v zastoju. Kdor nima neodložljivih poslov, ostane doma. Vlaki vozijo skoraj prazni. Kontrola v vlakih je silno poostrena, ker so poizkušali mnogi kompromitirani ljudje pobegniti v inozemstvo. Straže na mejii so pojačane. Tudi na cestah je vse polno vojakov in policistov. Kolodvori so vsi zastraženi z močnimi vojaškimi oddelki v polni vojni opremi. Današnji listi ugotavljajo, da se niti enemu uporniku ni posrečilo pobegniti preko meje. Po naredbi državnega kancelarja Hitlerja so danes Rjavo hišo v Monakovem, kjer je bil glavni stan Hitlerjeve stranke, zapečatili. Čeprav je bila to matica Hitlerjevega pokreta. noče sedaj o tej hiši nič več slišati, odkar je postala torišče zarotnikov proti njemu. Kako je bil Rohm ubit Berlin, 2. julija r. Danes je izšel kratek uradni komunike, ki pojasnjuje usodo aretiranega glavnega poveljnika napadalnih oddelkov Rohma. Po aretaciji so Rohma dovedli v zapor v neki monakovski vojašnici, kjer je bil strogo zastražen. Komunike pravi, da so mu dali priliko, da bi sam izvajal konsekvence za svojo izdajo. Ker ipa tega v stavljenem roku ni storil, je bil ustreljen. Nihče pa ne ve, ali je bil postavljen pred naglo sodišče, ali pa so napravili z njim kratek proces in ga enostavno ubili v zaporu. Iz krgov njegovih prijateljev zatrjujejo, da je Rohm vse do zadnjega zahteval, naj ga postavijo pred sodišče, ker se ne zaveda nobenega dejanja, ki bi bilo v nasprotju z interesi režima. Zato je tudi odklanjal zahtevo, naj se sam ustreli. Nato so ga kot bojazljivca postavili ob zid in ga ustrelili po fašističnem vzgledu v hrbet. Njegovo truplo so ponoči skrivaj pokopali, tako da niti sorodniki ne vedo, kje je pokopan. Bivši prestolonaslednik zapustil Nemčijo Berlin, 2. julija, r. Pol ura dno poročajo, da je bivši nemški prestolonaslednik po nalogu vlade zapustil Nemčijo in odpotoval v Doorn. Danes dopoldne je potoval iz Šlezije skozi Berlin, kjer pa ni niti izstopil. Kakor poročajo iz Doorna, je bivši nemški cesar Viljem odredil, naj se na njegovem dvorcu v znak žalosti za pokoj-niinT generalom Schleichcrjem izobesijo črne zastave. Dunajske informacije o vzrokih preloma Dunaj, 2. julija, g. Tukajšnji listi poročajo iz Berlina: V informiranih političnih krogih ne verujejo mnogo iradni verziji, da prišlo do usmrtitve številnih SA voditeljev za/radi zarote, tenvveg smatrajo, da je bil vsega kriv samo Rohm, ki ee je boril za obstoj od njega ustanovljenih napadalnih oddelkov in zato prišel v opor z državnim kancelarjem in državno hrambo. SA oddelki so bili zaradi tega skoraj strnjeni za Rohma in proti Hitlerju, ki jih r pošiljal na dopust in jim prepovedali nositi uniforme. Ker bil odpor levičarskih elementov v SA oddelkih zmerom močnejši, je hotel Hitler sam udariti mednje. V pe4ek je obiskal več delavskih taborišč na Westfall-ekem in na potu m=d dvema taboriščema 6o streljali na njesa. To ie bil drugi atentat v 10 dnevih. Ram jen ni bil Hitler, temveč državni delovni vodja Hirl, ki ga je spremljal. Storilca so prijeli, in sicer ne-kega člana SA oddelka, ki se je skliceval, da je dobil nalog za atentat iz Monakovesa. Ker so istočasno prišle vesti iz Monakove-ga. da demonstrirajo SA oddelki proti do-pistom in prepovedi uniform po ulicah in da je Rohm sklical sestanek vseh voditeljev S A oddelkov v Monakovo, je ogorčeni Hitler sklenil sam poseči vmes in napraviti red. zarotnikov se še nadaljujejo Po angleških informacijah je bilo v nedeljo ustreljenih deset voditeljev — Tudi objavljeni samomori so večinoma umori Pariz, 2. julija. AA. Po vesteh iz Berlina so včeraj tamkaj spet usmrtili več ljudi. Trde, da gre za kakih deset novih usmrtitev, vendar seznam usmrčenih Se ni objavljen. Prestolnica kaže danes svojo normalno sliko. Hitler je dopoldne prišel v kan-celansko palačo. Kakor govore, pripravlja nove ukrepe za reorganizacijo stranke, posebej pa še svoje milice. London, 2. julija. AA. Iz Berlina poročajo: Tu se širijo glasovi, da je treba ta teden pričakovati novih usmrtitev nepokornih nacionalno socialističnih prvakov. Tu se mnogo govori in ugiba o tem, koga so v soboto in nedeljo še usmrtili ,ne da bi bili objavili njegovo ime. Trdovratno se vzdržuje vest, da je mrtev tudi grof Alvensleben, intimen prijatelj državnega podkancelarja Pa-pena. O vladnem svetniku Boesu, šefu kabineta Papena, pa trde, da si ni sam vzel življenje, kakor so včeraj poročali, temveč da so ga usmrtili. V Berlinu se zatrjuje, da je v zaporih še okoli 200 nacionalno socialističnih nista bila v zvezi, marveč da je Hitler hotel, ko je že udaril po Rohmu, istočasno odstraniti tudi Schleicherja kot drugega glavnega nasprotnika Za enkrat je Hitler zopet neomejen gospodar Nemčije. Vsaj na videz, kajti v resnici je danes v prvi vrsti odvisen od armade. Al bo ostal tudi njen gospodar, se bo moralo šele pokazati. Od tega pa lahko zavisi ves bodoči razvoj nemške državne politike. voditeljev, ki pridejo še vsa pred naglo sodišče. Državni kancelar Hitler je odložil vse svoje tekoče posle, in se ves posvetil akciji za očiščenje stranke »nepokornih« elementov. „Te krvi ni škoda!" Berlin, 2. julija č. Službeni organ narodnih socialistov »Volkischer Beobachter« je edini list, ki si je dovolil daljši komentar k dogodkom poslednjih dveh dni. List obširno pojasnjuje vzroke teh dogodkov ter nato pravi: Vodja je z železno pestjo udaril po zmaju, ki je hotel požreti vse lepe pridobitve napornega dela narodno-sociali-stičnega režima v zadnjih 17 mesecih. Veljalo je to mnogo krvi, toda prelkala se je kri pokvarjenih in abnormalnih poedin-cev zaradi njihovega osebnega pohlepa in ambicij. Te krvi ni škoda in zaradi nje nihče v Nemčiji ne bo pretakal solz. Ta kri je rešila Nemčijo od prelivanja morja krvi. Vodja je pokazal v vsej veličini svoj herojski značaj in duh. Dolžnost in ljubezen napram Nemčiji sta bili pri njem nad vse. Vodja je kaznoval one, ki so tako hitro in z lahka pozabili, kakšne žrtve in koliko naporov je bilo narodno-socialistične-nru pokretu potrebno, da je ustvaril to, kar ima danes Nemčija.« Kaj se godi za zidovi? Berlin, 2. julija r. Kljub temu, da je bilo sinoči s proglasom vojnega ministra Blom-bfirga ukinjeno obsedno stanje, še vedno poslujejo nagla sodišča. Uradno je bilo objavljeno samo to, da je bilo v noči od sobote na nedeljo po naglem sodišču obsojenih na smrt osem glavnih voditeljev nameravanega puča. med njimi poveljnik berlin škili napadalnih oddelkov. Sedaj pa se do- znava, da znaša število na smrt obsojenih in takoj ustreljenih mnogo več. V noči od nedelje na ponedeljek so bile v Berlinu izvršene še štiri justifikacije, v provinci pa je bilo po zadnjih vesteh ustreljenih še nadaljnjih 18 voditeljev napadalnih oddelkov. Večje število na smrt obsojenih voditeljev napadalnih oddelkov je bilo ustreljeno davi v kadetnici v Lichterfeldu. Imena včeraj in danes justificiranih doslej niso bila nikjer objavljena. Nekateri inozemski listi poročajo, da je bilo v pretekli noči samo v Berlinu ustreljenih 70 oseb. V vladnih krogih izjavljajo, da bo po zaključeni akciji Izdan komunike, ki bo točno nave- del vse krivce, nlihovo krivdo ta njihov« usodo. Umorjeni vodja berlinskih katoličanov Rim, 2. julija. AA. Vatikan uradno de-mantira nacionalno socialistično trditev, da bi se bil vodja berlinskih katoličanov Klausner v soboto usmrtil. Vatikan pravi, da ni dvoma, da so Klausnerja ubili nie-govi sovražniki, ki so jim sobotni nemiri prav prišli, da so izrabili priložnost in se ga odkrižali. Dalje ugotavlja Vatikan, da se Klausner nikoli ni bavil s političnimi zadevami. germansko Pariška sodba o Hitlerjevem obračunu z nasprotniki »Nihče ne more vedeti, kaj bo sledilo44 pariz, 2. julija. d. Po sobotnih dogodkih v Nemčiji smatrajo, da je zašel hitlerjev-akL režim v izredno nevaren položaj, iz katerega ni videti izhoda. Po mnenju tukaj-Smcjih političnih krogov je stal Hitler v poslednjem času med dvema ognjema. Z ene strani so pritiskali nanj ekstremni elementi narodno-socialistične stranke, na drugi strani pa so se mu odkrito uprli desničarji, predstavniki veleindiustrije ter pruskega plemstva. Hitler je dolgo skušal ostati nad trenjem med narodno-sociali-stičnimi bojnimi enotami, ki so ga spravile do oblasti, ter zastopniki desnice, ki so mu prevzem oblasti omogočili. Končno pa se Je moral vendarle odločiti. Udaril je brezsrčno in po germansko brutalno na levo in desno. To je taktika, ki se more razumeti, o kateri pa se nikdar ne ve, kam vodi. Hitler je vse svoje uspehe zasnovzJ na narodno socialistični mistiki. Kaj bo z njim in z njegovim režimom po vseh teh pretresijajih, ki bodo gotovo razpršili to mistiko, se sedaj še ne more vedeti. »Temips« piše, da to ni predrevoiucija in niti državni prevrat, niti krvavo odstranjevanje kakega določenega pokreta proti režimu, temveč so to obupni krči, ki nimajo primera v agodovini in o katerih je težko reči, kako dolgo bodo trajali, kakšne bodo imeli posledice in kakšne pretrea-Qaje bodo še izzvali v cedotmem življenju Nemčije. Kar se tiče poslednjih dogodkov v Berlinu in Monakovem obsoja vsa francoska javnost brutalno prelivanje krvi, zlasti pa naravnost škandalozen način, kako so ofi-cdetoio objavili, zakaj je odstranjen pokojni šef štaba napadalnih oddelkov Rohm. Rohmova odstranitev, pravijo berlinski dopisniki tukajšnjih listov, se pojasnjuje z izrazi, ki žalijo poštenega človeka. Angleška sodba: nenavadna krutost« London, 2. julija. AA. Dogodki v Nemčiji so napravili na angleško javnost globok vtis. Listi posvečajo Nemčiji dolga poročila. Njihovi komentarji so zaenkrat še precej oprezni. Oči vidno čakajo listi, da dobe podrobnejše informacije. Že zdaj pa soglašajo v sodbi, da je Hitler ravnal r nenavadno krutostjo, in se vprašujejo ab je bila ta krutost na mestu. Fašisti se divijo Rim, 2. julija, r. Italijanski listi do danes niso objavtiii kakih komentarjev o nemških dogodkih. Šele danes dopoldne se je v »Messaggeru«« pojavil komentar, ki hvali odločnost in osebno Hitlerjevo hrabrost Z naglo kretnjo je Hitler razčistil situacijo in postal absolutni gospodar Nemčfiie. »Njemu se divi ves nemški narod, divimo pa se mu tudi mi in se globoko klanjamo njegovi veliki diktatorski energSji m sposobnosti« — tako zaključuje »Messaggero« svoj članek. Ameriški odmevi Washington, 2. julija. w. Ameriški tisk posveča dogodkom v Nemčiji cele strani Splošno se naglasa, da je Hitler z ostrostjo, s katero je nastopil, bistveno ojačil svojo pozdcijo. »New York Herald Tribune« piše, da je Hitler po teh dogodkih še močnejši kot je bil takrat, ko je prevzel oblast v roke. »New York Times« so mnenja, da je Hitler prispel te dni na razpotje. Evropa na razpotju Dr. Beneš o razvoju evropske politike — Prihodnji meseci bodo odločilni za razvoj dogodkov Praga, 2. julija, g. Zunanji minister dr. Beneš je podal danes v poslanski zbornici in senatu izčrpen ekspoze o zunanjem političnem položaju, v katerem je opisal mednarodne dogodke zadnjih mesecev in izja-javH, da je položaj trenutno sicer kritičen, vendar pa ni nevaren, ker je Evropa šele na razpotju, kjer se mora odločiti, ali se bo nadalje razvijala v miru in redu ali pa bo zapadla v spore in desorganizaciio. Odhod Nemčije z razorožitvene konference in iz Društva narodov dne 31. oktobra 1933 smatra dr- Beneš kot vrhunec razvoja nemške politike v naraščajočem povojnem stremljenju po izpremembi ver-sailleske mirovne pogodbe. S svojega vidika je dosegel tukaj revolucionarni dina-tnizem Nemčije v povojni dCbi višek mednarodne napetosti In poostritve nacionalnih idej. V tem smislu je oseba kancelarja Hitlerja in teorija narodnega socializma najvišji ideal v smislu prejšnjega pangerman-skega mišljenja, čeprav je bilo v marsikateri točki izpremenjeno. V tem smislu je tudi vsa ostala Evropa na splošno sprejela te dogodke. Istočasno s pogajanji velesil o razoro-žitveni spomenici so se vršila še druga pogajanja, ki so postala zaradi raznih dogodkov neobhodno potrebna. Naval narodno-socialistične akcije na Avstrijo je izzval pred vsem močan odpor v Italiji, ki je povzročil njeno zbližanje s Francijo in pripomogel k skupni akciji obeh teh držav v tem vprašanju. Obenem se je tudi ojačil notranji položaj v Franciji Tudi politika v srednji in jugovzhodni Evropi se je razvila v novo smer. Mala an-tanta je znova poudarila svoje prejšnje stališče glede razorožitve ter se najodločneje postavMa zoper ;zpremembo razmer v srednji Evropi in sicer prav tako odločno proti restavraciji Habsburžanov. kakor proti vsaki obliki priključitve Avstrije k Nemčiji in revizije mirovnih pogodb sploh. V zvezi s temi dogodki so se sporedno razvijale zveze na Balkanu. Od lanske jeseni so se balkanske države pogajale za zaklju-čitev garancijske pogodbe na Balkanu in ta pogajanja so dosegla vrhunec s podpisom balkanske rogodbe v Atenah, s katero je bila ustvarjena nova antanta balkan- skih držav. Ta antanta pomeni de tac to uveljavljenie načela »Balkan balkanskim državam«, kar pa ne pomeni, da so ti narodi proti mirovnemu sodelovanju z velesilami, temveč poudarja samo. da so dovolj dozoreli, da vladajo sami sebe in da sami odločajo o svoji usodi. Na Balkanu ne bo nobene vojne, na Balkanu ne bo tekmovanja velesH. na Balkanu ne bo lokalnih na-sprofcstev, da bi mogla še kdaj izzvati evropske spore. Minister dr. Beneš je nato govoril o novi orientaciji ruske rolitike, ki se je pričela že lani. Preokret v politiki Rusije in zadnji razvoj politike današnjega režima v Nemčiji je povzročil prelom med politiko Sovjetske unije in Nemčije. Kar se tiče ureditve odnošajev Češkoslovaške nasproti Rusiji, ne gre samo za tesne medsebojne odnošaje, temveč za vprašanje vseevropske politike in polStične konstelacije. Vzhodni pakt bo nanovo uravnotežH Evropo. Politika vzhodnega pakta ne more in ne sme (biti politika blokov, ki bi med seboj tekmovali in sicer niti bloka proti Rusiji niti bloka proti Nemčiji. Gre samo za ravnotežje med velesilami in blokom malih evropskih držav ter za likvidacijo danes še ne popolnoma normalnega položaja med evropskimi velesilami, Nemčijo in Rusijo. To ie velik napredek in zato gre velika zasluga za mir onim, ki so ustvarili to novo ravnotežje m s tem pomirili razmere v Evropi. Prihodnji meseci bodo odločilni za razvoj dogodkov. To, kar se sedaj pripravlja, je dejansko ogorčena borba za končno ureditev sedanje Evrope, bodisi v smeri proti miru ali v smeri proti oboroženemu sporu. Kriza japonske vlade Tokio, 2 julija. w. V političnih krogih pričakujejo jutri odstop Saitove vlade. Preiskava zaradi široko razpredenega podkupovanja proti namestniku finančnega ministra Kuratu je odkrila, da so dobivali protizakonito denai še razni drugi člani Saitove vlade, deloma tudi takšni, Iti še sedaj v njej aktivno sodelujejo. >JUTRO« št 149 Prijateljski pakt s Turajo ratificirali Manifestacija jugeslovensko - turškega prijateljstva v Narodni skupščini — Zunanji minister g. Jevtic o pomenu prijateljske pogodbe s Turčijo Beograd, 2. julija, p. Za današnjo sejo Narodne skupščine j« vladalo veliko zanimanje. Na dnevnem redu je bila namreč ratifikacija prijateljskega pakta s Turčijo. Zunanji minister g. Jevtfič je priliki daljši ekspoze o odnosajih Jugoslavije do Turčije. Seja se je pretvorila v iskreno manifestacijo jugos ovensko-tui- škega St* io po^> ^ aklamacijo^ odobrila. Seji so prisostvovali štcvi.lni .člani dip^o- S^ea zbora, med drugimi turšta, ru- Na- skupščine g. dr. Kosta Kumanudu Po odobri tvii zanismka je bi o P*«™? sporočil, ua je r __j„<.«>Hnih skupščini v odobritev vec mednarodnih S^SSSSg t. Nemčijo in trgovinsko pogodbo s Bolga ri jo. L* ' Ekspoze g. Jevuca PO prehodu na dnevni «d * fT°f(^ narodni poslanec Stevo &nč, ki važnost pri jatel iske pogodbe s i ure. j £nr?