LETO XLVIU. ŠT. 22 PTUJ, 8. JUNIJ 1995 CENA 80 TOLARJEV Otroška prireditev ''Pomladna vetrnica'' je pritegnila stare in mlade ... Foto: D. Sterle. PTUJ Danes odprtje pošte na Bregu Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, do hoda po več kot polletnem odlaganju konec lan- kga eta zgrajen objekt pošte in telefonske cen- fro/e na Mariborski cesti v Ptuju danes, v četrtek, S. junija, ob 16. uri končno svečano odprli. Ježko pričakovan doaodek bodo po slavnostnem pvoru obogatili fanraristi pihalnega orkestra in moški pevski zbor KUD Pošta iz Maribora, —om Poslopje nove pošte in telefonske centrale na Bregu tik pred uradnim "oprt/em. Foto: M. Ozmec PTUJ / JE PITNA VODA RES SAMO VODA? Ali kruh ali voda — fe te xdaj vprašanje? AGROMELIORACIJSKI UKREPI SE NAPREJ GROZIJO VODNJAKOM_ Tretja okrogla miza o stanju pitne vode na območju Drav- skega, Ptujskega in tokrat še Murskega polja, ki so jo Zele- ni Ptuja uspešno izvedli v petek, 2. unija, v ptujski kinod- vorani, je bila razmeroma dobro obiskana in po izavah razpravljalcev tudi nekoliko bolj konkretna, poglob iena, morda tudi obetavnejša v primerjavi s prejšnjimi. Med olizu 100 strokovnjaki, distributerji vode, komunalci in politiki iz severovzhodne Slovenije so bili tudi predstavniki treh državnih resorskih ministrstev (ministri se povabilu žal niso odzvali) ter inšpekci skih služb. Skoda le, da na pogovor ni- so povabili največjin onesnaževalcev podtalnice - kmetov (kmetijski strokovnjaki so bili prisotni), kajti prej kot na vsa druga je treba odgovoriti na vprašanje, ali bomo na sicer izredno rodovitnem Dravskem in Ptujskem polju dajali prednost kruhu ali vodi. Oboje je zaradi učinka agromelio- racijskih ukrepov nad največjim vodnim zajetjem v Sloveniji tudi zaradi prodnatnih tal zagotovo nezdružljivo. Rdeča nit razprave je bila tudi tokrat na moč podobna dosedanjim tovrstnim: da seje v zadnjih petih letih na po- dročju zaščite pitne vode sicer marsikaj spremenilo, žal pa je kljub nekaterim izredno dra- gim ukrepom voda slabše kva- litete oziroma manj zdrava, kot pred tem. Varstveni paso- vi okrog večine glavnih vod- njakov so po izjavi razpra- vljalcev sicer zaščiteni, ven- dar še vedno ne dovolj učin- kovito, da bi lahko vodo pod njimi uživali brez skrbi. Zaskrbljujoče pa je tudi, da onesnaženja pitne vode prav najbolj odgovorni ne jemljejo dovolj resno, saj izvajanja za- ščitnih ukrepov nihče ne nad- zoruje predvsem pri dveh naj- večjih onesnaževalcih — kmetijstvu in gospodinjstvih. Zato je na dlani, da je zaradi neupoštevanja sicer obstoječih predpisov in žal tudi zaradi pomanjkanja denarja bilo stor- jeno odločno premalo. In kar še naprej utira pot pe- simizmu: skokovita rast prodaje mineralnih gnojil je zagotovo posledica še bolj intenzivnega gnojenja kmetijskih površin. Prav to pa je je poleg neurejene kanalizacije in oporečnega od- voda fekalij za največji vodni rezervat v Sloveniji, Dravsko polje, nesluteno pogubno. Posledice so tako žal vse bolj med nami in v nas, saj nas zadevajo in zastrupljajo, čeprav jih morda še povsem ne čutimo in čeprav razen Ze- lenih ni ustanove, ki bi prižga- la rdečo luč in tako kot pred sedmimi leti resno opozarjala, da voda ni pitna. Po podatkih ptujskega epidemiloškega od- delka Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki vzorce vo- de iz vodnjakov analizira več- krat tedensko, so dovoljene količine dušika v naši "pitni" vodi vse pogosteje presežene, torej nad 10 mg/l, kar je še posebej nevarno za dojenčke. In če k temu dodamo opozori- la Pomurcev, da se v njihovih vodnjakih pojavljajo tudi pe- sticidi, potem je skrajni čas, da so med sklepi okrogle mize tudi odločne zahteve o nujni zakonski zaščiti pitne vode v Sloveniji ter izvajanju sanacij- skih ukrepov, ki so že bili sprejeti, ne pa realizirani. Vse pa se seveda, kljub živ- ljenjski pomembnosti vode, začne in konča pri denarju. Ve- deti je treba: če se bo država končno odločila in z ukrepi strogo zaščitila nadaljnje one- snaževanje podtalnice s hlevski- mi in mineralnimi gnojili, pa tu- di s škropivi, potem bo seveda morala zagotoviti tudi plačilo nadomestne škode kmetom, ki bodo zaradi negnojenja ali ne- škropljenja pridelali bistveno manj. Takšne rešitve v Evropi že poznajo, zato problemov ne bi smelo biti — ali pa, če prob- lem ni samo v denarju? M. Ozmec So bili tokrat — v tretje — Zeleni in njihovi somišljeniki dovolj pre- pričljivi? Foto: M. Ozmec 2 — DOMA IN PO SVETU 8. jdnij 1995 TEDNI) Ali konkurenčnost slovenskega gospodarstva upada Cilj gospodarskega razvoja Slovenije je stabilno in odprto gospodarstvo ter vključevanje v Evropsko unijo. Nujen pogoj za to vključevanje je konku- renčnost slovenskega gospodarstva. Pri Gospodarski zbornici Slovenije je bila opravljena an- keta L direktorji večjih podje- tij o konkurenčnosti gospodarst- va. Opravljena je bila primerja- va po 22 parametrih konkurenč- nosti na treh skupinah trgov. Po mnenju anketirancev se slabšajo sestavine konkurenčno- sti naših podjetij zlasti glede partnerjev iz srednjeevropskih držav in Hrvaške. Dejavniki, ki izhajajo iz ekonomske politike, imajo največji negativni vpliv na spremembe slovenske kon- kurenčnosti. Ti dejavniki so: precenjen tečaj tolarja, visoki stroški obresti oz. cena kapitala in previsoke obdavčitve. Poleg teh dejavnikov znižujejo konku- renčnost tudi bruto plače in do- datni stroški dela. K slabšanju konkurenčnosti je močno prispevalo zaostajanje tečaja tolarja za naraščanjem cen doma. Tečaj tolarja se obli- kuje drseče, t. j. odvisno od po- nudbe in povpraševanja po de- vizah. Z zaostajanjem rasti teča- ja tolarja za domačimi cenami se izvozna konkurenčnost slab- ša. Toda ne smemo pozabiti po- zitivnega vpliva tega tečaja na trdnost cen, saj tudi sam prepre- čuje povečanje razlike med gi- banjem tečaja in cen, kar zavira rast inflacije. V razmerah drse- čega tečaja devalvacija ni in- strurhent, s katerim bi ustrezno ukrepali, saj se prek razmerij na deviznih trgih tečaj oblikuje sa- modejno. Po trditvah izvozni- kov bi moral tečaj tolarja do nemške marke znašati vsaj 86 SIT/DEM. Vse bolj raste kritičnost do previsokih dajatev in neproduk- tivnega zaposlovanja. Zaposlo- vanje v negospodarstvu nara- šča, medtem ko v gospodarski sferi narašča nezaposlenost. V prvih štirih mesecih tega leta je zaposlenost v industriji in ru- darstvu v odnosu na enako ob- dobje preteklega leta upadla za 2,7 %, t.j. za 6.727 delavcev, kar je vse prej kot vzpodbudno. Po nekoliko večjem optimizmu v začetku lanskega leta se je nega- tiven vpliv cen kapitala — obresti povečeval vse lansko leto. Obresti prispevajo k nižji konkurenčnosti, ker podražujejo izdelke. Visoke obdavčitve dela oziro- ma plač imajo za posledico visok delež stroškov dela v enoti proiz- voda, kar prav tako znižuje konku- renčnost. Neizprosno pa je dej- stvo, da v cenovnih razredih, v ka- terih so naši proizvodi na tujih trgih, ne bomo mogli dolgoročno poslovati s stroški dela, ki so dru- gačni od tistih, s katerimi posluje naša konkurenca. Po mnenju anketirancev nekon- kurenčnost povečujejo še neustrez- na industrijska politika, uprava in predpisi ter nekvalitetna infrastruk- tura in izraba delovnega časa. Kaj so aduti naše konku- renčnosti? Najbolj odgovorni menijo, da so dejavniki naše konkurenčno- sti vseskozi razpoložljiva delov- na sila, dostopnost nabavnih trgov, politična stabilnost Slo- venije, relativna oskrbljenost z energijo, dostopnost do kapitala in produktivnost dela. Bogdan Vunjak PODJETJE ZA STANOVANJSKE STORITVE, d.o.o., PTUJ, Jadranska 12, na podlagi 93. člena stanovanjske- ga zakona (Uradni list RS št. 18/91) In Pravilnika o odda- janju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS št. 26/95) objavlja JAVNI RAZPIS ZA UGOTOVITEV UPRAVIČENCEV ZA DODELITE V NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM I. UPRAVIČENCI: Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče na območju Mestne občine Ptuj, katerih mesečni dohodki na družinskega člana se v letu dni pred tem razpisom gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve so- cialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 18/91) ter 26. členu zakona o so- cialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92) in ne presega na- slednjega merila: Število članov gospodinjstva / Skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana ne sme presegati spodaj navedenega odstotka nad povprečno neto plačo v državi (v letu pred razpisom) 1 80% (108.160,20) 2 50% (180.267,00) 3 20% (216.320,40) 4 5% (252.373,80) 5 0% (300.445,00) II. SPLOŠNI POGOJI: Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani Repu- \ blike Slovenije, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, so: — da ima državljan stalno prebivališče na območju Me- stne občine Ptuj vsaj šest mesecev pred razpisom in na na- slovu tudi dejansko stanuje; — da državljan ni odkupil stanovanja skladno z določili stanovanjskega zakona o privatizaciji oziroma ni pravice od- I kupa prenesel na ožjega družinskega člana ali prodal odku- \ pljenega stanovanja; — da državljan ali njegov ožji družinski član ni lastnik pri- mernega stanovanja ali stanovanjske hiše; — da državljanu ni bilo v času do uveljavitve stanovan- jskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in je po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubil. III. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE: Merila za sestavo prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so določena v Pravilniku o oddajanju ne- profitnih stanovanj v najem (Uradni list RS št. 26/95). IV. ŠTEVILO STANOVANJ IN VIŠINA NAJEMNINE: Na osnovi javnega razpisa bo uravičencem oddano v na- I jem za nedoločen čas 32 stanovanjskih enot, zgrajenih na lo- I kaciji ob Osojnikovi cesti v Ptuju, in sicer: — 8 enosobnih stanovanj s kabinetom — 16 dvosobnih stanovanj s kabinetom — 8 trisobnih stanovanj Stanovanja bodo oddana v najem predvidoma oktobra 1995. Višina najemnine se določi v višini 3,8% od vrednosti nove- ga stanovanja in znaša 308,00 SIT za kvadratni meter uporab- ne stanovanjske površine stanovanja ter se bo usklajevala z in- deksom rasti vrednosti točke za izračun vrednosti stanovanja. Upravičenec za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem predloži pred sklenitvijo najemne pogodbe dokazilo o vpla- I čani varščini za ureditev stanovanja ob izselitvi v višini 50 I DEM na 1 m^ uporabne površine stanovanja, preračunano v tolarsko protivrednost na dan vplačila. Varščina se vrne na- jemniku ob izselitvi — primopredaji urejenega stanovanja na- jemodajalcu in se njena uporaba natančneje ctbioči v najemni pogodbi. V. VLAGANJE ZAHTEVKA: Vloge za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem se vložijo na posebnem obrazcu na naslov: Podjetje za stanovanjske storitve, d.o.o., Ptuj, Jadranska 12, v roku 15 dni po objavi razpisa. Obrazci se dobijo v tajništvu Podjetja za stanovan- jske storitve, d.o.o., Ptuj, Jadranska 12. Lista upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v na- jem bo objavljena v Tedniku v roku 60 dni po objavi razpisa. Podjetje za stanovanjske storitve, d.o.o., Ptuj PTUJ / OB PRAZNIKU KRVODAJALCEV Ptujski krvodajalci med prvimi v Sloveniji Prejšnji petek je bil v poročni dvorani ljubljanskega gradu sprejem ob petdese- tletnici organizirane transfuzijske službe v Sloveniji. Slavnostni govornik je bil minister za zdravstvo doc. dr. Božidar Voljč. V soboto pa sta bili na medicinski fakulteti osrednja slovesnost in strokovno posvetovanje ob tem jubileju. Prve krvodajalce smo v Sloveniji dobili s pomočjo objav in pozivov propagandnega oddelka prebival- cem Ljubljane, da darujejo kri za ranjence. Prve ste- klenice krvi so konservirali četrtega junija 1945, zato so ta dan predlagali za dan krvodajalcev. Prva oddel- ka za transfuzijo krvi zunaj Ljubljane sta bila ustano- vljena v Mariboru in Celju, Zavod za transfuzijo Slo- venije pa je bil ustanovljen leta 1955. Njegova osred- nja naloga je skrb za koordinacijo dela med transfu- zijskimi oddelki po Sloveniji in za delovanje infor- macijskega sistema. Zavod za transfuzijo krvi Repu- blike Slovenije je nacionalni center, ki opravlja stro- kovno, razvojno, raziskovalno in izobraževalno de- javnost. Pomembno vlogo pri organizaciji transfuzij- ske dejavnosti ima Rdeči križ Slovenije, ki že od leta 1953 skrbi za organizacijo prostovoljnih krvodajal- skih akcij. ptujcanov_ Mestna organizacija Rdečega križa Ptuj je med prvimi v Sloveniji začela organizirati krvodajalske akcije. Prva iz leta 1953 je potekala pod geslom 5 . krvjo lahko rešimo življenje .svojemu prijatelju, znancu, .sočloveku - ali nasprotno. V Ptuju se je zanjo priglasilo 439 prostovoljnih krvodajalcev in oddalo 101,7 litra krvi. Pred tem (v letih 1950 do 1953) je imel kirurški oddelek splošne bolnišnice Ptuj registri- rane prostovoljne krvodajalec, ki so jih po potrebi klicali na odvzem. Na transfuzijskem oddelku bol- nišnice obstaja knjiga krvodajalcev z letnicami 1953, 1954 in dalje, v kateri so evidentirani večinoma zdravstveni delavci, ki so darovali kri za potrebe ptujske bolnišnice. Na območni organizaciji Rdečega križa v Ptuju smo od sekretarke Vide Milunič izvedeli, da je bilo leta 1956 tisoč prijavljenih krvodajalcev, leta 1960 že dva tisoč, leta 1977 pa so imeli 2700 odvzemov krvi. Močan razmah krvodajalstva je predvsem zasluga dviga moralnih kvalitet človeka in utrjevanja zavesti pomagati drugemu. V prvih 25 letih je bilo v 25 kra- jevnih organizacijah Rdečega križa na širšem ob- močju Ptuja izvedenih 2500 krvodajalskih akcij, kar pomeni, da je bilo vanje vključenih okrog 50 tisoč ljudi. Takšnih rezultatov pa ne bi bilo, če ne bi bilo marljivih aktivistov v posameznih krajih in podjetjih. Do podobnih podatkov bi najbrž prišli, če bi sešteli akcije še za obdobje od leta 1978 do danes. Leta 1992 je bilo 3873 odvzemov krvi, leta 1993 3549, la- ni pa 2574, kar kaže na to, da je krvodajalstvo v svo- jevrstni krizi, ki je posledica splošne družbene krize. Vida Milunič pravi, da tudi ob manjšem številu odv- zemov krvi še pokrivamo potrebe po krvi na širšem območju Ptuja. Lani so v območni organizaciji Rdečega križa Ptuj proslavili nevsakdanji jubilej: eden njenih članov Vinko Brumec je kri daroval stotič. Ne glede na vse težave se zlasti v krajevnih organizacijah trudijo, da bi zajeli tiste krvodajalce, ki so bili včasih aktivni v podjetjih, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov pre- nehala delati, in se pozneje sami niso vključili v dru- ge organizacije. Trudijo se tudi, da bi za krvodajal- stvo pridobili mlade. Skupaj z ministrstvom za zdrav- stvo pa si organizacije Rdečega križa prizadevajo, da bi za krvodajalce dosegli tudi nekatere druge bonitete na področju zdravstva. Krvodajalstvo je namreč v Sloveniji bilo in ostaja prostovoljna dejavnost, ki te- melji predvsem na humanosti. PTUJ / V MESTNI HISI TOKRAT O PLAZOVIH Za sanacijo le sto milijonov tolarjev Minuli četrtek so se v ptujski Mestni hiši na pobudo ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije s člani državne komisije za odpravo posledic neurja s po- plavo in točo sestali župani ptuj- ske in sosednjih občin ter skupna komisija za plazove na področju pt^ijskega okoliša. V pogovoru so pregledali finančno oceno škode, ki je nastala zaradi zemeljskih pla- zov, ter se opredelili glede priori- tet sanacije posledic plazenja. Predsednica komisije pri mini- strstvu za okolje in prostor Sonja Beseničar je zbrane seznanila s sklepom republiške vlade, da za sanacijo posledic plazov da na razpolago le sto milijonov tolar- jev. Zato mora vsaka občina do- ločiti prioriteto reševanja posa- meznih primerov, po kateri bo najprej potrebno sanirati najhuje poškodovane ceste, komunalne objekte ter stanovanjske objekte, ki ogrožajo varno bivanje. Sredstva sanacije so vsekakor premajhna, saj je ocena škode, ki jo je v februarju in marcu zaradi obilice dežja povzročilo plazenje na ptujskem območju, kar 250 mi- lijonov tolarjev, za najnujnejša popravila pa bi potrebovali vsaj 24 m.ilijonov tolarjev, je med dru- gim povedal predsednik komisije, ki je obravnavala plazove na ob- močju nekdanje občine Ptuj, Božo Janžekovič. Dodal je še, da so za enajst plazov že izdelani sanacij- ski projekti, njihova skupna vred- nost pa znaša 90 milijonov tolar- jev. Med temi gre v šestih prime- rih za plazove, ki onemogočajo normalno prevoznost cest, trije pa ogrožajo stanovanjske objekte. Člani državne komisije so še po- vedali, da bo le-ta zagotovila sred- stva sanacije samo v tistih prime- rih, ko gre za objekte, grajene v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. Sonja Beseničar si je s svojima sodelavcema nekatere najnevar- nejše primere plazov ogledala tudi na terenu. ^2 TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je usta- novil Okrajni odbor OF Ptuj teta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost R4D/0-TiaJMIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor m glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorn urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgovor- nega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Mafia Gozntk. Mar(m Ozmec, Marija Slodr^ak, Dušan Sterie, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko RMrič. PROPAGANDA: Oliver Težak. telefon 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p p 95: telefon (062) 771-261, 779-371. 771-226: faks (062) 771-223. Cek)letna naročnina 4.0O0 tolarjev, za tuji- no 8.000 tolarjev. Ptui: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Marittor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šleje Tednik za izdelek informativ- nega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov BOSNA IN HKRCEGn VINA: O kri/i v HiH je tej beseda na srečanju |'ctnajs{' ricc ohratnbtiih ininisirn članic /vc/.c Naio in skc unije v l'ari/ii, Rezujt^ pogovori)v je pošiljka dobro i/.urjenih iuo> v BiHj. Hrvaško. V Jadran pa je leni priplulo 2000 anicrijy niarinccv. Bosanski Srbi oy legajo Sarajevo, sestrelili pj so tudi ameriško vojaško talo. O pilotu ni vesti. zmeraj zadržujejo več l^g 200 zajetih pripadnikov drih čelad. Srbskemu prej sedniku Milošcviču jc uspei, s posredovanjem rešiti }2| vojakov ZN, s čimer je po^j zal svoj vpliv pri razreSitv krize, zaradi česar naj (j mednarodna skupnost čini prej ukinila sankcije proj ZR Jugoslaviji. ČFXENIJA: Ruska voj ska, ki jc 24. maja začeli splošno ofenzivo na južij fronti za dokončen zio| čečenskega odpora in v m| nulih dneh napredovala za ij do 20 kilometrov, jc osvojil ključno čečensko oporišiS Vede no, kjer naj bi bil tud štab Dudajeva. Cečenski vif te vesli zanikajo, saj naj I bila ruska vojska še vediii kakih 30 kilometrov oddalje na od Vcdcna. HRVAŠKA: Na Hrva škem so proslavili pelo olj letnico državnosti. Ob te priložnosti so v Zagrebu prj pravili vojaško parado ij predstavili svojo oborožiti in usposobljenost. ZR JUGOSLAVIJA: nedeljo so v kosovskem n stu Gnjilane v spopadih ti policijo in udeleženci mi* ga ujeli vodjo Srbske ra^ kalne stranke dr. Vojislai Šešlja, skupaj z njim pa z prli tudi strankine druge v sokc funkcionarje. Do spop dov je prišlo potem, ko 1 srbske oblasti prepo\eda miting v središču mesta. i RUSIJA: Reševanje poiJ srečencev v potresu na otof Sahalin poteka počasi ter neustreznimi napravami. Izpc ruševin do tal porušenega m sta Neftegorsk. ki ga nc nem ravajo nikoli več obnoMti. i po tednu dni izvlekli okr'noinimi nierilniiui instrumenti na v.seh odkup- iih mestih. Odkupna cena za pšenico standardne kako- vosti znaša 25,29 tolarja za kilogram, franko odkupno mesto. Cena je bila določena na po- dlagi ugotavljanja doinačih stroškov pridelave pšenice in na podlagi upoštevanja tendenc pri določanju cen pšenice v Evropski uniji in državah, na katere Slovenija meji. Sprejeta od- kupna cena pšenice standardne kakovosti v ce- loti pokriva stroške pridelave pri kmetih ob pričakovanem pridelku 53 centov na hektar v skladu z začasno kalkulacijo Kmetijskega inšti- tuta Slovenije. Standardna kakovost pšenice po sprejetem tržnem redu je tista, ki ima tele lastnosti: 13 odstotkov vlage, 2 odstotka priinesi, hek- lolitrska masa 76 kilogramov na 100 litrov in 1 1,5-odstotna vsebnost beljakovin. Dokončna odkupna cena za pšenico standardne kakovosti, določene v tržnem redu, bo revalorizirana z 80- odstotno ugotovljeno rastjo cen na drobno v obdobju april-junij 1995. Direkcija za blagovne rezerve bo plačala pro- dajalcu pšenico letine 1995 na temelju računa, ki mu bo moral prodajalec priložiti analizni izvid o kakovosti skupaj z obračunskim listom v 30 dneh po prevzemu pšenice na odkupnem mestu. Če v tem roku analiza še ne bo opravljena, bo kupec dolžan prodajalcu izplačati akontacijo, določeno v skupnih pogojih. Za lažje razumevanje novega sistema obračuna odkupne cene navajamo nekaj primerov: Pridelovalec bo na primer za pšenico, ki ima glede količine primesi, hektolitrske mase in koli- čine vlage standardno kakovost, se pa razlikuje v ugotovljeni vsebnosti surovih beljakovin, dosegel naslednje odkup/ie cene: — nad 15 in več odstotkov beljakovin 31,49 tolarja — za 13 odstotkov beljakovin 27,94 tolarja — za 12,9 odstotka beljakovin 27,77 tolarja in tako naprej. Za pšenico standardne kakovosti in z vseb- nostjo pod 10 odstotkov beljakovin bo cena sa- ino 18 tolarjev za kilograin. Odkup pšenice bo torej prinesel nekaj novosti, kot poudarjajo vladne službe, po vzoru sosednjih držav in Evropske unije. Kmetje po prvih reakcijah s ceno niso najbolj zadovoljni, vendar tokrat te- melji na stroških pridelave, ki jih je izračunal Kmetijski inštitut Slovenije, njegovih izraču- nov pa pred leti ob določitvi odkupnih cen vla- da ni upoštevala v celoti. Tako je tnalo razlo- gov za ugovarjanje, pa čeprav se morda inarsi- koinu račun ne bo izšel. Blagovne rezerve Re- publike Slovenije naineravajo odkupiti 100 ti- soč ton pšenice - tolikšen naj bi bil doinač tržni presežek, dodatnih 130 tisoč ton pšenice pa naj bi država uvozila. JB PTUJ / NADAUEVANJE POGOVOROV O PRESELITVI VOJAŠNICE O konkretni lokaciji še ni mogoče^^^^^^^^ poj»ovorih predstavnikov ministrstva za obrambo in pred- mestne občine Ptuj in občine Kidričevo ter nekaterih /"Kih prejšnjo sredo v Ptuju Je mag. Boris Žnidarič, državni '''''^fetar v ministrstvu za obrambo, povedal, da se pogovori o '"^'^'»flitvi vojašnice iz mesta nadaljujejo in da pismo o nameri o jl^editvi centra humanistične dejavnosti, ki zahteva tudi prese- vojašnice iz mesta, predstavlja zanje obvezo. ^ '-"eprav o konkretni lokaciji no- ^ Vojašnice v tein trenutku še ni J^goče govoriti, so se vendarle ^Sovorili, da bi do prihodnjega Jl^frOvora. ki bo konec junija ali ^JP»znejc v začetku julija, pri- /^^''i idejni osnutek projekta, v ,p'"cm bi strnili vsebino, dimen- i^. "1 pomen objekta. Kot pou- df!