Št. 44 (15.146) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-UMontecchl 6-Tel. 040/7796600_____ GORICA- Drevored 24 maggio 1 -Tel. C481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 UR POŠTNNA PLAČANA V GOTOVM SPH>. IN ABB.POST.GR. 1/50% TOREK, 14. FEBRUARJA 1995 Ati naj se žrtev opraviči? Vojko Coua Dresden se je v ^»Urjeno in zb pomnil tiste traj ^°Cl pred 50 leti, ^vezniski borni ^menili v prah i Pel to nekdaj prek asko mesto. V be; ^niškega predsec s1119113 Herzog d Z1 imeli pon S32' da nihče n. Ukrivljati zgodo ti. jSeJe treba v nje ’ da.ie treba lastn .Priznati in spost Ph ni mogoče iste Vs^Vami drugih, 1 skus ,£nn?erjava 1 v., nespreje ^Pgovodstva s 911 žrtev. Nemci da k c e m * J°Hh vrstah i983)« zmanj T3!°/anikati CariVdo- Brand SL’’"*™ Pokojne v Ai ne na ura ah0raciii v 1 “niVerzi, sta gazelo od dnUka’ ki P£ ^kazujeta, n! 1U’ ko so id, . en ? sPopadi Dda Vahto Hujse, le la , se a pred SVC vPil, da Potrebuje enega vo Ponovno nP gesla, \lta v ak Rahljanj fa)° knji? 'ektualci Človek sprašuj goce, da druge s\ dovnop 116 groz, g°Ce, c agres Rali. ‘rao- dokas Pozab Pred dapa sm0 izkri Ulo I Ganljivo slovo I od Palmisana RIM - Svojci, prijatelji, kolegi, predstavniki vlade in javne radiotelevizijske ustanove so se včeraj poslovili od Marcella Palmisana, televizijskega snemalca, ki so ga ubili v MogadiSu. Po ganljivi žalni svečanosti na sedežu Rai v kraju Saxa Rubra (telefoto AP) so posmrtne ostanke snemalca prenesli na pokopališče Verano. Preiskovalci pa so včeraj celo dopoldne zasliševali novinarko druge televizijske mreže Rai Carmen Lasorel-la, ki jim je do potankosti opisala tragične dogodke. Na 2. strani ■ Lira omogočila I marki še en rekord MILAN - Marka je včeraj dosegla Se en rekord nad liro, tokrat sicer ne absolutnega, a kljub temu pomembnega: dosegla je zgodovinsko najvišjo kotacijo po uradnem tečaju lire, ki ga dnevno določa Banka Italije. Nemškemu bankovcu je k ovrednotenju pomagal osi-bljeni dolar, ki je potegnil za seboj tudi ostale manj trdne valute, med katerimi je največ škode utrpela prav lira. Ta je bila zato lahek plen Spekulacije, za nameček pa je prispevala svoje tudi k negativnemu izidu borznega sestanka. Na 11. stram VČERAJ V ŽENEVI BOLOGNA / PROFESOR ZASNOVAL VOLILNO KAMPANJO SSk opozorila OZN na stanje naše manjšine ŽENEVA - Vprašanje slovenske manjšine v Italiji je prišlo do organizacije Združenih narodov. Včeraj sta se tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj in prof. AleS Lokar udeležila 51. zasedanja Komisije Združenih narodov za človekove pravice v palači narodov v Ženevi in v različnih oblikah skuSala opozoriti na neurejen položaj Slovencev v Italiji. Za zasedanje v Ženevi, ki se odvija od 30. januarja do 10. marca in na katerem je bilo v teh dneh na dnevnem redu tudi vprašanje spoštovanja manjšinskih pravic, je Slovenska skupnost pripravila podrobnejši dokument o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Dokument je izročila Centru za človekove pravice v Ženevi, na razpolago pa je bil tudi delegatom, ki se udeležujejo sedanjega ženevskega zasedanja. Brecelj in Lokar sta poleg tega ob robu zasedanja stopila v stik z raznimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko. IzCipnejsi pogovor sta imela z ravnateljem združenja Mi-|^riorityRi^its&oupizLondonaAlanon^PhilhpsononL^ Lisice za bivšega ministra Mannina PALERMO - Šestkratni minister v nekdanjih de-mokrSCanskih vladah Calogero Mannino je od včeraj v preventivnem priporu pod obtožbo sodelovanja pri mafijskem združevanju v zločinske namene. Palermsko državno pravdnistvo je očitno zbralo dovolj dokazov za številne obtožbe skesancev, ki sodelujejo s sodniki in ki nekdanjega demokristjanskega veljaka obtožujejo, da je vzdrževal pravo mrežo »poslovnih« odnosov s predstavniki združbe Cosa Nostra, med katerimi je tudi Toto Rima. Prvo jamstveno obvestilo v okviru te preiskave je Mannino prejel že pred letom, Se prej pa je bil obtožen korupcije oziroma kršenja zakona o finansiranju strank. Na 3. strani Grčava in odporna oljka volilni simbol Romana Prodija Neposredni stik z ljudmi orožje proti Silviu Berlusconiju BOLOGNA - Romano Prodi je kot simbol izbral oljko. To drevo je po njegovem mnenju simbol Italije, saj je odporno, ima globoke korenine, a je tudi odraz podjetnosti in prijaznega odnosa do narave. To so tudi miselni krogi, na katere se Prodi obraCa, da bi v demokratičnem taboru ob hrastu Demokratične stranke levice pognalo Se eno krepko drevo, saj »ni mogoče da bi dah verodostojne odgovore, Ce bi ob drevesu DSL zrasel samo reven grmiček«. Profesor iz Bologne bo kmalu zaCel svoj obiskih v stotih italijanskih mestih, ki bo zanj priložnost, da bi prisluhne glasu ljudi. Osebni stik in pogovor se zdi torej eno od orožij, s katerim se »Prodi namerava boriti proti medijskemu magnatu Silviu Berlusconiju. Lider Forza Itaha je vCe-raj odgovoril na Prodijevo potezo z napovedjo, da bo za volitve ponudil italijanskim volilcem neke vrste pogodbo, ki bo vsebovala 10 najnujnejših programskih obvez. Na 3. strani OBLETNICA / BOMBARDIRANJE DRESDENA h .........—--------| Svoje krivde Nemci nočejo zmanjševati DRESDEN - Nemški predsednik Roman Herzog je med včerajšnjo komemoracijo ob 50. obletnici anglo-ameriskega bombardiranja Dresdna poudaril, da se Nemci ne spominjajo teh žrtev, ker bi hoteli zmanjšati svojo krivdo obenem je navedel, da nihče ne sme izkrivljati zgodovinskih dejstev. Herzog je spregovoril Številnim gostom, med katerimi so bili župan Coventryja, ameriški veleposlanik Charles E. Redman in kot predstavnik britanske kraljeve družine tudi kentski vojvoda. Ta je tudi položil venec pred spomenikom žrtvam (Telefoto AP). Na 20. strani BLIŽNJI VZHOD Sporazum med Izraelom in Palestinci proti terorizmu TEL AVIV- Izrael in palestinske avtonomne oblasti pod vodstvom Ja-serja Arafata so se v skupni izjavi sporazumele, da je boj proti terorizmu predpogoj za naslednje korake mirovnega procesa. To izhaja iz ločenih poročil, ki sta jih obe strani izdali v zvezi z izjavo zunanjih ministrov Izraela, Egipta in Jordanije ter predstavnikov Palestincev in Združenih držav po njihovem srečanju v Wa-shingtonu, so v ponedeljek poročali izraelski mediji. Valentin pnnasa pramen upania jr / Danes, na Valentinovo, praznujejo zaljubljenci. V današnjem svetu je to kljub vsemu pomemben praznik, saj predstavlja vendarle pram, en upanja sredi vojn, kriz in težav, ki nam pub daje življenje. Kot vedno ob praznikih, se tudi današnjega dneva veselijo predvsem trgovci Pri nas cbvetlicarji in prodajalci bombonov, v Bruslju prodajalci dežnikov (z voSCilom: V dvoje pod enim dežnikom), na Japonskem pa so si tokrat izmislili paket enoletno nezgodno zavarovanje in voščilo posneto na kompaktni ploSCi za borih 80.000 ur. (Na sliki AP) Danes v Primorskem dnevniku Kartel svoboščin proti Pivettijevi Predstavniki Kartela svoboščin so ostro napadli predsednico poslanske zbornice zaradi njenega posega na kongresu Severne hge v Milanu. Stran 3 Aeroklub proti županu Vodstvo goriškega aerokluba polemizira z županom Valentijem in potrjuje svoje nasprotovanje gradnji fi-nancarske Sole na letališču. Stran 9 Zaklad se bo še zadolžil Zakladno ministrstvo je potrdilo razpis petletnega posojila v ekujih za skupno vrednost 10 tisoč milijard lir, ki ga trgi nestrpno pričakujejo. Stran 11 Sapramiška na obisku v Trstu V okviru nedeljskih prireditev teatra La Contrada za najmlajSe je gostovalo Lutkovno gledahsce iz Ljubljane s posrečeno Sapramisko Svetlane Makarovič. Stran 15 »Slovenske« Bolhe v operi SSG je v koprodukciji s tržaškim gledališčem La Contrada pripravilo otroško igrico Bolhe v operi na besedilo Fulvia-Tomizze. Najprej je bila predstavljena italijanska, nato pa se slovenska verzija. Stran 16 NOVICE Neapelj: »izmišljeni« kilometri prevoznega podjetja NEAPELJ - Neapeljsko občinsko prevozno podjetje ATAN je bilo res delavno! V letih od 1984 do lani so njeni mestni avtobusi »prevozih« štirikrat več kilometrov kot avtobusi vseh prevoznih podjetij iz Lombardije. Povsem normalno je bilo, da so se ob tolikih »prevoženih« kilometrih izrabili in nujno potrebovali res veliko količino rezervnih delov. Tolikšna »delavnost« pa ni prepričala neapeljskih sodnikov, ki so izvedli preiskavo o resničnih poslih podjetja ATAN. Izkazalo se je tako, da avtobusi res niso prevozili vseh kilometrov, ki jih je vodstvo podjetja javilo deželnemu odbomištvu za prevoze, da bi prejelo prispevek za porabljeni bencin. Sodniki so ugotovih, da je vodstvo ATAN na ta način ogoljufalo deželo kar za 1.522 (!) milijard lir. A to še ni bilo vse. V skladiščih so našli nad 2 tisoč nikoh rabljenih rezervnih delov. Podjetje jih je kupovalo, da so lahko voditelji prejeli podkupnino prodajalcev. Poleg tega so sodniki ugotovili dokajšnje nepravilnosti pri upravljanju pokojninskega sklada (»neznanci« naj bi si porazdehh kakih 9 milijard lir iz tega sklada), pa tudi pri plačevanju neopravljenega dela (posamezni uslužbenci so bili tudi po 80 dni letno odsotni, a so vseeno prejemah plačo). Včeraj so preiskovalci potegnili niti preiskave in v njihovi mreži so se znašli dva bivša ravnatelja ATAN (Antonio Aria in Giuseppe Fresa), podjetnik Emesto Lancellotti in poverjeni upravitelj pokojninskega sklada Giuseppe Scevola. Vsi štirje so v hišnem priporu. Jamstveno obvestilo je prejelo kar 70 osumljenih, medtem ko so 20 prepovedali opravljanje javnih funkcij. Budin in Travanut o italijanski manjšini v Istri TRST - Deželna svetovalca DSL Travanut in Budin sta vložila vprašanje predsednici deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, da bi izvedela, zakaj ni deželni odbor zavzel nobenega stališča do razsodbe hrvaškega ustavnega sodišča, ki je močno okrnilo pravice italijanske manjšine v Istri. Pordenon: spet smrt na delu PORDENON - Umrl je med tlakovanjem ceste na odseku med krajema Gorgazzo in Mezomonte v občini Polcenigo. 56-letni Franco Marino iz Mania-ga je ostal iz še nepojasnjenih vzrokov ukleščen med strojem za asfaltiranje ceste, ki ga je sam upravljal, in tovornjakom, ki je trosil katran na cestišče. Streljal na mačke, zadel je moškega CENEBOLA (VIDEM) - Policija je prijavila sodstvu 43-letnega Enoca Conta zaradi povzročitve telesnih poškodb. Moškega je privedlo v spor s pravico... mijavkanje mačk pod oknom njegovega stanovanja. Cont se je razjezil nad mačkami, vzel v roke karabinko kal. 22, odprl okno, pomeril in ustrelil. Mačk ni zadel, pač pa so šibre zadele v stegno 29-letnega Eriča Petricha, ki se je takrat nič hudega sluteč sprehajal po ulici. Ranjenca so prepeljah v videmsko bolnišnico, kjer so mu nudih prvo pomoč. Ozdravel bo v desetih dneh. RIM / PRED SREČANJEM D'ALEMA-BERLUSCONI? Za skupno določitev novih pravil igre Vse stranke naj bi se dogovorile o najbolj nujnih nalogah parlamenta pred volitvami ' RIM - Tajnik Demokratične stranke levice Mas-simo D’Alema je včeraj poročal vodstvu stranke o svojem predlogu drugim političnim silam - in specifično Berlusconiju -da bi skupaj določili nekakšen rokovnik najpomembnejših nalog parlamenta v sedanji fazi, preden bi prišlo do morebitnega predčasnega razpusta zbornic. Glede na to, da ni dovolj časa za določitev novih pravil politike, bi se po mnenju tajnika DSL dogovorili vsaj o nekakšnem vedenjskem kodeksu, ki bi preprečil medsebojno obračunavanje med nasprotujočima si zavezništvoma. D‘Alema je vodstvu tudi predlagal, da bi v zelo kratkem roku sklicali izredni strankin kongres, ki bi se ukvarjal pretežno s problemom strankine identitete. Kot alternativno možnost je tajnik Hrasta omenil sklicanje programske konference, medtem ko naj bi kongres bil po deželnih volitvah, verjetno oktobra letos. Oba predloga - dogovarjanje tudi z desnico o rokovniku in datumu volitev ter takojšnje sklicanje kongresa - sta sprožila veliko diskusij in različnih ocen, predmet pozornosti pa je bila tudi napoved, ki se je pojavila v številnih časopisih, o skorajšnjem sre.čanju med D’Alemo in Berlusconijem. Sicer pa se pri Hrastu vsi strinjajo, da je treba pred morebitnimi predčasnimi volitvami določiti nova pravila igre. Pri tem ne zadostujejo, kot je dejal Bassa-nini, »vprašljiva pravila o Tajnik DSL Massimo D'Ale-ma (telefoto AP) zagotovitvi “par condi-cio”«, ampak so potrebna nova zakonska določila proti monopolom nad informacijo, o financiranju politike ter o obnovi pluralizma v Raiu. Glede samega datuma parlamentarnih volitev pa je treba upoštevati, kot je poudaril predsednik progresističnih poslancev Cesare Salvi, da je ta v pristojnosti predsednika republike in da torej ne more biti predmet pogajanj med strankami. Salvi je tudi zanikal, da bi bilo na vidiku srečanje med D’Alemo in Berlusconijem, čeprav je po drugi strani potrdil, da bi bili pogovori med vsemi strankami o vprašanjih, ki so vsekakor povezana z določitvijo datuma volitev, umestni in koristni. Da se bosta D’Alema in Berlusconi kmalu srečala, pa je prepričan pred- sednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je včeraj med tiskovno konferenco na Združenju tujih dopisnikov tudi dejal, da bi moral biti predmet pogovora prav datum prihodnjih volilnih prei-skušenj. Kartel svoboščin se zavzema za združitev deželnih in parlamentarnih volitev junija, medtem ko levica podpira stališče predsednika vlade Lamberta Dinija, po katerem morajo biti deželne volitve 23. aprila in jih nikakor ni mogoče odložiti. Zelo daleč pa so si stališča tudi glede vprašanj, ki naj bi se jih v kratkem lotil parlament. Fini je na primer včeraj izrazil prepričanje, da sedanji parlament zaradi časovne stiske ne bo mogel izglasovati zakona proti monopolom, ampak le začasna volilna pravila. Prav tako po mnenju predsednika ZN ni bilo v Raiu neke nove lotizacije, ampak samo »še nezadostno uravnovešenje informacije«. Sicer pa se je za pogovore med vsemi političnimi silami o skorajšnjih volilnih rokih včeraj zavzel tudi tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti, ki je pisal tajnikom in koordinatorjem vseh strank. Berti-notti v pismu ugotavlja, da potekajo tačas pogovori o teh vprašanjih na številnih ravneh, kar pa ustvarja zmedo in negotovost. Tudi tajnik SKP sicer opozarja, da odločitev glede teh vprašanj pripada državnemu poglavarju, dodaja pa, da bo usmeritev parlamenta vsekakor odločilna. ZARADI POSLEDIC OPERACUlh Odšel je Bruno Visentini, »oče«davčne reforme v Italiji RIM - Zaradi težav s prekrvavitvijo, ki so bile posledica nedavne operacije, je včeraj v neki rimski kliniki v 81. letu starosti umrl senator Bruno Visentini. Z Visentinijem odhaja še eden od »očetov« Italije, ki so postavili temelje italijanski republiki z bojem proti fašizmu in z delom v ustavodajni skupščini. Bruno Visentini, ki se je rodil pri Trevisu leta 1914 in ki je vselej ohranil naglas iz Veneta, je bil eden od redkih italijanskih predstavnikov demokratično usmerjene velike buržoazije, angažarinah v politiki in kažipot za demokrate in antifašiste. Bil je skupaj s Fer-rucciom Parrijem in Ugom La Malfo med ustanovitelji akcijske stranke (kot predstavnik te stranke je sodeloval v CLN), po njenem razpustu pa je pristopil k republikanski stranki. Vse do leta 1992 je bil predsednik te stranke, nato pa odstopil zaradi nesoglasij s tajnikom Giorgiom La Malfo. Na zadnjih volitvah se je skupaj s senatorjem Liberom Gualtierijem pridružil progresističnemu zavezništvu in bil na njegovih listah izvoljen za senatorja. Po politični izkušnji v prvih povojnih letih se je Bruno Visentini posvetil podjetništvu in se uveljavil kot menedžer (Bil je med drugim predsednik Olivet-tija), v sedemdesetih letih pa se spet vrnil v Bruno Visentini (AP) politiko. Bil je minister za finance in za proračun v številnih vladah in »oče« italijanske finančne reforme. Z davčnimi vprašanji se je ukvarjal do konca, velikokrat v ostri polemiki s svojimi nasledniki. Med njegovimi zadnjimi posegi v senatu je bil spomin na dolgoletnega pohtičnega sopotnika in bivšega predsednika zgodnjega doma Giovannija Spado-linija, kar je bila za Vi-sentinija tudi priložnost, da je postavil na zatožno klop Kartel svoboščin proti kateremu se je v zadnjem letu odločno boril. Spominu »velikega buržuja« (s tem vzdevkom je bil znan v političnih krogih) so se včeraj poklonih vsi politični predstavniki. Visentini bo danes ležal v senatu na mrtvaškem odru, jutri pa bodo njegovo truplo prepeljali v Treviso, kjer bo pokopan s svečanostjo v družinskem krogu. RIM / NA SEDE2U RAIA Velika ganjenost na žalni svečanosti za snemalcem Marcellom Palmisanom Javni tožilec je včeraj celo dopoldne zasliševal novinarko Carmen Lasorella RIM - Nad dva tisoč oseb se je včeraj popoldne na glavnem trgu in drevoredu sedeža Rai v kraju Saxa Rubra udeležilo pogrebne svečanosti za Marcellom Palmisanom, snemalcem, ki so ga ubili v Mogadišu. Posmrtne ostanke televizijskega snemalca druge mreže Rai so nato odpeljali na rimsko pokopališče Verano. Ob svojcih Palmisana, vdovi Marii Cri-stini, sinu Davidu in hčerkici Marii Ade-laidi ter bratih, so v prvih vrstah žalnega paviljona sedeli predstavniki vlade in osrednjega vodstva ustanove. Žalne svečanosti pa se je udeležilo tudi izredno veliko število kolegov, ki so tudi predlagali, da bi poslopje, v katerem je nameščena druga televizijska mreža, poimenovali po umrlem snemalcu, sedež tretje mreže pa po novinarki Harfi Alpi, ki so jo marca lani s snemalcem Miranom Hrovatinom ubili v Mogadišu. Na žalno slovesnost pa je z zamudo prišla Carmen Lasorella, novinarka, ki je bila z Marcellom Palmisanom v Soma-liji. Celo dopoldne jo je namreč zasliševal javni tožilec, ki jo je med drugim obvestil, da v preiskavi o Pahnisanovi smr- ti nastopa kot prizadeta stranka, saj je bil atentat storjen tudi proti njej. Ob zaključku večurnega zaslišanja je novinarka povedala svojim kolegom, da je preiskovalcem natanko opisala celotno dogajanje, predvsem pa je orisala položaj v Somaliji. Po njeni oceni je namreč poglavitnega pomena poznavanje somal-skih razmer. Carmen Lasorella je tudi ostro obsodila pisanje nekaterih časopisov, češ da je Palmisano zgorel, ne da bi ga strelno orožje prej ranilo. Glede tega so zdravniki, ki so izvedli avtopsijo, izredno previdni, rekli so le, da je skoraj nemogoče določiti, kaj se je točno dogodilo, ker je Palmisano truplo skoraj povsem zgorelo v požaru, ki je takoj zajel terensko vozilo ekipe Rai. Zadnje slovo od Marcella Palmisana, izredno cenjenega televizijskega snemalca, je seveda ponovno sprožilo vprašanje, če je dopustno, da novinarji-fotografi-snemalci umirajo med opravljanjem svojega dela. Gre za tragične dogodke, vendar pa informiranje včasih terja tudi to, je bil nekakšen splošen odgovor. Žalna svečanost na sedežu Rala v Saxa Rubil (telefoto AP) V Nici umrl slikar Alberto Buni NICA - V bolnici Pasteur v Nici je včeraj popoldne umrl slikar Alberto Burri, ki je svojin) slikam znal vdahniti poezijo revnih materialov. Vse svoje umetniško življenje je Burri posvetil prav iskanju izraznih možnosti materije, s čimer je izzval tudi burne poley mike, v katerih pa m osebno nikoli sodeloval. Živel je odmaknjeno skupaj z ženo in v enem od redkih intervjujev izjavil. da se »čutim srečnega, saj sem delal dosledno in povsem svobodno. Moje življenje je moje sporočilo«. ITALIJA - FJK Torek, 14. februarja 1995 3 ITALIJA / PROFESOR IZ BOLOGNE PREDSTAVIL SVOJ SIMBOL POLEMIKA / PO NASTOPU NA KONGRESU LIGE Kje se bo zakoreninilo Prodijevo oljčno drevo? Prodi bo v kratkem začel obisk v italijanskih mestih Bologna - »Mnc 0lUentatorji so v t TTnrl i rl o m r sh'anke levice, ki se je Prebil čez nekaj zi rasti novo krepko d Ne potrenujemo 6 enega hrasta, amj j® treba tudi v demo! rCni koaliciji cimp fasadi ti se Oljko.« Ti d' Romano F ’ ki je včeraj predsh ^vinarjem svoj voli °]. 0r »LTtalia che oharno« (za Itali akrsno si želimo), ki ^stopil s simbol °i]ke. i Simbol Prodijevega .anja ge ni bil grafir iZ°blikovan, osnova i ? Vsekakor oljčno dre 1 »rodi sadeže, ki rast nima«. »Odlo SITlr, _ spletno drevo z \ koreninami, je ^ proti viharjem rako na Jugu kot r U- Oljka je v m armbol Italije, s strani simb Pomisli: imo na mosa do nara^ Okoli tega si Predsedstvoma Jrati kar najb K?« ?iiob„ ^unr Kultu sjmentu«, h » so se opred °kratični tal ravovarstveni ki so se r z referenduj > in fel Zavedamo med demokrati prisotne različne vreebiote in prav je, da se nobena o teb ne izgubi,« je pojasnil Prodi. Profesor iz Bologne zaek-rat svojega odbora ne predstavlja kot stranko, ampak samo kot »organizacijsko orodje, ki naj podpre nastajočo politično iniciativo«. Njegova glavna naloga bo zbiranje sredstev, obenem pa organiziranje takih pobud, ki naj bi omogočile sestavo razčlenjenega vladnega programa. Ena od prvih pobud bo obisk v sto italijanskih mestih. Po njegovih besedah ne gre za reklamno domislico ali za volilno popotovanje: soočanje in pogovor z ljudmi sta po njegovem mnenju nujna protiutež v medijski družbi, kajti »Italija se ne bo rešila, če ljudje ne bodo spregovorili«. Skratka moč neposrednega stika in dialoga z ljudmi je eno od orožij, s katerimi se Prodi misli boriti proti medijskemu magnatu Silviu Berlusconiju. Prodija ne skrbi dejstvo, da bi Demokratična stranka levice lahko imela monopolni vpliv nad demokratičnim taborom, pod pogojem seveda, da se oljka krepko zakorenini, »saj ni mogoče dati verodostojnega odgovora, če je protiutež drevesu samo reven grmiček«. Toda po njegovem mnenju je njegov predlog že prispeval k temu, da se je spremenil ton politične diskusije v Italiji. Profesor iz Bologne je začel tekmo s Silviom Berlusconijem za premierski stol. Cas bo pokazal, kdo od dveh je bolj treniran in ima več sape. Romano Prodi na sedežu svojega volilnega odbora (Ap) Bossi bi se hotel zasidrati v centru MILAN - Umberto Bossi namerava zgraditi krepko centristič-no silo in zasidrati Ligo tudi na Jugu. Tako je po zaključku milanskega izrednega kongresa povedal tajnik »Lumbardov« v intervjuju za časopisno agencijo Ansa. Bossi je dejal, da si je po kongresu članstvo Lige oddahnilo, ker se je spet spoznalo v vrednotah Lige. Te vrednote nameravajo »Lumbardi« braniti s centra političnega loka. Zato želijo prepričati male in srednje podjetnike, da ne smejo nasedati desnici, ki zastopa interese velekapitala. Povezava z desnico bi bilo po Bossijevi oceni za srednji sloj usodna. Za volitve, ki bodo po njegovem mnenju čez eno leto, bi se Bossi rad povezal z Ljudsko stranko. Liga bi pomagala LS na Severu, Ljudska stranka pa bi v zameno pomagala »Lumbardom«, da se zakoreninijo na Jugu. Glavni kratkoročni cilj pa ostaja zakon proti televizijskim monopolom. Kartel svoboščin proti Pivettijevi Predsednici poslanske zbornice očita, da je pozabila na svojo nadstrankarsko vlogo RIM - Neuravnovešene in nekoliko nepremišljene izjave pobtičnih predstavnikov večkrat razburkajo viharno morje italijanske politike. Zadnji vihar je izzvala predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti s svojim nedeljskim nastopom na kongresu Severne lige v Milanu. Mlada predsednica je med drugim priznala Ligi, da je rešila demokracijo. In kritizirala je tiste, ki so zapustili gibanje ter nasedli Berlusconiju. »Nekateri so dovolili, da jih zmedejo in se niso zavedli, da so postali le orodje v rokah prebrisanca, ki zna zelo dobro ščititi svoj interes, pa čeprav za ceno demokracije,« je rekla med drugim Pivettijeva. Ta stavek je izzval že v nedeljo prve reakcije predstavnikov Kartela svoboščin, ki so se kot en sam mož postavili v bran do bivšega premiera Silvia Berlusconija. »Predsednica Pivettijeva se je z nedeljskim nastopom odpovedala svoji nadstrankarski vlogi. Nas to ne moti, če ima pogum, da odstopi,« je dejal koordinator Forza Italia Cesare Previti. In bivši minister za šolstvo Francesco D’Onofrio (Krščanski demokratski center) je pripomnil, da je nedeljski govor Pivet-tijeve »dejanski začetek vsedržavne volilne kampanje«, saj so besede predsednice »enakovredne privolitvi v razpust parlamenta«. Podpredsednik poslancev Forza Italia Pietro Di Muccio se ni zadovoljil s kritiko, ampak je predlagal Irene Pivetti med nedeljskim nastopom (Telefoto Ap) takojšnjo povračilno akcijo. Predstavniki Kartela svoboščin, ki bodo imenovani v posebno komisijo za reformo radiotelevizijskega sistema (za oblikovanje te komisije se je zelo zavzela Pivettijeva), bi po njegovem mnenju morali odstopiti in tako preprečiti delo komisiji. Bolj umirjen je bil predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfran-co Fini, ki je menil, da se mora predsednica poslanske zbornice oprostiti poslancem, ali pa odstopiti. Dodal je, da je to vsekakor politična ocena in izključil protestne poteze. Levosredinski krogi so reagirali zelo previdno na napade proti predsednici zbornice. »Imela je vso pravico, da se udeleži kongresa svoje stranke,« je menila bivša predsednica spodnjega doma Nilde lotti, ki je vsekakor ocenila, da je bila razprava Pivettijeve preveč enostranska. Predstavnik Zelenih Edo Ronchi pa je ironično dejal, da »očitki prihajajo z neprave prižnice, saj je Berlusconi spremenil predsedstvo vlade v sedež Forza Italia, ko je sedel na premierskem stolu«. Nekateri drugi predstavniki se niso hoteli izjasniti, češ da niso prebrali njenega govora. Za predsednico pa se je potegnil podpredsednik senata Carlo Rognoni. »Morda bom pristranski, zdi se mi pa, da je ravnala pravilno,« je menil Rognoni. Tajnik Severne Lige Umberto Bossi pa je kritike na račun predsednice poslanske zbornice odpravil z rezko oceno, da gre le za »poskuse političnega zlorabljanja«. ^PALERMO / ZARADI POVEZAV Z MAFIJO Mannino za rešetkami boPALER > z, finske Nbinjerji aretii femok, !6liaka i Ministra K?”!« ki Preiskc ^rali s 0suml . J J rišCanj p jih je Preds S‘ruie Sicilijj Ntar s bivši tičnc val 1 minalnih namenov zločinskega združenja Cosa Nostra, in sicer prek zlorabljanja svojih političnih dejavnosti kot tudi političnih in upravnih dejavnosti drugih predstavnikov stranke, ki so iz krajevnih centrov oblasti odločali o razdeljevanju zakupov, koncesij, pooblastil, finansiranj, delovnih mest in drugih koristi tako, da so privilegirali pripadnike mafije«. V zadnjem členu obtožnice sodniki Manninu očitajo, da je »sistematično in zavestno prispeval k dejavnosti združbe Cosa Nostra v pokrajinah Palermo, Trapani in Agrigento«, po neuradnih vesteh pa naj bi imeli tudi dokaze, da je nekdanji minister skušal vplivati na potek preiskovalnih in sodnih dejavnosti. Za 56-letnega Calogera Mannina, ki je bil kar šestkrat minister v de-mokrščanskih vladah, obtožbe o sodelovanju z mafijo niso nove, saj je bilo njegovo ime prvič povezano z mafijo že pred petimi leti, februarja lani pa je prejel jamstveno obvestilo. Obtožbe na njegov račun so zelo hude in vključujejo tudi stike z zloglasnim bosom Rimo, povrhu pa je bil svojčas vpleten tudi v korupcijske afere na Siciliji. RIM / TEŽAVE TUDI DANES Letalski promet ohromljen zaradi stavke v pilotov RIM - Zaradi stavke kontrolorjev leta in pilotov je bil včeraj v Italiji skoraj povsem ohromljen letalski promet. Kot določa zakon, so piloti zagotovili samo letalsko povezavo z otoki. Crtana je bila tudi večina mednarodnih poletov. Glavni razlog za protestne demonstracije, ki se bodo nadaljevale še danes in jutri, je sklep vodstva italijanske letalske družbe Alitalia, da skrči izdatke z najemanjem letal in posadk avstralske letalske družbe Ansett. Piloti pa se pole-ga tega pogajajo še za obnovitev delovne pogodbe. Na stotine potnikov je včeraj klicalo na »zeleno številko« Alitalie, da bi se pozanimalo, kako je s poleti. Na letališčih ni bilo večjih težav, ker so bili potniki v glavnem obveščeni o stavki. Problemom pa se ni- so mogli izogniti potniki, ki so prileteli v Rim z mednarodnimi poleti in bi morali nadaljevati pot z notranjimi leti. Uspešen protest pa so uprizorili potniki leta Az-796, ki so bili namenjeni v Kuwait. Vzlet je bil predviden ob 9.25, torej dobro uro pred začetkom stavke pilotov. Vkrcavanje pa se je zavleklo in malo po 10. uri sta poveljnik in so-pilot povabila potnike, naj izstopijo, ker se je začela stavka. Potniki pa so odklonili in z nekajurnim vztrajanjem v letalu dosegli, da je Alitalia poiskala posadko, ki je bila pripravljena leteti. Za Alitalio bo tudi danes črn dan. Piloti bodo končali stavko opoldne, toda do polnoči bo stavkalo letališko osebje, medtem ko so kontrolorji letov preklical za jutri napovedano stavko. RIM / STALIŠČE ZELENIH Deblokirati pogajanja o vstopu Slovenije v EZ RIM - Vsedržavni federalni svet Zelenih, ki je zasedal v soboto in nedeljo v Rimu, je med drugim na predlog deželnega svetovalca FJK Paola Ghersine odobril dokument, ki zadeva problematiko manjšin ter odnosov s Slovenijo in Hrvaško. V razpravi o tem dokumentu je prišla predvsem do izraza zaskrbljenost Zelenih zaradi nedavne razsodbe hrvaškega ustavnega sodišča, ki ga ocenjujejo kot pravcati atentat na pravice italijanske manjšine na Hrvaškem. Zaskrbljujoča klima na Hrvaškem v zvezi z vprašanji zaščite in avtonomije manjšine pa po drugi strani terja, kot je bilo poudarjeno v razpravi, da se čimprej deblokirajo pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski zvezi. V tem pogledu Zeleni pozivajo italijansko vlado, naj loči bilateralno problematiko od pogajanj na evropski ravni, po drugi strani pa predlagajo, naj bosta predmet pogajanj tudi vprašanji zaprtja zastarele jedrske centrale v Krškem ter dumpinga na prevoze. Dokument, ki ga je odobril federalni svet Zelenih, na koncu opozarja na težaven položaj slovenskih kulturnih institucij v Italiji ter obtožuje italijansko državo, da ni izpolnila svojih obvez do lastne manjšine in ustavnih določb. Zelenim parlamentarcem so zato dali mandat, naj pritiskajo za odobritev globalnega zakona, ki bi v primeru slovenske manjšine - ugotavljajo Zeleni v resoluciji - imel velik politični pomen za celotno območje Alpe Jadrana. TRŽAŠKA OBČINA / DEMOGRAFSKI PODATKI 1994 NATEČAJ ŠOLSTVO / KOMISIJA Tldden!^0.SeJ?£ Z* a manj shmo kol pred leh ndogo Na vsakih 100 otrok je 269 prebivalcev nad 65 letom 22. t.lTI. Šola in zakoni za spoštovanje in boljše sožitje Pouk vzgoje o zakonih Demografski padec Trsta se nadaljuje, Čeprav manj strmo kot pred leti: lani je tržaška občina izgubila 1.169 prebivalcev, kar znaša približno pol odstotka celotnega prebivalstva. Demografski saldo med rojenimi in umrlimi je negativen za 2.184 enot, pozitiven za 1.015 med priseljenci in izseljenci. V zadnjem desetletju se je Število občanov zmanjšalo za 18.116 enot: leta 1984 jih je tržaška občina Stela 243.654, decembra 1994 pa 225.538. Vendar pa je lanski padec števila prebivalstva za 0.52 odst. najmanjši negativni pokazatelj v zadnjih desetih letih, Ce izvzamemo izredno leto 1991, ko so ažurnirali anagrafske sezname. Demografski pregled, ki ga je pripravil statistični urad tržaške občine, kljub vsemu beleži nekaj pozitivnih izgle-dov. Poleg tega, da prebivalstvo tržaške občine upada manj strmo, kot pred leti, se število rojstev rahlo veča in je že veC otrok v starostnem pasu do 4. leta, kot pa od 5. do 9. leta, pa tudi priseljencev je veC kot izseljencev, večina le-teh pa se izseli v sosednje občine tržaške in goriške pokrajine in torej nekako Se vedno sodi v tkivo tržaške populacije. V preteklem letu je umrlo 3.588 oseb, Se nikoli tako malo od leta 1984, z izjemo leta 1987, ko jih je umrlo 3.560. Starejša populacija z veC kot 60 leti je Se vedno najštevilčnejša: 31.5 odst. celotnega prebivalst- va oz. vsak tretji TržaCan je star veC kot 60 let. Kot je znano, živijo ženske dlje od moških: na vsakih 100 žensk je v Trstu 87 moških, najštevilčnejši starostni razred pri ženskah je od 70. do 74. leta, pri moških pa od 30. do 34. leta. Dramatično sliko staranja mesta pa prikazuje podatek, po katerem je na vsakih 100 otrok do 14. leta kar 269 prebivalcev, ki so že dopolnili 65. leto. V tržaški občini se je lani rodilo 1.404 otrok, kar predstavlja drugi dosežek zadnjega desetletja po rekordnem letu 1992, ko se jih je rodilo 1.588. Razlika med rojenimi in umrlimi je torej še vedno negativa: lani se je na raCun tega negativnega salda število prebivalcev zmanjšalo za 2.184 enot. Pozitiven pa je obra- čun med izseljenci in priseljenci. Izselilo se je 3.155 občanov, od tega dobra Četrtina v okoliške občine na Tržaškem (204 v devinsko-nabrežinsko občino, 7 v repentabr-sko, 288 v miljsko, 115 v dolinsko in 32 v zgo-niško občino), nadaljna Četrtina v druge kraje Furlanije-Julijske krajine (385 v goriško pokrajino, 212 v videmsko, 58 v pordenonsko), ena tretjina v Italijo, približno 10 odst. pa v druge države. Uradno se je v Trst priselilo 4.170 oseb, polovica iz Italije, skoro tretjina pa iz nekdanje Jugoslavije. Seveda pa je število priseljencev, ki niso uredili uradnega bivališča, znatno veCje. Skoro polovica, točneje 45 odstotkov vsega prebivalstva živi v dveh okrožjih: Stara Mitnica -Sv. Jakob, ki je s svojimi 51.860 prebivalci najbolj obljudeno okrožje tržaške občine, ter v okrožju Skedenj - Carbola - Val-maura - Naselje S. Ser-gio, kjer je 48.946 prebivalcev. V šestih od sedmih okrožij, na katere je razdeljena tržaška občina, število prebivalcev upada: najvecji primanjkljaj so zabeležili v mestnem središču oz. v okrožju Novo mesto -Nova Mitnica - Sv. Vid -Staro mesto (- 9.4 odst.) in v okrožju Zahodni Kras (-8.8 odst.). Prirastek pa so zabeležili v okrožju Vzhodni Kras, ki je v letih od 1987 do 1994 naraslo za 2 odstotka in doseglo 10.102 prebivalcev. Skupno živi v obeh kraških okrožjih tržaške občine 13.997 prebivalcev. o/it; nnn_ OAn nnn \ Število prebivalcev tržaške občine v mesecu decembru oor nnn- > N S uuu oon nnn N N L 4m%jUi UUv ooc nnn „ y / X Revizija matičnega ZZD.UUis oon nnn urada ZćU.UULn 19 1 84 1985 18 86 19 1 1 87 1988 1989 19 90 19 191 19 I92 19 331994 S predavanjem učiteljice Mirjam Antodicol^ o vzgojnem in učnem načrtovanju učiteljev se bo danes v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah nadaljeval pripravljalni tečaj za učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež. Kandidati imajo sedaj še dober teden Časa, da se primemo pripravijo, saj bo pismena naloga naCetaja prihodnjo sredo, 22, februarja. Udeleženci natečaja bodo pisali nalogo v prostorih nižje srednje šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu. Izpit se bo začel ob 9.30, kandidati pa bodo imeli 6 ur na razpolago. Pred nalogo bodo tečajniki sledili še dvema predavanjema v sklopu pripravljalnega teCaja. V Četrtek jim bo prof. Vera Tuta Ban predavala o slovenščini kot učnem jeziku in kot učnem predmetu, v petek pa bo učiteljica Majda Mihacie spregovorila o opismenjevanju v dvojezičnem okolju s poudarkom na slovenskem jeziku. Tečajniki so doslej prisostvovali že petim predavanjem. Prof. Stanko Salvi in prof. Rosana Tul sta jim obrazložila nove oblike ocenjevanja, didaktični ravnatelj v pokoju Jožko Baša jih je seznanil o šolski zakonodaji s posebnim poudarkom na poverjenih odlokih in zgodovini našega šolstva ter reformi osnovne šole. Predstavnica Sklada Mitje Cuka Martina OzbiC je pretekli teden predavala o didaktični organizaciji pouka z uCenci s specifičnimi težavami, včeraj pa je najprej raziskovalka SLORI Norina Bogateč predstavila analizo družbenih pojavov v okviru šole, vzgojiteljica Sara Burolo pa je govorila o vz-gojno-ucni kontinuiteti. Spoštovanje zakonov predstavlja edino možno jamstvo za zdravo, urejeno in omikano sožitje. Aksiom pravne države gre uresničevati že iz mladih nog, sicer obstaja nevarnost, da bi se - kot se vse bolj pogosto dogaja - nad njim spozabili. Ministrstvo za šolstvo je pred dvema letoma izdalo okrožnico, v kateri je pozvalo šolska skrbništva, naj ustanovijo posebne komisije, ki bi sledile vprašanju uveljavljenja in spoštovanja zakonov, ali bolje, naj bi prispevale k vzgoji mladine o zakonih. Pred dnevi so tako komisijo ustanovili tudi na Tržaškem, svoj delokrog pa bo imela na šolah vseh vrst in stopenj. Vzgoja o zakonih predstavlja nedvomno veliko etično in družbeno vred-. noto, je v svojem tiskovnem sporočilu ob ustanovitvi komisije zapisal tržaški šolski skrbnik Vito Čampo. Sola skrbi za formiranje otrok in mu p°' sređuje kulturne informacije. V ta sklop spada vsekakor tudi vzgoja 0 zakonih, ki jo bo komisija skušala uveljaviti in razširiti po šolah. Komisijo sestavljajo ravnatelji nekaterih šol, vodi jo ravnateljza-voda Deledda prof. AngOj lo Terrana, pri organizacij1 in koordinaciji dela pa mu bo pomagala prof. M-R-Cassella. Komisija bo sestavila poseben program, ki ga b° predstavila na srečanjih 5 šolniki, šolarji in njihovimi starši. V tem sklopu bo priredila tudi informativne konference in razprave- Risbe in plakati o glasbeni kulturi Mestni gledališki muzej Schmidi je razpisal natečaj za učence in dijake šol vseh vrst in stopenj v Furlaniji-Julij-ski krajini, ki bodo koristili usluge didaktične službe za glasbo in prireditve tržaškega muzeja. Udeleženci (šole ali posamezniki) lahko sodelujejo z risbo, pri Čemer imajo na voljo dve izbiri: plakat o prireditvi, na kateri so sami nastopili (nastop je lahko namišljen), ah risbo o nastopu glasbenih izvajalci iz drugih držav na tradicionalnem prazniku. Organizator bo podelil tri nagrade (po eno za vsakn stnnnin Sni • osnovno, nižjo in višjo srednjo šolo), risbe in plakate pa bo razobesil na razstavi, ki jo bodo priredih prav v tem ok-rivu. Izdelki naj ne bodo večji od formata 30x42 cm, sicer jih ocenjevalna komisija ne bo vzela v poštev. Na hrbtno stran na udeleženci napišejo ime in priimek šolajra (ali šolarjev), razred, šolo, naslov in telefonsko številko. Vse druge informacije o udeležbi na natečaju posreduje Mestni gledališki muzej Schmidi, Ul. Imbriani 5. Rok za predstavitev izdelkov zapade ob 12- 11 tm rT-no 1 Q m o J o lotn«. Primorski dnemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG SOLIDARNOST / OD 2. MARCA DO 4. MAJA Kmalu tečaj za prostovoljce za pomoč umsko prizadetim V dvorani Granzotto so včeraj predstavili 4. izobraževalni tečaj psihiatričnega voluntariata; predstavih so ga don Simeone Musich, kijev tržaški škofiji odgovoren za versko pomoč v Centrih za umsko zdravljenje, Gianfranca Cozzolino in Fa-bio Marchetti, ki bo teCaj tudi vodil; prisoten je bil tudi direktor za socialne stike pri tržaški škofiji don Silvano Latin. Škofovska konferenca Triveneta se je že leta 1979 soočila s težavami, kompleksnostjo in razsežnostjo vprašanja umsko prizadetih; zato je ustanovila delegacijo, ki proučuje psihično nelagodje posameznikov. Na konferenci so predlagali, da bi v vsaki škofiji oblikovali operativni instrument za ublažitev psihičnega trpljenja Tudi