Leto XXI., It. 68
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg št 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 17.749.
LJubljana, petek 22. marca I940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Po likvidaciji finsko-sovjetske vojne
Ratifikacijske listine med Finsko in Sovjetsko unijo so izmenjane, vojne sile zasedajo nove teritorije, v kratkem bo povsem izvedena nova razmejitev. Določbe moskovske mirovne pogodbe bodo s tem izvedene v onem okviru, ki je za neposredno sedanjost in bodočnost najbolj važen. Politične določbe se bodo po svoji učinkovitosti izkazale šele polagoma, saj so tudi projektirane s perspektive na daleč.
Istočasno se more ugotoviti, da je potihnila polemika o ozadju moskovskega mirovnega sklepa, polemika o vzrokih, ki so prisilili finsko vlado, da je prešla na mirovna pogajanja in pristala na trde sovjetske pogoje. Nedvomno je res. da ostane še marsikaj nepojasnjenega, vsekakor ono, o čemer se more vedno računati, da se godi za kulisami, preden se izvršijo oficialni diplomatski koraki. Nedvomno je mnogo tega bilo in je še sedaj okrog finsko-sovjetskega pomirjenja; šele kasneje bo svet dobil vpogled v podrobnosti tega dogajanja. Toda v glavnih potezah je zunanji potek dogodkov pojasnjen tudi po svoji vzročni povezanosti.
Finska je pristala na mirovna pogajanja, ker je uvidela, da sama, brez zunanje pomoči, in sicer izdatne pomoči, ne more upati na nadal in jo učinkovito obrambo. Uradni predstavitelji Finske so prevzeli veliko odgovornost za to odločilno dejanje. V svojih izjavah v tem pogledu niso pustili nika-kega dvoma, dasi bi se moglo še vedno trditi, da vsa ozadja s tem še niso pojasnjena, zlasti ne odgovor na vprašanje. v koliko je šlo vendarle od kake zunanje strani za pritisk sli vsaj za orozoren nasvet.
Nadalje je ugotovljeno, da se je Finska vlada zavedala, kako ji more priti pomoč samo od zapadnih zaveznikov. a ne samo pomoč v obliki prostovoljcev in vojnega materiala, marveč prava obsežna pomoč zavezniške vojske. Iz tega sledi, da se pošiljanje pomoči v obliki prostovoljcev na Finsko r.i obneslo, dočim je ta način imel tako fatalen učinek v toku španske dr-žavlianske vojne. Razlika leži na dlani. Tamkaj je šlo za notranjo vojno, ko nobena od sovražnih strank ni razpolagala z dovolj učinkovitim lastnim orožjem. Na Finskem pa je bila na eni strani velika moderno oborožena država, ki je končno vrgla v borbo ogromne sile ljudi in vojnega materiala. Iz uradnih poročil britanskih in francoskih državnikov je mogel svet spoznati, da sta zapadni zaveznici angažirali prav izdatna vojna sredstva že v prvih mescih vojne, dočim je španska državlianska vojna trajala brez primere bolj dolgo in se je prostovoljska pomoč šele kasneje razvila v večjem obsegu. Toda premalo je bilo moštva, saj so prostovoljske čete pomenile samo neznatno peščico, po velikem delu celo neizvežbanih mož.
Odločilni korak, da bi prišla na pomoč prava britanska in francoska armada, se ni storil. Finska je samo sondirala teren zanj, ni pa še uradno zaprosila za tako pomoč, ker bi morala poprej za to dobiti pristanek švedske in norveške vlade. Potrjeno je sedaj od vseh kompetentnih strani, da je res tako in da v formalnem pogledu zadene vladi v Stockholmu ter v Oslu odgovornost za to, da pomoč ni prišla. Švedska in Norveška sta smatrali, da jima ne kaže dati dovoljenje za prehod zavezniških vojsk.
Iz razumljivih razlogov se manj razpravlja o nagibih, ki so bili odločilni za skandinavski vladi, da sta se uprli predlogom glede prehoda britanskih in'francoskih armad, ki so že bile povsem pripravljene. Toda v glavnih potezah se je tudi to razmotrivalo, dasi se nemara vsi momenti javno niso vzeli v poštev. Na Švedskem in Norveškem so računali, da bi se v tistem hipu, ko bi začele prehajati zavezniške čete. pojavile sovjetske oborožene sile, predvsem zračno brodovje, ter skušale razdejati železnice kot ona prevozna sredstva, ki bi prihajala v glavnem v poštev. Toda razen tega je bilo očitno. da bi intervenirala tudi Nemčija, za katero pri tem ne bi šlo toliko za pomoč Sovjetski uniji, kakor za zavarovanje severnega boka. Zato so v Stockholmu računali z nemško ofenzivno vojno, a prav tako v Oslu. Švedska in Norveška bi postali bojišče, in sicer v vsakem primeru, bodisi da bi se z orožjem v roki uprli zavezniškemu prehodu ali da bi se zadržali pasivno, ali se morda celo solidarizirali z njim. Iz nekaterih mest v dosedanjih izjavah se da razbrati, da so Finci prav radi tega opustili vsakršno misel na zavezniško pomoč, zavedajoč se, da bi bila morda tudi v tem primeru učinkovita pomoč problematična, gotov pa učinek, da bi se vojno razdejanje razširilo na vso Skandinavijo.
V zvezi s temi i azmotrivanji so padli tudi očitki na račun severnih dr-
Vlada narodne sloge v Franciii
Bivši finančni minister Paul Revnaud sestavil vladof ki so v njo vstopili tudi socialisti in se bo ze danes predstavila parlamentu
Pariz, 21. marca. j. (Havas). Paul Reynaud je davi nadaljeval pogajanja za sestavo nove vlade. Še pred 9. uro je imel razgovore s predsednikom radikalne in radikalno-socialistične skupine v parlamentu Chicherijem. Po odhodu iz Rey-naudovega kabineta je Chicheri izjavil zastopnikom tiska, da mu je bilo ponudeno ministrstvo za poljedelstvo, ki ga je pa odklonil. Za Chicherijem ie Reynaud sprejel bivšega ministra za javna dela de Monzie. Po de Monzieu je bil na razgovorih mornariški minister v bivši vladi Campinchi. za njim pa bivši minister Frossard. Predpoldne so posetili Paula Reynauda še svoječasni ministri Leon Blum. Camille Chautemps, Georg Mandel in bivši letalski minister Eynac.
Kmalu po 13. uri je Reynaud zaključil svoje razgovore z zastopniki posameznih političnih skUpin. Ko mu je uspelo pri dobiti za sodelovanje tudi še socialistično skupino je lahko dokončno sestavil listo nove vlade, ki se je popoldne pod njegovim vodstvom predstavila predsedniku republike Lebrunu. Sestava nove vlade je naslednja:
Sestava nove vlade
Paul Reynaud (rep. zveza) ministrski jredsednik in zunanji minister; Daladier (rad. soc.) narodna obramba in
vojska;
Chautemps (rad. soc.) državni minister in podpredsednik vlade: Campinchi (rad. soc.) vojna mornarica; Laurent Eynac (demokrat - lev.čar) letalstvo;
D' Autry (tehnik) oboroževanje. Navedeni ministri tvorijo ožji vojni kabinet. Ostali resori so razdeljeni: . Serol (soc.) pravosodje;
Lamoureux (rad soc.) finance; Henry Roy (demokrat-levičar) notranje radeve;
Rollin (dem. zveza) trgovina; Mandel (neodv rep.) kolonije; Sarraut (rad. soc.) prosveta; Squeuille (demokrat-levičar) poljedelstvo;
Monnet (soc.) blokada; De Monzie (soc.) javna dela; Pomaret (soc. unija) delavski nvnister; Julien (rad. rep.) pošte in telegraf; Frossard (soc. unija) propaganda; Riot (demokrat-levičar) trgovinska mornarica;
Heraud (nezavis. republ.) zdravstvo; Rivière (soc.) pokojnnine. Novi državni pod tajniki so: Charonetier de Ribes, zunanje ministrstvo; Duclos, vojno ministrstvo; Grandmaison, vojna mornarica; Menié in dela Grange, letalsko ministrstvo; Blancho, trgovinska mornarica; Laniel, finančno ministrstvo; Fe-vrier, propagandno ministrstvo: Alb^rtin, delavsko ministrstvo; Jacouinot. notranje ministrstvo: Schuman in Tbellier. tx^je-delstvo in Hachette, narodno gospodarstvo.
Vojni kabinet
Pariz, 21. marca. s. (Reuter). Po sestavi vlade je objavil ministrsk' predsednik Rev-naud sestavo ministrskih odborov. Tako zvani vojni kabinet tvorijo poleg predsednika vllade ministri Daladier, Chautemps, Campinchi, Laurent Eynac in D'Autrv. Vojni kabinet bo zasedal trikrat na teden. Poleg tega je ustanovljen še poseben gospodarski komite, ki bo zasedal pod predsedstvom ministrskega predsednika enkrat na teden. Pripadajo mu finančni minister Lamoureux in minister za kolonije Mandel.
Vlada bo imela svojo prvo sejo jutri zjutraj.
Danes deklaracija vlade v zbornici
Pariz, 21. marca. br. (Havas) Prva vlada, ki jo je sestavil dosedanji finančni minister Paul Reynaud, je po svojem sestavu povsem enaka vladi, kakor jo je za časa poslednje vojne sestavil pokojni Clemen-ceau. Razlika med njima je le ta, da sta bila v okviru sedanje vlade ustanovljena
še posebna odbora, vojni in gospodarski, ki bosta pristojna za vojaška in gospodarska vprašanja.
S političnega vidika je važno, da so pristali na sodelovanje v okviru velike koncentracijske vojne vlade tudi socialisti, ki imajo sedaj v vladi 6 zastopnikov, od katerih so trije ministri, trije pa državni podtajniki. Pri mnogih ministrstvih so ustanovili nova državna pod tajniška mestai, tako da bo delovanje posameznih ministrstev učinkovitejše in ekspeditivnejše, na drugi strani pa, da bodo ministrom pridržani le dejansko najvažnejši poslL Kar se tiče vojaških ministrstev, opozarjajo politični krogi na to, da je Daladier ohranil ministrstvo za narodno obrambo in vojno ministrstvo. Ministrstvo za vojno letalstvo je prevzel Laurent Eynac, ki v tem resoru ni nov človeK, nego ga je vodil že pred leti.
Nova vlada bo imela jutri dopoldne ob 10 svojo prvo sejo v ministrskem predsedstvu, nato pa bodo vsi člani odšli v Elizejsko palačo, kjer bodo zapriseženi in Ho-do imeli posebno sejo tudi pod vodstvom prezidenta Lebruna.
Za jutri ob 15. je napovedana seja poslanske zbornice. Ob tej priliki se bo nova vlada poslanski zbornici predstavila s programsko deklaracijo.
Pariz, 21. marca. br. (Stefani). Francoska poslanska zbornica je imela danes popoldne kratko sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se izroči sodišču pismo, ld so ga bivši komunistični poslanci poslali predsedstvu zbornice in ki je bilo glavna osnova za njihovo aretacijo in obtožbo proti njim.
Za jutrišnjo sejo pa je zavladalo v parlamentarnih krogih že. nocoj veliko zanimanje. V vseh krogih se čujejo neštete kombinacije z napovedano deklaracijo nove vlade. Vsi nocoj ugotavljajo, da se je Reynaudu sestava nove vlade sijajno posrečila in da bo jutri žela v zbornici pri glasovanju o deklaraciji kar izjemen uspeh.
Marin In Flandin v opoziciji
Pariz, 21. marca, a (Reuter). Vodja desničarjev Louis Marin in bivši ministrski predsednik Flandin sta Izjavila, da njuni skupini ne bosta podpirali nove Ray-
naudove vlade, češ da ne predstavlja prave vojne vlade.
Pozornost je zbudilo dejstvo, da bivša zunanja ministra Del bos in Bonnet nista več v vladi.
Nova vlada je dobila med narodom že ime: »Nova Clemenceauova vlada«.
Vtis v Nemčiji
Berlin, 21. marca. br. (Stefani). Vest o sestavi nove francoske vlade je šele o mraku prispela v Berlin, tako da so jo listi v svojih večernih izdajah objavili brez komentarjev. Izzvala ni nikake posebne reakcije, ker so v Berlinu mnenja, da bo Reynaudov kabinet lahko ie nadaljeval dosedanjo Daladierovo politiko. V francoski vojni politiki dejansko večje spremembe brez angleškega pristanka obče niso mogoče.
Edino »Berliner Börsen Zeitung« ugotavlja, da se bo angleàko-francosko sodelovanje sedaj le še ojačilo, ker se je Reynaud že kot finančni minister v svojih poslih dejansko mnogo bolj opiral na Anglijo kakor Daladier. List pripominja, da je v novi vladi tudi Žid Mandel, ki izhaja iz Rothschildove rodbine.
Berlin, 21. marca. z. Sestava nove francoske vlade pod vodstvom Paula Reynauda je izzvala v berlinskih krogih veliko pozornost in jo tolmačijo kot dokaz, da je Francija odločena voditi vojno proti Nemčiji do skrajnosti ter da Nemčija ne more računati na nikako popustljivost zaveznikov. Nemški tisk si prizadeva prikazati odstop Daladierove vlade kot posledica panike ki da je zavladala v Franciji po kapitulaciji Finske, po brenner-skem sestanku in po nemškem napadu na Scapa Flow.
„Giornale d'Italia" o novi vladi
Bim, 21. marca. br. (šv. brz. ag.). Vest o novi francoski vladi v Rimu ni naletela na odklonilno reakcijo. »Giornale d'Italia« ugotavlja v svojem poročilu, da je povsem razumljivo, da se je v Franciji sestavila vlada iz strokovno izobraženih ter avtori-rativnih mož, ki bodo lahko odločno zavzeli svoje stališče glede slehernega vprašanja, ki bi se Lahko v vojni pojavilo.
Švicarski glas o Reynaudu
Curih, 21. marca. z. »Neue Zürcher Zeitimg« označuje novega predsednika francoske vlade Paula Reynauda kot poosebljeno voljo Francije, da vodi vojno z naraščajočo energijo. Nova vlada je dokaz, da se Francija ne misli spuščati v nikake politične ali vojne pustolovščine, marveč heče doseči svoj cilj s temeljito reorganizacijo in stopnjevanjem produkcije do popolnega vojnega gospodarstva. Pod Daladierovo vlado ta važna naloga ni bila izvršena, je pa nujna in neodložljiva, ker je treba po kapitulaciji Finske računati z dolgotrajno vojsko.
Paul Reynaud
se je rodil 15. oktobra 1878 v Barcelonettu. Po končanih juridičnih študijah je otvoril advokaturo v Parizu. Kmalu se je uveljavil zlasti v političnih procesih, v katere so ' bili zapleteni francoski politiki. Leta 1919. je bil prvič izvoljen za poslanca kot pripadnik desnega krila nacionalistov. Dasi se ni silil v ospredje, se je vedno bolj uveljavljal njegov vpliv na pokrajinski tisk in na razne krajevne odbore desničarske stranke. Leta 1930. je v drugi Tardieujevi vladi prvič postal minister. Prevzel je finančni resor. V nato sledeči La valori vladi 1. 1931. je bil minister za kolonije, v poznejšem Tardieujevem kabinetu pa minister za pravosodje, ki ga je obdržal tudi v Chautempsovi vladi do njenega odstopa 1. 1934. Pozneje je postal predsednik republikanskega centruma, takozvane demokratične aliance, 1. 1936. pa je to mesto odložil.
V Daladierovi vladi 1. 1938. je bil Reynaud najprvo minister za pravosodje, v drugi Daladierovi vladi pa je prevzel zopet finančno ministrstvo. Njegova največja zasluga je, da je po padcu režima ljudske fronte z energičnimi ukrepi zopet spravil v red državne finance in Francijo finančno tako okrepil, da je lahko mirno tvegala vojno. Reynaud je bil vedno vnet zagovornik čim tesnejšega sodelovanja med Francijo in Anglijo, prav tako pa je tudi vedno zagovarjal sporazum z Rusijo.
Nemčija snuje tro.ni blok?
Odhod sovjetskega veleposlanika škvareova iz Berlina v Moskvo spravljajo politični krogi v zvezo z važnimi bližnjimi dogodki
London, 21. marca z. Razni londonski listi s »Timesom« in »Daily Telegraphom« na čelu smatrajo, da je vedno več znakov za to, da prioravlja nemška diplomacija trojni blok Nemčije, Italije in Sovjetske Rusije. Cilj nemške politike je, da se inozemstvo čim bolj nevtralizira, tako da bi imela Nemčija opravka zgolj z zapadno fronto. Če se Nemčiji to posreči, potem bi pomenilo to oživotvorjenje stare napoleonske ideje — izločitev Anglije s kontinenta.
Berlin, 21. marca. z. V tukajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo potovanju sovjetskega poslanika škovareova v Moskvo velik pomen. To potovanje smatrajo za začetek velike diplomatske akcije, ki utegne, če uspe, imeti zelo dalekosežne posledice. V poučenih berlinskih krogih se trdi, da bo škovareov pripeljal iz Moskve v Berlin neko zelo visoko politično osebnost, da v Berlinu zaključi pogajanja, ali pa bo prinesel s seboj že podpisan dokument, tako da osebni stiki med nemškimi in sovjetskimi državniki ne bodo več potrebni, škvareov se bo vrnil v Berlin takoj po velikonočnih praznikih.
Bern, 21. marca. j. (Havas) Vest, da je odpotoval sovjetski poslanik v Berlinu Škvareov v Moskvo, je povzročila v berlinskih političnih krogih vsakovrstne kombinacije o ozadju njegovega potovanja. Tako n. pr. poroča berlinski dopisnik »Basler National-Zeitung« svojemu listu, da se pričakuje po brennerskem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem v Nemčiji
žav, češ da sta pod vplivom pacifističnih strank, ki so tamkaj že dolgo v prevladi ali celo na vladi, usodno zanemarili skrb za varnost in oborožitev, kar se je bridko maščevalo v času finske krize. Daladier je tudi govoril o možnosti, da bi se iz pomoči izcimi-la borba, v kateri bi se večina švedskega naroda postavila zoper lastno vlado. Nedvomno je, da omemba te možnosti nikakor ni v stvarni zvezi z naznačenimi očitki, marveč da je francoski premier z onimi stavki namignil na slučaj, da bi si oborožene sile hotele s silo priboriti prehod Fincem v pomoč.
Končno je še ena stran, ki se je javno zelo malo razmotrivala, ki pa je nemara za kulisami vendarle imela večji pomen. To je odnošaj zapadnih državnikov do finsiko-sovjetske vojne in eventualne pomoči. Iz zelo tehtnih poročil, od prav resnih virov, se vedno znova opozarja na dejstvo, da niso bili vsi člani britanske vlade za učinkovito pomoč Finski. Tam se očividno še vedno vzdržuje težnja, da se je tre-
ba ogibati akciji, ki bi bila neposredno naperjena zoper Sovjetsko unijo. Njeni zastopniki radi postavljajo za vzgled berlinsko prizadevanje, da se ustvarijo nasprotja med francoskim in angleškim stališčem, da se negujejo razlike med njima in izkoriščajo. Ako so ta prizadevanja na delu kljub temu, da vlada popolno edinstvo med Parizom in Londonom, bi bilo po mnenju angleških nasprotnikov ostrejšega nastopa proti Rusiji skrajno nediplomatsko, ako bi na zapadu skušali sami ojačiti nemško-sovjetsko zbliževanje s tem, da bi z napadom na sovjete sami povzročili tesnejšo zvezo med Berlinom in Moskvo. Res da so tudi močna nasprotstva zoper tako ropust-ljivo zadržanje napram Moskvi, toda uveljavlja se kljub temu. Nemara ni povsem neutemeljena domneva, da je tudi to razpoloženje pomenilo enega od faktorjev, ki so pripomogli k likvidaciji finske vojne. Kakor že tolikokrat, moremo tudi ob tej priliki samo preložiti na bodočnost, da nam odgovori na taka vprašanja.
nova zelo živahna diplomatska aktivnost in sicer že v najkrajšem času. Dopisnik lista »Basler Nachrichten« poudarja, da v Berlinu pričakujejo v kratkem novih da-lekosežnih dogodkov kot rezultat sestanka na Brennerju, ki je bil dokazal popolno soglasnost naziranj glede zunanje politike, ki jo vodita Nemčija in Italija.
Amsterdam, 21. marca. AA. (Reuter) Po vesteh i? Berlina je potovanje sovjetskega veleposlanika v Berlinu Skvarcova v Moskvo v zvezi z važnimi političnimi dogodki. Smatra se, da bo Škvareov pripravil sestanek vodilnih osebnosti nemške in sovjetske vlade. Možno je, da bosta Ribbentrop in Göring odpotovala v Moskvo, ali pa Molotov v Berlin. Po vesteh »Tele-graafa« pričakujejo berlinski diplomatični krogi v kratkem objavo nemško-sovjet-sko-italijanske deklaracije, ki naj bi vsebovala načrt za novo ureditev Evrope pod pokroviteljstvom teh treh velesil.
Dozdevni rezultat brenerskega sestanka
London, 21. marca. j. (Reuter) Iz povsem zanesljivega vira se je prvikrat izvedelo za rezultate brennerskega sestanka med Mussolinijem in Hitlerjem. Ti rezultati, ki pa jih mora potrditi šele bodočnost, se dajo formulirati v naslednjih točkah:
1.	Odločitev Italije, da ne bo posredovala v sedanjih okoliščinah.
2.	Vzajemnost italijansko-nemških gospodarskih in političnih akcij na Balkanu, naperjenih proti politiki zaveznikov z na-
menom, da se njih vpliv iztisne iz jugovzhodne Evrope.
3.	Upoštevanje nemške želje, da se s skupnimi sredstvi poskuša odcepiti Turčija od zapadnih zaveznic.
4.	Proučitev nemškega načrta za možnost sovjetsko-italijanskega zbližanja.
Isti krogi, od katerih izvirajo te vesti, pripominjajo, da se je na Brennerju izmed vseh teh predlogov morda nekoliko približalo svojemu uresničenju samo povečanje italijansko-nemškega vpliva na Balkanu in še to le v primeru, da se bo v zbliževanju med Sovjetsko unijo in Italijo dosegel kak resničen napredek.
Garancije za Balkan
Kodanj, 21. marca. j. (Havas). Kore-spondent lista »Politiken« poroča iz Berlina, da so se Nemčija, Sovjetska unija in Italija sporazumele, da bodo skupno garantirale nedotakljivost Rumunije in drugih balkanskih držav.
Snubljenje Turčije
Stockholm, 21. marca. z. Po informacijah poučenih skandinavskih krogov so se začela takoj po Hitlerjevem povratku z Brennerja, kjer je imel sestanek z Mussolinijem, v nemškem zunanjem ministrstvu živahna posvetovanja, ki so se nanašala predvsem na južnovzhodno Evropo. Po končani finsko-ruski vojni upajo me roda j-ni nemški krogi, da se jim bo posrečilo iztrgati Turčijo iz angleško-francoskega zavezništva, zakar se zavzema tudi Moskva. V Berlinu se mnogo govori o tem. ca bi utegnil Hitler pripraviti za veliko noč veliko presenečenje.
Veto Moskve in Nemčija
Sedaj je tudi Nemčija proti osnovanju nordijskega
obrambnega bloka
Pariz, 21. marea, j. (RSV) V zavezniških diplomatskih krogih smatrajo veto Moskve proti sklenitvi nordijske obrambne zveze v prvi vrsti za sovjetsko nezaupnico Nemčiji. Ko je Finska za časa vojne prosila švedsko in Norveško pomoči v znamenju solidarnosti skandinavskih držav bi imela taka obrambna zveza vse drugačen značaj in pomen, kakor pa po sklenitvi miru v Moskvi, ko je razumljivo, da lahko Sovjetska unija smatra tako zvezo kot orožje, ki je proti njej naperjeno. Nemčija se je takoj spočetka izjavila sporazumno z ustanovitvijo nordijskega obrambnega bloka, ker je videla v njem obrambo proti nasilju nad nevtralnostjo nordijskih držav s strani zapadnih zavezniških držav. Se boij pa ga je Nemčija na
skrivaj anatrala za branik proti naraščanju sovjetskega vpliva v severni Evropi, ki jo Nemčija smatra za svoj življenjski prostor, čim pa je Nemčija doznala, da se bo Sovjetska unija uprla ustanovitvi nordijske obrambne zveze, je tudi sama naglo okrenila svojo politiko ter se izjavila sporazumno z moskovskim vetom. To je storila pač samo zaradi tega, da ne bi kdo opazil kakega nesoglasja v njeni zvezi s Sovjetsko unijo, čeprav se Nemčija zopet enkrat kaže kot popolnoma sporazumna s sovjetsko politiko, pa vendar ni mogoče, prezreti, da pomenijo tako sovjetska Intervencija v baltiških državah, zmaga Moskve nad Finsko, kakor sedanji sov-
Nadoljevanje na z* strani
jetski veto proti nordijskemu obrambnemu bloku hude udarce za Nemčijo.
Milan, 21. marca. z. »Corriere dela Sera« komentira stališče Moskve do skandinavske obrambne zveze in smatra, da to stališče jasno razkriva načrte sovjetskega imperializma. Iz tega se tudi jasno vidi, kakšne namene ima Moskva s Finsko in kako se sistematično pripravlja na to, da navali v ugodnem trenutku tudi na švedsko in na Norveško.
Tudi Nemci proti severni obrambni zvezi
Kodartj, 21. marca. j. (Havas). Berlinski dopisnik danskega lista »Berlingske Tiden-de« poroča, da so se tudi merodajni nemški krogi pridružili mnenju, ki ga je izrazila včeraj Sovjetska unija, namreč, da bi mogla obrambna zveza, ki se snuje med skandinavskimi državami samo škodovati med Moskvo in Helsinki, sklenjeni mirovni pogodbi.
Pariz, 21. marca j. (Havas). Tukajšnje norve.;ko poslaništvo je kategorično de-
Evakuacija Karelske ožine že končana
Helsinki, 21. marca. s. (Reuter). Inozemski novinarji, ki so posetili novo sovjetsko-finsko mejo poročajo, da je evakuacija karelske zemeljske ožine skoro dovršena. Eva-kuiranci so nastanjeni po šolah ki javnih poslopjih v notranjosti Finske. Sovjetske čete so na Karelski ožini zasedle že skoro vse novo pridobljeno ozemlje. Evakuacija Ilangöja mora biti dovršena do jutri. Prebivalstvo se izseljuje tudi iz pasu ob novi meji, ker bo točna meja šele naknadno določena.
Kalilo zaupa v bodočnost Finske
Helsinki, 21. marca. s. (Finska tel. ag.) Predsednik finske republike Kallio je sprejel danes inozemske novinarje in je imel nanje krajši nagovor. Zahvalil se iim je za točno poročanje v teku vojne in po-
mantiralo vesti, ki so se pričele širiti zad- ! udaril, da je bila Finska v vojni deležna nje dni. češ, da jc Sovjetska unija zahte- '	■	tvt^i^ ~ ~—
vala svobodne cone v nekaterih norveških lukah.
Finsko-sovjetski mir stopil v veljavo
Moskva, 21. marca. AA. (Tas) Predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za «unanje zadeve Molotov ter delegata finske republike Paasikivi in Vojomaa so izmenjali danes v Kremlju ratifikacijske listine mirovne pogodbe ter dodatnega protokola, sklenjenih med sovjetsko Rusijo in Finsko dne 12. marca v Moskvi.
Helsinki, 21. marca j. (Havas). F;nski listi potrjujejo vest o odstopitvi sedanje finske vlade Kakor se izve iz merodajnih političnih krogov bo nova vlada sestavljena takoj po veliki noči in finski par.ament bo sklican k novemu zasedanju 27. t. m.