-'^ mag. Žnidarič, gre za obvezo '^^^0, ki jo v primeru preselitve vojašnice predstavljajo štiri mini- strstva in občina Ptuj, ki v projek- tu sodeluje. Pri objektih na Potr- čevi bo inestna občina lahko za- časno uredila parkirišča, mini- strstvo za obrambo pa je tudi do- volilo podrtje lesenega objekta na tem območju. Objekti v Novi vasi pa ostanejo še naprej v uporabi vojske in se njihova namembnost vsaj za zdaj ne bo spreminjala. Župan mestne občine dr. Miro- slav Luci je po pogovorih pove- dal, da ministrstvo za obrambo pričakujejo poinoč od mestne občine pri iskanju novih lokacij za novo vojašnico. Ker so morebitne nove lokacije za novo vojašnico na območjih zunaj mestne občine, bodo pričeli aktivnosti tned kraja- ni nekaterih območij, da bi dobili podporo za njeno postavitev. Žu- pan Luci poudarja, da je objekt novega učnega centra privlačen za okolje, ker vsebuje predvsein veli- ko spremljajočih športnih objek- tov, ki bodo na voljo tudi ot)ča- nom. Gre za različna športna igri- šča, bazene in podobno. Ministr- stvo za obrambo je na območju bodoče lokacije za novo vojašnico pripravljeno financirati gradnjo celotne infrastrukture. Zelena luč za začasno uporabo zeinljišč ob bivših vojaških skladiščih na Potr- čevi za potrebe parkirišča po mnenju župana Lucija ne pomeni veliko. Arheološka izkopavanja na tem območju še niso končana. Mi- nistrstvo za obrambo je lastnik in jih želi prodati po tržni vrednosti. V mestni občini so mnenja, da bi bilo potrebno objekte in zemljišča ob Potrčevi na novo oceniti, ker je ocenitev stara nekaj let, ter poi- skati možnosti za obročni odkup. mg 4 — PO NAŠIH KRAJIH 8. jim j 1995 TEDNli PTUJ / 90 LET PERUTNINE V znamenju novih proizvodov in razvojnilt nnirtov perutnina ptuj bo s številnimi slovesnostmi junija in julija dald poudarek 90-letnici podjetja. osrednja slovesnost bo jutri ob 15. uri na ptujskem gradu. udeležili se je bodo predsednik v/a* de dr. janez drnovšek, številni ministri, državni sekretarji, oml basadorji tujih držav in poslovni partnerji. sicer pa je in bo cei lo leto 1995 zaznamovano s slavnostnimi dogodki; mednje so* di tudi promocijska aktivnost, ki jo spremljajo dobri poslovni rezultati in prijetni občutki ob uspešni sanaciji podjetja. Perutnina seje z zategovanjem pasu, tcmelj-tim notranjim pre- strukturiranjem in novo marke- tinško naravnano razvojno strate- gijo tzkopala iz težkega obdobja, ki ga jc preživljala po izgubi trga bivše Jugoslavije, kamor je pro- dajala 60 odstotkov svoje proiz- vodnje. Strogi sanacijski program je zahteval 36-odstotno zmanj- šanje proizvodnje in 27-odstotno zmanjšanje števila delavcev. Po kriznem obodju 1991 in 1992 so že leta 1993 zaznali pozitivne po- slovne rezultate in to leto končali pozitivno, v letu 1994 pa sanirali dolgove preteklosti in začeli in- vestirati v razvoj. Danes šteje Pe- rutnina 1.425 delavcev, organizi- rani so v šestih profitnih centrih, vse dogajanje v podjetju je pod kontrolo vodstvene strukture, ki šteje devet ljudi. Vodstvo se za- veda, da lahko samo z dobro plačano in zadovoljno delovno silo dosega rezultate, ki so iz le- ta v leto zahtevnejši. Za plače, ki so nad slovenskim povpreč- jem in nad kolektivno pogodbo, dajo mesečno 200 milijonov to- larjev, kar je z 22 odstotki naj- višji delež v primerjavi s celot- nim prihodkom v dosedanji zgodovini podjetja. Z izobraževanjem zaposle- nih, štipendijsko in zaposloval- no politiko skrbijo za kadre, ki bodo vzeli načrte in cilje pod- jetja za svoje. Brez motivirano- sti tako delavca za trakom kot vrhunskega strokovnjaka na na- jodgovornejšem delovnem me- stu podjetje ne more dosegati za- stavljenih ciljev. Ti pa so neneh- na krepitev položaja podjetja na domačem in tujih trgih. Letno proizvodnjo okoli 24 tisoč ton piščančjega mesa dajejo na trg v vse večjem deležu gotovih izdel- kov: klobasičarskih, koketov, programa piknik in tako naprej. Letos bo proizvodnja izdelkov dosegla 9 tisoč ton, njihov cilj pa je predelava polovice vsega prire- jenega piščančjega mesa, ki je v 90 odstotkih pri zadružnikih, bivših kooperantih. Perutnina je pomemben iz- voznik. Največji tuji kupci so Velika Britanija, Švedska, Itali- ja, Romunija, Nemčija, Hrvat- ska, Makedonija ter Bosna in Hercegovina. Leta 1985 je uvo- zila za milijon dolarjev več kot izvozila. V letih 1992-93 je že imela pozitivno izvozno bilan- co, v letu 1994 pa je izvozila za 22 milijonov in uvozila za 14 milijonov dolarjev. Medtem ko je Perutnina po- ravnala že dobri dve tretjini kre- ditnih obveznosti do tujih upni- kov, ki so vlagali v gradnjo so- dobne klavnice, zagotavlja po- membna sredstva za nadaljnji razvoj. V letu 1994 so namenili razvoju več kot 430 milijonov tolarjev, letos pa že okoli 230 milijonov. , „ j. bracic PTUJ / NOTARJA PRIČELA DELATI Za overitve posle] k notarju s prvim junijem, ko so tudi uradno pričeli delati prvi slovenski notarji, med njimi tudi dva ptujska, Marija Škovrlj in Andrej Šomcn, so ti prevzeli nekatera dela, ki so bila do nedavnega v pristojnosti oddel- kov za notranje zadeve (oziroma od 1. januarja v pristojnosti upravne enote). Gre predvsem za overitve posameznih dokumentov in kupo- prodajnih pogodb za avtomobile. Te storitve so se sedaj, ko jih opra- vljajo notarji, podražile in oddaljile od občanov, ker je po novem treba po te storitve v Ptuj, kjer imata oba notarja sedeža, poprej pa so jih lah- ko občani urejali tudi na krajevnih uradih, kjer so po besedah načelni- ka upravne enote Ptuj Metoda Gra- ha opravili do 15 odstotkov vseh overitev letno. V ptujski sprejemni pisarni jih je bilo na leto okrog de- set tisoč. Overitev je do konca maja stala še 160 tolarjev in so jo opravljali delavci s srednjo izobrazbo, po novem pa je najpogostejša tarifa za overitev 665 tolarjev (če je vrednost predmeta do 66.500 to- larjev), maksimalna pa 16.625, če je vrednost predmeta nad 14,630 milijonov tolarjev. Po zakonu o notariatu jo lahko opravljajo le za to pristojni visoko izobraženi ljud- je oziroma notarji. Notarska tarifa je bila dogovorjena in potrjena v notarski zbornici ter v ministrstvu za pravosodje s strani ministrice Mete Zupančič. Prav tako je bil dogovorjen tudi delovni čas, na katerega so imeli občani poleg ta- rif v prvih dneh dela notarjev naj- več pripomb. Kakorkoli že, na notarje, ki so po 50 postali znova stvarnost v Sloveniji, se bo pač treba navaditi, zakon in izvedbeni dokumenti to narekujejo. Seveda pa si ob tem občani lahko mislimo svoje. Država je zase poskrbela, notarji ji bodo več prinesli kot odnesli. Občan pa, če bo želel njihovo sto- ritev, bo moral plačati več kot do- slej, ko je šel bodisi na sodišče bodisi v upravno enoto. MG MESTNA OBČINAPTUJ Številka: 065-1/95 — Datum: 2/6-1995 Na podlagi 1. odstavka 35. člena Poslovnika Mestnega sveta Me- stne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 11/95) SKLICUJEM 7. SEJO MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ, ki bo v četrtek, dne 15. junija 1995, ob 11. uri v sejni sobi na Magistratu na Ptuju, Mestni trg 1/1, soba 8. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Potrditev zapisnika 6. seje Mestnega sveta Mestne občine Ptuj 2. Osnutek odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 1995 3. Predlog sklepa o izvolitvi župana Mestne občine Ptuj v sosvet načelnika Upravne enote Ptuj 4. Soglasje k prijavi za natečaj za sofinanciranje investicij v vrtcih za izboljšavo prostorskega standarda vrtcev v letih 1995 - 1999 5. Soglasje za namensko rabo zemljišča v K.o. Skrblje za novo- gradnjo lekarne 6. Predlog odločbe o podelitvi koncesije za zasebno zdravstveno prakso Darinki Ranfl na področju zobozdravstvenega varstva odraslih 7. Predlog sklepa za imenovanje sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča na Ptuju 8. Pobude in vprašanja Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Cucek, s.r. BODO SLOVENSKE GORICE DOBILE POSEBEN _STATUS^ v četrtek je bila v Lenartu okrogla miza o vlogi kmetijske druge in kmetijskega zadružništva v lenarški občini. Na njej so bi li zraven občinskega odbora za kmetijstv o in nekaterih predstavni, kov političnih .strank ter župana Slavka Krambergerja tudi državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Rep^ blike Slovenije Ivan Obal in Jože Protner, predsednik odbora kmetijstvo pri Državnem zboru Republike Slovenije. Oba gosta so seznanili, kako zakoreninjeni in dolgotrajni so problemi, s kateri, mi se srečuje slovenskogorški kmet, vendar ugotavljajo, da imj država vse manj posluha in razumevanja zanj. Obdelovalne površine so premajhne, saj ima povprečna kmetija le 3,5 hektarja in z iztrženim pridelkom kmet ne more preživeti. Ravno na po, dročju Slovenskih goric pa so kmetije zraven svoje majhnosti tudi slabo opremljene, obdelujejo pa jih polkmelje. Ti zaradi vse večje brezposelnosti rešujejo svoj socialni status izključno s kme- tovanjem. Čeprav sta oba predstavnika države zelo odločno zatrje- vala, da je organiziranost in oblika združevanje kmetov v njihovit, rokah, bo država vseeno morala prevzeti svojo odgovornost. Edo Zorko, tajnik občinske uprave, je ob koncu povabil odgovorne, da preden sprejmejo novi zakon za skladnejši regionalni razvoj, obiščejo tudi lenarško občino ter se sami prepričajo o dejanskern stanju. Sedanjo lenarško občinsko upravo in župana pa čakajo ze- lo zahtevne naloge, saj je položaj tako kritičen, da bodo morali iz, boriti Slovenskim goricam in njenim prebivalcem posebni status. PREPEVALI ODRASLI PEVSKI ZBORI v nedeljo so se v nabito polni dvorani predstavili odrasli pevski zbori, ki delujejo v lenarški občini. Prireditev je prjpravila Zveza kulturnih organizacij iz Lenarta. Predsednica Marija Šauperl je pev- cem v zahvalo podelila posebna priznanja. Na srečanju so nastopili vokalni kvintet Završki fantje pod vodstvom Darka Škergeta, Slovenskogoriški oktet pod vodstvom Alojza Peserla, ženski oktet kuda Sveta Ana pod vodstvom Irene Polanec, ženski oktet KUD Voličina in moški oktet LD Voličina, ki ju vodi Božo Čobec. MPZ KUD Jože Lacko Cerkvenjak, ki ga vodi Milan Nekrep, MPZ KUD "MOL" iz Lenarta, ki ga vodi Ire- na Sabler, MPZ Obrtnik, ki ga vodi Milan Eder, in cerkveni pev- ski zbor iz Jurovskega Dola, ki ga vodi .Alojz Peserl. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, na koncu pa so zapeli še skupno pesem. V od- moru je prireditev popestrila tamkajšnja folklorna skupina, ki jo vodi Feliks Fekonja. Nedeljska množična prireditev je znova po- trdila, da je v Slovenskih goricah še vedno dovolj izvajalcev in poslušalcev zborovskega petja. ^3,,^^ Slodnjak SEDEM CNEjPOMEMBNIH DNI Ko pride smrt Včasih se zdi, da nas zares zganejo šele velike tragedije. Vlada se je začela posebej uk- varjati s prometno varnostjo na slovenskih cestah šele po ne- davnem črnem vikendu, ko je v prometnih nesrečah v dveh dneh izgubilo življenje petnajst oseb. Šele potem se je našel de- nar za nakup nekaj radarjev in druge opreme za zagotavljanje večjega reda in varnosti na ce- stah. In šele tedaj se je vlada (skupaj s pristojnimi službami) spomnila, da v parlamentu že nekaj mesecev "miruje" predlog novega zakona o varnosti v ce- stnem prometu, ki naj bi s strožjo kaznovalno politiko po- skušal zmanjšati krvni davek, ki ga iz dneva v dan pobirajo slo- venske cesta. Se je kdo vprašal, zakaj zakon še vedno ni v pro- ceduri, je kdo poskušal ugotovi- ti, kdo je odgovoren za to? Si- cer pa še vedno ni nikakršnih zagotovil, da se bo v parlamen- tu v zvezi s tem zakonom kaj hitreje premaknilo. Kljub temu da smo Slovenci neslavni rekor- derji v Evropi po številu mrtvih v prometnih nesrečah ... Vseka- kor je treba pritrditi komenta- torju, kije zapisal, daje indife- rentnost parlamenta in strank v tem primeru očitna. "Če bi za- kon, ki ga je pripravilo mini- strstvo za notranje zadeve, ohranil vsaj eno človeško življenje (tega seveda ne bomo nikoli vedeli), nosijo križ na svojih plečih tudi poslanci." zaradi cigaret_ Republika jc po nedavni cel- jski okrogli mizi ob dnevu brez tobaka zapisala, daje v Sloveniji leta 1989 zaradi posledic kajenja umrlo 3572 ljudi. Številka je se- veda grozljiva, čeprav je vprašan- je, kako so to natančno ugotovili. Seveda je najpomembnejše vpra- šanje, ali se razmere v Sloveniji vsaj na tem področju spreminjajo na bolje. Raziskava slovenskega javnega mnenja je pokazala, daje leta 1989 v Sloveniji kadilo 32,5 odstotka moških, lani pa 28,2 od- stoKa.. Je to že dovolj velik na- predek. Vsekakor bi v Sloveniji radi do leta 1989 število nekadil- cev povečali na 80 odstotkov vsega odraslega prebivalstva. V Sloveniji so leta 1993 pro- dali 2400 ton cigaret in 55 ton tobaka, na tisoč prebivalcev sta- rejših od 15 let je v povprečju prišlo 1400 cigaret. Pravijo, da se Slovenija s približno 2400 tonami porabljenega tobaka na leto prišteva med razvitejše države, kjer je poraba že padla na približno 2300 ton letno, medtem ko v državah v razvoju pokadijo tudi po pet tisoč ton tobaka. kdo ima orožje?_ Predstojnik Centra za mental- no zdravje psihiatrične klinike prof. dr. Jože Lokar je ob ne- davnem samomoru poklicnega lovca iz gojitvenega lovišča v Kamniku izjavil, da bi morali pri osebah, ki kažejo znamenje nasilnosti in podobno, izjemno skrbno opraviti vse potrebne zdravstvene preglede. Dovol- jenje za orožje naj bi dobili le tisti, pri kateri obstaja najmanj možnosti, da bi orožje uporabili proti sebi ali komu drugemu. "V družbi mora biti orožja čim -manj," meni dr. Lokar. Seveda problem "razpolaganja z orož- jem" ni omejen zgolj na resnič- nega lovca iz Kamnika (ki je pred leti celo vodil love za tuje državnike, ki so jih organizirali ob njihovih obiskih v Sloveni- ji). V Sloveniji je bilo v zadnjih mesecih kar nekaj hudih zloči- nov in nesreč z lovskim in voja- škim orožjem. Tako je neki mladenič iz okolice Kopra z av- tomatom, ki ga je kot pripadnik TO varoval doma, ubil vso svo- jo družino. Kako je zdaj pri nas z zdrav- stvenimi pregledi in sploh pre- ventivnimi ukrepi pri tistih, ki nosijo orožje? Po kakšnih krite- rijih izdajajo orožne liste? Se upošteva tisto, o čemer govori prof. dr. Lokar? Jak koprive ZDAJ V KULTURI ••• ••• NAJLEPŠI PA JE _ZAME PTUJ ... Umetniški kabinet Primoža Premzla iz Maribora pripravlja novo knjigo o Ptuju in njegovih znamenitostih. Besedilo zanjo bo napisala umetnostna zgodo- vinarka Marjeta Ciglenečki, po- leg številnih reprodukcij pa bo vsebovala posnetke mojstra fo- tografije Stojana Kerblerja, ka- terega fotoaparat je poiskal še neodkrite poglede na stari Ptuj. Knjigo bo oblikoval akademski slikar Franc Mesaric, izšla bo tudi v nemškem in angleškem prevodu, obsegala pa bo 148 strani velikega formata. Izšla bo jeseni, že sedaj pa jo je mogoče naročiti. MZ ••• MLADI PTUJCANI _V AVSTRIJI Stopinje DPD Svoboda — Gledališče Ptuj se bodo to sobo- to kot edina slovenska gleda- liška skupina predstavile na fe- stivalu mladega teatra Szenarie '95 Neuspieiraume, ki bo od ju- tri do nedelje v Avstriji. Pred- stavili se bodo s Suhodolčanovo Srečno hišo Doberdan, ki so jo pod mentorstvom Branke Beze- Ijak Glazer uprizorili premierno šele ta ponedeljek. MZ ••• FESTIVAL MLADE USTVARJALNOSTI v ZKO Ptuj se pripravljajo na festival mlade ustvarjalnosti, ki bo organiziran na Ptuju zad- nji junijski in prvi julijski dan. Prav sedaj je čas, da se mladi odločijo, v katero delavnico se bodo vključili: v delo literarne delavnice pod vodstvom To- maža Šalamuna in Liljane Ciko- te, slikarske pod vodstvom aka- demskega slikarja Dušana Kir- biša in glasbene delavnice pod vodstvom ustvarjalca Lada Jak- še. V tem času bodo na mestnih ulicah, dvoriščih in v gledališču nastopile zanimive plesne in gledališke skupine: Plesni teater Ljubljana, Teater Gromki Slo- venija, Carl Franz Teater Graz, KUD Tabor Opčinc nad Tr- stom, Matjaž Pikalo in skupina Autodafe, glasbena skupina Tli Two Wings of the one Swani Avstrije, predstavili pa se bodi tudi literati. h ____4 ••• REVIJA ZBOROf SV SLOVENUE V ORMOll) Sedem odraslih pevskih zbo rov severovzhodne Slovenije je minulo soboto na dvaindvaj seti pevski reviji predstavilo ormoškem domu kulture d( mačemu, tokrat manj številni mu občinstvu. Nastopili so mi ški pevski zbor Slava Klavoi iz Maribora, ki ga vodi pro Branka Jane, mešani pevsi zbor Radenska iz Radencev, ga vodi Tomaž Kuhar, mešai pevskega zbora KUD Laporj ki ga vodi Mira Šela, žen: pevski zbor KUD^ Pesnica zborovodko Nušo Črešnar, ni' šani pevski zbor KUD MOL Lenarta, ki ga vodi Irena ' bler, komorni zbor od sv. T maža, ki ga vodi Stanko Pša in moški decet od Miklavža Ormožu, ki ga vodi Leon Lah DESTRNIK-TRNOVSKA VAS / OBČINA SE VEDNO BREZ STATUTA Pred sprejetjem statuta o proračunu V občini Destrnik-Trnovska vas svetniki tudi na zadnji seji niso sprejeli statuta, le-ta pa nai bi počakal na eno izmed prinodnjih sej. Že v ponedel- jek bo izredna sejo občinske- ga sveta, vendar tokrat le o proračunu in sistemizaciji ob- činske uprave. Znano je namreč, da je v no- vi občini vse preveč težav in krajevnih interesov, in prav za- radi različnih interesov občinski svet ne more sprejeti statuta, ta pa je za nadaljni razvoj in fun- kcioniranje občine le potreben. Precej nasprotij se pojavlja okrog sedeža občine, čeprav je ta z zakonom o ustanovitvi ob- čin še vedno določen v Trnov- ski vasi. Destrniški svetniki Branko Zelenko, Jožef Ko- rošec, Venčeslav Kramberger, Miran Čeh, Marta Kaučič, Ja- nez Žampa, Marjan Zelenik in Anton Zelenik namreč še vedno vztrajajo pri zahtevah, zapisali so jih na februarskem zboru krajanov, da se sedež ob- čine iz Trnovske vasi prenese na Destrnik. Ob tem svetnik Venčeslav Kramberger iz SDSS pravi, da bodo pri svojih zahte- vah tudi v prihodnje vztrajali ter delali po volji vseh krajanov Destrnika. Podobnega mnenja je župan Franc Pukšič, ki meni, daje spre- jem ali nesprcjem statuta pogojen s sedežem občine. "Če statut ni sprejet, se njegova obravnava po- novi vsak mesec, vendar pa lahko občinski svet funkcionira glede na statutarni sklep, kar pomeni, da brez satuta ne morejo biti ogro- žene obstoječe funkcije občine (proračun, investicije in sprotna poraba ...). Vsekakor menim, da' bilo potrebno v prihodnje sklici posebno sejo prav zaradi za(l'ij' težav, da bi se svetniki dogovoril kako jih bodo reševali. PrcdvsC bi bilo dobro sprejeti proračuni sklep o referendumu za saniost^J ne občine ter sklep o delovanj sveta v izrednih razmerah do spi^' jetja statuta. Ob tem bodo mor^ biti opravljena vsa sprotna dela' če bo svet te sklepe sprejel, kot župan pripravljen na podpis'' stine kot župan v odstopu, vse kler državni zbor ne bo sprciTic" zakona o občinah," pravi žup^ Franc Pukšič. O predlogu statuta torej na f nedeljkovi izredni seji sveta " čine Destrnik-Trnovska vas ny govor; govorili naj bi o proraČ"" ter ga sprejeli. Morda pa bo P odločanju za ali proti tokrat le brez zapletov. ^ ^^^^r* fftBfim 8. JINIJ 1995 KUi;iURA, IZOBRAŽKVANJK — | ORMOŽ / KAM PO OSNQVNI SOLI Uajvec se jih odloči za ptujski srednješolski center v svojih predvolilnih obljubah o/iroma tezah, kaj bi moralo biti v naslednjih letih storjenega , Ormožu, Je med drugim župan Vili Trofenik zapisal, da bi moral imeti Ormož leta 2000 eno od šol oziroma gimnazijo, kar bi bilo tudi gibalo razvoja občine. To njegovo zamisel so Or- piožani toplo pozdravili, nekaj več prahu pa je dvignila v obeh sosednjih krajih - Ljutomeru in piujii, kamor se vpiše največje število osnovnošolcev iz ormoške občine. Ko smo zbirali podatke ^ ^,„1, kam se ormoški osnovnošolci napotijo po končani osemletki oziroma koliko Jih Je v obeh „ajl)ližjih krajih, Je vprašane zanimalo, ali delamo analizo za bodočo ormoško gimnazijo. Kljub ,^.