£S Narodni skupščini, da jo odo-bVffiHozdravlien je nato zunanji mi-n£tCT T Bogoljub Jevtič ob napeti pozor- Sa&SSSBM«! v*mi Bolgari to, Grci io itd. I a pofioaoa ? izraz politike medr.arodnega sodelova- nia ki je v popolnem skladu s sklen Dru- : narodov in v skladu z našo deklaraci-X iz TeTa 1P28 o pristopu k fakultativnim odredbam in obveznemu sodnemu nj*top-ku pred mednarodnim sodnem v Hm««. V nriiateliski pogodbi s Turčho je edina novS ta da se obe pogodbeni držav, ob-vezuTeta, da se ne bosta v nobenem pmne-ru posluževali v medsebomih odrumnn vome kot sredstva nacionalne politike ter da bosta obsodili vsak napad in sodelovali v takem naoadu. ki bi se na eno Izmed ;iTdU poizkušal s tretie stran,. Prav tako odklanjata vsak agresiven sporazum, ki bi bil nanerien proti .Tugoslavn, ali Tur-čiii. bilo s katerokoli drago državo Te določbe so v popolnem skladu z ape 1 i • lansko leto naslovil na šele lom. ki ga je lansko« Roose- d-/ar predsednik Zedmjetnn p « "h ter so obenem izraz politike, ki jo z J?£ naša država dosledno v vseh svo„h nketjah mednarodnega sodelovala, zfesb r>ix v pogleda sod el o vam a z vsemisosem. Ta Lsodba je tudi izraz sporazuma, k, ga fe Jugoslavija podpisala lansko leto t London,, glede definicije napadalca m pre£ at^l«/ato velik korak na poti k okre- P'vs3 nadaljnjih izvajanih je g. Jev-f=6 na^lasil prisrčnost jugosloven-ko-tur-JkU prijateljstva, ki se je že tolhkokrat manifestiralo na raznih mednarodnih zla-™ipa na medbalkanskih sestankih. Jugoslavija je z velikimi .^mnaf.iami spremljala boje in napore turške?* naroda za svo* o samostojnost m neodvisnost.in.se vese- V . S« u^neba pri ustvariamu nacio-liTl^ke države. Jugoslavija ^ slovenski narod sta spremljala to borbo z iskrenim snoštovaniem. G .Tevfcč je naolaci! vel-ke -asluge vodi H, a nove Tur-čiie Mustafe Kem^a naše. Pridom odno-šaji'Jugoslavije in Turčii* -o nrišK se prav posebno do =zraza o prilik, lanskoletnega ' eta v; Vel. kralja v Carigradu m na SL ', velik'm " turškim državn kom KeSom pašo. Spominjal se je hjd, <*,,<> turškega zunanjega ministra g. le vtika Ruždi b"'a, ki mu tre velik del Mslug za uresničenje balkanskega ^aznJugo-slaviia in ves jugoslovanski narod, k, stremi le no čim tesnejšem sporaznmn med balkanskimi narodi in državam,, ki w nai-holiše iamstvo ne samo za napredek vseh balkanskih narodov, nego tudi za oiačenie miru. imata 3e poseben razlog, da v tej politiki in nadaljnjem sodelovanju s Tur-*iio iščeta elemente, brez katerih je uspeh plitike balkanskega sporazuma ,n organizacije miru nemogoč. Osvobojena vseh b-emen prošlosti. je nova nacionalna Iur čija, ki živi v prijateljskih odnosah z vsemi velesilami, postala važen emiteij miru Z ojačeniem sodelovanja med Jugo-slaviio in Turčiio. kakor ga predvideva predložena pogodba in kakor se tud, v praksi že v polni meri izvaia, je jamstvo tramega miru ne samo na Balkanu, nego tudi v ostali Evropi. Enako, kakor smo z balkanskim sporazumom povezali usodo balkanskih držav in ustvarili neporusljiv steber miru na Balkanu, tako želimo, da bi se združile v obrambi miru tudi vse druge velike in male države. Vlada želi. da bi Narodna skupščina, soglašajoč s to politiko. tudi pri tej nriliki manifestirala svojo privrženost politiki miru in podčrtala važnost in pomen jugosAovensko-turškega prijateljstva. Na rod p a skuoščina je sprejela iziave zunanjega ministra z viharnim in dolgotrajnim odobravanjem. V debati je prvi govoril narodni poslanec g. Mita Dimitri-jevič, ki je izrazil priznanje in zahvalo zunanjemu ministru za veliko aktivnost naše zunanje politike v zadnjih dveh letih. Ob-šairno je govoril o zunanji politiki prejšnjih let in ostro kritiziral prejšnje zunanje ministre. Tudi narodni poslanec dr. Bogomil Voš-nlak ie obširno govoril o zunanji politiki g. Jevtiča in njegovih uspehih, izražajoč rnu polno priznanje za njegove velike zasluge. Ves svetovni tisk smatra danes .iu-goslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča za onega človeka, ki ustvaria bolišo atmosfero v mednarodni politiki. V svojem nadaljnjem govoru se je g. Vošniak zlasti zadržal na balkanskem soorazumu in izrazil na do, da bo tudi nova Bolgarija kmalu kre- nila na pot realne politike. V bolgarskem narodu prevladuje razpoloženje za iskren sporazum z Jugoslavijo in je zato pričakovati, da se bo Bolgarija v najkrajšem času pridružila balkanskemu paktu. ^ Dogodki zadnje dobe v mednarodni politiki sploh kažejo, da so sedaj slovanski narodi postali glavni poborniki miru in govornik je prepričan, da bo ta polti tika rodila velike in obilne sadove. Obširno je govoril o problemu miru in naglasil stališče pacifistov, ki Jim je vojna absurd. Ob koncu svojega govora je izrazil svoje globoko prepričanje, da vsa Narodna skupščina odobrava pot, po kateri gre naša balkanska politika. Ob zaključku debate je na kratko govoril še poročevalce poslanec g. Cirič, ki se je prav tako zahvalil zunanjemu ministru za njegov napor pri ohranitvi in okrepitvi miru ter priporočil Narodni skupščini da ratificira predloženo pogodbo. Narodna skupščina je odklonila glasovanje in je z aklamacijo ter dolgotrajnimi ovadjami iu-goslovensko-turškeniu prijateljstvu odobrila prijateljsko pogodbo s Turčijo. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu je konvencija o izenačenju menične zakonodaje. Seja senata Beograd, 2. julija p. Senat je imel popoldne kratko sejo, na kateri je razpravljal o zakonn o nespornem postopku. Pred pre- fvorvvcucjjcu Zxvws! Prhljaj izgine! . Lasje prenehaic izpadati! Lasje spet rastejo! ir-i tolS hodom na dnevni red je predsednik g. dr. Tomašič sporočil, da je Narodna skupščina izročila senatu v nadalnje postopanje voč zakonskih predlogov in mednarodnih konvencij, med drugimi zakon o ureditvi sodišč. Po prehodu na dnevni red je poročal o zakonskem predlogu o nespornem postopku senator g. dr. Vladimir Ravnihar, ki je strokovno razčlenil predloženi zakonski načrt. Zadržal se je zlasti na določbah, ki določajo, da se mora denar mladoletnih deponirati pTi Državni hipotekami banki v Beogradu, pozoril je na neprikladnost te odredbe zlasti v sedanjem času denarne krize in predlagal, naj se zakonski predlog ■vrne Narodni skupščini in izpremeni tako, da bodo mogla sodišča tudi nadalje deponirati denar mladoletnih v pupilarno varnih domačih zavodih, zlasti pri mestnih hranilnicah. Po kratkem govoru ministra pravde g. Maksimoviča je senat z večino glasov odobril predlagano izpremembo in sklenil, da se zakon vrne Narodni skupščini v ponovno obravnavo. Zakon o mestnih občinah Omiljenj e prvotnih določb zakonskega načrta v Skupščinskem odboru — Izenačenje občinskih uradnikov z državnimi Beograd, 2. julija, p. SkupšSneM odbor za proučitev zakonskega načrta o mestnih občinah je nocoj zaključil svoj* delo. Zakonski načrt je bil definitivno sprejet in bo bržkone v sredo postavljen na dnevni red razprav v Narodni skupščini. Prvotni predlog vlade j-* skupščinski odbor bistveno iz-pre menil. Za dve tretjini obfinskSh gveteikor, ki bodo voljen i, je določen čisti proporc. Pri razdelitvi mandatov so izključene liste, ln niso dosegle volilnega količnika. Predsednik občine se voli direktno in se postavi posebej na čelo kandidatne liste, tako da se ne všteje t število izvoljenih odbornikov. Kar 6e tiče prenesenega delokroga, ostane, da more vlada njegove posamezne panoge mestom odvzeti ali pa pustiti. Mesta, ki "imanjo že doslej popolno kompe*enco v prenesenem delokrogM, jo bodo obdržala, potrebno pa je, da za vsak primer vlada poeebei odredi, ali se jim ta kompeitenca omeji. _ , , Za uradnike je bilo doseieno matno Izboljšanje. Postavitev na raepoloienje, kakor je bila določena v prvotnem zakonskem načrta, jk sedaj irpadla. Kar se ti že iiena-čenja prejemkov i dohodki državnih uslužbencev, je bila sprejeta omejitev, da plače in položajni dodatki občinskih uradnikov ne morejo biti večji, kakor odgovarjajoče plače in doklade državnih uslužbencev. Kar se tiče mestnih uradnikov, ki po norrih prag-matikah ne bodo imeli kvalifikacije » stoj dosedanji položaj, je prepuščene mestom, da jih na tem položaju vendarle obdrže, č® imajo vsaj 10 let občinske službe. Vprašanje pokajninfikesa fonda urejeno tako, da ee prepu#i njegova končna ureditev posameznim mestnim občinam. Glede mestnih financ je definitivno f&le-ttjpno, da se imajo urediti s novim zakonom o samoupravnih dajatvah. Dokler pa ta zakon ne bo uveljavljen, ostane dosedanja praksa. Zakon ne bo rtopfl * veljavo žs 30 dni po objavi, marveč šele pv ______ Po 60 dw*h. Važno je tudi to, da sme biti število odbornikov v posameznih mestih, kjer fe sedaj znašalo 27 do 72, z mestnim etatraftom znižano k večjem za tretjino. Smrt dveh Celjanov v Trstu Podrobnosti o katastrofi v tržaškem Kanalu Celje, 2. julija. Včeraj smo poročali o grozni nesreči, ki je v soboto zvečer dohitela v tako zvanem »Kanalu« v Trstu tri oeljske industrijce: 45-letnega Avg. Pacchiaffa, 51-letnega Alojza Kneza in njegovega brata, 42-letnega Ivana Kneza. O nesreči smo izvedeli še naslednje podrobnosti: .. . V soboto zvečer so se vsi trnje odpeljali iz hotela Regina na Pia.zza Unita, kjer so shranili prtljago, z avtomobilom, ki je bil last njihovega podjetja, v mesto. Voziili so v močnem drevju proti Kanalu. Tik pred nesrečo je gosp. Pacchiaffo omenil g. Alojzu Knezu, da je pred dvajsetimi leti strmoglavil baron Knobloch iz Savinjske doline ob Kanalu v Trstu z avtomobilom v morje in utonil. Ko je avtomobil s Celjani ob 21.30 vozil po cesti Vda Bettini proti mostu Ponte verde, je bila oesta prazna, samo ga. Kamila Spa-zzaiumo in njena nečakinja Liliana sta takrat stopili čez cesto na most. Nekaj trenutkov pred tem je vozil čez most voz cestne električne železnice. Gospa in njena nečakinja sta opazili, da je šofer avtomobila, ki se je bližal morju, okleval, kam bi krenil, v zadnjem trenutku pa tik ob morju zavil proti Via Bellini. Avtomobil je napravil oster okret, bilo pa je že prepozno in centrifugalna sila ga ie treščila v morje. Limuzina je izginila v velikem vrtincu, se takoj nato zopet pojavila na površju s kolesi navzgor, se zopet obrnila in zdrknila na dno. Obe ženski sta začeli kričati, h bližnje hiše sta prihitela dva mornarja, kmalu pa so pritekli tudi drugi ljudje, med njami dr. Pugliato in inž. Corretti, ki sta takoj odložila obleko in se pognala v umazano vodo. V tem hipu je priplaval g. Ivan Knez, ki je bil razbil šipo avtomobila, na površje in takoj zopet izginil. Reševalca sta plavala za niim in ga v zadnjem hipu nezavestnega rešila v čoln, ki ga je pripeljal k bregu, nakar so ga z avtomobilom prepeljali na bližnjo reševalno postajo. Na drobcih šipe avtomobila se je porezal po desni roki Ln nogi. Med tem se je zbrala na obali velika množica liudi. Vsi so videli na dnu morja rdečo luč, ki je gorela na zadnji levi strani potopljenega avtomobila. Dr. Pugliato. inž. Corretti in dva mornarja so skočili zopet v morje do avtomobila in ga hoteli odpreti, kar jim pa ni uspelo. Splavali so spet na površje in nato §e enkrat poskusili srečo ter razbili šipo na avtomobilu. Med tem sta prispela gasilski in reševalni avtomobil. V morje so spustili verige in vrvi ter z njimi prevezami avtomobil. Ko so vozilo s pomočjo občinstva dvignili na površje, je zdrknilo spet na dno. Nato je skočil neki gasilec v vodo in pritrdil vrvi in verige. Slednjič je uspelo avtomobil, na kaiterem je še vedno gorela rdeča žarnica, potegniti na obalo. Trupli gg. Pacchiaffa in Alojza Kneza so prepeljali v mrtvašnico bolnišnice kraljice Jelene. V Kanahi se je dogodilo že več smrtnih nesreč. Zadnja je bila 26. maja 1914 ob 23. uri, ko je za-vozil v Kanal avtomobil, v katerem so bili baron Knobloch iz Savinjske doline, njegov šofer 211etni Daltin in hotelski sluga Josip Reinhokl. Vsi trije so takrat našli strašno smrt v morju. Krstni polet iz Ljubljane v Celovec Nova zveza odpira prelestne krasote naše zemlje tu in za mejo — Danes se prične redni promet Ljubljana, 2. jjlija. Danes ob 1250 je prvič vzMelo na ljubtjaiKkem aerodromu letalo redne zračno zveze med Ljubljano in Celovcem, zveze, ki obeta biti najbolj frekventirana mimo proge Ljiuibljana - Sušak in Zapreb - Sue-ak. Preko Celovca so dobile naš? doeedanje zračne proee zvezo s srednjo, severno in zapscbio Evropo. In tako smo se združili e skoro vsemi preko?vropskimi letalskimi pristanišči. Novo zračno pot bodo dnevno opravljali z letalom >tipartanc, kakršna edina pristajajo na našem letališču. To so ansrleSka letala najnovejše konstrukcije, ki po sroji solidni zsTadnji in udobnosti ne zaostajalo, temveč še prekašajo letala inozemskih letalskih družb. Zračna zveza med obema mestoma }? ▼ primeru s notovanjem z brzovlakom skrajšana na prilično eno desetino, kar najzgo-vorneje priča za prednost takega potovanja. S to novo zvezo je tudi življenje na našem letališču vse bolj razgibano. Saj imajo setla; pri pristankih in startih letal posla organi policij', carina, finance in avstrijskega konzulata, ker so predpisi za čermej-no potovanje z letalom prav taki, kakor za prestop meje e katerimkoli prevoznim srxistvam. V statističnem pogledu fe zanimivo, da so se že danes javili na letališču nekateri potniki, ki bi takoj radi poleteli v Avstriji* Vendar so jih morali zavrniti, kar je bil današnji let le oficielnega značaja. Za Sušak so tudi vsa meeta že za štirinajst dni naprej rezervirana. To pomeni, da so naae tujskoprom*tne 'jstanove doma in v inozemstvu v neprijetnem položaju, ko delajo za naš zračni promet veliko reklamo, — »Aeroptrt« pa ne more vsem interesentom takoj ustreči. Predsednik »Aeroklubac g. Rado Hribar je to prekarno zadevo pojasnil direktorju »A^ropnta« inž. Tadiji Sonder-ma jerju, ki pa je izjava, da skoro ne bo mogoče upoetaviti še ene zveze s Sjšakom, ki da je že itak najbolj favoriziran nasproti drugim progam. Kljub temu pa bo skoro treba v tem pogledu ukreniti, da ne bo v prometu e Sušakom nastal velik zastoj, kar bi pri številnih potnikih - letoviščarjih, ki so posebno v sedanjih poletnih mesecih zelo navezani na to progo, moglo zbuditi n<*-ivoljo in bagateliziranje našega letalskega prometa, ki kaže v svojsn razvojnem po-četku najlepše 'jspehe. Današnjega otvoritvenega poSeta, ki j® bil prav za prav oficiozni obisk Ljubljana Celovcu, so se udeležili župan dT. Dinko P ne, občinski svetnik in predsednik Aero-kluba Rado Hribar in zastopnik našoga niiredništva. »Aeroput«, našo družbo za zračni promet i? zastopal ravnatel inž. Tadije Sondermarer, letalo pa je krmaril šef-pilot Striže vski. Gostje so bfti e poletom nadvse rado-voljni, saj pa tudi naša najlepša zenrija leži pod to zračno progo. Takoi po vzletu je letalo krenilo proti Šmarni gori, dvema majhnima kupčkoma zemlje pod nami. Cerkvica je, kakor kamenček v krtini, ki ga sveti in greje solnoe nad sinjim svodom. letalo ee dviga više in više, na zapadni ee ostro rišejo obrisi Julijeih Alp • kraljem naših gora v sredi, za njim pa silhuete, nežno, svetlo ee bleščeč knmenit® skalovje Dolomitov in Visokih Tur. Pod nami, nekako 2000 m spodaj, pa je vasic in potov, da se ni moč spoznati v njih. Lepa žemljica je vsa tako prijazna in prikupljiva, — čigava naj bi bila, kakor našega človeka, ki na njij živi in ee trudi z njo! Te številne cesti ee in steze so kakor bele nitke, s katerimi je trdno skupaj povezana. Vmes pa so tudi pisane vode, smaragdno zelenih banv. Ta tod spodaj je Kokra, ki si utira pot skozi čeri in soteske. Te žveplenke, ki so tu pa tam razmetane po pobočjih, to so dehia, pripravljena, da jih spravijo v dolino. Kdo ve, kako dolgo bodo še ležala tod, saj twdi v Kokrški dolini ne cvete lesna trgovina tako, kakor včasi. Ve? naokrog spodaj same tepe podobe, bežne, nezadržne, ki so hitro zn nami. Mi pa kar ogromnim skalam nasproti. Desno pod nami je že Krvavec s kapelico m goli- č»'"o Zvoka v ozadju. Pod njim se bleščijo koče na sanjavih J^zjercah. Komaj se malo razpoznamo po vršacih, že smo nad Storži oe m in Grintovcem, desno spodai se že vije po kačje zvita jezereka oeefa na. ob^h straneh državnih meja. S širokim razgledom ee Je ra«prla velika panorama Koroške, g hribi, vodami, jezeri, kraji, s prav vsem, kar je tod na zemlji. Od jezer in jezerc se lesketa svetla luč m se blešči celo do nas, ki smo nad vsem. tako visoko. Veliko zavito vodovje na levi je Vrb s ko jezero in tik pod nami Celovec. Ogenj gori na letališču, iz njega se vali črn dim, mi pa po tem znamenju zaokrožimo v velikem loku ob letališču in že smo pred letalsko lopo. » V imenu deželne vlade in mesta Celovca, v imenu ministrstva za trgovino in promet so govorili njih zastopniki. Zahvalil se jim je v Imenu Ljubljane dr. P u c najprej s krepkim slovenskim nagovorom potem pa nemško. Vsi so poudarjali, da se bodo s to zvezo predvsem utrdil« vezi med obema mestoma, kar bo v veliki meri pripomoglo k oboiestranskeann rHnenra napredku. Za avstrijsko letalsko druSbo »Aostria-flug« je govoril generalni direktor, dvorni svetnik Deutelmoser, pozdravljajoč novi uspeh letalstva in svojega dolgoletnega znanca inž. Sondermaverja in končal: »Von der Adria bls zum Nordmeer — Gut Land!