Helsinki, 21. marca. s. (Reuter). 'Jralno zan'kajo, da bi bila sovjetska vlada postavila Finski kakršnekoli nove zahteve.
simpatij vsesa sveta. Nadalje ie izrazil zahvalo tujim prostovoljcem, ki so se borili za Finsko, imenoma pa samo Švedski. Norveški in Danski, ki so pos'ale Finski pomoč tako v prostovoljcih, kakor tudi na druge načine. Potem je omenjal Kallio izraze simpatij po vsem svetu za Finsko. Dejal je. da ni primerno sedai govoriti o odgovornosti državnikov v raznih državah za usodo Fins&e To ie treba prepustiti zgodovini, ki bo nepristransko sodila. Zahvalil se je vsem onim državam, ki so pošil jale Finski vo jni materi j al. še Posebei pa prostovoljcem ambulančnih oddelkov ter za denarno pomoč, zlasti Ameriki Kallio ie nato nadaljeval:
Videl: ste. s kakšnim mirom smo se borili. Videli pa ste tudi s kakšnim mirom smo sprejeli mirovne poeoie. Z istim mirom bo finski narod srad'1 tudi svojo bodočnost Izgubili» smo leoo Karelijo. toda ne bre/ boia Skupno bomo sedai nosili usodo Verujemo v bodočnost Finske Ziv-lienjaka sposobnost naroda in armade bosta delali za obnovo d-^ave Za^n-imo v bodočnost, tudi pod sedanjimi pogoji.
črto čaka inda preizkušnja
V rimskih krogih so prepričam, da je v kratkem pričakovati tatatoega napada na francoski jekleni zid
London, 21. marca, j (Reuter). D plo-
matski dopisnik »Daily Maila«. ki je tre-notno v Berlinu, poroča, da so v poučenih rimskih krogih prepričani, da ie v kratkem treba pričakovati nemškega napada na Magin 'ovo črto. Napad nai bi bil izvršen v ti..1.o velikem obsegu, da bi moral prinesti vojaško odločitev na zapadnem bojišču in s tem zagotoviti Hitlerju gospostvo v Evropi. Isti krosi sodijo, da ie treba takesa napada pričakovati vsak čas in da bosta fron talno akcijo na Magino-tovo črto spremljali vzporedni ofenzivi v zraku in na morju proti Veliki Br taniji
Donisnik navaja nadalie mnenje rim-sk'h krogov, da niti pred niti po brenner-sk h razsovorih Hitler ni kazal resnega zanimanja za kako mirovno ofenzivo, marveč ie sprožil to ofenzivo le zarad-' tesa, da bi se prepričal, kakšna bi b la r '--ija na svetu na obetajoči se mir I ' ati je hotel Hitler z zadnjimi manevri in dokončno z brennersk:m sestankom TT T"oliniia orepr čati o resnični obsežnost-' svoje moči. Po informacijah iz is'ih rimskih krofov se ie ta d ka7 Hit'erju po-srpč;l v tolikšni me-!, da je Musso^ni takoi oo povratku z Brenneria pok1 irai na po~ teovanje maršal Graz'an'ja. šefa ;ta-liianske^a gener?1n°sa štaba. Kai je b;lo na teh razsovorih skleni-no. v rirr-ki>i krosih ne vedo povedati in citirajo le
! službeni komunike, ki pravi, da sta se Mussolini in Graziani razgovarjala o vojaški pripravljenosti Italije.
Nemško in francosko vojno poročilo
Berlin, 21. marca. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Na zapadni fronti meč reko Mozelo in gozdom Fletzer tu pa tam delovanje oglednih oddelkov in topništva
Nemška letala so snoči napadla neki britanski konvoj, ki so ga branili ena kri-žarka. več rušilcev in letala v vodovju okoJ »Scapa Flowa« in neko oboroženo »ritansko trgovinsko ladjo v Rokavskem prelivu Letala so brtanske ladje razpršila in potopila 9 vojnih in trgovinskih ladij s celctno tonažo 42.000 ton, dve trgovinski lacii z 11 000 ton so pa nevarno »lOškodcvala Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
Včeraj dopoldne smo opazili več britanskih og'tdnih letal v bi žini Frizijskih otokov, vendar smo jih pregnali. Po naknadnih pore čilih znašajo izgube britanskega letalstva ob napadu na otok Sylt tri aparate
Pari-/ 21. marca AA (Havas V Uradno ooročilo z dne 21. marca zjutraj: Nič novega.
Fc nemškem poročilu fe bilo potopljenih 9 angleških vojnih in trgcvfmskih ladij, angleška a&miraliteta pa Izjavlja, da so aesuške bombe zadele samo 3 nevtralne
trgovinske la<2je
Berlin. 21. marca. AA. (DNB) Kakor je bilo že kratko sporočeno, so nemške letalske sile izvedle dne 20. marca zvečer v bližini Scapa Flowa napad na neki angleški konvoj, ki je bil zavarovan z vojnimi ladjami in letalskimi silami. Nemška letala so napadla v Rokavskem zalivu istočasno neko angleško oboroženo trgovinsko ladjo. O priliki napada na konvoj je bilo potopljenih 9 angleških vojnih in trgovinskih ladij s skupno tonažo 42.000 ton. Dve trgovinski ladji s skupno 11.000 tonami sta težko poškodovani. V toku borb je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Razen enega so se vsa nemška letala vrnila v svoja oporišča.
London, 21. marca. s. (Reuter). Angleška admiraliteta je izdala ponoči dva komunikeja o sinočnjem napadu nemških letal na neki angleški konvoj v Severnem morju v bližini škotske obale. Ugotovljeno je, da ie napad izvršilo okoli 10 nemških bombnikov tipa Heinckel. Nobena angleška ladja in nobeno letalo ni bilo poškodovano. Tudi ni bilo pri napadu človeških žrtev, pač pa je bila od bomb zadeta 1300 tonska norveška trgovinska ladja »Svvinda«, ki se je potopila. Posadko je rešila neka druga norveška ladja. Nadalje je neka zp::igalna bomba zadela švedsko ladjo »Utklippan« (1500 ton). Istotako je bil poškodovan 700 tonski norveški parnik »Torra Elisa«. Angleške vojne ladje, ki so konvoj spremljale so otvorile na nemška letala ogenj s protiletalskimi topovi. Najmanj eno nemško letalo je bilo težje poškodovano, več nadaljnjih pa je bilo istotako zadetih.
Razdejanje na Syltu
Kodanj, 21. marca. s. (Reuter). Včeraj se je še ves dan na otoku Syltu dvigal gost dim. Opaženo je bilo, da je izginil eden izmed 4 stolpov na Hindenburgovem nasipu, ki veže otok s celino. Ti stolpi so opremlje-
ni s številnimi protiletalskimi topovi in strojnicami. Verjetno je tudi, da ie bil poškodovan nasip sam, ker včeraj po njem ves dan ni vozil noben vlak.
Neki pilot, ki se je udeležil bombardiranja Sylta je izjavil posebnemu Havaso-vemu dopisniku, da so angleška letala napravila nad Syltom najprej dva ali tri kroge ter nato več minut metale bombe. Nemško oporišče je popolnoma uničeno in se ga nemško vojno letalstvo dolgo časa ne bo moglo več posluževati. Protiletalski to-
povi niso bili nič kaj učinkoviti, nemški lovci pa sploh niso vzleteli. Angleška letala so metala bombe z višine 200 do 300 m. Napada so udeležili avstralski, kanadski, novozelandski in južnoafriški piloti.
Skupno je bilo vržen h v teku napada na Sylt 42 ton bomb. Vsako letalo je nosilo približno 1.000 kg bomb. Vrženih je bilo 250 visoko eksplozivnih bomb, katerih vsaka zadostuje, da uniči cel hangar. Poleg tega so letala vrgla še večje število zažigalnih bomb. Za serijo napadov je bil določen cel um k, ki je za vsako letalo na minuto točno določal, kdaj mora pričeti z bombardiranjem. Letala, ki so se približala Syltu prezgodaj, so krožila toliko časa okoli otoka, da so prišla na vrsto. Kot prvi je preletel otok s svojim letalom vodja eskadrilje, ki je poveljeval napadu. Krožil je nad otokom 20 minut in vrgel na padalo pritrjeno baklo, ki je potem sveti la prvim letalom pri napadu.
Žrtve min in bomb
London, 21. marca. s. (Reuter). Ob jiiž-novzhodni angleški obali je neko nemško letalo ponoči z bombami napadlo neko angleško ladjo, štirje člani posadke na ladji so bili pri napadu ubiti.
Danes se je nad šetlandskim otočjem zopet pojavilo nemško letalo, ki pa ni metalo bomb. Letalo se je oddaljilo, čim so se dvignila angleška lovska letala. Na otočju je bil dan letalski alarm, ki pa je trajal samo 15 minut.
Iz Amsterdama poročajo, da je neka holandska ribiška ladja 150 km od holand-ske obale našla danes na vodi ponesrečeno nemško letalo, ki je bilo očitno poškodovano pri včerajšnjem napadu na angleški konvoj ob škotski obali. Ribiška ladja je rešila vse štiri člane posadke letala in jih prepeljala na Holandsko.
London, 21. marca. s. (Reuter). V bližini vzhodne angleške obale sta bila včeraj potopljena danska parnika »Bothel« (2000 ton) in »Vicking« (1100 ton). Potopila sta se v presledku 10 minut. Oba sta bila na poti v Anglijo brez tovora. Na prvem so izmed 20 mož posadke rešili samo 5, na drugem pa izmed 17 samo 2.
Angleški odgovor na italijanski protest
London, 21. marca. AA. (Havas). Angleška vlada pravi v svojem odgovoru na protestno noto italijanske vlade z dne 3. marca glede izvajanja mednarodnega prava, da je treba upoštevati, da se angleška vlada v današnjih okoliščinah bori proti sovražniku, ki je večkrat prekršil najosnovnejša načela človečnosti. Zato bo italijanska vlada razumela, da bi bilo Angliji, če bi se sovražniku dovolil tak način vojskovanja in če bi se Anglija istočasno strogo držala predpisov mednarodnega prava, nemogoče voditi vojno. Anglija nima namena posluževati se barbarskih metod svojih sovražnikov, zaradi katerh so tudi italijanske in druge nevtralne ladje pretrpele škodo. Zato je angleška vlada prisiljena izvajati načela, ki jih ji dovoljuje pravica vojskujoče se države. Angleška vlada je napravila vse, da se ugodi željam italijanske vlade in vlad drugih nevtralnh držav glede izvrševanja kontrole. V zapadnem delu Sredozemskega morja je bil dosežen sporazum, po daljših pogajanjih z italijansko vlado in predstavniki zainteresiranih trgovinskih krogov, kar omogoča svobodno plovbo nevtralnih lad:j, razen v izjemnih primerih. Angleška vlada pripisuje še naprej veliko važnost angleško-italijanskemu sporazumu iz leta 1938, ki po njenem mnenju predstavlja element stabilnosti v sredozemski kotlini. Angleška vlada se je od začetka vojne trudila izogn ti se vsakemu sporu z zainteresiranimi italijanskimi oblastmi. Italijanska vlada naj bo prepričana, da je angleška vlada podvzela vse ukrepe v interesu Italije in drugih za nte-lesiranih držav.
„Queen Mary" bo prevažala vojaštvo
New York, 21. marca. s. (Reuter.) Snoči je veliki angleški prekomornik »Maure-tania«, ki je bil že od izbruha vojne zasidran v newvorški luki, nenadoma zapustil pristanišče.
Za »Mauretanio« je davi tudi drugi angleški prekomornik »Queen Mary« zapustil newyorško luko. Potrjujejo, da bosta ohe ladii porabiieni za prevoz vojaštva.
New York, 21. marca s. (Reuteri Prekomornik »Queen Mary« je odplul iz New Yorka v smeri Bermudov. Ladja je sivo prep'eskana in ne nosi nobenih znakov identifikacije. Ladja je bila preurejena tako. da lahko sprejme na krov 21.000 pot-n;kov Med potjo bo oborn*»na z obrambam orožjem. Domnevajo, da sta tako »Queen Mary« kakor tudi »Mauretania« na poti v Avstralijo.
Upokojeni Stojavisevi ministri •
Beograd, 21. marca. AA. S kraljevim ukazom so upokojeni, dr. Milan Stojadi-novič, predsednik vlade n. r. ter Svetozar Stankovič. Bogoljub Kujundžič, Dobrivoje Stošovič, Vojislav Djordjevič, dr. Vjeko-§lav Miletič. Nikoia Kabalin, Panta Jova-novič in Milan Acimovič, ministri n. r.
Angleški parlament
odgoden do 2. aprila
Vprašanja in odgovori na včerajšnji seji spinisi je
zbornice
Teleky o svojam obisku in razgovorih v Rimu
Posvetoval se bo z Mussolinijem in groSsm Cianom o vseh perečih mednarodnih problemih
Trst, 21. marca. o. Za svojega bivanja v Trstu je madžarski ministrski predsednik Teleky sprejel urednika »Piccola« Maria Nordija ter mu v nevezanem razgovoru poudaril, da je njegov prihod v Italijo zasebnega značaja, ker želi preživeti s svojo družino velikonočne praznike v Rimu, da pa bo vsekakor izkoristil priliko za sestanek z Mussolinijem in Cianom. Na tem sestanku, je naglasi! Teleky, bomo razpravljali o vsem, zlasti o političnih zadevah. Pri tem ne bo ničesar senzacionalnega ali skrivnostnega. Voditelju fašistične Italije smo zelo hvaležni, ker spremlja z zanimanjem ne samo splošna, temveč tudi vsa podrobna vprašanja, ki se tičejo italijansko-madžarskih odnosov, kakor n. pr razna gospodarska vprašanja. V resnici so ti odno-s. tako tesni m harmonični, da se brez iežkoč razvijajo in ojačujejo. Kljub vsemu
predstavljajo diplomatski sestanki, kakor je bil sestanek Ciana in Csakyja v Benetkah. itn kakor bo moj obisk v Rimu, naravno in koristno izpopolnitev skupnega sporazuma in skupnih pobud, zaradi česar je prav, da bi bili taki sestanki čim pogostejši.
Na vprašanje, kakšni so odnosi med Ma džarsko in njenimi sosedi, je madžarski ministrski predsednik odgovoril:
Nimam ničesar pristaviti že povedanemu, ker je znano, in ker vsi vedo, kako mislimo.
Na koncu je Teleky izrazil upanje, da ga bo med obiskom v Rimu sprejel v avdi-enci italijanski kralj, ki mu nosi prijateljske pozdrave regenta Horthyja. Prav tako je izrazil željo, da bi ga sprejel v avdi-coai tedi papež.
London, 21. marca. s. (Reuter). Spodnja zbornica je imela danes popoldne kratko sejo, po kateri je bila od gode na preko velikonočnih praznikov do 2. aprila. Predvsem je bila debata o kolonialni politiki. Minister za kolonije Macdonald je pojasnjeval lOletne vladn^ načrte, predvsem za Zapadno Indijo.
Notranji minister Anderson je izjavil, da bo na novo preiskanih nekaj primerov nemških in avstrijskih državljanov, ki doslej še niso biü internirani. Nadalje bodo podvrženi preiskavi tudi vsi oni sovražni državljani, ki stanujejo v bližini važnih centrov.
Na neko vprašanje je bilo pojasnjeno, da je izmed ena in četrt milijona rezervistov, kolikor jih je bilo doslej rekru-tiranih, samo približno 26.000 javilo, da so načelno nasprotniki vojne.
Minister za oboroževanje Burgin je sporoči, da je v pobiranju odpadkov, ki so važni za vojno produkcijo .organiziranih že 30 milijonov ljudi. Nedavno je vlada odredila tudi pobiranje starega železa Minister za blokado Cross je odgovarjal na neko vprašanje glede nakupa neke rumunske petrolejske družbe s strani Nemcev. Sporočil je, da je angleška vlada to družbo hotela sama kupiti, oa pa je potem prišla do prepričanja da ni vredna zahtevane cene. Omenjena družba ima
samo majhno produkcijo in zato .v doiba^ vah, ki jih mera Rumunija po trgovinski pogodbi dajati Nemčiji, ni velike razlike ter ostane še vedno znaten primanjkljaj. Rihard Tauber	ayn.š
L°ndon, 21. marca. s. (Ruter). Znani operni pevec Richard Tauber, ki je bil doslej avstrijski državljan, je danes sprejel angletiko državljanstvo.
Dva poslanca sta opozarjala na pomanjkljivosti kontrabandne kontrole in uvoz surovin v Nemčijo preko nevtralnih držav. Zlasti sta zahtevala kontrolo prevoza švedske železne rude skozi Norveško in opozorila na dejstvo, da je uvoz ameriškega bombaža v evropske nevtralne države zelo narasel. Podtajnik za zunanje zadeve Butler je odgovoril obema interpe-lantoma, da smatra vlada njune pritožbe za resne in važne in da jim bo posvetila vso pozornost. Dejal je, da ima vlada vprašanje izvoza švedske železne rude v Nemčijo v evidenci, enako pa tudi uvoz blaga v Nemčijo preko Vladivostoka. Istotako proučuje vlada delovanje nemških gospodarskih agentov na Balkanu.
Chamberlain v avdienci
London, 21. marca. j. (Reuter). Kralj Jurij VI. je sprejel danes popoldne v avdi-enco ministrskega predsednika Chamber-laina.
Angleški vojni minister na naslov nevtralcev
„Vsem državam, ki hočejo ostati izven sedanje vojne, je treba povedati, da ne morejo ostati ravnodušne napram borbi, Ki se je začela"
London, 21. marca. A A. (Reviter) Britanski vojn: minister Oliver Stanley je imel na nekem kosilu govor, v katerem se ie dotaknil tudi odnosov nevtralnih držav do vojujočih se držav Vojni minister se ie bavil z vestmi v tuiem tisku, ki obtožujejo britansko vlado zaradi njenega vedenja v času finsko sovjetske vojne Rekel ie med drugim:
Zakaj ie tako? Zato. ker smo mi sentimentalni do nevtralcev in zato ker iih ne izkoriščamo Nevarno ie. da nam hočeio nevtralne države dajati nauke To bi lahko storile samo v primeru če bi bili mi pripravljeni, da se od niih učimo Mi vemo. kdo oodceniu;° pravice nevtralnih držav in kdo iih i.*.orišča. oa vendar, kdo dobiva od njih priznanje?
Nemč ia ni izzvala samo Francije in Velike Britaniie. temveč tudi druee države. ki od"bravaio njuno stališče M'lijon' v svetu mislijo o tem. kako bi ostali izven
teh dogodkov. Morebiti ne bi hoteli stopiti aktivno na nobeno stran, vendar pa je treba vsem tem državam povedati, da ne morejo ostati ravnodušne do borbe, k: se je v svetu začela. Mi lahko eno jamčimo, in to je. da se nemške metode ne morejo ohraniti.
Nato se je sir Oliver Stanley dotaknil izjav nekaterih krosov. Id smatrajo sedanjo vojno »za nesramno vojno« in ie rekel: Tako govore gledalci boksarskih tekem. ki po dobrem kosilu gledaio boksarje. kako se tolčejo in zahtevajo od njih. da se mikastijo še naprej.
Ko je govoril glede kritik z ozirom r.a pobude zaveznikov, je rekel: Resnica jc, da je zgodovina polna bitk. ki so bil^ izgubljene zaradi pomanjkanja akcije, toda tudi mnogo .ie v zgodovini bitk. k* so bile izgubljene zaradi poman.ikar.ia potrpljenja.
Vojaške oblasti nimajo opravka s podeljevanjem podpsr za rodbine vpsklicancev
«
Beograd 21. marca. a. Minister za voj- | njihovim sklepom se vlagajo na pristojno
sko in mornarico armijski general Milan Nedič je objavil razpis, ki opozarja, da prihajajo skoro vsak dan na njega ali na njegovo ministrstvo vloge s prošnjami ali pritožbami v zvezi s podporami, do katerih imajo pravico rodbine vpoklicanih vojnih obveznikov. Minister opozarja v svojem razpisu, da znana uredba o podporah točno določa kdo je pristojen za podeljevanje podpor. Obvezniki odnosno njihovi svojci moraio vlagati prošn.ie pri svojih občinah, ki jih nato predložijo pristojnemu odboru za pn^nore. Ti odbori noslujeio pri vseh sreskih sodiščih. Morebitne pritožbe proti
Odposlanec kneza namestnika pri Aci Stanojevicu
Niš. 21 marca. p. Zdravstveno stanje Ace Stanojeviča se je sedaj že tako popravilo, da je danes že zopet lahko sprejemal obiske Med drugimi ga je obiskal tudi pod-ban moravske banovine Negulin, ki se je po nalogu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla informiral o njegovem zdravstvenem stanju in mu zaželel čim prejšnje okrevanje. Aca Stanoievic ga je naprosil, da sporoči njegovo iskreno zahvalo za to visoko pozornost.
Rodbirrkc flcM.ade
. za staroupakojence
Beograd, 21. marca. p. Današnje »Službene novine« objavljajo uredbo o povišanju pokojnin za staroupokojence. Poleg že objavljenih določil vsebuje tudi določbo, da pripada upokojenim poverjenikom bivše pokrajinske vlade v Ljubljani mesečna pokojnina po 3.000 din. Staroupokojencem gre tudi rodbinska doklada po 140 din za vsakega upravičenega člana brez razlike draginjskega razreda, vendar pa pokojnina in rodbinske doklade skupno ne smejo presegati 3.000 din mesečno.
Kaznovani razSirjevalci razburljivih vesti
Beograd, 21. marca. AA. V zvezi z razglasom uprave mesta Beograda z dne 11. marca t. 1.. H/1813 o širjenju neresničnih in razburljivih vesti o političnih razmerah v naši državi so kaznovane na 20 do 30 dni zapora tele osebe: odvetn'k Momčilo Jankovič. svetnik zunanjega ministrstva v p.; Dragan Božovič, desinfektor; Milan Buzančič, novinar; Aleksander Babkovič. dimnkar in hišna gospodinja Katica Do-lovačkL
Italijansko rumunski trgovinski sporazum
Bukarešta. 21. marca. s. (Reuter) Sinoči ie bil podpisan novi italijansko rumunski trgovinski sporazum, ki velja do konca tekočega leta. V veljavo stopi prihodnji teden. Podrobnosti še niso znane, vendar je bilo mogoče izvedeti, da ie dosedanja dobava romunskega petroleja Italiji z novo pogodbo reducirana na polovico.
okrožno sodišče, odločitev okrožnega sodišča pa je dokončna in proti njej ni nadaljnje pritožbe. Ministrstvo vojske in mornarice potem takem nima s podeljevanje podpor nobenega opravka in prav tako tudi ne ostale vojaške oblasti. Vojaške oblasti izdajajo obveznikom samo potrdila o tem, koliko časa je kdo prebil na vojaški vaji.
Kdor se torej s prošnjami ali pritožbami glede podpor obrača na ministra vojske, njegovo ministrstvo ali kako drugo vojaško oblastvo. se ne obrača na pravi naslov ter izgublja s tem samo čas in trud.
K;re Belisha hoče biti svobodnejši
London, 21. marca. s. (Reuter). Včeraj popoldne je sporočil na seji parlamentarne skupine nacionalnih liberalcev, ki podpirajo vlado, bivši vojni minister Hore Belisha, da odlaga predsedništvo parlamentarne skupine. Utemeljil je odstop predvsem z željo, da hoče imeti več svobode v izražanju svojega mnenja. Nadalje je dejal, da je bil doslej predsednik nacionalnih liberalcev vedno član vlade.
Takoj za Belishom je povzel besedo finančni minister sir John Simon, ki je predsednik stranke. Vzel je odstop Hore Be-lishe na znanje ter mu izrazil zahvalo za dosedanje sodelovanje.
Zvečer je bilo izdano o odstopu Hore Belishe oficielno poročilo stranke, kl pravi, da bo Hore Belisha tudi še nadalje podpiral politiko odločnega vodstva vojne s strani vlade.
Pri j-ti ponarejevalci bankovcev
Zagreb. 21. marca o. Zagrebška poEola
i e prišla na sled dobro organizirani družbi, ki se je bavila s ponarejanjem bankovcev po 500 din. Nekaj članov družbe so že aretirali, v interesu preiskave pa se njihova imena za sedaj ne objavljajo«.
Polovične voznine
Beograd, 21. marca. A A. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino za udeležence občnega zbora slovenskih zadrug v Ljubljani dne 15. aprila v Ljubljani Popust velja za odhod od 13. do 15. aprila in za vrnitev od 15. do 17. aprila;
delegatom krajevnih in pokrajinskih odborov aerokluba »Naša krila« iz vse države, ki se udeleže letne državne skupščine 31. marca v Beogradu; popust velja za odhod od 29. do 31. marca in za vrnitev od 31. marca do 2. aprila;
delegatom motoklubov, ki se udeleže občnega zbora zveze motoklubov kraljevine Jugoslavije dne 31. marca v Zagrebu; popust velja za odhod od 29. do 31. marca in za vrnitev od 31. marca do 2. aprila.
Vremenska napoved
Zemunska: Toplejše vreme. Delno lačno.
m plaz se je zrušil na progo
Vendar je strojevodja z vso silo zavrl in so poškodbe le neznatne
Metlika, 21. marca
Davi bi se bila med postajama Kamnanje in Bubnjarci malone pripetila slična katastrofa. kakor v nedeljo zjutraj med Oz-Ijem in Zaluko. Tik pred prihodom osebnega Vlaka št. 9214, ki je vozil proti Ljubljani, sc je utrgal s strmega brega velik plaz ter zasul vso progo. Kakor pri Zaluki dela proga tudi na tem mestu oster ovinek, da je strojevodja v zadnjem trenutku opazi! grozečo nevarnost in začel naglo zavirati. Kljub temu pa .se je lokomotiva pre-ccj globoko zarila v plaz. K sreči ni iztirila in se tudi ni prevrnila. Skalovje je utrgalo le nekatere zunanje dele lokomotive, kakor stopnice in podobno, pri službenem vezu pa je skrivilo ležišča.
C) nesreči so takoj telcfonično obvestili Črnomelj, od koder so poslali pomožno lo-
j komotivo obenem z delavci, ki so progo toliko očistili, da je mogel vlak nadaljevati vožnjo. Pokvarjeno lokomotivo so potegnili do Novega mesta, kjer so nato pripre-gli vlaku novo lokomotivo, pokvarjeno pa kot drugo garnituro tega vlaka odpremi-li v Ljubljano. Med potniki je nesreča izzvala precejšnjo vznemirjenje in so nekateri v strahu poskakali iz vlaka, vendar pa k sreči ni bil nihče poškodovan. Le prtljaga je zaradi sunka popadala na tla in je popokalo nekaj šip. Vsekakor pa ta nesreča penovno dokazuje, da bodo morali pristojni činiitelji posvetiti dolenjski progi takoj čim več pozornosti in da bo zlasti potrebno namestiti večje številu obhodnikov proge, da se zagotovi varnost prometa zlasti v pomladni odjugi in v deževni dobi, ko je nevarnost plazovja največja.
Svojci pogrešanih na kraju nesreče
Pogled s Kolpe na prevrnjene vagone in lokomotivo
Metlika, 21. marca.
Današnji dan je bil na pozorišču železniške nesreče pri Zaluki posvečen izključno očiščevanim delom, ki so bila potrebna predvsem zaradi varnosti, deloma pa tudi zaradi tega, da so pridobili potreben prostor za namestitev velikega žerjava. Strokovno osebje se je vse dopoldne bavilo z demontiiranjem lokomotive, ki bo zdaj kmalu pripravljena za dvig. Dopoldne so prispeli na mesto nesreče šef zdravnik državnih železnic dr. Brabcc, nadalje pomočnik direktorja ljubljanske železniške direkcije liojs, načelnik splošnega oddelka dr. Ladiha, načelnik gradbenega oddeilka inž. Tirnanič te.r inž. Zclenko, nadalje Inspektor Pustoslcmšek in dr. Mellita.
Kakor vse kaže, utegne biti zadeva s skripti »Parostroj« kmalu pojasnjena. Danes je prišel na kraj nesreče brat pogrešanega Marjana Goriška, ki je bil označen kot lastnik teh skript. Za enkrat pa o pogrešanem Gorišku ni še nobenega sledu in tudi še ni ugotovljeno, ali je med žrtvami, ki so še pod vodo. Danes niso dvignili nobene nove žrtve. Pač pa je Kolpa danes blizu Ožilja naplavila človeške nogo in človeško roko. Kakor smo že javili, pogrešajo tudi Jožefa Pečnika, trgovca z Ježice, o katerem se tudi še ne vé, če ni med žrtvami. Nadaljnje žrtve bodo mogli ugotoviti šele po popolni odstranitvi lokomotive in poleg ležečega vagona, kjer že sedaj dajo slutiti veliki roji mušic, da morajo tik
pod gruščem ležati trupla nadaljnjih ponesrečencev. to pa potrjuje tudi vedno hujši smrad, ki sc širi s tega mesta Skoraj gotovo je tudi, da je nekaj žrtev te nesreče ostalo pod skalnatim plazom, ki bo za nje ostal morda dokončni grob. kajti ogromne gmote skalovja bržkone nc bode več pre-kopavali.