„iu da so nam ravnatelji vseh srednjih šol ljubeznivo postregli s podatki, Je bilo med vrsticami ^iitili vprašanje, kdo neki nam Je naročil, da naredimo to analizo. V Ormo/u nam je Olga Bede- nji;, analitičarka in plancrka na oddelku /a dru/.bcnc dejavnosti in liiiaiice, postregla s podatki, koli- 1^0 šolarjev je v minulih štirih šol- l^ih letih končalo osmi razred ter ),alikšcn odstotek se jih je odločil gininazijo. Tako je 1991 kon- ^jlo osmi razred 257 šolarjev, 40 jlj 15,6 odstotkov pa se jih je vpi- salo v ptujsko ali ljutomersko aimnazijo. 1992. leta je bilo 240 osinošolcev, od tega se jih je vpi- jalo v obe omenjeni gimnaziji 22 jlj 9,2 odstotka. 1993. leta jih je končalo osmi razred 228, v obe aimnaziji pa se jih je vpisalo 32 l\i 14 odstotkov. 1994. leta je v ormoški občini končalo osini ra- zred 227 osmošolcev, v gimnazijo se jih je vpisalo 37 ali 16,3 odstot- ki (ena učenka se je odločila za drugo gimnazijo v Mariboru). Predvidevajo, da bo osnovnošol- sko obveznost (brez osnovne šole Stanka Vraza) v ormoški občini v letošnjem letu šolskem končalo okoli 230 šolarjev, v gimnazijo pa bi se jih vpisalo 28. Po podatkih, ki smo jih dobili, seje v letu 1991 vpisalo v Ljuto- mer nekaj pod 50 odstotkov vseh vpisanih v gimnazijo, v letih 1992 in 1993 nekaj nad polovico ter v 1994. letu pod 50 odstotkov. Čc pogledamo še po posainez- iiih centralnih šolah v orinoški občini, je v osnovni šoli Orinož v času med 1991. in 1994. letom končalo šolsko obveznost 348 osmošolcev, od tega se jih je vp\- * v gimnazijo 71 ali 20 odstot- iov. Na osnovni šoli Miklavž pri Ormožu - Ivanjkovci jih je v omcnjencin obdobju končalo ostri i razcd 153, za nadaljnje šolanje na gimnaziji se jih je odločilo 13 ali 8,5 odstotkov. V osnovni šoli Sre- dišče ob Dravi je v obdobju ined 1991 in 1994 končalo osmi razred 85 šolarjev, 11 ali 12,9 odstotkov pa se jih je odločilo za gimnazijo. Pri Svetem Tomažu je v omenje- nem obdobju končalo osini razred 159 osmošolcev, 13 ali 8,2 odstot- ^^a se jih vpisalo v gimnazijo, v Veliki Nedelji pa je v omenjenem obdobju končalo osnovnošolsko izobraževanje 207 učencev, v gim- nazijo pa se jih je vpisalo 23 ali 11,1 odstotek. v ljutomer prvenstveno zaradi enoizmenskega pouka__ Prof. Ozvald Tučič, ravnatelj ljutomerske gimnazije Franca Mi- klošiča, je povedal je, da je bilo lansko leto z ormoškega območja 9 maturantov, letos jih je 15, v tretjem letniku 18, v drugem 17 in prav toliko v prvem; v prvi letnik 1995/96 jih je vpisanih 18. Zakaj se dijaki odločajo za lju- tomersko gimnazijo? Ravnatelj prof. Ozvald Tučič je bil mnenja, da največ zaradi bližine. "Ko smo v Ljutomeru 1963. leta pričeli gimnazijo, so se iz ormoške obči- ne v glavnem vpisovali učenci z območja Ivanjkovcev, Koga in Miklavža, nekaj tudi iz Ormoža. Zadnje čase se jih vpisuje precej tudi iz drugih krajev ormoške občine. Težko pa bi rekel, zakaj se odločajo za našo gimnazijo. Po vsej verjetnosti zaradi enoizmen- skega pouka, sicer pa o tem vprašajte dijake same," je povedal prof. Tučič. TptujuIiooSIanov v ptujskem srednješolskem centru, kjer v vseh usmeritvah obiskuje pouk 3018 dijakov, jih je 410 z območja ormoške občine. Zanemarljiv odstotek jih stanuje v Ptuju, vsa druga množica pa se dnevno vozi bodisi z vlakom ali avtobusi. Ravnateljica ptujskega Srednješolskega centra prof. Me- ta Puklavec je povedala, da je med 596 dijaki ptujske gimnazije 42 iz ormoške občine, za novo šolsko leto pa se jih je vpisalo 10. "Povsem normalno je, da se trino- gi dijaki z območja ormoške ob- čine odločajo za gimnazijo v Lju- tomeru. Nekaj zaradi bližine, predvsem iz krajev, ki bolj graviti- rajo k Ljutomeru, največ pa se jih za Ljutomer odloči zaradi enoiz- menskega pouka, česar jim mi v Ptuju trenutno ne moremo ponudi- ti," je menila Meta Puklavec (sicer rojena Ormožanka). V vseh usineritvah Poklicne elektro in strojne šole je med 554 dijaki 97 iz ormoške občine, v Tehniški elektro in strojni .šoli je med 430 dijaki 77 iz območja or- moške občine, v Kmetijski šoli od 340 dijakov 43 z ormoškega ob- močja in v Ekonomski šoli, ki je po številu dijakov najštevilčnejša, saj je v vseh usmeritvah 1100 di- jakov, jih je 151 z območja ormo- ške občine. Ravnatelji omenjenih srednjih .šol so ob tem, ker je v centru raz- meroma veliko otrok z ormoškega območja izrazili željo po skupnih vlaganjih, kljub temu pa so se prav vsi pohvalno izrazili o or- moški občini, ki se je vedno z ra- zumevanjein odzvala na vse druge akcije SŠC Ptuj. podatki govorijo v prid srednje šole v ormožu S tem seveda nisino zajeli vseh, ki v ormoški občini končujejo osemletko. Mnogi odhajajo na na- daljnje šolanje v Maribor, nekaj se jih je odločilo tudi za druge usme- ritve in poklice drugod po Slove- niji - bodisi za vrtnarsko, gumar- sko in obutveno stroko, veterino, gozdarsko ali pomorsko in še ka- tero drugo srednjo šolo. Vsako le- to pa jih po končanem osemlet- nem šolanju ostane nekaj doma. nekateri se tudi zaposlijo, ker za nadaljnje šolanje bodisi ni denarja ali pa prave motivacije. Podatki, kljub temu da niso po- polni, govorijo, da razmišljanja o srednji šoli v Ormožu le niso tako iz trte izvita, kot bi mogoče kdo mislil. O tem bo potrebno raz- mišljati dalje, narediti .še veliko natančnih analiz o tem, kaj Ormož resnično potrebuje in seveda zakaj ne bi bila tu gimnazija. Pri tem je potrebno razmišljati, katere bi bile posledice tega - brez dvoma pa nič slabega za kraj in ljudi. Vida Topolovec PREDSTAVUAMO VAM / HARMONIKAR BORUT ZAGORANSKI Zavidljiv mednapodni uspeli mladega Boruta Na 26. medna rod neiTi tekmovanju v igranju harmo- nike v hrvaškem Pulju, ki ga organizirajo vsako drugo 'eto, je nadarjeni harmonikar Borut Zagoranski iz Uncove vasi, učenec osinega razreda OŠ Videm, do- segel zavidljiv mednarodni uspeh. V kategoriji mladih harmonikarjev, rojenih v letih 1979, 1980. 1981, je s svojim nastopom zbral 96 točk od sto možnih ter si med dvajsetimi konkurenti iz Nemčije, Hrvaške in Slovenije prislužil prvo nagrado tekmovanja. Razen tega si je za veliko število osvojenih točk v svoji ka- tegoriji prislužil še pokal mesta Pulja. Lahko rečemo, daje Borut s svojimi petnajstimi leti že pravi multiinstrumentalisl ter glasbeno zelo nadar- jen. Izhaja iz glasbene družine, zato je navdušenje za glasbo, kot sain pravi, prišlo kar samo. Oče igra tro- bento, sestra kitaro, sam pa klavirsko in kromatično harinoniko, pozavno in klavir. V svojem glasbenem šolanju se je Borut najprej .šest let učil igranja na klavirsko harmoniko v glasbe- ni šoli v Ptuju ter hkrati štiri leta igranja na pozavno. Nato seje vpisal na srednjo glasbeno šolo v Maribo- ru, kjer letos obiskuje pouk strokovnih predmetov, za prihodnje leto pa načrtuje vpis v celoten program šole. Njegov cilj je nadaljevati študij igranja haririo- nike in postati glasbenik tudi profesionalno. Poleg rednega pouka v videmski ter srednji gla- sbeni šoli je Borut glasbeno aktiven tudi drugje. Har- moniko igra pri folklornem društvu Lancova vas, po- zavno pri pihalni godbi v Podlehniku, na srednji gla- sbeni šoli pa se prvo leto uči še igranja na klavir ter je član harinonikarskega orkestra šole. Pravi, da najraje igra klasično glasbo, a tudi so- dobnejšo, skladateljev 20. stoletja. Posluša rad vse zvrsti glasbe, od popa. ročka, folklorne in narodne glasbe do klasike ter drugo. Le težkega heavy metala ne "prebavlja" najbolje. Časa za kaj drugega Borut ravno nima, če pa že naj- de trenutek za sprostitev, najraje gleda televizijo. Gla- sbi je docela predan, zato se je polnega dnevnega bio- rilma že navadil in ga ne moti preveč. Razen priložnostnega igranja ob različnih prire- ditvah se podobnega tekmovanja harmonikarjev, kot je bilo v Pulju. še ni udeležil, zato je tokratni uspeh toliko vrednejši in pomeni veliko spodbudo tudi za vnaprej. Pravi, da bo zato učenje in delo nadaljeval že med počitnicami. telist in fofo: DS "Jel^ ^°3°''°"^^' ^ l^ormoniko in osvojenim pokalom DPD SVOBODA GLEDALIŠČE PTUJ — STOPINJE Uspela premiera Suhodolcanove Srečne niše Doberdan z gledališko uprizoritvijo zgod- be Leopolda Suhodolčana z naslovom Srečna hiša Dober- dan so se v ponedeljek v ptuj- skem gledališču predstavili člani mladinskega gledališkega studia Stopinje ter tako sklenili gleda- liško sezono 1994/95. Po besedah režiserke in men- torice skupine Branke Bezeljak Glazer gre za skupino, ki v isti zasedbi deluje že drugo leto. V lanski sezoni, ki je bila namenje- na spoznavanju osnov gledališke igre, giba ter uporabi odrskega prostora, so se mladi igralci do- kazali v uprizoritvi ljudske pe- snitve Desetnica, letos pa je bil čas za pravo gledališko igro. Zgodba Srečna hiša Doberdan je lahkoživa in komična in takšna je bila tudi igra njenih junakov. Govori o družini Doberdanovih, kjer so vsi odnosi v najlepšem redu, vse dokler se skupina raz- bojnikov pod vodstvom poveljni- ka Ropotaja ne odloči, da bo s silo in nagovarjanjem vnesla v hišo nesrečo in propad. Po za- pletu in obilici komičnih situacij pa se vse srečno izteče. Mladi igralci so v svoji odrski preizkušnji publiko dodobra na- smejali in naredili zelo dober vtis. Še posebej so se odlično iz- kazali vsi člani družine Dober- dan: Mija Langerholc (teta Me- lona), Mojca Zelenik (Boštjan), Matija Tonejc (Tomaž), Jana Skaza (Barbara), Iva Krajnc (Ana), Sanja Bezjak (mama Do- berdan), Miha Zelenik (ata Do- berdan) ter razbojniki Matija Centrih (Ošpica), Andrej Žerak (Ostriga) in Jure Ačimovič (Ro- potaj). Nič manj niso zaostajali tudi drugi sodelujoči: Dejan Kla- sinc, Mojca Petrovič, Katja Stres, Polona Toplak, Katja Grobovšek ter Ivana Antolovič. Poleg tega so k uprizoritvi predstave pripomogli še mentorji Majda FridI (gib), Boris Mio- činovič (borilne veščine) ter An- drej CizerI in Tomaž Bezjak (luč), za sceno je poskrbel Mitja Novak, za garderobo in rekvizite Tamara Širovnik, za tehniko pa Simon Puhar. jej,st: DS Foto: Langerholc DORNAVA / PREDSTAVILI SO SE PLESALCI IN PEVCr Pesmica lepo začeta bodi doglo neizpeta... Prešnji torek so v prosvetni dvora- ni v Dornavi pripravili tamkajšnji osnovnošolci večer pesmi in plesa. Številnemu občinstvu so se pred.slavi- li folklorna skupina mladi hikarji, ki jiii \i>Ji Oariiik:! Žnidarič. jilcsalci rit- mične skupine pod vodstvom Majde Anželc in otroški ter mladinski mešani pevski zbor, ki ju vodi Metka Zagor- šek. Z ubranim petjem in dobrim ple- som so dokazali, da so tudi v letošnjem šolskem Iclu bili /clo dclasni '/ra\cn vseh drugih šolskih obveznostih se dobivajo večkrat na teden in pridno vadijo. Večer je popestrila s svojim klavirskim nastopom Lidija Žgeč, maturantka srednje mariborske gla- bcnc šolo. MS Mladinski pevski zbor in zborovodka Metka Zagoršek MNENJA O PTUJSKEM POKLICNEM GLEDALIŠČU Gledališče ZATO. pred profesionalizacijo v Gledališču ZATO. Ptuj smo pred novo uprizoritvijo: na prostem bomo odigrali komedijo P. Turrinija "Krčmarica" (prosto po Goldoniju). Hkrati pa se pripravljamo na ustanovitev novega zavoda — poklicnega gledališča. Za mnenje o ustanovitvi poklicnega gledališča smo zaprosili nekatere ugledne someščane in druge, ki bi jih ta tema utegnila zanimati. V naslednjih tednih, vse tja do premiere "Krčmarice" v avgustu, bomo objavili odgovore, ki smo jih dobili. Svoji mnenji pa bova podala tudi vodja Gledališča ZATO. Franc Mlakar in njegov umetniški vodja Samo Stelec. gledališka umetnost na udaru ... Gledališka umetnost ni samo odsev najglobljih člo- veških potreb, le-ta je vizija njegovih notranjih sil in ustvarjalnega dometa ter globoko vpliva na organizacij- ske oblike družbe in okolja, v katerem deluje, kakor se- veda okolje vpliva na izražanje usmeritvene gledališke umetnosti. Odnos družbe do gledališča označuje težnjo neke družbe k intelektualnemu napredku, izraža zavest o lastnih slabostih in skritih mogočnostih. V razvitih družbah se vse bolj zavedajo pomena ne samo znanosti, ampak predvsem umetnosti, ki posle- dično deluje na ustvarjalnost ljudi in je tako nepo- grešljiva v visoko razvitih družbah, kjer je položaj umetnika v družbi in njegov obstanek vse manj, naj- večkrat pa sploh ne podrejen naključju in stihiji časa. Seveda navedeno razmišljanje potrjuje, da je vsaka družba moralno in intelektualno zrela, ko v svoji jasno- vidnosti podpira umetnika, da ima možnost ustvarjati v okolju in za to okolje. Ptuj je v s\oji bogati gledališki zgodovini dokazal, da je bil vedno okolje, ki je podpiral gledališkega umetnika, mu nudil takšno ali drugačno organizacijsko zaledje in podporo. V svojih najsvetlejših dneh je bila gledališka de- javnost na Ptuju profesionalno organizirana in je dokazo- vala takratno politično in gospodarsko moč regijskega središča, mu bila v ponos in dokazovala možnost eksisti- ranja inteligence tudi v majhnem mestu. Vendarle to ob- dobje, zapisano z zlatimi črakmi v zgodovini ptujske gle- dališke umetnosti, ni trajalo dolgo, saj je z administrativ- nim dekretom prekinila njegovo pot oblast, ki pa je — analitično gledano v tisto obdobje - s tem pokazala, da je Ptuj vse bolj izgubljal na svojem pomenu kot regijsko. gospodarsko, politično in kulturnnno središče. S tem pa je leto za letom padal v provincialno zaprto.st in vse bolj postajal spalno naselje socialističnega gospodar- skega centra Maribora. Je Ptuj izgubil pomen regijske- ga središča, ker ni bil spsot)en biti kulturno, politično in gospodarsko središče tega okolja, ali zato, ker ga je ukinila (ne)pametna oblast, ki je v svoji birokratski za- pletenosti pozabila eksistirati? KDO VE? Dejstvo pa vendarle je, da je gledališki umetnik delo- val v svojem majhnem, zaprtem mestu, kateremu je bil cilj priti med "nerazvite", da bi mu vendarle bil namen- jen kakšen državni dinar več, s ponosom, ki ga zmore le on. Celo več, ohranjal je dostojanstvo svoje staroste in iz njega črpal neomejeno energijo, ki Jo zmorejo dajati samo mesta z bogato kulturno-zgodovinsko dedi.ščino. Vendarle pa Je Talija temu mestu postajala vse bolj naklonjena in Je Ptuju podarila fantastično generacijo gledališčnikov, katerih težnja je Ptuju dati profesional- no gledališko hišo in so sposobni in pripravljeni temu mestu vrniti stari blišč. Toda glejte naključje! Vzporedno z njimi želi tudi to mesto postati regijsko kulturno, gospodarsko in poli- tično središče. Ali pa Je to le hotelo postati? Po zatišju, ki vlada v tem mestu, za katerega se umetnik sprašuje, ali je to posledica pomladanske utrujenosti ali Jesenske utesnjenosti, in je vneslo v generacijo ptujskih umetni- kov nemir in tiho spraševanje strahu iz preteklosti, ali bo to okolje vendarle sposobno in pripravljeno sprejeti v svoje okolje profesionalno gledališče ali pa bo o tem odločala (ne)pametna oblast ... vodja Gledališča ZATO. Franc Mlakar nadaljevanje do premiere "krčmarice" v avgustu 6 — naSi kraji in ljudje 8. junij 1995 — MONOiTER / EVROPSKI MLADINSKI GLASBENI FESTIVAL- Maj — mesec glasbe Priložnost, ko lahko prisost- vuješ tako elitni prireditvi, kot je Evropski mladinski glasbeni festival v Szentgotthardu (Mo- noštru) na Madžarskem, se po- nudi le redkokdaj. Nanj te mo- rajo povabili. Vsa leta od njego- ve ustanovitve, tokratni je bil četni, ga pripravlja monoštrska glasbena šola s svojimi profe- sorji in ravnateljem Csuklyjcm Gcrgclyjcm kot dušo vsega gla- sbenega življenja v kraju. Vse navzoče, tako občinstvo kol udeležence festivala, la je bil v soboto, 27. maja, v čudo- viti dvorani tamkajšnjega gleda- lišča, je uvodoma pozdravil mo- noštrski župan in svojo pozor- nost namenil predvsem tislim mladim, ki ljubijo glasbo, kajti "mesec maj je mesec ljubezni in zatorej tudi mesec glasbe". Poleg orkestra, ki ga sesta- vljajo mladi glasbeniki iz Mo- noštra in obmejnega avstrijske- ga mesteca Jennersdorf (Bur- genland — Gradiščansko), so organizatorji povabili k sode- lovanju še godalni orkester Gla- sbene šole Ptuj in orkester čeli- slov iz Szombalhelyja. Trije or- kestri torej! Na prvi pogled bi sodili, da bolj malo. Toda orga- nizatorju, kot kaže, ni šlo za številčnost, temveč za vsebin- sko zahtevnejši, (slilsko) razno- lik in pester 30- do 40-minulni programski prispevek vsakega od sodelujočih; prispevek torej, skozi katerega naj se predvsem zrcalita izvajalska in interpreta- cijska sposobnost slehernega orkestra. V tej nameri je docela uspel! Prvi je nastopil domači mo- noštrsko-jennersdorfski obmej- ni orkester, če smemo tako poi- menovati združbo mladih gla- sbenikov z obeh strani madžar- sko-avstrijske meje. To je orke- ster godal, obogaten z nekateri- mi pihali in trobili (flavta, dva klarineta, dve oboi, fagot, dva roga), ki ga zvečine sestavljajo učenci nižje glasbene šole pod vodstvom Avstrijca Guntherja Fiidlerja. Simfonijo v D-duru Josepha Haydna (najbrž njego- va trinajsta), od katere smo slišali le prvi stavek, so mladi glasbeniki odigrali tako rekoč v enem zamahu in z neizpremen- jeno intenzivnostjo od začetka do konca. Docela pa so nas pri- jetno presenetili z vrsto krajših skladb svojega gradiščanskega rojaka, skladatelja madžarskega rodu Jenoja Takacsa. Zvenele so spevno, mehko ter s svojo li- ričnostjo prej spominjale na prekmursko ljudsko pesem kot na madžarski temperament. Sklenili so jih s folklorno obar- vano mazurko, kar smo poslu- šalci občutju kot razposajen ples sredi vaškega trga. Sledil je nastop godalnega orkestra Glasbenega šole Ptuj, ki ga vodi prizadevna prof. Me- ta Gregl-Trop. V prvi vrsti seje izkazal s pestrostjo izbranega programa, v katerem smo slišali enega od menuetov mojstra pa- dovanske violinske šole Giu- scppeja Tartinija, vse štiri stav- ke (preludium, courante, adagio in gavoto) Concerta grossa v F- duru Arcangela Corellija, prvi stavek Concerta v D-duru Anto- nia Vivaldija, v katerem se je kot solistka izvrstno predstavila mlada violinistka Andreja Kline, po eno od sonatin Muzia Clementija in Diabellija ter še vrsto krajših skladbic sodobnih komponistov vedrejših not. Na- stop ptujskega orkestra, to je treba poudariti, je bil od začet- ka do konca prepričljiv, z into- nančno čisto, korektno