Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 : PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo ... L 2.500 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 L Leto XII. - Štev. 13 (582) Gorica - četrtek 31. marca 1960 - Trst Posamezna številka L 30 VESOLJNOST CERKVE V KARDINALSKEM ZBORU Zadnje čase prisostvuje svet zopet čudnim pojavom plemenske mržnje. Začelo se je s kljukastimi križi, ki so jih pomazali v Nemčiji in drugod na zidove judovskih shodnic in na druga poslopja; nadaljevalo se je v Združenih državah, kjer so Prav v preteklih tednih zaznamovali enega najbolj divjih primerov plemskega sovraštva: neznanci so ulovili nekega črnca, ga za noge obesili na drevo in na hrbet ter na prsi z nožem vrezali tri K (Ku-Klux-Klan), znamenje znane tajne ameriške teroristične organizacije. Pa še en primer iz ZDA: v VVashingtonu je prišel v razpravo pred senatom zakon, ki določa, da morajo vsem črncem dati volilno pravico, in sicer pod kaznijo. Ko so o tem zakonu razpravljali, je 18 senatorjev iz lužnih držav tedne dolgo delalo obstrukcijo, da ni moglo priti do glasovanja o novem zakonu: vrstili so se ponoči in podnevi in govorili in govorili brez prestan-ka v upanju, da se njih nasprotniki naveličajo in zakonski osnutek umaknejo.' Toda naveličali so se oni in ne drugi. Vrhu tega so te dni časopisi in radijska Poročila polna o nezaslišanih diskriminacijah v škodo črncev, ki se gode v Južnoafriški uniji. Tam so belci, ki imajo vso oblast v rokah, ukazali črncem, da morajo imeti posebne prepustnice, ako hočejo priti v kraje, kjer prebivajo belci. Ta u-krep je upravičeno izzval nevoljo črncev, ki so začeli stavkati in prirejati protestna zborovanja. Toda na enem izmed teh zbo-jrovani je tekla kri. Policija je na množico črncev začela streljati; bili so mrtvi V velikem številu in ranjeni. Ob tej novici 80 se zbudili črnci drugod po svetu in •udi razne organizacije belih. V Londonu so pripravili veliko protestno zborovanje. Tudi organizacija ONU se je zganila in napovedala izredno zasedanje Varnostnega sveta, da razpravlja o novih plemenskih diskriminacijah v Južni Afriki. Sredi tega ozračja in dogodkov je prišla vest, da je sv. oče Janez XXIII. imenoval nove kardinale, med njimi nadškofa iz Tokia na Japonskem domačina Pe-*ra Tatsu Doi ter rodnega afriškega črnca škofa msgr. Lauriana Rugambvva, iz Tan-ganike. Prvič v zgodovini katol. Cerkve je bil prištet med najvišje dostojanstvenike rodni sin črne Afrike, ki je bil kot o-frok še pogan. O Jezusu pravi evangelij: »Začel je delati in učiti.« To je sedaj storila sv. Cerkev: z zgledom je pokazala Vsemu sodobnemu človeštvu, kaj je enakopravnost narodov, plemen in jezikov, Povzdignila je zato v čast kardinala rimske cerkve mladega črnskega škofa Ru-gambwo. Za naprej bo njen nauk potrjen z novim zgledom krščanske vesolj-bosti. Najbolj viden dokaz te vesoljnosti Cerkve pa bo ravno kardinalski zbor, v katerem so sedaj zastopane vse zemljine bi tudi res vsa plemena kakor v nobenem drugem parlamentu ali društvu. In vsi se bled seboj razumejo, zato ker vsi govo-*ljo isti jezik Kristusove vere in ljubezni. Se bolj bi se ta vesoijnost Cerkve pokala v kardinalskem zboru, ako bi sv. oče objavil imena še treh drugih kardinalov, •d jih Je pridržal »v srcu«, kot pravijo. Kajti glas gre, da je med temi kardinali, Pridržanimi v sred, tudi praški nadškof Beran, kateri že deset let živi v Ječi, a 86 ne ve kje. V tem primeru bi Beran bfOpil na mesto pok. kard. Stepinca, da *astopa v kardinalskem zboru slovanski bvet in obenem tudi trpečo cerkev v molku. Ta sedanji korak Janeza XXIII. stavi ba laž vse one nizke in majhne obreko-valce Cerkve, ki zaradi ozkosrčnega po-btopanja tega ali onega slabega služabnika Cerkve dvomijo o njeni vesoljnosti In 0 njeni pravičnosti do vseh narodov. Cer-kev je bila in ostane zmeraj zvesta zgledu ,n nauku svojega Ustanovitelja, kakor Je Potrdil v svojem govoru na kardinale tu- bili imenovani v večjo čast Gospoda, ki posvečuje narode brez ozira na jezik, pleme in barvo ter vsem pošilja isti blagi nauk: „Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsem stvarem: učite vse narode.”« (Mk 16,15; Mt 28,19). »Ta dogodek,« nadaljuje sv. oče, »je po pravici povedano povsem nov v zgodovini Cerkve in narodov; toda ni nič drugega kot pečat k že dva tisoč let staremu nauku in izročilu, kot ga beleži sv. Luka, ki poroča o krstu mogočnega ministra etiopske kraljice Kandace po rokah diakona Filipa, pa do današnjih časov, ko prisostvujemo čudovitemu razcvetu katoliških misijonov na afriški zemljini, kamor se obrača naš pogled in naše srce, polno veselega in vedrega upanja; Kristus je odrešenik vseh ljudi in vseh narodov; on je določil vsakemu narodu njegov čas; Cerkev pa mu stoji ob strani v njegovem razvoju, joče z njim in ga tolaži v številnih preizkušnjah, poveličuje in slavi njegove zasluge in zmage.« Moremo torej še z večjim poudarkom moliti v veri: »Verujem v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.« Vidni dokaz tega je pa postal ravno kardinalski zbor. ^ y Potovanje Hruščeva po Franciji Sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev je prispel v Pariz z letalom tipa »Iljušin« v sredo 23. marca. Na letališču Orly pri Parizu ga je prvi pozdravil predsednik republike De Gaulle z običajnim vljudnostnim nagovorom ob prisotnosti diplomatskega zbora, vladnih in drugih visokih o-sebnosti ter večjega števila ljudstva, ki ga je v večini mobiliziral komunistični aparat. Hruščev pa je izvlekel iz žepa dolg, že doma skrbno pripravljen političen govor in ga nato stresel kakor iz rokava. V njem ni štedil s pohvalami in občudovanjem o-sebnih zaslug De Gaulla, kakor tudi ne na račun plemenitega francoskega naroda ter je pri tem za-brenčal nič manj kot na občutljivo struno o »veličini« Francije. De Gaulla je imenoval »velikega rodoljuba, ki ni klonil pred nemškim okupatorjem«. S spomini na vojne čase si je hotel pridobiti njegovo naklonjenost. Dejal je, da sta od Francije in Nemčije, kot dveh največjih evropskih velesil, Nova vlada v Italiji di *v. oče: »Na tem konsistoriju ima ve- ^ del imenovanje novih kardinalov... I-tleli bomo tako enega kardinala z Japon-enega s Filipinskih otokov in enega Tanganike v Vzhodni Afllki. Vsi so Poslanec Tambroni, kateremu je predsednik republike Gronchi poveril mandat za sestavo nove vlade, potem ko so propadla prizadevanja in pogajanja Segnija, je pretekle dni sestavil novo enobarvno vlado, sestavljeno iz samih krščanskih demokratov. Tambroni je novo vlado že predstavil predsedniku republike, da so v njegovih rokah prisegli, kakor to določuje ustava. Zaenkrat je novi vladi zagotovljena samo podpora krščanskode-mokratskih poslancev. Stališče raznih strank do takšne vladt se ni spremenilo. Enobarvni, pa čeprav zgolj »upravni« vladi nasprotujejo slej ko prej liberalci in monarhisti na desnici, republikanci in socialni demokrati v zmerni levici ter komunisti na skrajni levici. Nasprotni so ji tudi Nennije-vi socialisti, ker se čutijo izključene od vsakega vpliva na novo večino, ki bo, kot zgleda, skromna, a po vsej verjetnosti zadostna. Do sedaj so se za vlado izrekli le mi sovci. Kot rečeno, bo nova vada bolj upravnega, poslovnega značaja, ker se misli omejiti le na izvrševanje redne uprave, kajti za druge bolj dalekosežne in delikatne zadeve bi težko dobila potrebno večino. Tambronijeva vlada se bo pri-' hodnji ponedeljek predstavila parlamentu, da ji izreče potrebno zaupnico. Adenauer na Japonskem Medtem ko Hruščev v Franciji grmi proti nemškemu militarizmu in stalno strelja puščice na račun Zahodne Nemčije, se je njen kancler Adenauer umaknil iz Evrope. Najprej je obiskal Združene ameriške države, od koder je poletel še na Japonsko, kjer sta ga sprejela sam japonski cesar in predsednik vlade Kiši. Nemčija in Japonska sta v dobrih odnošajih. Zato je bil Adenauer povsod lepo sprejet. Japonska in Nemčija sta znani po gospodarskem »čudežu«. Obe sta bili med vojno uničeni in porušeni ter obe sta si po vojni v neverjetno kratkem času tako opomogli, da danes že vsi govorijo o nemškem in japonskem »čudežu«. To srečanje med obema »čudežema« je moralo biti obema prizadetima v veliko zadoščenje. Nekateri nepoboljšljivi elementi, ki se jim toži po starih časih, so Adenauerja pozdravili kar s kljukastimi križi, ki so jih narisali na transparente, postavljene na čast gostu. Gradnja nove slovenske gimnazije Tržaški pokrajinski odbor je na zadnji seji razpravljal o načrtu gradnje nove slovenske gimnazije pri Sv. Ivanu. Sezidali jo bodo na križišču Vrdeljske in Lonjer- odvisna mir in varnost v Evropi. Nato je skrbno zastražen sprevod krenil z letališča proti prestolnici. Ob straneh ceste so se zbirale radovedne gruče ljudi in šolske otročadi iz predmestnih občin, ki so v komunističnih rokah. Večja množica se je nabrala šele ob ulicah v središču mesta, kamor so komunistični aktivisti spravili »vse, kar leze ino gre«. Računajo, da mimohodu rdečega carja po E-lizejskih poljanah ni prisostvovalo več kot osemdeset tisoč ljudi, kar ni mnogo v primeri z obiski Eisen-howerja in angleške kraljice, ko ju je pozdravljalo več sto tisoč Parižanov. Iz tega je razvidno, da so se dosledni katoličani in drugi meščani dostojno držali daleč ter se niso šli klanjat brezbožnemu sovjetskemu carju. Incidentov ni bilo nobenih. Le na Elizejskih poljanah so neznanci potrosili cesto z žeblji, da bi kakšen avtomobil »nasedel«, kljub temu da je vsake tri metre stal en stražnik. Po strehah pa so se sprehajali gasilci, katerih svetli jekleni klobuki so se bleščali v svetlem pomladanskem soncu. NEMŠKA SENCA POVSOD Zgleda, da si je Hruščev kot glavni cilj svojega obiska v Franciji postavil to, kako bi s poudarjanjem tradicionalnega, več kot stoletnega naravnega prijateljstva med francoskim in ruskim narodom ter s strašenjem z nemško nevarnostjo zabil klin med Ade-nauerjevo in De Gaullovo prijateljstvo in solidarnost v berlinskem vprašanju in tako obenem indirektno zrahljal navezanost Francije na Atlantsko zvezo. Zadeti hoče torej dve muhi z enim udarcem! Komaj je stopil na francoska tla, je takoj zabrenkal na nemško struno, do katere so Francozi ze- Na letališču OrIy je dejal Hruščev: »Treba je očistiti deželo nevarnih vojnih ostankov, ki so jih zapustile Hitlerjeve čete... Če bosta Francija in Sovj. zveza združeni, nobena sovražna sila ne bo mogla več dvigniti glave in kaliti miru v Evropi!