tržaška škofija se je prilagodila tem navodilom in 6. maja 1992 je škof Bellomi ustanovil posebno komisijo. Bogastvo voluntariata so odnosi s prebivalstvom, s krajevnimi skupnostmi in z institucijami na teritoriju. Prizadeva si za ustanovitev organizacijske mreže služb na teritoriju, posebno pozornost pa posveča preventivi, pojavom nelagodja in emarginacije ter promociji stila življenja ter socialne, politične in gospodarske kulture, ki se loteva pojavov revščine in nelagodja Gre za tri dlje, ki povezani med seboj zagotovijo voluntariatu široko kulturno osnovo, zaradi Cesar ga ne gre soditi kot “zdravnika" napak družbe, ampak kot graditelja manjših modelov nove družbe. Psihiatrični voluntariat je šele na začetku svoje poti, zato mu je treba pomagati: tako je podčrtal don Simeone Musich, ki je še dodal, da je treba priskodti na pomoč tako psihičnemu bolniku kot njegovim družinskim elanom. Psihični bolnik je namreč dovek kot vsi ostali: od ostalih ga razlikuje le njegova nelagodnost. Potrebna je zato solidarnost in z njim si je treba deliti tegobe življenja; Ce se to ne uresnid z dejanji, ostanejo te besede brez vsakega pomena. TeCaj, ki se bo zaCel 2. marca in se zaključil 4. maja, bo v župnijski dvorani vikariata Dobrega pastirja v Ul. Guglielmo De Pastrovich 6. Na sporedu bo osem srečanj, na katerih bodo predavali duhovniki, psihiatri, sociologi in psihologi. Vse informacije nudita škofovska Caritas, v Ul. Gavana 15, vsak dan, od 10. do 12. ure ter vikariat Dobrega pastirja Ducejeva violina v muzeju Schmidi rta Cambon Fuh /dova slikarja Gj11 lignota je podari 3 emu gledališkem11 ju »C Schmidi« t dirigenta orkesT3 " Ferrera. Porti® not errero zaCel svoj itsko dejavnost evropskih mesu BCkrat nastopil ^ žaškem Verdi) • hrani še dva dri1 gnotova portreta- dragoceneg^ zem jviussuii*--, no, ki jo je hram; a sestrična Lu illi v vili v Garga Garda, ter cud°' koracije, ostani i jih je DucejF 11 japonski ces o. Hranili jih d ■ rientalski zbir*1 pCJkedenska železarna OBČINA / ZA PRIBLIŽNO TRI MESECE NOVICE Zakaj še čakajo? Zavlačevanje lahko odvrne Lucchinija in Bolmat Prodaja skedenjske že-tezarrte, od katere je odvi-siio, ali bo obrat preživel p pa propadel, je še da-tec od pozitivnega zaključka. Tudi zamenjava ^ vrhu ministrstva za industrijo je upočasnila od-jučanje o prodaji. Sindikati so predlagali srečuje z novim ministrom, Albertom Odjem. Pred vsakršnim šklepetu minister 06 čaka na cenitve vrednosti železarne, ki jo je zaupal specializiranemu pod-letju, da bi ugotovil, zakaj le tako znatna razlik, med ponudbo za nakup, ki sta ]o dala jeklar iz Brescie uucchini in grupa Bolmat 'Po neuradnih informa-eijah okrog 40 milijard jh) in izklicno ceno pre-teklih dražb. Prejšnji mi-Uister Vito Gnutti je po prvi neuspeli dražbi začetno izklicno ceno 126 milijard lir znižal na sto milijard lir na drugi in na 83 na tre ji dražbi. Tako na drugi kot na treji dražbi pa se ni oglasil noben ponudnik. Zastopniki delavcev, pa tudi mestnega gospodarstva nasploh so zaskrbljeni: nadaljnje zavlačevanje pri prodaji bi lahko odvrnilo ponudnika in privedlo do zaprtja železarne. Danes ob 15.30 se bodo na sedežu deželnega odborništva za industrijo srečali komisarji, ki začasno u-pravljajo železarno, predstavniki deželnega sindikata, tovarniškega sveta in tržaške občine, jutri ob 13.30 pa bo v škedenjski železarni skupščina zaposlenih. ljuŠBA 7 »ČUTA Dl TRIESTE«h Mednarodno nagrado so razpisali že šliridesetič Odbor glasbene nagra-»Citta di Trieste« je jUzpisal natečaj za le-°Snje leto. To je že 40. razpis nagrade, ki je namenjena skladateljem sunfonične glasbe. Kot je Povedal generalni tajnik tnednarodnega natečaja Adriano Dugulin, bo de-^urna nagrada letos ^ašala lo milijonov lir, naiboljše ocenjeno delo Pabodo tudi izvajali v phriru simfonične sezone Tihega gledališča Ver-, • Na letošnji razpis se ^uko prijavijo glasbeniki N nikakršnih omejitev 116 Slede na državno pripadnost ne na starost, izključeni so samo zmagovalci prejšnjih let - s skladbo za veliki orkester s točno določenim sestavom, ni pa predvideno sodelovanje zbora in solistov, ne vokalnih ne instrumentalnih. Rok za predložitev partitur zapade konec aprila letos, razpis natečaja pa lahko interesenti dvignejo v tajništvu nagrade v občinski palači. Nagrado, ki so jo leta 1968 sprejeli v mednarodno federacijo glasbenih nagrad, denarno podpirajo tržaška občinska uprava, deželna uprava FJK in vladno predstavništvo v FJK Pri Sv. Jakobu izpostava zaprta Potrebna so nujna obnovitvena dela - Na razpolago uradi izpostave v Ul. Foscolo Uradi občinske izpostave in službe za socialno skrbstvo v Ul. Caprin 18 pri Sv. Jakobu so od včeraj zaprti. Občinska uprava sporoča, da jih bodo spet odprli čez približno tri mesece. Urade je občinska uprava zaprla, ker jih mora medtem posodobiti; urediti mora prostore, da bodo primernejši za vse večje potrebe služb, predvsem socialnih, za ureditev katerih je med drugim predvidena odprava arhitektonskih zaprek in namestitev dvigala za telesno prizadete osebe. Obnovljena izpostava bo razpolagala s štirimi delovnimi postajami (dve več od sedanjih), ki bodo v čim krajšem času lahko izdajale tudi osebne izkaznice. Prebivalci, ki se navadno poslužujejo izpostave, se bodo morali sedaj začasno posluževati drugih izpostav v mestu. Izkaznice ACT po znižani ceni za upokojence bodo razdeljevali samo v izpostavi v Ul. Foscolo 7. Socialne delavke bodo sprejemale vsak dan, od ponedeljka do petka, od 8.30 do 10.30, v uradih 17. sektorja, v Pasaži Co-stanzi 2, v III. nadstropju (v sobi št. 327). Rajonski svet pa bo svojo dejavnost opravljal in zasedal na sedežu izpostave v Ul. Foscolo 7. _____________RADIO TRST A_____________ V oddajo je šlo 22. leto ob zori V soboto in nedeljo prvo nadaljevanje igre o Zori Perello V soboto ob 18. uri in v nedeljo popoldne ob 14.15 je bilo po Radiu Trst A na sporedu prvo od trinajstih nadaljevanj radijske igre s pomenljivim naslovom »Dvaindvajseto leto ob Zori«, ki jo je napisala in priredila dolgoletna urednica kulturnih oddaj na omenjeni radijski postaji Lida Turk. Ciklus je avtorica posvetila Zori Perello - Mileni, eni najvidnejših tržaških antifašističnih mladink, zavednih Slovenk, udeleženki osvobodilnega boja, ki je tragično končala svoje življenje prav ob tem času pred 50 leti v zloglasnem nacističnem taborišču Ravensbriick. Poslušali smo prvo oddajo, v kateri sta v vlogi Zorke in njene matere nastopili igralki Maja Blagovič in Miranda Caharija, v vlogi nadučitelja pa Vladimir Jurc; povezovalka je bila Ivana Placer, radijska realizacija in režija pa je bila v rokah Mirjam Koren, ki je oddajo opremila še s pevskimi vložki zbora Jacobus Gallus, ki ga vodi prof. Janko Ban. V prihodnjih sobotah in nedeljah si bodo sledile še druge oddaje, v katerih bodo nastopali v raznih vlogah Vladimir Jurc, Drago Gorup, Alda Sosič, Lučka Počkaj, Bogdana Bratuž in Aleš Kolar. Gre za pomemben ciklus oddaj, ki skozi pričevanja še živečih prič, pa tudi na podlagi številnih dokumentov in drugega gradiva osvetljuje ne samo življenje Zore, temveč preko nje tudi takratno življenje slovenske mladine pri nas, ki se je množično vključila v boj proti skupnemu sovražniku nacizmu in fašizmu. Neva Lukeš Prva seja novega odbora KD Gruden in ŠD Sokol V četrtek, 9. februarja, se je prvič sestal nov odbor KD Igo Gruden in SD Sokol, ki je bil izvoljen na občnem zboru. Najprej so določili glavne funkcije. Za predsednika je bil potrjen Niko Pertot, podpredsednica je Marjanka Ban, tajnica Tanja Kosmina, blagajnik Ivan Marušič, gospodar Nevenko Gruden, kulturni referent Maja Lapornik, športni referent Aljoša Terčon. Nadzorni odbor sestavljajo Stanislav Kojanec, Mariza Skerk in Nevenka Pernarčič. Sledila je priprava Prešernove proslave, ki bo 17. februarja ob 20.30 v župnijski dvorani v Nabrežini. Odbor je še razpravljal o družabnem večeru; kje naj se člani zberejo, ko je društvena dvorana neuporabna? Zahvala Instituta Rittmeyer za prostovoljne prispevke Institut za slepce Rittmeyer se toplo zahvaljuje vsem tistim, ki so mu preko našega dnevnika darovali vsote denarja. Obenem zagotavlja, da bo finančna sredstva uporabil za izboljšanje skrbstva in rehabilitacijskih dejavnosti, ki jih nudi slepcem. »Ženske in mafija« v gledališču Cristallo »Zenske in mafija« je naslov srečanja, ki bo jutri, ob 18. uri, v gledališču Cristallo, v povezavi z gledališkimi predstavami Roberta Cavosija Rosanero, ki so v teh dneh v Contradi. Gostje srečanja, ki ga vodi Paolo Quazzolo, bodo tokrat režiser predstave Antonio Calenda, podprefeket inšpektor Tržaške prefekture dr. Giovanni Volpe in seveda pet izvajalk gledališkega dela. Govor bo o problemu mafije in seveda o novi italijanski dramaturgiji, ki ima prav v Cavosiju enega najbolj obetavnih avtorjev. SKP pozitivno ocenjuje izvolitev Jacopa Veniera Pokrajinsko tajništvo SKP pozitivno ocenjuje dejstvo, da je bil z glasovi sedanje večine (DSL, Ljudske stranke in Zavezništva za Trst) Jacopo Venier izvoljen za predsednika komisije za javna dela v občinskem svetu. To dejstvo, dodaja SKP, potrjuje avtonomno vlogo leve opozicije in nalaga predstavniku SKP institucionalno nalogo v občinskem okviru. To glasovanje, ki je rezultat institucionalnega sporazuma, kaže, da je desnica ponovno pokazala, ugotavlja SKP, da ne zna razločevati med javnimi in institucionalnimi funkcijami znotraj občinskega sveta. Redni rok izpitov za kapetane in strojne kapetane Pomorsko ravnateljstvo sporoča, da se bo 4. maja začel redni rok izpitov za dosego poMicnih pomorskih naslovov kepetana pripravnika, strojnega kapetana pripravnika, kapetana in strojnega kapetana. Pogoje za udeležbo na izpitih določajo isti zakonski členi, na osnovi katerih so biti doseženi poklicni naslovi, poleg tega pa so morali kandidati uspešno obiskovati praktični protipožarni tečaj. Prošnje s potrebno dokumentacijo za udeležbo na izpitih je treba vložiti na Pomorskem ravnateljstvu v Trstu, na Nabrežju IH. Novembra 13, nepreklicno do 3. aprila. Solidarnost Mitteleurope slovenski manjšini Triurno Prisotoo ^venske K. nm Mover lif, se le i ^Piženja, ^ izdale lskovn0 s >■ ie Sere lnotMežl teženje iZTar,,*.. ^ujenin ahtevan 2 avtof AvstraJ Knjižni ob 20: uotnu Vanje o svtKla§d s,v°)a dos dežele k. E. BIČIĆ / VERODOSTOJNI DOKAZI? Iz bihaškega območja tiralici proti Andolini Včeraj smo zabeležili nove obtožbe v zvezi z delovanjem Marina Andoli-ne, tržaškega pediatra, ki vodi center za solidarnost z žrtvami vojne v nekdanji Jugoslaviji Asit, katerega šofer Bozzola je že več mesecev v ujetništvu muslimanskih sil v bihaški enklavi. Po nedavnih trditvah sodelavca milanskega Corriere della Sera, Erosa Bičića, naj bi Ando-lina in Asit sodelovali pri trgovanju z organi ubitih vojnih ujetnikov, predvsem otrok. Kot je znano, je Andolina takoj tožil Bičića zaradi obrekovanja, tržaški zdravniki pa so Andolini izrekli solidarnost. Med drugim tudi zato, ker so podobne operacije mogoče samo v najsodobnejše organiziranih kliničnih centrih. Včeraj pa je Bičić prilil olja na ogenj polemik: iz Kopra je posredoval dokumenta, ki naj bi potrjevala njegove izredno hude obtožbe. »Zapovednika« HVO iz Livnega ter »specialne edinice cmih labu-dov« iz Hrastnice obtožujeta Andolino trgovanja z orožjem in z organi ubitih ujetnikov, vohunstva in sodelovanja s srbsko stranjo pri aretaciji hrvaških in muslimanskih borcev. V tiralici, ki jo je podpisal krajevni poveljnik HVO Ante Gotovina, med drugim piše, da je »profesor« trgoval z organi otrok, vendar ne navaja ne kraja ne števila teh primerov. Poveljnik »crnih labudov« Hase Tirič pa se pri obtožbi naslanja na poročila tajne policije. Andolina je izjavil, da se za obtožbami, ki jih vsekakor še enkrat odločno zavrača, »skrivajo umazane igre tajnih služb: Bičić me je obtožil, na podlagi Bičičevih obtožb so izdali tiralici, na podlagi tiralic pa Bičić trdi, da so njegove obtožbe utemeljene. Tožil ga bom tudi v Kopru, kot sem ga že tožil v Trstu.« KRIZ / V SOBOTO V DOMU SIRK $ynthesis 4 za 20 let zbora Vesna Začele so se prireditve ob 20-letnici dekliškega zbora iz Križa Dekliški pevski zbor Vesna iz Križa uspešno prepeva že dvajset let. Obletnico bodo slovesno proslavili 18. marca, vendar se je niz prireditev ob »rojstnem dnevu« domačega zbora začel v soboto s celovečernim koncertom harmonikarskega ansambla Synthesis 4, ki ga vodi Claudio Furlan (foto KROMA). Gre za uveljavljeni sestav, ki deluje v okviru Glasbene matice, na sobotnem koncertu v kriškem Domu Alberta Sirka pa je predstavil izvirne skladbe za harmonikarski orkester in priredbe iz različnih glasbenih obdobij. Kot je v pozdravu udeležencem povedal Bogdan Kralj, dirigent zbora-jubilan-ta, trenutno v Križu kulturna dejavnost ni zelo živahna. Zato je uspešno delovanje dekliškega pevskega zbora še toliko pomembnejše, ker je eden izmed redkih nosilcev kvalitetne domače ljubiteljske kulturne dejavnosti. V začetku marca, točneje v nedeljo, 5., pa bo v Križu prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki bo potekala v znamenju gledališke poustvarjalnosti. Pevska zbora Igo Gruden iz Nabrežine v Ilirski Bistrici Po uspešnem božičnem koncertu sta moški in ženski pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine ponovno nastopila v mešani zasedbi. Tokrat sta pela v Ilirski Bistrici. Ob Dnevu slovenske kulture sta namreč zbora pod mentorstvom prof. Bojane Kralj predstavila pet skladb slovenskih avtorjev. S tem sta podčrtala pomen že večletnega plodnega sodelovanja, ki veže pobrateni občini Devin-Nabrežina in Ilirska Bistrica. V imenu devinsko-na-brežinske občinske uprave je spregovorila podžupanja in odbornica za kulturo in šport prof. Vera Tuta Ban. Zahvalila se je za povabilo in poudarila pomen sodelovanja in prijateljskih stikov med obema občinama, ki jih je treba ohraniti in razvijati še zlasti v času velikih sprememb, ki jih doživljata sosednji državi. Tanja Kosmina BOLJUNEC / DAN KULTURE OPČINE / PROSLAVA DRUŠTVA TABOR VCERAJ-DANjS Na proslavi tudi diploma Učiteljico Ljuba Smotlak prejela priznanje predsednika republike Petkova proslava dneva slovenske kulture v Boljuncu je bila res slavnostna. licenci domače celodnevne osnovne šole Frana Venturinija in člani kulturnega društva, ki nosi ime prav po Prešernu, so se oddolžili pesnikovemu spominu, ob tem pa so še proslavili dolgoletno učiteljico na boljunški osnovni šoli Ljubo Smotlak, ki ji je predsednik republike podelil diplomo 1. stopnje z zlato kolajno za zasluge na področju osnovnega šolstva. To je naj višje tovrstno priznanje v Italiji. Učenci so najprej izrekli nekaj misli o kulturi, zapeli so nekaj narodnih pesmi in zaplesali. Tak uvod je bil najbolj pravšnji za sprejem slavljenke, učiteljice Ljube Smotlak, po rodu iz Mačkolj, ki ji je didaktična ravnateljica Ksenja Dobrila izročila diplomo in zlato kolajno, učenci pa šopek cvetja. Slav- ljenka je ganjeno povedala, da je bilo vse njeno delo namenjeno otrokom in slovenski šoli v naših krajih. Zato je bila še toliko bolj vesela, ker je podeljevanje potekalo v njej tako domačem okolju, med sedanjimi učenci, nekdanjimi učenci in številnimi bivšimi učitelji boljunške osnovne šole, ki so se v petek zvečer zbrali v gledališču Franceta Prešerna. Se posebno pa ji je bil pri srcu pevski nastop osnovnošolcev, saj je Ljuba Smotlakova tudi sama pevovodkinja. Proslava se je zaključila s spletom recitacij mladih elanov boljunškega kulturnega društva. V izboru, ki ga je pripravila Magda Švara, so se prepletale pesmi Franceta Prešerna in Otona Zupančiča, zatem pa so se prisotni zbrali na družabnosti, ki ji slavnostni šarm večera ni odvzel domačnosti. Razstava umetnin Rudolfa Sakside Umetniški večer dopolnilo petje domačih zborov Opensko društvo Tabor je svojo proslavo Dneva slovenske kulture povezalo z nastopom svojih dveh pevskih zborov - stebrov društvenega delovanja, in z razstavo del slikarja Rudolfa Sakside, ki je bila tudi lep poklon umetnikovih tržaških prijateljev ob desetletnici njegove smrti. Saksida, po značaju zelo skromen in tih človek, ki se nikoli ni rad postavljal v ospredje, bi bil nad tem večerom navdušen. Pokazal bi mu, da Slovenci v zamejstvu ne pozabljamo svojih umetnikov, da smo jim hvaležni, za kar so na področju umetnosti storili. Proslave se je udeležilo zelo veliko ljudi, prijateljev in občudovalcev Saksidove umetnosti. Med publiko so bili tudi sorodniki pokojnega slikarja, pa tudi letošnji Prešernov nagrajenec prof. Alojz Rebula. Prireditev se je pričela z Zdravljico, ki jo je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel moški pevski zbor, nakar je spregovorila Stanka Hrovatin, ki se je med drugim vprašala »Zakaj še danes vztrajamo pri prazniku, ki ga je pred 50 leti rodila OF slovenskega naroda v enem najtežjih trenutkov slovenske zgodovine, ko je šlo za biti, ah ne biti? Praznovanje tega dne je bilo že med vojno daljnovidno dejanje takratnih pokončnih voditeljev partizanskega gibanja, ki so razumeli moč vehčine slovenskega ljudstva. Bil je to čas, ko so se slovenske brigade poimenovale po naših pesnikih in pisateljih, saj je bila tudi takrat kultura edino upanje za prihodnost in poroštvo za naš narodni obstoj«. Umetnika je predstavil Franko Vecchiet, ki se je najprej zahvalil vsem, ki so dah na razpolago slike in omogočili razstavo. Dejal je, da premalo poznamo Saksido ter obdobje, v katerem je ustvarjal. Nekateri umetniki iz njegove generacije so bili že deležni kritične in zgodovinske obdelave. Naša dolžnost je, da opozorimo sedanje rodove na našo polpreteklost in na umetniško delovanje v njej, kar spada tudi k spoznavanju naše kulture, naše identitete. Lep večer sta s pesmijo obogatila moški in ženski zbor, ki sta zapela posamezno po dve pesmi, skupno pa zaključila s pesmijo »Samo milijon«. Večer je popestrilo še predvajanje kratkega filma, posvečenega Saksidi z naslovom »Malenkosti, a tudi ne«. Neva Lukeš Praznovanje v društvu Primorsko Tudi KD Primorsko iz Mačkolj se je s svojo sobotno proslavo lepo vključilo v splošno praznovanje dneva slovenske kulture. Vse se je začelo z Zdravljico v priredbi Stanka Premrla, ki jo je zapel Mešani pevski zbor Primorsko pod vodstvom Toneta Baloha, zaključilo pa tudi z Vrabčevo Zdravico, ki jo je ob koncu svojega nastopa zapel gostujoči moški zbor Vasihj Mirk s Proseka-Kontove-la, pod vodstvom Mirana Žitka. Skozi vso proslavo se je kot ždeča nit prepletala misel o Prešernu, ne samo kot pesniku, velikemu poznavalcu evropske kulture, temveč tudi kot Slovencu, ki se je zavestno odločil, da bo pisal svoje poezije v slovenščini, ker je smatral, da mora biti vsak narod ponosen na svoj jezik. Kot svobodoljub se je hkrati zavzemal za svobodo misli, za poštenost v izražanju misli in idej. Vse to je v svojem govoru dejala Nerina Švab, ki je med drugim poudarila, da so Prešernove besede in misli spremljale in bodrile borce v osvobodilnem boju. Tudi okupirana Ljubljana je bila preplavljena s Prešernovimi besedami, ki so spremljale in vodile borce v težkem boju proti nacifašizmu. S svojim govorom je Švabova želela približati Prešernove pesmi današnjim časom in današnji problematiki, njene besede pa so se prepletale s Prešemovimi poezijami, ki jih je lepo podala Nevia Smotlak. (N.L) KULTURNI DOM NA PROSEKU Preskromen obisk občinstva Nastop dijakov, dramske skupine, godbe ter dekliškega zbora iz Devina je nastopil dekliški pevski zbor iz Devina. Pevke so pod vodstvom Hermana Antoniča lepo odpele pet pesmi domačih in tujih avtorjev. Slavnostni govor je imel Aleksij Pregare, ki je naglasil predvsem pomen in sporočilnost Prešernovega verza "Ne vrag, le sosed bo mejak”. S smiselnim izborom Prešernovih pesmi so se predstavili tudi člani amaterskega odra Jaka Stoka, nakar je proslavo zaključilo godbeno društvo Prosek, ki je pod taktirko Aljoše Starca zaigralo tri skladbe. Ob tem velja poudariti, da če so nastopajoči bolj kot dostojno opravili svojo dolžnost, je publika ni. Preveč sedežev je bilo žal praznih. Ce je kultura zrcalo naroda, se morajo Prosečani in slovenske kulture praz- Rudice Požar naštudirali Kontovelci vprašati, če novali v petek. Na oder in sproščeno podali bo- se v tem zrcalu prepoz-so najprej stopili dijaki gat izbor poezij sloven- najo. srednje šole Fr. Levstika, skih pesnikov. Kot gost B.R. TREBČE / PREJŠNJI PETEK Šaljivi otroški igrici ob Prešernu Na prireditvi društva Primorec in šole so nastopili osnovnošolčki S kulturnim programom, ki so ga nekaj misli o dnevu slovenske kulture, oblikovali učenci osnovne šole Pinko nakar je predstavil program in nasto-Tomažič, so v Trebčah prejšnji petek pajoče. Učenci nižjih razredov so nasto-proslavili dan slovenske kulture (foto pili s šaljivo igrico Zvezdica zaspanka KROMA). Na pobudo krajevnega kultur- po pravljici Frana Milčinskega, starejši nega društva Primorec in osnovne šole osnovnošolčki pa so predstavili igrico so v Ljudskem domu pripravili večer, Butalci kupujejo pamet na tekst Marija na katerem sta prišla do izraza predv- Cuka. V Ljudskem domu so za to prilož-sem radoživost otrok in požrtvovalnost nost dali na ogled tudi številne fotogra-uciteljev in kulturnih delavcev. lije, s katerimi so se domači osnovnošol- V imenu brganizatorejv je številne ci uspešno udeležili fotografskega na-zbrane pozdravil Danijel Malalan, član tečaja Moj domači kraj v spomin na mladinske dramske skupine. Podal je Sašo Oto. Danes, TOREK, 14. februarja 1995 VALENTIN Sonce vzide ob 7.09 U zatone ob 17.29 - Dolžin3 dneva 10.20 - Luna vzide ob 16.45 in zatone ob 6.06. Jutri, SREDA, 15. februarja 1995 JORDAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,5 stopinje, zračni tlak 1023,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 97-odstot-na, nebo oblačno, morj® mirno, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Davide Andrea Na vas, Matteo De-grassi, Cristiano Rossetti, Michele Coral, Giorgia Va-scotto, Anna Crevatin, Ru' di Kante. UMRLI SO: 56-letni I> vio Gelcich, 80-letna Fer-nanda Gradara, 80-letm Antonio Mastellotta, 87-letna Emilia Zahar, 76-let' ni Rodolfo Vodopivec, 78-letni Francesco Mara-schiello, 67-letni Giovanm Fragiacomo, 85-letna Lea Bormioli, 91-letna Giusti' na Mihalič, 90-letna Vitto-ria Zamara, 87-letna Marja Mosca, 81-letni Giulio D6-rossi, 71-letna Marčen3 Silvani , 96-letna Anna Elena Cescon, 74-letni Re' nato Scheriani , 87-letna Ersilia Pezzicar, 97-letna Maria Vilissi, 46-letna R°' sa Balzano, 86-letna Cie-mentina Voivoda. □ tEKARNj Od ponedeljka, 13., do nedelje, 19. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte °d 13.00 do 16.00 Largo Sonino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068); 5amo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte °d 19.30 do 20.30 Largo Sonino 4,Ul. Alp) Giulie 2, Trg S. Giovann1 5, Mazzinijev drevored Milje). SESLJAN (tel. 414068) ' samo po telefonu za na]" NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta °d 20.30 do 8.30 , Trg S. Giovanni 5 (ten 631304). Za dostavljanje zdr®vj na dom tel. 350505 - Tt' LEVITA Urad za informacij® KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacij KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure-tel. 573012. Zdravstvena dežurn3 služba , Nočna služba od 20. d 8. ure, tel. 118, predpra2' nična od 14. do 20. ure i praznična od 8. do 20. ure- Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centra KZE-USL: 399-1111. H_________________izleti SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIZA prireja nedeljo, 5. marca za pr® nik žena izlet v Spilimn®^ go in ogled pršutarne v ■ Daniele del Friuli. Vpis® vanje d 26. t. m. - M. 1 rel, tel. St. 220266. SK BRDINA organizu v nedeljo, 26. t. m. avtobu sni izlet v Trbiž. Vpis vanje na sedežu k h1 . Proseska ul. 131 na Op^ nah vsak ponedeljek 19. do 21. ure. Prispevajte za Sklad A. Bubniča TRST Torek, 14. februarja 1995 7 lisp- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GLOBOKO Edvard ZGORAJ Kocbek ALI VISOKO SPODAJ Režija: VLADIMIR JURC ^nes, 14. februarja, ob 16. uri - ABONMA RED H Danes, 14. t. m., na Valentinovo ob 20. uri v župnijski dvorani Nabrežini veseloigra v izvedbi štandreške dramske skupine KINO ARISTON - 17.45, •00, 22.15 »Vanya Uila 42. strada«, r. L°Uis Malle. EkCELSIOR - 17.30, ■50, 22.15 »Rivelazio-j,1 ®• i- Michael Douglas, enri Moore. EKCELSIOR AZZUR-PA - 17.10, 19.35, ■00 »Sole ingannato-e<<- r- N. Mikhalkov. AMBASCIATORI -2®-°°. 18.00, 20.05, C2,15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1-18.15, 20.15, , A5 »Omicidio nel RU°to«, i. John ”adham. NAZIONALE 2 - 2°-30, 18.20, 20.15, -15 »Time Cop - Inda-P,116 dal futuro«, i. Jean uaude Van Damme. NAZIONALE 3 - n,'15' 18.15, 20.15, p -15 »Camerieri«, i. aolo Villaggio, Diego Abatantuono NAZIONALE 4 - 22-0°. 18.00, 20.05, ■15 »Kika«, r. Pedro toodovar, prepovedan Nadini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 --00 »Signora di gior-0> amante di notte«, prepovedan mla-Di pod 18. letom. 1Q c PlTOL ' 17-3°. ■50, 22.00 »Intervista il vampiro«, i. Tom .Dise, prepovedan Nadini pod 14. letom. ALCIONE - 18.00, g l00, 22.00 »Die deut-a ,. Sprache im Kino: m.*ce nelle citta«, r. lln Venders, v aemscini. LUMtERE - 16.00 in „3", »II Re Leone«, ri-g®nka, prod. Walt Di-»MyV20-00 in 2210 .itaTC' '•R- »■F- H PRIREDITVE KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - Opčine. Danes, 14. t. m., ob 20. uri nas bo Magda Sturman s sliko in besedo popeljala Z AVTOBUSOM PO AVSTRALIJI. JAMSKI MEDVED - starodavni prebivalec naših krajev: KD V. Vodnik vabi na poljudno-znanstveno PREDAVANJE O PRAZGODOVINSKIH NAJDBAH V JAMI MEDVEDOV NAD DOLINO jutri, 15. t. m., ob 20.30 v 'društveni dvorani. SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE, ki bo v četrtek, 16.2.1995, ob 20. uri v kulturnem domu v Ric-manjih. Nastopajo: otroci vrtca iz Ricmanj, uCenci c.o.š. I. Trinko-Žamejski, združeni MePZ Slavec-Slovenec in mladinska skupina SKD Primorec z igrico Mestni godci. KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124 vabi na predavanje z diapozitivi Stefana Ravalica PROSTOVOLJEC V TANZANIJI v Četrtek, 16.2.1995, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni, vabljeni, valjeni! SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na srečanje v petek, 17. t.m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ob PODELITVI NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1994. VeCer bo popestril harmonikar Cor-rado Rojac. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST vabi na predstavitev monografije Borisa Paternuja FRANCE PREŠEREN 1800-1849, ki bo v petek, 17. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Sodeluje prof.a Lojzka Bratuž. SKD I. GRUDEN iz Nabrežine vabi vse elane in prijatelje na PREŠERNOVO PROSLAVO v petek, 17. t.m., ob 20.30 v župnijski dvorani v Nabrežini. KD LIPA s sodelovanjem bazovskega mladinskega krožka priredi KONCERT ob dnevu slovenske kulture v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Bazov-skem domu. Gostuje 2PZ I. Grbec iz Skednja. Vabljeni! OBVESTILO BRALCEM ŽAROVE in PRISPEVKE za objavo v Caso-Pisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posa- eznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -1 Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim rnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od pone-del)ka do petka. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) prireja v soboto, 18. t.m., ob 18.30 PREDPUSTNO ZABAVO z družabnostjo in plesom. Vabljeni v velikem številu. ”NE ČAKAJ POMLADI, NE ČAKAJ NA MAJ!” ali kako so nekoč izračunali statiko. Satiricno-ka-baretni večer s Sergejem VerCem, Borisom Kobalom, Paolom Paolinom in I Rocciosi v nedeljo, 19. t.m., ob 18. uri na Stadionu 1. maj. Vstop samo z vabili, na razpolago w tajništvu Bora, openski hranilnici in pri poverjenikih. SKD TABOR - Po krajšem premoru se ponovno vračajo OPENSKA GLASBENA SREČANJA s koncertom, ki bo v nedeljo, 19. februarja v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri. Gost srečanja bo priznani glasbenik Fabian Perez Tedesco, argentinskega porekla, ki bo publiki predstavil spored sodobnih skladb za marimba. Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira v nedeljo, 19. t.m., ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu koncert ansambla domače glasbe ADRIA KVINTET s pevcem Dušanom KOBALOM; predstavitev nove kasete "Pri nas doma”, gostje večera Vanka inTonca ter Čarodej Vik j show. PD MACKOLJE vabi v soboto, 18. februarja na proslavo OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Uvodno misel bo podala prof. Nada Pertot, sledil bo koncert vokalnega kvarteta iz Logatca in recital. Pričetek ob 20. uri v srenjski hiši v Mackoljah. Vabljeni! □ OBVESTILA DOLINSKO DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO vabi na predavanje pediatra in psihologa dr. Vilija Ščuke na temo OTROK IN TELEVIZIJA, ki bo danes, ob 19.30 v dvorani A. Ukmarja KD. F. Venturini. GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ sporoča, da poteka na osnovni šoli v Ricmanjih predvpis za šolsko leto 1995/96 in sicer: do 17. t. m. (izključene srede in sobote) od 16.30 do 19. ure v tečaje glasbene vzgoje za predšolske otroke in otroke od 6. leta dalje z individualnim poukom trobil, pihal, tolkal in komp.klavirja. SEKCIJA VZPI - ANPI Lonjer - Katinara, Kulturno društvo, KK Adria in Zadruga Lonjer - Katinara sklicujejo sestanek prebivalcev Lonjerja in Katina-re, ki bo jutri, 15. t. m., ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva. Pogovorili se bomo o programu 50. obletnice napada na partizanski bunker. Svečanost pred spomenikom padlim bo v nedeljo, 26. marca, ob 15.30. KONZORCIJ DOC vin Kras obvešCa, da bo v Četrtek, 16. t. m., ob 19.30 v Kraškem muzeju v Repnu srečanje z Bignucolom, vodilnim kleti Castelvec-chio. Toplino Sv- Valentina °bč:utite v *r9ovini magli a TR2IC - Ul. Roma 58 Telefon: (0481) 790074 PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in simpatizerje na DRUŽABNI VEČER in včlanjevanje, ki bo v gostilni Pri Dani-lotu v Bazovici v Četrtek, 16. t.m., ob 20.30. SINDIKAT SPI-CGIL zahodni Kras vabi upokojenke in upokojence na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v kriškem Ljudskem domu v petek, 17. t. m., ob 16.30. Sledila bo zakuska. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL organizira v soboto, 18.t.m., ob 17. uri v hotelu Sistiana PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni. SKD GRAD obvešCa, da bo razstava “Železo in kamen" umetnika Maria SosiCa odprta v društvenih prostorih do 19. t. m. in sicer: od delavnikih od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 16. do 20. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM - Trst na pustno soboto od 20. ure dalje DOBRODELNI PLES z bogato večerjo. Mesta so omejena. Vstop samo z vabilom. Rezervacije na tel. št 578141 SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. St. 573141 V skrbi za zdravo vzgojo, življenje v naravi, utrjevanje sožitja, spoznavanje matične domovine in slovenski jezik organizira v letu 1995: poletno središče v Domu od 12.6 do 1.9. Vpišejo se lahko otroci od 3. do 14. leta starosti. Najkrajši Cas bivanja je en teden; letovanje na Medvednjem brdu prva izmena od 3.7. do 13.7 za otroke od 6. do 12. leta starosti; druga izmena od 13.7. do 23.7. za otroke od 12. do 17. leta starosti; letovanje v Portorožu od 3.7 do 10.8 za otroke od 6. do 14. leta starosti; zimovanje in silvestrovanje v Kranjski gori od 27.12 1995 do 3.1.1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Sl SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa kandidate, ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga v sredo, 22. t. m., ob 8. uri na nižji srednji šoli I. Cankar, Ul. Frausin 12 (Sv. Jakob). Kandidati naj prinesejo s seboj osebni dokument. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE obvešča elane, da je šolsko skrbništvo v Trstu razpisalo nasle-denje natečaje po naslovih za vstop v pokrajin-’ ske sezname neuCnega državnega osebja: admi-nistativni pomočniki - IV. funkcionalna oznaka, tehnični pomočniki - IV. funcionalna oznaka ter pomožno osebje III. funkcionalna oznaka. Cas za predstavitev prošenj zapade 3. marca 1995. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301 s sledečim urnikom: ponedeljek od 16. do 17.30, torek, od 9. do 10.30, Četrtek, od 16. do 17.30 ter petek, od 11. do 12.30. MALI OGLASI UDELEŽENCA Prešernove proslave v Gorici, ki je pomotoma vzel plašč znamke Missoni rjave barve naprošam, naj plašC prinese v pisarno Kulturnega doma. ISCEM zazidljivo zemljišče v Križu s pogledom na morje. Tel. št. 662023. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) PROFESORICA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. št. 814550. STUDENT iz naravoslovnih ved nudi lekcije iz matematike in fizike za vse višje šole. Tel. št. 574931 - Moreno. INSTRUIRAM italijanščino, grščino, la-tinšCno, zgodovino in filozofijo v italijanskem jeziku. Tel. št. 229225 -Mirjam ali 396359 - Giu-liana. PRODAM stare predmete ( kolesa od vozov, itd.) Tel. št. 228547. PRODAM pasje mladice husky, rjave barve z rodovnikom, cepljeni, brez črevesnih zajedalcev, po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21417. PRODAM počitniško prikolico Adria, pet ležišč, po zelo ugodni ceni. Tel. št. 228318. DOPUSTA ima odprto osmico Pernarčič Boris, Medja vas 7. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Toci belo in Crno. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip - Pulje pri Domju št. 123. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina. PRISPEVKI Ob 2. obletnici smrti Karla Rustje darujeta Nada in Emil 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca. V spomin na oCeta in nonota Ivana - MiCeta Malalana darujejo svojci 100.000 lir za Združenje aktivistov in invalidov NOB. V spomin na starše in brata daruje Oskar Cok 100.000 lir za Gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Josipa Grudna daruje Sergio Kante z družino 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah sta darovala: Magda Kalc 50.000 lir in N.N. 30.000 lir. Namesto svetja na grob MiCeta Malalana darujeta Cvetka in Sergio 30.000 lir za godbo Viktor Parma. V spomin na Marijo Se-gina vd. Briščik darujejo svojci 600.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Marijo Se-gina vd. BrišCik darujeta Edi in Gina Kemperle 20.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah darujejo: L.T. 20.00 lir, Tilko in Miranda Kralj 30.000 lir, prijatelji društvenega bara 123.000. Namesto cvetja na grob Milke Zahar daruje družina Siškovic 50.000 lir za PD Slovenec Boršt-Za-brežec. Ob predstavitvi štirih knjig na planinsko tematiko daruje ptof. Nada Pertot 100.000 lir za SPD Trst. Nosilci krste MiCeta Malalana darujejo 30.000 lir za KD Primorec, 30.000 lir za SD Primorec in 40.000 lir za Godbeno društvo V. Parma. Namesto cvetja na grob Milke Zahar darujeta Alfredo in Mariza 30.000 lir za župnišče v Trebčah. V spomin na pok. Marijo BrišCik roj. Segina daruje CPZ s Proseka 100.000 lir za proseško cerkev. Ob 1. obletnici smrti Petra Cherina daruje žena Dragica 50.000 lir za Krožek KRUT. Ob 19. obletnici smrti prof. Ivana Šavlija daruje Zdenka 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na mamino prijateljico Marijo BrišCik daruje Vartka Puntar 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob MiCeta Malalana daruje družina B. Kralj (Slivno) 50.000 lir za SKD Primorec in 50.000 lir za Godbeno društvo V. Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Marije Segina vd. BrišCik daruje družina Dušana Radoviča 30.000 lir za KD Igo Gruden. V počastitev spomina pok. MiCeta Malalana darujeta Atilij in Miranda Kralj 30.000 lir za KD Primorec - Trebče. Predraga mama, to dolino solza si zapustila in v naših srcih veliko praznino pustila Mama in nona Milka Zahar vd. Zobec Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice v Ul. Pieta borštansko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčerki, snaha, zet, njeni preljubljeni vnuki Erika, Aleksander, Michele in Franco, sestre in bratje z družinami Zabrežec, Katinara, 14.2.1995 Ob izgubi drage Milke Zahar vd. Zobec izreka svojcem iskreno sožalje družina Siškovic Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona Ida Lupine vd. Rojc Žalostno vest sporočajo sin Marino in hci Ksenija z družinama ter ostalo sorodstv Pogreb bo danes, 14. t. m., ob 14.30 v cerkvi Mariane del Friuli (Gorica). Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Mariano del Friuli, Prečnik, 14.2.1995 Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš ljubljeni Milan Grgič -Gregori Pogreb bo v četrtek, 16. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v gropajsko cerkev in nato na bazoviško pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Delka, sin Marjan, sestra Marija z možem Francem, nečakinja Darja z Lucianom in sinom Aleksandrom ter Marko in Marina z družinama in ostalo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Gropada, 14.2.1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila naša ljubljena žena in mama Nada Carli por. Danieli Pogreb bo v četrtek, 16. t.m ., ob 11. uri v cerkvi v Trebčah. Žalostno vest sporočajo mož Pino, hčerka Luana ter mož Pier, sin Alexi, brat Bruno z ženo Dino in ostali sorodniki Trst, 14.2.1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vkenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Rrenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogmaro (10.54). Opz samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogmaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestn Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* 17.18 18.12 (R) (E) Tržič (17.45), Portogmaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogmaro (1953), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 14.47 15.05 (IR) (R) (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogmaro (14.35), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 (IR) Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (IR) (19.43). (3.00), Rrenze (4.35), Rim Termini (8.25). 20.47 Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE-Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40),Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob - praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu 13.56 (R) praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (1853). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi 19.58 (D) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). v Grijanu, Križu. 20.39 (R) Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). 