ZZl. flevlIKo. V LMMimt. 9 Četrtek. Z), septembra 1901. XXXIX. leto. £aja vsak dan svacer, isunfii nadalja in praanika, tac valji po poitl prajaman ma avatro-ograaa daftaU aa m lata 10 K, ti K, aa pal lata 18 K, sa Satrt leta 6 K, tt en aaaaa 8 K. Kdar hodi tam panj, plača sa m lata 28 K, aa pal lata 11 K, -ras iitadabna vpaSiljatv« naročnin« ■• n« asira. — Za oznanila ia pladaja ad pataraatapna pattt-vrtta pa 18 h, ca aaoaoJSa zapili ia na vračajo. — Uradnlstvo In upravnlilvo ia f Kaaflavia aliaah it 6, in liaar aradniitvo v I. nadatr., apravnutva aa pol lata 18 K, aa Mrt lata 6 K 60 h, aa m maaaa z K so h. Za LJubljano • paiujanjaia na dan aa vat lat* ■a Mrt lata 6 K 60 h, aa an maaaa 1 K W h. — Za tujo doiolo tolik« vac, kolikor snaga poštnina. — Na aaraSb. tlaka onkrat, pa 10 h, ia aa dvakrat in p« 8 h, 6a ■« tiska trikrat ali vačkrat — Dopisi naj se isvole frankovati. — po a pritličja. — Upravniltra naj aa blagavalijo pošiljati aaračnina, -aklamattj«, amnanila, t j. adminutratrra« itvart gretništva telefon št S4* Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne storilke po 10 h. UpraTiiifttva telefon it 89. Apostol s krvnulmi rokami. Včeraj se je doigrala pred deželnim sodiščem žaloigra, ki je znana pod imenom „Sorska afera". Ljudje, ki niso zakrivili ničesar drugega, kakor da so se zavzemali za svojega župnika, ki ga je škof Anton Bonaventura hotel v nasprotju z zakonom izgnati iz Sore samo radi tega, ker le-ta ni hotel na njegov ukaz postati političen agitator, ki bi med svojimi župljani sej al seme sovraštva in prepira, so bili obsojeni na večmesečno ječo. Nečemo preiskovati, v koliko je bila včeraj izrečena obsodba pravična, ne moramo kritiko vati, zakaj je sodišče verjelo najbolj baš onim sve-dokom, ki se vzpriČo položaja niso mogli baš smatrati za docela zanesljive priče, konstatovati samo hočemo, da je zakrivil nesrečo ljudi, ki jih je včeraj zadela strogost zakona, tisti cerkveni dostojanstvenik, ki bi moral kot naslednik apostolov v prvi vTsti skrbeti za dušni in telesni blagor svojih vernikov ter se izogibati vsega, kar bi lahko omajalo vero v njega kot namestnika božjega, čigar vse življenje bi naj bilo posvečeno zgolj blagovesti miru in ljubezni. Naslednik apostolov in namestnik božji, ki daruje vsak dan ob žrtveniku Gospodovem nekrvavo daritev, naj bo čist pred bogom in njegova vest mu naj ne očita ničesar zlega, tako nas uči vera. A na škofovi stolici pri Sv. Miklavžu sedi sedaj mož, čigar svečeniŠki plašč je namočen v kri, čigar roke, s katerimi dar u j eNa j višjemu nekrvavo daritev, so zamazane s krvjo in oškropljene od potokov solza! Mož, ki bi naj bil oznanjevalec miru in ljubezni, čigar usta bi ne smela govoriti ničesar drugega kakor : rMir vam bodi in ljubite se med seboj," namestnik božji, ki bi naj bil zaščitnik in zagovornik vseh onih, ki trpe krivico in ki se jih preganja radi pravice, ta možje provzro-Čitelj, daje tekla nedolžna kri in da so ječe plačilo onim, ki so se potegovali za pravico in jo branili proti njemu krivičniku in nasilniku! Pravijo, da je pravica umrla, da je zginila raz zemeljsko površje. Človek bi skoraj mislil, da je tako! Kako bi bilo sicer mogoče, da stoje pred sodnim stolom samo nedolžne žrtve, dočim se nahaja krivec v varnem zavetju, odkoder s ciničnim, satanskim usmevom blagoslavlja one, ki se po mrtvih Črkah zastarelega zakona maščujejo za „zlodejstva" nad nekrivimi žrtvami! In pravica, ta je umrla, pravijo! Ako bi bilo kaj pravice na svetu, včeraj bi moral pred sodniki stati in se zagovarjati škof Anton Bonaventura, kot obtožitelji pa oni, ki so bili po pravoreku sodišča obsojeni na večmesečno ječo! Kdo drugi je povzročil dogodkov v Sori, kakor škof Bonaventura s svojim krivičnim in nasilnim postopanjem?! Župnik Berce kot pameten in prosvetljen mož se ni hotel pokoriti njegovim ukazom, da bi vrgel proč plašč oznanjevalca miru in ljubezni in se oblekel v haljo tulečega političnega derviša; zato ga je zadela jeza Antona Bonaventure, ki je sklenil, da mu odvzame košček kruha v kazen zato, da ni hotel biti tarife* v vprašanjih vesti „ponižen sluga svojca- gospodarja." In začelo se je preganjanje in pričela so se nasil-stva: zakonito ustoličen župnik naj bi se moral umakniti iz svoje župnije in narediti prostora človeku, ki bi bil slepo orodje v rokah nasilnikovih. Župnik Berce se je uprl takšnemu nasilstvu in na njegovo stran so se postavili vsi pošteni župljani. Takrat je zavrela kri Antonu Bonaventuri in poklical je na pomoč posvetno oblast, da mu pomaga uveljaviti njegovo voljo. In tisti čas so se v Sori zabli-skali orožniški bajoneti in tekla je kri . . . In prevzviŠeni je z uživanjem zrl svežo, puhtečo krv, ki je oškro-pila njegovo „apostosko delovanje". V krv je namočen njegov svečeniŠki plašč in njegove roke so umazane od sveže ljudske krvi. „Warum bist du vom Blut so rot, Eduard, Eduard, o ? Ich hab' erschla-gen mein Volk fast tot, Eduard, Eduard, o!u Apostol s krvavimi rokami, studiš se nam in zaničujemo te! Odsek za volilno reformo. Dunaj 26. septembra. Iz včerajšnje odsekove seje je omeniti zopet več pametnih spreminje valnih predlogov, ki pa so bili odklonjeni. Pri § 22., ki govori o pravicah in dolžnostih volilnega komisarja, je izjavil posl. dr. Tavčar, da mora znova poudarjati svoje prepričanje, daje volilna reforma, ako se sploh cl.la_~?, nesrača za slovanske narode v Avstriji. Vsled tega se čuti dolžnega, pri vsakem paragrafu predlagati primerna zboljševanja zakona. Predlagal je sledeči dostavek: „Volitev je v tolika javna, da smejo volilci po oddanem glasu ostati v lokalu, dokler dopusti to prostor " Nadalje je izjavil, da je določba drugega odstavka „ volilni komisar ne sme pripustiti prekoračenja delokroga volilne komisije" popolnoma odveč, ako se ne dajo volilnemu komisarju obenem sredstva, da si napram volilni komisiji zagotovi potrebno avtoriteto. Ta stavek v načrtu bi povzročal le konflikte med komisarjem in komisijo ter se vsled tega naj izpusti. Predlogi so bili odklonjeni, sprejel pa se je § v Tladni obliki. V § 23., ki določa, da imajo volilci le z legitimacijo posamič vstop v volilni lokal, je izrekel posl. dr. Susteršič bojazen, da bodo gotovi zaupniki vendar prišli v lo- LISTEK. OsieMk. Zgodovinska povest. (Dalje.) Ćim je njegova četa prišla do prvega nasipa, se je razstopila in vojaštvo se je zapodilo na nasip ter hipoma premagalo in razpodilo maloštevilne branitelje. Gaspar Khisel je bil prvi na nasipu, a ko so se bili Nikolajevi vojaki umaknili za drugi nasip, je vzel Khisel svoj rog in dal znamenje, da se naj njegovi vojaki tudi umaknejo. Njegovi plemiči niso vedeli, kaj naj to pomeni in so mu očitali, da ravna nespametno, ko sovražniku prepušča že zavzet nasip, a Gašpar Khisel jih je ponosno zavrnil. n Gospodje plemeniti," je rekel -to je že moja navada, da na tak način naznanim svojemu sovražniku, da sem tu in pripravljen na boj. Ko sem bil na jugu v boju, sem še kri-voverskim vojskovodjem dal časa, da so se pripravili za boj, koliko bolj kristijanskemu velikašu, ki je moj rojak. Kaj bi vi rekli, gospodje plemeniti, Če bi kdo v dvoboju napadel nasprotnika med tem, ko si šele natika šljem in še nima meča v rokah. Rekli bi, da je postopal izdajalsko in nečastno. Tako je tudi v tem slučaju. Nikolaj Kolovški je obveščen, da smo tu in ga kličemo na boj — a zdaj naj ima tri dni časa, da se pripravi na ta boj.u Gašpar Khisel je bil že po naravi viteškega značaja, a veliki uspehi, ki jih je bil dosegel v različnih vojnah, so še razvili njegov ponos. Žejen je bil osebne glave in ko se je pridruži] Kamnicanom, ga je vodilo pri tem pred vsem prepričanje, da poslavi sebe in da si s premaganjem krutega Nikolaja KolovSkega pridobi čast, da je svoji domovini izvojeval toli zaželjeni mir. Nameraval je celo pozvati Nikolaja Kolovškega na dvoboj, Češ, naj sama izvojujeta ves boj, da ne bo preveč žrtev in krvoprelitja, in odnehal je le, ker drugi plemiči v to nikakor niso hoteli privoliti. S tem, da je dal GaSpar Khisel svojim sovražnikom tri dni odloga, je storil Nikolaju Kolovškemu veliko da se hoče vsa kamniška vojska vreči na Črnelo, je prepustil Čemšenik in Volčji potok svoji usodi in je vse svoje vojaštvo zbral na Črnelem. Stavil je na ta način sicer vse na eno kocko, a računal je pri tem z značajem in z vojnimi običaji Gašpar j a Khisela in računal je dobro. Videč nenavadno postopanje Kamničanov je župnik Lavrencij mislil, da bo Gašpar Khisel ponudil Nikolaju Kolovškemu mir in spravo. Vedel je, da bi v tem slučaju nikdar več ne videl Kamnika in hotel je zaradi tega preprečiti mir. Slučaj mu je bil že pred veČ tedni prinesel v roke pismo Gašparja Khisela na lepo udovo Hildegardo Turjaško. V tem pismu je Khisel naznanjal Hildegardi, da poj de v boj proti Nikolaju Kolovškemu zaradi njenih lepih oci in da stopi pred njo Šele tedaj, ko bo-deta Katarina Kolovška in njena hči Marija Šaloma na njenem vrtu tlako delali. To pismo je vporabil Lavrencij, da je podžgal Nikolaja in vso njegovo rodovino, da vodi boj do zadnje skrajnosti. Zmaga ali smrt, to je bilo zdaj geslo Nikolajevo. Nikolaj je Khiselovo pismo po- kal ter postavili volilni akt pod kontrolo javnosti. (Tedaj kontrole javnosti se boji ta gromovnik!) —Posl. dr. Tavčar je stavil več spreminje-valnih predlogov, kako dolgo naj volitev traja in glede svobodnega gibanja volilcev na volišču. Rekel je, da pogreša določbe, kako dolgo sme volitev trajati. Pomanjkanje te do-določbe lahko povzroči zlorabe, da se bo eden in isti uradnik rabil na raznih krajih za volilnega komisarja, vsled česar se bodo morda določile le ure za volitev, kar bo posebno volilce na deželi zelo oviralo priti k volitvi. Vsled tega je predlagal: „čas za volitev je določiti po razmerju volilcev in po obsegu volilnega okraja. Glasovanje se ne sme pričeti pred 8. uro zjutraj ter se mora zaključiti najpozneje ob 8. uri zvečer. Ako se izkaže, da določeni Čas volitve ne zadostuje, sme volilna komi-sija čas primerno podaljšati." — Za odstavek 2. je predlagal: „Skrbeti je za to, da se promet k volilnemu lokalu in od njega razvija nemoteno. Med volitvijo je prepovedano v lokalu govori na volilce." Seveda so bili vsi ti predlogi odklonjeni. Poslanca Chocin dr. Stranskv sta predlagala, naj bo volitev javna. Poslanec vitez Abrahamowicz in minister baron Bienerth sta proti javnosti. Dunaj 26. septembra. V današnji seji je odsek dognal paragrafe do 36. Najbrže konča odsek še ta teden razen §§ 5. in 41. ves načrt. — Pri § 24. (konstituiranje volilne komisije) je stavil posl. dr. Tavčar primerne spreminje valne predloge, a po govoru ministra barona Bienertha je bil § sprejet v vladni obliki. — Pri popoldanski seji se je nadaljevala razprava pri § 25., ki govori o glasovanju z glasovnicami, ki so jih izdale oblasti. Posl. dr. Tavčar je stavil primerni spreminjevalni predlog, ki pa je bil odklonjen. §§ 26, 27 in 28 so bili po kratki debati nespremenjeni sprejeti, le k § 28., ki govori o koncu volilnega akta, se je sprejel dodatek posl. Kaiserja, da tisti volilci, ki so pred zaključkom volitve bili že v volilnem lokalu ali v določeni čakalnici, ne smejo biti izključeni od volitve. Pri §29. (skrutinij) je bila sprejeta stilistična sprememba, ki jo je stavil poslanec Hruby. §§ 30 do 33. so bili sprejeti brez debate v obliki vladne predloge. — §§ 34 in 35, ki govorita o pro-porcij onalnem volilnem zi-stemu v Galiciji, sta bila že svo-ječasno sprejeta. Daljša debata se je razvila pri § 36. (ožja volitev), o katerem pa se bo glasovalo šele v jutršnji seji. Spremembe vdiplomatični službi. D u n a j 26. septembra. Uradno se zanikajo vesti o predstojeČih raznovrstnih spremembah v avstro-ogr-skem diplomatičnem zboru. Edino resnično je, da je bivši poslanik v Bukareštu, grof Palla^icini določen za poslanika v Carigradu. Domobransko topništvo na Ogrskem. Budapešta 26. septembra. Brambovski ministev Jekelfalussv se mudi na Dunaju ter je že konfe-riral z vojnim ministrom zaradi ustanovitve domobranske artilerije. Danes razloži svoj načrt cesarju, in ako ga cesar odobri, predloži ga minister še to jesen parlamentu. Stroški bi znašali 27 in pol milijona kron, vrhu tega pa vsakoletni izdatek 4 in pol milijona. Krvavi izgredi na Kreti. Carigrad 26. septembra. Da preprečijo odpotovanje vrhovnega komisarja princa Jurija, se je zbralo na cesti, ki vodi v Suda-zaliv 2000 vstašev. Konzuli varstvenih velesil so vsled tega odredili, da odpotuje princ preko Kaneje. Vstaši so šli nato v Haleb, kjer je bil spopad z mednarodnimi vojaki. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Med mrtvimi je tudi en vojak ruske konzularne straže. Pred kot čestilca Marije Salome pridobil za najljutejŠi boj, in pokazal je to pismo tudi Bertonji, prav kakor bi vedel, da stori ta kar bo le mogoče, da obvaruje vsake nesreče — Nikolajevo ženo. Kamniška armada se je razvrstila okrog nasipov in čakala, da poteče tridnevni rok, ki ga je dovolil Gašpar Khisel sovražniku. V kamniškem taboru ni nihče mislil, da bi se začel boj že poprej. Mislil pa je na to Nikolaj Kolovški. Drugi dan po prihodu Kamničanov se je tiho pripravil na boj. Ko je bilo vojaštvo oboroženo, je župnik Lavrencij pred gradom daroval mašo. Na altar, pri katerem je maševal, je bil Nikolaj položil svoj bojni meč. Tako je župnik orožje kolovške vojske priporočil Bogu in je blagoslovil. Po končani maši je šel Nikolaj pred altar in vzel svoj meč. Vzdignil ga je visoko in klical proti nebu: „Moj Gospod in Bog! V tvojo Čast in za tvojo zmago sem potegnil ta meč iz nožnice in dokler bom živ, ga ne denem prej iz rok, dokler niso premagani in uničeni tvoji sovraŽ- Zavihtel je svoj meč in obrnivš se do vojaštva je rekel: r Vojaki! Ta moj meč je po posebni božji milosti, kakor meč sv. Mihaela. Sledite mi neustrašno in zmaga bo naša. In zdaj — na- prej Navdušeni klici vojaštva so bili odgovor na Nikolajev poziv in navdušeni so se zapodili čez nasipe na sovražnika. Kamniška vojska ni bila pripravljena na takojšnjo bitko. Sicer se je Khislu in drugim plemičem zdelo sumljivo nenavadno gibanje v Nikolajevem taboru, ali na to vendar niso računali, da pride že ta dan do boja. Sele ko so se sovražniki prikazali vrh svojih nasipov, je kamniško vojaštvo spoznalo nevarnost in je v naglici prijelo za orožje, ne da bi se moglo pravočasno razpostaviti v trdne bojne vrste. Tudi Gašpar Khisel ni bil pripravljen in oborožen. Skočil je v bližnji šotor in nadel oklep in šljem neznanega viteza ter zasedel njegovega konja. Že ko je sedel na konju, je vitez zapazil, kaj se je zgodilo in je hitel v Khiselov šotor ter vzel avstrijskim konzulatom so bile hrupne demonstracije. Dogodki na Ruskem. Car in Stolypin. Petrograd 2 6. septembra. V ponSenih krogih pripovedujejo, da je ministrski predsednik pri zadnjem svojem obisku *v Peterhofu dobil od carja najširša pooblastila glede notranje politike. Niti Vitte ni imel takih pooblastil. Vsled tega daje Stolypin navodila skoraj vsem ministrom. Vojaška cenzura. Petrograd 26. septembra. Govori se, da se v gubernijah, nad katerimi je proglašeno vojno stanje, uvedejo posebni vojaški cenzur ni odbori, katerim se bodo morali Časopisi takoj po tisku predložiti. Grožnje v Sebastopolju. Odesa 26. septembra. V Sebastopolju se boje novih puntov. Zastopniki tujih držav so pozvani, da ukrenejo vse potrebno v lastno varnost, ker so rev oluci j ski odbori obsodili inozemske di-plomaticne zastopnike na smrt, da izsilijo inozemske velesile k posredovanju. Kmečki punti. Moskva 26. septembra. V okraju Malnuh se puntajo kmetje v 70 vaseh. Kmetje so zasedli vse prihode v okraj ter nikogar ne puste noter. Kaj je z uradnimi osebami okraja, se ne ve. Bombe. Petrograd 26. septembra. V Helsingforsu se je pred stanovanjem generalnega državnega pravdnika Albrehta razpoČila bomba. Albreht k sreči ni bil doma. Hiša je močno poškodovana. — V Rigi je nekdo vrgel na voz ulične železnice bombo. Eden potnik je bil ubit, štirje pa so hudo ranjeni. Gibanje med dijaki. Petrograd 26. septembra. Na visokih in srednjih Šolah se širi živahna politična agitacija. V Kazanu so zaprte gimnazije in realke. Dne 22. t. m. je bil politični shod petrograjskih študentinj, da zahtevajo zopetno otvoritev visokošolskih tečajev za ženske. Smrtne obsodbe. Odesa 26. septembra. Revolu-cijonarja Malzevin Demido? je vojno sodišče obsodilo na smrt ter takoj obesilo. Moskva 26. septembra. Vojno sodišče v Sveaborgu je obsodilo izmed obtoženih vojaških puntarjev štiri na smrt. Revolucija na Kubi. London 26. septembra. Predsednik Palma je sklical za jutri kon-kres k izrednemu zasedanju, da poda svojo demisijo, ker se ne strinja s postopanjem ameriške posredovalne komisije. Obenem so podali tudi vsi ministri demisije. — Ameriški predsednik Roosevelt je odredil, naj se vsa mornarična pehota takoj pri prihodu izkrca na Kubi. Vojaštvo V tem je Nikolajevo vojaštvo prekoračilo zadnji nasip, vrglo se je na kamniško vojsko in začela se je bitka. Nikolaj je bil vso svojo moč vrgel na sovražnikovo središče, ho teč kamniško vojsko razcepiti na dva dela in vsak teh delov posebe razbiti. Zapustil je v gradu pri svoji rodovini samo tiste ljudi, katerim ni zaupal, da bi zvesto in z navdušenim samozatajenjem sledili njegovemu zgledu in se pokorili njegovim zapovedim. Nad središčem kamniške vojske je vihral prapor Gašparja Khisla in Nikolaj bi bil najraje zavrisnil veselja, ko je med sovražniki zagledal bogato z zlatom okovani naklep, krasni šljem in s Khislovim grbom okrašeni ščit. To je Gašpar Khisel, je mislil, in se zapodil proti njemu. Sledila sta mu Adam Kolovški in Engelbert Rain. Ljut, nad vse besen je bil naval kolovškega vojaštva in kakor klin v zagozdo se je zari ni 1 v sovražnikove vrste ter jih razdelil na dva dela. „Na Khi8la,u je zakričal Nikolaj svojima spremljevalcema in se obrnil na stran, kjer je bil vitez s Šljemom, z oklepom in s ščitom Gašparja Khisla. (Dalje prih.) dovažajo tri ladje, tako da bo kmalu na Kubi 12.000 ameriških vojakov. Dopisi Iz Liplka. Kopalna sezona seje sicer končala, a v Lipiku še ne. Tukaj je še dokaj živahno. Mnogo gostov je Se dlje Časa tukaj, a novi gostje še vedno prihajajo, Dobra ciganska kapela svira dvakrat na dan in vabi v krasno urejeni obsežni park letovišČarje, bolnike in okoliško gospodo, ob promenadi pridno zajema in pije brezplačno iz vrelca Lipiško termo kot priznano želodčno krepilo in zdravilo. Naravna toplota te terme je 64° C. in je baje najbolj vroč vrelec te vrste v vsi Evropi; vodo dviga stroj iz globočine 13J m v rezervarju da se hladi. V elegantnih marmornatih ali kamenitih banah se regulira voda do zdravniško ordinirane toplote. Vsa kopalna voda, mrzla in gorka, je nasičena s jodom. Kopel je last dveh sestra. Vodstvo pa je v spretnih rokah ravnateljstva, oskrbništva in dr. Breitwieserja. Da si je v Lipiku poleg kopelnih hotelov še več drugih, tudi uglednih poslopij, primanjkuje vendar ob Času glavne sezone stanovanj. Baš zato se bo prihodnje leto kopel razširila za kabine in sobe, in s tem dozidanjem nastala bo udobnost, da se bo varno pred prehladom, hodilo s hotela v kopel, kar bo dobro došlo zlasti onim, ki bodo iskali zdravja v zimskem času. Vas Lipik nima župnije in tudi uradov ne. Le mala srbska podružna cerkvica se nahaja tukaj. — Kraj spada pod Pakrac, kjer je tudi pravoslavni škof, okr. glavarstvo z drugimi uradi, ter učiteljišče s konviktom, v katerega imajo vstop edinole Srbi. Kar je Bled za Blejce in Gorenjsko, to je kopel Lipik za vas istega imena in široko okolico, nekdanjo „Granico". Za hišne posestnike, za kmetovalce, obrtnike, trgovce itd. je kopel pravi blagoslov, a blagoslov tudi za vse one, ki so zdravja potrebni ali željni počitka in razvedrila. Dober zgled, da se na goste ne sme staviti pretiranih zahtev, daje v prvi vrsti kopališko ravnateljstvo s tem, da zahteva primerno skromne doneske za godbo, kopel in druge udobnosti. Enako zmerne cene se tudi zunaj kopeli. V prvih restavracijah se piača za zajutrk, kosilo in večerjo 2 K 40 v. Skoraj vsi Častniki in večina civilistov se poslužuje te, po konkurenci nastale ugodnosti glede hrane. Kakor Kadenjska ali Preblav-ska se pije tudi Lipiška voda z vinom. Steklenica velja 6 kr. Na cesti in trgu se govori večinoma srbo-hrvatsko, sicer pa prevladuje nemščina in madjarščina. Iznenadilo me je, da se je ogrski jezik zamogel v teh graničarskih krajih tako razširiti! — Da je kupčija v rokah Židov, to se razume. — Pota ali trotoari, razsvetljava, deloma tudi snaga — vse to je pomanjkljivo. Ugled občine zahteva, da bi vas Lipik stopila v neko harmonijo s kopelmi. D. Štajerski Slovenci! Z veseljem je bilo od vseh strani pozdravljeno naše delo za ustanovitev neodvisne slovenske stranke za Štajersko, naše delo za ustanovitev neodvisnega glasila za slovensko ljudstvo. V sporazumu z zaupniki iz cele slovenske Štajerske sklicujemo torej na dan 30. septembra 1906 ustanovil* zborovanje na kterem se pogovorimo napredni štajerski Slovenci o ustanovitvi stranke in lista. Zborovanje je j avno. Naši nameni so plemeniti in vzvišeni, zato se ne bojimo naroda. Kaj hočemo, spozna vsakdo iz knjižice „Štajerski Slovenci, kaj hočemo?", ki smo jo razposlali med slovensko ljudstvo. Zborovanje se vrši, dne 30. septembra 1906 ob eni popoldne v Celin, v mali dvorani »Narodnega doma11. Dnevni red: I. Naš politični položaj in ustanovitev neodvisne napredne slovenske stranke za Štajersko. H. Razgovor in sklepanje o programu stranke, podanem v glavnih potezah v knjižici „Štajerski Slovenci, kaj hočemo?", m. Razgovor in sklepanje o organizacijskih pravilih stranke. IV. Razgovor in sklepanje o ustanovitvi neodvisnega, naprednega ljudskega časopisja. V. Slučajnosti. Štajerski Slovenci, ki Vam je svoboda, vsestranski, osobito gospodarski napredek našega naroda ter napredna misel cilj Vašega življenja, pridite na zborovanje! Naj se zdani! Osnovalni odbor v Celju. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. septembra. — Dragocena izjava. Včerajšnji „Slovence" priobčuje Članek „Slovenska ljudska stranka in volilna preosnova", v katerem pravi pisec dr. L E. Krek med drugim doslovno tudi to-le: „Ko bi bil tudi vsak naš slovenski poslanski mandat odvisen od boja, bi jaz, posito, da se v okviru splošne in enake volivne pravice več ne da doseči v zbornici, glasoval za n jo.u Z drugimi besedami povedano, Krek izjavlja, da bi on — notabene, da govori kot po d-nacelnik S. L. S. — glasoval za vsako volilno reformo, slo-nečo na načelu splošne in enake volilne pravice, ako bi tudi Slovencem ne bil s to volilno reformo zagotovljen niti eden mandat! Mi smo Kreku za to izjavo zelo hvaležni, ker imamo sedaj v rokah verodostojen in gotov dokaz v to, da klerikalci a priori niso ničesar storili, da bi se zbolj-šala nam Slovencem skrajno krivična volilna reforma. Komur je vseeno, da-li dobimo Slovenci po novi volilni reformi kak mandat ali ne, samo da je volilna preosnova zasnovana na načelu splošne volilne pravice, o tem se paČ ne more misliti, da bi se pošteno in odločno zavzel za takšne po njegovem prepričanju malenkostne postulate, kakor so zahteve koroških in štajerskih Slovencev. In če so bili klerikalni poslanci takoj spočetka istih nazorov, kakor jih oznanja Krek, o čemer pa ni dvomiti, potem pač ni čuda, da se je volilna reforma naravnost z njihovim sodelovanjem sestavila tako, da znači zlasti za koroške Slovence pravo nesrečo, da, politično smrt?! Kako se morejo potem ti ljudje izgovarjati, da so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da iz-vojujejo pravice pred vsem izven-kranjskim Slovencem?! Hinavci! Kako se more potem resno smatrati točka v komunikeju „Slovanske zveze", jjda bo klub ^j^T^* doslej tudi v bodoče z vso močjo delal na to, da se glede volilne reforme uresničijo zahteve obmejnih Slovencev na severni narodni meji" 9 ! Opozarjamo koroške in štajerske Slovence na gori navedeno značilno izjavo podpredsednika „S 1 o v. Ljudske Stranke" dr. Kreka, da bodo vedeli, koliko imajo pričakovati od poslancev, zbranih v Susteršicevi „Slovanski zvezi" v zadevi volilne reforme! — Uredništvo „Slovenca11 v Škripcih. Svoječasno smo poročali, da sta dr. Brejc in mons. Podgorc iz Celovca vložila proti uredništvu „Slovenca", oziroma proti njegovima urednikoma dr. Lampetu in Iv. Ste-fetu tožbo radi razžaljenja Časti. Dr. Lampe se od tistega časa, ko ga je sodišče občutno obsodilo radi časti-kraje, silno boji sodišča, za to je tudi sedaj napel vse sile, da bi preprečil, da bi mu ne bilo treba sedeti na obtoženi klopi pred ljubljanskimi porotniki. V to je pred kratkim odšel klerikalni štab v Celovec, da bi tamkaj pregovoril dr. Brejca in mons. Podgorca, da bi odstopila od obtožbe. Baje se je odposlancem posrečilo srečno izvršiti svojo nalogo in „Slovenec" prinese že v nekaj dneh izjavo, v kateri njegovo uredništvo obžaluje, da je kradlo Čast imenovanima gospodoma! — Notarijat nepotreben? Meseca julija 1. 1. je bivala na Goričanah neka Čehinja, ki je imela od doma dobiti nekaj vknjiženega denarja. Pobotnico glede navedenega denerja je nesla večkrat v Škofjo Loko, da bi se njen podpis poveril, kar pa ni bilo mogoče, ker oseba ni bila nikomur znana. Denar je bil potreben, pa ga dotična oseba ni zamogla dobiti, dokler ni bila pravilno napravljena pobotnica. Iz te zadrege ji je pomagal premodri Pomarančar iz Preske. Vse-del se je mogočno za uradno mizo in napisal na pobotnico: „Ioh bestatige, dass die uns personlioh bekannte . . . vor uns eigenhandig unterfertigt hat." Nato je pritisnil uradni pečat in zraven podpisal svoje znamenito ime. Žalibog je ta pobotnica prišla i? Češkega na- zaj, češ, da ni podpis tabulame upnice pravilno legaliziran. Zopet se je pričela pot v Škofjo Loko, kjer so končno poverili pravilno njen podpis. Pa naj kdo trdi, da niso župniki pravi notarji! Zato proč z notarji, ki ljudem delajo le nepotrebne stroške!? Kaj ne, g. Brence ? — Na Bledu je bila včeraj volitev župana. Za župana je bil izvoljen Ivan Pretnar. — Imenovanje. Deželni odbor je dr. Franca Derganca, zdravnika na kirurgični kliniki na Dunaju, imenoval za drugega azistenta na kirur-giČnem oddelku tukajšnje deželne bolnice. — „Prosveti" so darovali vrsto lepih knjig sledeči p. n. gospodje: profesor M a c h e r in dr. Ivan Tavčar iz Ljubljane, dr. T i č a r, notar Hudovernik, sodnik P e-t e r 1 i n, davkar Zupan, kontrolor V o v k in gozdar Rihteršič, vsi iz Kranjske gore. Nadalje sledeči p. n. tovariši: stud. phil. Breznik iz Kamnika, cand. iur. Fettich-Frankheim in abit. P 1 e š k o iz Ljubljane. Podpisani odbor si usoja izrekati tem potom imenovanim gg. darovateljem svojo najiskrenejšo zahvalo ter se priporoča še nadalje njih naklonjenosti in požrtvovalnosti. — Odbor akad. fer. društva „Prosveta". — Eksekutiva narodno-radikalnega dijastva ima svoje zborovanje v petek, 28- t. m., ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih akad. fer. dr „Prosveta" v Mestnem domu. Isti dan zvečer ob osmih se pa vrši tudi sestanek narodno-radikalnih akademikov v mali dvorani hotela „Ilirija," na katerega si usojamo tem potom najuljndueje vabiti vsakega prijatelja narodno - radikalnega gibanja. — Nazdar! — Lože za slovensko gledališče. Piše se nam: Doslej še niso oddane naslednje lože v H. nadstropju : Na levi strani: Cela loža št. 3 in 6; na desni strani: Cela loža št. 3 in 6 ter pol št. 5. — „Društvo slovenskih profesorjev.11 Oziraje se na konkretne slučaje prošlega šolskega leta, prosi „Društvo slovenskih profesorjev" vso našo javnost, naj eventualne svoje pritožbe o postopanju profesorjev z mladino prijavlja raje društvu nego v Častnik. Podatki naj bodo popolni in prijava naj ne bode anonimna. Društvo jamči za tajnost. — Maturo na pripravnici je 24. in 2q. t. m. napravilo 13 kandi-datinj in 6 kandidatov. Napravili so jo vsi razen ene eksternistinje. — Pevsko društvo »Slavec" bode imelo v jesenskem in zimskem času naslednje prireditve; dne 30. septembra v restavraciji nNarod-nega doma* odhodnico bratom pevcem, ki idejo k vojakom. — Dne 7. oktobra se prično plesne vaje. Dne 1. novembra na starem pokopališču petje umrlim članom Dne 4. novembra v areni „Narod, doma" zabavni večer s plesom. V predpustu pa dne 2. februarja društveno maskarado in dne 9. februarja zaključni plesni venček — V društvu se je nadalje ustanovil pevskipotovalnisklad v svrho izleta, katerega priredi pevski zbor prihodnjo spomlad v Belgrad. V poslednjem času je pristopilo k društvu mnogo novih pevcev, tako da broji pevski zbor „Slavca" nad 60 pevcev. Ker pa je še mnogo takih, kateri bi radi pristopili kot pevci k zboru, opozarja odbor, da so redne pevske vaje vsak ponedeljek in sredo ob polu 9. uri zvečer v Narodnem domu v I. nadstropju, kjer se je dotičnim ob imenovanem Času osebno zglasiti. Ako bi se več pevske teorije nezmožnih prijavilo, otvorila bi se za dotične tudi pevska šola, s katero bi se podalo, kar je vsakemu pevcu najnujneje pojmovati potrebno. — Pete maše. Pete maše so drage, ali ljudje so tako pametni, da plačujejo vedno več petih maš. V Časih pride prav na Čuden način do pete maše. Neka ženska je prišla pred kratkim v neki vasi prosit v štacuno, naj jej dajo za božjo voljo moke za kruh, ker da nima nič, in otroci, katerih ima šest, so lačni. Prosila je moke — zaslužek moža je dala pa za peto mašo po rajnkem tastu, ki jej ni zapustil Čisto nič premoženja, le za maše si je izgovoril 32 K zase in še za svojo rajnko ženo, ki je že 30 let pod zemljo. „Nevestau je še poznala ni — pa daje denar za maše. Vse dni celega tedna so v oni vasi včasih pete maše. Včasih so bile le ena ali k večjemu dve na teden. Pozneje pa se je vteplo ljudem v glavo, da plačujejo kar za vsak dan pete maše po 5—6 K. Koliko to znese na leto?! Duhovniki postajajo bogataši, ljudje pa berači. Slučaj one žene govori jasno. In duhovnika ni nič sram vzeti denar od take uboge reve za ljudi, ki so že zdavnaj umrli! To, to je tudi velika kmetska hiba, da polni črno malho s takimi nepo- trebnimi izdatki. Živeta je treba pa metno in pošteno, kaj maše! — B ožja pot ia politika. Na Ogrskem se nahaja na meji proti Avstriji božja pot Eisenstadt, kamor prihaja vsako leto vse polno avstrijskih romarj ev. Letos pa ni bilo nobenega, ker je napovedal bojkot Materi božji v Eisenstadtu sam dunajski župan Lueg er. On je sovražnik Ogrom v politiki, zato pa tudi ne Čisla Matere božje na Ogrskem. — Duhovščina v škofiji Rab, kamor spada Eisenstadt, p a ni sprejela kar mirno Lue-gerjevega bojkota, marveč je začela z agitacijo, da naj Ogri bojkotirajo avstrijska božja pota, zlasti Marijino-celjsko. Zgodilo se je to z uspehom. Nobenega ni bilo z Ogrskega na imenovano božjo pot. In tako mora biti sedaj dobra romarjem v prizadetih deželah domaČa Mati božja; poprej ni bila dobra, so morali hoditi drugam tožit jej svoje bolečine in darovat kaj v „dobre namene". — Staršem, ki silijo otroke v nemške Šole! 8ietna Francka Re-richa, o kateri so hsti poročali, da se je na Dunaju usmrtila, je to storila, ker so jo starši pripeljali s Češkega in ne znajočo besedice nemške, silili v nemško šolo, kjer so jo otroci kot „pemko " zasramovali. Nemški listi seveda o vzroku samomora ne vedo ničesar povedati. — Poročil se je goso. Avgust Tosti , korespondent „Jadranske banke", z gospico Gusti Tosti roj. Roscher iz Celovca. Čestitamo! — Za železničarje. Kakor vsako leto, tako se bodo tudi letos razdelili doneski ustanov med potrebne nekdanje železniške uslužbence, njih vdove in sirote. Razdeliti se imajo doneski teh-le ustanov: Matije viteza pl. Schonererja za avstrijske železničarje, Morica barona Konigs-v/arterja za avstrijske invalide in železniškega podpornega fonda. Tozadevne prošnjje je izročiti najkasneje do 31. oktobra pri postajenačelstvih južne železnice. — Odsek »Idrijskega Sokola" v Žireh priredi v nedeljo 30. septembra veselico. Med drugim je na sporedu tudi burka „Brat Sokol", ki obeta uspeti prav izvrstno. — Veliko novo opekarno je zgradil v Postojni g. J o s. Lav-r e n č i Č. Opekarna izdeluje izborno strešno in stavbno opeko izvrstne kakovosti. Podjetje že posluje in se je nadejati, da bodo Slovenci čim najbolj podpirali to narodno tvrdko, ki bode gotovo vse storila, da v vsakem oziru vstreže svojim odjemalcem. — Na adreso drž. železnice. Z Jesenic se nam piše: Tu seje razširila vest, da pride namesto g. Zu-panca, ki je premeščen v Kanal, trd, slovenščine prav nič vešč Nemec Koller z Ljubnega za postaj enačel-nika na Jesenice. Koller je na Jesenicah svoj čas že služboval j mož ne zna niti besedice slovensko, ter seje kaj rad za časa svojega bivanja tu posluževal izraza „\Vindischer■* in s slovenskimi strankami ni mogel drugače občevati kakor s pomočjo tolmača. Proti temu imenovanju prote-stujemo odločno in poživljamo naše državne poslance, da z vsemi sredstvi skušajo preprečiti to imenovanje, ter poskrbe, ia bo prišel na Jesenic sposoben uradnik, ki bo popolnoma vešč slovenskega jezika. — OdhodnicO priredi „Jesenski Sokol" svojim k vojakom odhajajočim Članom v soboto, dne 29. septembra, zvečer ob devetih v restavraciji gosp. Gustina na Jesenicah. Vabijo se vsi bratje Sokoli in vsi prijatelji BO-kolstva. — Narodna čitalnica v Metliki priredi v nedeljo, dne 30. kimovca povodom svoje 401etnice slavnost s tem-le sporedom: Ob pol 1:2. uri dopoldne slavnostna seja v svrho imenovanja častnih članov. 2. Koncert. Začetek ob 2. uri popoldan in sicer pri lepem vremenu na vrtu gostilne pri „Zlati kroni" v Metliki; drugače v Čitalniških prostorih. — Svira godba c. kr. pešp. baron Catinelli št. 9G iz Karlovca. 3. Ob 8. uri zvečer prosta zabava s plesom v čitalniških prostorih. — Legar (tifus) v celjskem političnem Okraju kar neče ponehati, marveč se dan na dan pojavljajo novi slučaji. 