Leto V.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1929
Ljubljanska Glasbena Matica na turneji po Franciji
50. štev.
Od 23. prošlega meseca že potuje zbor ljubljansko Glasbene Matice po Franciji. Vsi koncerti so iimedi velike uspehe. Boljše se ni mogila uveljaviti in proslaviti naša pesem. Po<vsod so naletele pesmi naših skladateljev na naij-živahmejše odobravanje.
Ravno tako se občinstvo ni moglo nasliišatl narodnih pesmi, hrvatskih. srbskih in posebno slovenskih. Več itočk je moral zbor ali ponoviti ali pa dodati, predmo je mogel odstopiti.
Ena najzanimivejših točk Matične turneje pred prihodom v Pariz je bili ob-tsfk Matičarjev v središču najbolj številne preko 12 tisoč duš broječe skupine naših izseljencev na Francoskem, v premo-gcikoipnem revirju Lens-Lievin - Brouay. Sprejem ljubljanskih pevcev je b! prizor bratskega navdušenja. (Bivanje v Lensu, k er so se iz bližnjih ln daljših kolonij zbraile številne skupine naših rojakov iz vseh okoli sikih krajev, je bilo za Matičarje §n za naše Toiake prffka za razna vprašanja in odgovore, za poizvedovanja, kako se godi temu in onemu doma in na tujem.) Matični koncert ipa ne bil ■višek, ko je obojestransko vzkipela mehka slovenska duša.
Po koncertu so se zbrali Matičarji h kosilu v prostorni, lepo okrašeni dvoran! Alhambra. Prt častni mizi so sedeli poteg predsedstva Glasbene Matice predsedniki sedmerih tukajšnjih rudarskih organizacij, komisar našega poslaništva za naše izselienoe dr. Kuhar in generalni tajnik pari-Bkega društva »Prijatelji Jugoslavije«, Bourgoing, ki se je nafaišč pripeljat! Iz Pariza v Lens na koncert. Med kosffiam so se vrstile navdušene zdravl-ce. Govorili so med drugimi rudar Zupančič, doma iz Vidma pri Krškem, Zdravko Zupančič iz Zagorja, rudar Močiilnik in Franc Kolenc ter generalni tajnik Društva »Prija-
teljev Jugoslavije« g. Boungoing iiz Pariza, ki je počeli svoj govor francosko in nato nadaljeval v lepi slovenščini. Omenjal je namen svojega društva, ki si šteje v čast, da goji prijateljstvo do takega naroda, kakrSne-ga reprezentirajo v dvorani zhrafni sinovi. Francozi radi sprejemajo sipo-soibne in vestne slovenske delavce, žefe jim, da bi se v Franciji docela udomačili, nikakor pa ne zahtevajo in niti ne želijo od njih, da bi pri tem pozabili na svojo staro domovino 'in svoj narod. Spominjal se je nato ilirskih . svečanosti in zaključil svoja., z bum;m aplavzom sprejeta izvajanja: »Kakor v Napolleonovem času »Iliriija vstan!«, tako maj velja danes in vsek-daT geslo: »Juigosffavija vstan'!«
Za našo pesem in za Matico je biflo posebno pomemibno in v? I" no (laskavo vabiilo »Instikita phonetiaue« (Fonetičnega instituta) pariške univerze, ki raz^kure človeško besedo, človeški glas in govor in hrani oziroma zbira v svo»eim arhivu na gramofonskih ploščah razne govorice, glasove, pesmi in rekla najrazličnejših narodov. Za svoj arhiv (je žeflel imeti ta 'institut tudi nekaj tipičnih naših pesmi, da jih hrani v svoiiem Muzeju človeške besede. Matični zibor se jo odzval tudi temu vabilu in se zbral v velikem aitefteiu Paifhe frd-res, 'ki izdelltime take p1o-§5e. Posneli so šest plošč. Za dve plošči }e pel Matični kvartet, med drugim lepo ponarodeflo ~ »Sijaj, siiaj solnčece«, štiri nada'!<me pesmi pa Je podal komptetni zbor Matice. in sicer Schwabovo »Zdravo Marijo«, iki Je povsod na vseh koncertih žela toliko odolbravarva. nadalje narodne ppiml »Gor čez jezero«, »?kr-janček poje. žvrgoli« ln »Bratci veseli vsi«. Talko bo v precej lepi obliki ohranjena za nedoglede« Čas v tem znamenitem pariškem arhivu tudi vrsta naših lepih pesmi.
Množica slovenskih rudarjev pozdravlja Matičarje.
Mestna palača v Lilleu, v kateri so bili Matičarji svečano spreleti.
Spomenik meščanom Llllea, ki so bili med vojno od Nemcev ustreljeni.
VeOlk živinorejski uspeh Leopoikl Mohar, gostilničar v Kranju, je kupiil na sejmu v Kranju dne 15. ju-|jja t. 1. prašiča, ki je tehtali 95 kg. Dne 18. novembra pa ga je prodal mesarju Lieberju Framcetu v Kranju. Prašič je tehtali 268 kg. Zredi se je torej v kratkem času. v 126 dneh, za 173 kg. Prašič je bdi pristne domače pasme, kakršnega vidimo na sliki. Pač iiareden primer.