« Presrčnemu po®dravu Je odgovorfl ravnatelj Sondermaver, zahvaljujoč s« za ta topli sprejem, nadejajoč se po šestletnem sodelovanju med obema letalskima družbama še nadaljnjih lepih uspehov. V kratkem času do našega odhoda ao nar-povabili z avtomobilom v mesto v hotel Moser na malo zaknsko, čez ipol ure srr» pa zopet bili v letalu, ko smo s kratkim; ceremonijami opravili uradne zadeve, ki gredo avstrijskim uradnikom neverjetno hitro izpod rok. Dobili smo prirastek; dre dami sta si te-prosili prostor do Ljubljane. Nista mogli in hoteli čakati jutrišnje zveze. Preveč eta bili navdušeni za potovanje v letalu. Striževski Je ubral pot naravnost proti Ljubelju. Z višine dveh kilometrov Je žele dobro vidna znamenita pot, ki je tako čudovito- zavito izpeljana iz doline mimo Sv. Ane na vrh med oba obeliska čez mejo, ko se spet prevali vsa zvita, na koro&feo stran. Komaj smo se utegnili porazgSedati ee po lahno zastrti Gorenjski tja t Savsfcr dolino, — komaj smo ee načudfli »očesu« teh čarobnih krajev, Blejskemu Jezeru, ob-savskim krajem, poljem in vasem, vsemu hribčkom In gričkom in potočkom, ki Jteu ne vem imena, — pa smo že bili nad našim letališčem. Pristali smo vrl srečni in zado voljnL Toliko lepega doživeti tn videti Je mogoče le iz leta, v dobri uri potovanja tja 1» nazaj. Zares nikakor drugače. Deklaracija belgijske vlade Bruselj, 2. julija Belgijska vlada se je bavrila danes s pooblastili, ki jih bo ministrski predsednik de Brocqueville zahteval v parlamentu. Zakonski osnutek o pooblastilih je že dovršen. BrocqueviHe bo pri predložitvi v parlamentu naglasil voljo vlade, da za vsako ceno ohrani valuto na 6edanji višni, ker more le stabfkia valuta tvoriti temeljni pogoj za gospodarsko obnovo in sanacijo državnih financ. Iz poštne skržbe Beograd, 2. julija, p. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni naslednja poStni uradniki odruosno uradnice: Adolt Vraz iz Prevaija v Trbovlje, Ana Razlag iz Apač v Ljubljano, NataBja LAngetf iz Maribora v Apače in Marija Kocjančdč a Viča v LJubljano. Vremenska napoved bunajska vremenska napoved torekr Nobenega bistvenega poslabšanja sedanjega lepega vremena. Atentat na dunajsko radijsko postajo Dunaj, 1 julija, č. Danes okrog 9. dopoldne se je cula iz študija dunajske radijske postaje na Johannstrasse močna detonacija. V študiju je eksplodiral peklenski stroj. Vsa oprema v sobifje uničena, stroji postaje pa so ostali nepoškodovani. Tudi človeških žrtev ni bilo, ker ni bilo nikogar ta čas v študiju. Kljub temu je nastala na postaji huda panika in so zaradi nje prenos odgodil za celo uro. Policija je uvedla preiskavo, doslej pa še ni izsledila atentatorja. Po njenem mnenju so izvršili avstrijski narodii-socialisti atentat. Uspel poljski prekooceanski polet Berlin, 2. julija. Poljska pTekoocean-ska letalca Bogislav in Josip Adamovricz sta morala včeraj xa silo pristati pri Cros-senu ob Odri. Letalca sta nad vzhodno Nemčijo zaila in sta se proti večeru spustila na travnik ob bregu Odre blizu Cros-sena, ne da bi se letalo poškodovalo. Spustiti sta se morala zaradi pomanjkanja bencina. Po opravljeni formalnosti sta davi nadaljevala polet proti Varšavi. Odlikovanje celjskega pevskega društva Beograd, 2. Julija, p. Na predlog prosvetnega ministra je Nj. Vel. kralj odlikoval Celjsko pevsko društvo za njegovo 50-letnico z redom Sv. Save 4. stopnje, pevo-vodjo učitelja Josipa šegulo pa z redom Sv. Save 5. stopnje. i Svojim prijateljem in znancem naznanjamo globoko užaloščeni, da je Vsemogočni poklical nenadoma k sebi našega ljubljenega brata, svaka in strica, gospoda solastnika tvrdke Pacchiaffo, Knez & Comp, v Celju* Pogreb se bo vršil ▼ četrtek, dne 5. julija, ob 3. tiri popoldne izpred mrtvašnice okoliškega pokopališča. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 6. julija ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Celje, dne 2. julija 1934. Žalujoča rodbina Knezova, >JUTRO« št 149 Naši kraji in ljudje Vidovdanska proslava v Parizu w. srbskem vojaškem pokopališču v Parizu je bila na Vidov dan zelo pieteina ^-fa^fldTo te ^rirSilo Društvo prijateljev Jugoslavije s solunskimi borci in našo So^ J« opravil svečenik Jakob Smirnov, ^eležencem Pa se je zahvalil odpravnik poslov našega poslamstva g. Lazarevic Protestni shodi rudarjev Na napoved ponovne redukcije mezd v revirjih Trboveljske pre-rnn^onne družbTso se rudarji strnili k skupnemu protestu. Na treh Sih ^ro^njfh^- v nedeljo v Hrastniku, včeraj pa v Zagorju in TrbovTah ^ so predstavniki delavskih organizacij tolmacili po-iožaj- ^darji so pretili, da pridejo v skrajni sih z .^jnami^vTed V T inhl iano Vendar še vlada zadnja nada, da bo pri IfD zmagala ČIovS ^SS Vsa tri zborovanja so bila sicer hrupna, toda mir se ni nikjer kalil. strokovne zveze g. Štrus je takisto poudarjal, da je ataka od strani kapitalizma na delavstvo nesocialna in zato je potrebna enotna obramba. V imenu steklarjev je zagotovil solidarnost z rudarji steklar Vojtelj. Obljubil je moralno pomoč v borbi. Rudarji so odklonili vsako resolucijo, kajti danes itak govorijo samo dejanja. Shod se je zaključil ob velikanskem ogorčenju. Delavstvo se je slednjič mirno razšlo. Zbor delavstva vse hrastmške industrije Hrastnik, 2. julija. Hrastniški delavci, vsi rudarji, iz solidarnosti tudi steklarji in dclavci kemične tovarne, so se zbrali v nedeljo ob 17. uri na dvorišču Delavskega doma, da skupno protestirajo proti napovedanim ukrepom od strani TPD. Zbrano je bilo okrog tisoč ljudi. Shod je sklical akcijski odbor vseh rudarskih strokovnih organizacij, vodil pa ga je predsednik krajevne oblasti druge delavske skupine g. Ledenik. Prvi govornik g. Pliberšek iz Trbovelj je razložil namere, s katerimi hoče TPD prizadeti obubožane rudarje. Med govorom so padale kletve in obupni medklici. Drugi govornik g. Arh, zastopnik Zveze rudarjev iz Zagorja, je opozarjal: če bi ne bilo dobrodelnih društev, bi rudarji in njih družine pri beraških zaslužkih že od lakote pomrli. Kaj kmalu bo prišlo že tako daleč, da bodo rudarji zaslužili samo še za odtegljaje. Najžalostnejše pa je, da hoče TPD revidirati kopače, ker zahtevajo, da morajo po gotovi službeni dobi napredovati, kar se prakticira tudi v drugih službah. A pri nas nazadujejo in naj bodo slednjič še ob kruh. Izvedba nameravanih ukrepov TPD bi bila najkrutejše in povsem nesocialno dejanje. Govornik je poudarjal z odobravanjem, da je javno mnenje na strani delavstva, zlasti »Jutro«. Delavci zborujejo in protestirajo zgolj zaradi ohranitve svojega skromnega kosa kruha, tu ni nobenega političnega ozadja ' kar morajo uvideti tudi državna oblastva. G. Lešnik, zastopnik Jugoslovenske strokovne zveze, je pozival k solidarni skupni obrambi rudarskih pravic. S skupnim nastopom vseh strokovnih rudarskih organizacij in njih članov se bodo edino lahko odbili napadi od strani TPD. Zastopnik Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pnti-sku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grencice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Jos«1®: ve« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■ 1 aj ^a PIXAVON Pbtavon In PUavon-Shampoon sta že desetletja priporočena od zdravnikov in veljata za sredstvo, ki krepi rast las, prepreči tvorbo prhljaja ter da lepe, duhteče In zdrave lase. tudi delavstvo — m nikdar bi se ne vrSilo tako izkoriščanje delavstva. Ogorčeno Je govornik zavrnil izjavo nekega zastopnfka družbe, da je jajce luksuz za rudar ie. (Burni protesti.) . Za Narodno strokovno zvezo jo govoril g. Struc, ki je poudarjal, da šele bič kapitala prisili delavstvo k vzajemnosti. Žalostno je, če se sovraži delavstvo med seboj, saj ima korist od tega le kapitalizem. In ta je vedno na delu in na preži. Najprej napad m sedaj zopet udarec rudarjem, vse to jasno kaže zasnovano borbo proti delavskim pravicam. Konec mora biti beračenja, pravice hočemo, miloščine ne maramo. Zahtevamo eksistenčni minimum, ne pa odiranja z odtrgavanjem mezd. Zaključni govor g. Pliberška je opozoril, da so v Hrastniku že zapisovali vse rudarje kopaške kategorije, ki so zunaj zaposleni, da se jim plača zniža. Kolektivna pogodba preneha šele oktobra, do takrat se prejemki ne morejo znižati. Govornik je še protestiral, da se skoro tretjina vozičkov škartira in rudarji zanje ne dobe plače. Vse take primere bi morali rudarji takoj naznaniti organizaciji. Shod je bil zaključen s protestom in z izjavo rudarjev, da odklanjajo vse posledice, če se namera družbe ne preprečL »Delegati ne smejo popa* stiti niti za las!" Trbovlje, 2. julija. Popoldne ob 16. se je vršil velik shod rudarjev iz vseh revirjev. Udeležilo se ga je več tisoč ljudi. Na shodu so izredno ostro govorili zastopniki akcijskega odbora, sestavljenega iz delegatov Zveze rudarjev, Narodne strokovne zveze. Jugoslovanske strokovne zveze, in sicer Pliberšek, Arh, Lešnik, Struc in Križnik. K besedi so se oglasili tudi zastopniki organizacij, ki so sodelovali na shodu, med njimi delegat trgovcev Pavlin. Vsi so odločno obsodili nesocialno postopanje TPD, ki ji ni sile, da bi morala seči po takih odredbah, saj je imela dovolj dobička tudi letos,' o čemer priča njena bilanca. Delavstvo je trdno sklenilo boriti se do skrajnosti za svoje pravice. 4. t. m. se v Ljubljani sestanejo zastopniki akcijskega odbora in TPD zaradi morebitnih pogajanj. Sklenjeno je bilo, da delavski delegati ne smejo popustiti niti za las Ce bi TPD vztrajala pri svojih zahtevah, bodo rudarji izvajali skrajne konsekvence. Nocoj imajo svoj sestanek tudi rudniški nameščenci, ki bodo prav tako o^očno nastopili proti novim redukcijam. Narodnjak, ki se je pravdal s cesarjem in papežem Celje, 2. julij« Ivsn Likar, eden najstarejših celjskih Slovencev, je dopolnil duševno in telesno še izredno čil, 80. leto svojega plodonosneiga življenja. Rojen 27. junija 1854 v občini Cerkno (sedanja Julijska krajina) je še kot deček sodeloval z bratom, ki je bil doma učitelj in organist, in s sestrami pri cerkvenem petju, brat ga je pa obenem nčil orglanja in igranja na vijolino. Ker je bilo takrat na Primorskem v slovenskem delu dežele v šolah vse slovensko, za višje šole v Idriji pa je bilo potrebno tudi znanje nemščine, ga je brat za to posebej pripravljal. Ivan LikaT je dokončal šolo v Idriji s odliko in se nato posvetil trgovskemu poklicu. V Idrija je ostal štiri leta Pozneje je bil dve leti v Skofji Loki. kjer je sodeloval pri petju m dramatskih predstavah v Čitalnici skupno s poznejšim direktor Strašen uboj v Uršnih selih Družba devetih podivjancev je brez povoda ubila družinskega očeta — Vseh devet aretiranih bil prinesel s seboj, udaril Kobeta po „Sicer gremo z deeo peš v Ljubljano!" Zagorje, 2. julija Danes ob 9. se je vršil v kinu »Triglav« rudarski shod, katerega je sklical akcijski odbor. Obisk je bil velik, vzkliki ogorčenja zaradi novega atentata na izčrpane rudarje so bili hudi, a upravičeni. Saj delavci z družinami so že zdaj popolnoma uničeni, ker toliko praznujejo. — Splošno pa je zadovoljstvo med rudarji, da so vse organizacije združene, zaradi česar upajo, da se bo grožnja TPD omehčala. Prvi je govoril predsednik II. rudarske skupine g. Pliberšek iz Trbovelj, ki je povedal, kako je generalno ravnateljstvo poklicalo načelnike rudarskih zaupnikov in iim sporočilo sklep seje upravnega odbora, da se znižajo mezde. Že od leta 1923 se zaslužki rudarjev sistematično znižujejo. Lansko pomlad so se plače znižale — v novembru pa zopet skoro 2 dinarja od vozička naloženega premoga. Nebroj resolucij na vse strani je bilo že poslanih, a vedno brezuspešno. Namesto zboljšanja, kakor so rudarji vedno pričakovali. je prišlo nepričakovano poslabšanje. Ogorčeni medklici so spremljali te navedbe. » , . ... Tajnik Zveze rudarjev g. Arh je dejal, da je družba storila vnebovpijoč greh, da je v času, ko rudarji beračijo po kmetih za živili, ko igrajo Ljubljančani za bedne rudarje nogomet, v času, ko je 71% rudarskih otrok tuberkuloznih, ko so rudarji že živi okostnjaki, začela groziti z redukcijo mezd in s poslabšanjem eksistence. Od leta 1925 do 1931 ..o imeli rudarji 131 smrtnih žrtev. 1088 pohabljencev in tisoči so bili pri delu ranjeni. Izkoriščanje delavskih moči se vrši na vse načine, samo da je bilanca družbe ugodna, delavstvo naj pa pogine. (Medklici: Preprečiti je treba naklep TPD za vsako ceno. sicer gredo vsi rudarji z otroki peš v Ljubljano!) Zastopnik JSZ g. Lešnik je z zadovoljstvom ugotovil, da so se znašle vse organizacije v slogi, da se prepreči strašna nakana. Kakor je uspešno složno delo indu-strijcev. tako složno bi moralo vedno biti Novo mesto, 2. julija. V nedeljo je imelo gasilsko društvo v Uršnih selih svojo vsakoletno veselico. Zabava je potekala prav mirno, vendar so ljudje slutili, da se ne bo mirno končala, ker je v vas prišlo tudi devet fantov Kočevarjev iz Laz pri Crmoš-njicah. 2e takoj po prihodu so grozili, da se bodo še tepli in da morajo nekoga ubiti. Veselica se je končala okro-g 23. ure. Tedaj se je odpravil pogodbeni poštar Jože Kobe k obračunu za tobak, ki je bil prodan na veselica. Pred hišo gostilničarja Jakšeta ga je obkolilo onih devet fantov iz Laz. Brez vsakega povoda je Andrej Štricli, sin veleposestnika iz Vrčiič, s 70 cm dolgim polenom, ki ga je temenu, tako da mu je razbil lobanjo in so se siromaku usuli možgani. O Rudolfu Sobarju pa pravijo ugotovitve orožnikov, da je nesrečneža, ko je ležal na tleh, še z nožem sunil v trebuh. Nato so fantje navalih na gostilniške prostore in razbili vsa stekla na oknih. O grozovitem dogodku so obvestili orožnike, ki so danes dopoldne aretirali vseh devet napadalcev. Orožniki so se mnogo potrudili, ker so morali včeraj intervenirati na štirih krajih in so poleg tega morali sodelovati pri naboru v Toplicah. Poštar, ki je bil na mesta mrtev, zapušča ženo, dva nepreskrbljena otroka, sestro in mater. Požigalec spet straši po Dravskem polju Nočni požig je povzročil nad 100.000 Din škode 56 let stari hlapec Jakob Beranič. V Maribor, 2. julija. V pretekli noči je okrog 24. ure nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Kozoderca v Spodnji Gorici pri Pragerskem. Domači so v zadnjem trenutku opazil, da gori njihova domačija in so z največjo težavo s pomočjo sosedov rešili, kar se je le še rešiti dalo. Ker je bilo poslopje polno sena, se je ogenj bliskovito razširil, visoke plamene je bilo opaziti po vs«m Dravskem polju. Velika panika je nastala med reševalci, ko so domači dognali, da spita na skednju domači sin 221etni Rudolf in zadnjem trenutku sta se oba prebudila in si z drznim skokom skozi plamene rešila življenje. Na pomoč so prihitele gasilske čete iz Podove, Cerkovc, Hoč in Ptuja, ki so tako z združenimi močmi stopile v akcijo in rešile stanovanjske hiše, dočim so bili vsi gospodarski objekti uničeni. Skoda znaša nad 100.000 Din. Le delno je krita z zavarovalnino. Sumijo pač, da je požar podtaknila požigalčeva roka, ki še vedno strahuje prebivalstvo Dravskega polja. Savski utopljenec vojak Miloševič Sava, 2. julija. V nedeljo dopoldne so našli pri Štruso-vem brodu v Spodnjem Logu nasproti železniške postaje Save truplo neznanega utopljenca, kd je bil oblečen zgolj v kopa -ne hlačke. Domačini so menili, da so našli truplo Toneta Krajca, o čigar tragični nezgodi je »Jutro« že pisalo. Naša postna upraviteljica je o najdbi obvestila litijsko žandarmerijsko postajo, ta pa Krajceve svojce in upravo ljubljanske policije, v včerajšnjih popoldanskih urah — kakor poroča že današnje »Ponedeljsko Jutro« — sta se zglasila na Savi Krajcev bratranec in ožji prijatelj, ki sta ugotovila, da utopljenec ni nesrečni maturant Tone. Ljubljanska policija pa je po opisu ugotovila, da je utopljenec vojak triangulatorske eks-pedicije, ki je izginil v valovih Save pred 14 dnevi. Telefonsko so obvestili o tem šefa ekspedicije podpolkovnika g. Sokolca, ki je odposlal na Savo enega svojih vojakov, dobrega druga pogrešanega vojaka Ta je davi res prepoznal v utopljencu re-dova Miloševiča iz sekcije podpolkovnika Sokolca. , , , , .. Nesrečni mladenič se je kopal pred 14 dnevi v Sori med Skofjo Loko in Medvodami Razigrane volje je zašel v vrtinec, voda ga je vlekla naprej. Napor tovarišev, da bi ga oteli iz vode, je bil zaman, že to ga kmalu nato potegnili pri Medvodah valovi Save s seboj in ni bilo več sledu za njim. Za danes popoldne ob 15. je odredil podpolkovnik Sokolac brzojavno, naj pokopljejo utopljenca ob vojaškem spremstvu na savskem pokopališču. Pokopal ga je vojaški prota. Savani so nesrečnega vojaka spremili v lepem številu do svežega groba, Sokolice pa so jugoslovenskemu vojaku, ki ga je zatekla smrt v službi domovine, posule grob s cvetjem. jem tehnične srednje šole v Ljubljani Ivom Subicem in kasnejšim mariborskim knezoškofora dr. Andrejem Karlmom. Leta 1876 je prišel Ivan Likar v Celja. Po dveh letih službovanja v trgovini j* vstopil kot uradnik v pisarno pokojne'/, narodnega prvoboritelja dr. Josipa Senie-ca kjer je ostal 18 let. L. 1884 mu je banka »Slovi j a« izročila svoj celjski zastoip, pozneje pa glavni zastop, ki ga je uspesno vodil do 1. 