25. septembra se je spet javilo nad deset slučajev — pravijo 15! — iz Trbovelj — Vod. Sploh je območje trboveljske premogarske družbe (Hrastnik — Trbovlje — Vode) glavno izcimišČe te nalezljive bolezni. (V Hrastniku n. pr. uže par let tifus razgraja, a ga kar ne morejo ugonobiti!) — Umazana židovska družba, ki izžema naš živelj do mozga, ne stori niČesa za asanacijo svojih podjetij, le malo za udobnost delavskih stanovanj, ne priredi vodovoda, kar bi bila morala uže storiti davnaj i. t. d. Naše oblasti pa seveda molče ali pa le prav rahlo Žide otipajo, mesto da bi jih energično prisilili na to, kar je njih dolžnost. Ali res ni nikogar več, ki bi gospodi pri celjskem glavarstvu malo pod-kuril?! Priloga „Slovenskemn Narodu" St 221, dne 27, septembra'1906. — Nenavaden čin bika. Veleposestnik Lovrenc Gačnik v Ročici pri Mariboru je eno preteklih noči slišal v hlevu čuden ropot. Ko je v sami srajci letel iz sobe tja, je videl, da se je dveletni bik odveza! in hotel ravno iz hleva. GaČnik je bika peljal k žlebu. Ko se je pa sklonil pod žleb, da bi našel verigo, je skočil bik nanj. Kaj je storil nad njim, se ne da povedati. Ko bi bil bik Človek, bi bil kaznovan po § 129 b kaz. zakonika. Bik je Gačnika tako zdelal, da se je mogel vleči le par metrov proč, kjer je obležal nezavesten in kjer sta ga našla žena in sin. Gačnik ie dobil hude notranje poškodbe in tudi prsni koš je poškodovan vsled velike bikove teže. Taki slučaji so pač redki, Če se sploh kdaj dogajajo. — Gramozna truga je padla v Brežicah na 51etnega Karla Čolnarja. Ker mu je priletela na glavo, mu je zmečkala lobanjo, da je bil na mestu mrtev. Ker je gostilničar Grobušek kriv te nesreče, se bo zagovarjal pred sodiščem. — Nemška šola v Slovenski Bistrici. Načelnik nemškega Šulfe-rajna dr. G r o s s je obljubil poslancu ^astianu in županu S t i g e r j u, da hoče šulferajn za Slovensko Bistrico doprinesti posebno veliko žrtev ter se nemška šola kmalu ustanovi. — Na Ljubnem v Savinski dolini bo v nedeljo, dne 30. t. m. velika ljudska veselica v prid pogorel-cem v Radmirji. Dne IG. t. m. se ni mogla veselica vsled skrajno slabega vremena v popolnem obsegu vršiti. Svira „Šoštanjska godba", igrajo mizarski diletantje veseloigro „Brat Sokol"; pevci pojejo itd. Poskrbljeno je za razno zabavo. Na vese-Kčneni prostoru so šotori, kjer se dobivajo mrzla jedila, vino, pivo, slaščice itd. Z ozirom na dobrodelne namene je pričakovati obilo udeležbo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v gostilni g. Krolnika. Veselico priredi rSavinski Sokol". — Nosno kost je zdrobil neznan napadalec 41 letnemu Angelu Peganu v Trstu in ga tudi drugače precej poškodoval. — Poskusen samomor. Vsled prvega prestrašenja zaradi žalostnih vesti iz domače hiše se je v Trstu zastrupila dietna Katarina Basic, ki jo je pa zdravnik Še pravočasno rešil. — Kmet naj nemško govori! Poroča se nam, daje železniški uradnik v Hudi južni zahteval od nekega kmeta, naj govori na postaji ž njim — nemško. Če je res, je pač to višek nesramnosti. Stvar preiščemo še natančneje, ker nočemo trpeti, da bi se tako postopalo z našim kmetom od strani državnih železniških uslužbencev ! — Iz Nikolajevega zavoda, V mesecu avgustu so doposlali sledeči te-le prispevke: slavno županstvo Kanal 40 K, slavno županstvo Dol pri Kamniku 5 K, gdč. Ivana ŠtefanČič in gdč. Antonija Vončina po 2 K. Vsem tem izreka zavod prelepo zahvalo. Iz gori navedenih prispevkov more se opažati, da se je na ta potrebni in koristni zavod pozabilo tekom poletnih mesecev, četudi ima zavod vedno polno zopet došiih in odhajajočih deklet, ki iščejo zavetja v tem prebivališču. Zavod Sv. Nikolaja ima vedno stroške za vzdrževanje, in se radi tega ne sme nanj tako pozabiti. Vsakovrstna društva prirejajo izlete, slavnosti, veselice in d. a kedo se pa zmeni za ubogo društvo, ki vrši le človekoljubno delo, ki pomaga naj-zadnjemu v človeški družbi — ki pomaga našim revnim brezposelnim dekletom. C uje se često graja, da ta nezavedna dekleta niso potrebna pomoči, da niso dobre, in ubogljive ko prihajajo v službo. Res je med njimi mnogo ljulike, a za te se skrbi in se jih podučuje in radi ene, dveh ne sme trpeti cela dobra stvar. So dekleta, ki se nahajajo vzete iz zavoda po 5, 6 tudi osem let vedno v enej in isti hiši, v popolno zadovoljnost gospem. Te delajo čast našemu zavodu. Krivo je mnogo tudi, da se z gospo Često snide dekle popolnoma druzega temperamenta, ki nikakor ne moreti skupaj vstrajati, a poskusiti je treba in vsaka malo odjenjati in stvar pojde lepim potem naprej. Nismo tu, da ravno dekleta zagovarjamo, temveč da se jim pomore in jih poduči. Sedaj na jesen prihajajo dekleta od vseh strani, često jih je od 40—50 na večer. Nobene se ne odslovi, vse so prijazno sprejete, in kolikim se tudi materijalno pomaga, ki so brez sredstev. Slavnim županstvom se priporoča, naj se letno spominjajo tega zavoda, ker odbor istega skrbi za dekleta od zunaj prihajajoča in nikakor za domaČa tržaška in okoličanska. Vsem onim, ki imajo usmiljenje do naših slovenskih službo iščočih deklet, priporočamo zavod Sv. Nikolaja in prosimo podpore, ker vreden je v popolni meri iste. — Odbor zavoda Sv. Nikolaja. Via Farneto 18. Trst. — Pozor I P. n. gospodinje in Obrtniki! Mi živimo v času, ko se mora pri vsakem nakupu jako previden biti, ker povsod preti prevara, povsod se pusti človek po nizkih oeaah zapeljati in kupi tako ravno prav slabo in drago. Imena, zaznamek blaga in varstvene znamke se ponarejajo od resnično dobrih in solidnih tovarn, samo da se s tem odjemalce prevari, kateri se zapeljati pustijo in naročajo. Pred kratkim se je Čitalo v francoskih Časopisih, da je neka pariška trgovska hiša odjemalce z podaritvijo slik pri nakupu blaga prevarjala, in tako pridejo dnevno slučaji samega tekmovanja na dan. Specijalno se mora pri nakupu šivalnih strojev na znamko in ime paziti — in to je pred vsem ime S i n g e r, katero se pri prodaji šivalnih strojev kot svetovno znano od prodajalcev največ zlorablja. Tovarne Singer Co so si s 50 letnim obstojem in .vestno izpeljavo istinito svetovno znanstvo pridobile. — Ta tvrdka ima nad 5000 podružnic na celem svetu in 200 samo v Avstriji, tako da vsaki lahko pravi „Singer-jevi" šivalni stroj kupi brez da bi bil v tem prevarjen, — ako se direktno na podjetje „Singer Co" deln. družba Šivalnih strojev ali pa na zastopnike obrne. „Izvirni Singer" je najboljša garancija za najboljšo kakovost in konstrukcijo, — in to je ravno vzrok, zakaj toliko tovarn in prodajalcev poskusa šivalne stroje pod vpeljanim imenom Singer Co deln. družba kakor na primer : Central bobbin in še več pod imenom Singer prodajati — naj se toraj ne pusti zapeljati in pri nakupu šivalnega stroja naj se vedno vpraša, ako je iz tovarn Singer Co in se ne zadovolji z ničnostnim izgovorom. Najboljše je, ako se obrne na tukajšno zalogo Singer Co deln. družba Šivalnih strojev Ljubljana (Sv. Petra cesta št. 4.) ali pa na zastopnike, kateri se po vsih večjih krajih nahajajo ter se zamorajo izkazati,Jda resnično prave Singerjeve šivalne stroje prodajajo. — Snočna slana je vzela vso ajdo na ljubljanskem barju. — Se mu ni posrečilo. Mihael Mirkovič, rojen leta 1856. v Trstu, sedaj posestnik v Selnem pri Litiji, ki je bil že svoj čas v Ameriki, je zapustil doma neke spomine in hotel oditi zopet v blaženo deželo. Orož-nistvo je pa brzojavno obvestilo tukajšnjo policijo, da naj se Mirkoviča ustavi in odpošlje okrajnemu sodišču v Litiji, da tam poravna, predno zapusti svojo domovino, ostali greh. Danes zjutraj se je navedenec res pripeljal z Dolenjcem in ga je na južnem kolodvoru pri izstopu že pričakoval varnostni organ in storil potem svojo dolžnost. Mirko vič je imel pri sebi nekaj čez 800 K denarja. — Pogreša se od 23. t. m. 2S-letna rudarjeva vdova Frančiška Savsko va, rojena Jermanova v Trbovljah, pristojna v St. Jur pod Kumom. — Tatvini. Delavcu Francetu Štreklju je bil včeraj na Cesti na Rožnik ukradeu iz neke barake rjav zimski suknjič, vreden 10 K. — Delavcu Ivanu Kobiju je neki dolgo-prstnež izmaknil iz neke šupe na Cesti na Loko suknene hlače in srajco. V enem slučaju je uzmovič znan. — S posebnim vlakom se je peljalo snoći ob 8. uri skozi Ljubljano 400 palestinskih romarjev. V Schrevevi restavraciji so večerjali, potem pa so se odpeljali dalje proti Dunaju. — Delavsko gibanje« Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvor i. v Ameriko 10 Črnogorcev in 7 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Inomost pa 25 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 25 Kočevarjev. — Izgubljene in najdene reči. Zasebnica Ivana Tkavžkova je izgubila rdečo baržunasto ročno torbico, v kateri je imela 3 K denarja in za 3 K proprijetet. — Šolska učenka Berta Maroltova je našla zlat prstan in ga oddala na magistratu. — Šolska učenka Julija Modičeva je izgubila srebrno zapestnico, vredno 6 K. — Neka dama je izgubila zlato zapest nico, vredno 10 K. — „Ljubljanska društvena gadba" priredi danes zvečer v „M e -ščanski pivarni" (Rasberger) Sv. Petra cesta) društveni koncert za Člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Sekstet na lok igra danes danes zvečer od polu 10. ure naprej v kavarni „Austria". * Najnovejše novice. Reforma carine na Nizozemskem. Nizozemski finančni minister je izdelal načrt, ki bo donašal državi na leto 8 milijonov gld več dohodkov. Davek na sladkor se zdatno zniža (1 gld. pri dvojnem stotu), davek na brinovec pa se zviša od 63 na 90 gld. za hektoliter. — Smrtne ostanke Rako czy a in tovarišev pripeljejo te dni slovesno iz Carigrada v Kostnice, — Po nedolžnem v dosmrtno ječo obsojen. V Petrinji je bil kmet Adam Rula pred sedmimi leti obsojen zaradi bratomor-stva v dosmrtno ječo. Po prestanih sedmih letih ječe se je sedaj vršila nova sodna obravnava, pri kateri je bil Rula oproščen. — Pod vlakom iz Bukarešte na Dunaj. Rumunski mcrnar Demeter Buzila seje skrivoma pripeljal na osi ekspresnoga vlaka iz Bukarešte na Dunaj. Ko so ga izvlekli izpod vagona, je bil ves sajast. Nedavno je potoval na ta način iz Bukarešte v Berolin. — Nesreča v Ameriki. Pri Catlinu (Severna Amerika) je trčil tovorni vlak ob poštni vlak. Deset oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. — Rana zima. Na severnem Ogrskem je zapadel sneg. Mraz je zelo občuten. — Velike sleparije s ponarejenimi menicami je izvršil odvetnik dr. Ehrenzweig na Dunaju, ki se je usmrtil. S ponarejenim podpisom graškega pivovarja Reininghausa je vzdignil par sto tisoč kron. — Strašno klanje med belimi in zamorci se vrši že več dni v Atlanti in v drugih mestih na jugu Zedinjenih držav. Beli so linČali neštevilno zamorcev, a zamorci se oborožujejo ter maščujejo umore svojcev. Neki orožar je prodal zadnje dni zamorcem 80.000 pušek. — Afera Hofer-Daler. Polkovnik dunajskega polka Daler je pozval poslanca Hoferja na dvoboj, ker mu je očital v parlamentu stra-hopetnost. — Llovdova parovožnja v Vzhodno Afriko se ne opusti. — Usnje se podraži. Tovarnarji usnja so sklenili na sestanku v Brnu, da podraže usnje za 10yo. * Goz ovi izginjajo. Dežele, ki so Še v prejšnjem stoletju bile bogate