POŠTNINA PljHB A 1 GOTO N cr o s >o S o * b£ m dom * fc v >55 2 2 'S — ffi o ■ « ta s iii.- s "E, 3 a 8.2 > s o OJ a o •H.O •9=° 50 -S 6111, cc * s 01 o 5— »K a c s a- — A o ^ — — > •= .5 x 3 >0 ..g, o " > S ^ o d s —i iOffl C •■h v > C .. w ca v g S,S N S-* s > a 0 s ^ > i - B 5 1 •■§ • • ro „Daj nam danes naš vsakdanji kruh... Obvaruj nas brezposelnosti in bolezni..." Ko boste praznovali Veliko noč, se spomnite tistih, ki iščejo kruha in dela. Če potrebujete kakšno delovno moč, sporočite to upravi revije „Žene in doma" — E a ui««"** „ ^oteS„? ČeP'6'!°° °r°5 -o «e do bo 0 ^rUi\no m Velika izbira, dobro blago, nizke cene! auet(ne yub/jcuut P0Z0R! NAGRADNO TEKMOVANJE! I 24 lOO DIN ARA oorej«vi (0031) f492 ) i n» v* ' lOO flMHAPA G7TT) « J7T£) 24 "T najdite stodinarski bankovec, ki v svojih številkah vsebuje cifre 2 in 4, tako da morete sestaviti številko 24 Pojdite s tem bankovcem do kakega fototrgovca, pa Vam ga bo zamenjal z Agfa-Box-kamero velikost 6X9 cm PREPROGE so odličen okras Vašega stanovanja k Pri opremi ima važen pomen preproga. Ce vse drugo razodeva dober okus, pa je preproga slaba, neokusna imitacija, izgubi stanovanje na svoji vrednosti. Pri nakupu preprog je bilo že mnogo ljudi bridko razočaranih. Banovinska tkalnica preprog v Sarajevu izdeluje tkane bosen-ske in perzi|ske preproge iz volne in svile, pregrinjala za postelje in divane, zastore, zastirače, blazine in gobelinske slike. Vzorci v barvah in ceniki se pošljejo na željo brezplačno. Državni in samoupravni uradniki lahko dobe blago na dolgoročno odplačevanje brez zvišanja cen. Banovinska tkalnica preprog je bila odlikovana z najvišjimi odlikovanji na tehle razstavah: Dunaj 1890, Karlsruhe 1891, Temešvar 1891, Trst 1891, Zagreb 1891, Pariz 1892, Budimpešta 1896, Bruxeles 1897, Dunaj 1898, Pariz 1900 in 1925, Barcelona 1929, Solun 1930. Ta mali izvrstni aparat vsebuje vse prednosti moderne tehnike, in to: dobro optiko, enostavno manipuliranje, splošno dobre rezultate tudi pri začetnikih, posebno pri uporabi najobčutljiveišega AGFa ISOCHROM filma Hitite I Nagradno tekmovanje traja samo kratek čas| v Ce hočete dobiti nagradno Agfa-Box-Kamero št. Ni vseeno, kako so nase dame oblečene. Kadar izbirajo naše dame novo obleko, so vselej v zadregi. Večkrat ne vedo, naj si li nabavijo kostum ali plašč po najnovejšem kroju, kakšno blago naj izberejo, kakšna" barva jim dobro pristoja, kakšne okraske naj ima nova obleka itd. Za take prilike potrebujejo zaupnega svetovalca, ki je strokovnjak, ki ima okus, ki ima čut za vse, kar je lepo in elegantno; biti pa mora tudi dobro založen z najnovejšimi vzorci in imeti veliko izbiro blaga Vse to Vam more nuditi domača PRIZNANA TVRDKA Drago Gorup & CoLjubljana Miklošičeva cesta štev. 16/1. Hiša Del. tisk. (Bambergi. Telefon 32-33. Kaj pravijo o našem listu naročnice, ki žive v inozemstvu Aleksandrija, 26. II. 1934. Gospa urednica! Zopet sem Vam pridobila novo naročnico in upam, da Vam v nekaj dneh naberem še nekaj čitateljic. Ne bom prej mirovala, dokler ne bodo na Vašo revijo naročene vse tukajšnje Slovenke. Saj to «žena in dom» v polni meri zasluži. Na tak list smo vse lahko ponosne. Vaša Ivana Holeček. Eveleth, Minesota, 2. II. 1934. Zelo sem zadovoljna z Vašim listom. Vse letnike imam vezane in še vedno rada pogledam nazaj. Saj je v «Ženi in domu» toliko koristnega, da je treba kakšno reč po večkrat prečitati, ker se vedno lahko še kaj izkoristi za dom ali gospodinjstvo. Mary Ivančič. Celovec, 8. II. 1934. Cenjena gospa! Naj Vam še to povem. Ko je bil moj mož tri mesece brez službe, sem se lotila ročnih del. Potrudila sem se in naredila nekaj res prav lepih reči. Težje je bilo prodati. Toda hodila sem od hiše do hiše in tako sem si pridobila nekaj uglednih gospa, ki mi sedaj vse pokupijo. Predložila sem jim vse krojne pole. Toda tisto, kar meni ni nikdar ugajalo, imajo sedaj najrajši. Veste, jaz nisem za te moderne vzorce. Gospe pa hočejo imeti samo vzorce iz novejših pol, ki jih je napravila Šantlova. Izpočetka sem se branila, ker sem mislila, da so težka dela in da bo vse predrago. Sedaj pa vidim, da se prav lahko in poceni napravi. Ker mi pa manjkajo lanskoletne pole štev. 4, 7, 8 in 12, Vas prosim, da mi jih pošljete. Ana Zeller. Ali imate lepe, bele zobe? Oni so najlepši naravni nakit. Naj Chlorodont skrbi za lepoto in zdravje Vaših zob. Če se zjutraj in zvečer uporablja zobna pasta Chlorodont postanejo zobje sjajno beli in zobni emajl se ne pokvari. Mala tuba Din. 8.-Velika tuba Din. 13.- Slovenska Ženska Zveza V AMERIKI URAD GLAVNE PREDSEDNICE SHEBOYGAN, WIS. 22 . januarja 1934. Žena tn dom, Ljubljana, Jugoslavija. Cenjeua gospa upraviteljica: Prilagam dva dolarja kot naročnino na mesečnik Žena in dom za leto 1934. Obenem se želim izraziti, da sem zelo zadovoljna z listom, ki prinaša tako zanimivo in koristno čtivo za našo ženo. Želeč Vam in 1 i s tu na jlepšega uspeha, sem s pozdravi vdana /plahtia, J^lidoivuč predsednica S. Ž. Z. Neapel, 1. III. 1934. Vaš list mi je tu med samimi tujci edina uteha. Komaj čakam, da mine mesec in mi je «žena in dom» lep pozdrav iz slovenskih krajev. Takrat pozabim na vse skrbi in sem zopet srečna, ko prebiram ljubo domačo besedo. Zato Vam vsa hvala od Julke Brodarjeve. Cenjeno uredništvo! Buenos Aires, 16. I. 1934. Povsod, kjer sem pokazala Vašo revijo, jo vsi pohvalijo. Zato sem res vesela, da se lahko z «2eno in domom» postavimo tudi zunaj naše domovine. Pozdravlja vse pavla KuharJeva. Vipava, 6. III. 1934. Ljuba gospa! To ste dobro napravili, da pošiljate sedaj «ženo in dom» na en naslov. Prej je nismo nikdar dobile o pravem času. Pošiljam Vam seznam novih naročnic in Vam sporočam, da smo z listom zelo zelo zadovoljne. Ena sama je rekla, da jfe preveč inseratov. Pa sem ji pokazala tukajšnje liste in ji razložila, da bi morala biti «žena in dom» brez oglasov še enkrat dražja. V našem kraju je devetnajst naročnic in smo vse zadovoljne. Samo predolgo moramo čakati. Ali ne morete napraviti, da bi dobivale «Zeno in dom» vsakih 14 dni. Saj bi rade plačevale večjo naročnino. Mislimo, da bi bile tudi naše rojakinje tam v svobodni Jugoslaviji s tem zadovoljne. Iskrene pozdrave \ um pošilja Vaša zvesta Mira Ž . — Že spet si se napil, Tine! Ali te ni sram pred Bogom? — Čemu le! Ti misliš, da Bog nima drugega dela, ampak da samo gleda, kdo se napije! * — Kako pa ti hodiš na lov brez patronov? — Hm, veš, spričo te krize je treba na vse misliti ... Sicer pa tako nikoli nič ne ustrelim. • — Danes dopoldne bi bil skoraj videl tvoj avto. — Kako misliš, skoraj? Ali si ga videl ali ne? — Skoraj, ti pravim. Tvoj avto ima štev. 386, ali ne? —■ Res je. — A jaz sem videl avto štev. 385. 1 ■iS: mamljivo diši in daje bogato, mehko peno milo Elida Favorit! Ono Vam neguje in varuje polt ter jo ohrani nežno in čisto, da je kakor otroška - ono Vam jamči, da bo Vaš videz vedno svež in negovan. MILO ELIDA VP-RA5\4NJA IN ooaovom ^ Obrekovanje. Mojega moža je nekdo pri njegovem delodajalcu osumil tatvine, nakar je bil takoj odpuščen. Po dveh mesecih se je izkazalo, da je mož nedolžen. Delodajalec ga pa sedaj navzlic vsem dokazom neče sprejeti nazaj v službo, češ da sedanjega delavca ne more odpustiti, ker je boljši delavec kakor moj mož. Drugje ne more dobiti službe, ker se je po naši okolici o tej tatvini precej govorilo. Prosim, povejte mi, kako bi dosegel mož zopet svojo čast in pravico. Angela L. Kaj človek res ne sme delati? Prejšnje leto sem po nesreči izgubila vse svoje premoženje. Bila sem brez sredstev. Iskala sem povsod službe, pa je nisem mogla dobiti, čeprav imam maturo in govorim pet jezikov. Vi ne veste, kako je bilo to hudo, ko so mi pred nosom zapirali vrata. Ko je stiska le naraščala, sem se jela ponujati za šiviljo. Čeprav se nisem nikoli učila, sem znala vendar napraviti vsako obleko. Videla sem, da pri šivanju ni ravno važno krojenje in manuelno delo, ampak da ima pri tej obrti važen pomen okus. S tem sem si pridobila vse boljše družine, tako da imam sedaj primeroma dober zaslužek. Priučila sem se krojenja in pridobila še drugo tehnično znanje. Danes pa sem bila pozvana, da takoj preneham s šivanjem, ker nimam niti učnega izpričevala niti obrtnega lista. Ali mi morejo moje delo prepovedati? Kaj naj grem zopet med brezposelne? Svetujte mi, kaj naj storim. Minka R. iz Ž. Alimente. Od moža sem ločena že osem let. Ker je imel takrat majhne dohodke, sem se zadovoljila, da mi1 plačuje zame in otroka po Din 400 — mesečno. Njegovi dohodki so se pa zdaj večkratno povečali. Zato sem mu pisala, da naj vsaj za otroka, ki sta že v srednji šoli, poveča mesečni prispevek. Na pismo ni dal odgovora. Ali ga lahko sodno prisilim k plačevanju večjih alimemtov, ker s 400 dinarji trije odrasli ljudje ne morejo živeti? Obupana žena. Gospodinja svetuje Krompirjeva moka za odpravljanje madežev. Mastne madeže odpravimo iz svile s krompirjevo moko. Vzamemo košček vate. Pomočimo jo v krompirjevo moko in oprezno odrgnemo madež. Pri volni naj ostane moka nekaj časa na madežu, potem ga šele odrgnemo. Vlažne prostore posušimo na ta način, da pustimo v njih v odprti pločevinasti posodi precej žganega apna. Žgano, še negašeno apno vsrkava vlago. Fine čipke namočimo po pranju v mleko in jih zlikamo, ko so še vlažne. Perilo mora biti bela Če pri pranju vlijemo v vodo nekaj kapljic terpentina, postane perilo lepše, bolj belo in izgubi neprijeten vonj. Citrone dajo dosti več soka, če jih segrejemo, preden jih iztisnemo. Krompir se ne bo razkuhal, če dodamo vodi, ko lonec pristavimo, prav malo masti. Jetra solimo šele tedaj, ko so že pražena, ker postanejo sicer trda. Ipa! Pri nakupu blaga za obleke in manufakture sploh se da prihraniti. Ali poznate naše reklamne cene za pomladno sezono? Evo samo nekaj primerov: Perilni Creppe, poludelen itd.....Din 9'— do 12'— Šifoni, prvovrstni, 80 cm . . . . Din IV— 13'— 1450 Damsko volneno blago za obleke Din 28"— 35'— 42'— Damsko volneno blago za plašče „ 56"— 75"— 98'— Blago za deške obleke...... 