1922. Ob prihodu v Celje je takoj začel sodelovati v Čitalnici pri petju m dramatskih igrah ter je bil prva leta tu nosvetil cel članel Že S-trto leto izhaja v Pragi revija, ki zvesto služi programu češkoslov. - jugnslo-venriie vzajemnosti, kakor sra zastopajo lige v obeh državah. Glavni urednik revije je zaslužni prijatelj Jugoslavije prof. dr. Anto-nin U h 1 i f, jugoslovanski urednik pa je načelnik prosvetnega ministrstva in znani tonjiže botreba prej 3i slei obdelati v celoti, od Dobrovskega dailie. Sele tedai se bo pokazalo v po.rn meri, kakšno tradicijo ima med Cehi in Slovenci. Tisti, ki bodo nadaljevali zdavnaj započeto delo na širši, jugoslovansko - češkoslovaški podlagi, utegnejo * v taki, žal še neobdelani zgodovini naftrd-n-sjšo moralno oporo. V predzadnji številki je dr. Berkopec posvetil oel članek Machar-ja v Slovencih, najnovejši (4.) zvezek pa prinaša njegov daljši donesek »Smetana a IVor&k 'J Slovincu«, ki sega na področje naš? vzajemnostne tradicije v glasbenem življenju vse do l^ošnjih jubilejnih elavnosti v Lj vbljani. >Ceske Slovo«, ki ima posebno rubriko z najznačilnejšimi izjavami, kakor jih prinese dan, je te dni zabeležilo po članku dr. Berkopca za Ceh'? nedvomno zanimivo izjavo, da »jubileja Smetane rn Dvo-faka nista bila nikjer izven meja Češkoslovaške proslavljena tako navdušeno m častno, kakor v Ljubljani.« Ra-a?n omenjenega članka je obia'^fnJ v pravkar izišli številki potopis unvv. prof. dr. Franka Wollmana z originalnim nas o-vom »Jadna Liko. od Like pogineš«. Poto pis je odlomek iz knjige »Putovani po Jugoslaviji«:, ki jo pisec pripravlja za tisk in ki bo češkega čitaitelja seznanjala s tistimi pokrajinami naše zemlje, kamor češki turist redkeje zaide, namreč s Slovenijo, Hi^aSko in Slavonijo. Potopis je spisan prav živahno in z mnosostranskimi pogledi; posebno se pisec zaustavlja pri zgodovinski pomembnosti j-jgoslovanskih krajev. Kakor smo na tem mestu že zabeležili, je v prejšnjem zvezku izšel odlomek poglavja o Sloveniji. Soproga prejšnjega češkoslovaškega poslanika v Beogradu dr. Fliederja, gospa Mi-lada Fliedorova je iz svojih osebnih izkušenj in vtiskov prispevala lep članek »O jihoslovanskč žene«. Tu razpravlja o zgodovinski vlogi ženstva, o njegovem sedanjem T»ložaju, značaju, organizacijah m javnih stremljenjih. Umljivo je, da avtorica predvsem opisuje oni del jugoslovanskega ženstva, ki ga ji najbolj spoznala, namreč srbsko ženstvo. . ... Pregled osnovnega šotetva v Jugoslaviji je prispevafl prof. Dragoljjb Branko- V Primer m pesniški? zbirke -vnele pisateljico Jugoslavije Jirine Karasove kaze, da lepote in posebnosti jugoslovanske zemlji ne inspirirajo samo čeških likovnih umetnikov, marveč tudi češka pesnik* (Poleg Karasove je zlasti omeniti Adolfa Veselega.) Med poročili opozarjamo na daljši referat o češkoslovaški številki »Nove Evrope«, beležko o 751etnici Alojzija Gangla ini J. >a-rache slovensko spisani prispevek »Recipro-citeta penziionskega zavarovanja privatnih nameščencev med kraljevino Jugoslavuo in CSR«. „ , Odveč bi bilo utemeljevati pom«n >Ceho-slov. - jiueoslov. revije«: kot organ vseh. ki utrjujejo našo vzajemnost, se priporoča s svoio tehtno vsebino sama po sebi. — čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Kumarjeva „Grlica" V Zagrebu izdaja Srečko Kumar, dolgoletni vodja Učiteljskega pevskega »bora in naš priznani pedagog, revijo »Grlica«, ki prinaša poleg glasbenih člankov tudi skladbe. Namen'ena r? predvsem mladinski glasbi. Nedavno izišla najnovejša številka prinaša dobre mladinske kompozicije skladateljev Kogoia, fci-vkoviča, Papandopula. Nastasijeriča. Ljževiča. Tajčeviča, Adamiča in Vrhovskega. Naše mladinske zbore bodo seveda predvsem zanimale Adamičeve soglasne s spremljavo klavirja, ki so res lahko izvedljive, obenem pa hvaležne. Kogojeva »Zvončki« zahteva več znanja in mtona-cije, ima pa zato tudi veg harmonske pestrosti. Zivkovičeva »Oj topolo« stoji v docela preprostem g-molu. skladatelj pa je — očitno iz težnje, da napravi zadevo na pogled zanimivejšo — pieal predznake sproti. Ta skladba, ki je po vrhu pisana za mosta zbor. sodi le malo v okvir mladinskih skladb. Odlična ie Paoandopjlova »Devo]-fica rože brala«, originalna Nastasijeviceva »Grize dete iabuki!« ter »Kolariču pamču«. malo kolo za otroke. Podobno je zgrajena Lužičeva »Dedek Samonog«. prav tako pre-D-osti sta Tajčevičevi »0 rodi« in »O guskic. Zbirko zaklfjčuje otroški zbor »Pod kopi-nom< skladat M ia Vrhovskega s spremliavo klavirja in violine, sveže kolo, ki bo gotovo vžgalo. Literarni del revije prinaša Dobroničev prispevek k vprašanju otroških zborov, od- govor M. Sancinove. St. Ryšlavega m I. Mater, ča na anketo o petju po notah v osnoval šoli nasvete k izvajanju skladb, lzislib v, ,Grlici« ter nekoliko polemičen začete« članka o dirieenstvu izpod peresa Iv. Grb«. Ta članek, ki iz neutemeljenega povoda: nosi naslov »Frazirati...«, kaže na rano v našem glasbenem življenju*, namreč na pomanjkljivo izobrazbo naših — menda zborovskih — dirigentov. Njegove misli niso docela napačne, dasi nekoliko neurej.JiM in nejasne, kajti ne gre n. pr. primerjati predstave Wagnerjeve opere z interpretacijo kateregakoli kratkega a eapella zbora, tndi so zahteve do dirigenta v simfoničnem orkestru ali v operi docela drugačni od zahtev pevovodij, saj ji tudi tehnika koncertnega, opernega ali pemskega dirigiranja v mnogooem različna. Na podlagi tega članka se je razvila v »Slovenskem Narodu« polemika, ki jo je započel g. Ptrelovec. Tudi njegovih misli, ki v nekoliko razdraženem tonu replicirajo na Grbčev sumarični očitek in ga skušajo * ironijo zavrniti, ni treba vzeti tako. kakor so morda mišljeni, saj vsebujejo marsikaj, kar je vredno uvaževa-nja. G. Prelovec našteva (ne moremo razbrati kakšnega reda se je držal pri tem naštevanju) vrsto slovenskih dirigentov in skladateljev, pri čemer }e njih edina skupnost ta. da niso študirali dirigiranja pri kakem velikem mojstra, temveč eo prišli do pulta boli »prema potrebi« in po svoji splošni glasbeni naobrazbi. Morda torej predlo-ga g. Prekrvca. da se otvori poleti dirigent- Danes zadnjikrat velefllm mo-numentalne vsebine z Elizabeto Bergner CARICA KATARIM Sijaj !n razkoSje ruskega dvora. Preteklost svetovne slave vstaja pred nami. ELITNI KINO MATICA. Predstave danes ob 4^ 7.*4 in 9.%, uri zvečer. NOV ZVOČNI 2URNAL SENZAC5IJONALNE VSEBINE. itomače vesti ♦ Kraljev dar kasindolskemu Sokolu. Ksaindolskemu Sokolu je Nj. Vel. kralj poklonil krasen srebrn venec kot dar za zmaga na medžuptiih tekmah za prvenstvo so-kolskih čet. ♦ Novi zagrebški nadškof o katoliškem časopisju. Zagrebška »Hrvatska Straža« je v nedeljo dovršila svoj peti letnik in ob tej priliki je zaprosila tudi g. nadškofa ko-adjutarja dr. Alojzija Stepinca za kratko izjavo o pomenu »Hrvatske Straže«. G, nadškof koadjutor je takoj v uvodu svoje izjave poudaril: »Katoliški dnevnik mora biti iznad vseh političnih borb. To prepuščamo drugim. Za katoliški dnevnik zadostuje, da jih registrira. Politika katoliška dnevnika mora biti samo in edino Krist«. ♦ Za doktorja tehničnih ved je bil jwomoviryai 30. junija na tehniki v Lwo-vu g inž. Venčeslav Poniž, čestitamo! ♦ šesti vseslovanski kongres medicincev •e je pričel v nedeljo v Beogradu in bo trajal do danes. Kongres je ipod pokroviteljstvom našega ministra prosvete. Lep pozdravni nagovor je imel rektor beograjske univerze dr. Gjaja, prisostvovali pa so tudi poslaniki slovanskih držav. Po kongresu ostane 40 poljskih in 20 češkoslovaških medicincev na praktičnem študiju v Jugoslaviji, ostali kccgresistl pa se podajo na ekskurzije. •» Pr i prave za potovanje naših pravnikov v Bolgarijo se bližajo koncu. Ladja odpluje 5. t, m. ob 14.20 iz Beograda. Voznina je zelo nizka, potni list si mora vsak priskrbeti sam, bolgarski vizum je brezplačen. PRIDE! PRIDE! „C A R J E V I Č" * Zlati jubilej mengeške godbe. V nedeljo 8. t. m. bo mengeška god'ba proslavila na slovesen način 50 letnico svojega obstoja. Obenem praznujeta svoj pristop k Abrahamu predsednik Kompare Anton in ka]>elnik Lipar Peter. Proslava je zasnovana na zelo široki podlagi, saj deluje pri-,popravljalni odbor že nad 3 mesece. Doslej je prijavilo sodelovanje že 12 okoliških gobenih društev in se zatorej obeta prvovrstna zabava. Posebnost bo monstre-kodicert združenih godb: Vrhnika, Vič, Kamnik, Tržič in Domžale pod taktirko kapelnika Dolinarja. Proslava se bo raztegnila na dva dneva. Na prevečer bo koncert god'be in pevskega društva, ki ga bo ponesel radio v premnoge hiše naše banovine. Koncert bo zaključila baklada po lepem trgai. V nedeljo zjutraj bo na kolodvora slovesen sprejem gostov in društev. V sprevodu bodo tudi konjeniki in narodne noše. Popoldne se bo pričela slovesnost e sprevodom po Mongšn, nakar bo na vrtu g. Dornika velika prireditev. Vse to obeta da bo Mengeš doživel prav lepo slavje, na katerega vabi vse, ki so dobre volje. Pokroviteljstvo nad proslavo častnega jubileja je prevzel g. ban. ♦ Zveza ribarskfh društev dravske banovine ima svoj redni letni občni zbor dne 14. julija ob «0. nri v hotelu Metropol x običajnim dnevnim redom. * Letna skupščina Udruženja gledaliških Igralcev, ki je zvezana s petnajstletnico obstoja organizacije, bo od 5. do 9. julija v Skopljn. Ljubljansko sekcijo bodo na tej skupščini zastopali predsednik Drenovee, tajnik Jerman in blagajnik Mencin. ♦ Maturantinje državnega učiteljišča v Ljubljani te leta 1903 se snidemo v sredo, 4. julija po 2. nri na Bellevnejn. * Popravek. V članku »Orli« v nedeljskem »Jutru« čitaj v tretjem odstavku namesto »mnogi divjaki-« — mnogo divjadi. ♦ Nezgoda slovenskega Sokola v Sarajevu. Kakor poroča sarajevska »Jugosloven-ska pošta«, se je slovenskemu Sokolu Stojami Rošn iz Dola pri Hrastniku, ki se je udeležil pokrajinskega zleta v Sarajevu, ■pripetila neprijetna nezgoda. Ko se je v svoji sobi preoblačil, mu je nekdo ukradel nov potniški kovčeg s sokolsko uniformo, aparat za britje, dva prstana, dozo za cigarete in nekatere drage predmete. ♦ Novi grobovi. V Slovenjgradcu je na svoj 66. rojstni dan umrla gospa Pavla Arnejoičeva, vdova šolskega upravitelja in pocestnica. Za njo žalujeta dve hčerki in sin Pavle, višji uradnik železniške generalne direkcije v Beogradu, Po-greb ugledne gospe bo danes ob 16. — V Kranju je umrl g. Ivan G r a i s e r, veletr-žec z vinom in posestnik. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 18. — V Slovenski Bistrici je umrl g. V e r s o-1 a 11 i Peter, zidarski polir v 74 letu starosti. — Na Vrazovem trgu 4. je umrl g. Josip F a b j a n č i č, kapetan I. stopnje v pokolu. Zapušča vdovo in hčerko. Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! PLITVIČKAJEZERA „B e 11 e v u e" renoviran, prvovrstna oskrba, pension od 50 do 75 Din. Se priporoča Joža Krainer. ♦ Pogoji za sprejem v državno moško obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju. Pletar-stvo nudi kot domača obrt, mnogim lep zaslužek. Zlasti je ta obrt priporočljiva osebam, ki zaradi pohabljenoeti ne morejo opravljati drugih poslov. Državna moška strokovna šola za pletarstvo v Ptujn ima predvsem namen izvežbati praktično in teoretično v pletarstvu in vrboreji učence obojega spola in jih vzposobiti za pletar-leti. Novo šolsko leto se prične 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili vsaj 6 razredov (letnikov) osnovne šole in imajo najmanj 14 let. Prijava se lahko izvrši pismeno in se ji morajo priložiti: krstni list, domovnica, odpustnica, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, izjava staršev (varuha), s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali gojenca in potrdilo davčne uiprave o višini neposrednih davkov roditeljev, goli je priključen internat, ki je v Dijaškem domu v Ptujn. Oskrbovalnina v Internatu znaša 500 Din mesečno, privatno tudi manj. Pridnim ubogim učencem se bodo Po možnosti i?;poslovale podpore. Prijave, kolkovane s kolki po 5 Din je poslati Zur Hydrographie des Cerkniško polje«. Med drobnimi vestmi so med drugim beležke o nilskem krokodilu, o deseti Jupitrovi luni, o Evgenu Fischerju, o človeški bolhi in o nebu v mesecu juliju. »Proteja« ureja prof. dr. Pavel Grošelj, izdaja pa Prirodoznan- ska sekcija Muzejskega društva v Ljubljani. Prof. GeSemann o MešfcrOvičo. V pravkar izišlem četrtem zvezku »SI avisehe Rundschau« poroča znani nemški slavist, profesor praške nemške, univerze dr. Ge-semann o Meštrovičevem zborniku, ki ga je izdala »Nova Evropa« v Zagrebu. Zanimivo je, kaj sodi ta proučevalec jugoslovanske narodne karakterologije, kuicurne zgodovine in narodne epike o vrednosti Meštrovičevega della. Prof. Gesemann pravi, da Meštrovič ni samo velik umetnik, ki je tudi pod strogimi evropskimi merili in vrednočenji dokazal nadnarodno mojstrstvo, marveč je obenem tudi stvaritelj tako izrazito z narodom povezanega dela. da proučevanje njegove tvorbe ni samo zadeva umetnostnih strokovnjakov. Meštrovič sodi v Panteoo redkih izbrancev, ki so s svojo osebnostjo in s svojim delom izoblikovali za večnost bistvo svojega naroda v določenem in odločilnem zgodovinskem trenutku njegovega fizičnega in duševnega razvoja. Tu stoji poleg čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Dojenčkom od 5 mesecev dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZTM dr. Wandera Prikuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. »Hordenzym« se dobiva v vseh dro-gerijab in lekarnah. Cena Din 39.