gozdov, ne morejo dandanes pokrivati niti lastnih potreb lesa. Le pet držav je v Evropi, ki imajo nad svoje potrebe lesa za izvažanje, in sicer Avstro-Ogrska, ki ima 20 milijonov hektarov gozdov ter izvaža na leto za 160 milijonov lesa; približno toliko gozdov s tolikim' izvozom ima tudi ovedska. Rusija ima 160 milijonov ha gozdov ter izvaža na leto za 125 milijonov K lesu; Finska izvaža za 72 milijonov K, Norveška pa za 60 milijonov K. V Ameriki ima sama Kanada več gozdov kakor cela Evropa skupaj, namreč 320 milijonov hektarov. Zedinjenjene države izvažajo na leto za 118 milijonov K lesa. V Evropi morajo les uvažati Nemčija, Anglija, Belgija, Italija, Francija in Španija, in sicer se uvaža v Nemčijo na leto za 276 miliionov mark, v Anglijo za 455 milijo - „ ,, v Francijo za 113 milijonov, v Belgijo za 82 milijonov, v Italijo za 25 milijonov in v Španijo za 24 milijonov. * Brez napitnine. Neki gospod iz Berolina je potoval letos s svojo soprogo po Nemčiji in Italiji ter je bil trdno sklenil, da ne bo dajal nikomur napitnine. Toda ni potoval niti še teden dni, ko seje že moral vrniti domov zaradi vsakovrstnih ueprilik, ki so ga zadele na potu. Takoj v prvem hotelu so mu pri odhodu napisali uslužbenci na kovček nekake tajinstvene znake, ki jih ni opazil. In od tedaj se je ves svet kakor zaklel proti njemu. Na kolodvoru mu nosači niso hoteli njegovih stvari nositi iz vlaka in na vlak, vratarji po hotelih so mu metali kovčege po tleh, sobarice niso hotele priti v sobo, makar je po desetkrat zvonil, natakarji mu niso hoteli takoj prinašati jedil, ali pa so ga z jedili še polili po obleki itd. Posledica je bila, da je v enem tednu trikrat zamudil vlak, ker mu nihče ni hotel pravočasno nesti prtljage na kolodvor; izginila sta mu dva para čevljev, ženi pa so se na dveh dragih bluzah pojavili nekaki mastni madeži, ki se nikakor niso dali odpraviti. Koje zračunal vso škodo, je uvidel, da je večja, kakor Če bi bil dajal trikrat večje napitnine, kakor so običajne. * Pri telefonu se dobi bolezen. Okrožni zdravnik dr. Bundt v Querfurtu je zdravil nekega graščaka, ki je imel v tistem kraju edini nenavadno bolezen vnetja ustnih šlez. Čez par tednov pa je prišel k zdravniku telefonski uradnik, ki je imel ravno tako bolezen, kakor graščak. Uradnik je namreč moral od časa do časa preiskovati telefonske govorilnice, in tako je poskušal tudi telefon pri bolnem graščaku. Pri tem je drža usta preblizu ter je nalezel gra-ščakovo bolezen. * Amerika prezira usiljivost. Kakor znano, so nedavno v Budapešti odkrili spomenik Washingtonu z velikim krikom in pompom. Praktični Madžari so mislili, da se bodo s tem Činom tako prikupili ameriški vladi, da takoj sklene ž njimi pobratimstvo ter da Madžarom prednost v svoji državi pred vsemi naseljenci. K slavju je prišlo z venci iz Amerike 300 Madžarov. Seveda so računali, kako bo pri odkritju slavil madžarsko pobratimstvo ameriški generalni konzul Chester-Deyer, ki sicer stalno biva v Budapešti. Toda konzula niti blizu ni bilo, ker mu je njegova vlada naročila, naj ne sodeluje pri slavnosti, ker privatne. stvari Madžarov nič ne brigajo Amerike. * * Lord. Erancoska vlada hoče zapreti po celem svetu znano zbirališče lahkovernih, pravzaprav trdo-verhih katolikov. Poprej pa je še francoska zbornica vprašala vse francoske in nekatere odlične inozemske zdravnike za njihovo mnenje. Došlo je 11.221 odgovorov, ki so skoraj vsi neugodni za korist Lurda. Nekateri pač izjavljajo, da je Lurd pripravno zdravilišče za histerične ljudi. Značilno je mnenje slovečega francoskega zdravnika, profesorja Cornila, ki piše: Lurd vpliva pri gotovih boleznih vsled sugestije, vsled trdnega upanja v ozdravljenje ali vsaj zboljšanje bolezni. Nervozni, hipohondriki in histeriki zamor ej o tam včasih res najti ozdravljenje." Ta spominja na Čudež, ki ga je napravil znani zdravnik, prostozidar Charot. Nekega dne so ga poklicali v nunski samostan k nuni, ki je bila že več let popolnoma hroma. Okoli postelje so bile zbrane vse nune s prednico vred. Bolnica je bila vsa vznemirjena, ker se je trdno zanašala, da ji zdravnik prinese olafšavo, ako ne popolno ozdravljenje. Ko je Charcot stopil k postelji, je resnega obraza motril bolnico ter končno zapovedal: „Vstanite in odidite na vrt!" V splošno začudenje se je hroma nuna vzdignila ter brez opiranja odšla iz sobe. In bila je popolnoma stalno ozdravljena. Tolika je bila moč sugestije. Podobne Čudeže, kakor ta učeni brezverec, more delati tudi Lurd." — Dr. Martin v Parizu piše: „Lurd ima le omejeno medicinsko vrednost, namreč le v toliko, v kolikor se izvršuje tam psihoterapija. Neurosa in histerija igrajo tam glavno vlogo. To je moje mnenje, ki sem veren katolik." — Dr. Bourgon v 'Parizu je naznanil, da je preiskal vse slepce, o katerih so katoliški Častniki poročali, da so ozdraveli v Lurdu. Vsi so slepi, kakor so bili prej, le hipna sugestija jih je varala, da so mislili, da vidijo z očmi, kar so gledali le z dušo. VeČina zdravnikov je izjavila, da je lurška jama zaradi nesnage |in nalezljivih bolezni skrajno nevarna, kajti v umazanih, malih kabinah se kopljejo najrazličnejši okuženci. Zato je Lurd sanitarna nevarnost kakor Meka in Kalkuta. * Kako je car Nikolaj II. snubil carico. Prvikrat je videl car Nikolaj II. mlado princezinjo Aliso, svojo sedanjo soprogo, v W al tonu na Temzi ter si jo takoj zaželel za ženo. Nekega dne je našel careviČ princezinjo samo v vrtnem paviljonu. Takoj ga je prešinila misel, da je sedaj pravi čas, da jo zasnubi. Toda ni se mogel takoj spomniti, kako naj ji to pove, ne da bi prekršil strogo rusko etiketo. Kmalu se otrese bojazni, stopi pred princezinjo ter reče: „Car, moj oče, mi je zapovedal, da vam ponudim svojo roko in srce." — Princezinja je odgovorila: „Kraljica, moja mati, mi je zapovedala, da sprejmem vašo ponujeno mi roko." Princezinja se pri teh besedah hudomušno nasmeje in pristavi: „Ali srce sprejmem po svoji lastni volji." * AIričanski zdravniku Prvotno afričansko prebivalstvo, do katerega še ni prodrla kultura, se zateka v boleznih k svojim duhovnikom. Le-ti seveda ne zdravijo s pomočjo znanosti, temuč z razno mistiko. Njihove hiše so prava strašila in sami delajo pri zdravljenju velike ceremonije: oblečejo se v posebno obleko, pobarvajo si obraz, govore tajinstvene besede itd. Ker dela „zdravnik" s pomočjo boga, daruje bolnik honorar le temu bogu, doČim dobi „zdravnik" honorar le tedaj, ako se mu je zdravljenje posrečilo. Seveda si pridrži vselej tudi dar, ki je namenjen bogu, in stvar je rešena. Tudi ženske se ba-vijo z zdravilstvom. Kdor hoče izvrševati „zdravniško prakso", mora 1 do 5 let prakticirati ter položiti izpit. * Policaji vlomilci. Iz Arada poročajo : Pri v ulici Nador stanujočem trgovcu Evgenu Barti so se vršile tatvine že več noči zaporedoma. Zato je Barta prosil, da bi stražila trgovino policija. Vendar tatvine niso prenehale. Naposled so dognali, da krade železniški uslužbenec Demeter Argyelan. Dognalo se je tudi, da je bil v zvezi z njim svak Mihael Sirty, ki je eden izmed prvih policajev in da je pri tatvinah pomagal policaj Karel Renes. Kadar je imel Sirty ali Renes pri trgovini stražo, tedaj je Argyelan brez skrbi kradel. Zdaj so zaprli vse tri tatove. * Dumas radi „dume" zaplenjen. Turška cenzura preganja besedo „duma". Ne sme se je spregovoriti, še manj napisati. Cenzorji imajo nalogo neusmiljeno preganjati liste, ki bi zapisalo besedo „duma". Tako se je zgodilo pred kratkim nekemu listu v Smirni. Dva dneva kasneje je bil zaplenjen neki grški list, ki je naznanil, da začne v kratkem priobče-vati neki roman slovečega francoskega pisatelja Dumasa. Ker se piše Dumas po grški „duma", se je držal turški cenzor strogo danih mu navodil ter zaplenil list. * Milijoni ne pomagalo. Hči ameriškega milijonarja Carnegie, 91etna Margareta, je najbogatejša dedinja na svetu. Lani je dobila za božični dar palačo za 2 milijona dolarjev. Ima celo vrsto služabnikov in služabnic, vsekar ji srce poželi, a vendar je ne more zavidati največji revež na svetu. Deklica namreč že dalje Časa trpi hude bolečine v bokih. Vsi sloveči zdravniki iz Evrope in Amerike so bili pri njej, a je ne morejo ozdraviti. Bolečine so tako hude, da ne more več na nogah stati. Strašne muke trpi, a pomagati ji ne morejo ne zdravniki, ne starši, ne milijoni. * Štrajk hišnik strank. Dne 13. avgusta se je v Budimpešti pričel čuden štrajk. Neki hišni posestnik je zvišal strankam v svoji hiši stanarino za 15 odstotkov, Vseh 42 strank je takoj odpovedalo stanovanje in odgovarjajo vsakega, naj ne gre v to hišo. Pridružili so se jim stanovalci v neki bližnji hiši. žrtue ikofouesn tlrnnstua. Obravnava o sorski aferi se je nadaljevala včeraj popoldne ob 4. in se končala zvečer ob 7. V začetku včerajšnje popoldanske razprave je predlagal zagovornik g. dr. V o dušek, naj se konstatira, da po Sori in Medvodah pogosto krožijo anonimna pisma. Se je po pričah konstatiralo. Nato zaključi sodišče dokazno postopanje. Gosp. državni pravdnik povzame potem besedo ter najprej razširi obtožbo glede Luštreka, da je zgrabil za Makovo puško. V nadaljnem svojem obtožbo podpirajočem govoru se je g. govornik opiral predvsem na orožniške iz-povedbe. Orožniku njegovega poslovanja ni treba nikjer opravičevati ali zagovarjati. Orožnik Mak je bil docela opravičen rabiti proti LuŠtreku orožje. Razburjena množica je hotela vsak hip naskočiti orožnike in okrajnega glavarja, zato so bili ti v veliki nevarnosti. Ako bi Mak kaj zakrivil, bi tukaj gotovo ne govoril neresnice. Orožniki so jako zanesljive priče. Orožniki imajo bistrejše oko od navadnih ljudi in so v tem slučaju bili povsod v neposredni bližini, kjer so še posebno vse natanko videli in slišali. Ako so res govorili kaka protislovja, so ta malenkostna. O njih iz-povedbah ne more biti nikakega dvoma, zlasti ker so potrjene po pričah Sušnik, Cron, Brajc, Svoljšak (med občinstvom nastane jsilen šum, da mora g. predsednik zagroziti, da takoj da izprazniti dvorano, Če bi se to še enkrat zgodilo).