21.28 praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 628 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), (18.05), Budimpešta (22.58). Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak REVMA / POBUDA RAJONSKEGA SVETA Tečaj o boleznih srca in zdravljenju Sodelovanje z združenjem "Cuore amico" V ponedeljek se začenja prvi tečaj Za dobro počutje in zdravje je treba skrbeti že od mladih let. Pomembna je zdrava prehrana, prav tako pomemben pa je tudi zdrav naCin življenja. Ko se pojavijo prve težave, zlasti na srcu, pa je pomembna hitra in najbolj primerna pomoč. Za to pa je potrebno nekaj osnovnega znanja. In prav s tem ciljem so v rajonskem svetu v Pevmi, v sodelovanju z združenjem "Cuore amico”, pričeli z novo pobudo prirejanja predavanj s področja zdravstva s posebnim ozirom na bolezni srca in ožilja. V petek je bilo v osnovni šoli v Pevmi prvo srečanje z zdravnikom dr. Robertom Chiozzo, ki bo vodil tudi prvi tečaj. Začel se bo predvidoma že v ponedeljek, 20. t.ffi; Število slušateljev je v tej začetni fazl omejeno na deset. In prvo skupino so ze sestavili. Kasneje bodo priredili še en tečaj, saj je zanimanje za ustrezno informacijo med krajani precejšnje. Na sliki (Fotostudio Reportage) dl' Chiozza razlaga pomen tečaja _______________KINO GORICA VTITORIA 17.40-19.50- 22.00 »Stargate«. Igrata Kurt Russel in James Spa-der. Ozv. Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45- 22.00 »Kika, un corpo in prestito«. Prep. ml. pod 18. letom. GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDA-LISCE V TRŽIČU, danes ob 20.30 nastop gledališke skupine “La Fabbrica” z delom “La sposa di Pari-gi” (Nevesta iz Pariza). Ob 18. uri bo v dvorani Palaz-zetto Veneto srečanje z igralci. H RAZSTAVE V GALERIJI KINA VIT-TORIA je do 21. februarja postavljena razstava inštalacij »...Kaj ni bilo jutri?«. Razstavljajo Giuseppe De Cesco, Odinea Parnici, Grupa Topolove, Giovan-na Torresin in Giorgio Vazza. Ogled po urniku Umskih predstav. V KNJIŽNICI DAMIR F'KlGKL je do 17. t.m. odprta razstava o življenju in delu Ivana Trinka. Ogled ob delavnikih od 10. do 12. in od 13. do 17. ure. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja fotograf in grafični oblikovalec Paul D. Red-fern. Ogled po urniku knjigarne še do 18. t.m. □ OBVESTILA KD OTON ZUPANČIČ prireja 4. marca družabnost ob dnevu žena. Prijave pri Marti tel. 21407. SKUPNOST ARCOBA-LENO daje v najem pustna oblačila. Interesenti se lahko oglasijo na sedežu v Ul. sv. Mihaela 38 ali po telefonu na štev. 22012. a PRIREDITVE ZSKD in KD SO-VODNJE vabita jutri ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah na predstavitev zvezka Tiskana beseda na Goriškem. Avtor zvezka Marko VValtritsch bo spregovoril na temo Kultura v Sovodnjah skozi desetletja. KD BRISKI GRIČ prireja v četrtek, 16.t.m., ob 20.30 v dvorani na Bukovju večer v počastitev dneva slovenske kulture. Odprli bodo fotografsko razstavo “Ko ne bi bilo vojne”, nastopil bo pevski zbor F.B. Sedej ter zbor recitatorjev. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja 25. t.m. tradicionalno pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabila so na razpolago pri G. Marsonu, Davorinu Peliconu, Igorju Petejanu in Lučotu Fajtu. KD BRISKI GRIČ IZ STEVERJANA vabi na pustovanje z večerjo, ki bo 18. februarja v domu na Bukovju. Vpisujejo Maja Humar (tel. 884187), Tamara Mizerit (884110) in Emanuela Juretič (81163). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo pustovanje 25. februarja v gostišču Al Fogolar v Gal-lianu pri Čedadu. Zaželene so pustne maske. Prijave na društvenem sedežu in pri poverjenikih šemo do jutri, 15. t.m. KD OTON ZUPANČIČ vabi na pustno praznovanje “Pridi z nami v džunglo...”, ki bo 24. februarja ob 20.30 v domu Andreja Budala v Stan-drežu. Nagradili bodo najlepšo masko. SKPD F.B. SEDEJ IZ STEVERJANA vabi na veselo pustovanje v soboto, 25. t.m., ob 20.30 v telovadnici pri Katoliškem domu. Igral bo ansambel Adria kvintet. Nagradili bo najlepšo masko. ■ ■ DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. POGREg! Danes: 8.00 Carmelo Mi' gliorisi na glavnem pokopališču, 9.30 Michela Krašovec vd. Majorani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, 9.45 Pietro Co-saro z glavnega pokopališča v kapucinsko cerkev in v kraj Malo (VI), 10.20 Car-men Calligaris vd. Movia iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče, 11.00 Vincenzo Auteri iz bolnišnice sv- Justa na glavno pokopališče, 12.20 Edoardo Furlan iz splošne bolnišnice v Gradišče, 12.30 Branka Vuk vd-Picciulin iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah n* na glavno pokopališče-13.15 Ida Lupine vd. Roi12 splošne bolnišnice v Mana no, 14.00 Teodora SifflslC por. Venier iz bolnišnic6 Janeza od Boga v Ločnik- ZAHVALA Ob izgubi mame Rafaele Smrekar vd. Plesničar se iskreno zahvaljuj61® vsem, ki so počastili nje spomin. Posebna zahvala naj gre g. župniku Žbogar) in g. Jericiju za ža n obred. Hči Helena Gorica, 14. februarja l9g5 LEKARNE ^INANCARSKA ŠOLA / M02N0ST SOŽITJA Z LETALSKIMI DEJAVNOSTMI Predsednik aerokluba demantiral izjave župana Valenti odgovarja: ni druge izbire kot na letališču 2e ob predstavitvi razi-. ave SWG o mnenju Go-^Canov glede financarske (j* e je sen. Darko Bratina pbtozil župana Valentija j? senatorja Forza Italia ^ornolija, da sta v zavzemanju za gradnjo na leta-iŠCu ravnala nekorektno. ežki očitki na županov raCun prihajajo tudi od vodstva aerokluba,. ki Združuje goriske in tržaške etalce, padalce, mode-^je, jadralce itd. Njegov Predsednik Sergio Visco-Vlch je napisal daljšo izja-v° Za tisk, da bi potrdil nasprotovanje gradnji finan-aarske šole na letališču. 1 ,a’ smo prisiljeni v to Pojasnilo zaradi neresnic-tUn in izkrivljenih vesti, ki so se pojavile v časopisju. 0 je v našem združenju Povzročilo zmedo in nego-ovost med elani in je pri-Vedlo do tega, da so se Predstavniki vseh sekcij aerokluba jasno izrekli Proti gradnji financarske 0 e na letališkem ob-toocju«, piše Viscovich. Neresnične in izkrivlje-e vesti naj bi bile tiste, ki !/ l6 P° srečanju z Visco-^nem dal v javnost prej-pNi teden goriški župan, jrav v dneh, ko so prihaja- e na dan vesti o množičnem -- len z gradnjo vojašnice, trdi Viscovich, je pa tudi res, da bi ta gradnja močno okrnila načrt in zavrla možni razvoj letališča. Odpraviti bi morali eno od dveh pristajalnih stez, preprečena bi bila bodoCa razširitev letališča in ureditev centra civilne zaščite, zmanjkala bi povezava z industrijsko cono in možnost namestitve proizvodnih dejavnosti letalskega značaja, okrnjene bi bile zelene površine in prostor za rekreacijo. Zato sekcije aerokluba nasprotujejo gradnji financarske šole-vojašnice na letališču. Ob tem pojasnilu Viscovich ponuja sodelovanje občini in drugim ustanovam, ki bi se hotele resnično zavzeti za razvoj letališča. Aeroklub je pri- pravljen pristopiti v konzorcij, ki bi upravljal letališče, in se bo tudi zavzel za pridobitev potrebnih finančnih sredstev. Sinoči se je oglasil tudi Zupan, ki pa le posredno odgovarja na te očitke. Huduje se na vse, ki da se v Gorici delajo, kot da ne razumejo stvari. Valenti trdi, da je gradnja na letališču edina možnost, če hoCemo financarsko šolo v Gorici. Namestitve v kaki opuščeni vojašnici ne sprejemata ne obrambno ministrstvo ne poveljstvo finančne straže. Valenti trdi, da se je osebno zavzel za to možnost, a so mu odvrnili, da potrebujejo za financarsko šolo dosti vec prostora, kot ga je v vsaki vojašnici. Zato: ali na letališču ali nic. Seveda je Valenti za prvo možnost in se jezi na vse, ki jo postavljajo v dvom in se zavzemajo za preureditev že skoraj praznih vojašnic. Toda teh objektov vojska noče izpustiti iz rok, kot dokazuje odgovor, ki so ga dali županu tudi v zvezi s selitvijo postaje karabinjerjev v Ul. Sauro: predlog, da bi jo namestili v pol prazni vojašnici v Ul. Duca d‘Aosta, je vojska zavrnila. Tako bodo poveljstvo morali namestiti v karabinjerski vojašnici na Tržaški ul. in potrositi 2,5 milijarde lir. V Ul. D’Aosta pa bo še naprej razpadala prazna vojašnica. Zupan zaključuje, da je naredil vse, kar je v njegovi mo-Ci in da ima mimo vest. Morda pa bi večja odločnost v odnosu do vojaških oblasti ne škodila. Zamisel o gradnji terminala za metan v Tržiču Okvirni načrt predstavijo jutri Na območju industrijske cone, oziroma pristanišča v Gradišču naj bi zgradili terminal za metan. Plin v tekočem stanju naj bi v terminal dovažali z ladjami, iz terminala pa naj bi ga pošiljali v omrežje. Načrt je sicer šele v začetni fazi v sklop katere sodi tudi informiranje javnosti in preverjanje razpoloženja prebivalstva. Fundacija Enrico Mattel bo v prihodnjih šestih mesecih izdelala primerjalno študijo o terminalu. Okvirni nacrt bodo že nocoj predstavili na občini, jutri ob 11.30 pa javnosti, na tiskovni konferenci. s^aunji nnancarske šole a letališču, je župan Va-ailti potrdil svoje zavzetje za to gradnjo. Svoje ..išče je skušal podkre- r kiS trditvij0> da tudi ae-. ub sprejema gradnjo °jašnice, ki da ne bi ovi-ai3 letališča. Viscovich govarja, da ni tako in da etoklub ni nikoli sprejel ojašnice, nasprotno. , je po eni strani res, a načrt za razvoj letališča 1 povsem nekompatibi- ŠTEVERJAN / DRUŠTVO F. B. SEDEJ OB KULTURNEM PRAZNIKU Proslavo posvetili Gregorčiču Dan slovenske kulture so prejšnji večer počastili tudi v Steverjanu na pobudo društva F. B. Sedej. Proslava je bila povezana s 150-letnico rojstva Simona GregorCiCa. Prav goriškemu slavčku, njegovemu življenju in delu, je bil posvečen priložnostni govor, ki ga je imel Joško Kragelj. Govornik je zlasti izpostavil Gregorčičev poudarek slovenstvu in pozval poslušalce, naj Čuvajo to vrednoto. Kulturni program je uvedel mešani pevski zbor Sedej z Zdravico, dopolnile pa so ga recitacije mlajših elanov društva. Dnevu slovenske kulture bo posvečen tudi veCer, ki ga prireja KD Briški grič v četrtek v domu na Bukovju. Nastopila bosta mešani pevski zbor F.B. Sedej in skupina recitatorjev, odprli pa bodo tudi fotografsko razstavo “Ko ne bi bilo vojne”. NOVICE Skupna kulturna prireditev bo v soboto v Štandrežu Kulturno društvo Oton Zupančič in Prosvetno društvo Standrež prirejata v soboto, 18. t.m., ob 20.30 skupno prireditev v počastitev dneva slovenske kulture. Nastopila bosta otroška pevska zbora, ki delujeta pri obeh društvih, recitatorji ter mešani pevski zbor “Standrež” iri mešani zbor KD Oton ZupanCiC. Prireditev bo v domu Andreja Budala. Smernice za ovrednotenje vloge galerije L Spazzapan Že dalj Časa je govor o ovrednotenju vloge galerije sodobne umetnosti L. Spazzapan v Gradišču, ki je prešla v pristojnost pokrajinske uprave. Te dni se je na prvi seji sestal upravni odbor galerije, ki mu predseduje odbornik Claudio Calhgaris. Na seji so opredelili glavne smernice delovanja ustanove: prirejanje razstav posebnega znanstvenega pomena, skrb za pridobivanje novih eksponatov, prirejanje odmevnejših stalnih prireditev, iskanje možnosti tesnejšega sodelovanja med galerijo in šolami ter med galerijo in mladimi ustvarjalci. Na prihodnji seji, ki bo v začetku marca bodo program še podrobneje opredehh. V petek občinski svet Goriški občinski svet bo spet zasedal v petek, 17. t.m. ob 16. uri. Dnevni red predvideva razpravo o trinajstih vprašanjih. Na prvem in drugem mestu sta vprašanji določitve višine odškodnin upraviteljem v letu 1995 in pristop Občine v Konzorcij za univerzo ter odobritev statuta. Zasedanji rajonskih svetov za mestni center in Madonnino Jutri ob 20.30 je napovedana seja rajonskega sveta za mestno središče v prostorih zavoda Lenassi. Poleg drugih zadev bo razpravljal o preklicu mandata svetovalcema Cristini Colautti in Enzu Mocchiut-tiju. V Četrtek, ob 20.30, je sklicana seja rajonskega sveta pri Madonnini. Glavno vprašanje na dnevnem redu je program dejavnosti v letu 1995. Občina skrbi za čiščenje in vzdrževanje tržnice Občinska odbornica Fabrissinova in ravnatelj pokrite tržnice Medeot pojasnjujeta, v krajši izjavi za tisk, da namerava uprava tudi v sodelovanju z zasebniki in trgovci, katerih dejavnost se odvija na tržnici, poskrbeti za sistematično CišCenje strešne konstrukcije in za nekatera druga dela. Pojasnilo je odgovor na kritike, ki jih je te dni objavil italijanski dnevnik. Predstavnika občine pojasnjujeta tudi, da bo občina poskrbela za barvanje hladilnic in za delno preureditev ribarnice v trgovine. Ogenj v javnem lokalu: poskus ustrahovanja ali izsiljevanja? V baru Pieffe Pub v ulici Marega 14 je v soboto ponoči zagorelo. K sreCi se ogenj s Sanka, ki je zagorel, ni razširil na druge dele opreme in pohištva. O dogodku je policijo seznanil upravitelj javnega lokala Paolo De Canis, v nedeljo zjutraj. V teku je preiskava. Po prvih ugotovitvah naj bi namreC ogenj nekdo podtaknil. ŠOLE / NIZ GLASBENIH SREČANJ ZA UCENCE ŠPORT / OBJEKT V DOLINI KORNA POLITIKA / UPRAVNE VOLITVE V osnovnih šolah v Revmi in v štandrežu je nastopil trio godal dmštva Lipizer m6n.eno društvo Lipizer nadaljuje z nizom koncertov po osnovnih šolah, katerih na-Je Približati mlade glasbi in jih spodbuditi k razvijanju lastnih glasbenih nagnjenj, ihtel? trio Elia Vigolo (violina), Davide Prelaz (viola) in Tullio Zorzet (violončelo) ih v f?ncerta v š°li J- Abrama v Revmi (prišli so tudi učenci iz Steverjana in Plešiva) viča ° 'F' Erjavca v Štandrežu. Prihodnji ponedeljek bodo obiskali še šolo P. Butko-v Sov°dnjah. Na sliki (Foto Studio Reportage) nastop v Pevmi Za gimnastiko ali za hokey? Srečanje Občina-CONI-UGG DSL polemizira z LS, ki se hoče povezati z desnico Kakšne dejavnosti naj bi se v prihodnje odvijale v telovadnici v dolini Koma? Trenutno še ni jasno, Čeprav se o tem razpravlja že lep Cas. Hokejisti in kotalkarji bi hoteli še naprej vaditi v tej, doslej njim namenjeni telovadnici, nakazuje pa se tudi možnost, da bi objekt namenili gimnastiki. Za to možnost se ogrevata občina in UGG. V soboto so se o teh vprašanjih pogovarjali na srečanju med go-riškim županom in nekaterimi občinskimi odborniki, predstavniki olimpijskega komiteja CONI in združenja UGG. Na srečanju so predstavniki UGG potrdili, da bodo v okviru njihove dejavnosti obdržali kotalkanje in hokej ter gim- nastiko. Za gimnastiko se združenje UGG zdaj poslužuje male dvorane na Battistijevem trgu. Ta prostor pa bi raje uporabili v druge namene, za razne kulturne in druge prireditve. Ce bi gimnastiko preselili v telovadnico v dolini Korna, bo treba poskrbeti za primeren prostor za kotalkanje. Omenja se možnost, da bi za to uredili prostor ob športni hali pri Madonnini oziroma, da uporabili halo D na razstavišču. Pokrajinski tajnik DSL Alessandro Maran je vCeraj odgovoril na izjave tajnika Ljudske stranke Luiseja, ki je za bližnje upravne volitve v Gradišču predlagal “koalicijo centra proti DSL”. Luise, ki odraža usmeritev tajnika Buttiglioneja, se nasploh zavzema za sodelovanje z desnico. Tako naj bi se na primer v Staranca-nu LS povezala s polom svoboščin, o povezavi z desnico pa se govori tudi v nekaterih drugih krajih. Maran polemizira zlasti z načinom razmišljanja LS, ki da je vezan še na votle formule nekdanje politike. Zavezništva niso cilj kot ni cilj ta, proti komu so usmerjena. Cilj, pravi Maran, mora biti konkreten upravni naCrt, zavezništva pa naj bodo sredstvo za njegovo uresničevanje. Na tej osnovi in s takim pristopom se DSL zavzema za oblikovanje Cim širših koalicij okrog programov, ki naj bodo alternativni glede na stališča in vrednote Finijeve in Berlusconijeve desnice. e?G. FEBRUARJA xz Primorskem dnex/niku barvna priloga: OBČIIMA SOVODIMJE Izkoristite priložnost za vaš oglas: pokličite Rubiiest tel. 10-401 77El 1515OB KANALSKA DOLINA V Naborjetu bodo v soboto praznovali Dan slovenske kulture NABORJET - Dejavnost kulturnega društva Planika iz Kanalske doline je vse bolj obsežna in vredna pozornosti. Med pripravami na proslavo ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v soboto, 18. februarja ob 19.30 v Naborjetu, so kulturni delavci Planike pripravili srečanje za kakih šestdeset dijakov nižje srednje šole Ivan Cankar iz Trsta, ki so bili na zimovanju. Peter Gerdol in Salvatore Ve-nosi sta mladim orisala zdajšnji položaj Slovencev v Kanalski dolini, njihovo dejavnost na kulturnem področju, predvsem pa pobude Planike in Glasbene šole. Beseda je tekla tudi o naCrtu, da bi na tromeji pripravili zimske olimpijske igre. Na sobotni osrednji Prešernovi proslavi, ki bo v Beneški palači, bo nastopil mladinski komorni orkester Glasbenega centra Emil Komel iz Gorice, otroci, ki obiskujejo teCaj slovenskega jezika v Zabnicah, pa se bodo predstavili z recitalom. Na sobotni proslavi bodo predstavili tudi zadnjo knjigo Rafka Dolharja, KanalCana po rodu, Od Trente do Zajze-re. (r.p.) Gambassini se boji zajamčenega zasfopstva Slovencev TRST - Deželni svetovalec Liste za Trst Gianfranco Gambassini se boji predloga o zajamčenem zastopstvu Slovencev v deželnem svetu, o katerem razpravljajo v svetovalski komisiji, kateri je pred kratkim o tem vprašanju spregovoril jurist prof. Sergio Bartole. Gambassini je v svetovalskem vprašanju opozoril, da so pripadniki manjšine prisotni v številnih strankah, prav zato naj bi morebitni zakonski predlog o zajamčeni zastopanosti moral predvideti tudi, da ne bi bilo Slovencev v deželnem svetu preveč. Gambassini pri tem navaja primer tržaškega občinskega sveta, kjer so bili na zadnjih volitvah izvoljeni kar štirje Slovenci, kar je po okusu li-starskega predstavnika odločno preveč. ROK ZA VLOŽITEV PROŠENJ ZAPADE 15. T.M. Skrbstveni odpust SCAU Kmečki zavarovanci lahko poravnajo neplačane socialne dajatve TRST - Ob pravcati poplavi raznoraznih inačic skrbstvenega odpusta imajo kmečki zavarovanci do 15. februarja možnost, da poravnajo neplačane socialne dajatve vse do vključno leta 1993 po zelo ugodnih pogojih. Ni jim namreč treba plačati nikakršne globe in obrestne obremenitve, ampak le normalni dolgovani pokojninski oziroma zdravstveni prispevek. V poštev pridejo tudi prispevki, ki jih je zavod SCAU že ugotovil in zahteval poravnavo preko izterjevalnice. Interesenti morajo do 15. februarja vložiti na pokrajinski sedež SCAU zadevno prošnjo in obenem plačati celoten dolg, Ce je nižji od 3 milijonov lir. Za višje zneske je predvideno plačevanje na obroke, in sicer desetino socialnih dajatev do 15. februarja, petino preostalega dolga do 31. marca in zadnjo tranšo v štirimesečnih obrokih, začenši z 10. junijem. Kmečka podjetja, ki sploh niso ali so le delno prijavila sezonsko delo, morajo plačati štiri desetine do 15. februarja, do 31. marca še petino razlike, medtem ko bodo preostanek poravnala s petimi trimesečni- mi obroki od junija dalje. Kmetje, ki se odločijo za skrbstveni odpust, morajo v navedenih rokih plačati vse obroke, kajti v nasprotnem primeru bo SCAU razveljavil to obliko poravnave socialnih dajatev in bo sprožil redni terjatveni postopek. Skrbstveni odpust SCAU razbremenjuje zavarovance dodatnih obrestnih bremen. Le v primeru izbire plačevanja na obroke mora zavarovanec prišteti odgovarjajoči delež 8-odsotne letne obrestne stopnje (0, 667 odstotka za vsak mesec odloga). (B) Na današnji dan pred 50 leti je v Mostarju padel Zoran Kralj Tragična.naključja so hercegovsko prestolnico Mostar usodno povezala s Primorsko in Trstom. Dve vojni v presledku petdesetih let sta zahtevali življenja naših ljudi. Lani so pri izvrševanju svojega Casnikarsko-repor-terskega poklica v njem izgubili življenje trije tržaški nameščenci Raia, Marco Lucchetta, Dario D’Angelo in Saša Ota. Zadela jih je granata nezanesljivega izvora sredi najbolj brutalne in najbolj nesmiselne bratomorne vojne. Pred petdesetimi leti so v tem Času, predvsem pa prav na današnji dan, sredi istega mesta in v njegovi neposredni okolici v boju proti okupatorju padali ob drugih tudi borci 3. prekomorske udarne brigade, ki so jo v veliki večini sestavljali naši primorski fantje in dekleta. V svoji monumentalni knjigi "Brigada bratstva in enotnosti” posvečeni 3. prekomorski, je zgodovinopisec prekomorskih brigad in sam njihov elan, Albert Klun, v podrobnostih in z bogato dokumentacijo opisal tudi boje za osvoboditev Mostarja. Iz nje je tudi ta kratek povzetek. Po osvoboditvi Knina so se enote 8. korpusa NOV pripravljale za premik proti Liki. Ker pa se je v njegovem zaledju na razmeroma ozkem prostoru na področju Mostarja zadrževala močna sovražna vojska kakih 18.000 ljudi in ker je obstajala nevarnost, da bi vpadla v hrbet enotam 8. korpusa, konkretno enotam 26. divizije, s katero je bila tudi 3. prekomorska brigada, je štab korpusa izdal ukaz, da je treba najprej uničiti te sovražne sile. Splošen napad nanje se je začel-6. februarja. Boji so bili siloviti za vsako ped zemlje, za vsako koto, za vsako vzpetino vse do noči na 14. februar, ko so brigade v sestavu 26. divizije sprožile zadnji in odločilni napad, 3. prekomorska brigada je dobila ukaz, da za vsako ceno zavzame dominantno koto 684 "Planinico”. V zori 14. februarja so boji potekali že na razdalji 40 do 50 metrov, izid bitke za Mostar pa je bil izbojevan v popoldanskih urah, ko je 3. prekomorski uspelo vreči Nemce s kote, drugi dve brigadi 26. divizije pa sta se s podporo topništva in tankovske enote prebili Cez most na Neretvi na desno stran reke in zasedle zahodni del mesta potem, ko sta skupno s 3. prekomorsko uničili v pouličnih bojih še zadnje sovražnike. Po navedbah Alberta Kluna so Nemci imeli v teh bojih 4750 mrtvih in ujetih, toda tudi žrtve na partizanski strani so bile hude. Samo 3. prekomorska' udarna brigada je imela 184 mrtvih. Mostarska mestna skupščina jim je leta 1981 na skupni grobnici na koti Planinica postavila spominsko ploščo, na kateri piše: »V težkih bojih za osvoboditev Hercegovine in Mostarja je od 31. januarja do 14. februarja 1945 sodelovala 3. prekomorska udarna brigada NOVJ. V teh bojih je padlo 184 borcev iz slovenskega Primorja in Istre, od katerih jih 73 počiva v tej grobnici skupno z 61 borci NOVJ iz drugih krajev naše domovine.« Na drugi plošci na isti grobnici pa piše: »Vaša življenja so temelj naše sreCe. Naj vam bo večna slava in zahvala. Prebivalci občine Mostar.« Med 184 padlimi v bitki za Mostar je prav na današnji dan pred 50 leti padel tudi Zoran Kralj iz Trebe, predvojni protifašistični borec in eden od vodilnih organizatorjev prekomorskih brigad v Južni Italiji, v Času bojev za Mostar politični komisar 3. bataljona brigade. Rojen 18. oktobra 1901 v Trebčah pri Trstu, se je leta 1925 izselil v Argentino, kjer je nadaljeval svoje protifašistično in revolucionarno dejavnost. Argentinske oblasti so ga zato izgnale in ko se je vrnil v Italijo, je bil pod stalnim policijskim nadzorstvom. Ko so domači fantje leta 1936 v Trebčah izobesili rdečo zastavo, so ga aretirali, obsodili na 20 let ječe in potem internirali na otokih Ventotene in Tre-miti. Ob kapitulaciji Italije se je prebil v Taranto in nato v Carbonaro pri Bariju. Zadolžen je bil za zbiranje iz italijanske vojske prebeglih slovenskih in istrskih fantov. To nalogo je decembra 1943 kot član misije NOVJ opravljal tudi na Sardiniji. S 3. prekomorsko je sodeloval v bojih za osvobajanje dalmatinskih otokov, udeležil se je srditih bojev za osvoboditev Knina, v katerih je padlo toliko naših primorskih fantov in deklet, in nazadnje v bojih za Mostar, kjer se je s smrtjo končala njegova borbena pot. Občina Koper mu je namenila ulico na Semedeli, v njegovih rodnih Trebčah pa se po njem imenuje vaška partijska celica. Danes je Mostar v ruševinah, še mnogo bolj kot je bil takrat pred petdesetimi leti. Ko smo se pred leti z izletom Primorskega dnevnika mudili v njem, smo obiskali tudi grobnico in spominska obeležja, od katerih je eno posvečeno 3. prekomorski brigadi. Takrat niti slutiti nismo mogli tega, kar se dogaja tam zdaj. In tudi tega ne, da bo nekoC na usodnem kraju sredi mesta ob Neretvi stala tudi plošča v spomin na žrtve Lucchetta, D’Angelo in Saša Ota. Jože Koren Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 70. »V pričakovanju izvedbe natečajev za zaposlitev prevajalcev in zapisnikarjev - navaja takratni minister Martelli - se člen 109 kazenskega postopnika lahko izvaja z uporabo osebja VI. in VIL poklicne stopnje, ki ustreza pogojem za sestavljanje zapisnikov tudi v slovenskem jeziku (osebje slovenskega materinega jezika oziroma osebje z diplomo, ki potrjuje znanje slovenščine.)« (»In attesa dell’espletamento dei concorsi per l’assunzione di personale da inquadrare nei profili professionali di traduttore interprete, alTart. 109 c.p.p. pub essere data concreta attuazione utilizzan-do ii personale di VI. o VB. qualifica fun-zionale che sia in possesso dei necessari requisiti per la redazione del verbale an-che in lingua slovena (personale di madre-lingua slovena, personale in possesso di diploma attestante la conoscenza della lingua slovena)«. V primeru, da ne bi bilo takega osebja na razlopago, se mora sodišče posluževati prevajalcev. A Svet goriške odvetniške zbornice (njen predsednik je bil tedaj misovski prvak odv. Eno Pascoli) je odobril resolucijo, v kateri očita ministru, da je presegel svoje pristojnosti in da je skušal »uvesti naCelo, ki ga ni v nobenem zakonu in ki bi škodovalo korektnemu delovanju pravice« (Primorski dnevnik z dne 4. junija 1991). MANJŠINSKI JEZIK - LINGUA MINORIT ARIA To floskulo sveta goriške odvetniške zbornice (ki ga ne gre istovetiti z vsemi goriški-mi odvetniki) je treba brati tudi narobe, saj razodeva bojazen in obup naših poraženih nasprotnikov. S členom 109 Kazenskega postopnika je slovenščina zares postala uradni manjšinski jezik (»lingua minorita-ria«), zraven italijanščine in enakovredna z njo. »Člen 109, drugi odstavek, gre precej dlje od preseganja nacionalističnega načrta, ki je navdihoval ustrezni člen 137 kazenskega postopnika iz leta 1930, kajti dviga druge jezike, v okviru ‘ozemlja, kjer je ustoličena priznana jezikovna manjšina’, na raven procesualnih jezikov, zraven enakovredno z italijanskim jezikom« (»L’art. 109 comma 2° va ben al di la del superamento del disegno nazionalistico che animava il corrispondente art. 137 codice di procedura penale del 1930, perche eleva, seppure in un ambito circoscritto al ‘territorio dove e insediata una minoranza linguistica rico-nosciuta’, altre lingue al rango di lingue del procedimento, accanto e alla pari di quella italiana« (Giovanni Conso-Vittorio Grevi, Profili del nuovo Codice di procedura penale, CEDAM, 1993, stran 91). RAZSODBA TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA ST. 625/92 Tržaško prizivno sodišče (Corte d’Appello di Trieste - predsednik dr. Carmelo Florit, stranska sodnika dr. Franca Gridelli in dr. Carlo Alberto Presta) je v prizivni razsodbi z dne 1.10.1992-26.11.1992 št. 625/92 proglasilo za nično razsodbo goriškega pre-torja z dne 17.5.1991 zaradi kršitve jezikovnih pravic slovenskega sovodenjske-ga župana Vida Primožiča. Tržaško prizivno sodišče, ki je vrhovno sodišče v Deželi Furlaniji-Julijski krajini, je dokončno zavrglo nemogoče stališče goriškega sodstva o delitvi slovenske manjšine po pokrajinah in potrdilo naCelo enakega pravnega statusa vseh Slovencev v zamejstvu. Pomen sodne bitke - in zmage - na Goriškem je presegal okvir samega postopka proti županu Vidu Lavrenčiču in novinarju Marku Marinčiču. NaCelo delitve Slovencev po ozemlju ni prejelo sodnega blagoslova. Slovenščina je manjšinski uradni jezik (»lingua minoritaria«, jo imenuje bivši pravosodni minister prof. Giovanni Conso) na celotnem ozemlju, kjer prebiva naš rod. Brez sodnega »peCata« bi morala odpasti vsaka ozemeljska diskriminacija na ostalih področjih javnega življenja. Zamisel o delitvi pravnega stanja Slovencev po ozemeljskem naCelu meji na norost. A ta nora zamisel še vedno grozi, grozi celo v svečani obliki izprijenega zakonskega predloga Maccanico. Celo v Ogleju je ta nori predlog doživel nezasluženo Čast, da so ga imenovali »resno izhodišče«, medtem ko spada samo v smetišče! (Se nadaljuje) PISMO UREDNIŠTVU Še o Prešernovi proslavi v Ljubljani Spet smo v Času, ko podoživljamo Prešernov dan. Letos je za nas spet zelo slovesen, saj je bil deležen Prešernove nagrade za življenjsko delo naš rojak, prof. Alojz Rebula. Proslavi sem sledila po televiziji in sem bila ganjena in ponosna, da je prof. Rebula dobil to veliko slovensko priznanje. Podobno so občutili vsi, s katerimi sem se pogovarjala naslednji dan. Za to nagrado seveda nimamo nobene zasluge, a velika je naša hvaležnost, ki jo občuti- mo do prof. Rebule in njegovega dela. Praznično vzdušje je skalila izjava igral-cev, ki so se odpovedali svojemu nastopu-Med njimi je tudi Vladimir Jurc, ki je s svojim ravnanjem potrdil, da se prav nic ni vživel v naše tkivo, pa Čeprav je elan našega gledališča, ker bi sicer občutil, kako neprimerno je bilo njegovo ravnanje in ravnanje njegovih ljubljanskih kolegov. Nada Pertot Srečanje »mest za mir« VIDEM - »Nova kultura konkretne solidarnosti« /f bila glavna tema mednarodnega srečanja »mest miru«, ki je bila v kraju Motta di Uvenza v Venetu na pobudo združenja italijanskih občin ANO. Njeg°J deželni predsednik Luciana Del Fre je podčrtal, kako so se občine iz FJK konkretno angažirale v P°' moč bivSe Jugoslavije. , Srečanja v Venetu so se udeležili med drugimi pi'eC! stavniki Sarajeva, Mostarja in Tuzle pa tudi Jeruza lema, Maputa in Jeriha. ^Zadružna H BANKA OPČINE r~m Zadružna k BANKA ^ABREŽINA^ r ^ ZiADRUŽNA KRAŠKA BANKA Ul. del Ricreatorlo, 2 OPČINE-TRST TEL 040/21491 d FAX 040/211879 ■ TRGI / NESPODBUDEN ZAČETEK TEDNA Ošibitev lire vplivala tudi na boizni trg Mokrot je marka (1.062JI lire) dosegla rekord Tudi glede na uradne kotacije Banke Italije Milan - Na italijan- pem valutnem trgu se je e ker poleg domačih privablja tudi obiskovalce ^ sosednih držav, posebno iz tistih, kjer so pri-venp1^ V Prenovo naprav. Mednje sodi tudi Slo- . sejmu, ki bo odprt do 20. februarja, bodo Pod ^.topniki italijanskih finančnih družb, ki Podpirajo izvoz strojev, od četrtka do sobote pa Potekala poslovna borza. Med strokovnimi SeeCanii velja omeniti tisto, ki bo takoj po odprtju jma m na katerem bodo govorili o lesni indu-zasf *n P°klstvu v Srednji Evropi. Slovenijo bo sk Mirjam Božič z novogoriške gospodar- tPrr,Z . V petek popoldne pa bo govor o in-acionalizaciji italijanskih podjetij in o izvozu. Marko VValtritsch čutno vplivalo tudi na borzni trg, kjer se je teden začel v ozračju precejšnje živčnosti. V zagovor slabega sestanka na milanski borzi gre opozoriti, da so včeraj izgubile vse evropske borze, svoje pa je dodala tudi končnica borznega meseca, ki se zaključi danes. Kazalec Mibtel je ob koncu sestanka zdrsnil za 1,24 odstotka, opazovalci pa znižanje pripisujejo tudi novemu poslabšanju notranje politične stabilnosti. Galbraithovo »Potovanje po stoletju ekonomije« RIM - Tisti, ki se bodo podah na pot po stoletju zgodovine, bodo imeti res izjemnega vodnika, Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Kenneta Galbraitha. Sloviti ameriški ekonomist, predavatelj na univerzi v Harvardu je namreč izdal novo knjigo, ki nosi v italijanskem prevodu naslov »Cose viste, viaggio attraverso un secolo cti econo-mia« (Znane stvari - potovanje po stoletju ekonomije) in ki jo bo 24. februarja sam predstavil v Modeni. Ob tej priložnosti mu bo tamkajšnja univerza, ki je skupaj z občinsko upravo prirediteljica predstavitve, podarila svoj zgodovinski pečat »Sigillum Universitatis Mutinensis«. Seminar zavoda CNEL o strukturi državne bilance RIM - Delovna skupina, ki se v okviru zavoda CNEL ukvarja z merjenjem upravnega delovanja, je včeraj priredila seminar, v ospredju katerega so bila vprašanja uvajanja kriterijev ekonomskega računovodstva v državno bilanco in istočasni začetek - pa čeprav postopen - reforme javne uprave. Razprave so se med drugimi udeležili tudi predsednik računskega sodišča Giuseppe Carbone in nekateri drugi predstavniki tega organa, kot tudi splošnega državnega računovodstva. Carbone je v svojem posegu posebej opozoril na trend naraščajoče odgovornosti pri upravljanju različnih področij javne porabe in pohvalil odločitev Dinijeve vlade o združitvi nekaterih ministrskih resorjev. Antitrust kaznovalgrupo Cecchi Gori RIM - Amatov organ za boj proti trustom je kinematografski grupi Cecchi Gori naložil denarno kazen 50 milijonov lir, ker pred nakupom družbe Safin Cinematografica (ki ima samo v Rimu kar 19 kinodvoran) ni objavila ustreznega sporočila. Zamenjava lastnika družbe Safin je bila predmet antitrustove pozornosti že od novembra lani, ko se je v finančnih krogih začelo govoriti o ločitvi med Cecchi Gorijem in Fininvestom, ki je imel 49 odstotkov Safi-nove glavnice (ostalih 51 odstotkov jih je bilo v rokah Ti-tanusa iz grupe Acqua Marcia). Kot vse kaže, pa se zadeva ne bo končala samo z globo, saj je antitrust začel tudi preiskavo o morebitnem monopolnem položaju florentinske grupe na kinematografskem trgu prestolnice. ADRIA AIRVVAVS Zaklad napovedal veleposojilo v ekujih RIM - Svetovna banka je razpisala najem vele-posojila v znesku 350 milijard lir, ki bo zapadlo 27. marca 1998. Operacijo vodijo bančne grupe Cariplo, BNL in Svviss Bank Corporation. Obrestna mera na nove vrednotnice v evrolirah znaša 10, 625 odstotka, emisijska cena pa dosega 101, 115 odstotka. Tudi te zadolžnice bodo v prodaji v najmanjših svežnjih po pet milijonov lir, od 27. marca letos pa bodo kotirane na luksemburški borzi. Podobno pobudo pripravlja tudi italijansko zakladno ministrstvo, ki napoveduje razpis 5-let-nega posojila v ekujih za vrednost 10 tisoč milijard lir. Nepotrjena novica o tem veleposojilu je že konec preteklega tedna poživila finančne trge, ki so z velikim zanimanjem pričakovali uradno sporočilo o odprtju nove kreditne linije. Italija se je neposredno na mednarodne finančne trge zadnjikrat obrnila novembra lani, vendar je šlo takrat za tradicionalne zadolžnice v japonskih jenih in v skupni vrednosti, ki ni presegla 450 milijard lir. Lani je zakladno ministrstvo izdalo za 17.600 milijard lir vrednotnic v ekujih, za letos pa načrtuje celo serijo obligacijskih posojil v vseh glavnih bankovcih, ki bodo lahko s stalnim ali nihajočim donosom, pač glede na tržne razmere in na želje investitorjev. LIRA Italijani so naklonjeni dvigu posrednih davkov RIM - Po sondaži raziskovalnega inštituta ISPO se 41 odstotkov Italijanov strinja s povišanjem posrednih davkov, kakršen je na primer IVA, ki ga Dinijeva vlada obljublja z novim manevrom. Sondažo je naročilo Združenje kadilcev, usoda pa je hotela, da njeni rezultati govore tudi v prid povišanja davkov na tobak in torej cene cigaret. Med zanimivostmi, ki so izšle iz raziskave, je tudi ta, da samo 2 odstotka vprašanih ve, da gre davkariji kar 73 odstotkov cene zavojčka cigaret, medtem ko 63 odstotkov tistih, ki so s tem seznanjeni, meni, da je tovrstni davčni pritisk pretiran. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ]^.IUBL.IAN£ V pRANKFURT £0ND0N J^JUNCHEN pTANBUL ]yj0SKV0 £0PENHAGEN pARIZ £IM gKORIE gPLIT JIRANO J)UNA.I ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 J BTP BUONI DEL TESORO POLEENNALI S TRII.ETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. decembra 1994; triletne zapadejo 1. decembra 1997, petletne pa 1. decembra 1999. ■ Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih 1. junija in 1. decembra za vsako leto trajanja. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 10,20% oziroma 10,60% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Bane a dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. februarja. x ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. decembrom: ob vplačilu (20. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. DREŽNICA / ZIMSKE POČITNICE Veselo in pestro Program, zdelan za vsakdan posebej Učiteljica in samostojna kulturna delavka Dea Volarič in Anka Kavčič ter profesorica Zlatka Jambro vič Koprivec ponujajo zanimiv program zimovanja v Dreznici. To bo potekalo v času zimskih počitnic - od 20. do 25. februarja - in je namenjeno vsem osnovnošolcem. Program zimovanja je izdelan za vsak dan posebej. Nikakor ni dolgočasen, saj se nobena dejavnost niti enkrat ne ponovi. Oblikovan je tako, da spodbuja udeležence k ustvarjalnosti, obenem pa jim omogoča izražati svoje notranje potrebe. Udeleženci si bodo v tednu dni izoblikovali program dela, seznanili se bodo s krajem in okolico, odšli na izlet v naravo in se naučili raznih spretnosti, na primer kako si lahko po- staviš zasilen bivak, kako zakuriš ogenj, če nimaš vžigalic, kako pokličeš na pomoč, če se izgubiš itd. Poleg omenjenega bodo udeleženci zimovanja v Dre-žnici anketirali Drežničane in prebivalce okoliških vasi ter si zapisovali zgodbe, anekdote in druge zanimivosti, ki jih bodo slišali. Vse, kar bodo tako zbra-li, bodo objavih na stenča-su in v svojih glasilih. Program obsega tudi učenje spretnosti za peko kruha in kolačkov. Ker je pust zelo blizu in imajo v Drežni-ci kaj pokazati na ta dan, si bodo udeleženci zimovanja tik pred odhodom ogledali tudi znamenite dre-Zniške pustarje. Udeleženci zimovanja bodo nastanjeni v tamkajšnji šob. Zadnji dan za prijave je jutri, 15. februarja. Vojko Cuder PORTOROŽ / HOTEL BERNARDIN Bernardin dobiva kongresno središče Posodobitev naj bi stala 10 milijonov mark V Grand hotelu Bernardin so se pričele večja adaptacijska dela, ki so bila načrtovana že pred novim letom. Potem, ko je Koržetov sklad prevzel sanacijo našega največjega hotelskega kompleksa, ki je bil obremenjen z dolarskimi krediti izpred dobrih dvajsetih let, so pripravili tudi program prenove in posodabljanja kapacitet. Hotelski kompleks Bernardin je v dobrih 18 letih od dograditve postal že zastarel in zato ga bodo s sedanjo preureditvijo prilagodili sodobnim potrebam. Bistvena novost bo kongresno središče, ki bo nastalo v 10. in 11. nadstropju hotelskega poslopja. Na mestu dosedanjega bazena bo nastala velika dvorana za prireditve s 550 sedeži, poleg te pa bo še pet manjših dvoran s po 50 sedeži. Seveda hotel ne bo ostal brez pokritega bazena, ki bo na novo zgrajen v prostoru levo od sedanjega. Hkrati iz sedanje terase nastaja zastekle-ni kava bar, ki bo pozimi primemo ogrevan, poleti pa hlajenPri vsem investicijskem podvigu gre za dvig bivalnega standarda v hotelskem kompleksu in da se mu doda nove možnosti, s katerimi bodo lahko raztegnih sezono na celo leto. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je v zvezi s pričetkom teh del sklical direktor Hotelov Bernardin Cedomil Vojnič, je bilo seveda zastavljeno tudi vprašanje, če ne bo novi kongresni center na Bemardinu predstavljal nelojalno konkurednco dosedanjemu portoroškemu kongresnemu centru Avditoriju. Direktor Bernardina meni, da je tržišče dovolj odprto in da je tovrstna konkurenca za Portorož in za naš turizem vsekakor koristna. Vsekakor v Bemardinu nimajo namena, da bi Avditoriju prevzamali prireditve, ki so tam že tradicionalne, kot so na primer oglaševalski festival Zlati boben ali festivali popevk in podobno. Vrednost investicije na Bernardinu znaša približno 10 milijonov nemških mark. Gradbena dela v GH Emona bodo končana do velikonočnih praznikov, ko bo hotel spet sprejel goste, do jeseni pa bodo dokončno opremili in usposobil novi kongresni del. Boris Vuk IDRIJA / DRUŠTVO UPOKOJENCEV Dejavni upokojenci Sodelujejo v kulturnih, športnih in rekreativnih društvih Idrijsko društvo upokojencev, ki združuje več kot dva tisoč članov, bo imelo danes ob 16. uri v Filmskem gledališču tradicionalno srečanje in redno letno skupščino društva. Idrijski upokojenci se lahko pohvalijo z izjemno bogatim programom aktivnosti, ki potekajo v okvira različnih sekcij in dejavnosti. Največ pozornosti bodo po besedah predsednika Marijana Benčiča tudi letos namenili spremljanju finančnega položaja upokojencev in uresničevanja njihovih pravic na področju invalidskega, zdravstvenega in socialnega varstva, stanovanjske problematike in dragih vidikov kakovosti življenja starostnikov. S pripravo raznih dejavnosti na področju kulture, športa in rekreacije ter družabnega življenja pa hkrati ohranjajo svojo aktivnost tudi v poznih letih. Tako se bodo letos nji' hove ekipe udeležile vseh meddruštvenih športnih sre-čanj, sami pa bodo organiz*' rali srečanje za prehodni p°' kal upokojencev, ki bo rnaja letos v Idriji. V okviru njih0-vega društva je zelo dejaven ženski zbor, ki bo imel let°® več nastopov in samostojni koncert, dobro obiskani pa so tudi izleti, ki jih za svoje člane pripravljajo po dofflO' vini in sosednjih deželah’ Veliko pozornosti posvečajo družabnemu življenju, sodelovanju s sosednjimi druSM in udeležbi na različnih Pnj reditvah. Tako bodo Idrijčani letos gostitelji srečanja upOj kojencev Primorske, njihoyi člani pa aktivno sodelujejo tudi pri dragih prireditvah v občini in akcijah idrijskega Planinskega društva. Roman Bric NOVA GORICA / ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE Šest programov za zimske počitnice Novogoriška Zveza prijateljev mladine je za letošnje zimske šolske počitnice pripravila šest programov. Petdnevno smučanje in kopanje v zimskem bazenu z bivanjem v depandansi hotela Cerkno bo potekalo od 22. do 26. februarja in stalo dvajset tisoč tolarjev na osebo. Kdor se bo odločil še za smučarski tečaj, bo tej vsoti moral primakniti še šest tisoč. V dneh od 20. do 24. februarja bodo novogoriške šolarje vozili smučat v Cerkno tudi vsak dan. Cena 2400 tolarjev za otroke in 2800 za odrasle. V ponedeljek, sredo in petek bodo prijavljene peljali tudi v Italijo, na znana smučišča smučarskega središča Painca-vallo. Poseben avtobus bo iz Nove Gorice vsakič odpeljal ob 6.30 in se vrnil ob 19. uri. Cena teh smučarskih izletov je 1200 tolarjev in 16 tisoč lir. 21.in 23. februarja bo ZPM omogočila drsanje na ledu v dvorani na Bledu. V ceno 1700 tolarjev je vštet prevoz z vlakom, drsanje, izposoja drsalk in pizza. V sredo, 22. februarja, pa omogočajo izlet v Benetke. Avtobus bo odpeljal iz Nove Gorice ob 6.30, vrnil pa se bo ob 19. uri. Cena izleta je 2000 tolarjev. Od ponedeljka do petka (od 8.30 do 12.30) bodo na OS Kozara organizirane delavnice za kreativno ustvarjanje. (V. C.) Glasba z vrtov sv. Frančiška NOVA GORICA - Da postaja naše mesto ob meji čedalje bolj opazno glasbeno središče, pove tudi število glasbenih prireditev, ki jih pripravlja novogoriški Kulturni dom. Poleg ciklusa koncertov, na katerih nastopajo v glavnem večji glasbeni ansambli in so večinoma na sporedu v Kulturnem domu, imajo ljubitelji glasbene umetnosti možnost prisluhniti tudi drugim koncertom, ki počasi in vztrajno dobivajo svoje mesto v drugih ustanovah zunaj »matične« hiše. Kdo ne pozna Hitovih muz, ki gostujejo v gradu na Dobrovem, ali orgelskih koncertov v baziliki na Sveti gori. Ob tem bi radi opozorili še na eno koncertno prizorišče, ki se je »rodilo« lani, ko so v Novi Gorici praznovali 150-letnico rojstva patra Stanislava Skrabca, ki je 42 let živel in delal v samostanu Kostanjevica nad Gorico. V spomin nanj in na pobudo sedanjega priorja Nika Žvoklja pripravlja Kulturni dom koncerte tudi na Kostanjevici. Ti potekajo pod naslovom Glasba z vrtov sv. Frančiška (po mesečniku Cvetje z vrtov sv. Frančiška, na katerega platnicah je pater Stanislav Skrabec tiskal svoje znamenite jezikovne zapise). Nocoj ob 19. uri bosta imela izvena-bonmajski koncert pesmi in arij basist Franc Javornik in pianist Marjan Fajdiga. (V. C.) LOŠKA DOLINA / OBČINSKA UPRAVA Bo šel ves denar za plače uradnikov? Zupan predlaga desetčlansko občinsko upravo Čeprav so člani sveta nove občine Loška dolina na drugi seji le informativno obravnavali predlog o začasni občinski upravi, je bilo jasno, da županovega predloga ne bodo podprti. Desetčlanska občinska uprava bi po mnenju večine svetnikov pomenila tratenje denarja davkoplačevalcev. Ker so gradivo o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter načrtu delovnih mest loški svetniki dobili šele tik pred sejo, o njem niso hoteli odločati, češ da so z vsebino preslabo seznanjeni. Župan Jernej Zabukovec je na njihov predlog gradivo le predstavil, o njem pa naj bi odločali na prihodnji seji. Predlog začasne organizacije občinske uprave predvideva tri enote: oddelek za splošne zadeve, oddelek za proračun in finance ter oddelek za urejanje prostora. V omenjenih oddelkih naj bi bilo (poleg župana) sistematiziranih deset delovnih mest. Večina svetnikov je v razpravi poudarila, da takšnega predloga ne bo podprla. Po njihovem mnenju sistematizacija predvideva preveč zaposlenih glede na pričakovani obseg prihodnjega občinskega proračuna. Motilo jih je tudi to, da ob siste- matizaciji ni bilo okvirneg3 izračuna sredstev za plače, ki bi pokazal, koliko denarja bi za takšno občinsko upi3' vo mesečno sploh potrebovali. Tako je bilo na seji slišati različne številke - od 1, milijona do 3 milijone tolarjev. Zupan je predlagano število uradnikv opravičeval z obsežnim delom, ki čaka občinsko upravo, in s pre dvolilno obljubo, da bodo v novi občini ljudje lahko hitreje in bolje opravljali potrebne storitve. Ob koncu ra zprave so se strinjali, da komisija skupaj z župan0111 pripravi nov, razumnejši na črt občinske uprave. Mateja Godejo VIPAVA / OBČINA SEŽANA / KULTURA NOVICE S PRIMORSKE Ali se že bliža občinska kriza? Nesoglasja med županom in svetniki zaradi uprave Novi ljubiteljski kulturni društvi Poseči želijo v oblikovanje glasbenega življenja v mestu Zasedba delovnih mest gotovo predstavlja eno prvih težav za nemoten prevzem del v novih občinskih upravah, kakršna je tudi vipavska. K temu prispevajo tudi nedorečenosti o pristojnostih lokalne samouprave, še neizpeljani dogovori med občinami in državno upravo, materialne možnosti in prostorske razmere ter obremenjenost prihodnjih proračunov. Na občino že prihaja vrsta predlogov, pobud, vprašanj in vlog za financiranje, pred njo pa so naložbe in oblikovanje proračuna. Zato je smiselno zastaviti okvirni delokrog občine in na tej osnovi zasedbo delovnih mest - od tajnika občine do administrativno-te-hničnega delavca. Na zadnji seji občinskega sveta je župan Ivan Princes, ki želi opravljati delo »nepoklicno, toda profesionalno«, kot je dejal že med kandidaturo, predlagal delno sistemizacijo občinske uprave, do zasedbe delo- vnih mest pa bi prišlo v daljšem časovnem obdobju. Po njegovem predlogu bi občinska uprava pokrivala tri segmente, finance pa bi bile četrti. V delno sistemizacijo gotovo sodita tajnik in administrativno-tehnični delavec, je zapisal v predlogu. Prav pri tajniku pa se je zapletlo. To mesto bi bilo smiselno zasesti čimprej, da bi občinska uprava lahko začela delovati. Člani občinskega sveta so županu očitali, da uprava še ne deluje, in zahtevali, da opravi pogovor z nekdanjim predsednikom ajdovskega izvršnega sveta o začasnem (trimesečnem) tajništvu. Zupan pa je menil, naj bi tajnik prevzel funkcijo že od začetka za stalno. Po poklicu naj bi bil pravnik in strankarsko povsem neobremenjen, njegovo delo naj bi bilo izključno strokovno. Po mnenju predsednika občinskega sveta Gorana Kodelje lahko takšno stanje privede do občinske krize, saj mora občinska uprava začeti z delovanjem čimprej; le redne seje sveta so premalo, da bi občina začela delovati v svoji celovitosti. Do naslednje seje bo Zupan opravil zahtevani pogovor, kmalu pa bo tudi opredelil obseg del in nalog v občinski upravi. Po predlogu delne sistemizacije bi plače zaposlenih obsegale približno desetino proračuna, kar bi proračun močno bremenilo. Artur Lipovž Pred kratkim sta bili v Sežani ustanovljeni dve ljubiteljski kulturni društvi: Društvo prijateljev glasbe in Kraška pihalna godba. Z njuno ustanovitvijo želijo vplivneje poseči v oblikovanje glasbenega življenja v mestu in njegovi okolici ter na Krasu začeti z novo dejavnostjo. Društvo prijateljev glasbe naj bi skrbelo za širjenje glasbene dejavnosti med osnovnošolci in srednješolci, pa tudi med odraslimi, zlasti s prirejanjem kakovostnih koncertov. Prostor za koncerte jim omogoča sežanska Glasbena šola, ki je s preselitvijo v nove prostore - v Kulturni dom Srečka Kosovela - pridobila tudi kakovostno dvorano: v spomin na pokojnega slovenskega skladatelja Ubalda Vrabca so jo poimenovali Vrabčeva dvorana. Novo društvo bo navezovalo stike tudi z drugimi društvi doma in na tujem, predvsem pa z društvi zamejskih rojakov v Italiji. Za predsednico so izbrali učiteljico klavirja na sežanski glasbeni šoli Alenko Miklavec Podgornik Kraška pihalna godba je zrasla iz dejavnosti sežanske Glasbene Sole. Na nedavnem ustanovnem občnem zbora so za svojega predsednika izvolili Ivana Vodopivca, do nedavnega predsednika sežanske občinske skupščine, ki ima tudi zasluge za nakup novih inštrumentov. Kapelnik pihalne godbe v novem društvu je Ivo Bašič. Prvi rezultati obeh društev so se pokazali na nedavnem nastopu ob slovenskem kulturnem prazniku v KD Srečka Kosovela. (O. K. S.) Oživitev zborovskega petja DOBROVO - V grajski dvorani bo jutri zvečer ob 18. u’i proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Posebej bi radi opozorili, da bosta na njej nastopila dva doniaC8 zbora, ki jima bo to prvi koncertni nastop. Gre za dekliški zbor Vinika in mlajši mladinski zbor OS Dobrovo-Oba vodi glasbena pedagoginja Valentina Bevcar Stanič-Poleg zborov bo nastopila tudi instrumentalna skupin3 pod vodstvom Radovana Kokošarja in Orffova skupu13 mlajših učencev s tamkajšnje OS. Šport, glasba, umetnost, ples... NOVA GORICA - V diskoteki Odeon bodo v četrtek, 16-februarja, ob 20. uri pripraviti prireditev »Večer v Odeo-nu«. To bo že četrta taksna prireditev, izkupiček ou vstopnic gre v celoti za otroški oddelek šempetrske bolnišnice. Na tokratnem večera bodo predstavili dejavnosti letalskih klubov iz Nove Gorice in dragih krajev ter novi avtomobil audi A4, ki ga prodaja Avtomagazin-d.o.o. Med nakupovalce vstopnic bodo razdelili pet nagrad. Gostje večera bodo humorista France in Janez s Cola ter Deja Mušič. Pri večera kot vedno sodeluje Zavarovalnica Triglav, d.d. Nova Gorica. Turistični podmladek NOVA GORICA - Turistična zveza Slovenije je za let05 razpisala akcijo, namenjeno turističnemu podmladku-Akcija z naslovom »Turizmu pomaga lastna glava« p l bi že pri najmlajših spodbudila zanimanje in ustvarp nost na turističnem področju. Zlasti naj bi spodbudil iskanje in uresničevanje zanimivih idej v tistih okoljm-od koder mladi prihajajo. Kaže, da je akcija zbudila precej zanimanja, saj se je doslej nanjo prijavilo kar 63 sk ■ pin turističnih podmladkarjev. Primorsko regijsko kmovanje bo predvidoma marca v Kopra. Na lanske podobnem tekmovanju sta biti zelo dobri ekipi z novogoriške OS Milojke Štrukelj in OS Otlica. , Novice zbral Vojko CudCT uebnivurjem policija ni dovolj . LJUBLJANA, MARIBOR - Medtem ko je prva »trojka«, Id jo p Ustanovila Nacionalsocialna zveza pod vodstvom Matjaža (.'i anca z namenom, da bi odkrivala nasilje nad ogroženimi ovend, že začela krožiti po mariborskih ulicah, si je Sašo Lap tjjsgova Slovenska nadonalna desnica omislila svojo organi-^cijo, imenovano »Slovenski sokoh«. SND jo je registriral; Portnorekreacijsko dru , bo skrbelo tudi za os: varnost strankinih prva DlTSia nnr u«iovanju drugih strai Potrebi pa se bo ukvarjal; sdto pred »vse bolj nas: lUžnjaki«, ker policija f Potem, ko je Gerlanc ''edal ustanovitev po; ojk, ki bodo v Maribor e Varovati javnih red, 1 Premoženje, se je oglas justrstvo za notranje z aPovedalo je, da bo ul Proti vsaki dejamosti, l 8a v človekove pravice scine s samovoljnim ujem policijskih poobl; juti sicer poznajo »sc straže«, ki so nastale kc Ila pobuda v bivalni! s abi vendar pri njil Ustanavljanju pravilo sodelujejo politične or; ®le ah stranke. Sosedsl ® nimajo policijskih j Pač pa obveščajo p ki ukrepa. Notranje ministrstvo se je vročemu kostanju izognilo tako, da je posebej opozorilo, kako imajo državljani že zdaj »pravico in dolžnost« obveščati policijo o kaznivih dejanjih in preddelik-tnih stanjih. »Javnost pozna telefonsko številko 92 in jo tudi uporablja«, je odgovoril Božo Truden, tiskovni predstavnik notranjega ministrstva. Svoj »delovni Cas« si je mariborska trojka določila med 22. in 6. uro, in sicer na Glavnem trgu in avtobusni postaji, pozneje pa bodo »patruljirali« Se na Lentu in drugih »ogroženih« predelih Maribora. Matjaž Gerlanc je povedal, da ob naraščajoči kriminaliteti in neučinkovitosti pohcije ne morejo držati križem rok. Ker zakon o javni varnosti ne vsebuje določila o samoorganiziranju občanov, prav to pa predlaga NSZS vladi, lahko trojke samo kot občani obvestijo policijo bodisi o dogodku, sumljivem početju ali o tem, kar bi zahtevalo policijsko posre- Thaler danes pri nemškem kolegu Kinklu LJUBLJANA - Slovenski minister za zunanje zadeve ^ran Thaler je danes odpotoval na enodnevni delovni °msk v Bonnu, kjer se bo pogovarjal z nemškim zuna-nilrri ministrom Klausom Kinklom in predsednikom Parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Kar-°m-Heinzom Homhusom. Kot so sporočili z ministr-za zunanje zadeve RS, obisk sodi v okvir odnosov Slovenije z Evropsko unijo, zvezo NATO in Zahodnoe-^opsko imij. Srečanje z nemškim zunanjim ministrom le v tem trenutku toliko pomembnejše, saj bo zunanji rn-inister Kinkel že v četrtek gostil italijansko zunanjo ^Jmstrico Susanno Agnelli. (C .R.J dovanje. Po izjavah nekaterih uslužbencev na avtobusni postaji v Maribom bi lahko trojke, Ce bodo res učinkovite, veliko prispevale k varnosti na postaji. Zadnji avtobus sicer odpelje okrog 22.30, toda veliko lokalov ostaja odprtih še dolgo v noC. Prav tam pa je vir vseh nevšečnosti. Ni dvoma, da v Maribom cveti organizi- cija.« Uslužbenci avtobusne postaje še menijo, da bi trojke, Ce bodo že delovale, svoj »delavnik« morale pričeti že ob mraku in ne Sele ob 22. uri. Mnenje nekaj uslužbencev seveda ne more biti merilo za to, ali so v Maribom potrebne trojke ah ne, kažejo pa na to, da si je policija svoj ugled omajala s tem, ko se kljub po- ran kriminal, ki se mu lastniki lokalov sami ne morejo postaviti po robu in so največkrat žrtve grobih izstijevanj. »Večkrat so bile potrebne policijske intervencije,« je povedal eden od uslužbencev postaje, »toda preden je prišla policija, je preteklo tricetrt ure. Uniformiranim policistom se ni težko izogniti, zato bi bila na taksnih mestih potrebna civilna poli- zivom ni pojavila pravočasno na kraju dogodka. Varnost mesta pa močno zaskrbljuje tudi mariborskega Zupana, ki se je trdo spoprijel z načelnikom UNZ, vendar to za sedaj ni pripomoglo k zmanjšanju kriminalnih dejanj. »Slovenski sokoh«, ki jih je v Tržiču, Kopm in v Maribom registrirala Slovenska nacionalna desnica, bodo nastopih na prvi pomladni dan, 21. marca, je napovedal Sašo Lap. »Mi smo že večkrat napovedali, da lahko zaščitimo svoje elane in ogrožene Slovence«, pravi Lap, ki zavrača trditve, da je ustanovil strankarsko milico. »Mi smo ena izmed devetnajstih registriranih strank. Društvo smo organizirali v skladu s statutom stranke, ki je v skladu z zakonom o političnih strankah. Da ne bo nesporazumov: člani društva bodo neoboroženi«. Slovence bi Slovenski sokoh zaščitili v primem, Ce bi jim bile kratene pravice, vendar policija, ne bi mogla, upala in hotela posredovati, je razložil Lap. »Osnovna dejavnost našega društva bo tradicija Sokola. Mladina rada strelja. Zakaj bi streljala kar tako? V okviru društva se to da organizirano f)oCeti na že ustanovljenih streliščih. Mladina lahko poka pod nadzorom, kar je prav. S tem bo obvarovana pred alkoholom, drogami in kriminalom na splošno.« Slovenski sokoh bodo zbirati tudi obveščevalne podatke, pomembne za stranko. »Vse stranke zbirajo informacije, notranje podatke o možnih podtaknjencih in krtih, od zunaj pa vse od pouličnih CenC, kuloarjev itd«, pravi Lap. Odgovor države na ustanavljanje »samoobrambnih« trojk pomeni priznanje njenega poraza pri obvladovanju dejanske kriminalitete. V javnosti se je sčasoma pojavilo ozračje psihološke ogroženosti, ki so jih podkrepile afere s kriminalom znotraj policijskih vrst. Kako naj policija zbuja zaupanje, Ce se njeni pripadniki ukvarjajo s sumljivimi posti? Država je s tem dala povod, da so se parastrankarske organizacije »naselile« na področju, ki bi ga morala sama nadzorovati. Martina Pavšič Borut Meško KOMENTAR Vse naše »trojke« Parlamentarne in izvenparlamentarne strančice, ki životarijo na robu političnega prostora, so že zaCele s predvolilno agitacijo, Čeprav sta do naslednjih splošnih volitev slabi dve leti. Za navadne smrtnike je to oddaljena prihodnost, za stranke pa vprašanje Časa. Prvi je z nagovarjanjem volilcev začel glavni tajnik MatjaZ Gerlanc, ki je preko svoje Nacional-socialne zveze Slovenije na ulice poslal svoje neoborožene trojke, da bi namesto »skorumpirane policije« poskrbele »za red in mir« ter preprečile napade na vse bolj ogroženega in nezaščitenega »malega človeka«. Slovenski nacionalni desničarji so dali sešiti trideset uniform za svoje »športnorekreacijsko društvo Slovenski sokol«, ki bo »med mladimi poskrbel za zdmvo športno-telovadno življenje, ter tako mlado populacijo odvračal od mamil, kriminala in ostalih stranpoti«. Člani SS bodo mimogrede poskrbeli še za obveščevalno dejavnost shunke. Jelinčič si bo za pridobivanje volilnih glasov najbrž izbral kaj izvimejšega, morda kakšen izlet na ogrožena južna ozemlja. Lokalne volitve, ki so nekakšen barometer volilnega mzpoloZenja, so strančicam pokazale, da je za njihove vodje zmanjkalo volilcev. To, da hodijo po robu političnega prostom, je vse, kar je zanje mo-goCe ugotoviti, saj jih je nemogoče »uloviti« v tradicionalne sheme desnice in levice. Znašli so se na robu desnice in igmjo vloge padlih angelov levice. Edino, kar druži majhne velike vodje je, milo rečeno, poudarjena nenaklonjenost tujim »elementom« na narodovem telesu, ki bi lahko postala nevarna, Ce ne bi bili pri trenutnem iskanju sovražnikov preveč izbirčni. Se o tem, koga najbolj stmstno Črtijo, se ne morejo zediniti. Gerlanca v prvi vrsti motijo velenjski muslimanski »fundamentalisti«, Lapu za odtenek bolj kot muslimani Zrejo Živce pmvoslavni krogi, Jelinčič pa, Ce je treba, občuje tudi s tako ortodoksnimi tipi kot je Zirinovski, in si v boju za južne meje išCe zaveznike proti katoliškim Hrvatom. Združena v eno osebo predstavlja trojka idealno podobo slovenskega šovinista. Ta je v povprečju enako sovražen do vseh »manjvrednih« tujcev, mzcepljen na »Gerlance«, »Lape« in »Jelinčiče« pa zaman išCe osnovo za enotno politično delovanje. Tako kot so neenotni pri izboru tujerodnih nasprotnikov, jim ne kaže nic bolje pri iskanju slovenskih »izrodkov«. Medtem ko Jelinčič na vsakem koraku psuje »ta bele« in »kler« ter jih pošilja v bodoča brezna, je prvovrstna grešnica za Lapa »udbomafija«, velenjski samomstnik pa išče protistrup za elane predsednikove loZe. Se bolj kot njihove izbire so zabavne razlage, kdo je komu podtaknil te diverzante velikih strank. Po teh teorijah zarote naj bi Jelinčičevo SNS pred zadnjimi splošnimi volitvami lansirala »udbomafija«, da bi v svojo mrežo prestregla nacionalistične glasove strank, ki sebe dojemajo kot edine prave botre državne osamosvojitve in parlamentarne demokracije. Podobno vlogo naj bi imel na prvih volitvah pokojni Kramberger, ki naj bi za nagrado dobil kroglo v glavo, ker je, nepredvidljiv kot je bil, pred zadnjimi splošnimi volitvami okrepljeno pljuval po komunistih. Derivat udbomafije bi bil po tej logiki tudi Lap, ki je izšel iz SNS, Cernu ne bi obzorij pravočasno razširil dosje o domnevnem udbovskem poreklu Jelinčiča. Trojka je proizvod in slaba vest velikih strank, ki si zaradi politične korektnosti na glas ne upajo povedati tega, kar potihem mislijo. SLOVENIJA IN HRVAŠKA / PO SESTANKU FINANČNIH MINISTROV Dosegli dogovor, ki naj bi pomenil korak naprej v odnosih med državama Hrvaška je za Slovenijo zelo pomemben trgovinski partner, saj gre tja skoraj 11 odstotkov 'izvoza TOCEc - Po včerajšnjem pogovoru slovenske; Q, §a ministra Gasparija in hrvaškega ministra 1 San'^Hi dosegli novi dogovor o reševanju odpri ! an'askih varčevalcev Ljubljanske banke. Mir , N med drugim povedal, da na včerajšnjih pogc nem JT^data za pogovore o delu dolga - 560 n Vasi u mark ■ ki so jih hrvaški varčevalci prenes e banke, hrvaška država pa v javni dolg. oh 6de tega vprašanja sta cW jtrani ostali na svojih edenjih stališčih. Prka je Vori,Povedal, da so se dogo-lu nUrede mprocitete v de- PodružnicNoveLjubljan-ib.^e v Zagrebu oz. hr-sklartb bank v Sloveniji v terit, j ? ^om držav v ka-Jdphjeja Slovenski mi-ski V , P® je na novinar-S]nv0Ilferenci tudi dejal, da šani6Ic 3 menL da je vpra-2e 560 milijonov nem-skur,11'' Potrebno reševati a mora hrvaška vlada ukiniti odločitev o zamrznitvi lastništva slovenskih podjetij na Hrvaškem in da je potrebno zagotoviti svobodno razpolaganje s temi sredstvi. Povedal je tudi, da so se dogovorih, da se bo del sporazuma nanašal tudi na zaščito investicij, s katerim bo omogočeno boljše poslovanje med hrvaškimi in slovenskimi podjetji. Na koncu je minister Prka tudi povedal, da bodo delovne skupine do konca tedna definirale vsebino delovnega osnutka tistega dela sporazuma, ki se nanaša na sredstva hrvaških varčevalcev. Potem, ko bodo dosegli dogovor glede vseh teh vprašanj, pa bo sledil podpis sporazuma, ki ga bosta morala ratificirati parlamenta obeh držav. Sosednja Hrvaška je za slovensko gospodarstvo Se vedno zelo pomemben trg. To kaže že podatek, da je Hrvaška še vedno slovenski tretji izvozni partner. Tja smo lani izvozili sicer za 1, 8 odstotka manj blaga kot v letu 1993, kljub temu pa še vedno 10, 7 odstotka celotnega slovenskega izvoza (-ali za 752 milijonov dolarjev blaga). Uvoz iz Hrvaške (ta je po velikosti naš peti uvozni partner) je bil lani kar za 17, 4 odstotka nižji kot v letu 1993, kar pomeni, da je imela Slovenija v trgovanju z južno sosedo kar za 233 milijonov dolarjev presežka. Neurejeni gospodarski odnosi med državama (od visokih carin in dodatnih uvoznih dajatev ter kontingentov na Hrvaškem, nerešenih lastninskih razmerij in terjatev, vse do problema hrvaških deviznih varčevalcev in jedrske elektrarne Krško) zagotovo vplivajo na zniževanje ravni medsebojnega trgovanja in siceršnjega gospodarskega sodelovanja. V prihodnjih mesecih bomo tudi videli, kako bo na obseg trgovanja vplivala sprememba plačilnega režima med državama, ki je začela veljati letos. Namesto dosedanjih nerezidenčnih računov, ki so omogočali plačevanje bodisi v tolarjih bodisi v kunah, potekajo od 1. januarja vsa plačila v konvertibilnih valutah, podjetja, ki so imela v hrvaških bankah nerezidenCne račune, pa so jih morala zapreti in z dovoljenjem Banke Slovenije odpreti nove devizne račune. 2e podatki za lanski december, ko so se podjetja zavedela spremembe plačilnega režima, kažejo, da se je menjava v primerjavi z novembrom precej znižala. Na Hrvaško slovenska podjetja izvažajo predvsem zdravila, nafto, motorno olje, elektriko, papir in karton, gumarske izdelke, montažne hiše, embalažo, mesne izdlke, higienske potrebščine, belo tehniko, brezalkoholne pijače in podobno, medtem ko so na slovenski trg prihajali hrvaški izdelki, kot so nafta in olja, zdravila, steklena in kartonska embalaža, sladice, piškoti, čokolada, gnojila, obutev, plastična embalaža, tekstil in les. Andreja Rednak in STA Druga stran v slovenskem zamejstvu LJUBLJANA - Slpvenska gospodarsko prosvetna skupnost (SGPS), po besedah njenega predsednika dr. Borisa Gombača tretja krovna organizacija Slovencev v Italiji, je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila svoj pogled na težave manjšinskega gospodarstva. Gombač je povedal, da so se za tiskovno konferenco v Sloveniji odločili zato, »da bi matični mediji končno seznanili slovensko javnost z dogodki v zamejstvu, saj morajo Slovenci v Italiji prebirati italijanske časopise, če želijo biti dobro obveščeni«. Manjšina niso le Safti, SKGZ in SSO, pač pa tudi druge organizacije, ki so organizirane na svobodnih in demokratičnih podlagah, je dejal Gombač in napovedal, da bodo v kratkem predstavili svoj, altemgttivni gospodarski model Slovencev v Italiji. SGPS odločno podpira načrt za izgradnjo obrtne cone v bližini Sesljanskega zaliva. Kot je povedal Stanislav Švara, predsednik obrtniške zbornice v občini Devin - Nabrežina, gre za območje 45 tisoč kvadratnih metrov, na katerih bi zgradili 16 poslopij in organizirali celoten spekter obrtniške dejavnosti. To bi omogočilo zaposlitev 150 Slovencev, celoten projekt pa bi veljal kakšnih 10 milijard lir. Švara je poudaril, da pri projektu sodelujejo izključno Slovenci, zato ga čudi nasprotovanje nekaterih manjšincev, ki organizirajo celo peticije proti gradnji obrtne cone v Sesljanu. Švara je omenjeni projekt označil za zadnjo priložnost, da Slovenci v Italiji utrdijo svoj obstoj, saj se na nekdaj povsem slovenskem območju vse bolj veča število Italijanov. Kot je dejal dr. Gombač bodo v kratkem dostavili vso potrebno dokumentacijo ministr-stvoiii in vladi v Sloveniji, od katere pričakujejo ustrezno razumevanje. Boštjan Lajovic - ZSO/STURMh »Konec politike merjenja moči?« Prva ocena CELOVEC - Predsednik ZSO Marjan Sturm je kot gost občnega zbora dejal, da so delegati NSKS s sklepom o obnovi NSKS sprejeli tudi važno načelo, namreč da NSKS »akceptira vse svetovnonazorske opredelitve, česar v peteklosti ni bilo«. »Upam, da pomeni ta občni zbor konec politike merjenja moči in da koroški Slovenci lahko končno ustvarimo tisto politično klimo odprtosti in liberalnosti, ki bo v perspektivi tudi lahko o-mogočila, da bomo dobili eno organizacijo«. »Jaz to ne izključujem«,je delegatom občnega zbora NSKS dejal predsednik ZSO. KOROŠKA / IZREDNI OBČNI ZBOR NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV NSKS: nova pobuda za skupno zastopstvo Grilc napovedal svoj odhod - Neposredne volitve predsednika in ostalih zastopnikov CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), poleg Zveze slovenskih organizacij (ZSO) druga osrednja politična organizacija slovenske manjšine na Koroškem, je v nedeljo na izrednem občnem zboru sklenil temeljito demokratizacijo svojih lastnih notranjih struktur. S popolno reorganizacijo na osnovi neposred-njih volitev svojih predstavnikov in organov - od občinske ravni do predsednika organizacije - pa naj bi bil storjen tudi pomemben korak k ustanovitvi skupnega zastopstva koroških Slovencev, ki naj bi - tako predsednik Matevž Grilc - z enim jezikom zastopalo interese manjšine tako napram avstrijski državi kot tudi napram Sloveniji. Ivan Lukan NOVICE Kancler Franz VranHzky na uradnem obisku v Kanadi DUNAJ/QUEBEC - Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky se mudi na štiridnevnem uradnem obisku v Kanadi. Včeraj se je sestal s premierjem Chre-tienom ter drugimi člani vlade, cilj Vranitzkyevega obiska pa je Avstrijo predstaviti kot novo članico Evropske zveze (EZ). Avstrijskega kanclerja spremlja močna delegacija gospodarstvenikov, njihov cilj pa je prikazati Avstrijo kot »gospodarska vrata na vzhod«. Vranitzy je prvi avstrijski kancler, ki po letu 1954 uradno obišče Kanado. Eksplozija v prostorih avstrijsko-rtjskega društva DUNAJ - V včerajšnjih popoldanskih urah je v prostorih Avstrijsko-ruskega medicinskega društva na Dunaju prišlo do ekplozije, pri kateri je bila huje ranjena ena nameščenka. Storilec, ki je iz osebnega avtomobila vrgel ročno granato v prostore društva, se je na begu z avtom smrtno ponesrečil. Državna policija poročila je sporočila, da incident nima nikakršnih povezav z atentati desnih teroristov na Gradiščanskem, ki so terjah življenje štirih Romov. Grilc je na včerajšnji tiskovni konferenci menil, da je zanj ustanovitev skupnega manjšinskega zastopstva le še vprašanje časa, (soglasen) sklep o reorganizaciji in demokratizaciji struktur NSKS (»od organizacije bo preostalo le še ime») v nadstrankarsko in ideološko pluralistično organizacijo pa je treba razumeti kot »pospeševanje tega procesa«. Svojo napoved, da pri prvih neposrednjih volitvah ne bo več kandidiral za predsednika »novega NSKS«, pa je utemeljil s tem, da hoče dokazati, da ne gre za osebno o-barvan boj za oblast med predsednikoma obeh osrednjih organizaciji koroških Slovencev oz. za boj za oblast med desnico in levico, temveč za pobudo za stmjenje moči znotraj manjšine. »Če se Slovenci ne bodo odzvali temu našemu povabilu za ob- novo manjšinskih struktur, potem to pomeni tudi konec za manjšino«, je dramatično zaključil Matevž Grilc. Kot smo poročali, so delegati izrednega občnega zbora s soglasnim sprejetjem spremembe pravil NSKS ter pravilnika za volitve dali zeleno luč za izvedbo volitev, katerih se bodo lahko u-deležili ne le člani NSKS, temveč vsi pripadniki manjšine, če se kot taki priznavajo. Volilci - Grilc pričakuje na prvih takih volitvah približno 2000 -bodo v dveh volilnih krogih izvolili »Zbor narodnih predstavnikov«, najvišji organ NSKS, ki bo imel 60 članov, hkrati bo neposrednjo izvoljen tudi novi predsednik NSKS. Prvi krog volitev bo potekal od 14. do 24. maja, drugi krog pa od 11. do 21. junija. Reorganizacija in obnova NSKS bo po besedah predsednika Mm SVET™ NARODNIH PREDSHg Predsednik Narodnega sveta Matevž Grilc je napovedal, da na volitvah ne bo več kandidiral za predsednika. zaključena začetek julija s in predsedstva, ter for- z ustanovno sejo Zbora narodnih predstavnikov Izrednega občnega zbora NSKS so se udeležili tudi številni častni gosti. Fera malni potrditvi od volil-cev neposrednjo izvoljenega novega predsednika NSKS. Izrednemu občnemu zboru so prisostovali številni častni gosti, med njimi državni sekretar za Slovence po Svetu pri MZZ Peter Vencelj, predstavnik Slovencev v Italiji Carlo Devetak (SKGZ), predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm, predsednik Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju Karel Smolle ter zastopniki kulturnih in gospodarskih organizacij koroških Slovencev. ATENTATI Slepilna bomba vcentiu Dunaja DUNAJ - Medtem ko avstrijski varnostni organi mrzlično iščejo storilce krvavih bombnih atentatov v Oberwartu (Gornja Borta) ter v Stinacu, se je včeraj v centru avstrijske metropole pojavila nova bomba - k sreči slepilna. Našli so jo v javni telefonski celici, imela pa je podobo cevne bombe. Glede izsledovan-ja storilcev je notranje ministrstvo uvedlo skoraj totalno informacijsko blokado. Razen sporočila o prstnem odtisu na ostankih raz-streljivne pasti, ki je terjala ži vij ene štirih pripadnikov narodnostne skupnosti Romov, ter sledi voznika osebnega avtomobila rdeče barve s koroško registracijo iz okraja Šentvid bo Glini, ni bilo objavljenih novih rezultatov. Izvedelo se je le, da so na Dunaju in na Gradiščanskem še izvedli štiri hišne preiskave. Kritika na račun varnostnih organov se medtem nadaljuje in stopnjuje. Organizatorji častne straže v spomin na žrtve desnega terorja v nedeljo na Dunaju so policiji očitaji, da leta ni ščitila prireditev proti militantnim skinheadom, ki so poteptali goreče sveče, ter zmerjali in celo fizično napadli več udeležence prireditve. Ivan Lukan DESNI TEROR / PREDSTAVNIKI NARODNOSTNIH SKUPNOSTI IN DRUGIH MANJŠIN ZAHTEVAJO: »Besedam morajo slediti dejanja« Franci Zwitter: Fraze o potrebi »preprečevanja novega prebujanja rjavih tendenc« smo slišali že pred dvajsG' timi leti pri napadu na dvojezične table na Južnem Koroškem - Ostra kritika nad Lčschnakom DUNAJ - »Morajo res šele desnoekstremistični teroristi Avstrijo opozarjati na dejstvo, da v Avstriji živijo manjšine?« - S tem značilnim vprašanjem je Uršula Hemetek, predstavnica avstrijskega združenja »Iniciativa manjšine«, otvorila tiskovno konferenco predstavnikov avstrijskih manjšin, katere povod sta bila krvava bombna atentata na romsko in hrvaško narodno skupnost v Gornji Borti (Obervvart) in Stinacu (Stinatz) na Gradiščanskem. K valu desnega terorja, ki se je začel z atentati s pisemskimi bombami decembra leta 1993, nadaljeval z bombnim napadom na dvojezično ljudsko šolo v Celovcu in drugo serijo pisemskih Predstavnik Zveze slovenskih organizacij Franci Zvvitter. bomb poleti in jesni lani ter dosegel svoj krvavi višek 5. februarja z zahrbt- nim umorom štirih Romov, so zavzeli stališče zastopniki Romov, Hrvatov, Slovencev, Zidov, telesno prizadetih ter angažirani umetniki. Kot sramoto za Avstrijo in Evropo je pisateljica Celja Stoika (pripadnica Romov) označila dejstvo, da morajo pripadniki njene narodne skupnosti danes - prav tako kot za časa 3. rajha - spet imeti strah za svoje življenje in da se otroci bojijo iti v šolo. Avstrijsko vlado je pozvala, naj poskrvi za ustrezno zaščito Romov. lija Jovanovič, predstavnik v Avstriji živečih Romov brez avstrijskega državljanstva, vir vsega zla vidi v splošni diskriminaciji Romov in Sin-tov. »Kje je država, ki se nas ne želi znebiti?«, je dejal in menil, da »zato tudi za nikogar ni presenetljivo, da so prav Romi najbolj trdo prizadeti od desnoradikalnega terorja.