prim: .cski dnevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 154 (8556) TRST, sreda, 4. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad raznmo^ na cdklosUh Od 5-do. 1^iifaf^aD£Jridzansk/DNEVNIK v zasutnjom^vropt* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskam partizanski UNavma. v zasuznjem tsvrop OB PRISOTNOSTI ZUNANJIH MINISTROV 35 EVROPSKIH IN SEVERNOAMERIŠKIH DRŽAV Finski predsednik u. Kekkonen slovesno odprl Nismo vas pozabili! konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi DANES V ILIRSKI BISTRICI Generalni tajnik OZN VValdheim poudaril izredni pomen konference Zunanji minister SZ Gromiko je nakazal nadaljnji potek konference Dom Mintoff predlagal, naj se zasedanja udeležita še Tunizija in Alžirija HELSINKI, 3. — Evropska konferenca o varnosti in sodelovanju, ki se je udeležuje 33 evropskih držav ter Združene države Amerike in Kanada, se je začela danes v Helsinkih pod predsedstvom finskega zunanjega ministra Karjalainena, ki je izrazil prepričanje, da bo konferenca popolnoma uspela. Dejal je, da so na konferenci prisotne vse države, ki so izrazile priprav-Ijenost prizadevati si za dosego skupnega cilja. To pomeni je dodal, da vse države lahko pripomorejo k uspehu konference, ki bo take postala konferenca vseh, ne pa le maloštevilnih držav ali skupine držav. «Naše sodelovanje ni uperjeno proti nobeni državi ali celini, temveč je prispevek za mir in varnost v svetu. Konferenca temelji na suverenosti, neodvisnosti in popolni enakopravnosti vseh u-deležencev in se odvija zunaj vojaških blokov«. Imel je nato otvoritveni govor finski predsednik Kekkonen, ki je dejal, da nima današnja konferenca nobenih precedentov v zgodovini Evrope. Ne gre za zasedanje zmagovalcev ali velesil. Gre za prizadevanje vseh vlad, na osnovi medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti, da bi rešili nekaj življenjskih vprašanj ki tarejo svetovno skupnost. Za Kekkonenom je stopil na govorniški oder generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, ki je dejal, da smo prišli do odločilne točke v zgodovini človeštva, ko smo po ostri mednarodni napetosti, ki smo ji bili priča v zadnjih letih, pred novim položajem. Omenil je zadnjo odločitev varnostnega sveta OZN, da sprejme obe Nemčiji v svetovno organizacijo. Gre za korak naprej k prisotnosti vseh držav v svetovnem organizmu, kar je glavni cilj OZN. Vstop obeh Nemčij v OZN je znamenje čedalje večjega popuščanja napetosti v Evropi, kar je e-den najpomembnejših dogodkov našega časa. Tudi konferenca o varnosti in sodelovanju je znamenje popuščanja napetosti v Evropi in v svetu je zaključil svoj poseg generalni tainik svetovne organizacije Kurt Waldheim. Ko je Waldheim zaključil svoj govor je predlagal finski zunanji minister Karialainen naj delegati odobrijo resolucije, ki so jih pripravili med pripravljalnim delom konference, kar so prisotni ministri soglasno storili. Popoldanski del zasedanja je p« tekal v dveh fazah: prva je bila posvečena proceduralnim vprašanjem in je bila za zaprtimi vrati, druga pa je bila odprta tudi novi narjem, ki so prispeli v velikeir številu iz vseh držav, da bi sledili temu edinstvenemu dogodku v zgodovini Evrope. Časnikarji so lahko sledili izvajanjem ministrov, ki so posegli v razpravo. Prvi je bil na vrsti sovjetski zunanji minister Gromiko. ki je v svojem govoru de- jal, da je sovjetska vlada pripravljena prizadevati si za čim boljši uspeh konference. Še zlasti se je ustavil pri vprašanju sodelovanja, nakar je tudi nakazal, kako naj bi konferenca potekala v bodoče po mnenju sovjetske vlade. Vse tri laze naj bi se zaključile še v teku letošnjega leta. Po njegovem mnenju naj bi se druga faza, faza komisij, začela 15. septembra v Ženevi, raven tretje pa bi morala bi-primerna izrednemu mednarodnemu pomenu dogodka. Tretja faza naj bi bila praktično na ravni državnih poglavarjev ali ministrskih predsedn kov. Gromiko se je tudi ustavil pri nedotakljivosti sedanjih meja ter odpovedi uporabe sile ali groženj s silo pri mejnih sporih. V zaključku svojega posega je sovjetski zunanji minister sporočil, da bo delegacija SZ predlagala v odobritev konferenci dokument o prvi točki dnevnega reda. Pred začetkom popoldanskega zasedanja je 35 prisotnih ministrov razpravljalo o predlogu malteškega ministrskega predsedmka Mintoffa, po katerem naj bi se Alžirija in Tunizija udeležili konference. O tem vprašanju bo do jutri sklepala posebna komisija. Današnje razprave sta se še udeležila zunanja ministra Danske Andersen in Poljske Olszovvski. Andersen je govoril nekako v imenu devetih članic EGS in članic NATO. Dejal je, da. ta konferenca ni cilj temveč izhodiščna točka za varnost in sodelovanje v Evropi. Ministri bodo morali dati konkretne predloge, nakar bodo o njih razpravljale komisije. Ko je govoril o načelu nedotakljivosti meja je dejal, da je to vprašanje tesno povezano z odrčkom uporabe sile in groženj. Danski minister je rekel, da načelo nedotakljivosti mej še ne pomeni, da so meje nespremenljive, če spremembe temeljijo na sporazumih med dvema državama. Jutrišnje zasedanje se bo začelo ob 10. uri, prvi bo na vrsti vzhodnonemški zunanji minister Winzer. PEKING, 3. — Iz kitajskih neuradnih krogov poročajo, da bo posebni Nixonov svetovalec Henry Kissinger po vsej verjetnosti prihodnji teden dospel v LR Kitajsko. Titova poslanica udeležencem konference Predsednik Tito je ob odprtju evropske konference o varnosti in sodelovanju naslovil na udeležence poslanico, s katero želi konferenci obilo uspeha. V poslanici je rečeno, da so evropski narodi in ZDA ter Kanada po strašnem razdejanju in milijonih žrtev druge svetovne vojne ter po dolgem obdobju hladne vojne končno stopili na pot izboljšanja medsebojnih odnosov in iskanja rešitve še vedno obstoječih problemov s pomočjo pogajanj in sporazumov. Sedanja konferenca o varnosti in sodelovanju je rezultat tega razvoja. Mednarodna javnost, nadaljuje poslanica, pričakuje od konference prispevek k nadaljnji premostitvi še vedno obstoječih razdelitev v Evropi k poglobitvi in razširitvi že začetih procesov. To bo mogoče, če bodo vse države, ki se udeležujejo konference gradile medsebojne odnose in sodelovanje na osnovi popolne enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja, spoštovanja suverenosti in ozemljske celovitosti ter nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, kar je v duhu in med cilji Združenih narodov. Varnost in sodelovanje v Evropi pa je nemogoče graditi na trajnih temeljih, če ne bodo odpravljena žarišča napetosti v neposredni bližini še zlasti na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu in če se ne bodo države, ki so prisotne na konferenci v Helsinkih držale v svojih odnosih z drugimi državami istih načel, na katerih temeljijo njihovi medsebojni odnosi. Države, ki se udeležujejo konference v Helsinkih si morajo prizadevati, da bi zmanjšale prepad, ki loči razvite države od nerazvitih, bogate od revnih. To ,e vzrok trajnega in nevarnega neravnovesja in spopadov v svetu. Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi je dogodek izrednega pomena. Pred udeleženci so zelo zahtevne in odgovorne naloge, zato ne smejo razočarati tistih, ki zaupajo v pozitiven izid konference. ifcsJbc* Generalni tajnik OZN Kurt Waldhe-m med svojim posegom ob sodelovanju m tiM&ii.:. slovesnem odprtju konference o varnosti in Novi dokazi proti Almiranteju RIM, 3, — V arhivu prefekture Lucči so našli brzojavko, ki jo podpisal tajnik neofašistične štatake MSI Giorgio Almirante, ko je bij šef kabineta ministra Mez-zasome in v katerem zahteva od ■prefektov naj objavijo poziv, ki ga je izdala salojska vlada 10. maja 1944. Poziv ukazuje vojakom in partizanom, da se predstavijo do 25. maja Istega leta italijanski ali nem*-ški policiji^ ker bodo v nasprotnem primeru ustreljeni. Poziv nosi podpis Almiranteja, ki pa trdi, da gre za potvorjen dokument, češ dia je postal šef kabineta ministra Mez-zasome 12. maja 1944. Zaradi tega je tožil odgovorne urednike časnikov «Unitž» in «Mantfesto» in jih obtožil obrekovanja. Državni pravdnik dr. Occorsio je izjavil, da je brzojavka' neizpodbi ten dokaz, Iter gre za uradni državni dokument Zato je zahteval, da se zaključi preiskovalna faza procesa in da se začne sodna obravnava. Proces so za sedaj odložili do 18. septembra. Sovjetsko-avstrijski pogovori DUNAJ, 3. — Sovjetski ministrski predsednik Kosigin je danes nadaljeval svoje pogovore z avstrij- Spomenik padlim borcem III. prekomorske udarne brigade, ki ga bodo danes svečano odkrili v Ilirski Bistrici. Spomenik je delo akademskega kiparja Pohlena iz Kopra iiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiHiiiHiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiMiiiiramuiiimimiiiiitiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiHMn NA KONGRESU CGIL V BARIJU Ob Dnevu borca odkritje spomenika padlim III. prekomorske udarne brigade Storti o treh ciljih sindikalnega gibanja Po mnenju tajnika CISL se mora združevalni proces zaključiti najkasneje v štirih letih - Brzojavka osebju «Messaggera» BARI, 3. — Na osmem vsedržavnem kongresu CGIL, ki se je začel včeraj v Bariju, se je začela danes razprava o poročilu generalnega tajnika Lame. Delegati so danes odobrili besedilo brzojavk, ki so jih poslali časnikarjem in osebju dnevnikov «11 Messaggero* in «Secolo XIX». «Spričo novih hudih napadov na pluraliteto informacije — je rečeno med drugim v brzojavkah — CGIL izraza popolno solidarnost delavcev vašemu boju za afirmacijo svobode tiska ter dela in demokratičnih pravic časnikarjev in delavcev za zaščito njihovega dostojanstva in sodelovanja pri uresničitvi ob- skim kanclerjem Kreiskim in s jektivne informacije*. CGIL na-predstavniki parlamenta, I vaja v brzojavkah tudi zahtevo ..........................................................mu...mit.............................................................. ...il.mmi.m.....milini..................................mm".....mm* DANES NA TJENTIŠTU Proslava 30-letnice bitke na Sutjeski Navzoč bo tudi jugoslovanski predsednik Tito TJENTIŠTE, 3. — Ob navzočnosti predsednika Tita bo jutri na Tjen-tištu velika slovesnost ob 30. obletnici bitke na Sutjeski. Pričakujejo, da se bo proslav udeležila ogromna množica, v prvi vrsti pa tisti, ki so se pred tridesetimi leti neposredne' udeležili odločilne bitke narodnoosvobodilnega boja. Prav za bivše borce so na Tjentištu postavili majhno platneno mesto s 7.000 ležišči. Na podnožju spomenika so postavili ogromno kinematografsko platno, na katerem so danes zvečer prvič prikazali film «Sutjeska». Prvi gledalci filma, ki ga bodo šele jeseni prikazovali v vseh jugoslovanskih republiških in pokrajinskih centrih, so bili tako ljudje, o katerih govori film. Proslave na Tjentištu spremlja več kot 300 novinarjev iz Jugosla- vije, pa tudi številni tuji časnikarji, med drugimi ekipa britanske televizije BBC. Dugonjic zaključil obisk v Maroku RABAT, 3. — Po dveh dneh pogo; vorov v Maroku je jugoslovanski podpredsednik Rato Dugonjic odpotoval iz Rabata v Mavretanijo. V zaključnem komunikeju o jugoslovansko - maroških pogovorih je poudarjena izredna vloga, ki jo imajo neuvrščene države v sedanjem mednarodnem položaju. Poudarjena je tudi potreba po čimprejšnji rešitvi bližnjevzhodne krize, kar bi bil pomemben prispevek k trajnemu miru in varnosti v Sredozemlju. Sodalisti bodo danes na seji CK odločali o morebitnem vstopu v levosredinsko vlado Danes se sestaneta vodstvo KD in vsedržavni svet PRI - Seji vodstev PSDI in KPI RIM, 3. — Jutri bo odločilen dan za rešitev vladne krize: socialisti bodo namreč na seji centralnega komiteja odločali, ali naj vstopijo v vlado, ali pa naj jo samo podprejo od zunaj. Jutri se bosta sestala tudi vodstvo KD in vsedržavni svet PRI, ki bosta ocenila dosedanji potek pogajanj za sestavo noye vlade. Danes se je že sestalo vodstvo PSDI, ki je po poročilu tajnika Orlandija odobrilo ravnanje strankine delegacije na pogajanjih z ostalimi partnerji leve sredine ter izrazilo zadovoljstvo zaradi doseženih rezultatov. Pozornost političnih opazovalcev pa gre seveda predvsem jutrišnjemu zasedanju CK PSI. Med strankinimi strujami, pa tudi v posameznih strujah, poteka živahna razprava o tem, kaj naj stranka stori. Poglejmo, kakšna so sedaj stališča posameznih struj, ki pa se bodo uradno izrekle Šele na jutrišnji seji CK. .................................................................................................... meznih struj PSI so v tem po- Finski predsednik Urho Kekkonen je uradno odprl evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. V svojem otvoritvenem govoru je poudaril izredni pomen konference, ki nima prece-densov v svetovni zgodovini. Spregovoril je tudi generalni tajnik OZN Kurt VValdheim in dejal, da je konferenca ponovno znamenje popuščanja napetosti v Evropi in v svetu. Popoldne je bila razprava, katere so se udeležili zunanji ministri Sovjetske zveze. Danske in Poljske. Pred- Ti A NFS I! I§ sednik Tito je naslovil na udeležence konference posebno poslanico. Danes se bo sestal centralni komite PSI, ki bo moral odločati, ali naj stranka neposredno vstopi v vlado, ali naj jo samo podpre od zunaj. Stališča posa- gledu dokaj deljena. Včeraj je bila pred spomenikom Almi Vivodi, ki so ga ponoči oskrunili fašisti, spominska svečanost, ki jo je ob 30. obletnici smrti junaške Miljčanke organiziral tržaški antifašistični odbor* Včeraj se je v Vidmu .sestala delegacija KD, ki bo sodelovala na pogajanjih za sestavo deželnega odbora. Delegacija je proučila program ki ga bo predložila drugim strankam koalicije. De Martinova struja «riscossa» se načelno zavzema za obnovitev organske levosredinske vlade in torej za vstop PSI v vlado. Sicer pa skuša De Martino posredovati med različnimi strankinimi strujami. »Riscossa* bo uradno zavzela stališče jutri zjutraj na sestanku pripadnikov struje, pri tem pa bo upoštevala rezultate intenzivnih pogovorov, ki jih je De Martino imel z voditelji ostalih struj. Mancinijeva struja «presenza socialista* je za sedaj mnenja, da bi bila najboljša rešitev zunanja podpora PSI vladi. Bertoldijeva struja še vedno niha ter čaka, da bo imela bolj jasen pregled o vladnem programu in o strukturi nove vlade. Svoje stališče bo verjetno pojasnila šele na samem zasedanju CK. Danes pa je Bertoldijeva struja objavila noto, v kateri trdi, da bo treba na osnovi programa in strukture vlade oceniti, ali gre zares za spremembo politične linije, ki je privedla do sestave Andreottijevega desnega centra. Nennijevi avtonomisti se najbolj odločno zavzemajo za organsko vlado, so za neposredno udeležbo socialistov. Struja meni tudi, da morajo vstopiti v vlado vse komponente PSI, kot tudi najvidnejši predstavniki vseh strank leve sredine. Lombardijeva levica še ni zavzela uradnega stališča: to bo storila jutri, vsekakor pa meni, da na osnovi programa in strukture vlade bi PSI lahko kvečjemu nudila zunanjo podporo. Levica namreč poudarja, da v programu no- ve vlade ni bistvenih elementov, ki bi opravičevali neposredno udeležbo socialistov. Danes se je medtem sestalo tudi vodstvo KPI, ki je poslušalo poročilo sen. Bufalinija o političnem položaju in poteku vladne krize. Vodstvo je odobrilo linijo, ki jo je doslej vodila stranka, ter je sklenilo, da se bo prihodnji teden ponovno sestalo. Časnikarji za zaščito svobode tiska RIM, 3. — Koncentrični napadi na svobodo tiska, ki so dosegli višek z operacijo zamenjave odgo vomega urednika rimskega dnevnika «11 Messaggero*, bodo na dnevnem redu izredne seje izvršnega odbora vsedržavnega časnikarskega združenja, na katero so povabili tudi predsednike vseh 13 deželnih časnikarskih združenj. Seja bo petek, 6. julija. Dan prej, v četrtek, bodo o istem vprašanju razpravljali rimski časnikarji. predstavniki vseh rimskih dnevnikov in revij, tiskovnih agen cij in radiotelevizije, ki se ne strinjajo z reakcionarno politično linijo rimskega časnikarskega zdru ženja. Koordinacijski odbor rimskih časnikarjev, ki podpirajo linijo vsedržavnega časnikarskega združenja, je sporočil, da so sklicali zborovanje, potem ko je vodstvo rimskega združenja zavrnilo zahtevo po sklicanju sindikalne konzulte. Že sinoči — sporoča dalje koordinacijski odbor — so se v Rimu-sestali številni predstavniki uredništev dnevnikov in periodičnega tiska, ki so pozvali vsa časnikarska združenja, naj podprejo akcijo rimskih časnikarjev v njihovem težavnem boju za svobodo in za zaščito dostojanstva časnikarja. Predsednik sindikalne komisije časnikarskega združenja Lombardije in član izvršnega odbora vsedržavnega združenja italijanskega tiska Massimo Riva je objavil danes daljšo izjavo, v kateri ugotavlja, da so v teh mesecih postavljene na kocko še zadnje možnosti, da bi dali državi svoboden in neodvisen tisk. Dolg in obsodbe vreden molk vlade je omočil maloštevilnim privilegiranim o-sebam, da se potegujejo za lastništvo dnevnikov, ki bi jih hoteli postaviti v službo lastnih ciljev. Riva trdi, da je enotni sindikat italijanskih časnikarjev že pred leti opozoril na te manevre ter dal pobudo, soglasno z velikimi delavskimi konfederacijami, za ustvarjanje najširšega zavezništva v javnem mnenju proti vsakršnemu poskusu uničenja svobode tiska. Riva dodaja, da mora časnikarsko združenje z največjo odločnostjo izolirati saboterje akcijske enotnosti, ki so pokazali svoj pravi obraz, ko so postali orodje založnikov proti uredništvom. Že več časa je v teku, s pomočjo nekaterih političnih osebnosti, vrsta manevrov za uničenje sindikalne enotnosti časnikarjev. Kategorija mora zato ustrezno odgovoriti ter se zavedati, da pri tem odigrava odločilno vlogo za zaščito demokratičnih svoboščin. po konkretnih in nujnih ukrepih javnega značaja proti napadu velikih gospodarskih sil na tisk in sredstva informacije in za zaščito kulturnega in informacijskega pluralizma, ki je osnova svobode in demokracije. V današnjo razpravo so posegli številni govorniki, ki so brez izjeme podprli včerajšnja izvajanja generalnega tajnika Lame, pa tudi zavrnili interpretacijo dela italijanskega tiska, po katerem naj bi sindikat predlagal nekakšno premirje z delodajalci oziroma z nji hovim najbolj odprtim in naprednim delom. Največjo pozornost pa je pritegnil pozdravni govor, ki ga je imel danes na kongresu generalni tajnik CISL Bruno Storti, ki se je dotaknil vseh najbolj koč ljivih vprašanj sindikalnega gibanja, od vprašani Juga do poli tike reforme, od sindikalne enotnosti in sindikalnih struktur na bazi, do funkcij in nalog enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Storti je uvodoma poudaril velik pomen »obdobja kongresov* za sindikalno gibanje in za ves delavski razred. Ugotovil je, da se je na kongresih UIL in CISL -ter na kongresu CGIL. ki je še v teku, pokazalo veliko soglasje, pa tudi nekatere razlike. Soglasje ni bilo niti lahko niti ne samo na vrhu, še manj pa sad praznih želja po enotnosti. Prav nasprotno je bilo soglasje rezultat nenehnega primerjanja stališč in dol ge razprave, ki je zajela celotne organizacije. Glede razlik pa je tajnik CISL opozoril, da bi jih bilo zgrešeno zmanjševati ali celo ignorirati. Treba jih je nasprotno vzeti na znanje, ker je to prvi potrebni moment primerjanja, ki naj privede do premostitve obstoječih razlik. Po Stortijevem mnenju je »obdobje kongresov* nakazalo tri cilje celotnega sindikalnega gibanja: izdelavo enotne politične linije, valorizacijo novih sindikalnih struktur na bazi in sindikalno enotnost. Glede enotne politične linije je Storti poudaril, da je v tem pogledu osrednje vprašanje Juga. Storti je tudi poudaril veliko strateško vrednost, ki jo lahko imajo v razvoju enotnega procesa združevanja nove strukture na bazi. Te namreč lahko usmerjajo pritisk od spodaj, kar je najboljša zaščita proti vsakršni birokratizaciji sindikata. Končno je Storti poudaril voljo CISL po sindikalni enotnosti ter trdil, da se mora združevalni proces zaključiti v prihodnjih štirih letih. Razprava o poročilu generalnega tajnika Lame se bo nadaljevala tudi jutri, ko bo med drugimi govoril tudi generalni tajnik UIL Vanni. ILIRSKA BISTRICA, 3. - Ilirska Bistrica je pripravljena na topel sprejem tisočev partizanskih borcev iz vse Slovenije in iz zamejstva, ki se bodo jutri udeležili osrednje slovenske proslave dneva borca in odkritja spomenika padlim borcem III. prekomorske brigade ter vsem padlim na območju ilirsko - bistriške občine. Računajo, da se bo jutri zgrnilo na «Hribu svobode*, kjer bo osrednja proslava, kakih 5000 bivših borcev. Prekomorskim borcem bo ob 30. obletnici ustanovitve brigade spregovoril nekdanji komisar brigade dr. Franc Hočevar, spomenik pa bo odkril član izvršnega biroja SK ZKJ Veljko Vlahovič, ki bo nato imel slavnostni govor. Na svečanosti bo nastopil tudi 100-članski Tržaški partizanski pevski zbor, recitatorji iz vrst preživelih borcev III. prekomorske brigade ter vojaška godba ljubljanske garnizije. Program se je dejansko začel že danes z nastopom domače godbe na pihala ter Primorskega dramskega gledališča, ki je zvečer v Parku III. prekomorske brigade uprizorilo komedijo »Primorske zdrahe*. Zopet je priložnost, da si seže-mo v roko in se oglasimo s preprosto in tovariško besedo. Danes bomo ponovno med številnimi borci brez donečih fraz in krilatih besed. Pred mnogimi leti smo se preko neštetih ovir in zaprek zbrali v Gravini tn Carbonari ter postali borci III. prekomorske brigade. Danes pa se bomo brez ovir in zaprek zopet zbrali v svobodni Ilirski Bistrici. Med nami bomo videli marsikaterega osivelega soborca. stisnili marsikatero trudno in žutjavo roko., a počutili se bomo trenutno zopet mladi in navdušeni, kot smo bili pred tolikimi leti, čeprav smo morali večkrat gledati smrti v obraz. Vemo. da bodo danes računi preštevanja naših vrst tudi težki in žalostni, a kljub temu polni ponosa. Saj je iz vrst prekomorcev vsak najbolj neznan borec mož, o katerem bi se dalo mnogo lepega in častnega napisati. Tretja in druge prekomorske brigade imele v svojih vrstah nešteto borcev, ki so bili pred leti prisiljeni služiti tuji vojski ali bili mučeni in zaprti v fašističnih zaporih in internacijah. Če pa kdo m vsega naštetega pretrpel in premagal, je že sama njegova u-deležba v slavni in dolgi bojni poti III. prekomorske udarne brigade velik dogodek, ki bo šel težko v pozabo. Na tej na tisoče kilometrov dolgi poti trpljenja in slave je veliko število naših soborcev in sobork žrtvovalo življenje, da bo tudi slovenskemu narodu o-mogočena boljša bodočnost. Dejstvo, da jih danes ni več med nami. nas navdaja z žalostjo, a istočasno smo nadvse ponosni, da smo iih imeli v naših vrstah in da so v duhu še vedno med nami. Od Visa. Mostarja in do Tržiča je sprejemala zemlja trupla naših padlih tovarišev in soborcev Prav je. da iih imamo o mislih in obenem obujamo svom-ne na slavnejše in junaške dogodke naše zgodovine. Toda še iz naših besed zveni pohvala ali občudovanje za opravljena vojna dejanja. naj sr nam tega ne šteie kot poveličevanje in samohvalna, temveč predvsem kot pojasnilo in opozorilo mlajši generaciji, kako o-krutna in mogočna je bila fašistična zver in kakšni ogromni napori so nam bili potrebni, da smo jo premagali. Preveč je naše ljudstvo. posebno Slovenci na Primorskem. pretrpelo pod fašizmom, da bi dopustili, da gredo ogromne žrtve in junaštvo v pozabo. Zato je prav, da je tudi današnia slovesnost in odkritje spomenika preko-morcem v Ilirski Bistrici predvsem trajen opomin, da se nekdanja grozodejstva n« smejo ponoviti in da priporoča iz roda v rod budnost. da se ohrani zaklad svobode, ki so jo očetje tako težko priborili. Naj gre s temi vrsticami prisrčen in tovariški pozdrav tudi vsem borcem in borkam, ki se današnjega srečanja ne bodo mogli udeležiti, sorodnikom padlih in preminulih borcev, ki jih prežii>eli ne moremo pozabiti, ter posebno tisti mladini, ki zvesto nadaljuje domoljubno pot očetov preko-morcev in nam je najboljši porok, da naše žrtve niso bile zaman. DANILO BENCINA VČERAJ V VIDMU POD PREDSEDSTVOM T0NUTT1JA Sestanek delegacije KD za sestavo deželne vlade Počastili so spomin Maria Franzila - V teh dneh razgovori med strankami o vodilnih organih deželnega sveta V Vidmu se je sestala sedem- članska delegacija KD, ki bo vodila tristranska pogajanja za obnovitev deželne uprave. Na sestanku so bili prisotni tudi pokrajinski tajniki KD. Uvodoma je predsedujoči Tonutti počastil spomin preminulega bivšega tržaškega župana in predsednika prista- niške ustanove Maria Franzila. Tonutti je nato obrazložil pismo Berzantija, s katerim je prosil, da naj ga oprostijo bremena predsednika deželnega odbora. Delegacija je njegovo prošnjo vzela na znanje in mu izrazila zahvalo ter priznanje za dragoceno delo, ki ga je opravil v devetih letih kot predsednik dežele. Delegacija KD je izrazila pri čakovanje, da bodo lahko ši roke izkušnje in priznane sposob nosti Berzantija ponovno polno iz koriščene za deželo tudi v tretji zakonodajni dobi. V zvezi s sobotnim prvim zasedanjem deželnega sveta je delegacija pozvala svetovalsko skupino, da opravi ustrezne stike, da bo lahko prišlo do izvolitve vodilnih organov skupščine na osnovi čim širšega soglasja. Delegacija je nato preučila najvažnejša in najbolj značilna vprašanja strankinega programa v zvezi s pogajanji s strankami leve sredine za sestavo deželnega odbora. Za izvajanje videmskega sporazuma Končano posvetovanje članov mešane komisije Drugega in tretjega julija tega leta je bil v Trstu sestanek predsednikov stalne jugoslovansko-ita-lijanske mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma, ki u-reja promet oseb, kopenski in pomorski prevoz ter promet med obmejnimi področji SFR Jugoslavije in Italije. Na sestanku so izmenjali informacije o izvajanju zaključkov zadnjega zasedanja in pripravili dnevni red za naslednje, 19. redno zasedanje stalne mešane komisije, ki bo jeseni v Jugoslaviji. Jugoslovansko stran je na sestanku zastopal dr. Zvonko Perišič, svetnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, italijansko pa Renato Ferrara, pooblaščeni predstavnik italijanskega ministrstva za zunanje zadeve. V okviru sodelovanja med našo deželo in sosednjo republiko Slovenijo na področju vodne oskrbe in čiščenja dovodov v reke in morje, sta se sestali v našem mestu delegacija SR Slovenije, ki jo je vodil tajnik za urbanistiko SRS inž. Boris Mikos ter delegacija Trsta, ki sta ji načelovala tržaški župan inž. Marcello Spac-cini in predsednik pokrajine Za-netti. Z jugoslovanske strani so se razgovorov udeležili tudi direktor vodne skupnosti za Primorsko inž. Ferdo Samar, direktor portoroške postaje za morsko biologijo dr. Jože Štirn, profesor ljubljanske univerze dr. inž. Milan Dula te člana sveta Inštituta za vodno gospodarstvo SRS^ ipž. Vlado Dolenc in inž. Helena Senekovič. S tržaške strani pa so bili prisotni pokrajinski odbornik Lovero, občinski odbornik Abate, predsednik ACEGAT De Carli, glavni ravnatelj ACEGAT inž. Castaldi, deželni ravnatelj za zdravstvo in higieno dr. Santilli ter razni drugi občinski in pokrajinski funkcionarji. Med obema delegacijama se je razvila obširna razprava, med katero so proučili številna vprašanja, ki zanimajo obe področji. Obravnavali so tudi nekatere načrte za izvedbo del. Nekateri načrti so že v fazi izvedbe. Med temi je načrt •■iiMiiiiimmniiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiHiiimmmHmm Včeraj spominska svečanost ob obletnici smrti A. Vivode Konzulta za zahodni Kras o občinskem proračunu Rajonska konzulta za zahodni Kras, ki se je sestala sinoči v prostorih občinske izpostave na Proseku, je podrobno proučila občinski proračun za leto 1973 in se o njem izrekla. Delo te kon-zulte glede obravnave sicer pozno predložene dokumentacije o proračunu je bilo še posebno intenzivno. Konzulta je že na prejšnji seji, ko so izvolili predsednika, imenovala posebno komisijo z nalogo, da podrobneje prouči dokumentacijo in izdela poročilo. To poročilo je novoizvoljeni predsednik Nait sinoči prebral svetovalcem, in na podlagi tega poročila se je raz- vila dolga razprava, ki je razkrila številne pomanjkljivosti v poslovanju občine. Poleg že svoj čas nakazanih predlogov za rešitev številnih problemov, ki tarejo prebivalstvo teh vasi, so svetovalci v komisiji in na sinočnji seji iznesli še nove predloge, ki naj bi dopolnili pomanjkljivi proračun. Med najbolj občutenimi problemi so vprašanja šol na tem področju, vprašanje zdravstvene oskrbe. javne čistoče in zaščite Krasa, regulacijskega načrta, razsvetljave Obvestilo ANPI ANPI, vsedržavno združenje partizanov Italije s sedežem v Trstu, Ul. Crispi 3 (posluje vsak dan od 17. do 19. ure, razen ob sobotah) vabi vse bivše borce, ki zadnje čase prejemajo pisma iz Rima na podlagi vloženih prošenj za priznanje statusa borca NOV (riconoscimen-to parižgiano), da se zaradi izpopolnitve dokumentacije zglasijo na sedežu. Istočasno naj se javijo tudi tisti borci, ki so se borili v operativnih edinicah narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije in niso vložili prošnje za dosego tega priznanja. V VELJAVI DEŽELNI ZAKON NOVA UGODNA POSOJILA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Obrestna mera 3% • Olajšave veljajo za kmetovalce in zadružne organizacije Te dni je stopil v veljavo deželni zakon štev. 33 z dne 7. maja letos, ki določa nove olajšave za kreditiranje kmetijskih podjetij in zadrug. Deželna norma uvaja olajšave, ki veljajo v zvezi s posegi po prvem in drugem »zelenem* načrtu, vendar je treba k temu pripomniti, da se omenjena dva načrta sploh ne izvajata zaradi pomanjkanja finančnih sred-t štev. Prav zaradi pomanjkanja državnih sredstev je dežela sprejela zakona štev. 33, hkrati s tem pa je raztegnila njegovo veljavnost tudi na prihodnja leta do vključno leta 1977. V ta namen je dala na razpolago po 200 milijonov lir na leto. Strokovnjaki na deželnem od-bomištvu za kmetijstvo računajo, da bodo nove olajšave sprožile v deželi za 20 milijard lir novih naložb. Olajšave veljajo za neposredne obdelovalce zemlje, najemnike v kmetijstvu, spolovinarje in kolone in se nanašajo na nabavo tehničnih naprav, semen, gnojil, sredstev za zatiranje mrčesa, za delovno silo, zavarovanje, električno energijo in podobno. Ugodnosti veljajo tudi za kmetijske zadfuge ali konzorcije, zadružne hleve in podobne organizacije na zadružni osnovi. V bistvu gre za posojila, ki jih bo deželna uprava priznavala po obrestni meri 3 odst., razliko obresti v odnosu do bančnih zavodov pa bodo krili iz omenjenih letnih razpoložljivosti. V tej zvezi velja pripomniti, da bo v breme posojilojemalcev le še 0,10 odst. kolka na agrarne menice. Posojilo bo trajalo največ 12 mesecev in se bo lahko dovolilo posameznemu prosilcu le po enkrat na leto. Prošnje je treba nasloviti neposredno na bančne zavode, ki se ukvarjajo s tovrstnimi posojili, sestavljene na posebni tiskovini, ki bo na razpolago občinstvu pri samih bankah. Ni nujno, da bodo posojila vedno v denarju: kolikor bi ustrezalo prosilcem in banki oziroma deželi, bodo posamezna posojila lahko tudi v naturalijah. • Občinska uprava bo izplačala honorarje članom volišč od jutri, 5. julija dalje. Honorarje bodo plačali v občinski izterjevalnici v Ul. Nor-dio 11. Doklade za potovanje bodo izplačali pozneje. HiiiiiiiiiiiiimiiiMMiimimmiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiuiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiHiiimniiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimi NA URADNEM SREČANJU V NAŠEM MESTU Predstavniki naše dežele in SR Slovenije za varstvo in razvoj vodnega gospodarstva Delegacijo sosednje republike je vodil tajnik za urbanistiko inž. Mikos, tržaški delegaciji pa sta načelovala Spaccini in lanetti Včeraj je bila pri spomeniku v Ul. Pindemonte spominska svečanost ob 30. obletnici smrti antifašistične borke Alme Vivoda, ki jo je na mestu, kjer danes stoji spomenik, ubila bomba namenjena orožnikom, ki sta jo zasledovala. Alma Vivoda je ena mnogih žrtev fašističnega nasilja, ki je privedlo do druge svetovne vojne. Kot ironija zgodovine pa se fašistična dejavnost ponovno razširja in nostalgija nekaterih po starih časih, njihovo zanikanje svobode in demokracije je dobilo ponovno potrdilo v r.očnem »podvigu*, ko so na predvečer obletnice njene smrti z nacističnimi znaki onečastili njen spomenik. Jelka Gerber, tajnica tržaškega antifašističnega odbora, je v priložnostnem nagovoru prikazala Almo kot borko in antifašistko ter poudarila, da morajo podobni pojavi, kot je včerajšnja fašistična provokacija, združiti vse napredne sile, katerih na loga je onesposobiti predstavnike črne miselnosti. Nato so prisotni z enominutnim molkom počastili spomin mlade borke. Nadja Pahor je obsodila centnstič-no vlado, ki je ostala ravnodušna ob očitnem razraščanju fašističnega nasilja. Poudarila je pomen boja za demokratične pravice in svoboščine in dodala, da morajo biti dani tudi ženskam pogoji, da s svojim ustvarjalnim delom prispevajo k izboljšanju družbe, kar je bil tudi ideal ,za katerega je padla Alma Vivoda. Nazadnje je spregovoril še senator Paolo Šema, ki je naglasil, da ne smemo pozabiti idealov, za katere so premnogi nesebično žrtvovali svoja življenja in z obžalovanjem ugotavljal. da so še vedno taki, ki jih zgodovina ni ničesar naučila. 0 * • Prejšnjo noč, prav na predvečer obletnice herojske smrti antifašistke Alme Vivode so fašistični zlikovci oskrunili spomenik v Ulici Pindemor.te. Poleg kljukastega križa so na spomenik napisali ogabno žaljivko namenjeno vssm partizanom. Uslužbenci miljske občine so spomenik očistili, medtem ko je politični oddelek tržaške kvesture začel preiskavo. Takoj, ko so izvedeli za nesramno provokacijo, so se v Miljah sestali odborniki z županom in objavili protest, v katerem ugotavljajo, da so storilci »žal dobro znani ljudje, ki dokazujejo svojo neumnost kot usedlino propagandnega dvajsetletja, katerega povratek demokratične sile ne bodo nikoli dopustile*. Danes zaprti uradi gen. konzulata SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo danes, 4. julija zaprti, zaradi državnega praznika. Obvestilo sindikata slovenske šole v Trstu Jutri, 5. t.m. ob 17. uri redna seja sindikalnega odbora. za sanacijo toka reke Timave. Člani jugoslovanske delegacije so tržaške predstavnike seznanili z načrti zbiralnega jeza za preusmeritev toka reke, kadar je v njej veliko vode. Ob tem je tajnik za urbanistiko inž. Mikos povabil tržaškega župana naj se udeleži v začetku septembra uradne slovesnosti, ki bo ob začetku gradbenih del. V širšem okviru prizadevanj za varstvo vodnega gospodarstva, predvsem kar zadeva zgornji Jadran, sta delegaciji izrazili potrebo po večjem sodelovanju med obema deželama,,, ki bi se moglo s časom razširiti na globlje sodelovanje tudi med drugim; deželami kot Hrvaško, Venetom in Emilia - itomflgnp,, ,,, Da bi se sedanje sodelovanje med SRS Slovenijo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino nadaljevalo in še okrepilo, sta delegaciji sklenili sestaviti stalno mešano komisijo, ki jo imenujeta obe strani in ki naj bi skrbela za stalno izmenjavo informacij o študijah, načrtih in izvedbah del z namenom, da bi bili morebitni ukrepi enih ali drugih organov v skupno korist. Stalno komisijo bo sestavljalo deset izvedencev, pet za vsako stran, ki jih bodo imenovali v teku enega meseca. To je bil namreč eden od sklepov včerajšnjega srečanja. Prihodnje srečanje, na katerem bodo nadaljevali z delom tako na tehnični kot na upravno-politični ravni, bo v septembru v Ilirski Bistrici. prevodom berila iz stare grščine v slovenščino, na znanstvenem liceju pa je bila, kakor vsako leto, naloga iz matematike. S prevodi so se mučili tudi kandidati trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois* ter učiteljišča, le da so morali prvi prevajati iz slovenščine v angleščino, drugi pa iz latinščine v slovenščino. Kandidati so za naloge imeli na razpolago štiri ure časa. Zaključek pismenih izpitov z drugo pismeno nalogo Maturantje višjih srednjih šol so se včeraj še enkrat pošteno spotili preden se bo zanje začel pravi križev pot ustnega izpita. Z drugo pismeno nalogo se je namreč zaključil prvi del zrelostnih izpitov. Kan didati si bodo sedaj lahko privoščili nekaj dni oddiha. V lesnici to ne bo pravi oddih, kajti v teh dneh se bodo morali še pošteno potruditi, da bodo utrdili svoje znanje pred zadnjo odločilno preizkušnjo. Tudi izpitne komisije bodo imele v teh dneh polne roke dela. Pregledati in oceniti bodo morale vse naloge, obenem pa bodo morale proučiti šolski »kurikulum* posameznih dijakov. Na klasičnem liceju so se morali kandidati spoprijemati z mučnim Danes objavljena imena deželnih svetovalcev Daiieš bo' 'deželna uprava dala nalepiti vrsto lepakov, s katerimi bo v smislu členov 38 in 444 volilnega zakona predstavila občinstvi! nove deželne svetovalce tretje mandatne dobe. Na lepakih bodo natiskana imena 61 svetovalcev, ki bodo razdeljeni v pet skupin po volilnih okrožjih (tržaško okrožje 16 svetovalcev, goriško 6, videmsko 22, tolmeško 5 in pordenon-sko 12 svetovalcev). Uradna potrditev svetovalcev bo na prvi seji novoizvoljenega deželnega sveta, ki bo v soboto. 7. julija v Trstu. UMRL JE BIVŠI ŽUPAN MARIO FRANZIL V ponedeljek ob 22.30 je v tržaški bolnišnici nenadoma preminil Mario Franzil, ena najvidnejših političnih osebnosti povojnega Trsta, dolgoletni občinski odbornik, župan in nazadnje predsednik Avtonomne ustanove tržaškega pristanišča. Že dalj časa je bolehal na srcu, v soboto ga je ponovno zadel infarkt. Upanje je bilo, da bo tudi tokrat prestal krizo a se mu je v ponedeljek zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo. Tudi takojšnja zdravniška pomoč je bila zaman. Izredno obsežen je seznam odgovornih dolžnosti, ki jih je pokojnik v povojnem razdobju opravljal s svojo značilno odločnostjo in tehnično poglobljenostjo, ki mu je bila lastna tudi kot strokovnjaku za statistiko. Slovenci, antifašisti in velika večina demokratično usmerjenega tržaškega prebivalstva pa se. ga še zlasti spominjamo iz časov »vročega* poletja 1965. leta, ko je kot bojevit in odločen župan zagovarjal vstop Slovenca in antifašista Dušana Hreščaka v občinski odbor, kateremu je načeloval. Od julija 1965. leta je minilo komaj osem let in skoro se nam več ne more zdeti res, do kakšne protislovenske gonje je takrat prišlo in do kako strahotnih napadov ne samo fašistov in z njimi povezanega italijanskega lokalnega dnevnika temveč cerkvenih oblasti in drugih desničarskih krogov. Takratni župan Mario Franzil je bil prav gotovo v osrčju tega viharja, tarča napadov in z njimi povezanih grobih podtikanj, osebnih žalitev in umazanih špekulacij, ki zanj osebno niso ostale brez posledic. V zgodovini Trsta bo zato ostala zabeležena seja občinskega sveta z dne 22. julija 1965, ko je svet z veliko večino glasov prvič v zgodovini našega mesta odobri! imenovanje Slovenca za občinskega odbornika. Sestavni del te seje je bil odločen govor takratnega župana Franzila, ki je podčrtal osnovno obvezo strank leve sredine in načelo, da mora politika do slovenske manjšine prispevati k njenemu humanemu razvoju, varovati njene zakonite jezikovne, kulturne in druge potrebe. Franzil je takrat odločno zavrnil politiko diskriminacije in se zavzel za polno izvajanje demokratične metode. Mario Franzil se je rodil v Vidmu 21. novembra 1909. leta in je že zelo mlad deloval v katoliških organizacijah. Med drugo svetovno vojno je bil poročnik alipincev in je bil odlikovan z visokim odličjem. Po vojni je bil med prvimi vidni- ■ ■ifiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiuiiiimi PO PODATKIH MEJNE POLICIJE V juniju na Tržaškem 5.651.012 ljudi čez mejo Devalvacija lire privablja več turistov iz Jugoslavije - Letos 250.000 prehodov več kot lani Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! Pred spomenikom Almi Vivodi: govori Nadja Pahor S poletno in turistično sezono je postal osebni promet na italijansko -jugoslovanski meji ponovno živahnejši. Po tržaških ulicah in trgovinah je opaziti čedalje več jugoslovanskih državljanov, ki si ogledujejo tukajšnje zanimivosti, predvsem pa nakupujejo razne potrošne dobrine, športne rekvizite in drugo blago. Devalvacija lire v odnosu do trdnih valut in zlasti v odnosu do dinarja je v zadnjem času nekoliko pocenila italijanski trg za jugoslovanske kupce. Tržaške menjalnice so včeraj odkupovale jugos'ovan-sko valuto po 39,25 lire za novi dinar, tečaj v trgovini pa je bil različen od kraja do kraja. Pri Coiuu, na primer, kjer se je včeraj kat trlo jugoslovanskih gostov, so blagajničarke plačevale novi dinar po 38 lir. Glede osebnega prometa je statistični urad mejne policije ugotovil, da je v preteklem juniju prekoračilo črto ločnico na Tržaškem 5,£51.012 oseb, to je približno 250.000 več kakor v ustreznem mesecu lani, ko so našteli 5.407.111 turistov Izmed omenjenih 3,0)6 521 potnikov je bilo 1,707.118 italijanskih in milijon 389.403 tujih državljanov. Tudi v preteklem mesecu je bilo največ jugoslovanskih turistov (808.090), posebno številni pa so bili še Nemci (231 tisoč 841). Turistov drugih narodnosti so mejni organi našteli naslednje število: 96.380 Avstrijcev, 39.724 Angležev, 46.676 Francozov, 8.216 Grkov, 26.779 Švicarjev, 22.144 Američanov. V maloobmejnem prometu je v preteklem juniju prekoračilo mejo 2 milijona 554.491 ljudi, od tega 1,899.040 italijanskih in 655.451 jugoslovanskih državljanov. Za primerjavo naj navedemo, da je bil lanski promet v istem mesecu naslednji: 1,834.117 italijanskih in 620.253 jugoslovanskih državljanov. Glede prometa čez posamezne mejne prehode pa je mejna IMLUL.E VESTI NA OSMI STRANI policija zabeležila naslednje podatke: Opčine (železniška postaja) 3.672 ljudi, Fernetiči 490.293, Pesek 223.438, škofije 815.849, Lazaret 203.199, Repen-tabor 123.690, Lipica 179.340 in Plavje 253.509 prehodov. Resne posledice neprevidnega prečkanja V zgodnjih dopoldanskih urah se je med prečkanjem ceste hudo ranila 50-letna Angela Losito por. An-nese iz Ul. D’Alviano 21. Ko je prečkala cesto je trčila ob bok fiata 124, ki ga je šofiral 69-letni Sergio Cumin iz Ul. Beser.ghi 50. Ženska je padla na tla, se udarila v glavo in zlomila