30 — 42"— £4 — Kamgarni za moške obleke . . „ 96"— 132"— 160"— Šifoni, prvovrstni, 80 cm . . . . Din IV Za rjuhe: Molinos, 150 cm . . „ 17"— Domestik, 150 cm . . „ 20"— 26"— Za kapne: šifon Creton, 180 cm „ 28"— 32"— 36"— Ogromna izbera svile vseh vrst že od Din 12 — naprej. Nudimo priznano prvovrstno blago. Kdor pozna kakovost in ceno našega blaga, kupuje samo pri nas. Specialna trgovina N OVAK - LJ U B LJ AN A KONGRESNI TRG 15. Otroška usta. pe, dobre in cenene I z de I u i e m o obleke ZA VSO DRUŽINO ProsimOjVas, da se o tem prepričate1 v naših prodajalnah TIVAR OBLEKE Kupujmo domače izdelke "■MIIIIB^IIHHHMmiMMHIHBmillMnillMMU^MMIMMIlIMmilMMIlIHMIlll^MIIIMMI naj bode geslo vseh gospodinj! Današnje težke čase občutijo največ gospodinje! Q Strašno breme pa nosijo Uste žene, ki so same ali pa njih možje brez posla. Brezposelnost pa lahko zadene tudi nas vsak dan. Pri nas te krize ne bi bilo, če bi gospodinje kupovale izključno ——— DOMAČE BLAGO. Tako pa mečemo miljone in miljone našega denarja preko mejo naše države za tuje izdelke, čeprav so »navidezno« domači. VI LAHKO POMAGATE j reševati gospodarsko krizo. Vam ni potreba nič drugega, kakor da stalno kupujete edino PRISTNE JUGOSLOVANSKE IZDELKE. TAK IZDELEK JE Dr. Pirčeva sladna kava. Prosimo Vas, primerjajte okus Dr. Pirčeve sladne kare z drugim izdelkom. Dobro vemo, dn Vam bo Dr. Pirčeva sladna kava všeč in da bodo Vaši otroci z veseljem in užitkom pili našo sladno kavo. Dr. Pirčeva sladna kava je izredno zdrava in redilna, ker vsebuje mnogo lahko prebavljivih snovi. Ne razburja srca in ne upliva škodljivo na živčevje! Poskusite Dr. Pirčevo sladno kavo. dajte jo Vašim ljubkim malčkom, pa se boste uverili o dobrinah Dr. Pirčeve sladne kave. ZAHTEVAJTE PRI VAŠEM TRGOVCU Dr. Pirčevo sladno kavo. Velepražarna kave in tovarna hranil „ P R © J A" O^I LJUBLJANA, AŠKERČEVA CESTA 3. »■■»iimBMmiBmiin^MinaHiiiB^miiBamiiMmiHBHiMMiiiii ■IIIIBHB* Zaradi reda ■■HM Dan za dnevom dobivamo dopise od naročnic, naj počakamo z naročnino in naj lista nikar ne ustavljamo, češ da ga ne morejo pogrešati, pa da bodo že plačale, kakor hitro bodo mogle. Založba je vse to uvaževala in rada ustregla vsaki, kolikor je mogla. Saj nam je dobro znano, kako povsod kriza krči dohodke. Mislili smo si, da nam bo večina naročnic, katerim smo ustregli, prej ali slej za potrpljenje hvaležna. Izkazalo se pa je, da so nekatere našo dobrohotnost kruto izrabljale. Neverjetno hitro se je razzvedelo, da odgovorimo vsaki, ki malo potoži, da bomo na naročnino že počakali. Ko pa je bilo le preveč takih dopisov iz enega in istega kraja in naročnine po dve leti nismo dobili, smo se seveda pričeli zanimati za ta pojav. Poizvedbe so pokazale, da je v zaostanku precej takih naročnic, ki bi prav lahko plačale, nikar da bi bile celo v obupnem položaju. Seveda so bile te na svoje nelepo početje po uporabi opozorjene. Tiste, ki niste v takih stiskah, kakor ste pisale, popravite svojo nepremišljenost in nam še danes nakažite ves zaostanek. Mislimo, da ne bo treba ostrejših opominov. Saj ste že itak napravile škodo tistim, ki so res v stiskah. Kateri naj pa še verjamemo, če se naša pripravljenost tako grdo izkorišča? Saj si vendar lahko mislite, da je v teh časih vsaka založba v težavnem položaju. Boriti se imamo z nujnimi plačili. Tiskarna, klišarna, papirnica, nameščenke morajo dobiti v redu svoje plačilo. Vendar ne moremo pustiti, da bi ljudje morali čakati po več mesecev na svojo mezdo. Naročnice pa vedno več zahtevajo. Da dobimo od naročnic čimprej denar, moramo razpisavati nagrade. Seveda smo pri tem računali, da bodo zaradi nagrad plačale predvsem tiste, ki so še v zaostanku. Toda zelo smo se zmotili. V redu plačuje samo tista večina, ki je vestna in točna, ki ve, da more založba revijo redno pošiljati samo tedaj, če tudi ona v redu dobiva naročnino. Tem vsa čast in iskrena hvala! Tistim, ki odlašajo, pa naj bo to resen opomin. Dvanajst številk «Žene in doma» stane s poštnino vred samo Din 48-— na leto. Ali je to kakšen denar za tako bogato in lepo revijo? Deset prilog za kroje in ročna dela dobite za Din 20-—. En sam kroj je že toliko vreden. Poglejte, kako se naše sotrudnice trudijo, da vsaki posamezni ustrežejo. Nobena ne more reči, da ni dobila tistega, za kar je pisala. Potem pet knjig nad 500 strani za Din 3?"—, in kakšne knjige! Ena sama je že toliko vredna. . Cene so tako natanko preračunjene, da le pravočasno plačilo naročnine omogoča redno izdajanje lista in knjig. Če pa moramo pošiljati opomine, je pa pri vsakem opominu že izguba. Saj ne zahtevamo, da morate vse naprej plačati. Toda mesečno bi prav lahko plačevali, laže, kakor pa potem vse naenkrat. Zato si tiste, ki ste še v zaostanku, zapišite tele besede v srce. Pomislite pri tem, koliko nasvetov ste že dobile. Če ste nas pismeno kaj posebnega vprašali, ste takoj dobili prijazn odgovor. Vzemite si za zgled tiste Vaše sočitateljice, ki vedo, kako bi nas spravile v zadrego, ko bi tudi one odložile plačilo na kesnejši čas. Bodite torej tudi Vi naša prava prijateljica in nam še danes nakažite po priloženi položnici naročnino za nazaj in za tri mesece naprej. Želimo, da Vam Velika noč prinese mnogo solnca in veselo pomlad. Uredništvo in uprava. Blagor Vašega otroka nadvse. Naš malček ni'nikoli rad užival čistega mleka. Po nasvetu hišnega zdravnika smo mu zato dajali kavo Hag, mešano z mlekom. To pijačo je jemal z največjim užitkom. Posihmal uporabljamo v gospodinjstvu samo še kavo Hag, kofeinskega dražila oproščeno, neprekos-ljivo zrnato kavo. Kava Hag nam vsem diši sijajno. Ima pa še to ogromno prednost, da varuje srce in živce, s tem vse zdravje. Tudi Vi bi morali enkrat poskusiti kavo Hag! Mali Slavko pride k stricu v vas. Njegov stric je zdravnik. Slavko zapazi v omari človeško lobanjo. Ker ne ve, kaj je to, vpraša strica: — Striček, kaj pa je to, kar je v omari? — Vidiš, to so kosti mrtvega človeka, odgovori stric. — Kaj potem Bog vzame samo meso? * —■ Miro, ali poznaš ti katere živali, ki si ponoči iščejo hrano? — Poznam. Mačka, lisica, bolha in moj mlajši bratec. * — Ko sem se zaročila z Vladkom, mi je rekel, da je v sedmih nebesih. — Verjamem, ker je bil doslej že šestkrat zaročen. * —• Marija, ali ste dali ribicam sveže vode? — Ne še, gospa, ker še one niso popile. Prospeh in zdravje svojega dragega otroka najlaže dosežete, če ga hranite z znanim redilnim sredstvom žcMtoka. Naravna in okusna hrana iz naravnega hribovskega ovsa, ki se prav lahko uživa. Zahtevajte brezplačni vzorec in navodila od „PARACELSUS" k. d., Zagreb 3. žena in dom REVIJA ZA SLOVENSKO' ŽENO ŠTEV. 4 APRIL 1934 LETOV VI a d. G. K o r o i e n k o: Sto ri zvon a r temnilo se je. Mala naselbina, ki se je prižela v gozdu nad daljno rečico, se je potapljala v tistem posebnem somraku, ki so ga polne pomladne zvezdnate noči, ko se tenka megla dviga z zemlje, zgošča sence gozdov in zastira odprte pokrajine s sre-brnomodro kopreno ... Vse je tiho, zamišljeno, mračno. Vas tiho dremlje. Revne koče se komaj odražajo s temnimi obrisi; tu pa tam se svetijo luči; redkokdaj za-£ •• ^Vi škripljejo vrata, zalaja pes in umolkne; včasih se iz temne gmote tiho šustečega gozrla pojavijo liki pešcev, pri-jaha jezdec, zaškriplje telega. Prebivalci samotnih gozdnih naselbin se odpravljajo v svojo cerkev, da počakajo pomladni praznik. Cerkev stoji na gričku prav sredi vasi. Okna se ji svetijo v lučili. Zvonik — star, visok, teman —■ tone z vrhom v modrini. Stopnice škripljejo. Stari zvonar Mihejič gre v zvonik in kmalu obvisi v prostranstvu njegova svetilka kakor zvezda, ki se je utrnila v zraku. Težko se starec vzpenja po strmih stopnicah. Stare noge mu ne služijo več, obrabil se je že sam, oči mu slabo vidijo... Čas je že, čas za starca, da gre v pokoj, dokler mu Bog ne pošlje smrti. Pokopal je sinove, pokopal vnuke, položil v rakev stare, položil mlade, a sam še vedno živi. Težko!... Mnogokrat je že praznoval pomladni praznik, tudi ne more več prešteti, kolikokrat je že pričakoval določne ure v tem zvoniku. In glej, zopet je tu ... Starec je stopil k lini zvonika in se naslonil na ograjo. Spodaj okrog cerkve je v temi nerazločno videl gomile vaškega pokopališča; kakor da so jih stari križi z razprostrtimi rokami obvarovali. Tu pa tam so se nadnje sklanjale breze, še ne pokrite z listjem ... Od tam spodaj je prihajal k Mihejiču aroma-tični vonj mladih poganjkov, od tam mu je vel mrki mir večnega spanja ... Kaj bo neki z njim čez leto dni? Ali se bo zopet povzpel sem na višino pod medeni zvon, da zbudi z rezkim udarom tiho dremajočo noč, ali bo ležal... pod križem tam v temnem vogalu pokopališča? Bog ve ... On je pripravljen, a za zdaj je Bog še enkrat določil, da pozdravi praznik. cSlava Ti, gospod!» šepnejo starčeva usta navajeno besedo in Mihejič pogleda navzgor na nebo, bleščeče se v milijonih luči, in se prekriža... cMihejič, o Mihejičb ga pokliče od spodaj drgetajoč, tudi starčevski glas. Stari cerkovnik gleda kvišku na zvonik, tudi dlan pristavlja k mežikajočim in solzečim se očem, a vendar ne vidi Mihejiča. «Kaj hočeš? Tu sem!» odgovori zvonar, sklanjajoč se iz zvonika. «Ali ne vidiš?» «Ne vidim ... Ali ni čas, da zvonim? Kako misliš ti?» Oba gledata na zvezde. Tisoč božjih lučk se jima leskeče iz višine. Veliki voz se je že visoko dvignil... Mihejič premišlja. «Še ne, počakaj malo .. On ve. Njemu ni treba ure: božje zvezde mu povedo, kdaj pride čas... Zemlja in nebo, beli oblak, tiho ploveč po nebu, temni gozd, ki spodaj narahlo šumi, pljuskanje v mraku nevidne reke — vse to mu je znano, vse to mu je domače ... Ni zastonj tu prebil vsega živi jen ja ... Pred njim se oživlja daljna preteklost... Spominja se, kako se je prvič z očetom povzpel v ta zvonik ... Moj Bog, kako dolgo je že tega in — kako ni dolgo!... Vidi se kot plavolasega dečka; oči so mu oživele; veter — pa ne tisti, ki dviga cestni prah, ampak neki poseben veter, mahajoč s svojimi brezšumnimi krili visoko nad zemljo — mu razpihuje lase... Spodaj, daleč — daleč hodijo neki majceni ljudje, vaške hišice so tudi majcene, gozd se je potegnil v daljavo in okrogla poljana, na kateri leži naselbina, se vidi tako velikanska, skoraj brezmejna. «Glej jo, tu je, vsa je tu!» se je nasmehnil sivi starček in pogledal na malo poljanico. Takšno je — tudi življenje... V mladosti mu ne vidiš ne kraja ne konca ... Zdaj pa je vse tu kakor na dlani, od začetka pa prav do onega groba, ki si ga je izbral na vogalu pokopališča... No — slava Gospodu! — čas je, da grem v pokoj. Težka pot je častno prehojena in vlažna zemlja mu bo zdaj — mati... Kmalu, prav kmalu. * Čas bo. Mihejič je pogledal še enkrat na zvezde, se dvignil, odkril, pokrižal in jel urejevati vrvi pri zvonovih ... čez minuto je vztrepetal nočni zrak od udarca ... V mirnoi dremajočo predpraznilčno noč so se zlili drug za drugim zategli, zveneči in pojoči glasovi... Zvon je utihnil. V cerkvi se je začela služba božja. V prejšnjih letih je šel Mihejič vedno navzdol po stopnicah in se postavil v kot pri vratih, da je molil in poslušal petje. Zdaj pa je ostal na svojem mestu v zvoniku. Zdaj pa mu je težko. Sedel je na klopco, poslušal vedno tišje brnjenje nihajočega brona in se globoko zamislil. V kaj? ... Sam bi bil komaj mogel odgovoriti na to vprašanje. Njegova svetilka je slabo razsvetljevala zvonico. Zamolklo brneči zvonovi so tonili v mraku; od spodaj iz cerkve se je včasih zaslišalo petje kakor tiho mrmranje in nočni veter je majal vrvi, privezane k železnim kembljem zvonov ... Starec je spustil na prsi svojo sivo glavo, po kateri so se podile misli brez zveze. cTropar pojejo!