in stil- sko jasno izvedbo, kar velja ta- ko za dela starejših mojstrov kot za skladbice lahkolnejšega žanra. To pa pomeni, da je vio- linski podmladek ptujske gla- sbene šole, čeprav na nižji stop- nji glasbenega izobraževanja (ali pa prav zato!), na pravi poti in da se lahko docela enako- vredno kosa s podobnimi orke- stri sosednjih dežel, kjer je to- vrstna tradicija vsekakor daljša in bogatejša od naše. Vabilo na festival je bilo tako upravičeno! Sicer pa je treba poudariti, da naši godalci v Monoštru niso ravno novinci, saj so se lanske- ga junija tamkaj predstavili celo s celovečernimi samostojnim koncertom. Nastop orkestra okoli tridese- tih čelistov, ki ga poleg nekate- rih učencev nižje zvečine se- stavljajo dijaki srednje glasbene šole iz Szombathelyja, pa je vsekakor pomenil kvalitetni vi- šek monoštrske prireditve. Or- kester, ki se je predstavil z iz- redno razgibanim programom - od renesančnih plesov, del Ba- cha, Brahmsa, Čajkovskega do ameriške country glasbe — se odlikuje z bogatim, voluminoz- nim zvenom, polnokrvno igro in občuteno interpretacijo. Zla- sti dve Bramhsovi deli (ali me- lodiji, kot je bilo zapisano v programu) je orkester podal iz- redno muzikalno, medtem ko je mladi solist (njegovega imena zaradi izključno madžarske konferance ni bilo mogoče ra- zumeti) odigral enega od stav- kov zahtevne Bachove suite v C-duru s presenetljivo tehnično dovršenostjo, s polno notranje napetosti in energije. Skratka, orkester čelistov iz Szombathe- lyja je zvočno razkošje v naj- žlahtnejšem pomenu te besede. Treba ga je slišati, doživeti, občutiti! Ob koncu še izmenjava spo- minskih daril in dogovor za je- sensko snidenje na Ptuju; seve- da s pomočjo živahne Mursko- sobočanke, sicer učiteljice kla- virja in zborovodkinje mono- štrskega pevskega zbora Marije Rituper, ki nam je s tekočim prevajanjem (tam, kjer je pač to bilo mogoče) pomagala iz mor- ja madžarščine. Besedilo in foto: /C Godalni orkester Glasbene šole Ptuj na festivalskem odru monoštrskega gledališča. ŠMARTNO NA POHORJU / SREČANJE UUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Naj ljudje pojo "Šmartno postaja tisto, kar smo želeli, a doslej še vsega ni- smo v celoti uresničili!" je po skoraj triurni prireditvi dejal vodjem in mentorjem skupin ljudskih pevcev in godcev stro- kovni delavec za kulturo pri ZKO Slov. Bistrica Stane Gra- dišnik. "Slovenska pesem je v zadnjih dve desetletjih domala Dornavske lOkarce na šmarskem odru. izginila, v šolah se še vedno kaj prida ne zmenijo zanjo, iz družin pa jo je izrinila televizi- ja. Zato naj ljudje pojo, ali na Smartnem ali kjer koli, naj po- jo, da bi jo ponovno obudili v vsej paleti njene bogate spo- ročilnosti in jo tako vtisnili v spomin mlajšim generacijam. Opažamo, da se starejši čedalje bolj zavedajo svojih slovenskih korenin, da spet radi pojo in da se čedalje raje priglašajo na šmarsko prireditev!" je končal Stane Gradišnik. Res je, tudi na letošnjo 10., jubilejno prireditev Srečanje ljudskih pevcev in godcev Šmar- tno na Pohorju, bilo je v nedel- jo, 4. junija, se je priglasilo pre- senetljivo veliko število skupin, tako da sta soorganizatorja (ZKO Slov. Bistrica in KUD Šmartno na Pohorju) bila prisil- jena tvegati zamero in nekaj po- slednjih celo odkloniti. Toda kljub temu se je na odru večna- menske dvorane v domači osnovni šoli zvrstilo šestnajst pevskih in štiri godčevske sku- pine, če mednje prištejemo tudi tamburaški orkester KUD Šmar- tno na Pohorju, ki deluje že od leta 1927. Zato so ob tej pri- ložnosti nekaterim članom orke- stra podelili Gallusove značke: dve srebrni in pet zlatih. Sicer pa so skupine prišle s pohors;;^ ga Keblja, iz haloških Cirkujv s Koritna pri Oplolnici, iz strice ob Dravi, z Zg. Polskav^ Gradišča na Kozjaku, iz p^]. čan, Dornave, Mak- I / Velii(| ga Tinja, iz Slovenske Bisirjjj Lancove vasi, z Zg. Ložnic^ Božjega in od Male Nedelja Vsaka od njih je zapela po pesmi. Žal nad njihovim izbo rom in vsebino ne moremo bil preveč zadovoljni, saj jih je bili kar preveč precej osladni uglašenih na OH in AH ljube žensko bolečino in na slovo o tega sveta — mračnjaških torej Pele so jih celo skupine iz vino rodnih krajev, torej tudi tiste od katerih bi pričakovali vs prej kot žalost in cagavost. Dru gi so si spet preveč opazno pri voščili (ritmično) nevešče ko vanje novih rim na že znan melodije in jim tako storili sik da "dramaturške" obdelave en od pesmi, ki je s tem zašla skoraj v opolzkost, niti m omenjamo posebej. K sreči gre za izjemo, saj so druge skup;* svoje poslanstvo opravile siii korektno, fantovski kvartet Peš- ci s Pohorja pa je s svojo pev- sko uglajenostjo celo presegel meje ljudskega. Pri iskanju no- vega je pač treba biti previder in zato bi v bodoče, če bo šmar ska prireditev prihodnje leto za res dobila novo obliko, kot ji bilo povedano, kazalo prav iz boru pesmi in odrskemu nasto pu posvetiti večjo pozornost Na splošno pa je namen prire ditve dosežen: z druženjem na ljudje pojo in Šmartno naj b njihovo zbirališče! Besedilo in foto: '< PESNIŠKA ZBIRKA ALEŠA ŠTEGERJA / PREDSTAVITEV V UUBUANI Šahovnice ur Pri Mladinski knjigi je v zbirki Prvenci izšla pesniška zbirka Šahovnice ur. Še preden je bila uradno predstavljena, je že pošla, tako da so jo takoj dali v ponatis. Na Ptuju je bila predstavitev ma- ja v Gledališču, v Ljubljani pa skupaj s predstavitvijo zbirke Bo- risa A. Novaka Mojster nespeč- nosti in Marka Sterleta Stara hiša. Štegerjeva poezija je v tem letu v središču pozornosti vseh literarnih revij, na radiu, vrstijo se številni literarni nastopi. Ne- kateri prvijo, da je Šteger po Kocbeku najzanimivejši pesnik z našega območja. B. A. Novak je na predstavitvi izjavil, da je Aleševa poezija "izredna, boga- ta, čustveno mehka, na poln in močan način nadaljuje tradicijo slovenske poezije". Aleš Šterger se je rodil 31. maja 1973 na Ptuju, drugače je doma z Destrnika. Po končani gimnaziji na Ptuju se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer štu- dira primerjalno književnost in nemški jezik. Pesmi je pisal že v srednji šoli in je skupaj s pri- jatelji ustanovil literarno prilo- go v Tedniku Razokvirjena be- seda, iz katere seje pozneje raz- vil gimnazijski časopis. Prve vidnejše objave pesmi je imel v reviji Dialogi (1992) in odmevna literarna večera na Ptuju in v Mariboru. Poskusil se jc tudi kot igralec v ptujski sku- pini Teater 111. V letu 1993 ima kar nekaj objav na radiu, ude- ležil se je literarnih srečanj pri ZKOS, sodeluje v literarnih de- lavnicah. Prve "resnejše" objave (kot sam pravi) so bile v revijah Li- teratura, Nova revija in časopi- su Naši razgledi. Zdaj redno ob- javlja v vseh slovenskih literar- nih revijah. Ob tem se ukvarja tudi z literano kritiko, dela kot urednik za kulturo pri študen- tskem časopisu Tribuna, zdaj je tudi član uredniškega odbora re- vije Literatura. Na predstavitvi knjige je podal recenzentsko oceno literarni kritk najmlajše generacije Mitja Čan- der. Štegrov pesniški prvenec Ša- hovnice ur predstavlja kljub pesni- kovi sorazmerni mladosti zelo kompleksno in večplastno umet- niško stvaritev, ki emanira svoje- vrstno ustvarjalno natančnost. Za- to bom skušal v čimbolj strnjeni obliki zarisati le nekatere osnovne poteze fiziognomije pesniškega sveta, udejanjenega v zbirki Ša- hovnice ur. Štegrov pristop k peniškemu de- janju izhaja iz zavesti, da je jezik osnovni eksistenčni modus poezije. In to tisti jezik, ki raste iz telesa, iz vseh njegovih bolečin in prepadov, drobnih premikov in tresljajev. Iz takšne bivanjske pozicije se seveda generira izrazito zavezujoč odnos do jezika; Štegrova poezija se ta- ko razkriva kot vznemirljivo in ekstatično potovanje na same skrajne meje jezika, zavedajoč se ambivalentnosti, slastne moči in nemoči lastnega početja, kar v obliki lapidarne definicije izvrstno artikulira Milan Dekleva, ko pra- vi, da je pesem "praznični poklon jezika", hkrati pa je tudi "obdaro- vana s praznino". Šteger zaklučuje svojo zbirko s pesmijo, ki nosi naslov Zapiso- vanje dveh ugank. In res je njego- va poezija v svojem najglobljem bistvu "zapisovanje dveh ugank", uganke ljubezni in uganke jezika, ki se spletata v eno samo in edmo skrivnost, ki je večna igra na koni- ci meča, na zdrsljivem robu med življenjem in smrtjo v nagibanju nad breznom lastnega niča. Nekoč je bila Beseda, ki se je razletela na tisoče drobcev, in če povzamem Pazovo pesem Pripo- vedka, so ti fragmenti, besede je- zika, skozi katerega plovemo v ri- su minevanja, "razbila zrcala, v katerih se svet opazuje razkosan". Štegrova poezija nastaja "nekje med začetkom in / koncem, v glo- bokem breznu vode, v katerem se / ponovno dvigujejo in sestavljajo ruševine neba", pri čemer pesnik zaupa v tisto božjo milost, ki jo je Marina Cvctajeva tako preprosto in hkrati neverjetno natančno poi- menovala "čudež". Šteger v svoji poeziji kore- spondira z vitalnim izročilom svetovne pesniške tradicije vse od Octavia Paza pa do Paula Celana in še mnogih drugih, hkrati pa stopa v dinamični dia- log s tistimi sodobnimi sloven- skimi pesniki - ob tem mislim predvsem na Tomaža Šalamuna, Uroša Zupana, Milana Deklavo, Borisa A. Novaka in še koga - ki se na najbolj eksistenčno za- vezujoč način bojujejo na me- jah brezmejnega in prihodnjega, če uporabim znano Apolinajro- vo misel. Hkrati pa se zdi Šte- grov prvenec v aktualnem tre- nutku slovenske literature po- memben tudi kol mejnik, ki na- poveduje blago in upajmo svežo ustvarjalnost najmlajše literarne generacije, rojene okrog leta 1970, ki šele stopa v javnost in si utira lastno pot v iskanju dovolj avtentičnega umetniškega izra- za. Če se za hip spustim na po- dročje "fulurologije", bo morda zanjo značilna sintagma, ki jo zapiše v eni svojcih novejših pe- smi prav Aleš Steger: "Zakaj, če je moja usoda citat, govorim s poslednjim jezikom?" M.Č. Pred ptujskim gledališčem je bilo zelo pestro ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ PTUJ Kulturni maraton— ibrodošla pomladna poživitev Negotovo vreme ter hrup ob obnovi Prešemove ulice nista zmotila mladih in starih, ki so minuli petek tako ali drugače pri- sostvovali kulturnemu maratonu, ki ga je pred ptujskim gleda- liščem pripravila ZKO Ptuj. Na njem so se s pevskimi, plesnimi, glasbenimi, recitatorskimi, gleda- liškimi in lutkarskimi točkami predstavile različne ljubiteljska kulturnoumelniške skupine. V prvem delu, ki je bil na menjen otrokom, so natopi lutkarji iz OŠ Podlehnik, pl« sna skupina MIK OŠ Zavrč plesalci OŠ Majšperk, 0^ Breg, OŠ Mladika, tamburaš OŠ Vitomarci, folklorna sku pina ptujske bolnišnice tet gledališka studia Stopinje i" Stopinjice. Med odraslimi skupinami P' so se predstavili plesalci sho« dance skupine Step Iz FD S^' la, pihalna godba Iz Podlehni' ka, ljudski pevci FD Rožma; rin Iz Dolene, mešani pevsl^' zbor DU DPD Svoboda Pt^J ljudske pevke FD Lovren*^ tamburaški orkester FD Cif; kovce, ljudske pevke in pe**-' ter ženski pevski zbor Iz Cif kovc. Pihalni orkester Ptuj mažorete. Ptujski nonej mešani zbor sv. Viktorina. f"; kloristi skupine Vinko Kor^' FD Cirkovce. komorni mo^^! zbor Ftuj ter mlada pisate'J!' ca Jana Skaza In pesnik ^'^ mon Puhar. jekst in foto: O' f0DNiir - 8. junij 1995 od tod in tam — 7 PTUJ / DRUŠTVO UMETNIKOV IN USTVARJALCEV' pruštve se predstavlja pruŠtvo umetnikov in ustvar- pgv smo ustanovili mladi ust- rjalci na Ptuju, ki želimo v ^Vjeni mestu v nekaj letih ust- ^\iii živ kulturni center, v ka- ^|\pi bi lahko svoje znanje in "-tvarjalno energijo prelili v "Varjalske dosežke na višjem Malitaiivuem nivoju, kot so ga !hko ponudili Ptuju dosedanji 5tvarjalski dejavniki. V zad- "iih Iclih se je na Ptuju obliko- ala številčna in kvalitetna gc- eracija mladih ustvarjalcev, ki "j povečini šolajo na umetni- akademijah v drugih oko- ljih, želijo pa svoja ustvarjalska llpienja izraziti in udejaniti v .^Qjem mestu. Pojav tovrstnega ysivarjalncga potenciala je 0dprl možnost za dvig kulturne Ip intelektualne ravni našega ^esta kot celote. Vsi kvalitetnejši ustvarjalski produkti so doslej prihajali na pitij izključno iz drugih okolij, (;ar sicer ponuja Ptujčanom možnost, da od časa do časa pridejo v stik s resnično kvali- letnimi ustvarjalci in ustvarjal- ;l;inii dosežki. V tem trenutku pa ima Ptuj možnost, da se v njem samem ustvarjajo prav ta- liokvalitetna umetniška dela, ki ne samo da bi tukaj nastajala, lemveč bi Ptuju omogočila, da mesto samo ponuja svoje stva- ritve tudi preko mestnega ob- zidja in postane mesto, ki bi bi- lo poleg tega, da je zakladnica lisočletij, tudi zakladnica ust- varjalnosti. Dejstvo pa je, da so okvirji dosedanje organiziranosti ptuj- ske kulture, ki je sicer večini od nas omogočila svoje prve kora- ke—predvsem ustvarjalcem na sledališkcm področju — postali preozki. Ptuj trenutno nima po- gojev, da bi tem ustvarjalcem, \a so prerasli okvire Ijubitelj- siva, omogočal delo. Potrebno izbilo torej odpreti nove orga- nizacijske oblike, ki bi bile s svojo organiziranostjo in svo- jim načinom delovanja kos zah- levain izzivov, ki jih prinaša nov, zahtevnejši način ustvar- janja. V ta natnen sta ustanov- ljeni dve organizaciji: Gleda- lišče ZATO in Društvo umetni- liov in ustvarjalcev Ptuj. Namen in naloge Društva imetnikov in ustvarjalcev ~ zaščita umetnika kot po- sameznika ~ spodbujanje ustvarjalnosti — preprečevanje odliva in- teligence s Ptuja — solidarnostna enkratna fi- nančna pomoč talentom — prirejanje, izvajanje in omogočanje prireditev in drugih kulturnih dogodkov — komunikacija z umetni- škimi akademijami v obliki so- delovanja in pridobivanja stro- kovne literature za informiranje o vseh vejah umetnosti Pri svojem delu nameravamo izhajati iz izhodišč, ki bazirajo na ustvarjalcu kot integriteti in ustvarjalnosti kot primarni fun- kciji, ki jo ustvarjalec v okolju opravlja. Pri tem nastopamo ne- odvisno od trenutke politike, ra- snih, ideoloških in verskih ovir, saj so le-te, kadar govorimo o resničnem ustvarjanju, irelcvan- tne. Naš namen je skozi delo- vanja društva omogočiti ustvar- jalcem materialno, kadrovsko in infrastrukturno kritje za njihovo dejavnost, ne da bi pri tem po- segali v integriteto posamezni- kovega ustvarjanja. Način realizacije posameznih idej bo projekten, kar pomeni, da se bodo ustavrjalci s svojim znanjem in energijo združevali za izvedbo posameznih projek- tov. To bo ne eni strani raciona- liziralo delovanje društva samo na bistvene dejavnike, na drugi strani pa odpiralo potrebno di- namiko pretoka idej, ustvarjal- cev, znanja, saj namerava društ- vo k svojemu delu pritegniti tu- di ustvarjalski potencial od dru- god, ki bo zapolnil vrzeli in pri- pomogel k nadgradnji ideje. S to svojo odprtostjo bo društvo do- seglo potrebno dinamiko razvo- ja in delovanja, da bo kos izzi- vom, ki jih predenj postavlja turboletno okolje konca 20. sto- letja. Nedvomno lahko izpostavi- mo tezo, daje lokalna skupnost dolžna podpreti ustvarjalski po- tencial v svojem mestu in mu na tak način omogočiti, da v njem izoblikuje svoj eksistenčni in ustvarjalski prostor, zato je tudi dolžna podpreti društvo s sred- stvi občinskega proračuna ter tako zagotoviti njegovo normal- no funcioniranje in izvajanje njegovih funkcij. Žal člani društva ugotavlja- mo, da je s strani skupnosti ra- zen načelne podpore izostala kakršna koli konkretna pomoč, ki bi mu zagotavljala osnove za delovanje. Zdi se, da tistim, ki o teh stvareh odločajo, ni jasen temeljni razloček med ljubitel- jsko kulturo in ustvarjanjem, ki kvalitetno dosega nivo profesi- nalne produkcije, kar pa je žal stvarnost okolja, v katerem živi- mo, kjer provincializem in kva- zi meščanske vrednote izpodri- vajo kozmopolitskega duha. Društvo s svojo vizijo razvo- ja ponuja opcijo začasnega re- ševanja problematike organizi- ranosti na področju kulture, saj v zdajšnji obliki zadovoljivo pokriva potrebe ustvarjalcev ob predpostavki, da lokalna skup- nost materialno omogoči njego- vo delovanje. Dejstvo je, da je kljub spremembi sistema, ki je praktično preobrazil vse nivoje naše družbe ali je vsaj zastavil smernice spreminjanja, na po- dročju umetniškega ustvarjanja v našem mestu še zmeraj v veli- Predsednik Društva umetnikov in ustvarjalcev Ivan Brač (desno) ob od- prtju razstave del Emila Stoegerja. ki ineri ohranjeno stanje iz pre- teklosti, ki pa v današnjem okolju z njegovimi specifičnimi zahtevami, z veliko stopnjo tur- bolentnosti in dinainiko spre- memb ne zmore slediti in se pri- lagajati. Društvo s svojim mo- delom organiziranosti in svojo vizijo delovanja ponuja vzorčni model reševanja tovrstne pro- blematike, ki je nastala kot ini- ciativa ustvarjalcev, prilagojen njihovim željam in potrebam in je osvobojen vseh ideoloških in političnih vplivov, na drugi strani pa dovolj dinamičen, odprt in prilagodljiv, da je lah- ko kos izzivom okolja in časa. V situaciji, v kateri smo danes, ko kulturni prostor obvladuje ozek krog polpolitičnih lobijev, ostankov preteklega sistema, ki pod zastavo borcev za kulturo omogočajo sebi udobno vegeti- ranje, plačano z javnimi sred- stvi, je potreben odločen poseg in odpiranje konkurenčnega po- lja tudi na področju kulture, saj nove ideje, konkurenca in novi ljudje lahko pripomorejo k dvi- gu kvalitete, kar je osnovni cilj kulturne politike. Zato je potre- bno dati enakopravno možnosti tudi novonastalim ustvarjalskim potencialom, da s svojim delom upravičijo svoj obstoj. To pa je odločitev, ki jo mo- ra sprejeti kulturna politika, in upamo, da bodo njeni obliko- valci zmogli dovolj moči, pogu- ma in daljnovidnosti za odločne spremembe. V nasprotnem pri- meru se zna zgoditi, da Ptuj ne bo izkoristil možnosti in bo za- vrgel priložnost za kulturni razcvet, katerega širino in glo- bino je že mogoče naslutiti iz našega dosedanjega dela. In po- novno bo potrebno počakati mnogo let, preden se bo pojavi- la generacija, ki bo na eni strani premogla kvaliteto, na drugi strani pa pripravljenost, da se v Ptuju zakorenini. Zanima nas, kdo bo priprav- ljen nase prevzeti odgovornost za tovrstno dejanje. člani društva in njihovo delo Na kratko želino predstaviti člane našega društva in njihove najpomembnejše ustvarjalske dosežke, ki namesto velikih be- sed govorijo o naših zmožno- stih za uresničitev zastavljenih ciljev (podatki so nepopolni). Ivan Brač: pesnik (leta 1993 izdal zbirko Norec pod vislicami), filozof, zbiralec arheoloških arte- faktov (instalirani dve stalni zbirki v TlC-u in restavraciji Ribič), dra- matik (letos poleti bo prvič izve- den dramski tekst Mark Valerij Vera), organizator prireditev, predsednik Društva uinetnikov in ustvarjalcev Aljoša Koltak: igralec: Otroka reke. Iz močvirja se je vzdignil. Ujetniki svobode. Publika, A me ljubic, Ftorjanovo rojstno, Igralec ( za to vlogo v predstavi, ki jo je režiral Peter Srpčič, je leta 1993 prejel zlato Linhartovo nagrado za najboljšo glavno vlogo), Ciklus; plesalcev: Ljubezen čarodejka Samo Strelec: gledališki reži- ser: 1989, SNG Drama Maribor, M. Dekleva: Zveza diamantnega čuka, 1991, Cankarjev dom, Lju- bljana, D. Jovanovič: Življenje plejbojev, 1992, ZKO Ptuj, S. Mrožek: Na odprtem morju, 1992, Prešernovo gledališče, i^q ZABOVCI / SVEČANA PODELITEV NOVIH OBRTNIH DOVOUENJ Obrtno dovoljenje je dragocen dokument obrt po novem ni več status, temveč način opravljanja neke dejavnosti. Obrtniki so tisti, ki not "neindustrijski" način opravljajo katero izmed obrtnih ali obrti podobnih dejavnosti oziroma do| mačo in umetno obrt ne glede na pravno-orgonizacijsko obliko. Od drugih gospodarskih sub- jektov obrtnike ločuje obrtno dovoljenje. Z njim njegovi la- stniki dokazujejo, da izpolnjuje- jo vse predpisane pogoje za obrtno dejavnost: materialne in tehnične ter predvsem to, da so usposobljeni za opravljanje svo- je dejavnosti, imajo zahtevano izobrazbo in prakso za kako- vostno opravljanje svoje dejav- nosti. Tako obrtno dovoljenje ni samo pomemben, temveč tudi dragocen dokument. V pahod- nje bo število tistih, ki se bodo ponašali z njim, naraščalo veli- ko počasneje kot doslej. Po no- vem obrtnem zakonu bo obrtno dejavnost lahko opravljal Ic ti- sti, ki bo z mojstrskim izpitom dokazal, da obvlada znanje, ki je predpisano za njegovo dejavnost. Nova ureditev obrti zahteva tudi izdajo novih obrtnih dovoljenj, ki jih po novem izdaja obrtniška ce- hovska organizacija. Območna obrtna zbornica Ptuj bo svojim članom po dolž- nosti izdala 1375 obrtnih dovol- jenj, od tega 1276 fizičnim in 99 pravnim osebam. Svečanost ob začetku podeljevanja je bila v ponedeljek zvečer v okrep- čevalnici Ambicnte v Zabovcih, kjer so prvih 44 novih obrtnih dovoljenj podelili članom skup- ščine, izvršilnega odbora, pred- sednikom sekcij in članom dru- gih organov zbornice. O pome- nu novih obrtnih dovoljenj je govoril predsednik Območne obrtne organizacije Roman To- manič, ki je prvo dovoljenje izročil obrtniku Francu Benku. Ob tej priložnosti seje tudi zah- valil obrtnikom za dobro delo v vseh organih zbornice. MG Nagradno turistično vprašanje Poletna kopalna sezona se v naših kopališčih še ni pričela. V ptujskih Termah jo bodo uradno pričeli z veliko zabavno gla- sbeno prireditvijo, ki bo 25. junija in na kateri bodo nastopili tu- di Čuki, veliki zmagovalci Zlate note '94. Kopališče v Ki- dričevem pa bodo za kopalce odprli 12. ali 19. junija — odločitev o tem bodo sprejeli v teh dneh. I Sezona šolskih in drugih izletov je na vrhuncu, v mestu pa je i poleg šolarjev tudi veliko drugih obiskovalcev. Če se bo dober I obisk iz prvega tromesečja letos nadaljeval, bo ptujski turizem Idočakal eno najboljših sezon v zadnjih štirih letih. V prvih treh mesecih letos je Ptuj in okolico obiskalo za 30 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju prejšnjega leta, za toliko pa se je povečalo tudi število nočitev. 