« Kljub nedavnemu uradnemu priznanju Romov in Sintov kot manjšinske narodne skupnosti Jovanovič ne vidi pozitivnih sprememb. Največji problem da je brezposelnost mladine, pospeševanje šolske integracije otrok je nujna potreba. Manjšinska referentka zelenih v parlamentu Terezija Stojsič (kot gradiščanska Hrvatica tudi sama cilj desnega terorja) je posvarila pred nevarnostjo pozabljanja: grobove ubitih Romov bi utegnila dobesedno prerasti trava, danes še šokirano javnost grozi zajeti vsakdanja brezbrižnost. Kljub nekaterim napredkom, tako Stojsič, Avstrija napram svojim manjšinam še vedno ne izpolnjuje vse ustavnopravno zajamčenih pravic, zanemarja dvojezičnost ter narodnostnim skupnostim ne daje utrezne prisotnosti v javnih medijih. Podpredsednik zveze slovenskih organizacij (ZSO) Franci Zvvitter pa se je zoperstavil sprenevedanju politikov in medijev, ki vse preveč ponavljajo frazo o »preprečevanju novega prebujanja« rjavih tendenc. Dejansko, tako Zvvitter, so deloma isti mediji in politiki podajali taka svarila že pred več kot 20 leti, ko so nemškonacio-nalni in rjavi aktivisti uprizorili na južnem Koroškem pogrom nad dvo- jezičnim krajevnim napisom, pogostokrat ob pasivnem opazovanju ali celo aktivnem sodelovanju policijskih organov. »2e takrat bi morali zaustaviti val nestrpnosti, šovinizma in sovraštva«. »Nasilje, ki je takrat bilo usmerjeno le proti predmetom, danes odkrito ogroža življenje ljudi«, je poudaril podpredsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Franci Zvvitter. Pred nadaljnjo eskalacijo terorja in nestrpnosti sta svarila tudi telesno prizadeti pesnik Sigi Ma-ron in predstavnica homoseksualnih mož in žena VValtraud Riegler. Kot naslednje - »življenja nevredne« - žrtve nestrpnosti in nasilja bi lahko jutri že bili na vrsti pri- nih družbe sen je post^ 3d avstrijski' , Andre Hei' : na notraH' iznim »Zd®) ,lj« je dejal. izadetim 2® za- i neuspeS' nja neona- ao usliša1 .j se id - Poinl' KULTURA Torek, 14. februarja 1995 ZA NAJMLAJŠE Prigode Sapramiške za dvojezično tržaško občinstvo PRIČEVANJE Preganjanje židov v izrednih stripih Arta Spiegelmana V nedeljo je v tržaški dvorani Cristallo gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane z uspešno igrico o navihani Sapramiški (foto KROMA). Predstava je zaključila niz desetih nedeljskih predstav "povem ti pravljico", ki ga teater La Contrada posveča svojemu najmljašemu občinstvu. Niz Poteka ob redni sezoni otroškega in mladinskega gledališča s predstavami med tednom. Igre iz niza "Povem ti pravljico" gostujejo na odru, ki je navadno zaseden s scenami popoldanske predstave za odrasle, zato mora gletiališče po sili razmer izbirati "žepne" predstavice, ki ne zahtevajo velikega prizorišča. Otrokom pa se kljub vsemu všeč, saj se jih vsakič nabere še kar lepo število v spremstvu mamic, očkov, babic ali dedkov. V nedeljo pa jih je bilo še veliko veC, saj so se italijanskim vrstnikom 'pridružili še slovenski malčki, ki so tako imeli priložnost, da si ogledajo eno najuspešnejših predstav Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, ki je gostovala širom po svetu, v Trst pa še ni prišla. Ni kaj, meja, pa naj si bo še tako odprta, je marsikdaj ovira, če drugega ne, lahko povzroči zamudo, kot se je zgodilo prav v nedeljo. Predstava se je tako začela veC kot pol ure po napovedanem Času, kar je vsekakor več od tega, kar lahko prenese otroška potrpežljivost. Kljub Vsemu so malčki še kar zbrano sledili prigodam navihane miške Sapramiške, prve miške na svetu, ki je bila pri zobozdrav- niku, da ji je znova zalepil zlomljeni zob, ter njene prijateljice žabe Regice, doktorja Detla, zobnega zdravnika, poredne Veverice in dobrosrčnega Mišjega strahca. Italijanskim otrokom je slovenske dialoge prevajala Irena ZubaliC, tako da so tudi oni z lahkoto sledili dogajanju. Slovenski pa so imeli še priložnost, da se zabavajo ob svežem, prijetnem jeziku polnem duhovitih besednih iger, kar je sploh značilno za avtorico Svetlano Makarovič, ki je glavni junakinji tudi po- sodila svoj glas, poleg tega pa je še avtorica glasbe. V igri nastopajo od zgoraj vodene lutke, z animatorji, ki se ne skrivajo, ampak so stalno na očeh, kot nekakšen most med stvarnostjo in domislijskim svetom, ki ga ustvarjajo. Tak most med otroci in izmišljenimi junaki iz zgodbe je tudi Teta Grizelda, ki jo igra Nadja Vidmar. (bov) V tržaški Rižarni je do 26. februarja na ogled razstava »Maus- My father bleeds history« (Moj oče krvavi zgodovino) znanega umetnika Arta Spiegelmana (foto KROMA). Maus je roman v stripih, v katerem avtor rekonstruira zgodbo svojih staršev, poljskih Zidov, ki so do leta '44 uspeli zbežati nacističnim izsledovanjem pripadnikov vseh ne-nemških ras, potem pa končali v Auschmtzu, kjer so sicer dočakali osvoboditev. Art- miška povojne generacije izprašuje svojega očeta, ki predstavlja v stripu pripovedno nit. Ta se začenja razmetavati v predvojni Poljski, ko Vladek in Anja živita v svoji uspešni buržujski družini, vse do takrat ko se zaCne ustrahovanje in preganjane. Mladi miški se nekaj Časa uspešno skrivata, dokler ju mačja policija Gestapo ne iztakne in odvede v Auschvvitz. Pod miškami se skrivajo Židje, pod mačjimi maskami Nemci, prašičji obraz so dobili Poljaki. Spiegelman se je odločil, da z umetniškimi instrumenti, katere ima sam na razpolago, pripomore k širšemu seznanjanju javnosti o nacističnem načrtnem genocidu židovskega naroda. Umetniška izbira, ki ga je pripeljala do papirja in peresca, skriva v sebi tudi moralno dilemo. Oporekali so mu, da strip ni primeren za tako boleče teme, sicer pa ga je bodrila podobnost usode Mikey Mausa, kateremu so oblasti nasprotovale, češ da ne more taka siromašna žival predstavljati idealno živalico, kot vemo pa je kasneje Mikey Mause postal najbolj priljubljen protagonist risank vseh časov. Kot ustanovitelj mednarodne revije Raw avandgardne grafike je Spiegelman s svojim delom cartoo-nista zagotovil stripom ugled in upoštevanje tudi pri odrasli publiki. Po začetnih oklevanjih večine založniških hiš se je leta 1986 Pantheon Book le odločila za poiskus in natisnila Spie-gelov roman v stripih: nemudoma je postala uspešnica, sledili so ji prevodi v 17 jezikih. td Vznemirljivo privlačnost Pripovedi južnoameriškega pisca Cortazarja Priznam, da je sto tisoč lir precej za eno Ltijigo. Res pa je, da niso vse knjige enake. Knjiga, ki stane 20.000 lir, včasih ni vredna Naložbe. Včasih pa je bankovec za sto tisoč Hoda vsaka knjigama vam bo naredila popust) dobro, celo odlično naložen. Kot v prime-ru knjige Pripovedi (Racconti) Julia Corta-Zarja, ki je izšla v krasni zbirki Pleiade založ-°e Einaudi-Gallimard. Ce zaenkrat preložimo analizo vsebine in Se zaustavimo na predmetu, naj povemo, da steje knjiga 1407 strani. Bralec, ki doseže hitrost 30 strani na uro, bo potreboval 47 ur, da i° konca, torej bo plačal 2127 lir na uro. Se spomnimo, da tudi za najslabši film v kinodvorani plačamo 10.000 lir? Za trenutek po-Stejmo tudi materialni predmet. Knjige zbirke teiade so natisnjene na posebnem papirju, ki Pomeni ob dotiku pravi užitek, vezane v Usnje z zlatimi naslovnimi črkami, skratka Krasen predmet, ki ga z veseljem držimo v ^ prelistavamo, vohamo (in darujemo). Toda resnični in osnovni vzrok, da Corta-Zarjeve Pripovedi veljajo svojo ceno, je seveda rugi: gre za krasno knjigo, eno najlepših Zl|rk pripovedi tega stoletja. Začnimo od začetka: kdo je bil Julio Corta-ZaJ? Datumi kot vedno, ne povedo veliko: ^ojen 26. avgusta 1914, umrl 12. februarja ,84. Nekaj veC povesta o njem, Argentincu, aja rojstva in smrti: Bruselj in Pariz. Se več Povedo poklici, ki jih je opravljal, preden se J Posvetil pisanju: mornar, profesor, izdelo-. ec zavojev, javni prevajalec, literarni prevajalec, funkcionar Unesca. Se več lahko po-t ®)° o njegovih tako neobičajnih pripovednih ^jnah nekatere okoliščine: rodil se je v Bruju med nemško zasedbo ob začetku prve et?vne vojne, ker je bil oče zaposlen na ar-s.ntinskem veleposlaništvu v Belgiji. Domo-0 je spoznal pri štirih letih in zapustil pri 37-ih kot nasprotnik peronističnega populizma. Po duhu je bil Francoz, tako da mu je predsednik Mitterand leta 1981 podelil častno državljanstvo. Po njegovih knjigah je bilo posnetih kakih deset filmov, od Antonionijevega »Blow up« do Comencinijevega »L’ingorgo«. Objavil je deset zbirk pripovedi, štiri romane, številne eseje, vrsto poezij in potopisov. Za nekatere slavne bralce je Cortazar eden največjih pisateljev tega stoletja in njegovih 112 pripovedi so neusahen vir veselja in vznemirjenja. Vzemimo kot primer enega njegovih najlepših in najbolj znanih tekstov, »L’autostra-da del sud« (Južna avtocesta). V predmestju Pariza se veC tisoč avtomobilov znajde v ogromnem prometnem zastoju. Ure minevajo in med vozniki se pojavljajo solidarnost in tekmovalnost, razumevanje in nestrpnost. Začenjajo se oblikovati majhne skupnosti. Z minevanjem dnevov se med žrtvami zastoja rojevajo ljubezni, prijateljstva, tragedije. Na 24-ih straneh (ena ura branja, 2.000 lir) Cortazar ustvari privlačno in stilistično izredno bogato zgodbo, ki je tudi kompleksna metafora o preživetju in o rahlosti družbenih vezi. Ali pa zgodba »Le Menadi« deset strani o očarljivi moCi glasbe, o histeriji množice in ljudožrstvu napram zvezdam. Ali še »La note supina« (Noč vznak), kjer je nesreča z motorjem povod za postopno in pretresljivo sprevrženje realnosti. Ali »La fine del gioco« (Konec igre), nežna in kruta zgodba o otroških ljubeznih. Sreča in vznemirjenje, torej. Vznemirljive so teme, ki jih Cortazar izbira. Teme so vedno zelo napete, kjer se moški in ženska znajdeta na razpotju dveh različnih in često nasprotnih izbir, dveh različnih eksistenc in nasprotnih realnosti. V njegovih zgodbah se često pojavljajo duhovi. Toda ne gre za prikazni z belo rjuho in rožljanjem z verigami: prej gre za tesnobne pojave, ki pretresajo vsakodnevno dogajanje in silijo v sprejemanje dejstva, da je normalnost le tanka skorja, pod katero vre nepredvidljivost. SreCa izhaja iz lepote pripovednega ustroja, drobnih, toda perfektnih umetniških organizmov, ki jih oživlja mojstrovski stil. Med dvema velikanoma južnoameriške literature, Bor-gesom in Marquezom, se Cortazar postavlja na ekscentrično in povsem originalno mesto. Intelektualnim geometrizmom Borgesovih pripovedi Cortazar dodaja raznolikost okolij, likov in situacij. Hladni brezspolnosti Borgesa postavlja nasproti močan občutek za erotizem. Aristokratski apolitičnosti Borgesa odgovarja s toplo svobodnjaško vnemo. Ce se Mar-quez pogosto zateka v pravljičnost in mitologijo, Cortazar izhaja vedno iz jasne in točno določene, prepričljive realnosti. Ce se Mar-quez včasih prepušča učinkom retorike, se Cortazar vedno zadržuje, tudi v trenutkih največje emotivne napetosti. Nekoč je zapisal, da »ima vsak pisatelj bralce, ki si jih zasluži«. Njega izberejo zelo pozorni bralci, ki podoživljajo pripoved. Čeprav so iskrivo berljivi, so Cortazarjevi teksti tudi kompleksni in zahtevajo poseben način branja, kjer postane bralec včasih kar soavtor dela. Včasih je dovolj, da bralec prezre del enega stavka in sprevrže celoten smisel zgodbe. Zato mnogokrat drugo banje predstavi povsem drugo zgodbo, v kateri je že znana podrobnost ključ različne interpretacije. Tudi površnemu bralcu Cortazar vsekakor zagotavlja odlične pripovedne zasnove, vedar šele prebiranje v drugo in tudi v tretje odkriva nove razsežnosti, ki se skrivajo na hrbtni strani slike. Kot da bi izdelovalec preproge pravo zamisel izdelal zadaj in jo odkril le tistemu, ki ima potrpljenje in intuicijo, da jo obme, Ludano Comida Zbirka obsega knjige: Bestiario (Zverinjak) Fine del del gioco (Konec igre) Le armi segrete (Tajno orožje) Storie di Cronopios e di Famas (Cronopio-sove in Famasove zgodbe) Tutti i fuochi il fuoco (Vsi ognji ogenj) Otteadro (Okteader) Uno quahinque (Kdorkoli) Un tal Lucas (Neki Lucas) Tanto amor eper Glenda (Veliko ljubezni za Glendo) Disincontri (Razsrečanja) Nekaj pripovedi, ki so izšle v Časopisju ali še niso bile objavljene ter dva eseja o pripovedništvu. Esej urednika Ernesta Franca »Okrog dneva v osemdesetih svetovih« Življenjepis Bibliografija 50 strani opomb Berlinale v znamenju dmžinskih tem BERLIN - Družinske kronologije, družinski portreti in odnosi med zakonskimi pari so bile središčne teme filmov, ki so se ta vikend zvrstili na 45. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. V petek je Panoramo otvoril ameriški film The Shawshank Redemption režiserja Franka Darabon-ta, ki ga je posnel po svobodni adaptaciji uspešnice Stephena Kinga, v glavnih vlogah pa igrata Tim Ro-bins in Morgan Freeman. Na Forumu so predvajali nemški dokumentarni film Horsta Seemanna Fremdsein in Deutchland in litvanski Koridor Saru-nasa Bartasa. V tekmovalnem delu programa so v soboto predvajali film Nobody’s Fool, družinsko kroniko Roberta Bentona, v kateri z nostalgijo in toplino odslikava življenje v vasici pod snegom z ostarelimi prebivalci, v katerem je ob Paulu Nevvmanu, Brucu VVilbsu in Melanie Griffith svojo zadnjo vlogo odigrala Jessica Tandy. Drugi film tekmovalnega programa je bil film Stanleyja Kvvana Red Rose, VVhite Rose o »večni« temo dvojnega odnosa moškega do ženske, ženske kot simbola matere in razvratnice. Edini skandinavski film v tekmovalnem programu Gross my Heart and Hope to Die Mariusa Holsta pa pripoveduje s perspektive 13-letnega Otta o njegovem poletju, polnem skrivnosti. V nedeljo so ob edinem izraelskem filmu v tekmovalnem delu Sc‘hur Shmuela Hasfarija, družinski kronologiji, za katero je napisala scenarij in odigrala glavno vlogo njegova žena, v tekmovalnem delu predvajali tudi filma, posvečena 100-letnici filma. Film Agnes Varde Tisoč in ena noč in film Edgarja Reitza Noč režiserja. V filmu Agnes Varde se v zabavnih prizorih iz zgodovine filma izmenjavajo filmske zvezde - od Michela Piccobja do Roberta de Nira, Catherine Daneuve, Hanne Schygulle in Gine Lollobrigide. V filmu Reitza pa govorijo nemški režiserji o nemškem filmu - med njimi tudi Wim VVenders, Leni Riefenstahl in Alexander Kluge. Ob projekcijah filmov, ki jih bo do 20. februarja nekaj manj kot tisoč, pa je bilo v nedeljo še posebej živahno, saj je Evropska zveza režiserjev v avdio-vi-zualnih medijih (FERA) izdala resolucijo, v kateri zahteva ohranitev deleža evropske produkcije na televiziji, prav tako pa oblikovanje posebnega evropskega sklada za avdio-vizualne medije, ki bi podprl nekomercialne projekte. (AFP, Reuter, dpa, V. R.) Pat Metheny Zero Tolerance For Silence (Geffen, 1994) eksperimentalna kitarska glasba, 39 min. Distribucija NIKA, prodaja RecRec, Resljeva 2, Lj. 2.600 SIT. Ce vam je všeč glasba Pat Metheny Group, boste ob solo plošči njenega glavnega akterja presenečeni. Komade na plošči Zero Tolerance For Silence je Thorston Moore, kitarist Sonic Youth, označil za najbolj radikalne posnetke tega desetletja, za mejnik v električni kitarski glasbi, izziv izzivalcem. To pa že nekaj pomeni. Predvsem vse prej kot všečne zvoke za razvajena ušesa. Na plošči je pet skladb, naslovljenih od Part 1 do Part 5. Začetek je šokanten, osemnajst minut dolgo kitarsko rohnenje, ena sama dolga struktura hrupa in bolečine. Po njej se Pat Metheny nekoliko umiri ter odigra štiri bolj strukturirane skladbe, ki so še vedno globoko zakoreninjenje v eksperimentiranju. Morda se bo plošča marsikomu zdela samo glasbeni eksces, ampak taki zvoki prinašajo tudi nekaj drugega: pogled onstran, čez rob utečenega in vsakdanjega v popularni galsbi. Se posebej zato, ker gre pri tem za električno kitaro, ta tako utrjeni in razširjeni rockovski instrument, za katerega bi mislih, da maneverski prostor za kaj drugačnega ne obstaja več. Pa ni tako. Resda je drugačno v tem primem tudi veliko manj sprejemljivo, vendar pomenijo zvoki na plošči pravi izziv vsem, ki jim je vsaj malo mar za razvoj in originalnost glasbe. (D. C.) Jimmy Page & Robert Plant No Cjuarter, etno/rock, Phonogram 1994, uvaža Multimedia, prodajajo vse večje trgovine s ploščami, 2.600 SIT. Urok še traja, bi lahko rekli za tale srebrni disk. Robert Plant in Jimmy Page, ustanovna člana Led Zeppelin, prvič sodelujeta pred očmi svetovne javnosti v CD formatu. Mojstra psihadehčnih etno-balad, težkega bluesa in nepremakljivih rifov sta v studio privlekla dva svere-noafriška ansambla in enega londonskega metropolitanskega, potem ko sta podobno kot BiH Lasvvell pred leti na svoji koži doživela trans po neprespanih nočeh igranja z Jojouka Musič of Marrakesh in izkusila »tarah« z egiptovskimi ljudskimi glasbeniki. Plošča je izšla malo pred prelomom letnic in dala pečat dokončnosti na petletno MTV-jevo prakso snemanja »izštekanih« ah akustičnih seans. Krivično bi bilo trditi, da sta se žicam odpovedala, saj sta k temu resno nagnjena že več desetletij, če pa bi v njunem svetu magijskih simbolov sonce kdaj posijalo izzva molovskih oblakov, bi vsa ta desetletja tudi sama metala senco etno glasbenikov. Poleg neoporečnih novodobnih izvedb starih Zeppelinov-skih komadov na plošči blestijo še tri nove skladbe, v katerih stopa v ospredje predvsem zlitje mentahtet štirih kultur z dveh kontinentov. Vseh štirinajst skladb skupaj je celota, nad katero se lahko navdušujejo in zamislijo vsi; od mlinarja na Muri preko MTV-ja do budističnega meniha, ki meditira sredi kašmirskih nemirov. Priporočamo. (M. P.) GLEDALIŠČE / RECENZIJA BOLH V OPERI V SSG TRST Z LA CONTRADO V čem sta predstavi dvojčici in v čem nista TRST - Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z gledališčem La Contrada: Fulvio Tomizza, Bolhe v operi (Anche le pulci hanno la tosse). Odrska priredba Ugo Vicic, prevod Marko Kravos, režija Boris Kobal, scena Marjan Kravos, kostumi Fa-bio Bergamo, koreografija Luciano Pasini, glasba Carlo Moser, glasbeni svetovalec Aleksander Rojc. Igrajo Sara Balde, Franko Korošec, Stojan Colja, Aleš Kolar. V petek (3. febr.) je bila v tržaškem Kulturnem domu premiera otroške gledališke predstave Bolhe v operi, ki jo je Slovensko stalno gledališče pripravilo za svoje najmlajše občinstvo v okvira sezone 1994-95. Igra sloni na pripovedki Fulvia PRISLUHNITE Edie Brickell Picture Perfect Moming; pop/rock, 41 minut, distributer : NIKA, prodajajo vse trgovine s ploščami, 2800 SIT. Tretji album ameriške pevke in kitaristke Edie Brickell Picture Perfect Moming je prijeten izdelek, ki popolnoma izpolnjuje poslušalčeva pričakovanja. Najprej zato, ker je vsak, ki posluša Edie Brickell, že dodobra seznanjen z njenim opusom in mu je ta všeč. Ploščo je produciral Paul Simon, širok glasbeni um, ki je hkrati tudi Ediejin mož. Naslov daje slutiti, da je avtorica romantična duša. Večni nezadovoljnež si bo težko poskušal zamisliti popolno jutro z žgolenjem slavčkov, nadihom jutranje rose na listih in vzhajajočim soncem, ki obljublja srečen in pozitivnih čustev poln dan. Tak tip ne bi izpolnil pričakovanj publike, medtem ko to Edie Brickell zmore z levo roko Prijetno odigrana glasba, sestavljena iz Ediejine melanholije, cepljene s Paul Simonovim svetovljanstvom, je prava stvar za nezahtevnega poslušalca, ki pa verjame, da mora biti glasba proti koncu tisočletja kvalitetna v svojem okviru in da morajo biti prisotne transgresije v smeri »svetovne glasbe«, seveda v dostojanstveni in pokončni drži, omejene z oliko in dobrim okusom. (M. P.) Sparks Gratuitous Sax & Senseless Violins (Logic Records, 1994) CD, pop, 45 min. Distribucija Nika, prodajajo vse boljše trgovine z glasbo, 2.600 SIT. Stiriindvajst let je tega, kar je art-rock kvintet Halfnel-son posnel istoimensko ploščo. Se isto leto sta od kvinteta ostala samo dva člana, ki sta ploščo predelala ter ponovno izdala pod imenom Sparks. Tako se je začela kariera ene najmanj predvidljivih skupin popularne glasbe sedemdesetih in osemdesetih let. Ron in Russell Mael sta prešla različne faze razvoja, se iz Los Angelesa preselila v London in nazaj ter pri tem izdajala odlične in prav povprečne plošče. Od leta 1971 do 1988 je diskografija Sparks narasla na šestnajst plošč, izmed katerih lahko izbiramo med odličnimi izdajami začetnega obdobja in precej praznimi ploščami kasnejšega časa, na katerih se duo od zanimivih vzorcev kitarskega popa obrača k plesni glasbi in disku.Po večletnem premoru se je duo na svoji novi plošči vrnil prav k plesni glasbi. Glasba »novih« Sparks je nekakšna vzporednica dance glasbi, ki jo »motijo« dolga in precej čudna besedila. Ne glede na vrsto glasbe, s katero se v določenem času ukvarjata, Ron in Russell Mael v besedilih vedno ohranjata svojo bolj ah manj uspelo zunajsrediščno duhovitost. Tako je tudi nova plošča Sparks mešanica bizarnih besedil in glasbe, ki ponuja kakšen bolj uspel glasbeni poskus, vndar tudi manj zanimive zvoke, kot da bi hotela simbolizirati izrazito neenotno kariero dua. (D. C.) KONCERTI Od speedmetalcev do ljudskih pesmi LJUBLJANA - V mah dvorani Slovenske filharmonije bo nocoj ob 19.30. uri komorni koncert, ki ga prireja Akademija za glasbo. V celjskem Narodnem domu bosta ob 19.30. uri nastopila violinista Črtomir Šiškovič in Vera Belič ob klavirski spremljavi Vladimirja Mlinariča. V Frančiškanskem samostanu v Kostanjevici bo ob 19. uri Glasba z vrtov Frančiška z basbaritonistom Francom Javornikom. V Galeriji Tivoli pa bo gost torkovega kulturnega večera dirigent Marko Letonja. V sredo, 15. februarja, in v četrtek, 16. februarja, bo ob 18. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Sprehod skozi zgodovino jazza, ki ga bo s pomočjo Big banda RTV Slovenija vodil Jani Kovačič. Isti večer bo ob 19.uri na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana dobrodelni koncert za Sarajevo, na katerem bodo nastopih Neca Falk, Vita Mavrič, Vlado Kreslin in Tomaž Pengov. V MGLC na gradu Tivoli pa bo ob 18. uri koncert Kvarteta flavt Akademije za glasbo. V okviru Nedeljskih matinej bo v Slovenski filharmoniji ob ll.uri koncert iz sveta otroške glasbe z orkestrom Slovenicum, posvečen J. Haydnu. Kudovski oder v Ljubljani pa bo za ljubitelje popa nocoj ob 20. uri ječal pod »glavnim grlom« žalskih speedmetalcev Inter-ceptor. V portoroškem Avditoriju bo prav tako nocoj ob 20.30. uri koncert slovenskih ljudskih ljubezenskih pesmi s triom Trutamora slovenica. (T.F.) Tomizze, italijanskega pisatelja istrskega rodu, ki že od mladih let živi v Trstu. Sploh je letošnja otroška prestava SSG zanimiv projekt, saj sloni na sodelovanju s tržaško zasebno gledališko ustanovo La Contrada, ki v okviru redne dejavnosti posveča izredno pozornost otrokom in mladini z vzporedno sezono predstav in gledališkimi tečaji. Tako sta ansambla obeh gledaliških hiš postavila predstavo v dvojni verziji, slovenski in italijanski, z različnimi igralci, a z istimi umetniškimi oblikovalci. Nastali sta predstavi-dvojčici, v katerih razlike pogojuje le značaj igralcev in seveda jezik, ki bodisi fonetsko bodisi v prepletanju smisla besed neizogibno sili k poudarjanju tega ali onega vidika izrečenega. Premiera italijanske je bila na začetku leta v dvorani Cristallo, le nekaj korakov stran od Kulturnega doma. Za svoj skupni projekt sta gledališči izbrali delo Fulvia Tomizze, ki se sicer ne posveča pisanju za otroke, vendar pa je izrazit predstavnik kulturnega življenja na meji, v katerem se nezdružljivo prepletajo italijanske in slovanske prvine, ki se tega prepletanja zaveda in ga sprejema kot pozitivno vrednoto, zato njegovo delo postaja tudi simbol strpnega sožitja med različnimi narodi in kulturami. Zgodbice o bolhi Saltel-lini, ki se navdušuje nad opero, je Tomizza spisal za hčerkico. Za oder jih je priredil Ugo Vicic, ki jim je dodal še libreto za miniaturno komično opero Bolha v ušesu, Carlo Moser pa ga je uglasbil v rossinijev-skem stilu. Odrsko priredbo je v prijetno in sočno pogovorno slovenščino prevedel Marko Kravos, ki je pred kratkim v Kekcu že objavil prevod Tomizzove-ga izvirnika. Predstava pravzaprav nima prave zgodbe. V njej nastopajo bolha Skokica, komar Zužnik, pajek Mre-žnik in stonoga Drdra. Vsi štirje dokaj složno živijo v skupnem stanovanju in se navdušujejo nad opero zlasti po zaslugi Skoldce, ki je prava melomanka. Ko bol-hica obupuje zaradi kašlja, ki ga je staknila njena naj- Ijubša pevka, postavijo tudi pravo operno predstavo. Na tej osnovi je režiser Boris Kobal ustvaril varie-tejsko zasnovano predstavo, v kateri se prepletajo različni gledališki elementi-dialogi med nastopajočim1 osebami, petje in ples v različnih stilih, od opere do sodobne lahke glasbe in od italijanskih poskočnih ljudskih plesov do broadwayjskega muzikala-Vmes je natrosil še zvrhan kup duhovitih domislic, ki dodatno opredeljujejo značaj nastopajočih. Tako je nastala živahna predstavi-ca s hitrim ritmom, ki ima v slovenski verziji poudarek na razposajenosti, v italijanski pa je nekoliko bolj prefinjeno elegantna: vzrok za to tiči verjetno v razlicm igralski zasedbi: v Italijan' ski nastopajo tri dekleta in moški, v slovenski pa tri moški in dekle. Sara Balde je prikupna in snobovska Skokica, ki v operi igra razumevajočo mamo. Franko Korošec je rahlo zbadljivi komar Zužnik, ki je nadvse smešen v vlogi neubogljive hčere iz opere. Stojan Colja je spravljivi pajek Mrežnik, v operi pa strogi oče. Aleš Kolar je naivna in dobrodušna stonoga Drdra, medtem ko ima v operi duhovito vlogo v teto Sofijo preoblečenega hčerinega skrivnega moža. Sceno, ki se z malo preprostih posegov iz sobe spremeni v gledališče z odrom in občinstvom (in k1 jo je mogoče spraviti v vsako dvorano), si je zamisli1 Marjan Kravos. Domiselne kostume z nadihom romantičnosti je ustvaril Fa-bio Bergamo. Avtor glasbe, ki je bistveni element v predstavi, je Carlo Moser-Številne in stilno zelo različne plesne točke pa je P°' stavil Luciano Pasini. Petkovo premiero in p°' novitev v soboto (4. febr-J, ki je potekala vzporedno 2 italijansko v gornjem nadstropju, si je začuda ogle' dalo skoraj samo odraslo občinstvo, ki se je po pravici povedano nadvse zabavalo. Sicer pa je to predstava, ki bo najbolj všeč otrokom, ki že nekaj vedo o operi in o drugih gledali' ških in glasbenih zvrsten ter bodo zato znali cenit1 številne namige. Bojana Vatovec Specialist nominiran za več zlatih malin LOS ANGELES - Tako kot podelitev so tudi nominacije za najslabše filmske dosežke v lanskem letu - zlate malin6 - znane dan pred objavo nominacij za najprestižnejšo ameriško filmsko nagrado oskar. Organizator nagrad publicist John VVilson je nominacij6 objavil včeraj, nagrade - zlate maline na kolutu filma - P2 bodo podelili dan pred podelitvijo Oskarjev - 26. marca. Za najslabši film leta 1994 so nominirani Barva noči (Color ot Night), Sever (North), V smrtni nevarnosti (On Deadly Gro-und), Specialist in Wyatt Earp. Za najslabše glavne moške ven Seagal (V smrtni nevarnosti) in Bruce VVillis (Barva noči). Za najslabše glavne ženske vloge pa Kirn Basinger (Tn6 Getaway), Joan Chen (V smrtni nevarnosti), Jane Marcu (Barva noči), Sharon Stone (Specialist, Intersection) in Uma Thurman za vlogo v filmu Kravji blues. Največ zanimanja pa je vzbudila nominacija za najslabšo stransko moško vlogo za OJ. Simpsona v filmu Gola pištola 33 1/3., saj je medijske pozornosti deležen že s sojenjem za dvojni umor. (Reuter, V. KJ Turandot - dokaz, da opera ni mrtva LJUBLJANA - Končno smo dočakali Cisto pravo glasbeno gledališče, teater, ki nam ga že vrsto let omogoča tehnika novega in največje-ga gledalisko-glasbenega odra, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Prav to, tehnika in pa sposobnost CD-ja, je bil prav gotovo edini izziv in pa tudi možnost, da je do realizacije koprodukcijske predstave zadnje, pa zato nedokončane Puccinijeve opere Turandot, sploh prišlo. Prišlo je torej vse to po nekaj letih, ko smo že prav preroško - če ne kot prosjačenje -moledovali o tem, kajti v naših operno-baletnih razmerah kaj podobnega ni bilo pričakovati povsem korektno. Tudi kriza vodenja ene kakor druge operne hiše (Ljubljana in Maribor) je na vse to vplivala negativno, zatorej je tale zadnji koprodukcijski impulz Sele privedel do tega, da lahko sedaj gledamo enako predstavo opere Turandot tako v Salzburgu kot Nici in tudi v Ljubljani. Se veC, naše spogledovanje z Bayreuthom, Dunajem ..., pa morda Se s totali-ziranim »Pandurjevim« dramskim gledališčem v Mariboru, s številnimi ljubljanskimi (dramskimi) predstavami plesnih skupin, Mladinskega gledališča... se je torej uresničilo. S Puccinijevo Turandot smo v vseh pogledih, glasbenem in gledališkem, doživeli torej neke vrste totalizirani glasbeni teater sredi Ljubljane. Lirično glasbeno dramo v treh dejanjih na besedilo Giuseppeja Adamija in Renata Simo- ! nija, opero Turandot (Milano, 1926) italijanskega operista Giacoma Puccinija (1859-1924), je dokončal eden njegovih nadaljevalcev -Franco Alfano, ljubljansko postavitev pa so v že omenjeni koprodukciji ljubljanskega CD-ja in Opore in baleta SNG ter Deželnega gledališča v Salzburgu in Opere iz Nice, pripravili in : v soboto premierno izvedli: dirigent Andrea j Ličita, režiser, scenograf in kostumograf Pet Halmen, nedvomno najbolj zaslužna moža za j naso-ljubljansko postavitev, realizator režije | Erič Vigie, zborovodja Kristijan Ukmar, pevski ; solisti in igralci: sopranistka Sophia Larson | (Turandot; v alternaciji z Martine Surais), te- : norist Bruno Sebastian (Kalaf; Alberto Cupido ! in Jure Kušar), sopranistka Norina Radovan ! (Liu), basist Franc Javornik (Timur; Ivan Urbas), baritonist Robert VrCon (Ping), tenorista Jože Kores in Andrej Debevec (Pong in Pang), bas-baritonist Juan Vasle (Mandarin; Ivan Urbas) in tenorist Vladimir Lebaric (Altoum); nastopili so Se pevski solisti in solistke iz zbora in se najmanj za celo tipkano stran izpisanih umetniških in tehničnih sodelavcev. Kajti v primem te ljubljanske postavitve Puccinijeve Turandot gre res za pravi glasbo-gledališki spektakel. V njem niso manjkali Orkester in Zbor Opere in baleta iz Ljubljane, elani zborov HNK Zagreb in Glasbene matice iz Ljubljane, Otroški zbor Opere in baleta SNG Ljubljana... Vsi Po vrsti pa so svoje delo opravili zgledno, razen morda kakšne obrobne vloge. Ponovitve premierne predstave Puccinijeve Turandot v Ljubljani (Gallusova dvorana CD): 13., 26. in 28. februar; 25. in 27. april; 20. in 22. junij. Veseli smo lahko, da smo vsaj z začetnim -premierskim udarcem Puccinijeve opere Turandot dokazali, da opera ni mrtva, da pa potrebuje v naših glasbeno-gledaliških razmerah Se ogromno impulsov, ki ji bodo pomagali na raven, enaki tujim gledališko-glasbenim razmeram. Četudi v tem primeru Salzburg in Nica nista nikakršni veličini na tem področju, pa 80 bili navedeni izvajalci ravno dovolj, da sta »Upanje in kri postali Turandot.« Franc Križnar LITERATURA / POGOVOR S FERIJEM LAINŠČKOM Zavezanost Prekmurju LJUBLJANA - Prekmurski pisatelj Feri La-inSCek je eden najplodnejših in vidnih slovenskih avtorjev zadnjega desetletja. O njegovi izjemni ustvarjalnosti smo govorili z njim kot nagrajencem Prešernovega sklada za literaturo. Kako je nastajal vaš zadnji roman Černelč in Agasi, ki je tudi prvi slovenski gasilski roman in je nastal na pobudo Slovenskih novic? Gre seveda za besedilo »po naročilu« z dovolj intrigantnim izhodiščem, da ga nisem razumel zgolj kot popoldansko opravilo. Ce bi bilo tako, ga namreč sploh ne bi sprejel. Sicer pa mi je bila nadvse zanimiva udeležba v igri s sreCo in potem srečevanje z naključno izbranimi literarnimi osebami, ki so svojo dramo že doživele, zdaj pa jih je silno zanimalo, kake so videti v ogledalu, ki je drugačno, od tistega, ki ga imajo doma v kopalnici. V nekaterih romanih (npr. Vankoštanc) oživljate realizem slovenske kmečke proze. Ste se zgledovali pri tem po kakšnem oCetu slovenske literature? Kot ste že sami ugotovili, gre za žanrsko besedilo - skratka za pisanje, za katerega se ponavadi odločam tudi zaradi ohranjanja pisateljske kondicije. V tem primeru seveda ne gre za vpliv kakega pisateljskega očeta, temveC za soočanje z velikansko tradicijo slovenske kmečke povesti kot našega edinega res izvirnega žanra. Zdelo se mi je, preprosto, zanimivo povprašati, ali je mogoče v tem Času ta obrazec kakorkoli izpolniti ali dopolniti. Zakaj so junaki vaših romanov pogosto posebneži - boemi, Cigani, ljudje z obrobja, ki so za- znamovani v svojem okolju. V tem okolju najverjetneje najlažje najdevam tiste posebne lege in mejne situacije, ki mi omogočijo, da se lahko sprašujem in razmišljam tudi o bolj zavezujočih vprašanjih. Malce me včasih zamoti, da kaka hitra branja začutijo predvsem socialno noto mojega pisanja - a tudi tu je krivda zagotovo lahko deljena. Pomemben element vašega pisanja so dialogi, prek katerih se izrisujejo medčloveški odnosi. Zdi se, kot da moški in Zenska tudi v erosu ne presežeta svoje samote. Ta nezadostnost erosa, ki je zaznamovala kar nekaj mojih junakov in ki sem jo navsezadnje res velikokrat literarno kaj izjemnega in posebej novega. V pisanju se vračate tudi k prednikom in nasploh je vaša vezanost ■ t I #' W ■- i- i podčrtoval, je seveda pravila tudi, da je za, Ce hočete, preseganje svoje samote, potrebno še kaj drugega. To spoznanje ni seveda samo posebi nič na prekmursko okolje zelo velika. Je to najmočneje vplivalo na vašo svojstveno poetiko? Vsekakor. V zunanjem krogu bi vam lahko Feri Lamšček - > vVi rts-t A ' ■ v' * NAMESTO KOGA ROŽA CVETI odgovoril s spoznanjem mojega velikega učitelja Markeza, ki mi je s primerom pokazal, da je ni na tem našem svetu reci, ki se ne bi lahko zgodila v njegovem znamenitem makondu. Manj praktično uporabno, zato pa veliko bolj zavezujoče je seveda tako spraševanje v tistih notranjih krogih -se pravi tudi v polju nezavednega. Zdi se, kot da klasični roman vse bolj izgublja svoje bralce. Priljubljenost in berljivost vaših romanov pa priča o nasprotnem. Trditve o zdajšnji dru-gotnosti literature, ali recimo o neustreznosti romana kot forme, so plod populističnih teoremov in deloma tudi papirnatih filozofskih sistemov. V praksi pa se kajpada dogaja vse kaj drugega. Kot sopotniki takemu razmišljanju potujejo po svetu romani v nakla- fi= mm dah, ki jih doslej niso dosegali. Na drugi strani pa: glede na duhovno izpraznjenost filmske- in video produkcije, ki ogroža pisano besedo in ki osvaja svet predvsem s svojimi najbolj infantilnimi produkti, vidim v besedi in literaturi zanesljivo konstantno, ki - Ce morda zdaj ni tako zelo prisotna - zagotovo potrpežljivo in dejavno Caka. Po vašem romanu Namesto koga roza cveti je posnet tudi film Halgato. Torej se vendarle spogledujete tudi z filmom. Ce sva že maloprej omenjala film, je prav da še tudi to rečeva. V mislih sem imel seveda t. i. ameriški film in njegova po svetu raztresena, seveda še bolj banalna semena. To pa bržčas tudi zato, ker sem se ob tem svojem drobcenem spogledovanju s filmom tu in zdaj nehote soočil prav z značilnimi primerki. Gre namreč za ljudi, ki so že povsem nasedli videzu, ki jim je ta kliše edini kriterij in ki so očitno Ze povsem neusposobljeni za drugo in drugačno. To se mi sicer zdi v prvi vrsti smešno, je pa gotovo lahko tudi tragično. Posebej seveda, Ce skuša na razno razne načine onemogočiti tudi ta film Andreja Mlakarja, ki je paC izdelek male kinematografije in njej razpoložljive tehnike in ki se obenem legitimira z avtorsko naracijo in izpovedno ambicijo. Andreja Paljevec Foto: N. Juhnov in L. Bagarij OSEBNA IZKAZNICA DRUŠTEV / DRUŠTVO FOTOGRAFSKIH DELAVCEV SLOVENIJE (2) Društvo fotografskih delavcev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno 1973. jeta v Ljubljani, združuje slovenske poklicne fotografe z namenom, da bi ohranili fotograf-sko kulturno dediščino na Slovenskem. O njegovi zgodovini: Društvo je sprva nastalo na pobudo takratnega združenja poklicnih fotografov Jugoslavije. Sprejeli so zelo ambiciozen program in članstvo Se je iz leta v leto pove-pevalo. Zaradi neusklajenih programov in smernic dela pa se je društvo 1980. leta ločilo od jugoslovanske zveze DdStev. Kljub velikim Političnim težavam so Uspeli postati samostoj- no Društvo fotografskih delavcev Slovenije, ki danes združuje že nad 400 poklicnih fotografov. Splošne in redne dejavnosti: Med glavne dejavnosti društva sodijo, kot je pojasnil njegov predsednik Ferucio Hrvatin, izobraževanje elanov, ohranjanje fotografske dediščine na Slovenskem, popularizacija poklicne fotografije v Sloveniji in usklajevanje interesov elanov društva v okviru poklicne fotografije. Prirejajo redna mesečna predavanja, razne foto seminarje in razstave, ki jih izmenjujejo tudi z združenjem foto portretistov iz Nemčije. 2e osemnajst let pa so organizatorji prireditev Fotoantika v ljubljanskih Križankah (letošnja bo 11. junija). V sodelovanju z Ljubljanskim sejmom pa so v letu 1994 uspeli organizirati prvi Fototisk. Na sejmu je sodelovalo devet držav in veC domačih razstavljalcev. Drugi Fototisk bo v okviru aprilskega sejma Alpe Adria - Svoboda bivanja. Tako kot pri vseh poklicih nastajajo razni problemi tudi v poklicni fotografiji. Društvo jih skuša reševati po svoji moči in v okviru zakonodaje. Vsak mesec izide tudi Bilten DFS z informacijami s področja fotografije in delovanja društva. Pripravlja: Tanja Fajon Ferucio Flrvatin Ferucio Hrvatin, predsednik DFS: Glede na dvaindvajsetletno delo, ki smo ga vložili v delovanje Društva fotografskih delavcev Slovenije, moramo nadaljevati z ustaljenim programom. Glavna naloga društva je predvsem vključevanje mladih, ambicioznih fotografov v naše delo. Zlasti moramo nadaljevati z odkrivanjem in ohranjanjem fotografske kulturne dediščine na Slovenskem. To nalogo uresničujemo tudi s prireditvijo Fotoantika, katere namen je prav v odkrivanju in ohranjanju fotografske dediščine na Slovenskem. Ob vsaki prireditvi zato izdamo tudi bilten Fotoantika, neke vrste pisan zgodovinski dokument, ki bo pustil sled tistim, ki prihajajo za nami. Današnji trend Življenja in dela pa se Zal oddaljuje od prostovoljnega dela, ki je pogoj za delovanje društva. Problemi se pojavljajo zlasti pri mladih, toda mi smo kljub temu prepričani, da bomo našli mlade navdušence, ki bodo nadaljevali naše delo. Pri oblikovanju uCnih programov s področja fotografije uspeSno sodelujemo s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Letos so naša prizadevanja usmerjena tudi v to, da bi fotografsko Solo organizirali Se na 6. stopnji izobraževanja. Nova zakonodaja ne bo bistveno vplivala na delo društva. Potrebno se bo prilagoditi zakonskim določilom in delati naprej, saj vsi poklicni fotografi živimo za fotografijo in od nje. SVET 18 Torek, 14. februarja 1995 MAKEDONIJA Grška blokada hromi in spreminja življenje Georges Soros opozarja na nevarnost tretje balkanske vojne SKOPJE - Makedonija se čedalje globlje pogreza v gospodarsko krizo, v katero jo je pahnila Grčija z gospodarsko blokado in jo s tem prisilila k spremembi njenih trgovinskih tokov. Te spremembe so močno vplivale tudi na dvomilijonsko prebivalstvo. Kljub temu pa odločitev Grčije, Id je 16. februarja 1994 uvedla gospodarske sankcije zoper svojo gospodarsko sosedo, ki jo obtožuje zlorabe imena in simbolov njene izključne dediščine, ni spremenila makedonske politike. Kot ugotavlja Dimitar Berčev, direktor gospodarskega oddelka pri makedonskem zunanjem ministrstvu, so se letni stroški gospodarske blokade povzpeli že na pol milijarde dolarjev - vsoto, ki so jo navedli tudi v memorandumu Evropski komisiji kot gradivo za tožbo, ki so jo vložili proti Grčiji na Evropskem sodišču. Neposredna posledica gospodarskega embarga je bila prekinitev prometne povezave med Skopjem in Solunom, ki je mesti povezovala kot popkovina. S tem se je prekinil dotok energentov, prav tako pa je bila pretrgana tudi edina železniška povezava. Ta ukrep je še posebej prizadel Makedonijo zato, ker so njeno strateško prometno os, ki poteka od severa na jug, že prej pretrgale mednarodne sankcije, ki so jih uvedli proti Srbiji, poglavitnemu trgovinskemu partnerju Makedonije pred osamosvojitvijo. Tako so vsi kazalci obstali na rdeči črti ali pod njo. Industrijska proizvodnja se je v letu 1994 zmanjšala za 9, 5 odstotka, dve tretjini tovarn obratuje z manj kot 40 odstotki zmogljivosti, inflacija se je na letni ravni povzpela na 123, 9 odstotka, brezposelnost je s 185 tisoč nezaposlenimi dosegla 38, 3-odstotni delež aktivnega prebivalstva. Makedonija je bila prisiljena svoje trgovinske tokove preusmeriti z vzhoda na zahod. Trgovina si je utrla slabe vzporedne poti, ki potekajo čez Albanijo in Bolgarijo. Nekdanje izdelke, ki so prihajali iz Grčije, so nadomestili turški, italijanski in slovenski proizvodi. Cena te preusmeritve pa je velikanska. Prevoz tone nafte iz Soluna je nekoč stal 19 dolarjev. S potjo čez Bur- gas v Bolgariji pa se je ta cena povzpela na 57 dolarjev. Tudi prevoz hladilnikov Frinko se je povečal s 125 na 187 dolarjev za tono. Velikanske stroške povzročajo tudi zastoji na mejnih prehodih: povprečna čakalna doba na meji z Bolgarijo je v Gjuševu petnajst ur, v Zlatarevu tri dni, za preobremenjen prehod med Bolgarijo in Romunijo Giurgu pa je treba čakati ves teden. Medtem ko je leta 1994 prihodek na posameznega prebivalca padel z nekdanjih 1078 dolarjev, kolikor je znašal leta 1990, na 640 dolarjev, se je moralo tudi prebivalstvo prilagoditi čedalje manj obetavnim perspektivam vsakdanjega življenja. Okrepile so se vezi med meščani in njihovimi sorodniki, ki živijo na de- Hujša je blokada, bolj cveti črni trg želi, mnogi pa so se iz mest preselili na deželo. Makedonija, ki je nekdaj k bogastvu nekdanje Jugoslavije prispevala le pet odstotkov, je še zmeraj agrarna država, ki sama pokriva svoje potrebe. Hkrati pa se je razvil velik trg sivega in črnega gospodarstva, ki se ukvarja s prometom vsakovrstnega blaga, zlasti pa z raznimi kršitvami, kot poročajo tamkajšnji evropski opazovalci. Nekoliko večji pa so obeti za mednarodno pomoč, saj Makedonija pričakuje posojilo Mednarodnega denarnega sklada v višini 50 milijonov dolarjev, prav tako pa je lani Evropska komisija, v okviru programa Phare, odobrila pomoč v višini 23 milijonov ekujev. Najbolj odmeven zago- vornik Makedonije pa je mednarodni finančnik Georges Soros, ki je pred komisijo ameriškega kongresa izjavil, »da se utegne makedonsko gospodarstvo sesuti pod težo grške blokade; če pa se bo zgodilo, da bo prišlo v Makedoniji do zloma, bo izbruhnila tretja balkanska vojna«. Alain Navarro / AFP BOSNA IN HERCEGOVINA Tuja pomoč na sarajevskem letališču (Telefoto: AP) Vsak dan gre »čez mejo« tri tisoč Sarajevčanov Gorivo je na »drugi strani« vsaj petkrat cenejše kot v že več kot tisoč dni oblegani prestolnici SARAJEVO - Približno tri tisoč prebivalcev Sarajeva se je pod varstvom francoskih pripadnikov modrih Čelad podalo čez »prehode«, ki pomenijo razpoke v obroču oblegane bosanske prestolnice. Na Butmiru, bosanskem območju, ki ga v Sarajevu deli na dvoje letališče - nevtralno ozemlje pod nadzorom sil ZN - čakajo trije gimnazijci na mopedih, skupaj s približno desetimi drugimi vozili, da jim francoski pripadniki modrih čelad prižgejo zeleno luč. Potem se bodo podali na pot, ki obkroža letališko stezo, in se vrnili v Sarajevo. Mesto so zapustili že zjutraj, da so si napolnili bencinske rezervoarje. »Splača se: liter je po marko, v Sarajevu pa po pet mark,« pojasni eden od njih. Konvoj mora počakati še na druga vozila, obložena z živili, s prenapolnjenimi prtljažniki, na dva avtobusa in na rešilec, katerega nosila so do vrha polna škatel s konzervami. »Konvoji so sestavljeni iz 15 vozil, ki jih spremljamo,« pojasnjuje polkovnik Jean-Louis Fran-ceschi iz prvega konjeniškega polka (REG), ki nadzoruje območje letališča. Približno 15 pripadnikov francoskih modrih čelad spremlja to vsakodnevno operacijo; z njimi so tudi štirje oficirji za zvezo -dva Srba in dva Bosanca. Unproforjevci na hitro preiščejo eno ali dve vozili, iščejo seveda orožje, ki ga je prepovedano vnašati, razen tistih, ki imajo pravico, da so oboroženi s pištolami. Ti prehodi, ki so jih odprli prejšnji ponedeljek, so bili zaradi Srbov zaprti vse od lanskega julija. Ti obtožujejo bosansko vlado, da jih uporablja za tihotapljenje orožja v Sarajevo. Zdaj sta okrog letališča odprti dve poti. Po prvi je mogoče priti v Sarajevo in iz njega med Dobrinjo - blizu nekdanjega olimpijskega mesta - in Butmirom na bosanskem ozemlju. Druga pot pa povezuje srbska območja, ki obkrožajo mesto, od enega konca na drugi konec letališča in omogoča po okoliških poteh priti okrog Sarajeva že v pol dneva. Na obeh prometnicah se promet nenehno povečuje, prejšnji teden že z gostoto 250 do 300 vozil, v katerih se je prepeljalo približno tri tisoč ljudi. Medtem ko Sarajevo uživa premirje o prenehanju sovražnosti, ki so ga sklenili 1. januarja in ki naj bi ga obe strani spoštovali do 31. aprila, je odprtje teh poti omogočilo številnim družinam, da so se srečale. Prejšnji ponedeljek je neki profesor prvič po letu 1992 obiskal svoje starše in prijatelje. Čakanje v vrstah za prehod meje že štejejo v urah. Potem se več kot dva kilometra dolga kolona vozil počasi, drugo za drugim, napoti po slabi cesti med porušenimi poslopji proti Dobrinji. Prejšnji torek je pri Butmiru eden od voznikov svojo nestrpnost skoraj plačal z življenjem. Na svojo pest se je podal po bližnjici, kjer je naletel na protitankovsko mino, ki so jo tja položile bosanske čete. Pravi čudež je bil, da jo je odnesel le z lažjimi poškodbami, pojasnjuje polkovnik Franceschi. Pred odprtjem prehodov so prebivalci Sarajeva lahko prišli iz obroča zgolj skozi predor, izkopan pod letališko stezo. Ta podzemni prehod, dolg 1500 metrov, pa je bil namenjen zgolj pešcem, ki so lahko svoj tovor nosili v nahrbtnikih ali ga prevažali z majhnimi vozički, poleg tega pa so morali za vsak prehod odšteti 50 do 80 mark. Michel Sailhan / AFP HRVAŠKA »Razuzdana mladina« v primežu varuhov morale Zoran Radosavljevič / Reuter ZAGREB - Na Hrvaškem je začelo kmalu po tem, ko je prevzela oblast HDZ, pod pokroviteljstvom vlade delovati javno gibanje za varovanje morale, ki naj bi poskrbelo, da se med Hrvati znova zakoreninijo tradicionalne katoliške vrednote. Vendar pa večina ljudi, zlasti mladih, ni pretirano navdušenih nad to zamislijo, saj vidijo v pobudi povsem nepotreben dodatni pritisk na povprečnega posameznika, ki se mora na Hrvaškem iz dneva v dan boriti za ekonomsko preživetje in se v teh dneh soočati še s strahom pred vnovičnim izbruhom spopadov z upornimi Srbi. »Res ne vem, zakaj nam je tega treba,« pravi devetnajstletna študentka Ana-Marija. »Naša morala je povsem v redu, še sploh, če jo primerjamo z zahodnjaško. Morebitne probleme pa je treba reševati doma, v okviru družine, ne pa da se v to vmešava država.