* misli in vidi tudi samega sebe v cerkvi. Na desetine otroških glasov se oglaša; stari svečenik, rajnki oče Naum, poje z drgetajočim glasom, na stotine kmetiških glav se kakor zrelo klasje v vetru pripogiba in zopet dviga... Kmetje se križajo ... Vse to so mu znani obrazi in vsi so že med rajnkimi... Tam je stroga postava očetova; tam poleg očeta se starejši brat po obredu križa in vzdiha. Tam je on sam, poln zdravja in moči, poln nad v srečo in radosti življenja... Kje je ta sreča? ... Staroerva misel se dvigne kakor ugašajoč plamen, ki zaplapola z jarko, hitro svetlobo in razsvetli vse kotičke preživljenega življenja ... Sam trud, gorje, nadloge... Kje je tista sreča? Težka skrb mu vtisne gube na mlado lice, upogne močan hrbet, ga nauči vzdihati, prav tako kakor starejšega brata ... Tam na levo, sredi vaških žensk stoji njegova žena; umirjeno je sklonila glavo. Dobra je bila, Bog ji daj nebesa! Dobra ženica je okusila mnogo hudega ... Pomanjkanje in trud, žensko gorje brez konca izsuši krasno ženo; oči ugasnejo in izraz večnega, topega strahu pred nepričakovanimi udarci življenja zamenja veliko krasoto mladenke ... No, kje je njena sreča? ... Edini sin jima je ostal, nada in radost, in še tega je premagala človeška zloba ... Glej, tudi on je tam, bogati vrag, do tal se sklanja, da bi z molitvijo poplačal krvave solze sirot; hitro se križa, pada na kolena in bije z glavo ob tla... Srce Mihejiču kipi in gori, temni liki ikon pa brezčutno gledajo z zidu na človeško gorje in človeško nepravdo ... Vse to je minilo, vse to je tam daleč... Zanj je zdaj ves svet — ta temna zvonica, kjer v temi veter gode in premika vrvi zvonov... «Bog vas sodi, Bog vas sodil* šepeče starec, kimajoč s sivo glavo, in tiho lijejo solze po starih licih zvonarjevih ... »Mihejič, o Mihejič!... Kaj je s teboj, kaj ti zaspal?* mu kriče od spodaj. »Kaj je?* odgovori starec in hitro »koči na noge. «Moj Bog, kaj sem res zaspal? Take sramote še ni bilo.* In Mihejič z vajeno roko hitro sega po vrveh. Spodaj pa se kakor mravljišče giblje kmetiška množica; bandera plapolajo v zraku... Že so v procesiji odšli okrog cerkve in do Mihejiča prihaja radostni klic: 'Kristus je vstal od smrti'. In ta klic odmeva kakor val v itarč»v*n> arcu ... Mihajižu se zdi, da so v temi lu&i roSGenih »vač svat- leje zagorele, da je množica močneje zavaiovala, da so zaplapolala bandera, se zbudil veter, zajel valove glasov in jih s širokimi zamahi ponesel kvišku, zlivajoč se z gromkim, drgetajočim zvonom ... * Tako še nikoli ni zvonil stari Mihejič. Zdelo se je, kakor da je njegovo prepolno srce prešlo na mrtvi bron, in zvoki so kar peli, trepetali, se smejali, plakali, se spletali v čudno verigo in se dvigali kvišku do samega zvezdnatega neba. In zvezde so svetleje zagorele, vzplapolale, glasovi pa so drgetali in lili in zopet s toplo ljubeznijo padali na zemljo ... Močan glas je gromko kričal in dajal posebne, mogočne glasove, polneče nebo in zemljo: »Kristus je vstal!* Dva tenorja sta mu veselo in zvonko odpevala: »Kristus je vstali* Celo dva šibka diskanta sta se silila, da bi ne zaostajala, se vpletala med močnejše glasove in veselo, prav kakor dva otroka pela za stavo: »Kristus je vstal!* In zdelo se je, da se stara zvonica trese in maje, da veter, ki veje zvonarju okrog obraza, trepeče z mogočnimi krili in odgovarja: »Kristus j« vstal!* In staro srce je pozabilo na življenje, polno skrbi in nadlog ... Pozabil je stari zvonar, da je zanj življenje zaprto v to tesno zvonico, da je na svetu sam, razbit po hudi nevihti... Posluša te glasove, pojoče in jokajoče, leteče k vzvišenemu nebu in padajoče nazaj na bedno zemljo, in zdi se mu, da ga obdajajo sinovi in vnuki, da so to njih veseli glasovi, glasovi velikih in malih, da se zlivajo v en sam zbor in mu pojejo na srečo in veselje, ki ju ni poznal v življenju... Stari zvonar vleče za vrvi, aolze mu teko po licu in srce mu bije v iluziji sveče... , * Spodaj pa so ljudje poslušali in govorili drug drugemu, da nikoli še ni tako čudno zvonil stari Mihejič... Mahoma pa je veliki zvon nepričakovano zadrgetal in utihnil... Zmedeni glasovi so izzveneli v nekončan gostolevek in ga tudi prekinili, kakor da so se zamaknili v tožno pojočo dolgo noto, ki drgeče, lije in plače ter postopoma utihne v zraku ... Stari zvonar se je iznemogel spustil na klop in dve poSlednji solzi sta se potočili tiho po bledih licih. «Oj, pošljite zameno! Stari zvonar je odzvonil... Prevel I. T. Selma Lagerlof: J U d 6 Ž Ruska legenda In zgodilo se je. Mož, ki je Jezusa izdal, je že visel med vejami Janezovega drevesa. Zanka se je stisnila okoli njegovega vratu. Zaželeno smrt je že videl. Nobena moč ga ne more več od nje odtrgati. Izgubil je trdna tla; že je visel med nebom in zemljo. Tedaj je prišel z zapada mogočen veter. Poslal ga je užaloščeni oče, čigar sin je pravkar umiral na Golgoti na križu. Mogočno drevo je vzdrhtelo pod sunkom vetra. Veje so se mu obrnile k vzhodu, kakor bi bilo eno tistih od vetra bičanih dreves ob morski obali, ki imajo vsa obrnjene veje v isto smer. In njega samega, zavrženega, je iztrgalo iz zanke, še preden ga je mogla smrt rešiti. Toda ni padel na tla. Veter ga je odnesel s seboj in ga odnesel zibaje med nebom in zemljo. Metal ga je sem in tja kakor slamo brez zrnja. Razpel je robove njegovega plašča in ga nesel čez judejske gore. Že je videl pod sabo vodovje Mrtvega morja in mislil, da se pogrezne v njegove globočine. Mislil je, da ga hoče Bog kaznovati, kakor je kaznoval Sodomo in Gomoro, in ga potopiti v teh strupenih valovih. Toda veter ga ni zagnal v Lotove valove. Nesel ga je še dalje. Plaval je nad goro Moab, videl je pod sabo goro Nebo, kjer sedi Mojzes v grobnici, ki mu jo je napravil Bog sam. Mislil je, da omahne na goro, ki nima poti. Mislil je, da pride pred oči najstrašnejšega vseh sodnikov: pred tistega, ki je dobil tablice postave iz božjih rok na gori Sinaj. Toda veter ga je nesel čez gore in ga pognal nad veliko, samotno puščavo. Mislil je, da bo njegova usoda ta, da bo moral bloditi po puščavi, žejen in lačen, zmeraj sam in zmeraj v strahu. Mislil je, da bo moral tu potovati štirideset let, dokler ne bo božja jeza pomirjena. Toda veter ga je nosil na svojih krilih, kakor nosi mati svojega otroka. Ni dal, da bi omahnil ali padel. Nesel ga je nad nižavami Mezopotamije. Gledati je moral v veliko reko Evfrat. Čakal je, da ga veter spusti na tla v tej deželi suženjstva, kjer se bo moral, kakor nekoč njegov oče, sedem let mučiti v sužnosti. Toda veter ga je nosil, kakor nosi lovec svoj plen. Ni ga spustil med črne šatore v dolini reke. Nesel ga je nad velikim mestom. Pod sabo je videl lesketajoče se stolpe in bobneča bakrena vrata, s templji in kipi malikov. In sam pri sebi je mislil: «Sem me bo privedel Bog. Rešil me je smrti, da bom v tem gnezdu odpadnikov oznanjal njegovo sveto ime. Rešil me je, kakor je rešil Jono iz morja. Rešil me je, da bi oznanjal njega in njegovo gospodstvo. Njegov žgalni dar bom. Poganom bom pridigal in na grmadi me bodo sežgali. O moj Bog, to je večja milost, kakor sem jo zaslužil! Naj umrem, ko storim tvojo voljo!» Toda veter ga je gnal še dalje. Ni ga spustil v vrtinec mesta. Letel je z njim čez kraljestva in morja. Čudil se je, neizmerno se je čudil. Njegovi čuti so bili vajeni meriti s kratkimi zemeljskimi merili, s sekundami in urami, z leti in stoletji. Ni poznal večnosti božje jeze. Prišel je do visokih zasneženih gora, ki so bile ovenčane z oblaki. Drhtel je v mrazu, ki so ga izdihovale, in mislil je, da je zdaj pred kaznijo, ki ga čaka. Tu bo padel na tla, sredi večnega snega. Rekel si je: «Morda vidi Vsemogočni tu nekje izgubljenca, ki naj mu pomorem s tem, da žrtvujem svoje življenje. Zato me je privedel sem. Ne bom neposlušen. Hodil bom po stopinjah Jezusa, svojega učenika. Dal bom svoje življenje za neznanega tujca.* Toda meril je s kratkimi zemeljskimi merili. Ni doumel velikosti svojega greha in moči božjega potrpljenja. Še do danes ni padel na zemljo. Veter ga še zmeraj nosi na svojih krilih. Vihar ga premetava sem in tja kakor raztrgano jadro. Stoletje je poteklo za stoletjem, in ni bilo olajšanja za njegovo trpljenje. Vihar ga premetava sem in tja kakor raztrgano jadro, veter ga suje kakor otroci žogo. Zmeraj plava v višinah in nikjer nima obstanka. Vihar, ki nima konca, ga žene. Divji zapadnik ga hoče uspavati, da se zapro njegove oči v dremanju. Oblaki napravijo pod njim vabljivo ležišče. Toda spati in počivati ne more. Toča ga biča, solnce ga žge, strele ga prebadajo. Tisoč muk trpi, toda nobena ga ne ubije. Ko plava tako v oblačni megli okoli visokih gora, išče njegova noga postanka na skali. Kakšna sreča bi bila, kakšen užitek, ko bi mogel vsaj s koncem prsta oplaziti najostrejši kamen, toda v njegovem trpljenju ni postanka. Svet se pod njim izpreminja. Obzidana mesta so postala puščave in v nekdanjih gozdovih imajo lepa, bogata mesta svoje široke ulice. Stara malikovalska svetišča so razpadla in visoke zgradbe z znamenjem križa vidi povsod po zemlji, kako kar rasejo iz tal. Plava pod oblaki, nihče ne govori z njim, toda dobro ve in razume, da molijo v teh svetiščih ljudje Jezusa, njegovega učenika. Časih zakliče tem stavbam: «Rastite! Razširite se po vsej zemlji. Nihče ni tako vreden oboževanja, kakor Jezus Križani. Drugič jih ne more videti. «0, izginite!» jim kliče. «Nehajte mučiti moje oči!» Kajti njegovo srce je ostalo še zmeraj staro. Izdajalcev o srce je. Ne more reči ,da' in ne more reči ,ne'. Še zmeraj je kakor pleve v vetru. Bog še ni obračunil z njim. Vihar ga hoče učiti: cPoglej skalo! Nihče je ne more premekniti z mesta. Poglej hrast! Nihče ga ne more iztrgati iz tal. Naj bo tvoja duša kakor skala. Reci ,da' ali reci ,ne*. Ljubi Krista ali pa ga sovraži. Naj se zasidra tvoje srce trdno v tleh, potem se veter ne bo več igral s tvojim telesom.» Toda on tega ne more. Še zmeraj je v njem izdajalsko srce. Še zmeraj je kakor pleve v vetru. Dvomi podnevi in veruje ponoči, v temi. Ni trdnih tal v njegovi duši. Zvezde ga hočejo učiti: «GIej, kako smo nepremične na svoji poti! Kako bi mogel ostati svet, ko bi vztrajale enkrat na vzhodu, drugič na zapadu? Ko bi hodile zdaj naprej, zdaj nazaj? Kako bi moglo priti kraljestvo božje, ko bi človek en dan Boga ljubil