25. maja so v razstavišču v Prešernovi ulici 37 v Ptuju odprli razstavo pod naslovom "Domovina naša je svobodna...", ki je posvečena 50. obletnici zmage nad nacizmom. Nagrado za pravilen odgovor prejme Zdenka Drobnak, Rimska ploščad 16, Ptuj. Čestitamo! Ruj je lani prejel že tretje zaporedno priznanje kot najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji, nas pa zanima, kdaj ga je prejel prvič, i Nagrada za pravilen odgovor so muzejske publikacije in družin- I ska vstopnica za brezplačen ogled muzejskih zbirk. Odgovore ' pnčakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 16. junija. 12 -~ ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 8. JUNIJ 1995 TEDNIK MATJAŽ GERL / KLATENJE PO INDONEZIJI — VI. d*l V deželi vulkanov Na otoku so v bistvu le štiri s turisti preobremenjene točke. Na severni obali se od Singaraje proti zahodu vleče Lovina Be- ach, kjer poležavajo nizkopro- računski turisti na usranih pla- žah. Tudi okoliški domačini so v veliki meri že "turistično pok- varjeni", saj žicajo denar od vsakega in povsod, najraje med dremanjem na plaži. Največja količina turistov letuje v okolici največjega mesta na otoku Den- pasarja. Denpasar leži na rtu na skrajnem jugu otoka. Z vzhodne strani se ob obali razteza nasel- je luksuznih hotelov Sanur, kjer jb tempcriranih bazenih in hla- dni kokakoli svoje riti nasta- vljajo soncu premožnejši Av- stralci in Japonci. Po zahodni obali se proti severu vleče Kuta Beach, raj za klošarje vseh na- rodnosti. Zadnja s turisti preo- bremenjena točka na otoku je krater vulkana Batur, kjer so golf igrišča za "smetano". Če se modro izogneš naštetim krajem, si lahko sredi Balija pričaraš občutek, da si James Cook. Mi tega seveda nismo vedeli, zato smo strumno odšibali na- ravnost na Lovina Beach. Kljub temu da je Lovina slab kraj za spoznavanje Balija in Balijcev, pa je odlično izhodišče za izlete v notranjost otoka. Poleg tega so na tem mestu koralni grebe- ni, ki obdajajo Bali, tako blizu obale, da lahko do njih prepro- sto odplavaš in jih občuduješ. umiranje na kolesu in "hlajenje" v vročih vrelcih_ Po nekaj dneh poležavanja na soncu in pridobitvi izdatne ko- ličine opeklin smo se odločili, da organiziramo športni dan in se s kolesi odpravimo na ogled edinega budističnega templja na Baliju. Najeli smo tri gorska kolesa indonezijske izdelave in njihov lastnik se je pridušal, da niso stara več kot tri mesece. Dober namen, da se na pot od- pravimo zgodaj zjutraj, je med jutranjim poležavanjem "samo še pet minut" splaval po vodi. Krenili smo okoli desetih, ko se prične najbolj vroč del dneva. Prvih nekaj kilometrov nas je pot vodila ob obali in spotoma smo ugotovili, da Lidijinemu kolesu ne delajo zadnje zavore, Jani pa je odkril, da ga čaka neusmiljen rodeo, saj mu jc se- dež plesal sem in tja. Po prvih kilometrih se je pot začela strmo dvigati navkreber in se v tem smislu nadaljevala; dobrih osem kilometrov. Sonce nam je neusmiljeno žgalo v hrbte, vratove in male možgane, izraze naših obrazov pa smo lahko prečitali iz zaskrbljenih pogledov mimoidočih domači- nov. Zadnji del poti je bil tako neverjetno strm, da bi iz njega lahko mirno naredili plezalni Balijska kmetija Kolesarski izlet vrtec in tam je Lidijin telešček rekel "stop" ter se zvrnil na tra- vo. Po nekajminutni intenzivni negi smo odpešačili do templja, kjer smo dobili saronge (velike rute, ki si jih domačini zavijejo okoli pasu in so videti kot žen- ska krila) ter hladno vodo. Tempelj je bolj balijski kot bu- dističen, živobarvno okrašen, z oranžno streho in bujnim vrtom. Je simpatična zgradba s čudovi- tim razgledom po dolini, posejani z riževimi polji. Nedaleč stran so vroči vrelci motne, po žveplu smrdeče vode, kjer smo se odma- kali vse do popoldneva. Voda v vrelcih se mi je zdela malce pre- vroča, po nekaj minutah pa sem se v njej razmehčal kot žvečilni gumi in napol dremaje smo se odpravili proti baznemu taboru v Lovini. Med potjo mi je odpadel pedal in neki prijazen domačin se je na- mučil do nezavesti, da mi ga je spravil nazaj gor. Kolesu sem se maščeval tako, da sem zadnje ki- lometre vozil po peščeni plaži, po vodi in čez kanalizacijske po- točke. Težko bi rekel, kdo je bil na koncu bolj zdelan. OSNOVNA ŠOLA GORIŠNICA Lepota oblike Alentor in vodja projekta, likovnik Boštjan Rihtar S četrtkovim odprtjem razstave likovnih del v avli osnovne šole Gorišnica se je končal projekt mladih gorišniških likovnikov, ime- novan Lepoto oblike. Bošt- jan Rihtar, učitelj likovnega pouka ter mentor nadebud- nim ush/arjolcem, je pove- dal, da so projekt, ki je po- tekal vse šolsko leto, zasno- vali večplastno. Učencem so skušali dati širši vpogled v likovno ustvarjalnost. Prav 2ato so medse povabili akademskega kiparja Vik- torja Gojkoviča, aranžerja Danija Hrgo ter tehnika in dizajnerja Aleksandra Gre- goriča. Ti so z nasveti pri- pomogli mladim pri njihovi likovni delavnici ter ne na- zadnje s svojimi stvaritvami obogatili razstavo. Sicer pa je razstavo pri- Dravilo petna st učencev li- covneaa krožka, ob teh po še sedem učiteljic razredne stopnje s svojimi učenci. Iz- brali in razstavili so okrog sto izdelkov, od tega naj- več slik in risb, drugo pa so kipci iz gline ter siporeksa. Poleg tega so na odprtju predstavili dve raziskovalni nalogi: Novi arb občine Gorišnica učenke Sandre Belšak ter Zamušanski grad učenke Barbare Modlic. Obe sta bili predstavljeni na tretjem regijskem sre- čanju mladih raziskovalcev osnovnih šol, ki ga je v pe- tek v palaciju ptujskega gradu pripravil Biro strateško tehnološki razvo BISTRA Ptuj. ' Naključje je hotelo, da raziskovalna naloga o no. vem gorišniškem gr^^^ odlično sovpadala z zahte. vami po simbolih novonQ. stolih občin, ki jih narekuje lokalna samouprava. Zate so predlog grba, ki pred. stavijo novo kreacijo, na- stalo no osnovi raziskave ki so jo učenci opravili J šoli in med ljudmi na tere- nu, pri tem po izhajali tradicije in simbolike pre- teklih dni, v Gorišnici tudi uradno sprejeli. Tekst in foto: Oj Del razstavljenih slik ter kipcev iz gline Dizajner avtomobilov Aleksander Gregorič s skupino mladih likovnikom ORMOŽ Letni koncert ormoških pevcev z gosti Pevke ženskega okteta Voličina z umetniškim vodjem Božo Čobcem. V petek, 26. mojo, zvečer je bil v domu kulture v 0^' možu prijeten glasbeni večer. Ze petič so člani mešanega pevskega zbora Ormož, ki ga vodi Jože Borin — Turico pripravili letni koncert. Tokrat so v goste povabili žensk| oktet iz Voličine — umetniški vodje Božo Cobec in mosk' pevski zbor Turističnega društva Limbuš — zborovodj'' Miran Antouer. Za večletno delovanje na glasbenem področju so neko' teri člani ormoškega pevskega zbora prejeli zlate, srebrn^ in bronaste Gallusove značke. Po samostojnih nastopih so zbori družno zapeli pese[^ Rož, Podjuno, Žila (P. Kernjok) in Verdijev zbor sužnjev opere "Nobucco" ob klavirski spremljavi Tanje Vnučec Ignac Janžek BARBARIN MODNI KOTIČEK Poletne novosti Prav gotovo nekatere že nestrpno pričakujete, kdaj bo že ko- nec te ultra mini mode, s katero nas bombardirajo z vseh strani. Prav gotovo je katera, ki je prisegla, da nikoli več ne bo oblekla minija, posegla po kratkih krilih, čeprav se v njih ni prav nič sla- bo počutila. In prav za te in vse druge počasi, a vztrajno prihaja nova dolžina kril, ki segajo do kolen ali nekaj centimetrov pod- nje. Tako bodo poletni kostimi z oprijetimi jaknami in ozkimi krili z novo dolžino, ki bo prav gotovo jesenska zakonitost. Razen poletnih kostimov bodo v naših omarah najbolj dobro- došle poletne obleke. Te so lahko široke, ozke, kratke ali dolge celo do gležnjev. Ker so materiali večinoma zelo prosojni, tran- sparenti, lahki, je ena obleka narejena iz dveh. Lahko sta krojeni popolnoma enako ali nekoliko drugače, npr. spodnja ima kratek rokav, zgornja samo naramnice. Prav tako naj bo tudi vzorec obeh oblek različen, vendar pazite, da bosta skladna. Vzorci naj bodo drobni cvetlični ali orient. Barbara Plaveč Budistični samostan fCDNIK — 8. junij 1995 NASVETI — Ui Kuharski nasveti O ŠTRUKUIH Najmanj zahtevni za pripravo go krompirjevi štruklji. Pripravi- jo jih iz krompirjevega testa, ki ga pripravimo iz krompirja, mo- ke, jajc in soli. Najboljše krom- pirjevo testo dobimo takrat, ko vročemu kuhanemu krompirju dodamo maslo ali margarino, so- limo, počakamo, da se krompir ohladi, in komaj ohlajenemu krompirju dodamo moko in jajca. |\ja pomokani deski ali deski, po- treseni z drobtinami, razvaljamo testo za dober centimeter na de- tjelo. Dobro premažemo z razte- penim jajcem in potresemo s prepraženimi drobtinicami, med katerimi je lahko tudi nekaj ocvir- kov. Testo zavijemo v šturkelj in ga zavijemo v čisto brezbarvno kuhinjsko krpo. Dobro povežemo z vrvico in kuhamo v slanem kro- pu 40 minut. Kuhani štrukelj vza- memo iz kropa, ga položimo na desko in pustimo, da se narahlo ohladi. Počasi odstranimo krpo, narežemo na primerno velike re- zine in serviramo zraven mesnih jedi z omakami. Namesto v krpi lahko štruklje kuhamo tudi v alu foliji. Krompirjeve štruklje lahko na- devamo še z drugimi nadevi, kot na primer z blanširanimi špinač- nimi listi, ki jih grobo sesekljamo in jim dodamo fino sesekljano prepraženo čebulo ter par košč- kov sira. Nadevamo jih lahko tu- di s kuhano in na maslu soltirano oziroma prepraženo zelenjavo, kot je: grah, korenje, gobe, bro- koli in podobna zelenjava. Med zelenjavo lahko pomešamo malo na rahlo prepraženih drobtinic ali malo parmezana. Tako pripra- vljene štruklje lahko ponudimo kot samostojno jed s solato. še bolj znani kot krompijrevi so slani sirovi štruklji, ki jih pri- pravljamo iz vlečenega testa. Pripravimo enako testo, kot ga pripravljamo za jabolčni ali skut- ni zavitek, le da testu obvezno dodamo vezivno sredstvo oziro- ma jajce. Zraven jajc potrebuje- mo za vlečeno testo še mehko moko, malo soli in olje ter mlač- no vodo. Vlečeno testo pustimo po pripravi počivati vsaj 20 mi- nut, testen hlebček pa po vrhu zmeraj premažemo z belim ol- jem, da preprečimo nastanek skorjice. Spočito testo razvleče- mo kar se da na tako in ga po- ložimo na pomokan prt ter ob- režemo robove. Dve tretjini testa premažemo z nadevom, preosta- lo tretjino pa narahlo pokapljamo z raztaljeno margarino ali ma- slom. Dobro zavijemo, položimo v čisto kuhinjsko krpo in po- vežemo z vrvico tako, da se med kuhanjem krpa ne odvija. Preden položimo štruklje na krpo, jo na- rahlo potresemo z drobtinicami, da se nam kuhani štruklji ne pri- mejo nanjo. Če jih kuhate v foliji, je folijo potrebno narahlo prema- zati z belim oljem ali maslom. Kuhane štruklje položimo na de- sko in jih primerno razrežemo. Nadev za slane sirove štruklje pripravimo tako, da penasto ume- šamo maslo ali margarino in do- damo rumenjake in sol, fino pre- tlačeno skuto in smetano ter tudi sneg beljakov. Narahlo premeša- mo in razporedimo po testu. Na- dev lahko izboljšamo z raznimi zelišči, kot so: pehtran, meta, drobnjak in podobna zelišča. Enako kot slane lahko pripravi- mo tudi sladke sirove štruklje, le da nadev sladkamo in mu okus izboljšamo z rozinami, orehi, lešniki, in mandeljni. Sladke štru- klje navadno ponudimo z eno iz- med tekočih sladkih omak. Danes pa vse pogosteje kuha- mo štruklje tudi porcijsko. Po- stopek priprave je enak kot pri slanih sirovih štrukljih, le da jih ne zavijemo v krpo, ampak jih z krožnikom ali koleščkom razre- žemo —- ob tem moramo robove na obeh straneh dobro stisniti — in jih s pomočjo lopatice polo- žimo v slano vrelo vodo. Voda naj vre počasi, saj se vam lahko ob premočnema vrenju odprejo in ostanejo brez nadeva. Tisti, ki pripravljate štruklje večkrat, popestrite nadev z kakšnim zeliščem. TESTO: — 50 dag kuhanega pretlačenega krompirja — 18 dag ostre moke — 2 dag pšeničnega zdroba — 3 dag masla — 1 jajce — sol NADEV: — 1 jajce — 25 dag kuhanega fino naribanega korenja — sol, muškatni oreh Opran cel krompir damo ku- hat in solimo. Ko je kuhan, ga takoj olupimo in še vročega pretlačimo ter mu dodamo ma- slo in sol. Ko se maslo ohladi, dodamo jajce, pšenični zdrob in moko. Iz vsega na hitro ugnetemo testo. Razvaljamo ga na pomokani deski 1 cm debelo. Namažemo z nade- vom, ki ga pripravimo tako, da naribanemu korenju dodamo razžvrkljano jajce in začimbe. Testo zavijemo v štrukelj in ga zavijemo v z oljem namazano alufolijo. Štrukelj kuhamo v sla- ni vreli vodi 40 minut. Kuhane- ga vzamemo iz kropa in ga po- ložimo na desko, kjer naj malo počiva. Razrežemo na primer- no velike rezine in serviramo. Veliko uspeha pri pripravi Vam želim. •» Nada Pignar, učiteljica kuharstva V SADNEM VRTU letos posajenim drevescem posve- timo potrebno skrb pri negi, da bi se že v prvem letu rasti na stalnem mestu razvila v krepko in dobro rastoče sad- no drevo. Mladi poganjki pravkar vzbrstelih sadik so zelo ob- čutljivi za okužbe z rastlin- skimi glivičnimi boleznimi, njihova sočnost pa je užiten plen za najrazličnejše rastlin- ske škodljivce. Prvenstveno skrb posvečamo pri mladih drevescih njihovemu varstvu. Če imamo le nekaj podsaje- nih dreves, te varujemo hkrati z varstvom starejšega sadne- ga drevja, če pa je nasad še v celoti mlad in v njem še ni potrebno varstvo pridelka, pa škropimo v juniju in juliju vsakih 14 dni z enim od kon- taktnih fungicidov, npr. di- thanom M 45, da jih zavaru- jemo pred glivičnimi bolezni- mi, in dodajamo ustrezne in- sekticide proti škodljivcem, ki jih ogrožajo: če so to uši ali drugi sesajoči insekti, s si- stemičnimi insekticidi, razne gosenice in hrošče pa z že- lodčnimi strupi. Drevesne kolobarje pri mladem sadnem drevju redno plitvo okopavamo ter pre- prečujemo kalitev in rast ple- vela. Ob obdelavi kolobarja še posebej budno spremljamo rnorebiten pojav voluharja. Če opazimo žive rove, ga lah- ko lovimo s pastmi, zastrup- ljamo z vabami ali uničujemo z raznimi strupenimi plini. Poganjke, ki rastejo na- sprotno vzgojni obliki dreve- sne krošnje, odstranjujemo ali pinciramo. Pinciranje ali pri- krajševanje mladih poganj- kov na 2 do 5 listov je boljše od izrezovanja celih poganj- kov, ker s tem ohranjamo del listne površine, ki pomaga mlado rastlino krepiti. Junij, ko v OKRASNEM VRTU vcvetejo najlepše okrasne trajnice, so že nekoč poimenovali in počastili z naj- lepšim slovenskim imenom mesecev: rožnik. Okrasne ra- stline za svoje bogato cveten- je in bujno rast potrebujejo veliko hrane, obilico vlage in toplote, kar jih moramo pra- vočasno in skrbno zagotoviti. Za toploto nam v juniju v naših podnebnih prilikah ni potrebno posebno skrbeti, povsem drugače pa je z vlago in brano. Obilica dežja še ne pomeni, da ne bi bilo potreb- no zalivanje. Padavine so običajno neenakomerno raz- porejene, in ko že po nekaj vročih dnevih zemlja postane suha, ima to za rastline, ki cveto, odločilen vpliv na buj- nost cvetenja. Z zalivanjem zagotovimo enakomerno oskr- bo rastlin z vlago, pri čemer upoštevamo različnost potreb po vlagi pri raznih skupinah okrasnih rastlin. Za zalivanje uporabljamo mehko vodo deževnico ali vodo iz mlak. Vodovodno vo- do pred uporabo za zalivanje natočimo v kad, kjer se v naj- manj 12 urah iz nje izloči kal- cij, sočasno pa se bo ogrela na zračno temperaturo. Zali- vamo le v jutranjih urah, ko so rastline ohlajene, in to po tleh, tako da listja in cvetja ne omočimo. Zalivanje nepo- sredno iz vodovoda s curkom po rastlinah s hladno vodo, ko so rastline razgrete, je škodljivo. Zemlja pod okrasnimi ra- stlinami mora biti vselej plit- vo obdelana, da preprečimo rast plevela, izhlapevanje vla- ge in omogočimo koreninam zračnost. Hkrati z obdelavo okrasno rastlinje dognojuje- mo. Ker v lončkih in koritih najprej zmanjka hrane, poso- dovkam pogosteje dognojuje- mo. Uporabljamo organska gnojila. Ta učinkujejo počas- neje, za naglo pomoč izčrpa- nim rastlinam pa uporabljamo rudninska ali foliarna gnojila. Z rudninskimi nikoli ne gno- jimo suhim rastlinam oziroma v izsušeni zemlji. Najprej jih dobro zalijemo, čez nakaj časa, ko se napijejo vode, pa jih dognojimo, bolje v manj- ših odmerkih in pogosto. V ZELENJAVNEM VR- TU bo tudi junija veliko dela. Kljub temu da je večina vrtnin s svojo bujno rastočo listno površino že strnila in prekrila vrtna da, odraščajoče vrtnine skrbno plevemo, s plitvim oko- pavanjem in rahljanjem tal pa preprečujemo kalitev in rast novih plevelov. Po vsakem obilnejšem dežju ali nalivu drobimo zaskorjena Ua, difvla- ga ne bi prenaglo izhlapela. Čim bolj bodo tla pod vrt- ninami obdelana in zračna ter brez plevela, tem manj se bo- do zadrževali in povzročali škodo nadležni polži. Če pa se polži že pojavljajo, po- skrbimo, da bodo tla čim bolj suha, to pa dosežemo tako, da zalivamo redkeje, a takrat obilnejše, naslednji dan po zalivanju ali dežju tla plitvo prerahljamo, po robovih gre- dic ali skupinah vrtnin pa po- trosimo v 10 cm širokih paso- vih kamninsko moko. Polže učinkovito uničimo z raznimi strupenimi kemičnimi pri- pravki, pri čemer pa smo skrajno pozorni, da si ne za- strupimo pridelkov. V juniju je čas za setev en- divije, radiča, kolerabe, črne redkve, rdeče pese in drugih vrtnin, ki jih bomo potrebo- vali kot sveže v jeseni, hranili za ozimnico ali predelali ozi- roma konzervirali. Na izpraz- njene gredice po zgodnji ze- lenjavi in vrtninah junija po- novimo setev nekaterih zgod- njih vrtnin; mišljene so sorte in vrste s krajšo rastno dobo, ki prenesejo dolge poletne dni, kot so: dalmatinska le- denka, braziljanka in unicum. V začetku junija posejano zgodnje zelje nudi že po me- secu dni goste sadike za pre- sajanje, pridelek pa pobiramo že v zgodnji jeseni. Za setev stročjega fižola je še tudi ju- nija dovolj časa. Pri poletni setvi vrtnin, enako kot spomla- di, upoštevamo vrtni kolobar, saj si enake vrste vrtnin ne smejo slediti na isti gredici. Po biokoledarju je pripo- ročjlivo sejati in saditi rastli- ne, ki jih pridelujemo zaradi listja, od 2. do 4. ter 11. in 12. junija, zaradi plodov od 4. do 6. ter 13. in 14. junija, korenike od 7. do 10. ter 15. in 17. junija, rastline, ki jih pridelujemo zaradi cvetja, in zdravilna zelišča pa sejemo 11. ter od 17. do 19. junija. Miran Glušič, ing. agr. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE Osebnostne motnje 2. DEL Oglejmo si še druge oseb- nostne poteze, ki jih navajamo kot primer. sovražnost Mržnjo in sovraštvo čuti- mo, ko ne vidimo nobene možnosti več, da bi nas kdo cenil, ljubil ali želel v svoji družbi; občutek sovražnosti nastane le tam, kjer se čutimo sami osovraženi. Vzemimo za primer zakon- ca, ki se mu zdi, da ga partner ogroža, vendar mu zaradi raz- niii razlogov ne more prepro- sto ubežati. Prisiljen je torej ostati, vendar se zaradi prisot- nosti in ravnanja partnerja čuti predvsem zanikanega, iz- koriščenega, zapostavljenega in neupoštevanega. V taki si- tuaciji, ko je človekovo priza- devanje za varnost in samopo- trditev zaman, se pojavi so- vraštvo, njegovo bistvo je po- tolči tistega, ki je vir ponižan- ja. Na isti način .se razvije so- vraštvo otrok do svojih star- šev. Pred pretiranimi zahteva- mi, strogostjo in nestrpnostjo vzgojiteljev se skuša otrok najprej uveljaviti in rešiti s trmo. Ker to otrokovo reakcijo starši navadno ocenijo kot hu- dobnost, ki mu jo je treba "iz- biti" ali "zlomiti", pride konč- no do resničnega boja, v kate- rem se starši in otrok vedno bolj zapletajo in v katerem nihče noče popustiti. Pojavi so začarani krog: starši sežejo po še hujših vzgojnih sred- stvih, v otroku — čeprav se na videz prilagodi — pa raste za- grenjenost, nemočen bes, so- vraštvo do staršev, odraslih in sveta sploh. Ker se tak otrok v otroštvu ni naučil ljubezni, ne more sprejeti niti drugih niti sebe. Taki ljudje so zato pozneje obsojeni na razdražljivost, ne- strpnost in sovražnost. vedno prav_ Vsako skupno življenje zah- teva sporazumevanje, treba je druge poslušati in jih spoštova- ti. Ker je razhajanje mnenj nei- zogibno, je potrebna tudi pri- pravljenost na kompromis. Čeprav nihče ne more trditi, da ima vedno prav, se vedno znova najdejo ljudje, ki za no- beno ceno ne odstopijo od svo- jega, pa čeprav so njihovi argu- metni še tako za lase privlečeni. Kot vse značajske poteze ima tudi "želja imeti vedno prav" svoj izvor v prvih letih življen- ja. Ti ljudje so pogosto odra- ščali v družinah, kjer so se star- ši prav tako pogosto nepopust- ljivo prepirali. Tudi pretirano razvajeni otroci kažejo take značajske poteze. S tem, ko jim starši izpolnjujejo vse želje, jih vzpodbujajo k zahtevnosti, ki ji ni konca; taki otroci želijo biti tudi pozneje v življenju v sredi- šču pozornosti in igrati nekakš- no "prvo violino". Vedno hoče- jo imeti prav tudi ljudje, ki so jih kot otroke pretirano strogo vzgajali. Taki ponižani otroci neredko sanjarijo, kako bodo pozneje sami mogočni, kako bo- do drugim nagnali strah v kosti, jih razvrednotili in obvladali. In končno najdemo v tej sku- pini ljudi, ki so bili zapostavlje- ni pred sestrami in brati, pa so zato doživljali občutke man- jvrednosti, ljubosumnosti, ne- voščljivosti in rivalitete. čustvena neuravnovešenost Psihologi smo mnenja, da razpoloženje ni razložljivo zgolj z zunanjimi dogodki; nekateri ljudje si tudi sami "naredijo" svoje razpoloženje. Če govorimo z žalostnimi in potrtimi ljudmi, imamo vtis, vsaj pri nekaterih, da so preveč klonili, da vidijo stvari preveč črno in da v svoji žalo- sti, obupu in slabem razpolo- ženju kar nekam pretiravajo. Kaj želijo s tem podzavestno doseči? Na to lahko odgovorimo, če se spomnimo, da je naše ve- denje naučeno v otroštvu: če otrok joka ali je žalosten, rav- najo starši z njim bolj prijazno in nežno; z žalostjo lahko otrok svoje starše naravnost prisili k dokazom ljubezni. Potrtost kot temeljna poteza značaja je poteintakem apel na okolico: z menoj morate biti nežni in dobrohotni. O tem pa še več naslednjič. mag. Bojan Sinko, spec. klin. psih., predstojnik Dispanzerja za mentalno zdravje prijZZD Ptuj va 1, Ptujska Gora; Albin Av- guštin, Lovrenc na Dravskem pol- ju; Silvo Klajnšek, Lovrenc na Dravskem polju 5\ Alojz Petro- vič, Zg. Hajdina 146; Bogdan Keric, Ob železnici 4, Kidričevo; Ivan Kovačec, Kungota 8, Ki- dričevo; .Štefan Dončec, UI. N. Tesle 3, Kidričevo; Ema Matic, Rimska pl. 19, Ptuj; Milenko Bo- ,sak, Ul. B. Kraigherja 25, Ki- dričevo; Božo Amidič, Kraigher- jeva 4, Ptuj; Branko Mohorko, Apače 284, Lovrenc na Dravskem polju; Silvo Kokol, Majšperk 1.3; Jože Palčič, Senešci 1.5, Velika Nedelja; Janez Plajnšek, Tovi^r- niška 1, Kidričevo; Janez Kisel- jak, Gerečja vas 112, Hajdina; Stanko Šeliga, Stogovci 47, Ptuj- ska Gora; Janez KovaČič, Breg 83, Majšperk; Jožef Karneža, Do- klece 26/a, Ptujska Gora; Franc Korez, Janški Vrh 56, Ptujska Gora; Martin Turk, Vegova ul. 3, Kidričevo; Alojz Kelc, OsluSevci 7, Podgorci; Jože Bezjak, Vlaho- vičeva 1, Kidričevo; Zvonko Auer, Mihovce 12, Cirkovce; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14, Stoperce; Alojz Zoreč, Minoritski trg 4, Ptuj; Mirko Strmšek, Zg. Jablane 24, Cirkovce; Jožica Peršoh, Sp. Jablane 42/b, Cirkov- ce; Francka Zajšek, Ptujska Gora l/a; Srečko Cmrečnjak, Dražen- ska c. 4, Ptuj; Mirko Veselic, Za- bovci 97/a, Markovci; Jožef Rajh, Apače 294, Lovrenc na Dravskem polju; Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137; Darko Lozinšek, Sp. Gruš- kovjc 21, Podlehnik; Danilo Pre- ac, Mihovci 17, Velika Nedelja; Vladimir Plohi, Vinski Vrh 60. Miklavž; Milan Žumbar, Pristava 21/b, Cirkulane; Janez Fajfarič, Gorišnica 35; Janko Kirbiš, Slo- venja vas 51/a, Ptuj; Boris P.še- ničnik, Prušnikova 18. Maribor; Anton Valonian, Starošince 13, Cirkovce; Silvester Kiscljak, Prc- poljc 21; Srečko Brodnjak, Zg. Hajdina SO/a, Ftuj; Martin Me/.- narič, Markovci 67/c; Boris Kur- bus, Ficpolje 42, Starše; Drago Vidovič. Scdlašck 34. Podlehnik; Stanko Libnian, Šerccrjcve briga- de 5; Boštjan Koren, Ogijenšak 46, Zg. Folskava; Bojan Omik, Krčevina pri Vurbergu; Ivan Hor- vat. Jurovska c. 9, Lenart; Dušan Kores, Medvedce 14, Maj,šperk; Franc Trafela, Tržeč 45, Videm pri Ptuju; Štefanija Slana, Ob Studenčnici 2, Ptuj; Vilko Pod- vornik, Povodnova 4, Ptuj; Duško Brvar, PlaninČevih 17, Miklavž. KRVODAJALCI 23. MAJ - Štefka Vidovič, Pa- radiž 43, Cirkulane; Anton Dan- ko, Potrčeva 40, Ptuj: Milan Belšak, Kajuhova 11, Kidričevo; Mirko Samobolec, Župečja vas 2/a. Lovrenc; Janez Bukovič, Ul. I 5. prekoniorske 9, Ptuj; Stanko Jus. Ptujska Gora 2; Stanko Janžekovič, Prerad 40, Polenšak; Matevž Mohorko, Apače 3, Lo- vrenc na Dravskem polju; Canica Leben, Zavčeva 4, Ptuj; Janko Petek, Trubarieva 9, Ptuj; Jože Lipovnik, Markovci 23; Milan Munda, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Rad- ko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Rajko Kolarič, Tovarniška c. 5, Kidričevo; Drago Smolinger, Golobova 8, Ptuj; Ivan Furman, Zagorci 71, Juršinci; Janez Šilak, Slomi 16, Polenšak; Ivan Bilano- vič, Ul. 25. maja 7, Ptuj; Lucija Cafuta, Trnovec 2, Lovrenc na Dravskem polju; Janez Horvat, Poljska 2, Ptuj; Vlado Belšak, Pa- nonska 5, Ptuj; Janez Tominc, Zg. Pristava 12, Ptujska Gora; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Ivan Bezjak, Breg 37, Majšperk; Arpad RudaS, Ptujska 15, Ormož; Bojan Vcrdenik, Krčevina pri Vurbergu; Jože PremzI, Starošin- ce 33, Cirkovce; Dušan Jeza, Rimska pl. 21, Ptuj; Darko Krajnc, Miklošičeva 8, Ptuj. 25. MAJ - Neža Zlatnik, Fran- kovci 40, Om^ož; Ivan Zlatnik, Frankovci 40, Ormož; Gorazd In- kret, Kiaigherieva 21, Ptuj; Zdravko KrošI, Savinsko 3X, Majšperk; Andrej Horvat, Go- rišnica 95; Ivan Nahberger, Dražcnci 72, Hajdina; Jože Slod- njak. Moškanjci 37, Gorišnica; Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a. Markovci; Josip Hajdinjak, Ul. 25. maja 8, Ptuj; Franc Galun. Majšperk 83; Danica Majcen, Lo- vrenc iki Dravskem polju; Darko lonianič, Gcrcčja vas 1/c, Hajdi- '■i:u Mii-an Ci.ijscr, Kajuhova II, Kidričevo; Konrad Danko, No- vinci 47. Vitomarci; Kan Šibila. ■•^PaCe 250, Kidričevo; Janez Be- 'k-nik, Nadoie 13, Želalc; Magda Habsck, Fočke 31, Makolc; Vla- dimir Titi, Kicar 48, Ptuj; huAo Gole, Reševa 6, Piuj; Franjo Pc- i<^k. Slovenska cesta 9, Središče; '^vyušiin Ros, Planjsko 7, Majš- ^''■k; Mania Kramberger. Prešer- nova 25, Ptuj; Bogdan Kores. Medvedce 14', Majšperk; Jožet Svenšek, Kicar 54, Rogoznica; •rcna Širovnik. Kajuhova 5, Ptuj; ^'iktor Lesjak, Mestni Vrh 75. •^'"j; Franc Peinkiher, Zg. Prišla- 14 — od tod in tam 8. JUNIJ 1995 TEDNIH CIRKULANE / OPERATERJI RADIOKLUBA PTUJ NA TEKMOVANJU Tudi letos radioamaterska odprava po Halozah Operaterji iz Radiokluba Ptuj in sekcije Cirkulane so dobro poz- nani po uspešni lanski odpravi po najvišjih vrhovih Haloz ter po dobrih rezultatih no mnogih radioamaterskih tekmovanjih. Eno izmed osrednjih tokmovonj - CQ World Wide WPX Contest - je bilo ob koncu moja (27. in 28.). Razdeljeno je bilo no več kategorij, tekmovalo pa je okrog 10 tisoč operaterjev iz celega sveto. Ptujski operaterji so aktivirali dve postaji ter bili pri vzpostavljanju zvez uspešni. V soboto se je v Cirkulanah zbrala uspešna tekmovalna druščina ra- dioamaterjev Organizator letošnjega tekmovan- ja je CQ Magazine iz ZDA, tekmo- vanje pa šteje med tri največja ra- dioam^erska tekmovanja na svetu. Sicer pa so se operaterji Radiokluba Ptuj v lanskem letu uvrstili v katego- riji 21 MHz (S59DJK) na peto mesto in v kategoriji 3,5 MHz (S.59DDR) na deveto mesto. Tudi letošnji tekmoval- ni začetek ne zaostaja za uspešnim lanskim, saj so operaterji tekmovali le z enim znakom (S59DDR) in se v ka- tegoriji ?i,5 MHz uvrstili med četrtim in sedmim mestom (ti rezultati so še neuradni). Prav zaradi dobrih rezulta- tov, pa .so si operaterji prislužili še poseben tekmovalni znak S50W. Na letošnjem majskem tekmovan- ju, sodelovali so namreč že tretjič, so operaterji iz ptujskega radiokluba vzpostavljali zveze v dveh skupinah; ena je bila nameščena na ptujskem gradu, druga v Cirkulanah. S prvo po- stajo v kategoriji S50W — multiope- rater, Single TX, so vzpostavili 1720 zvez ter dosegli 2 milijona točk. Gle- de na lanski rezultat bodo dosegli me- sto nekje med deset in petnajst v Evropi. Tudi druga postaja v katego- riji S.59DDR — single operater, Sin- gle TX, Low Power, operaterjem ni delala večjih težav, saj so vzpostavi- li 318 zvez ter dosegli 125.190 točk. Glede na lanski rezultat naj bi dose- gli mesto nekje med četrtim in šestim na svetu. Ob zaključku letošnjega tekmo- vanja so se radioamaterji ponovno srečali v soboto v Cirkulanah na ek- shibicijski nogometni tekmi med Športnim društvom Cirkulane ter ra- dioamaterji. V sodelovanju z Balo- narskini društvom Ptuj so v sobot- nem popoldnevu radioamterji po- skusno oddajali na UKV področju še radioamaterske signale iz balona. Pri pripravi na letošnje radioama- tersko tekmovanje .so bili radioama- terjem v veliko pomoč tudi sponzor- ji in prav njim so namenili reklamna panoja na Ptuju in v Cirkulanah. Člani Radiokluba Ptuj in sekcije Cirkulane dobro sodelujejo tudi z drugimi radioamaterji, predv.sem iz Rogaške in sosednje Hrvaške, poleg vzpostavljanja zvez na večjih tek- movanjih pa naj bi tudi letos pripra- vili odpravo po vrhovih Haloz. Besedilo in posnetek: Tatjana Mohorko PLANINSKI KOTIČEK Poletni tabor ormoških planincev Planinsko društvo Maksa Meška organizira že pet- najstič poletni planin.ski tabor. Tokrat bodo taborili v Triglavskem narodnem parku, v dolini Krme. Povabilo na tabor velja vsem mladim planincem od še.stega razreda dalje. V gore se bodo odpravili 1., vrnili pa 7. julija. Cena letovanja znaša letos ob pomoči društva, nekaterih dobrotnikov in občine 10.000 tolarjev. Ponovno bodo z njimi vodniki Muri, Štefka, Ciril, Urška, Marjan in kuharica Štefka. VT 2, SNL / DRAVA — ZAGORJE 1x1 IN FILC MENGEi — DRAVA 2:1 Drava na šestem mestu in v drugi ligi v drugi slovenski nogometni ligi je bil prejšnjo sredo pred- zadnji, minulo nedeljo pa zadnji krog, ki je prinesel odločitev o dveh moštvih, ki se bosta ude- ležili kvalifikacij za vstop v bo- dočo desetčlansko prvo ligo, in o moštvih, ki bodo člani nove druge lige. V kvalifikacije za prvo ligo sta se uvrstili Era Šmartno in Nafta, v kvalifikaci- je za obstanek pa Železničar iz Maribora in Napredek Domžale. Med moštvi, ki so si^ li- gaškem delu zagotovila uvrsti- tev v novo drugo ligo, je zane- sljivo tudi ptujska Drava, kar je res pomemben dosežek za no- gomet širšega ptujskega ob- močja. Drava jc v predzadnjem krogu v Ptuju pred 600 gledalci igrala 1:1 s takrat drugouvr- ščenim Zagorjem, kar jc bilo dovolj za uvrstitev, saj so se tu- di druga srečanja iztekla Dravi v prid. Zato nedeljska tekma v Mengšu ni bila odločilna za Ptujčanc, bila pa je za doma- čine, ki so se s tesno zmago uvrstili v drugo ligo. Dravo so v zadnjih krogih pestile poškodbe in kartoni, zato je tekmo z Za- gorjem odigrala brez treh, tek- mo v Mengšu pa kar brez šestih igralc:;v prvega moštva. Kljub temu pa je pokazala, da se je zasluženo uvrstila med naj- boljše. To potrjuje tudi podatek, da je v zadnjih osmih krogih osvojila kar 12 od 16 možnih točk in ni bila poražena kar v sedmih zaporednih tekmah. Naporno in zahtevno prven- stvo je za Dravo tako končano, vodstvo pa je sedaj na veliki preizkušnji. Za uspešno nasto- panje v močni novi drugi ligi bo potrebno okrepiti igralski kader, kar ob izpolnitvi obveznosti do sedanjih igralcev in podaljšanju pogodb nikakor ne bo lahko. Vendar pa sta zanimanje ter obisk gledalcev na tekmah Dra- ve v Ptuju in na gostovanjih močna razloga, da je pogoje za drugoligaški nogomet potrebno zagotoviti. I.k. kvalifikacije za 3. ligo — vzhod_ 5. junija je bil v Ljubljani žreb za kvalifikacije za uvrsti- tev v 3. slovensko nogometno ligo — vzhod. Nastopa sedem moštev: pet prvakov medobčin- skih nogometnih zvez ter 9.- in 10.-uvrščeno moštvo iz 3. SNL — vzhod. Ekipe so razdeljene v dve skupini. V prvi skupini so tri moštva: Renkovci, Unior Zreče in Žoga Stojnci, v drugi pa štiri: Paloma Sever, Rakičan, Starše in Odranci. Prvaka sku- pin bosta v tekmovalni sezoni 1995/96 nastopala v 3. SNL — vzhod. Razpored tekem 1. kroga, ki bodo .odigrane v sredo, 14. juni- ja, ob 18.00 uri: Unior Zreče - Zoga Stojnci; Renkovci so pro- sti; Starše - Odranci; Paloma Sever - Rakičan. Povratne tek- me 1. kroga bodo v nedeljo, 18. junija, prav tako ob 18.00. V drugem krogu se srečata zmago- valec tekme Žoga Stojnci - Unior Zreče in Renkovci ter zmagovalca tekem Odranci - Starše in Rakičan - Paloma Se- ver. Tekme drugega kroga so predvidene v sredo, 21. junija, in nedeljo, 25. junija. g.L Nogomet je v Ptuju znova vzbudil veliko pozornost. Foto: I. kotar Velemojstrski turnir 8. kategorije v organizaciji Šahovskega društva Ptuj se je v torek z uradnim žrebanjem pričel VM turnir visoke, 8. kategorije Fl- DE. Kot je v pozdravnem na- govoru poudaril predsednik ŠD Ptuj Danilo Polajžer, spada tur- nir v okvir številnih prireditev ob 60-letnici društva. Tako kot vsi dosedanji je tudi ta organi- ziran z namenom popularizaci- je šahovske igre in omogočen- ju domačim perspektivnim čla- nom nastop na močnih med- narodnih turnirjih. Zato je veli- ka škoda, da je udeležba v zadnjem trenutku odpovedal perpektivni domači mladinec 17-letni Gregor Podkrižnik, ki bi lahko v tako elitni družbi sa- mo pridobil in izpopolnil ša- hovsko znanje. Sicer pa je prav odpoved tega mladega šahista zahtevala nekatere dodatne zamenjave in tako ni naključje, da je turnir višje kategorije, kot je bil prvotno planiran, saj na njem sodeluje 5 velemojstrov, od tega trije iz hrvaške olimpij- ske reprezentance ter po en VM iz Ukrajine in Armenije. Močno je tudi domače slo- vensko zastopstvo na čelu z VM Draženom Sermekom, ki v letošnjem letu nastopa za ptuj- ski šahovski klub. Sicer pa je glavni sodnik turnirja medna- rodni šahovski sodnik FIDE Janko Bohak po predstavitvi turnirskega pravilnika ob po- moči svojega namestnika Bori- sa Žlendra, opravil še žreban- je. Šahisti so izžrebali nasled- nje številke: 1. MM Vladimir Bukal (HRV 2415), 2. mojster Viktor Zeljadinov (UKR 2350), 3. VM Adrian Mihaličišin, (UKR 2500), 4. MM Danilo Polajžer (SLO 2430), 5. FM František Blatny (ČEŠ 2355), 6. MK Do- men Krumpačnik (SLO 2405), 7. VM Dražen Sermek (SLO 2515), 8. FM Rado Brglez (SLO 2275), 9. VM Mišo Cebalo (HRV 2570), 10. VM Arshak Pe- trosian (ARM 2435), 11. MK Zlatko Topalovič (HRV 2355) in 12. VM Krunoslav Hulak (HRV 2545). Povprečni rating je 2429, norma za bal VM je 8 točk, za MM pa 6. Redna kola bodo vsak dan od 16. do 23. ure, zadnje pa bo 16. junija ob 11. uri. Turnir se igra v prosto- rih društva v Dravski ulici. Lju- bitelji šaha, vabljeni! S.R. ATLETIKA Državni rekord Dejana Doklal Ptujski atlet Dejan Doki je dolgo- letno treniranje nagradil z novim državnim rekordom v suvanju kro- gle. To mu je uspelo na nedelj- skemm mitingu v Kopru, ko je kro- glo sunil 17 metrov in 1 1 centime- trov ter tako izboljšal enega najsta- rejših slovenskih rekordov. Doseda- nji rekord, star skoraj 20 let, je s 17 metri in 6 centimetri imel Marjan Štimec iz ljubljanske Olimpije, posta- vil pa gaje avgu.sta 1975 v Kranju. Doki seje 17 metrom približal že večkrat, najbolj v začetku letošnje sezone, zato je bilo le vprašanje časa in razmer na tekmovanju, da mu uspe osebni in nato državni re- kord. To mu je sedaj uspelo, zagoto- vo pa ga bo še izboljšal, tako kot je rekorde izboljševal v mladinski ka- tegoriji. Pod vodstvom ptujskega trenerja Milana Cimermana in ob strokovni pomoči nekoč dolga leta najboljšega metalca krogle v bivši Jugoslaviji Ivana Ivančiča bo 22-let- ni Ptujčan v nadaljevanju kariere poskušal doseči novi cilj - 18 me- trov. I.k. Dejan Doki, državni rekorder v suvanju krogle. Foto: M. Ozmec LENART / ODPRTO PRVENSTVO V ROLANJU Tekmovalno in poučno Med mladimi je vse večje zanimanje za vožnjo z rolerji, zato so se Radio Slovenske gorice iz Lenarta in domači športnil^; odločili pripraviti v soboto odprto prvenstvo SV Slovenije v hi- trostni vožnji z rolerji. Rolanje zahteva spretnost in dobro kondicijsko pripravljenost. Foto MS Tekmovanje je odprl tamkaj- šnji župan Slavko Kramberger, v imenu organizatorjev pa jih je pozdravil direktor te mlade ra- dijske postaje Janez Kurbus. Na 400 m dolgi krožni progi pri Hladilnici Sadjarstva Lenart je 72 udeležencev tekmovalo v štirih starostnih skupinah. Rezultati: starejši dečki in deklice (rojeni 1980-1983): 1. Aleksandra Domanovič (Mur. Sobota), 2. Mario Gorenjak (Mar.), 3. Luka Krevs (Lorman- ja); mlajši dečki in deklice (ro- jeni 1984-1987): 1. Matic Pen (Mar.), 2. Klavdijo Počakar (Mar.), 3. Janez Pok (Murska Sobota); mladinci in mladinke (rojeni do 1979): 1. Roben Ferček (Murska Sobota), 2. Boštjan Koser (Mar.), 3. Robi Kocuvan (Cerkvenjak); cicibani in cicibanke: 1. Klemen Banič, 2. Rok Poštrak, 3. Primož Ju- rančič (vsi domačini). Mladi rolarji so pokazali pre- cej spretnosti, saj je tekmovanje minilo brez poškodb. Najboljše pa je trgovnina TOUR iz Lenar- ta nagradila z rolerji. MS ATLETIKA 4» V VELENJU ZA POKAL _BRUNA ZAULiJA Konec tedna bo v Velenju tek- movanje atletskih reprezentanc druge evropske lige za pokal Bru- na Zaulija. Iz ptujskega atletske- ga kluba sta v slovenski reprezen- tanci tekačica Vanja Kotar in su- valec krogle Dejan Doki. Med- tem ko si je Doki uvrstitev pribo- ril z najboljšim rezultatom, pa si je Kotarjeva uvrstitev v štafeto 4 krat 400 metrov pritekla na pet- kovem izbirnem tekmovanju v Ljubljani. Na.stop Dejana Dokla, novega državnega rekorderja, ni vprašljiv, nastop Kotarjeve pa je lahko, saj so na lanskem tekmo- vanju sestavo štafete spremenili pol ure pred nastopom, ki ni odločal o ničemer. - u KEGUANJE • A. RAZLAG ŠE DVA DRŽAVNA NASLOVA To soboto in nedeljo je v Celju potekalo kadetsko državno prven- stvo (igralci do 18 let), ki je obe- nem štelo za ekipno in pare. Pri kadetinjah so po.stale državne prvakinje kegljavke "Miroteksa", za katere je kljub poškodbi mišice bila uspešna mladinska svetovna viceprvakinja, I6-letna Ptujčanka Andreja Razlag. Andreja je bila z 861 podrtimi keglji (436 + 425) daleč najboljša posameznica obeh dni tako v ženski kot moški kon- kurenci. Skupaj s Patricijo Špol- jar (806) sta premočno osvojili tudi naslov državnih prvakinj v paru in tako premagali tudi vso "moško" konkurenco. Andreja tako dokazuje, da se razvija v močno igralko, saj je po velikem uspehu na svetovnem prvenstvu dosegla serijo odličnih rezultatov in v šestih nastopih do- segla fantastičen povpreček 431 kegljev. Dober obet pred evrop- skim kadetskim prvenstvom od 15. do 19. junija v Celovcu. Da bi le vzdržala poškodovana mišica leve noge. S.R. TENIS • TENIŠKI KLUB GOJA v Ptuju je zgrajenih že več kot 35 teništcih igri.