« — Ko se je naslednji dan sovjetski gost šel poklonit spominu neznanega vojaka pod slavolokom zmage na Etoilu, so se Francozom spet obnovili občutki na vojno, Nemčijo... Dve vojni, 1. 1918 in 1945, sta se namreč tam zaključili. Dve vojni proti Nemčiji. Na griču Valerien, kjer so pokopane žrtve odporniškega gibanja, spet isto vzdušje: Nemčija, vojna, skupno trpljenje. Na Etoilu in Mont-Valerienu je Hruščev položil samo veneč, toda še isti dan je v napitnici pri kosilu spet govoril o... Nemčiji: »V odločilnih trenutkih sta se naša naroda borila z ramo ob rami proti skupnemu sovražniku. Mislim, da se Francozi zavedajo revanzioni-stične nevarnosti. Zato se moramo spet združiti proti nemškemu militarizmu.« OBISK NA DEŽELI Po prvih dneh bivanja v Parizu se je Hruščev odpravil na krožno potovanje po deželi. Obiskal je vsa večja mesta, med njimi Bordeaux, Marsej in Dijon, kjer bi se moral srečati s kanonikom Kirom, ki je obenem tudi mestni župan. Hruščev je na to srečanje mnogo polagal, toda zadnji dan je, 80-letni dijonski kanonik kot yestqn in svojim višjim predstojnikom pokoren duhovnik odpovedal sestanek s Hruščevom. , V Parizu je sovjetski prvak o-biskal stanovanje, kjer je bival Lenin od 1. 1909/do 1912 in katero so komunisti spremenili-v njuzej. Hruščeva spremljajo tudi njegova žena Nina, hčerki Rada Sl žet ske ceste v bližini stadiona »I. maj«. Celot- ]0 občutljivi. V manj kot petdese- Adžubej, urednik »Izvestij«. Fran- no zemliišČG mori lev mot-mv Lil-. — x 1 ^---1 •_________x : — :____________i 1_________* • 1* no zemljišče meri 2636 kv. metrov. Celotna zgradba bo stala 180 milijonov lir. Služila bo za realno gimnazijo in za trgovsko akademijo. Poslopje bo dvo- in trinadstropno in bo zavarovano pred burjo. I-melo bo skupno 20 velikih, svetlih učilnic. Telovadnica in laboratorij bosta za obe šoli skupni. Poleg tega bodo v poslopju še drugi važni prostori za ravnateljstvo, tajništvo, arhiv, knjižnico in govorilnico ter higienske naprave ločene za dijake, dijakinje in učiteljstvo. tih letih so nemški tanki namreč dvakrat vdrli v Francijo in tega Francozi ne morejo kar tako pozabiti. Tega se Hruščev zaveda, ko snubi De Gaulla kot morska sirena neizkušene mornarje. »V sredo 23. marca sta se srečala prvikrat Hruščev in Francija, toda že po prvih minutah se je pojavila med njima nemška senca, ki ju od tedaj naprej zasleduje na vsakem koraku,« je zapisal neki list. cozi so jih povsod lepo sprejeli. Zlasti se jim je priljubila Nina Pe-trovna s svojim naravnim in prikupnim vedenjem. Ko je obiskala neko otroško bolnišnico, se je neka madžarska mati vrgla pred njo na kolena ter jo prosila, naj posreduje za njenega sinčka, ki ga madžarske oblasti zadržujejo doma. Hruščeva žena je njeno pismo sprejela ter obljubila, da se bo za stvar zanimala. Juridični in fizični umor kardinala Stepinca (V ODGOVOR PRIMORSKEMU) Primorski dnevnik je v svoji nedeljski izdaji z dne 20. marca pod naslovom »Z ognjem in mečem...« odgovoril na pismo, ki gg jc kard. Stepinac poslal Okrajnemu sodišču v Osijek, ko ga je isto povabilo na pričanje, Kardinal Stepinac je povabilo odklonil in v daljšem pismu razložil, zakaj odklanja vabilo. Katoliški glas je v celoti objavil to pismo, ki pa je seveda bolj obtožba režima kot pa opravičilo. Kardinal Stepinac se v tem pismu dostojanstveno opraviči, zakaj vabila ne sprejme. Primorski dnevnik je kritiko na Stepin-čevo pismo zaupal uredniku zadnjega kalibra, ki je zadevo rešil na tako klavem način, da se mu mora najbolj preprosta pamet smejati. člankar je povzel nekaj zaključkov, ki postavljajo Titov komunistični režim še v slabšo luč kot bi človek mislil, da je. Odgovarja enostavno: 1) ...»da si je Stepinac lahko dopisoval s svojimi prijatelji, duhovniki itd., čeprav je bil interniran.« V vseh civiliziranih državah je obsojencem dovoljeno, da smejo od časa do časa pisati svojcem. In zakaj tega ne bi smel kardinal Stepinac, ki je bil konfiniran v Krašiču? Sam pa je jasno opozoril, da odgovarja le za originalna pisma in ne za morebitne prepise, ki bi mu jih predložili v obremenitev. Kardinal je bil še vedno, dasi oviran, zagrebški nadškof. S tega mesta bi ga lahko premaknila samo Sveta Stolica, oziroma če bi bil podal ostavko in bi bila ta sprejeta. 2) ...»da so ga zdravili tuji in domači zdravniki, ki so storili vse, da bi mu podaljšali življenje.« Res je, da ga je zdravilo 10 domačih in 3 tuji zdravniki, kot je nekoč pojasnil PD. Lepo, da je bil deležen tolike skrbi. Toda kaj koristi zvoniti po toči! Kardinal Stepinac je bil vedno rahlega zdravja in pet let Lepoglave je bilo zanj usodnih. Kar je pretrpel pokojnik v Lepoglavi, to je bilo zanj pogubno. Tu se je začel njegov fizični umor. O tem nam dovolj jasno priča izjava ameriškega zdravnika dr. La\v- rencea, ki je pregledal pred leti kardinala in izjavil: »Pregledal sem na desetine podobnih slučajev na svoji kliniki v S. Franciscu in lahko -rečem, da je bolezen Vapues, ki se je lotila kardinala posledica: MORALNEGA PRITISKA IN KAZNI.« Kako velikodušni so bili glede zdravljenja pa pove kardinal Stepinac sam, ko je zapisal, da je šel prof. Šercer prosit, da bi dovolili, da bi se šel kardinal Stepinac na morje zdravit, pa so mu odklonili. Torej? Cernu četa zdravnikov, če pa niti morskega zraka bolniku ne privoščijo. 3) ...»da so mu cele dneve in noči stregle redovnice.« Zakaj mu ne bi smele streči redovnice, saj je sam zapisal, da se komaj premika ob palici. Zakaj ne pove PD, da so ga tudi dan in noč in leta in leta stražili, kot bi bil najhujši hudodelec? 4) ...»da so ga obiskovali tuji novinarji.« Da. Toda le tisti, ki so dobili posebno dovoljenje. (Nadaljevanje na 2. strani) NAS TEDEN V CERKVI 3.4. nedelja, 5. postna (tiha): sv. Rihard, škof 4.4. ponedeljek: sv. Izidor, šk. 5.4. torek: sv. Vincencij Fereri, spožn.; sv. Irena, dev., m. 6.4. sreda: sv. Timotej, m. 1.4. četrtek: sv. Herman Jožef, spozn. 8.4. petek: Marija Sedem žalosti; sv. Albert, šk. 9.4. sobota: sv. Marija Kleofova, vd. H* ŽALOSTNA MATI BOŽJA. Dvakrat na leto, spomladi in jeseni, obhajamo praznik Žalostne Matere božje. Pobožnost do Nje je želo ljuba vernim 5. postna ali tiha nedelja Sv. maša govori o veličini Kristusovega duhovništva in daritve (glej berilo!) ter o grehu in Zve-ličarjevem božanstvu, ki je bilo Judom kamen spotike (glej evangelij!). Glavni mašni nauki so tile: 1. Zveličar je bil veliki Duhovnik nove zaveze, to je Odrešenik, ki nas je z brezmadežno daritvijo samega Sebe odrešil in zveličal. V stari zavezi so duhovniki (razen Melkizedeka) darovali Bogu v spravno daritev zaklane živali. A vse zaklane živali stare zaveze niso mogle odrešiti človekovega rodu. Za odrešenje človeštva je bila potrebna smrt in brezmadežna daritev svetega božjega Sina, ki nas je s svojo mučeniško smrtjo na križu odrešil, to je rešil izvirnega greha in večnega pogubljenja, zaslužil in vrnil milost ter odprl nebeški raj. S svojo lastno žrtvijo nam je izkazal največjo dobroto: vrnil nam je izgubljeno milost in raj, vrnil nam je srečo. — Gospodovo brezmadežno daritev obnavlja na nekrvavi način katoliški duhovnik, Kristusov služabnik, v vsakdanji sv. maši. Vsaka sv. maša je nekaj izredno velikega in nebeško lepega. To je največje, najlepše in najsvetejše opravilo tega sveta. To namreč ni človeško in naravno, ampak nadnaravno in božje opravilo, ki na skrivnosten način obnavlja Gospodovo trpljenje, smrt, daritev in naše odrešenje. Zatorej cenimo na vso moč, spoštujmo in ljubimo sv. mašo! 2. Naš in občečloveški Odreše- kristjanom. Saj nam je Marija tako blizu v trpljenju. Marija, tako odlikovana, blažena med ženami, mati Simi božjega, je klicala: »Kakor morje velika je moja bolečina.