in molil, drugi dan pa izdajal in sovraži!. Toda on tega ne more. In še zmeraj ga mečejo vetrovi kakor otroci žogo. Nikogar ni na svetu, ki bi se mu smilil. Še nobena molitev zanj ni prišla do nebes. B. R. Cvetko Drago: Krist, kisi od mrtvih vstal, usmili se nas! ozdovi so zatrepetali v silni boli in zašumeli v mogočnem zboru: «Krist je umrl!» Kakor bi se ustrašili svojega lastnega krika, so onemeli pred božjim veličastvom: sklonili so veje do tal in najmanjši šum ni odjeknil od njih. Tudi nebo se je zgrozilo. Sonce je prenehalo sijati in nebo je prepregel en sam težek, črnosiv oblak. Nekje silno daleč je zagrmelo. Grom je prihajal vedno bliže in svetle strele so švigale iz oblakov. Rdeči ognji so posvetili v mračni dan. Ljudje so kriknili od strahu: «Gospod, ki si moral za nas umreti, usmili se nas!» Popadali so na kolena in molili ves dan in vso noč. Cerkveni zvon je molčal; v cerkvi na oltarju je visel Kristus ves v črnem ogrinjalu, ob vhodu pa v grob položen. Starke ob njem so neprenehoma molile: «Ki si za nas križev pot potil, usmili se nas!» «Ki si za nas križan bil, usmili se nas!» * Bolestno je odmevalo v prostorni cerkvi: «Usmili se nas, usmili se nas!» ... Zbudil se je svetel, bleščeč dan. Sonce je z milijoni žarkov pozdravljalo lepo jutro, gozdovi pa so zapeli prijetno, božajočo melodijo. Mrak je izginil in ves svet je bil ena sama lepota, ogledalo božje. Po cesti so romali k cerkvi ljudje in dvigali sme joče se obraze, s katerih sta izginila strah in bolečina. * Tisto jutro je bil ves svet eno samo veselje. Ljudje so pozabili svoje skrbi in bolesti ter zaupljivo pogledali v prihodnost: «Gospod, bo li naša bodočnost svetlejša in lepša?» Še otroci iz predmestja, tisti bledi, z vdrtimi očmi iti s smrtjo, zapisano na koščenih obrazih, so skoraj pozabili, da že tri ali štiri dni niso jedli. Pa jih je pri vsej radosti stisnila bolečina: «Gospod, ki si od mrtvih vstal, usmili se nas revnih, lačnih in zapuščenih!» Manica: r> I I« , v I Posledica tožbe «Cenc,» je zagrmel kmet Boltež nad svojim že precej priletnim hlapcem, «Cenc, kaj si napravil?» Hlapec, ki je pravkar skočil iz hleva, je naredil plašno bedasti obraz: «Kaj naj bi napravil, nič!» «Za nič te ne bo nihče tožil. Ali vidiš?» In gospodar je izročil Cencu neke listine v modrem ovoju. «Ah — aha,» je zajecljal hlapec, cčepnikova Jera —» «Kaj je z Jero?» «Toži me.» «Zakaj te toži?» «Za — nič.» Gospodar je vzkipel: «Ti, guncvet, ali naj s kleščami vlečem besede iz tebe? Takoj mi povej!» Cene je porinil svoj mastni klobuk na oči, se popraskal za ušesi in v zadregi metal iz sebe: «Prav za prav res ni nič. Ni bilo vredno. Tisto nedeljo sem ga imel nekoliko pod kapo, pa sem se malo obregnil vanjo, čisto malo. Rekel sem ji: Kočico imaš in četrti križ že hrustaš, že davno bi se bila morala omožiti, če bi bila kaj prida. Nato me je pa tako sunila, da sem se kar opotekel. No, to je vse.» «Ha, ha!» se je zasmejal gospodar. « Čisto prav. Kaj pa otresaš svoj strupeni jezik nad njo! Toda zaradi tega te menda ni tožila, če te je sunila ona.» «1, veste, ker sem jo pa potem jaz malo udaril.» «Moral si jo že precej, da te gre tožit!» «Ni bilo sile, oče. En zob ji je odletel, to je res, toda grem staviti, da se ji je ta zob majal že od prej!» «Ha, ha, ha! Zdaj bodo pa tebe nekoliko po-majali. Sedel boš, da boš sit!» «Kaj — jaz sedel? Nikoli! Rajši grem še danes proč!» «Proč lahko greš, toda zaprt boš vendarle», je dejal gospodar in obrnil hlapcu hrbet. Cene je postajal vedno bolj izbegan. Med zobmi je sikal: «Prekleto! Ženske, huj! Kaj je bilo tega treba...» * Tisto popoldne po obravnavi je stopil Cene v hišo — vesel in zadovoljen. «0, naš pravdar», seje zarežal gospodar. « Torej Cene, kako je bilo?» «Vse dobro, oče!» «Kako — vse dobro?» «Sodnik naju je poravnal.» «Vidiš, no! Srečo imaš. Presneto poceni si se izmazalb »Toda, oče, jaz pojdem vendarle proč.> «Proč? Čemu?» «Oženil se bom.» «Ti — oženil? Ne lomi ga! Katera pa je tako avšasta?» «Ravno Jera! Čepnikova Jera, da. veste! Je že vse dogovorjeno in — konec J» Vsa družina je zazijala v silnem začudenju: «Kaj takega —!» «Neverjetno!» Pa jej bila resnica. Na velikonočni torek sta Cene in Jera imela poročno gostijo. Vse je šlo v redu in srečna sta bila. Le drugo jutro sta se na vse zgodaj silno razjezila, kajti poredni vasovalci so jima ponoči napravili in obesili na okno spalnice — slamnato zibelko. enci in vodnjaki središče vaškega življenja cMam'ca moja, pošljite me po vode, k«r m* moj ljubi tam pri studencu čaka.* Naše narodne pesmi pa tudi pesmi naših lirskih pesnikov kaj rade opevajo prizore in dogodke ob studencih in vodnjakih, ki so imeli včasi velik pomen v življenju našega naroda. Ti vodnjaki in studenci niso bili samo izvirki bistre in hladne vode, ampak je znal naš narod črpati iz njih tudi najrazličnejše motive in zvezati z njimi mnoge in mnoge dogodke, s svojo prirojeno pesniško domišljijo pa je videl v njih tudi uresničenje svojih najintimnejših čuvstev. Odtod izvirajo pesmi in pripovedke o studencih in vodnjakih. Te pripovedke in pesmi imajo včasi značaj bajk in legend, večkrat pa so prav realne in.se nanašajo na resnično življenje naroda. Tako imamo različne pesmi in pripovedke, katerih dejanje je vezano ha studenec ali pa vodnjak. Zlasti pesmi in pripovedke naših južnih bratov rade pripovedujejo, kako so se okoli studenca zbirali in shajali uporniki, kake so se ondi dogovarjali o nadaljnjih borbah za svobodo naroda, kako so po končanih bojih prihajali, da si izpero rane in da se okrepe z bistro studenčnico za nadaljnje nove borbe. Tako so bili nekateri studenci tudi izvor narodne svobode. Zopet druge pripovedke in pesmi in narodna izročila govore o čisto ljubezenskih moti- vih. Dekleta in mlade žene so prihajale k studencu z vrči in se shajale z moškimi. Mladeniči so se po cele ure mudili okoli studenca in čakali, da se prikaže «ona*. Tako so se ob studencih razvile tudi razne ljubezenske drame, ker ljubosumni možje in užaljeni mladeniči niso mogli gledati, kako se njih draga shaja ob studencu z drugim moškim. Tu ob teh studencih so ženske izpredle tudi mnoge intrige in odkrivale razne skrivnosti iz svoje najbližje okolice. Tako so bili v starih časih studenci in občinski vodnjaki tako rekoč edir^j novine, najhitrejši način prenašanja novic. Ženske so prišle po vodo, dele škaf z glave ali pa vedro iz rok in se počasi zapletle v živahen pogovor. Od studenca in vodnjaka gredo novice dalje po vasi, dobivajo popolnejšo obliko in se dostikrat pretvarjajo v prave bajke. Vendar niso bili samo studenci in vodnjaki pobudniki naših narodnih pripovedk in ni se samo pri njih življenje pretvarjalo V bajke. Prejšnje čase ni imela vsaka hiša tako vodnjaka, kakor ga ima danes ta dan, ampak so hodila dekleta in žene k vodnjakom bližnjih sosedov po vodo. Ti vodnjaki so bili zasebna lastnina, pa so zato tiste, ki so hodile po vodo, morale biti večkrat zelo oprezne, da bi z nobeno besedo ali kako drugače ne razžalile tistih, na katerih dvorišču je bil vodnjak. Če je prišlo po vodo mlado dekle ali pa brhka ženica, je bilo vselej nevarno, da se okoli nje splete intriga in mržnja žensk s tistega dvorišča. Zakaj ako bi jo bil kateri moški član hiše malo lepše pogledal, bi se bila v omoženih ženah vzbudila ljubosumnost, v dekletih pa zavist. Vendar se ni redko primerilo, da se je dekle, ki je prihajalo po vodo, tako zelo prikupilo vsem iz tiste hiše, da jo je kateri domačih sinov zasnubil in vzel. Vodnjaki in studenci so imeli na to stran čudovito moč. Saj tudi ni čuda. Pri zajemanju vode, pri spuščanju in vzdigovanju vedra, pri obračanju vretena so delale ženske s telesom različne gibe, da so s tem nehote kazale svoje čare in tako omamljale moške. «Ali jo vidiš, kako snažno dekle je to, kar veselje jo je pogledati!* so govorili fantje o brhki Kovačevi Meti. «Le poglej jo, kako je lepo polna in kako se nese, kar okoli pasu bi jo prijel in stisnil k sebi.* cBoš pa že moral poiskati drugo, dragec moj, Meto že pritiska nekdo drug na srce...» (Dalje prihodnjič.) Za punčkino sobico vam prinašamo danes omaro za obleko in perilo, narejeno iz škatlic za vžigalice. Vrata se sicer ne dajo odpirati, pač pa predala. Kako se vse to naredi, se razločno vidi na naši sliki. Zgornja ploča na omari je iz lepenke ali pa iz kartona. Sladica na stolovem naslonjalu potlej, pa vsaj za praznike takšne ali drugačne sladice, s katerimi se dajo igrati različne kratkočasne igre. Poizkusimo eno! Stol prevrnemo vodoravno na tla, tako da je naslanjalo na vrhu. Na naslanjalo položimo sladico (bonbon), igralci pa morajo zapovrstjo poklekniti na stol in poizkušati, da z usti vzamejo sladico z naslanjala, ne da bi si kaj pomagali z rokami (glej sliko). Komur to uspe, je sladica njegova, komur to izpodleti in se prevrne s stolom vred, odstopi, nakar pride na vrsto naslednji igralec. Ta reč ni tako lahka, kakor se na hitri pogled zdi, in mora biti pr«c«j spreten, kdor jo hoč« prav napra- viti, vsekakor pa je zelo kralko-časna in je smeha včasi toliko, da je veselje! Kako izčaramo madež od tinte iz prta Prav preprosta umetnost, ki pa vzbudi veliko začudenje, če vse spretno naredimo. Madež na prtu namreč ni pravi madež, ampak samo košček svetlečega papirja, ki si ga tako iz-režemo, da ima obliko madeža. Ta košček papirja položimo hkrati s prevrnjeno prazno stekleničko od tinte na mizo tako, da tega nihče ne zapazi. Nato se naredimo, kakor da smo se silno prestrašili, ker se nam je zgodila ta nesreča, sežemo hitro v žep po svoj beli robec in ga razgrnemo po madežu. Potem napravimo hokuspokus, poberemo skrivoma papir z mize, vzdignemo čisti robec kvišku in pokažemo strmečim gledalcem čisti prt, na katerem ni več madeža. Za smeh »Mirko,* pravi učitelj, »recimo, da srečaš človeka, ki na cesti neusmiljeno pretepa osla. Stopiš k njemu in ga pregovoriš, da ga neha tepsti. Kakšna čednost je to?* Mirko: »Bratovska ljubezen.* * V muzeju imajo mumijo, ki je že zelo razpadla. Pri njenih nogah pa je tablica s številko: 5—825. «Kaj pa pomeni ta številka?