*J Razbremenilne priče so objektivno vse neresnico govorile. Razburilo jih je, da se jim vzame Berce, razburilo jih je hujskanje, prihod orožnikov in Sušnika. Govornik citira nato dr. Grossa, ki ]e na zgledih dokazal, da razburjenost tako upliva na opazovanje, da razburjenec ne more določno in natančno presoditi vsega, kar vidi in sliši. Na pričevanje ljudi je pa uplivala tudi sugestija, po kateri ljudje bona fide kot priče pripovedujejo najrazličnejšem najnasprotnejše o eni in isti stvari. Ker se je v Sori tisoč in tisočkrat govorilo o dogodkih z dne 30. oktobra, so ljudje pozabili, kaj so pravzaprav sami videli, in tako povedali tisto, kar se jim je zdaj po preteku toliko mesecev zdelo najbolj pripravno za izpovedovanje. G. državni pravdnik predlaga, da se prvi štirje obtoženci primerno kaznujejo. Glede Kavčiča sodi, da bo oproščen, ker beseda „upreti se" ima različne pomene. Kar se tiče Peter-nela, sta zvedenca konstatirala, daje moral on pisati dotično grozilno pismo. Da je to pisal, ni treba imeti nobenega posebnega sovraštva do kake osebe. Grožnje v tem pismu so pripravne in sposobne pripraviti koga v strah in vsebujejo prestopek po § 99. kazenskega zakonika. Na predsednikov poziv, če ima kateri izmed obtožencev kako željo in prošnjo, naj jo oglasi, izjavijo vsi obtoženci, da se ne čutijo krive. Prvi štirje pa prosijo za milostno kazen, Če se jih mora kaznovati, ker bodo kaznovani po krivici. Nato vstane zagovornik gosp. dr. Konrad Vodušek in govori približno takole: Visoko sodišče ! Na vsak način je posel zagovorniški jako težko delo. Mislim, da je tudi sodišče tega mne-vja in mi zlasti pritrdi v tem, da je današnji zagovor še prav posebno težaven. Radi tega lahko pričakujem, da bode sodišče s tega stališča ume* vanj a našega zagovorniškega poklica presojalo vse moje nastope, predloge in korake v tej zadevi in da je in bode tolmačilo v tem zmislu tudi vsako ostrejšo besedo. V skupnem imenu vseh obtožencev izrekam zahvalo, da so prišle do besede tudi razbremenilne danes zaslišane priče. In s to zahvalo — menim — najlepše začenjam svoj zagovor Sesterih obtožencev. Visoko sodišče! Kranjska dežela ima nesrečno navado, da se mora vsako leto pred deželnim sodiščem v Ljubljani vršiti kaka večja razprava, pri kateri nastopa cela vrsta obtožencev, še večja vrsta prič, in pri kateri igrajo politični vzrokiin politične kranjske razmere največjo in odločilno ulog o. Letos pa imamo v enem letu kar dve taki razpravi. Predno je rešena milostna prošnja obtožencev izza znane knežaške afere — katerim je sicer zaleti najlepših uspehov — sedi danes že zopet cela vrsta drugih obtožencev takozvane sorske afere. Sodišče se gotovo ne more ubraniti utiša, da so tudi današnjo afero povzročile in prinesle znane politične razmere na Kranjskem. Vendar pa vlada med današnjo in knežaško razpravo velika razlika. Danes nimate pred seboj niti prononsiranih liberalcev, niti kakih potuhnjenih in priliznjenih klerikalcev, ampak danes so zasedli obtožno klop politično Čisto nedolžni ljudje, ki so imeli in imajo edinole to ljubljanskemu vzor-škofu Jegliču neprijetno politično prepričanje, da jim je g. Berce bil jako dober župnik in da so ga morali izgubiti brez vsakega jim vsaj znanega vzroka. Žalostno je pač, da se morajo v političnih aferah zagovarjati ljudje, ki jim politika ni mari in ki so se potegnili edino za svojega župnika, katerega jim je hotela požreti Škofova politika. Saj zaradi svoje politike današnji obtoženci gotovo niso pred sodiščem. Pač pa so priromali zaradi tega na zatožno klop, ker so kot dobri katoličani spoštovali svojega župnika Berceta. Visoko sodišče! Gr. župnik Berce dandanes ni več v Sori. Umaknil se je in živi v zgodnji penziji zdrav in krepak, kakor je. Politično je vsa ta sorska afera dognana. Ostale so edi-dinole sodne posledice, sodni ostanki, katere sedaj po tolikem Času razpravljamo na vse strani. In kot zagovornik ne morem molčati in trdim, da bi sorska afera splohne imela nikakih sodnih posledic in čisto gotovo ves drug izid in konec, Če bi g. okrajni glavar pl. Cron postopal „drugače". Hujšega izraza nečem rabiti, dasi mi sili na jezik. Ne oziram se na besede priče Franceta Šusteršiča, ki je potrdil, da mu je Cron večkrat izjavil, da ima od škofa in od vlade tak ukaz in da mora tako postopati in danes to zadevo izvršiti. Ne oziram se na to, da so Crona prosili za Sdnevni odlog in da je on — glasom kazenskih spisov — kratkomalo izjavil: „Die Regierung gibt nie nach." Uradnik c. kr. vlade in še celo star uradnik, glavar, bi moral gotovo drugače postopati, tako postopati, kakor velevata §§ 19. in 27. postave z dne 7. majnika 1874! Edinole deželni predsednik S c h w a r z bi moral odločiti, ali smejo iti bajoneti v službo za Jegličevo eksekucijo zoper Berceta. Vsi izgovori z ene ali druge strani so puhli! Ako se vse to natanko premdtri, se mora izprevideti, da se je v Sori dne 30. oktobra pr. 1. vršila poleg drugega tudi navadna „Stumpfer eiu, kakor so nekateri uristi to imenovali. Vsaka slaba stvar pa ima tudi slabe posledice. S tem preidem na orožnike in njih nastopanje v Sori. Naj se kdo še toliko navdušuje za orožnike, kakor se je n. pr. navduševal g. državni pravdnik specijalno za orožnika Maka, v sorski aferi jih nihče ne more pohvaliti. Tu bi ti možje postave lahko nastopili vse drugače. Saj so vsi sinovi slovenskega naroda poznajo torej naše razmere in naše ljudstvo. Radi tega bi ne smeli nastopati tako strogo in sirovo, ampak z ljubeznijo in s srcem, ne pa z bajonetom. Naj bi bili ljudi poučili — saj časa je bilo dovolj — da bi se umaknili, Če se je že morala 30. oktobra pr. 1. odpreti sorska šola na Cronovo povelje. Tako ne sodim samo jaz, tako sodi skoro vsa slovenska javnost, menda še celo ljubljanski Škof. če g. državni pravdnik ne sodi tako, je umljivo. Ugovarjati mu moram, da so 30. oktobra samo in edino orožniki v Sori vse videli in slišali, da so torej edino oni zanesljivi, vse drugo je, da je bilo strašno razburjeno in pozneje sugerirano. Zakaj in kako? No g. državni pravdnik ima glede orožniške pazljivosti in bistroumnosti nekaj prav. Orožnik prav dobro in natačno opazi, da na pr. pri kakem kmetu dimnik na strehi ni prav postavljen. V tem mu tudi jaz pritrjujem. Toda dogodki v Sori, dne 30. oktobra so bili za orožnike nekaj nenavadnega, nekaj nevsakdanjega, na kar niso navajeni. Da pa orožniki — mogoče ravno vsled razburjenosti — večkrat naravnost zapuste pot pravice in postave, je pa jasno in tudi Že velikokrat dognano. (Predsednik senata se obrne do zagovornika s pozivom, da ne pusti zoper orožnike nobene kritike). Opomnim tu na slučaj, ki se je izvršil 1. junija lanskega leta v Domžalah, kateri slučaj kot zagovornik od orožnika zabodenega črkostavca Josipa Sedeja dobro poznam. Dasi je bil Sedej isto-tako kot Luštrek zaboden od orožnika, dasi so ga vrgli na lestvin voz in ga peljali kot razbojnika tri ure daleč v Ljubljano, kjer so ga oddali v zapore deželnega sodišča, kjer je prebil vso noč in so ga Še le drug dan prepeljali v bolnico, — se proti njemu ni dvignila obtožba zaradi hudodelstva javnega nasilstva, dasi so sprva slikali Sedeja kot pravega upornika in se je stvar vlekla kot morska kača in pretresavala na vse plati. Tu se vidi, kako orožniki postopajo in kako zanesljive priče so. (Ne generalizirati! zakliče zagovorniku predsednik.) Prav nič ne generaliziram, ampak hočem podati takoj drugo zadevo, ki je Še bolj značilna. Nekdaj sem imel kot zagovornik opraviti v neki kazenski zadevi radi težke telesne poškodbe. Pri razpravi se je stvar, sprva naznanjena od strani orožnika, v čisto verojetni luči razjasnila tako, da je ves sum glede inkriminirane obtožbe padel — na koga? — na orožnika samega. Obtoženec je bil seveda oproščen, ali dotični orožnik je tudi čez pol leta izginil iz orožniških vrst. Pri tej sorski aferi moram konstatirati, da se je tekom postopauja vložilo od orožnikov ce'ih sedem ovadb, druga za drugo. In najbolj imenitna med vsemi ovadbami je ona, s katero je hotel orožnik Mak naenkrat vse tačas v Sori navzoče ljudi spraviti pod obtožbo upora ali kaj. Orožnik Mak je kar meni nič tebi nič vse ljudi ovadil kot osumljence, da ne bi mogli kot priče — najbrž zoper orožnike — nastopiti. (Mak, ves bled in razburjen, nekaj ugovarja. Predsednik izjavi, da ne pripusti take kritike in zagrozi zagovorniku, da mu vzame besedo, ako bi se kaj takega še ponavljalo.) Upam, da ne pride do tega, g. predsednik, ker sedaj sem gotov s to generelno in nedovoljeno kritiko in se hočem spustiti v posameznosti te pravde. Kar se tiče priče Svoljšaka, nečem o tem človeku niti besedice izpregovoriti, ker je notorično znana oseba. Prepuščam sodbo čisto sodišču. Kanonik Sušnik presladkega obraza ni povedal nič stvarnega. Glavar Cron je govoril jako zanimivo. Njegova izpovedba je radi tega tako zanimiva, ker je v skrajnem nasprotju z orožniškimi izpovedbami. Radoveden sem le, kako da pride gosp. Cron do tega, da priča o Maku čisto po svoje. Trdil je, da je Mak sunil Luštreka od spredaj. Kdor se tako moti, je moral sploh vse narobe videti. Izpovedba orožnika Maka je tudi zelo interesantna, prav za dr. Grossa, ki ga je citiral g. drž. pravdnik. Želel bi bil, da bi se bile pre-Čitale njegove izp uvedbe od konca do kraja. Njegove obdolžitve so se vedno bolj tajale. Še celo Svoljšak ni mogel vsega potrditi, kar je trdil Mak. Martin Korošec trdi, da ga je Lustrek sunil v istem trenutku v prsa, ko je po Makovem pričevanju prijel za Makovo puško. Orožnik Mrak pa trdi na vse to, da je Mak stal v tistem tienutku za Korošcem. Kje je torej resnica? Iz izpovedb vseh teh treh pri« se ne da nič dokazati, ker si nasprotujejo preradikalno in bi moral glasom njih imeti Luštrek 100 rok! Poudariti se mora, da je v času, ko so prišli Sušnik, Cron e tutti quanti pred sorsko šolo, Cron na Makovo vprašanje, kaj mu je storiti, temu rekel: „Lassen Siederweil!u To se pravi: tisti čas, dokler ni prišel ključavničar s kurirjem Svoljšakom, se sploh ni vršilo nikako uradno postopanje. In takrat se torej tudi ni nič nedopustnega moglo goditi. Ko je pa prišel ključavničar, tačas se je vnela orožniška nevihta. Tedaj so orožniki zavpili: „Proč, proč od vrat, v imenu postaveu itd. in v tistem trenutku so trije žandarji prijeli že Luštreka in ga na neusmiljen način potegnili od vrat. Kako se je to vršilo, so danes priče natanko potrdile. Lustrek je pameten fant. Da ga je Mak zabodel, ni bilo prav nika-kega povoda, ker bi bil eno samo minuto pozneje uklenjen, saj je bil v rokah treh orožnikov. § 12. orožniške postave to gotovo zabranjuje! Ta krvavi sunek je bil neopravičen in nepostaven. Luštrek tudi ni nič mahal. Kako bode mahal revež okrog, če so ga trije orožniki tako silno prijeli za roke in za vrat! Moral bi biti najmanj zverina ali pa pijan, da bi se ustavljal tako premoči. Sicer je pa po pričah dokazano vse njegovo postopanje. Da se je za kljuko držal, gotovo ni smatrati za javno silo. Saj kljuka ni bil noben objekt Cro-novega ukazovanja! oe so pa orožniki s silo napravili Sušniku pot v šolo, radi tega Luštrek, ki je sam izjavljal, da se nikomur ni zoperstav- gotovo ni zabredel v krivdo § 81. kaz. zak. Drugi obtoženi Bukovec ni pretepač, marveč šibke in čisto pohlevna prikazen. Tudi njega so tisti moment, ko je prišel ključavničar, že tudi zgrabili trije orožniki ter ga vlekli v stran. Nemogoče je, da bi bil med to žalostno potjo suval in brcal okrog sebe. Ko je padel ali bil podrt na tla, so ga orožniki počasi uklenili. Če je malo mahal ali če je na tleh migal z nogami ali rokami, to ni nič kažnjivo, ker se zgodi pri vsaki aretaciji. Tudi Venclju in Mariji Bukovec se ne more očitati nobene krivde. To je potrdilo mnogo prič. Kaj in kako naj bi se pa bila ustavljala orožnikom in kaj naj bi hotela odpraviti zoper 3 orožnike?! Preskrbela je Marija Bukovec celo voz, da se je brat Francelj peljal v toko. Po §- 81. kaz. zak. nista kriva in se tudi vmešavala nista v uradno dejanje, ker prošnja ni nikdar prepovedana in tudi nasproti strogim orožnikom! Glede Kavčiča je stvar za me jako lahka. Pogovarjal se je v trenutku, ko ljudje Še niso upanja izgubili, da Berceta ohranijo. Njemu je manjkal vsak namen hujskanja. Kar se tiče Peternela, je stvar tudi precej jasna. Le zvedenci so zoper njega, pomisliti se pa mora, da se je zvedeniško mnenje glede pisave že premnogokrat sponeslo. Tudi