Poštnina phtftma v gotovini ^ Leto LXin., št. 121 V Ljubljani, sreda 28. maja 1930 Cena Din 1.— tehaia vsak dan popoHne, izvzemši nedelš« in praznike. — toserati do 30 potit a Din 2.—» do 100 vrst Dra 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji iaserati pettt vrsta Din 4.—. Popast po dogovoru, feserami davek posebej. — »Slovenski* Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knailova ul. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 'm 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trs 8.-- CELJE, Koce nova uiica 2. — Tel. 190 NOVOMESTO. Ljubljanska cesta, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani Št. 10.361 DELO ZA PANEVROPO Loucherjeve izjave v Bukarešti — Boncour o Briandovem predlogu za federacijo evropskih držav Bukarešta. 28. maja. Zbornica ln senat sta se včeraj sestala k skupni slavnostni seji na čast bivšemu francoskemu delovnemu ministru Lou-cheurju. Zbornični predsednik je imel "Pozdravni nagovor, v katerem je slavil Loucheurjevo delo za mir. Zunanji minister Mironescu je očrta! Loucheurjevo vlogo pri ureditvi vzhodnih reparacij in povdarial njegovo sedanjo misijo, ki je namenjena uresničenju Brian-dovega načrta o Panevropi. Minister Loucheur je v zahvali izjavil, da je treba med Rumunijo in Francijo doseči gospodarsko sodelovanje. Pri tej priliki je povdarial tudi pomen Briando-vega načrta za sodelovanje med evropskimi državami in izjavil, da Fran-ciia ne stremi po gospodarski hegemoniji, temveč se ji zdi v času splošne gospodarske krize tesno sodelovanje med evropskimi državami kot najboljše sredstvo za sanacijo. Pariz, 28. maja. A A. Znani francoski politik Boncour piše v »Journalu« o Briandovem načrtu zvezne Evrope in pravi, da bi bil ta načrt lahko ust vari ji v. če bi narodi, ki so pri ta- kem načrtu zainteresirani, sami odločali. Naj pride karkoli. Briand bo vendarle koristil Franciji, ki je prva pozvala Evropo na tako sodelovanje. Prav bo za Evropo, da se organizira na tej podlagi, preden nastopijo krvava leta. ki jih je nekoč Mussolini napovedal za 1. 1935. Podvizana izpraznitev Porenja ie dokaz dobre volje Francije, ki bo rudi sicer izpolnila svojo zgodovinsko vlogo in svoje zgodovinske dolžnosti, kakor jih ji nalaga njena zmaga. Definitivni program sokolskih zletnih dni Glavni dnevi bodo posvečeni sokolski mladini, vojaštvu in naraščaju Beograd, 28. maja. Sokolski zletni dne- | ho na zletišču velik koncert, pri katerem Vi se pneno 8. junija z dnevom srednješolske mladine. Na zlet bo prišlo okoli 13.000 učencev in učenk srednjih in meščanskih šol ter učiteljišč v naši državi. Dne 7. junija se prično ob 7. zjutraj na zletišču tekme v lahki atletiki, plavalne tekme pa bodo na Savi v kopališču Bobkluba. Za tekme v lahki atletiki se je prijavilo 616 učencev in 266 učenk. Popoldne bodo na zletišču vaje za javni nastop. V nedeljo 8. junija dopoldne bo slavnostna povorka po beograjskih ulicah, popoldne ob pol 4. pa javni nastop na zletišču, na katerem bo lahko hkrati nastopilo 3760 učencev. Srednješolska mladina bo odpotovala iz Beograda 9. junija. Prihodnja nedelja 15. junija bo posvečena naši vojski. Na zletu bodo sodelovali voiaki beograjske garnizije ter vojaštvo bližnjih garnizij iz Pančeva, Zemuna, Vr-sca. Novega Sada, Kragujevca, Požarevca In drugod. Razen teli bndo prišli na zlet tekmovalci iz vseh polkov. Dne 13. junija bo zbrano v Beogradu že vse vojaštvo, ki bo sodelovalo na zletu. V soboto 14. junija zjutraj se prično na zletišču tekme vojaških oddelkov, ki se bodo nadalievale tudi popoldne, ko bodo tudi vaje za nedeliski javni nastop. V nedeljo dopoldne se bo tekmovanje nadaljevalo, popoldne ob pol 4. pa bo javni nastop. Vojaštvo bo nastopilo s posameznimi četami in v skupinah po ?ono mož. V nedeljo zvečer bo sodelovalo 400 godbenikov voiaških godb pod vodstvom kapelnika godbe kr. garde Pokornega. Vojaštvo bo zapustilo Beograd 16. junija. Tretja nedelja 22. junija je posvečena so-kolskemu naraščaju, mladini v starosti od 14. do 18. let. Sokolski naraščaj bo došel v Beograd v petek 20. junija. V soboto ob 7. zjutraj se prično na zletišču tekmovanja in izkušnje. Istega dne ob 11. dopoldne bo otvorjena sokolska razstava, ob 2. popoldne pa se bodo nadaljevale tekme in vaje za javni nastop. Ob pol 9. zvečer bosta dve naraščajski akademiji, v »Maneži« in v telovadnici II. moške gimnazije. Istočasno bo na igrišču Beograjskega športnega kluba prirejen umeten ogenj na čast so-kolskemu naraščanj. V soboto bodo tudi veslaške tekme Beograjskega veslaškega kluba. V nedelio 22. junija ob 9. dopoldne se bo formiral sprevod sokolskega naraščaja po beograjskih ulicah, ki ga bo pred Narodnim gledališčem pozdravilo zastopstvo beograi-ske občine. Javni nastop dece in naraičaia bo ob pol 4. popoldne, zvečer ob 8. pa bo svečana sokolska akademija. V ponedeljek ob 4. popoldne priredi Kolo jahačev na svojem dirkališču konjske dirke na čast sokolstvu. Nagrade bo ob tej priliki razdelil zmagovalcem starešina našega Snkolstva prestolonaslednik Peter. Pogajanja o reparacijskem posojilu Izjava angleškega finančnega mini Nemčije za repara London. 28. maja. AA. Na včerajšnji seji spodnja zbornic«3 jo zakladni minister Sn«vwrden na številna vprašanja o repara-cijskem posojilu na podlagi Youngovega načrta, odgovoril, da se podrobnosti emisije TvpararijsJkega posojila šele razpravljajo. To zadevni razgovori se vrše med zastopniki vlad in prizadetimi bankami. Zato ne mo-r*» izjaviti, na kak način bodo izdana zakladnico. Angleški zastopniki so prejeli navodila, da ne smejo pristati na nikako iz-premembe določb, vsebovanih v načrtu strokovnjakov. Zakladnice bodo izdane spo_ razumno f prizadetimi krogi in v skladu z emisijskim načrtom. Končno je Snowden d^jal, da bi no bilo mogoče zagotovili uspe. stra v spodnji zbornici — Jamstva cijsko posojilo ha emisije reparacijskega posojila, če bi ne bilo izdano posojilo ludi v Londonu. Za. radi lega ne bi bilo v skladu s položajem l^ondona, ki je finančno središče, Če bi odklonil emisijo tega posojila. Snowden je zaključil, da bo podpirano posojilo služilo v poravnavo narodnega dolga. Parii, 28. maja. Zastopniki mednarodne reparacijtske banke in emisijskih zavodov se še niso sporazumeli, kar se bo v kratkem zgodilo. Včeraj popoldne so govorili 0 jamstvih, ki jih mora nuditi Nemčija za ^misijo druge transe posojila v višini 200 milijonov zlatih mark. Delegati so se sestali ponovno danes ob 11. dopoldno. Francoska predvojna posojila P a t f z, 28. mada. Rojalnstnana sena-tor Donrinioue de la Haye, čegar politična vpliv ie precej neznaten, je poslal ministrskemu predsedniku Tardieuju pismo, v katerem napoveduje, da bo mtenpe>irral vtedo zarado oškodovanja francoskih upnrlkov pri nezadovoljiva trredfrtvi predvojnih posoj?!, ki so jih najele Turctja, Italja, Romranija, Jugoslavija, Portugalca, Avstniga, Madžarska. Poljska, ATgerrtTTia ttd. Nemško-poljski spor Berlin, 28. maja. AA. Zunanji minister je pristal na predlog poljsflce vlade, da s« imenuje mešana nemško-poljska komisija, ki naj prouči krvavi incident na nemžko-poljski meji med nemškimi m poljskimi obmejnimi stražama. Listi pripisujejo incident nepravilni razmejitvi tamošnje državne meje in vobče oelega takogvanega poljskega koridorja. Kitajska državljanska vojna Potohag. 2$. maja. Po oficijelnih vesteh iz glavnega stana kitajskih severnih čet so uporniki dosegli; pri napredovanja učSuko-vito zmago nad nankinškani četami. Severne čete so pod osebnim povelj-stvom •maršala Fenga zavrnile nacijonalnn armado m ujele 30.000 vojakov. Severne čete so se na nekaj mrilj približale mestu Crnan-fu, kjer se že čuje streljanje topov. Nacijo-nakie čete 90 se v mestu pripravile za obrambo. Iz vojnih poročil uporniške severne armade je razvidno, da je zajela veliko število ujetnikov, ki jih s težavo drži na varnem. Novi krvavi boji v Indiji Krvavi izgredi so se včeraj ponovili v mnogih krajih Indije v Lucknowu — Boji med Birmanci in Indijci Vstaja Bombav. 28. maja. Včeraj so izbruhnili v razorih krajah Indije nenavadno krvavi nemiri, ka so se razvijali tekom d'iieva v krvave borbe med demonstranti in policijo. Splošno se opazuje zadnje čase, da nastopajo indijski naerjonalisti pri nemirih dobro oboroženi in da se bore s skrajno trdorvratnostjo. Včeraj je prišlo v Luck-novu do krvavih dogodkov, ki spominjajo na znamenito indijsko vstajo I. 1875. Demonstrante so vodili Gandijevi prostovo^-ci. V Bombavu so trajali nemiri ves dan tn vso noč. Ubite so bile 4 osebe, 53 pa ranvenih. Lack«ow, 28. maja. AA. Velika množica je pod vodstvom prostovoljcev v trgovskem delu mesta napadla poJticijo in vojaštvo. Vojaštvo se je umaknilo, nakar je razdražena množica na'skooila prednje čete policije, ki je v obrambi streljala. Upor- niki so imeli 4 mrtve in 30 ranjenih, 14 stražnikov pa so morali prepeljati v bolnice. Zvečer je v mestu zopet zavlada! mar. Rangoon, 38. maja. AA. Med Birman-ci in Indijci je prišlo včeraj popoldne do novih spopadov. Birmanci so naskočili rn-diijske hiše ter pohdH ln Indijcev, mnogo pa jih ranili. Dacca, 28. maja. AA. Izmed 44 ranjencev v spopadu med Indijci in muslimani jih je 14 v bolnici podleglo poškodbam. Ogromen požar v skladišču avtomobilov Oklahama. 28. maja. O priliki požara v nekem tukajnjem skladišču je zgorelo 200 novih avtomobilov. Trije gasilci so se pri gašenju smrtno ponesrečili, trije pa so bili zasuti in so jih mrtve potegnili izpod ruševin. negovanjem in pranjem z l 1*2 milom v luskah« Stalin se boji kritike opozicije Preložitev 16. kongresa vseruske komunistične stranke — Potreba namestitve inozemskih strokovnjakov v sovjetskih podjetjih Moskva, 28. maja. Iz krogov, ki stoje v oizkih zvezah s StaFnom, se širijo vesti, da namerava ta preložiti 16. kongres Vseruske komunistične stranice, 'ki bi se imel vršiti 15. junija. To pa zarad tega, ker so poročila o poteku izvrševanja 'petletnega gospodarskega naorta. ki jih sprejema centralno taj ništvo 'komunistične stranke, tako neugodna, da se jih Stalin rte upa predložiti kongresu. Poleg tega prihajajo tudi pritožbe zara-di stalnega nazadovanja pri proizvodnji lana. volne in sladkorja, kar izraNja onozicija za ostro Tvorbo .proti Stalinoveirniu režirmi. Opažati je tudi vedno več to borbenost strokiovnilh organizacij, ki so zašle pod vpliv opozi* cije ter v raznih spornenicah zahtevajo od Stalina, naj spremni smer svoje go-s-podarske pol-tike ali pa odstopi. Mnogo pozornosti »e vzbudilo tudi poročilo predsednika vrhovnega sovjetskega gospodarskega sveta Kurose va, v katerem predlaga naj sovjetska vlada povabi večje število inozemskih strokovnjakov v sovjetsko Rusijo, da bi sodelovali prt izvrševanju petletnega Stalinovega načrta. Dalje predlaga, naj bi sovjetska vlada poslala veliko število nadarienin sovjetskih delavcev in rnženierjev v inozemstvo, da bi soo-polni! svoje znanje v inozemskih in-d-ustrijskjh podietjih. Moskva. 