* vpraša Smirek svojega prijatelja. »Najbrže je številka avta, ki jo je povozil*, meni prijatelj. Kakor roditelji, tako otroci Rekordi (prvenstva v raznih športih) so Američanu pol življenja. Pa nikar ne mislite, da velja to samo za odrasle! V ameriškem kopališču Long Beach na Floridi so nedavno tega priredili veliko dirko otroških avtomobilčkov. Naša »lika vam kaže vesele mlade vozače, kako nestrpno čakajo znamenja za »start*. Mile Klopčič: Naši prijatelji Solnce nam je vsem prijatelj: zjutraj nas zgodaj v svetel dan zbudi, ves dan zvesto z neba nas greje in skrbi, da v polju žito vsako leto dozori. Zvezde so nam vsem prijateljice: te kdaj otrok ponoči se zbudi in skozi okno v zvezde vpre oči, mu pomežiknejo — in spet s'adko zaspi. Tudi mesec nam je vsem prijatelj: on straži zvezde, da jih ne bi kdo ukral. Za vse na svetu ne bi jih z neba prodal. Za vsako zvezdo sto cekinov! — pa jih ne bi dal! A joj, nekdo, ki ni prijatelj naš, nalil očetu je v srce bolest, da zdaj ne vidimo ne meseca ne solnca niti zvezd, le mater, ki teko ji solze iz oči na pest. VERA GOGALA: ____ IRENA IN F EP I -DVA TARZANA Po dežju je. Majsko solnce zre z jasnega neba. Mokra traoa v gozdu se lepi ob bosih nožicah. Kako prijetno reže v nosek vonj po vlagi, po mokrih smrekovih iglah, posutih po tleh, po gobah ... Fedi in Irena se držita za roke in veselo žvižgata. Preskakujeta debele, grčaste korenine starih bukev in kostanjev, skačeta čez potok, drevita skozi mokro praprot in žvižgata. Vse ju veseli in radosti. Svetli, čisti dan, solnce nad njima, zeleni gozd, vse, vse! Če se le pogledata, se že smejita. Če se oglasi zelena žaba na veji, če zafrfota ptič, če se z mokrega drevesa usuje dež na njiju, se smejeta. Kako lepo je biti otrok! Irena prav za prav še ne zna pravilno žvižgati. Poizkuša le, kakor mlad kos. Našobi male ustnice in vleče sapo vase. V vsem hoče biti enaka bratcu. Oglaša se že lakota. Svoj kos kruha in jabolka sta pojedla že takoj zjutraj, ko sta stopila iz hiše. Fedi odtrga mimogrede nekaj mladih smrekovih vršičkov in jih pohrusta. Irena jih natrga kar v predpasnik in seveda sega le po srednjih, najlepših vršičkih. Tudi borovce tako obereta. Stopata po ozki poti in vršiček za vršičkom izgine v njunih ustih. «Dobro?> vprašuje Fedi. «Mmmmh prikimuje Irena s polnimi usti. <11 e, poglej Irena tisto lepo, mlado listje. Mhm! To bo zopet nekaj zate. Kar v žepe natlači!* Ob poti je drevesce, nežna mlada bukev, vsa v svetlozelenem listnatem plaščku. Lističi, mladi in nežni, so skoraj prozorni. Ko odhajata lačna Tarzana, mole žalostno gole, obrane vejice v zrak in otožno gledajo za otrokoma. vprašuje Fedi. "Imenitno!* odgovarja Irena in si tlači liste v usta. «Kiselkasti so, prav za žejo. Še boljši so kakor kiselica na travniku.» Fedi in Irena stopicata dalje in ogledujeta, kaj bi še pojedla. Požreš-nost je že večja od lakote. Opazita vsako bilko, vsako mlado rastlino, grmovje. Pokušata, grizeta, žvečita, izpljuneta. Celo gobam ne prizanašata. «A'a, pokusi to gobo. — Ali peče? — Ne? Potem je dobra. Zapomni si. — Pokusi še to. Kako se že imenuje? Ne vem. To ješ lahko sirovo. Ima okus po orehih. Nečeš? Bom pa sam. — Ti, Irena! Slišal sem, da jedo celo hudičeve tobake.* «Fedi!> ga očitajoče pokara Irena, me preklinjajh «Ali, saj sem rekel le hudičev tobak. To je vendar goba. Na, pokusi tega mladega. Jaz pa bom s starim kadil. Glej, ph, ph, kako se kadi iz njega. Fuj!» Irena si maši nos, a tudi brca junaško po starih, kadečih se gobah. Nenadoma vzklikne, se spusti na kolena in prične z obema rokama grebsti po zemlji. «Glej, Fedi! Sladke koreninice! To bo dobro.* Iz zemlje potegne celo rastlino s koreninami vred in otrese prst z nje. Nato pobožno in vzhičeno ogleduje svojo najdbo. Fedi jo samo porogljivo gleda, a ne reče nič. Irena lakom-110 skrije koreninice in jih iz same požrešnosti pogrize kar s prstjo vred, ki se je držala okrog koreninic. Dela dolg obraz, a vendar grize in cmoka, da bi prepričala bratca, kako so dobre. Bahavo si obriše ustnice in tiho in neopazno izpljune zemljo. Takrat pa se Fedi zažene v zmagoslaven smeh. je tudi flanela, ki je največkrat črtasta. Iz nje se šivajo športne bluze, pa tudi cele obleke, iz enobarvne flanele pa lahki plašči. Pike, navaden in s satinastimi efekti, se uporablja za garniture in kravate, s katerimi so okrašene obleke in bluze. Ovratniki se pa šivajo prav dosti iz enobarvnega in vzorčastega, ponajvečkrat pikčastega organdija. V Parizu propagirajo na roko pletene kostume, toda samo za šport. V splošnem se pa tudi letošnjo pomlad prav dosti nosijo pletene bluze, pulovri, rute in šali, ki bodo ostali prav gotovo še za poletje. Lične so športne bluze na zadrgo. Spredaj so namesto gumbov in gumbnic narejene luknjice, skozi katere se pre-vleče vrvica tako kakor pri čevljih. Na takih in sploh na športnih bluzah se nosi izšito sidro ali monogram. Prijazne so bluze s podaljški v obliki širše volane — posrečen rokoko sredi dvajsetega stoletja. Visoko k vratu zapete obleke in bluze so značilne za letošnjo pomlad. Koničasti, okrogli in štirioglati mali vratni izrezi so navadno izpolnjeni z aranžmajem iz čipk, tila ali mehke svile ali pa z ovratnikom, kar da obleki svež izraz. Na prednjem delu obleke ali krila vidimo pogosto globoke gube, ki so pa všite precej nizko, ponajveč v višini kolen. Ako je ves prednji del krila položen v gube, tedaj so pošite do kolen, tako da se odpirajo le spodaj, kajti letos moramo biti vitke čez boke. Praktičen okras na bluzah, oblekah, jopičih in plaščih so našiti ali zarezani žepki. Zelo umirjeno so okrašene rame. Ponajvečkrat so preko njih v treh ali več vrstah pošite trese, bize ali drobne gubice. Tudi rokavi so bolj preprosti kakor lani. Najnovejši so razširjeni od zgoraj dol, v presledkih, tako kakor pagoda. Ozki rokavi imajo na komolcu ali pod ramo podolgovate zareze, okrašene s štepico ali pa obšite z bizarni. Plaščev in jopičev navadno ne zapenjamo, marveč jih nosimo odprte, tako da je videti bluzo ali obleko. Veselo se tudi svetlika pisana bluza izpod kratkega jopiča, ki je zapet le v pasu z modno zaponko. Visoko zapete bluze so pri vratu zvezane s široko petljo, ki se potegne izpod jopiča ali plašča, tako da sedi na reverjih kakor velik pisan metulj. Petlje, večje ali manjše, so letos povsod, kjer je treba kaj speti: ob vratu, na rami, na pasu itd. Na oblekah iz enabarvnega blaga se nosijo pisani šali, monotono obleko pa tudi poživi veseli žabo. Za nove plašče, ki se nosijo ponajveč ohlapni, je primerno le mehko volneno blago, ki je podobno frotirju, in pa novo modno blago, ki spominja na tvid. Pazite torej, kadar kupujete blago za tak plašč. Športni plašči imajo velike žepe, široke pasove z velikimi originalnimi zaponkami, velike mehke reverje in preproste zapestnike. Dežni plašči se razlikujejo od njih samo po materialu. Sešiti oziroma zlepljeni so iz impregniranega satina in svile ali iz gumirane umetne svile, iz gabardena ali pa iz impregniranega volnenega blaga z lasom. Vsi pa so prav zares elegantni. Spomladanski klobučki in slamniki so nas precej presenetili. Takole iz prva se nam je zdelo, da se je mama zmotila in pokrila klobuček svoje hčerkice. Za tirolskimi klobučki, ki so zakrivali čelo, so naenkrat tu klobučki z zavihanimi krajevci, tako da ni videti le vsega čela, ampak tudi precejšnji kos pričeske. Za mlade negovane obraze to ni noben problem, pač pa je to problem za nagubano čelo. Pa tudi zanje je poskrbela moda na ta način, da je pripela na tak klobuček kratek pajčolan, ki zakrije to, kar se mora zakriti. Spodnji robovi zavihanih krajevcev so cesto pošiti z drobnimi cvetkami. Splošno so slamniki precej okrašeni z umetnim cvetjem iz svile in s peresi. Prikupno ali moderno? Kako pogosto se dandanes dogaja, da se žene slepo ravnajo po vsaki modi. Ko bi le mogle uvideti, kako je to nespametno in kako same sebi škodujejo. Nekdo v Parizu si je domislil, da bi se morda kakšni ženski podal visok klobuk ali čepica, ki zakrije čelo. In takoj plane nešteto žensk po tej njegovi imušici. Prav nič jih ne izpametuje pogled v ogledalu, ki pravi: cTvoja glava je za to modo preveč okrogla* ali pa: «Svoj obraz na umeten način še raztegneš. Čelo, najlepši del svoje glave, skrivaš ...» Ne, ker je moda taka, je treba ubogatil To je velika neumnost, drage moje. Sama neumnost! Vendar pa poznamo zdravilo zanjo: Trezno presodite same sebe, svoje obleke in svoje klobuke. Kjer opazite kaj takega, kar se vam ne poda, bodite neusmiljene in vrzite navlako stran, čeprav ste jo morda pravkar dobile od svoje šivilje. Spoznajte vendar, da je moda samo kažipot, ki kaže smer, pravo pot pa morate najti same, če hočete doseči uspehe. Moderni spomladanski plašči Lahak plašč iz modnega bombaža-slega blaga. Namesto ovratnika ima široko petljo iz svilenega žameta, ki se spredaj zavezuje. Na rokavih ima v dveh skupinah pošite drobne vrvice. Eleganten spomladanski plašč iz črnega sukna, okrašen s široko vezan-ko iz svetle svile. Tudi našitki na rokavih so iz enake svile. Spomladanski plašč iz lahkega volnenega blaga, okrašen s svilenim pli-sejem. Plašč iz lahke flanele. Veliki ovratnik, ki je široko prekrižan, je okrašen s štepico ali pa je pošit s svilenimi t resami ali bizarni. Desna slika: Spomladanska obleka iz črtastega blaga. Zapenja se z modnimi lesenimi gumbi in je okrašena z ovratnikom in pasom iz svetlega mehkega usnja. Popoldanska obleka iz svilenega krepa. Krilo je popolnoma gladko, le v višini kolen ima prišito široko plisi-rano oolano. Tudi ob vratnem izrezu je okrašena z pli-siran jem. h m*. "t Preprost^ moderne obleke OOV fm Popoldanska obleka iz temnozelenega volnenega krepa. Ovratnik in zapestniki so iz belega pikeja, pas pa je usnjen, in sicer v barvi obleke. Popoldanska obleka iz modne pikčaste svile. Petlja v pasu, ovratnik in pemt-ničke so iz svilenega tila. /V ^ J,- t. T "ij ife /V Xf :f V«s s / i ti Popoldanska obleka iz enobarvnega volnenega krepa, okrašena s plastronom iz svilenega žameta. Modna spomladanska obleka iz kariranega volnenega blaga, okrašena s svetlim ovratnikom in petljo. Na prednjem in na zadnjem delu krila so položene globoke gube. Životek je koničasto podaljšan pod pas. Spomladanska obleka, sešita iz temnega modnega blaga in okrašena z velikim dvojnim ovratnikom iz svetle svile. Preprosta popoldanska obleka iz modernega tvida. Bluza je podaljšana čez pas in zapeta z gumbi po vsej dolžini. NOVOSTI LETOŠNJE POMLADI Spomladanski kostum iz temnosivega blaga «an-gora-n. Svetla bluza, ki je zapeta visoko k vratu, je spredaj zavezana v široko peti jo. Športni kostum, kombiniran iz enobarvnega in kariranega volnenega blaga. Posebnost je modni stoječi ovratnik pri jopiču. Spomladanski komplet, sešit iz enobarvne volnene flanele. Bluza, ki je zapeta visoko k vratu, je sešita iz temne «angore» in okrašena s štepico. Tudi vsi šivi na jopiču in na krilu so okrašeni s štepico. Spomladanska obleka v videzu plašča, sešita iz črtastega volnenega blaga. Gumbi, ovratnik in zapestniki so iz svetlega usnja. Dekliška spomladanska obleka v videzu kostuma. Sešita je iz modnega kariranega blaga, telovnik pa je lahko iz svile ali pa skvačkan iz volne. Spomladanski komplet, sešit