Danes je prispe'a na kraj nesreče tudi žena pogrešanega Janeza Pečjaka iz Luč. Rila je že v Karlovcu. kjer je obiskala vse ranjcnce in povpra-evala za svojim pogrešanim možem. Ivan Gruden \/. Škofljice, ki leži v karlovški b< 'nišnici ji je zatrdil, da sta s pogrešanim Janezom Pečjakom sedela skupaj v prvem vagonu in .sc razgovar-jala. V presledkih sta zadremala Na mah pa ju je zbudil strašen tresk in lom. Kaj se je dalje zgodilo, ne ve mnogo povedati. Gruden je tudi izjav'1. da pogreša še tri tovariše, ki so se vozili skupno z njim. Gospa Alcjzija Pcčjakova namerava ostati v Zaluki toliko časa, dokler sc najde moža, ker ga želi vsaj še enkrat videti.
Pozno popoldne so namestili žerjav in dvignili lokomotivo toüko, da so jo lahko preobrnili na drug plat, da na ta način omogočijo nadaljnjo demontažo. Po dosedanjih ugotovitvah cenijo škodo na tri milijone dinarjev.
Matevž Gorenc je bil iz Št Janža na Dolenjskem
Št. Janž na Dolenjskem, 22. marca
Med prvimi štirimi žrtvami, ki so jih na Jožefovo oteli mrtve iz strašnega objema vagona in Kolpe, je bil tudi Matevž Gorenc, pri katerem so našli vojaško objavo, po kateri so sklepali, da jc odslužil vojaško obveznost na Sušaku in da se je vračal k Sv. Joštu nad Kranjem pa je spotoma postal žrtev nesreče pri Ozlju. Ali vsa znamenja kažejo, da je bila domneva o njegovem gorenjskem poreklu netočna, in da je pokojnik Matevž doma iz Št. Janža na Dolenjskem, kjer ga pogrešamo.
Matevž Gorenc je bil star 28 let, mlinarjev sin iz bližnje vasi, kjer žaluje za njim poleg staršev več bratov in sester. Mlad je prišel za hlapca k posestniku Ignacu Majcnu v Št. Janžu, kjer se je popolnoma udomačil in so ga imeli zaradi pridnosti in poštenosti prav radi. Februarja pa ga je zadela huda nezgoda. Pri žaganju drv mu je cirkularka poškodovala roko. Odpeljati se je moral v ljubljansko bolnišnice, kjer so mu najprvo odrezali en prst. Ker pa se mu rana ie ni zacelila, je moral kmalu spet drugič v bolnišnico in so mu odrezali še en prst. Potem se jc spet vrnil v Št. Janž. Bil je kakih 10 dni v bolniškem stanju, ko ga je dohitel poziv k izvršitvi vojaške obveznosti na Sušaku. Voljno se je odzval, toda zaradi rane so ga pač gotovo takoj vrnili in se jc potem z vojaško objavo vračal v Št. Janž Siro mak gotovo ni slutil, da se pelje v smrt namesto domov.
ge gospe ni več. Na Jožefovo popoldne je poromala na šmartinsko pokopališče, da leže ob stran pokojnega Vinka Ježovnika. s katerim je živela do njegove rane smrti leta 1910. v najsrečnejšem zakonu. Vmko je bi! voditelj slovenskega življa v Savinjski dolini, mnogo let velenjski župan, načelnik šoštanjskega okrajnega zastopa in od leta 1907 do 1910 državni poslanec v dunajskem parlamentu. Gospa Terezija pa je bila v vsakem pogledu njegova zvesta družica, da jc Ježovnikova hiša v Velenju veljala od ; nekdaj za najbolj narodno, za »srbsko gnez-j do«. Dobrotna gospa je storila mnogo dobrega za reveže in nesrečnike, posebno naklonjena pa je bila dijaškemu rodu. Po dobroti in značajnosti je slovela m zaradi vseh njenih lepih vrlin bo spomin nanjo ostal trajen v vsej Šaleški dolini.
Zoper nevarnosti
infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka din 16.—.
1. reg. S br. 15510 27/5. 1939
Zaščita proti letalskim napadom in zgradba
zaklonišč
Nove določbe po posvetovanju zainteresiranih

Ééì
iati timorjenec v Klecali
Našli so ga v jamnici na polju — Hacetova žrtev ?
Ljubljana. 21. marca.
Za prijaznim gozdičkom v Klečah, komaj nekaj kilometrov od mesta, so danes v jutrnjih urah odkrili zločin, ki po okol-nosti kaže, da je bil pri njem udeležen zloglasni Anton Hace ali kdo iz njegove tolpe
Hiapec Peter Cuderman, uslužben pri posestniku Ivanu Kregarju v Savi j ah št. 12, ;e šel davi pred 8. uro na gospodarjevo njivo, ležečo dobrih 200 m severoza-padno od obronka onega gozdička v Klečah, kjer črpajo vodo za ljubljanski vodovod. Na tej njivi, do katere vodi iz Savelj koiovoz, so Kregarjevi posli že jeseni napravili jamnico, v katero so zakopali živinsko krmo: peso in repo. Jamnica leži nekaj korakov od kolovoza in je kakih 10 metrov dolga. Komaj je hlapec odbrskal nekaj gnoja, nasutega na jamnico zato, da jo ohranja toplo, je zadel na truplo. Pohitel je do bližnje vasi pri Kunovarju in je domače obvestil o grozni najdbi. Nato je pohitel do orožnikov na Ježici. ki so se seveda takoj z njim vrnili na kraj strašne najdbe. Novica o najdenem umorjencu se je hitro raznesla po okoliških vaseh. Od vsepovsod so hiteli ljudje k jamnici, ustvarjajoč sproti vse mogoče domneve o umorjencu, o morilcu in o načinu zločina.
Popoldne se je na kraj zločina podala policijska in sodna komisija. Truplo je bilo vzdolž položeno ob jamnico na zemljo in ga je zločinec pokril s plastjo hlevskega gnoja. Nesrečnež je precej visoke postave, svetlolas, obrit in dobro oblečen. Nosil je kratke svetlosive športne hlače, moder pulover in suknjič prav take barve. Preko suknjiča je imel oblečen kratek površnik iz temnosivega lodna, okrog vratu pa je imel zavit šal belo in modro križa-stega vzorca. Pod truplom je ležala čepica temnomodre barve.
Po vsem tem bi bilo sklepati, da se je umorjeni z okusom opravljal in po zunanjosti sodeč ni pripadal kmečkemu stanu. Kar utegne pomagati k pojasnitvi identitete umorjenčeve in k pojasnitvi zločina, je dejstvo, da ima umorjeni levico ampu-iirano pri komolcu. Po luknji v temenu bi bilo sklepati, da je bil neznanec ustreljen iz neposredne bližine od zadaj. Obdukcija pa bo še dognala, ali izvirajo precejšnje poškodbe na obrazu od udarcev ali od miši. Vsekakor je truplo z obleko vred dosti dobro ohranjeno in verjetno ni bilo dolgo časa skrito v jamnici. Na vsak način je bil zločin storjen po novem letu. Kajti okrog novega leta so imeli Kregarjevi posli opravka v jamnici in niso takrat našli v
njej nič sumljivega Tr.di kozolec na nasprotni strani ceste, last mesarja Ivana Müll er j a iz Šiške, stoji preko zime prazen, tako da pod njim ni mogel nihče prenočevati. Nedvomno je moral zločine c dobro poznati okoliške razmere in jamnico v bližini ceste, torej kraj. ki je vendar toliko oddaljen od najbližjih hiš, da je mogel zločinec skrivaj opraviti svoj zavratni zločin.
Terezija Ježovnikova f
Lani sredi oktobra se je »Jutro« spominjalo 80-Ietnice ge. Terezije Ježovnikove, ugledne in daleč po Sloveniji znane posest-nice in gostilničarkc v Velenju. Danes bla-
Ljubljana. 21. marca
V	sodobni vojni moramo računati s tem. da imamo poleg fronte na bojišču tudi fronto v zaledju. Zato moramo organizirati obrambo proti napadom z letali tudi izven operacijskega prostora. Ta zaščita je odvisna od načina letalskega napada. Letala uporabljajo namreč poleg vžigalnih bomb ter bomb z bojnimi strupi in plini zlasti razstrelilne (rušilne) bombe. Pri protiletalski zaščiti gre tedaj zato. kako zavarujemo sebe, pa tudi živino in drugo imovino pred učinki bombnih napadov. V tem članku govorimo v glavnem o zaščiti zoper rušilne bombe. Proti učinkom teh bomb sc zaščitimo s skrivanjem v naravnih jamah in rovih ter v nalašč v ta namen prirejenih ali zgrajenih zakloniščih. Da ščitijo ta tudi proti bojnim strupom m plinom. Su potrebne posebne priprave. Graditi zaklonišča, so obvezni javni in zasebni uradi in ustanove, dalje posestniki obrtno-indu-strijskih podjetij ter velikih (večjih) nc-obrtnih zasebnih zgradb. Kaj je velika zgradba, o tem nima uredba o zaščiti pred napadi iz zraka nobene določbe. Zaradi tega je bilo to vprašanje ponekod rešeno v tem smislu, da je prištevati k velikim zasebnim zgradbam hiše, ki imajo določeno število nadstropij in določeno ploskev. Ker pa so posamezno stoječe hiše manj ogrožene kakor skupinsko ležeče, so bila po izvršenem posvetovanju z interesiranimi krogi v tem pogledu izdana sledeča navodila poklicanega oblastva za dravsko banovino:
Obvezna zaščita
Skladno s čl. 17 t. 3 že imenovane uredbe je smatrati, da obstoji obveznost protiletalske zaščite načelno le v večjih, strnjeno naseljenih krajih Katere naselbine je prištevati k takim krajem, je presojati in-! dividualno. vendar pa mora v dotičnem i kraju ležati strnjeno večje število stanovanjskih hiš (skupinski sistem). Pri presoji tega vprašanja je treba tudi upoštevati še druge momente: ali so v kraju ali v neposredni bližini železniška postaja, važno cestno križišče mostovi čez večje vode, industrijska podjetja, ali sicer važni objekti Na drugi strani pa nudijo nekaj zaščite tudi gozdovi, ako so v neposredni b!i-■ žini naselja
, V vsakem strnjeno naseljenem kraju pa ! so redoma razen hiš ki leže v skupinskem siftemu. tudi hiše. ležeče v redkem (vrtnem) sistemu. Ker so po letalskih napadih i v glavnem ogrožene le skupinsko ležeče hiše, morajo biti le pri teh prirejena ali zgrajena potrebna zaklonišča, ali vsaj pokriti jarki. Obveznost izgradnje zaklonišč in niaskiranja zadeva tedaj le posestnike takih hiš, to pa brez ozira, na to, ali predstavlja posamezna hiša veliko (večjo) zgradbo ali ne. Posestnikom hiš, ki so v redkem (vrtnem) sistemu ali na periferiji, pa se izgradnja zaklonišč v njihovem lastnem interesu samo priporoča.
Postopek v provedbi predpisa
Krajevni odbori, kjer teh ni. občinski odbori imajo v 14 dneh izvesti kategorizira-nje vseh krajev v njihovem območju, ako s»; to še ni zgodilo, in sicer po teh vidikih: Ali gre za večji, strnjeno naseljeni kraj?
V	pozitivnem primeru, kateri krajevno točno označeni, oziroma po hišnih številkah dufločeni deli kraja so taki. da leže hiše v skupinskem (blokovnem) sistemu, in kateri krajevni deli so taki, da leže hiše v redkem (vrtnem) sistemu?
Seznam hi-š, kategoriziranih po teh vidikih, mora občina razpoložiti v občinski pi-
1 sarni ter to objaviti na občin-ki deski in j r^zg'asiti tudi na drug krajevno običajen i način. Po izvršeni objavi je treba pristo-j piti k sistematskemu izvajanju prireditve j oziroma gradnje zaklonišč. V tem pogledu naj se izvede in upošteva naslednje:
Posebna občinska komisija (v večjih občinah posluje več komisij), katere člani so: zastopnik občine ali krajevnega odbora, zastopnik gradbenega odbora (po možnosti stavbni strokovnjak) in zastopnik gasilske čete, naj pregleda vse stavbe v skupinskem ozemlju in določi ob prisotnosti hišnih gospodarjev na mestu samem način za\-aro\a-nja proti napadom iz zraka. Kjer bo možno, prirediti obstoječe kleti a!i podpritličje v zaklonišče, tam naj poslujoča komisija ali občina ne zahteva predložitve posebnih, predpisno podpisanih načrtov, ampak samo namenu ustrezajočo izjavo a ! t opis prireditve zaklonišča Redne načrte ie treba zahtevati le pri gradnji betonskih zaklonišč in večjih prizidkov.
Kako je opremiti in zgraditi razne vrste zaklonišč, o tem podaja navodila zlasti četrti del pravilnika o zaščiti pred napadi iz zraka v prvem oddelku »Gradnja zaklonišč«, SI. list št. 616-96 iz leta 1^39., dalje knjižica inž. Stanka Dimnika: »Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi.«
V	danem primeru bo kazalo zgraditi (zlasti na deželi) vsaj pokrite jarke, ki bodo varovali proti drobcem razstrelilnih bomb in izstrelkom lastne protiletalske artilerijc, ne pa seveda proti rušilnim bombam. V nekaterih primerih bodo posestniki zaradi lege svojih hiš primorani zgraditi skupno zaklonišče za več hiš. Ako tudi to ne bo mogoče, bodo navezani samo na javno zaklonišče.
Kdo izdaja ukrepe in odločbe?
Organi, ki izdajajo ukrepe po tem razpisu, so žc navedeni. Da se more v danein primeru izvesti izvršitev predpisov o gradnji zaklonišč tudi prisilno v smislu 161 in 162 zak. o občem upravnem postopanju, mora pristojno oblastvo po potrebi izdati tudi formalno odločbo. Pri odločanju gradnji oz. prireditvi zikloni^ča je za izdajo odločbe pristojno gradbeno oblastvo I. stopnje, za izdajo odločbe v: drugih stvareh pa obče upravno oblasto 1. stopnje (sresko načelstvo. mestno poglavarstvo), ako ni kaka zadeva pridržana n. pr. banu Pritožbam proti prvostopnim odločbam se ne sme odreči odložilna moč. Pritožbe je vlagati pri prvostopnem upravnem ob-lastvu, v rešitev pa jih jc pošiljati stavbnemu oblastvu II. stopnje, v nestavbnih zadevah upravnemu oddelku kr. banske uprave.
V	javnem interesu naj trpe občine morebitne komisijske stroške same. razen pri gradbi betonskih zaklonišč. Stroške za prireditev oziroma postavitev zaklonišča pa nosi po sedaj veljavnem predpisu hišni lastnik. Komisijski ogled naj se izvrši le v neobhodno potrebnih primerih.
Kar se posebej tiče izgradnje protiletalske zaščite v javnih poslopjih (drž. banov., občinskih) je skrb za to v glavnem naložena starešinam dotičnih podjetij in uradov, ki jim pa morajo krajevni odbora s svojim sodelovanjem biti v pomoč.
Dr. O.
mpmmm
VINO V STEKLENICAH
GORNJA RADGONA/
11 pre
Knjige velikega tedna
Sveto pismo stare zaveze. Prvi del. Tet Mojzesovih knjig in Jozue-tova knjiga, priredil dr. Matija S-avič. V Celju 1939. Založila Družba sv. Mohorja v Celju (650 str.)
Izdaje svetega pisma so vedno pomenile •— ne le v slovenski literaturi — nadpovprečno zanimiv književni pojav. Od prvega mogočnega dejanja Jurija Dalmatina, ki je prevedel v jezik rez slovstvene tradicije delo takega besednega bogastva in zlasti za tisto dobo tolikega pomena, kakor je sveto pismo stare zaveze, do nedavno dovršene izdaje nove zaveze, je velika časovna razdalja. V tem času je izšlo že nekaj izdaj »knjige knjig«, in v vsaki lahko proučujemo kako se je razvijala izrazna zmogljivost slovenskega jezika.
Nova izdaja svete ira pisma stare zaveze je zasnovana v obliki knjig manjšega osmerkinega formata, na dobrem papiiju in v lahko čitljivem stavku. Opremljena je z uvodom in s podrobnim komentarjem pod črto. Umliivo je, da komentar tolmači svetopisemske prilike, nalike in simbole z dogmaticnega zrelišča katoliške cerkve.
Ogromnega dela se je lotil profesor biblijskega študija stare zaveze na teološki fakulteti ljubljanske univerze in njen sedanji rektor dr. Matija S 1 a v i č. Ni lahko prevajanje iz hebrejščine v moderno slovenščino, ki spričo svojega današnjega stanja stavi do prevajalca že visoke zahteve glede sloga in jezika — tem bolj, ker je prav sveto pismo stare zaveze v
stilističnem in jez:kovnem pogledu stvaritev velikega literarnega pomena. Prav zaradi tega je delo najboljšega poznavalca hebrejščine med Slovenci, prof. dr. Slavi-ča, vredno ne le teološke, marveč tudi literarne pozornosti. Slog in jezik prevajalca, ki je tako začel objavljati svoje ž v-ljenjsko delo, morda nista dognana do zadnjih fines, vendar se zdita gibčna, lepa in gladka. Za razliko cd nekaterih prejšnjih izdaj je dr. Slavičev prevod na težjih mestih jasnejši, laže umi ji v. Odloč Ino besedo pri presoji pa bodo imeli kajpak teologi in jezikoslovci.
če uvažujemo, da je v prvi knjigi samo pet Mojzesovih knjig in Jozuetova knjiga, se pravi, najstarejši teksti svetega pisma in da je to šele začetek svetega pisma, tedaj je gotovo, da bo ta izdaja, ki jo je preskrbela Bogoslovna akademija v Ljubljani, dosegla lepo vrsto zajetnih knjig, preden bo končana.
Aleš Ušeničnik, Zbrani spisi. I. zvezek, 320 str.
že prvi zvezek izbranega dela predstavite-Ija slovenske katoliške filozofije dr. Aleša Ušeničnika nas uvaja v živo središče pi-ščevega mišljenja: k problemom vere. nravnosti in kulture, ki so os vsega njegovega književnega dela. Nedvomno se je dr. Aleš Ušeničnik trajno vpisal v zgodovino našega modroslovja s svojim obsežnim, sistematičnim delom, ki obravnava spoznavalne in druge teoretične probleme z zornega kota nove tomistične filozofije;
prav tako je dal naši sociološki literaturi obširno, za tiste čase moderno, čeprav seveda svetovnonazorsko enostransko t- Sociologijo«. Vzlic temu je težišče njegovega življenjskega de'a tam, kjer se bavi — vedno kajpak s svojega strogo opredeljenega katoliškega zrelišča — z nadčasovni-mi problemi, kakor se pojavljajo boli p.ii manj konkretno v našem okolju in v posameznih razdobih.
Izdaia Ušenirnikovih Izlvanih spisov je zanimiva tudi za čitate je iz d ugih sve-tovnonazo'-Sk'h taborov, ker k.a?e v jasni luči filozofske na>:ore našega svatavnena-zox^ko n? 'cdvola opre deljenega ta!x>' a. ki ima velik v p1 i v na cel'tno slovensko miselnost. l/.rrz "-v jasni luči« ni bil postavljen kot obrabljena časaička fio'a: n: dvoma, da ima dr. Aleš llšcničn'k izraz'-to sposobnost ; ;-ae~a pisanja in čut z.a prijeten slog in dober jsz.ik. To sta poleg njegovega nos-'bnegn	7- žM.'cr.j«-ko
konkretnost ("ve vr':r.i. ki -u fa' ne racemo pri vseh naših fi czcfsk h p sateliih.
I- uvodne besc-de prvega zvezka, ki ie pred menoj, bi posn°" njegovo p; I povezovanje, kako bi bil nekoč skarri za^el v sodni proces z Otonom žunanč čem. ker je s pretrdo besedo obsodil neko n'^go'-o mladostno n^sem. »Dve leti nosne ie.« orš-» dr. Ušeničnik, *5?m šara priznal, da je bil izraz trd. mo'da res pretrd* Danas mi ^e žal, da sem sploh rab;l tisti izraz in sem to tu "i žc pesniku samemu odk 'to povedal. Kritika badi, če treba, o.stra. brezobzirna, a «o neke meje. ki j'h ne «me prestopiti. Te rreje so. ko se začne sodba o oseb; sami. Tu je treba besede dobro pretehtati in premisliti ali so pravične in čn-nustne ali ne, kar kajpada ni vedno lahko...« To izjavo vodilneea slovenskega katoliškega filozofa nai bi dobro premislili oni iz njegovega tabora, ki jim ni nič lažjega na svetu nego krivično soditi in
obsoditi ljudi, o katerih vedo. da jim niso storili nv5 žalega, in se z denunciantski-mi gestami zaletavati v njihovo osebo.
Prvi zvezek Izbranih spisov Aleša Ušeničnika je razdeljen na tri dele: Vera, Nravnost. Kultura. Apologetik, moralist in kulturni teoretik — to je pisec v teh 24 člankih, ki so ponekod polemičnega značaja tn. nr. Morala Svobodne Misb). Splošno zanimivi so zlasti članki o machiavel-lizmu, o kulturi, o krščanski kulturi. Izdaja je opremljena po vzorcu starih knjig z marg nalijami, kar povečuje preglednost, po)eg stvarnega kazala pa bi bilo koristno turi osebno kazalo.
Umljivo ie. da se na tem mestu ni mo-goče spuščati v kritiko dela ki je zasnovano na sistemu dogmatično postavljenih nrzorov in verovanj, glede katerih je dala diskusije že cele bliblioteke.
Giovanni Pap'ni. Priče trpljenja GnpCdovega. Sedem evangeljskih legend, prevedel Vinko Beličič sto-. 180.
O naj »-ečjem sodobnem Florentincu, pisatelju. kritiku in esejistu Giovanniju Pa-piniju. ki se je po tvegani in naporni, vendar ^a trdni in zmagoviti poti samouka povzpel na eno najbolj vidnih mest v italijanski literaturi naših dni, je že bila beseda v slovenskih listih in revijah. S to knjgo smo dobili v prevodu 1. 1937 izišlo njegovo knjigo »I testimoni della Passione*. ki je lirično-epična in meditativno-pesniika variacija k nekaterimi temam iz Papin jeve kniige »Storia di Cristo«. V sedmih legendah je pisec obdelal motive, ki je zanie našel navdihnjenja v evangelijih. Papini se kaže tudi v tej svoji knjigi z dveh strani: Predvsem kot fantazijski tvorec, ki odkriva za skopimi stavki pričevanj evangelistov cele plasti neznanih člo- i veških usod, kakor jih kaže v zgodbah o
Judežu, o hlapcu Maliiu, o Kajfi, o Pilatu i dr. Obenem z njihovimi liki skuša prikazati demonično igro strasti v njihovih dušah, globeli zla. ki iz njih prihajajo njihova dejanja. Vse te legende, izpolnjene s čudno zmesjo srednjeveške naivne vernosti in modernega občutja, so obdane s poetično atmosfero palestinske krajine in kažejo mojstrskega literarnega oblikovalca. Z druge strani je Papini, nekdanji nie tische janec in eden najostrejših pole mikov v boju za individualistično kulturo v predvojni Italiji, tudi v tej knjigi zamišljeni vernik in verujoči mislec, ki skozi svetopisemske in izmišljene like venomer •polemizira s samim seboj in z duhom skep-se, ki kdaj pa kdaj znova pretrese njegovega izpreobrnjenega duha. Prevod V. Be-ličiča se lepo bere. Prevajalec je opremil knjigo s preglednim uvodom o Papdniju.
Dve produkciji Glasbene akademije
Novoustanovljena Glasbena akademija s svojo srednjo glasbeno šolo je priredila dve uspeli produkciji gojencev raznih oddelkov in orkestiu. Prva je bila posvečena izključno instrumentalni in orkestralni glasbi. Na prvem mestu je bil izvajan Mozartov klavirski koncert št. 24 (K. V. Nr. 491) v treh stavkih. Kot solist je fungirala pianistka Edita Loge rje va iz šole prof. Janka Ravnika. Druga točka je bii violinski koncert op. 26 Maksa Brucha, ki ga je mojstroval Kajetan Bürger iz šole prof. Jana šlajsa. Tretja točka je bil samostojen nastop akademskega orkestra, ojače-nega z delom opernega orkestra, v čigar izvedbi smo čuli Beethovnovo 8. simfonijo op. 93, v F-duru pod taktirko slušatelja Sama Hubada, ki je dirigiral tudi prejšnji
Do 5* ure je zadnji čas
za naročanje malih oglasov za veOcon»9Čno Številko „Jutra", ki izide jutri zjutraj; inserate pa sprejemamo samo še dopoldne; le res nujne primere bomo mogli
sprejeti tudi še popoldne.
onace vesti
Nesrečni mam on
Zaradi denarja, ki mu olepšano pravimo mamon, so prepiri bili in še bodo, so bile vojne in še bodo. Da pa v naši mili domovini lahko pride do hude bitke že zato, ker so si kovanci po 20 in 50 din preveč podobni, nam priča tragikomičen dogodek, o katerem nam takole poročajo iz Šklen-drovca pri Zagorju:
V	nedeljo popoldne so z navadnim vozom, na katerem je bila urejena postelja, pripeljali v Zagorje k zdravniku Verbaj-sovo ženo iz Šklendrovca. Povedali so da je v petek popoldne prišla Verbajsova k trgovcu Drnovšku v Šklendrovcu s kovancem plačat račun. Trgovec je kovan c Sprejel ter ji odštel ostanek. Žena pa denarja ni sprejela, zatrjujoč:
—	Izročila sem vendar tistega za 50 dinarjev.
—	Ni res, bil je za 20 dinarjev? Tu je drobiž!
Pa sta trgovec in ženica trmasto trdila vsak svoj prav. Razburjenje je rastlo in je iz razburjenja nastal spopad. Verba:so-va žena je dobila s palico udarec po glavi, nekaj drugih udarcev pa po rok h.
V	nedeljo je potem začela Verbajsova žena blesti in razsajati. Ker so mislili, da se ji je omračil um, so jo pripeljali k zdravniku. Vendar je v bolrišn:co ni b;lo treba odpraviti, ker ji je zdravnik dal učinkovite injekcije. In zdaj Verbajsova žena doma leži.
Dogodek je zbudil v zagorski javnosti precej ogorčenja, posebno zaradi napada s pal;co rafl ženrko. Na drugi strani oa trgovec zatrjuje, da mu je žena pred spopadom hotela poriniti koniVko figo v usta in se je s palico komaj ubranil pred njo. Nai že bo kakorkoli, treba .ie želeti, da Verbajsova žena ozdravi, potem pa bo že scd:šče reklo svojo besedo. Ko bodo priče na razpelago. se bo tudi že p jasilo, s kakšnim kovancem je ženica plačala svoj dolg.
Ker je tudi ta zgodbica povedana ne salivo zato. da kaj novega zveste, marveč da se tudi o čem pametnem nouč;te, vam priporočamo: Pazite na sfare kovance po 20 din in na nove po 50 din — seveda, če jih imate!
ve, da je biio dotiCno blago na veiesejmu razstavljeno, na veiesejmu prodano in da so zanj bile plačane vse redne državne dajatve. Kar se tiče blaga, ki izvira iz ne-klirinšKih držav in bo na veiesejmu razstavljeno, se bo izvršilo plačilo v inozemstvo v svobodnih devizah, mora pa biti za vsak konkreten primer že pred uvozom preskrbljeno dovoljenje izvoznega komiteja pri Narodni banki.
* Poziv organizacijam in društvom. Uprava Ljubljanskega velesejma vabi vse naše organizacije, društva, klube itd., da prirede svoje občne zbore, kongrese, nastope itd. v času letošnjega pomladnega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. junija Svoje sklepe naj izvolijo javiti upravi velesejma.
Nadaljeval je po* v Nemčijo. Kaj ga je pripravilo do tega, je težko reči. Vsi. ki so ga poznali, so osupli Cenili so ga kot dobrega rodoljuba, ki pač ne bi mogel izdati svoje domovine. Svoje ločene žene pa se menda tudi ni bal v toliki meri. da bi rajši pobegnil v Nemčijo, kakor da bi se vrnil domov k bolnemu sinku Prijateljica v Beogradu zatrjuje, da ii je pred odhodom zatrjeval, da res gre obiskat sinčka, zato je prepričana, da ie zadeva z registracijo njegovega potnega lista na Jesenicah mistifikacija. Francoska in beograj-i.ca policija nadaljujeta preiskavo.