28, maia. A A. Po poročilu listov ie došlo tekom razprave r> ibolj-saniu položaja kmefiiskega prebivalstva med Stalinom in Rikovom do ostrih spopadov. Rikov je v navala hipne strasti oddal na Stalina več strelov iz revolverja, ki pa niso pogodili nasprotnika. Rikov *e bil aretiran. Priznanja diisseldorfskega vampirja Kiirten je priznal tudi umore, ki jih srracije prebivalstv Dusseldorf, 28. maja. Cim bolj po* staja jasno, da je aretirani delavec Peter Kiirten zares oni morilec, ki je zadnja leta s svojimi zagonetnimi umori vznemirjal vso javnost, tembolj narašča razburjenje diisseldorfskega prebivalstva. Tekom nadaljnega zašli* sanja Kiirten ni priznal samo umorov, katerih ga je obdolžila policija, mar* več je priznal še dva nadaljna umora, ki sta bila policiji doslej sploh nežna* na. Morilca zaslišujejo noč in dan. O šestih zločinih je sedaj že popolnoma dognano, da jih je res izvršil Kiirten. Policija mora pojasnit sedaj še 16 nas daljnih zločinov, o katerih Kiirten si* cer priiznava, da jih je izvršil, vendar pa se hoče policija o tem točno prepri* čari. Med drugimi je Kiirten priznal tudi umor, ki ga je izvršil pred 18 leti. Takrat je v Grafenbergu izginila neka mlada služkinja. Vsi so mislili, da je izvršila samomor. Šele priznanje Kur* policija ni izsledila — Demon-a pred jerrrišnfco tena je spravilo na dan, da je postala žrtev njegove pohotnosti. Ker je oK stojal sum, da je imel Kiirten pomagača, sc je policija zanimala tudi za to in j«e aretirala njegovega sodelavca Meurcrja. Izkazalo pa se je, da je Meurer popolnoma nedolžen m >e btl zato takoj iapušcen, Kiirten se vede pri aasiišcvanju zt* k> emično in odgovarja na vsa vpra» sanja hladnokrvno in zasmehljivo. Snoči je prišlo pred policijsko direk* oijo do velikih demonstracij. Pred polici j[o se je zbrala ogromna množica, ki je zahtevala lmčanje morilca, Polw ciji je komaj uspelo, da je preprečila napad na policijsko poslopje. Demon* stracije so trajale pozno v noč in so izzvenele v zahtevo, da mora biti morilec na vsak način obsojen na smrt m sicer tako smrt, da bo morilec čutit bolečine v«eh svojih žrtev. Minister Demetr o vic v Ljubljani Beograd, 28. matj-t Avala javlja, da je danes odpotoval minister trgovine s. Juraj Demetrović v Uurjliano. da prdsostvtrje otvoritvi lauibManskega velesejma. Po otvoritvi bo imel g. miiKisteT konferenco z 20-^x*iajstkwni krogi dravske banovine, nakar se bo vnral v Beograd. Beograjski proces Beograd, 38. maja. Pred drža vin m eo-dSsčem je bilo dan-e« definitivno zaključeno dokazno postopanje. Sodišče je odklonilo vse včeraj stavljene predloge državnega tožilca jn zagovornikov. Dr. Ma<3ku je bilo dovoljeno, da se sme razgrovarjata s svojimi zagovom ikL Nato je dobil besedo državni tožilec dr. Ucović, ki je začel svoj govor ob 9. in ob 13. še govori. Državni tožile« na-£lrša, da je preiskava in glavna razprava v polnem obsegn potrdila navedbe ootozni-ce in dokazala, da je obstojala teroristična organizacija, da je bila osnovana po navodilih iz inozemstva in da je bila v zvezi s akcijo emigrantov. Zahteva obsodbo za vse obtožence. iia mednarodne trgovine Beograd. 38. maja. AA. Po m*ormactjan, ka jih ie prejel jogoslovenslka nacionalna odbor mednarodne treovske 2*»nr»ce, je komisija za mednarodne odnošaje med posa-me^nonri trgovskimi ztooiraicami pričela or-ganžzirari nove odbore v Bvrooi, v Zedi-nienih državah Anierike in v Južna Amerika. To delo ie namendeno sntosni ureditvi mednarodn* s?osoodans4dfe odnosa-iev. Z defirntavnarn koirstituirarneni teh odborov bodo vzpostavljeni (Brektnri stiki med gospod ar sfldmi krogi vsega sveta. Načrt zakona o pobijanju gozdnih škodljivcev Beograd, 28. m*ja. AA. Ministrstvo za šatn« in rudnike >e sestavite zakonski načrt o pobijanju zozdmfi škodljivcev. Go^podarsko-jfmančnl odbor ■miimtrov je «ta eni svoi* pos+edi>rih sej odobril ta zakonski ostmtek. Imenovanja Beograd, 36. maja. Vpokoje« ie ttispektor dravske banovine Josip Ferjaočič, za vS. komisarja obrne ine žeJerniSke policije »a Jesenicah pa je imenovan Anton Bataselj. Uspeh Jonnsonove London, 37. maja. AA. Včeraj je Amv Johnson dovršila drogo etapo svojo g a poleta preko Avstralije. V torek j« letela iz Port Danvina preiko pustega ozemlja do postaje Alejtandra, ki >e oddaljena 500 milj. Včeraj je preletela drugih 000 mirj do Long-reaeha, danee pa bo najbrže prispela v Brie* bane, v glavno mesto Quee*tslands. Ker ima. jo tu telefon na velike daijave, upa letalka, da bo lahko govorila a sr*r*jimi sorodniki v Angliji. Včeraj je govoril po radiu o mi« Johnson lord Wakefield. Med drugim je dejal: >Na vprašanje, kako je ta mlada deklica v manj ko* 100 arah dovršila ta dolgi in nevarni polet na letalu, ki je preletelo že 36.000 milj, odgovarjam, da je imela letal-ka tri velike vrline: poguni, navdušenje in veliko sposobnost.< Longreaeh (Queeneland), 28. maja. Včeraj ob 17.30 je pristala na tukajšnjem letališču miee Amv Johnson .Sprejele so jo ogromne množice, ki so jo tako oblegnle, da jo )e moral neki policist odnesli v bližnji hangar. Tu je ostala letalka pol nre, dokler se ni množica razkropila. Rehnsfci nadškof umrl Rerma, 28. maja. AA. Kardinal Lueon, nadškof Reimaki, je preminul davi ob 7.45. Dosegel je starost 88 let. NadAkofoveki položaj ▼ Rehnsu je zavzemal od 1. 1905. Po-ko^dk je bfl tudj osebno nadvse hraber mož in je vso vojno vztrajal v Reim«u na. vziie strahovitemu bombardiranju m^sta. Po vojni je posvetil svoje sile jn svoja sredstva obnovi reimske katedrale. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devizo: Amsterdam 22.785. — Berlin 13.50 — 1333 (13.515). — Budimpešta 9.S987. — Curih 1094.4 — 1007.4 (1095.9). — Dunaj 797.41 — 800.41 (796.91). — London 275 21. — Newyork 56.53. — Pariz 222.06. — Praga 167.60 — 168.40 (168). — Trst 296.58. — Bruselj 7.9091. INOZEMSKE BORZE. Carin. Beograd 9.125 — Pariz 20.26 — London 25.1125. — Newyork 516.80. — Bruselj 72.12. — Milan 27.0625. — Madrid r>3. — Berlin 123.315. — Dunaj 72.90. — Sofija 3.74. — Praga 15.33. — Varšava 58..»- Budimpešta 90.335. — Bukarešta 3.07. Prenovljeno kopališče v Koleziji Mestna občina je dala popraviti in prenoviti kopališče v Koleziji — Stroški bodo znašali okrog 35.000 Din U ubijana, 27. maja. Ljubljana se širi in modernizira, število prebivalstva stalno narašča, naraščajo pa tudi potrebe. Med nujne higijensko in socialno važne potrebe spadajo tudi javna kopališča. Tudi v tem pogledu Ljubljana znatno napreduie. Pred vojno je štela Ljubljana okoli 45.000 prebivalcev in je imela samo eno kopališče. Zdaj šteje okoli 60.000 prebivalcev, s predmestji vred celo ao.oo/). a kopališč imamo toliko, da smo za prvo silo v tem pogledu preskrbljeni. Po vojni smo dobili poleg starega kopališča v Koleziii kopališče na Ljubljanici, lani je bilo sredi mesta zgrajeno moderno športno kopališče SK Ilirije, mestna občina pa je zgradila novo kopališče v Mednem. Poleg teh treh odprtih ie v Ljubljani še pet zaprtih kopališč (zimsko kopališče Ilirije. *Slon<, kopališče Okrožnega urada, kopališče na Taboru in Ljudska kopelj), na Savi pa je zgradil letos posestnik Štirn privatno kopališče. Edino predvojno knpališče je bila Ko-lczija, ki je bila pa že takrat mnogo premajhna. Po vojni je bila Kolezija dve ali tri leta zaprta, nato pa so kopališče opustili. Izkazalo se ie namreč, da voda ni Via posebno čista pa tudi kopališče se ie izkazalo kot nepraktično. Pred tremi leti so sknšali kopališče v Koleziii nanovo urediti, kar se pa ni v polnj meri posrečilo. Voda v kopal šču je bila še vedno umazana in uezdiava, urejen pa tudi ni bil pravilni dotok. Lard so se razmere v tem pogledu nekoliko zboljšale. čeprav še niso idealne. Mestna občina pa dobro ve, da je to kopališče delu prebivalstva nuino potrebno — v poštev pridejo predvsem okraji Trnovo, Mir je. Krakovo, Gmajna in Tržaška cesta, ki gravitirajo izključno na Kolezijo. Zato je sklenila kopališče nekoliko preurediti, modernizirati, regulirati dotok vode in urediti dobro filtracijo. Z restavracijskimi deli in moderniziranjem kopališča so pričeli' že pred tremi tedni. Napravili bodo novo za-tvornico, zalili in popravili be'onsko dno v bazenu, ki je že deloma razpadalo. Tehnično bp to vsekakor težko izvedljivo, kajti betonski zid bi bilo najprej treba nasekati Turki< so mohamedanski Srbi, ki so sprejeli v svoj jezik mnogo turških izrazov — kakor je povsod na mešanem ozemlju — in mu dali tako posebno obeležje. Iz srbskih krajev so se po vojni preselili skoro vsi pravi Turki v Turčijo. Zdaj tvorijo zelo redko manjšino, samo v čarobnem Prizrenu je nastala pod več kot 20 mdnaretj številna kolonija in vsak povprečni Prizrenčan govori tudi gladko turško. Sicer so pa južnosrbski muslimani skoro brez izjeme Arnauti. Narovno je, da pomuslimanjeni slovanski element ni mogel v celoti podlečd orijentalski psihologiji, temveč je ustvaril na temelju svojih rasnih posebnosti poseben tip mo.iamedanstva, ki je pa odpornejši in marljivejši. Niti haremska žena ni v celoti izgubila svojega človeškega pomena s koščkom matrimonijalnega dostojanstva ta ni bila čisto navadna lutka za naslado. Seveda je bilo njeno življenje pod neposrednim pritiskom in pod neprestanim vplivom strogo zasebno in to ne samo mohamedanske žene. Pri kristjanih >e nehote pospeševala ta pojav tradicija zadruge in v mnogih krajih ie bil možev poklic v komitskih in hajduških četah. Zadostuje nekoliko izkušenj iz manjših evropskih mest z njihovo filistrsko polkulturo, ki postane samo skrivaj neupoštevani kodeks prepovedi, da spoznamo, da je bilo to bolj nevarno za razvoj polinteligentne meščanske žene, nego priproste kmetice. Toda tipičnih, z romantično slavo in mnogokrat tudi s praznoverjem opredenih haremov velikega sloga prav za prav v slovanskih deželah mnogo nikoli ni bilo. Harem ie ohranil pogosto svojo rodbinsko funkcijo. 