iz lahkega tvida. Bluza je lahko iz svetle svile ali pa iz svilenega trikotina. SPOMLADANSKA MODA L 1 S 1 C E 1 S 1 srebrne, Alaska črne, modre in rjave, polarne bele, polarne zlate, mongolske, norveške naravne in barvane, naše gorske in poljske, skunks lisice v veliki izbiri in po cenah, vsem dostopnih ( 1 E KRZNO LAPAINE - GAJEVA 6 TELEFON 37-37 * TELEFON 37-37 To ni šopek, ampak laliko bi rekli, cvetna butara, ki je cvetela na široko-krajnem slamniku naših prednic. ZGODOVINA ŽENSKEGA KLOBUKA Zgodovina ženskega klobuka sega daleč nazaj. V zgodovini grškega teatra čitamo, da so prihajale Grki-nje k predstavam ograjene v plašče, na glavi pa da so imele velike slamnike. Da so se zavarovale proti soln-cu, pa so imele s seboj tudi solnčnike. Gotovo niso imele te dame vsako sezijo novih slamnikov. Saj so prebile večji del svojega življenja v hiši in zato jim pokrivalo ni bilo toliko potrebno kakor dandanašnji ženi, ki mora na delo, v urad, po poslu in na zabavo, tako kakor moški. Proti koncu trinajstega stoletja so se pojavila v Evropi ženska pokrivala, ki so imela obliko dandanašnjega ba-reta. Za ta pokrivala se baje takrat žene niso preveč navduševale. Bavarska vojvodinja Izabela je uvedla na Francoskem žensko pokrivalo, ki je bilo podobno dandanašnjemu klobuku. Vse Francozinje so se navdušile zanje in hitro se je razširilo tudi po ostalem modnem svetu. Kmalu pa je začela moda obliko tega klobuka pretiravati v višino in širino. V dobi renesanse so doživela ženska pokrivala veliko izpremembo. Kraljica Beatrice je uvedla silno širok klobuk, pa tudi druge evropske kraljice so se živo zanimale za modo klobukov. Znana Katarina Medici je nosila klobuk iz žameta, ki je bil okrašen z biseri in dragocenim ptičjim perjem. Prvi majhni klobučki v-dandanašnji obliki so se pojavili v devetnajstem stoletju. Konec tega stoletja so Svila, ki je krasila ta klobuk, bi danes ta dan skoraj zadostovala za večerno obleko. Kam so priletele japonske rajčice in afriški noji! Dobro, da takrat ni bila moderna vitka linija, sicer bi rajčice in noji odnesli lastnico v svojo domovino. pa prišli v modo klobuki s pretirano širokimi krajevci in pretiranimi okraski iz ptičjega perja in cvetja. Oblika klobuka je pa precej odvisna od mode las ali pa nasprotno. Ko se je po svetovni vojni pojavila moda kratkih las, se je način pokrivanja klobukov popolnoma izpre-menil. Kratko pristriženi lasje so najbolj zadovoljni z majhnimi klobučki, umetnost ondulacije pa tudi ne trpi, da bi se lasje preveč pokrivali. Majhen klobuček zahteva torej negovano pričesko, negovana pričeska pa se uveljavi pri majhnem klobučku. Prva kritika Kritika je zato na svetu, da pohvali dobro in opozori na napake. Če se kdaj primeri, da morate oceniti nekaj, kar je človek prvič v življenju poizkusil, bodite prizanesljivi. Veliko talentov, ki bi lahko v življenju človeštvu dosti koristili, se samo zato ni razvilo, ker so jim ljudje v začetku preveč ostro pokazali vso nepopolnost njih prizadevanja. Vsi tenkočutni in mehki ljudje izgube takoj pogum, če jih kdo prvič preveč raztrga. Pomisliti moramo, da lahko skromen, a vztrajen, vsaj malo nadarjen človek več doseže kakor tisti, ki mu manjkata vzlic iznajdljivosti resnost in pridnost. Garnitura za pisalno mizo, izdelana na aplikaciji na usnju. Osnova je črna, motivi so rdeči in beli, obrobljeni z zlato ali srebrno nitjo. V okras Vašemu stanovanju * Okrogla blazina je izšita na mrežici, katere okenca so pol centimetra velika. Ta blazina meri 46 cm v premeru. Vzorec je izšit v gostem platnenem vbodu. Druga blazina ima obliko pravokotnika, vzorec pa je izšit izmenoma v redkem in gostem platnenem vbodu. Na spodnji sliki vidite način, kako se izšivata na mrežici gosti in redki platneni vbod. Pri redkem se prevleče nit dvakrat po dolžini kvadratov, ki se prekrižajo potem tudi dvakrat po širini, tako da nastane vezba kakor pri platnu. Pri gostem platnenem vbodu pa je prevlečena nit štirikrat po dolžini in štirikrat po širini. Oba motiva se lahko uporabita tudi za prte. V tem primeru se izšijeta na mreži z večjimi okenci. Povečani vzorec za pravokotno blazino. Platneni vbod EB mreža. »voCani vzorec za okroglo mrež«no blazino, ggs Platneni vbod ffl mi«««. MODERNE ZAVESE Čipke za zavese in pregrinjala, skvačkane po vzorcih za mrežanje in okrašene z dolgimi resami iz lanenega sukanca. Skvačkane so lahko iz belega ali barvastega kvačkanca. Čipka je široka brez res 53 cm, zobje pa po 36 cm. Ta vzorec se lahko uporabi tudi za mrežane čipke. ako se skrajšuje vrsta. Kako se čipka razširja v ravni vrsti. ^ako se čipka razširja ob strani. Kako se skrajšuje čipka ob strani. Čipka je široka brez res 48 cm, zobje pa po 35 cm. Tudi vzorec te čipke se l»hko uporabi za mrežano čipko. •-infiiitiil Vzgoja k podjetnosti. (Konec.) Pa porečete: «Kdo pa verjame dekletu, ki se pride ponujat?* Pa naj stori tako, kakor je storila tale: Prišla je v neko pisarno in prosila šefa, ali ji dovoli, da napiše na njegov stroj prošnjo za službo, češ da zahteva delodajalec s strojem pisane ponudbe. Gospod ji je seveda rade volje ustregel, ker je bila vljudna in ponižna. Ko pa je sedla k pisalnemu stroju, so ji zažarele oči. Rekla si je: Tu ostanem, ali pa nikjer! Trdna volja ji je pomagala do uspeha. Prsti so zbrzeli po tipkah, po zraku je završalo. Vsi v pisarni so dvignili glave, zakaj tako urnega pisanja še niso nikdar slišali in videli. Sam gospod šef je stopil k stroju: «Če pišete tudi tako čisto, kakor pišete hitro, Vas takoj sam sprejmem v službo!* Pogledal je ponudbo, ki je bila prav dobro sestavljena in napisana v rekordnem času brez najmanjše napake. In dekle je dobilo službo, čeprav se je naučilo ponudbo na pamet in jo je pri prijateljici v pisarni, ko ni bilo šefa doma, stokrat prepisala. Tudi ta deklica je bila podjetna, zakaj bila je tako prepričana o svojem uspehu, da bi poizkušala to tako dolgo, dokler bi ne dobila službe. S svojo spretnostjo je vzbudila pozornost, in s tem je bila igra dobljena. Neodločnost je ovira podjetnosti in vzrok neuspeha. Vzgajajte torej svoje otroke k odločnosti in podjetnosti! Kam z našimi dekleti. Pred nedavnim je pod okriljem društva <Š o 1 a in do m* naš znani pedagog univ. prof. dr. K. Ozvald predaval o tem zelo aktualnem vprašanju, ki ga prinašamo v posnetku. Predavatelj ni govoril o tem, kam z že izšolanimi dekleti. Posegel je globlje: kako je v šoli pripravljati dekleta za živ-1 j e n j e, da jih ne bo doletela ista usoda, kakor toliko njihovih starejših tovarišic, ki so brezposelne. Nasvet, naj stopijo ženske v samo ženske poklice, je slaba medicina. Kar velja za sodobnega moškega, velja prav tako za sodobno žensko. Vzgoja ženske za življenje je zadnjih sto let ostala v bistvu enaka, kljub temu, da se je življenje v tem času v poli- tičnem, gospodarskem in socialnem oziru popolnoma izpremenilo. Tu je torej vzrok, da se je ženska naenkrat znašla nepripravljena za vstop v življenje. Razmere so prisilile žensko v poklic. Ali pa sodobna ženska s svojim delovanjem v poklicu škoduje moškemu: Trditev, da je ženska pri-rodno bitje, ki nima v kulturnem življenju ne mesta ne sposobnosti, ne drži. Kaj pa pomenijo ženske sile v celoti današnje kulture? Nobeden izmed opravkov, ki ga že od nekdaj opravlja moški (umetnost, znanost, tehnika), ne izključuje ženske. Življenje sodobnega človeka ni več celota kot poprej. Danes vlada princip delitve dela in specializacija. Nobeden teh poklicev ne zahteva in ne pušča več človeka celega; zato je sodobni človek razklan, z njim pa tudi človeška družba in kultura. Edino sredstvo proti razkrajajočim težnjam bi bile neke kulturnosintetične sile. Teh razumsko usmerjeni moški nima. Živi vrelec teh je samo ženska s svojim, k celotnosti in enotnosti življenja obrnjenim instinktom, ki ji večkrat vodi besedo in roko, da se dejanje izvrši v prid človeštvu. — Usmerjenost k življenju kaže njen močno razviti čut odgovornosti, ki ga ima ženska v veliko večji meri ko moški. Ona pa je tudi vir moralnotvornih sil. To so prednosti ženske od vekomaj in za vekomaj. -— Dekleta je treba torej usposabljati predvsem za udejstvovanje v kulturno-sintetičnih plasteh življenja. Bodočnost žensk je le v tem, da se izobražujejo tako, da bodo, kadar bo treba, kos svojim kulturnim nalogam. Pri njih je treba poleg oblikovanja obče človeške sile roke in duha razviti zlasti še to, kar imajo specifično ženskega, zlasti čut za kulturno vest. Le tedaj in tam bo njih uspeh, če bodo svoje mesto izpolnjevale tako, kakor zahtevajo tisti kulturni interesi ljudske celote, kjer moški ne ustreza. Pri vsem tem naj pa ženska stopa v poklic kot ženska. — V stremljenju po vsem tem se mora kajpada načelno izpremeniti šola, obenem pa je nujno potrebno delovanje žensk samih v to svrho. Privoščite svoji znanki nekaj prijaznih besed. Priporočite ji, da se naroči na «Ženo in dom». Potem si izberite lepe nagrade, ki so razpisane na strani 109 štev. 3. Otrokov zgled. V prvi vrsti je mati otrokov zgled. Kar mati stori, je otroku v prvih letih zakon. Vse se mu zdi prav, kar mati odloči, kar mati je, kar govori, kar dela. Otrok se v zgodnji mladosti zmeraj ravna po materi. In če mu kdaj kdo kaj očita, se bo pogosto zgodilo, da bo odvrnil: «Mamica je prav tako storila.