« Vplivni konservativni krogi so že leta 1990 sprožili kampanjo za zakonsko prepoved umetne prekinitve nosečnosti in uvedbo posebnih davkov za samske osebe brez otrok, vendar je vojna kmalu potisnila ta vprašanja na stran- ski tir. Odtlej so se gospodarske in politične razmere precej spremenile; večina Hrvatov se je znašla na robu revščine, zato se je veliko mladih odpravilo iskat srečo v tujino, namesto da bi si doma ustvarili družine. Torej razlog več za preplah med nazadnjaškimi in nacionalističnimi strujami. Predsednik Franjo Tuđman je v enem od svojih govorov dejal, da vztrajno upadanje števila novorojenčkov ogroža prihodnost hrvaškega naroda in države. Neo-konservativci so brž pograbili priložnost in ustanovili skupino s pomenljivim imenom En otrok več. Mimo so prezrli dejstvo, da njihovi sodržavljani že tako komaj nahranijo svoje družine, in razglasili, da bi moral imeti vsak hrvaški par vsaj še enega otroka. Duhovnik Ante Bakovič, ki stoji za skupino, je dejal, da tisti, ki nimajo potomcev, ravnajo v nasprotju s temeljnimi vrednotami krščanstva. »Pripravljam posebna srečanja, na katerih se lahko mladi med seboj spoznavajo in zaljubijo,« ponosno izjavlja Bakovič. Na vsakem koraku je mogoče opaziti, da se hrvaška rimskokatoliška cerkev, ki obstaja že 1300 let, po polstoletnem premoru vrača v javno in zase- bno življenje Hrvatov. Čedalje več ljudi, med katerimi so tudi nekdanji zagrizeni komunisti, redno obiskuje verske obrede. Vodilne osebnosti vladajoče HDZ skušajo krepiti svojo priljubljenost tudi tako, da se pogosto družijo z duhovščino. Svojstven vrhunec pa je hrvaška verska evforija dosegla med lanskim obiskom papeža Janeza Pavla H., na katerega se je tudi državni vrh še posebej pozorno pripravil. Hrvaška cerkev se sicer načelno ne vpleta v uradno politiko, zato pa je skrb za katoliško »osveščanje« ljudstva prevzela kar vladajoča elita. Omenjeno Bakovičevo gibanje sicer nima širokega kroga pristašev, je pa nedvomno odraz čedalje bolj razširjene miselnosti, ki zahteva vrnitev k vsemu »izvirno hrvaškemu« in svari pred nekritičnim sprejemanjem navad z Zahoda. »Od zgoraj« spodbujane pritožbe zaradi premočnega vpliva »izrojene« zahodnjaške kulture so postale del vsakdana. Pred nedavnim je dnevnik Slobodna Dalmacija, ki je pod neposrednim nadzorom države, objavil prispevek, v katerem avtor ugotavlja, da rockerji predstavljajo za hrvaško državo večjo nevarnost kot kninski Srbi. »Drogirajo se, poslušajo glasno glasbo, govorijo in pojejo v angleščini in se nočejo boriti za Hrvaško,« je zapisal splitski časopis. Ko je Ljiljana Vokač, vodja resorja za kulturo in izobraževanje, zasedla ministrski stolček, je nemudoma šokirala demokratično javnost z grožnjo učiteljicam, da na delovnem mestu ne bodo smele nositi hlač. Nadaljevala je v podobnem slogu in izjavila, da »dostojna ženska ne bi smela nikoli sama vstopiti v lokal«. »Odraščala sem v družini, kjer je v navadi, da ženske vselej vstanejo, kadar v sobo vstopi moški,« je nekoč pomodrovala Nekdanji prvi mož hrvaške državne televizije Antun Vrdoljak je med neko razpravo ugotovil, da je jedro propada moralnih vrednot neprimeren obratovalni čas diskotek in nočnih klubov. »Taki lokali ne bi smeli biti odprti do četrte ure zjutraj. Ce je naši mladini dovoljeno ponočevati, kako naj potem dovolj zgodaj vstane, da ne zamudi nedeljske maše?« se je spraševal eden najožjih Tudmanovih sodelavcev. Njegova zaskrbljenost je kmalu dobila tudi uradni odgovor z osnutkom novega zakona, imenovanega »zaščita mladine«, ki naj bi rešil mlado generacijo »pred nevarnostmi, ki ogrožajo duhovni, socialni in moralni razvoj«. V skladu s tem zakonom bi moral biti mladoletnim osebam po polnoči prepovedan vstop v vse javne lokale, prodajo alkoholnih pijač pa bi omejili- Domagoj Margetič, ki je zakon zasnoval, se zaveda, da so bili podobni odloki sicer že večkrat uvedeni, vendar pa jih nihče ni spoštoval. Zato je predlagal oblikovanje posebnih policijskih patrulj, ki bi nadzorovale, kaj počne mladina, in poskrbele za uresničevanje zakonskih določil. V zadnjem času so se hrvaški mladostniki že večkrat pritožili, da policija nadzira priljubljena zbirališča in po dvanajsti uri s silo odstranjuje mladoletnike. Upravičeno je mogoče pričakovati, da bo ta zakon, ko bo stopil v veljavo, močno vznejevoljil številne mlade Hrvate, ki jih pesti kopica ekonomsko-socialnih težav in prav nič ne verjamejo uradnim obljubam o bližajočih se boljših časih. »Ta zakon je bedarija. Kot da še nimamo dovolj omejitev na vseh koncih in krajih,« se jezi sedemnajstletni Velimir-»Nazadnjaštvo je prestopilo vse meje-Mislim, da bi raje živel kje drugje...« SVET Mehika / volitve guvernerjev Opozicija se krepi Vse večje nezadovoljstvo ob politiki predsednika Zedilla GUADALAJARA, CIU-DAD DE MERICO (Reuter) -"lehiska opozicijska Stran-ka narodne akcije (PAN) tr-i ’ da je prepričljivo zmaga-a na guvernerskih volitvah ^ severni državi Jalisco. Ce nodo taksne izide volitev skupaj z že končanimi zasebnimi raziskavami javnega bdenja potrdile Se oblasti, bo to dokaz hudega nezadovoljstva v državi z novim I^edsednikom Ernestom Ze-dnlom in njegovo Institucionalno revoludonamo stran-ko (PRI), Id Mehiki neprekinjeno vlada že 65 let. »Ljudje se več ne bojijo sprememb,« se veseli Alberto *-nrdenas, kandidat za guvernerja iz desnosredinske stranke PAN na območju, kjer lezi tudi drugo največje nrehisko mesto Guadalajara. Ge je to res, čakajo Mehiko velike politične spremembe, kajti ljudje so zelo nezadovoljni z gospodarsko politiko Predsednika Zedilla, ki je de-eembra devalviral nacionalno valuto in s tem sprožil mednarodni finančni pretres. Zaradi petdeset milijard dolarjev vredne finančne injekcije, ki jo je skupaj z Mednarodnim denarnim skladom in nekaterimi drugimi ustanovami pripravil ameriški predsednik Clinton, pa so jezni tudi v Evropi in v številnih bankah. Ameriški dnevnik Wall Street Journal poroča, da so nekatere med njimi že zavrnile ameriški banki Citicorp in J.P.Morgan, ki zbirata teh petdeset milijard dolarjev. Številne banke imajo namreč z Mehiko slabe izkušnje že iz osemdesetih let, ko je ta država prenehala plačevati svoje dolgove. Medtem pa se mehiški predsednik Zedillo ukvarja z vojno. V preteklih dneh je obnovil spopade na jugu države, da bi ujel Marcosa, gverilskega poveljnika upornih Majev. A videti je, da Zedillo tudi tu nima sreče. V nedeljski raziskavi mnenja je kar 56 odstotkov od štiristo vprašanih zatrdilo, da Rafael Seba-stian Guillen iz vzhodnega mesta Tampico zanje ni zločinec, ampak politični voditelj. NOVICE Negotova usoda carinske unije toed Turčijo in EZ PARIZ, ANKARA - Grčija zahteva le »nekaj drobnih sprememb« v besedilu, ki naj bi ga podpisali Turčija in Lvropska zveza ter tako sklenili carinsko unijo. Grčija je 0 odločitev Bruslja blokirala z vetom, sprememba bese-oda pa bi pomenila tudi umik veta. Glavni pomislek Aten se nanaša na začetek pogajanj o članstvu Cipra, je dejal Evangelos Venizelos, tiskovni predstavnik grške riade. Kompromis, ki ga je pretekli teden ponudil Bruse*], Atene pa zavrnile, predvideva, da bo Evropska ^eza pogajanja s Ciprom »lahko začela« šest mesecev Po medvladni konferenci, previđeni za prihodnje leto. besedilu pa bi po mnenju Aten morali zapisati, da se Pogajanja »bodo začela«. Turčija pa ne bo sprejela ca-pdske unije z EZ »za vsako ceno in pod vsakim pogo-jorn«, je v ponedeljek izjavil turški zunanji minister "hirat Karayalcin. Karayalcin je prepričan, da demokra-12acija v Turčiji ali rešitev ciprskega turško-grškega spora ne sme biti pogoj za sklenitev carinske unije. Zu-danji ministri EZ bodo o carinski uniji s Turčijo razpra-vl)ali 6. marca. (AFP, dpa) Sojenje vojnim zločincem ^AAG, PRIŠTINA - Mednarodno sodišče za vojne zlo-uie v Haagu je včeraj izdalo obtožnico proti 21 Srbom, so leta 1992 v taborišču Omarska zagrešili številne z ocine. Poveljnik Željko Meakič in 20 paznikov ter *skovalcev taborišča je obtoženih izvajanja genocida, acloveškega ravnanja z zaporniki in drugih zločinov Proti človeštvu. Prvi proces naj bi se začel to pomlad. cfiard Goldston, glavni tožilec omenjenega sodišča pa 5 v intervjuju za kosovski tednik Zeri izjavil, da so »za ocine odgovorne predvsem vlade in voditelji, ki so crtovali vojno v nekdanji Jugoslaviji« in da bo »roka Pravice najtrdneje zgrabila prav te«. Na vprašanje, ali o baško sodišče sodilo tudi Slobodanu Miloševiču, Jj vanu Karadžiču in Ratku Mladiču, je Goldston govoril, da sodišče po dveh letih nerazumljivega za-°)a zdaj intenzivneje išče dokazno gradivo in da bo ja-o objavilo vsa imena zločincev, ne glede na njihov nružbeno-politični položaj. (Reuter, Blerim Shala) Politična strategija staroselcev ' ^Cerai se je v Parizu na posvetu o skupni poli-ru strategiji sestalo približno 60 predstavnikov razli-cnih staroselskih ljudstev sveta - od Južne Amerike pre-sr^ Korade in Norveške do Filipinov. Osrednje teme anja bodo zagotavljanje pravic tem manjšinam, ve-® spoštovanje njihovih jezikov in ohranjanje kulture, toženci petdnevnega srečanja se bodo pogovarjali OZN° prireditvah ob desetletju 1995 - 2004, ki ga je je Posyetila tem ljudstvom. Drugo tovrstno srečanje organizirala in finančno podprla Organizacija ZN za Zevanje, znanost in kulturo (Unesco). Pobudnica .organizirala in finančno podprla Organizacija ZN za zj raZevanje, znanost in kulturo (Unesco). Pobudnica ^ .enia staroselskih ljudstev je nobelova nagrajenka o 11111 Rigoberta Manchu, ki je v otvoritvenem govoru pozorila predvsem na nespoštovanje človekovih pra-n®materi h svetovnih vlad. (dpa) Vladne čete proti upornikom Potem ko je vlada gverilske voditelje obtožila, da načrtujejo napade po vsej Mehiki, je v uporna območja Chiapasa poslala močne vojaške enote z nalogo, da naj izsledijo in aretirajo voditelje upora. MEHIKA Chiapas San Cristobal de las Casas Vladne čete v mestu Ocosingo X \ * • San Miguel ^ . • Območje pod w Altamirano nadzorom upornikov \VaSrgaritas NueiV0 Momon Tuxtla Gutierrez Vojaška baza Flor de Cafe Chicomuselo • Guadalupe Tepeyac GVATEMALA Tihi ocean Oporišče upornikov 50 miles 50 km iP/Wm. J. Castello JpP Podpoveljnik Marcos jPLg* ČM 37-letni Rafael Sebastian 1 | Guillen Vicente \ JBL / je uradni predstavnik uporniške Zapatistične narodnoosvobodilne vojske. _____________KITAJSKA___________ Ta leden se bo rodil Kitajec številka 1200000000! Nova kampanja za zmanjšanje števila rojstev Torek, 14. februarja 1995 O čem pišejo drugje po svetu O Borisu Jelcinu »Tokrat se potrjuje nevarna teza, da Moskvo caka nova politična kriza. VVashington, Pariz, London in Bonn se ne bodo vmešali, dokler si ne ustvarijo jasne slike o dogajanju. Nastaja videz, da se vsi pripravljajo na velik pretres. Ce želi Jelcin znova pridobiti svoj mednarodni ugled, mora zdaj dokazati svojo avtoriteto v vlogi ruskega predsednika. Vprašanje pa je, ali je tega sploh še zmožen.« (Le Figaro, Pariz) O Johnu Majorju »Človek, ki skuša voditi britansko konzervativno stranko, ki je na vladi in je obenem neobvladljiva, mora res imeti jeklene živce. John Major ima to prednost, da izhaja iz družine artistov. Major mora imeti sposobnosti univerzalnega umetnika, da ostane na oblasti. Premier se spopada s problemi Severne Irske, obenem pa mu njegovi strankarski kolegi delajo preglavice glede evropske integracijske politike. Zdi se, da imajo vsi en poglavitni cilj: padec Majorja.« (Der Standard, Dunaj) »Problemi britanskih konzervativcev v zvezi s politiko do Evrope imajo svojo osnovo v drži Johna Majorja, ki očitno skuša vsem ustreči. Ce bi imel John Major jasne notranjepolitične cilje in bi se odločil za neko določeno politiko do Evrope, številnih današnjih problemov sploh ne bi bilo ... Toda prav vse se ne da razložiti kot taktična napaka. Za nekatere kon-zervativce enostavno ni sprejemljivo, da Velika Britanija na račun Evrope izgubi še več nacionalne suverenosti ... Konzervativci imajo politično kulturo, ki ne dopušča praznih fraz za reševanje političnih problemov. Slednje metode se poslužujejo marsikje po Evropi. Zato so se konzervativci približali pomembni politični sili, ki je po svoji pomembnosti primerljiva z debato o levo-desni dimenziji 20. stoletja in z debato o prostotrgovinski coni v 19. stoletju. Ce želimo spremljati usodo torijcev, se moramo pripraviti na prihodnost.« (Svenska Dagbladet, Stockholm) O 50. obletnici zavezniškega bombardiranja Dresdna »Spominske slovesnosti niso najbolj primeren trenutek za izvajanje zaključkov. Tovrstne slovesnosti utrjujejo spomin na to, kar se je zgodilo in obenem služijo resnici. Tudi Amerika se ne more izogniti moralni odgovornosti za jedrski napad na Japonsko s trditvijo, da so na ta način skrajšali vojno in zmanjšali trpljenje, ki je povezano z njo. Nihče ne more zanikati, da so Britanci mesto Dresden dvakrat napadli brez jasnega strateškega cilja in da je bilo zavezniško bombardiranje Dresdna v bistvu golo maščevanje. Ne smemo pa pozabiti, kdo je v največji meri odgovoren za take dogodke. Dresden in Hirošima sta vojna zločina. Auschvvitz pa bo za vse večne čase ostal simbol za zločine proti človeštvu.« (Frankfurter Rundschau, Frankfurt) PEKING - Kitajska bo ta teden z novo križarsko vojno proti kmečkim in delavskim družinam z več otroki »proslavila« rojstvo milijardo-dvestomilijontega državljana. Državni svet je včeraj blagoslovil program državne komisije za načrtovanje družine, ki naj bi poskrbel, da število prebivalstva do leta 2000 ne bo preseglo milijarde in tristo tisoč ljudi, stopnja rojevanja pa naj bi se znižala pod deset otrok na tisoč ljudi. Kitajci se lahko pohvalijo s pomembnimi uspehi. V sedemdesetih letih, še pred uvedbo politike »ena družina, en otrok«, se je na tisoč ljudi rodilo petindvajset otrok, danes se jih samo enajst. Toda vlada v Pekingu je še daleč od svojega cilja za leto 2040, ko naj bi se rodilo samo toliko ljudi, kolikor jih umre. A četudi jim bo uspelo, bo takrat Kitajcev že za poldrugo milijardo. Kitajska namerava vztrajati pri svojem odločnem programu zmanjševanja številka rojstev, kljub temu, da ji kritiki očitajo prisilne abortuse, sterilizacije in druga kršenja človekovih pravic. Oblasti trdijo, da to ni res. Nova vsedržavna kampanja proti povečevanju števila rojstev, ki jo bodo danes s slovesnostjo v parlamentu sprožili visoki državni politiki, naj bi preprečila preveliko rojevanje otrok med kmečkim prebivalstvom, ki se še vedno drži tradicije velikih družin. Odslej bodo pomoč revnim družinam povezali z njeno velikostjo oziroma majhnostjo. Peng Peiyun, voditelj komisije za načrtovanje družine, je tiskovni agenciji Xinhua dejal, da je finančna in materialna kampanja »pot upanja za načrtovanje družine v kmečkih predelih«. Peiyun je izjavil, da se je leta 1993 vsak dan rodilo 58 tisoč dojenčkov ali drugače - štirideset na minuto. 21 milijonov mladih Kitajčkov, ki so se rodili to leto, je kar za trinajst milijonov preseglo število smrti. Načrti, ki so jih Kitajci sestavljali v osemdesetih letih, niso predvidevali, da se bo ta teden rodil Kitajček s številko milijarda dvesto tisoč milijonov. Bili so prepričani, da se bo to zgodilo šele v naslednjem stoletju. Komisija za načrtovanje družine se bo se posebej posvetila tridesetim milijonom emigrantskih delavcev, ki so zdaj večinoma izven njenega dosega. Ironično je, da je prav gospodarski napredek, ki ga že šestnajst let spodbuja kitajska komunistična partija, omogočil številnim delavskim parom, da se izognejo nadzorstvu neusmiljene komisije. Na podeželju pa se mnogi raje odločijo za kazen. V skladu s tradicijo je namreč družina srečnejša in bolj spoštovana, če ima veliko sinov. Komisija za načrtovanje družine bi zdaj rada spremenila taksna prepričanja tako, da bodo imele ekonomske prednosti družine z majhnim številom otrok. Ce se jim ne bo posrečilo, bo Kitajska v velikih težavah. 2e zdaj mora država na sedmih odstotkih površine planeta Zemlja nahraniti petino vseh ljudi. Jeflrey Parker / Reuter l-fcri - --i -' /i> - -i <; -d MM Preveč dojenčkov na Kitajskem OBLETNICA / NEMŠKI PREDSEDNIK ROMAN HERZOG NA KOMEMORACIJI 50-LETNICE BOMBARDIRANJA DRESDNA^ Nemci se ne spominjajo teh žrtev, ker bi hoteli zmanjšati svojo krivdo No včerajšnji komemoraciji med drugimi tudi coventryjski župan in kentski vojvodo DRESDEN - Nemški predsednik Roman Herzog se je včeraj spomnil dresdenskih žrtev ob 50. obletnici anglo-ameriškega bombardiranja tega saškega mesta z govorom, v katerem je bila prisotna misel, da nihče ne sme izkrivljati tega, kar uči zgodovina. V skoraj spomladanskem dnevu se je Dresden, v katerem so Se vidni sledovi zadnje vojne, umirjeno poklonil spominu na Žrtve tiste tragične noCi, ko je življenje izgubilo 35 tisoC ljudi. Zbranosti niso zmotiti posmezni protesti in transparenti z napisi »Nemški zločinci niso žrtve«. Predsednik Herzog je v svojem govoru odgovoril tudi na taka gesla, ko je poudaril, da nihče noCe postaviti na tehtnico zločinov, ki so jih zagrešiti Nemci in nacistična Nemčija, in zločine drugih. Nemški predsednik je še zagotovil, da Nemci ne zmanjšujejo svojih bremen v primerjavi z bremeni drugih, tako da dresdenska komemoracija noCe nobenega obsojati, ker bi bilo knjigovodstvo »med mrtvimi, ranjenimi in prizadetimi iz vrst raznih narodov« nesmiselno. Te besede je Herzog spregovoril tudi v opomin tistim zgodovinarjem, ki še danes razpravljajo o žrtvah na obeh straneh in skušajo zmanjševati krivdo nacistične Nemčije. Prav tako je Herzog ocenil kot nesmiselno razpravljanje, ati so bila bombardiranja s pravnega vidika zakonita. Poudaril je le, da so bila vsa taka bomba-riranja nečloveška. Herzog je spregovoril številnim gostom, med katerimi so biti župan Coven-tryja, ki ga je nemško letalstvo leta 1940 skoraj zravnalo z zemljo, ameriški veleposlanik Charles E. Redman in kot predstavnik britanske kraljeve družine tudi kentski vojvoda, bratranec kraljice Elizabete II. Ta je tudi položil venec pred spomenikom žrtvam in v krajšem nagovoru izrazil globoko obžalovanje za trpljenje, ki so ga vsi občutiti v vojni. Kentski vojvoda je tudi izročil načrte ogromnega križa, ki bo krasil Frauenkirche, ko jo bodo v prihodnjih letih obnoviti. Ta v Veliki Britaniji izdelan križ bo po njegovih besedah simbol sprave med Veliko Britanijo in Nemčijo. Nacistom ne bodo vrnili zaplenjenih nepremičnin 'BERLIN - Nemčija ne bo nekdanjim lastnikom in njihovim potomcem vrnila nepremičnin, ki so jih sovjetske okupacijske sile odvzele »vojnim zločincem in nacističnim veljakom« in ki so vredne 40 milijard mark. To je včeraj dokončno sklenilo berlinsko upravno sodišče, ki je zavrnilo zahtevo potomcev nekdanjih lastnikov o vračanju zaplenjene imovine. Ti so namreč trdili, da so zadnji • seznam o zaplembi objavili 2. decembra 1949, in sicer osem tednov po ustanovitvi Nemške demokratične republike, tako da ukrep ni bil v sklopu denacifikacije, temveč vzhodnonemška nacionalizacija. Sodišče pa je bilo mnenja, da so sovjetske sile začele sestavljati tako imenovani »seznam 3« že leta 1945, takoj po koncu vojne in so ga sproti izpopolnjevale. Nemčija ne more torej vrniti teh nepremičnin, ker to izrecno prepoveduje sporazum »dva plus štiri«, ki je omogočil združitev obeh Nemčij. Sodniki seveda niso dali ocen o domnevni krivdi. Vsekakor pa je vsem jasno, da so bila na sovjetskem seznamu ob nacističnih zločincih tudi imena nedolžnih, vključno židovskih trgovcev. Tem bodo baje dali simbolično odškodnino, medtem ko je ne bodo dali potomcem nacističnih industrijcev in veljakov. Med razpravo so se slišali vzkliki proti industrijski družbi IG Farben, ki je že desetletja v likvidaciji in ki je prav tako na sovjetskem seznamu, ker je proizvajala Zyklon B za plinske celice uničevalnih taborišč. ________ŠVICA / PO SINOCNEM NAPOVEDANEM IN SKRBNO PRIPRAVLJENEM »Cl$CANJU« __ Stom zuriška železniška postaja Letten ni več raj za švicarske uživalce mamil ŽENEVA - SinoCi ob polnoči je zuriška policija s širokopotezno in že pred dnevi napovedano akcijo »očistila« Letten, staro železniško postajo, ki je v zadnjih dveh letih postala zbirališče uživalcev in prekupčevalcev mamil. Po sinočnjem izgonu uživalcev in aretaciji redkih razpečevalcev so se lotiti temeljitega CišCenja smeti, kondomov in injekcijskih brizgalk, s katerimi je bilo dobesedno posutih 15 tisoC kvadratnih metrov stare zii-riške železniške postaje in njene bližnje okolice. Že pred sinočnjo akcijo so zii-riške oblasti sprejele vse potrebno, da se ne bi izgnani uživalci in poskriti razpečevalci pojavili v kaki drugi mestni Četrti. Konec leta 1992 so namreč po nenapovedani likvidaciji Platspiza oblasti v bistvu dosegle, da so so se razpečevalci in uživalci le premestili v Letten, pojava pa jim ni uspelo zatreti. Kot rečeno, se tokrat, kaj takega ne bi smelo zgoditi. Policija je namreč sprejela izredne ukrepe, ki naj bi v kali zatrli vsak podoben poskus premestitve. Meščani imajo na razpolago brezplačne telefonske številke, tako da lahko oblasti sproti obveščajo o sumljivih premikih. Da si ne bi uživalci in razpeCevcalci poskrbeti novo »svetišče«, bo skrbelo tudi kakih 300 policijskih agentov, ki bodo budno pazili na potencialno rizična območja in na premike sumljivih ljudi. To pa Se ni vse. Oblasti so sinočnjo akcijo pripravljale že nekaj tednov. Socialni delavci, ki so v zameno za stare dajali nove injekcijske brizgalke, so se zaceli že pred dnevi postopoma umikati z železniške postaje. Kaže, da so oblasti napravile podroben seznam vseh uživalcev, tako da jih bodo lahko v prihodnjih dneh dokončno izgnali v njihove kantone. Tu so že pripraviti zbirna središča in celo zdravstvene strukture za tiste uživalce, ki bi biti pripravljeni na zdravljenje. Težje bo s tujci, saj se je sinoči večina poskrila, tako da bodo konCni sklep o njihovi usodi oblasti sprejele šele v prihodnjih dneh. Nedvomno pa bo še težje z razpečevalci. Že sinoči se je začel sistematični lov, rezultati pa niso še znani. Latten so z mamili oskrbovati predvsem mali razpečevalci iz nekdanje Jugoslavije, Libanona in iz Afrike. Policija jih bo bržkone polovila in izročila sodnim oblastem, a za temi malimi razpečevalci stoji bržkone organiziran kriminal, ki bo že poskrbel za zamenjavo aretiranih razpečevalcev. Prav zato so ziiriške oblasti vso skrb posvetile predvsem uživalcem. Ge bodo večino teh spravile iz mesta, ne bo veC povpraševanja, tako da bodo morali tudi razpečevalci po sili razmer prej ali slej zapustiti Ziirich. Prav to pa nekateri kritizirajo, ker obstaja upravičen smn, da bo zuriška mestna uprava v bistvu naprtila problem uživalcev na ramena drugih švicarskih obciskih uprav. Arhivski posnetek postaje Letten, koje še bila zbirališče uživalcev in razpečevalcev. (AP) SVET Torek, 14. februarja 1995 __ PREMIER PREDSTAVIL SVOJ PROGRAM Verjeti v Francijo in Balladurja Enake možnosti, svobodo in Evropo PARIZ (dpa) - Francoski premier Edouard Balladur bo s šte-^Inimi reformami deželo pripravil na 21. stoletje, Ce ga bodo francoski volilci konec aprila in v začetku maja letos izbrali za Predsednika države. V naslednjih petih letih bi lahko Število bre-^oselnih - teh je trenutno 3, 33 milijona - zmanjšal za dvesto ti-^ na leto, je napovedal neogolisticni politik, Id je vCeraj v nekem imenitnem pariškem hotelu predstavil program svoje predvolilne kampanje. Opozicijski socialisti pa so ponedeljkov na-stop neogolistiCnega premiera in njegovo metodo označili kot »zdravljenje z narkozo«. Balladur naj ne bi postregel z novostmi: ^vzel se je za vse, kar njegova vlada že počne. S podrobnejšo predstavitvijo svojega volilnega programa 113 tiskovni konferenci je Balladur, ki bi lahko - Ce sklepamo P° raziskavah javnega mnenja ' 23. aprila in 7. maja zbral ve-Cino glasov, zaCel svojo predvolilno kampanjo, ki nosi naslov: »Verjeti v Francijo«. Bal-ladur želi Francozom vrniti upanje, je več kot 300 novina-9em zatrdil konservativni po-utik. 2e v prvih šestih mesecih uaj bi z referendumom prišla jasneje do izraza volja državlja- nov. Poleg enakih možnosti naj bi bila najpomembnejša naloga njegovega predsednikovanja boj proti brezposelnosti. Podjetja je treba motivirati, je dejal francoski premier, ki vidi rešitev tega vprašanja v davčni reformi. Francoska mladina, ki še ni dopolnila dvajset let in ki ne more najti zaposlitve, naj bi odslej imela možnost, da se izobrazi ah dopolni svojo izobrazbo. Balladur je včeraj spregovoril tudi o dolžini predsedniškega mandata, saj je fran- coski najdaljši v Evropi. Premier sicer soglaSa s sedanjim sedemletnim, prav tako dopušča možnost vnovične kandidature, vendar se je načelno zavzel, da o tem vprašanju odločijo francoski volilci na referendumu. Posameznim državljanom bi Balladur kot predsednik dal možnost, da se obrnejo na ustavno sodišče, Ce se jim zdi potrebno. Balladur je moral predstaviti tudi svoje poglede na zunanjo politiko, saj je v Franciji predsednik države tisti, ki odloča o teh vprašanjih. Neogolisticni premier se je tako zavzel za izgradnjo Evrope, vendar Evrope, ki bo upoštevala francoske interese. Prav tako se je zavzel za uvedbo enotne evropske valute, Ce je le mogoče že leta 1997. »To je v interesu Francije, to je v interesu Francozov,« je dejal Bahadur. Preden pa Evropska Eduard Balladur (Telefoto: AP) zveza med svoje Članice sprejme srednje- in vzhodnoevropske države, mora tej sicer potrebni širitvi članstva prilagoditi tudi svoje inštitucije. Varovanje francoske kulture z uvajanjem kvot pa je po Balla-durjevem mnenju neprimerno. »Evropa pomeni za Francijo priložnost,« je dejal francoski premier. »Nemško-fran-coski odnosi so in morajo biti še naprej pomembno osišCe.« Francija naj bi se tudi pod Bal-ladurjevo vladavino zavzemala za svetovno trdnost in zagotavljanje miru. Umetnost in kultura bi po Balladurjevem mnenju morali biti bolj v ospredju francoskega uCnega programa tako za osnovne kot za srednje šole. Za srednje šole je pripravil tudi zanimiv predlog: dopoldne umsko ^zahtevnejši predmeti, popoldne umetnost in šport. MIROVNI PROCES NA S. IRSKEM Unionisti grozijo premieru Majorju BELFAST - Danes se o naslednji stopnji severnoirskega mirovnega sporazuma, ki lahko pripelje celo do padca Majorjeve vlade, v Belfastu pogovarjajo britanski in irski ministri. Severnoirski protestantski politiki - unionisti, ki se bojijo vsakega koraka, ki bi znal ogroziti britansko nadoblast v provinci - grozijo, da bodo pritisnili na Majorja v primeru, Ce se z načrtom ne bodo strinjah. Načrt, imenovan tudi okvirni dokument, je vroCa tema vse od dne, ko sta Ira in njeni protestantski sovražniki lani končali 25-letno gverilsko vojno in se dogovorih za pohtično reševanje spora. Sir Patrick Mayhew, britanski sekretar za Severno Irsko, in irski zunanji minister Dick Spring skušata v Belfastu izoblikovati dokument tako, da bo zadoščeno osnovnim zahtevam sprtih strani. Ce bo na današnjem srečanju dokončno izoblikovan, bosta Major in njegov irski sogovornik John Bru-ton v prihodnjih dveh tednih sklicala konferenco na vrhu. V petek naj bi se sestati tudi delegaciji, ki bi dokončno izoblikovati sporazum, s katerim naj bi z novimi ustavnimi in diplomatskimi pobudami okrepiti mir na Severnem Irskem. Predstavniki Sinn Feina, političnega krila Ire, ki se zavzemajo za združitev z Irsko, bodo skrbno paziti, da dokument ne bi »popuščal« unionistom. Sir Patrick Mayhew je na srečanju mladih konservativcev v Southportu v nedeljo izjavil, da bo okvirni dokument še predmet razprav in da Britanci ne bodo predlagati sprejema točk, ki bi bile nesprejemljive za protestante in za irsko katoliško manjšino. Unionisti se bojijo, da bi bilo v dokumentu določeno delovanje obmejnih teles, ki bi lahko provinco oddaljiti od južne sosede, in da bi napovedoval začetek združevanja. Irski predstavniki pa poudarjajo, da je bojazen protestantov neutemeljena, saj bo dokument vseboval britansko zagotovilo, po katerem bo o vsaki spremembi odločal izid referenduma. Po drugi strani se irski nacionalisti bojijo, da bi britansko nasprotovanje združitvi z Irsko, Ce bi jo podprla večina, ogrozilo mirovni proces, zato Britance pozivajo, naj protestante prepričajo o nujnosti priključitve province k Irski. Andrew Hill / Reuter ŠPANIJA / BOJ PROTI MAFIJI IN PREKUPČEVALCEM MAMIL Galicija noče postati Sicilija LA CORUNA - »Nočemo postati španska Sicilija,« vpijejo StevUni prebivalci Galicije na severozahodu Španije, Id so se zaceli boriti proti mafiji, ki trguje z mamili, saj je ta prav ta del Španije spremenila v eno glavnih poti kokaina v Evropo. Starejši prebivalci imenujejo to provinco »Božji prsti«, več kot desetletje pa tu divjajo klani, povezani z razpečevalci kokaina iz Latinske Amerike, ki so tu našli pravi trg za svoje blago. Konec januarja so sredi Atlantskega oceana na tankerju Archangelus zaplenili dve toni in pol kokaina, avgusta lani na antilski ladji Zwanet tono in julija na gvajanskem Remun-dialu poldrugo tono. »Galicijski trgovci so zelo dobro organizirani, saj imajo v lasti pravo ladjevje hitrih ladij,« je povedal Herme-Inio Alonso, vodja galicijskega oddelka obmejne policije (SVA), ki je vodil operacijo Archangelus. Tihotapljenje tobaka, ki ima v Gali-dji že dolgo tradicijo, je v osemdesetih letih zamenjalo tihotapljenje ma- mil. »Organizacije so ostale iste, dobička so se pomnožili, zamenjali so le blago,« pravi Alfonso. V majhni ribiški vasici Vilanova de Arousa je Xerardo, po videzu stari morski maček, priznal, da je v sedemdesetih letih sodeloval pri tihotapljenju tobaka. Prepričan je, da nikoli ni prevažal mamil, saj so mu vselej zagotavljali, da vozi tobak Prevažanje tobaka je SVA v Galiciji dopuščala, nato pa so šefi klanov - Sito Minanco, Laureano Oubina, Antonio Carballa - zaceli poslovati z mamili. Nekateri med njimi so zaslužili milijarde, v soseščini pa jih imajo za dobričine. Minanco je finančno podprl neki nogometni klub v Camba-dosu, ki si je z njegovo pomočjo lahko privoščil turnejo po Panami. »Bil je prav simpatičen moški, ki se je v vas vozil s ferrarijem testarossa,« je o njem povedal neki vaščan. Oubina je na svoji posesti Pazo de Bayon, kjer ima palačo in 30 hektarjev vinogradov, zaposlil več sto ljudi. Kljub njihovi radodarnosti jim v Galiciji nasprotuje čedalje več ljudi. Carmen Avendano, predsednica združenja tridesetih galicijskih organizacij, ki pomagajo zasvojencem z mamili, je ovadila že veliko razpečevalcev. »Menili so, da sem nora, grozili so mi, vendar gre zahvala tudi nam, če so danes izsledili glavne krivce,« je povedala Avendanova. Do preobrata je prišlo leta 1990 s policijsko operacijo Necora, ko so priprli in obsodili več kot petdeset ljudi, med katerimi so bili tudi najvišji pripadniki galicijskih klanov. Danes so te nadomestile bolj diskretne in hkrati nevarnejše organizacije, v katere so vključeni mladi profesionalci, pripravljeni na spopad. Da bi Galicija postala druga Sicilija Maricarmen Duran, učiteljica v Cam-badosu, ne verjame, saj so se tamkajšnji prebivalci mafiji že postaviti po robu. Stari ribič Xarardo pa je drugačnega mnenja: »Ce ribolov ne bo zadostoval za preživetje, bodo ljudje pripravljeni na vse«. Miguel Enesco / AFP Prebivalci španske province Galicije bi se radi znebili nečastnega slovesa in mafije PORTUGALSKA / GOSPODARSTVO Stare, bogate dinastije se vračajo Mladih poslovnežev, ki bi lahko izzvali družinske klane, je premalo LIZBONA - Veliko družin, ki so pred revolucijo leta 1974 nadzorovale portugalsko industrijo in finance, se zdaj vrača, odkupuje svoje nekdanje tovarne in preoblikuje bančni sektor. Novembra lani je industrijski veteran Antonio Champa-timaud kupil svojo nekdanjo Banko Pinto e Sotto, ki je bila nacionalizirana pred dvajsetimi leti. Dva meseca kasneje je sklenil dogovor, da bo za 153 milijard eskudov odkupil petdeset odstotkov Banke Totta e Acores, kar pomeni - če bodo oblasti to dovolile - da bo banka prešla iz španske v portugalsko last. Champalimaud je z nacionalizacijo leta 1975, leto po revoluciji, ki je opravila s skoraj polstoletno desnou-smerjeno diktaturo, izgubil svoji industriji jekla in cementa in z njima tudi veliko denarja. Znova se je postavil na noge z verigo tovarn v Braziliji in tako postal najbogatejši Portugalec. »Smo na začetku novega obdobja za evropsko trgovino. Kot kaže, imajo omenjene družine dober nos za poslovanje,« je dejal Abel Mateus, ekonomist pri Banco de Po-trugal. Champalimaudovi, Mellosovi in Esprito Santosi so zaceli kupovati pred petimi leti, ko je premier Anibal Cavaco Silva zaCel s procesom privatizacije. Prva se je pojavila družina Esprito Santos, ki je leta 1990 kupila nekdaj svojo zavarovalnico Tranquilidade in banko Banco espirito santo e comercial de Lisboa. Champalimaud je svojo zavarovalnico Mundial kupil leta 1992, dve leti kasneje Se banko, izogiba pa se vlaganju v industriji jekla in cementa, ki sta tudi v procesu privatizacije. Leta 1992 so tudi Mellosi znova postati lastniki zavarovalnice Lmperio, nato pa so začeti investirati v ladijsko in prehrambeno industrijo. Diktator Antonio Oliviera Salazar, ki je bil na oblasti od leta 1926 pa skoraj do svoje smrti leta 1970, je varoval in- terese teh industrijskih dinastij tako doma kot tudi v portugalskih kolonijah v Afriki. »V letih 1974 in 1975 so ljudje mislili, da diktatura brani interese teh ljudi v Afriki. Matere vojakov so se spraševale, zakaj je to potrebno. Navzoče je bilo tudi mnenje, da so te družine s temi bankami financirale svoje industrijske koncerne, kar pa je škodilo razvoju države. Zdi se, da je imela manjšina v rokah preveč gospodarske moči,« je dejal neki profesor ekonomije. Razpoloženje pa se je spremenilo in stare mogotce so širokosrčno sprejeli v danes stabilno, demokratično družbo. Kljub temu pa nekatere skrbi dejstvo, da Portugalska nima nove generacije dovolj močnih poslovnežev, ki bi izzivala stare dinastije. Država se je Sele pred kratkim stabilizirala in ustvarila možnosti za nove poslovneže. Nekateri so se pojaviti, ko je Cavaco Silva prišel na oblast leta 1985 in je Portugalska leto kasneje pristopila k EZ. Med temi poslovneži je tudi Belmi-ro de Azevedo, sin tapetarja, ki upravlja trgovino na drobno in industrijo Sonae, ki se je uveljavila s pomočjo supermarketov in velikih nakupovalnih centrov. Nov obraz je tudi Americo Amorim, ki je ustanovil največjo industrijo plute na svetu. Jorge Jardim Goncalves, ki vodi razširitveni projekt banke Banco Comercial Portugues, je prav tako eden od dobičkarjev nove generacije, kljub temu pa nima dovolj sposobnosti, da bi izzval in premagal stare dinastije. David Brough / Reuter Spomin na generala Delgada LIZBONA (Reuter) - Portugalski predsednik Mario Soares je včeraj skupaj s predstavniki španske vlade v kraju Villa Nuevo del Fresco v Španiji navzoč na