šč, doslej pa je de- loval samo en teniški klub. Marca se mu je pridružil še drugi, te- niški klub Goja, ki deluje v istoi- menskem teniškem centru v Haj- došah. V njegovem okviru deluje šola in tečaji tenisa ter tekmoval- na dejavnost v okviru Teniške zveze Slovenije. Člani kluba se udeležujejo turnirjev vseh katego- rij - od otroških do članskih, v 3. teniški ligi pa tekmujejo člani. Letos se jim še ni uspelo uvrstiti v višji rang tekmovanja, vendar bodo z nekaterimi okrepitvami z' uveljavljenimi igralci že nasled- njo sezono pripravljeni za vstop v višjo ligo. V okviru kluba deluje- ta dva teniška učitelja in en vadi- telj, skrbijo pa za 30 otrok; od teh jih je 16 že registriranih pri TZS. Kot na vsakem začetku je tudi tu- kaj problem denar; s tem so jim pomagali mnogi sponzorji (Nova j KBM, A-banka PE Maribor, NES, Goya & CO, BOSlO d.o.o.. Čebelica d.o.o., Petlja d.o.o., KDM d.o.o.). Hkrati vabimo vse • otroke in odrasle, ki hočejo po- drobneje spoznati beli šport, da se oglasijo v TC Goya in se nam pri- družijo. SE SREČANJE UPOKOJENCEV • PTUJČAN! ZMAGALI V ŠAHU IN STREUANJU Ob 7. dnevu upokojencev obči- ne Ljutomer je bilo ta konec ted- na tekmovanje v šahu, streljanju z zračno puško, kartanju in pikadu. Društvo upokojencev Ptuj je na- stopilo samo v šahu in streljanju z zračno puško in bilo v obeh disci- plinah najboljše. Za šahovnicami se je pomerilo osem štiričlanskih ekip in zmago- valec je bil znan šele v zadnjem kolu. Ekipa Ptuja, ki so jo se- stvaljali Martin Majcenovič, Vik- tor Pernat, Ferdo Supančič in Konrad Horvat, je zbrala 21,5 točk in prejela pokal. Najboljši rezultati med posamezniki je do- segel član DU Ptuj Viktor Pernat, ki je iz 7 srečanj zbral 7 točk. Ptujčani pa .so bili najboljši tu- di v streljanju z zračno puško. Za Ptujčane so bili uspešni: Jože Pin- tarič, Franc Kolarič, Adolf Hva- leč in Franc Cetl. Imeli pa so tudi najboljšega posameznika tekmo- vanja. To je bil Jože Pintarič s 76 krogi. F.C. SAH • SREČANJE _OSNOVNIH ŠOL Osnovna šola Markovci je v so- delovanju s ŠD Ptuj - sekcija Spuhlja tudi letos organizirala spomladansko ekipno tekmovanje osnovnih šol v šahu. Potekalo je v sredo, 24. maja, od 15.45 ure dal- je v prostorih OŠ Markovci in v organizaciji šahovskih mentorjev Ladislava Knupleža in Štefana Vugrinca. Poleg domače ekipe je sodelovalo še pet osnovnih šol in dosegle so tele rezultate: I. OŠ Gori.šnica (23 točk), 2. OŠ Ki- dričevo (20 1/2), 3. OŠ Markovci (20), 4. OŠ Ljudski vrt (14). 5. OŠ Destrnik (7 1/2), 6. OŠ Videm (5). Sodnik tekmovanja je bil Bo- ris Žlender. Karolina Pičerko 8. junij 1995 ŠPORT — 15 TEDNIK pji>fjj:iiii.iriitfiii.]imi]iiiijiij.jii^ffl|ifl)^i|,|:|^ y soboto državno tekmovanje v agilityju ptujsko kinoloSko društvo tudi le- (os pripravlja precej aktivnosti in izmed osrednjih je gotovo državno tekmovanje v agilityju. Le- tošnje tekmovanje bo že četrto, ki- nologi pa ga pripravljajo že to sobo- 10 ob 10. uri na vadbišču v Budini. Leios naj bi bilo kar tekmovalcev 32 j2 vse Slovenije, med njimi tudi trije ptujčani s svojimi Stirinožnimi pri- jatelji; Gusti z Galom, Boštjan z ;Vsionom in Igor s Kanom. Ptujčani so bili med prvimi v Slo- veniji, ki so sprejeli agility za svoj priljubljeni šport. Pravijo namreč, da je to šport za mlade in .stare, ki jih navdušuje igrivost in sproščenost ne le njih samih, ampak tudi njiho- vih štirinožnih prijateljev, ki nimajo spodvihanih repkov in nizko posta- vljenih glavic. Že v letu 1992 so imeli prvo državno tekmovanje v agilityju. Kot je povedal Avgu.st Dobovišek, ki je med drugim vodja tečaja agility, so imeli v kinološkem društvu v letih agiliiyja precej vzpo- nov na tekmovalnem področju. Že samo tretje mesto na zadnji tekmi je velik uspeh, v lanskem letu pa so dosegli kar tri velike uspehe. Tako so se uvrstili v slovensko reprezen- tanco, sodelovali na svetovni razsta- vi p.sov in se udeležili evropskega prvenstva na Nizozemskem. Pri Kinološkem društvu Ptuj ima- jo tudi letos nekaj tečajnikov; dva med njimi sta že v nadaljevalnem tečaju in bosta drugi del izpita opra- vljala na Ptuju. Podobno kot drugi tečaji v društvu se je s prvim mar- cem pričela tudi mala šola agilityja in vanjo je vključenih okrog deset tečajnikov, ki se redno srečujejo. Ki- nologi predvsem radi .sodelujejo z otroki in teh je bilo v zadnjih mesecih na vadbišču v Budini precej. Tako so pripravili nekaj uric za mlade kinolo- ge z OŠ Breg, v prihodnjih dneh pa naj bi vse o agililyju in kinologiji po- vedali tudi srednješolcem. Pri Kinološkem društvu Ptuj se že nekaj dni pripravljajo na letošnje četrto državno tekmovanje v agili- tyju, ki bo to soboto, 10. junija, na vadbišču v Budini. Prijavljenih je kar .32 tekmovalcev iz Slovenije, tekmovanje pa bo razdeljeno na tri dele. Prav na začetku pripravljajo izpite za v.se začetnike v agilityju, drugi del tekmovanja bo agi 2 kot uradni del letošnjega prvenstva, tret- ji pa bo prestižni del. V drugem delu se psi ločujejo na mini in stand- ardne, tretji del tekmovanja pa je paralelno preskakovanje ovir in šte- je za kurentovo lovoriko '95. Pri- spevek k letošnjemu tekmovanju bo- do dodali osnovnošolci z OŠ Breg, ki pripravljajo razstavo risbic, pe- smic ter zgodbic in bodo predstavili kinologijo v malem. Ptujski kinologi se bodo ob koncu junija udeležili še tekmovanja v Murski Soboti in prvega julija tek- movanja v Domžalah. Tatjana Moliorl(o Kino/oge smo zmotili ravno pri vadbi. Foto: D. Sterie KARATE Gorazd in Robi — absolutna prvalca Ptuja v športni dvorani Mladika je bi- lo v soboto, 27. maja, peto občin- sko prvenstvo Karate kluba Poeto- vio in pionirskih sekcij Breg, Haj- dina, Destrnik in Cirkovce. 71 tek- movalcev in tekmovalk seje pome- rilo v borbah in katah. Posebej dramatične in kvalitet- ne so bile finalne borbe. Gorazd Grula in Robi Cvetko sta osvoji- la naslov absolutnega prvaka, ker sta zmagala v obeh disciplinah; Gorazdu je to edinemu v Ptuju uspelo že drugič - prvi tovrstni na- slov je dosegel že leta 1993. Kot častna gosta sta se prven- stva udeležila podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker, ki je ob koncu zmagovalcein podelil poka- le, inedalje in diplome, ter direk- tor Športnega zavoda Ptuj Stanko Glažar, ki je sodeloval ob otvorit- vi tekmovanja. Prvenstvo je v svoj teleobjekliv ujel Tinček Ivanuša in bo na sporedu lokalne TV postaje. Generalni spon- zor prireditve je bilo Avtobusno podjetje CERTUS Maribor, p.p. Ptuj. Na tekinovanju so sodili Sil- vester Vogrinec, Andrej Cafuta, Janez Cvetko in Aljoša Horvan. Rezultati - kate: malčki: 1. Peter Fideršek (Breg), 2. Jani Kle- menčič (Ptuj), 3. Mirko Svenšek (Breg); nil. dečki: 1. Denis Repič, 2. Aleš Milinovič, 3. Blaž Zago- ranski (vsi Ptuj); st. dečki: 1. Ro- bi Cvetko, 2. Toinaž Pongrac, 3. Mitja Krempl (vsi Ptuj); dekleta: 1. Klavdija Bebcr (Ptuj), Jana Ko- vačec (Ptuj), 3. Natalija Tetičko- vič (Hajdina); članij 1. Gorazd Grula, 2. Andrej Žitnik in 3. Boštjan Vogrinec (vsi Ptuj). Borbe: ml. dečki: 1. Alen Mi- linovič, 2. Elis Turk, 3. Jernej Trop in Peter Vogrinec (vsi Ptuj); st. dečki: 1. Robi Cvetko, 2. Mitja Krempl, 3. Dejan Unuk (vsi Ptuj) in Dejan Simonič (Destrnik); de- kleta: 1. Elvira Karahasanovič, 2. Klavdija Beber, 3. Bojana Skrila (vse Ptuj) 3. Jasna Auer (Hajdi- na); člani: 1. Gorazd Grula, 2. Boštjan Vogrinec, 3. Andrej Žit- nik in Aleš Suštaršič (vsi Ptuj). Liljana Vogrinec ^ desne: S. Vogrinec, E. Hojlier, B. ŠIcrila, J. Auer, E. Karatiasanovič ^' Beber, A. Cafuta in J. Cvetlio. Foto: Kosi 3. SLOVENSKA LIGA VZHOD Rezultati tekem zadnje- ga, 26. kroga: Bistrica - Alu- minij 1:0, Pobrežje - Starše 2:1, Renkovci - Kovinar 2:2, Slovenj Gradec - Dravograd 2:6, Pohorje - Bakovci 2:0. Prosta sta bila Ford Kungota in Šentjur. I.ŠENTJUR.........23 16 3 4 60:19 35 2. DRAVOGRAD .....23 15 4 4 43:28 34 3. ALUMINIJ.........23 15 3 5 54:30 33 4. BAKOVCI.........23 11 7 5 48:22 29 5. POHORJE ........23 10 8 5 35:27 28 6. BISTRICA.........23 9 4 10 35:41 22 7. FORD KUNGOTA ..23 8 5 10 39:37 21 8. KOVINAR-4 .......23 9 6 8 25:24 20 9. RENKOVCI .......23 7 6 10 26:31 20 10. STARŠE.........23 7 4 12 23:29 18 11. SLOV.GRADEC ..23 2 5 16 18:54 9 12. POBREŽJE ......23 3 3 17 19:68 9 13. SVOBODA.......12 2 2 8 15:32 6 Bis^o^AluMimrilo^ (OiO)_ Slovenska Bistrica - gle- dalcev 150, sodnik Novak iz Maribora. ALUMINIJ: Budimir, Kri- stofič, Grbavac,^ Gajser, Emeršič, Žemljic, Žitnik, Fridt (Horvat), R. Hoj ni k, Pavlic (E. Hojnik) in Kmetec. Nogometaši Aluminija so v zadnjem prvenstvenem sre- čanju tretje slovenske nogo- metne lige — vzhod izgubil z domačo ekipo. S tem pora- zom so izgubili drugo mesto na prvenstveni razpredelnici. Kidričani so bili boljši na- sprotnik, žal pa napadalci ni- so znali zadeti mreže do- mačega vratarja. Domačini so izrabili svojo priložnost in si z edinim zadetkom, ki so ga dosegli v 60. minuti, prii- grali obstanek v tretjeligaški konkurenci. Vzroke neuspeha nogome- tašev iz Kidričevega v tem prvenstvu bodo vsekakor morali poiskati v klubu. Pri- ložnosti za osvojitev naslova in s tem udeležbo v kvalifika- cijah za drugo nogometno li- go so le prelahko izpustili. D. K. mm^miimitimmmmmmismmmmmmmsm 1. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ Rezultati tekem zadnje- ga, 22. kroga: Dornava - Gerečja vas 3:3, Žoga Stoj- nci - Slovenja vas 5:2, Sre- dišče - Rogoznica 4:1, Bu- kovci - Hajdina 2:2, Prager- sko - Videm 1:1, Boč - MTF Markovci 6:1. 1. ŽOGA STOJNCI ...22 13 7 2 42:22 33 2. GEREČJA VAS ....22 11 8 3 51:25 30 3. VIDEM ...........22 14 1 7 48:34 29 4. DORNAVA........22 10 7 5 48:29 27 5. SREDIŠČE........22 10 5 7 62:38 25 6. PREGERSKO .....22 8 7 7 55:53 23 7. HAJDINA .........22 10 2 10 49:47 22 8. BOČ .............22 8 6 8 38:40 22 9. ROGOZNICA......22 4 10 8 30:38 18 10. SLOVENJA VAS ..22 5 5 12 45:66 15 11. BUKOVCI........22 3 4 15 19:61 10 12. MTF MARKOVCI-1 22 4 2 16 32:66 9 2. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem zadnje- ga, 18. kroga: Sp. Polskava - Hajdoše 5:2, Skorba - Gra- jena 2:1, Pago Leskovec - Gorišnica 3:3, Mladinec - Tržeč 3:0 b.b., Podvinci - Apače 2:0. 1. GORIŠNICA....... 18 12 4 2 40:29 28 2. MLADINEC ....... 18 13 0 5 47:30 28 3. APAČE........... 18 10 2 6 34:25 22 4. PODVINCI-1 ...... 18 10 2 6 53:37 21 5. GRAJENA-1 ...... 18 9 1 8 48:29 18 6. PAGO LESKOV.-1 .18 5 6 7 45:41 15 7. HAJDOŠE ........ 18 6 1 11 40:51 13 8. SKORBA ......... 18 4 4 10 32:51 12 9. SP. POLSKAVA.... 18 4 4 10 24:53 12 10. TRŽEČ-2 ........ 18 3 4 11 26:51 8 SpiNSKAllGAMmrP^^ Rezultati tekem zadnje- ga, 26. kroga: Bukovci - Bi- strica 0:13, MTF Markovci - Pragersko-Polskava 0:7, Žoga Stojnci - Videm 1:8, Slovenja vas - Dornava 1:5, Boč - Hajdina 2:0, Rogozni- ca - Gerečja vas 10:0. 1.VIDEM ......:....24 18 4 2 112:14 40 2. DORNAVA........24 15 4 5 68:24 34 3. BISTRICA-1 ......24 17 1 6 66:30 34 4. HAJDINA.........24 13 3 8 72:30 29 5.GORIŠNICA-2 ....24 14 2 8 92:42 28 6. ROGOZNICA......24 11 4 9 73:44 26 7. PRAG.-POLSK.....24 10 5 9 67:37 25 8. ŽOGA STOJNCI-1 .24 12 1 11 61:54 24 9. BOČ .............24 10 4 10 46:42 24 10. SLOVENJA VAS-1 24 8 2 14 34:68 1 7 11. BUKOVCI........24 5 4 15 43:86 14 12. MTF MARKOVCI-2 24 3 2 19 18:159 6 13. GEREČJA VAS ...24 2 O 22 20:142 4 KADETSKA LIGA MNZ PTUJ 1. SREDIŠČE........8 8 1 1 28:8 13 2. ALUMINIJ.........8 5 1 2 22:5 11 3.PRAGERSK0 .....8 5 1 2 23:11 11 4. BISTRICA ........8 1 1 6 7:30 3 5. SLOVENJA VAS ...8 1 O 7 3:29 2 MNZ PTUJ: STAREJŠI DEČKI — VZHOD_ I.DRAVA...........14 12 1 1 81:7 25 2. ROGOZNICA...... 14 10 1 3 58:15 21 3. BUKOVCI......... 14 7 2 5 41:19 16 4. MTF MARKOVCI ...14 7 2 5 40:34 16 5. SREDIŠČE........ 14 6 3 5 39:33 15 6. ŽOGA STOJNCI ...14 6 1 7 27:28 13 7. DORNAVA........14 1 2 11 15:7 14 8. PODVINCI ........14 O 2 12 5:99 2 — ZAHOD_ 1.ALUMINU.........14 13 1 O 76:5 27 2. BISTRICA ........ 14 10 2 2 48:10 22 3. VIDEM ........... 14 8 1 5 43:40 17 4.PRAGERSK0 ..... 14 6 2 6 45:42 14 5. SP.POLSKAVA ....14 6 O 8 41:43 12 6. HAJDINA .........144 4 6 26:28 12 7. GEREČJA VAS ....14 3 O 11 29:65 6 8. BOČ .............14 1 O 13 7:82 2 ČLANSKI POKAL MNZ PTUJ Finale: sobota, 10. junija, ob 17.00: DRAVA - ALUMINIJ. MNZ PTUJ_ Finale: sreda, 7. junija, ob 17.00: VIDEM - DRAVA. Branko Lešnik tmimm Sicupšcina RK Mladika Na drugi delovni skupščini so se zbrali člani RK Mladika. Zra- ven vodstva in ljubiteljev ženske- ga rokometa so bili prisotni tudi gostje — predstavniki Športnega zavoda in mestne občine. V svojih poročilih so bili fun- kcionarji kluba zelo kratki in je- drnati. Razvidno je bilo, da so delali izključno na volontcrski osnovi in z majhnimi materialni- mi sredstvi, zraven tega pa so se še srečevali s problemi terminov v dvorani, marsikdaj pa so treni- rali in igrali na zunanjem igrišču. Na skupščini so sprejeli sklep, da se RK Mladika prei- menuje v Ženski rokometni klub Ptuj. S tem bi naj bili dani novi temelji za ptujski ženski rokomet in poskus vrnitve sla- ve, ki jo je ta že imel. Izvolili so novo vodstvo, na čelu kate- rega je Peter Petek. 10 kluba bo štel devet članov. Seveda bo z širjenjem obsega dela potrebno tudi več denarja. Upajo, da bodo tudi v bodoče delali po sedanjih načelih. Z voljo in trmo bodo lahko dose- gli začrtane cilje in s tem pripo- mogli k uveljavitvi ptujskega ženskega rokometa. D.K. MOSKANJCI / 4.DRZAVNI RELIV MOTORNEM LETENJU Celjan Bauer, Mariborčan Verbančič in Ptujčan Pliberšel( Zmagovalec četrtega državnega aerorelija, ki ga je v soboto in nedeljo organiziral Aeroklub Ptuj, Je ponovno Celjan Leon Bauer s kopilotom Matjažem Grilom. Med 18 posadkami je drugo mesto osvojil prav tako državni reprezentant Mari- borčan Robi Verbančič s kopilotom Rikom Vrancem, bronasto medaljo pa si Je priletel Ptujčan Tomaž Pliberšek s kopilotom Borutom Janžekovičem pred četrtouvrščenima Ptujčanoma Vinkom Piskom in Otmarjem Gaiserjem. Zmagovalci letošnjega aerorelija: prvi Celjan Leon Bauer, drugi Mari- borčan Robi Verbančič, tretji Ptujčan Tomaž Pliberšek. , Komaj 26-letni Tomaž Pli- beršek je tako med najmlajšimi v Sloveniji, ki je posegel po držav- ni letalski medalji, s čimer je Ae- roklub Ptuj dokazal, da posveča vso pozornost tudi zamenjavi ge- neracij. Tekmovanje je vodil dol- goletni državni reprezentant ptuj- ski pilot Drago Krepfl ob pomoči sodnikov domačega in sosednjih aeroklubov. Tekmovalci so morali v dveh rutah, od katerih jih je ena vodila nad Posavje in celjsko kotlino, druga pa v bližino madžarske meje v Prekmurju, opraviti števil- ne navigacijske naloge, se na se- kundo natančno vrniti nad leta- lišče v Moškanjcih in nato še na meter natančno pristati pred na- tančnimi sodniki. Ker so se obla- ki občasno grmadili na posamez- nimi območji teh 150-kilome- trskih zračnih poti, je nad tekmo- valci ves čas visela možnost pre- kinitve letenja. Kljub temu so tekmovanje spravili pod streho že v soboto, tako da so rezervni dan, to je v nedeljo, samo še podelili medalje in pokale. V glavnem so bili prvi trije v skupni uvrstitvi tudi zmagoval- ci posameznih disciplin. Tako je navigacijske naloge najbolje opravila posadka Verbančič- Vranc pred Bauerjem in Grilom ter Pliberškom in Janžeko- vičem, v časovni točnosti sta zmagala Bauer in Gril pred Pli- berškom in Janžekovičem ter Verbančičem in Vrancem, v pri- stajanju pa Verbančič in Vrane pred Brumnom in Grabnarjem ter Žuličem in Špilerjem. Pokroviteljstvo nad tekmo- vanjem je prevzela mestna obči- na Ptuj, v njenem imenu pa sta se je udeležila podžupana Ivan Jurkovič in Ervin Hojker. Tek- movanje je obiskal tudi pred- sednik Letalske zveze Slovenije Danijel Nardin. Žal seje tekmo- vanja udeležil le dobra polovica slovenskih aeroklubov, kar kaže na krizo v teh športnih organi- zacijah: v zadnjem času se vse bolj posvečajo pridobivanju de- narja, ob tem pa jim ne preosta- ne dovolj časa in moči za špor- tno udejstvovanje. ^ Zupanič NAMIZNI TENIS Srebro za Safranovo in Mojsilovicevo v soboto, 3., in nedeljo, 4. junija, je v Novem mestu pote- kalo 4. državno prvenstvo v na- miznem tenisu za mladince in mladinke posamezno, v dvoji- cah in mešanih dvojicah. Ude- ležili sta se ga tudi pionirki ptujske Poetovic Safranova in Mojsilovičeva. Obe sta bili uvrščeni v final- ni del, kjer sc je Safranova uvrstila od 5. do 8. mesta, Moj- silovičeva pa od 8. do 16. mesta posamezno. V dvojicah jc Sa- franova igrala z lansko državno mladinsko in letošnjo člansko prvakinjo ter osvojila srebrno medaljo. V finalu sta klonili proti dvojici rcprezentantk iz Kajuha Slovana z 2:1. Največje presenečenje pa je vsekakor igra in rezultat meša- ne dvojice — ponirskih držav- nih prvakov N/Iojsilovičcvc in Kogoja iz Logatca. Breda in Te- do sta se z zares odličnimi, san- jskimi igrami ob popolnem iz- polnjevanju nasvetov prebijala zmeraj bolj proti vrhu. Tako sta izločila mešani reprezentančni par v mladinski konkurenci Ha- lasovo (4.,na rang lestvici) ter Horvata (3. na rang lestvici) gladko z rezultatom 2:0 (18, 17), nato še v polfinalu en pod- vig: premagala sta Todoro- vičevo (udeleženka nedavnega SP na Kitajskem) ter domačina Kralja (5. na rang lestvici) prav tako in zares presenetljivo z 2:0 (18, 15). V finalu sta klonila proti tretjemu mešanemu paru z EP '93 v Ljubljani Petri Derma- stiji (članska prvakinja in ude- leženka nedavnega SP na Kitaj- skem) ter Petrovčiču, vodilne- mu mladincu v državi. L.P. LOVRENC • MALONOGOMETNI _TURNIR v petek, 9. junija, ob 20. uri bodo člani ŠD Mladinec iz Lovrenca pripravili nočni ma- lonogometni turnir. Če bo sla- bo vreme, bo turnir v soboto, 10. junija. Za zmagovalce so pripravili lepe pokale in de- narne nagrade. HAJDINA • NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU v petek in soboto, 9. in 10. junija, bo na nogometnem igrišču na Sp. Hajdini veliki nočni turnir v malem nogome- tu, ki se bo pričel ob 20. uri. Za nagrado 30, 20 in 10 tisoč tolarjev se lahko potegujejo ekipe, ki bodo pred pričetkom turnirja plačale prijavnino 4.000 tolarjev. D.K. 16 — ZA RAZVEDRILO 8. jimj 1995 TEDNIH fSDNIK 8. junij 1995 za kratek čas — 19 Mladi dopisniki kdo si, ki v pomladi misli mame_ Kdo si, ki v pomladi misli name? Si to ti, deček modrooki? Kdo si, ki v pomladi misli name? Si to ti, ki zame bije ti srce ? Kdo si, ki v pomladi misli name? Si to ti, ki stanuješ v deveti vasi? Kdo si. ki v pomladi misli name? Si to ti, ki vidi me vsak dan ? Zdaj vem, da ti ljubiš mene kakor jaz tebe. Katja l(rajnc, 7. a OS Ivanjkovci bili Danes smo se z avtobusom od- peljali v Dornavo. Obiskali smo otroke, ki živijo v domu. Ti otroci so bolni. Najprej nas je prijazno pozdravila njihova tovarišica. Z njo smo se pogovarjali o otrocih. Šli smo v telovadnico. Najprej mi je bilo hudo, ko sem videla invali- de. Nato sem se navadila, da sem z njimi. Skupaj smo se igrali z žogo, Povej svoje ime in Bela, be- la lilija. Razdelili smo se v skupi- ne. Bila sem v skupini pri logope- dinji. Pogovarjala se je z dečkom, ki se je učil govoriti. Delala sta vaje. Ker ni znal govoriti, je priti- skal na gumb. Vrnili smo se nazaj v telovadnico. Tam smo se sladka- li in se igrali. Ogledali smo si še druge prostore. Videli smo bazen, v katerem se otroci razgibavajo, in glasbeno sobo. Imajo tudi svoje učilnice. Potem smo šli k fiziote- rapevtki, ki je učila hoditi Aleša. Otrokom, ki živijo v tem domu, želim, da bi bili srečni in zdravi. Vsem družinam pa, da bi imeli zdrave otroke. Z avtobusom smo se vrnili nazaj v Markovce. Vesna Pili/iger, 2. a OS Markovci izlet na dunaj Bilo je lepo jutro, ki je obetalo še lepši dan. Dobre volje in razpo- sajeni smo se peljali proti Šentilju. Mejo smo prestopili brez zapletov in že smo se peljali po avtocesti proti Dunaju. Naša pričakovanja so bila velika. Mnogo smo že slišali o Dunaju, eni od najlepših evropskih prestolnic. Mnogo naših ljudi se je šolalo na Dunaju ali pa so si tam služili kruh. Po precej dolgi vožnji smo pri- speli na Dunaj. Ze prvi pogled na mesto je bil veličasten. Najprej smo si ga ogledali iz avtobusa. Imeli smo kaj videti. Polno starih in umetnostnih spomenikov, veli- ko muzejev, videli smo parlament, mnogo parkov. Ogledali smo si cerkev sredi Dunaja z znamenitim stolpom, na katerega smo se povzpeli po stop- nicah. Razgled je bil lep. Vstopili smo tudi v grobnico Habsburžanov. Občudovali smo kužni steber in si ogledali še spo- menik slavnega