« Zakaj je toliko trpela? Saj je bila brez izvirnega greha! Res. A je naša Soodre-Šiteljica. Kakor je Eva Z Adamom povzročila našo nesrečo, tako je ob Jezusu Marija, ki sodeluje pri našem odrešenju. Jezus je pa s križem svet odrešil. Marija pa stoji ob križu — v silnem trpljenju — in daruje Jezusa in sebe za nas. Išči v svojih bridkostih tolažbo pri Mariji žalostni. Rad premišljuj njeno trpljenje, sedenj mečev prebada njeno srce. Saj veš, kateri so ti meči? nik Jezus Kristus je naš največji dobrotnik, kateremu smo dolžni neizmerno zahvalo. Tista oseba, ki nam izkaže največ dobrot, največ ljubezni in največjo srečo, tista je gotovo naš največji dobrotnik, ki zasluži največjo zahvalo in ljubezen. Tak je in ostane za nas in za cel človeški rod Zveličar sveta Jezus Kristus, ki potemtakem zasluži našo neizmerno zahvalo in ljubezen. To bomo pa najbolje pokazali z lepim krščanskim življenjem, z življenjem po sv. veri in krščanski morali. 3. Jezus ni bil grešen človek, ampak sveti Bog, ki želi našo svetost in večno srečo. Sovražimo greh in hudobijo in posvetimo se, da bomo srečni! Za neverne, pokvarjene in hudobne Jude je bil Jezus grešnik in obsedenec. Ko jim je povedal, da je Bog, so ga hoteli kamnati. Ker ni odnehal, so ga pribili na križ in tako umorili. Mnogi bi danes storili isto. Svet je skoraj vedno enak, včasih še slabši. Saj še danes, po tolikih dokazih in tako dolgi in zgovorni zgodovini mnogokje ne marajo ne Boga, ne Jezusa, ne vere in ne duhovnikov. Zato pa- tam vlada krivica in nečloveška sužnost. In ko brez Boga ustvarjajo lepšo bodočnost, povzročajo dejansko propast. Rešitev človeštva namreč ni in ne more biti v brezboštvu, marveč v krščanstvu, v popolnem krščanstvu. Za nas verne kristjane Jezus Kristus je in ostane neskončno sveti Bog, ki mora biti na prvem in najvišjem mestu nad vsemi ljudmi in na čelu vsega. Samo On nas bo rešil in samo On nas bo osrečil! življenja Cerlcv Kardinal Rugambwa Prvi črnski kardinal Lavrian Riigambvva se je rodil dne 12. jul. 1912 K' Bukongo v Tanganiki iz poganske družine. Ko mu je bilo osem let je bil krščen obenem s celo družino. V duhovnika je bil posvečen leta 1943. Po vojni je prišel v Rim na Propagando, kjer je dosegel doktorat iz cerkvenega prava. Vrnil se je domov in bil leta 1951 posvečen za škofa. Sedaj je postal kardinal, ko mu je komaj 48 let. Njegova družina je plemiškega pokolenja. V domovini je zelo upoštevan zaradi svoje u-čenosti, modrosti in vztrajnosti. Japonski kardinal Peter Tatsu Dol Tudi ta kardinal izvira iz poganske družine. Krščen je bil z desetim lotom skupaj z družino na Veliko noč 1902. Kmalu po posvečenju so ga postlali v Rim, kjer je na Propagandi dosegel doktorat iz teologije in filozofije. Doma v Tokiu je bil nato za tajnika apostolskega nuncija Marelic in pozneje de Furstenberga, Leta 1938 je bil posvečen za škofa in je postal prvi nadškof domačin v Tokiu. Med vojno je bilo na Japonskem vsem tujim škofom preprečeno delovanje, zato so morali škofje domačini sprejeti nase vso skrb za japonsko Cerkev. Nadškof Peter Doi se je v tem času zelo odlikoval po svojem pogumu, saj so mu med drugim bombe porušile stolno cerkev. Po vojni je odločilno sodeloval pri obnovi Cerkve na Japonskem in si pridobil ugled povsod. Filipinski kardinal Rufin Santos Ta kardinal je še mlad, rojen je leta 1908. Njegova družina je bila zelo revna kmetska družina; bilo je li otrok, kardinal predzadnji. Se deček je izgubil mater, Z družino se je nato preselil v Manilo in si tu služil kruh s prodajanjem cvetlic. Bil je tudi v pevskem zboru stolne cerkve. Župnik se je zanj zavzel in mu pomagal, da je šel študirat. Postal je duhovnik. V Rimu je dosegel doktorat. Doma je opravljal razne službe. Med vojno so ga Japonci eno leto zaprli. Za škofa je bil posvečen leta 1947, sedaj pa je postal kardinal; je to prvi kardinal domačin s Filipinskih otokov. Kardinal Koning si je opomogel Prve dni tega tedna je zapustil dunajsko bolnišnico kardinal Koning, ki je postal žrtev prometne nesreče pri Varaždinu, ko je hotel na pogreb kardinala Ste-pinca. PO natančni preiskavi od strani avstrijskih in jugoslovanskih oblasti so ugotovili, da je treba krivdo za nesrečo pripisati avstrijskemu šoferju, ki je vozil z veliko br/.ino v megli in je bil ob trenutku nesreče na levi strani ceste. Kapucinski samostan v Škofji Loki je izgubil odličnega člana redovne družine p. Mavricija Teraša. Pokojni pater je bil svoj čas provincial kapucinske province v Jugoslaviji in tudi nabožni pisatelj. Napisal je lepo delo »Po stezah resnične popolnosti«. Bil je dalj časa bolan; pokopali so ga v Škofji Loki dne 12. marca. Posvečen je bil v Gorici 10. jul. 1914. Ob koncu prve svet. vojne je bival na štajerskem. Ko je spoznal, kako za Slovence nevaren položaj je v Mariboru, je opoziril generala Maistra, da je zasedel Maribor. Tako je tudi po njegovi zaslugi ostal Maribor v Jugoslaviji. Lep uspeh katoliškega Časopisa Lansko leto je škof nove škofije v Porurju s sedežem v Essenu napovedal, da bo petega aprila začel izhajati škofijski katoliški dnevnik Rhur Wort — Glas Porurja. Nedavno je škof z veseljem sporočil vernikom, da je Ilovi tednik v manj kot enem letu dosegel 138.000 naročnikov. Kot zanimivost pripominjamo Še, da nosi es-senski škof v prstanu namesto rubina košček premoga, pač zato, ker se večina njegovih vernikov preživlja s premogovno industrijo. Ni kompromisa Berlinski škof, kardinal Doepfner in drugi škofje Vzhodne Nemčije so izdali posebno pastirsko pismo, ki so ga duhovniki čitali po vseh župnih cerkvah. Škofje pravijo v pismu, da ne more biti nobenega zbližanja med socializmom, ki je zgrajen na dialektičnem materializmu, in krščanstvom. Škofje pozivajo vernike, naj odkrito izpovedujejo svoje krščansko prepričanje, naj zavračajo civilni zakon in komunistično posvetitev mladine. Vzdržijo naj se vsake delavnosti, ki je v nasprotju z njihovim katoliškim prepričanjem. Ne smejo molčati, kadar nasprotniki javno blatijo vero, Cerkev. Niti s pasivnim zadržanjem ni dovoljeno podpirati brezbožne propagande. Za sodelovanje vernikov pri sv. maši Da bi se ljudje čim bolj navadili na liturgično sodelovanje pri sveti maši, je škof mesta Pueblo v Severni Ameriki u-kaaal svojim župnikom, da mora biti vsaj ena syeta maša ob nedeljah v vsaki župniji »recitirana«, kakor pravimo, to je, da verniki sami odgovarjajo duhovniku in molijo z njim skupno določene molitve. Škof upa, da se bo vzbudilo v vernikih zanimanje za liturgijo in poglobilo znanje o sveti daritvi. Krst treh otrok japonskega poslanika V začetku februarja so trije otroci japonskega poslanika pri sv. Stolici prejeli sveti krst, sveto birmo in prvo sveto obhajilo. Obredu, ki se je vršil v kapeli za- _ voda za Širjenje vere, so prisostvovali kardinal Agagianian, številni drugi dostojanstveniki, japonski diplomati in starši otrok, ki imajo 10, 12, 14 let. Značilno, da starši niso še prestopili v katoliško Cerkev. Cerkev v Kamerunu S prvim januarjem je dobil Kamerun v Afriki neodvisnost; nastala je nova država, pa čeprav so njeno rojstvo spremljali razmeroma težki nemiri. V Kamerunu je katoličanov ena šestina vseh prebivalcev, nad pol milijona duš. V pogledu cerkvene razdelitve ozemlja je pripomniti, da je sv. stolica leta 1890 ustanovila apostolsko prefekturo in jo zaupala patrom palotinfcem. 15 let kasneje postane apostolski vikarijat. Vedno lepši razvoj katoliškega življenja je priporočil redno hierarhijo. Od leta 1955 je škofija glavnega mesta postala nadškofija s podrejenimi škofijami. Katoličani so posebno agilni in so se posvetili nujnim problemom predvsem šolstva. Njih zavest odgovornosti, njih navzočnost in njih visoko kulturno stanje dajejo upanje na mirnejši razvoj dežele. JURI LI (Nadaljevanje s 1. strani) 5) ...»da kljub temu smatra, da je jugoslovanska ljudska oblast nečloveško ravnala z njim, najbrž tudi zato, ker je predlagala, naj ga Vatikan premesti v inozemstvo (kar je Stepinac odklonil, česar v svojem pismu seveda ne pove).« Kardinal Stepinac je bil zagrebški nadškof. Jugoslovanska ustava nima sporazuma s Sveto Stolico in je odnose z njo sama prekinila. Zakaj je torej predlagala, naj bi šel kardinal Stepinac v inozemstvo, če je sama prej prekinila zveze z Vatikanom? Nečloveško ravnanje je bilo v krivični obsodbi, omejitvi svobode, nasilni odstranitvi iz Zagreba ter moralnem pritisku, ki je povzročil fizični zlom. Zakaj PD ne omenja težke bolezni, operacije, transfuzije 34 litrov krvi in podobnega, o čemer je pisal kardinal Stepinac v Osijek? 6) .../da ljudsko oblast priznava samo, v kolikor se njemu zdi, a KPJ obtožuje petnajstletnega preganjanja tiste katoliške cerkve „z ognjem in mečem”, kateri prav KPJ, kot nositeljica oblasti, podpira vzdrževanje semenišč, cerkva, jamči duhovnikom socialno skrbstvo, česar jim do sedaj ni zagotovila še nobena oblast...« Kako lepe besede! Država je dolžna skrbeti za ohranitev kulturnih spomenikov, saj je članica UNESCO. Ali jugoslovanski katoličani niso davkoplačevalci? če je dovolj denarja 'zn vse mogoče, zakaj ga ne bi bilo za popravilo nekaj cerkva? Zakaj pa PD ne pove, koliko imetja je država zaplenila Cerkvi? Ali morda pri PD ne vedo, da dolgo časa ni bilo dovoljeno pobirati milodare po cerkvah! Ali PD ve, kolike davke mora plačevati Cerkev v Jugoslaviji? Ali PD ve, da je socialno skrbstvo le za nekatere duhovnike in ne za vse? Ali ve tudi, da so na Primorskem v vojni od Nemcev in partizanov porušene cerkve morali popravljati duhovniki sami, v Idriji pa da sploh ne dovolijo znova pozidati župno cerkev? Ko bo vse to priznal, bomo pa še lahko o čem spregovorili. 