* Zato se mora vsaka mati zavedati, da ima v svojem otroku strogega opazovalca. Zavedati se mora, da jo bo precej posnemal. Mati, ki kdaj pozabi, da jo otrok gleda in stori pri tem kaj takega, česar bi sicer ne storila, naj se ne čudi, če bo opazila isto slabo lastnost drugi dan pri otroku. Otrok je dostikrat ponosen, da lahko mater posnema, in se čudi, če mu kdo prepove kaj takega, kar je pri materi videl. Otrokova vzgoja ni nič težavnega, če je mati dobro vzgojena. To je prav tako kakor s podlago v šoli. Z lahkoto ga bo mati naučila lepega vedenja, poslušnosti in čuta za opravljanje dolžnosti. Sledovi skrbne vzgoje bodo ostali tudi še takrat, ko bo otrok že davno dozorel. Če je imel otrok lepo mladost, če je imel starše, ki se niso prepirali in so rajši drug drugemu ustrezali, si bo otrok ta zgled podzavestno vtisnil v dušo in se po njem ravnal. Razvil se bo v človeka, kakršen mora biti. Kako resničen je pregovor, da imajo vsi starši takšne otroke, kakršne zaslužijo. Otrokom, ki so dobro vzgojeni in ki so se dovolj zgodaj navadili poslušnosti, življenje ne bo tako težavno kakor trmastim svojeglav-cem. Ti otroci se bodo znali ukloniti, če bo treba, in ne bodo pri tem preveč trpeli. In znali bodo biti tudi to-variški, če so bili priče resničnega tovarištva med očetom in materjo v domači hiši. Dandanašnji čas zahteva nesebičnost in zmisel za tovarištvo. Dolžnost vsake matere je, da ta dva čuta v otroku razvije, da utrdi njegov značaj in da je sploh otroku zmeraj svetel zgled. Zmeraj moramo imeti dovolj časa za otroka in popisati mora malo, nepopisano duša otroka z lepoto, zatreti v kali vse lastnosti in jih izoblikovati v polnovrednega človeka. -vir vsega zla - POKAŽE PREISKAVA Nespametno bi ravnal, kdor bi čistil zobe, pa bi se hkrati ne zmenil za nevarni zobni kamen. Zakaj celo najbolj zdrave zobe lahko razrahlja, da začno izpadati. Kdor si redno čisti zobe s Sargovim Kalodontom, se ubrani zobnega kamna. Sargov Kalodont je edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi sulforicinov oleat po d- Brdunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Kdor porabi vsak dan nekaj minut za nego zob — ima vse svoje žive dni zdrave zobe! MASMONj- Proti zobnemu kamnu ©YI<&E§€ ZA Spati ne moreš? Nespečnost je ena tipičnih bolezni sedanjega časa. Vzroki so lahko telesni in duševni. Duševni so: skrbi, vznemirjenost, hude sanje. Zunanji, telesni so: izprememba okolice, pre-tople ali prehladne spalnice, odprta ali zaprta okna itd. Med telesne bolezni, ki povzroče nespečnost, štejemo vse tiste, ki so v zvezi z bolečinami, srbenjem, kašljanjem, nerednim dihanjem in nepravilnim delovanjem srca. Zdravnik mora natanko izvedeti, kaj je vzrok nespečnosti, potem šele lahko predpiše pravo zdravilo. Naj pa že bo kakorkoli — bolnik ne sme zvečer brati razburljivih knjig, ne sme se ukvarjati s preveč razburljivim duševnim delom in pazi naj, da ne bo imel spalnice ob oknu na cesto. Važna je tudi temperatura v sobi. Ponoči je najbolje, da ne presega 15° Celzija. Odeje naj ne bodo pretežke. Preden gre človek spat, naj se malo izprehodi. S polnim želodcem naj ne hodi v posteljo. Leže naj vsak večer ob isti uri. Časih koristijo tople nožne kopeli ali pa prha, seveda ne prevroča (32—35° C). Tudi mrzli obkladki na čelu so dobri. Preveč alkohola zvečer škoduje. Zelo važna je avtosugestija. Nekateri ljudje se tako boje, da ne bodo zaspali, in potem res ne zaspe. Te bojazni se morajo odvaditi. Če vse to ne koristi, poskusite z baldrianovim čajem, ki miri živce in ureja delovanje srca. Le k veronalu, luminalu in podobnim zdravilom se nikar ne zatekajte! Prenapolnjen želodec dela rad težave. Te boste preprečili, če vzamete za noževo konico natro-na. Tisti, ki sploh neradi jemljejo suha zdravila, naj vržejo v kozarec žličko natrona in prilijejo malo kisa. Ta pijača se bo penila in kipela. Deluje pa zelo osveževalno in njen blagodejni vpliv se takoj pozna. Če te po ušehih trga. Najboljše sredstvo proti trganju po ušesih je toplota. Topli obkladki ali pa ogrevalec (termofor). V uho kanemo nekaj kapljic petodstotnega karbolovega glicerina. Olje ni priporočljivo, ker preveč draži sluhovod. Če to ne pomaga, je treba iti k zdravniku. Če ima bolnik obenem tudi vročino, je treba zdravnika takoj poklicati. Spomladanska vest za mlado in staro Moderna doba nas je dovedla do tega, da se vse preveč oddaljujemo od naravnega, prirodnega, in da se vse preveč zatekamo k umetnemu, narejenemu. Toda pramodra, skrbna mati priroda nam daje zlasti v spomladanskem času presnavljanja čudovit migljaj, da se tudi v nas zbudi težnja po naravnem prerojenju. — Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so se ljudje vzlic nagnjenju do neprirodnega vendar že precej poboljšali, zakaj medtem ko še pred NAPREDEK NAŠE INDUSTRIJE Če govorimo o napredku naše industrije, moramo v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o naši stari renomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani. Že od leta 1909. naprej smo imeli priliko občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z začetim delom vztrajno nadaljevalo. Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in racionalnim delom v 1. 1922. popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila z modernimi stroji, ki garantirajo prvovrstno blago. Tovarna izdeluje vse vrste kavnih dodatkov, posebno znano «Kolinsko cikorijo», «Redilno kavo» s srcem, «Figovo primes» itd. Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov letno. Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. Naša sotrudnica si je pred kratkim ogledala to tovarno in je mogla le z zadovoljstvom konstatirati, da vlada vsepovsod v tovarni najlepši red in res vzorna snaga. To podjetje spada sedaj med naša najbolj solidna domača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo. nekaj desetletji nihče ni mislil na to, da bi spomladi kaj storil za svojo zdravstveno obnovo in naravno pomladitev, so dandanes že zelo v navadi tako zvana spomladanska zdravljenja, od katerih je splošno priljubljeno pomladansko zdravljenje s Planinka-čajem, ki je že v najširših krogih zelo razširjeno. Z gotovostjo je pričakovati, da bo videl prihodnji rod bolj odporne in zdrave ljudi, kakor jih vidimo mi. To pa prav zaradi tega, ker se že sedanji rod pravočasno bori proti staranju. Pozna namreč vzroke prezgodnjega poapnjenja žil prav tako kakor usodne posledice neredne prebave, ki razdira staničje in krajša življenje, ter iz tega razloga tudi že pozna velikanski pomen pravilnega čiščenja in obnavljanja krvi. Dandanes se je na primer v premnogih družinah že čisto udomačilo 6-do l2tedensko spomladansko zdravljenje s Planinka-čajem Bahovec. To pa zaradi tega, ker je sestavljen večinoma iz izbranih zdravilnih planinskih zelišč, ki slovijo po svoji učinkovitosti pri slabi prebavi in napenjanju, zlati žili, srčnem zamašče-nju in srčni oslabelosti, pri poap-njenju žil, slabokrvnosti in s tem združeni nespečnosti, nervozi in glavobolu. f [® • 9 P® © 1 NUPfT V® ^ /JfP rf^^tefci ICUHA Poročile so se naročnice: gospodična Mina Kellenbergerjeva z gospodom Ivanom Babnlkom od Svetega Benedikta; gospodična Anica Kumarjeva t gospodom Jožkom Hrovatičem lz Mokronoga ln gospodična Marica JerovfikOTa z'gospodom Jožefom Stauberjem lz Lokmlrc. Iskreno čestitamo! Kurjava. Železno ognjišče. Domače ognjišče je že od davnih dni izraz prijetnega in udobnega družinskega življenja. Preprosto odprto kmetiško ognjišče, okoli katerega se pozimi odigrava vse vaško življenje, se je v mestih nekako pomeščanilo. Topli in prijetni plamen, ki na kmetih ogreva in obenem razsvetljuje hišo, so meščani zaprli v nekakšno peč, da bi bolj izrabili njegovo toploto in da bi laže ustrezali svojim razvajenim želodcem. Nadležni dim pa, ki se z odprtega ognjišča širi in plazi po vsej hiši in ki ga prenesejo le močna in zdrava pljuča kmeta, so zapodili in zaprli v ozek dimnik, da ne kuži še tiste peščice zdravega zraka, ki po sili n»uiinniiiuwuumiii'imiiiiiiiiiiiiinwiiiii uide med tesno mestno zidovje. Nekaj je pa gosposkemu tovarišu le ostalo. V njem gori večni ogenj, ki ga kakor svečenica čuva zvesta gospodinja in skrbi ob njem za telesni blagor svoje družine. Pozimi je pa tudi v mestu ognjišče prijetno pribežališče za vso družino. Vsako železno ognjišče ima na vrhu ploščo iz litega železa, v kateri je ena ali več okroglih lukenj, ki so pokrite z obroči. Pod ploščo je gorišče, ki je spredaj zaprto z vratci, zadaj pa ograjeno z zidanim obokom; na dnu ima pa železno rešetko, kamor nalagamo kurivo. Stene gorišča so obložene z nezgorljivo opeko. Kadar v ognjišču gori, odhajajo segreti plini iz gorišča po praznih prostorih okoli pečice in kotlička za vodo v dimnik. Ti prazni prostori so pljuča ognjišča »JUGEFA- k. d., Zagreb. Gajeva 32. Oglas je regisrr. pod S. br. 437 od 10. I. 1934. in jim pravimo oddušniki. Pod železno rešetko gorišča je prostor za pepel ali pepelnjak, ki se zapira z vratci ali pa tiči v njem železen predalček, kamor padajo ogorki in pepel in ki hkrati zapira ta prostor. Kako ognjišče vleče ali diha in kako se razgreje, je odvisno od velikosti in višine gorišča od višine zidanega oboka, od površine rešetke in še od nekaterih okolnosti. Dobro ognjišče mora biti zgrajeno po tehle načelih: a) Pravilna razdalja med ploščo ognjišča in rešetko je pri majhnem ognjišču 15 do 16 cm, pri srednjem 17 do 18 cm, pri velikem ognjišču pa 20 do 22 cm. b) Površina rešetke se ravna po velikosti ognjišča in meri 12 do 25 cm. c) Oddušnik med ploščo in zidanim obokom naj bo pri majhnih ognjiščih visok 5 do 6 cm, pri velikih pa 6 do 7 cm. Če je rešetka pregloboko vzidana, se plini, preden pridejo do plošče, preveč ohladijo, vsled česar se plošča le počasi ogreva. Prav tako porabi ognjišče več kuriva kakor je treba, če je zidani obok v gorišču prenizek ali pa če je začetni oddušnik previsok, ker se tudi v tem primeru segreti plini preveč ohlajajo. č) Zlasti pa opozarjam, da ne sme imeti ognjišče nikjer nobene razpoke, ker mrzli zrak, ki skozi njo prihaja v ognjišče, segrete pline preveč ohlaja, poleg tega pa moti oddušek, vsled česar ognjišče slabo vleče in zato tudi slabo gori. Gospodinja, ki je opazila, da ima ognjišče katero teh napak, naj takoj pokliče pečarja ali pa zidarja, ki vsak takšen nedostatek lahko hitro popravi. MIRIM KlJICf) (M. Recept za mramornati šarkelj, Penasto umešaj 28 dkg masla, 46 dkg sladkorja in 6 rumenjakov, nato prideni V, 1 vrelega nrlek;/, limonovo lupi-nico, sneg 6 beljakov in 56 dkg moke z 1 t e-cilnim pr.iskom. Polovico te zmesi pobarvaj s 5 dkg kuhinjske čokolade „Mirim" in to dobro zmešaj z t žlicama mleka. V pomazano in z moko potreseno obl ko vi vaj izmenoma pripravljeni testi in peci v zmerni pečici. KuHa te s kuhinjsko čokolado „Mirim". Ali ognjišče pravilno vleče, preizkusimo lahko z gorečo svečo, ki jo držimo pri vratcih pepelnjaka. Če tvori plamen s svečo pravi kot, je to znamenje, da je ognjišče v redu. Če sveča ugasne, ognjišče preveč vleče. Če se pa plamen sveče komaj nagne, ognjišče preslabo vleče. Oddušek v ognjišču uravnavamo lahko s posebno pripravo, ki ji pravimo zapirač. Da se v gospodinjstvu požge preveč premoga in drv, pa ni vedno vzrok ognjišče, ampak je dostikrat kriva tudi gospodinja sama, ker z njim prav ne ravna. Upam, da ne bo nobeni gospodinji v škodo, če opozorim na nekatere reči, ki so na videz vsakdanje, pa vendar zelo vplivajo na moč ognja. Preden zakuriš, poberi vedno in od povsod pepel in žlindro, da more skozi pepelnjak in rešetko zrak do kuriva. Poglavitna sestavina zraka je namreč kisik, ki je za gorenje neogibno potreben. Kadar hočeš zakuriti ogenj s papirjem, ga prej raztrgaj na koščke in zmečkaj vsak košček posebej, da se špranje rešetke ne zamaše. Na papir naloži najprej suhih trsk, ko te dobro zagore, manjša in večja polena, nazadnje pa drobne kose premoga tesno drug poleg drugega. Ogenj segreva zrak v ognjišču. Segreti zrak kroži potem po oddušnikih in odnaša s seboj saje, ki se