ramo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. Zvečer pa je Piero Valentich iz Ul. Revoltella podrl s svojim fiatom 127 49-letno Lidio Borelli, ki stanuje na Scali Bonghi 56. Ženska je prečkala Ul. Revoltella olizu cerkve, ko jo je avto podrl na tla, pri čemer so ji šla kolesa preko obeh nog. Tudi njo so sprejeli s pridržano prognozo. Nož in sveto pismo proti vodnim curkom V Ul. Colombo 5 se je včeraj dopoldne zabarikadiral v kopalnici 35-letni delavec Mario Duzzan, ki je z okna vihtel dolg nož in sveto pismo. Prihiteli so bolničarji rdečega križa, za njimi pa še policija in gasilci. Duzzan ni popustil, nasprotno, vzel je g um ja ste cev in močil gasilce, ki so skušali s pomočjo lestve priti v kopalnico. Zato so gasilci naperili proti njemu močan vodni curek, ki ga je spravil iz ravnotežja in dovolil agentom, da so vdrli v kopalnico. Duzzan je prav mirno izročil a-gentom nož in biblijo in vstopil v rešilni voz. s katerim so ga od peljali v umobolnico. mi predstavniki na novo ustanovljene Krščanske demokracije, v kateri je bil v letih 1948 in 1949 u-pravni tajnik, kasneje namestnik pokrajinskega tajnika in član vsedržavnega sveta stranke. V tržaški občinski svet je bil izvoljen že leta 1949 in je bil nato v več poslovnih dobah občinski odbornik, dokler ni po letu 1958, ko je prišlo do preloma v osnovni politični usmeritvi v tržaški občinski upravi, postal tržaški župan, kar je bil dve poslovni dobi, dokler ga ni zamenjal župan Spaccini. Franzil je prevzel predsedstvo tržaškega pristanišča in vodil to ustanovo vse do prerane smrti. Pokojnik zapušča soprogo Nini in osem sinov in hčera, katerim izrekamo ob hudi izgubi iskreno sožalje. Župan Spaccini je že v ponedeljek v znak žalovanja odpovedal sejo tržaškega občinskega sveta, ki bi morala biti včeraj, in odredil, da bo pogreb na stroške tržaške občinske uprave. Krsta s pokojnikovim truplom bo na parah danes od 8. ure zjutraj do 10. ure, ko se bo od pokojnika v imenu občinske uprave in meščanov poslovil župan. Sprevod bo nato krenil po mestnih ulicah do cerkve sv. Antona Novega, kjer bo cerkveni obred, nato pa bo zasebni pogreb, ki se ga bodo udeležili svojci. Naša dežela na celovškem sejmu V prostorih časnikarskega krožka v Trstu bodo predstavniki celovškega sejma danes dopoldne predstavili časnikarjem 22. lesno razstavo, ki je na sporedu od 11. do 19. avgusta. Včeraj je predsednik sejemske uprave dr. Klein dienst na tiskovni konferenci v Vidmu naglasil, da bo na letošnjem celovškem sejmu največji poudarek na uporabi lesa za proizvodnjo stolov in pohištva. Na sejmu bo sodelovala tudi naša dežela, in sicer s paviljonom, ki ga bo uredila trgovinska zbornica iz Vidma. Dne 13. avgusta bo na sejmu «Dan Furlanije - Julijske krajine*, na katerem bo tudi tiskovna konferenca predstavnika deželne vlade. Strokovnjaki iz naših krajev se bodo udeležili tudi zasedanja o sodobnem pogozdovanju. Neprijetno presenečenje med ribolovom pri Lazaretu Nevarnost ribolov« je preizkusil na lastni koži 47-letni kapitan Edo-ardo Fanarea iz Ul. F. Severo 75. Vperaj popoldne je bil zasidran s čolnom pri Lazaretu, ko je ujel na trnek ribo. Ko jo je potegnil iz vode pa ga je riba močno pičila v roko, ki mu je v kratkem ohromela: riba je bila namreč nevaren in strupen pajek. Z omrtvičeno roko pa kapitan Panareo ni mogel voalti svojega čolna. Na srečo je priplul v bližino izvidniški čoln policije, ki ga je vzel na svoj krov in Odpeljal do pomola Bersaglieri, od koder so ga z avtom prepeljali v bolnišnico. Po zdravniški pomoči so ga odslovili. Izleti SPDT organizira 14. in 15. julija izlet v skupino Viša. Izletniki se bodo razdelili v tri skupine. Prva se bo iz koče Pellarini, kjer bo prespala, povzpela čez severovzhodni greben na Viš, ter na Nevejsko sedlo. Druga se bo povzpela s Pellarinija na Nabojs, tretja pa bo ostala, v Ovčji vasi, prespala v Žavnicah ter se naslednjega dne z drugo skupino podala na Nevejsko sedlo. Vpisovanje pri Norči, Ul. Geppa 9. Odhod 14. julija ob 15. uri izpred sodišča. 'Včeraj-danes Danes, SREDA, 4. julija UROŠ Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 10.15 in zatone ob 23.11. Jutri, ČETRTEK, 5. julija CIRIL IN METOD Vreme včeraj: najvišja temperatura 28 stopinj, najnižja 21,6, ob 19. uri 27,2 stopinje, zračni pritisk 1016,3 rahlo pada, veter 4 km severozahodnik, vlaga 74 odst., nebo 7 desetink po-oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. julija se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 77-letna Giuditta Lah por. Pilat, 79-letna Gisella Sivitz vd. Bubnich, 92-letna Barbara Lucon, 78-letna Giovanna Vascotto. 63-letni Domenico Buranello, 67-letna Anna Iurootta por. Weber, 73-letni Antonio Albi, 44-letni Renato Micheluz-zi, 73-letna Olga Giroldi por. Avolio, 65-letna Concetta Pagan vd. Vara-gnolo, 52 letni Antonio Della Gatta, 84-letna Maria Marc vd. Križman-čič, 63-letna Elvira Kenich por. Vi-gini. 63-letni Mario Franzil, 84-letna Maria Paulich vd. Savron, 77-letna Maria Lozei vd. Lorenzi, 67-letna Vittoria Starc por. Sterpin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Gri-golin, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unitš 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (škedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul Commerciale 26; Rossetti - Emili. Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg O.,pedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 'U Gledališča Drevi, v sredo, 4. julija bo ob 21. uri v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 koncert tržaškega komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Fa-bia Vidalija v okviru cikla «Povabilo k glasbi*. Koncert bo posvečen sodobnim italijanskim skladateljem. Program obsega štiri novosti za Trst: Salvatora Giovannija Orlanda — Trip. tih št. 2, Sebastiana Caltabiana Temo s petimi variacijami, Otella Calbija Concertino za flavto in godala, Alberta Ghislanzonija Sonato za orkester. Kot solist bo sodeloval tržaški flavtist Giorgio Blasco. Vstop prost. Kino CIRCORAMA ORFEI bratov Liane, Nanda in Rinalda v naselju S. Sergio. Izreden uspeh. Danes dve predstavi: ob 17.30 in 21.45. Blagajna tel. 824-781. Nazionale 16.00 «La morte incerta*. Barvni film. Excelsior Zaprto. Grattacielo 16.00 «Sole rosso sul Bosforo*. Barvni film. Igrata Stan-ley Kramer in Geraldine Chaplin. Fenice 16.00 «Ku - fang — il ciclone di Hong - Kong*. Barvni kitajski film. Wang Fu, Yuyu, Kou Fan. Režira Chang Ng - mo. Eden 16.00 «La colonna infame*, Helmut Berger in Vittorio Caprioli. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.30 «Number one*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Detektivka. Anrora 16.30 «Le cinque facce della violenza. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «L'arma, Tora ed il cervello*. Barvna detektivka. Prepovedano mladini pod 18. letom. Crislailo Zaprto. Filodrammatico 16.30 »La contessa nu-da». Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «1 pugni di Rocco*. Barvni film. Igra Fauste di Bella. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 17.00 «L’impossibilita di essere normale*. Igra Eliot Claud. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.30 »Guerriero rosso*. Jo-dy McCrea in Dan Kamp. Barvna kavbojka. Astra Zaprto. Ideale 16.30 «La časa delle demi — vierges*. Igrata Monica Pardo in Robert Cristian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Addio gattaccio crudele* (Tom e Jerry). Barvna risanka. Razstave V mestni galeriji Piran razstavlja svoja dela tržaški slikar Demetrij Cej. Razstava bo trajala do 8. julija. V občinski galeriji v Trstu je na ogled občinstvu kakih 50 kiparskih del tržaškega kiparja Zeperja-Razstava bo trajala do 10. julija. V tržaškem krožku trgovske mornarice v Ul. Roma 15 bo do 12. t.m-vsedržavna razstava slikarstva in kiparstva, ki jo prireja italijanski sindikat likovnih umetnikov FAPI — SIABA. V petek bo v galeriji «Cartesins» odprl razstavo svojih risb znani tržaški slikar L. Rosignano, ki bo razstavljal do 7. avgusta. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. (Ul. Frausin 12, 11. nadstropje). Ravnateljstvo Državne srednje šole •Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu. Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Proš nje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4, Sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za solsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. •Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zoiz* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.* Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo obvešča starše, da bo odhod dečkov v kolonijo v Nabrežini danes, 4. julija t.t. Otroci naj bodo ob 16. uri na sedežu društva v Ul. Machiavelli, od koder bo odhod. Šahovski odsek kulturnega krožka Devin - Štivan priredi prvi notranji društveni turnir, ki se bo pričel 26. julija in zaključil 5. avgusta v devinskem gradu ob priliki velikega ljudskega folklornega praznika. Vse člane vabimo, da se redno udeleže četrtkovih večerov do začetka turnirja, ker že igra sama na sebi služi za izpiljenje osebne šahovske tehnike. Za potrebna pojasnila so na razpolago odborniki krožka oziroma tel. 209161. TRŽAŠKA OBČINA se pridružuje globokemu žalovanju ob smrti MARIA FRANZILA tržaškega župana od leta 1958 do leta 1966 AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA — JULIJSKA KRAJINA se globoko ganjena pridružuje žalosti ob prerani smrti dr. MARSA FRANZILA predsednika Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Predsedstvo in vsi člani DEŽELNEGA ODBORA ZA GOSPODARSKA IN DRUŽBENA VPRAŠANJA se pridružujejo žalosti ob, nenadni smrti dr. MARIA FRANZILA podpredsednika CRES Krščanska demokracija z žalostjo sporoča, da je umrl MARIO FRANZIL bivši vsedržavni svetnik stranke in tržaški župan KD se ga spominja kot zveste ga pristaša idealov krščanstva, erjočnega in doslednega demokrata ter neumornega upravitelja "S" 1,11,1,11 Dne 2. julija je nenadoma preminil ANTON ALBI Pogreb bo danes, 4. julija ob 16.30 iz cerkve na Kontovelu Žalostno vest sporočajo žena Elizabeta, sinovi Livio, Alfred in Attilio, hči Mili, snaha, zet, vnuki ter drugi sorodniki H* Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga mama, sestra, tašča in nona MARIJA MARC vd. KRIŽMANČIČ (Vovkova) Pogreb drage pokojnice bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovico, nato na domače pokopališče. Žalujoči: sin Andrej, snaha Sabina, vnuka Dora in Stojan, sestra Francka in vsi sorodniki Bazovica, 4. 7. 1973 Trst, 4. julija 1973 Pogrebno nodjetje Zimolo GORIŠKI DNEVNIK ZAPLETENO OZADJE POKRAJINSKE POBUDE AVGUSTA PRICNO KRAŠKI MUZEJ» UREJATI V REPNU Muzej bo upravljul konzorcij petih občin in pokrajine - Del sredstev iz skladov dežele za kulturne dejavnosti - Odprta vprašanja kulturnih centrov v okolici Pogled na pročelje prenovljene stare kraške hiše, ki jo bodo spremenili v Kraški muzej Na zadnji četrtkovi seji pokrajinskega sveta je predsednik pokrajine Zanetti med drugim tudi sporočil, da namerava pokrajina izkoristiti deželni zakon o kulturi za izgradnjo dveh kulturnih centrov: kraškega v Repnu in centra v Miljah. Za stvar smo se zanimali pri pokrajinskem odborniku Volku, saj gre za pobudo, ki živo prizadeva slovensko prebivalstvo, kar je med drugim predsednik pokrajine v svojih izvajanjih izrecno podčrtal, ko je govoril o kulturnem centru za Kras. Odbornik Volk je pojasnil, da izvira pobuda še iz 1968. leta, ko je bil podpredsednik pokrajine socialist prof. Apih. Takrat so ustanovili poseben odbor v zvezi s proslavami 50. obletnice zaključka prve svetovne vojne in priključitve Trsta k Italiji in za kar so bila na razpolago izredna finančna sredstva. Prof. Apih si je takrat zamislil, da bi bilo prav, da se ob tej obletnici r.aredi nekaj trajnega tudi za Slovence in je članom slovenske komisije pri PSI predložil idejno zamisel ustanovitve kraškega muzeja. Na tej osnovi je prišlo do nakazila 51,5 milijona lir in ustanovitve dveh odborov: političnega, v katerem so bili vsi župani in predsednik pokrajine ter tehničnega, v katerem so bili razni strokovnjaki in med njimi trije Slovenci. Oba odbora sta sklenila, da se pobuda izvede v več fazah. Najprej naj se poleg že obstoječe «Kraske hiše*, ki je last zadruge Naš Kras, odkupi ustrezno starejše poslopje in naj se primemo uredi. To poslopje naj postane muzej, toda ne muzej klasičnega tipa z nekaj eksponati, temveč nekaj živega, aktivnega. V drugi fazi pa naj se poskrbi za ureditev kraških centrov, za ohranitev starih kraških vasi. Prišlo pa je do komisarske uprave na pokrajini in z njo so seveda tudi ti načrti zaspali. Ponovno se je o njih pričelo govoriti po pokrajinskih volitvah in po obnovitvi demokratične uprave na pokrajini, ko je prišlo do raznih sestankov na strokovni in r.a politični ravni in ko so bili na politični ravni odstranjeni nekateri pomisleki glede lokacije. V bistvu je bil obnovljen sklep, da naj se pobuda ne razprši in da naj se ob zasebni in z javno pobudo ustvari nekaj pomembnejšega in trajnejšega. V tem okviru so tudi sklenili, da pokrajina prevzame botanični vrt »Carsiano*. ki je v zgoniški občini in ki je last zasebnika, da bo na razpolago javnosti. Praktični dokončni sklep je bil sprejet na seji komisije strokovnjakov 8 aprila 1972, ko so se strinjali, da kupljeno poslopje odgovarja namenom ustanavljajočega se muzeja in ko so se tudi strinjali za naslednje smernice za projektiranje: 1. Stanovanjsko poslopje naj se preuredi v urade in v arhiv. 2. Druga poslopja naj se preuredijo v razstavne prostore, ki ne bodo stalni temveč tematski, oziroma preurejeni po potrebi in ki morajo istočasno tudi služiti za prirejanje zborovanj, študijskih sestankov itd. 3. Nepokrit prostor (borjač) naj se uredi za zasedanja, kongrese, kulturne in druge prireditve s pomočjo premične opreme. Celoten kompleks bo poleg tega opremljen s klimatsko napravo, tako da bo lahko služil poleti pozimi. Na tej osnovi je podjetje Bemi izdelalo načrte, ki jih sedaj odobru-jejo nadzorni organi in se pričakuje, da bodo dokončno odobreni v krat kem, tako da bodo avgusta lahko pričeli z deli in jih končali do konca leta. Odprto pa je še vprašanje, kdo bo upravljal novo ustanovo, ki se naziva Kraški muzej, ki pa ima v klasičnem smislu le malo zaprašeno — muzejskega. Pokrajina je izdelala osnutek statuta za konzorcij, v katerem naj bi bilo poleg pokrajine tudi pet okoliških občin (z izjemo Milj, ki ni »kraška* im ki je zainteresirana za lasten kulturni center), še ta mesec, zelo verjetno v prvi polovici, bo prišlo na pokrajini do sestanka, na katerem naj se uredijo tudi ta pomembna pravna vprašanja. Iz navedenega izhaja, da ne gre za neko novo pobudo, do katere bi prišlo na osnovi deželnega zakor.a o kulturi in da je pokrajina deželni zakon in v njem predvidena finansiranja za kulturo samo izkoristila za uresničitev svoje že prej pričete pobude o Kraškem muzeju. Očitno je tudi, da gre za kulturno pobudo, ki upošteva potrebe Slovencev in kraškega prebivalstva, vendar na določeni ravni, da skratka ne gre za načrte ljudsko - prosvetnega centra. Vsa s tem vezana vprašanja in razne možne druge pobude so torej še odprta in bi bilo prav, da o njih izrečejo svoja stališča predvsem Slovenska prosvetna zveza ter druge slovenske kulturne organizacije. V PONEDELJEK JE BIL SESTANEK NA POKRAJINI Prihodnji teden bodo občinski sveti sklepali o ustanovitvi kraške in briške gorske skupnosti Občine od Sovodenj do Doline bodo sestavljale kraško skupnost - Števerjan se baje ogreva za briško skupnost od Gorice do Dolenj - Ni uspel predlog za ustanovitev skupnosti, v kateri bi bile vse prizadele občine goriške pokrajine • Zaradi ureditve ograje ob gradbišču v Ul. Cassa di Risparmio 8 je županstvo odredilo stalno prepoved parkiranja na omenjenem odseku PRVA SEJA KRAJEVNEGA SVETA V Zavljah bodo uredili družbeno-kulturni center Za predsednika je bil izvoljen Tuli, njegov namestnik pa bo Gieftich - Sprejem pri županu Millu Te dni se je pod predsedstvom občinskega odbornika za decentralizacijo v miljski občini Gallia na Donadela sestala novoizvoljena rajonska konzulta za področje Štramar - Žavlje. V samem začetku seje, na ka teri je bil Eligio Tuli izvoljen za predsednika, Riccardo Gieftich pa za podpredsednika, je Donadel podal krajše poročilo o stališčih miljske občinske uprave o nekaterih perečih vprašanjih tega področja. Zatem se je razvila obširna razprava. Svetovalci so sklenili oditi k županu Millu in mu neposredno orisati svoje poglede o rešitvi teh vprašanj. Tako so zahtevali ureditev varnostnih naprav v čistilnici nafte. Millo jim je pokazal študijo, ki jo je pripravila posebna strokovna komisija. Drugo vprašanje, ki je prvenstveno političnega značaja, je »čista* industrializacija doline pri Orehu. Znano je namreč, da je tu na razpolago približno 300 hektarjev zemlje, za katero se zavzemajo naftni monopoli, ki bi radi uredili novo skladišče nafte in «terminal* novih naftovodov. Miljčani pa temu nasprotujejo in trde, da dajo zemljo na razpolago samo za «čisto» industrijo, ki naj bo vodilnega značaja za tržaško gospodarstvo in omogoči visoko raven zaposlitve. Dalje so svetovalci predlagali podvojitev obratov klavnice «De-rossi*, ustanovitev celodnevne šole ter otroškega vrtca, gradnjo tunela za dolino pri Orehu. Predvsem pa so občinski upravi v Miljah predlagali, naj uredi pri Žavljah družbeno — kulturni center za prebivalstvo. V tem centru naj bi imel svoj sedež tudi krajevni svet. Dalj časa so posvetili tudi drobnim upravnim vprašanje (cestam, razsvetljavi, razlastitvam v industrijske namene itd.) Župan Millo si je skrbno zabeležil stališča krajevnega sveta in zagotovil, da bo občinska uprava storila, vse, kar je v njeni moči, da bo krajevni svet lahko v celoti opravljal funkcijo, ki so mu jo poverili volivci. Ravnatelj luke bo obiskal Pulj Ravnatelj Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče ing. L. Colautti je sprejel povabilo puljske «Luke», naj bi obiskal istrsko pristanišče in se sestal z njegovimi voditelji. Ing. Co-iautt: bo odpotoval v Pulj na čelu večjega gospodarskega odposlanstva, datum obiska pa jo določen, kakor hitro bodo rešena nekatera organi-7ac-jska vprašanja. Aprila letos so obissah Pulj predstavniki tržaške ob-č.ne. pozneje pa je prišlo do stikov tudi med turističnimi deiavci iz obeh mest. ---------- Prihodnji teden bodo v najmanj dvanajstih občinah naše pokrajine seje občinskih svetov. Ti bodo morali sklepati o pristopu k gorskim skupnostim. Gre za občine Tržič, Ronke, Doberdob, Fogliano, Zagraj, Sovodnje, Gorica, števerjan, Dolenje, Krmin, Moša in Kopriva. Ozemlje teh občin je v celoti ali delno zajeto v gorske skupnosti, ki so jih ustanovili na podlagi državnega in nato še deželnega zakona. Dežela hoče te skupnosti čimprej ustanoviti, kakšen naj bo njihov obseg pa je v pristojnosti prizadetih občin. Poročali smo že, da so na občinski seji v Sovodnjah prejšnji teden nekateri svetovalci izrazili željo, da bi prišlo v taki gorski skupnosti pri nas do čimvečje koncentracije slovenskih občin. Pokrajinska uprava je v ponedeljek sklicala sestanek zastopnikov vseh prizadetih občin. Dežela je nakazala več možnosti, na posvetu županov, so se ti v glavnem odločili za tisto, ki popolnoma ločuje kiaško skupnost ob briške. Seveda mnenja, ki so jih izrekli župani ali njihovi predstavniki na ponedeljskem sestanku, niso dokončna, kajti o tem sklepajo občinski sveti. Sestanek je vodil odbornik za gospodarska vprašanja Lodi, ki je prikazal razne možnosti. Obstajala je tudi ena možnost, da bi se ustanovila goriška skupnost, ki bi zajela vse prizadete občine od Tržiča do Dolenj. Predstavniki občin pa so mnenja, da je boljša tista rešitev, ki predvideva ustanovitev tako imenovane kraške skupnosti, v kateri je bile, ne upoštevajoč sedanje pokrajinske meje, včlanjene občine na tržaškem ozemlju od Doline pa do Sovodenj. V to bi prišle na Goriškem občine Tržič, Doberdob, Ronke, Fogliano, Zagraj in Sovodnje. Poleg te naj bi se ustanovila še briška skupnost, v katero bi bile zajete goriške občine, ki imajo vse svoje ozemlje ali del v Brdih. To bi bile Gorica, števerjan, Moša. Kopriva, Krmin in Dolenje. Tri slovenske občine na Goriškem bi bile tako razdeljene v dve skupnosti. Kraški zastopniki bi bili sicer v družbi s slovenskimi občinami na Tržaškem, potrebno bi bilo misliti, kar se tiče briške skupnosti, na uveljavitev slovenskih zastopnikov tako v zastopstvih goriške kot krminske občine. Ponedeljkove seje so se udeležili tudi župani Jože češčut iz Sovodenj, Andrej Jarc iz Doberdoba in Nocoj v Gorici seja o avtoportu Nocoj se bodo v Gorici sestali zastopniki raznih krajevnih ustanov, ki so zainteresirane za upravljanje bodočega avtoporta. Ta bo urejen na štandreškem polju, v bližini obmejnih postajališč ob avtocesti. Še danes zaprta za promet lil. Aquileia Še danes ne bo moč voziti se po Ulici Aquileia. Zaprli so jo, ker na železniškem nadvozu urejujejo tračnice. Promet so preusmerili po Ulici Lungo Isonzo Argentina. To je povzročilo precejšnje motnje v prometu ob tej važni goriški vpadnici. Jutri