2ena ie hodila zastrta po ulici, v družbi se ni uveljavljala, za lepo izrezljanimi mrežami njenega doma je pa vladalo lepo rodbinsko življenje. Zdaj, ko smo že vajeni videtj emancipirane Turkinje celo na športnih igriščiii, še niso izginila strašila v obliki muslimanskih žen z zastrtimi obrazi po mostarskih in sarajevskih ulicah. Toda mnogo več ie labfcih, izrazito koketnih pajčolančkov nad moderno toaleto s kratkim krilom in francoskimi čeveljčki namesto nerodnih cokel i, ki so se menda ohranile pri življenju samo zaradi rafinira nega smisla za pikanterijo. V jiLžnosrbskih krajih je posegel vladajoči mohamedanizem nasilno tudi v notranje življenje pravoslavnih žensk. To je bil mikavna, toda dolgo pozabljeni kotiček, ki čaka večinoma šele zdai na veselo in razposajeno življenje in v katerega je začel šele prevrat v razvoju avtomobilizma uvajati evropski duh, kar je domačinom v prid, tujcem, ki potujejo po teh krajih, se pa zdi žal, da ie priilo do te izpremembe. Tam so bili gospodarji Turki. Zavili so ženske v feredži in jim zaprli šolska vrata. Narodnosti jim pa niso vzeH in večinoma tudi vse možnosti izobrazbe ne vsaj v inteligentnejših rodbinah. Nasprotno, temu prizadevanju so dali skoro revolucionaren značaj in zanos. Pač pa preseneti tujca, kako je ostala na površju evropska civilizacija v onJJ tarskih *haremih<, ki so še ostali v teh krajih. To je pa le bolj materijelna kultura. Na sedanjem begovskem turškem domu vas sprejmejo v sobi, kjer vas posade med preprogami na banalen evropski stol. Z enega sicer vstane še napol zastrta starejša ženska in položi dlan na srce, usta in čelo v pozdrav, potem pa zopet mirno sede na isti solidni in neokusni stol jz konca preteklega stoletja. Gospodinja in njeni sorodniki nas pozdravijo v oblekah, podobnih do pičice oni. ki jo nosite sami, samo nekam elegantne niso v njih. Mlado dekle si je pa obesilo v ušesa dolge, težke uhane, okrog vratu pa ogrlico, da vam jo pokaže. Gostoljubnost in postrežljivosi je zelo velika. Vse bi vam pokazali, pa ne vedo dobro, za kaj se zanimate. Samo tenke cigarete, ki so vam jih zvili, so »njihove«. Sicer vam pa prinašajo Evropo. Tudi srbsko »sladko«, toda strašno začinjeno in celo toplo mleko. Hvalijo se, da ie to sušeno mleko iz konzerve. Čaj, s katerim postrežejo po takem mleku, sprejme vsak tujec več kot hvaležno. In smili se vam bledi deček, ko slišite, kako navdušeno ga s tem hranijo. Samo to vam mora povedati tolmač. Begica je vam pripravila razočaranje. V njeni evropski sobi se nikakor ne morete sporazumeti z njo. V srbskem jeziku vas vpraša, kako se počutite in odgovori enako na vaše vprašanje. Več se ni naučila, toda tega niti v SkopUu nisem pričakovala. Francosko znajo samo besedico »merci«. In tako se zdaj samo še smehljava. Pri tem se pa življenja ne izogiblje in s Srbin jami se dobro razume. Vabijo i o na odborove seje Kola srbskih sestara, češ, da tam ne bo nobenega moškega. Če pride, ne bo to prvič. Mlada begica hiti za Evropo. Ni se pa sporazumela z njo in ni je razumela. Samo posnema jo, spojila se pa ni z njo. Spojitev ne bo lahka. Na zunaj znive-lirane oblike življenja zapeljujejo k spregledovanju razlik. Beograjčanka iz inteligentnejše hiše se je poročila v skopljanski harem. Celo feredžo je oblekla. Ne vem več točno, kako so mi to pravili. Umor ali samomor? Toda orijentalska ljubosumnost ie bila, ki je ubila mlado ženo, katero so našli pred njeno hišo z rano v srcu. Navadno je to narobe. Turkinja prevzame evropsko obliko. Toda samo obliko. Ta dva svetova se na znotraj ne moreta spojiti. Poevropljena muslimanka mora težiti za duševno poglobitvijo, za resničnim razumevanjem tega, kar prevzame, za notranjim osvobojenjem. V praksi bo zopet tako, da bo Evropa nekaj premagala in pokopala. Zdaj tega sploh ne bo več škoda. Romantično mikavnost in pesniško čarobnost velikih senc >e že obila. Ostale so žal skoro same sence. Darujte za slepce! Zvesto srce in delovna ročica K razstavi umetno-obrtnih zgodovinskih in modernih ročnih del Ljubljana, 28. maja. Pravkar bo minilo 27 let, odkar se je vršila v ljubljanskem Mestnem domu ve* lika in bogata razstava ženskih ročnih del, ki je — kakor so poročali listi — dosegla »popolen uspeh«. Razstavljenih je bilo takrat nad 2000 del zgodovinskih in mo* dernih slogov in tehnik. Na razstavi umernoobrt-rtih zgodovin^ skih in modernih ročnih del domače in tuje tehnike pod naslovom »Zvesto srce in delovna ročica« v Jakopičvem paviljonu ne bo tolike množine umetnoobrtnih de!, toda vse bo prvovrstno, izbrano in zares lepo. Mnoga dela so prinesle naše žene in dekleta, ampak strogo razsodišče pod predsedstvom strokovnjakinje, ge. Marijance Lindtnerjeve je izbralo le ono, kar je okusno, precizno izdelano in naj; značilneje za gotovo vrsto dela. Zanimale bodo predvsm italijanske, bruseljske in kdo ve kakšne stare čipke še; saj se domovina šivanih čipk pravza^ prav še ni dognala. Kolikor vemo, se je to delo najprej razširilo v Italiji, kmalu nato v Franciji in Belgiji in kasneje v Nemčiji. 5 časom so se našle tudi pri nas ljubite* ljice tega prelepega dela in posameznice so jih začele izdelovati, bivanje (vezenje) cipk je zelo trudapolno. Toda razstavljene bodo tudi druge tehnike šivanih čipk. či* jih izdelava je mnogo lažja in manj nas porna. Pri nas, od rok Slovenk izdelane prave perzijske preproge, močne, da se bodo lahko podedovale od rodu na rod ter pre; proge drugih lažjih tehnik, bodo tvorile oddelek zase. Prezijske preproge bodo za* nimale tembolj. ker je nedavno Splošno žensko društvo poskrbelo za vse pripo^ močke, da se bodo te dragocene preproge lahko izdelovale tudi pri nas. Tozadevni učni tečaj otvori odbor takoj po sklepu razstave. Savinjska dolina Monografija, ki jo je spisal in založil Rajko Vrečer, šolski upravitelj v Žalcu. Monografije posameznih delov našs domovine so zelo redka dela in /zio smn vsake take knjige tako veseli, še posebno nas pa radnje, ker nam pnča, kako delavno je naše učiteljstvo na vseh ool.-ih. posebno pa občudujemo neumorno marljivega Raika Vrečerja, ki odlično vpolnjuje svojo težavno učiteljsko službo, ooenem se pa že skoraj 30 let najagilnejše udeistvu-je v vsem javnem življenju za pr->spe!i Savinjske doline in napredek 2aba. Kako mu je bilo pri vsej njegovi aktivnosti na na>-različnejših poljih mogoče zbruj še toliko dragocenega materijala za splošno Kraiev-no, upravo in gospodarsko zgodovine prelepe Savinjske doline, nam je pa uganka. Za svoje obširno delo se je posluževal ogromnega števila virov, ki Kh navaja na 3 straneh knjige, mnogo ie v ta ramen po-potoval celo po inozemstvu In seveda zb--ral gradivo tudi doma ter obral vse kotičke in arhive, kjer je upal najti kaj zanimivega o svoji ljubljeni ožji domovini. Opisal je Savinjsko dolino od temne predzgodovinske dobe, od Ke'tov in Rimljanov, ki so tu zapustili znamenite sledove, pa do današnjega dne. Po najrazličnejših delih Je zbral dogodke, ki še danes zanimajo predvsem domačine, t adi i Hi bodo pa čitali tudi drugi liubitelii slovenske zgodovine. Lokalni zgodovinar je večii del 300 strani obsegajoče knjige posvetil kroniki vseh savinjskih občin in podrobno opisal vse gradove ter njih mogočne gospodarje. Imenuje pa povsod tudi stare đrnžHe n iz teh imen vidimo, kako trden rod /.ivi v teh zdravih krajih, da s t: fe več dnrSn >*kozi stoletja ohranilo do naših časov. Posebno mnogo zvemo o žovneških gospodih pozneje slavnih celjskih groifin in o popularni mučenici Veroniki Deseniški. Za vsak kraj posebej navaja tlako, pa tudi svoboščine, ki si jih je priboril naroJ. Koga ne zanimajo teharski plemiči, ki so podrobno orisani. Kronik ie obdelal tudi zgodovino cerkva, vendar pa le redko omenja umetnostne spomenike. Zato je pa posveti' več prostora razvoju šolstva in prosvete -o!on. Narodnostni boji z zgodovinsko važnim žalskim taborom so naslikani natanko In plastično, kakor tudi zaslužijo. Vsakemu kraju je pa dodal tudi životopise zaslužn;h mož, ki pričajo, kako inteligentni In cd nrkdaj narodno zavedni so Savinjčani. Seznanimo se pa rudi s slovensko protestan^ovskr cerkvijo na Govčah. s prvovrstnim kulturnim spomenikom, ki je širši javnosti vse premalo znan. V M. delu nas avtor seznanja z upravno in gospodarsko zgodovino Savinjske do- Žrebanje razredne loterije Včeraj dne 27. maja «© bili izžrebani sledeči večji dobitki: 30.000 Din; štev« 52.006 20.000 Din: štev. 9-765, 91.910 4.000 Din: štev. 14*904* 53*314* 90*134 Zadružna hranilnica Ltabliana Sv« Petra cesta 19* Pozornost bodo vzbujali prti in prtički, izdelani v beli vezenini, frivolite* in filet delu ali na razne načine kvačkam in ple* teni. Ze izven naše ožje domovine znani obrtni odsek Mariborskega ženskega društva je poslal nekaj prekrasnih komadov, i/delanih po narodnih pečkih (peča) moti^ onsignor Tomo Zupan je dal na razpolago več nad sto let starih lepih tn zanimivih del. Tudi samostan Uubljajv-skih Uršulink se s starimi umetnoobrtnimi izdelki udeleži razstave. Poleg mnogib posameznic sodelujejo še: Drž. osrednji za* vod za žen. domači obrt, Ženska obrtna s<->la. Mariborsko rensko društvo, kondor cij -^Ženskega Sveta* i. dr. Ženska lepa ročna dela niso tako brez pomena in malenkostna, kakor bi morda mislil ta ali oni. Vanje žena vtke, všije, vplete svoje misli in želje, svoje hrepene-nje, skrb in tugo. Pri njih se razvedri in odpočije od morečega in monotonega vsekdanjega dela, pri njih pozablja na vse neprijetnosti. In tako se porajajo pod njenimi spret* nimi rokami veseli in živahni motivi, srce se v ljubezni sklanja k srcu, spletajo se cvetke v bujne šopke, združujejo se mrae ne barve, kakor je pač razpoloženo žensko srce. Živahen jezik govore ročna dela one* mu, ki ga razume in ima smisel zanj. Splošno žensko društvo, ki prireja ra~z* stavo »Zvesto srce in delovna ročica*, je priredilo doslej že 1. 1908 veliko razstavo »Otrok«, dalje umetniško razstavo o pri* liki loterije v prid upodabljajočim umet* nikom, l. 1913 razstavo narodnega in umetnega ročnega dela in 1. 1*>26 ob svoji 25* letnici na velesejmu veliko, prelepo uspelo razstavo »Slovenska žena«. To je torej se* daj njegova peta velika razstava. Otvori se jutri, v četrtek ob 10. dopoldne v Jakopičevem paviljonu Odprta je nadalje vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 10. Vstopnina 5 Din. M. G line, ki ie dragocen prispevek k zgodovini Slovenije sploh, zaključuje pa knrgc s svojo avtobiograiijo, ki nam slika, kako si ie skromni učitelj širil obzorje na velikih popotovanjih po vsej Evropi. Knjigo izpopolnjuje 50 slik raznin krajev in gradov ter drugih znamenitosti, ki jih javnost Še ne pozna in jih tudi st-jkov-njak le redko vidu Da zgodovinar-lark ni pri najb jl'ši vom mogel obvladati ogromne tvorine, opazi že površen bralec. Tako se je avtor zmotil pri seštevanju kronograma na slavoloku, ki so ga 1. 1844. postavili na Trojanah dobremu cesarju Ferdinandu za 102 leti in je reproducirano sliko slavoloka objavil tc 1£45. Ulepič v svojem »Denkbuchu«. Tudi ni bilo ime očetu Katarine celjske Račina, kar latinski pomeni Srba. temveč je bil to pravi sin po nedolžnem prokletega kosovskega junaka Vuka Brankovića Gjorgj Brankovič, despot smederevski. Prav tako ni bi i kronist celjskih grofov Aeneas Syl-vius Piccolomini le kak grajski pisar, temveč je ta imenitni mož sam slavni papež in politik Pij IT., tako tudi ksaverjanski cerkvi 1. 