—. bili diplomirani Dnmota Anton (petje), Mi-helčič Alojzij (petje in skladba), Mucha Božena (klavir), Novak Justina (petje), Potočnik Peter (petje), Trost Milena (petje). Vsem absolventom najlepše čestitke in mnogo uspehov v bodočnosti! u— Aktivnim in upokojenim železničarjem! Nocoj ob pol 20. bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani javno železni-čarsko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o položaju, v katerem j« aktivno in tudi upokojeno železničarsko oso b je. Aktivni in upokojeni železničarji, udeležite se zbora polnoštevilno! u— Dar za trnovske ubodbea. Namesto venca na kreto pokojnega očeta mestnega uradnika g. Viljema Pleša je darovalo uradništvo mestnega vložišča, registra tare in odpravništva 250 Din s« mestne siromake v Trnovem. u— Poliklinika In posvetovalnica za m tere v zavodn za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani do 7. t. m. ne posluje zaradi čiščenja prostorov. u— Društvo »Tabor«. Drevi važna pevska vaja. V soboto nastop v radiu. V nedeljo vrtna prireditev. Vsi! u— Ponesrečenci. Z Bleda so pripeljali v bolnišnico 13 letnega Stanka Kajbiža. Dečku so se splašili konji, padel je * voza in dobil hude notranje poškodbe, Marija Konigova iz Kočevja je včeraj zjutraj padla s češnje in dobila notranje poškodbe. Jelko Jurčičevo, stanujočo na sv. Petra cesti 4 je pahnila neka ženska po stopnicah, da je padla in se nevarno poškodovala na glavi. S samokresom se je igral kmečki fant Jože Koritnik iz Podkraja pri Radečah in se po nesreči ustrelil v levo roko. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. u— Dela v Ljubljanici so zaradi sobotnega deževja tik pred zaključkom spet zastala. Preostalo je le še nekaj deset metrov netlakovanega dna Ljubljanice, ko je pričelo hudo deževati in je bila struga zaprta med jezom pa do trimostja spet zalita. V strugi se je nabralo toliko vode, da so morali že popoldne prenehati z delom. Voda je udarila tudi čez jez pri Čevljarskem mostu, Zdaj jo bodo morali spet izčrpati in se bodo dela lahko nadaljevala šele prihodnje dni. u— Zamenjano. Od scfeote na nedeljo ponoči je bil v kavarni Tabor na Taboru zamenjan moški plašč coverkot. Lastnik se poziva, da plašč takoj vrne, nakar dobi zamenjavec svojega. Torek, sreda, četrtek, vsakokrat ob 8.30 film velikih pustolovščin Ljubavna oporoka Pride: »Kneginja »Aleksandra« Marija Jeritza Iz Celja 6— »Nova doba« izide danes popoldne, e— Otvoritev otroškega vrtca m mesto Cdje. Krajevni šolski odbor za Celje-mesto namerava otvoriti letošnjo jesen dva razreda otroškega vrtca, m sicer enega ▼ mestu, drugega v Gaberju. Da se pa ugotovi število obiskovalcev in obiskovalk, bo v ponedeljek 9. t. m. od 9. do 12. v upra-viteajsfki pisarni mestne narodne šoie vpisovanje dece, ki bi obiskovala otroški vrtec. e— Zdravniška vest. Banefea oprava dravske banovine je podelila g. dr. Jožeta Fiajsu, asistentu javne bolnišnice v Celju, naslov specialista za notranje bolezni. Zdravnik Dr. Lovšin Janez otvori dne 10. julija splošno in zobno prakso v Braslovčah. OrcHnira v hiši »Posojilnice«. e— Članom Vodnikove družbe! Kdor želi, da prejme letos štiri lepe družbene knjige, med temi nadaljevanje zanimivega opisa vojnili dogodkov iz svetovne vojne »Skozi Sibirijo« in bogato opremljeno ilustrirano pratiko za leto 1935., naj takoj poravna članarino v pisarni Tourist-Office (Putnik) v Celju poleg kolodvora. Rok je zelo kratek, zato ne odlašajte s plačilom' e— Ciril - Metodov kres na $tai-eni Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v CeJju brsta Sgali v sredo 4. t m. ob 20.30, na p ed-večer praznika stovamsflrih biagovestni ov, kres na Starem gradu. Na sporedu je govor in petje združenih moških Zborov. Občinstvo je vabljeno, da se v čkn več. em števil uudeleži kresovanja. e— Kino Union. Danes ob 16.15 ki 20.30 »večni velefiiLm »Pesem ljubezni« ki » oč-ni tednik. S 1. julijem nov vozni red avtobusne proge Dolenjske Toplice-Novo mesto S 1. julijem »e je spremenil vozni red avtobusne proge, ki vzdržuje redno zvezo z Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami naslednje: Ob nedeljah in praznikih odhaja iz Novega mesta ob 10.35, 13.45 — iz Toplic ob 11.30. Ob delavnikih odhaja iz Novoga mesta ob 10.35 in 16.30 — iz Toplic ob: 7. 11 JO in 15. Zveza k vsakemu osebnemu vlaku v Straži! Iz Maribora a— Lep večer mariborska šahleto-v. Y nedeljo zvečer je bil v kavami »Central« družabna večer mariborskih šahistov v proslavitev uspeha mojstra Pirca na šahovskem turnirju v Budimpešti ter proslavitev zaključka pokalnega tirnnzrja. mariborskih šehoTailrfh klubov in turnirja za prvenstvo Maribora. Družabni večer je otvo-riJ predsednik Mariborskega šahovskegn kluba, podžupan g. R. Golouh, ki je v k>-pem govoru orisal velrk napredek kraljevske rgre^ v Mariboru. Sporočil je tudi, dji bo MSK za časa »Mariborskega tedna« priredil veliki mednarodni šahovski tuju nir, največji, ki se je doslej vršil v Mariboru. Nato je mojster Pire predava! o hovskem turmrju v Budimpešti. Sledilo ja poročilo tajnika prof. Sile o uspehih pokalnega turnirja mariborskih šahovskih bov in turnirja za prvenstvo Mar?boaB. Tudi je sporočil, da bo v okviru velfk cg-i mednarodnega šahovskega turnirja v Mariboru simul tanka velemojstra Spietmao* ter šahovska igra z živimi figurami. Naposled se je g. Ostanek v imenu Tgralcev zahvalil vodstvu turnirjev za vzorno organizacijo. a— Občni zbor umetniškega ifluba »Brazda« je m t nedeljo dopoldne pri »Orlu«. Klub bo obnovil delo in vab! vse na bivšem Štajerskem živeče slikarje in kiparje, naj pristopijo h klubu. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno za predsednika pisatelj Radivoj Rehar, za tajnika akademska slikar prof. K. Jirak, za blagajnika ps akademski slikar prof. Ko*. a— Tatvina v vlaku. V Ljtibfjair! Živečemu državnemu upokojencu Andreju Šeftf je neznan tat ukradel v železniškem vozu, ko se je peljal preteklo sredo zjntraj v Maribor, aktovko, v kateri je imel nežna važne listine, okrog 40.000 starih avstrij* skih kron m 2500 Din. Sef je opazil tatvino šele, ko je izstopil iz vlaka. Sumi, da ma je aktovko ukradel neki mlajši moški, ki Jtt izstopil že pred Mariborom. Iz Kranja i«— Izlet v Logarsko dolino »e je mra-cK slabega vremena prefožM na nedežjo dlje 8. t m. Odhod avtobusa iz Kranja bo o 10. dop. v Trst (postanek 4 ure), povratek: v LJubljano ob 22. Vožnja tja ii> nazaj 3SO Din za osebo. Prijave na avtopodjetje J* Goriftan, TrZIČ. Iz Tržiča č— Izlet v Logarsko dolino se je xmnli slabega vremena preložil na nedeljo dna 8. t m. Odhod avtobusa iz Tržiča ob pol 4. zjutraj, povratek ob 23. Prijave na avtopodjetje L Goričan. Iz Trbovelj i— OdBkovanja. Glavni odbor RK Beograda je odlikoval s srebrno kolajno dve najagšlnejši delavki na karitatrvnen*. polju in to g. Leopoldino Hamrkrvo, soprogo rudniškega višjega nadzornika in učiteljico g. Miši Windischerjevo. Obema za>-složnima damama sta bili izročeni odlikovanji v sredo ob priliki prisrčne interno slavnostri, ki jo je priredil krajevni odbor1 Dosijeta, Vuka, Njegoša ln nekaterih drugih, ki bd jih smeli postaviti v isto vrsto ž njimi, on, prvi upodabljajoči umetnik tega narodnega Panteona poleg mož dejanja in besednih obiskovalcev dejanja. Gotovo ne bo treba čakati še pol stoletja, da se ta vrsta izpopolni s takšnim glasbenikom.« Naši glasbeni avtorji V Zagrebu je zborovalo Udnižen»e jug oslov, muzičkih autora (UJMA), v katerem so včlanjeni tudi mnogi naši glasbeniki. Ljubljansko sekcijo je zastokal njen načelnik Emil Adamič. Na občnem zbori je bila med drugim beseda o sporu med UJMA m Auter - centralo (S. Bakarčič). Pri tem so ugotovili, da je UJMA poravnalo svoj dolg nasproti Bakarčičra in ima celo pravico, tir jat i od njega ogromne vsote. Konstatirano ie bilo, da ubiranje zakonitih avtorskih taks ni baš najusodnejše. Vzrok so polesr nerazumevanja glasbenih prirediteljev odkrite ali zahrbtne mahina-cije nasprotnikov UJMA. Poročilo ljubljanske poslovalnice usotavlia. da so tudi na Slovenskem vegni boji z glasbenimi prireditelji, ker nočeio raz imeti, da ee u met vena lastnina komponista in pesnika ne sme poljubno izkoriščati in da so avtorji zakonito upravičeni, zahtevati sporazumno dogovorjeno odškodnino. Zaradi takih sporov je Glasbena Matica, ki je doslej oskrbovala poslovalnico UJMA. odklonila nadaljnje sodelovanje in ie moral poslovalnico za dravsko banovino začasno prevzeti Emil Adamič v Ljubljani. Siaretova 16. ~ Najugodnejše je bilo poro- čilo beograjske sekcije UJMA, 6epmr ao tn-di tam podobni spori in boji motih izvajanje zakonito zajamčenih avtorskih pravic. Centralna poslovalnica ja sedaj določila splošno tarifo, ki pozna pet kategorij, glasbenih prireditev. Na te j osnovi je skleni a sporazum za pobiranje taks z raznimi organizacijami in ustanovami, med drugim -n Jugoelov. pevačkim saveizom, v katerem sto včlanjeni tudi Hubadova in Ipaveeva žopa. V smislu tega sporazuma lahko plačjtjjejo člani JPS za izvedbo 6kladb članov UJMA pev-šalno vsoto od posameznih koncertov ali pa lefcni pavšal za vse koncerte. Društva so razdeljena v štiri kategorije. V prvi zanaša letni pavšal 500 Din. v drugi 300 Din, v tretji 150 Din in v četrti 75 Din. Za posamezne prireditve znaša pavšalna vsota pri prvi kategoriji 200 Din, pri drugi 100 Din, pri tretja 50 Din in pri četrti 30 Din. Doeedaj so se nekatera društva že izjavila m enegar izmed obeh pavšalov, so pa še mnoga društva, ki niso včlanjena v JPS (n- pr. mladinski zbori itd.) in bo z njimi potreben poseben sporazum Finančni efekt je ob sedanji ureditvi preračuni-en na približno 30.000 Din na leto. Naj«več pa dajejo radio-postajf*; tako je beograjska plačala za člaure UJMA za L 1934. pavšal v zneski 60.000 Din. Skup. no ee bo te dni razdelilo med člane UJMA 50.000 Din. Pri tem bodo upoštevani tudi avtorji, ki so med tem izstopili iz UJMA. — V Zagrebu ie bila končno izražena želia po iskrenem sporazumu in slogi med vsemi ju-goelov. avtorji. KK obema odRfcomnkama, katerim« izrekamo tudi md na j iskrene j^e čestitke. t— Velika krivica se je zgodila nekaterim starejšim rudarjem, ki so bili pomaknjeni i« kopaške kategorije v nižjo, četudi so bili t kopalki kategoriji nekateri Že od 20 do 30 let in plačevali že toliko let tudi prispevke v bratovsko skladnico kakor kopači. To je krivična degradacija starih kvalificiranih delavcev, ki ima za posledico tudi občutno zmanjšanje zaslužkov. Ti delavci so prizadeti dvakrat in to prvič, ker so se jim z redukcijo znižale mezde za 6 odst, potem pa Se z degradacijo. Ne vemo, koM-Lo je to po zakonu mogoče, na vsak način pa je skrajno krivično. Med delavstvom vlada veliko razburjenje in delavstvo je trdno odločeno upreti se tem krivicam, posebno, ker je prepričano, da dražbe do teh tikrepov ni prisilila slabo finančno stanje, temveč želja po dobičku. Iz Ptuja j— Sestanek sodars^ih mojstrov se je V ne dol jo vršil v Ptuju. Sestanek je sklicalo Združenje obrtnikov »odarskih mojstrov v Maribora zaradi šušmarstva, ki se je tako razpaslo v ptujskem srezu v sodarddi stroja, da legalni vodarji sploh nimajo več dela. Da pa sc da sodarskim mojstrom prilika da se v tej zadevi potožijo in povejo direktno gg. obrtnim referatom, kaj jih tlacS bolj, kakor sedanja gospodarska kri-ae. je prosilo združenje sresko in mestno načelstvo v Ptuju, da pošlje gg. obrtna referenta na sestanek. Obrtna referenta gg. dr. Rozman in Zava-cflal sta bila navzočna in sta odgovarjala na stavljena vprašanja in po potrebi pojasnjevala. Razpravljalo se je tudi o obrtnikih sodarske stroke, ki so svoje obrte odjav,iti, sedaj pa naprej delajo hr-ez oblastvenega dovoljenja. _ Gg. referenta sta obljubila, da bosta proti takim strogo nastopala. Tajnik združenja so-darskih mojstrov g- Senica je povabil na-vrooe sodarje, naj pri prijavah glede suš-marstva vsak o vadite! j le take prijave predloži kjer so konkretni primeri navedeni ker druge prijave se ne morejo upoštevati. Slednjič je pa g. dr. Rozman dal se vse potrebne nasvete. Podpredsednik g. Toma*-č -»e t« zahvalil g«, obrtnima referentoma s prošnjo, da pomagata mojstrom pri sedanji krizi. j_ Krescvanje na večer pred sv. Cirilom In Metodom. Podružnici DCM priredita tudi letos kres na Panorami Sodelovala^ bo mestna lodba. Poskrbljeno bo za okrepčilo. j— Voz med zapornicami. Pred dnevi %c -peljala posestnica Goričanova Terezija br Straž gojn cev z vpre/enima dvema kra-rama voz preko železniškega prelaza blizu ^Vzniške čuvajnice 3. pri postaji Cirkov-eah. Zaradi vetra pa je preslišala signal priha iajoffl vlak. "Ker bi moral vlak prati Vsak čas, je železniški čuvaj zaprl zapor* rice, tako da se ie posestnica na mah znašla sredi tira med zaprtimi zapornicami. V zmedenosti je hlitro porinila voz nazaj in pri tem zlomila leseno zapornico. Na po-jnoč je prnhitel železniški čuvaj _ Jančič, ki je skinmo z Goričanovo odstranil vos s tira. Krna Iti nato pa je že pridrvel osebni vlak. Lahko bi se pripetila velika nesreča, ki je pa bila v zadnjem momentu odstranjena. _ j— Sreča v nesreči Na praznik sv. Petra in Pavla se je vozni z motornim kolesom gostilničar g. Herbert Dasch iz Vičave proti mestu. N« cesti se je hotel umakniti nekemu drugem vvzilti. Ko je kolo zavrl, ga je vrglo v loku na tla. K sreči je padel na bližnji travnik in obležal le z zlomljeno levo ključnico. Pok$5cani reševalci so ga pre-peliaTi v ptujsko bolnišnico. I z življenja na deželi IHJMŽALE. Vidovo smo praznoval sJo-■vef.no. Na predvečer je na šumbedku zagorel mogočen kres, pri katerem je sodelovala večina sama šolska mladina pod vodstvom svojega učitelja Prav tako je šolska mladina proslavila Vidovo že 24. junija v Sokolskem domu z zelo pestrim sporedom. Učiteljstvu je treba priznati, da je i zborno pripravita snov in nad vse zadovoljivo poučila deoo, ki je nastopila z defclamaoijami petjem in mladinsko igri-oo: »Desetnik in sfrro+fca«. Obisk priredit'?« je bH krajevnim razmeram primeren. Oni pa. ki so prišli, so se zadovoljni vračali. 29. junij«! je priredila šola razstavo ročnih in risarskih izdelkov, ki je bila dobro obiskana. Skoda, da je niso pose trli v večjem številu oni. katerim je bila v prvi vrsti prirejena. Učiteljica ženskih ročnih del je žela za svoj trud zasluženo priznanje, ostalo učite!jstvo pa je lahko ponosno m zadovoljno z uspehi, ki jih je pokazala šolska deca v učnih .izdelkih in risbah, cc. DRAGA PRI STIONL Krajevna organizacija JNS v Dragi pri Stični je vložila na pristojno ohlastvo prošnjo s podpisi wssh članov, da bi se upoštevala težnja in želja Dražanov s tem, da bi jih po novi komasaciji občin ne razdvojili polovico v prid občine Stične, drugo polovico pa v nrid občine Višnje gore. Soglasno naprošajo. da se priključi Zgornja Draga do pod grada »Pod Smreko« občini Stični Določena 'bi bila tako tudi popolnoma naravna terenska meja, karti ločila bi cesta na grad »Pod Smreko«. ČuE smo, da pride dne 3. juli ja t. 1. posebna komisija pod vodstvom g. sreskega načelnika v Stično v svrho določitve definitivnih meja obrne Stične ter bomo ob tej priliki zelo vzradoščeni ako bi le-ta uredila našo bodočo mejo uaspnoti obe:ni Višnji gori po želji nas Dražanov. SV. PETER NA MEDVEDJEM SELU. 24. junija ie priredilo Društvo kmečkih fantov in deklet! tekmo koscev, združeno z gozdno veselico. Kljub nestrpni protipro-pagandi, celo v cerkvi, se je zbrale na tekmovalnem prostoru velika množica občinstva. Poleg sreskega načelnika dr. Maraža, ki je prevzel pokroviteljstvo tekme, so po-setili lepo prieditev številni ugledni gostje. med njimi načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Zi dan šek, banovin-ski svetnik g. Flori jan Ga i šek, starešina šmarskega Sokola g. dr. Hrašovec, skoro polovica predsednikov občim iz šmarskega sreza na čelu z društvu izredno naklonjenim predsednikom domače občine g. Edvardom Zupancem. Posebno številno je bilo zastopano učitelfstvo, ki je duša mladinske kmečke izobrazbe. V pestrem sprevodu, ki se ie formiral pred narodno šolo. so korakali loosci tekmovalci, šolska mladina 7. lesenimi kosami in grabljicami m dekleta v okusnih dečvah. Na čelu na je korakala odlična godba šmarskega Sokola pod vodstvom spretnega dirigenta g. Ropreta. Na tekmovališču se je no >zpodbudnih nagovorih predsednika društva g. .Janka Oto-repoo, pokrovitelia sreskega načelnika gospoda dr. Maraža in zastopnika Zveze tene&ai fantov In deklet g. 