7) ...»da je kardinal prepričan, da je nedolžen, čeprav je sestavil molitev za e-nega največjih zločincev, ki ga je priznaval za državnega poglavarja in ki je dal poklati pol milijona Srbov; v katerih zapuščene samostane je Stepinac preseljeval svoje redovnike, in kljub temu da so njegovi duhovniki počenjali strahote, kot jih opisuje fašistični novinar Corrado Zoli v dnevniku ,,Resto del Carlino” 18. sept. 1941.« Ali ni primerno, da je zagrebški nadškof sestavil molitev za enega največjih zločincev? Cerkev moli za preganjalce, da bi se omehčali. Sv. Pavel pravi, da je treba moliti za vse predstojnike, tudi zločince. Kair zadeva priznanja Paveliča za državnega poglavarja, pa res ne vem, kaj naj bi moral napraviti nadškof Stepinac. Ga-li morda povabiti na Jelačičev trg na dvoboj, ki naj bi odločil, ali pripada Paveliču poglavništvo ali ne? Zakaj ni povabil maršal Tito Paveliča na dvoboj? Zakaj je čakal do maja 1945? Glede pisma, ki ga objavlja PD, pa samo tole; naj si ga dobro še enkrat pogleda in bo našel Dr. L. Škerl VELIKI TEDEN Cvetna ali oljčna nedelja Obredi oljčne nedelje spominjajo na slovesen Jezusov vhod v Jeruzalem nekaj dfii pred veliko nočjo. Cerkveno bogoslužje obnavlja danes ta slavnostni nastop Kristusov. Zato polaga poseben poudarek ha procesijo z oljčnimi in palmovimi vejicami, ki naj bo veličastno priznanje Kristusa kot Kralja. Pred procesijo se izvrši blagoslovitev oljčnih vejic. Cerkev želi, da se po možnosti ta blagoslovitev izvrši v kaki nežupni cerkvi ali pa celo na odprtem pred znamenjem križa in se odtod razvije slovesna procesija v župno cerkev. Med procesijo verniki prepevajo pesmi v čast Kristusu Kralju. Po procesiji je pa v župni cerkvi slovesna sveta maša. Na oljčno nedetjo so maše nekoliko daljše, ker se pri njih bere ali poje poročilo o Kristusovem trpljenju, kakor ga je zapisal evangelist Matej. To poročilo imenw jemo pasijon. Obnavljanje Kristusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem se je začelo prav v Jeruzalemu. Prvi podatki o procesiji so iz 4. stoletja. V Galiji ali današnji Franciji so procesijo vpeljali v 7. ali 8. stoletju in tu so začeli pred procesijo tudi blagoslavljati vejice. Ta blagoslovitev je sčasoma zadobila v liturgičnem obredu in ljudski pobožnosti prvo mesto ter je nekoliko zasenčila zmagoslavno procesijo. V zadnjem dostavek v prvem odstavku, na koncu v oklepaju: (nekad samostan naših Pavlina). ■Torej je to bil nekdaj katoliški samostan. Če so nekoč lahko šli vanj pravoslavni, zakaj ne bi smeli pozneje zopet katoliški redovniki?! PD je popolnoma prezrl, da je kardinal Stepinac tudi zapisal, kaj mu je izjavil prof. Meštrovič, ki ga je lani o-biskal. Izjavil mu je, da so mu vodilni možje FLRJ izjavili, da je kardinal Stepinac bil po.nedolžnem obsojen. To je bil juridični umor. Tako je obsodbo ocenil kulturni svet. To danes priznavajo tudi vodilni možje v Jugoslaviji, ki so se srečali s prof. Meštrovičem. Prof. Meštrovič pozna imena. Nekoč bodo 'ta imena objavljena, za sedaj samo to, kar je prinesel angleški list Univers 11. marca 1960; »Ivan Meštrovič, znani hrvatski kipar, ki prebiva v Združenih državah Severne Amerike, je pred enim tednom izjavil, da je 1. 1955 v Nevv Yorku njemu vpričo jugoslovanskega poslanika v Washingtonu Sava Kosanoviča Milovan Djilas, tedaj podpredsednik jugoslovanske vlade, izjavil; „Vsak razumen komunist ve, da je Stepinac nedolžen in da je bil obsojen samo zaradi politične potrebe.” Djilas je tudi izjavil, da je bila pred procesom kardinalu obljubljena svoboda, če bi ustanovil hrvatsko cerkev, ki bi bila neodvisna od Rima.« Dovolj bi lahko bila tudi izjava, ki jo je podal pokojni kardinal Stepinac pred sodiščem; izjavil je: »PO BOŽJEM, NARAVNEM IN MEDNARODNEM PRAVU ME NE MORE NIKDAR NOBENO SODIŠČE OBSODITI ZARADI TEGA, ZA KAR SEM TUKAJ OBTOŽEN, CE SE LE UPOŠTEVAJO OKOLIŠČINE, V KATERIH SMO ŽIVELI. MOJA OSEBNA KRIVDA OBSTOJI EDINOLE V TEM, DA NISEM PADEL NA KOLENA PRED KOMUNISTIČNIM NASILJEM. PO NEDOLŽNEM SEM OBSOJEN, VEST MI NIČESAR NE OČITA, BODOČNOST BO TO DOKAZALA...« Primorski dnevnik vemo, da bo vztrajal pri svojem. Toda mi ne pišemo zanj, ki je zakrknjen v slepoti, temveč za ljudi dobre volje, ki iščejo resnico. Ti iz dosedanjega pisanja našega dn PD že lahko fazberejo/ Teje jci-eSnlca 1n kje'* la?; kje nedolžnost in kje krivica. času pa Cerkev zopet poudarja pomen procesije. A s tem nikakor noče izključiti iz ljudskih običajev pomembnost blagoslovljene oljke, ki ticlj še nadalje, prinaša v hiše božji blagoslov. Na cvetno nedeljo se začne tudi zadnji teden v postu. Pri nas ga imenujemo veliki teden. V bogoslužju se imenuje »sveti teden«. Obe imeni označujeta velika dela ki jih je božje usmiljenje dopolnilo v tem času in jih Cerkev s svojim bogoslužjem v duhu te skrivnosti obnavlja ih podoživlja. Veliki teden je v bogoslužju Cerkve nedvomno najzanimivejši in po svojih obredih najbogatejši čds, saj gre za doživljanje odrešilne Kristusove smrti na križu in njegovega zmagoslavnega vstajenja. Medtem ko so v tem tednu prvi trije dnevi le navadni dnevi postnega časa, i-majo zadnji trije dnevi, ki jim pravimo tudi »sveto t roditev je«, docela svoje bogoslužje ter sestavljajo z velikonočno nedeljo eno samo praznično enoto. In v tem sklopu so biser katoliškega bogoslužja. Obhajanje velikega tedna je zelo staro in različno po časih in krajih. Vanje je verno ljudstvu vpletlo svoje pobožnosti in svoje naviule, ki so pri raznih narodih tudi zelo stare ter po svoji vsebini velike vrednosti. Iz dnevnika kitajskega škofa Letos 22. februarja je umrl 91-letni kitajski škof Tsu, ki je zadnjih pet let doživljal pravo mučeništvo. Iz zapiskov, ki jih je pustil, se lahko razbere, kaj vse je moral pretrpeti. Tako piše: 23. 3. 1956. Potem ko so zaprli škofa Kiuhga 8. sept. 1955, so me oropali vsake svobode. Zaprt sem v svoji sobi, kjer me stalno nadzirajo. S pogostimi grožnjami bi radi dosegli, da bi se pridružit »patriotskim duhovnikom« in da bi obsodil škofa Kiiinga. Vedno sem to odklonil. Vsak mesec so me na dot go zasliševali, me zasramovali in grdo z menoj ravnali. Hvala Bogu, i>edtio sem se zdrav vrtiil. Vid mi peša, na desna oko rtič ne vidim in tudi slabo slišim. Osetn mojih duhovnikov je še v ječi, lani jih je bilo 14, 5 so jih izpustili, eden pa je umrl v ječi. Redovnice so vse z6lo pogumne in so prestale vse hude preizkušnje. Motite za nas. 28. 2. 1958. ta pljučnico sem obolel in bruham kri, srce je tako šibko, a duh je močan. Nekatere izmed mojih so premotili, a jaz jašHo Izpolnjujem svojo zvestobo Cerkvi in sv. očetu. Zaupam v Jezusovo Srce, da se na S bo usmililo. 3. 6. 1958. Se sem pri življenju kljub na padom In trpljenju zaradi zvestobe Cerkvi in sv. očetu. Zaradi starosti me niso vrgli v ječo, a sem stalno pod nadzorstvom■ Ker obsojam napade na papeža in ker nisem potrdil Društva patriotov, veliko trpim od strani oblasti. Imajo me za političnega reakcionarja. Osamljen sem. Noben duhovnik ne sme k meni. Molite zame, da bi voljno vse prenašal, pa molite tudi, da bi kmalu prišla ura rešitve. 15. 1. 1959. Molite in priporočajte molitev za katoliško vero na Kitajskem. Rad1 bi iztrgali iz src duhovnikov in verniki vero in radi bi jih ločili od poglavarla Cerkve. To so bile zadnje besede Cerkvi zvestega starčka, ki so prišle v svobodni svet-Koliko je moral trpeti v tem času, zl“s,t ko ga je Društvo patriotov odstavilo f'1 so komunisti imenovali novega škofa ~a njegovega namestnika. Nov dokaz komunističnega nasilja »svobode vere« v komunističnih repubb kah, a tudi nov dokaz junaštva in mule’ ništva Cerkvi, zvestih mož, ki vse raje Prd’ trpijo, kot pa bi zatajili svojo vero. Dnevnik Ane Frank V nedeljo 27. t. m. je bila v Avditoriju v Trstu premiera svetovno znanega odrskega dela »Dnevnik Ane Frank«, ki jo je uprizorilo Slovensko gledališče. Ni dvo-nta, da je vladalo za to dramo veliko pričakovanje, saj je žela po vseh odrih, kjer So jo prikazali, veliko uspeha. Po tej dra-■h' je bil posnet tudi film, ki so ga na naših platnih predvajali lani. čeprav je kil film izredno dobro dovršen in se je 2yesto drža! snovi, vendar je treba poudariti, da je odrsko delo veliko globlje in Popolnejše in tudi pretresljivejše. Usoda družin Frankovih in Van Daanovih nas tu bolj prevzame; mala Ana nas s svojimi Spovedmi bolj gane. Že sam začetek dra-n'e, ko se oče strt in osamljen vrne iz koncentracijskega taborišča v podstrešje, kjer sta se družini dve leti skrivali pred Nemci, ima v sebi nekaj pretresljivega. No vzame v roke Anin dnevnik in začne krati njene izpovedi, se nenadoma poja-VlJ0 pred našimi očmi vse tiste osebe, ki J'h dnevnik obuja in ki jih ni več med N timi. že samo to zadostuje in zavedamo ®e. da gledamo pretresljivo dramo, da prisostvujemo dogodkom, ki so se pred leti zares zgodili; da gledamo osebe, ki so za-res živele, če primerjamo film z odrskim delom, moramo reči, da je v prvem več Vnanjega dogajanja, medtem ko je v drugem več notranjega