1763. ni podarila zlatega keliha poljska kraljica Dauphine, temveč francoska kraljičina Marija Jožefa, dauphini so se pa imenovali nasledniki francoskega prestola. Galicija, kjer je v S. Jago di Com-postella baje pokopan sv. Jakob, pa ni sestavni del republike Poljske, temveč Se vedno španska provinca. Strastni popotnik -avtor naj se pa tja ne pelje v avtomoštve-nem vozu. ker bi lahko zavozil še v več takfh zgodovinskih a geografskih lukenj ter polomil še huje naš lepi jezik. Sicer pa kronist sam pravi že v predgovoru: Lajik sem, ne pa strokovnjak, ter prosim p- n. javnost zlasti znanstvene kroge, da me sodijo tz tega vidika. Prav radi, saj si je s svojo marljivostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo do Savinjske doline zaslužil vse priznanje in pohvalo. K dr. Cankarjevemu poročila Dt. Cankar je v poročilu o iondon*.ia razstavi položaj le se bolj skompliciral« ko trdi, da je bjl s tem, da so izločili Sterne-novo veliko sliko, ki je bila razstavljena v Barceloni in ki jo je central ;a žirija za londonsko razstavo sprejela, pridobljen prostor za druga dela. Dela v*č slovanskih umetnikov, ki jih je centralna žirija sprejela, vendarle niso v Londonu razstavili, pač pa se razstavili skoro polovico hr^mskih in srbskih del, ki niso pakiral* centralne Sirije in u> v katalogu. Kje se je torej samovolji* j postopalo z deli, ki jih je sprejela cen1 ra I na žirija v Zagrebu? Londonski komite po dogovoru 6 pripravljalnimi odbori za londonsko razstavo ni imel pravice izločiti sprejeti n stvari, al o je bilo premalo prostora. Pravico je imel izločiti le lascivne stvari ali take, ki bi utegnile neprijetno vplivati na moralni Čut. Zakaj ni izločil stvari, ki so'jih poslali na razstavo i rasnih vetrov in ki niso pasirale centralne iirije? Kontrola, katere stvari hrvaških in srbskih umetnikov so biie sprejete, je tudi nemogoča, ker so pnši; delegati iz Zagreba in Beograda popolnoma nepripravljeni k žiriji — br*^ vsakih zapiskov. Po vsem tem je bila zagrebška centralna žirija brespredmetna! Tako postopanje ni častno in ne pospešuje medsebojnega zaupanja. Več slovenskih umetnikov nas je mnenja, da se v bodoče takih skupnih prireditev pod takim] pogoji ne morejo in nočejo ve? ud«»leiin. In še nekaj! Zakaj imajo nekateri umetniki kar cele kolekcije, 5e ni bilo prostora? Zakaj so t* kolekeaj« njso pravočasno javile pripravljalnemu odboru, kako* je to običaj pri resnih omerniHni rajstarah? Tudi glede prodaje umetnin nij«-mod umatnitj zelo deljena mnenja. Z londonskim bomrtejem je bil^ H^covrvrjeno, da «ftdje ta razstava za stroške »amo 10?», kakor jo to običajno pri razstavah. Zdaj sn pa naenkrat prišli s lahtero. naj ■aiilnil 1 od svojih že itak beraikih cen (napram e*. nam, ki so jib imeli angleški umetniki na tukajšnji razstavi) popust? 15% in 38% za razstavne srro?ke, skupaj torej 4A/^. M. Sternen delecat centralne zarije v Zagrebu JAVNO TELOVADBO ■ IN LJUDSKO ZABAVO £ S PLESOM !S| PRIREDI g* SOKOL I NA TABORU ^ VNFOEUO. ONE 1 JUNIJA 19» . || KOLLDAK Danes: Sreda. maa t*M K* teliti n?: Viljem; jvavoslavn:: 15. ma ' Jtttri: C«ctrtck. y). maja K iteiK • i . Vneboaed; pravoslavni: 16. maja, Tt< ■■ r. PANA^NJF PRfRCDITVC r krama ki opera znprtL Kfeo Matica: Ne verivem v*c »«txai Eenot Kkio Ideal: H, neka. Kino Ijubnanski 0>or: OpSfOiM f "t" li PRIREPnVE na praznik. Hrama: zaj>rt*~<. Opera: Dolarska pnac^&a. Kino Matica: Ne verujem več y»Vw Etni! Kfno Ideal: !L" p-Tca Kino 1-hfSrJatiski Dvor: Oporeka rs^Ma Otvoritev !juHI!ansbe-ffa veleseim«. I. abkoatletvVo državno prvenstvo rrv*»va ob 9. rn 13. na EgrIKi Pricnona. de2ut?ne lekarne. Danas: Leostdc, Oostjera c**ta; R^h-n-. Prm-sVa cesrf«. Jutri: Ptoali rhjUKi^k^ Mati Bikarčić. Sv. Jakoba trs- N06 AVICE z Ž.I60M NajboJjše, najtrajne^ zato Iz gledališke pisarne Drama Prihodnja dramska predstava bo v petek dne 30. L m. Vprizori se angleška drama »Sveti plamene za red A. V fioboto 31. L m. pa >Pustolovec prM vrati< rX r^d D. Opera V četrtek se poje pn znižanih i'onah Leo Falla opereta >Dolarska princema«. Lepa melodijozna glasba, živa vsebina, innderne obleke, zaokroženo igranje vse to in drugo ponovno privlači in zadovoljuje mnogobrojne posefaiike in ljubitelje lažjp glasbe. Podedujejo kot pri premijeri: ga. Policcva, ga. Ribičeva ga. Balatkova, ge TprUori krasna opera nemškega klasika Wagnerja >Lohcngrm< z g. Marčeeem v naslovni partiji. Dalje nastopijo ga. Vilfan-Kunc, ga. Thierrv. g. Primožič, g. Be*etto in g. Grba v večjih par-trjaii. Operni zbor bo pomnožen. Delo štn-dira g. ravnatelj Polič. V prvi polovici prihodnjega meseca se vrši v ope»ri -ted^n domačih opernih deU. kar bo gotovo vse ljubitelje nase glasbene produkcije zelo zanimalo. — Ilirija — Akademska reprezentanca. Jutri ob 16. se bo vršila na igrišču Iliri i e nogometna tekma med II riio komb. in Akademsko reprezentanco, ki jo tvorijo večinoma igrači Ilirije in Primorja. Tekma obeta prav zanimiv sport. — I. Nacionalni tenis - turnir za prvenstvo Ljubljane. SK. Ilirija priredi v dne v h 31. maja in 1. junija t L na svojih tetus prostorih pr»d Cekinovim gradom pod pokroviteljstvom župana mesta Ljubljane z. dr. Dinka Puca I. jusoslovenski narodni turnir za prvenstvo mesta Ljubljane. Ni ta turnir so bili vabljeni in se s tem vahno vsi športni klubi Jugoslavije ter se naprošajo, da se ga udeleže po svojih tenis sekcijah v čim večjem številu. Prijave je vpo-slati do 30. t m. do 12. ure na »Upravo turnirja SK. Ihriie v Ljubljani*. Na progr.i-mu bodo vse v poštev prihaiaioče igro. podroben spored priobčimo pravočasno. — Uprava turnlirja. — SK. Ilirija priredi, kakor se nam poroča, v dneh 30. maja in l. juniia t 1. I. nacionalni tenis turnir v Ljubljani. Kakor čujemo, se udeležijo tega turnirja najbolj.*: igralci Jugoslavije, vsled česar bodo te prireditve vseskozi zanimive in bodo nudile vsakemu velik športen užitek. 2e danes opozarjamo naše občinstvo, osobito pa po-setnike našega Velesejma z dežele, da si te prireditve ogledajo in s svojim posetom dokažejo zanimanje za lepi belj šport, ki se visoko ceni ia upošteva kot ena prvih športnih panog v vseh kulturnih državah. Ali si ie član Vodnikove družbe? Naš največji in najlepši jubilej K otvoritvi X. mednarodnega vzorčnega velesajma v Ljubljani Dr. Fran VPtnđischer: Ob desetletnem leju Ljubljanskega velesejma Slovenec ni razvajen. Od nekdaj je težko delal in se s trudom prezir** I jal. V potu svojega obraza, z veliko ljubeznijo do malega kosa svoje zem* Ije mora naš kmetski človek od rojs stva do jame. Naš rokodelec je vajen trdega vsakdanjega dela. Našemu kupcu ni sipala sreča lahkega blago* stanja. Obrtnik in trgovec sta v Slo* vencih hodila od vajeniških let do ve* čer a svojega življenja napeto pot. S pridnostjo, žilavost jo in skromnostjo samo sta se v težkih starih prilikah mogla uveljaviti in držati. Če bi biho po moje, bi izginil brez škode iz na* šega jezika nesrečen povojni izraz »pridobitnik« in ž njim skupno ime »pridobitni krogi«. Slovenski uradnik ni bil nikdar ugodmk v uradniški hierarhiji. Vbadal se je, pisal pa se redko dopisal in dosodil do visokih mest. Naš delavec, izrazito industrijo* len, kakor oni, ki je obtičal z eno no* go v kajžarstvu. je priden; cenijo ga Dr. FitAN WJM>ITJrad ljubljanskega velikega semnja«, ki je imela v začetku svoje prostore na Turjaškem trgu št. 6. pozneje se je pa preselila na sejmišče. Trgovska in obrtna zbornica je začela že ob novem letu zbirati prijave in v vseh industrijskih, obrtnih in trgovskih krogih je vzbudila ideja velesejma veliko zanimanje. Vabilu se je odzvalo nad 200 tvrdk. Otvoritev 3. septembra 1921 ob 10. dopoldne je takratni trgovinski minister dr. Mehmed Spaho oficijelno in na slovesen način otvo-ril prvi velesejem v Ljubljani. Kakor ee zbero jutri k otvoritvi X. velesejma, tako so Dr. MfLAJf DULAR ravoarterj velesejma oe zbrati rudi ob otvoritvi L velesejma v Ljubljani pred serjmskim uradom odlični zastopniki civilnih in vojašTdh oblasti, gospodarskih ustanov in raznih korporacij, seveda pa še daleč ne v tako velikem številu in v tako svečanem razpoloženju, kakor se zbero jutri. Mnogih, ki so prisostvovali otvo. ritvi velesejma pred 10 lati, žal ni več med nami. Naj omenimo samo takratnega narodnega poslanca in vodjo demokratske stranke dr. Gregorja Žerjava, predsednika Trgovske in obrtne zbornice Ivana Kneza, delegata ministrstva financ dr. Savnika in predsednika Zveze industrjjcev v Zagrebu Sandorja Aleksandra, katerim ni bilo usojeno dočakati prvi jubilej našega velesejma. V imenu vodstva velesejma je pozdravil predsednik g. Fran Romai* trgovinskega ministra dr. Spaho in odlične zastopnikp javnosti ter jim v globoko zasnovanem govoru predoči 1 gospodarski pomen prvega ve. lesejma v naši dribvi. Naglasal je, da je namen velesejma olajšati in utrditi številne že obstoječe kupcijske zveze z drugimi deH države odnosno ustvarjati jih. če jih Se ni. Z gospodarskimi stiki pa naj bi ve-leejejem pospešil in ukrepil tuđi splošne kultoma veoi med vsemi deh države in s tem v na^izdatrrejšn meri pripomogel k utrditvi na&eg« nerodnega m državnega nr»-din i-*" rna. DRAGOTIN HRIBAR predsednik Zveze indastrijcev Prvi veieserjem v Ljubljani je orvoril takratni trgovinski minister dr. Mehmed Spa_ bo z zanimivim govorom, v katerem je med drugim omenjal, da ima velesejem v Ljubljani poteg drugih še to nalogo, da se Jugo-sloveni v gos po larskem pogiedu med seboj barje spoznamo. Izrazil jo nado, da bo z velesejmom povečano zanimanje za intenzivnejšo produkcijo in s tem Bboljšaua valuta. Končno j p i7razil veselje m čeetrtai pri rediteljem, da so prvi velesejem tako uspešno organ izrraji. Tritimf dela Zanimanje za prvi velesejem v državi je bilo splošno. Ze do 6. septembra je bfk> prodanih nnd 30.000 vstopnic. Poedinj rae-stavljalci so dosegli že prve dni zelo lepe uspehe. S. \ tembra je bil praznik in velesejem j^ dosegel glede števila obiskovalcev vrhi' lec. Samo enkratnih vstopnic je bjlo prodanih nad 20.000. Celokupni obisk do 9. septembra so cenili na 72.000, do predzadnjega dne pa 120.000. Kupčij je bilo sklepčnih do predzadnjega dne za 250 milijonov kron. V uradnem poročilu sejmski urad navajal ob zaJkllučku 121.000 obiskovalcev in za rkroglo 600 milijonov kron ffksno sklenjenih kupčij. To je bil triumf dela, kakršnega niti največji optimisti niso pričakovali. Ob jubileju Deset let je kratka doba, če gleda človek nazaj, za ustanovo, kakrsria je velese-jem. pa pomeni deset let mnogo Videli smo po vojni po svetu slične gospodarske prire- ditve, ki «o bile rojene ob velikega pompa«, Id so imele na razpolago več virov gmotna in moralne podpore, kakor jih inu naJ velesejem, pa so nekaj let v*getarile in končno zaspale. Ko smo Stali pred 10 lel na prag« prvega ve!esejnut, .1 - bilo nami mnoeo malodušnežev, ki ~o na tih.*;n ali pa tudd glasno prorokovali ;rv, \/' oganiflorani gospodarski reviji v svpoo-lni DrŽavi kratko življenje. To m J« ponavljalo todi naslednja leta in šele ko je prebr : naš velesejem glavne ovire In z napre 1-kom od Kta do leta dokazni, <1a ni rutino prehodni povojni pojav. UsinVeJI »solidnn trajna ustanovu, so maloduineži in pe«imL oh utihnili. Zdaj, ko otvarji nafte goapft-darstvo svojo deseto revijo, ki i>o nedvomno v vsaikem pogledu daleč nadknlilr? c dobro aavedajo, kolrkega pomena je tako lepi na. pre>điijooi velesejem za vso državo Ogromna reklama Prireditve v tako velikem ob*>eiiu. kakor je velesejem, m brez smotrene in obsežna propagande ne moremo misliti. Propaganda mora seveda segata tudi daleč v inozemstvo, če hoče imeti velesejem r©s BMfctaareden zr*»č.