'dr. Stanteta pričela tekma. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval ekonom zdravilišča Rogaške Siatine g. Novak, je prisodila prvo darilo (srebrno uro, pokloni te v narodnega poslanca g. Vekoslava Spindlerja) mlademu tekmovalcu g. Zabavu Lojzetu. Pred razdelitvijo nagrad sta nagovorila tekmovalce načelnik g. inž. Zidan šek in ekonom g. Novak. Veselica po tekmi v gozdu poleg tekmovališča je bila spretno aranžirana. S to prireditvijo je šempetrsko društvo spet pokazalo, koliko zmore nesebično delo, posebno če ga podpre poleg članstva tudi krajevna inteligenca. Neumornemu predsedniku društva je le iskreno čestitati. Poročilo bi ostalo nepopolno, čs bi ne ome-n;]jj č» t-"h požrtvovalnih činiteljev. To so gg. Boršič Vinko, posestnik iz Št. Petra, ki je prepustil društvu za tekmo svoj travnik, Grilec Josip, gostilničar kz Grlic, ki je prepustil konoesfjo rs vcseffioo, In M«n-guč Ivan, posestnik iz Kačjega dola, la je odstopal za veselični prostor 6voj lep gozd. Lepa jim hvala! VOJNTK Državna meščanska lok je zaključila šolsko leto. Med letom je nefcaj učenoev(-nk) izstopilo, tako da je oataAo 114 učencev(-nk). Ob sklepu šolskega leta je bilo 19 odličnih, 49 prav dobrih, 27 dobrih in 19 slabih. 12 slabih ima v jeseni popravne izpite. Završni izpit je napravilo 8 učencev(-nk), 3 so bili odklonjeni na 2 meseca in 1 za eno leto. Izdelalo je torej 83 odst, padlo 17 odst. učencev. Uspehi so prav zadovoljfivi in normalni. Letošnji ministrski odposlanec, ki je temeljito nadzoroval 3 dni šolo, se je o učnih u&pehfih ■in vestnosti učiteljstva prav pohvalno izrazil. Vpisovanje učenoev ra novo šolsko leto bo 2. in 1 septembra. GOSPODARSTVO Trgovinska pogodba z Bolgarijo Ministrski svet je na svoji seji 27. junija sklenil, da se začasno na podlagi zakona o pooblastilu za neodložljivo izvajanje mednarodnih pogodb ia sporazumov začasno uveljavi pogodba o trgovini in plo-vldbi med Jugoslavijo in Bolgarijo, podpi-as.no 24. maja t 1. Ta pogodba je sedaj objavljena v »Službenih Novinah« in je dobila 1. juRja obvezno moč. Pogodba obsega splošni del in dve tarifni prilogi, sestavnfi del pogodbe pa tvorijo še sanitarno-veterinarska konvencija in 2 zaključna protokola. Trgovinska pogodba j« sklenjena na podlagi principa največjih ugodnosti Državljani ene pogodbene države uživajo na teritoriju druge pogodbene države v pogledu iT .rševanja trgovine, industrije, plovbe ali kakega drugega poklica enake pravice in enake ugodnosti, ki so priznane ali bodo še priznane katerikoli tretji državi; prav teko imajo državljani ene države pravico svobodnega potovanja m nastanjevanja na teritoriju druge države. Trgovci, tvorničarji in drugi produ-centi ene izmed obeh držav in njihovi trgovski potniki imajo pravico, da v drugi državi vršijo nakupe za trgovino in industrijo, kakor tudi da zbirajo naročila pri trgovskih in drugih osebah, ki v trgovini ali industrijii rabijo dotično blago, pri čemer morajo predložiti legitimacije in se podvreči formalnostim, predpisanim v drugi državi, vse to pod istimi pogoji kakor državljani one države, ki uživa največje ugodnosti Obe državi si bosta med seboj označili ona oblastva, ki so pristojna za izdajanje takih legitimacij po mednarodnem vzorcu. Legitimacije trgovskih potnikov, trgovcev in industrijcev morajo biti opremljene s konzularnim vizom, kakor potni listi. Tudi glede ustanavljanja trgovskih, industrijskih, finančnih, zavarovalnih, prometnih in drugih družb je določeno, da te družbe uživajo v vsakem pogledi* postopanje, ki je priznano družbam držav z največjimi ugodnostmi. Tudi pri uvozu in izvozu veflja princip največjih ugodnosti, ki pa ne obsega ugodnosti, ki so dane kaki sosednji državi glede obmejnega prometa v ooni do 15 km in glede pravic in ugodnosti, ki izvirajo iz carinske unije. Nadaljnje določbe se nanašajo na pomorski promet Pogodba navaja tudi 45fctnica Mestne hranilnice ljubljanske Ob priliki sveje petinštiridesefletnice je Mestna hranilnica ljubljanska včeraj otvo-rila v svojih prostorih razstavo, ki naj pokaže pomen hramlnlce naši državi in inozemstvu, zlasti pa pomen Mestne hranilnice ljubljanske za napredek mesta Ljubljane in tudi večine ostalih krajev v dravski banovini. Razstava nam kaže, kako tesno je povezano vse naše javno in zasebno gospodarstvo s hranilnicami in denarnimi zavodi sploh, k; si brez njih ni mogoče zamisliti gospodarskega napredka. Vrsta plakatov vsega sveta v desetih jezikih nam kaže pomen štednje za posameznika in za vse gospodarstvo, ki počenja hirati, ako se mu, na primer, zaradi tesavri-ranja denarja odtegujejo znatnejši zneski denarja, ki ne more več vrši tj svoje funkcije. Pomen štednje zlasti predočuje tudi naš plakat z izrekom Nj. Vel kralja: »Šte-denje je podlaga sreče vsake rodbine in države ter njihove gospodarske moči in samostojnosti« Največ zanimanja vzbnja gotovo načrt mesta Ljubljane, ki kaže, koliko hiš služi za varstvo dbstoječih posoj.il Mestne hra-nitoice ljubljanske. Takih hiš je v Ljubljani s predmestji vred približno 1800. To je najjasnejši dokaz, v koliki meri se mora Ljubljana zahvaliti za svoj napredek Mestni hranilnici, kajti ogromna večina teh posojil je sploh šele omogočila gradnjo teh hiš. Zemljevid Slovenije pa kaže. da so bili razen Ljubljane deležni cenenih posojil Mestne hranilnice ljubljanske tudi številni drugi kraji, zlasti na bivšem Kranjskem. Nadaljnja slika kaže, katerim stanovom in poklicem koristijo branilniska posojila: zopet potrjujejo številke, da pridejo hranllni-ška posojila predvsem v poštev za manj premožne poklice in zlasti nameščence. Od celokupnega števila vseh posojil odpade na kmetovalce 16%, na iavne nameščence vseh strok 33.8% (samo na železničarje in poštarje skupaj 16.4%), na delavce 10.9% na zasebne nameščence 4.4%, dočim odpade ostanek na obrtnike, trgovce, svobodne poklice in posestnike. Zanimiva je tudi podobna statistika Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske. Dve sliki kažeta samoupravne hranilnice po višini vlog. Pri primerjanju se vidi. da prekaša Mestna hranilnica ljubljanska vse ostale hranilnice v državi. Za vlagatelje pa je gotovo najbolj zanimiva slika, ki kaže, koliko je Mestna hranilnica svojim vlagateljem v letih 1931 do 1934 več izplačala, kakor je od njih Dreie-la. t j- presežek dvigov nad vlogami. Presežek izplačil nad vlogami je znašal leta 1931 36.5 milijona Din, 1. 1932 58.2 milii.. 1933 41.4 milij., 1934 do maja pa 13 milijonov, skupaj 150 milijonov. primere, v katerih trne ena od pogodbenih držav uvesti uvozne alfi izvozne prepovedi. Zaključni členi pogodbe vsebujejo med drugim važno določbo, da se obe državi obvezujeta najkasneje ▼ poka meseca dni po uveljavljenju pogodbe ustanoviti vsaka svoj gospodarski odbor. Oba odbora obeh držav bosta v stalnem in neposrednem stiku in bosta proučevala in reševala vprašanja v zvezi z izvajanjem pogodbe. Priporočala) bosta ukrepe za olajšanje in za o ječanje trgovinskih odnošajev med obema državama. Pogodba bo veljala dve leti, počen šn od dne uveljavi jen ja. Ako pogodba tri mesece pred potekom ne bo odpovedana, tedaj bo naprej veljala za nedoločen čas in jo bo vsaka pogodbena država potem lahko odpovedal« vsak čas s trimesečnim rokom. Le če bi se gospodarske razmere na škodo ene pogodbene države v roku trajanja pogodbe iz temelja spremenile, tedaj se sme pogodba, če je bila v veljavi že eno leto, tudi predčasno odpovedati s trimesečnim rokom. Pogodbene carine. Tarifna priloga vsebuje naslednje pogodbene carine, ki veljajo pri uvoz« v našo državo in se od dneva uveljavljenja pogodbe uporabljajo tudi za blago iz drugih pogodbenih držav; arpadžik (čebula) 7 zlatih Din za 100 kg; semena od solnčnice prosto; semena od sočivja prosto; sumak (strojilo) prosto: volnene tkanine, ki imaio preko 500 do 700 g teže na 1 m', 230 zlatih Din za 100 kg; obuvala iz kavčuka, pa tudli s tekstilnim m drugim materialom 160 Din za 100 kg; kocke iz kamna za tlakovanje 1.25 zlatih Din za 100 kg; cevi iz žgane gline, glasi rane 3 zlate Din za 100 kilogramov in neglasirane 4 zlate Din za fOO kg. Pogodbene carine, ld nam jjh priznava Bolgarija pri uvozu, pa so naslednje: hmelj prosto; žveplena kislina 3 zlate leve na 100 kg; aceton 60 zlatih levov; kalcijev acetat 40 zlatih levov; ocetna kislina 0.40 zlatega leva za vsako stopnjo jakosti; mavec 5 zlatih levov, mlinsko kamenje 1 zlati lev; brusi 1 zlati lev; radiatorji za centralno kurjavo 10 zlatih levov, ročno kovani žeblji 10 zlatih levov; emajlirana kuhinjska posoda iz železne pločevine 120 zlatih levov; superfosfat prosto. V posebnem oddelku so nameščene sRke posameznih podjetij in stavb mestne občine ljubljanske, katerih gradbo je omogočila Mestna hranilnica ljubljanska s svojimi posojili. Ako bi mesto Ljubljana plačevalo za občinska posojila iste obresti, kakor jiti je plačevala zagrebška občina za svoje glavno ibančno posojilo, hi morali ljubljanski davkoplačevalci vsako leto plačevati na davkiih vsaj 4 milijone dinarjev več. Končno je še nekaj grafičnrh sBk, ki prikazujejo razvoj Mestne hranilnice ljubljanske v zadnjih letih. Iz slik je razvidno, da je nazadovanje vlog kljub vedno naraščajočim izplačilnim obrokom vedno počasnejše. Razstava bo odprta do 15. t m. vsak delavnik od 8. do 14. nre. Vstop je prost. Gospodarske vesti = Bilanca &ipada. guansko - industrijsko podjetje DobrijLn-Dšipa-da ovrsta in je notirala 121.20. V soboto je pod vplivom političnih dogodkov že popustila na 118.75, včeraj pa je bil zabeležen zaključni tečaj 116.50, tako da je sedaj ofi-eielni tečaj marki nasproti švicarskemu franku v Curihu za 5.7 •/• pod pariteto (paritetni tečaj znaša namreč 123.46). = Podaljšanje trgovinskega sporazuma s Grčijo. Dopolnilni trgovinski dogovor s Grčijo od 20. julija 1933, ki je veljal do 1. julija t L, je i izmenjavo not podaljšan za 15 dni, to je do 16. julija t. L Borze 2. julija. Na ljubljanski borzi so tečaji deviz danes ostali v glavnem nespramenjeni, le Berlin je bil 6lab, dočim sta se devizi NewVork in Trat nekoliko popravili. V privatnem klirin-sru je avstrijski šiling popuščal in noti r a sedaj 9.20 do 9.30 (v Zagrebj je bil prcmrA po 9.24). Angleški funti noti rajo v privatnem kliringu v Zagrebu 253.20 do 254.50, v Beogradu po 252.48 do 254.80. Grški boni so bili v Zagrebu zaključeni po 30.30, za španske pezete pa je nudil denar po 6.88. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala po 305 (v Beogradu po 305 in 304). Promet je bil samo Se ▼ 7*/« Biairovem posojilu po 55 in 56. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2312.63 — 2323.99, Berlin 1314.03 — 1324.83, Bruselj 795-79— 799.73, Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.64 — 173.S4, Newyork 3381.89—3410.16, Pariz 224.88—226.—, Praga 141.31—142.20, Trst 291.90 — 294.30 (premija 28.5 odst.). Zagreb. Amsterdam 2312.63 — 2323.99, Berlin 1314.08 _ 1324.83, Bruselj 795.79 do 799.73, London 171.64—172.24, Milan 291.90 do 294.30, Newyork kabel 3403.89—3432.15, dik 3381.89 — 3410.15, Pariz 224.88 — 225. Curih. Pariz 20.29. London 15.53, New-j-ork 307.625, Bruselj 71.80, Milan 26.40, Madrid 42.05, Amsterdam 206.60, Berlin 11650, Dunaj 57.50, Stockholm 80.10, Oslo 76.10, Kobenhavn 69.40. Praga 12.76, Varšara 58.10, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priy« kBrmgtt.) Boocind 10.82, London 27.26, Milan 46.22, Newyork 538.15, Pariz 35.58. Pnaga 21.73, Curih 174.97, 100 S v zlatu 126 S pap. Efekti Ljubljana. Vojn škoda 305 — 307, T*/» investicijsko 71 — 7150, 8*/» Blair 61.50 do 62, 7°/. Blair 5550, TU Drž. hipotekama banka 67 — 6750. 4V» agrarne 36 — 37, 6*/t begluske 54 — 5450. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 305 — 306, za september 306 den., TU investicijsko 71 dan., 4*/» agrarne 36.50 den., TU Blair 5650 — 56.25, 8»/. Blair 6150 den., TU Drž. hipotekama banka 67 dem^ 6°/» begluške 54 — 5450; dednioe: Priv. agrarna banka 212 — 214, Trbovlje 90 bL Beograd. Vojna škoda 305, 301 zaklj^ TU investicijsko 71 zaklj., ¥U agrarne 37 do 37.50, 6% begluške 54.40, 5450 zaklj., 8*/. Blair 62 z&klj., TU Blair 56 zaklj\ Narodna banka 4050 den., Priv. agrarna banka 213 do 215. • Dunaj. Dmav-Sava-Jadran 1025, Trboveljska 10, Alpine-Montan. 9.75. — V pred-borzi: Ruše 7, Šečeraoa 16. Blagovna triiSča ŽITO. + Chieago, 2. julija. Začetni tečaji: Pšeniea: za julij 89.25, za september 90.25, za december 91.75; koru«a: za julij 59.25. za setembiT 60.50, za december 61.625. -f Winnipeg, 2. julija. Začetni tečaii: Pšenica: za j ali j 76.25, za avgust 78.375. za oktober 7950. Ljubljanska boraa (2. L m.) Tendenca za les mlačna. Zaključenih je bilo 10 vagonov d^sk. + Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca za žrto nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 3j dneh): pšeniea (po mlevski tarifi): baška 79-80 kg po 17750—180. baška. 80 kg po 180—18250; koruza (po navadni tarifi): T>opolnoma suha s kakovostno garancijo za julij 147.50—150; moka: baška >0g< po 275—280, banataka po 280-285. + Novosadska blago ma borza (2. 1 m.) Tendenca mirna. Promet je bil srednji — Pšenica: težka 78 kg: baška, okolica Novi Sad, srednjebaška in gornjebaška 115—117; okolica Sombor 111 — 113; sremska, slavonska 114 — 116: t'?žka 77 kg: baška potiska 118 — 120: ladja Tisa 123 — IS; ladja Begej 120 — 122; gornjebanateka 112 cio 114. Koruza: baška 105 — 107; okolica Sombor 106 — 107; banateka 102 — 1C4; sremska, jjariteta Indjija 105 — 100; l*dja Begej 108 — 110; ladja Tisa, Dim«v 109 do 111. — Moka: baška in banateka »Os« in >0sg< 190—210; >2« 170—190; »5< 150 do 170; »6« 130—150; >7« 110—113; >8< 10750l—112.50. slavonska »0g< in >0gg< 190 do 200; >2« 170—1»; >5« 150—160; >6< 130—140; »7< 105—115; >8« 105—110. — Otrobi: baški in ©remeki 87.50 — 90; banat-ski 85 — 87.50; baški ladja 90 — 9250. + Bndimpeštanska termin, borza CL t. m.) Tendenca stalna, promet živahen. Pšenica: za oktober 16—16.20, za marc 17.16—17.18; koruza: za maj 10.88 — 10.90, sa avgust 10.94 — 10.96, V spomin Antonu Cegnarju Žabnica, 2. julija. Komaj 14 dni jc minilo, ko so nam časopisi poročali, da »i je po vsej Gorenjski znani gostilničar in vinski trgovec Anton Cegnar iz Žabnice naložil na svoje rame sedmi križ, a ga že ni več. Na praznik sv. Petra in Pavla, mu je, kakor je »Jutro« ie poročalo, kap pretrgala nit življenja, 2e v mladosti priden in vztrajen si je g. Cegnar s prihranki postavil v Žabnici pri ostrem ovinku, ki ga dela cesta proti Kranju, svoj dom z gostilno, kjer so se radi zbirali gostje, kajti Kozinčev oče je dobro razumel svoj posel. Pri vsem tem delu in skifei za posertr»» pa ni pokojfti g. Cegnar pozabil udejstvo-vanja v javnosti. Že od mladosti je trdno stal v naprednih vrstah s svojim kremem-tim značajem, ki je bil izklesan iz gorenjskih skal. Pri njem so se rada zbirali nacionalni ljudje in Sokoli Tudi pokojnik sam je bil zvest in trden SokoL naročnik in čitatelj naprednih časopisov. V tem duhu je tudi vzgojil sina Ivana m hčerko Tončko, oba zdaj že poročena na trdnih kmetijah, ki sta enako kakor pokojnik prežeta z ljubeznijo do naše narodne misli. Pokojnega narodnjaka smo spremili k večnemu počitku v nedeljo L julija popoldne na pokopališče v Žabnici Velika množica občinstva je pričala, da je bil pokojnik spoštovan in priljubljen med domačini in okoličani. Bodi mu lahka domača žemljica. Sokol Proslava 25 letnice viškega Sokola Vič, 2. jefija. Kot smo že poročali, proslavlja viski Sokol 25 letnico obstoja. Pred 25 leti v času najhujših narodnostnih bojev se je io-dil viški Sokol, ki se je iz skromnih po-četkov razvil v močno družino, ki danes združuje nad 850 pripadnikov. S ponosom lahko gledajo ustanovitelji viškega Sokola na delo, ki ga je izvršil Sokol v 25 letih. Mnogo hudih ur in nepremostljivih ovir je moral viški Sokol prestati toda krepka in odločna volja sta vedno zmagali Sokol nri klonil, marveč je vztrajno delal in uspehi niso