bodo Ulico Aquileia spet odprli. Z deli bodo nadaljevali še več mesecev, verjetno bodo podvoz v Ulici Aquileia dokončno odprli prihodnjo pomlad. Pokrajinski svet v Gorici se bo sestal v ponedeljek, 9. julija ob 18.30. Na dnevnem redu je glaso- vanje o proračunu, komunisti pa bodo zahtevali diskusijo in glasovanje o nezaupnici, ki so jo predložili na zadnji seji. Sklep o sklicanju seje so sprejeli pokrajinski odborniki, ki so se sestali v ponedeljek zvečer. Poleg tega so razpravljali še o javnih delih, o problemih zdravstva, o vprašanjih o-sebja, o socialnem skrbstvu. • Posebno skrb posveča goriška občina raznim zvrstem športa. Posebni inštruktor bo vadil vse. ki jih to zanima, tenis na občinskih igriščih na Rojcah, Ta bo na razpolago športnikom šest ur na teden. Uspeh dijakov na malih maturah V desetih nižjih srednjih šolah, ki delujejo na področju goriške občine, je delalo malo maturo 609 dijakinj in dijakov. Velika večina je uspešno opravila izpite, diplomo je dobilo skupno 592 dijakov. V slovenski nižji šoli v Ulici Ran-daccio je delalo izpite 75 dijakov, izdelalo jih je 72. Med desetimi šolami so tudi tri zasebne konfesionalne šole in sicer v zavodu San Luigi, pri Uršulinkah in Notre Dame. V SOBOTO BODO ZAGORELI KRESOVI V soboto in nedeljo na Vrhu proslava kmečkih puntov V nedeljo bo o pomenu kmečkih uporov spregovoril predsednik SKGZ Boris Race V soboto zvečer ob 22.30 tik pred zaključkom kulturnega programa bodo na Vrhu prižgali kresove, ki nas bodo spomnili na slovenske kmečke puntarje. S prižiganjem kresov se bo tako zaključil prvi večer posvečen proslavljanju slovenskih kmečkih puntov, ki ga v soboto in nedeljo prirejata na Vrhu Slovenska prosvetna zveza in Kmečka zveza v Gorici. Da bi dali proslavi širši ljudski značaj sta se obe organizaciji odločili, da bo proslava v poletnem času na prostem, kot nekak zaključek vseh drugih proslav, ki so že bile v domovini in v zamejstvu v prejšnjih mesecih. Proslava bo splošno zamejskega značaja, zaradi česar prireditelji pričakujejo veliko udeležbo iz vseh krajev Goriške, Tržaške in Benečije. V soboto zvečer bodo nastopili združeni pevski zbori iz Goriške, recitatorji iz Sovodenj, mladinska folklorna skupina združenja Dom iz Gorice ter godba na pihala «Kras» iz Doberdoba. V nedeljo ob 20. uri pa bo spregovoril o pomenu kmečkih puntov predsednik SKGZ Boris Race, Tržaški partizanski pevski zbor bo imel koncert. Nastopila bo tudi godba na pihala iz Anhovega. S prireditvenega prostora je lep razgled na vso goriško kotlino. Na Vrh vodijo lepe in asfaltirane ceste s štirih strani. Na svidenje v soboto in v nedeljo na Vrhu! Razstave V galeriji Pro Loco na Verdijevem korzu 100 (Pasaža) razstavlja do 15. julija slikarka Nives Saina Mauro. Razstava bo ob delavnikih odprta od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure, ob praznikih pa od 9. do 12. ure. TEŽAVE V PRESKRBI Z BENCINOM Petrolejske družbe so omejile dobavo bencina črpalkam S tem hočejo od vlade izsiliti povišanje cene - V nedeljo so morale številne črpalke v Furlaniji ustaviti prodajo bencina - Predvidevajo vrste na obmejnih prehodih z Jugoslavijo Tržaški amnal posluje z zgubo V našem mestu je bil pred kratkim redni letni občni zbor delničarjev »Tržaškega arzenala - Sv. Marka*. Zbor je med drugim odobril obračun za poslovno leto 1972, ki izkazuje 59,5 milijarde lir dohodkov in 62 milijard lir izdatkov. Bilanca se je po vsem tem zaključila s primanjkljajem 2,5 milijarde (glavnica družbe znaša 1 milijardo 300 milijonov lir). Delničarji so potrdili za nadaljnja tri leta naslednje člane upravnega sveta in nadzornega odbora: dr. J. Derencina (iz Opatije), dr. F. Di Nolo (iz Rima), rag. F. Cocchija (iz Rima), ing. L. Lambertija (iz Ancone) in ing. M. Lippija (iz Genove). Na bencinskih črpalkah primanjkuje bencina. Položaj je enak v vsej državi in je prišel do izraza ob priliki zadnjega počitniškega mosta, ko so na nekaterih črpalkah delili bencin v majhnih količinah, nekatere pa so bile zaradi pomanjkanja goriva kar zaprte. Do dolgih vrst avtomobilov je prišlo tudi v sosednji videmski pokrajini, zlasti še v znanem obmorskem letovišču Lignano, kjer je v nedeljo marsikateri avtomo- ____________... bilist moral podaljšati svoje nekaj- Štanisla^Klanjšček” iz "števerjana. I dnevne počitnice, ker ni imel v VČERAJ ZJUTRAJ PRI MIRENSKEM BLOKU Avtomobilist iz Nove Gorice povozil kolesarko ter zbežal Na Goriškem je bilo včeraj več nesreč brez hujših posledic za osebe • Jutri, v četrtek, ob 18. uri bo na Šentjakobskem trgu shod KPI, na katerem bo deželni svetovalec in deželni tajnik stranke govoril o današnjem političnem položaju v luči nedavnih volitev in o vladni krizi. Včeraj zjutraj ob 9. uri je voznik zasebnega avtomobila, fiat 1300, z jugoslovansko registracijo povozil priletno kolesarko ter zbežal. Pripetilo se je prav pri mirenskem mejnem prehodu. Kolesarka, 62-letna gospodinja Irma Furlan por. Petarin s Tržaške ceste 28, je, potem ko je prišla iz Jugoslavije, bila namenjena proti središču mesta. Pri tem pa je vedno z mejnega prehoda privozil fiat 1300 z registrsko tablico GO 21839, ki je imel še prikolico natovorjeno z vrečami apna. Potem ko je avtomobilist podrl žensko je nadaljeval svojo pot, ne da bi ji nudil prvo pomoč. kot predvideva zakon. Žensko so pospremili v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili u-darce na desni roki in nogi, zaradi česar se bo zdravila 10 dni. Takoj po nesreči je policija obvestila vse mejne prehode na Goriškem, naj ustavijo avtomobil z zgoraj navedeno evidenčno tablico, a do včeraj zvečer ga na mejnih prehodih niso še opazili. Na Korzu Italija je včeraj popoldne šofer mini minorja GO 43540, 20-letni Rodolfo Nanut iz Gorice, Ulica Montello, podrl 49-letno gospodinjo Marijo Matežič por. Pod-beršič iz Ulice Orzoni 54. Ženska, ki se je vozila z mopedom, je iz Ulice Bellini zavila na Korzo Italija. Pri tem pa je od železniške postaje privozil mini, ki je žensko zbil na tla. V bolnišnici se bo morala zdraviti 30 dni zaradi zloma leve ključnice. Včeraj ob enih se je v Ulici Du-ca d’Aosta ponesrečil 35-letni gasilec Aurelio Cassani iz Gorice, U-lica Cipriani 103. Cassani se je z motorjem peljal iz Ulice Manzano v Ulico Duca d’Aosta in trčil drugim motorjem, ki ga je vozil 18-letni Paolo Ventini iz Ulice Toscanini 14. Zgleda, da se je nesreča zgodila, ko je eden od voznikov hotel prehitevati drugega in ga tako pahnil od strani. V bolnišnico so sprejeli samo Cassanija, kateremu so dežurni zdravniki ugotovili možganski pretres, udarec v prsni koš m verjeten zlom reber. Okreval bo v 15 dneh. V ponedeljek pozno zvečer je prišlo na Majnici do silovitega trčenja med avtomobilom in avtobusom, ki na srečo ni terjalo nobe- I ne poškodbe za osebe. Iz Podgore proti Gradišču je vozil avtobus, ki ga je upravljal Bruno Severin iz Turjaka. Iz nasprotne smeri pa je privozil avtomobil lancia. v katerem je bil 19-letni Maurizio Bres-san iz Gradišča. Do nesreče je prišlo, ko je Bressan prehiteval drug avtomobil in se zaradi tega preveč premaknil na drugi del ceste in trčil v avtobus. avtomobilskem tanku bencina. Zakaj je prišlo do tega? Velike petrolejske družbe trdijo, da imajo pri prodajni ceni bencina izgubo. Ta se je baje povečala po nedavni odločitvi arabskih držav, na ozemlju katerih črpajo petrolej, da povišajo odkupno ceno petroleja. Prišlo je zaradi tega do povišanih prodajnih cen v raznih državah Evrope, tudi v sosednji Jugoslaviji, kjer so pred nekaj tedni povečali ceno super bencinu od 285 na 310 dinarjev. V Italiji je petrolejskim družbam uspelo aprila meseca povišati ceno gorilnemu olju, ki ga uporabljajo v čedalje večji meri za centralno kurjavo stanovanj. Petrolejske družbe so stvar izkoristile tako, da so višjo ceno vsilile za vse olje kupljeno po letošnjem 1. januarju. Sedaj hočejo petrolejske družbe višjo ceno za bencin. Država pa višje cene ni hotela do sedaj dovoliti, niti se ni hotela odreči delu davkov, ki jih dobi od prodanega bencina. Nova vlada se bo znašla v težavah zaradi tega vprašanja, ki zanima vse državljane, saj ima danes več ali manj vsaka družina avtomobil. Zaradi tega so petrolejske družbe na eni strani uvozile veliko več surovega petroleja kot v prejšnjem času in imajo v svojih rezervoarjih na državnem ozemlju velike zaloge petroleja, na drugi pa trdijo, da po nizkih cenah blaga ne bodo prodajale in so pričele dajati črpalkarjem samo eno tretjino običajnih količin bencina. Zaradi tega so nekatere črpalke ob priliki zadnjih praznikov... u-sahnile. V Vidmu so se včeraj zjutraj sestali črpalkarji in zagrozili, da zaprejo svoje obrate v znak protesta proti petrolejskim družbam, ker pač imajo, kljub manjši prodani količini bencina, enake re žijske stroške kot prej. Nekateri pravijo, da so hotele petrolejske družbe pred časom povišati ceno bencina na sedem lir pri litru, sedaj pa so zahteve verjetno še višje. Tako bo treba za liter bencina odšteti namesto sedanjih 162 lir kar 170 ali morda še več. Na Goriškem doslej nismo pomanjkanja bencina občutili, posebno še, ker se naši avtomobilisti vozijo čez mejo, v Jugoslavijo, kjer stane bencin 310 dinarjev, t.j. 116 lir, kar je, kljub pred tedni povišani ceni in kljub devalvaciji italijanske lire glede na jugoslovanski dinar, še vedno precej ugodna cena. TV pretvornik za trnovsko-banjško planoto Na Črnem vrhu nad Lokvami bo kmalu začel obratovati televizijski pretvornik namenjen prebivalcem trnovsko - banjške planote. Zgradili so ga z združenimi sredstvi zavoda RTV Ljubljana in novogoriške občine, vsa težaška dela pa so napravili ljudje sami. Pri tem so pokazali veliko požrtvovalnost in vnemo, ki sta sicer značilni za prebivalce te planote. Nov TV pretvornik bo usmerjen na Skalnico (t.j. Sveto goro) od koder bo sprejemal slovenski televizijski program iz Ljubljane. Gre za izredno veliko pridobitev, saj je treba poudariti, da na trnovsko - banjški planoti spričo neugodne razčlenjenosti ozemlja doslej niso mogli sprejemati slovenskega televizijskega programa. Sedaj ga bo lahko sprejemalo približno 5000 prebivalcev tega območja, ki prebivajo v 80 vaseh in naselkih od Grgarja, do Banjščic, Lokovcev, Lokve in Čepovana. Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije, liceja in učiteljišča v Gorici, Ulica Croce 3, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ulica V. Veneta 74, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča umik odhoda avtobusa za izlet v republiko San Marino, ki bo v nedeljo, 8. julija. S Travnika bo avtobus odpeljal ob 4.30 iz Podgore ob 4.35, iz štandreža ob 4.40 ter iz Sovodenj ob 4.45. SPD se priporoča za točnost izletnikov, ker zamudnikov ne bodo čakali, ker je pot dolga. Vodstvo «enalotta» obvešča, da je ministrstvo za finance odobrilo njihov predlog, za poseben natečaj, katerega se lahko udeležijo vsi igralci enalotta. Med vsemi tistimi, ki bodo igrali enalotto št. 27 in 28 d)ne 7. julija oziroma 14. julija, bodo izžrebali 27 oseb, katerim bodo šle posebne nagrade, med katerimi tudi trije avtomobili fiat. »■iiiiiiinnu imun mm Gradnja nadvoza v Tržaški ulici V Gorici je v tem času veliko gradbišč na raznih cestah. Urejajo vpadne ceste k prehodu Rdeča hiša, urejajo cestni podvoz v Ulici Aquileia, med štandrežem in Ločnikom gradijo nov most čez Sočo, čez Tržaško ulico gradijo veliko nadvozno cesto, ki bo popolnoma spremenila dosedanje zunanje lice tega kraja. Približno sto metrov južno od železnice Gorica-Nova Gorica bo dospela na Tržaško cesto in Uk za njo na obmejno postajališče avtocesta Gorica- Vileš. Da ne bi promet na sedanji državni cesti Gorica - Trst oviral bodočega prometa po avtocesti, so tehniki pripravili načrt za nadvozno cesto. Ta bo šla po sedanji trasi, v podvozu bosta ostali tako železniški tiri kot nova avtocesta. Nekaj metrov pod glavno prometno žilo bodo ostale tudi nekatere hiše med katerimi tudi stara Komelova gostilna in Lutrnanova trgovina s kmetijskimi stroji. Cestišče se bo z goriške strani pričelo dvigati tik pri Nanutovi gostilni, že omenjene trgovine in druge stavbe bodo ostale pet ali šest metrov pod glavno cesto: mimo njih bo sicer tekla servisna cesta, potnikov pa po njej ne bo. Delo je v režiji državnega podjetja za ceste ANAS, predvidevajo, da bodo gradbena dela trajala več kot leto dni. Pri tem prihaja do občutnih zastojev v prometu, saj morajo avtomobilisti napraviti kar tri dolge nepredvidene ovinke. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 »Delirio caldo*. M. Hargitay in R. Calderoni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.30-22.00 «11 piacere e l'a-more*. J. Fonda in K. Spaak. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Deca-meron francese*. Scuchka in D. Portel. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE Danes zaprto. V1TTOR1A Zaprto. Tržič AZZURRO Zaprto. PRINCIPE 17.30-22.00 «Lo chiama-vano tre teste....giocava sempre co-me morto*. Barvni film. F.XCELS10R 17.30-22.00 «Dumbo», barvna risanka. Nova Gorica SOČA »Parada norcev*, ameriški barvni film od 18.30 in 20.30. SVOBODA »Mac Kenr.ino zlato*, ameriški barvni film ob 18,30 in 20.30. DESKLE »Korziško maščevanje*, francoski barvni film ob 20.00. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. KANAL »Črni morilec*, italijanski barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Al Rendentore, Ul. Fra-telli Rosselli, tel. 72340. Iz goriškrgu matičnega tirada ROJSTVA: Cinzia DelTAnna, Moj-ra Bearzot, Alessio Posa. Alessan-dra Termini, Andrea Quinto, Moreno Fabris, Francesca Cartelti, Luisa Faresi, Barbara Govetto, Lu-ca Bressan, Michele Corradini, Maurizio Bertogna, Aaron Bru-schina. SMRTI: gospodinja 69 letna A-mabile Pereson, gospodinja 35-letna Paola Gregorec. Ob tridesetletnici dogodka, ki je postal legenda Kratek kronološki opis bojevanja na Sutjeski Tisoči jugoslovanskih državljanov, med njimi verjetno tudi prvi državljan socialistične Jugoslavije, Josip Broz - Tito, bodo na Sutjeski z žalostjo in obenem s ponosom počastili spomin padlih junakov ob trideseti obletnici legendarne bitke, v kateri so bili na oltar svobode položili svoja mlada življenja. Bil je to silen, homerski boj izčrpanih, lačnih in bosih, od tifusa, od Številnih sitih in izvrstno oboroženih nemških, italijanskih in kvi-zlinških divizij napadenih partizanskih borcev. Bil je nadčloveški boj ljudi, ki jih nič ni strlo, boj za svobodo, za čast, za življenje, za ranjene tovariše, boj med smrtnimi nasprotniki do iztrebljenja. Boj, ki si ga nihče nikoli ne bo mogel niti približno predočiti. če ga sam ni doživel. A o njem niti ni treba mnogo govoriti, govore dejstva in številke. Vanj se je treba zbrano zamisliti, doumeti , njegovo človeško, zgodovinsko veličino, bistvo njegovega pomena za usodo Jugoslavije' in njenih narodov, za preporod ljudi nasploh. Navajamo za naše bralce za to priložnost kratek, nepopoln, le približno pregleden kronološki potek najvažnejših dogodkov v zvezi s to bilko, da bi bili vsaj o-kvimo seznanjeni s časom, osebami in dejanji, ki predstavljajo njihovo vsebino. MAJ 6. maja — Komandant nemških enot v Neodvisni državi Hrvaški, general Rudolf Luetters, je izdal povelje za izvedbo operacije * Cp h rt 7 /> 8. maja — Vojno posvetovanje v Vrhovnem štabu NOVJ, ki je bilo v vasi Kruševo. Na tem posvetovanju je bil iznešen načrt nadaljnjih operacij osrednje skupine NOVJ. , 10. maja — Ustanovljena je bua Drinska operativna skupina, sestavljale so jo tri brigade: Druga proletarska. Šesta vzhodno - bosenska in Majeviška. Operativna skupina je imela nalogo zavarovati osvobojeno ozemlje pred sovražnikovim prodorom iz Foče in Goražde. 15. maja — S koncentričnim prodiranjem nemških enot na področju Sandžaka, Črne gore in Hercegovine se je začela bitka na SU20eSmaja — Sestanek med predstavniki Glavnega nemškega poveljstva na Hrvaškem in italijanskega poveljstva za Črno goro zaradi uskladitve operacij nemških in italijanskih čet v teku bitke na Sutjeski. 21. maja — Drinska operativna skupina, okrepljena s Prvo proletarsko brigado, uniči 13. polk četrte domobranske brigade. 22. maja — Začel se je napad štirinajstega polka SS - divizije «Prinz Eugen* ter motoriziranega polka divizije «Ferrara». 23. maja — Vrhovni komandant NOV in POJ, Josip Broz - Tito, izda povelje (objavljeno preko radijske postaje »Svobodna Jugoslavija*), naj vse enote NOVJ na vseh področjih energično napadejo sovražne garnizone in komunikacije. 26. maja — Odločitev vrhovnega komandanta NOV in POJ, da tx> osnovna smer preboja glavne operativne skupine iz obkro-žitve v smeri preko visoke ravni Vučeva. Sutjeske in Zelengore. 27.28. maja - V okolišu vasi Njegovuče (vzhodno od Žabi jaka) je s padali doskočila angleška vojaška misija. 29. maja — Nemška divizija »Prinz Eugen* je zavzela Savnik, z Vučeva pa je bila pregnana nemška borbena skupina »Ana-ckerz*. ki je skušala zapreti prehod preko reke Pive. 30. maja — Nemška divizijska borbena skupina «Ludwiger» je prodrla do reke Tare in razširila fronto do vasi Bistrice. 31. maja — General Luetters je v dolino Sutjeske odposlal diviziji »Prinz Eugen* (od juga) in 116. lovsko (od severa) z nalogo, da zavzameta to področje, ga odločno branita in preprečita glavni operativni skupini preboj preko Zelengore. Istega dne so sovražnikove divizije vzpostavile med-sehoino taktično zvezo in zaprle obroč okrog glavne operativne skupine NOVJ. JUNIJ j , 1. junija — Tri brigade glavne operativne skupine (četrta proletarska, sedma krajiška in deseta hercegovska) so razbile dele r.emške divizije »Prinz Eugen*. prekoračile reko Vrbnico in prodrle do vasi Miloševci. 3 junija — Posvetovanje vrhovnega štaba NOV in POJ v vasi Mratinje, na katerem je bila sklenjeno, da prva in druga prole tarska divizija sestavita za preboj severno, tretja udarna in sedma bani iška divizija pa južno skupino. Preboi sta imeli izpeljati v divergentnih smereh: severna skupina proti severu in v srednjo Bosno, južna v Sandžak in naprej proti vzhodu oziroma jugu. 6. .junija — Od 6. do 8. junija je druga dalmatinska bnga-pri Gornjih in Spodnjih ba- rah. ko je ščitila bok severne skupine NOV, vodila «enega najbolj krvavih bojev v bitki na Sutjeski* 7. junija — Vrhovni štab izda južni skupini za preboj ukaz, da se tretja divizija NOV premakne z lažjimi ranjenci na levo obalo Pive ter pospeši pohod proti Sutjeski. 10 junija — Komandant nemških enot na Hrvaškem, general Luetters, je obvestil štab nemške prve gorske divizije, da se med obkoljenimi enotami NOV na Sutjeski zanesljivo nahaja tudi vrhovni komandant NOV in POJ, Josip Broz Tito. Vsem nemškim enotam je bilo ukazano, da »noben človek sposoben opravljati vojaško službo, ne sme živ iz obroča*. 11. junija — Tega dne je pri vasi Tjentište prva dalmatinska brigada izsilila prehod čez Sutjesko. Sovražnik pa je s protinapadom ponovno zavzel izgubljene položaje, vtem ko se je prva dalmatinska v skupinah prebila prek Zelengore 12. junija — Prva proletarska brigada je prodrla do proge Foča - Kalinovik. V dolini Sutjeske so deli nemške 118. lovske divizije in SS - divizije »Prinz Eugen* skušali z napadom na glavnino tretje divizije NOV le-to potisniti na visoko ravan Vučevo. Napad je bi! odbit. Preboj čez Sutjesko je bil spet odložen. V takšni situaciji je vrhovni štab zaukazal tretji diviziji, da se razde« po bataljonih in četah ter se ponoči skozi gozdove prebije na Borač. 13. junija — Glavna operativna skupina se začenja prebijati preko proge Kalinovik - Foča. Na sektorju Tjentišta je glavnina tretje udarne divizije, na čelu s komandantom Savom Kovačevičem, z nad 700 težkimi ranjenci izsilila prehod preko Sutjeske in »krenila na juriš v svoj poslednji boj za rešitev ranjencev*. Že v pr vem navalu je padel legendami junak, komandant Sava Kovačevič. Razpolovljene enote so se v naslednjih dveh dneh v skupinah prebijale proti Zelengori in Ma-gliču. 