-ii Propairandn. ki jo deT.i v^i'-n 1 to J VAN JELACJN m. predsedrrik 2ho*oooe TOl naš velesejem zase, je pa obenem neprecenljivega pomena sa naš tujski promet. Pa tudi za vsa ona srednja in mala podjetja, ki ne zmorejo stroškov za reklamo, dela na* vok^ejem uspešno propagando. Posebno letos je bila propaganda tako razširjena in izpopolnjena, da so se eelo v kultumejših državah čuditi, ko so dobivah krasne ilustrirane prospekte našega velesejma. češ, saj ni mogoče, da bi bilo to hrMaiio na Balkanu. Letos je iadaJ voloaogom ▼ propagandna svrhe razglednice, na katerih je reproduciran velika plakat dva ilustrirana prospekta z reproduciranim velikim plakatom na nasiovrjj strani, oba v srbohrvaščini, ene. ga v cirilici, drugega v latinici, iloetliiinl prospekt v nemščini m kot najlepša prospekta, kar smo jih videli ©ek> pri mnocro starejših in ztiamerjjtej&ih velesajmih, prospekt v francoščini, v katerem je poleg slik z velesejma več krasnih posnetkov iz Slovenije, in enak prospekt v angleščini, samo z drugačnimi iKistracijama Poleg tega je šk> v svet več meni3th. izredno okusnih m učinkovitih pripomočkov sa uspešno propagando. Kako ogromno deio je bilo storjeno samo no tem pjorju, >e razvidno že iz koli. črne propagandnega materijala. Velesejem je izdal letos 50.000 dustnranih prospektov v slovenskem, srbskem m hrvatskem jeziku, 500.000 reklamnih zaklopnih vinjet sa pisma in ovoje, 20.000 velikih plakatov, ki so nalepljeni na javnih prostorih in po kvkahh in 2O.000 malfh plakatov za vagone in jztosbe trgovin. Oficijelni katalog raz-stavljalcev je nwei v več tisoč izvodih. Sejm-ake legitimacije se prodatjajo v 700 krajih nade države. Krasna je spominska knjiga, ki jo je mdal nas velesejem ob /uh . ju in ka bo Se posebno mnogo pripomogla, da nas tuj« spoznajo kot kuttaren, žHav, n lideri hi mart^hr narod. Otrorttev Jubilejnega velesejma X- — jubilejni — vejevjem bo oevorj.« |utri ob 1130 ob udeležbi odličnih predstavnikov naše javnosti. V sokega pokrovitelja velesejma Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo zastopal divizijski general e. Sava Trip-kovie. Poreg odbenih Mstopnikov domaiih civilnih in vojadkih oblasti ter vseh večjih korporacij in ustanov se udeleže otvoritve trgovinska minister Juraj Denietrorič, ki bo velesejem otvoril v imenu kraljevske vlade, rektor ekonomiko komercijalne visoke šole v Zagrebu dr. David Karlovič, profesor iste 5o4e dr. Milan Ivčir, ameriški kon-auil v Zagrebu Paul Bowerroan, poljslri poslanik is Beograda, predsednik zagrebškega vesesejma g. I -" r. ravnatelj zagrebškega velesejma g. Salr.uiek. podpredsednik za. grebelce zbornice g. Pre mru. tajnik zagrebške zbornice dr. Mitrovic, prvi tajnik čsl. poslaništva v Beogradu ing. Pospi5fl itd. Čestitke Sloves nadega velesejma sega daleč v inozemstvo, kar dokazujejo Steviln° br*** *v. ne Čestitke, ki jHi je prejela votesejiu .1 uprava pred otvoritvijo. Brzojavno so cesti, tali našemu velesejmu k jubileju Trgovska zbornica v Pragi, poljski generalni konzul v Zagrebu, predsednik zagrebške borze S. D. Aleksander, švicarski poslanik v Beogradu, švicarska centrala za pospeševanje trgovine v Curinu, rum unski poslanik v Beogradu, ki se pripelje z rumunskimi avtomobilisti v Ljubljano, da si ogleda velesejem, nadalje predsedstvo velesejma v Padovi, Zbornica TOI v Oelovcu, predsedstvo velesejma v Bruslju., belgijski poslanik v Beogradu, predsedstvo Zbornice TOI v Inrisbrucku, Zbornica TOI v Grazu, predsedstvo velesejma v Reichenburgu, Trgovska zbornica v Solunu itd. Mnogo brzojavnih in pismenih čestitk bo velesejmska uprava do jutri Se prejela. Iz raznih krajev naše države je pa prispelo toliko brzojavnih in pismenih Čestitk, da bi zašli predaleč, če bi jih hoteli našteti. X. jubilejni VELESEJEM v Ljubljani od 29. maja do 9 junija 1930 Največja tovrstna prireditev v državi. — 40.000 m- obsega. 9 razstavnih zgradb — 800 razstavljal cev. — Tovarniške cene vseh vrst blag-a. — Specialni oddelki: tekstil, usnje, papir, pohištvo, avtomobili, stroji in kovina, poljedelski stroji — perutnina. — Obsežno zabavišče. — Stanovanja preskrbljena. — Legitimacije Din 30. — Prodajajo denarni zavodi, železni -ške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, Putnik itd. — Slavimo lOletnico obstoja velesejma! 7 81 Pogled na razstavišče Se-jmska uprava je Čutila potrebo po razširjenju razstavnega prostora, kajti vsako leto so se zakasneli razstavljala pulili za koje, ali pa sploh niso mogh razstaviti ovojih izdelkov, ker ni bilo prostora. Zato sta bila zgrajena dva nova paviljona, a navzlic temu je bil ves razstavni prostor za jubilejni velesejem že nekaj tednov pred otvoritvijo zaseden. VeJesejanski urad je razdelil letos blagovne skupine ;akole: V paviljonu >E< je stanovanjska oprema, pohištvo in glasbeni instrumenti, na polod-prtem prostoru .pa plutov ina in za maski, čolni, pleteno pohištvo, vozovi in drugi ko-lanski izdelki. V paviljonu >F< je nameščena strojna industrija, poljedelsko orodje in fina mehanika, na polodprtem prostoru pa tudi razni stroji, turbine, stavbni materijal in kemična industrija. V paviljonu »G< je vsa kovinska industrija, mlinski in pletilni stroji, elektrotehnika m kemična industrija, na polodprtem prostoru pa poljedelski stroji, stroj! za mlekarstvo, kotli za žganjeknho in hladilni aparati. V paviljonu >Hc je živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, šivalni stroji, kolesa in krznarstvo, na polodprtem prostoru pa živilska industrija, galanterija in bižuterija. V paviljonu »J-c so avtomobili in radio na polodprtem prostoru pa motorna kolesa in kolesa, V paviljonu »K< je razstavljena plemenska perutnina in kunci. V paviljonu >Lc je nameščena krasna higijenska razstava (nemški reparacijski razstavni objekti). Novi paviljon >M< je sprejel pod streho tekstilno industrijo, paviljon >N< pa papir, lepenfko, kartoteko, knjigovezni^tvo, usnje in fotografije. V paviljonu »P< je nameščena finska državna reprezentativna razstava, v češkoslovaškem paviljonu pa češka industrija. Ves prostor na prostem je popolnoma zaseden s poljedelskimi stroji, večinoma v obratu, z bencinskimi motorji, avtobusi in tovornimi avtomobili, polnojarmeniki, stavbnim materijalom, zvonovi, hladilnimi napra. vami, oddelkom za prikazovanje modernega avtogenskega varenja in živilsko industrijo. Jestvinski in vinski oddelek je izpopolnjen z zabaviščem, kjer bo vladalo lotos še posebno jubilejno vrvenje, kajti poskrbljeno je, da pride sleherni obiskovalec v polni meri na svoj račun. Tako je torej za uspešno in dostojno proslavo jPrater< na ljubljanskem velesejmu obeta za jubilejno leto posebne atrakcije. Vrtiljaki niso več tako privlačni, kakor so bili. Zato je velesejmska uprava pripravila za letos posebne novosti. Ena je električni avtodrom, nov ameriški izum. Po velikem železnem avtodrom u dirkajo lični mali avtomobili na električni pogon, v vseh poljubnih smereh. Če se dva taka avtomobilčka zaletita, ni nič hudega, kajti okoH imata nabite gumijaste obroče, ki vsak karambol »omehčajo«. To bo nekaj za Ljubljančane, posebno pa za Ljubljančanke. Avtodrom je prispel z Dunaja, lastnika sta Diebler in Weiner. Druga zabavna stvar bo liKputanska železnica. Mala železnica, vlak z vagoni, ki jih v krogu žene električni tok po tiru. Napravljen je rudi predor in da je iluzija še večja, tudi železniška postaja itd. Tretja atrakcija bo vražji globus. Je to ogromna železna obla, v kateri bodo izvajali o v a 1*1*0 LjubavHik. dober tovariš in drsen pilot! Pride! KL1TM KINO MATICA. Nepozabni „Ben flnr". pevec ca rob 111' pe«mi ..Poganjka llvbezen4* v naj nove) Sem zvočnem filmu Bračnih aenznrif V jLetecc brodov je HI smele in nevarne atrakcije tri^e akrobati, dva moška in ena dama. Vozil-; se bodo v spiralah po globusu na kolesu ah pe na motorju, izvajali looping tbe leop g hitrostjo 90 km na uro itd. Vražji globus je nov ameriški izum, ž njim vred pa je baje prispel v Ljubljano njegov izumitelj Bianchetti, 55 let star možakar, ki bo pa delal navzlic so'.dni starosti najdrznejše akrebaerje. Poleg tega obeta mnogo zabave original, no pariško strelišče, senzacijo vseh senzacij pa »Hotel Garnic. Zabave iit smeha bo torej na velesejmu letos • izobilju. Prod sodiščem. — Ko ste bili tu zadnjič, ste sveča-•no obljubili, da postanete docela drugačen človek, na ste že zopet tu. —Saj sem tudi postal, gospod sodnik, pa nič ne pomaga, kajti tudi ta drugačni človek ni nič vreden. Praktična. — Gospodična, ljubim vas tako, da vam z besedami sploh ne morem povedati. — Pa mi povejte s številkam1. Dnevne vesti — Pisarna prozi cen ta češkoslovaške republik« je zaprosila konzulat v Ljubljani, da tolmači zahvalo vsem, ki so potom konzulata izrekli čestitke gospodu prezidentu k njegovi 80 letnici. Ker veliko število zra-tulantov izključuje možnost zahvaliti sc vsakemu posebej bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala njim vsem. — Razpisane slafcbe. Osrednji urad za za, varovanje delavcev v Zagrebu razpisuje dve mesti uradnikov katergorije B položaja VI. knjigovodstvene stroke in eno mesto uradnika katergorije C položaja IX- pisarniške stroke. Prošnje je treba vložiti do G. junija. _ Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Nišu razpisuje eno mesto uradnika katergorije B položaja VI. administrativne stroke, eno mesto uradnika kategorije B položaja VIII. knjigovodstvene stroke in eno mesto uradnika katergorije C položaja VII. pisarniške s*roke. Prošnje je treba vložiti do 10. junija. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Vršcu razpisuje sedem uradniških mest. PTošnje je treba vložiti do 16. junija. — Iz »Službenih Novjn<. -Službene Novinec št. 118 z dne 27. t. m. objavljajo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona 0 neposrednih davkih. — Dražba lovov. Lov občine Sv. Pav -\ pri Preboldu se bo oddajal v zakup na javni dražbi 30. t. m. ob 10. na okrajnem glavarstvu v Celju, lov občine Vojnik pa 31. t. ni. ob 10 tudi na okrajnem glavarstvu v Celju, — Avtobus LjubljanasBled. Za čas ljubljanskega velesejma je cena vožnje z avtobusom podjetja Hojak d. z o. z. iz Domžal, ki odhaja iz Bleda ob 645 ter ob 14., iz Ljubljane pa ob 12.15 in ob 18., zni* žana na 35 Din za eno smer, za obe smeri pa na 60 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, mestoma manjše padavine. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je zna_ šala v Skoplju 26, v Sarajevu 23, v Zagrebu in Beogradu 22, v Splitu 21, v Mariboru 20.8, v Ljubljani 19.5. Davi je kazal baro_ mefcer v Ljubljani 763.5 mm, temperatura je znašala 14.8. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljana naredmJk-Jvodmik v pokoju 2. Alojzij Skrenu Pogreb bo jutr; ob 16.30 i-z mr-tjvasTrice splošne boknace. Včerad je preminula v Ljubljana zasebmea Marija Velušček roj. Risa«. Pogreb bo v petek ob 17. iz mrtvašnice splošne bolmšce. Blag iima spomin! Težko prizadetim rodbinam 1 skr eno soz a 1 j e! — Radi uboja obsojen na leto dni za« pora. Pred varaždinskim senatom se je te dni zagovarjal Josip Droždjan zaradi ubo* ja svojega tasta Jakova Kiseljaka iz Ras doboja pri Krapini. S Kiseljakom se je začela prepirati njegova žena, v prepir se je vmešal tudi Droždjan in končno je na* stal pretep, med katerim je Droždjan s kuhinjskim valjarjem udaril 601etnega ta* sta tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo in je nesrečnež kmalu umrl. Obto* ženec se je pri razpravi zagovarjal s silo* branom. Sodišče ga je obsodilo na leto dni zapora ter na 1 leto izgube častnih pravic. — Tragična srort. V vasi Imotski je te dni vzbudila veliko senzacijo vest, da je bila umorjena znana gostilničarka Jek Ostojić. L'moril jo je Niko Grbić, ker je branila njegovo nečakinjo Milico Grbić. Milica je bila služkinja pri Ostojićevi. Te dni je prišel stric k nji in zahteval, da mu odstopi imetje, ki ga je bila podedovala po svojem pokojnem očetu. Dekle se je seveda temu uprlo, na kar je stric potegnil iz žepa nož in ji zagrozil, da jo ubije. Mladenka je bežala pred nasilnežem, stric pa je tekel za njo. K sreči se je Mi* lica pred nasilnim stricem zaklenila v svojo sobo. Ves razjarjen je Gfbič z no« žem v roki čakal na dekleta. Tedaj se je vrnila z izprehoda g ost i In i čarka m videč napadalca z nožem pred hišo, ga j« na= hrulila, naj pusti deklico, ki je itak sirota in vrhu tega hčerka njegovega brata, pri miru. To je Grbica tako razkačilo, da je sunil gostilničarko z nožem v prsa in je nesrečnica kmalu umrla. Morilec je pobegs nil in se skril v neki gostilni, a so ga orožniki kmalu izsledili. — Dosmrtna ječa znižana na poldrugo leto. Lani v avgustu je kmet Rada Budurlija ^ gostilni Plezar v Bajmokn zabodel svojo ženo And jo v srce. Vzrok je bilo nesoglasje med zikoncema. Mož je ženi očtai nemoral, no življenje in ji desto grozil, da bo ž njo obračunal. Usodnega dne sta bila pri okrajnem sodišču radi ločitve zakona, na kar sta oba pristala. Domov grede sta se ustavila v oinerjen; prstilni, kjer se j-e ie^a B&Sela nenadoma prepirati. Mož jo je v razburjenosti zabodel z žepnim nožem. Pred suh. ti-Slctm sodečem je bil Budurlija radi umora obsojen na dosmrtno ječo. Te dni pa ?e j» pred no- o-adskim vzklicnim sodiščem vrši- la nova naprava in Budvrirji > bila ka-ten rnžand n* poldrugo leto. — Teška nesreča. V vasi Tišu>a pri Sisku se je te dni pnpetila ;eiua nesreča, ki je rahte\cia dve Človeški t.tvi Kmet Stj^piin f^ge-iič se je na vozu oeijal v s«-zd. Nenadana sta se konja spi**'-* in začela dirjati po cesti. Pod voz sta pri tem pnšla starka 4 polonija Kanceii'i u njen vnuk. Ob:< so težko poškodovana prepeljali v bolnic*, kjer čta pa poškodbam p^legia. — fosar na Brajriiei n% Sušaku. Na Braj_ dic: pri Sušaku je zače«.» v ponedeljek po-fH>iđne goreti v nekem vagonu. O^enj se je umlIo razširil na polecr vagona ležečo za- 1 logo brzojavnih in telefOLskih drogov. Gasilci so šele po dve uri trajajočem, napornem deiu ogenj udušili. Škoda snaša ckoli 200.OOT. Din. Kako je p>ŽT nastal, ni znano. ->k'^ ost ■■■HEHHBBHHHMMIHnHHBtn •Modni *0;«M 3. OCuriH Tunaški trg štev 1 nudi cenjenim gospodom prvovrstno izdelavo vseh vrst oblek po najnovejšem kroju in izredno nizkih c-^nah. Angleško i- češko blago najmodernejših vzorcev v zalog. Driarniin ur;: dni kom tud! na obroke ! Iz Lfisbljaite —H Otvoritev tufeilešaega velesejma. Jubilejni velesejem bo svečano otvorjen jurti ob 11.30. Blagajna začne poslovat-; ob 12., ko se otvori sejmišče tudi za občinstvo. —Ij Promenadoi koncerti muzike dravske divizijske oblasti se bodo vršili od jutri do 9. junija na ljubljanskem velesejmu pod osebnim vodstvom višjega kapelnika dr. Cerina. Promenada, ki postane v popoldanskih urah v Lattermannovem drevoredu že itak živahna, bo ob zvokih izvrstne in priljubljene godbe na mikavnosti mnogo pridobila. Jutri bo koncert ob 11.30 in 17.30, v petek promenadnega koncerta ne bo. Posebno pridejo na svoj račun ime jI teli i permanentnih legitimacij, ki si bodo vsak dan privoščili ta užitek. Legitimacije se dobe za ceno Din .30.— pri vseh denarnih zavodih, pri Putniku in v upravi velesejma. kakor tutTi pri veliku postajnih blagainah. —I j Častni večer g. Adolfa Galleta. V nedeljo, dne 25 t. m Je obhajal g. Adolf Gal-le, graščak v Zg. Šiški, osemdesetletnico svojega rojstva Kot svojemu ustanovnemu članu rn veteranu zelene bratovščine mu priredi ^Lovsko društvo« danes. 36. ma>a, ob 20. v prostorih lovskega tovariSa g. Petra Stepiča častni večer. Kdorkoli je imel kdaj priliko spoznati tega znamenitega lovca, je vljudno vabljen, da dostojno proslavimo častitljivega sospoda jubilanta. — Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik. —I j Kanalizacija ie sedaj v delu v obmestni plani, posebno na vzhodni periferiji ljubljanskega mesta, kakor: na Pokopališki cesti ter v Ciglerjevi, Predovičevi, Korošcev*!. Zvezni in Tovarniški ulici. Pokopališka cesta vodi čez železniški tir južne železnee. Kanalizacija se je dogradila na južni strani železniškega tira ter je seda^ v delu na njegovi severni stran;. Pod tirom se pa izvrši kanalizacijsko delo, ko pride za to potrebno dovoljenje od železniške uprave. —Ij Vstopnice t glasovnicami fa konkurenčno tekmo orrek. ki bo v nedeljo doj>ot-dne na igrišču Atene v Tivoliju so na prodaj po vseh trafikah in pri vele-^eims.ki bla-grajni. Prosimo, cenjeno občinstvo, da so jih oskrbi po možnosti v predprodari. da se v kratkem ča*»n dveh ur na dan raz-tave razvrsti lahko čim več oseb. V mestu je za tekmo izredno živahno zanimanje. Število priglašenih otrok narašča 1 vsakim dnem, tako da ima DeČji dom kraljic*1 Marije ogromno pripravljalno dek> s pregledovanjem otrok. —Ij Dru«tvo »Pravnik« opozarja na izlet Tržeč—Begunje v nedeljo, dne 1. junija. ZIbrTaJflščc ob 7. sjntrai na glavnem kolodvoru. —Ij Današnji živilski trg. Danes je bil tržni dan in zato je bil trg kakor običajno z raznim sočiviem. zelenjavo, sadjem in drugim blagom razmeroma dobro založen. Novost rta trgu so bile rdeče jagode, ki so jih prodajali oa stojnicj na Pogačarjevem trgu po 40 Din kg. dočim jih je neka kmetica na Vodnikovem trgu prodajala po 16 Din liter. Cene češnjam so iz neznanega vzroka zopet nekoliko poskočile. Lepe češnje so prodajali od 16 do 30 Din kg, dočim so bile pretekli teden že po 12 in 14 Din kg. Zelenjava se je v splošnem pocenila, zlasti so padle cene salati, pa tudi kolerabice so že cenejše. Tržaški krompir je po 5 Din kg, grah v stročju pa 5 do 6 Din kg. Dalmatinci so prodajah kumare po 10^—12 Din kg, lepo salato 8—M) Din kg. V splošnem so ostale cene nespremenjene. Jajca so 1 D,n komad ali par 1.75, piščanci so pa še vedno dragi. Prodajali so jih po 42 Din par. Poceni so bile danes morske ribe na trgu. Prodajali so palamide (tunin) po 20 do 24 Din kg. skombri pa po 20 Din kg. Kupčija na trgu je bila živahna. —Ij Adaptacije. Na Rimski cesti se preurejajo visokopritlični lokali v enonadstrop-j ni hiši (št. 3) gospe Ane Vclkavrh. Jernej Cerne hotelir in lastnik trinadstropne hiše na oglu Dalmatinove in Kolodvorske uN ce dela balko nin prizidek na hotelu Štrukelj. —Ij Obnova zunanjega lica mestnih hiš. »Na Poljanski cesti se renovira enonad-stropna ".risa (št 11). ki je last Milice Za;c. V Križevniški ulici so postavljeni zidarsk odri ob dvonadstropni hiši (štev. b), da jo bodo prenovili in preberi!! kakor hoče imeti n»e lastnik dr. Anton Orl.č. Privatni detektivski zavod /. Toplikar, Rimska cesta 9. —Ij »Oporoka je izginila«. Danes ob 4„ pol 8. in 9. zvečer predvaja Liudski Kino v Liublianskem Dvoru senzac:Jonami film j Carla Aldjrrija. kralja akrobatov — »Opo-I roka je izginila-:. Najdrznejših atrakcij polno filmsko delo dr/i gledalca v nape; H sri od prvega prizora do konca. Za smeh in razvedrilo skrbita H. Junkerraann In Siegiried Arno. Pri vseh predstavah najnižje ljudske cene. Film se ponavlja še >u-tri na praznik Vnebohodn pri predstavah ob 3., pol 5., 6., pol 8 im 9. zvečer. — V pe tek nov spored — film »Volga, Volga po sloviti ruski ba'adi z Adalbertom Schletto-vom v glavni vlogi —Ij T au borje v zvočni Hlm. Samo še danes in jutri predvaja Elitni Kino Matica prekrasni Tauberiev zvočni film >»Ne verujem več nobeni ženski«. Opozarjamo ceni. občinstvo, da s posetom rega krasnega fiilmskega dela čim boli hiti. Taubcricvo čarobno petje je senzacija, zaradi katere se izplača film ogledati! —Tj Ženska deca Sokotskega društva na Viča uprizori pod vodstvom učiteljic ss. Tankovičeve ;n Pren^elčeve v soboto 31. maja. v nedelV* 1. junira in v soboto 7. ju-nita t. 1. v Sokolskem domu na Viču mladinsko igro z godbo in petjem »Kraliica paKrkov«. Sobotni predstavj se pričneta ob 5. popoldne, nedeljska pa ob 7. zvečer. — Cene za sobotni predstavi 3, 2 Din, za nedeljsko rt in industrijo v Ljubljani, za Celje in celjsko okcllco. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mesni Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uradnje referent Zborn:ce v torek, dne 3. ;uni;a 1930 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev Cel;e. Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. Stranke, ki žele kako po:asnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v d-'lr-Čenem času zglase. —c Predavanje o fotografiranj«. Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila drevi ob 2. uri v trgovski šoli drugn poučno predavanje pod naslovom »Negativ, kako nastane in kakšen mora h'-: . Vstonnine ni. —c Bonbončkov dan CMD v Cel Hi. Jutri na praznik bo priredila ženska podružnica CMJD v Celhi običajni vsakoletn: bon-bonckov dan<. —c Ohčni zbor obeh podružnic CMJD v Celju* V petek 30. t. m ob 20.30 bosu imeli moška in ženska podružnica lMD v Celju svoj občni zbor z o b ča'nim dhevn m redom v prostorih Celjskega doma. —c Javna dražba občinskega k>i a na Polzeli. V soboto 31. t. m. ob 11.30 Se b 1 vršila na celjskem sreskem načelstvu ja\-na dražba občinskega lova občine P Izela. Podrobnosti so razvidne iz razglasa :ia vi- -ki celjskega sreskega načelstva. —c Zadnje gostovank? Mariborčanov v Cetju. V sredo 4. »unija >>b 20. ur! bod stovali Mariborčan; v celiskem mestnem gledališču z izvirno dramo Mariborske^ Pisatelja dr. Maksa šnuderla »Pravi ca rajski ptici«. Predstava se vrši za abonma in je to zadnja predstava v tek -dališki sezoni. •% —c Trgovska vest. Znano tre. kolesi, motorji iud. g. Alojzija Ussarja v Prešernovi ulici 24 je prevzel dosedanji poslovodja iste trgovine g. J- Novak. —c Vstopnice za veliki koncert CW) že dobe v predprodajj v knjigami Goričar čt Leskovšek na Kralja Petra cesti. Organizacijsko gibanje poštnih uslužbencev V z.uiejku tekočega mc-seea se je vrJ v MariboTu glavna sk'jpščira OPO. 1'Jj-ležba je bita izredno številna. Predsednik je otvoril zborovanje in pozdr.r. »osebej odposlance zagrebške oblastne OfVHniza-cnje. Na predlog predsednika so se rxlp>o-slak' ^ ski*pšč^ne pozdravne brzojav Ke Nfj. Vel. kralju, načelniku zradbcneu;a mirn-str-stva dr. Soču ter Savezu ptt. 11 sj! u/bebcev v Re>ogradu. Nato je pre^a skuoSčvna na dnevm red. Zborova!ci so sprejeli pred'aga'nc vaz^ne ^kiepe. kakor a) deloikno>g š»ših konferenc se zrt««t:no razširi; b^ voTa^an-ie trsta^vit-ve pokom.rrtiskega ^kla-da za IfcftffciMbiiil ^oC'arie se no^o--""-' AuMet ne iz.-kle ttovi pra-v&nft n pogodbetŠk poŠtah, na kar *eie naj se v sr^ra^urmi s samimi pvigodbeinirrvi postani obnovi vprašanje, ali na- or^an? ran* i a ustanovi takšen sklad ali ne. c) bnliiffko-P"