Aninega doživetja ln se zato bolj približuje Aninemu dnev-n‘ku, v katerega je ona zapisovala vse, kar se je dogajalo v njeni mladi duši. Po-Samezne slike veže Ana, ki nam. izpoveduje to, kar je zapisovala v svoj dnevnik, ln je s tega vidika odrsko delo veliko popolnejše. Scenografu je uspelo prikazati ozračje tesnobe, ki je vladalo v tistih dveh letih; tudi glasbena spremljava pripomore k te-tdtt, da nas drama še bolj pretrese; že ob nJej čutimo neizbežen konec, ki čaka dve Judovski družini. Tudi oni sami se zavedajo tega konca in vedo, da je le še vprašanje časa. Ko pridejo Nemci ponje, ostalo zato mirni in so nekako že predani v težko usodo, ki je pred njimi. V zaključnem prizoru vidimo spet Aninega očeta, ki lista njen dnevnik. »In kljub vsemu še 'erujem v dobroto ljudi,« — besede deklice, ki je prezgodaj spoznala grenkobo življe-ftK.a je.njeng duša .vendar ostala nedo-^t&jena. ksi nastopajoči so se vživeli v svoje tež-^ vloge in nam podali sliko dveh prega-l'ianih judovskih družin. Prav posebno Vnanje pa zasluži Mira Sardočeva, ki °si težo glavne vloge. Jurčič - »Jurija Kozjaka" NOVA IZDAJA Neutrudni dr. Ferdinand Kolednik je ITed kratkim na novo povečal naš sloves Jr' francoskem narodu s četrto izdajo Určičevega »Jurija Kozjaka« v francošči-*"• Knjiga ima zelo mično zunanjo opre-'tu- Prevod sam pa je Koledniku prinesel navdušeno priznanje najvišjih francoskih ®Sebnosti. Tako poudarja v uvodu Jurij ^bau, stalni član francoske znanstvene Akademije, važnost Kolednilcovega prevo-ljubitelje zgodovinskega dogajanja balkanskih tleh. Zasluga dr. Kolednika Predvsem ta, da je potrdil v francoski ^'nosti duhovne vezi med slovensko mi-nostjo in francoskim dojemanjem, v?. Na te besede se sklicuje tudi kardinal Na--. MSTIVSEK, Miirichen 2 N in pB8l t zflndovini raznih naredov! ^časoma so postali tudi drugi visoki ^edstavniki poganskega rimskega cesar-^ a tarča veseljakov, predvsem najvišji ^kanski duhovnik pontifex maximus, ki ^ ga našemili in zasmehovali kot škofa ^ 'tev in nespametnih, kot predstavnika hkrista itd. To zasmehovanje je zavze-takšen nedostojen obseg, da je bil pa-• Inocenc Ul. leta 1199 prisiljen prepo-c'cJati takšne pohode, saj so n. pr. v Cari-^adu takega lažiškofa ustoličevali kar v I v'- V Franciji je bilo zasmehovanje 'Škofa odpravljeno leta 1444, a v špa-‘Ji šele leta 1473. judovski praznik je bil persiflaža kralja j^cfoda, ki je brez uspeha zasledoval bož-^ Dete. Smešenje kralja Heroda je bilo epovedano v Parizu šele leta 1668. V a?niku rož« so veseljaki smešili rint-Sitt' ^°sar'° tel h rej o, staronemško bo-'egJ° r°^ 'n Tnmlucli. Kot protisimbol be-jet 8o*°“a so na ta praznik izpuščali u-ga orla (simbol rimskega cesarstva), ^^‘derega so streljali s puščicami. Sča-ie la barbarski običaj popolnoma še n'*' *e strelianje o blnkoštih v Nemčiji sb°rninja na ta veseljaški praznik. na odru v Avditoriju Evgen Tisseramt v svojem pismu založniku z dne 6. novembra 1958. V njem pravi takole: »Slovensko ljudstvo je globoko katoliško. Ker mu želim pomagati, bi bil res zadovoljen, če bi izšla nova izdaja slovenskega janičarja Jurija Kozjaka. Povest je prevedel kanonik Ferdinand Kolednik, ki trenutno živi na Avstrijskem. Naš dragi in nepozabni Jurij Goyau, dosmrtni tajnik francoske akademije, je leta 1937 povesti napisal kratek uvod. V čast si štejem, da smeiii priporočiti knjigo, ki jo je on priporočil.« Paul Claudel, največji francoski moderni pesnik, pa je prevajalcu takole napisal: »Bragi gospod! Z velikim veseljem in zanimanjem sem prebral Jurčičev roman v Vašem prevodu. Iz dela kipi preprostost in barvitost, razgibanost in zanimivost. Nedvomno bo želo velik uspeh, zlasti pri mladini.« No, uspeh res ni izostal, saj je znano, da je danes Jurčičev Jurij Kozjak ptav po KolednikOvi zaslugi preveden v trideset jezikov, v francoščini je pa v nekaj letih doživel že 4. iždajo. mt\ --------m - FILM : Potovanje v osrčje žemlje (Viaggio al centro della terra) To je že tretji film, ki je bil posnet po romanih Julesa Verneja, poleg »20 tisoč milj pod morjem« in »Okrog sveta v 80 dneh«. Tu prisostvujemo čudovitim dogodivščinam škotskega profesorja Linden-brooka in njegovih treh spremljevalcev, ki se podajo na dolgo pot v notranjost Zemlje. Doseči hočejo središče. Izpostavljeni so največjim in najbolj nepredvidenim nevarnostim. Vedno se zgodi kaj novega, vsakikrat kaj strašnejšega. Stereofonski zvok pripomore do še večje groze, ker nekako napove prizor, ki bo sledil. Film je izdelan v cinemascope in tako pridejo do še večjega izraza lepe slike. Dejanje se vseskozi stopnjuje in doseže vrhunec, ko raziskovalci pridejo do razvalin legendarnega mesta Atlantide. Film je ves čas napet, zato se gledalčeva pozornost niti za trenutek ne zmanjša. Kdor se navdušuje za tovrstne filme, bo prav gotovo užival ob gledanju čudovitih in fantastičnih doživljajev štirih ljudi, ki se podajo na potovanje v osrčje zemlje, polni poguma in želje po poznanju novih, doslej neznanih stvari. Film je primeren za vsakogar. Nezvesta ljubezen (Adorabile infedele) Kdor nič ne ve o ameriškem pisatelju Francisu Scottu Fitzgeraldu, ne bo po gledanju tega filma prav tako nič vedel. Film naj bi bil biografija nesrečnega pisatelja, a v resnici je le lepo okrašena ljubezenska zgodba med njim in angleško časnikarko Sheilo Graham, ki je spisala roman v spomin Fitzgeralda. Po tem romanu je bil fiim tudi posnet. To je le romantična zgodba velike ljubezni, ki se je končala s pisateljevo smrtjo. Film prikazuje zadnja ieta Fitzgeraldovega življenja, toda Fitzgeralda-pisatelja nam prikazuje le površno, zato pa nam podrobneje oriše Fitzgeralda-človeka. Režiser nas seznani z ambientom v Hollvvvoodu, toda Zanimivo je, da pohaja ime karneval od nemškega poganskega praznika, ki So ga Nemci obhajali v čast boginje Herthe (mati zemlje). Ta praznik so praznovali na ta način, da so ladjico, okrašeno s simbolom Herthe (plugom), opremili s kolesi in jo v slovesnem sprevodu vozili po mestu. Rimske posadke, ki so zasedle nemške pokfajine v Porenju, so z zanimanjem o-pazovale ta sprevod in ga imenovale kratko »currus navališ«, t.j. ladjica s kolesi. Iz currus navališ je postal Charnavalis, a pozneje karneval, kar smo sprejeli pozneje v vsej Evropi. Posebno lahkoživi I-talijani so nekatere karnevalske osebnosti razvili do zavidljive višine, tako n. pr. Ar-lecchino, Pantalone, Dottore, Capitano, Pul-cinella itd. Tako izumetničen karneval je prišel v 16. stoletju znova v Nemčijo, kjer so brbljavega Arlecchina prekrstili v »Hans-vvursta«. Dovršeno obliko in dozorelost pa je doživel karneval šele v Franciji, od koder je kot polnokrven princ vseh veseljakov osvojil ves svet. Pomen postnih običajev Mnogo starejši kot razni veseljaški pustni običaji je post, t. j. zdržnost vseh ali le določenih jedil v nekaterih časih. Post je izrazito verski običaj, poznan že pri starožitnih narodih vzhoda, pri Indijcih, tudi to precej bežno, kajti njegov glavni namen je ta, da ovekoveči na platnu ljubezen ameriškega pisatelja. O njegovih romanih je v filmu malo govora. Ekonomski interesi so torej še enkrat prevladali nad umetnostjo. Filma ne reši niti dvoje velikih imen kot so Gregory Pečk in Deborrah Kerr; vse sloni pravzaprav na sugestivnih prizorih in na lepih oblekah (čisto modernih, čeprav se dejanje odigrava pred več kot 20 leti!). Film je primeren za odrasle. Mira IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI V Ljubljani radi berejo — Mestna ljudska knjižnica v Ljubljani je med največjimi v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni je postala naslednica nekdanje Šentjakobske knjižnice. Konec leta 1958 je imela knjižnica v zalogi 39.000 knjig v skoraj 67.000 zvezkih. Med temi skoraj 40.000 naslovi je skoraj 65% popolnoma sodobnih pisateljev. V letu 1958 je knjižnica nabavila 2312 novih knjig, ki so stale 1.667.000 dinarjev; med njimi je bilo 884 slovenskih, 349 hrvatskih, 425 nemških, 375 angleških, 166 francoskih, 90 italijanskih in 23 v drugih jezikih (knjig v ruščini teroj več ne kupujejo). Knjižnica nabavlja nove knjige v do 10 izvodih. Lansko leto si je izposodilo skoraj 97.000 bralcev več kakor 257.000 knjig; v primeri z letom 1957 je število bralcev poskočilo za 10%. Slovenskih knjig je bilo izposojenih 139.000 ali 16.500 več ko leto dni prej. Med njimi je bilo 100.000 leposlovnih, 27.600 mladinskih, 3.000 poučnih in 274 političnih. Srbohrvatskih knjig (skoraj izključno v latinici) je bilo izposojenih 11.000, v nemščini 96.000, v angleščini 8.000 in v drugih jezikih 3.000. Med vsemi knjigami je bilo nad 90% leposlovnih. Zanimanje za slovensko knjigo narašča, do-čim za nemške knjige pada (mlajši rod več ne zna nemški). Ce pogledamo, katere slovenske pisatelje najbolj bero, je izid naslednji: Finžgar, Seliškar, Ingolič, Vaštetova. Tuji pisatelji po priljubljenosti: Karl May, Jack London, Balzac, Hagard, Steinbeck, Sigrid Undsetova, Jules Verne, Sienkievvicz. Med bralci je 28% mladine, 6% delavcev, 35% nameščencev. Izposojnina krije dobro četrtino cene knjig, dočim krije oblast s svojimi dotacijami ostale tri četrtine stroškov knjižnice. Umrl je Pavle Mašič Iz Argentine je prispela vest, da je