*	Maserski tegaj v splošni državni bolnišnici v Ljubljani. Na številna vprašanja sporočamo, da tečaja s 1. majem t 1. ne bo, pač pa verejetno 1. septembra letos. Ker bo sprejem omejen, naj se Interesenti prijavijo neobvezno po možnosti vsaj do konca avgusta t. L ekonomatu obče državne bolnišnice v Ljubljani. Pristojbine bodo verjetno dosedanje, vendar se bodo mogle dokončno določiti šele pozneje. Splošni pogoji za sprejem so najmanj 18-letna starost, 4 razredi osnovne šole in nravstvena neoporečnost. O sprejemu bo odločalo vodstvo maserskega tečaja. — Uprava splošne državne bolnišnice v LJubljani.
♦	Bivši narodni poslanec pred sodlSčem. Gcj\o Pejin iz Gornjih Žabarjev ie bil di-čen član parlamenta vse do marca 1938. Govorilo se o njem. da zna doseči kar le hoče. Pa se je nanj obrnil tudi lekarnar Velimir Svečenski iz Tešnia in ga poprosil posredovanja, da bi dobil koncesijo za lekarno v Bački Topoli. Poslanec Pejin je
OBIŠČITE
MILANSKI SEJEN
od 12. do 28. aprila 194o.
ŽELEZNIŠKI POPUSTI V JUGOSLAVIJI 25%, V ITALIJI 50%
Pojasnila daje: Generalno zastopstvo milanskega velesejma za Jugoslavijo: dipl. ing. Uroš Mikič, Kralja Petra 36 — Beograd
OFFICIO PROPAGANDA DELLA FIERA DI MILANO — VIA DOMODOSSOLA, MILANO (ITALIA) Ul pa ENTE PROVINCIALE PER IL TURISMO — MILANO
(ITALIA)
milano
HOTEL PRINCIPE DI SAVOIA
tdeu iiaioJlicnejsm, lü3d. povečan in prenovljen — Renomirana restavracija
HOTEL AMBASCIATORI
Moderen hotel, edini svo je vrste Ziasti prikladen za trgovce. Najbolj mir na hiša v centru mesta.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkjšeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvar-ja. a povrhu tega tudi v zastarelih sluča ■jih ne odreče.
Ori reg. S. br 30474-32.
*	Slovensko žensko društvo v Beogradu
je imelo 7. marca občni zbor in je ob tej priliki ugotovilo, da je bilo delovanje kljub teškim gmotnim razmeram, v katerih živimo, plodno in uspešno. V teku zimske sezone so bile podeljene podpore raznim revnim slovenskim obiteljim, največ za božične praznike, v skupnem znesku 23.000 din. Društvo je delilo obleke, čevlje, hrano in kurivo, plačalo je deložirancem stanovanja in poslalo nekaj bolehnih otrok v Slovenijo. Sredstva je društvo dobilo z nabiranjem prostovoljnih prispevkov in s prireditvami, znatno pa je pomagala Glasbena Matica v Ljubljani s svojim prispevkom 5.000 din, ki ga je vel'kodušno odstopila od svojega koncerta v Beogradu.
*	Plačilo prodanega blaga na Ljubljanskem veiesejmu. Finančno ministrstvo, bančni in valutni oddelek, je odobrilo, da morejo inozemski razstavljalci inozemskega blaga, ki bodo sodelovali na letošnjih ljubljanskih velesejmih od 1. do 10. junija in od 31. avgusta do 9. septembra, nakazati protivrednost prodanega blaga, in sicer preko pooblaščenih zavodov na način, kakor je določeno v plačilnih sporazumih za poedine države, odkoder razstavljeno blago izvira. Opravičenje teh nakazil se bo vršilo na osnovi potrdil velesejmske upra-
*	Udeležencem smučarskega izleta SPD
čez Triglavsko pogorje v dneh od 31. marca do 7. aprila. Zberemo se v Mojstrani v hotelu »Triglav« 30. t. m. zvečer. Odhod iz Mojstiane 31. t. m ob 6. zjutraj skozi Kimo na Stančevo kočo. Drugi dan izlet na Kredarico in Triglavski ledenik. V torek odhod čez Velo Polje na Hribarico in za Kopico na Triglavska jezera. V sredo izlet na Kanjavec. četrtek čez Kal na Lan-šavico in v Dom na Komni. v petek pod Podi to goro in čez Konjsko sedlo v Ska-laški dom na Voglu. V soboto na Rodico ter pod Raskovcem na Matajurski vrh in čez črno Prst v Orožnovo kočo. Tura v opisanem obsegu je Izvedljiva v lepem vremenu, sicer pa se zaključi po vremenskih in snežnih prilikah že na Voglu. Udeležence opozarjamo na opremo, katero je nujno potrebno vzeti s seboj in sicer, kože za vzpon, snežna očala, kremo proti solčnim opeklinam, preobleko, rezervne dele stremen in maže za smuči (klister v zlati dozi, maže za kože in event. Braetli za zrnat sneg). Pogoj za udeležbo je znanje obratov na smučeh in vzdržnost. No-sači so na razpolago v Mojstrani proti plačilu predpisanih tarif.
*	Ustanovitev star°katol'iških župnij v Mariboru in Celju. S svojim odlokom od 8. marca je pravosodni minister odobril ustanovitev starokatoliških župnij v Mariboru in Celju, ker so podani vsi zakoniti pogoji za njihov obstanek in vzdrževanje njihovih župnikov. Starokatoližka župnija v Mariboru obsega področje srezov Maribor levi breg, Maiibor desni breg, Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava, Murska Sobota in Dravograd, področje celjske staroka-toliške župnije pa sreze Celje, Laško. Brežice, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Slovenj G:adec in Gornji grad, dočim pripadajo vsi ostali srezi v Sloveniji po.i starokatoliško župnijo v Ljubljani.
*	Dr. Lavoslav Ružička je zapasf Zagreb. V sredo zjutraj je končal svoi obisk v ožji domovini Nobelov lavreat d.-. Lavoslav Ružička in odpotoval v Bruselj. Na kolodvor so ga spremili rektor Andrej Zivkovič. v imenu banske uprave svetnik Slavko Babič in več profesorjev zagrebške univerze Tik Drsd prihodom brzo-vlaka je prspel na kolodvor tudi podpredsednik vlade dr Vladko Maček Častni doktor zagrebške univerze je zapustil svojo ožjo domovino z najlepšimi vtisi.
*	Ali je Jean Noel res pobegnil v Nemčijo? Poročali smo o zagonetnem nestan-ku Francoza Jeana Noela. ki je b i uradnik radijske postaje v Igalu pri Herceg-novem in ie iz Beograda odpotoval v Francijo, na poti pa izginil brez sl^du Zdai ugotavljajo da ie Jean Noel odpotoval v Nemčijo. V Beogradu je zat-j^val da gre v Fraicijo obiskat sinčka, ki je zbolel. Od žene pa da je ločen. V Beogradu je ostal vsega 48 ur ves čas v družbi svoje prijateljice. s katero je 20. februarja sedel v taksi in se odoelial na kolodvor Potoval je naravnost na Jesenice. kjer so 21 februarja na obma,'n<»m komisarijatu zabeležili niegov potni list.
obe skladbi kot gojenec iz šole prof. dr. švare.
Ta dokaj obširni program je poleg soli-tov dajal tudi orkestru mnoga mesta preizkušnje v tehničnem in interpretacijskem pogledu. V splošnem je mogoče ugotoviti, da je orkestralni korpus, ki ga v veliki večini tvorijo le gojenci zavoda, absolvi-ral svojo nelahko nalogo vse pohvale vredno. Kot diskreten, včasih skoraj preveč udušen spremljevalec solistoma in kot sa-mestoje- simfoničen aparat je popolnoma ustrezal, dasi seveda godala, kakor na vseh šolah, prednjačijo trobilom v sigurnosti. Temu se ni čudti. saj se orkestralni godbeniki v godalih morejo posvetiti skupinskemu sviranju šele od določene stopnje izšolanosti dalje, medtem ko je »karenčna doba« pri pihalih in trobilih znatno krajša, zato ti instrumentalni skupini nikjer ne dosezata godal v uglajenosti. Poleg tega si mora zavod kompletirati orkester s člani Ljubljanske filharmonije, odn. opernega orkestra, ki vstopi v študij kot samostojen in enoten zbor, čigar dovršenost je na popolnoma drugi višini, kakor jo more doseči povprečen gojenec. Ako se pri tem primeri, da je treba instrument nadomestiti z drugim (tako fagot z rogom zaradi — neprostovoljnega — izostanka fagotista), nujne trpi barvnost zvoka in tako skladateljeva intencija. Kar pa bi bilo na simfoničnem koncertu manj povoljno, je za šolsko produkcijo še vedno sprejemljivo, in tako je treba pohvaliti napravljeno delo, zmožnosti in stopnjo orkestra Glasbene akademije, katerega vodi dr. šva-ra, iz čigar šole se je uspešno uveljavil kot dirigent gojenec Samo Hubad.
Oba solista, od katerih je v pogledu mu-zikalnosti in zavzetnosti igre dati prednost violinistu Burgerju, sta svojo nalogo pripravila z vso potrebno pozornostjo in tehnično dognanostjo, odgovorno njuni stopit? šolovacs». Bila sta prav tako kot di-
rigent deležna topega priznanja številnega občinstva.
Druga produkcija je bila namenjena «o-listom iz raznih instrumentalnih in pev-sk h šol. V vrstnem redu sporeda so nastopili tenorist Janez Lipušček (iz šole p"cf. Wi-stinghausnove) z daljšim reci ta ti vom in spevom iz Moniuszkove opere »Halka«, enega prvih poljskih del za oder, klarinetist Mihael Gunzek z muzikalno nepomembno, a hvaležno Re ssigerjevo Fantazijo (šola prof. Launa), sopranistka Tiran Marija z arijo Marfe iz opere »Carska nevesta« (Rimski-Korzakov) ter Zajčevim »Hajd u kolo« (šola ravnatelja Betetta), violinist Jurij Gregore z dvema stavkoma Mozartovega violinskega koncerta v D-duru (K. V. Nr. 218) (šola prof. šlajsa), sopranistka Liljana Zupanič z ar,io gosoe Flut iz Nicolajevih »Veselih windsorskih žen« (šola ravn. Betetta), trije kornisti Jože Zupančič, Viktor Pokora in Primož Ramovš z Reichov'tm triom (šola prof Moravca), pianistka Ksenija Ogrin z dvema Brahmsovima skladbama (šola prof. Janka Ravnika) ter tenorist Anton Sla-doljev-Jolič iz šole ravn. Betetta z dvema arijama čajkovskega in Verdija. (Točka sopranistke Polajnarjeve iz šole prof. Tro-stove je zaradS obolelosti odpadla.) Tako je bil spored produkcije kar moči pester in raznovrsten ter je ni. il upogled in pregled solističnega dela na zavodu. Vse točke so bile pripravljene z vidno vnemo in do-gnano natančnostjo in izvajane s primernim znanjem in zanosom ter so dokazale visoko stopnjo solističnega pevskega in instrumentalnega študija na zavodu. Raven produkcij naše najvišje glasbene institucije se dviga iz leta v leto, za kar gre zasluga vodstvu in celotnemu osebju, M oba z neumorno zavzetnostjo gradita pravkar osnovani zavod.	I* M. S.
bil takoj pri volji, zahteval je samo 5.000 din. češ: »Ne potrebujem denarja zase. marveč za uradnike.« Potem pa koncesije vseno ni bilo in tudi denarja ni nihče vrnil. Pozneje nekoč je zahteval še 10 tisočakov. ki jih pa ni debil Zdaj se ie moral Gojko Pejin zagovarjati ored sodiščem in je bil obsojen na tri mesece strogega zapora in na 1.800 din denarne kazni. Poleg tega mora plačati sodne stroške, pričnine. pavšal, povrnit: mora škodo, vsega okrog 8 tisočakov Držav-v tožilec je ostro nastopil zoper človeka, ki bi se bil moral brigati za državne interese, ie oa zlorabljal visoki po-lanski mandat Zato zahteva državni tožilec od višjega sodišča strožjo kazen.
*	Borba proti hazardnim igram. Ne
samo. da ie ravna elistvo gim lažje v Sab-cu izključilo 12 študentov zarad kvarto-pirjenja marveč so tudi drugod bila oblast va prisiljena kar najostreje nastopiti zoper drzne pre:zkušnie sreče Iz Banja-luke poročajo, da se ie zadnii čas ne samo po mestih marveč tudi po vaseh razš:rilo nevarno hazard ranje s kockami, s tremi kartami in drugimi igrami med drugim s tako imenovanim »božjim bla 'os1 ->vom« ki lahko človeka kar hitro spravi ob premoženje Oddelek iavne varnosti ori ban-sk: upravi v Ban jah ki ie naročil vsem sres-kim načelstvom. orožništvu in ooliciii. da najodločneje oobiiaio nevarne iere Kazni se bodo poostrile Odločni na^op banske uprave ie trezno prebivalstvo spreie'o z zadovoljstvom sai se ni redko dogajalo, da so strastni igrači ne samo izgubili službo ali premoženje, marveč tudi cdšli na robi io
*	Menmg'tida je začela posebno napadati otroke v nekaterih krajih v notranjosti države. Iz takovske^a sreza poročajo, da ie zadnj čas oboMo več k=kor 30 otrok, pa tudi nekateri v starosti do 18 let. Čeprav so bili otrcci večji del precej pozno prepeliani v bolnišnico v Gornjem Mi'anovcu. ie vendar zd~avn;ška oo moč b la rspešna in ie od 30 bolnikov doslej umrlo samo njih dvoje
*	Da ne bodo zapostavljene, so *<len!l? tudi uršuMnke v Vara"d:nu. da otvoriio svojo žen ko realno g'mnaz'jo. Pravijo' če lo imajo lahko sestre v Liubiiani. zakai je ne bi imele tudi me v Varaždinu. Dovoljenje za otvoritev so že dobile in bo^o začasno namestile svojo eimnazilo v samostanu. kjer ie zdai meščanska šola prihodnje leto pa bodo zg adile pos'-bn" oa-lačo. V samostanu bodo ur'dile tudi kon-vikt. v katerega bodo vabile hčerke staršev iz Hrvatskega Za^oria in Medjimu-ja Tako bo od'lei imel Varažd;n kar tri r'm-naziie in sicer državno in uriš 'Pmko realno gimnar jo ter frančiškansko klas čno gj m" a 7Ì jo.
*	NoT^čna ljubezen bogatega v T se*t ika. V Andrijsvrp v Slavon j s^ ie ustrelil 331etni velepo- ' - V Frani -> Ko-p'na iz Coronile v E * Kooina se ie neda< no prese'il z rčetom v An-' ;e re kjer je kupil po es vo. obseg j č 160 o~a-
Zapr
liski
Dve knj"ž-v noviteti. Knjigarna Tirkov-.e zadruge v šelenburgovi ulici je posvetila svoja glavna izložbena okna trem dogodkom v naši literaturi: šestdesetletnici revije »Ljubljanski Zvon«, izidu knjige Ju-ša Kozaka »Maske« in izidu »Druge knjige spominov« pokoj. dr. Ivana Laha. Obe knjižni noviteti vzbujata upravičeno pozornost: prva zaradi svoje visoke književne kvalitete, druga zaradi zanimivega pripovedovanja o letih svetovne vojne in o dneh osvobojenja ter zarad' svojem močnega nacionalnega duha. Obe knjižni noviteti priporočamo pozornosti vseh čitateljev, ki si žele izpodbudnega in miselno tehtnega čtiva!
Nov zvezek Zdravniškega vest~»'ka. Pravkar izišla 3. števlka strokovnega glasila slovenskega zdravništva »Zdravniški vestnik« pr:naia stre kovne razprave san. majorja dr. Miloša S. Tasiča (Novi pogledi na fiziopetologijo in terapijo pljučnega edema radi bojnih strupov), dr. Roberta B'umaueria (Ò intrakranial n h po-škodbenih krvavitvah), dr. Franca Novaka (Obsevanje z rentgenskimi žarki iz b'i-žine), dr. Marija Avčina (Meningitisi in meningi zrni pri otrodh). prof. dr. D. Pe-roviča (O novi latinski terminolog'ji v anatomiji). Dalje prinaša »Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje«, o katerem smo v tej rubriki pred nekaj cnevi obširneje pisali. Tudč tokrat veja dr. Mirkg černič in sicer razpravlja na dolgi vrsti primerov o tem, kako strokovno sloveni-mo in kako prestavljamo. V tej številki je tudi krajši članek o prof. Vinku Kernu, dalje cela vrsta krajših prispevkov, zlasti pregledov medicinske literature. »Zdravniški vestnik« urejuje ožil uredniški odbor z doktorji R. Blumauerjem, M. Cerničem. F. Debevcem, L. Ješetom in A. Zalokar-jem.
lov. Zagledal se ie v lepotico in se hotel z njo poročiti. Ona pa se ni zmenila za njegovo bogastvo, marveč ie nedavno vzela drugega. Obupan je Kopina segel po samokresu.
•	Mladeniči so s koli pobili ženo, ki je hotela moža odvesti iz krčme domov. Zgodilo se je to v Semovcu pri Varaždinu. V krčmi je pila gruča fantov, med njimi poročeni kmet Škorec. Zvečer je ponj prišla žena Marica. Nastopila ie orecei odločno. da bi nagnala moža domov Ker so fantje zadrževali moža iih ie začela Marica zmerjati in je iezna odšla. Fantje so ji sledili. Mož je šele zjutraj pritaval pijan domov. Iskal ie ženo in jo našel mrtvo na dvorišču. Takoi se ie streznil in prijavil zadevo orožn kom. Prijeti fantje so priznali, da so Marico neusmiljeno pretepli in je sirota podlegla poškodbam
« Vlak mu je «drezal obe nogi. šele nekaj dni je tega, ko je na zagrebškem kolodvoru lokomotva odrezala nekemu nesrečniku obe nogi. In že poročajo o podobni nesreči, ki se je primerila na postaji v Križevcih. Pod kolesa je prišel kmetovalec G juro Ocvirek iz Doljan :ev v križevskem akiaju, star šele 29 let in oče dveh otrok. Ocvirek je spremljal na kolodvor svaka, ki je hil vpoklican. Povzpel se je še na stopnice vagona in se poslavljal. Medtem pa je vlak že krenil. Ocvirek se je prestrašil in odskočil. toda tako nesrečno, da se je ob kretnici z obema nogama zagat'] med tire. Ko je vlak že brzel calje, je Obležal Ocvirek hudo poškodovan. Imel je obe nogi zdrobljeni pod kolenom. Zdravniška pomoč je bila kmalu na mestu, vendar mu bo treba obe nogi odrezati. Prepeljali so ga v zagrebško bolnišnico.
*	Prav prijetno bo iznenadila vse radijske naročnice velikonočna številka »Našega vala«, ki je izšla v povečanem obsegu. Na uvodnem mestu prinaša redko lepo pesem »Mati govori otroku«, ki ji sledi daljše poročilo o delovanju radijske oddajne postaje na kratkih valovih v Beogradu. Zanimiva feljtona »Zgodba o dekl ci Tuan-Ma« in »Dama za sosedno mizo« bosta bralcem prijetno skrajšala čas. V rubriki »Radio in televizija« slede poročila o najnovejših dogodkih na teh področjih. Pregleden članek Emila Freliha »Dirigenti ljubljanske opere« nas seznanja z vodilnimi delavci našega opernega gledališča, posebno zani'imivo pa je nadaljevanje reportaže »Enona^stropna Amerika« pod naslovom »Sing-Sing«. ki je objavljeno v velikonočni števPki. Zabavnemu 'n poučnemu delu sledi oberen spored oddaj vseh važnejših evropskih ra iiskih postaj s posebnim izvlečkom na^bolj^h oddaj za prihodnji tec'en. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko in kaj lahko se boste odi o?'li in narofill »Naš val«. Mesečno stane samo 10 din, naroča pa se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
*	Za »Sklad nrof. dr. P. Grošlja« so ra--°n že Imenovanih darovali: prof. Alfonz Paulin 300 (zadnjič pomotoma objavljeno kot prof. Albin Pavlin); dr. Dinko Puc 100 velelndustri^ec Fran Bonač 1000, prof. dr. P. Karlin 50, Aleš Pavlin. Podbrezje, 100: dr. 'nž M. & A. Pogačnik Podnart. 150. dr Aleš Pe*š'n, odvetnik, 25: neimenovani 500; dr. Franta Mis 100; Mate Hafner notar. 300; dr. Josip Volavšek 50: dr. Anton Molrer. odvetnik. 50; dr. Jos'p Tičar 100 drin. Prirodoslovno društvo v I i ;bljani se vsem darov^^m naitop^ie 7-»hvalhije in prosi novih prispevkov za »Gro'Mev sk^d«.
•	Na stotine avtomrb'listov, iwtoelkll-stov in kolesarjev že upor-b ja A-ZEt kompas Nabavite si ga tudi vi! (—)
J" f
u—	fiancosko pre^v^nje. V
joi.oto je v Francoskem institutu pret'a-val vodja F.ancoskega instituta v Zagrebu g. Jean Dryre o zan'mivi temi: »Dediščina francoske revolucije«. Za^k'ga g. predavatelja je bila predvsean v tem, da je štev Inemu in Izbranemu av MtoHju na zelo posrečen nrčin prikazal vse tiste prido' tve francoske revolucije- ki so pre-š e v zavest /sakrga F ancoza in ki mu 'ojejo moč c'a v borbi zanje vzd.ži sleherno pre'"ku'Ti'o. O francoski revc'uciji se novega ne da več vel'ko povedati. Pre-davr tel j si te naloge tudi postavi ni. Tem bolj pa je zato prere"etil s svojim or'gi-n~ln'm pr kazom vseh onih elementov, ki so za poznavanje bistva ve1 kega francoskega previ ata pred 150 leti posebno zna-č "ni in ki tudi danes niso izgubili prav n'č na svoji aktua nosti. Mojstrsko je g. predavatelj orisal zla.^ti revolucionarne osnove franeorkega patriotl7ina, s čimer je problematiko fiancoske revolucije še najbolj približal problematiki naših dni. Poslušalci so s posebnim zanimanjem sledili prav tem izvajanjem, ki so na zgodovinskih osnovah pojasnjevala, v čem je prednost francoskega bojevnika pred dru-gmi bojevniki v borbi za svoboio, enakost in bratstvo, bod si med poedinoi, bodisi med narodi, številni poslušalci, med katerimi smo opaž'li tudi francoskega ge-nerainega konzula v Ljubljani g. Remé-ran'a z gospo, so g. predavatelja nagradili za njegova zanimiva izvajanja s toplim aplavzom. Pred predavanjem je vodja Francoskega instituta g. Lacroix pre-čltal p'smo akademika Duhamela. ki se je pred kratkim mudil v Beogradu in Zagrebu in ki se je oprav'čil, da mu to pot ni bilo mogoče obiskati tudi Ljubljane. Storil pa bo to rad ob prvi priliki. Tudi mi želimo, da bi se to kmalu zgodilo. Pripominjamo še, da so mnogi poslušalci izrazili željo, naj bi Francoski institut v Ljubljani še večkrat priredil tako zanimive in poučne predavateljske večere, kakršen je bil poslednji (Dr. bv).
u— Dolgotrajna zima Je za nami, skoraj neopazno smo prešli v pomlad. Zgodilo se je to na veliko sredo ob 19.24, ko
je nastopilo po srednje-evropskem času pomladno enakonočje. Ke^ imamo že nekaj dni več ali manj oblačno vreme, v ostalem pa dosti znosno temperaturo, je bil prehod iz zime v pomlad tem manj opažen. Najhujše je za nami. Upajmo, da bomo po srečno opravljenem praznovanju Velike noči prešli v lepo, solnčno in cvetno pomlad, ki bo gociila kmetu in meščanu.
ZA SLIKANJE o velikonočnih praznikih
naročite pravočasno FILME, katere dobite še po starih cenah! Ravnotako kupite brez poviška cen vse vrste fotoaparatov. Zamenjamo stare mod»ie za Leico, Contax, Roilleflex.
Foto Tourist - Lojze Smuč
Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Zunanjim naročnikom pošiljamo poštno-obratno!
Krajevna organizacija JNS za dvorski okraj. Umrl je naš zvesti in trdni član nadučitelj v. p. g. France Juvanec. Bil je odbornik naše organizacije in vse življenje odločno naprednega m'šljenja. Pogreb bo danes ob pol 17. iz državne bolnice. Vabljeni ste vsi člani in somišljeniki naše kakor tudi drugih krajevnih organizacij, da spremite pokojnika na njegovi zadnji poti.
Ve!!konočna darila
seveda pri „NADA",
parfumeriji v Frančiškanski ulici.
Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od gdč. Franjice Ti čar je v« iz Ljubljane 300 din kot pokroviteljn na G. Hauptman Ulrik, učitelj v p na Fall js nakazal 200 din v počastitev spomina pokojnih nrofesorjev Berana Emerika in Majcena Gabrijela. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Predno obesite, oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke
A. CE. SKABERNÈ
Ljubljana
Poseben oddelek za linolej, zavese itd.
u— Dobrodelna predstava ^U j e ž« v
šentjakobskem gledališču v korist rodbine bolnega skladatelja g. Marija Kogoja je imela lep uspeh. Uprava odra se vsem posetn'kom predstave najiskreneje zahvaljuje, zlasti pa uradništvu OUZD za na^ knaden prtspe*-ek 213 din, društvu Kne-ginje Zorke in vsem onim, ki so s pre-plačli pripomogli da je bil dosežen izkupiček 3154 din, ki je bil izročen rodbini g. Kogoja.
Miniaturna Izdaja IZBRANIH PESMI ANTONA AŠKERCA je pravkar izšla! —
Uredil dr. P i r j e v e c. Cena Din 20.—. Akademska založba, Ljubljana.
u— Podpornemu društvu za g"uh°nemo mia "ino je darovala ga. Ana Hamperla iz Ljubljane v počastitev spomina blagopo-kojne ge. Marije Demšičeve iz Velenja 100 din, ga. Mali Stuppanova lz Ljuhl;'a^ ne pa za velikonočni priboljšek otrokom v gluhonemnici 50 din. Blagima dobrotni-cama iskrena hvala!
n— Jugoslovanskemu akademsKemu podpornemu društvu je pok'onil g. prof. Vernik Feliks 50 din namesto šopka na grob pokojnega prof. Karla Xieslicha. Iskrena hvala!
n— Državna hipotekarna banka kraljevine Jugoslavije, glavna podružnica v Ljubljani, na veliko soboto dne 23. t. m. ne bo poslovala (—)
u— Zastore, pregrinjala za postelje, tekače (tepihe), svilene in kiotaste odeje, posteljno in namizno perilo, gradi za žim-nice, morsko travo, perje in puh dobite najceneje v specialnem oddelku tvrdke Go-ričar, Sv. Petra cesta 30, Ljubljana. (—) n— Združenje brivcev, frizerjev ln ko-zmetlčarjev obvešča cenjeno občinstvo kar kor tudi svoje članstvo, da bodo obratovalnice v Ljubljani na veliko soboto odprte do 19. ure zve^r. Na veliko nedeljo bodo ves dan zaprte, na veliki ponedeljek pa odprte od pol 8. do 12. on. združenja. (—I
f
ii— Na splošno željo podaljša Zveza gospodinj svojo razstavo v Gradišču 14. Tvrdka 2argi :n tkalnica Grete Zupančičeve vabita k ogle.u. (—)
Iz Celja
e— Velikonočne procesije bodo v Celju po naslednjem redu: na veliko soboto ob 16. pri kapucinski in ob 17. pri opatijski cerkvi, na vel kcn-očno nedeljo ob 4. zjutraj pa pri cerkvi sv. Jožefa.
e— Zdiavniško dežurno s.užbo za čl"ne OUZD bo imel na velikonočno nedeljo zdravnik dr. Premšak na Cankarjevi cesti, v ponedeljek pa zidravnik dr. Mušič na Cankarjevi cesti. Dežurni zdravnk nudi pomoč samo v neo-i'oži ji vih primerih, kadar je piistojni zdravnik OUZD odsoten.
e— Sam^rijanski tečaj. Sreski odbor društva Rdečega križa v Celju sporoča, da bo samarijanski tečaj ob ponedeljkih in cetitk h od 19. do 20.30 v predavalnici v Zdravstvenem domu v Celju. Pivo gfreùavamje bo v torek 26. t. m.
e— Mestno parno in kadno kopališče bo jutri odprto od 9. do 18. na velikonočno nedeljo in v ponedeljek pa bo zapi to.