orrvi sklad naj deluje nada-liic, dokler ne pride dr> ustanosits-e bolniškega zavarava V'a pod okTf1ie0: Ca-riovna napoved, borza. pk^>. 15.30: I7. današnjih dn^\-n»kov. 17-30: Koncert radio-r»r-taMln. 1^.30: Pr. T^ojz^ &H*pa: Novi kazenski zakonik. I0.0f>: Gospo!rnjska ura. gd& C. Krekova. t&30i Dr. Lebe-n: Italiian*e'n<<. 30u30 Konrort radio- »rkfvtra. 33j00; Catovna napoved in poročil*, mpovod pengtniM BI na».le«dnji dnn. Sobota. M, maja 12.30: Plo&e. l&O&i časovna napoved, borx;j. plošče. 13.30: Iz današnjih dnevnikov. 17 30: Koneert radio-orkeetra. 1K.30: O Dubrovniku, ravnatelj Pintar. 19.00: Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 19.3f>. Ga. dr. IVkf-r-nikova: 2ivljenje v naravi. 20.00: Prenos iz Peo-ffMln, 32.ri pogledu na ied. Toda poleg nevidne sekrecije prcba\--nih sokov nastane tudi preustroj notranjega miljeja. Tako ie docela ver-i-etno, da nastane še pred »vlivanjem ogliikobidratov sekrecija insulina, ki ima nalogo pripraviti teren za zgorevanje sladkorja. Tek pred jedjo je torej posledica zelo kompliciranih BNK cesov v telesu, katere povzroča rvv-bičin inervacija. Iz poizkusov raziskovalca Pavlova te tudi razvidno, da lahko izzovemo :/-'očanie žcindčncga soka tudi poRoino. Pes. kateremu je dajal Pavlov v dan meso ob istem času. obenem ie ni pozvonil ali Drižsral luč. se je navadil čez nekaj časa izločati želodčni sok ze na znnmenie, čenrav ni dobil mes;i. Pl teku igraio torei važno vloco čuti. Ce se oonavlja ta ali ona kombinac.ia ob-čutkov pravilno, nastane harmonično valovanje naihiflne ;ner\-ac.e. katere mu pravimo navada. Kakor sc navad oianist inervirati mišice svorih rok. tako se navadi človek pripravljati svojo notranjost tako. da sprejema in nre-bavlja brano. Smola. — /Tal mi ie prijatelja. Pol živlienia ':e porabil, da se ie naučil sedmih Jezikov. — To vendar ni vzrok, da bi se ti omilil. Saj pravijo, da kolikor jezikov Človek zna. tolikokrat ie človek. — 2c res. toda on ie dobil ženo, k: mu sploh ne pusti zov o riti. Ste v. 121 »SLOVENSKI NAROD«, doc 28. maja 1930. Stran 5 Moderni Diogenes Brez beliča v žepu je prišel neki mladenič v Kodanj, da bi dobil službo •mi se vsaj skromno preživljal. V Ko-danju, pa ni mogel dobiti ne službe, ne stanovanja. Končno se ie naselji blizu nekega skladišča v velikem sodu, kakor grški filozof Diogenes. Ljudje so hodili gledal modernega Diogena. ki se je razlikoval od staroveškega s tem, da je sklenil izkoristiti ugodno priliko. Stene svojega »stanovanja« je oddajal proti primerni odškodnini v reklamne svrhe. Kmalu je bil ves sod modernega Diogen apokrit z reklamnimi lepaki in objavami. Reklamna pisarna podjetnega fanta je imela toliko posla, da sod kmalu ni več zadostoval. Premeteni Diogenes si je pomagal iz zadrege na ta način, da je stare plakate nrelepljal z novimi prej. predno je potekel določeni rok. Ta praksa je pa privedla Diosena pred sodišče in ob-sojen je bil na 8 mesecev._ Modrijan. — Papa, kaj je to modrijan? — Modrijan, dragi sinko, je mož, ki je vedno enakega mnenja s svojo ženo. 1 ZVEČER za namakanje *Schichtova ŽENSKA HVALA -1 ZJUTRAJ za 1 izkuhavanje sSchichtovo TERPENTIN0V0 MILO pa je pranje gotovo*' €1 Napoleon kot pesnik Napoleon je spisal sentimentalno novelo, ki je shranjena v originalu na Poljskem Na gradu Komiku v Poznanju, ki ima dragoceno knjižnico, so našli zvezek z lastnoročnimi rokopisi cesarja Napoleona I. iz 1. 1792 do 1795. Te rokopise, ki javnosti še niso bili znani, je kupil 1. 1822 grof Titus Dzialinski od Napoleonovega zdravnika dr. Anton-marchia na otoku Sv. Helene in jih SDravil v svojo hnjižnico v omenjenem gradu. V knjižici, vezani v zelen žamet in okrašeni s cesarskim grbom in zlatimi čebelami, je na 34 listih 15 dokumentov, med katerimi je 14 pisanih z roko Napoleona T. Sttrj dokumente je diktiral in jih lastnoročno korigiral. Ore večinoma za študije vojaško-znan-stvenega značaja. Med dokumenti je pa tudi Napoleonov življenjepis pod naslovom »Ctisson in Eugenia«. pisan v obliki novele. V razumevanje te novele navaja dr. F. Altmann iz dobe 1792 do 1795, Iz najnemirneiše in najmanj znane zadnje etape težkih let življenja Napoleona 1., •naslednje zanimive podatke: Po usmrtitvi bratov Robespier-re je postal Napoleon Bonaparte. ki je bil takrat že general, vladnim krogom sumljiv. Aretirali so ga v Nizzi. njegove listine so pa zaplenili in zapečatili. Vsak hip je pričakoval odslovitve iz vojaške službe, toda .s .svojo razpravo o topništvu zapadne armade, ki je tudi shranjena v omenjeni knjižnici, je obrnil nase pozornost tako. da ie bil v marcu 1795 imenovan za poveljnika zapadne armade. V maju 179* je bil pa zopet izpuščen iz armade in vrnil se je v Pariz, kjer je prišlo do nemirov. Tu je bil po dolgem prizadevanju znova sprejet v armado in dodeljen pehoti. Pehote se >e branil s ponižujooimi sredstvi. Trdfl je. da ie bolan in moledoval na vse načine, naj za pošljejo nazaj k topništvu. Vse svoje prihranke je bil zapravil in trpel je pomanjkanje. Član vojaškega odbora v vladi Doulcet mu je pomagal, da je prišel v vojno ministrstvo, kjer je napisal več pozneje slavnih razprav in navodil za obe armadi. Skoro vsa ta dela so ohranjena v korniški zbirki. Napoleonov položaj je bil takrat tako slab. da je slavni vojskovodja sklenil sprejeti vojaško misijo, reorganizacijo topništva v Turčiji. Do tega pa nj prišlo, kajti francoska vlada, ki je bila Črtala Napoleona iz seznama aktivnih generalov, mu ni hotela dati sredstev, da bi odpotoval v Turčijo. Ob tem času se je Napoleon zaročil z Evgenijo Clarv, na kar se nanaša njegova novela, ohranjena v korniški zbirki. Rodbina Clary, ena najbogatejših in najuglednejših v Marseillu, je bila zapletena v ondotno protirevolucijo, ki se je končala s tem. da je vojska kon-venta zasedla mesto in da je bil Napoleonov brat Josef imenovan za vojnega komisarja. Rodbina Clary je prišla v kočljiv položaj. Oče je od žalosti umrl, sinovi so bili aretirani in mati je ostala z obema hčerkama osamljena. Josef Bonaparte se je zavzel za nje in se zaljubil v mlajšo hčerko, dražestno, takrat 16-letno Evgenijo. Ker je pa mati zahtevala, da se mora prej poročiti starejša hčerka Marija, se je Josef zaročil ž njo, čeprav je bila grda in povrh še bolehna. Odločilna je bila Marijina dota. Napoleona jc seznanil s to rodbino njegov brat in sprejet >c bil z odprtimi rokami. 2c takrat ie bil Napoleon zamišljen in zatopljen v svoje načrte, obenem ie pa hrepenel po sreči in lepih ženskah. Kmalu se je zaljubil v đražest-no Evgenijo. ki mu je ljubezen vračala. Politični dogodki so pa uničili to idilo. Napoleon ie bil aretiran, kmalu so ga sicer Izpustili, toda prišel ie ob službo in zašel ie v težak položaj. Z Evgenijo sta se domenila, da se jeseni 1795 poročita in naselita v Provenci, čeprav Evgenijina matj ni bila nič Kaj navdušena za Napoleona. Napoleon jc prikrival rodbini svoje izvoljenke težak položaj, v katerega je bil zašel v Parizu, vendar je pa vabil svojo nevesto in njeno mater, naj prispeta v prestoMco. V Parizu se je hotel poročiti z Evgenijo in sj kupiti hišo. Mati in hči sta pa zvedeli za Napoleonov položaj in ko je Izbruhnil v Marseillu rojalistični upor, katerega ie vlada brezobzirno zatrla, sta pobegnili v Genovo z Josefom Bonaparte. ki je bil ta čas že poročen z Marijo. Pozneje si Evgeniia Clary in užaljeni Napoleon celo dopisovala ni- sta. Josef je nasprotoval poroki svoje svakinje z bratom, katerega jc smatral za izgubljeno eksistenco. Napoleona se je lotila po neuspehih bolestna avtosugestija. V Evgeniji je videl nadnaravno bitje in v duševni potrtosti je napisal naivno novelo o ljubezni Clissona in Evgenije. Ime bojevitega vojščaka Clissona de Jasselin je prevzel iz srednjeveške kronike in iskal v njem analogijo z lastnim življenjem. Napoleonova novela je v resnici slabo posnemanje Rousseauevih dekia-macii o sovraštvu do človeštva in »Werthera«. vendar so pa v n>i tudi avtorjeve osebne poteze in znaki rojenega vojskovodje. Napoleon je najbrž pisal to novelo, ko je bil duševno popolnoma strt. Novela opisuje življenje slavnega vojščaka, kateremu se >e izneverila žena in ki se vrže v krvavo bitko, v kateri pade. Evgeniia Clarv je po nasvetu svoje rodbine in Josefa Bonaparta razdrla svojo zaroko z Napoleonom. Skoro istočasno se je pa za lesketala zvezda Napoleonove slave. Napoleon ie po burni pariški noči med 5. in 6. oktobrom 1795 rešil vlado, postal ie divizijski general, annadni poveljnik, eden prvih mož Francije. Ta čas se je zaljubil v Josef ino Beauharnais. s katero se je v marcu 1796 oženil. Evgeniia je prosila Napoleona in mu prisegala, da se ne bo nikoli poročila, toda kmalu ie prisego prelomila in se omožila z generalom Berna dottom, Josef ovim prijateljem m tajnim Napoleonovim nasprotnikom. Josef. ki je dvomil o uspehu Napoleonovega pohoda v Egipt, si je hotel za primer Napoleonovega padca zasi-curati ožie sorodstvo z Bernadottom. Po povratku iz Egipta in državnem prevratu si je pa Napoleon s pomočjo Evgenije zasigural t3ernadottovo nevtralnost. Med prevratom je Bernadotte igral sicer dvojno vlogo, vendar mu Je r>a nodelil Napoleon naslov maršala in kneza. Evgeniia ie dobila od Napoleona krasno palačo v Pariški ulici d' Anjou. čeprav ni prikrivala svojega sovraštva do cesarice Josefine. Napoleon ji je podelil naslov grofice Ootland in ostala je v Parizu tudi potem, ko je postal njen mož po Napoleonovem priporočilu 1. 1810 švedski kralj. Bernadotte se je pa pozneje tajno pogodil z Rusijo in Anglijo in prešel 1. 1813 odkrito v koalicijo proti Napoleonu. Evgenije, katere se Napoleonov padec ni prav nič dotaknil, se je zaljubila v ministrskega predsednika vojvodo Ricbelieuea in šele po njegovi smrti je odpotovala iz Pariza na Švedsko, kjer se Je dala kronati. Kmalu .po kronanju ji je pa mož umrl. Preživela je Napoleona za 40 let in umrla je v SO. letu starosti. To je bil epilog k romantični noveli »Clisson m Eugenia«. Židi kot vojaki Do konca 18. stoletja so bili Židi \z mnogih evropskih armad izključeni. Pozneje se na pojavljajo vedno pogosteje kot dobrovoljci in mnogi so dosegli Dri vojakih visoka mesta. V Avstriji je izdal cesar Jožef TI. 1. 1788 naredbo, da morajo služiti pri voiakih tudi državljani židovskega porekla.v To je bil takrat edinstven primer. Prve židovske dobrovoljce so imele zedinjene države v vojni za svobodo. V njeni armadi ie služilo 37 Židov, med katerimi je bil polkovnik Isaak Franks VVa-shingtonov, polkovnik David Franks pa Arnoldov pobočnik. Vojne Zedinje-nih držav Droti Angliji 1. 1812 se ie udeležilo 45 zidov. Josef Rloomfield ie bil brigadni general, Nathan Mycrs pa TX>lkovnik in poveljnik pristanišča v New Yorku. T/mcd evropskih držav je sprejemala židovske dobrovoljce od 1. 