14. junija — Glavna operativna skupina NOV in POJ se prebije na Jahorino, s čimer je bila praktično zaključena bitka na Sutjeski. Eden izmed zelo zanimivih kotičkov v sicer zelo lepi kraški vasi: Križu (Foto M. Magajna) NOVOSTI NA SLOVENSKI KNJIŽNI POLICI PONOVNO PET NOVIH KNJIG IZ ZBIRKE »NAŠA BESEDA* Dela Kopitarja, Čopa, Izidorja, Cankarja, Kranjca in Kardelja Danes se že ne navdušujemo ved nad zbirk;, ki je v začetku svojega izhajanja predstavljala ne samo zanimivo novost temveč tudi pomemben dosežek našega založništva. že vse preveč domača nam je postala ta zbirka in že sama po sebi razumljiva. Nekateri jo celo kritizirajo. Vendar pa ni prav. da bi nanjo pozabili ali jo prezrli. Pa čeprav se število teh v rdeče umetno usnje vezanih knjig z zlatimi napisi bliža predvidenemu zaključnemu številu zbirke, številu osemdesetih knjig. Gre za zbirko Naša beseda, ki jo izdaja že nekaj let z velikim uspehom založba Mladinska knjiga, za zbirko, ki vrinaša izbrana dela domačega slovstva, namenjena branju današnjega človeka. Za zbirko, ki naj omogoča z veliko naklado in sorazmerno cenenostjo, pa tudi z lepo opremo pritegniti domačega bralca k domači knjigi. Ko smo nedolgo tega dobili pet novih knjig te prave liudske zbirke, — ljudske v najboljšem pomenu besede. — na naš knjižni trg, je prav, da na te lepe in dobre slovenske knjige opozorimo naše bralce. Sicer pa založba s to zbirko nima težav, da ie ne bi plasirala na trg. Toda prav pa je le. da vse prijatelje domače 11'erature na te lepe in koristne izdaje le še posebej opozorimo. Domača literatura ie namreč le domača. In mnenja smo, da ima vedno in povsod vrednost. Ali pa, da bi jo vsaj morala i-meti. V tej novi seriji petih knjig zbirke Naša beseda sta zastopana dva naša nisca romantike, ne sicer umetniška ustvarjalca toda človeka, ki sta s svojim delom in pomenom lesno povezana z rojstvom slovenske literature, dva i-dejna nasprotnika Jernej Kopitar in Matija Čop. Urednik te kar zajetne knjige Janko Kos je ob sodelovanju prevajalca Janka Modra predstavil današnjemu slovenskemu prijatelju domačega leposlovja delo teh obeh velikih mož o primernem izboru. Kopitar ie predstavljen predvsem z uvodom v svojo slovnico, ki je morda še pomembnejši kot pa slovnica sama. Kopitarjeve besede o slovenski abecedni vojski in pa odlomek iz njegove avtobiografije kažejo Kopitarja kot kritika in kot človeka. PROBLEM ENERGETIKE POSTAJA IZ DNEVA V DAN VEDNO BOLJ PEREČ Sončna energija bo reševala svet Postala vprašanje energije vedno bolj aktualno, znanstveniki računajo z izkoriščanjem sončne egergije PARIZ, 3. — Znanstveniki, ki so se zbrali na preučevanju možnosti izkoriščanja sončne energije, izražajo upanje, da l>o sonce v kratkem zelo pomemben vir energije, da bi se olajšalo pomanjkanje petroleja in njegovih derivatov. Poudarili so, da bo sonce za sedaj le olajšalo težave, kajti niso še prepričani, da bi mogli v kratkem najti dokončno formulo za izkoriščanje sončne sile v vsakdanje praktične namene v tolikšni meri, da bi se človek mogel odreči uporabi nafte in njenih derivatov. To so v glavnem misli, ki jih je včeraj izrazil predsednik mednarodnega združenjao jza ■ • uporabo sončne energije prof. Duffie iz Ma-disona v ameriški državi Wisconsin, ki je hkrati eden najveejih. tovrstnih strokovnjakov- v-ZDA- in na svetu. Na pariškem zasedanju razpravljajo torej o uporabi sončne energije oziroma o nadaljnjem razvoju znanosti za uporabo sončne energije. Ko bi se namreč našla najprimernejša pot za eksploatacijo sončne energije, bi to pomenilo nekakšno revolucijo v trošenju energetike, ki je je vedno manj. Konferenco v Parizu je sklicala UNE SCO. to se pravi tista organizacija Združenih narodov, ki se ukvarja s problemi vzgoje, znanosti in kulture. Na konferenci je bivši kanadski poslanec James Harrison, ki je v času, ko je bil poslanec, vodil tudi oddelek za energetiko v kanadski vladi, zatrdil, da ves nadaljnji razvoj na svetu temelji izključno na možnosti izkoriščanja sončne energije. »Nafta in plin kvarita in onesnažujeta zrak — je rekel dobesedno — vrh tega pa so zaloge teh dveh virov energije omejene. Sonce pa bo lahko dajalo dovolj energije za milijone let. Vsekakor bo v razmeroma kratkem času korenito spremenilo način življenja na zemlji*. Predsednik mednarodne organizacije prof. Duffie pa je poudaril dejstvo, da bi mogla sončna energija rešiti tako imenovani razviti svet, to se pravi Japonsko, Evropo in Združene države Severne Amerike, ki da ne bodo več odvisne od petrolejskih zalog, ki so v glavnem v rokah arabskega sveta. »Žal ne moremo takoj izkoriščati neskončnih količin energije, ki nam jih ponuja sonce. S tem bi mogli rešiti vse naše probleme. Ne smemo namreč pozabiti, da je jedrska e-nergija še vedno hudo draga. Deset let je sicer malo, v zgodovinskem merilu, hkrati pa tudi veliko za razmere v svetu, kajti prav gotovo še polnih deset let ne bomo mogli razpolagati s sončno energijo v obsegu kot bi bilo potrebno, kot bi bilo želeti* - je še rekel prof. Duffie. Kakor je znano, so ZDA trenutno že v škripcih zaradi energetskih virov. Ne gre le za pomanjkanje nafte in njenih derivatov za ameriško motorizacijo, pač pa gre tudi za pomanjkanje energije na sploh, kajti poraba elektrike je večja kot proizvodnja, primanjkuje pa tudi nadaljnjih energetskih virov oziroma surovin za proizvodnjo energije. Samo za ogrevanje oziroma ohlajevanje stanovanj gre v ZDA 20 odstotkov vse energije, kar je v ZDA proizvajajo. Ce bi mogh v najkrajšem času uporabljati v te namene sončno energijo, bi s tem rešili problem dobave surovin, konkretno nafte in plina, ki ju začenja primanjkovati. Energija, ki jo sprošča sonce, bi prišla v poštev namesto elektrike. Cena energiji bi bila razmeroma nizka, rekli bi skoraj neznatna in to bi v precejšnji meri vplivalo tudi na proizvodne stroške industrijskega blaga. Izkoriščanje sončne e-nergije bi imelo izredne posledice v vsem svetovnem gospodarstvu, tako da niso redki tisti ekonomisti, ki menijo, da se bo z začetkom izkoriščanja sončne energije v velikem obsegu začela za človeštvo nova 'loba. ' 'V ZDA se * '2S; to trošijo velika sredstva za znanstvena raziskovanja na tem .pednju .(.in državna ustanova.-ki* ukvarja -s tem problemom. ni nikoli v finančnih težavah, ker dobiva finančno pomoč od vlade in od industrijskih podjetij. MOSKVA, 3. - V Leningradu so splavili ladjo «Magdalena Wright», ki jo je pri tamkajšnji ladjedelnici naročila neka za-hodnonemška plovna družba. V tem bi pravzaprav ne bilo nič posebnega, ker so iz Zahodne Nemčije že marsikaj naročili v Sovjetski zvezi, toda ladja, o kateri je govor, ima močno zaokrožen ali zaobljen kljun, ki da je primeren za zelo naglo plovbo. Tako trdijo tudi Švedi, ki so tudi že preverili kaj podobnega. Kaj se skriva za zapiranjem bencinskih črpalk v Ameriki Goriva zares primanjkuje, toda domnevajo, da gre tudi za špekulacije velikih petrolejskih družb - Navodila neke družbe, kako naj vozač varčuje gorivo Včeraj smo pisali, kako se v nekaterih zahodnoevropskih deželah pripravljajo na to, da bi imeli zalog bencina vsaj za 90 dni, kot to določa neki sklep za skupno evropsko tržišče. Nafto enostavno uskla-diščujejo v podzemeljska skladišča. Danes se ponovno vračatjio k problemu nafte oziroma bencina, le da bomo tokrat govorili z nekega drugega zornega kota. Po podatkih nedavne uradne ankete je v ZDA žft-več tisoč ben-ctrrtfih črpalk zaprjšhv ker nimajo bencina; več Usom bencinskih čr-pajk je gdprtih Je do dva tri dni na - (eden,, tisovi. mlk~ pa. imajo. skrčen delovni urnik na same tri ure na dan. ponekod pa so bencinske črpalke velikih petrolejskih družb, kakršna je' na primer Te-xaco, enostavno na lastno pest u-. vedle racionalizacijo, da ne doio nikomur več kot določeno k(|'čino bencina, po navadi 40 litrov. To se bo morda zdelo veliko, seveda za naše, za evropske razmere, kjer je kubatura vozil nizka in kjer so tanki temu ustrezno majhni, toda v ZDA imajo tako imenovane «cestne križarke* s kubaturo 4, 5 in tudi 6 tisoč kub. cm, s tanki od 80, 100 in tudi več litrov. Vtem ko sili kriza goriva mnoge Američane, da tudi v teh vročih Mlada Avstralka in Avstralec delita v Londonu letake proti francoskemu atomskemu poskusu na Pacifiku ....................m......................IIIIII1IUII.IIIIIIIUIIIIIIIIIIIH............IIIUIIIIIII""..............................................................UII..III1IIIIIIIUU.II1IIIIUIH .................................mm OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne odlašajte i izvedbo začrtanega programa. Tudi v ljubezni bo treba nastopiti. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ponujajo se vam nova prijateljstva. Na vas je, da pravilno izberete. V družini prijetno. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) S predstojniki niste v najboljših odnosih, pa čeprav vas cenijo. Prije len večer. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Veliko uspehov, ni pa nujno, da jih boste Horosko materialno izkoristili. Ne bodite ljubosumni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) že dolgo pripravljate neko spremembo v poslovnih odnosih. Pri odločitvi bodite previdni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vsi vam bi radi pomagali, toda preveč ste ponosni. Morali boste nekoliko popustiti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Srečanje z vplivnimi ljudmi. V čustvenih zadevah se bodo pojavile nevšečnosti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sprejmite predlog, ki vam ga bodo dali v jutranjih urah. Harmonija v družini. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Izkoristite podporo, ki vam jo nudijo vplivni ljudje. Srečali boste osebo, ki vam je simpatična. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Novi problemi se vam bodo pojavili v zvezi z bodočimi načrti. Spoznali boste osebo, ki vam bo pomagala. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zavihati bo treba rokave, ker vas čaka veliko dela. S spretnostjo boste vse rešili. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Finančne težave se bodo pojavile v zvezi z načrti, ki jih ne boste zmogli. Presenečenje v družini. dneh ostajajo doma ir: se ne spuščajo na dolge izlete, začenjajo posamezniki tudi ugibali, kaj je pomanjkanju goriva vzrok. Nekateri menijo, da je sedanja kriza bencina umetna kriza, s katero naj bi velike petrolejske družbe izrinile iz prometa, ali bolj enostavno povedano zadušile individualne distributerje, to se pravi, da bi velike petrolejske družbe hotele same vladati na področju distribucije goriv. In zares so ob prvih napovedih krize petrolejske družbe prenehale dobavlja}! jbrivo »neodvisnim distri-pcije je " 'ha. av- HH buterjem*.- Smoter te izločitev konkurence,-tomobifskih in drugih cestah vzpostavili svoj monopol in nato bencinu dvignili ceno. To je ena verzija. Po mnenju drugih pa je trenutna kriza rezultat velikanske zarote petrolejske in avtomobilske industrije, ki da hočeta «revidirati» oziroma odložiti stroge zakonske predpise o odstotku toksičnih sestavin v izpušnih plinih motornih vozil. Ker bi morali ti predpisi stopiti v veljavo že konec 1975. leta, bi morali konstruktorji motornih vozil začeti vgrajevati ustrezne zelo drage naprave čimprej, hkrati pa bi morali v rafinerijah izdelovati bencin brez določenega odstotka svinca, kar bi privedlo do prave pravcate revolucije v sistemu rafinirar.ja nafte. To govorijo na eni strani, s strani petrolejskili družb in tovarn avtomobilov pa prihajajo povsem drugačni komentarji. Petrolejske družbe trdijo, da je kriza bencina posledica izredno naglega naraščanja porabe bencina, tako da čistilnice nafte r.e zmorejo dobavljati dovolj bencina. Mimogrede bomo povedali, da ameriška vlada vse od 1958. leta, torej že 15 let, ni izdala niti enega dovoljenja za gradnjo novih čistilnic nafte. V tovarnah, kjer izdelujejo avtomobile, pa napadajo washingtonsko vlado zaradi njenih «drznih» predpisov o varnih vozilih ter o skrčenju škodljivih sestavin v izpušnih plinih. Posledica teh strogih predpisov je izredno povečanje teže avtomobila, hkrati pa dosledno zmanjšanje učinkovitosti motorja, k čemur pripomore tudi montaža naprav proti onesnaževanju zraka, če bo držalo to, kar pravijo v načrtovalnih birojih podjetja Ford, je poprečno ameriško vozilo, izdelano 1973. leta v smislu r.ajnovejših predpisov, izgubilo v primerjavi z modelom izpred petih let najmanj 21 odstotkov kilometraže za enako količino bencina ter še 12 odstotkov v svoji brzini, to se pravi, da vozilo veliko več potroši in bolj počasi vozi. Hkrati pa se je teža avtomobila povečala od dosedanjih 1600 kg na obilni dve toni in sicer pri vozilih s kubaturo od 4.900 do 5.700 kubikov. Te podatke je preverila tudi neka newyorška družba taksistov. Vtem ko so njihovi avtomobili leta 1971 porabili v poprečju 25 litrov bencina na 100 km, porabijo njihovi najnovejši modeli (izdelek 1973) 40 litrov bencina na 100 km poti. To povečanje gre na račun sprememb v motorju in izpušnih ceveh v zvezi z novimi zakonskimi predpisi. V zadnjih časih so velike petro lejske družbe močno skrčile svojo reklamo. Družba Mobil Oil je celo «prestopila bregove*, lotila se je namreč propagande, kako naj vozač varčuje z bencinom, čeprav se to zdi nekoliko čudno, vendar je tako: pri družbi pač menijo, da bo bolje, z manjšim profitom nadaljevati pot, kot z velikim dobičkom v kratkem zaključiti. Ne glede na to, saj nas ekonomske razmere družbe ne zanimajo, bomo povzeli nekaj nasvetov, ki so jih strokovnjaki družbe sestavili, kako naj se z bencinom varčuje. Osnovno pravilo je, da se moramo odpovedati določenim navadam, kot na primer naglemu startu. Tu je poraba goriva izredno velika. Drugi način varčevanja je zmerna brzina, za katero že vsako avtomobilsko podjetje poudari, da je najbolj ekonomična. Po navadi gre za brzine od 70 do 90 km, seveda v razmerju z bolj naglimi in bolj počasnimi vozili. Sicer je za naše »individualistične* pojme nemogoče, vendar bomo navedli tudi naslednji nasvet družbe Mobil Oil. Ti namreč pravijo, da ni nujno, da odhajajo v službo sosedi vsak s svojim vozilom, pač pa bi bilo pametno, da se med seboj vrstijo, tako de pride po eno vozilo na štiri ali celo pet oseb, ne pa »da se vsako vozilo premika na določenih relacijah za eno samo osebo*. Pri družbi govore tudi o tako imenovanem načrtovanju vožnje, tako da za daljše izlete ali potovanja vsakdo vnaprej izdela načrt, da napravi le določeno število kilometrov ir. medtem opravi vse naloge iij še kaj več. Nadaljnje pravilo je redno vzdrževanje avtomobila in še posebej precizna kontrola motorja. Motor namreč lahko veliko prihrani, če je dobro ohranjen. Kadar vidimo, da se iz izpušnih cevi močno kadi, smo lahko prepričani, da gre veliko goriva po zlu. Družba Mobil Oil daje še neke druge zaključke in nasvete, vendar menimo, da smo navedli tiste, ki veljajo za naše razmere. Sicer pa družba svoje napotke zaključuje takole: »Če bi vsak avtomobi. list prihranil na teden en galon (4 litre) bencina, bi ZDA ne bile prisiljene uvažati nafte, s čimer bi se prihranila velikanska devizna sredstva*. če velja za ZDA imperativ var- čevanja že sedaj, ne bo dolgo, ko bomo morali varčevati tudi pri nas, v Evropi. Zato bi ne bilo napak, da bi se r.ekaj naučili od tistih, ki začenjajo prvi občutiti posledice neracionalnega trošenja goriva, katerega zaloge se začenjajo krčiti. NA FILMSKIH PLATNIH Ir vi n Kershncr: «UP THE SANDB0X» Ameriški režiser Irvin Kersh-ner, katerega smo pred kratkim ocenili odlični «Loving», je zdaj režiral film «Up the Sandbom (Voglio la liberta, 1972). Protagonistka filma je Barbara Strei-sand, ki je spretna igralka, ni pa preveč primerna za vlogo ma-lomeščanke, ki jo igra v filmu. Kljub temu imamo pred sabo skrajno pomembno delo. Na misel nam pride primerjava z zadnjim Bunuelovim filmom »Le char-me diseret de la bourgeaisie». Le da imamo tu opraviti z ameriško malo buržoazijo. Tudi v Kersh-nerjevem filmu imamo namreč nenehno prikazovanje sanj protagonistke, ki si izmišlja vsakovrstne dogodivščine. Njene sanje nam razkrivajo obenem negotovost v družinskem življenju in politične fantazije ameriških srednjih slojev. Čeprav ne gre za mojstrovino, je to zelo pomemben film v tedanjem momentu ameriške družbe. Ne bi hoteli, da bi kritika videla v nekaterih prizorih, ki so izraz subjektivnosti protagonistke, režiserjevo stališče in zato opredelila film kot reakcionaren ali dvoumen. S. G. Matija Čop nam je kot avtor manj poznan. Vsi o njem verr\o, da je bil učenjak, da je bil duhovni vodja svoje generacije, da je bil izreden kritičen duh, toda njegovo delo je najbrž le malokdo poznal S predstavitvijo v tej knjigi nam bo poslal bližji. Izbor obsega nekaj pisem Čopa, pisem, ki so zanimiva, ker govore o slovenskih in svetovnih kulturnih razmerah tedanjega časa. Nadalje obsega gradivo za zgodovino slovenskega slovstva, ki je ostala pri gradivu, in še nekaj drugih spisov. Frav gotovo je, da nam knjiga daje novo podobo obeh kulturnih delavcev, ki sjno ju doslej poznali bolj posredno, zdaj pa ju bomo spoznali neposredno. Izidor Cankar je bil nestor slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, obenem pa tudi literarni kritik in esejist. Če označujemo njegov pomen za slovensko kultni o, ne moremo mirno ugotovitve, da ie bil ustanovitelj sodobne slovenske u-metnnstne zgodovine, da je bil u-rednilc prve izdaje Cankarieveaa zbranega dela, da pa se je proslavil tudi s svojo knjigo Obiski, v kateri je objavil pred prvo svetovno vojno prve moderne intervjuje s svojimi sodobniki Jakopičem, 'Zupančičem, Finžgarjem, Cankarjem in drugimi. Ta dejavnost Izidorja Cankarja je razvidna tudi iz knjige njegovega Izbranega dela, kt jo je za Našo besedo uredil Josip Vidmar. Izbor obsega roman S poti, potem znamenite Obiske (Cankar, Finžgar, Jakopič, Lajovic, Tavčar, Verovšek in Zupančič) ter uvode iz zbranega dela Ivana Cankarja, ki ga je v času med obema vojnama uredil Izidor Cankar. In že smo pri dveh knjigah Naše besede, posvečenih novelisti-ki Miška Kranjca. To izbrano delo Miška Kranjca (uredil ga je Franc Zdravec) naj hralcu predstavi kratko prozo pisatelja, čigar opus je izredno obširen in, ki je sam osebno pričujoč sredi današnjega časa. Gotovo je bil uredniški odbor v dilemi, kako naj predstavi lega pisatelja, ki sodi danes še vedno med najbolj brane domače avtorje. Odločitev je padla na krajšo Kranjčevo prozo. Gotovo utemeljeno. Kajti na eni strani je daljših tekstov velike in ni dolgo tega, ko smo dobili Kranjčevih dvanajst knjig njegovega izbranega dela. Na drugi strani pa je prav kratka proza, novele in črtice, tista zvrst, v kateri je Miško Kranjec zaslovel in dosegel posebno mojstrstvo. Sicer je v lej izdaji tudi nekaj daljših povesti, toda naslov obeh knjig Izbrane novele, pove vse. Naj dodamo, da gre za predvojne in povojne novele, nekatere tudi s tematiko zadnje vojne. Peta knjiga Naše besede je posvečena Edvardu Kardelju. Pravzaprav enemu samemu in to najpomembnejšemu njegovemu delu, ki je — «Razvoj slovenskega narodnega vprašanja*. Kardeljeva razprava, ki je prvikrat izšla vred vojno, je po besedah samega avtorja dokument borbe demokratičnih sil liudslva za nacionalno o-svoboditev Je tudi poskus marksistične osvetlitve nekaterih dokumentov naše nacionalne zgodovine, je tehten prispevek k raziskovanju dobe, v kateri se je nri-pravliala in rodila naša socialistična revolucija. Nova izdaja zajetnega vi izjemno pomembnega dela tudi danes ne bo odveč Nekoč smo že zapisali o knjigah Naše besede, da pri njih pogrešamo kratke opombe, uvodne besede, najnujnejše razlage. Za to je danes prevozno. Tudi brez teh dodatkov bodo knjige dobrodošle, pa čeprav jih posamezniki večkrat omalovažujejo. Pa brez potrebe. Sl. Ru. za »II TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert: 18.50 Glasbena beležnica; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora: 20.00 šport: 20.35 Simf. koncert: 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Program poletje; 16.15 Wolf - Ferrari: Campiello*; 19.30 Kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Otroški kotiček; 10,41 Pisana glasba; 11.15 Nove plošče; 11.21 Melodije; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Vrstijo se plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Švara: «Borec» — Simoniti »Partizanka Ana* ; 15.45 Plošče; 16.15 Današnji pevci; 18.00 Slovenski pevci; 18.30 Domače viže; 19.00 Popevke; 19.45 Pihalne godbe; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Ritmi za godala' 22.00 Literarna oddaja; 23.00 Jazz; 23.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Če-krti program; 14.00 Nove ital. pesmi; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 19.25 Schubert, Cho- SREDA, 4. JULIJA 1973 pin itd.; 20.20 Serenade; 21.20 I. U. Tarchetti: «Un osso di morto*; 22.00 Romantični Dunaj; 22.20 »Andata e ritorno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka «Mar-gd»; 10.35 Posebna oddaja s C. Dapportom; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Roman v nadaljevanjih; 15.45 Glasbeno govorni spored; 17.35 Telefonski pogovori: 20.10 «Andata e ri-tomo»; 20.50 Plošče; 22.00 Podelitev nagrade Strega 1973. III. PROGRAM 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Mendelssohn in Dvofak: 14.30 Ghedinijevi kontrapunkti za godala in orkester ; 15.25 Hidemithova komorna glasba; 16.15 Bontempellijev «Nembo»; 17.20 Strani iz albuma: 17.35 Sodobni in mdoerni jazz; 18.45 Koralna glasba; 19.15 Koncert; 21.30 Pizzetti, kvartet štčv. 1. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00. 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 9.05 šest republik v Podlehniku pri Ptuju; 9.35 Koncert Otroškega zbora; 10.05 Veselo po naši domovini; 11.05 E. Petrin: Od kmečkih uporov prek NOB do splošne ljudske obrambe; 12.20 »Njegovo ime je legenda...