FIIVOITiSTEN SAVINJSKI KROMPITÌ,
MED IN OREHE — dobite zopet pri K IETIJSKI ftHUŽBI, CELJE.
do 24. ure g. dr. Ivan Turin. Linhartova
12, v ponedeljek 25. t. m. g. dr. Alfonz Wankmüller. Frančiška: ska ulica 8/IIL
a— Do smrti povožen. 17. oktobra 1939
ie obležal mrtev pod av^om bilem na cesti med Ptujem in Ormožem posestnik Franc Bratuša. Včerai dopoldne je bil ob-
sojen v zvezi s smrtno nesrečo 341etni šofer Ferdinand Fužir na 6 mesecev zapora, a— Sodni odmevi zanimive afere. 37-
letna Eleonora Ambrož, ki je stanovala na Koroški cesti in ki je bila zapletena v neko zanimivo afero, je bila obsojena »red sodiščem na 20 let robdje.
Gospodarstvo
Rec itati davčne konference v finančnem
ministrstvu
e— Iz celjskega mestnega sve*a. Učitelj g. Fran Roš je podal ostavko kot član celjskega mestnega sveta.

a— Najemnine v starih in novih h šah.
Najemnine v starih hišah v Mariberu imajo, kakor ie bilo ugotovljeno na občnem zbo » hišnih posestnikov, padajočo tendenco. Vi ie povzročena zaiadi velikega prirastka novih zgradb z modernim stanovanji, s katerimi stanovanja v starih zgradbah ne morejo konk' ri a .i. Hišna pc-set v Mariboru je nadalje : aradi občinskih dav. čin. ki zahtevaio skoraj petino kosmatih najemnin ter zara li povišaij občinske in cestne doklade tako obremenjena. da znašaio celokupne dajatve sedaj do 44% kosmatih najemnin. Pretežni del mariborskih zgrndb je razen tega obremenjen s hino-Aami.
a— Preko P.evulja ves me ec nobenega potnika. V februarskem obmejnem prometu se kaže posebna zanimivost. Preko Prevalja ni namreč dopotoval v našo državo nikdo in tudi odpotoval ni v tej smeri čez mejo noben potnik. Tudi preko ostalih obrnjenih postojank je bilo število potnikov zelo majhno. Preko Št. Ilja je dopotovalo 8 naših državljanov. 37 Nemcev, 5 Madžarov in 2 Italijana, odpotovalo pa 5 Poljakov. 2 Italijana. 6 naših državljanov in 20 Nemcev. Preko Radgone je dopotovalo 21 oseb. odpotovalo pa 25 potnikov, med temi 13 Nemcev. Preko Dravograda je odpotovalo 59 naših državljanov, 35 Nemcev, 7 Italijanov in 7 Švicarjev, odpotovalo ra 47 Nemcev 44 na-š h državljanov, 6 Švicarjev in 6 Italijanov.
a— Šahovske nov:ce. Na občnem zboru
Šahovskega kluba »Vidmar« so poročali predeednik Cafuta, tainik Nosan, blagajnik Lukeš B. in g. Audič za nadzorni cd-bor. Px-i volitvah so bili izvoljen': Cafuta predsednik, Gerželj podpredsednik. Nosan tai-ik, Lukeš bla ajnik, Hvalič gospodar.
V	nadzornem odboru sta Kukovec in Marvin.
a— Narodno zavedni železn'č~ rji. Na
občnem z? aru mari j ve podružnice UJNŽB je b i izv< !jen sledeči odbor: Jože Vokač pr dsedn Ropret I. podpredsednik. L. F. jkar II. pedpredsedn k. J. Bačn k I. tajnik, V. Muraus II. tajnik. Odborniki: A. Pilaj. E. Dolinšek, A. Menih. R. šebek. A Oberenel, M. Cilenšek, A Boltek J. P rš. F. Pdpečan. J. Skufca. I. Sranc. I M'ac. J. Koetomaj. R. Steinbücher. A S1 hadol-nik. A. Muraus. L. Stante. F Šalamun. I. Zupančič. A. Rak. Š. Coti. J. Gomolj, M. Stan e, F. Škriba, A. Ferš. Namestniki: K Menih. I. Sluga. L. Dolžan. S Šmirmaul. F. Pompai, V. Novak. J. Knehtl. Nadzorni odbor: M. Perme, F. Druškovič in L. Zupančič.
a— Velikonočni prazniki v gledališču.
V	nedeljo popoldne »Navihanka« zadnjič. zn:ž?.ne cene, zvečer »Geisa«. Veliki ponedeljek popoldne »Vdova Rošlinka«, zvečer :>Ci"-an baron«. Mariborska drama pripravlja v J. Kovičevi režiji zabavno Bene-dettijevo komedijo »Trideset sekund ljubezni«.
a— Plašči, najnovejši modeli pri »Lama« Maribor.
a— Obvestilo. Na veliko soboto ostanejo ma":borske trgov'ne o'prte brez opoldanskega odmora do 17. (5. ure popoldne), dei katesne do 19. (7. ure popoldne), p. t. občinstvo se naproša, da si preskrbi svoje potrebščine pravočasno ker so oblast1 tozadevno zelo stroge in kazni občutne. Združenje trgovcev za mesto Maribor. (—) a— Ponočna sodna razprava na Kralja Petra trgu. Precejšnje zanimanje Mariborčanov je vzbudila ponočna sodna razprava na Kralja Petra trgu. šlo je za rekonstrukcijo prometne nesreče, ki se je pripetila ob pol 24. uri 1. avgusta 1939 na omenjenem trgu, ko je moral posestnik Bencik za-a dì prometne nesreče in njenih posledic ub:ti svojega konja. Posestnik Bencik toži avtoprevozn ka za odškodnino 12.000 din. Za'eva je zelo zamotana. Za izid dolgotrajne pravde ie v tuk. pravnih krogih živahno zanimanje.
a— Hacetova pajdaša izročena sodišču. Včeraj sta bila izročena v tukajšnje sodne zapore Hacetova pajdaša in zaupnika v Mariboru 321ctn: Stanislav Kalšek iz Taborske ulica 6 v Mariboru in 291etni Ignac Ilešič.
a— Roganov pajdaš strahuj» podeželje.
Ob priliki zajetja Roganove krim nalne druščine smo poročali, da se je edino 28-letnemu Francu Krezu posreč!'o. da se je rešil s pobegom preko meje. Podoba je, da je ta zlogiasni Roganov pajdaš sp?t na delu. V Volinjaku pri Mežici sta namreč drzna roparia pri be'em dnevu z nožem v rokah ustrahovala Jerico Rob-ikovo. od katere sta zahtevala dsnar. Robnikova se je rešila z bogom skozi zadnia vrata Oba roparia pa sta odnesia 450 din. ki sta jih našla v ročni torbici pod posteljo. Robnikova je točno popisala oba rooar4a. Na podlagi njene?a popisa ie skopati, da ie eden ob obeh identeen z zloglasnim F an-eem Knezom. Za obsma roparjema se vršijo po;zvedbe.
a— Zdravivško d**?*im« ^"šfbo za nujno pomoč članom OUZD in ni:hovim upravičen:m s-oicem ma v ne^dložlfvih primerih in v rd-otn-sti or-toinega rajonskega zdr- 'ca jutri v soboto od 12. ure dalje in v nedeljo 24. t m. ves dan
S konference predsednikov trgovinskih
in industrijskih zbornic, ki je dva dni zasedala v Beogradu, je bilo izdano naslednje poročilo:
Dne 18. in 19. t. m. je bila na poziv finančnega ministra konferenca v finančnem ministrstvu, na kateri se je razpravljalo o zadnji cavčni noveli. Na tej konferenci so sodelovali strokovni referenti finančnega ministrstva, zastopniki trgovinskih in industrijskih zbornic ter Centrale industrijskih korporacij. Na konferenci, ki ji je predsedoval pomočnik fnančnega ministra dr. Filipančic, so proučili konkretne predloge, ki jih je stavila ljubljanska konferenca trgovinskih in industrijskih zbornic. Pri tej priliki so zastopn ki finanč nega ministrstva obljubili, da bodo v zvezi z nekaterimi stavljenimi predlogi izvršene spremembe sedaj veljavnih pred,pisov, odnosno, da bo z nakna-nimi pojasnili in razpisi na podrejene organe obrazloženo, kako naj se določbe te davčne reforme v praksi izvajajo. To se nanaša zlasti na kazenske določbe, na vodenje predpisanih poslovnih knjig, na minimalni davek za trgovine s kmet Viski mi pridelki in trošarin-skih ter monopolskih predmetov, na inventure blaga in podobno. Predlog zbornic. na,j bi se pridobnina za leto 1940 za vse zavezance odmerila po davčnih odborih na dosedanji način, ni bil sprejet. Ker tudi mnogi drugi važni predlogi zbornic niso bili vpoštevani od predstavnikov finančnega ministrstva, je bila za 20. t. m. sklicana konferenca zastopnikov trgovinskih in industrijskih zbornic. Na tej konferenci so ugotovili, da je dolžnost zbornic, da z novo spomenico ponovno opozore mero-dajne činitelje na nekatere predloge, glede katerih smatrajo, da bi se morali vsekakor vpoštevati. Nova spomenica bo v najkrajšem času izročena vsem članom vlade.
O rezultatih konference v finančnem ministrstvu doznavamo še naslednje:
Fri&cbnlna
Predstavniki finančnega ministrstva so predvsem odbili zahtevo zbornic, ki je šla za tem, da bi se po knjigah odmerila pridobnina šele tedaj, kadar davčna osnova presega 200.000 din (namesto 100.000), odnosno kadar promet presega 4 milijone din (namesto 2 milijona). Prav tako je bil zavrnjen predlog, da bi davčni odbori izvršili odmero pridobnine za leto 1940 za vse zavezance pridobnine, torej tudi za one, katerim se po novih predpisih davek odmeri po knjigah. Finančno ministrstvo je nadalje odklonilo predlog, da bi se davčnim zavezancem, ki morajo od 1. januarja voditi poslovne knjige, prepustilo, ali predložijo svoje knjige iz leta 1939, ali pa se jim osnova pridobnine iz prejšnjega leta poveča za določen odstotek. Predstavniki finančnega ministrstva so zavzeli stališče, da so za državni fisk knjige iz leta 1939 mnogo bolj dragocene nego knjige za tekoče leto, ker kažejo pravilno stanje. Prav tako finančno ministrstvo ni pristalo na predlog, da bi se v smislu določb člena 53a pod poslovnimi knjigami razumele samo predpisane taksirane in overovljene knjige, ne pa tudi druge zabeležke. Finančno ministrstvo smatra, da se morajo pokazati davčnemu oblastvu tudi ostale zabeležke. Predstavniki finančnega ministrstva so le obljubili, da bodo pristali na olajšave glede knjigovodstva.
V zvezi s predlogom, da se poviša meja prometa, od katere naprej se odmeri pridobnina po knjigah za trgovino s kmetijskimi proizvodi in trošarinskimi predmeti, ki jim je cena maksimirana, nadalje da se za take tvrdke dovolijo olajšave glede davčne prijave, da ne bi bilo potrebno strokovno knjigovodstvo, in končno, da bi se za ta podjetja določil minimalni davek v višini 1%0, je finančno ministrstvo zahtevalo od zbornic, da predlože naknadno računsko utemeljitev. Pristalo pa je na predlog, da sankcije za neredno vodenje knjig ne veljajo za knjige iz leta 1939 in da se bilanciranje blaga vrši po nabavni odnosno proizvodni ceni, franko skladišče, z dovoljeno toleranco 20%.
Po novih predpisih se davčna osnova pridobnine določi po bilanci odnosno po poslovnih knjigah za vsa industrijska, rudarska, bančna, železniška, rudarska in transportna podjetja, ne glede na višino davčne osnove odnosno prometa. Predlog zbornic, da bi za ta podjetja veljala odmera po bilanci le pri določeni davčni osnovi in pri določenem prometu, kakor za ostale zavezance pridobnine, je finančno ministrstvo le deloma osvojilo, in sicer glede industrijskih podjetij, katerim se davek ne bo odmeril po bilanci, če osnova ne presega 100.000 din, ali če promet ne presega 2 milijona din.
Sprejet je bil predlog, da se samoupravne doklade odmerijo samo na polovico minimalne pridobnine in je verjetno, da bo finančno ministrstvo tudi pristalo na to, da se specialni prispevek za fond narodne obrambe prizna kot odbitna postavka. Zavrnjen pa je predlog, da bi se pridobnina priznala kot odbitna postavka, če jo zavezanec pravočasno plača. Nadalje je finančno ministrstvo zavrnilo predlog, da bi se prispevki za socialne, karitativne in humane svrhe smatrali kot odbitne postavke, in predlog, da bi se ena tretjina davčne osnove zavezancev pridobnine priznala kot odškodnina za osebno delo lastnika podjetja, ki se ne upošteva pri odmeri davka, vendar bodo zbornice la^ko predlagale neko bolj primerno rešitev tega vprašanja.
Kazenske določbe
Predlog, da bi se v zvezi s členom 142 zakona dolečile pogojne kazni, je finančno ministrstvo zavrnilo, prav tako predlog, da se znižajo maksimalne kazni, verjetno pa jc, da bodo znižane minimalne denarne kazni. V zvezi s predpisi o zaporni kazni bodo še izdana pojasnila. Sprejet pa je bil predlog, da se zaradi nevodenja knjig v enem letu lahko izreče samo ena kazen in da se ob izrekanju kazni zaradi j
nevodenja knjig predpiše rok, v katerem mora davčni zavezanec pričeti z vodenjem knjig. Glede vodenja knjig zavezancev pridobnine iz čl. 53a, bo ministrstvo predpisalo, kakšne knjige so dolžni voditi posamezni davčni zavezanci iz tega člena. Ce davčni zavezanec eno od predpisanih knjig ne bo vodil, bo kaznovan zaradi nevodenja knjig. O tem, kakšne knjige je treba voditi bodo zbornice še stavile svoje predloge.
Finančno ministrstvo je zavrnilo predlog, po lcaterem naj bi davčna oblastva smela vršiti pregled poslovnih knjig samo dvakrat za eno poslovno leto. Sprejet pa je predlog, da je davčni zavezanec dolžan pokazati samo one poslovne knjige in račune iz leta 1939, ki jih dejansko ima, in da se kaznuje le tedaj, če knjige skrije ali pa uniči. Glede na določbo čl. 107. po kateri se davčni zavezanec kaznuje s kaznijo 10.000 do 200.000 din, če v knjigah ne izkaže tudi najmanjšega dela svojih dohodkov, so zbornice predlagale naj bi stopila ta določba v veljavo šele tedaj, če se opusti knjiženje zneskov ki presegajo 5000 din in ta kazen ne more biti večja od vsote za katero bi bila država oškodovana. Tej zahtevi bo deloma ugodeno. Tretji odstavek čl. 107 zakona, ki pravi da se kaznujejo tudi ostali davčni zavezanci pridobnine, ki so po določbah drugih zakonov dolžni voditi knjige, ako jih ne vodijo, bo črtan.
Družbeni davek
Glede zahteve zbornic, da bi se davčne olajšave zadrugam priznale samo, če poslujejo izključno s člani, so predstavniki finančnega ministrstva sporočili, da imajo
davčna oblastva stroge naloge, naj točno kontrolirajo delo zadrug. Vendar je potrebno, da tudi zbornice in ostali gospodarstveniki prijavijo vsak slučaj protizakonitega poslovanja zadrug, ki pa mora biti dokazan s pričami. Glede odbitnosti obresti na vloge fizičnih oseb. ki so solastniki podjetij, je finančno ministrstvo vztrajalo pri predpisih davčne novele, vendar se hranilne vloge pri denarnih zavodih ne bodo smatrale kot stalna posojila v -mislu določb čl. 82 točke 4. Kakor pri nridobnini. obstaja tudi pri družbenem davku možnost, da se specialni prispevek za narodno-obrambni fond smatra kot odbitna postavka.
Po novih predoisih čl. 85 ie predvidena kazen do 100.000 din. ako se ne dovoli vpo-p^ed v knjige in račune in se taka zahteva lahko v enem letu večkrat ponovi. Zbornice so predlagale, da bi se predpis omilil v toliko, da se taka zahteva lahko v enem letu samo dvakrat ponovi, na kar pa finančno ministrstvo ni pristalo Prav tako ni pristalo na predlog glede znižania osnove m'nìma'nega davka na preišnio višino. vendar bodo o tem razpravljali še v ministrstvu. Pač pa je ministrstvo pristalo. da se kot osnova minimalnega družbenega davka vzame pri industriiskih. tr-govsk'h in rudarskih nodietiih letni kosmati nr<->met s nrihitkom knsmatopa dohodka le od nnUi irn«w'n<?lr»h ppp«i"iptnv. Vi niso podvrženi kakšni drugi davčni obliki.
Glede spremembe določb o dodatnem davku (dividendnem davku) so predstavniki finančnega ministrstva obljubili, da bodo skušali v tem pravcu nekai ugoditi. Predlog zbornic se glaM, da b' dividendni davek znaEal 10, 12 odnosno 15°/o, medtem ko je v davčni noveli predpisan dividendni davek v višini 10, 15, 20 in 25"'n. Glede obremenitve tantjem z dividendnim davkom bo izšlo še posebno pojasnilo. Po davčni noveli se mora na tantjeme in druge nagrade članov uprave in us'uzbeneev onih podjetii. ki plačajo le minimalni davek odmeriti uslužbenski davek. Ta predpis bo v toliko spremenjen, da bo dolžnost plačila uslužbenskega davka nastopila 15 dni po dostavi odloka o odmeri minimalnega davka. Končno ie finančno ministr-I stvo pristalo na to. da bodo družbe z omejeno zavezo, ki so sedai zavezane družbenemu davku, plačale v letošnjem letu mi-näma'ni davek kakor novo ustanovljena podjetja.
Prsti razpustu obrtniških združenj
Predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI g. Ivan Ogrln nam je poslal naslednje pojasnilo.
V	»Jutru« dne 17. marca, le bil objavljen članek »Proti razpustu obrtniških združenj«. V tem članku se med drugim navaja da sem kot predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI na lastno pest odredil razpust obrtniških združenj. Obenem se ponovno trdi. da obrtni od:ek že leto dni ni imel seje in da predsednik že leto dni ni sklical seje obrtnega odseka.
V	interesu objektivne informacije javnosti tem potom ugotavljam. da nisem na lastno pest odredil razpusta nekaterih obrtniških združenj, temveč so se dotična združenja morala ukiniti na podlagi odredbe ministrstva trgovine in indù trije z dne 10. januarja 1938 II. Br. 46113/u. Preden se ie to zgodilo, se ie vprašanje reorganizacije združeni razpravljalo ponovno na sejah obrtnega odseka in v posebnem tričlanskem odboru, ki je imel nalogo, da izdela načrt reorgani arije. Min strstvo je odredilo, da je treba z ozirom na veliko številnost obrtniških združenj ukiniti v zborničnem področju najmanj polovico njihovega števila. Obrtni odsek Zbornice za TOI je zato moral izvršiti to, i»ar je odredilo ministrstvo.
Glede seje obrtnega odseka navedbe gori omenjenega članka niso točne. Seje obrtnega odseka se sklicujejo ob čajno istočasno kakor zbornične plenarne seje. Zadnja seja plenuma je bila* 14. 11. 1939 in ie bila takrat sklicana obanem z drugimi odseki tudi seja obrtnega odseka Od takrat pa se niso vršile seje ostalih odsekov in tako tudi ne seja obrtnega odseka.
Ljubljana, dne 21. mar a 1940.
^ Ivan Ogrin 1. r.
Gornje pojasnilo gosp. O-rina lahko nepoučenega čitatelja zavede v zmoto glede dejstev, ki so v zvezi z razpustom združenj. Zato moramo dodati še naslednji komentar:
Nepobitno je dejstvo, da ob'-t"1' odsek ni sklepal o razpustu združenj ' ir tudi ni mo^el ker že več ne"o leto dn ni imel seie. G. Ogrin sicer trdi da ie bla zadnia seja obrtnega odseka 14. novembra lanskega leta kar pa ni res. Ta seja je bila
le sklicana za ta dan. ni se pa vršila. Na sejo namreč ni prišla skupina g. Ogrina — očitno po dogovoru — zato g. Ogrin seje ni hotel otvoriti. in sicer z utemeljitvijo, da ni sklepčna, čeprav je bilo navzočih 9 članov, kar po pravilniku zadostuje. Vse to je bilo ugotovljeno na plenarni seji zbornice dne 15. novembra lanskega leta. ki se je skupina g. Ogrina prav tako ni udeležila
G. Ogrin se sklicuje na to. da ie moral združenja razpustiti na podlagi odloka ministrstva za trgov no in industrijo. Znano pa je. da ie ta odlok ležal že dve leti pri zbornici. V trenotku oa. ko je g. Ogrin javno zatrjeval, da ima odio*: o ustanovitvi ločene obrtne zbornice tako rekoč i že v žepu. se ie spomnil tega od'oka glede redukcije števila združenj. Odredil je 1 razpust združenj, čeprav b: vsakdo pričakoval. da bo rešitev tega izredno važnega vprašanja prepustil novi obrtni zbornici.
Ponovno moramo ugotoviti, da ie gosp. Ogrin odredil razpust na lastno pest. V obrtnem odseku se ie o tem vprašanju na splošno razpravjalo leta 1938. ni pa prišlo do sklepov, in to ne morda zaradi odpora manjšine, temveč tudi zaradi tega. ker so bila tudi med člani večine nasprotujoča si mnenja. Ce ie g. Ogrin odredil razpust združeni po tihem pristanku članov večine obrtnega odseka, to za naše obrtništvo ni more biti merodajno. Za tak razpust bi bil potreben sklep cbrtnega ods ka. Zelo verjetno oa je, da v samem obrtnem odseku do takega sklepa sploh ne bi prišlo. Znano je. da danes na občnih zborih združenj tud' številni člani obrtnega odseka in obrtn *.i iz skupine g. Ogrina ostro kritizirajo postokanje glede razpusta in sam razpust ter valijo odgovornost na g. Ogrina Iz navedenih razlogov ie upravičena trditev, da je g. Ogrin odredil razpust na lastno pest Naši obrtniki pa so si na jasnem, da pri razpustu združenj niso bili merodajni irteresi obrtn:štva in da stvar tudi glede na ministrsko odr dbo ni bila tako nujna, da obrtni odsek ne bi mogel razpravljati o konkretnem predlogu 7a razpust, kar bi b'lo potr'bno. kajti ori razgovorih. ld so bili leta 1938. v odseku, ni bilo konkretnega predloga za razpust posameznih združenj.
vesti
= Beg kapitala v Beograd. Beograjski »Jugoslovenski kurir« zatrjuje, da se v za'njih mescih opaža živo preseljevanje kanitala iz sevemozapadnih krajev d'žave v Beograd in Srednjo Srbijo in navaja, da ie v zadniih 6 mese h prešlo v center države okrca: 250 milijonov din. V nepremičnine v Beogradu ie bilo v zadniih 6 mescih plasirano okrog 60 milijonov d'n kapitala iz severno zapadnega dela države.
= Vice guverner Narodne banke dr. Ivan Belin ie prispel v London kjer se bo sestal z zastopn ki angleške vlade zaradi razgovorov o jugoslovenrko-nngleški trgovini.
= Stanje Državne h'potekarne banke.
Izkaz Državne hipotekarne banke za mesec februar zaznamuje le še nazadovanje hran:lnih vlog za 11 na 1204 milijonov din (lani 1521). Naložbe fondov in kapitalov lavnih ustanov, ki so prejšnje mesce naraščale, so se v februarju prav tako zmanjšale za 34 na 2716 mi'iionov (lan 2794). Postavka obveznosti po tekočih računih, ki je v zadniih mescih znatno narasla, se je v februarju ponovno dvignila od 3492 na 3824 m'li ionov din. Gotovinska sredstva (gotovina in blagajniki zapisi Narodne banke) so sc v teku februarja zma.ni?a'a za 33 na 466 milijonov din (lani 773). H^potek^rna posola so ponovno nazadovala za 12 na 1778 mi'ijonov (lani 1869), komunalna poso-'i1 a pa so le nebistveno narasla na 1848 milijonov (lani 1446). Ossala posoi'Ta k?že^o le nebistvene spremembe. Do,,r finančneTa ministrstva se je povečal za 33 na 711 milijonov (lani 759), naložbe no tekoč'h računih pa so vznoredno z obve—<vtmi po t«koč'h ra*u-n'h	za na 2502 m'il'ortr-,»
Končno	p^-vka vre'n^-'nn
naoir-'-ev za 71 Da 1226 milijonov (lan 1124).
redfoi (čl. 30) morajo b'tl trgovine na debelo na veliko soboto dne 2'&. t. m. zaprte ves popoldan, ostale trgovine zapirajo svojo obratovalnice ob 17 url, dočim velja za trgovine z delikatesami Čas zapiranja ob 19. uri. Združenje trgovcev.
Borze
21. marca
Na jugoslo. enskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 31.52. v Beogradu pa po 31.75. Na svobodnem deviznem trgu se tečaji nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Voino ško'o pri stalni tendenci TX>vpraševan.ie do 433 (v Beogradu je bil promet po 434). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize
Ljubljana OflcleJni tečaji: T dindon 164.15
—	167.35, Pariz 92.80 — 95 10, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2348.50 — 2386 50, Bruselj 754—766. Tečaji na svobodnem trgu: London 202.79
—	205.99, Pariz 114.70 — 117, New York 54SO — 5520. Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 931.21 — 934.21.
Curih. Beograd 10, Pariz 9.37, London 16.54, New York 446, Bruselj 76, Milan 22 5250. Amsterdam 236.75, Berlin 178.70 Stockholm 106 25, Oslo 101.30, K9b?nhavn 88.1250- Sof'ja 5 50, Budimpešta 79.50. Atene 3.30, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.40.
Efekti
Zagreb Državne vrednote: Volna ško-i 433 den., 4% agrarne 51 den., 4®/e severne agrarne 50 cen., 6»/„ begluške 77 den., 6% dalm. agrarne 71.50- den., 6"/0 šumske 68 den., 7% luvest. 98 den., 7«/®
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
... „ -V » '	. .
IGN.VOK,TAVČARJEVA J
Seligman 100 den., 7»/o Blair 92 den., 8<Vo Blair 99 den.; delnice: PAB 190 den., Narodna banka 7600 den.
Beograd. Vojna škoda 433.50 — 434.50 (434), 4«/o agrarne 53.25 — 53.50. 4% severne agrarne 51—52, 6°'« begluške 77.25 —77.50, 60 o dalm. agrarne 71.50 — 71.75 (71.65), 6% šumske 70.75 — 71.50, 7«/0 invest. 100 den.. 7«/0 Seligman 1.02 dea., 70/0 Blair 93 den., (93). 8«/0 Blair 101 — 102, Naro'na banka 7775 — 7820, PAB 194 — 196.
Blagovna tržišča
Zito
-I- Chicago, 21. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 106, za julij 104, za sept. 103.75: koruza: za maj 56.75, za julij 57.75, za sept. 58.25.
-I- Winnipeg, 21. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 90.25, za julij 91.25, za sept. 92.75.
4- Novo«adska blagovna borza (21. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: baška, okoli- Novi Sad 206 — 208: sremska 202 — 205; slavonska 204 — 206: gomjebanatska 206 — 208; gornjebaška 207 — 209; baška ladja Tisa 210 — 212. Rž: baška 168 — 170. Oves: baški, sremski in slavonski 170 — 172. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 177.50 — 180. Koruza: baška pariteta In-djija in pariteta Vršac 163 — 165. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 312.50 — 322.50; »2« 292.50 — 302.50; »5« 272.50 — 282.50; »6« 252.50 — 262.50; »7« 222.50 — 232.50; »8« 145 — 150. Otrobi: bažki in sremski 140 — 142.50; banatski 137.50 — 140. Fižol: sremski beli brez vreč 430 — 435.