v Buenos Airesu umrl v starosti 63 let Pavle Mašič, bivši narodni poslanec v Sloveniji in ugledni javni delavec. Po rodu je bil Ljubljančan. Kot uslužbenec pri železnici je mnogo naredil za krščanske delavske organizazije med železničarji. Vse svoje življenje je bil odločen pristaš Slovenske ljudske stranke in bil na njeni listi ponovno izvoljen kot zastopnik železničarjev v osrednji jugoslovanski parlament v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je mnogo pretrpel, ubita sta mu bila dva sinova, najstarejši Pavle in mlajši bogoslovec Dor-ček. Sam je pa bil odgnan v taborišče Gonars v Italijo. Po vojni se je z družino umaknil na Koroško, od tu pa se je kmalu izselil v Argentino, kjer je dobil zaposlitev v slovenski Dušnopastirski pisarni. Poleg tega se je udejstvoval tudi v socialni organizaciji Družabna Pravda. Njegovega pogreba v Buenos Airesu se je udeležila velika množica rojakov. Babiloncih, Asircih, Perzijcih, Egipčanih in Judih. Čeravno igrajo v postu tudi nravno-zdravstveni momenti veliko vlogo, vendar prevladujejo verski nagibi, in sicer zaradi tega, ker je post: a) samozatajevanje in vaja k zdržnosti; b) najboljše sredstvo za pospeševanje jx>božnosti ; c) najboljša priprava za važne odločitve in dejanja; č) znak odpovedi, žalosti, žrtve in bolečine ter d) že sam zase zaslužno delo. Že v »vedah«, najstarejših verskih knjigah Indijcev, se priporoča post, kot najzanesljivejše sredstvo samozatajevanja in samoponižanja. Pravoverni bramani v Indiji tudi v današnjih časih izvajajo strogo zdržnost od vsakega mesa, a pri budistih je pretiran post neredko vzrok prerane smrti. Najdoslednejši izpolnjevalci postnih predpisov pa so bili stari Egipčani, ki so smatrali telo za »ječo duše«. Po njih mnenju je bila duša tem bolj vezana na telo, čim bolj se je telo krepilo in redilo. To zamisel je prevzel tudi Mojzes, ki je v svoji postavi zaukažal, da se morajo Judje postiti desetega dne vsakega sedmega meseca. S tem postom, ki je bil obvezen za ves judovski narod, je bil vpeljan dan spra- VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO Kovinar in ključavničar Nekega nedeljskega popoldne sedimo s prijatelji pri kozarcu žlahtnega. Pogovor se je zasukal na kovinarje. Moj prijatelj je trdil, da je maršal Tito bil kovinar, jaz sem rekel, da ne, da je bil ključavničar. Družba okoli mene je trdila, da je vseeno. Jaz nisem vztrajal, vendar se mi zdi, da je kovinar ena obrt, ključavničar pa druga. Kaj pravite vi? Tomaž C. * Kovinar je metalurški delavec, to je tak delavec, ki je zaposlen pri pridobivanju, čiščenju in obdelovanju rud (metalov), to je v metalurgiji. Ključavničar pa je obrtnik, ki se peča z manjšimi popravili strojev, postavljanjem strešnih žlebov ipd. (Po nem. Schlosser). Ivan Meštrovič V Vašem časopisu ste v zadnjih številkah večkrat omenili Ivana Meštroviča. Kdo je ta mož? Tržačan * Ivan Meštrovič je najslavnejši hrvaški kipar. Rojen v Dalmaciji je ustvaril nesmrtna dela na Hrvaškem, v Beogradu in drugod po Jugoslaviji. Velik ugled uživa tudi v tujini. Bil je prijatelj pok. kardinala Stepinca. Med zadnjo vojno je odšel v tujino in sedaj živi kot upokojen profesor v ZDA. Lansko poletje je prišel obiskat domovino in se za nekaj mesecev zadržal na Hrvaškem in drugod v Jugoslaviji. Bil je tudi v avdienci pri predsedniku Titu. Poleg tega so mu dovolili, da je obiskal bolnega kard. Stepinca v Kra-šiču. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji in tudi drugače je marsikaj zvedel, kar drugim ni znano. Na njegovo pričevanje se je skliceval pok. kard. Stepinac v pismu sodišču v Osijeku, ki smo ga zadnjič tudi mi objavili. TISKOVNI PREGLED »LE FIGARO«: Pomota, M. »K«! Ugledni pariški dnevnik prinaša izjavo, ki jo je dal sovjetski ministrski predsednik na sprejemu diplomatskega tiska, ko je rekel: »Treba je najprej priznati obstoj dveh različnih socialnih in političnih blokov, kapitalizma in socializma. Treba je priznati, da sta oba od Boga, kot pravijo verni ljudje, torej da sta oba pametna. Zato je treba pa strpnosti.« To bi bile misli Hruščeva. Toda eden izmed partijskih teoretikov, Iljičev, je Hruščeve izjave izpodbil v nekem članku lansko leto s sledečimi besedami: »Nemogoče je mimo sožitje med ideologijami, kakor ni mogoče nikdar združiti teme in svetlobe.« Francoski dnevnik komentira: Zanimivo je videti, kako se je Hritščev sprenienit v apostola strpnosti, potem ko se ni ta duh strpnosti nikdar spoštoval ne v njegovi državi ne v kom. partiji. Ali se more govoriti o strpnosti v Ukrajini, kjer je bil pod Stalinom leta 1937 prav Hruščev veliki likvidator? SLOVENSKA DRŽAVA: dalekovidnost kard. Stepinca 1 Slo\’eriski torontski list prinaša v članku o kard. Stepincu zanimiva poročila v zvezi s pravilnim gledanjem takratnega zagrebškega nadškofa na problem narodnosti in vere zlasii pri mladini. Zato je vztrajno delal pri Katoliški akciji. Hotel je ve in zadoščenja z Jehovo ter je znan v judovski zgodovini pod imenom Jom Ki-pur. Ta post je izraz samoponižanja pred Bogom, saj so si tega dne rradeli raševino, trosili pepel na glavo in obžalovali svoje grehe. Raziskovalci starožitnih narodov rhenijo, da je običaj trošenja s pepelom bil najprej udomačen pri prebivalcih velemesta Ninive, odnosno pri Asircih, kajti prerok Jona opisuje ta običaj pri Niniv-ljanih. V asirski sužnosti pa so Judje poleg drugih asirskih običajev prevzeli tudi navado posipanja glave s pepelom kot znak žalosti in pokore. Izven vsakega dvoma je, da so ti postni običaji povzeti iz vzhodne askeze, ki je vedno smatrala, da so zemeljske dobrine največja ovira v odnOšajih med Bogom in človekom. V tem smislu so se postili pozneje dvakrat na teden farizeji in pa ločina esencev. Pozneje so talmudisti izde-. lali natančen postni pravilnik, v katerega so vpletli še poseben vsenarodni post v spomin razdejanja prvega jeruzalemskega templja, torej judovskega narodnega svetišča. V nasprotju z narodi vzhoda so v postnih običajih Grkov in Rimljanov’ prevladovali nra v nozd ra vstveni oziri. Predvsem Grki so smatrali post in zdržnost za vi- vzgojiti nov rod brez napak preteklosti. Pri južnjaški vročekrvnosti hrvatske mladine to ni bilo lahko. Značilen je zato primer, da je nadškof prihranil pridigo za akademike za čas tik pred obhajilom, ker se je bal, da bi mu odšli iz cerkve, če bi jim isto povedal po evangeliju. • ZA DOBRO VOLJO • Neki gospod vpraša dečka, koliko je ura. Ko mu ta odgovori, da je ravno 12., se gospod začudi, kako da ni bolj kasno. Deček odvrne: »Pri nas ni nikoli bolj kasno; ko pridemo do 12., začnemo znova od ene.« Radio Trst A od 3. do 9. aprila 1960 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika sedmih dni v Trstu. — 17.00 »Otroci grofa Lucera«, igra v treh dejanjih. Igrajo člani R. O. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: (65) »Karel Hinek Macha«. — 22.10 Viozzi: Kvartet za violino, violo, čelo in klavir. Ponedeljek: 18.00 Oddaja za najmlajše: »Ne bos - ne obut«, mladinska zgodba. Igrajo člani R. O., nato Jugoslovanski narodni motivi. — 19.00 Sola in vzgoja: Ivan Theuerschuh »Ljubezen in sovraštvo v vzgoji«. — 20.30 Georges Bizet: »Carmen«, opera v štirih dejanjih. Torek: 18.00 Radijska univerza: Janko Košir: Osnove sodobnega kmetijstva: (11) »Zatiranje plevela«. — 18.10 Dvorak: Simfonija št. 5 v E-molu, op. 95, imenovana »Iz novega sveta«. — 19.00 Postno predavanje: Msgr. Lojze Škerl: »Cerkev, povzdignjena za znamenje vsem narodom sveta«. — 21.00 Ilustrirano predavanje: Tuje jadro na obzorju: (8). — 22.00 Umetnost in življenje: »Razstava francoskih risb v Milanu«. Sreda: 18.00 Bližnja in daljna smučišča: (6) »Prestreljonik«. — 18.10 Bach: Koncert št. 4 v A-duru za klavičembalo in godala. — 18.30 Slovenske folklorne zasedbe. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 »Vera in nevera«, drama v treh dejanjih. Igrajo člani »Radijskega odra«. Četrtek: 18.00 Radijska univerza: (15) »Vojna«. — 18.10 Mozart: Sonata v A-duru. — 19.00 širimo obzorja: Eaša Rudolf: Odkrili smo prvine: (1) »Ognjeni zrak«. — 21.00 Obletnica tedna: »Stoletnica revolucije v Palermu - zaton burbonskega kraljestva«. Petek: 18.00 Radijska univerza: Kemija razkriva zlorabe živil. — 18.10 Strawinski: Praznik pomladi, sliki iz jroganske Rusije. — 19.00 Postno predavanje: Anton Iskra: »Trdni, neomajni stolp Cerkve temelji na skali, Petru apostolu in na njegovih naslednikih. — 19.15 Veliki Romantiki: Skladbe Mendelssohna, Brahmsa, Schuberta. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika: »Italijanske avtoceste«. — 22.20 Koncert tenorista Mira Brajnika, pri klavirju Claudio Gherbitz. -Na sporedu so Merkujevi in Vodopivčevi samospevi. — 22.40 Poje Jelka Cvetežar z orkestrom Franca Russa. Sobota: 15.00 Koncert operne glasbe. — 16.00 Dante Alighieri: Božanska Komedija: Vice: XXI. — 17.00 Igra ansambel »Veseli Planšarji«. — 18.00 Pisani balončki - radijski tednik za najmlajše. —- 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 20.40 Zbor Slovenske Filharmonije. — 21.00 »Oprostite, če motim«, kriminalna zgodba. Igrajo člani R. O. — 22.00 Pizziiri: Dolomite, simfonična pesnitev. soka šolo duha in za okrepitev pomehkuženega telesa. Posebno so se odlikovali pitagorejci, kateri so odločno odklanjali vsako mesno jed. Prvi kristjani so se skraja postili še po judovskih postnih predpisih, katerim so dodali še novi jx>st na veliki petek v spomin Gospodove smrti. Ko so pozneje krščeni pogani prevladovali v mladi krščanski Cerkvi, so pričeli judovski postni predpisi izgubljati na svoji veljavi. V zameno so mlade krščanske občine sprejemale razna postna pravila, katera so goreče propagirali baš — heretiki. Največjo gorečnost so pokazali gnostiki, ki so, oprti na stare egiptovske tradicije, pridigovali, da je post edino in uspešno sredstvo, s katerim more človek brzdati svoje strasti. Gnostikom so sledili monta-nisti, katerim je načeloval slavni Tertuli-jan. Ti so zastopali fanatično asketsko u-smerjenost ter so svoja postna pravila v nasprotju z drugimi tudi dejansko izvrševali. Manihejci, ki so prav tako pridigovali o dobrinah posta in se celo bombastično nazivali enkratite (zdrževalce), M-droparostate (pivce čiste in samo vode) in sakophore (nosilce vreč), so bili dejansko najbolj ražvpita verska ločina, ki se ni nikoli držala sicer tako vroče propagiranih postnih pravil. Kulturni večer na Placuti V sredo 23. marca smo se zopet zbrali v prijazni dvorani na Placuti. Ta večer je bilo na sporedu predavanje g. Nandeta Novaka, ki nam je s prijetno, domačo besedo povedal toliko zanimivega iz življenja ameriških Slovencev, ter nam orisal navade in običaje ondotnih ljudi, prikazal lepote krajev in nas za kratko uro povedel v deželo, ki je za premnoge Slovence postala druga domovina. Gospod Nande Novak je sam bival v Ameriki nad sedem let, sedaj pa vživa zasluženo pokojnino in zato zelo rad prihaja tudi v naše kraje in v lepo Koroško. Želimo si, da bi nas še kdaj obiskal in nam še kaj lepega in zanimivega povedal o svojih doživljajih v deželi nebotičnikov. Tri dnevnica v Gorici V pripravo na prejem velikonočnih zakramentov bomo imeli v Gorici najprej tri-dnevnico za dekleta in žene. Spored je naslednji: Četrtek, 31. marca: ob 8n zvečer premišljevanje in'govor pri sv. Antonu Starem. Petek, 1. aprila: ob 6h zjutraj sv. maša in premišljevanje v stolnici. Zvečer ob 8h postni govor na Travniku. Sobota, 2. aprila: ob 6" zjutraj premišljevanje in sv. maša v stolnici. Zvečer ob 8* govor pri Sv. Antonu Starem. Nedelja, 3. aprila: zjutraj ob 6” sv, maša s skupnim sv. obhajilom v stolnici; popoldne ob 4h sklep tridnevnice pri Sv. Antonu Starem. Priprava za može in fante bo naslednji teden in sicer: Četrtek, 7. aprila: ob 8.30 zvečer govor pri Sv. Ivanu. Petek, 9. aprila: ob 8h postni govor na Travniku. Sobota, 9. aprila: ob 8.30 zvečer govor pri Sv. Ivanu. Pred govorom in po govoru priložnost za sv. spoved. To lahko opravite tudi po vseh goriških cerkvah, kjer so slovenski spovedniki. V nedeljo 10. aprila (oljčna nedelja): ob 9. uri skupno sv. obhajilo na Travniku. Pri tej maši bo tudi slov. pasijon kot pretekla leta. Šofersko izkaznico gluhonememu fantu Šofersko izkaznico kategorije B je dobil gluhonemi fant Sergio Brizzi, ki se je pred izpitno komisijo izkazal kljub svojim težkim pomanjkljivostim za izredno spretnega in dobro podučenega v šofiranju. Izdali so mu izkaznico z zahtevo, da mora imeti v avtu dvojna zrcala. S tem lepim priznanjem bo mladi fant z večjim pogumom padaljeval življenje in bo brez dvoma tudi drugim -svojim sovrstnikom v vzpodbudo za dosego -podobnih ciljev. Skrajšali bodo železniško progo mefjl Trstom in Vidmom - Ze 'pred leti se je govorilo o skrajšanju železniške proge med Trstom in Vidmom. Takrat je prišlo do močnega odpora, ker bi bilo mesto Gorica odrezano od te proge. Sedaj je ta zadeva ponovno prišla na dnevni red. Nova proga bi skrajšala zvezo med Trstom in Vidmom za 14 km. Sl-u- Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici priredi v sredo 6. aprila 1960 ob 20.30 v Marijinem domu na Placuti PROSLAVO IVANA PREGLJA Govoril bo prof. Vinko Beiičič Na sporedu so še recitacije iz pisate- ljevih del Pridite! žila pa bi izključno le za tovorne vlake; osebni bi še vozili -po stari progi skozi Gorico. Za ta dela so že določili 3 milijarde in pol lir. Na novi progi bodo zgradili postajo v bližini Mariana, kar bo posebno važno za tovarno stolic v tistem kraju. Tudi otvoritev proge med Gorico in Novo Gorico se bo baje zavleklo do jeseni, ker so na italijanski strani nastale težave. Goriško postajo nameravajo namreč dvigniti za eno nadstropje. Poletni urnik trgovin S 1. aprilom stopi v veljavo -poletni urnik trgovin, ki bo veljal vse do 30. septembra. Trgovine jestvin bodo popoldne odpirali ob 4h, zvečer pa zapirali ob 9.30. Tekstilne trgovine bodo imele sledeči urnik 8.30-12.30 i-n 15.30- 19.30. Mesnice bodo ob nedeljah odprte od 6.30 di 11. ure. ob ponedeljkih bodo mesnice zaprte. Vrh Preteklo nedeljo se je vršila pri nas kulturna prireditev, katero so pripravila naša dekleta ob zaključku večernega tečaja. Tečaj je vodila domačinka Milka Černič. Udeležba je bila zelo zadovoljiva, saj je stalno hodilo okrog 20 deklet. Ob zaključku so hotela dekleta tudi vaščanom -in drugim pokazati, kaj -so se v tečaju -naučila. Zato so pripravila prav pester spored. Najprej -nam je nekaj deklet zapelo venček narodnih pesmi, nato so sledile recitacije. Nekatere -so bile -prav dobro podane. Glavni del programa pa je bila ša-loigra Srčnost na preizkušnji. Med občinstvom, ki je natrpalo šolsko -sobo, je zbudila veliko veselega razpoloženja in -smeha. Glavno vlogo je -nosila »grofica Zofka«, ki je bila tudi najboljša igralka. Ob koncu so skupno zapeli narodno pesem, ki je vse povezala v eno dušo i-n eno telo. Za lepi kulturni večer gre glavna zasluga učiteljici Milki Černič. Tudi dekleta zaslužijo pohvalo, ker so se res potrudila, da bi čim lepše izpeljala -svoje -vloge. Vrhovci smo za ta kratek kulturni popoldan vsem hvaležni. Na ukaz ali iz proste volje? Nekaj časa sem kroži po našem -ljubem mestu precej bled žepni koledarček: Dnevnik literarnih vaj za leto 1960. Na drugi strani platnice pa je zapisan ta stavek: Literarne vaje - glasilo ... edina slovenska revija v Italiji. Zadaj, na platnici, pa je zapisano: Založila in izdala tiskarna »Graphis« - Trst. Zakaj je tiskarna Graphis napisala, da so Literarne vaje edina slovenska revija v Italiji? Je-li to povzeto po načinu P. dn. ali pa je prišel ukaz od zgoraj? Človek prav ne ve, kako naj si to razloži, če ista tiskarna izdaja n. pr. tudi revijo Mladiko, ki redno izhaja že četrto -leto. Nekateri tu v Trstu bi zelo rad-i pometali s slovenskimi katoličani. Gospodje, prevečkrat dosežete nasprotno! Visoko odlikovanje msgr. Gregu V cerkvi sv. Antona Novega so v petek zvečer slovesno podelili tamkajšnjemu župniku msgr. Giovanniju Gregu visoko odlikovanje apostolskega protonotarja^ Kot papežev delegat mu je to odlikovanje podelil tržaški škof Santin. Carla Gronchi na obisku v Trstu Ob priliki -svetovnega dneva beguncev je obiskala naše mesto gospa Carla Gronchi, predsednica italijanskega Rdečega križa in častna predsednica ustanove »dneva beguncev«. Gospa Gronchi je prispela v Trst v soboto zvečer in je ves čas svojega obiska bila gostinja vladnega generalnega komisarja na prefekturi. Donna Carla Gronchi je v treh dneh bivanja v -našem mestu obiskala vsa glavna središča beguncev ter druge dobrodelne ustanove. V nedeljo je prisostvovala sv. maši, ki jo je daroval tržaški škof Santin v istrskem begunskem taborišču v Padričah. Pozneje se SLOVENSKA PROSVETNA MATICA V TRSTU Vljudno vabi na K O N C E R T ki ga priredi v petek 8. aprila 1960 ob 20.45 v ul. Machiavelli 22/11. Nastopajo: Oktet »Planika« SKPD Gorica Prof. Gabrijel Devetak (klavir) G. Rudolf Komavli (violina) Nič čudnega, če je v to zmešnjavo nazorov in naukov posegla Cerkev sama in na cerkvenem zboru v Gangri leta 341 prvikrat določila splošne postne predpise. Vodilna zamisel teh splošnih predpisov je bilo spoznanje, da se je treba na vse važnejše dogodke cerkvenega leta pripraviti s postom ali vsaj z zdržnostjo. Dasi je bila splošna postna uredba še tako potrebna, vendar niso povsod izvajali novih pravil po črki. Tako poroča Sokra-tes Sholasticus leta 380 o tritedenskem postu, v aleksandrijskem patriarhatu so se postili 40 dni, in sicer tako, da so se postili le petkrat na teden, dočim so na zahodu prakticirali nepretrgan 40-danski post. Številka 40 naj bi spominjala na 40-dnevni post Mojzesa na gori Sinaj, 40-dnevni post preroka Elije, preden je odšel h kralju Ahabu, in predvsem na Kristusa, ki se je 40 dni postil v puščavi. Ker je to število postnih dni mnoge zelo motilo, je papež Gregor Veliki vse to zadevne spore rešil s tem, da je leta 590 izdal Regulo pastoralis, v kateri je natančno določil čas 40-dnevnega posta. Ker pade praznik Vstajenja vedno na nedeljo, mora potemtakem štirideseti dan posta pričeti s sredo. Post se je pričel z zgodnjo sv. mašo, pri kateri je duhovnik vsakega posameznega navzočega vernika zaznamo- val s pepelom in z znakom križa. Vsled tega so pričeli to sredo nazivati »pepelnična sreda«. Globoki smišel tega dne: »iz prahu si in v prah se povrneš«, naj strežne vernike in jim predoči minljivost dobrin tega svta. Že zelo zgodaj so razločevali popolni