*: 13.10 šumijo gozdovi domači...; 14.30 Kržišnik: Trideseta obletnica Neretve in Sutjeske; 15.05 Z našimi oper- nimi pevci; 16.05 Kržišnik: Misli ob slovenski popevki ’73; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.05 Popoldanski ples; 19.00 B. Schbmen; Frontno gledališče; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Lahko noč. otroci!; 21.00 Simfonični orkester; 22.40 Iz klasične komomo-glasber.e literature; 23.15 Revija popevk; 00.05 Iz jug. partizanske lirike; 00.15 Plesni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino: 18.45 M. Casacci in A. Ciambricco: »La lunga veglia a villa Fiordaliso*; 19.25 Risanke; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Žoga je okrogla; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Film «R nu do ed d morto*; 23.20 Podelitev knjižne nagrade Strega 1973. JUG TELEVIZIJA 10.30 Prenos proslave na Sutjeski; 16.30 Mačkon in njegov trop; 17.00 Aachen: Jahanje; 18.30 Rezerviran čas; 18 45 Obzornik; 19.00 Praznik tretje prekomorske: 19.20 Obrambni ščit; 19.55 Ing. Mitja Šipek; 20.45 Risanka; 21.00, 23.25 TV dnevnik; 21.35 Nevarna pot — film; 22.10 Likovni nokturno: Stane Jarm. koprska barvna tv 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 Celovečerni film »Nadštevil-na; 23.00 Zabavno glasbena oddaja. Ob današnji proslavi 30-letnice ustanovitve brigade in odkritju spomenika v Ilirski Bistrici Junaška pot 3. prekomorske udarne brigade iz južne Italije na Vis in skozi Dalmacijo do Ilirske Bistrice in do Tržiča Tretja prekomorska udarna brigada je v svoji zgodovini prehodila precej drugačno pot. kot druge vojaške enote našega narodnoosvobodilnega boja. Morda niti ne toliko zaradi same borbene poti, ki jo je prehodila skupaj z drugimi enotami 26. dalmatinske udarne divizije VIII. korpusa NOV in POJ, kolikor zaradi specifičnih pogojev svojega nastanka ter prihoda na naša bojišča in vključitev v boje. Razlika je predvsem v tem, da so v sklopu te enote njeno borbeno pot prehodili skupaj borci različnih narodnosti. Ti so s svojim sodelovanjem v boju in sodelovanjem z ljudstvom prešli in v ognju potrdili pot bratstva in e-notnosti naših narodov, pot mednarodne solidarnosti najnaprednejših ljuoi sveta, ki so se skupaj bojevali proti fašistični diktaturi in vsem oblikam izkori ščanja človeka. V tretji prekomorski brigadi je bilo torej čutiti utrip vsakega posameznega borca, ki je prostovolj no podredil svoje osebne in na cionalne interese tedanjim suro vim vojnim razmeram, a je ven darle ostal še oseba. Zato je na pačno pisati zgodovino brigade le na osnovi že tako bolj ali manj suhoparnih in pomanjkljivih vojnih poročil, raznih naredb in spisov. POT V BRIG 4DO Ob septembrski kapitulaciji leta 1943 je zajel vso Italijo silen vrvež, povzročen predvsem z razsulom armade in odpiranjem številnih ječ, zaporov in taborišč po vsej državi. Znano je, da je v južni Italiji, že zasedeni od an-gloameri.ške zavezniške vojske bilo od KP Jugoslavije organizirano gibanje za vključitev v NOV m POJ vseh, ki jim je bil na oo-polnoma prostovoljni osnovi življenjski cilj boj proti fašizmu in to ne glede na nacionalnost. Zato se v vrste prekomorcev niso v. Skupina oi.cirjev 3. prekomorske brigade. Od leve proti desni: Ivan Fatur, Jelka Kajid in komandant Bogdan Viskič, ki je pred nedavnim umrl vember 1943. leta. Pred tem je bila 20. oktobra 1943 iz bivših internirancev. konfinirancev in pripadnikov posebnih kazenskih enot ustanovljena prva prekomorska brigada; po hudem političnem boju jo je končno uspelo poslati v domovino. Iz te brigade se je ki sta bila popolnoma formirana že decembra 1943, medtem pa so v Gravini ustanavljali 3. in 4. bataljon ter vojaško enoto italijanskih protifašističnih borcev. Še v Italiji je tako v brigado vstopilo 1880 borcev. Med njimi je bilo nad 1700 Jugoslovanov in nad 150 Italijanov. Vsaka četa je kmalu zatem izdvojila še druga prekomorska brigada. V Italiji pa imela po tri vode, ti pa po tri ie ostal maihen nolitični aktiv, ki ! desetine. Razen tega je imel vsak vod se svojo minometalsko sku- je ostal majhen politični aktiv, ki je obiskal vsa področja Italije, ki so jih že zasedli zavezniki, in omogočil vsem Jugoslovanom, predvsem Primorcem in Istranom, Matjaž Oh, dolgo, predolgo si snival tam daleč v tajno zaprt, in slavni tvoj meč je počival ko v sužnost nam rod je bil' strt. A zda| si se vendar predramil , zbudil te rdeči je soj, ti dan vstajenja oznanil, da šel za pravico si v boj. Naj ruši se gora in skala, naj gine zdaj kruti sovrag, Matjaži Tvoja vojska je vstala čez svobode stopamo prag! (Iz Lista 3-4, glasila 3. bataljona 3. P. B.) ČIN - ČAJ vključevali le Jugoslovani vseh narodnosti, marveč tudi pripadniki drugih nacionalnosti, predvsem pa Italijani. Prihajali niso samo s področij, ki so jih že zasedli zavezniki, marveč tudi iz krajev, kjer so še gospodarili Nemci in njihovi sodelavci. Lahko rečemo, da so prostovoljce v tretjo prekomorsko brigado dajala razna taborišča, kazenski zavodi, enote za prisilno delo, prihajali so iz razsute italijanske armade, iz zavezniškega ujetništva in kot dezerterji iz sovražnih armad. Razen tega pa so bili v brigado vključeni tudi številni stari partizanski borci, ki so bili kot ranjenci prepeljani iz domovine na zdravljenje v južno Italijo in tam okrevali. Osnova brigadnega moštva so bili primorski fantje od 17 do 18 let, ki so jih v jeseni leta 1942 in pozimi na leto 1943 nasilno pobrali doma italijanski fašisti in jih vtaknili v posebne kazenske enote. S tem so hotele tedanje fašistične oblasti preprečiti slovenskim mladincem odhod v partizane in s tem množično razširitev osvobodilnega boja tudi na Primorskem. Treba je poudariti, da so fašisti segli le po slovenskih mladincih v slovenskih vaseh Primorske, kjer je že bilo čutiti organizirano gibanje. Zato tudi v posebnih kazenskih enotah ni bilo naših vrstnikov iz Kopra, Pirana, Izole, Trsta, z Reke in iz Pulja, pač pa so bili iz vasi v okolici Trsta, Gorice, s Krasa, iz Pivke, Brkinov in Istre. Menda ni treba ponavljati, v kakšnih kritičnih življenjskih pogojih so slovenski mladinci v teh posebnih kazenskih enotah živeli v Italiji. Podvrženi so bili sistematičnemu uničevanju. Naselili so jih na malaričnih področjih, ki so bila sicer prazna celo v preobljudeni Italiji. Obupne razmere v pogledu prehrane in druga mučenja so skoraj vse nedorasle mladince tako prizadela, da tudi tisti, ki so učakali svobodo in preživeli vse strahote, danes nosijo hude posledice in so po večini vsi bolni. Začetki formiranja tretje prekomorske brigade segajo v no- ki jih je bilo največ, prihod v našo bazo v Bariju. V tretjo prekomorsko brigado so bili v glavnem vključeni borci, ki so prišli s Sicilije, iz Kalabrije, iz pokrajine Puglie in iz delov Italije, ki je še bila pod nemško zasedbo. Samo iz Catan-zara je prišlo v partizane nad 701) borcev, ki so se večinoma vključevali v tretjo prekomorsko brigado. Tam (v Catanzaru) je namreč še pred kapitulacijo Italije deloval odbor OF pod vodstvom tovariša Viktorja Vrabca in Stanka Bratuža, ki je organiziral odhod v Gravino in nato v domovino. V Itaiiji je brigada ostala še-skoraj tri mesece po svojem formiranju. Ta čas je bil izkoriščen za intenzivno vojaško vadbo posameznikov in enot, ker večina borcev v brigadi pred tem še ni imela v rokah orožja. Tako so v Carbonari vadili 1. in 2. bataljon. pino. Čete so štele od 102 do 110 borcev, ki so bili dobro oboroženi z nemškim jn italijanskim trofejnim orožjem. j V začetku marca 1944 je bila : vsa brigada zbrana in postrojena ■ v Carbonari, kjer jo je v sprem-| stvu zavezniških oficirjev pregle-• dal komandant naše baze v Bari-| ju, nakar so jo v največji tajno-; sti prepeljali v pristanišče Me-Latiopoli, od tam pa z našima j iaoidina ‘Ljubljana* in »Sitnica* i na Vi*. ! i’ DOMOVINI Brigado so po srečnem prihodu j r,a Vis naselili na planoti pod i Humom, v Pospilju, Marinih Zem-I !jah in Podhtimlju. Naletela pa je i tedaj prav na razpaseno bolezen, ! ki so ji rekli «popuna ljudstva*, i I/. brigade so takoj pobrali vrsto 1 borcev, Ivi so bili količkaj voja-l ško izvežbani, predvsem pa razne 1 specialiste — mehanike, šoferje, veziste in druge. Njene vrste so se naglo redčile zaradi odhoda njenih borcev v mornariške, letalske in motorizirane oklopne in druge enote. Največ borcev je takoj odšlo v artilerijsko grupo VIII. korpusa. Vendar pa kljub temu brigada ni izgubljala na svoji številčnosti, ker so nenehno prihajale iz Italije vedno nove in nove skupine borcev, ki so bili vključeni v tretjo prekomorsko brigado. Od tod tudi izvira napačno mnenje, da je bila brigada formirana na Visu; prav je, da tudi to pojasnimo. Ko je na Vis prišel vrhovni štab NOV in POJ in nacionalni komite NOJ, je bila tretja prekomorska brigada razmeščena na vzhodnem delu otoka, kjer je prevzela obrambne položaje za 1. dalmatinsko brigado, ki je pozneje skrbela za neposredno varnost vrhovnega štaba in tovariša Tito. Pred tem pa je bila ob prihodu tovariša Tita dodeljena skupina skojevcev 2. bataljona tretje prekomorske brigade kot straža pred pečino vse do prihoda zaščitnega bataljona vrhovnega štaba na Vis. Na Visu je postal komandant tretje prekomorske brigade Bogdan Viskič, prekaljen prvoborec, ki je užival izredno spoštovanje med prekomorci. Nekaj vodilnih brigadnih kadrov — bivših ranjencev — je odšlo z Visa v Srbijo, kjer so se formirale nove brigade. Skupina političnih voditeljev z dr. Francem Hočevarjem, komisarjem brigade, pa se je vrnila v Italijo po nove borce. Prve akcije z Visa je brigada opravljala v poletnih mesecih leta 1944. TaKo so trije bataljoni sodelovali v akciji na otoku Braču, ko so ga napadle enote 26. divizije skupaj z bataljonom zavezniških komandosov. Boji so trajali od 28. maja do 6. junija, namenjeni pa so bili razbremenitvi nemškega napada na Dr- so predvidevali morebitne četni-ške diverzantske napade iz Italije in Afrike, otok pa je ostal po odhodu brigad skorajda prazen. Brigadi je bila dodeljena posebna naloga. V BOJIH NA KOPNEM Prišel je čas našega dokončnega odhoda z Visa. Dne 19. oktobra 1944 smo se izkrcali pri Krilu v bližini Splita. Naši bataljoni so takoj sodelovali v bojih za osvoboditev področi j Makaiske in vseh Kaštelov. Posebno se je pri tem izkazal naš 4. bataljon, ki je rešil tovarno cementa pred uničenjem. Prav tako je bil uspešen tudi L bataljon ki je preko KH-sa skupaj z dalmatinsko brigado prispel v Split; šele za njimi so prišle druge prodirajoče enote 26. divizije. Brigada je nato sodelovala v boj'h za Šibenik, kjer je 1. bataljon sodeloval pri čiščenju predmestja Magdaleno in ožjega mestnega področja. Medtem so o-stali bataljoni postavili zasedbo ob cesti iz Šibenika proti Drnišu. Vanjo je padla nad šest kilometrov dolga sovražna kolona. Pod strahotnim bočnim ognjem naših borcev je bilo uničenih nad tisoč petsto nemških vojakov in oficirjev. Plen je bil ogromen. Naše vodstvo pa je od plena vrnilo domačemu prebivalstvu vse, kar so jim Nemci oropali, kar je imelo na terenu izreden politični odmev. V bojih za Drniš je nato brigada sodelovala pri rudniku Severič, nakar je v dveh kolonah prodrla proti Kninu. Primorskim in istrskim borcem bo kninska bitka ostala v večnem spominu predvsem zaradi hudega krvnega davka, ki so ga plačali za priborjeno zmago. Vsak peti borec je bil izločen iz borbe. Življenje so tedaj dali med drugimi tudi komisar 3. čete 2. bataljona Ivan Volk iz Suhorja, sanitetna referentka v 3. bataljonu uuici J. prekomorske udarne brigade na položaju pred Uiiiacem marra 1845 padlo 32 junakov, iz 2. in 3. bataljona je padlo 82. Med njimi naj omenim le četnega komisarja Franca Segulina iz Slop, ki je kot predvojni komunist prebil nekaj let v internaciji; dalje komandirja bataljonske komore Franca Hcteža iz Brezovice; enega najboljših borcev 1. bataljona Maksa Lebana iz Trsta in Zorana Kralja iz Trebč pri Trstu, ki je bil med ostalim tudi predstavnik Slovencev v KP Argentine, ter od tam zaradi naprednega delovanja izgnan in interniran na Tremitih, in še druge. Borci bataljona Stalingrad pred CinccUtš pri Rimu predno so odšli preko v enote 3. prekomorske udarne brigade. Črnogorci so bili v glavnem izkrcevanje borcev 3. prekomorske brigade (3. in 4. bataljon) na Visu v začetku marca 1944 var. Hkrati naj bi napad vzbudil pri Nemcih občutek, da gre za široko akcijo s sodelovanjem zaveznikov. Poteza je popolnoma u-spela, ker so Nemci poslali na otok okrepitve dveh bataljonov, kar se jim je na kopnem zelo poznalo. Sledila je samostojna akcija 3. bataljona naše brigade julija 1944, ko so naši borci spet napadli Brač in tam dosegli prvo samostojno zmago. V zasedbi so pričakali nemško kolono 83 vojakov in jo popolnoma uničili; med drugim so ujeli 15 Nemcev. Akcija 2. čete 2. bataljona 3 prekomorske brigade bo še posebej ostala zapisana v naših srcih kot primer izrednega in požrtvovalnega tovarištva med slovenskimi in hrvaškimi borci. Takrat je bilo nekaj nad sto borcev deležnih izredne pozornosti in pomoči v boju s strani partizanov korčulanskega odreda. Žal se je tedaj primerila huda nesreča, ko je vsa Železnikova desetina našla smrt na minskem polju, ker so borci mislili, da so zašli v topniški ogenj. Prav tedaj, ko je maršal Tito pred vso posadko na Visu povedal zgodovinske besede «Tujega nočemo, svojega ne damo!* — so bili meri drugimi enotami po-strojeni tudi trije bataljoni 3. prekomorske brigade — se je 2. bataljon naše brigade izkrcal na otoku Korčuli in ga očistil sovražnika še pred prihodom glavnine. Naslednji dan so prišli na Korčulo skupaj z dalmatinsko brigado tudi preostali trije bataljoni naše prekomorske. Skupaj smo takoj nato bili v bojih za osvoboditev Pelješca, kjer smo v enem izmed jurišev izgubili hrabrega borca Ivana Repiča iz Pivke. Po kratkih, a zelo ostrih spopadih, je bil Pelješac osvobojen. Boje je spremljal tudi komisar divizije, ki se je pozneje zelo pohvalno izrekel o primorskih in istrskih borcih. Kmalu je sledilo priznanje še komandanta divizije in 3. prekomorska briua-da je dobila naziv »udarna*. Ponovno se je vrnila na Vis, kjer Vojka Šmuc iz Trsta, sekretarka SKOJ, v brigadi Nada Žagarjeva in še vrsta drugih. Padel je tudi partijski voditelj čete Josip Gruden, predvojni tržaški komunist, ki je prišel v brigado po večletni ječi v Italiji. Že med boji za Knin je prispela iz Barija dopolnilna brigada novih prekomorcev. Bilo jih je nekaj nad 809 — po večini naši Primorci in Istrani, ki jim je u-spelo priti s Sardinije in Korzike. Po končanenj boju za Knin smo bili kratek čas v Kaštelih; porabili smo ga za oddih in izpopolnjevanje brigade ter vadbo moštva. Zadnji dnevi v Kaštelih so potekali med brigadnim manevrom, s katerega je večina brigade 31. januarja 1945 krenila v boj za Mostar. Po osvoboditvi črne gore, Dalmacije in Hercegovine je samo Mostar še ostal v sovražnih rokah. Čeprav je vsa 26. dalmatinska divizija z našo brigado vred s hrepenenjem čakala povelje za pohod na Trst, nas je zato nepričakovano zadela naloga, da likvidiramo sovražno postojanko v Mostarju. Posadka je štela 18.000 Nemcev in ustašev. V napadu na Mostar je sodeloval skoraj ves vni. korpus ; garnizijo sta blokirali 9. in 29. divizija ob sodelovanju borcev nekaterih partizanskih odredov .Pred koncem januarja je Nemcem celo uspel proboj iz obkoljenega mesta na morje. Tretja prekomorska brigada, največ po morju in deloma po kopnem, je prispela v Šestanovac in nato prodirala do Kočerina, kjer se je 6. februarja vključila v bitko za Mostar. Brigada je očistila področje Črnih Lokev in iz smeri Gorjancev prodirala proti Mostarju Vsem borcem je prav gotovo ostala v posebnem spominu bitka za Črni vrh nad Gorjanci. Nanj je jurišala vsa brigada, posebno pa še 2. in 3. bataljon Borci so morali korak za korakom z ročnimi granatami zavzeti vrh. Do izraza je prišla vsa silna borbenost in politična zrelost na ših borcev. Samo iz 1. čete L bataljona, ki je bila v celoti sestavljena iz slovenskih borcev, je Gravine na Vis in bili tam vključeni vključeni v nove enote v Srbiji Po osvoboditvi Mostarja, ki ji je sledila ve’ika vojaška parada, je brigada 21. februarja 1945 krenila proti mr,-Ju in čez LjubuŠki prišla v Gradec. Od tam je po šestih dneh počitka borce prenehala ladja »Ljubljana* v Suko2'in pri Zadru, od koder je nato br :;ada čez letališče Zemunik prispela v Pridrago. Po kratkem počitku in brigadni prosiavi ter izpopolnitvi brigadne-gn moštva, je brigada odšla v nanad na Bihač, kjer so se še krčevito držali Nemci in ustaši. Brigada bi že prej proslavila obletnico ustanovitve, pa ji zaradi nenehnih bojev to ni bilo mogoče. Na proslavi je borce prvič pozdravil tudi predstavnik glavnega štaba Slovenije Stane Potočar-La-zar. Brigada je napredovala proti Bihaču 20. marca, zavzela Gornji in Doljni Lapac, 25. marca pa že segla v boje za Bihač. Najbolj je borcem ostal v spominu nasilen prehod reke Une, kjer borci niso mogli pričakati, da bi inže-nirci postavili zasilni most, marveč so mnogi globoko vodo kar preplavali. Sledil je spopad s Čerkezi na Ribji glavici, v kateri so se posebno izkazali borci 3. bataljona. Ko je brigada še tolkla po umikajočih se fašistih, je dobila ukaz, naj nemudoma krene proti Gospiču, kjer je na položa jih zamenjala 5. prekomorsko brigado, ki je od tam odšla čez Vinico v Črnomelj. Tretja prekomorska udarna brigada je 3. aprila 1945 pri Bilaju prešla rečico Liko in nato vzdolž ceste in železnice zavzela vzhodni del Gospiča. Pri tem je spet u-trpela hude izgube. Med padlimi so bili odlični komandir 3. čete 2. bataljona Ferdo F,rjavec, pevovodja 1. bataljona Štefan Bizjak in drugi Smrtno je bil ranjen tudi oficir Stanko Škerjanc iz Gradišča pri Materiji, ko je kot politični delegat jurišal s svojim vodom. Po osvoboditvi Gospiča so partizanski borci nevzdržno podili in uničevali šc zadnje scvraž nike v okolici, nato pa se je tretja prekomorska spet sešla z morjem ori Senju. Njen 1. bataljon je sodeloval v bojih za osvobodi tev otoka Krka, nakar je brigada med boji dosegla staro italijansko - jugoslovansko mejo nad Reko. Šest dni so se vrstili hudi boji z ukopanimi Nemci pri Klani in v smeri Snežnika, kjer se je sovražnik skušal obdržati za vsako ceno, da bi omogočil umik svojih sil v naročje zahodnih zaveznikov. Tam je na pragu svobode med drugimi junaško padel tudi Tihomir Počkaj iz Slop, ki je v prvih vrstah prehodil vso borbeno pot brigade. V novem položaju je brigada naglo izvedla obhodni marš in se 1. maja 1945 razporedila pri vasi Pasjak na izhodne položaje za napad na liniji Rupa — Šapjane. Že zavzeto vas pa je morala ponovno prepustiti sovražniku. Z Reke so namreč proti severu pritisnile močne nemške sile — 97. nemški korpus se je skuškal prebiti iz smrtnega obroča proti I-lirski Bistrici, v katerega so hit-lerjance stisnile naše vojaške e-note. Nemci so s pomočjo obupancev jurišali na položaje tret- je prekomorske brigade, vendar pa so se vsi njihovi napadi razbili ob položajih prekomorcev nad Ilirsko Bistrico. Medtem je bil razčiščen položaj okoli Trsta in so brigadi prišle na pomoč druge enote JA. Po dveh dneh hudih bojev je ta sovražna formacija kapitulirala in v Ilirski Bistrici podpisala svojo predajo. Brigada je iz Ilirske Bistrice šla preko Pivke v Tržič. Vsa naša domovma je slavila veličastno zmago, ki smo si jo priborili po štirih letih bojev na življenje in smrt. še posebno slovesno in radostno je zmago dočakala Primorska z Istro, ker je bila ta zmaga hkrati tudi konec večletna fašistične okupacije. Naselja skozi katera so šli tudi borci tretje prekomorske brigade, so bila okrašena s cvetjem in jim dajala vsega, kar so še premogli njihovi obubožani domovi, žal je čašo čistega veselja kmalu zagrenila kaplja krivičnega postopka zaveznikov, ki so zaradi svojih političnih interesov storili še eno zgodovinsko krivico našim narodom, ki so se skupaj z njim borili proti skupnemu sovražniku. Naše enote so se zato morale začasno u-makniti iz dela osvobojenih krajev. Pred odhodom iz Tržiča j« četa prekaljenih prekomorcev o-stala v sestavu našega odreda, ki je tedaj ostal v coni A v sklopu zavezniških zasedbenih sil oziroma 13. britanskega korpusa, četa se je v spremenjenih pogojih s svojimi borci in oficirji tudi naprej borila za dokončno svobodo Slovenskega primorja in Istre. Kakor ostale partizanske brigada, je tudi tretja prekomorska udarna brigada prispevala svoj delež za končno osvoboditev domovine. Skozi enote brigade je šlo 4300 borcev, ki so po večini bili doma iz Primorske in iz Istre. V NOB je padlo 836 borcev, ta številka pa se lahko Se poveča če upoštevamo dejstvo, da je nekaj borcev evidentiranih kot pogrešanih, ki zaradi hitre vojne vihre niso ■ mogli biti pokopani. Ranjenih je bilo več kakor 2000 borcev brigade. Celotna borbena pot v Italiji in Jugoslaviji znaša nekaj nad 6100 km. Enote brigade so se borile v treh sedanjih republikah in sicer v SR Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Sloveniji. Brigada je za svoje zasluge v NOB bila proglašena za udarno in odlikovana z Redom narodne osvoboditve in Redom zasluge za narod I. stopnje. Albert Klon Partizani spremljajo nemške ujetnike v jeseni 1944 po znani kninski Odlomek iz knjige v Afriki, temveč je prišel v Evropo in je sprožil na severu val navdušenja. Časi 3’37"9 (Varšava), 3’35"7 (Aar-hus) ir; 3’34"7 (Helsinki) so mogočna trojka. Poglejmo rezultate iz Helsinkov: 1. Bayi (Tanzanija) 3'34"7, 2. Wottle (ZDA) 3'36"2, 3. Jipcho (Kenija) 3'36"6, 4. Boxberger (Francija) 3'36”8, 5. Arese (Italija) 3'36”8, 6. Payvdrinta (Finska) 3'37”2, 7. Boit (Ken.) 3'37”7, 8. Pantelej (Sovjetska zveza) 3’37”8, 9. Hansen (Danska) 3'37"8, 