Za Veliko noč
na tromeio
Sedaj, ko smo dobili tudi koledarsko astronomsko pomlad, je marsikateri smučar v dvomih, ali je na Gorenjskem še dovolj dobrega snega za smuko. Vsem tistim, ki so v dvomih, je treba pojasniti, da ie na bohinjsko, posebno pa kranjskogorsko stran še dovolj snega, ki je prav ugoden za smuko, saj je na staro podlago zapadlo pred nekaj dnevi več centimetrov novega snega.
Smučarjem, ki bodo izbirali ture za velikonočne praznike, posebno priporočamo ta čas obisk naše tromeje. Peči in Petelinj-ka, skrajna vršaca Karavank, ki sta oba še debelo zasnežena. Pred dnevi, ko 'e v dolini snežilo, je na Peči zapadlo 10 cm suhega pršiča, ki omogoča po prostranih goličavah prav idealno smuko. Z vrha Pe či se nudi smučarjem prelep razgled v Zilj-sko dolino z mogočnim hrbtiščem Dobra-ča v ozadju ;n na vsa koroSka jezera. Bo-ško, Vrbsko in Osojsko. Na zapadu se odpirajo razgledu vrhovi Julijskih in Karn-skih Alp, ki sc jim nasproti blišče vršaci Visokih Tur.
Turistom je koj spodaj pod Pečjo, koder stoji kameniti znak treh meja, določenih z Rapallom, na razpolago prijeten planinski dom z več sobami in <k oro postrežbo. Dostop je po udobni poti prav lahek, do vrha je s postaje Ratete-Planica poldrugo uro hoje.
Naše gledališče
DRAMA
Od 21. do 23. marca je drama zaprta. Nedelja 24. Praznik cvetočih češenj. Izven.
Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 25.: žene na Niskavuoriju. Izredno znižane cene od 16 din navzdol.
Kot naslednja operna novost pride na naš oder prvo domače delo letošnje sezone, velika zgodovinska opera »KleOpatra«, ki jo je spisal in uglasbil kapelnik dr. Danilo švara. V posameznih partijah bo sodeloval ves naš ansambel, dirigiral bo skladatelj sam.
OPERA
Od 20. do 23. marca je opera zaprta. Nedelja, 24.: Adriana Lecouvreur. Izven. Ponedeljek, 25. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Zn:žane. Ob 20.: Frasquita. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Torek, 26.: zaprto,
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 22.: zaprto. Sobota, 23.: zaprto.
Iz Litije
i— v počastitev Bevkove majke, vrle
Cirilinmetodarice je litijska podružnica CMD darovala ljubljanski centrali 200 din. Naši podružn:ci je v isti namen poklonila družina inž. Pavla Koblerja 200 din, isto-toliko pa tudi pokojničin sin g. dr. Stanko Bevk. Sorodnik pokojne Helene Bevkove industrijec g. Mirko Rus iz Loškega potoka je daroval 300 din za mladino litijske ljudske šole.
i— EleKtriko bodo pocenili. Na velikonočni ponedeljek bo seja litijskega občinskega odbora. Na dnevnem redu je tudi predlog o pocenitvi električnega toka. Vsota za odplačilo stroškov, ki so nastali ob napeljavi velenjske elektrike, je bila razdeljena na več let. Dosedanji odjem toka pa je večji, kakor je bilo prvotno preračunano. Zato bo mogoče kriti stroške z nižjo doki a do. V iavnosti se čuje. da bo tok pocenjen po 50 par od kilovata. Menda ni nobenega razloga, da bi predlog ne bil sprejet.
I— Zb:rka za obmejne kraje. Na zadnji seji je marljiva litijska podružnica CMD sklenila, da bo uvedla književno nabiralno akcijo po hišah. Zastopniki CMD bodo zbirali dobro ohranjene knjige. Pozivamo vso našo javnost, naj pošče odvisne knjige in jih pripravi za zbirko CMD. Prijave sprejemajo odbormfti CMD in predsednica gdč. Pavla Meškova. Na seji CMD je bil storjen tu'di sklep, da bodo pohiteli člani lit: iske in šmarske CMD na počitniški avtobusni izlet na Kočevsko. Ob tisti priliki bodo osebno razdelili del nabranih knjig. Nabiralna književna akci,ia naših narodno obrambnih delavcev zasluži vso pozornost in podporo javnosti.
Ravnanje s plinskimi maskami — šolski predmet
MICHEL ZÉVACO:	w
SonJuan
UOMAM.
»Na mojo dušo, žal mi ga je, si je rekel s trdo modrostjo klateža tistih dni. »Dober gospodar je bil in ne skopuh. Da mu prihranim smrtno rano, bi se bil lad dal sam nabosti. Če je mrtev, popijem njemu v čast steklenko vina in naročim mašo za njegov večni mir. Nato poprosim gospoda Juana Tenoria. da me vzame v službo. V ta namen bo treba fkieniti prijateljstvo s prekletim Jakominom Corentrom. Kod se neki ta potika?«
Ne Jakomina Corentina ne Klotarja Ponthuške-ga ni bilo na spregled.
Zato pa je Bel-Argent nenadoma srečal Juana Tenoria Takole se je zgodilo:
Četrto jutro po tem, ko je bil Klotar de Ponthus na povabilo svojega smrtnega sovražnika prestopil prag Loraydanovega dvorca, se je zbudil Bel-Argent neznansko slabe volie, kajti prešnji večer je bil zapil pri » Vedeževalki« svoj poslednji sre-brnjak.
»Če se gospod de Ponthus danes ne vrne,« je rekel sam pri sebi, »tedaj moram poginiti od žeje, da lakote niti ne štejem. Edini, ki me lahko reši iz te stiske, je Jakomin de Corentin. Ta bi me mogel priporočiti svojemu gospodu in mi celo posoditi kaj drobiža, ako se premagam in mu priznam, da
je njegov nos pravi. Poglejmo torej, ali najdemo vrlega prijatelja doma.«
V takšnih skrbeh jo je Bel-Argent okrog desetih dopoldne ubral iskat nove službe. Nemalo se je zavzel, ko je našel pred vrati gospe Jerome Diman-cheve gručo klepetulj, zatopljenih v živahen po-menek. Ena izmed njih je pravkar vsevedno oznanjala:
»Pravim vam, da mu je ime Jakomin de Corentin! Bretonski grof je in bogat, da niti sam ne ve, kako; gospa Dimancheva mi je sama pripovedo- j vala!«
»Oh,« je vzkliknila prodajalka vampov, »Deniza, ta mal gizdavka, ima res srečo! Moji Feliciti se pač gotovo ne bo tako nasmehnila ...«
»Sveta nebesa, moji Nini tudi ne,« je dejala ko-lačarica »In vendar sam Bog ve, da sta Nini in Felicita zalši od Denize, pred vsem pa, da bolj marljivo zahajata k maši in večernicam. Posebno Nini, ki ji bo kmalu pet in dvajset let; ta se je zaobljubila sveti Katarini...«
»Svet je vsak dan bolj narobe,« je nadaljevala vamparica. »I poroka bo pri svetem Mederiku...«
»In žlahtni gospod je dejal, da bodi maša tiha,« je povedala branjevka, »in ni maral, da bi koga vabili. Nam bi se sicer spodobilo, veste kaj! Toliko smo menda vredne kakor Jeroma Dimancheva, ki je bil njen rajnki suknar ...«
Bel-Argent je lr.komno nastavil uho.
»Ne razumem in ne razumem « je rekel sam pri sebi. »Ka jje to: Jakomin de Corentin, bretonski
grof?... In kaj pomeni .sveti Mederik'? Pa tiha maša in poroka? dKo se ženi?«
»Glejte jìh! Glejte!« je završal zbor klepetulj.
Bel-Argent je izbuljil oči. Zagledal je dona Juana Tenoria, ki je vodil Denizo pod pazduho, in gospo Jeromo Dimanchevo. ki je z molitveniki v rokah dostojanstveno stopal za njima. Čeprav je bil don Juan bled in nemiren, se je vendar nenehoma sklanjal k sirotici cb svoji strani ter ji očitno šepetal sladke besede, kajti Deniza je pobešala oči, j se smehljala in zardevala, kakor da ne ve od sreče kod ne kani. Vrla vdova je kar sijala in obraz ji je od ponosa žarel kakor solnce.
Vsa trojica je s klepetuljam iza petami krenila v hišo. Deniza, ki so jo ženske obkolile, je šla iz rok v roke. Vse ji je čestitalo in jo objemalo, med tem ko je don Juan gineval od nestrpnosti.
»Stvar je sicer predrzna,« je mislil sam pri sebi, »a kaj za to? Ali bo dekletce manj blaženo, ker sem si moral sposoditi ime svojega sluge, da jo osrečim?... Saj bi ji bil dal svoje pravo ime: vredna ga je, na mojo dušo... toda ime Juana Tenoria nosi že druga!... Vsa dogodivščina je pač le zabavna burka ...«
Vzdihnil je in obraz se mu je zmračil. V naslednjem trenutku pa je skomignil z rameni:
»Ne smem izbirati sredstev: uživanje mi je življenje. Saj jemljem zato vse nevarnosti nase. Veselimo se srečnega trenutka, potlei pa naj pride : kar hoče, zastran mene tudi smrt!...« i Tisti mah se je preril v stanovanje Bel-Argent.
»Kaj hoče ta tepec od mene?« je pomislil Juan
Tenorio.
Siromak Bel-Argent se mu je globoko priklonil;
»Ali bi mi mogel senor Juan Tenorio povedati, kaj je z mojim gospodom?«
»Kaj pravi?« sta vzkliknili vamparica in koia-čarica.
»Odkod je vzel ime Juana Tenoria?« je zagodr-njala gospa Dimancheva.
»Juan Tenorio?« je zaiecljala Deniza, in čudna slutnja ji je prešinila srce.
Don Juan, ki bi se bil krvniku v oič zagrohotal, je spričo Bel-Argentovega ogovora obstal kakor kip. Groza ga je spreletela, ko je Bel-Argent z ljubeznivim nasmeškom nadaljeval:
»Senor Juan Tenorio, moj gospodar je izginil brez sledu; če nič ne veste o njem, bi vsaj rad nujno govoril z vašim slugo, dobrim Jakominom de Corentinom...«
»Hejo!« je zavpil don Juan ves bled. »Kaj čenčaš, malopridnež? Ali mar ne veš, da sem Jakomin de Corentin jaz sam?«
Bel-Argent se je zdrznil, si pomel oči, nato pa bleknil v smrtno tišino, ki je mahoma nastala okrog njiju:
»Vaša svetlost? Bežite, bežite, saj nisem brljav, tako mi papeža in vseh svetnikov! Vi ste plemeniti Juan Tenorio, Jakomin Corentin, ta štorkljež z dolgim nosom, pa je vaš sluga! Ali je bil mar tako nesramen in se je izdajal za vas pa ste mu zaradi tega pokazali vrata? V takem primeru bi se vam ponudil za naslednika, kajti...«
À1I človek lahko stojé spi?
Jetnik, ki spi pokonci
V državni kaznilnici v Denverju morajo zdravniki nadzorovati posebnega jetnika Imenuje sc John Bergarano in sc »odlikuje« po tem, da ponoči ne leži, temveč se preprosto nasloni na zid i<n tako zaspi.
Običajno se sicer vleže, toda v spanju se dvigne in spi pokonci dalje. Podobne primere so sicer že opazovali, so osebe, ki ne znajo ležati, temveč spijo sode v postelji ali na stciiu. Pred petdesetimi, šestdeset i-
Usoda Adama v bronu
Angleški kipar Epstein ie na Angleškem nedavno razstavil kip Adama, prvega človeka. Njegovo delo je povzročilo pravcati škandal. Ko se je javno ogorčenje proti kipu nekoliko poleglo, so skulpturo do-slali v Ameriko. Zdai je prispelo tja. toda najprej mora v karanteno. Tam bo posebna ameriška komisija presodila, če ie kitp takšen, da se v Ameriki lahko javno razstavi.
mi leti so si v zavetiščih za brezposelne pomagali na čuden način, če je bilo ljudi preveč, da bi mogli vsi v posteljah spati. Napeli so vrvi skozi dvorano in ljudje so viseli v dveh gubah čez te vrvi ter spaili Zjutraj so jih zbujali na ta način, da so vrv na enem koncu odvezali in je potem vsa vrsta ljudi padla na tla. V primeru denverskega kaznjenca pa gre za bolezensko spremembo v človeku, ki ga sili, da mota spati pokonci.
Prvi polet ameriških letal preko ekvatorja
V petek i e prispelo na otok Kanton v Pacifiku šest ameriških bombnikov. Letala so preletela 2000 mili dolgo pot od Ho-nolula do Kantona. Zgodilo se ie prvič, da so ameriška vojna letala pristala na tem otoku, ki je pod skupno upravo Zedinjenih držav in Velike Britanije. Ta polet ie bila tudi prva vožnia ameriških boimih letal preko ravnika.
Svetlikajoče se
nogavice
Med drugimi novostmi, ki jih je pokazala nemška industrija na lipskem pomladanskem velesejmu, je med ženskami zbudila posebno pozornost svetlikajoča se nogavica, nogavica, ki je posebno primerna za deželo v vojni, kjer so ljudje predani nevšečnostim zatemnitev.
Novih nogavic podnevi ni razlikovati od normalnih nogavic, ne po barvi, ne po obliki, tudi v perilu ne zahtevajo posebnega obravnavanja. V temi pa se fino svetlikajo ln dajejo ženski, ki jih nosi, tako večjo varnost. Nemara bodo takšne nogavice postale moda tudi drugod, kjer si niso naložili luksusa vojne in zatemnitev.
Spanje pred jedjo
ali po jedi?
že nad dve stoletji traja največje delo izkopavanja na svetu, izkopavanje Herku-lana in Pompejev, ki ju je 1. 79. po našem štetju zasul ognjenik Vezuv. L. 1927. je prevzela italijanska država sama vodstvo novih del in najnovejše najdbe nam dajejo posebno lep vpogled v staroveško gradnjo hiš. V narodni muzej v Neaplju so spravili cela nadstropja hiš, ki so se navzlic zo-gljenelim brunom in stopnicam izvrstno ohranila. Vodja tega zavoda, prof. Majuri, poroča sedaj o zanimivi najdbi, ki potrjuje staro domnevo, da so bili tudi v Her-kulanu, priljubljenem zdraviliškem kraju tistih časov, pristaši krščanstva. Ti so svo,je verske nazore seveda skrbno skrivali pred javnostjo.
V odlični starorimski družinski hiši, ki jo je izkopal prof. Majuri, so našli v eni izmed treh ohranjenih sob sredi stene sle-
dove velikega lesenega križa. Ta križ je kril, kakor kažejo sledovi žebljev na levi in desni, nekakšen baldahin in ves ta prostor je lesen okvir z zastori skrival pred radovednimi očmi. Kaže pa tudi, da so neke roke s silo potegnile vse te stvari s stene.
Do današnjega dne pa se je ohranil krščanski aitar, ki je bil pod križem. To je lesena omara, ki njeno zgornjo ploščo na treh straneh obdaja visok rob. Ob sprednji strani te omare, ki ima enokrilna vrata, je molilnik, na katerem so klečali krščanski stanovalci te hiše, kadar so opravljali svoje tajne obrede. Prof. Ma,juri misli, da se je pred tem skrivnim krščanskim altarjem zbiralo mogoče več pristašev nove vere, dokler jih niso nekoč zasačili Ne-ronovi biriči.
Na vseh važnih strategiČnih oporiščih ima danes Anglija takšne stražnike, ki pazijo na prihod sovražnih letal
če še ne veš, zdai izveš:
da bo 10.000 angleških rudarjev v Not-tinghamu delalo na velikonočne in binko-štne praznike samo zaradi povečanja proizvodnje za angleško industrijo;
da so v Turčiji prodali neki avtograf Da-ladiera za 13.400 frankov:
da so v Ostiji odkrili antični portret grškega junaka Temistokla;
da je bila posadka potopljene oklopnice »Admiral Spce« te dni v Južni Ameriki internirana, ker so mornarji povzročali javne incidente;
da je državnim uradnikom v Ameriki z najnovejšim zakonom prepovedano politično udejstvovanje;
da znašajo finske izgube v vojni s Sovjetsko unijo 15 tisoč mrtvih in 30 tisoč pohabljenih;
da se v Španijo polagoma vračajo zakladi, ki so jih bili odstranili za časa državljanske vojne;
da jc bivši prezident Finske Svinhufvud odpotoval iz Rima ter se bo preko Berlina vrnil v domovino;
da je umrl v 67. letu svoje di.be znani angleiki diplomatski publicist Herbert Si-debetham. znan pod imenom »Scrutatur«;
da je začel ognjenik Etna bljuvati s silo. kakršne niso pri njeni opazni v zadnjih štiridesetih letih.
Najboljša dela
ženskega peresa
Ameriški National Council of Women je pred sedmimi ieti sklenil zbrati naiboliša dela ženskih avtorjev vseh ie.rikov. Vodstvo tega zbirania ie imela ga. Grace Thompson Setonova. ki so ii pomagale ženske najrazličnejših dežel. Stvar ie sedai zakliučena in nie uspeh predstavlia knjižnica z 2000 zvezki, katerih avtorke pripadajo 37 deželam. Zbirko so predali vseučilišču v Chicagu-Evanstonu.
Mesto se pogreza
Usoda mesta Shenandoah v državi Pen-silvaniji zanima vso Ameriko. Zavo'io hudih nalivov so se zrušili premogovni rovi. ki potekaio ped tem mestom in sedai morajo prebivalci gledati brez nomaci, kiko se iim hiše polagoma, toda nezadržno vdi-raio v zemlio.
Neki delavec ra cesti ie prvič opazil ta pojav. Videl ie v »v-očeliu neke hiše. pred katero ie delal ki.' o se ie napravila raz-Doka ki se ie hitro večala. V mestu si prizadevaio Doliciia gasilci in mnogi oro-stovolici. da bi izpraznili občinske in zasebne hiše. banke, trgovine in Došto. Sku-šaio rešiti kar se še rešiti da. orebivalci pa so se zatekli v kmečke hiše in hleve v okolici.
Ograja se je vdela
V Iserablesu pri Sittenu na Švicarskem se ie skupina ctrok igrala na cesti. Nekoliko deklic se ie naslanjalo na cestno ograjo, ki je nenadno popustila. Tri deklice so zdrknile po strmem pobočiu. dvema ie uspelo, da so se oriiele za grmovie in so iu rešil: težko oeškodovani do rokah in nogah, tretja deklica na ie padla sto metrov globoko, kier ie cbležala mrtva.
Zračni promet med Nemčijo in Holandsko
Reuterjeva agencija poroča iz Amsterdama. da se bo zračni promet med Nemčijo in Holandsko. ki i e bil v začetku sedanje vojne ukinjen, obnovil v zmanjšanem obsegu. Prvo nemško letalo i e že pripeljalo pošto in se ustavilo na amster-i damskem letališču.
A N E K D ©TA
Henrik IV. je obiskal mesto Merseburg, kjer so v '•catedrali njegovega Drotivnega kralja Rudolfa na razkošen način pokopali.
Eden izmed dvorjanov ie vprašal kralia. ali bo trpel, da bi upornik še nadalie ležal pokopan s takšnimi častmi.
»Pustite ga mirno ležati!« ie dejal Henrik. »Ne želim si drugega, nsgo da bi vsi moji sovražniki bili tako sijajno pokopani!«
VSAK DAN ENA
»Ta vaza je stara 3000 krt:...« »Nemogoče! Saj jo imamo sdle od 1. 1940!«
(»Archiv«)
V pariških šolah so učenci deležni strokovnega poduka, kako velja ravnati s plinskimi
maskami
Nevarni škorci
S hrbtov živali pobirajo mrčes in kljujejo tudi meso •. •
Na Srednjem Zapadu Zedinjenih držav trdijo, da postajajo škorci mesojedi in da napadajo celo živino, če jim sneg onemogoča, da bi si hrano poiskali na naraven način. To je potrdil tudi zoolog kansaške-ga vseučilišča prof. dr. Roger Smith. Ugotovil je, da so škorci, ki so bili letošnjo zimo v tej državi posebno številni, črede naravnost napadli ter pobirali s hrbtov živali mrčes, a tudi sekali luknje v njihovo kožo. Tudi drugi zoologi so opazovali
isto.
Škorce so uvedli v Ameriko 1. 1890., da bi pregnali vrabce, a so postali na Srednjem Zapadu sami prava nadloga. Namesto vrabcev podijo koristne ptice in zato ni čudno, da so v Kansasu zelo nepriljubljeni. Pri tem se množijo s silno brzino. Vsi poskusi, da bi jih iztrcbiiii, so bili doslej zaman, ker so ptice zelo zvite. Zastrupljenega zrnja, s katerim drugače učinkovito uničujejo ptice, sc sploh ne dotaknejo.
Holandska je vedno pripravljena
tedanja vojna je majhne evropske države Izučila, da je samo tisti varen pred napadi od zunaj, ld sam skrbi za varnost svojih mej. Pričujoči dve sliki kažeta obrambne
naprave na Holandskem
Ljudje, ki opravljajo težje delo, nego so ga navajeni, n. pr. ženske v vojujočih se državah, ki delajo v vseh mogočih tovarnah, bi morali v opoldanskem odmoru malo počivati, da se osvežijo za popoldan. Se posebno važen je ta počitek, če imajo svoje poklicno delo za seboj ln se zvečer spravijo na delo v domu. V teh primerih si privoščijo glavni obed pogostoma šele po delu, kar ni nič slabega, če so si privoščili zadosten, topel zajtrk. Toda potem bi se morali pred glavnim obedom vsaj za deset minut vleči in počivati. Takšen počitek pred obedom je važnejši in ohranjuje zdravje bolj nego cela ura spanja po njem.
Stroj za skubljenje kokoši
Zadnja novota v kuhinjskem področju je stroj za skubljenje kokoši, ki ga je izumil George Hunt, delavec v Akronu v državi Ohiiu. Ta stroj izvleče kokoši peresa v petih sekundah. Stroj je iz jekla in gume in sicer so iz zadnje izdelani valjarji z ven molečimi klini. Sistem valjarjev se poganja z ročico.
Na straži
Takole transportirajo strojnice švicarske vojske v goratih predelih te miroljubne
dežele
Tina je postala milijonarka
Od najdenišnice do „odlične" vzgoje
. ... , _ ,	hišo revnih ljudi piamo iz Neaplja. ki je
Zakon italijanskega železniškega name- | na mah ustvaiilo nov pologi.
ščenca R. ie ostal brez otrok. Zakonca sta i Dekličin ^ dotlej vsem neznano bitje, živela v Neaplju v zelo skromnih razme- j bü namreč umrl ^ je Tini zapustili štiri rah. Končno sta se odločila, da pohcerita J milijone Hr To pa še ni bilo vse. Kmalu deklico iz najdenišnice. kar se ie tud. zgo- i potem >se ie javila Timna mati in spondilo. Kmalu potem so R-a premestili v j čila da ^ dekldca do niei podedovala mi-Trst, otroka, k sta imenovala Trna. sta , lijon lir Sedaj je y Wši Drece1šnia zmeš-vzela s seboj. Vzrasla je v lepo. dvanajst- j njava kajti Tini -e treba d£rti xrr^d vsem letno deklico. Teda i je dospelo v skromno | »odlično« vzgo jo.
Altar pod zemljo
Spomenik davnega krščanstva v Herkulann
Strojnice v švicarski vojski
Z diplomatskih bojišč
Nemške vesti o francosko-angleških nesoglasjih glede odnošajev do Rusije - Amerika in Japonska — Bolgarska propaganda — Vatikanski list o položaju v Podu-navju - Italijansko mnenje o vlogi malifc držav
Berlinski poročevalec švicarskega lista »Neue Zürcher Zeitung« jc objavil iz nemških virov zanimiva razmišljanja o vplivu nem.ško-ruskega sodelovanja na angleško politiko. Poročevalec pravi, da so v Berlinu prepričani o nasprotju stališč Anglije in Francije nasproti Rusiji, češ da je Anglija proti vojni z Rusijo, Francija
£a odločno za vojno proti vsem sovražni-om brez razlike, tudi proti Rusiji. Zato Se v Berlinu večkrat čuje tudi domneva, da. je moral Hore Belisha samo zato zapustiti angleški kabinet, ker je veljal za odločnega zagovornika vojne tudi proti Rusiji. Poročevalec piše nato:
»V ozračju negotovosti, ki ga ustvarja
nemško-ruska skupna igra v zapadni Evropi, bi mogla najprej nastopiti latentna kriza medsebojnega nezaupanja med Francijo in Anglijo. V Berlinu nihče ne dvomi o prednostih politike, ki postavlja zaveznike vedno znova pred novo uganko in jih spravlja iz zadrege v zadrego. V Moskvi se namreč nemška diplomacija živahno in očitno ne brez uspeha trudi, da bi odvrnila zapletljaje od Rumunije, tako da ne bi mogli zavezniki dobiti nobene osnove za kako vojaško pobudo na jugovzhodu. Vsi berlinski listi so z velikimi poudarki objavili članek »Izvestij«, ki podčrtava navidezno zgolj defenzivne tn nevarne naklepe Sovjetske unije napram Rumuniji in Turčiji, medtem ko očita zapadnima velesilama, da sta organizirali Weygandovo armado zaradi motnje miru. Zanimivo je, da skušajo »Izvestja« v tej zvezi vzbuditi tudi nezaupanje Italije nasprot; oboroževanju zapadnih velesil na Bližnjem vzhodu ter govore zato o ogražanju zvez z italijanskimi kolonijami Vsaj po prikazu nemških listov je sovjetski OTgan pri tem naklonjen upoštevanju italijanskih interesov ra Balkanu.«
Gilbert Chinard takole razmotriva v pariškem »Tetnpsu« o ameriško-japonskih od-nošajih v sedanjem položaju:
»Ni treba še posebej poudarjati težino piublema na Kitajskem, kajti tudi tu položaj ni jasen. V zadnjem času je bil storjen poskus, ki bo gotovo v kratkem ponovljen, da bi sc kongres izrekel za embargo proti Japonski. Vendar pa v Wa-shingtonu opozarjajo, da je Japonska takoj za Veliko Britanijo in Kanado najboljši odjemalec Zedinjenih držav in da bi spričo tega Zedinjene države največ trpele zaradi morebitne prekinitve trgovinskih ednošajev z državi:, ki ji edina llahko daje svilo in ki je na primer lansko leto kupila v Zedinjenih državah za 231 milijonov dolarjev (11 milijard dinarjev) raznih proizvodov. Prav ta položaj fa lahko na drugi strani dovoljuje Wasi-i»gtoria, da izvaja pritisk na Tokio. Trgorinska pogodba iz leta 1911 je bila pred kratkim odpovedana in v tem imajo Zedinjene države v rokah argument, katerega vrednosti Japonska ne more osporavati.«
-k
Sofijski dnevnik »Mit« je pred dnevi
opozoril na potrebo ustanovitve posebnega propagandnega urada, ki naj bi skrbel za bolgarsko propagando v tujini. List piše med drugim: »Medtem ko vse okoli nas vpije in se uveljavlja z ropotom, medtem ko nikjer ne štedijo z denarjem in nikjer ne izbirajo sredstev za pridobivanje javnega mnenja v inozemstvu, ostajamo samo mi o prekrižanimi rokami, v pričakovanju, da sc bodo naša pravica, čistost naših namer in svetost na:ih narodnih idealov svetili siimi po sebi in se prav tako, sami po sebi uveljavili. Tako postaja naša skromnost,
BELEŽKE
ki je v pregovoru, naša narodna napaka. Skrajni čas je, da zadelamo to luknjo. Čimprej moramo najti primerna sredstva, da organiziramo vsaj propagandno direkcijo. Ona nam jc potrebna prav sedaj, ko hočemo na miren način uresničiti nekatere svoje nacionalne aspiracije ter vsaj del svojih nacionalnih interesov, katerim se naš narod ni nikdar odpovedal.«
¥
Vatikanski list »Osservatore Romano« je objavil te dni zanimiv komentar o trenut- j nem položaju v Podunavju, o katerem pra- j vi, da »ima sicer svoje posebne interese v okviru splošnega evropskega položaja«, da pa kaže izmed vseh evropskih področij razmeroma najmanj enotnosti. List navaja nekaj značilnih podunavskih dogodkov zadnjega časa, tako najprej drugo obletnico nove rumunske ustave ter prestolni govor romunskega kralja, nato 20. obletnico Horthyjevega regentstva na Madžarskem ter zunanjepolitične izjave grofa Csakyja, slasti njegov odpor proti obnovi bivše češkoslovaške države, ter pripominja končno glede Jugoslavije, da se je »v zadnjih dveh mescih postavila na bolj rezervirano stališče.« Medtem ko je po mnenju vatikanskega organa mogoče najti neko skupnost držav in enotnost stremljenj na drugih evropskih področjih (Balkanska zveza, baltiška antanta. nordijska zveza, sredozemski mir, vojskovanje Anglije in Francije na zapadu itd.), »bi bilo težko reči, da izvajajo podunavske države kako praktično politiko sodelovanja, dasi bi morale braniti skupne interese proti politiki velesil.»