izostali Ko je bil leta 1919. Sokol tako rekoč na cesti, ker so mu nasprotniki hoteli odvzeti šolsko telovadnico, je takoj priskočila Sokolu na pomoč krepka četa zavednih članov, ki so ustanovili Društvo za zgradbo Sokolskega doma. kupiK hišo pri pošti lin tamkaj postavila leta 1920. dom-Sokoi je tako dobil svojo streho, kjer je lahko neovirano vršil svoje kulturno por" slanstvo med viškimd občani Jubilejne svečanosti so se prioeAe že v nedeljo 1. t m. s pokkmitvijo blagopokoj-nim bratom in sestram na viškem pokopališču in z gledališko predstavo »Tirgome-ra« na prostem. Od Z do 4. t. m. se vrše društvene tekme na letnem telovadiš&u z vsakokratnim pričetkom ob 18. V četrtek 5. t m. ob poj 21. bo telovadna akademija, pri kateri nastopi tudi naraščaj jezdnega odseka. V soboto 7. julija ob 21. bo baklada po viški občim. Glavne svečanosti bodo v nedeljo 8. tega meseca: ob 10. skušnje na letnem fceio-vadišču, ob pol 14. zbor Sokolstva, vojske in narodnih noš pred Mestnim domom v Ljubljani nato sprevod na Vič, kjer bo sprejem v Rožni dolini, ob pod 15. pred Sokolskim domom razvitje naraščajskega prapora, ki mu bo kumoval Nj. Vas. prestolonaslednik Peter, ob pol 16. koncert godbe Sokola L, ob 16. telovadni nastop, kjer nastopijo vsa telovadni oddelki jezdni odsek in vojska in po nastopu narodna veselica. Bratska društva prosimo, da se udeležijo sla vnos ti v slavnostnih krojih a članskimi in naraščaj skrimri prapori Narodne noše dobro došle! Vabljeni! Spor med državo in cerkvijo v Bolgariji Med bolgarsko vlado in cerkvijo je izbruhnil oster spor zaradi štedenja, ki ga izvaja sedanji režim. Vlada je ukinila pokojnino vdovi škofa Makarija. škofova vdova se je nato pritožila na sveto sinodo, ki se je zaradi tega sestaia k posvetovanju tal je sklenil«, vložiti pri vladi oster protest Madame Coty zahteva pet milijonov dolarjev Iz New Torka poročajo, da zahteva ločena žena francoskega tvomičarja dišav Cotyja pet milijonov dolarjev odškodnine. Denar p dolguje bivši mož na podlagi izreka sodišča v New Torku. Coty se namreč brani izipiačati dolžno vsoto in se izgovarja z gospodarsko krizo, ki je zadela njegova podjetja. Letalo brez pilota Resnična zgodba iz predvojne dobe ■Danes govorijo mnogo o letalu brez posadke, ki bi ga krmarili s pomočjo brezžične telegrafije. Iz predvojnega časa pa se Je neki list spomnil edinstvenega dogodka, ki kaže, da se znajo letala brez posadke včasih tudi brez tega modernega pripomočka sama gibati v pravo smer. Spomladi L 1914. so se vadili mladi vojaški letalci na vojnem letališču pri Kol-nn. Ker je pomožnega osobja primanjkovalo, so si morali učenci sami pripraviti svoje stroje za startanje. Med učenci je bil podčastnik Zanettel, ki je imel nekega dne posebno smolo. Stopil je s svojega vodilnega sedeža na tla, da bi spravil aparat r smer starta, in je pri tem vzvod za plin nekaj zavrl. Med tem ko je aparat obračal, pa se je moral vzvod zaradi sunkov in ■tresljajev na kakšen način sprostiti in se vključiti na polni plin, motor je zagrmel z vso silo in preden se je utegnil Zanettel savesti, se mu je letalo izmuznilo iz rok in se v gladkem startu dvignilo proti nebu. Ljudje, ki so pritekli od vseh strani, so pravili, da niso videli še nikoli tako lepega poleta in tako krasnih krivulj. Samosvoje letalo je kaj kmalu izginilo v ča-dastem ozračju nad Renom, šele sedaj so se ljudje prav zavedli, kaj se je 'bilo zgodilo. Neki seržant je prejel nalog, naj hitro poleti z drugim aparatom za beguncem in skuša ugotoviti, kam bo treščilo na tla, kar se je moralo gotovo zgoditi. Malo hudo bi bilo, če bi si izbral za to baš kako obljudeno cesto sredi mesta. Telefonska obvestila so šla takoj na vse strani. A niti zasledujoči seržant niti kdo drugi ni vedel povedati, kam je uporno letalo izginilo. Končno po dolgih urah je dospela na letališče brzojavna vest iz utrdbe. Mungers-dorf: »Pravkar je pristalo letalo brez krmarja brez poškodte v bližini utrdbe. Krmar je po vsej priliki že prej padel lz njega«. Na tovorni avto so naložili takoj vse mogoče rezervne dele in orodje ter Upor rjavih v Nemčiji Dva In pol milijonska armada — Rohm, Lutze in Schleicher Hitlerjeva »rjava vojska«, s katero jo nemški kancelar krvavo obračunal v soboto, je bila ustanovljena takoj v začetku gibanja narodnosocialistične stranke in je izzivala posebno socialiste sirom Nemčije. Ko je stranka narasla, so tudi rjave čete postale mogočna formacija brahialne sile po vzorcu fašističnih skvader v Italiji. Ta armada je dajala Hitlerjevi stranki vojaški značaj. Rjava vojska se je zopet delila na dve kategoriji. Napadalni oddelki so bili sestavljeni iz elementov širokih množic. Ta kategorija je nosila rjave srajce in rjave čepice, dočim je bila varstvena četa nekakšna telesna garda kancelarja Hitlerja. Ta oddelek je bil tudi drugače uniformiran; njegovi člani so nosili črne čepice ali črne čelade. Vrhovni poveljnik te vojske je bil Hitler, izvrševalec njegovih povelj pa vrhovni šef Rohm, katerega je zamenjal Lutze. Rjava armada je konec lanskega štela dva m pol milijona članov, od katerih je skoro 60% mož pod tridesetim letom. Med njimi je največ rokodelcev in tehnikov (skoro 40%), potem trgovskih nameščencev in delavcev (vsakih okoli 20%) ter 15% uradnikov in akademikov. Ostali se rekrutirajo iz svobodnih poklicev. Štabni šef Rohm, ki je padel zaradi nepokorščine Hitlerju, je bil prvotno častnik, ki je napredoval v svetovni vojni L 1917 do stotnika, potem je prišel v generalni gtafe. Bil je trikrat ranjen. Udeležil se je it Hitlerjevega puča v Monakovem leta 1923, zaradi česar je izgubil častniški čin ter bil obsojen v ječo. Pozneje je stopil kot podpolkovnik v bolivijsko vojsko. Hi- tler pa ga je 1. 1930 pozval v domovino in je imel v njem najmočnejšo oporo. Njegova osebna protinaravna nagnjenja so že večkrat povzročila deljena min en j a v stranki, ki pa ga je vselej zaščitila. Lani je bil Rohm imenovan za ministra, v soboto pa so ga ubili njegovi bivši tovariši, ker ni hotel sam seči po orožju. Novi Hitlerjev Štabni šef Lntse je bil prvotno poštni praktikant. Potem so ga potrdili k vojakom. Ko je izgubil levo oko, so ga 1. 1919 odslovili rz vojaške službe. Posvetil se je trgovskemu poklicu. Kmalu se je pridružil Hitlerjevemu pokretu in lani je bil imenovan za nadpredsednika han-noverske province. General Kurt Schleicher, ki je padel kot prva žrtev sobotne čistilne akcije, je bil sin oficirja iz prusko-vestfalskega plemstva. Služil je v istem gardnem regimentu kakor Hindenburg. V vojni je bil sotrud-nik generala Gronerja, ki mu je zelo utiral pot v vojaško kariero. Ob prevratu je Schleicher osnoval prostovoljno oddelke, razorožil civilno prebivalstvo in pomagal Ebertu. Po ustanovitvi Reichswehr je večkrat zastopal vrhovnega vodjo nemške vojske generala v. Seeckta, potem je postal vojni minister ter je bil povzdignjen v čin generalnega majorja. Tedaj se je začelo njegovo zakulisno politično delo, zaradi katerega je dal slovo vojaščina. Po Papenovem odstopu v decembru 1932 je postal Schleicher kancelar in je imel kot takšen v parlamentu proti sebi Hitlerjevce, socialiste in komuniste. Schleicherjeva žena je bila hči generala v. Henningsa. Ubil se Je Ameriški letalski rekorder J i m m y W e d-d © I, ki je dosegel lani v septembru 491 km hitrosti na uro, je te dni v Pattersonu LouisLana) treščil z letalom na zemljo in se ubil Kdor nima, mu bo dodano Eksotični knez Aga kan, ki je našim bralcem gotovo v spominu po svoji poroki • prej neznatno pariško prodajalko, se Je udeležil nedavnih konjskih dirk v Ascotu na Angleškem. V enem samem popoldnevu Je zaduža dat pokal, vreden 12.400 angde-fiktih funtov. Ogromen gozdni pas v Ameriki American Tree Assodaitian Je objavila načrt velikopoteznega pogozdovanja Amerike. Idejo za ta načrt so sprožila vremenska opustošenja, posebno tropski viharji, ki pomenijo po sodbi učenjakov, če se pravočasno ne zajezijo, gpremenitev ameriške žitarice v puščavo. Vlada Je načrt za pogozdovanje že odobrila. Gozdni pas potfde od Južne Dakote čez Nebr&sko, Kansas in Oklahomo proti Teksasu. Segel bo torej od kanadske meje do Mehiškega zaliva in bo docela zaprl ozemlja, v katerih nastajajo nevarni peščeni viharji, pogozdovanje bo zahtevalo kakšnih 75 milijonov dolarjev in bo zaposlilo 2500 delavcev skozi celih deset let. Cisto ameriška pa je sodlba, ki jo objavljajo prekomorski listi o tem načrtu, namreč, da bo gozdni pas tolikšen, da ga bodo lahko videli celo z Marsa ... Idealna vojna ladja Angleška konstruktorji linijskih ladij so napravili načrt za nov tip linijskih ladij. Po tem načrtu, ki ga imenujejo provizorič-no »Tip Jurija V.«, bodo zgradili več novih ladij do 1. 1937. Nov tip angleških linijskih ladij bo dva-krit hitrejši od dosedanjih vojnih brodov, poleg tega bodo te ladje tako reteoč vame pred bombnimi napadi, kajti obstreljevale bodo lahko napadalca v zraku z 8 do 12 brzostretaimi topovi. Potapljanje brez nevarnosti »drevil z vso brzino proti Mungersdorfu. Tu je že čakala velika množica ljudi in razburjeno komentirala dogodek, ob bližnjem ribniku pa se je prišlecem nudil prizor, ki je imel zanje veliko komike v sebi. Tam je neki posestnik iz bližine s kopico svojih delavcev z dolgim drogom in mrežami ribaril do kolen v vodi in stikal za domnevanim ponesrečenim krmarjem. Na travniku pa je ležal prekucnjeni begunec. Priče so pravile, da se je spustil v lepem drsalnem poletu do tal, ko se mu je motor ustavil, ta je zadel s krilom v oviro in se postavil na glavo. Propeler si je malo nalomil, drugače pa ni bilo nič hudega Razume se, da so razburjenim lju-dem takoj povedali, za kaj gre in zgodba je zbudila mnogo smeha, čez kratek čas je bil begunec spet v pravi legi in dobil nov propeler. že omenjeni seržant je sedel vanj in v ponovnem letu odplul na domače letališče. Lepa obleka 'Francoski konstrnkter LeFrieurje skonstruiral pripravo za kompnmimni zrak, ki dovoljuje človeku, da vzdrži pod vodo četrt ure brez vsakršnih zlih posledic. Na isliki vidimo izumitelja samega pri poskusni demonstraciji s svojo napravo v pariškem Trocaderoju iz kitajskega krepa, prikladna za vroče dneve Krst dragega belgijskega princa V Bruslju so te dni krstili tretjega otroka belgijskega kraljevega para. Dali so imi ime Albert. Krst je bil v cerkvi sv. Jakoba. Na vrhu stopnišča vidimo prinčevo krstno botro vikomteso Lanfsheersko, za njo stopata kralj Leopold in kraljica Asttri m * gi progi Slovenjgradec - M^toje tana^aj. Pričetek dirke ob 13-30. Ob^15. sejrši polževa dirka «b 15.30 pa bo obhod vseh SortokoT dirkačev in članov motosek-^TgSbo po mestu. Start in cOj obeh Srkkakor tudi obhoda je pred restavracl-?o Cajnko >Hotel Balkan«. Vse kaže da se bo komaj ustanovljeni klub res živahno razvijal. Interesi pri meroda^mh femite-liih so precejšnji, saj se prireditve udeleži tudi komandant kolesarskega bataljona g. ppk. Jaklič iz Ljubljane. »Tugomer« pod milim nebom Ljubljana, 2. julija. Poleg telovadnih nastopov in drugih svečanih prireditev so Vičani za 25-letnico svojega Sokola pripravili tudi prav pomembno kulturno delo: naštudirah so Jurčičevega »Tugomera« za uprizoritev pod milim nebom. Dramatski odsek viškega Sokola je v zadnjem času znan po svoji uspešni delavnosti, s »Tugomerom« pa je snoči na letnem telovadišču dosegel tako prodoren uspeh, da je njegovo delo vredno obče pozornosti. Občudovanje zasluži spretnost in naglica, s katero so Vičani pripravili telovadi-šče za svoj večer. S preprostimi sredstvi so na čelu prostora improvizirali oder s prav posrečeno scenerijo in iluminacijo. Kraj sam namreč ne bi bil pripraven za izgradnjo naravnega odra, kakršnega smo dobili pod Tivolskim gozdom. Zanimanje za »Tuoomera« je bilo med Vičani in Ljubljančani tolikšno, da je bila predstava do zadnjega kotička razprodana. Med dru-oimi so igri prisostvovali tudi zastopnik ŽKD Ogorevc, za ljubljansko sokolsko zu-po Krapeš in Flegar ter starosta Pokola 11 dr. Šubic. Igro je z velikim poznavanjem odrskega dela in z intimnim vživetjem v stvari zrežiral S. Sever. Slikovita scenerija m preprosto zamišljeni, a duhu časa povsem ustrezajoči kostumi so dali nazorno sliko dobe. v kateri so se pred tisoč leti bih naši predniki za svojo zemljo in besedo z Nemci na Labi. Pri igralcih, med katerimi je mnogo dragocenih talentov, je presenečala predvsem skrbnost, ki jo pod vodstvom svojega režiserja posvečajo kulturi oovora in glasu. Našemu Narodnemu gledališču gre zasluga, da v zadnjem času mnooi naši diletantski odri s tolikšno ljubeznijo kultivirajo govor, to najelemen-tarnejše sredstvo igralskega izraza, m Vi-čanom gre po uspehu v tem pogledu brez dvoma eno prvih mest. Ljubezen, s katero se je režiser poglobil v to svoje delo, je bila pri »Tugomeru« še toliko bolj na mestu, ker ima to delo več sugestivne sile v arhaični lepoti patetičnega verza in besede kakor pa v dejanju samem. In prav moc govora je držala posamezne kreacije pokonci. Junaško poudarjen Tugomer je bil g. Battelino, g. Dacar je bil kot njegov tekmec Mestislav neposreden in zbran. Zorislavo in Grozdano sta intimno podali gdč. Thaler jeva in Deisingerjeva, babico Vrzo je v skrbno naštudiranem recitativu podal g. Sever. Lepo ubran je bil zbor starih slovenskih velmož, ki so jih podali gg. Velušček, Marink, Cesn*. Kovač!?, Le-skovec, Trpin, Drašler, Eypper, z obema starcema, ki sta ju lepo odigrala gg. Prebil in Horvat. Čvrste, dognane kreacije smo videli tudi v nemškem krogu, ki so ga predstavili gg. Šorn kot Gripo Galič kot Geron, Marinčič kot biskup Hildebert ln Pavlovčič kot Radulf. Manj posrečene kakor vloge vsaka zase so bile skupinske sb-ke, ki so včasih motile dejanje. V celoti pa pomeni predstava prav velik uspeh. Izpričala je, da premore viški sokolski oder med svojimi igralci dragocen material, ki bo ob marljivem studiju v kratkem čksu lahko dosegel zavidljiv ni- Sreda, 4. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - ^ Poročila. - 13: Čas, P^sce- — „l8: nRadl° kvintet - 18.30: O verstvih (F- Ter|e-glav). — 19: Radio orkester — 1^-30- literarna ura: Revijalni pregled fPodb^k). _ 20: Klavirski koncert ge. Rusv s sprem Ijevanjem radio orkestra. - 20.4;>: Vokahu koncert Julija Betetta s spremijevanjem radio orkestra. - 21.30: Redk, orkester. -22: Čas, poročila. — 22.15: Plosce. BEOGRAD 18.40: Klavirski koncert. — 19.10: Orkester. - 19.30: Pesmi. - 20:Pre-nos iz Ljubljane. - 22.55: Plesna glasba na ploščah. - ZAGREB 12.30: Plosce• --30. Prenos iz Ljubljane - 22.1,: Godba za nles. _ PR\G\ 19.10: Tamburaski zbor. _ 19.35: Plošče. - 21.10: Prenos iz Brna. _ BRNO 19.10: Prenos program« iz Frage. _ 21.10: Ameriški večer. — VARSA\A 19.10: Koncert ne dveh klavirjih. - 20.1-Ameriški večer. - 21: Vojaška 21.12: Lahka in plesna glasba. - I>UN AJ 12: Orkester. - 17.05: Pregled modeme glasbe. - 19.10: VojaSka O ljubosumju rn ljubezni. - 22.». Na rodne pesmi - 23.2r. Jazz. - BER.LIN S20! Zborovsko petje. - 20.30: Plesni ve. Jer _ KOENIGSBERG 19: Klavirske skladbe. - 20.30: Koncert opernega orkestra. - 22.30: Koncert solistov.-- ML ETTL- AGKER 19.15: Citraški koncert. — 20.J0. Zabaven program. - 21: Prenos« Bcrk-tul — 23: Godba za ples. — 24: Nocn koncert. - BUDIMPEŠTA 17: Klavirski koncert. - 18: Lahka glasba. - 19.4*^Klarinet — 20.15: Mešan program. — Godalni kvartet. — 23.20: Ciganska godba. Vino lz lastnih vinogradov, letnikov 1931, 1932 in 1933, belo namizno, graševi-no in traminca proda JOSIP RANER veleposestnik Zlatar, savska banovina ' 5727 KOT IZGINUL SE PROGLAŠA. Po sklepu 4. zbornice višjega sodišča kantona Zuricha z dne 7. junija 1. 1934. se proglaša pogrešani Anton Klicar iz Zuricha, rojen 28. septembra 1883., mizar, mož Berte roj. Bai-ler, ki je stanoval na Richard Wag-nerstrasse 24, Ziirich 2, z dne 28. oktobra 1927. 1. izginulim. Ziirich (Švica), dne 26. junija 1934. V imenu okrožnega sodišča, 5. oddelek, sodri pisar: K. Huber. 