10. De llertoghe (Belgija) 3’38”, 11. Prefon-taine (ZDA) 3'38"1, 12. Hohammed (E-tiopija) 3’38”4. Ta seznam je pravi »biser* v zgodovini atletike! Bayi je čas dosegel ne da bi mu kdo pomagal. Vodil je od samega začetka kot že v Lagosu. Danes bo v Stockholmu ponovno tek r.a 1500 metrov. Bayi bo skušal postaviti nov svetovni rekord. Od družbe iz Helsinkov bi moral ostati le Wottle, ki pa je znan oportunist in je zato malo verjetno, da bi se žrtvoval za mladega Afričana. Bayi ima drzen bojni načrt: prvih 400 metrov v 54”, drugih v 58”, tretjih v 57” in zadnjih 300 metrov v 42 sekundah. Skupno bi naneslo 3'31" (proti 3’33'T Ryunovega svetovnega rekorda). Uspeh bo prišel verjetno le če bo kdo močno potegnil prvih 1000 metrov v 2'21” do 2’22 kar pa je že samo po sebi dober rezultat. Mladi Tanzanijec ne verjame v tako pomoč. Evropski in ameriški tekači so preveč sebični. Sam morda ne bo uspel in je trezno predvidel, da bo lahko na lastno pest postavil rekord šele v prihodnji sezoni. K. B. «Pokal jugoslovanskih republik* Koprčanka Horvatova izenačila državni rekord TJENTIŠTE, 3. — V tem zgodovinskem kraju v dolini znamenite Sutjeske je bilo pretekli konec tedna tekmovanje za «Pokal jugoslovanskih republik* pri mladinkah in mladincih. Ta kraj bo ostal zapisan tudi v atletskih analih, saj so bile prvič zbrane po sedemnajstih letih tega tekmovanja vse republiške in pokrajinske reprezentance. To je lep dokaz, da kraljica športov le prodira tudi v tiste republike in pokrajine, ki v tej panogi nimajo popolnoma nobene tradicije. Letošnje osemnajsto zaporedno tekmovanje je prineslo veliko slavje atletinjam Vojvodine in atletom iz Hrvaške, čeprav niso dosegli posebno dobrih rezultatov. Članica Slovenije Brigita Horvat iz Kopra, ki letos nastopa za Olimpijo iz Ljubljane, je izenačila državni rekord pri mlajših mladinkah v skoku v daljavo s 5,78 m. Ta mlada, komaj 15-letna atletinja je bila proglašena za najboljšo udeleženko tekmovanja. Pri mladmcih pa je ta čast doletela Antona Gluhaka iz Vojvodine, ki je bil prvi v teku na 110 in 400 m z ovirami ter na 400 m in je prispeval še levji delež v obeh štafetah. Zmagovalci posameznih disciplin: MLADINCI 110 m ovire: Gluhak (Vojvodina) 15”5, 100 m: Možek (Vojvodna) 10"8, 400 m: Gluhak (Vojvodina) 48”3, 1500 m zapreke: Kačar (BiH) 4’23”5, skok s palico: Vasič (Srbija) 410 cm, skok v daljavo: Banje-vič (Črna gora) 7 m, kladivo: Va-rošanac (Hrvaška) 51,84 m, krogla: Milič (Hravška) 13,95 m, 4x100 m: Vojvodina 42”5, 400 m ovire: Gluhak (Vojvodina) 53"1, 200 m: prvo mesto delita Ravnikar (Slovenija) ih Bohucki (Vojvodina) 22”1, 800 m: Skok (Slovenija) 1'54”8, 3000 m: Jančijevič (Srbija) 8’33”2, troskok: Hegediš”"(Srbija)” 14,'89 m," višina: Temin (B1H1 200 cm, kopje: Mut* var (Slovenija) 54,78 m, disk: Mi-■lič (Hrvaška) 42,56 m, 4x40(1 m: Voivodina 3’18”B. Končni vrstni red pri mladincih: L Vojvodina 456,5, 2. Hrvaška 442,5, 3. Srbiia 406,5, 4. BiH 386, 5. Slovenca 231, 6. Makedonija 170,5, 7. Kosovo 164, 8. Črna gora 83. MLADINKE 100 m ovire: Tutorov (Vojvodina) 15”, 100 m: Perišič (Hrvaška) 12”4, 400 m: Golijanin (Vojvodina) 56”9, višina: Horvat (Slovenija) 160 cm, krogla: Molnar (Vojvodina) 12,37 m, kopje: Šipovac (BiH) 46,64 m, 4x400 m: Hrvaška 3’53”8, 200 m: Tatalič (Srbija) in Perušič (Hrvaška) si delita prvo mesto s 25”7, 800 m: Jelak (Hrvaška) 2’11”6, daljava: Horvat (Slovenija) 5,78 m, disk: Papler (Slovenija) 46,30 m, 4x100 m: Srbija 47”7. Končni vrstni red pri mladinkah: 1. Hrvaška 298, 2. Vojvodina 284,5, 3. Srbija 271, 4. BiH 223, 5. Slovenija 188, 6. Makedonija 108,5, 7. Kosovo 60,5, 8. Črna gora 51 točk. Skupni končni vrstni red: 1. Vojvodina 141 točk, 2. Hrvaška 740, 3. Srbija 677,5, 4. BiH 609,5, 5. Slovenja 419, 6. Makedonija 279, 7. Kosovo 233,5, 8. Črna gora 134. Mladi atleti Slovenije so se letos slabše uvrstili kot pretekla leta zato, ker so imeli zelo okrnjeno zastopstvo. Tekmovalo je namreč samo petnajst atletov v obeh konkurencah. žavni cesti med Casale Monferra-tom in Turinom. Bivši italijanski atletski prvak, ki je vozil svoj fiat 128 coupe, se je zaletel v neki kamion, ki je začel prehitevati na ovinku in se je premaknil preveč na sredino cestišča. Berrutija so prepeljali v bolnišnico v Turinu, kjer se bo moral zdraviti najmanj dvajset dni, medtem ko bo voznik kamiona okreval v petih dneh. AVTOMOBILIZEM INDIANAPOLIS, 3. - V metodistični bolnišnici v Indianapolisu je umrl 26-letni pilot Swede Savage, ki se je hudo poškodoval med zadnjo avtomobilsko dirko «500 milj v Indianapolisu*, ko se je ožgal po nogah in po rokah. Savage je začel tekmovati, ko je bil star devet let in je sodeloval na dirkah v kartingu, nato pa je kot profesionalni motociklist ena-intridesetkrat zmagal. Leta 1967 je prestopil med avtomobilske pilote. Mladi vozač je bil že dvainšestdeseta žrtev proge v Indianapolisu. WIMBLEDON, 3. — Na teniškem turnirju v Wimbledonu so danes odigrali prva četrtfinalna srečanja. Med moškimi posamezniki je Anglež Tay-lor premagal Borča (šve.) s 6:1, 6:8, 3:6, 6:3, 7:5. Cehoslovak Kodeš pa je odpravil Indijca Armitraja s 6:4, 3:6, 4:6, 6:4, 7:5. Med mešanimi dvojicami sta v četrtfinalu Nastase in Casale premagala DodsUella in Boshoffa s 6:4, 6:1. Med ženskami dvojicami sta Avstralki Goolagong — Young odpravili nosilki Sovjetinjo Morozovo in Angležinjo Wadejevo z 9:7, 6:4. SABLJANJE GOTEBORG, 3. — Na svetovnem pr venstvu v sabljanju se je italijanski predstavnik Montano uvrstil v floretu v finale, kjer bo nastopil skupno z Romunom Tiujem. Francozem Noe-lom, Madžaroma Kovacsom in Ka-mutijem ter s Sovjetom Tčijem. Začetniški tečaj za kotalkarje ŠD Polet prirfctrisrn časuMOtbiVb' | do 31. julija in od 1. do 15. avgusta začetniški tečaj za kotalkarje. Vpišejo se lahkA^dtfdcr'6rf n lenega četrtega leta do 7. leta starosti, ki bodo po ooravljenih iz-p tih lahko nadaljevali s kotalkanjem. Vpišejo se lahko tudi starejši otroci, vendar brez možnosti za nadaljevanje v tej aktivnosti. Vpisovanje je na sedežu ŠD Polet, v Prosvetnem domu na Opčinah, in sicer v soboto, 7. t.m. od 15. do 20. ure, v nedeljo, 8. t.m. od 9. do 10. ure ter v ponedeljek, 9. t.m. od 19. do 20. ure. SOŽALJE ŠD Kontovel izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Liviju Albiju ob smrti njegovem cvageea očeta. Nesreča Berrutija VERCELLI, 3. — Livio Berruti se je laže poškodoval v prometni nesreči, ki se je pripetila na dr- Proseška tradicionalna tekma med starimi in mladimi je privabila letos to'iko gledalcev, kot le redkokdaj doslej. Imeli pa so tudi kaj videti, saj so organizatorji pripravili res izredno «pcstro tekmo*. Na naših sOkah vidimo (od zgoraj navzdol) kolono avtomobilov, ki so krenili iz vasi na igrišče, vaško godbo, za njo so prikorakali nogometaši obeh ekip s sodnikom in brhkimi stranskimi sodnicami na čelu. Med tekmo so si gledalci lahko ogledali klasičen primer «zloma noge* na igrišču, pa tudi nogometaševo «zadnje slovo*. Za spomin pa sta se končno ekipi mladih in starih še fotografirali (vključno s «polomljenimi» in «pokojnimi» . ..) vse to pa pred veliko množico gledalcev, izza katere je vse «snema-la» «proseška TV*. Dr. Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik Spomini iz bogatega, pa ‘udi težkega življenja partizanskega zdravnika Res, ko smo hodili skozi gozd, so veje tolkle po kotlu, da le odzvanjalo. Kotel je navadno nosil eden od kuharjev ali kdo od partizanov, ki je bil zaradi česa kaznovan. To pot pa je komandant bataljona odločil, naj ga nosi tisti, ki ga je postrgal. Tako je ta neprijetna naloga zadela Tončka. Hodili smo počasi, vsakih nekaj korakov se Je kolona ustavila. Nekdo je rekel, da se moramo srečati z Gradnikovo brigado. Zakaj, tega nihče ni vedel. Le štab brigade je vedel, da je srečanje s VI. brigado potrebno, ker bosta obe brigadi skupaj nadaljevali pot proti Benečiji. Ustavili smo se na Poldanovcu, da se brigada odpočije. Borci so tiho ležali na položajih v zaklonih cel dan, da bi se tako branili, če bi nas napadli Italijani. Nič se ni zgodiio. V mraku smo bili spet na poti prek Velikih Lažen proti hri- bom med Cepovansko dolino in Trebušo. Proti jutru je pričelo rositi. Počasi smo se pomikali v reber proti Grudnici in Velikemu vrhu na robu Banjške planote Borci so zavzeli položaje in kuharji so v plitki globeli za robom kuhali kosilo. Vreme je bilo mrzlo, veter je razpihal deževne megle. Kazalo je, da se bo vreme popravilo. Partizani so si še pripravljali zaklone, ko se je začelo. Pričakovati je bilo, da nas Italijani ne bodo pustili pri miru. Toda napad je bil vseeno nenaden. Boj je trajal vse do kar snega popoldneva. Ležal sem med skalami ter poslušal streljanje in pripravljen čakal, da nudimo pomoč ranjencem, če me bodo poklicali. Kljub hudemu ognju iz sovražne strani nihče od naših ni bil ranjen. Kasno popoldne je streljanje prenehalo, sovražnik se je umaknil. Zvečer se je brigada premaknila čez Idrijo na šentviško planoto in nato nadaljevala pot prek Knežnih Raven in dalje proti Benečiji. Z Jelkom nisva šla z brigado. S štabom brigade sem se dogovoril, da obiščem sanitetno postajo na Malih Vršah. Komandir bolnice Svarun, domačin iz Vrat, mi je že pred časom poslal pošto, naj se oglasim, pri njem. Zanimalo me je kako je organizirana bolnica, kje se nahaja, če je ustanovljena po navodilih, ki sem jih napisal pred časom, in podobno. . , , V to odločitev so me silile razmere, ki so zahtevale, da se čimprej ustanovijo konspirativne bolnice — sanitetne postaje. Po dosedanjih izkušnjah je bilo jasno, da je pričakovati težkih borb in s tem tudi več ranjencev. Naša brigada je na lastni koži izkusila odločnost sovražnika, da se z vsemi močmi upre razvoju partizanstva na Primorskem. Zasledoval nas je in napadal, kjerkoli smo se pojavili. Doslej nam je prizadejal že dosti izgub. Naše enote so morale biti pripravljene za hiter manever, za kar pa so bili sposobni le zdravi borci. Vse onemogle in ranjene je bilo treba čimprej spravita iz borbenih enot in jih zdraviti na primernem mestu. Nič več ni bilo mogoče puščati po hišah, kot je bilo to še pozimi. V svojih očiščevalnih akcijah se je sovražnik usmerjal ravno na samotne kraje. Zažigal je kmetije in odganjal ljudi v internacijo. Za ranjence, skrite po takih kmetijah ni bilo več varno. Razen tega jim je bila nujno potrebna strokovna pomoč. Tako bi hitreje ozdraveli in se vračali v svoje enote. Bilo Je tudi nevarno, d« se ranjenci na samotnih kmetijah ne porazgube, ali da se iz teh ali onih razlogov ne vrnejo več v enoto. Sanitetna služba se je morala v vsem prilagoditi načinu bojevanja partizanskih enot. Partizanska saniteta ni mogla niti pomisliti na ustreznejše pogoje za zdravljenje ranjencev po načelih sodobne medicine. Varnost in relativen mir sta bila najvažnejše, kar se Je moglo nuditi ranjenemu partizanu. V takih razmerah je skromna medicinska pomoč mnogo pomenila. Partizani so vedeli, da ranlemih ne bomo zapustili, ampak jih bomo negovali in oskrbovali, kolikor bomo v težkih razmerah mogli. V brigadi, ki sem jo zapuščal, je bila sanitetna služba že kar dobro organizirana. Vsak bataljon je imel svojega bataljonskega bolničarja, v četah pa sta bila po eden ali dva četna bolničarja. Večinoma so bili iz vrst partizanov, ki so opravili kratek bolničarski tečaj. Svoje naloge so tako četni kot bataljonski bolničarji kar dobro opravljali. Skrbeli so za snago v četa ali bataljonu in za osebno higieno borcev. Kljub temu pa so bili še vedno zelo ušivi in garjavi; imeli so veliko kožnih bolezni, posebno pa ožuljenih nog, saj so bili borci skoraj nenehno na nogah. Marsikaterega borca, sem moral poslati v sanitetno postajo, ker so se mu žulji na nogah zagnojili, da skoraj ni mogel hoditi Lahke ranjence, ki so bili gibljivi in jim ni bila potrebna kakšna posebna pomoč, so obdržali kar v četi. Skrbeli so za njihovo prehrano, za ležišče in drugo. Težke ranjence in bolnike so prepeljali bataljonskim bolničarejm, ki so jih nato evakuirali v najbližjo konspirativno bolnico. Naloge četnih bolničarjev niso bile lahke. Medtem ko so hord počivali po napornem maršu in borbi, so morali bolničarji najprej poskrbeti za svoje ranjence in bolnike. Nekoliko jim je bilo delo olajšano s tem, da jim ni bilo treba v patrolo in na stražo, česar pa jim komanda često iz objektivnih vzrokov ni mogla priznati. Podobne naloge so imeli tudi bataljonski bolničarji. Tako je bilo stanje zdravstvene službe v Gregorčičevi brigadi, ko sem se zadnje dni aprila ločil od nje. Nič nisem vedel, kakšno je v tem pogledu stanje v Gradnikovi brigadi. Vedel se o njej le to, da je nekje na Tolminskem in da je bila napadena na planini Golobar nekje za Krnom. Govorili so, da je takrat padlo dosti partizanov in da so jih fašisti mrtve vlačili skozi vasi. Črtu, ki sem ga poznal še iz Loške doline, so baje odrezali glavo, jo nasadili na bajonet in jo razkazovali po dolini, da bi tako čimbolj preplašili ljudi. Neprestana sovražnikova ofenziva na naše enote, ki je trajala že od zgodnje spomladi, je terjala že dosti žrtev, mnogo je bilo tudi ranjenih. Zaradi izrednih naporov se je tudi število bolnikov zaradi izčrpanosti zelo povečalo. Odpravil sem se, da ugotovim, kako je s sanitetnimi postajami in da predvsem težjim ranjencem nudim zdravniško pomoč. KONSPIRATIVNE BOLNICE, SANITETNE POSTAJE Kasno zvečer se je brigada spustila v dolino in proti šentviški planoti. Z Jelkom sva ostala sama. Namenjena sva bila v sanitetno postajo št. 3, ki je bila nekje v strmini hriba okoli Malih Vrš. čakala sva na kurirje, da nas popeljejo do javke, saj so samo oni vedeli, kako se pride do nje. Sovražnik je že pred več urami odšel in počutila sva se varno. Napotila sva se do bližnje hiše v ozki dolini pod Velikim vrhom. Ljudje so bili še preplašeni od popoldanske borbe, ki jo je bila naša brigada z Lahi prav blizu hiše. Niso se naju upali spustiti v hišo. Zunaj je bilo mrzlo in tanka ledena skorja je pokrivala od dežja razmočeno zemljo. Kurirska javka je bila prav blizu hiše. Ni nama preostalo drugega, kot da prezebava in čakava na kurirja ali pa se skrivaj spraviva v hlev na toplo. Izbral sva drugo. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 4. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enaga stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst PO PROPADLEM POSKUSU DRŽAVNEGA UDARA Preosnova čilske vlade: vojaki v novem kabinetu Ministrski svet je dal ostavko, da bi omogočil predsedniku preosnovo Urugvajski predsednik Bordaberry grozi z razpustom političnih strank SANTIAGO DE CHILE, 3. - Čilski predsednik Salvador Allende se je odločil za vladno preosnovo. V zvezi s tem ukrepom so danes odstopili ministri in državni podtajniki, da bi omogočili državnemu poglavarju sestavo nove vlade. Vest je uradno sporočil sinoči Allendejev predstavnik po izrednem sestanku višjega varnostnega sveta, ki ga je sklical včeraj popoldne sam predsednik. Kaže tudi, da bodo vojaški poveljniki spet stopili v vlado. Poslanska zbornica je včeraj popoldne zavrnila z 82 glasovi proti 54 Allendejevo zahtevo po proglasitvi obsednega stanja v državi. Kot je znano ima opozicija večino v senatu in poslanski zbornici. Proglasitev obsednega stanja bi podelila. čeprav samo za tri mesece, znatno večjo oblast predsedniku: ustavne svoboščine bi bile ukinjene, vojska pa bi lahko aretirala vsakogar brez zapornega naloga in tega seveda opozicija noče. O Al-lendejevi zahtevi se bo moral izreči še senat, a politični opazovalci so prepričani, da bo tudi drugi dom parlamenta zavrnil predlog. Vladna koalicija je bila že pripravljena na negativni odgovor poslanske zbornice, saj je Allende sklical izredno sejo višjega varnostnega sveta popoldne še preden je bilo glasovanje v zbornici zaključeno. Dnevni red je bil tajen, v dobro obveščenih krogih pa so bili vsi prepričani, da bo svet razpravljal o vladni preosnovi in bo priporočil vstop vojaških poveljnikov v vlado. Ta poteza je Allendejev odgovor parlamentu, ki ni hotel proglasiti obsednega stanja, poleg tega pa je tudi poskus prikleniti vojsko k vladni koaliciji in zmanjšati nevarnost »putcha*. Značilno je, da je Allende podelil poveljniku glavnega štaba čilske vojske generalu Pratsu notranje ministrstvo oktobra lani, ko je zapora trgovcev in lastnikov prevozniških podjetij povzročila veliko napetost v državi. Vojska uživa v čilski družbi velik ugled zaradi nepristranosti in nevmešavanja v notranje politične zadeve. Očitno je tudi, da si Allende obeta, da si opozicija ne bo več upala tako srdito napadati vlado za katero nosi odgovornost tudi vojska. Vojaški poveljniki so dovolj levičarsko usmerjeni (po večini se zgledujejo po svojih prosvetljenih kolegih v Peruju, ki že vrsto let vodijo napredno politiko reform), da jim Allende lahko zaupa ključna ministrstva. Možno .je tudi, da skuša predsednik s pritegnitvijo vojakov v vlado, ublažiti gospodarski pritisk ZDA na Čile. General Prats je bil pred kratkim na obisku v Washingtonu. kjer se je sestal z vidnimi ameriškimi voditelji. Po vesteh iz čilske prestolnice naj PALICA ZA SUS0 V severni Nigeriji je že precej časa huda suša. Domačini, ki so po veri muslimani, so prepričani, da je suša Alahova kazen zaradi nemoralnosti nekaterih žensk in so zato uprizorili kazenski pohod. Oborožili so se s palicami in pretepli vse prostitutke, ko pa je teh zmanjkalo, so se spravili nad vsa neporočena dekleta. Poseči je morala policija in 80 ^vernikov* je končalo pretep v zaporu. Vendar pa krajevni muezini niso zadovoljni. Dejali so. da je cedina rešitev, da prikličejo deževje, ta, da se vsa dekleta, ki so dopolnila 13 let nemudoma omožijo ali pa izselijo». PRIJAVA Neki geometer iz Loana pri Savoni je prijavil sodišču zidarskega mojstra, ker ga je v nekem pismu tikal. »Ker sva imela le poslovne zveze, bi me moral vikati,» je dejal geometer. Pretor iz Albenge bo izrekel razsodbo v prihodnjih dneh. M0N0KINI IN POLKOVNIKI Monokini, to je ženska kopalna obleka, ki jo sestavljajo samo hlačke, se je prvič pojavila na grških plažah. Oblekla (pravzaprav slekla) jo je neka francoska turistka, ki ji je bilo verjetno pretoplo. Kaže, da nova moda ne moti grških polkovnikov. saj policija ni intervenirala. PREPOVED Odslej ne bodo smeli tuji časnikarji, ki so akreditirani v Južnem Vietnamu, uporabljati izrazov kot rSaigonska vladat, tSaigonski režim*, »Začasna revolucionarna vlada* ali *Južnovietnamska osvobodilna vojska*, ampak le »Vlada Južnega Vietnama* in cVietkong* Tako trdi poročilo, ki ga je izdal Van Thieuov režim, ki tudi opozarja, da bodo tvse prestopnike nemudoma izgnali iz države* Pa si še upajo govoriti o svobodi tiska ... bi stopilo v vlado vsaj šest vojakov, katerim bi Allende zaupal ključna ministrstva za notranje zadeve, za gospodarstvo, za rudnike, za delo, za obrambo in generalno tajništvo vlade. Rudarji bakrovega rudnika «E1 Teniente* so se danes po 74 dneh stavke vrnili na delo. Sindikalni predstavniki so dosegli dokončni sporazum z vlado. Okvirni sporazum so doselgi že včeraj, rešiti pa so morali še nekaj spornih točk. Šlo je predvsem za zahtevo vlade, naj posebna komisija presodi kdo od odpuščenih stavkajočih delavcev se lahko vrne v službo. Rudarji niso hoteli sprejeti tega pogoja, vladni predstavniki pa so vztrajali v svoji zahtevi. Po eni noči pogajanj so končno poravnali spor, ki je močno prizadel že itak šibko čilsko gospodarstvo. Ekonomisti računajo, da je zaradi stavke država izgubila vsaj en milijon dolarjev na dan. * * # MONTEVIDEO, 3. — Odpor u-rugvajskih delavcev proti vojaški diktaturi, ki jo je uvedel predsednik Bordaberrq je tako močan, da se bodo morali »golpisti* pogajati s stavkajočimi delavci, če se bodo hoteli obdržati na oblasti. Po snoč-njem sestanku vlade je mimster za notranje zadeve Nestor Bolentini sporočil, da bo vlada v kratkem povišala plače vsem delavcem. S to politiko mezdnih poviškov skuša Bordaberry preslepiti delavce in jih pripraviti naj se spet iiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiii PET DNI PO UGRABITVI SANMARINSKECA ZDRAVNIKA Ugrabitelji v stiku z družino Rossini vrnejo na delo. Vojaki so uvideli, da s silo ne bodo strli ljudskega oopora in so zato morali spremeniti taktiko. Ponujajo jim višje mezde, da bi pozabili na razpustitev osrednje sindikalne organizacije. S svojo splošno stavko so delavci povzročili ostre spore med vojaškimi poveljniki. Naprednejši častniki so izrekli svoje nezadovoljstvo zaradi načina, s katerim je Bordaberry skušal streti odpor delavcev, zlasti pa ker vojaški poveljniki niso predvideli odpora in ocenili moči delavskih množic. Po nepotrjenih vesteh iz Montevidea kaže tudi, da namerava predsednik Bordaberry razpustiti vse politične stranke. Predsednik, ki je prejšnji teden ob podpori vojakov izvedel državni udar. je že razpustil enotni sindikat »Conven-cion nacional de trabajadores* z izgovorom, da podpira prevratniške levičarske skupine. Opozicija je takoj odgovorila na to predsednikovo potezo. Voditelj »Partido nacional (blanco)» ene od glavnih opozicijskih strank, je pozval Urugvajce k oboroženemu boju proti vojaški diktaturi in za obrambo demokratične republike. Po neuradnih vesteh iz Montevidea kaže, da se je zaostrila kriza v sklopu ministrskega sveta: trije ministri naj bi dali ostavko in sledili zgledu ministrov za šolstvo in javna dela, ki sta odstopila v sredo takoj po razpustu parlamenta. SAN MARINO, 3. — Vse kaže, da so ugrabitelji dr. Itala Rossinija in njegove hčere Rosselle končno stopili v stik z družino., .V^st je cjelnifc,potrdil komisar za pravosodje republike San Marino dr. Viroli. »Družina — je dejal — je poudarila, da ne gre pri. pisovati dogodku velike važnosti. Domnevni ugrabitelji naj bi ne dali nobenega konkretnega dokaza, da sta oče in hči v njihovih rokah*. Italo in Rossella Rossini sta bila ugrabljena pred petimi dnevi nedaleč od njune vile. V tej je v teh dneh telefon stalno brnel, a do danes se pravi ugrabitelji še niso oglasili. Telefonirali so le šakali, ki so skušali izkoristiti položaj in zaslužiti na račun Rossinijev. Dokaz, da se nekaj plete, je tudi prisotnost odvetnika Walterja Alberti-nija v vili ugrabljencev. »Nismo dobili nobenega telefonskega obvestila*, je pudaril odvetnik med sestankom s časnikarji. Očitno je, da družina Rossini skuša prikriti morebitne stike v upanju, da se bo sporazumela z banditi pred posegom preiskovalcev. »Doslej — je dejal dr. Viroli — smo se omejili le na opazovanje dogodkov, v kratkem pa bomo začeli resno preiskavo, če se ugrabitelji ne bodo medtem oglasili*. Kaže tudi, da je dr. Italo prostovoljno sledil ugrabiteljem, da bi pomagal hčerki. To naj bi dokazovalo dejstvo, da v vili ni več stekleničice zdravila, ki je nujno potrebno priletnemu zdravniku. Preiskovalci sodijo, da je zdravnik stopil v dnevno sobo svoje vile po zdravilo, preden se je oddaljil z banditi. To naj bi pojasnjevalo zakaj so sosedje opazili takoj po ugrabitvi, da se je luč v dnevni sobi prižgala in takoj nato ugasnila. Odvetnik Albertini je tudi priznal, da je družina Rossini stopila v stik z nekaterimi bankami iz Riminija in San Marina, da bi pripravila denar za morebitno odkupnino. Širile so se vesti, da so ugrabitelji zahtevali 100 milijonov lir, odvetnik Albertini pa je odločno zavrnil vse te govorice. Preiskovalci niso odkrili doslej še nobenega elementa, ki bi jim omogočil priti na sled ugrabiteljem. Dr. Viro-li je sicer poudaril, da nadzorujejo pet ali šest mladeničev, ki so že imeli opravka s pravico, tudi ti pa delujejo na ukaz organiziranih zločinskih tolp iz Emilie in Romagne. Komisar za pravosodje je tudi poudaril, da «telefoni vile Rossini niso pod nadzorstvom, ker je prisluškovanje zelo komplicirana zadeva spričo posebne telefonske napeljave v San Mapnp in,.1dqjstK#„.