1789 nrva Holandska in iih pošiljala v svoje kolonije. Zn časa Napoleona ie imela Nizozemska dva čisto židovska bataljona, eden je štel poleg dobrovoljcev 60 častnikov in 823 vojakov. V Napoleonovi armadi ie služil židovski stotnik Euchel Nordon. ki ie dobil red častne legije. Kot vojak se ie odlikoval tudi znani graver Jean Menrj Simon, ki se je udeležil boiev revoluciionarne Francije, potem je pa vstopil v Napoleonovo armado in je bil kot častnik odlikovan z redom častne legije. Baje- je bil židovskega porekla tudi maršal Massena. V bitki pri Wagramu ie padel avstrijski Dodmarša'1 Josef Armand von Nordmann. vitez reda Marije Terezije, ki je bil krščen žid. Toda krst ni bil vedno pogoj za vojaško karijero. Nekateri vladarji niso zahtevali od Židov, da bi žrtvovali vero svojih očetov. Ko je Ludvik XVIII. povišal barona Wolfa v generala, je smatral slednji za svojo doržnost prestopiti v katoliško vero. Toda dotedanja kraljeva naklonjenost se je izpremenila v nemilost in ko ie \Volf vprašal kralja, zakaj mu ni več naklonjen, ie dobil odgovor: »Ek>slej sem bil ponosen, da imam med svojimi generali izraelita in baš zato sem vam bil naklonjen. Krščanskih generalov imam itak dovolj.« Leta 1S0S so našteli v Franciji okrog 77.000 Židov in od teh je služilo Dri vojakih 797. Leta 1840 se omenja vitez častne legije L. Dalem-bert. ki ie služil v Napoleonovi armadi. Leta 1859 ve umrl v Pragi Žid Brandeis, ki je bil v Napoleonovi armadi stotnik. Sprava med Habsburžani Madžarski listi poročajo o spra^n med Habsburžani. Albrecht, drugi pretendent na madžarski prestol, se je mudil zadnie čase v Parizu, od koder je Drispel 16. t. m. zjutraj z letalom v Bruselj. Z letališča se je odpeljal v hotel »Astoria«. kjer se ie nastanil in vpisal v knjigo tujcev pod imenom grof Lovari. Popoldne se je odpeljal z avtomobilom v dve uri oddaljeni grad Steenokkerzel, kjer prebiva sedaj Žita s svojimi otroci. Pred gradom ga ie pozdravil »kraljeviče Otto in ga odvedel v grad. Albrecht. doslei edini nasprotnik mladega pretendenta na madžarski prestol, mu ic obljubil zvestobo in čestital k polnoletnosti, ki jo doseže letos v novembru. Kramljala sta dve uri, potem se ie pa vrnil Albrecht v Pariz, od koder je odpotoval v Barcelono in se 21. t. m. vkrcal na ladjo ter odpotoval v južno Afriko. Za njegovim potovanjem in spravo z Ottonorn tiči ženska, ka« kor je v takih primerih že navada. Albrecht se je zaročil z ločeno ženo nekega častnika, kar ga je v očeh njegovih dosedanjih privržencev kot pretendenta na prestol onemogočilo. Sin markize Gera je žrtvoval Častihlennost srcu._ Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz .loselove« grencice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Frani: Josetovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Oglejte si razstavo na velesejmu naviljon »J« Tridesetletno izkustvo in kvaliteta tovornih avtomobilov, avtobusov In traktorjev ameriške tovarne International Vam jamči za največjo prevožnjo kilometrov prt najmanjših stroških in najslabših cestnih razmerah. Brezkonknrenčne cene! Plačilne olajšave! Stalne zaloge rezervnih delov. Zahtevajte ponudbe in brez obliga poizkus nje vožnje! Uporabljajte »Castrol« olje. Glavno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva št. 11. Avgustus Muir: Krog zločinov Roman — Želite nocoj še kaj, gospodična? — je vprašal. — Naročeno mi je izpolniti vsako vašo željo. Govoril je z odporom, kakor da izpolnjuje neprijetno dolžnost Mollv se mu je prijazno zahvalila, toda njene besede niso mogle omehčati trdega srca tega brezčutnega moža. Odšel je. ne da bi spregovoril ž njo prijazno besedo. Molly je skoro odleglo, ko je vstopil profesor Caspian v njeno sobo. Bil je v črnem svilenem jopiču in kadU je turško cigareto v dolgem slonokoščenem ustniku. Smehljaj mu je zaigral na obrazu, ko je sedel v naslanjač in vrgel na mizo sveženj rokopisov. — Poglejte tole, gospodična Lang-tonova, — je dejal prijazno. — Rad bi, da mi prevedete tole v francoščino in sicer tako, da pojde jutri zvečer s pariško pošto. Prevode pregledam, ko bodo končani. Mislite, da to zadostuje? MolIy je brž prelistala na stroj pisane pole. — Storim, kar je v moji moči, gospod profesor, — je začela, toda profesor je zamišljeno prikimal, kakor da je že pozabil, kaj 11 ie naroČiL Kar se je obrnil, sklonil se je nad naslanjač in se zagledal v vitko postavo, stoječo pred njim na preprogi pri peči. Čeprav je bila Molly po dogodku v profesorjevi sobi še vedno bleda, je bila vendar dražestna v preprosti, toda elegantni obleki, ki ji je zelo dobro pristojala. Njene velike, svetlomodre oči, njena nežna polt in valoviti temno-kostanjevi lasie so dopolnjevali čarobno sliko. — Upam, dia se me niste preveč ustrašili, ko sem vas presenetil v svoji sobi, — je dejal profesor Caspian pr«> iaizno. — Motglo se je vam zdeti čudtno, da je bila v moji sobi tama. Da vam povem po prajvici... ziakašlijaj je in pogleda] v tla... baš sem bil ugasnil luč in hotel sem oditi, ko ste vstopili. — Vstaj je im vgdjaij. — Caka me naporno nočno delo v tabor ator iju. — Sfoopiil je k vratom. — Ste čitali današnje noUne? Pošljem vam jih, če jih še niste čitali. — Ne, hvala. Lotim se raje takoj prevajanja. — Kakor vam drago. — Puhnil je velite oblak dima in ga opazoval, kako se izgublja v znaku. — Da ne pozabim, ali niste stanovali v BfooomsJbninv. predno ste priSK k nam? — Mofiy je pritrdila. — A (poprej? — V PaiJdingtoirni? — Zares? Govoril je kar tja v en dan, kakor da hoče vred odhodom nekaj časa kramljati z njo. — V katerem delu Paddimgtona? Molly nuu je povedala in pnjpoimrtla, da je njena varaiihinja Hethermgtonova tam urmnla. kar je bilo vzrok, da se je Mola najboljših svetovmh tovarn O r roški voaičkd od najpreprostejšega do 'najfinejšega modela. Izdehijejo se tu*Aia1i o^lasi< Vsaka beseda SO par. Plača me lahko tudi v znamkah Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko m --. -. nrf&cttmrfamr*. - Maj manjši o&am Oim 5«—. ■ ' Velika Izbira rabljenih Mcsttzntti. tovornih avtomobilov. #vtotwsov, nadalje motociklov z ft. brez prikolice nu-di po ]^or»ku-Ta^Carjeva u!. M. 1707 Tesan les popolnoma suh. za takojšnjo uporabo, za stavbe ima stalno v zalogi ttrija, dr. z o. z.. Ljubljana — Dotaiska c 46. telefon štev 3620 47/T Na birmo osiaoejo naj-lepši spomin: nre, ■iatnina, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trz 9. 1643 Prodaja košnje I. Knez iz Ljubljane bo prodajal v ■edetto, dne 1. lanl)a 1930 svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ofo 2. ari popoldne vem kozolcu v Spodnji Šiški. 1664 Klavhie Tiiamne in hannomne orodaia. iaioosoiuie. popravili a in čisto ■gdašuje najceneje, tudi na obroke — tovarna klavirjev WARBINEK, Llnbljana, Gregorčičeva u. 5. Rimska c 2. 1627 Likanje moške ali ženske obleke \ 18*— Din Moško, damsko garderobo najhitreje zlika, Jcenično Čisti, teme-Hrto pošuje, napravi novo podlogo, tudi obrne, da je kot nova, Espres«, LjnbLJajia. Stari irZ I"« Na likanje se lahko počaka, posebna čaka4triea. Pni večjem naročata se pošlje po obleko tud: 1606 Kolodvor Vrhnika restavracija, kavarna in prenočišče se priporoča. 16*0 Uradnik odvetniški solicitator, knjigovodja, slov., srbo-hrv. in nemški kore spo ndenr, stenograf in strojepisec išče mesta v odvetniški pisarni al večjem trg podjetju. Ponudbe pod »Prvovrstna moČ«'1698. Varuhinjo otrok iroreH'jjentno. veščo nemščne, srbohrvaščine in francoščine ter igranja na klavir, sprejmem k 9 letni deklici m 7 letnemu dečku. — PonwW>e s sliko na: Aleksandra Roserrfelda. Subotica. 1600 Gramofonske plošče več komadov, se ugodno proda. Ogleda se danes od 6.—7. zvečer in jn-tiri dopoldne. Stan in dom, Vila Horvat, pritličje. 1700 renčnih cenah O. Žužek. Ljubljana, L JVLikuš TI ost 11 i trg Stev. 14 Tvornica dežnikov, zaloga izprehajalnih palic Za birmo ure, zlatnina in srebrnina s Dooustom 15% r>rj Ivan Pakiž Ljubljana. Pred Škofijo 15. M O D R O C E la airik močno blago Din 240.—. spodnje modroce, mreže, posteljne odeje najcenejše kupit« pni RUDOLF SEVER Marijin trs 2 Zahtevajte vzorce! 29 (T Morijo Rogelj manufakturna trgovina perilo za dame in gospode. Blago dobro — cene nizke. Sv. Peira cesta £0 Klavirji! Svarim pred naikupom navideznega Masa, cenah kiavir^evl Kupujte na obroke od Din 400-— prve svetovne rabrikate: Bosen-dorfer. Steinwav Forster Holrl, Sting! original, ki so nesporno najboljši! (lahka, precinza mehanika). Prodaja jih izkjučno le sod. izvedenec in brv. a&it. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trs 3 Najcenejša posojevalnica. • i^JiilljlllilJL-JiiiaE Izdelujejo se najnovejši angleški modeli J. MAČEK I Ljubljana, AleksaflKlrova cesta št. 12 v oblekah in površnikth najcenejši! 3van (Perdart nasLednlki Veletrgovina kolonijalnoga in špecerijskega blaga nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo šcecerijsko blago. Postrežba točna in solidna sttojev in otodja §a vse oCdeCo vanje Ccsct Hch. WEISS, Wien X., Laxenburgerstrasse 75 Ljubljanski jubilejni velesejem, koja F 95—97. Šivalni stroji mmmmmmmmmmmmmm ,Oritzner' ,Adler' in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcij a, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji „U rani a44 so samo pri JOS. PetelillC* Ltabljam Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Ponk v vezenja brezplačen V globoki žalosti naznanjamo ▼sem sorodnikom. odja-teljem m znancem žalostno vest da ie naša draga mama in stara mama. gospa Marija Velušček roj. Bisai z&sebrrica dne 27. t m. po teratki. močni boJezm. previ dena s bulaflH svete vere, mimo preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 30. maja 1930 ob 5. ari popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Lfahljani. dne 2S. maja 1930. Žalujoči ostali. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfine.jfte MATEK & MlKEš, Ljubljana (poteg hotela Štrukelj) Finrtanje, ateriranje, predtiskarjje takrvj« XA DROBNO \ A DEBELO Vrvarske lastne izdelke in motvoz nadi po znižanih cenah Prva kranjska marna in trgovina s konopnino IVAN K. ADAMIČ jCfisbtfarša* Sv. (Pet Telefon £441 e. it. 31 •Maribor, (Detrinf&Šc Telefon £454 vt. StC Vetje, JCralja (Petra cesta 33 Slavno občinstvo! Naznanjam Vam, da se otpori v nedeljo 1. VI. 1930 na tnovo zgrafeno moderno kopališče ob Savi na Jezici. Je 350 kabin in omaric, 6 prs- nih kopeli, posebej solnčenje na milki za gospode in posebej za dame. — Dohod do Save je po deskah ob drevoredu. Poleg je izvršena restavracija, kjer se dobijo raznovrstna domača vina, likerji, žganje in vsak dan sveže unionsko belo in črno pivo. Dobijo se tudi gorka in mrzla jedila, delikatese, močnata jedila in pecivo. Sprejmejo se abonenti na hrano za zjutraj, opoldan in zvečer. Za zajtrk se dobi: kava, mlrkn kakao čokolada itd. — Cene nizke! ■ Za solidno postrežbo odgovarja lastnik Anton AV1BURN ESTABlISHED IOOO ^> Svetovnoinsna konslrukiiga Dnmeiiina 6 in 8 cil. kvalitetni avtomobili Amerike s pogonom na zadnja aH prednja kolesa, vsi modeli opremljeni s hidrauličnimi zavorami, amortizerji in centralriim mazanjem sistema Bijur. — Modeli 1930 dospeli! Plačilne olajšave! Rezervni deli na zalogi! Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana« Tavčarjeva št. 11. Oogteite si rastavo na vetesefemi pavfljon »J« "IneMe Josip ZuMnfjg. — Za »Narodno tiskamo«: Fran Jggg-Sek, — Za apravo ki dal Bata: Otoo CbrimboL — Vsi v Ljobljani. ^31485