Razlog, da nima trenutno podunavski prostor nobene posebne fiziognomije v splošnem evropskem okviru, je po mnenju vatikanskega organa treba iskati predvsem v medsebojnih nasprotij in starih sporih. To je tem bolj čudno, ker ni nobenega dvoma, da bo vojna stalno metala svoje sence predvsem na podunavsko področje. Končno pravi vatikanski organ: »Jugoslavija in Rumu-nija sta na primer svoje stališče do konflikta zavzeli bolj kot balkanski kakor pa kot podunavski državi Njuni stiki, njuna izmenjava misli in nujno sodelovanje slonita bolj na Balkanu kakor pa na Podunavju v ožjem smislu.«
*
V milanskem »Corrieru della Sera« je objavil znani italijanski publicist Aldo Valori komentar o likvidaciji sovjetsko-fin-ske vojne pod naslovom »Druga faza«. V njem se dotika tudi vloge skandinavskih držav in piše med drugim:
»Skandinavske države niso priskočile na pomoč Finski, ker je bil oddaljenejši strah pred nevarnostjo boljševizma manjši od neposrednega strahu, da bi priklicali nase breme nemške sile. Dejansko se namreč vse države severne, srednje in vzhodne Evrope nahajajo, kakor so se nahajale včeraj v položaju, da se lahko iznebe ruskega pritiska le", ako ne vodijo protinemške politike. Poljska tega ni razumela in je bila zato uničena, Finska je to razumela nekoliko pozno, vendar še pravočasno, da je lahko rešila svoj obstoj. To so takoj slutile skandinavske države, ki so se branile vtakniti svojo roko v kolesje. Sedaj se govori o trojni zvezi med švedsko, Norveško in Finsko, toda ona ne potiska problema niti za milimeter drugam. Tudi nova trozveza se bo namreč morala odločiti za nagibanje na nemško stran ali na stran protinemške koalicije. Odločila se bo po treznem računu glede moči in verjetnosti zmage obeh vojnih taborov. Za sedaj pa sta švedska in Norveška dokazali, da smatrata Nemčijo za precej močno, saj sta žrtvovali vse — nekoliko tudi svojo čast — samo zato, da bi zašli v odkrito nasprotje z raj-
Mt
m
oporišča na %ttu
Cilj naj'večjega letalskega napada v sedanji vojni
V torek ponoči so bombardirala angleška letala več ur zaporedoma nemška le-talskr oporišča na otoku Syltu. Takoj naslednji dan so se Nemci revanžirali ter z močno letalsko eskadrilo napadli skupino angleških ladij v Severnem morju. Obe akciji spadata med največje, kar se jih je dos'e j odigralo v drugi svetovni vojni, poročila o uspehih in izgubah pa si seveda tudi to pot močno nasprotujejo. Nemška poročila zatrjujejo, da bombardiranaje an-gleških letal ni povzročilo na Syltu posebne škode in da je bila porušena v toči bomb vsega skupaj ena hiša ter tri osebe ranjene, dočim je nemška protiletalska artile-rija sestrelila tri angleška letala. Angleška peročila pa priznavajo le izgubo enega letala in na drugi strani zatrjujejo, da je bila na vojaških objektih otoka Svita povzročena ogromna škoda. Ravno tako so bistveno različna poročila o nemškem letalskem napadu na »konvoj« v Severnem morju. (»Konvoj« je izraz za skupino trgovskih ladij, ki plove v spremstvu vojnih ladij).
Otok Sylt spada v upravno področje pokrajine Šlezvik-Hol stein, ki leži na severu Nemčije ob Danski med Severnim in Vzhodnim morjem. Sylt je največji otok v tem področju. V isto skupino spadajo tudi otoki Sylt, Föhr, Amrum in Lange-ness. Znani so pod skupnim imenom Fri- j ziškega otočja. Od šlezviške obale so lo- ! čeni po plitvem morju, ki onemogoča vsak promet večjih parnikov. Otoki sami so j ostanki nekdanje od morja izjedene in po- : plavliene celine, tvorijo pa jih po večini peščenine. mala barja in skalnati skladi pliocena. Zato so razmeroma slabo naseljeni in zelo pripravni za vojaške svrhe. Òtok Sylt meri 93 kvadratnih kilometrov in je dolg 38 km. širok pa od 2 do 5 km. Le nekako v sredi doseže po rtu Morsumu širino 18 km in je tu zvezan s celino po tako zvanem Hindenburgovem nasipu, ki je dolg 11 km in je bil dograjen 1. 1927. Preko Hindenburgovega nasipa, ki je bil ; v sedanji vojni že predmet ponovnih na- j padov angleških bombnikov, je speljana j na Sylt železnica, ki se na otoku cepi v j dva kraka Severni krak pelje do Lista. 1 južni pa do Hörnuma.
Pred voj^o ^ otok Svit nkolj 7.000 prebivalcev, ki sc bi.i m^ljeni v glavnem
v mestecih List, Westerland, Hörnum in Morsum. Prebivalstvo, ki je sedaj seveda evakuirano, se je pečalo pred vojno z živinorejo, ribištvom in tujskim prometom, ker slovi otok po svojih velikih peščenih plažah. Njegovo najbolj znano morsko kopališče je Westerland, ki leži nekako sredi otoka. " Poljedelstva na otoku skoraj ni. Proti odprtemu morju je zemlja zavarovana s pasovi betonskih zidov, ki preprečujejo valovom razjedanje obale. Najvišji del otoka Sylta je 41 m visoki grič Rotes Kliff.
Zadnja leta sem je postajal otok Sylt z izgraditvijo nemškega vojnega letalstva vedno važnejše letalsko oporišče. Z njega je namreč najkrajša zračna pot do vzhodne angleške obale.
Sylt so uporabljali Nemci kot letalsko oporišče že med svetovno vojno. Kakor takrat, tako služi tudi danes za sodelovanje med suhozemskimi in pomorskimi letalskimi silami. Njegov posebni strateški pomen pa je še v tem, da je najprikladnejše letališče za zračne operacije proti angleškim pomorskim bazam na vzhodni škotski obali in na Orkneyskih otokih.
Vojaška letališča na Syltu so zgrajena za operacije s suhozemskimi in vodnimi letali. Nobena skrivnost tudi ni, da krije Sylt najmodernejše nemške obmorske podzemeljske hangarje, ki krijejo v svojem varnem okrilju lep del nemških bombnikov, katerih operacije ob angleški vzhodni obali so dovolj znane tako iz nemških, kakor iz angleških uradnih poročil. Četudi bi bile točne angleške vesti o razdejanjih pri nočnem napadu od torka na sredo, je malo verjetno, da bi bili občutno prizadeti tudi podzemeljski letalski hangarji in z njimi zvezane delavnice ter zaloge goriva in municije.
Zadnji viški veteran
Selce, 21. marca. o. V Selcah je umrl v starosti 95 let Jurai Jeličič, eden izmed "o?lednjih borcev, kr. so se udeležili leta '866. znane pomorske bitke pri Visu. Služil je na vojni ladji »Kaiser« kot mornar ord poveljstvom admirala Tegetthofa.
i -s f a « I In ostani član
v u -i et ! U o v e družbe!
Organizacija JNS
v Beogradu
V sredo zvečer je bila v prostorih glavnega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke seja . osrednjega odbora vseh beograjskih krajevnih organizacij JNS. Sejo je vodil predsednik osrednjega odbora g. J ovo Banjanin, ki je podal poročilo o po- | litičnom poloižaju. Nato so Obravnavali | razna tehniška vprašanja, nanašajoča se na strankino akcijo v Beogradu, Zemunu in Pančevu.
Občni zbori mariborskih organizacij JNS
Članstvo mariborske JNS se je v sredo zvečer v lepem številu zbralo k rednemu občnemu zboru sreske organizacije JNS v zgornji mali dvorani Narodnega j doma. ki jo je popolnoma napolnilo. Pred tem so bili s pričetkom ob 19.15 redni občni zbori vseh petih mestnih okrajnih organizacij JNS. na katerih so bili po večini izvoljeni dosedanji odbori. Obenem so bili na novo izvoljeni odbori mestnih okrajnih organizacij pooblaščeni, da po potrebi kooptiraio še nove odbornike.
Po prihodu g. Ivana P u c 1 j a , ki so ga številni zborovalci toplo pozdravili v svoji sredi, je predsednik sreske organizacije JNS v Mariboru dr. Fran j o Lipoid s prisrčnim pozdravom navzočim, zlasti g. Puclju. otvoril redni občni zbor sreske organizacije JNS v Mariboru. V svojih uvodnih izvajanjih je pedčrtal. da ie pot v JNS vsakemu naprednemu in narodnemu človeku odprta in da je v vrstah JNS vsakomur zagotovljeno razvijanje delavnosti in sposobnosti. Vsakdo je dobrodošel, ki prihaja v stranko z dobro voljo za delo in nesebično uveljavljenje. Zrela zavest vseh naprednih ljudi kliče k skupnosti. k pametnemu sodelovanju. Sledila so klena poročila tajnika g. V. Spindler-j a, blagajnika g. 2 m a v c a in dr. S e n e-k o v i č a za nadzorni odbor. S toplim soglasjem vseh navzočih je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Franjo Lipoid, v odbor pa po večini dosedanji odborniki. Tudi je občni zbor- sprejel koristne predloge organizacije JNS za peti mestni okraj.
Navdušeno pozdravljen je spregovoril zatem g. Ivan Pucelj. ki je v tehtnih, preglednih obrisih zajel razvoj notranjih političnih prilik v naši državi od sklenjenega sporazuma dalje pa do sedanjega položaja. Ob zaključku svojih zanimivih izvajanj, za katera je bil deležen živahnega aplavza, je pozval vse navzoče, naj v svojem prijateljskem krogu resno delujejo za skupno sodelovanje vseh naprednih ljudi, kar zlasti terjajo današnji časi.
S prisrčnimi zahvalnimi in bodrilnimi besedami k nadaljnjemu delu je predsednik dr. Lipoid zaključi»! lepo uspelo skup-
ščino.
Sestanek dr. Korošca z dr. Behmenom
Dr. Korošec se je preko Sarajeva podal v Trst eno pri "Dubrovniku, kjer bo ostal čez velikonočne praznike. Na postaji Bistrik pri Sarajevu ga je pričakoval bivši minister dr. fi^kij& Behmen, -ki di v zadnjem času òstro akcijo proti drugemu predsedniku JRZ dr. Kulenoviču zaradi njegovega avtonomističnega stališča. Dr. Behmen je nato spremljal dr. Korošca do Sarajeva. Sestanek je vzbudil v politični javnosti precejšnjo pozornost, in nanj reagira tudi »Hrvatski dnevnik«, katerega izvajanja navajamo na drugem mestu.
Kulenovič proti Behmenu
V Sarajevu izdaja skupina minist, dr. Dža-ferja Kulenoviča tednik »Nova pravda«. V zadnji številki objavlja list uvodnik, v katerem brani stališče ministra dr. Kulenoviča, da je treba iti prej na volitve- preden se reši definitivna preureditev države, če pa se volitve odlože, naj se takoj da Bosni in Hercegovini avtonomija po hrvatskem zgledu. List pravi, da odgovarja stališče ministra dr. Kullenoviča ne samo mišljenju vseh bosanskih muslimanov, temveč tudi potrebam in interesom vsega ostalega prebivalstva Bosne in Hercegovine. O tem beremo v uvodniku:
»Akcijo dr. Kulenoviča so iskreno pozdravili vsi, ki so jim interesi Bosne in Hercegovine pri srcu. Bosna in Hercegovina morata dobiti pri bodoči preureditvi države tak položaj, da bo odgovarjal njuni geografski legi, zgodovini in gospodarskim potrebam. Ako bomo tokrat zamudili priliko, ki se nam nudi, potem bomo utrpeli škodo, ki je morda v stoletjih ne bomo mogli več popraviti. V svoji borbi moramo odločno nastopiti proti vsem malo-dušnežem, ki nam llahko največ škodujejo, kakor tudi proti vsem, ki bi hoteli izigrati naša pravična stremljenja in zahteve.«
Pri tem misli listi očividno na bivšega ministra dr Behmena, ki je v zadnjem času navezal ožje stike z JRZ.
Polemika se nadaljuje
»Hrvatski dnevnik« nadaljuje v svojem včerajšnjem uvodniku razčiščevanje s politiko Jugoslovenske radikalne zajednioe. Opozarjajoč na resno mednarodno situacijo pravi, da izgleda, kakor da bi bili v naši notranji politiki še nezrela deca, ki ne razume resnosti položaja. Le talco se dado razumeti razne pTOvokacije in lokalne težave, ki naj se pozneje razvijajo v daleko-sežne politične konflikte. Pričelo je v Liki (znana konferenca JRZ), nato je bila v Zagrebu ustanovljena »Srbska riječ«, katere urednik je dobivali stalno mesečno subvencijo. Ko je bil list zabranjen, se je akcija prenesla na idruga področja Prišlo je do spora v Subotici. V istem duhu se dela v Bosni, kjer se dr. Kulenovič ne more preveč pohvaliti z lojalnostjo svojih strankarskih tovarišev. V tej zvezi omenja list sestanek dr. Korošca z dr. Behmenom in sodi o slednjem, da hoče med muslimani ».minirati« dr. Kulenoviča
Glavno glasilo HSS se pritožuje, da se poskuša s pomočjo oblasti podajati kriva sliika narodnega razpoloženja. Toda naj se dogodki razvijajo, kakor se hočejo, Hrvatov ne bodo našli politično nezavednih, reči pa je treba, pravi list, da vsi ti pojavi niso v skladu z zgodovinsko nalogo sedanje vlade. Radi njih sicer ne bo prišlo do krize politike sporazuma, toda povzročili bi lahko posledice v nadaljnjem poli-i tičnem življenju.
Obmejni potniški promet preko Maribora
Vojno stanje v katerem se nahaja Nemčija vpliva seveda tudi na naš obmejni potniški promet. Letos v februarja je n. pr. preko mariborske postaje depotovala odnosno odpotovala komaj dobra tretjina lanskega števila potnikov v istem mescu. Lani v februarju je znašal obmejni promet skoraj 11.000, letos ne polnih 4000 potnikov. Kakor je naravno, je ogromno število potnikov nemških in naših državljanov. V veliki premoči so Nemci, ki imajo skoraj enako število prispelih in odi-šlih. okrog 1100 v vsako smer. Jugoslo-venskih državljanov je dopotovalo okrog 500. odpotovalo pa nekaj čez 400. Tretji po vrsti so Bolgari' (90), nato sledijo Italijani (25). Skoraj popolnoma so izginili Cehi, ki so preje tvorili dobršen odstotek potnikov. V februarju jih je samo 25 prispelo v Jugoslavijo. Skoraj povsem je prenehal avtomobilski promet. Preko št. Ilja je prišlo v Jugoslavijo komaj 50 av-tomot lskih potnikov, v Nemčijo pa se peljalo 30 potnikov.
Statistika prometa, gledana z evropskega vidika, je skrajno skromna. Sedaj vozi skozi Maribor samo en mednarodni brzo-vlak, ki je navadno zelo slabo zaseden, če izvzamemo Nemce in Jugoslovene, se je v tem mednarodnem prometu v februarju vozilo skozi Maribor v Nemčijo, odnosno iz Nemčije, vsega le okrog 300 potnikov, kar znači na vsak vlak samo pet inozem-cev.
Naše delavstvo in narodni program
»Nova pravda« posveča uvodnik potrebi delavstva, da se izživlja in organizira na poudarjeno narodnem programu in v čim tesnejši povezanosti z vsemi ostalimi sloji naroda. Lepo se razvijajoče glasilo narodnega delavstva piše o tem med drugim:
»Slovenski delavec ne more iti v svojem organizacijskem delu mimo ali celo preko narodne misli. Pri nas je narodno vprašanje istočasno tudi velevažno socialno vprašanje. Narodna svoboda je toliko ko oprostitev od tujega denarnega, moralnega in duhovnega pritiska in gospostva. Narodna svoboda pa daje tudi vse možnosti, da v lastni državi z lastnimi zakoni in s svojim neposrednim sodelovanjem ustvarimo v narodu pogoje za pravičnejši socialni red, ki naj ščiti v prvi vrsti socialno slabše. Naša volja, da ohranimo narod zdrav in svoboden, bo imela le takrat praktično veljavo, ako jo bosta z vsemi drugimi stanovi izražala in podpirala tudi naš kmet in delavec. Brez njunega sodelovanja je obramba narodnih postojank nemogoča. Slovenski delavec mora biti ne samo slovensko narodno zaveden, nego tudi navdušen in požrtvovalen Jugosloven, ki stori vse, da bo država čim močnejša in s tem sposobna za čim večjo socialno pravičnost.«
Usoda tiskovnega zakona
V ministrstvu pravde je po vesteh iz . Beograda izdelan načrt novega tiskovne-r ga zakona, ki bo predmet razprave mini-? s trškega, sveta pa velikonočnih praznikih. Pred objavo zakona pa je pričakovati še podpis zakona o političnih udruženjih, strankah in zborovanjih. Kar se tiče usode tiskovnega zakona, je treba opozoriti na izjave članov kr. vlade, ki menijo, da je v sedanjem času reforma tiskovnega prava jako težavna.
Kdaj bi Turčija stopila v vojno?
Turški list »Akšam« je na to vprašanje odgovoril te dni takole:
»Vedeti je treba, da bi vstop Turčije v vojno na osnovi ankarskega pakta z zapadnima zaveznicama pomenil, da so njene meje napadene in da je njen varnostni pas ogrožen. Naše vojaške zveze so bile sklenjene z upoštevanjem naših življenjskih interesov in naše varnosti proti kakršnikoli neposredni nevarnosti na mejah.
Kaj predstavlja naš vajnostni pas? Na t»
moramo odgovoriti, da bi kakršenkoli napad, ki bi motU balkanski mir, ne pustil Turčije indiferentne. Tudi kar se tiče Črnega morja, je treba poudariti, da je Turčija najbolj neposredno prizadeta na ohranitvi miru v tem pasu.«
Ameriška obrambna politika
Ameriška poročevalska agencija »United Press« takole opisuje pereče naloge ameriške obrambne politike:
Obrambna politika Zedinjenih držav zasleduje danes v Atlantiku in v Karibskem morju popolno neodvisnost od angleškega brodovja za primer nevarnosti. Tudi v primeru poraza zaveznikov hočejo Zedinjene države biti v stanu, da bi lahko same zadostno varovale svoje atlantske obale in Panamski kanal ter tako izvršile obveznosti iz Monroeve doktrine. Sedanji ameriški načrti ne predvidevajo koncentracije ameriškega brodovja v atlantskih vodah, saj bo večina velikih bojnih ladij, ki se sedaj grade, spuščenih v Pacifik. Naloga ameriške admiralitete obstoji samo v tem, da izdela načrt za čim hitrejšo premaknitev pacifičnega brodovja v Atlantik, ne da bi zaradi tega trpela obramba Pacifika. Trenutno je vsa obrambna pozornost pocvečena izgradnji oporišč za mornarico in vojsko na atlantskih obalah, zlasti pri Puerto Rico in na področju Panamskega kanala. Ze sedaj ščitijo vzhodno obalo številna oporišča od New Yorka pa vse doli do Pensacole in Floride. Cim bolj se bližamo področju Panamskega kanala, tem večje so obrambne priprave.
Rajhenbtsrški kolodvor je treba urediti
Rajhenburg, 21. marca
Ocfkar ima Sevnica najmodernejši kolodvor v Sloveniji, nismo sosedje prav nič zavistni, pač pa je naša želja, da bi se vsaj tudi ostali pomanjkljivi kolodvori na tej progi kmalu modernizirali. Med prvimi, ki kriči po obnovi, je rajhenburški kolodvor. Postaja v Rajhenburgu je važno izhodišče. Bolj in bolj se razvija bližnji premogovnik na Senovem. Rajhenburška fara je največja v lavantinski škofiji in zaledje Rajhen-burga sega vse tja gori do Bohorja in Kozjega.
Zaradi raznih zanimivosti, še prav posebno zaradi le je okolice in zaradi izletov na Bohor je Rajhenburg vedno bolj obiskovan. Vsakdo torej pričakuje, da bo tu našel kolikor toliko sposoben kolodvor. Toda na naslov železniške direkcije moramo povedati, da zasluži napredek Rajhenbur-ga, njegove industrije, tujskega prometa m letoviščarstva nekaj več pozornosti. Čakalnica je škandalozna in smrdi, da bi potnik potreboval masko, kadar mora čakati na vHlak. Čakalnice 11. razreda ai. Stranišče jc leseno in postavljeno tako. kakor da je iz srednjega veka. Naokrog se širi smrad. Vode sploh ni. Tako torej potnik od Zagreba do Sevnice ne more dobiti na postaji poštene vode. Ozadje postaje je strahovito. Restavrater nad kolodvorom je marsikaj očistil, zasadil in kukiviral. Tu se lahko železniška uprava zgleduje. Vse napake se dajo brez prevelikih stroškov odstraniti, saj slej ali prej se spričo razvoja industrije in tujskega prometa to mora zgoditi. Zato bo vendar bolje, če se kolodvor obnovi že letošnjo pomlad.
Postajno poslopje naj se dvigne za nadstropje, da bodo dobili stanovanja železničarji, ki morajo danes bivati v zatohlih stanovanjih, saj je v Rajhenburgu huda stanovanjska kriza. Urediti je treba čakalnico II. razreda, predvsem pa je treba napraviti poštene uradne prostore, ki danes nc ustrezajo prometu, že zato ne, ker so premajhni. In urediti je treba higienično stranišče. Vodnjak imamo, le sesalke ni in vode ni. Treba je le za en meter poglobiti vodnjak, pa bo tudi vode dovolj. Saj to niso tako velike reči, da bi bilo treba seči pregloboko v blagajno, zato naj se obnova rajhenburške postaje izvrši še letos.
Vedno več plodne zemlje pod vodo
Najbolj trpi Baranja, povodnji pa so tudi drugjod
Baranja je letos doživela povodenj, da že več ko 50 let niso bile plodne poljane tako zalite. Rečica Karašica, ki izvira na Madžarskem ima pa dolnji tok v naši državi, se je tako razbohotila, da je zalila obmejne vasi na naši in na madžarski strani Kar je bilo tam okrog ciganskih kolib, zgrajenih večjidel iz surove opeke, jih je vodovje odplavilo. Marsikateri prebivalec se je v poslednjem trenutku s čolnom rešil iz objema vodovja. Porušen je bil tudi del železniške proge. V vasi šumartni je več ko 20 družin zapustilo svoje hiše. Iz ostalih Obmejnih vasi se nadalje seli prebivalstvo. Ker tod že dolgo ni bilo povodnji, ljudje tudi nimajo zadosti čolnov in drugih prevoznih sredstev. Za silo se poslužujejo navadnih korit, ki so jih obvezali s turščično slamo, da se bolje držijo na vodi.
Drava je začela pri Ostjefcu po malem
upadati in se obeeg povodnji v njenem območju manjša. Pač pa se v Srbiji bojijo novih povodnji ker se zaradi toplega vremena bolj in bolj talijo množine «ie-ga po planinah. Sava je svobodna za plovbo v vsem svojem toku, Dunav, ki je bil letos poln ledov ja, v soteski železnih vrat celo do 10 m na visoiko, pa še ne dopušča svobodnega prometa. Možne so le lokalne zveze, še vedno pa je najhujše stanje v Vojvodini. Vse vodne zadruge ao uvedle patrolno službo na nasipih dan in noč. Na tisoče oralov plodne vojvodinske zemlje je pod vodo. Pa tudi v hrvatskih krajih napravi ja -vodovje veliko škodo. Iz Gazane poročajo, da je rečica česma zalila vrsto vasi in se marsikod vrši promet na čolnih. Iz Posavskih Bregov poročajo, da je poplavljenih nad 4.000 oralov zemlje.
Kadar so žeparjI na sejmu
Dva primera, Id opozarjata k previdnosti
Zagorje, 21. marca »Jutro« }e nedavno objavilo daljše poročilo o dramatični aretaciji štirih nevarni žepnih tatov, ki so zadnji čas plenili svoje žrtve po raznih sejmih v Sloveniji in se zdaj pokorijo v zaporih v Laškem. Vobče je zadnje čase bilo opaziti na sejmih delavnost žepnih tatov. Na sejmu v Lokah pri Zidanem mostu so žeoarji oskubili tri žrtve, ki pa so dobile denar takoj vrnjen. Na živinskem prostoru je bilo zaradi dobre kupčije precej ljudstva, kupcev kakor prodajalcev. Naenkrat ie zakričal neki možak: »Primite tatu, denarnico mi je vzel! Tamle beži;« Pričel se je lov za beguncem, vendar se je tatič krepko otresal zasledovalcev, dokler ga ni zgrabila močna roka mesarja iz Trbovelj. Prav tisti čas sta se pripetili še dve tatvini, ki sta bili tudi takoj opaženi Razjarjeni sejmarji so bridko vihteli palice. ki so udrihale po žeoarjih. Tatove je ! rešilo orožništvo vendar ie še v železniški 1 čr1--tnici rad1	1 na,;"i pi njih. po-
i le.., ostrih be-c : g, oženj.
DrugI dan, v četrtek, je bil sejem v Zagorju. Tudi tu so že zjutraj opazili sumljive postopače, o katerih so vedeli, da so prišli iz krajev onkraj SotLe in so jih ie večkrat videli na zagorskih sejmih. Koder so se prikazali ti sumljivci, so bidè vedno izvršene tatvine, vendar tatov doslej ni bilo mogoče razkrinkati. Orožniki so bili tokrat obveščeni o prihodu neznancev in so dobili tudi točne osebne popise. Okrog 10. dopoldne sta se dve sumljivi ženski z dvema moškima približali sejmišču. Pričeli so ofenzivo, vsak na primemo razdaljo. Ko je narednik Kenn ustavil prvo sumljivko in jo vprašal, kam gre, je brž odgovorila, da v cerkev, z opoldanskim vlakom pa da bo poroma la na Brezje. Ker dotlej še ni ničesar zagrešila, ji ni bilo mogoče napovedati aretacije. Presenetljivo pa je bilo, da so ostali trije takoj, ko so videli, da ie orožnik ustaivil njihovo zaveznico, umo ubral: krače in izginili iz Zagorja kakor da i;h je odnesri. '-eter.	t» dva nr'ni • -,.- svarflo
vsem. k: liM'j n; sejmih.
Do §. ure je zadnji čas
za naročanje malih oglasov za velikonočno številko „Jutra", ki izide jutri zjutraj; inserate pa sprejemamo samo še dopoldne; le res nujne primere bsmo mogli sprejeti tudi
še popoldne.
MALI
CENE MALIM OGLASOM
Fo 60 par ea besedo, Uiij 3.— davka za vsak oglas U> eakratno pristojbino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plaAaJo oni, Id IA6eJ« •lutb. Najmanjši tnraek /j» enkratno objavo oglsuu* IHn 12.—. Dopisi In tenltve «e «aruftunnjo p»> Otn 2.— ca vsako besedo, D1d 3.— davkb sa vsak ogla* ln enkratno pristojbino Din 5,— za Slfro ali dajanj«-
naslovov. MaJmanJSl cneseh ea enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostal) oglasi b»» zaračunajo po Din )-— ut besedo. Din 3,— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— ea 51fro al) dajanje naslovov. Najmanjftl enesefe u enkratno objavo oglasa Din 17.__
Kanarček
je ušel. Vrniti ga: Ilirska šter. 31.	5827-27
ea«
Za velikonočne
praznike
nabavite vina iz gostilne Tone Huč, Vegova ul. 10.