komemoraciji v spomin na tridesetletnico atentata na generala Humberta Delgada, ki ga je izvedla politična policija diktatorja Antonia Salazarja. Soares je slovesno odkril spomenik v spomin na vodjo demokratične opozicije Salazarjevega režima, ki je izgubil na predsedniških volitvah leta 1958. Spomenik so postarali na istem mestu, kjer so Delgada, ko je 13. februarja leta 1965 s ponarejenim potnim listom na ime Lorenzo Ibanez prihajal iz Alžirije, skupaj s tajnico ujeti v past in ubili. Delgado, ki so ga imenovali neustrašni general, je sest let živel v izgnanstvu v Italiji, Franciji in nazadnje v Alžiriji, od koder se je boril proti Salazarjevemu režimu. Predsednik Soares je v petek Delgadu ob navzočnosti njegove vdove izkazal vso čast in izrazil veselje, ker se Španija pridružuje komemoraciji. Soares, ki je bil odvetnik civilne stranke v procesu proti generalovim morilcem, ki je bilo najdaljše, kar jih pozna portugalska zgodovina, je dejal, da predsednik Salazar ni bil seznanjen z namero, da Dalgada ujamejo v Španiji in ga nato prepeljejo na Portugalsko. Proces so zaključiti 27. julija leta 1981, sedem let po revoluciji, ki je znova vpeljala demokracijo, in šestnajst let po umoru. Edina dva priprta obtoženca sta bila izpuščena po razsodbi vojaškega sodišča v Lizboni, glavni krivci dvojnega umora pa so biti obsojeni v odsotnosti. Silva Pais, Sef politične policije, ki je umrl na začetku osemdesetih let, je tako ušel pravici. Na Portugalskem se bo v teh dneh dogajalo Se veliko stvari, po generalu Humbertu Delgadu pa bodo imenovali tudi nekaj utic. SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 RAI 1 RETE 4 US Koper OtO Hrvaška 1 Videostrani Zverinice iz Rezije, 6/13 del lutkovne serije Indijanske legende, 3/10 del kanadske nanizanke Prostor na soncu, pon. ameriškega (cb) filma Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja, pon. Poročila Sedma steza, ponovitev Video strani Sobotna noC, pon. Mostovi Podarim - dobim. pon. Tv dnevnik 1 Otroški program Sest ta pravih in cirkus, 6., zadnji del nemške nanizanke P. Golia: Srce igrač, 1/3 del mladinske gledališke igre Regionalni studio Koper Lingo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme, šport Moj dobri prijatelj, 1/7 del angleške humoristične serije Gospod Kohn: Z vlakom na Dunaj, Ceska humoristična oddaja Osmi dan Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport VPS 2210 Poslovna borza Sova Z eno nogo v grobu, 10/12 del angleške nanizanke Sorodstvene vezi Smrtonosna ljubezen, 2/4 del ameriške nadaljevanke Debbie 2e kuje nov umor SLOVENIJA 2 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta Film: Sissi la favorita dello zar (kom., Nem. ’59, i. R. Schneider), vmes (11.00) dnevnik Oddaja koristnih nasvetov Utile Futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Aktualno: TGl Motori Kviz: Sala giochi Nan.: Spazio 1999 Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto Variete: Speciale San Valentino (vodi M. Venier) Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere: Storia di un conflitto (2. del) Aktualno: Sottovoce Video strani Euronevvs Video strani SP v biatlonu:: 10 km (M), posnetek iz Anterselve Brez, dokumentarna oddaja Karaoke, razvedrilna oddaja TV koper - Capodistria, pon. Sova, ponovitev Murphy Brovvn, 8. del ameriške nanizanke Senzacija Smrtonosna ljubezen, 1/4 del ameriške nadaljevanke Iz življenja za življenje Prisluhnimo tišini Podarim - dobim Videošpon Po sledeh napredka Roka rocka B. Stevens: Dnevnik Evelyn Lan, 2„ zadnji del kanadske drame Svet poroča Video strani KANALA Video strani Spot tedna Na velikem platnu LuC svetlobe, ponovitev 361. dela ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Spot tedna CMT Spot tedna Na velikem platnu Dežurna lekarna, ponovitev 12. dela španske humoristične nanizanke Nic svetega, ponovitev filma Tv prodaja Poročila Risanka LuC svetlobe, 362. del ameriške nadaljevanke Rodeo, kontaktna glasbena oddaja Divje palme, 5. del ameriške nanizanke Poročila Karma, oddaja o duhovnosti Upravljanje, 18. del dokumentarne nanizanke o manage- mentu Spot tedna Na velikem platnu CMT Video strani RAI 2 Variete za otroke, risanke Nan.: Doogie Howser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie ra-gazzi, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Su e gib per be-verly Hills (kom., ZDA '86, i. N. Nolte, R. Drey-fuss, B. Midler) Aktualno: Italija sprašuje Dnevnik Pregled drugačnega tiska, vreme Dok.: Anna Magnani RAI 3 M MTV (62. kanal) | MMTV shop, televizijska prodaja Video strani - panorama MMTV shop, televizijska prodaja Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Diritto di nascere, 8.00 Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Grandi Ma-gazzini, 10.55 nad. Feb-bre d’amore, 11.55 Rubi vmes (11.25) dnevnik Dnevnik Rubrika o lepooti Nad.: Sentieri, 15.20 Cuore selvaggio, 16.00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: La gatta e la volpe (kom., ZDA ’92, i. J. Ni-cholson, E. Barkin) Film: Ritratto in nero (dram., ZDA ’60, i. L. Turner, A. Quinn), vmes (23.45) dnevnik CANALE 5 Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Gastagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia TV film: Una piccola vita da salvare (dram., ZDA '93, i. N.P. Harris) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik ITALIA 1 Pregled tiska L’altra edicola Oddaje DSE: Filozofija, angleščina, D. Sciama, Zenske in glasba, Euro-news, Enciklopedija SP v smučanju: tek Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Sport: rtenis, SP v smučanju - tek 7,5 km 2, kolesarstvo Aktualno: Parlato sem-plice, 18.00 dok. Geo Variete: Karaoke Nan.: Cobra investigazio-ni (i. M. Dudikoff) Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Star Trek S TELE 4 MONTECARLO RgR * W V Vij ^1V4.V7 A V«6i/1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 029 z dne 13. 2. 1995-Tečaji veljajo od 14. 2. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 92,5689 1161,3707 397,0924 88,4371 2075,0030 2658,0178 2358,3777 8173,4863 7,6921 125,7328 7291,1584 1866,2521 79,1929 1674,7473 9689,9949 194,1039 124,0981 154,1029 94,6735 92,8474 1164,8653 398,2873 88,7032 2081,2467 2666,0158 2365,4741 8198,0805 52,3120 193,5895 7,7152 2200,0000 126,1111 7313,0977 1871,8677 79,4312 1679,7867 9719,1524 194,6880 124,4715 154,5666 94,9584 93,1259 1168,3599 399,4822 88,9693 2087,4904 2674,0138 2372,5705 8222,6747 52,4689 194,1703 7,7383 126,4894 7335,0370 1877,4833 79,6695 1684,8261 9748,3099 195,2721 124,8449 155,0303 95,2433 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 14. februarja 1995 št. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) zapadlosti tečaj BS (A) (B) (A) (B) za 1 DEM tolarski del devizni skupaj del APOEN tolarski del devizni del skupaj 1) BLAG MAJNIŠKI ZAPIS , IZPLAČLJIV 12. 5. 1995: 1,500,000 807,305 809,870 1,617,175 87 107.6406% 107.9827% 107.8117% 150,000 80,730 80.987 161.717 Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednos,nih papifiev’ Pijana LALur^nToapCKA^jNc 27 Datum: 13. 2. 1995 Vrednost. papir obr. m. div. ex kupon Stda[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš pmiKfca Max. Min. m sit LEKC 796 (4.5.93) 11.000 1,35- 13.2. IM 11.5M 11.000 11.000 132 PRB 1.000 (6.6.94) 14.517 4,50- 132 14.46( 14.651 14.830 14.410 4.442 ŠAL 500 (7)(29.8.94) 20.392 1,19- 13.2. 20.281 20.50« 21.100 20.150 2.855 SKBR 458 (16.5.94.) 36.769 ,98- 13.2. 36.6?( 36.800 37.250 36,600 15.516 T*!?? imrar RS01 8,0 4.(31.12.94) 98,9 ,38 13.2. 99/ 99/ 99,0 98,8 3.949 RS02 9,5 8.(1.10.94) 103,9 ,07- 13.2. 103,7 103,8 104,2 103,4 23.004 KS08 5,0 3.(30.11.94) 83,3 6.2. 78/ RSU 7,0 4.(15.1.95) 92,4 7,74- 13.2. 90/ 93,0 92,0 6.349 RSLlD 8,0 4.(31,12.94) 97,1 ,09- 13.2. 95,7 97,4 97,3 97,3 79 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 102,0 7.2. 101/ 105,2 SBI 10,0 4.(1.11.94) 97,8 1,48- 13.2. 97/ 99,5 99,4 96,2 2.835 BTBR 12.620 5,75- 13.2. 12,IM 13.001 13.000 12.450 517 DAD 10.000 (1.6.94.) 143.498 3,39- 13.2. 141.801 142.100 149,400 140.000 23.534 FMD (!) 17.968 5,23 13.2. 17.00( 18.500 18.1KH 17.900 1.258 GPGR 16.000 6.2. 17.00« HMER 14.500 30.1. MKZ 218 (30.3.93.) 9.862 ,97 13.2. 9.8M 9.88« 9.990 9.800 4.931 NKR 4,000 (8)(10.6.94.) 4.941 3,41 13.1 4.711 4.90« 5.120 4.750 8.666 m (5) 758,1 ,90- 13.2. 755/ 760,0 765,0 753,0 2245 KBTP 4000 (23.5.94) 38.751 1,30 13.2. 38.721 39.401 39.000 38.000 2,751 PFNT 48.506 ,74 132. 47.001 47.801 49.100 47.000 3.328 RGSP (6) 2.794 6.2, 2.961 UBKP 11.934' 8,55- 13.2. 12.701 12.000 11.750 382 VIPP 41.298 25.1. 41.15( 41.351 TSš* LEK2 12,0 4.(1.11.94) 99,OA 13.2, 99,0 99,0 17 OZG 11,0 4.(1.1.95) 92,0 10.2. 88,1 91/ PCE 12,0 6.(1.12.94) 102,9 30.12, 98,1 PLj 12/1 7.(1195) 98,OA ,01- 13.2 97/ 100,0 98/ 98,0 80 PGO 10/1 l.(1.6.94) 95,2 10.2, 94,1 98,5 RSGSl 10,0 4.11.6,94) 93,0 13.2. 92,1 95,0 93,0 93,0 411 rZtHHB EEna rantmiTr GEAR 333,1 6.500 GRDO 119 (8.3.94.) 1.000 2.1 600,1 HBRO 3.429 ,31- 13.2. 3.421 3.430 3.430 3.429 31 ER 3.530 13.2. 3.5M 3.535 3.530 3.500 780 RDRO 18.000 23.1. 17.5M 19.001 RGSR 521,4 4,03- 13.2 515/ 560,0 523,0 521,0 162 •O Ut fsrartt*| HUPO 3.499A ,29 13.2 3.010 3.5M 3.499 3499 7 KEPI KBPP 35.000 1,41- 13.2 35.0M 35.0M 35.000 3.500 UBKC 7.600 27.1 3.000 5.001 HliBBHIB GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,0 ,31- 13,1 95,0 100,1 98,0 98,0 312 LOK (1.10.94) 84,1A 2,21- 13.2. 85,0 94/ 84,1 84,1 649 ML|0 (1.4.94) 92,5 ,97- 13.2. 92,5 94/ 92,5 92,5 196 OSMO (1.10.94) 81,0 7.2 82,0 OLSO 81.9.94) 86,6A ,36 13.2 86,5 87,1 86,9 86,6 1.131 ONM (1.8.94) 89,0 6.2 85,0 93/ 0P0 6.(1295) 85,0 3.1 80,5 95,(1 UM (15.10.94) 25,0 VPIO (1.10.94) 98,5 30.1 91,0 IM1 HTtiOT iTSTOiT JBZ aB!B 3031 4:11] Tl* BS2 99,2 14.11 BSl 99,5 3.11 BS3 98,7 7.10 BNB2 (1.6.95) 94,4 ,21 132 94,4 94,5 94,5 94,3 24.070 B8M B8MA 107,6 111 B8MB B8V B8VA B6VB 1 Ž S itorair iftmn (SED EBH! asa 3333 NBl 41.500 4,81 13.2 40.001 45.000 45,000 40.000 2.905 NB2 9.642 2,03- 13.2 9.75 9.860 10.180 8.310 131.609 13.2.95 preičnii d T d% 1.308,40 1.309,19 -0,79 -0,06 Vse pravice pridrtane .Opombe Obveznice, komadatni zapti in blaga^ z^isi kriirajo v odstotkih (osiova je najnizja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) • izkoriščena davčna olajšava; A ■ aplikacijski tečaj: borzni posednik je hkrati kupil in prodal isti papir za razhtni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosezma Itkidstotna dn^ spremari« tečaja; **• dosezaia 3(kxfetotna omqitev - trgovale je zadržana Obveznice z anmtetnim odplačilom glavnice RSffl, RS08, RSU, SKB1, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon • številka kupciia in datum zapadkisti (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlo-stjo (4) - dospele obresti od vkljuto kupona, ki je zapadel 1.3.93 dalje niso bik izplačane, (5) - od 12.4.!M del- nka ko^ brez kujiona za L93; (6)-od 2M34ddnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7HzplaCik akontacije divi-dende za 194; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v STT, Ce ni navedmo drugače; max. • naj-visji tečaj določenega vrednostne^ papirja; min.-na^ižji tečaj določenega vrednostnega papiija Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 14. februarja 1995 od 00.00 ure dalje ZA Dl EVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne teCaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kan iu deviz oz. t 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ toseben 1160,8753 2357,3718 8170,0000 7,6888 194,0212 124,0451 jaslih je možno ods doaovor. 1164,4276 2364,5853 8195,0000 7,7123 194,6149 124,4247 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odšle 81,50 81,75 panje. 81,90 81,90 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 14. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tecdl za USD, A1S, UT in CHF so dok* velavritečainicl Banke Slovenle, pri dughva oziroma zmartono za OZSoastotne točke. T do ECU = 30.0ĆC ra etan. Pri većjh priSvIi h ne* ■ Banke, ki objavjamo tecefe, se zavezujemo nem tečaju in v smdu s tekstom, ki doporjuje DEM DEM DEM DEM DEM ;enl ra pode utah pa je razi s««? vejejo zc upih se tečaj kupovati h pogoje nakup 81,50 81,75 81,30 81,70 jgi srednjih tečaj metje Banke Stov ockup privov jotodvsporazurr zodajati tujo vak. aaOprodcje. 81,98 81,85 81,60 81,90 3V po trenutno snije povečano prodajo deviz KJ. ito po objavfe- 13. FEBRUAR 1995 V LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1612,660 — ECU — 2003,250 — nemška marka — 1062,710 — francoski frank — 306,650 — funt šterling — 2523,330 — holandski gulden — 948,070 — belgijski frank — 51,630 — španska pezeta — 12,309 — danska krona — 269,810 — irski funt — 2510,430 — grška drahma — 6,784 — portugalski escudo — 10,299 — kanadski dolar — 1149,030 — japonski jen 16,361 — švicarski frank — 1259,890 — avstrijski šiling — 151,380 — norveška krona — 242,650 — švedska krona — 217,790 — finska marka — 345,840 — avstralski dolar — 1202,720 — 14. FEBRUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,5000 11,0000 kanadski dolar 7,4500 7,8500 funt šterling 16,4000 17,2000 švicarski frank 816,0000 848,0000 belgijski frank 33,5000 34,8000 francoski frank 199,5000 207,5000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6500 0,6840 danska krona 174,0000 182,0000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 140,2000 146,8000 finska marka 223,0000 233,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 8,0300 8,4700 japonski jen 10,5000 11,0000 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOVICE Agassi v finalu premagal Changa SAN JOSE (STA/AP) - Prvi nosilec American Andre Agassi je v finalu turnirja v San Joseju z nagradnim skladom 328.000 dolarjev premagal rojaka in drugega nosilca Michaela Changa s 6:2, 1:6, 6:3. Agassi je tako v dvoboju s Chan-gom osemkrat zmagal in dvakrat izgubil, nazadnje leta 1993 v Cincinnatiju. Štiriindvajsetletni Agassi je že drugič letos zmagal na turnirju ATP. Od septembra lani pa je slavil v 34 dvobojih, le dva pa je izgubil. Letos ima razmerje zmag in porazov 12:0. Agassi je v prvem nizu gladko zmagal in drugega prav tako gladko izgubil. Toda v tretjem ni pustil, da bi ga rojak presenetil. Povedel je s 5:2, nato je Chang rešil tri zaključne žogice in na koncu tudi dobil osmo igro. Agassi je v deveti igri niza povedel s 40:15, Chang pa je znova rešil zaključno žogico za zmago Agassija. Po dolgi izmenjavi udarcev je Chang v naslednji točki popustil in žogica je končala v mreži. Rezultat finala: Andre Agassi (ZDA/l) - Michael Chang (ZDA/2) 6:2,1:6, 6:3. Malejevi turnir v Chicagu CHICAGO (STA/AP) - Bolgarka Magdalena Malejeva je v finalu turnirja WTA v Chicagu z nagradnim skladom 340.000 dolarjev s 7:5 in 7:6 (7:2) premagala Američanko Liso Raymond. Malejeva sprva ni načrtovala, da bi se udeležila tega turnirja, po svoji četrti zmagi na turnirjih WTA pa svoje odločitve ni obžalovala. Potem ko je zaradi bolezni Mary Joe Femandez odpovedala sodelovanje, je Malejeva iz Bolgarije poletela v ZDA in v Chicago prišla, ko se je turnir že začel. »Najprej sem dolgo oklevala, da bi se odpravila v ZDA. Dva meseca nisem bila doma. Po pogovoru s trenerjem pa sem v Chicago kljub vsemu odšla,« je dejala 19-letna Malejeva, ki je v Tokiju po zmagi nad Mary Pierce igrala v polfinalu. V začetku minulega tedna je že presegla mejo milijona dolarjev zaslužka v svoji dosedanji teniški poti. Rajmondova je po dvoboju dejala, da je bila njena nasprotnica po zmagi nad Argentinko Gabrielo Sabatini zelo samozavestna in da ni unela možnosti za kaj več. Rezultat finala: Magdalena Malejeva (Bolgarija/3) -Lisa Rajmond (ZDA) 7:5, 7:6 (7:2). Agassi še bliže Samprasu MONTE CARLO (STA/APA) - Američan Andre Agassi se je po zmagi v San Joseju še bolj približal vodilnemu na teniški lestvici ATP rojaku Petu Samprasu. Nemec Boris Becker je ostal na tretjem mestu, Hrvat Goran Ivaniševič pa je napredoval za mesto in je sedaj četrti. Lestvica ATP: 1. (1.) Sampras (ZDA) 4.725, 2. (2.) Agassi (ZDA) 4.082, 3. (3.) Becker (Nem) 3.054, 4. (5.) Ivaniševič (Hrv) 2.805, 5. (6.) Chang (ZDA) 2.803, 6. (4.) Bruguera (Spa) 2.779, 7. (7.) Berasategui (Spa) 2.470, 8. (8.) Stich (Nem) 2.395, 9. (9.) Edberg (Sve) 2.277, 10. (10.) Kafebukov (Rus) 2.139, 11. (12.) Ferreira (JAR) 2.070, 12. (11.) Courier (ZDA) 1.928, 13. (14.) Medvejedev (Ukr) 1.815, 14. (15.) Larsson (Sve) 1.587,15. (16.) Krajiček (Niz) 1.569. 45. NBA ALL STARS GAME / MITCH RICHMOND »TOP SCORER« IN MVP TEKME, V tekmi zvezd NBA Zahod potopil Vzhod Selekcija Zahoda zmagala z izidom 139:112 Miner zmagal v zabijanju, Rice kralj 3 točk Mitch Richmond - MVP 45. izvedbe Ali Starš Game (AP) Vzhod - Zahod 112:139 (28:31,56:72,81:104) VZHOD: Pippen 12 (5:15 iz igre, - pm), G.Hill 10 (5:8, 0:4), O’Neal 22 (9:16, 4:7), A.Hardaway 12 (4:9, 4:6), RMiller 9 (3:9, -), Dumars 11 (5:8, -), Ewing 10 (4:7, 2:2), Barros 5 (2:5, -), L.Johnson 7 (2:3, 2:2), Mourning 10 (4:9, 2:3), Baker 2 (0:2, 2:4), T.Hill 2 (1:1, -); trener B.Hill. Met za 2 - 36:70, met za 3 - 8:22, skupno - 44:92 (48%), pm -16:28. Zgubljene žoge: 20. Pridobljene žoge: 10. Skoki: 41 (Mourning 8, Pippen 7, O’Neal 7). Asistence: 33 (A-Hardaway 11, Dumars 6, Pippen 3). Blokade: 8. 3T: Miller 3:6, Pippen 2:6, LJohnson 1:1, Dumars 1:2, Baker 1:3. ZAHOD: Barkiey 15 (7:12, -), Kemp 13 (4:6, 5:6), Olajuvron 13 (6:13, 0:2), Majerle 10 (4:12, -), Sprewell 9 (4:9, 1:1), Pay-ton 6 (3:10, -), Richmond 23 (10:13, -), Robinson 10 (3:5, 4:6), Schrempf 9 (4:11, -), Mutombo 12 (6:8, -), K.Malone 15 (6:6, 3:4), Stockton 4 (2:6, -); trener VVestphaul. Met za 2 - 51:84, met za 3 - 8:27, skupno - 59:111 (53%), pm -13:19. Zgubljene žoge: 15. Pridobljene žoge: 15. Skoki: 59 (Olajmvon 11, Barkley 9, Mutombo 8). Asistence: 44 (Pajrton 15, Stockton 6, Schrempf 5). Blokade: 7. 3T: Richmond 3:3, Majerle 2:7, Olajuvron 1:1, Barkley 1:4, Schrempf 1:4. Gledalcev: 18.755. PHOENK - Tekma največjih zvezd NBA se je zaključila s predvidenim uspehom selekcije iz Zahoda, ki je že po tretji četrtini vodila s prednostjo 17 točk in v zadnjih 12 minutah igre razliko še povečala. Treba je priznati, da letošnji Ali Starš Game ni opravičil velikega pričakovanja, saj je bilo napak in nerodno izgubljenih žog na obeh straneh precej, predvsem v obrambi pa se ni nihče pošteno potrudil. Kljub temu tudi odstotki pri metu niso bili navdušujoči in le nekaj lepih potez in efektnih zabijanj je ogrelo občinstvo. Tekma je bila izenačena vse do šeste minute v tretji četrtini, ko je Vzhod s košem O’Neala znižal razliko na 8 točk (71:79), zatem pa sta Richmond in Schrempf dosegla nekaj zaporednih trojk in z delnim izidom 25:10 so zahodnjaki odločih tekmo. V zadnjem delu ni nihče več igral »zares«, Barkley je med »time outom« celo skušal posnemati Sunsovo gorilo, ki je z vzmetmi zabavala gledalce V Avstriji favoriti za hokejski naslov spet uspešni CELOVEC - V četrtfinalnih tekmah za naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu so ponovno zmagali favoriti." Lanskoletni prvak Feldkirch, celovški KAC, beljaški VSV ter EC Gradec so po uspehu v prvi tekmi serije na tri zmagane tekme dobib tudi drugo, tako da bodo po vsej verjetnosti polfinalisti znani že to sredo, ko bo odigrano tretje kolo. Rezultati 2. kola: GE Dunaj 0:6, Kapfenberg -KAC 4:6, Lustenau -VSV 1:3, EHC Ehrvvald - EC Gradec 2:4. (I.L.) z letečimi zabijanji, a sta ga Majerle in VVesthpaul pravočasno ustavila in le Mitch Richmond (Sacramento) je nadaljeval z izvrstno igro, tako da je bil tudi proglašen za najboljšega igralca tekme. Ob njem sta se dobro odrezala tudi dva »rezervna« igralca, in sicer Alonzo Mourning in Karl Malone, ki je dosegel 15 točk brez zgrešenega meta. Tudi nova mlada zvezda Grant Hill ni pokazal nič posebnega, boljše od njega pa sta se odrezala plajmaker Orlanda Anfemee Hardaway in center Denverja Dikembe Mutombo, ki je v zadnjem hipu zamenjal poškodovanega Cedrica CebaBosa. ROOKIES: V srečanju med najboljšimi novinci NBA so Beli tesno in po podaljšku premagali Zelene z izidom 83:79. Največ točk sta dosegla Glenn Robinson (21) in Eddie Jones (25), ki je bil tudi MVP tekme. 3 TOČKE: Osem ostrostrelcev je po izločilnem sistemu preverilo svoje sposobnosti pri metu za 3 točke, prvo mesto in 20.000 dolarjev pa je pospravil Glen Rice, branilec Miamija. »SLAM DUNKS«: V spektakularnem tekmovanju v zabijanju je občinstvo in žirijo najbolj navdušit Harold Miner, ki je tako ponovil uspeh iz leta 1993 v S alt Lake Cityju. Tako kot Rice, je tudi Miner član Miamija in tudi njemu se je denarnica odebelila za 20.000 zelencev. Vanja Jogan Hokejisti v NHL ne poznajo počitka NEW YORK (STA/AP) - V severnoameriški poklicni hokejski ligi ne poznajo počitka. Tokrat je bilo srečanj sicer nekaj manj, kljub temu pa so gledalci povsod prišb na svoj račun. Največ golov je padlo v Los Angelesu, kjer je gostoval Deboit Rezultati nedeljskih tekem: Edmonton - Anaheim 2:0, New Jersey - Florida 4:2, Boston -Buffalo 2:1, Los Angeles - Detroit 4:4. PO HUDI POŠKODBI Za Thomasa Fogdoja konec športne kariere STOCKHOLM (STA/dpa/AP) - Za švedskega slalomskega spedabsta Thomasa Fogdoja, ki se je mirnih torek težje ponesrečil, ko ga je na smukaški progi v Aareju spodneslo in se je zaletel v drevo v Aa-reju, je športna pot po prvih zdravniških ocenah verjetno končana. Stiriindvajsedetni smučar je trenutno delno hrom in se bo po terapiji poškodovane hrbtenice verjetno lahko pozdravil, »vendar bo moral najti drugačen način življenja v prihodnje,« je povedal dr. Olle An-dren v univerziteni bolnišnici v Umeu, kjer so Fogdoja operirali. »Zdaj je še v invalidskem vozičku. Nekatere poškodbe hrbteničnih vretenc bo mogoče odpraviti z vajami, nekatere druge poškodbe hrbta pa le z umetnimi nadomestki.« »Psihično je ta nesreča za Fogdoja zelo boleča. Prej se je boril za zmage proti Albertu Tombi in drugim najboljšim smučarjem, zdaj pa se mora s poškodbo, ki mu lahko povsem spremeni življenje,« je menil zdravnik švedske reprezentance Goran Skog. r TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA / »VROČE« V ANGLIJI, REAL MADRID 2E PRVAK? »Navijači« Chelseaja pretepli igralce nasprotne enajsterice LONDON - Ob zanimivem razpletu v prvenstvu je bilo že med tednom zelo vroče na pokalni tekmi med Chelseo in Mihvallom, katerega navijači trdno držijo v rokah rekord neredov. Tokrat pa so se »izkazali« nasprotniki. »Lionsi«, ki glasno držijo za Chelsea, so namreč po porazu svoje ekipe vdrli na igrišče in pretepli igralce Milvvalla. Na stadionu Stanford Bridge so nekoč bile dvojne pregrade med tribunami in igriščem, skozi drugo je namreč v slogu nemških taborišč tekel električni tok. Toda po tragediji na Hillsboroughu, kjer je pred šestimi leti umrlo 96 navijačev Liverpoola, ki so jih dobesedno zmečkali ob ograji, so v Angliji ograje odstranili in ta poteza se je po Cantonajevem napadu na nekega gledalca za nogometaše končala slabo. »Gverila« se je nato nadaljevala tudi izven štadiona in silam javnega reda so morali priskočiti na pomoč ko- legi na konjih. V 28. kolu »Premiershipa« ni manjkalo zanimivosti, a na srečo samo kar se golega nogometa tiče. Manchester United je z goli Incea, Kančelskisa in Co-lea dobil mestni derbi proti Manchester Cityju. Po pekočem porazu proti Tottenhamu pa si je opomogel Blackburn, ki je s 3:1 ugnal nevarni Sheffield Wednesday. Za Roverse so zadeli Shervrood, Kitson in seveda Shearer, za Wednesday pa stari, a še vedno dobri Chris VVaddle. Aston Villa, ki ji sicer letos ne gre najbolje, saj se je šele pred kratkim izvlekla iz nevarnega položaja, se je tokrat razpištolila in solidnemu Wim-bledonu nasula nič manj kot sedem (proti enemu) golov. Nevvcastle je osvojil »big-mat-ch« z Nottinghamom in opravil lep korak naprej k uvrstitivi v pokal UEFA. Ponovno je razočaral Arsenal, ki je doma igral neodločeno s slabim Lei-cestrom: za »gunnerse« je do- bro le to, da je po hudih težavah (alkohol, droga) pot do gola našel Paul Merson. VRSTNI RED: Blackburn 62, Manchester Utd 60, Nevvcastle 51, Liverpool* 48, Nottingham 46, Leeds** in Wednesday 39. Real Madrid, še enkrat Real Madrid in spet Real Madrid. Po komaj enaindvajsetih kolih ni treba posebnega poguma za trditev, da bo Real po petih letih suše spet prvak. Vikend je bil za »merenguese« sladek kot že dolgo ne. V soboto ponoči je večni tekmec (kdo drug kot Barcelona!) z neverjetnim 5:0 izgubil v Santanderju proti Ratingu, predzadnjemu na lestvici. V nedeljo popoldne je De-portivo položil orožje v Gijonu. H končnemu 3:1 je veliko prispeval Pier, 22-letni španski reprezentant italijanskega rodu -pravo ime je namreč Pierluigi Cherubino. Real je nato v nedeljo ponoči brez težav odpravil Logrones: 4:1 in pet točk naskoka (zaradi odločno boljše gol-razlike pa jih je dejansko že šest) je tu. Nasploh pa so bile slabše uvrščene ekipe zelo uspešne. Moštva iz druge polovice lestvice so namreč osvojila 13 od 20 razpoložljivih točk. VRSTNI RED: Real Madrid 33, Deportivo 28, Barcelona 27, Zaragoza 26, R. Betis 25, Ath. Bilbao 23. Tudi drugod ni manjkalo pomembnih dogodkov ali celo odločitev. V Franciji se je Lyon vodečemu Nantesu približal »samo« na pet točk, toda s pomočjo tekme več. Na Portugalskem je vodilni Porto igral brez golov, toda drugouvršeni Spor-ting je celo doma izgubil s poprečno Amadbro. Spodrsljaja je izkoristila Benfica, ki je v mesecu dni zaostanek za prvim mestom zmanjšala s sedmih na tri točke. Besedo konec je nizozemskemu prvenstvu postavil Ajax. S pravim »shovrom« Nigerijca Finidija je s 4:1 potopil (kar v Rotterdamu) Feyenoord. (dk) NOGOMET Trapottonija bo na Bayemovi klopi julija zamenjal trener VVerderja Rehhagel BONN - Sedanji trener VVerderja iz Bremna Otto Rehhagel bo s prvim julijem na Bayemovi trenerski klopi zamenjal Italijana Giovannija Tra-pattonija. Vest je včeraj potrdil predsednik bavarskega kluba Franz Beckenbauer v intervjuju za dnevnik »Bild«, potem ko so bile govorice o Tra-pattonijevem povratku v Italijo vse bolj glasne. Rehhaglovo odločitev je potrdil tudi športni vodja VVerderja Willy Lemke. »Do zadnjega smo upali, da si bo Rehhagel premislil, a zdaj se moramo sprijazniti z njegovim odhodom«, je povedal Lemke. Z VVerderjem je Rehhagel dvakrat osvojil naslov nemškega prvaka (leta 1988 in 1993), leta 1992 pa je osvojil tudi pokal pokalnih zmagovalcev. Pri Bayemu bo Rehhagel letno zaslužil poldrugi milijon mark. Svetovni rekord Blairove CALGARV (STA/dpa) - Šestkratna olimpijska prvakinja v hitrostnem drsanju Američanka Bon-nie Blair je na tekmi za svetovni pokal v Cal-garjrju postavila nov svetovni rekord na 500-me-trski razdalji. Progo je predreala v zares izjemnih 38.69 sekunde in izboljšala star svetovni rekord, ki je bil prav tako v njeni lasti, za natanko tri desetinke sekunde. Tudi drugouvrščena Kanadčanka Susan Auch jedrsala hitreje od prej snega svetovnega rekorda, in sicer za pet stotinK sekunde. KOŠARKA / FINAL FOUR Izredno zanimanje za zaključni turnir najboljše četverice Veliko povpraševanje po vstopnicah MILAN - Čeprav na finalni tezi italijanskega košarkarskega Pokala 2. in 3. marca v Casalec-otriu ne bo nastopilo nobeno bolonjsko moštvo, je povpraše-Va*ije po vstopnic izredno - do-stej jih je bilo rezerviranih že ®tiri tisoč, tako da računajo, da bo na dvodnevnem tekmo-vanju, na katerem bodo nastopili tržaški Illy, Scavolini iz Pe-m, Benetton iz Trevisa in Ste-iaitel iz Milana, dvorana prete-da bi lahko sprejela vse ljubitelje košarke. Na včerajšnji uradni predstavitvi v Milanu je bilo rečeno, ua prihodnje leto finala ne bo-uo priredili v Emiliji Romagni kot doslej, ampak v kakem dru-gem kraju, najverjetneje v Rimu. Trenerji moštev včeraj niso uoteli dajati napovedi. Za Bog-dana Tanjeviča bo to že četrti nastop v »final fouru«, upa pa. da bo tokrtat z milanskim Ste-fanelom končno nastopil v finalu za 1. mesto, kar mu doslej še ni uspelo, in da bo nato uspešen tudi v finalnem srečanju. Trener Scavolinija Valerio Bianchini pravi, da o pokalu še ne razmišlja, upa pa, da bo Američan Gaines, ki je v središču kritik zaradi slabih nastopov, prav takrat pokazal svoje pravo lice. Glede na prvenstvene rezultate imata za uvrstitev v finale manj možnosti Benetton in Illycaffe. Dvodnevno tekmovanje v Ca-salecchiu bo neposredno prenašala zasebna postaja s kodificiranim signalom tele +2, po Rai pa bodo na sporedu skrajšani posnetki polfinalov in finala. SPORED 2. marca: 18.00 Scavolini - II-ly; 20.00 Benetton - Stefanel; 3. marca: 18.00 tekma za 3. mesto; 20.00 finale za 1. mesto. - HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA Polet proti Ferrari dosegel letošnjo prvo zmago Zdaj derbi z UGG Polet - Ferrara 9:6 (3:0) POLET: Biasizzo, Mar-nuzzi 1, S. Kokorovec, Stilli, Mo. Kokorovec, Mi. Kokorovec 4, Martel-lani 2, Zotti, Russo 2, Ra-dos. Poletovci so dosegli svojo prvo prvenstveno zmago in to na račun Ferrare, ki ne skriva svoje želje, da bi se takoj vrnila v B ligo, iz katere je izpadla v letošnji sezoni. Poletovci so tokrat zaigrali res dobro in povedli celo z 8:0, popustili so le v zadnjih minutah (pri 9:3), ko je sodnik izključil standardnega vratarja Radosa. Potem ko so zaman zahtevali od sodnika, naj prekine tekmo zaradi spolzkega igrišča, so gostom povsem popustili živci. Začeli so igrati grobo, nešportno pa so se obnašali tudi njihovi številni navijači, ki so v Trst prispeli s posebnim avtobusom, zato pa je bilo zadoščenje oh zmagi za poletovce še toliko večje. V prihodnjem kolu čaka Polet v Gorici derbi z UGG, ki ima na lestvici prav tako dve točki. »Mi proti njim še nismo izgubili, zato bodo oni napeli vse sile, da zmagajo. Doslej v prvenstvu nismo imeli sreče in smo zamudili nekaj priložnosti, v povratnem delu pa se lahko mariskomu oddolžimo za poraz. Razen Breganz ni za nas nobeno moštvo nepremagljivo«, pravi poletovec Mojmir Kokorovec. ODBOJKA / PRVENSTVO DEKLIC NA TRŽAŠKEM Bor Friulexport in Koimpex sla se že uvrstila v play-off Slogašice v derbiju z Bregom sedmič zapored zmagale s 3:0 - »Silovit« začetek Kontovelovih naraščajnic Mladinke Koirnpex - NPT 3:0 (15:2, 15;11.15:4) KODvIPEK: Babudri, Ban, v- ^tea, Criti, Furlan, Kalc, °C)ancic, Kufersin, Molas-ia-3osie,Tensi, Viđali tem zaostalim se je za Koimpex Tj Tucilo prvenstvo mla-Drv ^rZaška šesterka je v j ern delu prvenstva nudi-, naši veliko večji odpor ot tokrat. Izredno žilavo se L ^?er borila v obrambi, to )e bilo pa tudi vse, saj so na Va]62\ 0bs°lutno prevlado-[■ e slogašice. Trener Peter-]e na igrišče poslal vse j^Porožijive igralke in če- 80 nastopile v različ- ylogah se učinek v igri nrc spremenil. S to novo ag° je Koimpex zaključil e enstvo na tretjem mestu .testvici. Ta položaj pa je bp' k6 sP°dbuden, še pose-: J °b dejstvu, da bo večina „j k še dve leti lahko na- 0 a v tej starostni kate-8°nii. (Inka)' Vrstm red: Bor Friulex-2„d 22, Pallavolo Trieste Mu’ Koimpex 14, Sokol 12, npt m Sgt 6, S. Andrea 0. w°r Friulexport, Sokol, Sgt ttian')^11^163 imai° tekmo dečki in n6!?116 med Koimpexom tale niso odigrali, 1 °daje slogaše na vrhu stvice (bržkone samo clubaSno) dohitel Volley " Volley Club 1:3 l5n8A2:15-11:15.1:15) Up . ftoeke in menjave) Kr^1 ^1+1h JanCar (3+7), MiloU^V Lunazzi (l+°) pVko1) (0+2), Pečar (0+0), ^Pjn^Pussini (9+2), Sava- Bor°vj fantje so pjoti ni, ^uvrščenemu Volley doživeli poraz, z igro Po mso mvno blesteli, saj so v lrffS dobrem prvem setu, Sp .e.rem so z učinkovitimi j;181 m borbeno igro slavi- dobinddklievaniu zai8rali UUKa) slabše. Spet je bilo v igri vse preveč napak, tudi borbenost je po prvem nizu splahnela. Bolje so naši zaigrali v tretjem setu, ko so reagirali, se enakovredno kosali z nasprotnikom, a na koncu so morali žal položiti orožje. Četrti set pa je bil spet monolog gostov. Naši fantje pa so z naivnimi napakami ponudili Volley Clubu zmago na zlatem krožniku. Naj omenimo še, da je pri borovcih manjkal Mauri, kar se je v igri tudi poznalo. (Dejan) Ostala izida 9. kola: Pallavolo Trieste - Sloga odložena, Virtus - Ricreatori 0:3. Vrstni red: Koimpex in Volley club 12, Pallavolo Trieste 6, Bor in Ricreatori 4, Virtus 0. (Sloga in Pallavolo imata tekmo manj) Prihodnje kolo: Ricreatori - Pallavolo Trieste, Sloga -Bor, Volley club - Volley 80. DEKLICE Skupina A Bor Friulexpart - SGT 3:0 (15:7,15:13,15:2) BOR: Flego, Macio, Rogelja, Sadlovski, Orel, Miličevič, Bogateč. Borovke so si z zmago nad vrstnicami SGT že matematično zagotovile vsaj drugo mesto v skupini in s tem tudi nastop v play offu, ki bo odločal o pokrajinskem naslovu. Tokrat so varovanke trenerja Kalca (ob njegovi odsotnosti je svoj trenerski debut odpravil Co-loni) zaigrale nekoliko slabše, to pa zato, ker en teden niso trenirale, saj so bile s šolo na smučanju. Kljub temu pa so osvojile novo zmago. SGT je predvsem v drugem setu zaigral zagrize no, razpolaga pa tudi z nekaterimi perspektivnimi igralkami, vendar pa tehnično zaostaja za našimi odbojkaricami. Le drugi set je bil izenačen. Nasprotnice so našim nudile močan odpor, toda v končnici so bile bo- rovke prisebnejše. V nadaljevanju pa niso imele več težav. (Dejan) Sloga - Ricreatori 0:3 (4:15,8:15,12:15) SLOGA: Alessio, Canzia-ni, Dagostini, Ferluga, Križman, Križnič, Milič, Tanja in Tina Sosič. Mlade slogašice so tudi v povratni tekmi podlegle Ri-creatoriju. Tokrat niso zaigrale najbolje in tako niso pokazale vsega, kar znajo. Se najbližje delnemu uspehu so bile v zadnjem setu, ko so vseskozi vodile, a se jim je set prav v končnici izmuznil iz rok. (Inka) Vrstni red: Pallavolo Trieste 10, Bor Friulexport 8, Ricreatori 4, Sloga 2, Sgt 0. Prihodnje kolo: Bor Friu-lexport - Sloga, Ricreatori -Pallavolo Trieste. Skupina B Koimpeoc - Breg 3:0 (15:3, 15:3,15:4) KOIMPEK: Babudri, Ban, Criti, Furlan, Kalc Kocjančič, Molassi, Sosič. BREG: Mauro, Irina in Jelka Sancin, Karboni, Bet, Rodella. Tudi povratni derbi med našima dvema šesterkama je potekal povsem enosmerno. Mlajše Brežanke, ki so za nameček nastopile z zelo okrnjeno postavo so sicer na tekmi dale vse od sebe, vendar so bile proti izkušenejšim slogašicam, brez moči. Za Koimpex je to že sedma zaporedna zmaga s 3:0, kar pa tudi pomeni, da je prvo mesto v tej skupini praktično že oddano. (Inka) Breg - Orna 0:3 (7:15, 1:15,9:15) BREG: Mauro, Sancin, Rodella, Terčon, Sancin, Bet, Zeriali, Ferosso. Brežanke so se v prvem setu kar dostojno upirale gostjam, ki pa so kljub vsemu osvojile set. V drugem pa je Orna že s servisom osvojila skoraj vse točke. V tretjem setu so plave le pokazale nekaj dobrih akcij, Borovca Jančar in Pussini v sprejemu (Foto Kroma) vendar je zmaga pripadla nasprotnicam. Treba je povedati, da je bilo na igrišču nekaj mlajših igralk, ki po navadi manj igrajo. (S.M.) Ostala izida 7. kola: Kon-tovel - Koimpex 0:3 (odigrana prejšnji teden), Virtus -Altura 0:3. Vrstni red: Koimpex 12, Kontovel in Altura 8, Oma 6, Virtus 2, Breg 0. Prihodnje kolo: Altura -Breg, Oma - Kontovel, Virtus - Koimpex. NARASCAJNICE Skupina A S. Andrea - Kontovel 0:3 (2:15,0:15,4:15) KONTOVEL: Stoka, Obad, Strekelj, Kante, Batti-gelli, Milic, Starc, Furlan, Milkovič, Bukavec, Gollia, Emili. Prva prvenstvena tekma je bila za Kontovel le lažji trening, potrdila pa je, da Kontovelke letos v tem prvenstvu ne bodo odigrale podrejene vloge. Trener Kušar je na igrišče poslal vse igralke, ki so zadovoljivo opravile svojo nalogo, čeprav je bil nasprotnik prešibek, da bi lahko bolje ocenili vrednost nastopa naših odbojkaric. Ostali izidi 1. kola: Sloga - Virtus neodigrana, Oma -Pallavolo Trieste 2:1. Vrstni red: Kontovel 3, Oma 2, Pallavolo Trieste 1, S. Andrea, Sloga in Virtus 0. NOVICE Pred tekmo Napoli - Cremonese z nožem ranjen navijač Napolija NEAPELJ - Sele včeraj se je zvedelo, da je bil pred nedeljskim srečanjem Napoli - Cremonese z nožem ranjen 31-letni Giovanni Puzone iz Neaplja. Kot je sporočila policija, je bil Puzone v vrsti pred blagajno na stachonu San Paolo, kjer so prodajah vstopnice za tekmo. Pri tem se je sprl z dvema mladeničema, ki sta trdila, da sta bila v vrsti pred njim. Eden od njiju je izvlekel nož in ranil Puzoneja v levo stegno. Takoj po napadu je pobegnil z motornim kolesom. Puzoneju so nudili prvo pomoč, ozdravel pa bo v 7 dneh. Njegova poškodba ni huda, saj so ga takoj odpustih iz bolnišnice. Kasneje so ugotovili, da naj bi Puzone najprej napadalcu primazal zaušnico, ta se je nato oddaljil in vrnil z nožem ter nato po napadu pobegnil. Trije italijanski nogometaši ne bodo igrali v četrtfinalu evropskih pokalov ŽENEVA - V četrtfinalnih nogometnih tekmah v vseh treh evropskih pokalih, ki so na sporedu 28. februarja in 1., ter 2. marca ne bodo mogli igrati Marco Simone (Milan) v pokalu prvakov, Diego Fuser (Lazio) in Dino Baggio (Parma) v pokalu Uefa. Tudi nasprotniki italijanskih ekip ne bodo popolni. Porto, ki bo igral s Sampdorio v pokalu pokalnih zmagovalcev, zaradi kazni ne bo mogel računati na Femanda Barbosa, Odense pa booti Parmi igral brez Michaela Schonberga in Carstena Hemmingstena. Danes kolesarska dirka za 32. trofejo Laigueglia LAIGUEGLIA (Savona) - Današnja 32. trofeja Lai-gueglia bo prva letošnja dirka v Italiji za poklicne kolesarje. Na njej bo nastopilo preko 200 kolesarjev, med njimi ne bo manjkalo mnogo domačih in tujih asov. Nedeljski zmagovalec dirke po Sredozemlju Gianni Bugno bo moči meril z rojaki Chiappuccijem, Findriestom, Furlanom, Bortola-mijem, Pehtom in Cipollinijem ter z Dancem So-rensonom, Rusoma Koniševom in Cerkaosovom, Ukrajincem Oučakom in mladim Avstrijcem Lut-tenbergerjem. Od boljših bodo manjkah le Indu-rain, Rominger in Berzin. Dirka meri 158 km, kolesarji pa se bodo dvakrat povzpeh na vrh Testica (470 m), šest kilometrov pred ciljem pa jih čaka kratek, a zahteven vzpon na Capo Mele. Trofeja Laigueglia je že po tradiciji generalka za slovito dirko od Milana do Sanrema, prvo preizkušnjo za svetovni pokal, ki bo 18. marca. Tekma med Udinesejem in Dinamom iz Bukarešte bo na sporedu že jutri VIDEM - Prijateljska tekma med videmskim dru-goligašem in romunskim prvoligašem Dinamom iz Bukarešte bo na sporedu že jutri zvečer ob 20.30. Po prvotnem programu bi moralo srečanje biti na sporedu v četrtek ob 15. uri. Vodstvo Udi-neseja je sporočilo, da je vstop za imetnike sezonskih vstopnic prost, za ostale pa je cena vstopnic 10.000 lir r ODBOJKA / 1. ZENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM n Sloga do prvih točk po hudem boju V tem tednu se je na Tržaškem začelo tudi prvenstvo.!, divizije, v katerem Sloga ne skriva svojih ambicij po visoki uvrstitvi. V prvenstvu nastopata tudi Breg in Kontovel, ki se bosta v derbiju med sabo pomerila v četrtek. Njim cilj je obstanek v ligi. Sant’Andrea - Sloga 1:3 (13:15, 12:15,16:14,11:15) SLOGA: Ferluga, Kosmina, Perini, Spacal, Starc, Tensi, Viđali, Živec. . Uvodno tekmo so naša dekleta odigrala v gosteh in zmagala po kar dveh urah trdega boja. San’Andrea razpolaga z odlično obrambo, ki prestreza še tako težke žoge, slogašice pa odlikujeta oster napad in agresiven blok. V tej optiki se je tudi odvijala vsa tekma, v kateri so si dolge akcije sledile kot na tekočem traku. Naj omenimo, da je četrti set trajal kar 40 minut, kar je nekaj res neobičajnega. Čeprav je bila vsa tekma izenačena sta bila najlepša vsekakor prva dva seta, v katerih so igrake obeh ekip večkrat zaigrale na ravni višje lige. Ključ Sloginega uspeha je vsekakor večja izkušenost njenih igralk in oster servis, ki je bil v kritičnih trenutkih odločujoč. (Inka) Ostah izidi 2. kola: Breg - Kontovel bo 16.2., Virtus - Killjoy 3:0, Pallavolo Trieste - Prevenire 3:0. Vrstni red: Virtus, Pallavolo Trieste in Sloga 2, S. Andrea, Killjoy, Prevenire, Breg in Kontovel 0. Prihodnje kolo: Prevenire - Sloga, Killjoy - Pallavolo trieste, Kontovel -Virtus, Breg - S.Andrea. 