post (jejunium) ter zdržnost (abstinentia). Pod prvim pojmom se razumeva nezauži-vanjc ničesar, pod drugim le zdržnost od določenih jedil. Sprva je bil vsak petek jejunium, vsi ostali dnevi pa abstinentia. Čeravno so bili postni predpisi mlade Cerkve neprimerno strožji od današnjih, vendar se jim nihče ni resno upiral. Naravnost presenetljivo pa je gotovo dejstvo, da so te stroge postne predpise spoštovali tudi svetni velikaši in vladarji. Tako so Karel Veliki (768-814) v Nemčiji, kralj Edvard (975-978) v Angliji in Knut Veliki (1018-1035) na Danskem kaznovali s smrtno kaznijo vsakega, ki se je drznil v svojem napuhu kršiti 40-dnevni post. Ta pretirana strogost svetnih oblasti je seveda izzvala opozicijo, in sicer najprej v samostanih, kateri so se pričeli boriti za postne olajšave. Že opat Cezarij iz Ar-lesa je okrog leta 530 uvedel nov, znatno omiljen postni pravilnik, ki je bil veljaven za vse od njega ustanovljene samostane. Sčasoma je tudi papež priznal trez- PLANICA 1960 Nedaleč od italijansko-jugo-s-lovanske meje na severozapadnem delu Slovenije leži med gorami razmeroma kratka in zelo prijazna dolina, kjer se skriva Planica. Na zapadu je obdana s strmimi stenami Ponc’ in Strugove, na vzhodu pa jo zapira je udeležila otvoritve dokumentarne razstave dela v prid beguncev ter konference v gledališču Verdi, kjer so govorili on. Bologna, župan Franzi! in on. Scalfaro. V ponedeljek in torek je Carla Gronchi obiskala razne ustanove za begunce v Trstu in okolici. V torek popoldne je obiskala tudi Gorico in Gradež. V Gorici je prisostvovala otvoritvi novega sedeža CRI v ulici Codelli. — Ali so visoko damo seznanili tudi s problemi, ki smo o njih mi zadnjič pisali? Tragična smrt dveh tržaških pilotov V bližini Nabrežine je v nedeljo 27. marca zjutraj strmoglavilo letalo vrste »Stin-son L 5«, na katerem sta bila dva znana tržaška pilota, 50-letni Fiorano Ricco in 61-letni Vittore Calzetta. Oba sta našla smrt v plamenih. Dvignila sta se z goriškega letališča o-krog 11. ure predpoldne, namenjena nad Miramarski zaliv, kjer sta nameravala vreči v morje venec v spomin Duca Ame-dea d’Aosta. V mirama-rskem parku se je namreč v tistem času vršila spominska svečanost. Sodijo, da je bila megla kriva nost tega pravilnika in postopoma omilil splošne postne predpise. V nasprotju s katoliško Cerkvijo se je vzhodna cerkev vse do komunistične pre-kucije dosledno držala strogih postnih predpisov. Protestantizem, katerega je tako bodel v oči katoliški post, ni zapustil v vzhodni cerkvi v tem oziru nobenega sledu in vpliva. V današnjih dneh, ko je razvrednotenje trajnih vrednot doseglo že svoj vrhunec, in ko številni ljudje na zahodu vsled preobilnega zauživanja niso več sposobni za nobeno resno duševno delo, je čas, da se streznimo in spregledamo. Je skrajni čas, da končno uvidimo, da prekomerno uživanje vodi človeka le v propast, tako posameznika, kot cele narode. Uspostavimo znova častitljive postne predpise in sc odpovejmo preobilno zaužitim dobrinam, kajti tega nismo dolžni napraviti samo na-pram Bogu, katerega smo pozabili, temveč tudi napram tistim neštevilnim množicam bednih in lačnih, ki se v vsem svojem življenju niso niti enkrat nasitile. Odstopiti odvišne dobrine tistim, ki nimajo najpotrebnejših sredstev, je pač najple-menitejši in Bogu najdražji čin, ki Mu ga lahko poklonimo v postnih dneh. (Konec) SKAKALNICA V PLANICI nesreče, ker sta zgrešila smer in namesto proti morju, sta letalo obrnila proti Na-. brežini. Tu je letalo zadelo ob visok bor i-n se vnelo. Oba pilota sta bila zelo izkušena v svoji stroki in že dolgo let v službi tržaškega letalskega kluba. Med Tržačani je njuna smrt zbudila globoko obžalovanje. Oba zapuščata ženo in otroke. Senatorji za Trst v Tambronijevem programu V programu novega vladnega predsednika Tambrohija bo zadeva treh senatorjev za Trst prišla prva na dnevni -red. Tozadevni zakon sta že odobrili obe krili parlamenta in pred poletnimi počitnicami bo glasovanje tega zakona prišlo ponovno pred senat in^ poslansko zbornico ’ v dokončno odobritev. Prav tako bodo v najkrajšem času razpravljali tudi o zadevi uslužbencev bivše Zavezniške vojaške u-prave in o njihovih pravicah. Umrla je časnikarka Lucia Tran-cjuilli V tržaških časnikarskih krogih je bilo ime Lucie Trancjuilli zelo dobro znano. Ko je dovršila višje študije v Firencah je leta 1919 prišla k tržaškemu Piccolu in je v tej s.lužbi kot časnikarka-poročevalka kulturnih in raznih drugih dogodkov ostala vse do konca druge svetovne vojne. Sodelovala je nato pri časopisih zaveznikov in se končno spet vrnila k Piccolu kot stalna poročevalka. Spisala je več otroških iger, zlasti pa se je udejstvovala kot poročevalka umetniških prireditev. Umrla je v Rimu na posledicah cestne nesreče. Njeno ime je bilo živa slika njenega značaja. Dobra, vesela, odkrita je vsem prinašala luč, vsakega opogumila, ki je boječe prinesel svoje prvence v uredništvo. V neprestanem delu in žrtvovanju za druge je prispela do svojega zadnjega pristana. Gradnja novih ladij v Združenih ladjedelnicah Ravnateljstvo CRDA je sporočilo, da je zagotovljena gradnja 295.700 ton ladjevja in gradnja' ene podmornice. Od tega bodo 167.600 ton zgradili v Tržiču in 128.100 ton v Trstu. V Tržiču bodo zgradili dve mešani potniško-tovomi ladji na turbinski pogon po 27.500 ton za Tržaški Llovd; eno 47.000-lonsko turbocistemo za družbo SNAM; dve motorni tovorni ladji po 32.800 ton na lasten račun in eno podmornico za italijansko vojno mornarico. V ladjedelnici Sv. Marka v Trstu pa bodo zgradili eno potniško-tovorno ladjo na -turbinski pogon z 38.500 tonami za pomorsko družbo I-talia, eno prevozno ladjo za družbo »Grimaldi« iz Genove in -tri 22.400-ton-ske ladje na lasten račun za prevoz suhega tovora. Ta naročila zagotavljajo delo v obeh ladjedelnicah za nekaj let, tako da bodo delavci -sedaj -lahko z večjim zaupanjem zrli v bodočnost. Rojan Od lihe do oljčne nedelje bomo imeli duhovne vaje v pripravo na velikonočne praznike. Govore bo imel misijonar g. Ludvik Savelj. Govori bodo vsako jutro po sv. maši ob 6.15 v cerkvi, zvečer ob 19.30 pa bodo v Marijinem domu. v velikem kolu Mojstrovka in Rob Velite Dnine. Planici zapira pot na jugu najdrznejši velikan vseh Julijskih Alp, Jalovec, čigar navpične stene in pretresljiv ozebniki so planincem in plezalcem dobro znani. V tem zelo lepem in za smuški šport ugodnem kraju je pred 25 leti inženir Bloudek zgradil eno največjih skakalnic na -svetu in tukaj so Se preteki teden vršile mednarodne tekme v smuški! skokih. Tekme je letos prenašala tudi evropska televizija (Evrovizija). Finalnim skokoit je prisostvoval -tudi predsednik Tito s se progo in drugimi vladnimi predstavniki Skakači so pripadali sledečim državam: Jugoslavija (Slovenija), Italija, Avstrija, Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Švica, Francija, Poljska, Švedska, Norveška, Finska in ZDA. Na tem mestu ne bomo navajali rezultatov doseženih v posameznih dneh, pač pa podamo končno oceno, ki je naslednja: 1. Recknagel (Vzh. Nem.) 462.6 točk (122, 127, 115, 118.5 m) 2. Larsen (Norv.) 395.4 (107.5, 101, 101-j 108.5 m) 3. Vitikainen (Finska) 394.6 (105, 92.5, lO®-; 109 m) 4. Schramm (Vzh. Nem.) 382.0 (103, 98- 101, 110.5 m) 5. Kotla,rek (ZDA) 380.7 (104.5, 93, 102 89 m) 6. Bolkart (Zah. Nem.) 376.2 ( 98.5 , 98.5, 102, 89 m) 7. Lindquis-t (Švedska) 375.2 (100, 92, 101-j 112 m) 8. Pečar (Jugoslavija) 373.9 (98, 92, 105-89 m) 9. Zandanel (Italija) 372.6 (105, 95, 10-- 91.5 m) 10. Les-ser (Vzh. Nem.) 365.4 (95, 98.5, 93.5- 91.5 m) Kot je iz gornjih rezultatov razvidno, j( H. Recknagel še vedno nepremagljiv skakač, z izredno lepim stilom in gotovostjo Za njim so -se hitro postavili Skandinavk Lamsen, Vitikainen), ki so nekoč veljal’ za. edine v -tej stroki. Tudi Amerikanci s® dokazali, da lahko mnogo naredijo na tet1 področju. Kar se -tiče Jugoslovanov — bolje Slovencev, -saj je tekmoval le Hrvat — moramo reči, da so se dobi1’ odrezali, čeravno -niso zasedli prvih ntf*1' Pečar je gotovo veliko u-pa-nje slovenske?* športa in bo brez dvoma še mnogo P* kazal, saj nni je komaj 19 let. Sploh velja pri tem še posebej pripori' niti, da so -se prireditelji -teh tekem I** izkazali v vestnosti, -točnosti in dobri °r' ganizaciji. In to je -lahko samo v pon°-slovenskemu športu pred domačo in tuj” javnostjo. Ob 12.30 se je ta slavnost končala ^ dolga vrsta ljudi se je začela vrača® proti Ratečam: eni na svoje domove P^! z vlaki i-n korjerami, drugi na Jeseni^ h kosilu, na Bled k večerji in drugi na Brione k počitku! g.) OBVESTILA RODITELJSKI SESTANEK. Ravnate1! stvo Nižje srednje šole v Gorici javlja, bo v nedeljo 3. aprila roditeljski sestane* in sicer ob 10.30 v šolskih prostorih, j Vabljeni so starši in vzgojitelji dijako’ Ker je ta sestanek zadnji v tem šolske** letu, pričakuje ravnateljstvo, da bo- ud’ ležba številna. ROMANJE v šentlenart v slo’ BENEČIJI. Apostolstvo molitve sporo*--’; da se bo vršilo na velikonočni ponedeljd popoldne romanje k Srcu Jezusovemu šentlenart. Po cerkveni pobožnosti bo bisk groba msgr. Boža Kjačiča. — OdlK točno ob 13. uri izpred cerkve sv. IgnaO) v Gorici. — Vpisovanje se vrši pri f°1