nabirajo po stenah oddušnikov in dimnika. Če ognjišča o pravem času ne ometemo, začne v njem slabo goreti, ker postanejo odprtine oddušnikov in dimnika preozke in zato oddušek v njih preslab. Poleg tega so pa saje slab prevodnik toplote in zato ne propuščajo toplote nI 9 - Vir uiinKU S**0® V« ***** -„ M®6®' *.oi° " n»PT vod P*' tr»\ Zdaj pa NIVEA Namažite se nalahno. To zadostuje. Potem od domačih opravil ne ostane nobena sled. Roke Vam dobe nežno, kakor žamet mehko kožo in negovan videz, da ga boste kar veseli. Nivea-Creme prodere čisto v kožo, ne da bi se koža količkaj svetila. do pečice in kotlička. Ognjišče je treba omesti vsaj po enkrat na mesec, če hočeš, da ti ne bo nagajalo. Če je ognjišče v redu in ometeno, se ti ne bo treba jeziti in segati po nevarnem petroleju, ki je povzročil že toliko nesreč. Vdrugič naloži na ogenj šele tedaj, ko premog ne gori več s plamenčki. Takrat porini žerjavico nazaj proti oboku, spredaj ali ob strani pa naloži novih kosov premoga. Premog se vžiga ododzadaj, plini, ki vstajajo iz gorečega premoga, pa izgorevajo nad žerjavico, ko odhajajo v odduš-nik. Važno je tudi to, da je vedno vsa rešetka obložena s kurivom, ker pride sicer v gorišče preveč hladnega zraka, ki ohlaja segrete pline. Pri ognjišču, ki močno vleče, je dovolj, da je za oddušek odprt le za-klopec na vratcih pepelnjaka, drugače morajo biti pa tudi vratca sama nekoliko odprta. Vsaka dob ra mati gleda, da uporablja za vsakdanjo kopel svojega miljenca samo specialno lahko otroško milo Paracelsus Čuva in varuje nežro otroško kožo in jo ohrani zdravo Pazite na originalni ovoj Paracelsus Kadar prenehaš kuriti, zapri, takoj ko potemni žerjavica vratca pepelnjaka, da ostane toplota dalje časa v ognjišču, ne smeš pa prej žerjavice razgrebsti. (Dalje prihodnjič.) Jedilni list za teden dni. Ponedeljek. Opoldne: 1. Goveja juha z rižein. 2. Govedina. Grahov pire. 3. Jabolčni sneg. da se obvarujete resnih bolezni kot posledice prehlada, toda tudi v osvežitev, za mlado in staro: i Kaiserjeve prsne karamele s,,3 jelkami spomladansko zdravljenje, čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani planinka čaj bahovec Pristen je le, če nosi: 1.) zaščitni žig, 2.) ime proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana, 3.) paket mora biti vezan in plombiran. Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi: planinka č a j bahovec, ljubljana Oglas reg. br. 76 z dne 5. II. 1932. Zvečer: Mešana jajca. Krompirjeva solata z zeleno. Torek. Opoldne: 1. Kruliova juha (11). 2. Angleški roastbeef (167). Krompirjev pire. Špinača. 3. Sadje. Zvečer : Koruzni žličniki. Solata. Sreda. Opoldne: 1. Goveja juha z moz-govimi crnočki (59). 2. Govedina. Pražen krompir. Kisla repa. 3.Kom-pot. Zvečer: 1. Prekajen svinjski jezik. Nastrgan hren. 2. Čaj. Četrtek. Opoldne: 1. Korenja juha (29). 2. Koštrunovo stegno, pripravljeno kakor divjačina. Ocvrti krompirjevi rogljički. 3. Pomaranče. Zvečer: Ajdovi žganci. Zelena solata. Petek. Opoldne: 1, Smetanova juha z opečenimi žemeljnimi rezinami. 2. Ocvrte sardine. Fižolova solata, mešana z zeleno solato. 3. Ajdov štrukelj z orehi. Zvečer : Češpljeva kaša. Sobota. Opoldne: 1. Fižolova juha. 2. Goveji naravni zrezki. Žličniki. Cve-tačna solata. Zvečer: Žemeljno praženje. Kom-pot. Nedelja. Opoldne: 1. Francoska juha. 2. Nadevane telečje prsi (199). Ocvrt krompir (255). Pesna solata. 3. Biskvitni zavitek (445). Zvečer : Sirovo maslo. Marmelada. Čaj. Opomba. Številke v oklepajih pomenijo recepte iz naše knjige «Kako naj kuham*. udim svojo pomoč pri velikem pospravilu! Doslej Vam je bilo sna-ženje tal muka. To je, kakor bi trenil, vse drugače, če se zate-čete k meni za pomoči Vaša roka drži samo krtačo — delo pa opravim jaz! Iz vseh razpok poberem nesnago . . . in vse je za več ur prej opravljeno! Kdor VIM rabi, delo dobro opravi. VIM ČISTILKAVIM ČISTI VSE! J. J-: Vrtna dela meseca aprila. Mesec april odločuje glede donosnosti vrta na eni strani in glede naše zadovoljnosti z njim na drugi strani. Kar zamudimo v tem mesecu, se da težko popraviti. Treba je torej zavihati rokave in hkrati pomisliti na vse, kar želimo pridelati na vrtu. Tukaj je ravno čas, prilika in potreba, da opozorimo cenjene čitate-ljice na to, da bi mogle pridelati v naših krajih razen običajne povrt-nine še mnogo drugih rastlin, ki jih moramo uvažati in drago plačevati. Ako jih izkušamo gojiti doma, prinesemo hkrati na vrt nekaj izpre-mernbe, da postane še bolj zanimiv. Poizkusimo za zdaj vsaj z nekaterimi. Našim gospodinjam je le predobro znano, da zdivja ob poletni vročini vsa špinača v vrhe. Ne stori pa tega novozelandska špinača. Gojimo jo v splošnem kakor drugo špi-načo. Upoštevati pa je treba, da kali seme počasi. Zato je dobro, da pred-kali seme v topli gredi ali pa v loncu ali v drugi posodi na oknu. Rastline posadimo na vrtu v gorko (prisojno ležečo) in dobro pognojeno gredo, in sicer 40—50 cm vsaksebi, ker se močno razkosati. Novozelandska špinača traja do pozne jeseni. Za navadno družino zadostuje 15 rastlin. Mangold ali gredno peso sejemo od aprila do maja. Rastline lahko ostanejo na prvotnem mestu ali pa jih vse ali le deloma presadimo, in sicer takoi, da so oddaljene v vrsti po 40 cm. Ko listi dorasejo, jih obiramo (in sicer trgamo, ne režemo!) ter rabimo kot špinačo. Peclje dobro razvitih listov pa pripravljamo in rabimo kakor beluše. Mangold poganja po rezanju vedno iznova, in sicer do pozne jeseni in tudi še potem spomladi. Ako zima ni posebno mrzla, prezimi mangold na planem. Rastline je treba dobro gnojiti in zemljo globoko obdelati. Za navadno družino zadostuje 15 rastlin. B e 1 u š i (š p a r g 1 j i) so pri nas sicer znana vrtna poslastica, toda gojimo jih še vse premalo in uvažamo preveč. Sejemo jih meseca aprila v vrste, ki so po 20 cm vsaksebi. Ako je setev v vrstah pregosta, izpulimo nekaj centimetrov visoke rastline in jih presadimo drugam. Slabotne rastline pa sploh odstranimo. Do prihodnje pomladi ostanejo rastline tukaj, po enem letu pa jih presadimo na stalno mesto. Več o tem glej «žena in dom* iz 1.1932.! Listnato zeleno, ki ima velike liste, korenine pa kakor druge rastline (torej brez debelega korena), sadimo na gredi v razdalji kakih 30 cm (po tri vrste na gredo). Jeseni jo povežemo, povijemo s temnim papirjem, vrečevino ali slamo ter po- stavimo in zasujemo za zimsko rabo kakor endivijo v kleti ali v drugem primernem prostoru. Čez nekaj tednov se obeli in nam daje najboljšo svežo salato. Brokole so kapusnice, podobne cvetačam (karfiolam). Imajo pa to prednost, da uspevajo tudi v slabši zemlji. Razen tega je užitno tudi njih mehko listje. Pri nas moramo sejati brokole že meseca februarja v toplo gredo. Ako smo to zamudili, si moramo nabaviti za letos sadike. Cvetne glave naredijo brokole jeseni ali pa šele pozimi v kleti ali v drugi za prezimovanje primerni shrambi. Kodravi ali listnati ohrovt gojimo tako, kakor navadnega in pa rožnatega. Ima pa to prednost, da prenese na planem tudi hud mraz in da je užiten in slasten tudi potem, ko pozebe (zmrzne). Beli in črni koren sta dve rastlini, ki sta si slični tako po rasti, kakor po uporabljivosti. Seme obeh sejemo zdaj v globoko in dobro obdelano, toda ne sveže pognojeno zemljo. Mlade rastline po potrebi pozneje redčimo in presajamo na druga mesta. Koreni so razmeroma tenki in dolgi, pri črnem korenu tudi do pol metra. Nega je kaj preprosta. Beli in črni koren sejemo zaradi korenja, ki ga rabimo jeseni, posebno pa pozimi v nadomestilo za beluše in ga tudi enako pripravljamo. Korenje vzdrži na planem tudi pozimi. Kože ni treba strgati, ampak kuhamo korenje s kožo vred, nakar se da (kakor pri pesi) prav rada osmukati. Tako postane tudi črno korenje čisto belo in vabljivo. Poleg zgoraj omenjenih rastlin sejemo in sadimo aprila meseca še običajne, kakor: zelje, ohrovt, cve-tačo, kolerabe, rožni kapus, solato, paradižnike, redkvice, grah. V top- lejših krajih in zavarovanih legah sejemo prve dni meseca tudi nizki fižol, zadnje dni meseca pa, ako ni posebnih vremenskih ne/god, tudi že visoke vrste (preklarje). Z zgodnjim krompirjem je treba, ako ga še nismo posadili, kar hiteti. Kumare sejemo meseca aprila navadno (vsaj v toplejših legah) že kar na piano. Ako bi pa tega ne bilo mogoče, jih moramo deti i saj pred-kaliti. S povrtnino vred sejemo in zadnje dni meseca sadimo tudi vrtne cvetice. Vse rastline in vse setve moramo po končanem delu poškropiti oziroma zaliti in paziti tudi nadalje, da ne trpijo suše. Škropimo pa vse do vročih dni le dopoldne ali opoldne, ko je zemlja že pregreta, nikdar pa ne zvečer. Da ima moderna medicina za vsako bolezen svoje zdravilo, je splošno znano. D;a se z aspirinovimi tabletami hitro in zanesljivo pozdravite, kadar ste prehlajeni ali kadar Vas glava ali pa zob boli, Vam potrdi vsakdo, ki je že kdaj rabil aspirinove tablete. Mlade dame so vedno lepe! Mladost pa nima s številom let nič opraviti. Kajti mlad biti, se pravi: biti svež, odporen, živahen in gibčen. Žal pa te lastnosti manjkajo mnogim ženam — največ zaradi njihove slabe prebave, ki jim jo pa temeljito uredi kratkodobno zdravljenje v rogaški slatini, zdravilišču želodca, črevesja, žolčnega mehurja (kamna), jeter, gihta, sladkorne bolezni, srca, ledic, bolezni krvnega obtoka, oslabelih živcev itd. r;ogaška slatina z okolico je zaradi svojih čudovitih naravnih lepot in solnčnega podnebja iskano letovišče, ki mu ga ni najti enakega. Kino, koncerti, zabava. Popolna penzija pri 20dnevnem bivanju v času od 1. maja do 15. junija Din 1000 — in Din 1200"- . Prospekti in ceniki:^Zdravilišče in nPutnik". Lepo vezana knjiga bodi kras knjižnice v Va š e m domu! Take vezave Va m oskrbi, od preprostih do najfinejših, Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/11. Naročnina za list s krojno prilogo -n 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105—, za pol leta Din 54—, za četrt leta Din 27—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5—; za Italijo Lit 50—. Posamezna številka Din 5—, krojna priloga Din 2—, gospodinjska knjiga Din 30—. Deset broiiranih leposlovnih knjig Din 100—. Vezava teh knjig Din tO—. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Kija Podkrajškova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Rokopisi se ne vračajo. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani predstavnik Miroslav Ambrožič. o etkerjevem t*/^ » ct#v CT ar . up' * Vi nf»sC §r Dr J. fletker-jei vanillnov sladkor za kuhinjo. ti MVtMk »4om.it, di /* & *%< i Pri vseh močnatih jedilih in sladicah uporabljajte vedno domače jugoslovanske dr. Oetkerjeve izdelke. \ NE ^IIS MUCI SE Schichtov