1. MOŠKA DIVIZIJA Združena ekipa Korting bo tekmo s Prevenirejem odigrala šele prihodnji teden. Vse bolj jasno pa postaja, da na napredovanje poleg Pallavola trdno računa tudi Nuova Pallavolo, ki je prav tako še nepremagan. Izidi 4. kola: Nuova Pallavolo - S. Andrea 3:0, Le Volpi - Old Cats 3:0, Pallavolo Trieste - Volley club 3:0, Korting - Prevenire bo 21.2, Volley 80 je bil prost. Vrstni red: Nuova Pallavolo in Pallavolo Trieste 6, Le Volpi 4, Korting, Volley club in Old Cats 2, Prevenire, Volley 80 in S. Andrea 0. Prihodnje kolo: Volley club - Prevenire, Old Cats - Pallavolo Trieste, S. Andrea - Le Volpi, Volley 80 - Korting. KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV KOŠARKA / PROPAGANDA Sokolu deifoi z Jadranom Visok poraz Bora Ediauto proti drugi ekipi Don Bosca Sokol - Jadran 102:98 (53:43) SOKOL: Grilanc 4, Pavletič 37, Šušteršič 13, Rebula 20, Doglia 13, Se-mec 5, Bogateč 10, Buka-vec JADRAN: Brce, Špacapan 30, Kalc 6, Sibelja, Lakovič 28, Tavčer 10, Kocjančič 17, Malalan, Žagar 2, Gregori 5. PON: Kocjančič (40); METI ZA 3 TOČKE: Doglia, Šušteršič, Semec, Špacapan, Gregori po 1. Kljub nekoliko okrnjeni postavi si je Sokol zagotovil derbi z Jadranom, čeprav zmaga Nabrežin-cev ni bila lahka. Tekma se je pričela v znamenju Sokolove premoči, ki si je takoj priigral prednost desetih točk, še zlasti po zaslugi Robija Pavletiča in Kristjana Rebule. V prvem delu tekme pa je bil pri Jadranu najbolj učinkovit Erik Lakovič. Podobna igra se je ponovila tudi v nadaljevanju, ko se je med domačini izkazal Ravel Bogateč, ki je pripomogel, da se je prednost njegovega moštva še povečala na 20 točk, 85:65 v 30. minuti. Povsem drugačni tekmi pa smo bili priča v zadnji četrtini, ko je Jadran s Tomažem Špacapanom in Vasilijem Kocjančičem na čelu iz minute v minuto manjšal zaostanek. Srečanje je doseglo višek, ko so se gostje minuto pred končnim sodnikovim žvižgom približali na sami dve točki razlike. Tedaj pa je Alen Semec dosegel nadvse pomembno trojko, ki je zagotovila zmago Sokolu, kljub Gre-gorijevi trojki v naslednji akciji. Gledalci in trenerja so bili zadovoljni s predvajano igro obeh ekip, saj je Jadran veroval v preobrat vse do zadnje sekunde, Sokolu pa je po dobrem začetku uspelo odločno reagirati prav takrat, ko je že kazalo, da bo zapravil vso priigrano prednost. (A.T.) Bor Ediauto - Don Bo-sco B 78:112 ( 35:56) BOR: Kafol 1 (1:2), Zobec 8 (0:1), Verri 0 (0:2), Smilovič 13 (3:10), Ga-burro, Stokelj 20 (10:12), Opelli, Santi 2, Bosari 20 (0:3), Lombardo 2 (0:2), Krčalič, Lovriha 12 (2:8); trener: Krečič PM: 16:40, SON: 31; PON: Santi, Zobec in Bosari Proti drugi ekipi Don Bosca so borovci kljub odličnemu začetku Pavletič (Sokol) in Lakovič (Jadran) zelo učinkovita (F. Kroma) (26:19) visoko izgubili. Za naše je bila usodna druga četrtina, ko so nasprotniki z odlično obrambo in pridobljenimi žogami ob polčasu povedli kar za 21 točk. V drugem polčasu se stanje ni spremenilo, tako da sta obe ekipi dali možnost vsem igralcem, da si naberejo nove izkušnje. Tokrat bi med posamezniki omenili Danila Bo-sarija, ki je bil odličen v napadu in soliden tudi v skoku. (Niko Stokelj) NAMIZNI TENIS / PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kras v boju za napredovanje O uvrstitvi v finalni del bo odločalo zadnje srečanje s Chiadinom Promocijska liga moškega Dl prvenstva se s hitrimi koraki približuje h koncu. Pri tem se Krasovi ekipi, ki je od lani precej napredovala, ponuja možnost, da se poteguje za napredovanje. O tem bo v veliki meri odločala zadnja tekma proti Chiadinu. Zaostala tekma četrtega povratnega kola bo na sporedu prihodnjo nedeljo. Za Krasovo moštvo bo odločilna, ker je stanje v skupini B zelo izenačeno in le prvi dve bosta igrah finale z enakouvrščenima iz A skupine. Po nedeljski zmagi nad San Giustom s 5:2 si Kras sedaj deli drugo mesto z goriško Azzurro (oba imata 5 zmag), 3. in 4. mesto s štirimi zmagami pa si dehta Chiadino in Fincantieri. San Giusto je odigral vse tekme in Krasa ne ogroža, saj ni dosegel nobene zmage v letošnjem prvenstvu. Zadnjo lekcijo so mu zadah prav mladi Krasovi igralci v nedeljskem srečanju, kjer so Tržačani igrali z veteransko ekipo. K prepričljivi zmagi je zopet največ prispeval Andrea Radini s tremi točkami, dvakrat pa je bil uspešen tudi Peter Santini. Skoda da je Gorazd Mihe izgubil obe srečanji, zlasti, ker je dobro igral v otvoritveni tekmi proti Sainu. San Giusto - Kras 2:5 Sain - Mihč 2:0 (21:19, 22:20), Sommari-va - Radini 0:2 (18:21,16:21), Deha Volpe -Santini 0:2 (12:21,19:21), Sain - Radini 0:2 (16:21, 7:21), Deha Volpe - Mihč 2:0 (21:8, 21:19), Sommariva - Santini 1:2 (21:17, 18:21, 15:21), Della Volpe - Radini 0:2 (18:21,15:21). Fincantieri je z visoko zmago nad Chiadinom (5:0) v redni tekmi 5. povratnega kola napravil veliko uslugo zgoniškim namiznoteniškim igralcem. Prihodnjo nedeljo bodo srečanja med Fincantierijem in Azzurro ter Krasom in Chiadinom odločala o finah-stu. Jadran Farco - SGT 69:39 (26:11) JADRAN FARCO: Peric 6 (2:2), Mitja Suhadolc 2, Grilanc 6, Piccini 23 (1:6), Ferluga 6, Švab 2, Pavat 4 (2:4), Jevnikar 2, Berdon 2, Behčič 2, trener Vremec. Jadranovci so proti vrstnikom SGT v višji skupini dokazati, da so znatno boljši bodisi fizično kot tehnično, in zasluženo zmagah. Domačini so voditi vse štiri četrtine. Ob visoki zmagi so pokazali tudi lepo in zanimivo igro. Vremčevi varovanci so tako osvojili prvi dve točki v prvenstvu, za dobro igro pa zasluzijo pohvalo vsi igralci. (Martin Guštin) Poggi - Bor Ediauto A 116:49(47:22) BOR: Kafol 8 (4:8), Verri 1 (1:2), Gaburro 9 (1:3), Stokelj 13 (5:6), Košuta 6 (0:2), Kr-mec (0:2), Lombardo, Lovriha 10 (6:10), Romano 2, Glavina; trenenKrečič PON: Kafol. Proti vodilnemu Poggiju so Borovi košarkarji prvič letos zapustili igrišče premagani in to z visoko razliko. Po prikazani igri so biti domačini mnogo boljši. V naslednjem kolu čaka naše še ena zelo težka preizkušnja in to z Don Bo-scom na domačih tleh. (Niko Stokelj) Zaostala tekma Ginnastica Triestina -Bor Ediauto A 31:129 (20:64) BOR: Kafol 14, Gaburro 26, Stokelj 20 (4:5), Košuta 19 (1:2), Krmac 6 (0:2), Lombardo 9 (1:4), Tolentino 6 (2:4), Lovriha 21 (1:9), Ga-lavina 8; trener: Krečič PM: 24 Proti verjetno najslabši ekipi prvenstva so borovci v zaostalem srečanju z dobro igro tretjič zmagali. Rezultat tekme ni bil nikoh vprašljiv, tako da so tokrat vsi igralci dali večje število točk. Pohvaliti pa gre posebno Denisa Košuto in Marka Glavino, D je šele letos začel resneje trenirati. (Niko Stokelj) Santos - Bor Autocaroz-zeria Boris B 45:37 (20:22) BOR: Merčeta 4, Pison 4 (0:2), Kodrič (0:2), MilpSe-vič 4, Derganc 4 (0:2), Pitac-co 7 (1:8), Sadlovvski, Flon-dan 10, Sunerga 4; trener Canciani . PM: 1:14 Borova B ekipa je po izenačenem boju prvič izgubila. Cancianijevi varovanci so do konca tretje četrtine stalno rahlo vodili- V zadnjem delu pa so popustih in tekmo izgubiti. V napadu se tokrat nihče ni izkazal, v obrambi pa je zelo dobro igral Marko Sadlovvski. (Niko Stokelj) Italmonfalcone - Dom L8 Goriziana 32:43 (10:23) DOM: Bensa, Klajnšček 4 (0:2), Gravner 4 (0:2), Figel 2 (0:4), Gergolet, Golob 8, Raci ikon 14, Pahor 6 (2:4), Žuljan 4, SpacaL 1 (1:4), SON: 3:16, ON:15. Proti solidnemu Itahnon-falconeju so domovci odigrali svojo najslabšo tekmo sezone. Slabo so igrali v obrambi in popolnoma odpovedati v napadu. Kljub ter mu pa so tudi tokrat zmagah predvsem po zaslugi visokega Radikona, ki je polovil veliko število odbitih žog iu bil tudi najboljši strelec-Tekma se je pričela slabo za belordeče, saj so prvo četrtino zaključili 6:8 s katastrofalnim odstotkom v metu-Odločilna pa je bila drugp četrtina, ko so belo-rdeCi nekoliko uredili svojo igr° in zaključili polčas z zadovoljivo prednostjo 23:10- V nadaljevanju tekme ni bilo večjih sprememb, tako da so domovci uspeh obdržati to prednost do konca srečanja in tako petič zapored zmagati. Poleg že omenjenega Saše Radikona tokrat zasluži pok valo tudi Dejan Klajnšček, k je odigral svojo dosedaj najboljšo tekmo. ■H KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI h Dom v zadnjih minutah do precej težke zmage Dom - Servolana Latte Carso 102:99 (50:49) DOM: Stefančič 18 (8:13), Hrovatin 33 (4:4), Bogateč 2, Krisetig, Guštin 14 (4:6), Puntar, Valente (0:2), Zobin 23 (3:4), Bukavec 2, Mura 2, Grilanc, Pavletič 5 (1:2), trener Vremec. PON: Valente (25); 3T: Hrovatin 1 Domovci so tekmo začeli dokaj slabo. Čeprav so gostje nastopili samo z osmimi igralci, so v prvih minutah povedli in domovci so ves prvi polčas zaostajali za štiri točke. Ob koncu polčasa pa so razliko zmanjšali na eno samo točko. Začetek drugega počlasda je bil precej izenačen. Prava tekma pa se je pričela pet minut pred koncem, ko so domovci zaostajati celo za deset točk. Tedaj so domači pokazali izredno voljo in dokazali, da do boljši od Servolane, in so z dobro igro tudi zasluženo zmagali. Pohvaliti moramo celo ekipo, ker se je zelo trudila in osvojila tretje mesto v prvenstvu, medtem ko so lani odločilno tekmo za tretje mesto izgubiti. (Martin Guštin) Domovci kljub slabi igri petič zapored zmagali Uspeh Jadrana proti SGT Proti Poggiju prvi poraz Borove A ekipe - Drugo ekipa borovcev izgubila s Santosom PM: 17:33; SON: 26; NOGOMET Deželni mladinci IZIDI 18. KOLA: Itala San Marco - Cormonese 0:2, Ju-ventina - Ronchi 2:1, Lucinico - San Canzian 0:4, Pon-ziana - Fortitudo 3:0, Portuale - Gradese 1:2, San Gio-vanni - San Seigio 0:2, Staranzano - San Luigi 2:1. VRSTNI RED: Ronchi 30, S. Sergi, Ponziana 26, Cormonese 25, Itala, Juventina 20, S. Canzian, Staranzano 18, S. Giovanni 17, Fortitudo 15, Lucinico 11, Gradese 10, S. Luigi 9, Portuale 5 PRIHODNJE KOLO: Gradese - Juventina Pokrajinski mladinci IZIDI 16. KOLA: Opicina - Otimpia 1:1, Costalunga -Zaule 3:0, Sant'Andrea - San Marco 3:1, Primorje -Domio 1:2, Montebello D. Bosco - Edile Adriatica 1:2, Vesna - Chiarbola 3:4, Muggesana prosta. VRSTNI RED: Domio in Opicina 26, Costalunga 21, Otimpia 19, Sant’Andrea 16, S. Marco in Muggesana 15, Edile Adriatica in Chiarbola 13, Zaule in Primorje 12, Montebello D. B. 11, Vesna 1 PRIHODNJE KOLO: Costalunga - Domio, Montebello D. B. - Chiarbola, Opicina - Muggesana, Primorje -Olimpia, Sant’Andrea - Edile Adriatica, Zaule - San Marco, Vesna prosta. Obvestila DRUŠTVO SLOVENCEV MELJSKE OBČINE obvešča, da poteka rekreativna telovadba v mali telovadnici italijanske srednje šole N. Sauro - Ul. D’Annunzio 48 - Milje dvakrat tedensko in sicer ob sredah in petkih od 17. do 18. ure. SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. NOGOMET / PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV IN NAJMLAJSIH NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Mladost uspešno začela drugi del V Trstu megla glavni protagonist NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Mladost - Como 6:0 (3:0) STRELCI: Peric, Florenin (4), Za-nier (Hm). MLADOST: D. Devetak, Jarc, Moro, Petean, Zanier, Gorjan, Rosano, Cemic (v 41. min. M. Ferletič), Devetak, Peric, Florenin (v 75. min. Cotič). Združena narašCajniška ekipa Mladosti je uspešno začela povratno del prvenstva. S prepričljivim 6:0 so namreč igralci trenerja Frandoliča premagali Como in dokazati, da bodo tudi v dragem delu igrati uspešno in se ptegovali za visoko uvrstitev. Na nedeljskem srečanju v Doberdobu so naši pokazati boljšo tehnično in fizično pripravljenost, Četudi sta zaradi diskvalifikacije manjkala dva stebra ekipe: D. Ferletič in Jelen. Tekma se je odločila že v uvodnih minutah, ko sta Peric in Florenin zatresla nasprotnikovo mrežo. Tudi v drugem polčasu je bila premoč Mladosti očitna, tako da je Florenin dal se dva gola, Zanier pa je postavil končni izid iz 11-metrovke. Naj omenimo, da so tudi gostje nekajkrat zaposliti Devetaka, a je bil tokrat zares nepremagljiv. (A.F.) NA TRŽAŠKEM Sant’Andrea - Zaraja Adriaimpex odložena Tekme derbi kola med prvou-vrščeno ekipo Sant’Andrea in Zarjo Adriaimpex tokrat niso igrali zaradi pregoste megle. IZIDI 19. KOLA: Chiarbola - Espe-ria 2:1, Fortitudo - Domio 5:0, Sant’Andrea - Zarja Adriaimpex odložena, Otimpia - Opicina odložena, Costalunga - San Sergio odložena, CGS - J. Aurisina 13:1, Montebello D. Bosco - Al tura Muggesana odložena, Portuale - Ponziana odložena. VRSTNI RED: Fortitudo 35, Sant’ Andrea 34, Zarja Adriaimpex 29, Opicina 28, Muggesana 23, Domio 21, Chiarbola in Costalunga 19, Olimpia 18, San Sergio 15, Montebello D. Bosco, CGS in Portuale 13, Ponziana 8, Esperia 6, Junior Aurisina 0. PRIHODNJE KOLO: A. Muggesana - CGS, Domio, Chiarbola, Esperia - Portuale, J. Aurisina - Costalunga, Opicina - Sant’Andrea, Ponziana - Montebello D. Bosco, San Sergio -Otimpia, Zarja Adriaimpex - Fortitu-do: NAJMLAJSI NA GORIŠKEM Sanrocchese - Sovodnje 3:1 (1:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Pavšič SOVODNJE: Simšič, Mauri, Cotič, Pavšič, Tomšič D., Figel j, Faganel, Valle, Bagon, Tomšič S., Todde (Mo-setič). V prvem srečanju povratnega dela prvenstva najmlajših so Sovodenjci nerodno izgubiti v Gorici. Prvi zadetek za Sanrocchese je bil namreč rezultat nerodnosti vratarja, drugi zadetek, potem ko so gostje izenačili, pa je prišel iz 11-metrovke. Povedati velja, da je sovodenjska enajsterica igrala v nepopolni postavi. Igralo pa se je na blatnem igrišču in ob stalnem deževju. (Pavšič Aljoša) NA TRŽAŠKEM Bor Farco - Sant’Andrea 1:0 (prekinjena v 9. minuti) BOR FARCO: Hrovatin, Škabar, Battic, Berce, Grgič, Primosi, Zoma-da, Pahor, Zottich, Cemjava, Giraldi, (Jaš Gregori, Tul, Martini, Longo, Ga brovec). Kljub gosti megli so tekmo med Borom Farcom in Sant’Andrea začeli, toda po devetih minutah, ko so sicer »plavi« že vodili z golom Cemja-ve, je sodnik tekmo prekinil, saj se na bazovskem igrišču zaradi goste megle ni videlo skoraj ničesar, (d.gr.) IZIDI 17. KOLA: Chiarbola - Montebello D. Bosco odložena, Fortitudo -CGS 3:0, San Sergio - Costalunga odložena, Opicina - Fani Olimpia odložena, Bor Farco - Sant’Andrea odložena, Domio - San Luigi 1:1, Esperia - Muggesana 2:4, Ponziana prosta. VRSTNI RED: Fani Otimpia 33, San Sergio 30, Montebello D. Bosco 27, Bor Farco 25, Opicina 22, Alb Muggesana 21, Fortitudo 16, Domio 14, Esperia 13, Costalunga 11, Chiarbola in CGS 10, Sant’Andrea 9, Ponziana 8, San Luigi 7. PRIHODNJE KOLO: Alt. Muggesana - Domio, CGS - Chiarbola, Costalunga - Fortitudo, F. Olimpia - San Sergio, Ponziana - Esperia, SanfAn-drea - Opicina, San Luigi - Bor Farco, M. D. Bosco prost. Je Borojević branil Slovenijo? Slovenski politiki so se prepirali tudi o tem, kaj in koga je v resnici branil slavni feldmaršal j .rp- i’Pion m bila popravljena, a l1 °° »nevtralna« Italija zabodla P?ž v hrbet, saj je, kot bi dejal urclnll, napadla krokodila tam, 5ef ie najbolj ranljiv, se pravi v eouh. Trikrat do štirikrat mo-i. eiSa italijanska vojska (336 bata-]°nov s 1370 topovi) bi lahko kot ^ voda pridrvela do Ljublja-j sai ie mejo varovalo le osem (vT0 oboroženih avstro-ogrskih ovojniskih divizij z nezados-^ topništvom. ^ ^aCehiik generalštaba Hoetzen-ni'V i mehtem, ko je živčno pre-jt,.. del vojaštva z vzhodne na talt-3118^0 honto, v naghci izdelal : ^ načrt, po katerem bi Itali- v dovolil zasesti (in uničiti) . v° Slovenijo, da bi jih tako dobd v htesce in nato uničil. Fronta na Soči -»slovenska fronta« cmeral Borojevič (po Spomi-» Slovence Jožeta Javorška , e iki junak in humanist... naj-v ! tthren in spokojen človek v s * avstroogrski armadi«) je, na-frnnt n0’ zag°varjal postavitev n ® Soči in ne kje pri Zida-vni . i°stu nh celo na Dravi. Gla-. s ab je prepričeval, da je tudi z ti Ital-16®3 'ddika nemogoče pusti-skp 113 ozemlje Avstro-Ogr-’sa) bi to pomenilo, da jim dr- saj antanta od tega ni imela kaj prida koristi. Italijanska vojska je v enajstih soskih ofenzivah zavzela samo Gorico in nekaj obmejnih krajev, čeprav se je poveljnik general grof Luigi Gadoma že aprila v rimskem senatu bahal, da bo v enem mesecu v Trstu. Gadoma je nameraval prodreti v dolino Drave na Koroškem, hkrati pa čez VrSič v Zgornjesavsko dolino in Ljubljansko kotlino, venci in Hrvatje. Francozom so očitali, češ, zakaj ne dajo Italijanom Ažurne obale in Provanse. Najtežje je bilo članom Jugoslovanskega odbora, ki so se na strani antante zavzemali za jugoslovansko stvar. Hrvatski politik Franjo Šupilo je iz protesta celo zapustil Jugoslovanski odbor ter se predal obupu in razočaranju. Vedel je, da bo Italija dobila vse, kar si je z Londonskim sporazumom Hribar v svojih spominih piše takole: »... oni Borojevič von Bojna, ki je tistikrat bil v takih velikih časteh v slovenskih krogih ljubljanskih... Mož je v Postojni neki slovenski deputaciji, ki se mu je prišla poklonit, kot najimenitnejše sredstvo za srečnejšo bodočnost priporočal učenje nemškega jezika... In vendar je bilo naivnih Slovencev, Id so mislih, da se gospod von Bojna čuti Slovana in da brani slovensko zemljo pred Lahom. Da, branil jo je; pa ne za Slovence...« Svetozar Borojevič von Bojna Slovenski narod je 7. avgusta leta 1921 objavil čla-be/c z naslovom »Da se ne pozabi«. Pisec je v njem za-jbtfča/ trditve, češ da dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Tril-,er nista niti s prstom mignila za Ivana Hribarja, ko ga le ovstrijska vlada ob izbruhu vojne intemimla. Na-sprotno, s pomočjo pokojnega avstroogrskegafeldmar-ula in poveljnika avstroogrskih čet na soški fronti Votozarja Borojeviča sta dosegla, da Hribarja niso vr-So v ječo, temveč so ga - upoštevaje njegovo zdravstve-b° stanje - zgolj konfinirah v zdrav gorski kraj. Hribar l^v svojih spominih ogorčeno zavrnil takšno obrambo, »prav Borojevič von Bojna je bil tisti, ki mi je leta ^prepovedal vrnitev v Ljubljano«. Ta navidez nepomembna pole- Zavo kratko malo prepušča, pa če-vnr3 nas je vodila v čase, ko sta se prav zgolj iz taktičnih razlogov, lo veni ji po razpadu Avstro- Državo je treba braniti na njenih grške izoblikovala dva pogleda mejah, s fronto na Soči, ki bo izra-Borojevičevo vlogo v prvi sve- žita slovenska fronta, fronta, ki bo vin! Vojnh Prvi v soški fronti ni varovala Slovence pred nacional-el samo obrambe avstroogrske no katastrofo. °Darhije, temveč predvsem Dopovedoval je, da bodo slo-^nibo Slovenije Avctm-DarcVn venski vojaki fronto proti Italiji držali z največjim junaštvom in nezlomljivo voljo in da sovražnika nikakor ne bodo spustili v deželo. »Kakšno življenje pa bi bilo, če bi nam Italijani vzeli Istro, Dalmacijo in Gorico in bi nas tako pri-krajsah za naše najlepše kraje in naše življenje na morju?« je po pričevanju L Meštroviča dejal Borojevič. Celotna italijanska fronta proti Avstro-Ogrski se je razprostirala od švicarske meje čez Južno Tirolsko in Koroške Alpe do Soče in ob Soči do Tržaškega zaliva. Dolga je bila več kot 600 kilometrov. Štab vrhovne komande je bil v Vidmu, medtem ko se je poveljnik fronte Borojevič nastanil v vib trgovca Jurce v Postojni. Zaradi uspehov na soški fronti so ga kmalu povišali v feldmaršala. Borojevič je dobro vedel, da je bil vstop Italije v vojno rezultat »hudičeve kupčije«. Za to, da bi Italija skočila centralnim silam v hrbet in tako razbremenila antantne sile na zahodu in jugu, so ji z Londonskim sporazumom obljubili Južno Tirolsko, Primorsko z Istro in Reko, Kvarnersko otočje, Zadar, Split, Boko Kotorsko in še kakšen otok v Jadranskem morju. Pozneje se je izkazalo, da je bila cena za italijansko sodelovanje v vojni previsoka, vendar so bile njegove ofenzive »podobne morskim valovom, ki pridivjajo s pretečo silo, nato pa se raztreščijo in razpenijo ob skalah in se vrnejo kot nov val, ki prihaja in ga čaka ista usoda«. Poincare: Italijanom »niti čolna« Ko so združene nemške in avstroogrske sile jeseni 1917 z ofenzivo ob Soči pri Kobaridu prebile italijansko fronto, je samo naglo posredovanje dvanajstih angleških in francoskih divizij ter Številnih tankov preprečilo, da ni prišlo do popolnega razkroja italijanske fronte. Italija do konca vojne ni mogla izvesti nobene resnejše vojaške operacije več, imela pa je izgube, »s kakršnimi je Napoleon zasedel pol Evrope«. Sele 24. oktobra leta 1918, ko se je svetovna vojna bližala koncu, je italijanska vojska na Piavi s podporo francoskega topništva začela veliko ofenzivo pri Vittorio Venetu. Toda leta 1915 svet še ni mogel vedeti, kakšna je dejanska moč italijanske vojske. Londonski sporazum je vzbujal strah tudi med nekaterimi slovenskimi narodnjaki, ki so si sicer Zeleh zmage antantnih sil. Jezili so se na Angleže, češ da trgujejo z ozemljem, kjer živijo pretežno Slo- primešetarila. Predsednik francoske republike Raymond Poincare je ob vpitju italijanskih nacionalistov, češ »Hočemo vse italijanske dežele! Na Jadranu ni druge zastave kot italijanske! Hočemo vse, do zadnjega čolna!« menda dejal: »Italijanom ne bomo dah niti čolna, ker si tega niso zaslužili...« Vseeno je Italija dobila vse, kar ji je bilo obljubljeno, in še več, tudi Reko, ki je bila po sporazumu »dodeljena« Hrvaški. Hribar ni verjel v »smešno legenda« o Borojeviču Hribarjev pogled je bil povsem drugačen, čeprav tudi on ni zanikal Borojevičevih vojaških uspehov na soski fronti, vendar pa je nasprotoval poveličevanju njegovih zaslug za Slovenijo. Pisanje o Borojeviču kot rešitelju Slovenije je imel za »smešno legendo«. Ni verjel v pripovedi o tem, da je Borojevič preprečil zasedbo italijanske Ljubljane, potem ko je zavrnil predlog, po katerem naj bi iz taktičnih razlogov umaknil fronto do Zidanega Mosta. Nasprotno, trdil je, da je »mož doživljal dogodke, pa jih ni razumel, in videl znamenja, ki jih ni spoznal...« Hribar v svojih spominih piše takole: »... oni Borojevič von Bojna, ki je tistikrat bil v takih velikih časteh v slovenskih krogih ljubljanskih... Mož je v Postojni neki slovenski deputaciji, ki se mu je prišla poklonit, kot najimenitnejše sredstvo za srečnejšo bodočnost priporočal učenje nemškega jezika... In vendar je bilo naivnih Slovencev, ki so mislili, da se gospod von Bojna čuti Slovana in da brani slovensko zemljo pred Lahom. Da, branil jo je; pa ne za Slovence...« Toda tudi Hribar ni mogel zanikati izjav verodostojnih prič, predvsem hrvaškega kiparja Ivana Meštroviča, ki so povedale, da so se v imenu Jugoslovanskega odbora z Borojevičem pogajale o tem, da bi prestopil na stran antantnih sil. Rektor zagrebške univerze dr. Barac, dober znanec generala Svetozarja Borojeviča, je dosegel, da so Borojeviča sprejeli za častnega doktorja. To mu je omogočilo, da mu je v njegov štab na fronti odnesel častno diplomo. Barac je na slovesnosti skrivaj namignil generalu, da se mora z njim nujno in skrivaj pogovoriti. Ta je uslišal njegovo prošnjo in ga kot svojega starega znanca zadržal v gosteh tisto noč in naslednji dan. »Kaj pa moja prisega, da bom zvest cesarju?« »Mar niso cesarji prelomih svoje prisege do nas? Borojevič si je vzel noč za premislek. Zjutraj je povedal Baracu besedo za besedo takole: »Sporočite Jugoslovanskemu odboru, da jih imamo za iskrene in poštene rodoljube, vendar jim povejte, da se mi tukaj borimo za isto stvar kot oni, in naj povedo tudi PaSiču, da se borimo za isto stvar. Kar mi sporočajo, sem pripravljen storiti pod dvema pogojema: prvič: odbor in srbska vlada naj dosežeta pri zaveznikih, da se razveljavi Londonska pogodba in nam priznajo naše etnografske meje; drugič: ko s sto tisoč možmi prestopim na drugo stran, naj nas nimajo za ujetnike, temveč za vojskujočo se stranko, tako da se lahko takoj obrnemo v boj proti Nemcem.« Borojevič je svojemu sošolcu dejal, da bi prestopil na stran pod pogojem, da bi antanta preklicala Londonski sporazum in zelo jasno določila slovenske in hrvaške nacionalne meje. S svojo vojsko pa se je pripravljen pridružiti izključno poveljstvu fiancoskega generala Joffreja, pod katerega sodi ita- General Borojevič je zagovarjal postavitev fronte na Soči in ne kje pri Zidanem Mostu ah celo na Dravi. Glavni štab je prepričeval, da je tudi z državnega vidika nemogoče pustih Itahjane na ozemlje Avstro-Ogrske, saj bi to pomenilo, da jim državo kratko malo prepušča, pa čeprav zgolj iz taktičnih razlogov. Državo je treba branih na njenih mejah, s fronto na Soči, ki bo izrazita slovenska fronta, fronta, ki bo varovala Slovence pred nacionalno katastrofo. Neuspešna pogajanja z Jugoslovanskim odborom Ko mu je Barac sporočil pozdrave hrvaškega zastopstva in mu polaskal, da ga imajo ljudje v Zagrebu za svojega Jelačiča, mu je brez ovinkarjenja povedal, da mu Jugoslovanski odbor predlaga, naj bi on, Borojevič, z večjimi enotami prestopil na italijansko stran, v imenu antante zasedel Slovenijo in Hrvaško, s tem pa neposredno povzročil konec vojne. Borojevič se je namrščil in rekel: hjanski del antantne strategije. Odbor seveda ni mogel izpolniti nobenega od Borojevičevih pogojev. »Ce bi bili Slovenci pametni,« razglablja eden od Javorško-vih junakov v Spominih na Slovence, »bi Svetozarju Borojeviču ponudili komando nad svojimi četami s prošnjo, naj zadrži napredovanje italijanske vojske ter resi Slovensko primorje s Trstom in Gorico za Slovence... Bil je svoboden in bi poveljstvo slovenskih čet lahko mirne duše sprejel...« France Trebcan .ia:. ;sr.*5r ,i.wrcK\~ir ur ■ -jr .-r : : ' '>r- . r,r jt;. r .LA X?k<fr . >T-rvtak0 niegovi sc P^ePotentno skuša ovati tako s prvin zdtugimi velaTnVLia ]'e 1 i. toliko spremom tor n ere dele mesi k0 ^?l)rega vojaka S stara tL povsen a kraga ostala is Joest°. z vsemi : Spi preteklo Z-Je s svojimi v Pajdaši obiskoval in zakotne lokale, kjer danes stojijo picerije, prodajalne kola pijač, hot dogov, butiki in podobne ustanove. Ali pa jih že zdavnaj ni ved Vyšehrad je bil naseljen že pred letom 2000 pred Kristusom. Prvo predromansko zgradbo cerkev sv. Marije je dal postaviti na Hradcanih že kralj Bo-rivoj I. V XIV. stoletju, v času vladavine Karla IV. iz rodbine Luksemburžanov, je bila Praga eno najlepših in najvecjih mest Evrope, eden glavnih središč kulture in znanosti ter prestolnica ene najvecjih in najpomembnejših držav sveta. Jaroslav Hašek je v svo- Hašekje znal biti eleganten gospod (Foto: R. Pytlik) jem kratkem življenju (1893-1923) zamenjal toliko poklicev in se ukvarjal s tako različnimi dejavnostmi, da niti najpodrobnejši raziskovalci niso mogli ugotoviti vseh. Obiskoval je tako številne lokale, da si niti njegovi sodobniki niso upali pomisliti, da jim je uspelo našteti vse. Bil je sinko dobrih staršev, oce je bil gimnazijski profesor, Jaroslav pa je že kot nagajiv otrok poCel marsikaj nenavadnega. Nato je postal boem, potepuh, huligan, anarhist, novinar, kabaretist, pisatelj, urednik, popotnik, trgovec s psi, politik, vmes je dokončal šolo, se poročil, pil pivo, vino, likerje in žgane pijače vseh vrst. Nekateri ga imajo za alkoholika, poznavalci vedo, da je bil dokaj zmeren pivec, kadar je delal, in nebrzdan, kadar je z veselo druščino popival. Bil je tudi politik ali pa »politik«. Nato je bil vojak, dezerter, vojni ujetnik, revolucionar, rdeCi komisar, poliglot, vojni poveljnik mesta Bugulma, končno pa razočaran odpadnik boljševizma. Nazadnje je bil hudo bolan človek, ki je želel dokončati svojo knjigo, a mu to ni uspelo. Tako bi lahko naštevah še in še, toda Jaroslav je bil vedno še nekaj veC. Včasih je bil zaljubljen poet, pa ciničen satirik, antimilitarist, ljubitelj narave, češke preteklosti in še kaj. Vsi površni obiskovalci Prage povezujejo Haska in Svejka z dvema lokaloma, s skoraj petsto let staro pivovarno - pivnico Pri Fleku - in skromnejšo Pri kelihu. Svejk pri Fleku ni sedel nikoh, Hašek pa prav gotovo je. Borivoj Repe (Se nadaljuje) «> MARIJA DEMŠAR Java, otok starih kultur o Skozi nepopisno gnečo se od nekod prerine prodajalec živopisanih papig, ki se, tako kot ljudje na vlaku, stiskajo v premajhni kletki. Ne morem si zamisliti posledic, če bi katera izmed njih dobila kupca. Z velikimi pladnji in košarami prodajalci krožijo sem ter tja po vagonih, vse dokler niso zadovoljni z izkupičkom ali pa utrujeni občepijo v kakšnem kotu natrpanega vagona: Nikoli mi ni bilo Cisto jasno, kje živijo vsi ti ljudje, saj so s svojimi košarami pogosto vztrajali na vlaku po sto in sto kilometrov daleC. Velikanski lokvanji Južno od indonezijske prestolnice Džakarte leži prijetno mestece Bogor. Mesto na Javi je postalo pomembna postojanka nizozemskih guvernerjev že v 18. stoletju. Za svojo rezidenco si ga je leta 1811 izbral tudi sir Stanford Raffles, znan predvsem kot najbolj zaslužen človek za nastanek Singapura. S pomočjo sodelavcev je v Bogorju uredil edinstven botanični vrt, ki se danes razprostira kar na sto hektarih in se ponaša z več kot 15 tisoč rastlinskimi vrstami. Urejene sprehajalne poti so speljane pod mogočnim tropskim drevjem in med eksotičnim rastlinjem, ki je še posebno privlačno za Evropejce. Na velikih deblih in zveriženih vejah v šopih rastejo rastline zajedalke in ovijalke, katerih zračne korenine, skozi katere srkajo zračno vlago, pogosto segajo vse do tal. Sredi parka med bambusovimi vrhovi leži jezero, v katerem plavajo številni lokvanji. Med njimi so tudi posebna privlačnost botanicega vrta -velikanski amazonski lokvanji (Victo-ria cruciana), katerih ogromni listi lahko na gladini obdržijo celo manjše otroke! Druga posebnost parka pa je najvecja roža na svetu, raflezija, ki je dobila ime po ustanovitelju parka, Rafflesu. Raflezija v naravi raste le na Javi, Malajskem polotoku in Borneu. Vsako leto cveti le teden dni, običajno med avgustom in novembrom. Temno rdeči cvetovi v premeru merijo tudi več kot meter in tehtajo več kot sedem kilogramov. Okoli njih se širi močan vonj, ki privablja roje muh in insektov. V posebnem rastlinjaku si lahko obiskovalci ogledajo tudi pisano paleto orhidej, ki v tropskem podnebju uspevajo brez težav. (Se nadaljuje) Georges Simenon Maigretova pipa m Preden so odšli s Quai des Orfa-je nekemu inšpektorju naročil, ai telefonira v Orleans in se prepri-a> da poročena hci zadnje čas res ni ha v Parizu. Ni bilo nobene sledi. , Ali si je Joseph morda za materi-Jhai hrbtom dal narediti svoj ključ? s .e Ce je hotel tisto noč oditi, zakaj ni zavezal kravate in, predvsem, nkaj ni obul čevljev? Maigret je zdaj vedel, približno akšne so tiste slavne copate. Iz var--osti jih je madame Leroy sama se-1 a iz ostankov blaga, podplate pa ®zala iz kosa klobučevine. Vse je bilo bomo, in ta bornost je j1 a Se toliko bolj mučna, še toliko e ja, ker je madame Leroy ni hotela Priznati. je ze prejšnji d; a o njih. Prvi, ki je P? tistem, ko je na okr P?s> J« bil star samski i .inskem trgovcu Sou: ^^ovo skladišče v de Bercy. “Spodoben moški lepega vedenja, gospod komisar. Se pravi, ali lahko rečemo, da je spodoben nekdo, ki vsepovsod iztrkava svojo pipo? Za povrh pa je bil obseden od tega, da je ponoči vstajal, hodil naokoli in si kuhal čaj. Neke noCi sem vstala in ga srečala na stopnicah; bil je v nočni srajci in spodnjih hlačah. Vendar je bil izobražen mož.” V drugi sobi je najprej prebival neki zidar; rekla je “polh”, toda njen sin mu je ta naziv odločno odrekel. Zidar ji je dvoril in se je hotel na vsak naCin z njo poročiti. “Vedno mi je pripovedoval o svojih prihrankih, o hiši, ki jo ima blizu Montlucona in kamor me bo odpeljal, ko se bova poročila. Moram reči, da mu ne morem očitati niti ene besede, niti enega nespodobnega giba. Vsakič, ko je prišel domov, sem mu rekla: ‘Umijte si roke, monsieur Germain!’ In umil si jih je pod vodovodno pipo. Nekaj nedelj je betonhal dvorišče, in morala sem ga prisiliti, da sem jaz plačala cement.” Potem se je zidar odselil, morda iz razočaranja, in namesto njega je prišel neki gospod Bleustein. “Tujec. Zelo dobro je govoril francosko, vendar z rahlim naglasom. Bil je trgovski potnik in je tukaj prenočil samo po enkrat ali dvakrat na teden.” “So imeli vaši podnajemniki ključ?” “Ne, gospod komisar, kajti takrat sem bila vedno doma. Ce sem morala zdoma, sem ključ potisnila v špranjo na fasadi za žlebom, in oni so vedeli, kje ga najdejo. Potem pa nekega dne gospoda Bleusteina ni bilo več. V njegovi sobi sem našla samo zlomljen glavnik, star vžigalnik in popolnoma raztrgano perilo.” “Ali vam ni ničesar sporočil?” “Ne. Pa je bil vendar človek, ki se je znal vesti.” Na šivalnem stroju, ki je stal v ko- tu jedilnice, je ležalo nekaj knjig. Maigret je bežno listal po njih. Bile so poceni izdaje, predvsem pustolovski romani. Tu pa tam sta bili na robovih zdaj s svinčnikom, zdaj s črnilom izrisani prepleteni črki J in M. M je bila skoraj vedno večja in bolj umetelno narisana. “Ali poznate koga, katerega ime se začne z M, madame Leroy?” je zaklical na stopnišče. “Z M? ... Ne, ne morem se domisliti. Čakajte ... Svakinji mojega moža je bilo sicer ime Marcelle, vendar je umrla pri porodu.” Ko sta Lucas in Maigret odšla iz hiše, je bilo poldne. “Greva enega spit, šef?” In sedla sta k mizi v majhnem rdeCem bistroju na voglu. Obema je bilo enako pri duši. Lucas je bil precej slabe volje. “Kakšna bajta!” je zavzdihnil. “ Sicer pa sem odkril ta kos papirja. In veste kje? V fantovem zavojčku cigaret. Ta se mora matere hudičevo ba- ti, da ljubezenska pisma skriva med cigarete!” Res je bilo ljubezensko pismo. Moj ljubi Joseph! Včeraj si me prizadel, ko si rekel, da Te zaničujem in da ne bom nikoli pristala na poroko z moškim, kakršen si Ti. Zelo dobro veš, da nisem takšna in da te ljubim prav tako, kot Ti ljubiš mene. Prepričana sem, da boš nekega dne še nekdo. Toda, za božjo voljo, nikar me več ne čakaj tako blizu trgovine. Videli so Te, in madame Rosa, ki dela enako, a je starejša, si je že dovolila nekaj pripomb. Odslej me čakaj na postaji metroja. Jutri ne, pome bo prišla mama, ker bova šli k zobozdravniku. In predvsem si ne delaj več skrbi. Poljubljam Te tako močno, kot Te ljubim. Mathilde (Se nadaljuje) 32 Torek, 14. februarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / SUHO LE NA VZHODU CELINE ALPE JADRAN / DEŽ, VEČ PADAVIN ZAHODNO __________, OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG M DANES mm na dan ™ 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 *4* *** 10-30 10-30% 30-50% o SALZBURG O GRAZ , .*w O O Tj: aB C ^J: ~-w> Oceue VARAŽDIN O ČEDAD VIDEM O O o PORDENONE N GORICA GORICA^ O POŠTO. 50-80% O 4444**** 30-60 444 *** 444 *** O NOVO MESTO _ O ZAGREB d o KARLOVAC O __________ nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE Slovenija: Sosednje pokrajine: Oblatilo bo in deževno. Vec Povsod se bo pooblačilo, dež padavin na zahodu dežele, se bo razširil tudi nad vzho-Meja sneženja na okoli 1300 dno Hrvaško in Madžarsko, m. NajviSje dnevne temperature od 4 do 9 °C Vremenska slika: Območje visokega zračnega pritiska nad Balkanom je oslabelo. Frontalni val se pomika Cez Slovenijo. Za njim bo nad naše kraje začel dotekati bolj suh in nekoliko hladnejši zrak. a Podatke pripravlja in posreduje Hidremeteoroški za- Tr—-7 središče središče VOQ ciklona anticiklona topla hladna okluzija fronta fronta nad 10 m/s BIOPROGNOZA Veliko ljudi bo imelo težave, kot so slabo počutje, povečan nemir, utrujenost, razdražljivost, potrtost in motnje v spanju. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.07 in zašlo ob 17.26. Dan bo dolg 10 ur in 19 minut. Luna bo vzšla ob 16.41 in zašla ob 06.03. cm cm Rogla 70 do 90 Kanin 40 do 135 Kope do 40 Kohla do 40 Krvavec do 60 Zelenica do 60 Vogel 110 Golte do 30 Kranjska Gora 20 Cerkno 40 Mariborsko Pohorje do 40 Velika planina 20 Soriška planina 50 Rakitna Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju. Rogli, Kopah, Soriški planini Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorie, Roglo, Vogel, Kohlu, Veliko Planino, iz Cerknega, med gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu. Danes: ob 2.51 nainizie -22 cm, ob 8.35 najvisje 43 cm, ob 15.07 najnizje -59 cm, ob 21.36 najvisje 44 cm. Intri: ob 3.22 najnizje -29 cm, ob 9.09 najvišje 45 cm, ob 15.34 najnizje -59 cm, ob 22.01 najvisje 48 cm. o UMAG PAZiN Q V Sloveniji: Obeti: Delno jasno bo. Zjutraj bo hla- V Četrtek se bo zaradi no-dno, po kotlinah tx) del dopol- ve fronte vreme spet podneva megla slabšalo. Deževalo bo. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13- uri LJUBLJANA.... K TRST.............. $ CELOVEC...... t6 BRNIK........ 'f o MARIBOR...... f.o CELJE........ 2 NOVO MESTO o NOVA GORICA.. n, n MUR. SOBOTA.. PORTOROŽ..... 5, POSTOJNA..... S ILIRSKA BISTRICA. ", KOČEVJE...... 'Vo CRNOMEU.....- SLOV. GRADEC.. RATEČE....... Iti, VOGEL.......- „77 KREDARICA.... f'-n VIDEM............. g GRADEC....... -f., MONOŠTER..... "'I ZAGREB....... L,p TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... STOCKHOLM.... 'N MOSKVA....... '7; BERLIN........... V' VARŠAVA...... 77 LONDON....... 8', AMSTERDAM.... 5' ' BRUSELJ...... PARE......... DUNAJ............ -U ' ZuRICH....... ŽENEVA....... 5I,{ RIM.............. 8 MILAN............. % BEOGRAD...... ^ BARCELONA.... 7'1 ISTAMBUL..... 6(p MADRID....... ji, LIZBONA...... l3'1 ATENE............ 9/% PRAGA........ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Bodoči kompleks Načrt, ki predvideva zgraditev ogromnega nakupovalnega središča, uradov in hotelov v bližini Trga Tienamen, je sprožil val kritik s strani tistih, ki menijo, da bi kompleks skalil značaj bližnjega Prepovedanega mesta. Park Jingshan 0.5 km Jezero ||. Dvorski muzej PREPOVEDANO MESTO O) Kitajska jr banka |? e ro Vrata Nebeškega miru • : I Hotel , m Peking, M Av. Večnega miru T Parlament McDonald’s Bodoči Oriental Plaza KITAJSKA I Zahod. Av. Oianmen Mao Tse-Tungov mavzolej ZupanstvSl Vzh. Av Oianmen. Peking: detajl IX ___j, HAIDIANOU PREPOVEDANO MEST0