(te je SIP italijanska družba, rtll pa Sttto tuje sodstvo*. Edini, ki od časa do časa zapušča vilo, je zet priletnega sanmarinskega zdravnika dr. Vieari. Danes zjutraj je šel v neko bližnjo vilo, od koder je nekajkrat telefoniral. Čamikarjem, ki so mu sledili, ni ne potrdil ne demantiral vesti o stiku z ugrabitelji. CATANIA, 3. — Sicilski ognjenik Etna zopet deluje. Že nekaj dni se namreč vije iz žrela steber črnega dima. Po mnenju vulkanologov gre le TRI DNI PO UMORU V VVASHINGT0NU Nobene sledi za morilci izraelskega polkovnika Agenti FBI baje iščejo skupino temnopoltih ljudi s svetlim avtomobilom • Moshe Dayan grozi z represalijami WASHINGTON, 3. - Agenti a-meriške zvezne policije FBI iščejo skupino temnopoltih moških in svetel avtomobil. To so edini podatki, ki jih imajo sedaj o umoru izraelskega polkovnika Josepha Alona ki so ga neznanci ustrelili v noči od sobote na nedeljo, medtem ko se je vračal v svoje stanovanje v Washingtonu. FBI še vedno upošteva dve možnosti: prvo, da so u-mor izvršili palestinski gverilci, drugo pa, da gre za običajen zločin, kakršnih se v ZDA pripeti zelo dosti. Zato so tudi podatki o skupini temnopoltih ljudi le ena izmed sledi, ki jih upošteva FBI. Lov je v teku v vsej državi. O-menjene podatke je dal policiji neki novozelandski diplomat, ki biva v bližini Alonovega stanovanja. Dejal je, da je videl svetel avtomobil v soboto zvečer in da so se potniki obnašali precej sumljivo. «V avtomobilu so bile vsaj štiri osebe, ki pa niso bili ne belci ne črnci*, je dejal diplomat in poudaril, da so pritegnili njegovo pozornost, ker stanuje v zelo elegantni četrti in je takoj opazil, da potniki tistega avtomobila ne živijo v bližini. Novozelandski diplomat je poznal Alona, saj je nameraval kupiti njegov avtomobil, ker se je slednji nameraval vrniti v Izrael. Domnevajo, da so morilci avtomobil najeli in policija sedaj pregleduje sezname klientov vseh družb, ki posojajo avtomobile. Nekateri Alonovi sosedi tudi trdijo, da so po strelih slišali avtomobil, ki se je naglo oddaljil. Nekdo je dejal, da je celo opazil snop svetlobe avtomobilskih žarometov. Jasno je, da agenti FBI zaslišijo vsakogar, ki bi lahko imel kakšno zvezo s palestinskimi gverilci. Poskrbeli so tudi za varstvo vseh izraelskih diplomatov v ZDA, sicer pa je v tej državi 137.000 tujih diplomatov in funkcionarjev in bi bilo nemogoče zaščititi vse. Notranje ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da bo zvezna policija storila vse, kar je v njeni moči, da odkrije morilce, obenem pa,.tndii da ni še mogoče ugotoviti, če gre za politični atentat. V poročilu so tudi zanikane vesti .i o svetlem -avtomobilu in o temnopoltih moških. Drugačnega mnenja pa je izraelski obrambni minister Moshe Da-yan, ki je včeraj na telavivskem letališču pričakal letalo z Alono-vim truplom. Med priložnostnim nagovorom je namreč potrdil, da se bo »Izrael boril proti terorističnim organizacijam, kjerkoli se te nahajajo*. Tudi izraelski ambasador v Washingtonu Simcha Dinitz je de- za običajen ogr.jeniški pojav, ki ne predstavlja nobene nevarnosti za tu- ] jal, da je treba zločin pripisati Pa-riste in prebivalce vasi ob pobočju. I lestincem. Japonska in jedrski poskusi TOKIO, 3. — Vladajoča Demokratična liberalna stranka je danes sklenila, da bo parlamentu predložila resolucijo o splošni prepovedi jedrskih poskusov. Sklep so sprejeli v strankinem izvršnem biroju zaradi kitajskih in francoskih jedrskih poskusov. Z izjemo japonske komunistične stranke so bile vse ostale stranke naklonjene predloženi resoluciji. Japonska komunistična stranka je svoje stališče o-brazložila s tem, da jedrsko orožje, s katerim razpolagajo komunistične države, ni namenjeno napadu. Upor v argentinskem zaporu BUENOS AIRES, 3. — Upor v zaporu Villa Devoto v bližini Buenos Airesa, ki je izbruhnil v petek, se je razširil od približno 150 zapornikov na več kot 2000. Zaporniki zahtevajo zmanjšanje kazni in boljše življenjske pogoje. Začeli so tudi z gladovno stavko. Včeraj je umrl zaradi možganske krvavitve v zaporu bivši poslanec radikalne stranke Alfonso Pia. Da bi dosegli svoje, so po mnenju paznikov uporniki pripravljeni na vse. TRŽAŠKI DNEVNIK Pretor odredil zaplembo ladje Sinoči je pretor dr. Losapio odredil zaplembo panamske ladje »Ba-stides*, iz katere se je prejšnji popoldan razlila v morje precejšnja količina nafte. Poveljnika ladje kapitana Vozmedana Joseja Luisa iz Barcelone pa so prijavili zaradi kršitve zakonikov o čistoči voda in o ribolovu. Ko si je dr. Losapio popoldan ogledal prizorišče ob petem pomolu novega pristana, kjer se je razširila nafta, ni bilo po tej oljni tekočini skoro nobenega sledu, ker je specializirano podjetje »Crisma-ni» že poskrbelo za očiščenje morske gladine. Pri tem so uporabili kemična čistila in plavajoč nabiralnik. Kljub temu pa bo v prihodnjih dneh morala plovna družba, kateri ladja pripada, plačati precejšnjo kavcijo, da bo ladja lahko odplula iz našega pristana. Pretor dr. Losapio postaja že pravi specialist za to področje. V tržaškem pristanu je namreč vedno več ladij, ki prevažajo nafto in vedno češče se nekaj oljne tekočine razlije po površini morja. V zadnjih 20 dneh je že obsodil poveljnike šestih ladij, ki so onesnažili morje, na globe od treh do petih milijonov lir. • V okviru festivala komunističnega tiska, ki bo od 6. do 8. t.m. v javnem parku v Ul. Archi pri Sv. Alojziju, bo tudi natečaj za otroke od 6 do 8 let, ki bodo risali na temo «Kako bi rad preživel prosti čas v svojem okraju*. Vsak o-trok bo lahko predložil več risb. Te je treba oddati 6. t.m. v stojnici s knjigami na festivalskem prostoru. Posebna komisija bo izbrala najboljša dela, ki jih bo nagradila v nedeljo ob 19. uri. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Tudi letos dijakom v Miljah brezplačno knjige in prevoz Odobrena resolucija, ki zahteva od vlade «zamrznitev» najemnin do leta 1975 Miljski občinski svet je z občutkom gneva sprejel vest, da so neznani fašistični zlikovci pomazali spomenik Almi Vivodi v Ulici Pin-demonte. V začetku seje je svoje ogorčenje izrazil župan Gastone Millo, kateremu so se pridružili drugi svetovalci. Zatem je Millo na kratko počastil spomin pokojnega bivšega tržaškega župana dr. Franzila. Sledili so odgovori na vprašanja svetovalcev, ki so zadevala v prvi vrsti nedokončana javna dela in novo ureditev cest v občini. Millo je sporočil svetovalcem, da se v Miljah snuje sodoben center za sirote, kateremu uprava načelno ne nasprotuje, pač pa ima resne pridržke glede statuta, ki je mestoma nedemokratičen. Svetovalci so nato soglasno odobrili več sklepov. Na prvem mestu je bila resolucija o stanovanjskem vprašanju. Besedilo je enako tistemu, ki ga je pred časom sprejel tržaški občinski svet in zahteva od vlade, da podaljša «zamrznitev» najemnin do leta 1975, pri tem pa ovrednoti osebne dohodke, ki predstavljajo gornjo mejo tega zakona. Obenem miljski občinski svet zahteva naj parlament odobri dodatna finančna sredstva za izvajanje zakona o ljudskih gradnjah (št. 865). Soglasno so odobrili izdatek, po katerem bodo v Miljah prejeli vsi TRDA ROKA FAŠISTIČNEGA REŽIMA V GRČIJI Zopet aretacije v Atenah: 3 bivši ministri v zaporu Uradno vladno poročilo jih obsoja sodelovanja pri poskusu državnega udara maja letos • Vsi aretiranci pripadajo desničarskim krogom ATENE, 3. — Grška J^Ucjja je da-.vi aretirala več nasprotnikov fašističnega režima atenskih polkovnikov, med njimi tudi nekaj znanih osebnosti. Eden najvažnejših aretirancev je Averoff je bil minister v Kara-manlisovi vladi od leta 1956 do leta .... ... .. ... )963- Lei* 1967 je bil zaprt, ker je nedvomno bivši grški zunanji minister | v lastnem stanovanju priredil nedo- Evangelos Averoff. Ob šesti uri ga je aretirala policija v civilu in ni pojasnila družini vzrokov aretacije. Poleg njega je dal Papadopulos aretirati Petra Garufalisa, bivšega obrambnega ministra v Papandreuovi vladi leta 1964, ki je znan po naklonjenosti monarhiji. V zaporu je tudi Kristos Apo- S poletjem so se na italijanskih plažah spet pojavili že tradicionalni »pappagalli*, ki skušajo s sladkimi besedami ovražiti tuje turistke skidis, ravnatelj neke podružnice gr- [ cev sodi namreč v krog zmerne des-ške banke. | niče, kaf’ ‘je novost za Papandreuovo vlado. Znano je bilo, da se polkovniki kaj radi znašajo nad levičarji, da bi se pa tako vedli do ljudi, ki so jim, čeprav posredno, pomagali na oblast, nismo mogli pričakovati. Do polkov-niškega režima je prišlo namreč predvsem zaradi neurejenega stanja v državi, za kar je treba pripisati krivdo prav sedanjim aretirancem. Dolgoletna Karamanlisova’ desničarska vlada je privedla Grčijo v popoln kaos in do fašističnega režima, voljeno manifestacijo. Obsodili so ga na pet let zapora, vendar pa je bil pomiloščen. Bil je velik Karamanli-sov prijatelj in njegovo aretacijo je treba povezati s poročilom atenske vlade, ki je proglasila Karamanlisa za izdajalca, češ da je bil med pobudniki državnega udara maja letos. V popoldanskih urah pa je vlada izdala uradno poročilo, v katerem trdi, da je bil Averoff med »političnimi svetovalci ob poskusu udara, ki so ga izvedli člani vojne mornarice*. Garufalisa pa so aretirali, ker je o-bljubil finančno pomoč upornikom, ko je izvedel za namen mornariških častnikov. Kostantin Aposkidis pa je imel baje nalogo, da bi izročil tujim časnikarjem poročilo o državnem u-daru. Poročilo navaja tudi seznam ostalih aretirancev. Med njimi je 60 aktivnih mornariških častnikov, pet letalskih častnikov, štirje upokojeni častniki, med katerimi en general in šest civilistov. Preiskava se bo baje zaključila čez mesec dni. Poročilo tudi pojasnjuje funkcije posameznih aretirancev med poskusom državnega udara. Averoff naj bi i-mel nalogo povezave med uporniki in Karamanlisom. Izročil jim je baje besedilo resolucije, ki bi jo morali prebrati upornikom 19. maja na Kiklad-skih otokih, kjer bi se morale zbrati uporne enote vojne mornarice. Istega dne bi moral Kostantin Aposkidis izročiti poročilo tujim časnikarjem. Garufalis pa se je obvezal, da bo razdelil pet milijonov drahem družinam upornih mornarjev. Ta denar naj bi jim posredoval bankir Kristos Aposkidis, Konstantinov brat, ki je tudi v zaporu. Med ostalimi aretiranci omenja uradno poročilo še Cristofora Stratos, ki je bil pred časom minister. Jasno je, da je to poročilo sestavljeno bolj iz domnevanj kot iz dokazov. Grške fašistične oblasti so tako še enkrat dokazale, da ne bodo dovolile nobene opozicije, pa čeprav je ta zelo zmerna. Večina aretiran- . m.m..........m .....n........ ZARADI ŠPEKULACIJE PETROLEJSKIH DRUŽB Pomanjkanje goriva v Italiji: zaprte bencinske črpalke Protest prodajalcev bencina - Ali lahko pričakujemo povišanje cen bencina? RIM, 3. — Preskrba z gorivom je po vsej Italiji dokaj pereča. Danes so zaradi pomanjkanja bencina celo zaprli več bencinskih črpalk. Ko je predsednik združenja italijanskih prodajalcev avtomobilskega goriva D’Andrea govoril o kritični situaciji glede preskrbe z bencinom, je poudaril, da lahko takšno stanje odpravimo z zvišanjem cen bencina in z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo, ali pa s tem, da se petrolejske družbe pripravi do tega, da bodo obvezno oskrbovale bencinske črpalke z gorivom. Nadalje, ugotavlja D’Andrea, ga zelo preseneča odnos vlade do tega problema, ki kljub alarmantnim vestem, objavljenim v tisku, ni reagirala. Državna družba AGIP. ki pokriva 26 odstotkov tržišča, je edina petrolejska družba, ki redno oskrbuje črpalke z gorivom. Vendar pa v Lombardiji in na jadranskem področju, ki sta obenem najbolj prizadeti področji, tudi družba AGIP ne more zadovoljiti vseh potreb. Prodajalci se sklicujejo tudi na nekatere vesti, ki govorijo celo o povečanju zalog goriva pri petrolejskih družbah. Ali to pomeni, da bo bencin dražji? Vzrok za pomanjkanje goriva vidijo prodajalci predvsem v neke vrste tihem dogovoru med petrolejskimi družbami, ki razen državne družbe AGIP, pričakujejo nata- ščanje cen bencina. Iz tega lahko sklepamo, da petrolejske družbe izvajajo določen pritisk da bi dosegle višje cene. Zaradi tega je združenje prodajalcev goriva vložilo protest pristojnim organom. Svoje dejanje razlagajo z nenehnimi ekonomskimi izgubami, ki izvirajo bodisi iz manjšega zaslužka, bodisi iz stroškov poslovanja. Prodajalci menijo, da so njihove izgube že tako narasle, da jih je že težko prenašati. Zaradi tega zahte- vajo odškodnino za vso nastalo škodo in za vso škodo, ki bi jo utrpeli v prihodnje, če bi se takšno stanje nadaljevalo. Petrolejske družbe drugače opravičujejo pomanjkanje goriva. Po njihovem mnenju je do take situacije prišlo zaradi mosta na koncu prejšnjega meseca, ko se je poraba bencina precej povečala, vendar pa mislijo, da se bo tako stanje v kratkem izboljšale). • šolarji in dijaki brezplačno šolske knjige in izkaznice za prevoz z avtobusi, za šolo s popoldanskim poukom pri Sv. Roku pa so najeli šolski avtobus. Prav tako soglasno so odobrili pristop k začasni službi za socialno medicino, ki jo snujejo v Trstu. Pri tem je svetovalec Valentich (KPI) povedal, da se posegom specializirane ekipe zdravnikov v tovarnah pro-tivi Združenje industrijcev. Vendar se to lahko obide s posegom občinskih zdravnikov, ki imajo to pravico po zakonu in jo lahko s pooblastilom poverijo drugim. • V sobi 110 oddelka za ekonomat v tržaškem županstvu so na razpolago lastnikom izgubljeni predmeti: domača in tuja valuta, ročne ure, zlat obroček za ključe, ženske in moške torbice, denarnice, aktovka, usnjen suknjič, ruta, majica, Vrečiča s ključi, očala in več dežnikov. Predmete lahko lastniki dvignejo ob delavnikih od 9. do 12. ure. V soboto začetek festivala znanstveno fantastičnega filma V soboto, 7. julija se bo začel 11. festival znanstveno - fantastičnega filma, ki bo trajal do naslednje sobote, 14. julija. Predvajali bodo 42 filmov iz naslednjih držav: Belgija, Bolgarska, češkoslovaška, Francija, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Poljska, Sovjetska zveza, Vzhodna Nemčija in ZDA. Žirijo za podelitev nagrad bodo sestavljali novinar Luciano Budi-gna (Italija), pisatelj Lajos Matos (Madžarska), filmska kritika Richard Overbev (ZDA) in Ricardo Salvat (Španija), predsedoval pa ji bo francoski režiser Nelljj Kaplan. Na večer otvoritve festivala bodo predvajali dokumentarec o slikarju Enricu Prampoliniju, kateremu so tudi posvetili razstavo slik. Po drugem kratkometražnem filmu bodo predvajali dolgometražni film «Soy-lent Green» (Umazana trava), ki se dogetja v drugem desetletju prihodnjega stoletja in prikazuje posledice nerešenih problemov, ki nas tarejo že danes: nasilje, onesnaženje okolja, pomanjkanje hrane. V filmu nastopajo Charlton Heston, Joseph Cotten in Edward G. Robinson. Med delom v tovarni GMT se je resno poškodoval 2l-letni delavec Aldo Indrigo iz Vidma. Pri delu ob stružnici se je globoko ranil v levo roko. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom tovarne, se bo moral zdraviti 40 dni. iiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiinimHmiiiiiiiumiiiiMitiiiiiMiiiHiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiia ZARADI IZREDNE SUŠE VRSTA POŽAROV V OKOLICI RIMA Možno je, da gre pravzaprav za požig, razlog zanj pa naj bi bila gradbena špekuladja RIM, 3. — Izredna vročina in su-. teh požarov pripisati požigom po ša sta med glavnimi krivci za 150 naročilu lastnikov zemljišč, saj je požarov; toliko jih je namreč za-^ gradbena špekulacija sedaj zelo jelo rimska predmestja v današnjem dnevu. Gasilci so prejeli na tisoče pozivov. Stanje se je normaliziralo šele v večernih urah, ko so bile na delu samo še manjše skupine gasilcev, večino požarov pa so že pogasili. Vzroke za požare je treba, po uradnih poročilih, iskati predvsem v nepazljivosti mimoidočih, saj je trava in grmičevje zelo suho in zadostuje cigaretni ogorek, da se vname požar. Za požar v kraju Borgata Ottavia domnevajo, da ga je povzročila iskra z vlaka, ki povezuje Rim z Viterbom. Najprej so se morali gasilci odpraviti v mestno četrt Trionfale, kjer se je vnelo grmičevje v zgodnjih popoldanskih urah. Ogenj se je razširil v dolžino za celih šest kilometrov in ogrožal celo naseljeno področje. Na kraj požara je prišlo približno 50 gasilcev z desetimi brizgalkami, ki so v nekaj urah omejili plamene. Gasilci so najprej preprečili, da bi požar dosegel cesto. Pihal je namreč precej močan veter in požar se je naglo širil in v kratkem zajel tudi žitna polja ter popolnoma uničil pridelek. Prebivalci pravijo, da se tam pogosto vnamejo požari, kot krivce pa omenjajo brezvestne meščane, ki ob cesti odlagajo odpadke, včasih pa celo še tlečo žerjavico. To pa je bil le eden izmed številnih požarov, čeprav je bil verjetno najhujši. Drugi velik požar se je vnel v okolici vile Ada, ob cesti Salaria. Tudi tam se je vnelo grmičevje in prihiteti je moralo približno 100 gasilcev. Stanje se je normaliziralo šele pozno zvečer. Gozdni požari so eno izmed hudih nadlog, ki v zadnjih letih tare jo Italijo Preiskovali i organi do I mn. vajo, da je treba veliko število razširjena »obrt*. Tako je tudi za večino požarov v okolici Rima. Mesto se naglo širi, vendar pa je vsa okolica »zeleno področje* in je gradnja strogo prepovedana. Če pa gozd pogori je možno spremeniti regulacijski načrt in graditi. S cenami, ki jih imajo danes zazidljiva zemljišča in z zaslužkom, ki ga imajo gradbena podjetja, je jasno, da pomeni nekaj hektarov več zazidljive površine pravo bogastvo. Vendar pa preiskovalci zelo oklevajo in v vseh uradnih poročilih ni niti namiga na možnost, da bi lahko šlo pravzaprav za požig. Alabamski zdravniki skrivaj sterilizirali 11 temnopoltih deklic? WASHINGTON, 3. — Ameriški minister za pravosodje Richardson je odredil sodno preiskavo o delovanju neke klinike za načrtovanje družine v Montgomeryju v Alabami. Govori se namreč, da so zdravniki sterilizirali s kirurškim posegom vsaj 11 temnopoltih deklic, ne da bi vprašali za dovoljenje starše. Zadeva je prišla na dan prejšnji teden, ko sta se pritožili sodni oblasti dve temnopolti dekleti, ki so ju zdravniki sterilizirali ne da bi ju obvestili za kakšen kirurški poseg gre. Ravnatelj klinike je v pogovoru s časnikarji odločno zavrnil vsakršno obtožbo. Pojasnil je, da so zdravniki sterilizirali le 8 žensk, ki so prostovoljno pristale na kirurški poseg. PARIZ, 3. — Prvi masovni odhod n« počitnice je v Franciji terjal 20* mrtvih in 5.875 ranjenih. Podatki se nanašajo na obdobje od 28. junij« do 2. julija.