Angleški zračni dorostas »R-100« Ogromna eračna ladja »R-100« Je dobfia »voj par v novem gorostasu Istega tipa, ki so ga todeSafe angleške tvorni^ Poskuisnev^nj« C jwvo ladjo so se kan najbolj« obnesle. Zračni gorosta« ima tako prostorno tfcdifaico, kakor kak hotel na kopnem. V dvorani ima pretkana za 56 oseb,
Dr. Jakob Borko
Je nastopi! že tretjič visoki položaj železniškega direktorja v Ljubljani. Po rodu je l* Slov. Goric. Po prevratu je služboval najprej pri poverjeništvu za promet v Ljubljani, kmalu pa je bil poklican v prometno mmisrtTstvo v Beogradu, kjer je odlično sodeloval pri ot-ganizaoiji kontrolne službe in postal načelnik kontrole dohodkov. Ko je država prevzela južno železnico, je bil doktor Borko 1. 1924. Imenovan za direktorja ljubljanske direkcije, kjer ga je čakala težka naloga, organizirati novo direkcijo iz dotatoratnega ravnateljstva južne železnice in inšpektorata državnih železnic.
Slika na levi zgoraj:
Lep napredek domače obrti
Doslej je industrija usnja in stroji! dobavljala sode vsake vrste iz inozemstva, ker v državi ni biilo podjetij za izdelovanje takih predmetov. Domači obrtniki se doslej s tako izdelavo niso pečali. Sedaj je razvoj domače obrti to odpravil. Na sliki vidimo 2 kolosa, soda za strojenje tovarne Jaki v Karilovcu, ki ju je izdelat' domači obrtnik g. Rudolf Franc iz Konjic. Vsak tak sod tehta z montiranim ždez-iem 4 tone in drži 210 do 220 hI.
65sKia oa M z®cu-iH3t
Preseljevanje Nemcev iz Rusije
Nemški kolonisti po Izkrcanju v Svvlnemilnde, kamor 10 dospeli * sovjetskim para ikoni »Ky-kov«. Zdravstveni »rad proži pomoč bolnim ln onemoglim. V splošnem so ti begunci po nemilih poročilih zdravi, lepo rej eni in dobro oblečeni.
©Uka oa tevil v sredini:
13 mrtvih ped razvalinami
V Marseillen sta se trumi dve stanovanjski zgradbi In zahteval) veliko število človeških žrtev, ki U iih se bilo, Ce U se lastnik In stavbne oblasti ozirale na svarila pred pretečo nevarnostjo, ki so Jih izrekati prebivalci obeh Hi It več dn| pred katastrofo. Doslej so potegnili Izpod razvalin 13 •traioo zmečkanib trupel, a (a ne bodo ie vsa
Gfflka na lev« epodajt
Vlak proti vlaku
y državi Tennessee (Ze> dlnjene države) Je zavozil luksuzni brzovlak V osebni vlak, pri čemer Je skočil U tira. 4 mrtvi In 60 ranjencev Je bila posledica te nesreče. Slika -narm kaže razbite vagone luksuz. vlaka.
Spodaj na desni!
Zlata pšica
Znameniti avto majorja Segravea, s katerim Je dosegel brzino 340 km m ono, na dražbi.
Sto tisoč frankov za
majhen praporec
V Parizu je neki zasebnik na javni dražbi prodal svojo zbirko starega orožja in drugih vojaških predmetov. Za posamezne stvari je dosegel naravnost bajne vsote. Tako je šeil med drugim majhen praporec s trobente Naipoleonove garde za celih 11.000 frankov.
SMoa oa <k»n4 zgoraj!
Žensko šahovsko svetovno
prvensvo
Gdč. Scbwartzmaon (zgoraj) Iz Odese, mednarodna tekmovalka, Je cmagala na šahovskem turnirju v Parizu f 12 točkami; drugo mesto Je dosegla obenem z materjo Schwartzmaiutove francoska tekmovalka d' Autremont (spodaj).
Slika na desni v sredini
Eksplozija na ameriški raziskovalni ladji »Carnegie«
V hrki Apis (Samoa) je iz neznanih vzrokov priSlo do eksplozije na Jadji »Carnegie«, ki je potovaCa v naučne svrhe ipo J ur/nem morju. Kapetan Aul't (desno zgoraj v krogu) in en mož posadke sta -bila pri tem ubita.
SHka na lovi spodaj:
Govoreči fiUan v službi ameriške policije
Zločinca zaslišujejo ta njegove Izpovedbe sne* majo u govoreči film. Policija hoče t tem onemogočiti običajni Ugovor zločinca, da so m« pri sa«UšaqJu izvabil priznanja i silo.
Slika na desni spodaj:
Štiii nagrajene francoske de-vofke iz letošnje tekme šivilj
Od zgoraj dol: Qdč. Le S trat (darilo 1750 frankov), Hevro4 (750 frankov), Passelerque (500 Irankov) in Carmier (300 franiu>y).
Čudna pot do razorožitve
V ameriški mornarici preiskujejo nov način brezžičnega upravljanja s torpedi. Torpedo se izstreli, kakor običajno, v vodi pa se mu s suhega brezžično daje smer. Ta nova morilna priprava deluje na daljavo 11 km jn stane en sam izstrelek kalkih 600.000 dinarjev.
Gospoda, ki se uradno ne poznata
Amer. poslanik Schur-tu a trn bi sovjetski poslanik KrestinskiJ na plesu Inozemskega tiska v Berlinu. Amerika še ni priznala Sovjetske unl-Je, tako da poslanika še ne smeta uradno občevati, kar Ju pa ne ovira, da se ne bi sestala pri čašl vina.
Kellogg — častni doktor ox-
fordskega vseučilišča
Bivši ameriški državni tajnik Kellogg, oče proslulega mirovnega pakta, se je te čini mudi', v Londonu in so mu ob tej priliki podellilt častni doktorat oxfordskega vseučilišča. Na desni mdegova žena.