je v Medvodah in Sori krožilo v tistem Času vse polno grozilnih anonimnih pisem. Kdo ve, kje je bil njih studenec? In poleg tega, če bi Brajc in Svoljšak rekla, da je bil Peternel njim sovražnik, potem bi bilo verjetno, da je on pisal to pismo. Ker tega nista potrdila in ker je Peternel čisto neinteresiran človek in povsem pohleven, je čisto izključeno, da bi bil on pisec dotičnega pisma. Zgodila se je pri tem lahko največja lumparija, da se ubogega reveža spravi na zatožno klop in celo v zapor. Brajc in Svoljšak pravita, da se nista bala grozilnega pisma. Ako to pismo ni vzbudilo strahu, tudi sposobno ni bilo ga vzbuditi. Sodišče naj se ne ozira na spričevalo, ki jih je o obtožencih izdal Svoljšak, saj je ta človek dovolj znana oseba pri sodišču. Obtoženci so splošno spoštovani ljudje. IstotaKO Kavčič, ki bi Svoljšaka, ki mu je očital, da veliko pravd zgubi, lahko vprašal: Prijatelj, koliko pravd si pa ti že zgubil, kolikrat si bil že ti obsojen V Obtoženci so vsi nedolžni. Niso se imrli ne s krampom, ne s puško, sae s samokresom. Samo iz radovednosti so prišli pred Šolo. Seveda če bi bili dovolj razsodni, bi morali pokazati hrbet orožnikom, da bi bil Cron počel potem z Bercetom, kar bi se mu zlj ubilo. Vse postopanje obtožencev naj se razmotri v a s stališča, s katerega sem ga jaz. Kar je prvih pet obtožencev storilo, storilo je vse iz ljubezni do svojega ljubljenega župnika. Naj se smatrajo dogodki 30. oktobra za obtožence samo kot nesreča in naj se jim ne naloži prevelika pokora Vse, kar je škofhotel doseči, je doseženo! Vkljub temu, da so bili današnji obtoženci 30. oktobra pred sorsko šolo, so vendar vsi nedolžni, zato predlagam, visoko sodišče, da se oproste vsake kazni. Sodniki so se šli nato posvetovat. Posvetovali so se nad eno uro in ko so se vrnili, je bila dvorana nabito polna poslušalcev, ki so čuli sledečo razsodbo: Ivan Luštrek in FrancBu-kovec sta kriva hudodelstva javnega nasilstva in se obsodi Luštrek na 3 mesece zapora, poostrenega s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni, Franc Bukovec se pa obsodi na 10 tednov zapora isto tako s postom in trdim ležiš čem v sak ih 14 dni. Dal jesta kriva Vencel in Marija Bukovec, da sta se vmešavala v uradno dejanje orožnikov in se obsodi Vencel na tri in Marija Bukovec na dva dni zapora. Janez Kavčič i n Peter P eternel se oprostita od obtožbe. Obsojenci morajo plačati vse stroške kazenskega postopanja. Sodišče se je v svojih razlogih opiralo seveda predvsem na izpovedbe orožnikov in glavarja Crona, ki je baje postopal, kot sta mu velela zakon in vest. Zagovornik g. dr. V o dušek je za obsojence oglasil ničnostno pritožbo. Tako je končana pred sodiščem obravnava o sorski aferi. Ali bo škof Jeglič zdaj mirno spal, ko bodo sedeli po ječah žrtve njegovega tiranstva? Ce misli, da bo, se kruto moti! Kri, ki je tekla vsled njegove inicijative vSori, bo rodila sadove, katerih se bo Bonaventura še bal! Izpred sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem« Pretep. Brata Tone in France B o b e k, posestnikova sina ter Jožef Jako p, posestnik, vsi iz Savelj, so napadli 7. svečana zvečer zakonska A n d r e j a in M a r i j a n o H v a s tj o , ko sta šla v družbi Tomaža Kosa in svojih dveh bratov v Savije po mleko. Obdolženci so prileteli oboroženi iz Jakopovega dvorišča. Tone Bobek je Kosa udaril z motiko po desni roki, Načeta Hvastja pa po hrbtu. Nato so jeli metati kamenje in sta bila pri tem zakonska Hvastija zadeta. Tone Bobek je bil obsojen na deset, France Bobek na 8 mesecev težke ječe, Jožef Jakop je pa bil oproščen. O Izpred porotnega sodišča v Celju. Staro sovraštvo in ljubezen. 191etni Ferdinand M arin -šek iz Preloga pri Konjicah se je zaljubil v Orošovo hčer; hčerino ljubezen je spodkopal njen brat, ki je poznal Marinška kot hudega pretepača. Zavrnjeni ljubimec S9 je sklenil maščevati in je res 11. aprila t. 1. s tovarišem Albinom Bo bikom napadel Ivana Oroša, ki je bil pa le lahko ranjen. 2. junija zvečer sta pa imenovana ter Anton Rečnik in Bernard Bobik hodili v Celju za Jakobom in Ivanom Orošem iz gostilne v gostilno in ju napajali, da je bil Jakob Oroš do sitega pijan. Na poti iz Celja sta bila pa Oroša napadena in sicer je Jakob Oroš dobil udarec po glavi, da je padel, doČim je Ivan stekel po pomoč v bližnjo hišo. Ko so prišli po Jakoba Oroša, je bil ves zbit, tako da je drugo jutro umrl. Ker se je samo Mariušku dalo dokazati, da je bil pri napadu, je bil obsojen na 18 mesecev težko ječe, ostali trije obtoženci so bili pa oproščeni. Izpred mariborskega porotnega sodišča. V Možgancih pri Ptuju je bil 30. avgusta t. 1. pred hišo kmeta Soka pretep, ki se ga je udeležil tudi Sok s svojima sinovoma. Pri tem je 21 letni Fr. Sok udaril s planko fanta Martina Horvata ter mu zdrobil lobanjo, da je kmalu umrl. Sok je bil le zaradi prekoračenja silobrana obsojen v 8 mesečno ječo. Cez 7 let pride vse na dan. Resnico tega ljudskega pregovora čutijo zdaj Raj inund ^ieser iz Celja, leta 1899. občinski predstojnik v Hočju ter lastnik spirituoznega skladišča istotam, An dr ej Kolar iz Pečk pri Makolah in Marija Risa iz Nesbiš pri Šmarju pri Jelšah. Stvar je bila takale: 5. maja 1899. je začelo goreti prej imenovano skladišče Wieserjevo ter pogorelo do tal. Do letos se ni izvedelo, kako je ogenj nastal in je Wieser dobil 28 000 K zavarovalnine. Kolar in njegova pri-ležnica Risa sta bila takrat ^Vieser-jeva uslužbenca. Pred Veliko nočjo letos sta se pa Kolar in Risa, ki sta stanovala v Gratweinu pri Gradcu sprla in je Risa Kolarju zagrozila, da ga ovadi, ker je zažgal Wieserjevo skladišče in dobil zato 100 gld. Na ta način je prišla stvar v javnost, ker jo je slišal sosed, vsled česar so stali vsi trije imenovani pred sodiščem. Wieser je bil obsojen na tri, Kolar na dve, Risa pa na eno leto, ter skupaj v povrnitev škodi 28.000 K. Zavrnjeni 1 j u b i m e c. 231etni Franc Cmor z Ogrskega iz Mattol-yada je bil usnjarski pomočnik v Radgoni. Tu je imel ljubavno razmerje s hišno Marijo Divjak, ki se je kaj rada zabavala z njim. Ko ji je pa Cmor izjavil, da jo vzame za ženo in ko je še šla 15. avgusta ž njim v njegov rojstni kraj, začela je Divjak plesati z drugimi fanti, Cmorju pa povedala, da ga ne mara, ker hoče ostati „ledik pa freja. Cmor je bil zaradi tega ves razjarjeu, pravil ljubljenki, da si kaj naredi, a vse ni nič pomagalo, ona ga ni marala. Cm r je odšel nato zopet v Radgono, dt-kle pa je šlo k staršem. Ko sta se pa 17. avgusta srečala na neki poti, je Cmor znova prosil ljubezni Divjakovo, ki je pa zopet z vso trdovratno« tj o odbila njegovo prošnjo. Cmor jo je prosil, naj mu vsaj da levo roko v slovo. Ta je to storila. Komaj pa se je to zgodilo, je potegnil Cmor samokres in ustrelil trikrat na ljubico. Zadel jo je le na lahko. Obsojen je bil na 2l/2 leta ječe. Požigalec. 541etni I v an B en-koviČ je bil do leta 1903 lastnik hiše, katero je pa prodal svojemu bratu Francetu, kimu je pri prodaji ob:jubil dosmrtni kot in hrano. Ker se pa Ivan Benkovič odslej ni nič več brigal za nobeno delo, ga je brat zapodil od hiše. Ivan je šel služit za hlapca, pri tem pa vedno mislil, kako bi se maščeval nad bratom. Zato mu je 22. julija letos zažgal hišo, ki je pogorela do tal. bkode je bilo 640 K 80 vin. in France Benkovič ni bil zavarovan. Ivan Benkovič je priznal čin in bil obsojen na pet let težke ječe. Telefonsko m mjm poročila. Trst 27. septembra. V snočni seji obč. sveta je bila estra razprava zaradi italijanske šole na Gvardielli. Dr. S lavi k se je odločno potegnil za slovensko pravico in krepko cž'gosal postopanje Italijanov. Duruj 27. septembra Predlog posl. Tollingerja glede pluralne vodilne pravice določa med drugim, da nobeden volilec ne srce imeti več nego dva glasa. Dva glasa imajo oni voMci, ki so oženjeni in so že završili 35. leto, in ti&ti, ki so absolvirali kako srednjo šelo. Kdor postane vdovec brez otrok, izgubi drugi glas. Za pluralno volilno pravico so: Katoliški center, Vsenemci in veleposestniki. Kakor se sod?, ta predlog sicer ne bo dobil ve čine, pač pa je skoro gotovo, da bo v plenumu sprejet. Dunaj 27. septembra. Odsek za vobluo reformo je danes ab-solvlral § 36. volilnega reda ter sprejel določbe o proporcionalni volilni pravici v Galiciji in o institutu namestnikov v smislu predlog.v, ki so jih stavili poijsk? poslanci. Določba o namestnikih je s tem vpeljara v Avstrijo Pričakuje se, da bo (d-:e& dbnes končal razpravo o volilnem redu, na kar se prične debata o zapostavljenem § 5. to je o pluralni volilni pravici Dunaj 27. septembra. Vest, da bi poslanik baron Aehren-thal nameraval stopiti v pokoj, se dementuje. Dunaj 27. septembra. Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo, v kateri je razpravljal o avstro-ogrski nagodbi. Praga 27. septembra. Mesto najme posojilo 16 milijonov, da zgradi nov vodovod. Dunaj 27 septembra. „Wie-ner Z e i t u n g" pri bčuje cesar jevo svo erorno pismo poslaniku Calice, s katerim se ugodi njegovi prošnji glede vpokoienja in se cnu podeljuje dedno grofovstvo. Budimpešta 27 sepetembra. Avstrc-egrska banka je pjd predsedstvom guvernerja Bilinskega sklenila zvišati obrestno mero za lu°l0- Monar cvjj 27 septembra. Polic ja je aretovala lopove, ki so vlcmiii v d;žavno skladišče da-narja ia iz njega odnesli več.o svoto. Moskva 27. septembra. Na železniški progi Moskva-Rjezan je oborožena četa napadla neki tovorni vlak, ki je vozil municijo in uplenila veliko množino streljiva Zahvala« Običajna veselica na korist dijaškim podpornim društvom, ki se je vršila 22. septembra 1.1., seje v vsakem oziru nad vse sijajno obnesla. Kako velik da je bil vspeh, se razvidi iz tega, da smo poslali okoli 400 K čistega prebitka društvom. Nemogoč pa bi bil ta vspeh brez vsestranskega požrtvovalnega delovanja rodoljubnih krogov. Nadvse ugodni vspeh izvira pred vsem iz dohodkov krasno aran-žiranega bufeta, . prirejenega pod vodstvom g. dr. Schegulove in gospa Vekoslave Skale, Filipine Smola, Ja-kobine dr. Zitkove, Jeanette Grandini in gospodičen Beti Mechora, Neti Mayr, Angele Smola in Milene La-vrenČič. Za vspeh igre se imamo zahvaliti sodelujočim damam: g. prof. Rei-snerjevi in gospicama Mileni Lav-renČičevi in Fridi VavpotiČevi. Isto-tako izrekamo zahvalo vsem pri koncertu sodelujočim muzikom gg. koncertnima mojstroma R. Hachli in L Hladniku, dalje gdč. Mileni Lavren-Čičevi, gg. Kozina, Kastelic in Schiii-rer. Končno srčna zahvala tudi vsem onim, ki so tako obilno darovali za bufet, dali preplačila in sploh z mnogobrojno udeležbo pripomogli k tako Častnemu gmotnemu vspehu. Če se komu pomotoma povabilo ni dostavilo, naj nam to blagohotno oprosti. Novomeški akademiki. proti prahajem, luskinam in izpadanju las 4»luJ* n«J»>«IJ". pričama Paooo-ctaiiiD hinin .-atera oUrepenJe laslsee, odstm-liuji* laske in prepr^enj* tzpa-d »nje lati. I »triilralea s ■•vodom t K. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kol dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, ^edic mil. mediclml. vin, špecljali tei, najfinejših parfumov, kirurglčnih ,d'voz, svežih mineralnih vod I. t. d. Be:.Uk&nia Milana Lenstek v Ljubljani, Risljsta cista it. 1 poleg novozgrajenega Pran JoZefevepa tnhil moirfn 49 38 Borzna poročila. • Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 27. septembra 1906. N-lelbMi f>Kl t|L jmWci rotrta. . • • jLE »rebrna renta # avstr kronska " V „ zlata 4#) »grška kronska 4»£ . zlata , 4»/ posojilo dež. Kranjsko 41 posojilo mesta Spljet 41JV „ w Zadar §ua bos.