5886 18
'IiIiLUJj
Frizerko
12 izpomaganje sprejme salon »Frank«, v Kresiji.
5866-1
Pridno dekle
■z znanjem kuhe in vseh gospodinjskih del. sprejmem m deželo v boljšo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra
rod »Vestna in snažna 12«.
5869-1
Mizarskega
pomočnika
2a boljša dela sprejme takoj Jamšek Robert, mizarstvo, Guštanj.	5870-1
Sokolsko društvo
Jesenice
razpisuje mesto hišnika v Sokolskem domu. Nastop 1. aprila. Zaželjen zakonski par brez otrok, ki ljubi čistočo. __5814-1
Artistična zadruga
v Zagrebu. Ilica br. 31 — sprejema v izobraževanje v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in ar-tistke, posreduje namestitve in skrbi za njihov napredek in socialno sigurnost. Za podrobnejše informacije — obrniti se osebno ali pismeno na Artističko zadrugo, Zagreb, Ilica 31.
110-1
Zračno puško
močno in majhen browning kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Puška«.
5795-7
Vajenci (ke)
Mesto frizerske
vajenke
išče mlada gospodična, katera ima veliko veselje do te stroke. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada frizerska vajenka«.
2228-44
Zaslužek
Dva gospoda
sprejmem na hrano in stanovanje v bližini Kongresnega trga. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5872-3
Entlarico
73 perilo in ažuriranje ter dobro risarko sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5851-1
Postrežnica
poštena in čista, dobi mesto na Glincah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5826-1
Mizarskega
pomočnika
ali mojstra z din 5.000 — spreimem. Nov izum, Eksistenca zasigurana. Rudolf Svetlin, Ljubljana, Šmar-tinska 24.	5794-1
jRrodam
Lep otroški voziček
globok in košarica, poceni naprodaj. Povšetova 78, — Kodeljevo, pritličje desno.
5883-6
Vrtno mrežo
ugodno prodam Poizve se mlekarna Smartinska cesta štev. 24.	5873-6
Oblačila
Srajce za gospode
si nabavite za Veliko
noč še vedno po izredno nizkih cenah. »Kreko*, Tavčarjeva ulica 3. Tyr-ševa cesta 31.
5475-13
Hišo
center Ljubljane, za din 2,300.000 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabilna 1940«.
5828-20
Parcelo
vilsko. solnčno ob Plečnikovi aveniji, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5831-20
Dopisi
'»vignite » oelasnem oddelku dospele oonndbp!
15. april, Aldo, Anica, Agilna moč. Akreditiv, Alat, Besta, Bodočnost zasigurana, Čez dan odsotna, Čedna gospodična. Dober retušer, Dva starejša, Dve sobi 1940, Drž. uradnik, Diesel, Donos 41.000 din. Diskreten inteligent. Dobra otroku. Delo na obroke, Dobra zanesljiva moč, Eksistenca, Ena najlepših. Gotovino 1940, Gozd, Gora, Gotovina 130 000, Hvaležen n skrben. Hranilnica, Iz teme v luč, Jugočarapa, Kmetska posojilnica. Kristal in pohištvo, Lepa pomlad. Ljubljana, Marica K. Mlada, Mirno življenje I., Miren, Nujno rabim. Na obroke, Omara, Prostorno stanovanje. Palača. Preko 100.000. Pošten 1940, Prvi maj 1940, Rentabilnost, Razočaran osamljen. Razočarana, Resen kupec, Stalno, Stalnost, Severin, Sončno, Stal na služba. Samec. Sreča, Sipana, Stroga tajnost. Sta-nuioča v Ljubljani, Stalno 33, Taksa plačana. Točen plačnik 1940. Topolino, Ta kojšnje svidenje pogoj. Tri ie, Ugodna cena stroja Ugodna cena 1940, Vestna 7, Vrnitev 1939, Zmožen 16, Zavarovalnica, Zanesljiv vajenec. Zdravje, Zenitev 19, 24.
Nekdanja borba za celjsko gimnazijo
Potrebne ugotovitve vseuč. prof. dr. Frana Ilešiča
Atelje
Vesele praznike.. Bi pojas nila svoje ravnanje? Tvoj.
5818-24
Cepljeno "rsje
prvorazredno dmai leomad, divjak- koremaki sadno drevje nudi Zihei Franjo Zamušani, sv Marjeta. Mo Ckanjci. Zahtevaite seznam 77-6
Večjo železno
blagajno
dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blagajna takoj«.
5884-7
Avto+moto
Motorno kolo
100 c cm
češke znamke s 3 prestavami kompletno z lučjo, popolnoma novo naprodaj po ugodni ceni ADLER Service, Kenda, Kersnikova ulica (za Slamičem).
2248 10
Pohištvo
novo zelo elegantno spal-nico. kauč, pisalna miza itd. zelo poceni naprodaj. Mlekarna, Slomškova 9.
5785-12
Pomagal Vam bo
Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Kaii>iah Vam brezplačno napove Vašo prihodnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnej-jih dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo
prinesel zaželjene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih zapovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo in sporočite mu točne rojstne podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knjiga stane samo Din 30.—, denar pa se pošilja na ček. račun št. 17455, na točni in stalni naslov F. T. KARMAH, ŽALEC.
Trgovsko hišo
center Ljubljane , 900.000 prodam. Hipoteka 500.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrestuje 8%«.
5829-20
Stanovanja
Enosob. stanovanje
v neposredni bližini mesta iščeta dve odrasli osebi za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«.
5766-2la
WiJUiOJü
V Celju
oddam dvosobno stanovanje, pritikline, parket, elektrika vodovod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vrt 360 din«.
5833-21
Moderno stanovanje
4 velikih sob in pritiklin, I nadstropje v sredini Ljubljane odda Društvo hišnih posestnikov, Salendrova 6.
5675-21
Dvosob. stanovanje
na Jezici, št. Vidu ali v Mednem iščem za 1. maj. Ponudbe pismeno na ogl. odd. Jutra pod »30 06«.
5878-21
Orehova jedrca
in fižol
nudi najceneje SEVER KOMP.. Ljubljana
5304-33
Vino
štajersko, dolenjsko in dal matinsko, prvovrstno, pri poroča gostilna vinska klet Tomaž Mencinger, Sv. Petra cesta 43 na dvorišču.
5507-33
Izgubljeno
Izgubil sem
važen akt
register od finančne kontrole v četrtek dopoldne med 9. in 10. uro. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi na naslov, ki se nahaja na registru.	5832-28
Opremljeno sobo
event. prazno, solnčno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu 1. aprila. Fiignerjeva ulica 6, III. — levo.	5874-23
Sobo
prazno, čisto in solnčno. v bližini centra, išče mati s hčerko diiakinjo s prehrano za hčerko za takoi ali pozneje. Mati ie službeno vestna, ves dan odsotna in išče poštene ljudi za hčerko. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Čista in solnč-na soba.«.
4810-23a
Čedno sobo
večjo, opremljeno, v centru išče boliša gospodična, redna plačnica za takoj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro »Večja soba«.
5930-23a
KlISEJE
ENO VECBA8VNE
jUGOG&AtlKA M PETRA NASIP/3
Pristen dolenjski
CVIČEK
kupite ugodno pri
M. Cesar
vinska trgovina, Ljubljana 7 Gasilska ul. 3. Telef. 23 69.
7
Od Vas ie
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično Cistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
— Svetlolikalmr
V nekem zagrebškem listu se je nedavno pojavila značilna trditev, da so dobili Slovenci slovensko gimnazijo v Celju po zaslugi škofa Strossmayerja. Gotovo noče nihče omalovaževati dela, ki ga je Izvršil veliki djakovski vladika za duhovno skupnost južnih Slovanov, zlasti še ne mara nihče zanikati, da je bil škof Strossmayer iskren prijatelj Slovencev. Da pa bi bil imel kakršne koli zasluge pri reševanju tako izrazito slovenskega vprašanja, kakor je bilo v času narodnostnih bojev v Avstriji vprašanje slovenskega jezika na gimnaziji v Celju, r, tem smo pač prvič Citali v listu, ki je bi Slovencem tako malo naklonjen, kakor kateri koli nemški list v dobi nekdanjih narodnostnih bojev.
Zaradi tega je bil popolnoma umesten daljši članek, ki ga je priobčil v zagrebških »Novostih« univ. prof. dr. Fran Ilešič. V članku podrobno prikazuje slovensko borbo za celjsko gimnazijo v devetdesetih letih preteklega stoletja in poučuje hrvatsko javnost o pravih parlamentarnih bitkah, ki so se bile razvile okoli predloga, da dobe Slovenci na gimnaziji v Celju slovenske paralelke. Tudi naši mlajši izobraženci ne vedo, kakšne so bile te bitke na političnem in parlamentarnem polju in s kakšno ži-lavostjo se je tedanja nemška manjšina na Slovenskem štajerskem upirala, da bi si slovenska večina v tej pokrajini pridobila primitivne narodnostne pravice, kakor je slovenski jezik na gimnaziji, ki deluje na slovenskih tleh.
Predlog o ustanovitvi slovenskih para-lelk na celjski gimnaziji je sprejel tedanji avstrijski prosvetni minister, Poljak Stanislav Madeyski. Zaradi odpora nemških liberalcev, ki so bili v vladni večini, je zašla vlada v hudo nepriliko: pretil je razpad parlamentarne koalicije, na katero se je naslanjala. Iskala je Izhod iz položaja s predlogom, da bi se ustanovila slovenska gimnazija v katerem drugem mestu na Slovenskem štajerskem, ne ravno v Celju, n. pr. v sosednem trgu v Žalcu v Savinjski dolini ali v Ljutomeru. Toda Slovenci so odločno vztrajali pri svoji zahtevi in tako je predlog prosvetnega ministra Ma-deyskega o ustanovitvi slovenske gimnazije v Celju ostal na dnevnem redu. V proračunskem odboru je dobil večino: zanj so glasovali nemški konservativci. Poljaki in seveda Slovenci, proti pa nemški nacionalisti (liberalci). Predlog je dobil večino, ker so glasovali zanj tudi Čehi, čeprav so bili sicer v opoziciji proti vladi.
Izid tega glasovanja je prisilil nemške
liberalce, da so izstopili iz vladne koalicije, zato je vlada v juniju 1895. demisionirala. Vsekako je značilno, da so Nemci zaradi slovenskega srednješolskega pouka v Celju, majhnem mestu ob slovenski Savinji, vrgli vlado velike države, kakor je bila Avstrija. Tudi nadaljnji vladi: provizorna vlada grofa Kiellmannegga ln vlada njegovega naslednika Poljaka Kazimira Bari enija sta imeli hude muke zaradi Celja. Sicer je bil v juliju 1895. sprejet v plenu-mu neki aranžman glede celjske zadeve in prosvetno ministrstvo je odredilo, da se v šolskem letu 1895.—96. otvori v Celju prvi razred nove nižje gimnazije, na kateri naj se verouk, latinski in slovenski jezik ter matematika poučujejo v slovenščini, vendar je ta gimnazije že dve leti pozneje izgubila svojo upravno samostojnost in je bila podrejena vodstvu stare, se pravi, nemške gimnazije. Boji za in proti tej dovolj malenkostni koncesiji, ki jo je dala avstrijska vlada Slovencem na naših lastnih narodnostnih tleh, so se nadaljevali tudi v novem stoletju.
Iz tega historiata celjske gimnazije, kakor ga je opisal v zagrebškem listu zaslužni delavec za slovensko-hrvatsko kulturno zbližanje, univ. prof. dr. Fran Ilešič, je videti, da so imeli glavne vloge v bojih slovenska poslanca Miha Vošnjak in Fran šuklje, grof Hohenwart in prosvetni minister Poljak Stanislav Madeyski. O slednjem objavlja prof. Ilešič nekatere, pri nas neznane podatke. Madeyski se je rodil 1. 1841. v Sieniavi na reki San blizu Ležaj-ska v Galiciji. Bil je od leta 1868. profesor civilnega prava na univerzi v Krako-vu. od 1878. poslanec v državnem zboru. Ko je prof. Wurmlerand predlagal, da se proglasi v Avstriji nemščina za državni jezik, je Madeyski leta 1884. parlamentarno in literarno vstal zoper ta predlog in uspešno sodeloval v borbi zoper njega; ob tej priliki se je tudi odločno zavzemal za pravice češkega jezika. Kot prosvetni minister v Windischgrätzovi koalicijski vladi je prav s svojim zavzemanjem za slovensko gimnazijo v Celju pokazal, da je bil tudi na tem visokem in odgovornem mestu pravičen avstrijski politik.
Zgodovina bojev za celjsko erimnazijo torej nikjer ne kaže. da bi v tej akciji sodeloval škof Strossmayer ali kateri drug hrvatski politik. Kolikor nam je znano, se na poziv prof. dr. Ilešiča ni oglasil pisec uvodoma omenjene trditve in ni dokazal svoje teze o Strossmayerievih zaslugah za celjsko slovensko gimnazijo.
SPORT
Concordia letos ni lanska
Nedeljski gost SK Ljubljane spada v letošnji ligi v zgornjo hišo in je še zmerom
kandidat za vstop v finala
Da bi se tekmovanje v ligi preveč ne zavleklo, je tehnični odbor hrv.-slovenske lige tudi velikonočne praznike izrabil za svoje termine ter tudi na nedeljo 24. t. m. določil odigranje novega — XVI kola. Za Ljubljano samo je ta ukrep lahko samo koristen, ker bodo tako naši ljubitelji nogometa o praznikih lahko prišli na svoj račun.
Zagrebška Concordia, ki bo ta dan gostovala v revanžni tekmi proti Ljubljani — jesensko igro je Ljubljana v Zagrebu izgubila z 1:5 — je znana enajstorica, ki se je od jeseui. posebno pa od lanskega tekmovanja v ligi močno popravila ter si priborila precej pomembnih zmag, tako da že na pol računa s sodelovanjem v ožjem tekmovanju za naslov državnega prvaka. Z morebitno nedeljsko zmago nad našim ligašem, bi ji bilo to sodelovanje tudi osigurano in baš zato bo to srečanje
med ljubljanskimi in zagrebškimi zelenimi še prav posebne važnosti.
Ta tekma pa tudi za Ljubljano, ki od pretekle nedelje zaključuje tabelo najboljših hrvatsko-slovenskih klubov, ni brez pomena. Mislimo, da slovenski nogomet kljub krizi lxi težavam, s katerimi se mora boriti, ne zasluži tega zadnjega mesta. Zato bo nedeljska tekma za Ljubljančane le še važnega prestižnega pomena. Naj torej naši fantje v nedeljo zaigrajo kakor je treba, da bodo zabrisali neugodne vtise po dosedanjih neuspehih in dokazali, da jih je vso dolgo pot v letošnjem prvenstvu spremljala smola in so imeli razne ovire, preko katerih ni bilo mogoče. V nedeljo bo ugodna prilika, da popravijo, kar se še popraviti da, in sicer s krepko zmago, ki jih bo lahko dvignila z zadnjega mesta.
Tekma bo v nedeljo ob 15.30 s predte-kmo.
Naši atleti na poti v Ti&čijo
Pralnic
Izgubil se je pes
rjav, nemški žimovec. sliši na ime Haras. Najd'teli naj ga odda proti nagradi pri Magušar, Resljeva 16.
5876-27
Ušla je psica
v^'čie pasme z znamko št. 778 in sliši na ime »Diuti«. Sedanji imetnik se naproša, da j'o proti nagradi vrne lastniku na Friškovec št. 8.
5849-27
!za vsako
priliko
lajboljša m aaj cenejša oblačil* si nabavite pri
Preske.iu,
Sv. PETKA C. 14
Moderne kauče
in fotelje nudi solidno ln po nizki ceni
r. radovan
tapetnik Mestni trg 13.
Kakor smo na tem mestu zabeležili že včeraj — čeprav z nekaterimi nevčečnimi ugotovitvami za Slovensko atletsko zvezo, iz katere območja so bili določeni trije najboljši atleti v državno reprezentanco, ki bo nastopila za prvenstvo Balkana v cross-eountryju v Carigradu — je štiričlanska ekipa z vodjo geom. Černetom že odpotovala proti ju-gn. Reprezentanco sestavljajo Slovenci Bručan, Kvas in Glonar, v Zagrebu pa sc jim je priključil še četrti Slovenec ln član Ooneordije, Kotnik. ?.Ied kratkim postankom v Beogradu nam je mlad! atlet Glonar napisal naslednje vrstice: Slednjič je naša atletska reprezentanca le odpotovala ... Do odhoda vlaka še zmerom ni bilo vse v redu glede denarja. Čudno je to, da za take stvari nikoli ni dovolj sredstev. Treba je bilo mnogo tekanja, torli zdaj smo menda rešeni te glavne skrbi.
Iz Ljubljane smo se odpeljali trije — Bručan, Kvas in jaz ter vodja g. geome-ter Cerne, ki se je že do Beograda pokazai za najbolj skrbnega voditelja. V Zagrebu smo sprejeli v svojo sredo še četrtega tovariša — Slovenca Kotnika. Potem smo spet tekali sem in tja, najprej v Zagrebu in zdaj še v Beogradu.
Kakor kaže, bo potovanje precej dolgo, ker je šel po vodi naš lepi načrt, da bi se peljali z orient-ekspresom. Zdaj se bomo peljali proti bratski Bolgariji nekoliko bolj počasi, toda bodisi kakor koli, v petek zjutraj bomo tudi na cilju. Vsi smo zdravi in dobre volje. Start za tek bo na velikonočno nedeljo ob pol 16. na otosu Heybeli Ada.
Heybeli Ada. nekdaj Prinkipo, je največji otok v Marmarskem morju, 20 km jugovzhodno od Carigrada, v otočju, ki obsega 9 otokov in se je nekdaj imenovalo »Prinčevski otoki«, danes pa »Kisil Ada-lar« (Rdeči otoki).
to vojno olimpiado odzvalo vsaj 16 držav, in sicer: švedska, Norveška, Danska, Estonska, Latvija, Litva, Holandska, Italija, Rum unija. Madžarska, Češka, Japonska in Jugoslavija ter verjetno tudi sever-I na Amerika.
Umrla je naša dobra sestra, svakinja in sestrična, gospodična
MICI JARM0ŠEK
Pogreb bo v soboto, dne 23. marca ob 4. popoldne iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču v Celju.
Sv. maša zadušnica bo v sredo 27. t. m. ob 7. zjutraj v farni cerkvi.
CELJE, dne 21. marca 1940.
FANI KOVČA, sestra; dr. FRANC KOVCA, svak; rodbine: VAJDA, HOČEVAR, KOPRIVŠEK in POTOČNIK.
V vrsf^H
Dva rezultata s treningov
V	sredo so v Beogradu začeli s prvimi oficielnimi treningi kot pripravami za nastop naše državne reprezentance proti Rumuniji. Ker so v zadnjem hipu Madžari odpovedali sodelovanje, se je VNS ozrl po enem bližnjih nasprotnikov in angažiral za to tekmo ligaško enajstorico Vojvodine iz Novega Sada. Izbrano moštvo je posebno v prvem polčasu pokazalo lep in dober nogomet, po odmoru pa so bile izvršene nekatere spremembe in je igra precej trpela zaradi njih. Končni rezultat je bil 4:1 (3:0) za državno reprezentanco. Trening je v splošnem uspel. Gledalcev je bilo prav malo, morda 250.
V	predtekmi pa sta odigrali prav tako tekmo za trening — prvo te vrste — mladinski reprezentanci Beograda in Zagreba. Mladi beograjski nogometaši so bili v prvi polovici igre boljši in so tudi dosegli vodstvo 1:0, pozneje pa so se popravili tudi Zagrebčani in izenačili. Prav v zadnji minuti pa je zagrebški vratar zagrešil nerodno napako in tako je Beograd zmagal z 2:1. V splošnem pa vsi priznavajo, da je bila zagrebška mladina vendarle boljša in
bi bila zaslužila vsaj neodločen: izid. ★
V	mednarodnem teniškem turnirju v San Remn je naša državna prvakinja He-
ia Kovačeva prišla fio lepega uspeha. Priborila si je vstop v finale ter je v zadnji igri v singlu dam prepričevalno zmagala nad Nemko Ullstein v treh setih 4:6, 6:1, 6:1. V moškem singlu je Nemec von Cramm z veliko težavo porazil Italijana Romanonija. V doublu dam je dobil nagrado domači par San Donnino — Tonelli z zmago v finalu nad našo dvojico Flori-jan—Kovač v dveh setih 6:2, 6:1. V doublu moških je bil finale prekinjen z enakimi šansami za Italijana De Štefanija in Cannepeleja ter Madžara Asbotha in Ga-boryja.
Nova vest o letošnji olimpiadi. Kakor
pišejo, je finski prirediteljski odbor za olimpiado sklenil organizirati nekako »okrnjeno olimpiado«, ki bi trajala vsega osem dni in bi v glavnem imela v sporedu tekmovanja v atletiki Finci so namreč žrtvovali za gradnjo stadiona in ostalih olimpijskih naprav velike vsote, pa bi radi s to prireditvijo — dasi ne takšno, kakor je bila mišljena — dobili vsaj nekaj odškodnine. Razen tega računajo, da bi precej sredstev prinesli v deželo tudi številni izletniki in turisti, ki bi pri tej priliki obiskali te zdaj še posebno zanimive kraje. Olimpijski stadion je bil že lani julija toliko dograjen, da bi Imel prostora za 45.000 gledalcev, kar bi bilo za sedanje nemirne čase po svetu gotovo dovolj. Finci menijo, da bi se njihovemu vabilu na
Mladinski nogometni turnir
V nedeljo vee dan na igrišča Mladike
Na velikonočno nedeljo oo pol 10 se začne in ob 15. r* nadaljuje ta zanimivi turnir med mladbni. Fokal a že čakata zmagovalcev tolažilne in glavne finalne tekme. Kdo si ju bo priboril? Težko je uganiti, kajti moštva Hrrmesa, Marsa, Most in Mladike so precej izenačena. Vsi omenjeni klubi bodo dali v postavo vse najboljše igralce, tudi take, ki so že dlje zastopali klubove barve v prvih moštvih. To bo gotovo ena najlepših prireditev te vrste v letošnji pomladanski nogometni sezoni. Prijatelji nogometa, ne zamudite prilike in pridite v nedeljo vsi na Mladiko, da si ogledate borbe mladih ljubljanskih igralcev.
Medklubske skakalne tekme na Pokljuki
Smučarski klub Ljubljana priredi na velikonočni ponedeljek dne 25. t. m. skakalno tekmo na 40 metrski skakalnici za sport hotelom na Pokljuki. Start bo ob 13. Tekmujejo lahko vsi verificirani tekmovalci JZSS. Razglasitev rezultatov v Sport hotelu. 2imagovalci prejmejo diplome.
Sekcija Zbora nogometnih sodnikov, Ljubljana. Delegiranje za 24. t. m.: Turnir Mladike: dopoldne dve tekmi g. Mehle, ob 15. dve tekmi g. Hinko Kos. — Ljubljana Concordia: mejna sodnika gg. Vrhovnik, Makovec, predtekma g. Vrhovnik. Amater:? Zajec Rado. — Dne 25. t. m. Ljubljana—Concordia g. Erlih, mejna sodnika gg. Cerne in Tkalčič Herman. — Opozarjajo se vsi ljubljanski sodniki na plenarni sestanek dne 26. t m. ob 20. v restavraciji Slamič. — Tajnik: Mehle Anton s. r.
STK Moste. Zaradi sodelovanja na pokalnem turnirju. Mladike bo drevi kratek sestanek vseh igralcev juniorske skupine. Kogar na sestanek ne bo ali se ne bo opravičil, ne bo prišel v poštev za postavo.
SK Grafika. Drevi ob 19. važen članski sestanek zaradi gostovanja. Vili Bačak, Skarneti, Jankovič in Potrato sigurno! Načelnik.
SK Svoboda ! Drevi ob 19. obvezen članski sestanek. I. moštvo igra v nedeljo v Litiji, juniorji pa v ponedeljek na Rakovniku.
Občni zbor SK Olimpa. V petek 29. t. m. bo 11. redni letni občni zbor s pričetkom ob 20. v posebni sobi pri »Jugoslovanu« v Gaberju. Dnevni red običajen. Vabimo članstvo, da se občnega zbora v polnem številu udeleži in s tem dokaže zanima^ nje za svoj klub.
Sokol
gokoi i. Ljubljana, Tabor poziva članstvo, cla se udeleži pogreba br. Franja Juvanca. Pogreb bo danes ob 14.15 od mrtvaške veže splošne boln'snice. Udeležba v civilu z znakom. Uprava!
župni prosvetni tečaj na Taboru od 17. do 19. t. m. je lepo uspel. V tečaj je poslalo 23 edinic 40 tečajnikov, vodil pa ga je predsednik 2PO prof. Lojze Merčun. Tečaj ae je začel v nedeljo, dne 17. t. m. ob 9. s pozdravom br. prosvetarja. P mi dan so predavali br. Merčun o sokolski ideologiji, br. inž. Beve o sokolski Petrovi petletnici, br. Drago Pahor, prosvetar župe Celje, o sokol stvu in sodobnih idejnih smereh, br. dr. Joža Bohinjec o so-kolstvu in narodnosti, br. dr. Pavle Pe-stotnik o sokolski telesni vzgoji, br. Drago Pahor o narodno-obraimbni vzgoji. Potem je bil razgovor o prosvetnem delu, ki ga je vodil prosvetar br. Merčun s tečajniki. V nedeljo zvečer so si tečajn ki ogledali predstavo i Pekovska«, ki so jo odlično zaigrali vrli šentjakobčanl. V ponedeljek so predavali: br. Vekoslav Bučar o zgodovini sokolstva, starosta župe Kranj br. Jaka špicar o sokolskih odrih, jxxlstarosta Ljubljanskega Sokola br. dr. Fran Kandare o organizaciji in administraciji, br. dr. Joža Bohinjec o sokol3tvu in socialnem vprašanju, br. dr. Branko Verčon o Slovanstvu. Zvečer so tečajniki v polnem številu prisostvovali prvemu telovadnemu večeru ženskih telovadnih oddelkov Sokola I. na Taboru, potem pa je bil v dvorani prijateljski sestanek. Zadnji dan tečaja je bil najzanimivejši, saj so predavali naši najboljši in preizkušeni sokolski bar ci: starosta br. Gangl o pomenu sokolstva danes, br. Mirko Ambro-žič o odnosih med tehničnimi in prosvetnimi organi, sestra Anuška Jugova o ženi in sokolstvu, brat Merčun o sokolskem tisku in br. Bučar o Bolgariji v sliki in besedi. Potpoldne so si tečajniki ogledali lutkovni oder Sokola I. Tabor in prisostvovali lutkovni predstavi
Poljanska dolina. Naš Sokol uprizori na velikonočni ponedeljek .popoldne igro »Ha-sanaginico« in družabni večefl". Prijatelji Sokola, obiščite to lepo prireditev! Sokol je ustanovil strelski odsek, katerega vodi kape tan br. Stankovič. Te vaje bodo posebno prav prišle mladeničem v vojaški službi. Vaje so vsako sredo ob 20.
Petek, 22. marca
Ljubljana 12: Plošče. — 12.30: Poročila, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Pasijon na otoku Hvaru. — 19.40: Plošče. — 20: Postne nesmi poje stolni zbor. — 20.30: Ljubljan godalni kvartet. — 21.15: Plošče. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 19.40: Narodna gia^Da. — 20.10: Mozartove 9kladbe za zbor in orkester. — 20.40: Plošče. — 22: Violinski koncert. — 22.30: Orgle. — Zagreb 20: Oratori j. — 21: Plošče. — 21.15: Recitacije. — 21.30: Per-golese: Stabat mater. — 22.15: Koncert komornega zbora. — Sofija 19: Lahka godba. — 20: Simf. koncert — 21.55: Lahka glasba. — Praga 19.25: Dvorak: Oratori] Stabat mater. — 22.20: Orkester in solisti, — 23.15: Klavir. — Dunaj 16: Veliki orkester. — 17.10: Plošče. — 18: Zborovske instrumentalne skladbe. — 20.15: Petje. — 22.20: Lahka glasba. — Berlin 20.15: Kakor Dunaj. — 22.30: Zabavni spored. — 24.10: Nočni koncert. — Rim 17.15: Simfonična glasba. — 20.30: Orkester. — 21.10: Simf. koncert
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja Fran Jerac — Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. — Va} f JLjubljanL