5776 Saltrat Rodell, ta ki sikov a kopelj, omehča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopel), ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline ▼ toliki meri, da lahko nosite obuvalo manjše številke. Sahrat Rodell se prodaja po neznatnih ceaah T vseh lekarnah, drogerijah in parfomerijah.__ Mag. St. 22.184/34. Bazpis, 5779 Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš skrbni, dobri oče, gospod JOSIP FABJANČIČ kapetan L razreda v pokoju danes ob 15. uri po dolgi in težki bolezni mirno v Gospodu preminil. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 4. julija, ob 16. uri iz hiše žalosti na Vrazovem trgu št. 4 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. julija 1934. Užaloščena soproga Marija in hčerka Ana. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje OFERTALNO LICITACIJO ZA NAPRAVO ZRIRALNIH KANALOV V ŠIŠKI. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra, do sobote, dne 7. julija 1934., do 11. ure dopoldne Tam se dobe vsi razpisni pripomočki za nabavno ceno Din 100.—. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 2. julija 1934. DRt DINKO PUC L r. ALEKSANDROVO OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA tik ob morju PENZION DIN 55—65 — PRVOVRSTNA POSTREŽBA — ZAHTEVAJTE PROSPEKTE _ UGODNE PAVŠALNE CENE NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNICAri 178 (PREJ V PARK-HOTELU NA BLEDU) □□□□□□□□CDnnoo JE SREDSTVO KI POMAGA V VSEH POSLOVNIH TEŽAVAH 3DOO luuuuuLandB Upravnika knjigovodjo išče ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV v Senjskem Rudniku, ki bi bil knjigovodja in obenem tudi upravnik zadnige ranjene prodajalnice v Senjskem Rudniku in Ravni Reki Plača 2.000 Din meVečno, stanovanje, razsvetljava in kurjava. Tudi m izključena letna nagrada za dober uspeh. Ponudbe s priloženimi referencami je treba poslati do 25. junja. Nastop službe 15. avgusta. Potrebna kavcija 10.000 Din za one, ki niso državni upokojenci. Upravni odbor. AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 35.—. (Reg. S. br. 4787-32) ČISTO POLT dosežeta t ecesm tednu »H dveb t pomoij* pro^ule biološke »kur« I učenja«. Neopazno ia oko.-ioo obnavljate kožo in odstranite temeljito za ?edno prisoe, madeže, g-ubaat«, tačkavo, maščobnotretlo, ovendo j_ i • kož« in znaie e:ara.nj«. — t>m>h in nežfcodijivoe! zajamčena! Garnitura 120 Din. Včeko milo škodi polti. Vzemite ia umira-oie obraza milo limonino emulzijo. Velika steklenica 50 I>in. Ta Jišienje in »krčenje por, odetranjeuje šminke in osveženje polti nenadkriljirci je mandl^o nčeko »ASIAMI«, 50 Din. - Originale SCHRODER - SCHENKE razpošilja »Omoia«, oddelek 1-2, Zegreb, Gunduličeva 8/L - Poštnina pri plačilu t naprej 6 Din, po poTzetju 12 Din. 38" Zahvala« Ob prerani smrti naSe nad vse ljubljene hčerke „.... II! Naznanjamo žalno vest, da sta preminula solastnika družbe, gospoda ALOJZIJ KNEZ II1"! k in ■".■i ji!!!! m Hil ST PACCH Pogreb se bo vršil po dospetju krst. Blag iima spomin! j)acchiaWot Hne$ § v izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so nam izrazili so-žalje, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, obsuli grob s cvetjem in venci — kakor tudi pevskemu društvu Jadranu za ganljive žalostinke. Prav posebna zahvala zdravniku g. dr. Turšiču, ki je z vso vestnostjo dragi pokojnici lajšal dolgo trpljenje. Maribor, dne 1. julija 1984. 5782 Žalujoči starši F. R. Božiček. "I" Zapustil nas je za vedno, previden s sv. zakramenti, naš predobri, nad vse ljubljeni soprog, oče, ded in brat, gospod veletriec z vinom in posestnih Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 4. t. m., ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Kranju. Sv. maše zadušnice se bodo brale v večih cerkvan Klane —Kranj, dne 2. julija 1934. Žalujoče rodbine: Graiser, dr. Gaj, podpolkovnik Jackovič. CWom2 86 Crarragan Roman Po kratkem molku je Henikstein dejal: »Zelo rad bi se osebno seznanil z baronom Garragamom, da bi si sam ustvaril sliko o njem. AH bi bila tako ljubeznivi. gospod polkovnik, da bi me predstavili baronu.« »Drage volje — samo težko bo, gospod grof. GaTragan je postal odlotiden in se ne da rad izvabiti iz svojega brloga,« »•Morda bi šlo tako, gospod polkovnik, da bi v nedeljo povabili barona Garragana in gospodično hčerko na kosilo. Če bi mi dovolili, da se po kosilu oglasim pri vas, bi bilo seznanjenje omogočeno.« P'olkovnik je prikimal. »To bi se dalo napraviti, »Nikolina bo že kako uredila. Torej ste v nedeljo najvljudneje povabljeni na kosilo dragi grof Henikstein.« Mladi grof se je hvaležno priklonil. Preden se je poslovil, je start polkovnik nehote izrekel vprašanje, ki mu je bilo ves čas razgo-!vora z Avstrijcem na jeziku. »ra=k.i tr^ov-fki ^rndnmi. SPre-dnofit ima-i« hote'ske enoleiive "učenke. Ponudbe na ogl. oddeiek »JtoU«. p:»d šifro »Zmožna krab»rie»«. 17366-1 Sobarico nrlfVro deklo, ki to- rt« krojita, iSfce Kmk-il VViove« kod Vara-zdi-n«. :17o73-l Gospodično sprejmem ko* pomot v drogerip. — Predpogoj: _4 raizredi gr-ednie £o!e in znanj* nem^C-in«. t •«riaffn'«n oddelku »Jn-tra« 17593-1 Mlajšo frizerko spreknem takoj oa 7a-ložki "-e*ti št. 16, Mf^te-l^ubljaca. 17613-1 Za delikateso jrorjeno in nemščine veSčo sprejmem. Pnuwd.be na po-drnžn-ioo > Jutra« t Cfijn pod »pridna«. 17631-1 Jelonoša BMirijtr in pošten. et»r do 25 let. dobi takoj službo. Ponudb« i" Bilko ne po-dražinieo »Jutra« v Celju pod raiaoko »Jelonoša-«. 1763M Beseda 1 Din 2 Din es ftlfro ali dajanje na Blova 5 Din. Najmanjši znesek Din. Deklica »tara. 16 let, krepka, ki f»e jo že eno leto n-f.il a. m fi-viljo. želi m-eeto vajenke — bodisi to. šiiviljo ali T trgovini, z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oblami oddelek »Jutra« pod šifro »Vajen.ka 16«, 17568-« Sluf.be išče Besedn 50 perm dave» S Din za šliro aU dajanje naslova 3 Din i»aj-manW »hm'> '3 Oln Kuharica (vod'it-<>'j.i-ra) -vajena •*">'i-gnepodinjetiva, i&če elužbo. I>opise na. oglasni oddelek >Juf.Ta.< pod šifro »Voditelji ca«. 17561-3 Izurjena šiviBa i do+>rim okafto-m, izdeluje koetro-me, pešie, obleke itd., te ee priporoča damam n«i dom, St. Petra nasip št. 17566-2 Primemo zaposlitev Išče &kw., nemiki in srbohrvaški korespoedent ter k.njiffo^od-ja, z -večletno prike-t", proti mainjšemu začetnemu honora-rjn. Lesni strokovnjak, inteligenten organizator. Ponudbe !» oglasni oddelek Jutra pod šifro »Seriozna jila«. 17575-2 Plačilni natakar išče stalno ali sezijfiko na-meščenje. Cen j. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kavcija«. ŠSvflja Izurjena v i®d.e!avi fina-h oblek in plaščev, gre na dom po 20 Din doeivno. — Pi&mene ponudbe na offl-oddelek »Jirtra« pod šifro »Ž2.666«. 17560-2 Brivski pomočnik prw>vrrten v možki etroki in hnibi striženja, išče eiuSbo. — Ponudbe na po-dnržnteo »Jntra« v Celju ■pod šifro »Bubi žtueer«. 17634-2 Dekle W m« eamoetojino in v»a hdšna dela opravljati, želi el-nžbo sa takoj. Ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah pod šifro »Tr-btrrije«. 17626-2 Kniigovodja- bilancist korfpprmdent slovenskega, fiemškeiga, ita-lija-nskega in fruracos-kega jeiiike, samostojna moč. išče popoldansko zaposlitev. Blagohotne ponndbe pod znafiko »Samostojen štev. 43« na osrlaeni oddelek »Jutra«. 17615-2 Potniki Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika še e®ega za Slovenijo, z lastnim avtomobilom, sprejme tovarna Riikorijo »Favorit«, Zemu-n. Dn-evnioa in provizije. Referenoe in k-arvčija potrebni. 17562-5 leseda l Din. davek 2 Din •sa šifro al! dajanje na ilova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki IS Din Za popravne izpite v francoščini in nemščini pripraivlja srednješolce (ke) A. Potočnik, dipl. nčitelji-ea jezikov. Wolfova ulica štev. 10, drugo stopnjišče, II. nadstropje. 17506-4 Inštruktorja VTT. real. giimoatcije iščem. Rožna doHna, cesta XV št. 31. 17584-4 Prodam Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jfndimo Vem za majhen leo«u- dobra oblačila. A. Presker LJubljana. Sv. Petra eeeta 133 Trfbtmo na starem igrišču prod« S. K. Ilirija. Ponudbe na po&tni predal 175. 17497-8 Alkoholometer 75® za žganje, s termometrom proda ta 200 Din »Posest«, Miklošičev« cesta št. 4. 17614-6 Kupiht Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro al! dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znpsek 17 Din Oficirsko sabljo k tipi Dolenc, Križevniška nlica 11. 17576-7 li.^MMB Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolo Waffenrad - Steyer tovarn, št. 3,143.481, št. eivid, tablice 2 -16 - 40.556 mi je bilo ukradeno v soboto zvečer v Ljubljeni. Kdor izsledi t»tu, dobi primern-o nagrado. Josip Kostanjeve«, bančn-i uradnik, Sto-žice št. 107 pri Lj-ubljani. 17605-28 Kapital Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh bu,nb kupujemo in prodajamo najugodneje ™ točno. Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ulica- št. 6/H, tel- S8"3®- Za odgovor priložite 3 Din v znamkah. 179-16 a Beseda 1 Din. davek 2 Din ia šifro ali dajanje na dova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ford avto Limuzina, 4 vrata,, 20.000 km vožen. zelo dobro ohranjen, t novimi plašči, ugodno prodam. Informacije daje svečama J. Kopač v Ljubljani, Celovške cesta Vlogo Praštedione od ioo—800.000 Din P^ dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najvišjemu ponudniku«. 17591-16 Hranilne knjižice Kmetsie posojilnice Pr0; dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Denar 500.000«. 17303-16 Beseda I Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. NaJmanlšJ znesek 17 Din Hišo s trg. lokalom v prometnem kraju na deželi, z inventarjem in vso zalogo prodam za 90.000 Din. Ponudbe pod značtko »Trgor&k-i lokal št. 27« na oglasni oddelek »Jutra«. 17564r30 Lep gozd na Gorenjskem ob Savn — pripraven za lovsko kočo, prodam. Cena po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 17598-20 Majhno hišico z vrtom prodam za 15.000 Din, ali oddam v najem. Tistemu, ki ima obrt za trafiko, točilnico i® branje rijo se nudi ugodna prilika, ker je seda-j se-zija. — Izve se v trafiki Obrežna cesta — Celje. 17633-20 Vinograd, posestvo krasno, 40 roimut od Celja ■naprodaj za 50.000 Din. — Naslov pove pod-ruž. Jutra v Celju. 17630-20 Vrednote Pf>s(vlB 1 TMn davek 2Din za šifro ali da lan le n* slova S Din Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - iuvelir Ljubljana, Wolfova nlica 3 V najem ieseda 1 Din. davek 2 Din is šifro ali dajanje na dova S Din. Najmanjši znesek it Din. Pekarno s hišo dobro vpeljano, radi od-potovamja oddam takoj v najem. Ponudbe na naslov J. Jloškerc, Ljubljana — Tavčarjeva nlica št. 2/H. 17594-17 Lokali Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na nova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bufet v Ljubljani odda SK Ilirija v zakup na Igrišču Stadiona. Ponudbe je vložiti do 3. Julija 1934 na poštni predal 175 ali pa klubovemu tajniku._17436-19 Skladišče suho, v iz-meri cca 40m', v bližini glavnega in gorenjskega kolodvora, z električno razsvetljavo _— primerno tudi za delavnico oddam. Poizve se na Tyr-ševi cesti 25, dvorišče _ — pisarna. 17625-19 Dijaške sobe seseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dijaka (injk>) v vso oskrbo sprejme učiteljska rodbina k sinu prvošolcu, event. k hčerki četrtošoifci. Za nižje razrede pomoč in skrbno nadzorstvo v veeh predmetih, aa oddih velik travnik, sol nčno in zdravo stanovanje, 20 minut hoda do univerze in 15 minut do lioeja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17577-22 Stanovanje Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Stanovanja 2 trisobni in 1 en osojno odde.m. Naslov pove -ogl. oddelek »Ju-tra«. 17226-211 Enosob. stanovanie kletno — ter prazno sobo visok npritlično, največ b* 2 osebi, takoj oddam v Mostah, Tovarniška ul. 19 17579-21 Štirisob. stanovanie oddam z avgustom. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. 17581-31 g pritrklinami, balkonom in vrtom oddam v Spodnji Šiški, VerovSko-va ul. št. 70. 17569-21 rfeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Oln Jagnjetove plohe suhe, v meraib od 50 do 100 mm, širine od 20 om naprej in dolžine od 2 m naprej, za takojšnjo dobavo. kakor tudi črni gaber gladke Hode od 18 cm in 2 m naprej — ter hrastove Hi orehove I. hlode od 60 cm naprej kupi Tovarna furnirja — Pod reč je. pošta Dob. Štirisob. stanovanje i vBemi pritiklinami, ob Bleiweisovi cesti vsled selitve s 1. avgustom oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17583-21 Štirisob. stanovanie v centru mest« oddam z avgustom za 1100 Din. — Vprašati pri h iš niči v Gosposki ulici štev. 6. 17585-21 Trisob. stanovanje sol.n&no, s kopalnico in vsemi pritiklinimi oddam. Poizve se: Bežigrad 10. pritličje. 17502-21 2 sobi in kuhinjo celo I. nadstropje oddam s 1. avgustom. — Istotam oddam tudi »olnčno opremljeno sobo Semž, vila Roža. Mirje. Dvosob. stanovanje visokopritliSno, pri tramvajski postaji, oddam ta 500 Din mesečno. Rožna dolina, cesta XIX št. 16. 17597-21 Dvosob. stanovanje s pariketi, kopalnico, balkonom in pr-itiklinami oddam v prvem nadstropju nove vile ne Mirju, Mar-monitova ulica štev. 33. 17603-51 Trisob. stanovanje s plinom, kopalnico in vsemi pritiklinami, v vili oddam s 1. avgustom. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 17601-21 Dvosob. stanovanje lepo, v vili oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37607-21 Trisob. stanovanje ndobno, s kopalimico in plinom oddam. Naslov po v o oglasni oddelek »Jutra«. 17604-21 Štirisob. stanovanje lepo, eolnčno in brezhibno, z vsemi pritiklinami, v I. nadstropja vile v centru, z uporabo vrta takoj oddam v Kuafljevi nI. št. 13/11. 17590-31 Dvosob. stanovanje pritlično. parketiTemo, v novi vili pod Rožnikom oddam s 1. avgustom. — Naslon pove oglas, oddelek »Jutra«. 17623-31 Dvosob. stanovanje lepo, t pritiklinami, parke ti rano, oddam v Rožni dolini, cesta Xn štev. 11. 17624-21 Dvosob. stanovanje komfortno, lepo in eolnčno, oddam s 1. avgustom v Api hov i ulici štev. 31 — Bežigrad. 17619-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek •'» Din Stanovanje d|r I? »"»In Opremljeno sobo popolnoma separirano, oddam preko počitnic ali za stalno. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17531-53 Mesečne sobo lepo in soinčmo. s separatnim vbodom, oddam s 1. julijem. Ogledato v Kna-f-Ijevt ulici 13/2. 17090-33 Lepo sobo z 2 posteljama, v eeetro mesta oddam. Gajeva ul. št. 3/2 desno. 17582-33 Lepo sobo z 3 poste4jama, oddam pri Taboru — Fflpnerjeva ul. šte«v. 13/11, vrata 16. 17578-33 Sobo večjo »M manjšo, opremljeno ali prazno oddam s 15. julijem ali takoj t Ilirski ulici 19/1. desno. Sostanovalko v boljšo sobo sprejmem takoj aH s 15. julijem. — Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«. 17567-33 Opremljeno stanovanjo (sobo ia kuhinjo z opremo in posodo) poceni oddam na Mirju-Bičevje. Svetlo, eolnčno in mirno. Pojasnila daj« D. Lnnder, Cesta v Rožno dolino 14. 17571-33 Opremljeno sobo takoj oddam na MVrjm — Verrtovškova aliea it. 7a. 17599-33 Sobo takoj poceni oddani. Tf»-slov po»v8 oglasni oddelek »Jutra«. 17595-33 Separfrano sobo opremljeno, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17600-33 Opremljeno sobo popolno«* Msparirano, v vili na Vrtača oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1761S-23 Kabinet lepo »rejen, t e^Atrifco in postreržbo, v centru mesta takoj oddam za 300 Dim. Knafljeva ulic« 13/11 17589-33 VeHko sobo z elektriko in pKoom, pripravno za pisarno «li mirno obrt, oddam • 1. avgustom. M. Ra-vtar. Stari trg 1». 17609-33 Opremljeno sobo solnčno, s kuhim-jo oddam 2 osebama. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17618-23 Prazno sobo ▼ katero ee lahko postavi štedilnik, takoj oddam v Prulah, Sredina štev. 5. lT10e-23 Gospoda ali gdč. solidno oeeibo, sprejmem v zračno in evetlo sobioo poleg Ljudske kuhinj«, po zelo nvrici eemi. Ogledati med 1. in 2., «!i po 6. uri zvečer. Bolh«, Streliška ulica 10/n. 17631-23 Ooremlieno sobo zračmo tn