-herc. želooniško posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. - 3 » . *: f 4»//;, sast. pisma gal. det. hrpotečne banke . . Pe5t- kom- k* a 10*/« pr...... 41/,*/. zast. pisma kinerot. hranilnica..... 4*V, zast. pisma ogr. eeaor. dež. hranilnico . . . 4%*U Pis- °Sr- hiP- eel ogr. lokalnih železnic d. dr. ... ♦Vi*/c ohl. češke tnd. banke 4»/e prior. lok. želez. Trst-Poreč..... 4«,0 prior, dolenjskih ioi. . p c prior. juž. žel. kup. ViVi 4l ,6 0 avstr. pos. za žol. a- o. Srečke. Srečke od 1. 1860*/, . . . „ od L 1864 .... u z s k ►...... zem. kred. L ©misije ogrske hip. banko . srbske a frs. NJO*— ~ turške...... Basilika srečko . . . Kreditne , • • • Inomoške 9 • • • Krakovske , • . . Ljubljanske , ■ • . Avstr. rdeč. križa , . • • Ogr. » ..... Rudolfove „ . > . Salcburške 9 ... Dunajske kom. m ... Delni««. južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deki.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ ... Zivnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin ...... 20 franki 20 marke....... Sovereigns...... . Marke........ Laški bankovci . . . . , Rublji........ Dolarji........ Denar BUgo 93 90 99 10 10005 10025 99-16 99 35 116 60 11680 94 70 94 90 11240 112 60 9920 10015 100 50 101-50 99 30 10030 10010 10110 99-26 99-75 9910 9960 100-10 101-10 105 — 106 — 100 20 106-70 100 — 100 30 100-— 100 30 100- 101— 100-— 101-- 99 90 99*50 100 317 90 319 90 100 — 100 80 215- 220 — 275 — 277 — 154— 166 — 281 — 289 - 288 — 295-— 268 — 266 60 96- 105 50 161 50 162 50 21 40 23 40 463 — 464 — 78 - 83 - 85- 92- 65- 62 — 47 75 4973 29 — 30 30 55- - PO - 70 76 16)8*) 161 85 176 60 177 60 67ft 50 676 60 Mil — 1778 - 6*8 50 669 50 807 25 80825 242 — 242-50 71*- 717 — 6r4 - 605 — 2?825- : 840 - 67775 578 75 292*- 295 — 585 589 — 160 50 161- - 1J-35 11-39 19 09 19 12 2348 2366 2396 24 04 117-42 11762 95-40 96 60 252 253 — 4-84 6-- Žitne cene v Budimpešti Dne 27. septembra 1906. šenica za oktobet . . ca 60 kg K Rž Koruza Oves oktober . . , 60 m;y 1907 . . „ 50 oktober . . „ 60 EsVlitfv 2Vf vin. višje. 720 6 17 5-r8 684 Heteorolojlfjio poročilo. ~Hn» n»d --.orjpin Oe-8 Sradnjl aračni tla« 78«.0 tmm t— 35 -o © Čas opazovanja Stanje barometra » mm S o s -H S VotroTl Nebo 26. 9. »v. 7456 64 si. szhod jasno 27. 7. 744 1 16 er. svzhod del. oblač. ' 1 2 oop. 747 3 60 si. jug dež Sradola včerajžnja temporstmra: 7 0°, nor-1340 _ Padavica v mm 0*0 Grand hotel Moti v Ljubljani. Ravnateljstvo A. Kamposch. 0 nedeljo, 30. septembra 1.1. bo v veliki dvorani 3562 dobrodelni a 1 I popolne godbe c in kr. peft-polka bral] Belgijcev št 27. >d oSbbnln vodstvom gosp. kapeUka. »projomo oBomrooai^a flioootiroga ai% )etxjB po om)i— u uriti «fi kombina-djah pod teko osodnimi pofoii ko aobeom druga oaTaroTainicm. Ziaoti je ugodno savaroTaiije am doSivotje n omrt ■ lananjinjoCim? m i%> ofJH. f*aJ Sa* tmm orovic«-! po protokti pot:\ It* droidOTJ'l* vzaja xxx -a S|varc9 c± <. ^ ■* a * *< - c -* fondi: 84,788.687-76 C IsploOano odškodnino In kapHall|o: 87,176.883-76 C Pc velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a «r««MiOaO)al olo>TU«iaO) • oaro4o« oipravo). t 111 tal« Ini •top v Lj*tol|aitiv **h> f0tkmmm * •wOi»*» •-i*l.->Vhil '«Tmrrjje pooiopia in premičnino pro' i oamrnim Ikodam po najniijib orna) icodo oenjnje tako) tn na]koiantne)> i«rom najbolj olooeo, koder poolm H^roljnio ii Oetaga dobiCki izdati odpore v narodne in oMnokorittr namena. Motor dvokolo 2'/a H.P., dobro ohranjeno, se za tako nizko Ceno proda kakor navadno dobro kolo. — fiumeaa vprašanja na A. TizOV, poste res t an te, Ljubljana 3501 — 1 Dobra kavarna na lepem prostora v Ljubljani je naprodaj. Ponudbe po „Kavama" na uprav nižtvo „Sluv. Naroda-. 3182 10 Dobro ohranjen, uglašen klavir (Dorr) se proHa za 280 K na grada Klevež, pošta Šmarjeta na Dolenjskem. 3494-1 Sode vinske 300 do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465 -* Fran Gascio We5>fjpeaio3 ¥tlie«»> &tev. IO. Stanovanje z dvema sobama, kabinjo in drvarnico v prvem nadstropju se Odda za mesec november. Več se poizve pri gosipodu Ivanu Flegariu v Ljubljani, Zaloška cesta štev. 7. 3471-2 Izjava. Podpisana s tem izjavljam , da moja sedaj omožena mati Marija Koiar v Novem Vodmatu Št. 69 ni imela prav nobenega povoda za „Sva rilo" v št. 219 „Slov. Naroda", ker še nikdar ni in ne bo plačala zame kakih dolgov. 3>oo Ivanka Štebe. vojaščine prost, z dobrimi izpričevali ter mešane stroke vešč, se sprejme 20. Oktobra t« 1. Predaostiuiaio usti, ki su dovršili trgovsko šolo, ter so zmožni knjigovodstva in korespondence v slovenskem in nemškem jezika. Ponudbe sprejema Janko PopO-vič, Cerknica pri Rakeku. 3376—fi Hlapec. Išče se zmožen, zanesljiv blapec oz. hišnik, ki se more izkazati z dobrimi izpričevali, za večjo hišo na deželi, proti dobri plači in stalni slaibi. Nastop takoj. More biti tudi oženjen. P nudbe ali vprašanja sprejema pod „Hlapec11 npravn. „S1. Naroda". 3478 -2 Izvrstno idoča i na drobno v mesta na Kranjskem se radi rodbinskih razmer proda ali odda v najem pod jako^ ugodnimi pogoji. Pojasnila pri Karlu Planinsku v Ljubljani. 3470 2 I Dvorski trs it 3 pod j Jarodnn kavarno" Od 23. septembra do 29 septembra 1906: Slavnost v prekopu m. Ulllema. Jako lepo stanovanje s petimi sobami, balkonom in vsemi pripadfu, popolnoma novo nreieno, se odda takoj na Starem trgu št. 13. Iatofain «e mtriasta ludi m drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7, priti. 3315 \-i Gostilna se da v najem. Istotam se odda za 1. november t. 1. prostor pripraven za prodajalno aH delavnico in stanovanje. Vpraša naj se v Spodnji Šiški, Vodnikova cesta št. 881. nadst. 3438-3 A. TSCHINKEL na zel kavarnar O. kr. avstrijske &k državne železnice. Notica. Z dnem 1. oktobra 1906 stopi v veljav na progi Trbiž - Ljubljana novi zimski vozni red za 1906/07. Glavna prememba dosedanjega voznega reda obstoji v tem, da izpadeta doslej v prometu stoječa nočna vlaka št. 1717 ia 1718. Namesto teh se stavlja vsak dan v smeri Trbii - Ljubljana v promet vlak št. 1719, ki je vozil doslej samo ob nedeljah in praznikih (odhod iz Trbiža ob 8. uri 49 min. zvečer, prihod v Ljubljano juž. žel. ob 11. uri 34 min. po noči) ter v nasprotni smeri novi vlak štev. 1718 (odhod i« Ljubljane ob 7. uri 35 min. zvečer, dohod v Trbiž ob 10. uri 52 min. po noči). Osebni vlaki z odhodom iz Ljubljane juž. žel. ob 7. uri 10 min. zarana, ob 11. uri 30 mm. predpoldnem in ob 4. uri popoldne ter z dohodom v Ljubljano ob 11. uri 15 min. predpoldnem, ob 4. uri 30 min. popoldne in ob 8. uri 4o min. zvečer stavljeni so v Jesenicah v zvezo z vlaki od m proti Gorici d. Ž. - Trst c. kr. drž. ž. in ker se proga Celovec-Jesenice in Beljak Rožna dolina otvori dne 1. vinotoka, preko Glandorf s severnimi progami državnih železnic in preko Rožne doline z vlaki od in proti Beljaku. Na progi Ljubljana drž. Šel.-Kamnik ter na dolenjskih progah obdrži veljavnost zadnji vozni red tudi po zimi. 3496—1 V Trsta, meseca kimovca 1906. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. priporoča vsem custitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovati > 2816 24 cikorijno moko v lesenih zabojčkih. En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate. A145 6 14 3489 -1 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin Pri c. kr. okrajnem sodišču ▼ Radovljici je po proinji dedičev po Martinu Preielju iz Polja št. 3 na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se je u«tauovila pristavljena izklicna cena in sicer kmetila v Poljih pod hišo št 3 vlož. št. 102 kat. obč. Savica s poslopji v 1/klicni vrednosti............. 926 K a travniki! njivami, gozdovi, pašniki in srenjskimi pravicami ▼ izklicni vrednosti . . . '............. 4665 K in pritlkllnaml (l voz, l sani, poljsko orodje)....... 39 K Dražba se bo vršila dne 4. oktobra 1906 pričenši ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Poljih Št. 3 na drobno po parcelah ali skupinah. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestva zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. DraŽbeno izknpilo je položiti z 10% izklicne cene takoj, ostanek s 5% obrestmi v 2 mesecih v sodne roke. Draibene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici odd. I. dne 19. septembra 1906. 950^27 5243 7784^79963 M6C Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner „Derby". „Schiek< Pred. št.373. Boxcalf z močnimi podplati K 1 3— Pred. št 690. Irhovina s šiv. podplati K 6* , . 403. LakoTina......_ 15 50 , 720. Lakovina ... <*■ .6-30 t Ljubljani, Šelenburflove ulice št 4 \ dobavlja kakor znano najboljše čevlje. Zunanja naročila prod povzetju. Pri naročilih zadostuje prod. itev. Neprileini izdelki se 2120—17 Jajo. (Vnlki brrzi*** #no In iioMnluf pronio. Pred št. 1148. Chevrette s polkoutes podpet. šiv. podpl. K 9—. - Pred. št. 1149. Franc. Chevreaox, St. Louis XV. podpetki K 12'— Pred A t. 653. Sabahid . 567. Ia Boxca!f 610. LakoTina i] 1 4 IDP Dr. Ivan Oražen naznanja, da se zdravi v njegovem ortopediČnem zavodu na Turjaškem trgu št. 4: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja i. t. d. Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnla od 9.—10. dop. in od 2.—3. ure popoldne v Wolfovih ulicah št. 12, I. nadstr. 3477- 2 Zli I? 1 i^3fll C trn. izvod iz voznega reda. v%i|a^#B otf One 1. |Hn^a kaOL 5*3 bo d fes &$afc*tee» }«*• M. Prt pa m Vi%tt. 00 ML ari 58 « pe«oto kegljišče, prostor za balincanje, zadaj teraso u hrastov gozd. 3301-1 Oddaljena je 3 minute od postaje Matulje - Opatija. Prikladna je za vsako trgovino feakor n. pr. za gostilno, sploh za trgovini z vinom, za trgovino z mešanim blagom, za lesno trgovino, i. t. d., i. t. d. Lastnik jo daje v najem, ker ima enako obrt v Votoskem, a ne mon vsled svoje maloštevilne in mlade obitelje imeti obrti na dveh straneh. Ponudbe in pisma naj se naslavljajo na: Anton Puharić, gostilničar in posestnik, Matulje h. št. 109 Proti draginji. Neznosno postalo je breme draginje, Katero občutijo vse gospodinje, Posebno Če imajo še skope može, Katerim za dom denar kar z roke ne gre. Ni Čuda, da vsaka že premišljuje, Ali naj še ali ne na trgu kupuje, Ako se končno poda tudi tje, Draginja pobere ji novce vse. Se jezna vrača potem na svoj dom S košaro skor' prazno, oj to bo polom! Za trošene novce bo komaj koailo, Za večerjo — gorje — se nič ni kupilo. Doma pa seveda brž mož godrnja: „Pol meaeČne plače se za obede razda, Večerje pa nikdar ni prave doma; Tako je, ker z novci ravnat se ne zna. Kupuj bolj pogosto testenine in mast, Tako pač premagaš draginjsko pošast, Košara bo polna za majhen denar In ostalo bo novcev v mošnjiČku vsekdar; Ljubljanske makarone s lino mastjo Uživam jaz vedno z največjo slastjo.* Tovorna testenin ed. zelenka o LJubljani. 34tH VITA ^ Prirodna rudninska voda IVajdlftčl natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalničnl kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 3490 VITA 12 4023