skladatelja Mo- zarta. Pred spomenikom so pose- jane rože v obliki violinskega ključa. Zapeljali smo se do Schonbrun- na. To je baročni dvorec s par- kom. Nekdaj je bila to razidenca avstrijskih cesarjev, zdaj je muzej. Občudovali smo park z rožami, okrasnim grmičevjem in velikim vodometom. Povzpeli smo se na 170 m visoki stolp. Bilo je res le- po. Počasi smo se odpravili proti hotelu "Wien - West", kjer smo imeli večerjo. Po večerji smo se zapeljali do zabaviščenega parka Prater med Donavo in donavskim parkom. Najprej je bil to dvorni park, pozneje pa se je spremenil v javnega. Tu je bilo kaj videti, za nas pravi užitek. Vozili smo se z vlakom smrti, obiskali hišo stra- hov, se premetavali na vrtiljaku in se zaletavali z avtomobilčki. Čeprav smo tu in tam začutili strah, nas je vleklo še na to in ono napravo. Nismo pomislili na de- nar, ki je vidno kopnel. Šele poz- neje sem pomislila na pregovor, ki pravi: "Če hočeš na Dunaj, pusti trebuh zunaj." Pozno zvečer smo prispeli v hotel in kljub pozni uri ni bilo ni- komur do spanja. Drugo jutro smo bili zaspani. Po zajtrku nas je čakal avtobus in nas zapeljal v Sa- fari. Vozili smo se skozi gozd in mimo travnikov. Živali so prosto tekale po travnikih in gozdovih, mi pa smo jih opazovali iz avtobu- sa in tuintam kaki dali hrano. Vse živali so se mi zdele zanimive — od tigrov do levov, kamel in žiraf. Živali so imele tudi predstave, zla- sti všeč so mi bile papige, predv- sem pa tigri in tjulenji. Čas je hitro tekel in tudi naš izlet po Dunaju je mineval. Od- pravili smo se proti domu in kar žal nam je bilo, da vse lepo tako hitro mine. Toda ko smo prišli do- mov, sem si rekla: "Povsod je le- po, a doma je najlepše." Darja Kotnik, 8. a OS Gorišnica bila sem grajska gospodična_ Nekega belega jutra sem se prebudila v grajski postelji. Rav- no ko sem hotela odpreti vrata, je vstopil moj oče, kralj Štefan. (Pozabila sem vam povedati, da mi je sedaj ime Liza, pišem pa se Nekel.) Oče mi je rekel: "Dobro ju- tro, moja ljuba hčerka. Si dobra spala?" "Da, zakaj me to sprašujete?" sem mu, kot ved- no, odgovorila. "Danes je pose- ben dan zate. Prirejam viteški turnir. Vitez, ki bo zmagal, te dobi za ženo. Dovolj si stara, da te omožimo," je odgovoril oče ter zapustil mojo sobo. (Pozabila sem vam povedati, da sem stara dvajset let.) Ko je odšel, sem pogledala skozi okno in videla, da .se na dvorišču že pripravljajo na turnir. Bila sem žalostna, ker se bom morala poročiti. Še vedno sem se rada sprehajala po parku in se po- govarjala s prijateljicami. Nisem hotela moža in njegovega priim- ka. Povrhu vsega pa nisem niti vedela, kateri vitez bo zmagal in postal moj mož. (Pozabila sem vam povedati, da imam spletično.) Nato mi je spletična prinesla najlepšo obleko, da jo oblečem. Vsi so želeli, da bi bila lepa za zmagovalca. Ko se je turnir za- čel, smo posedli v lože in opazo- vali dvoboje. Vitezi so se pogum- no bojevali, a nobenega si nisem mogla predstavljati za moža. Bila sem vedno bolj žalostna. (Pozabila sem vam povedati, da me vedno spremlja sreča.) Bližal se je čas odločilnega dvoboja in razglasitve zmago- valca. Zmagal je vitez, ki je že bil poročen. Bila sem presrečna, saj se mi sedaj ni bilo treba po- ročiti z nikomer. Spet se mi je nasmehnila sreča in pred mano so bili še dnevi zaljubljenosti. (Pozabila sem vam povedati, da ljubim Blaža iz sosednjega gradu.) Nina Hebar, 3. b OŠ Ljudski vrt - Ptuj bili smo na plavalnem tečaju Učenci drugega razreda smo bili pet dni na plavalnem tečaju. Vsak dan smo se z avtobusom peljali v Terme Ptuj. Bilo je zelo prijetno. Mojemu plavalnemu učitelju je bilo ime Branko. Učil nas je plavati. Imeli smo ga radi. Tudi on nas je imel rad. V majhnem bazenu smo se škropili in igrali različne igre. Zelo rada plavam žabico. Sošolka Blanka se je vrezala na nogi. Učitelj jo je nesel in ji oskrbel ra- no, ki je bila majhna. Zadnji dan smo plavali za delfinčka — diplo- mo. Dobila sem potrdilo o sposob- nosti plavanja — BRONASTEGA DELFINČKA. Dobila sem tudi vstopnico za pokriti bazen. Ko smo odhajali domov, smo lizali lučke. Bilo je lepo. Doroteja Chomicki, 2. a OŠ Podlehnik 20 — POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV 8. jlmj 1995 TEDNIH zakaj tako v nk drava ptuj S tem člankom želim seznaniti ptujsko javnost, kako pri NK Drava ravnajo z mladimi igralci in da morajo že otroci občutiti, kaj pomeni denar v njihovem klu- bu. Staršem pa svetujem, če niso sponzorji kluba, naj ne vključuje- jo svojih otrok v ta NK. Opis dogodka na kratko: v gar- derobi kluba, po treningu, brez pri- sotnosti trenerja sta se iz mlado- stne razposajenosti stepla nogome- taša — kadeta. Konflikt je izzval telesno šibkejši in na koncu je ta dobil udarec v nos. Ko jc močnejši zagledal kri, mu je hotel pomagati, vendar mu poškodovanec ni dovo- lil. Šele listi trenutek je prišel od nekod hišnik in zelo natančno po lastni domišljiji opisal dogodek najprej očetu poškodovanega, ki ga je poklical, in kasneje ožjemu odboru NK. Odbor je še isti večer suspendiral in istočasno izključil močnej.šega igralca iz NK in ga določil za edinega krivca konflik- ta. Pisna izključitev je bila že na- slednji dan po pošti odposlana na naš naslov. Dva meseca sem čakala na drugačno — pravičnejšo odloči- tev od vodstva NK, vendar so ze- lo nedostopni in se z njimi ne da komunicirati v pravi smeri. Spoznala sem, čeprav nobene- ga od vodilnih osebno ne poz- nnm, da ne znajo ravnati z mlado- stniki, verjetno celo pričakujejo, da bomo tudi mi doma fanta iz- ključili iz družine. Taki ljudje ne bi smeli voditi nekega kluba, kjer se dela z otroki in mladostniki. Posebno trener bi moral bili sez- nanjen, da lahko zapusti igrišče po odhodu otrok. Ne mislite, bralci, da ne obso- jam agresivnsoti, pa še kako! S fantom sem se pogovarjala, žal mu je, da sta se stepla z dobrim prijateljem, in si ponovno želi njegovega prijateljstva. Zelo poz- nam psiho otrok in vem, če bi ji- ma odrasli dovolili, da sta skupaj, bi se prijateljstvo obnovilo. V tem primeru je dal zadnjo besedo ožji odbor pri NK in mor- da .še kdo drugi, saj nam je pred- sednik NK po telefonu sporočil, da so starši poškodovanega spon- zorji in imajo dva dobra igrlaca, kar pa zelo veliko odtehta. Naj- večja ironija predsednikove izja- ve pa je v tem, da se bodo o končni usodi igralca odločili šele tokrat, ko bo konflikt razjasnilo sodišče po zasebni tožbi. Če pa bi mi našli skupni dogovor s starši poškodovanega, bi se fant lahko takoj vrnil na igrišče. Zanima me, kakšen pravilnik imajo v tem NK. Izjavi, ki sta ju dali fanta — petnajsteltnika policistu, se skoraj povseiri ujemata. Šibkejši je priz- nal, da je prvi vrgel umazano no- gavico in da mu je močnejši hotel pomagati. V bolnišnici je bil nam- reč prijavljen napad. Poškodovan- ca smo še isti večer obiskali v bol- nišnici in se pogovorili z zdravni- co, ki ga je sprejela. Imel je pre- maknjen nos v korenu. Obsojam ožji odbor, da so ta- ko strogo kaznovali našega fan- ta, ki je pet let redno treniral, živel za nogomet, prišel v prvi konflikt in zdaj so mu storili to! Javno pozivam NK Drava, če so bili sposobni v 15 urah odposlati suspenz in hkrati iz- ključitev, naj še bodo sposobni odposlati igralčevo dokumenta- cijo, da mu poiščemo drugi no- gometni klub. Slava Trop protest zaradi visoke dohodnine_ Podpisani Branko Meško, sta- nujoč v Podgorcih 69/a, brez zapo- slitve in je tudi ne morem dobiti, ker sem slep na desno oko od roj- stva, sem dobil za plačati kar 18.000,00 SIT dohodnine, kljub temu da nimam nobenih prihod- kov. Imam le 21 arov zemlje okrog hiše in žena je sama zapo- slena. Imam dva otroka, ki hodita v osnovno šolo, potem pa dobim tako visoko dohodnino, kljub temu da še za kruh nimamo dovolj. Šel sem v Omiož na Upravno enoto, da se pritožim, vendar mi je pristojna gospa dejala, da naj si po- pi.šem vse nepremičnine in pre- mičnine ter ženin osebni dohodek. Otrokoma ne morem dati za izlet niti za zemljo ne. Vse, kar sva si z ženo s trdimi žulji ustvarila, je naji- no in sva od tega tudi plačala vse davke. Ne vem, kje je pravica, da državni delavci dobijo regres za dopust in 1.3. plačo, ko pa nič ne proizvajajo, imajo pa dobiček. Že dolgo ugotavljam, da nas državna administracija sedaj močno guli, ničesar pa nikomur ne da, kot n.pr. meni, ki sem brezposlen. Branko Meško zborovanje razlaščencev v markovcih Slovenska ljudska stranka je skupno z Združenjem lastnikov razlaščenega premoženja Slove- nije organizirala v Markovcih pri Ptuju dne 28. maja 1995 vseslo- vensko zborovanje razlaščencev. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Vlada RS naj v skladu z 28. členom Zakona o Vladi RS (Uradni list št. 4/93) takoj usta- novi vladno službo za denaciona- lizacijo, kjer bodo zastopani tudi predstavniki ZLRP Slovenije, saj je to garant, da se bo proces de- nacionalizacije pospešil in bodo varovani interesi upravičencev. 2. Država Slovenija naj pospeši izvajanje Zakona o denacionaliza- ciji tudi s kadrovsko in flnančno okrepitvijo pristojnih institucij, saj bo šele to dejanje države pokazalo voljo, da se zakon izvede. 3. Država Slovenija je dolžna prevzeti jamstvo za obveznice Slo- venskega odškodninskega sklada. 4. Vztrajamo pri doslednem izvajanju 2. člena ZDEN za vra- čilo nepremičnin v naravi in n doineslnem premoženju. 5. Zahtevamo takojšnjo izdajo denacionalizacijskih odločb v po- stopkih, kjer ležijo zemljišča v kompleksih. 6. Zahtevamo od Sklada kme- tijskih zemljišč in gozdov, imajo prednostno pravico pri na- jemu zemlje v zakup upravičenci, to je prejšnji lastniki, tam, kjer še lastništvo ni urejeno. 7. Zahtevamo, da so cenitve opravljene v skladu z metodojo- gijo, ki jo določa ZDEN in po ZLPP. Pri določanju lastninskih deležev morajo hiti vse stranke v postopku enakopravne, to pome- ni, da mora veljali ista otvoritve- na bilanca podjetja za vsakogar. 8. Kjer se zakon ne izvaja in se ga več kot očitno vsestransko izigrava, so denacionalizacijski upravičenci prisiljeni v insliiui skrajne sile. Navedeni sklepi so bili sogla- sno sprejeti. Na zborovanju je bil sprejel tudi poseben sklep, s kate- rim so prisotni zahtevali odstop gospe Martine Lippai, dipl. iur., jn to potrdili z lastnoročnimi podpsi. Predsedstvo ZLRP Slovenije: predsednik Franc Izgoršek 8. J um J 1995 POSLOVNA SPOROČILA — 21 22 — OGLASI IN OBJAVE S. .11 NIJ 1995 fCDNIK 8. JUNIJ 1995 OGLASI IN OBJAVE — 23 Diamantni par Emeršič Diamantno poroko — 65 let živ- ljenja v zakonski zvezi — uvrSčamo v vsaki občini za dogodek desetlet- ja, saj so izjemno redki primeri, da oba zakonca dočakata tako častitlji- vo starost in jubilej. Ta izjemna mi- lost je bila dana zakoncem Jakobu in Tereziji Emeršič iz Cirkulan 87 v današnji občini Gorišnica. V soboto, .3. junija sta v spremstvu svojih otrok, vnukov in pravnukov, le pra- pravnukinjo so morali še nesti, sama prišla v poročno dvomao matičnega urada Ptuj, ki je v drugem nadstrop- ju ptujske Mestne hiše. Izjemna te- lesna vzdržljivost za ljudi, ki so že lik pred devetim križem. Diamantno Jakob in Terezija Emeršič po 65 letih zakona. Foto: Langerholc proočno slovesnost sla opravila Franc Zadravec, pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez, in ma- tičarka Lučka Topalk. Po slovesnosti sem diamanti par zaprosil za odgovore na nekaj vprašanj. Naj vsebino pogovora na kratko opišem. Jakob je bil rojen 27. 4. 1980 v Gradiščah pri Cirkulanah, Terezija, z dekliškim priimkoin Kovačec, pa 24. 9. 1906 v Zamušanih. Poročila sta se 2. junija 1930 v Gorišnici v farni cerkvi Svete Marjete niže Ptu- ja - tako se je takrat imenovala tudi občina. Pred vojno, v letih velike gospodarske krize in med vojno sta živela na območju Gorišnice v na- jemnem stanovanju. Jakob seje izučil za zidarja in delal pri raznih zasebnih zidarskih mojstrih, Terezija pa je go- spodinjila, obdelovala najemno zem- ljo in pomagala sosedom, predv.sem pa skrbela za otroke; pel se jima je rodilo. Iz obdobja vojne se Jakob predvsem spominja, kako spretno se je izmikal Nemcem, da ga niso po- slali na delo v Nemčijo in mobilizi- rali v svojo vojsko. Po vojni, leta 1948, se je družina preselila v Cirkulane 87, kjer je Ja- kob prevzel domačijo po svojih starših, bil pa je tedaj že zaposlen pri podjetju Gradiš. Prva leta je bilo težko na majhni kmetiji. Imela sta samo eno kravo, predpisana jim je bi- la obvezna oddaja. Izpolnila sta jo lahko le tako, da sla oddala kravo, za prevvežek pa sla dobila nazaj tele. Vseeno so z leti tudi te težave prešle. S sinom sta si obnovila dom, kjer živila še danes. Jakob je kot zi- dar pozneje delal pri gradbenem podjetju Granit Slovenska Bistrica do upokojitve v letu 1966. Od takrat se je lahko še bolj posvečal domu, ki je bil topel dom tudi za 19 vnu- kov, pomagal je ženi, ki je vse svoje življenje in delo razdajala v skrbi za moža, otroke, vnuke in potem prav- nuke. To po svojih skromnih močeh opravlja še danes. Tudi Jakob je še vedno delaven. Med drugim se dol- ga leta ukvarja z kunčjerejo. Trenut- no ima 50 kuncev, ne redi pa jih za trg, temveč vse porabijo doma, saj je kunčje meso zdravo in morda tudi pomaga, da sta .še vedno tako pri močeh. Zlato poroko sta slavila pred 15 le- ti, v Tednikov! osebni kroniki pa ni- sem zasledil, da bi bila po 60 letih za- kona slavila tudi bi.serno poroko. Za- nimalo meje, zakaj ne. "Veste, leta tako hitro tečejo, da sva na to skoraj pozabila. Ko smo se spomnili, je bilo že nekoliko pozno. Ce je božja volja, bova počakala na višji jubilej, in Bog naju je uslišal!" Tako je povedala diamantna neve- sta, ženin pa se je v potrditev hudo- mušno nasmehnil. Skupaj z njima se izjenega jubileja veseli njunih pet otrok, 19 vnukov in 29 pravnukov ter vsi njihovi številni svojci. Diamantnemu paru ob izjemnem jubileju pri.srečno čestitamo in želi- mo še naprej zdravja! Franc Fideršek Diamantni par s svojimi najdražjimi pred Mestno hišo v Ptuju. Foto:: Langerholc ¥ PTUJU OB KONCU TEDNA Svetovni tek miru 1995 "Ideja o svetovnem miru je stara kot trpljenje člo- veštva, porajajoče se v neštetih vojnah. V dobi vesoljske tehnologije je ideja prerasla v zavest o globalnem plane- tarnem miru. Spoznanje, da smo vsi otroci iste matere Zemlje, budi v številnih srcih tiho hrepenenje. Hrepenenje po resnični svobodi, ko drugačnost naših bližnjih posta- ne del našega lastnega notranjega bogastva," so zapisali v zloženki, izdani ob Svetovnem teku miru. Ta seje rodil leta 1987 kot od- govor na naraščajočo težnjo člo- veštva po svetovnem miru. Pobu- do zanj je dal Sri Chinmoy, fi- lozof, pesnik, športni navdušenec in ambasador miru. Na poti Sri Chinmoyeve filozofije se šport in meditacija združujeta v težnji no- tranjega miru ter sreče in radosti v srcu vsakega posameznika. Tek mim je ustanovljen z namenom ustvariti dobro voljo med ljudmi. Je neprofitna prireditev in niina nikakršnih političnih namenov. Z otvoritvene slovesnosti iz- pred stavbe Združenih narodov v Ncw Yorku se vsake dve leti v aprilu razkropijo plamcnice miru. Potujejo po vseh kontinentih z eno samo nalogo: v vsako mesto, v vsako vas, do vsakogar med na- mi ponesli sporočilo, da se sve- tovni mir prične z notranjim mi- rom v naših srcih. Tek miru je od leta '87 doži- vel več zgodovinskih dejanj in dobil širšo podporo ljudi in priznanih športnikov, kulturnih osebnosti, politikov, predsedni- kov držav in verskih voditeljev. Leta 1989 je plamenica miru prvič obiskala tudi naše kraje, letos pa bo prepotovala Slove- nijo med 31. majem in 13. juni- jem. Potovala bo v štirih krakih. V prvem iz hrvaškega Poreča proti Trstu in od tam v Ljublja- no, v drugem iz Zagreba proti Ljubljani in dalje proti avstrij- sko-italijansko-slovenski trome- ji, v tretjem iz Celja proti Ptuju in v četrtem iz Varaždina proti Mariboru in Šentilju v Avstrijo. V Ptuj bo plamenica miru prvič prispela v soboto, 10. ju- nija, ob 17.30. Ob tej priložno- sti organizira Športni zavod na stadionu v Ptuju t k s plameni- co, na katerega vabijo vse zain- teresirane. Tečete lahko nekaj ko- rakov ali več kilometrov, sami, s prijatelji ali s klubom, seveda pa vsi v ustrezni športni opremi. Športni zavod bo vsem sodelu- jočim ptujskim šolarjem podaril komplet majic Teka mim. V drugo bo plamenica miru v Ptuju v ponedeljek, 12. junija, ob 15.30, ko bo v ta namen pred Mestno hišo svečana prireditev. Plamenico bodo prinesli člani Maraton kluba iz Ptuja, odnesla pa uspešna ptujska kegljalka An- dreja Razlag v spremstvu mladih ptujskih športnikov. /55 Kulturni l(riženi Icražem VnOMARCl, TRNOV- SKA V.AS • Jutri bodo ptuj- ski lutkarji zaigrali Zgodbo brc/ naslova za osnovnošolce \ \ iionuircih in Trnovski vasi. SLOVENSKA BISTRICA # Na notranjem dvorišču gradu bo v peiek, 9. junija, ob 19. uri zaključni koncert pevskih zborov občine Slo- venska Bistrica. ORMOŽ • Občinska zveza kulturnih organizacij vabi na občinsko srečanje plesnih skupin, ki bo v soboto, 10. junija, ob 16. uri v domu kulture. Nastopilo bo 14 ple- snih skupin občine Ormož. TRI.IE KRALJI NA PO- HORJU • V nedeljo, 11. junija, ob 11. uri bo v cerkvi pri Treh kraljih prijateljsko pevsko srečanje Pohorje poje. I*TUJ • Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ptuj in GIZ Poetovio Vivat bosta 16. ma- ja zapolnila dan z ustvarjal- nostjo na Slovenskem trgu. ŠTATENBERG • Na no- tranjem dvorišču dvorca Šta- icnbcrg bo v nedeljo, 18. ju- nija, ob 15. uri v organizaci- ji ZKO Slovenska Bistrica občinska revija folklornih in lamburaških skupin z gostu- jočima skupinama. FFUJ • V četrtek, 22. juni- ja, bo v organizaciji ZKO in Pokrajinskega muzeja na grajskem dvorišču koncert: Vlada Kreslina in Beltinške bande. Rezervacije vstopnic so možne po 15. juniju. PTUJ • Likovni amater Branko Gajšt iz Sestrž razsta- vlja olja na platnu v prostorih Blagovnice Ptuj. Razstava, ki sojo odprli 27. maja, na ogled pa bo do konca junija, je sočasno tudi prodajna. PTUJ • V novih razstavnih prostorih v Prešernovi ulici je na ogled razstava o ptuj- skem okraju med NOB Do- movina naša je svohodfia. VIV J • V M i beliče v i gale- riji je še na ogled razstava Mitologija Žoharjevega ku- renta. PTUJ / PO SLEDEH HUMANITARNE AKCIJE Preložnikovi imajo vodo! v Krčevini 13 pri Vur- berku bodo pomnili 5. ju- nij 1995. Pred dvema ted- noma smo napovedali, da jim bo zasebno podjetje Vodnar Janka Žnidariča iz Ptuja v hišo pripeljalo vo- do. To se je v resnici v začetku tega tedna tudi zgodilo. Kaj pomeni biti brez vode v hiši, vedo sa- mo tisti, ki so to skusili. Z vodo prihaja v dom fantov Slavka in Konrada Preidžnika ter njune babi- ce nova kvaliteta življenja. S pomočjo Mercatorja Mi- | pa Ptuja jim bodo uredili tudi kopalnico. Za priklop pa bo ponovno poskrbelo podjetje Vodnar. Lepo je, ko človek v sti- ski ne ostaja sam. mG Minuli konec tedna so naše cesta zahtevale spet visok krvni davek, saj je v osmih prometnih nesrečah umrlo osem ljudi. Prehitra vožnja in alkoholizirani vozniki so glavni vzrok za te hude nesreče, v katerih ugašajo človeška življenja. voznika izsledili_ V ponedeljek, 29. maja, nekaj pred 22. uro je voznik osebnega avtomobila na Ti- tovi cesti v Slovenski Bistrici zaradi pretesnega prehite- vanja zbil kolesarko Ljudmilo E., potem pa odpeljal naprej. Nesrečo je videl priseben občan, stekel do svojega av- tomobila in se odpeljal za pobeglim voznikom, ki je po slabem kilometru vožnje za- peljal na parkirišče. Tam je očividec A.G. pobeglega voznika zapri v svoj avto in ga odpeljal na kraj nesrče, kjer ga je predal policistom. Izkazalo se je, da gre za 23- letnega Boštjana T. iz Slo- venske Bistrice. Kolesarko, ki se je ob padcu na pločnik hu- do ranila, so odpeljali v bi- striški zdravstveni dom, ven- dar so bile poškodbe tako hu- de, da je 45-letna Ljudmila Er- kar že med prevozom umria. po trčeSa^oTdrevo' Marjan K. iz Maribora je v ponedeljek, 29. maja, okoli 11. ure na magistralni cesti pri Zgornji Hajdini polkrožno obračal svoj osebni avto. Za njim se je z osebnim avtom pripeljal Ludvik K. iz Ptuja. Av- tomobila sta trčila, pri čemer je Ludvikovo lado odbilo po nasipu in je trčila v drevo. V nezgodi se je Marjan K. huje ranil, Ludvik K. pa lažje. deček umrl po prevozu v bolnišnico_ V petek, 2. junija, ob 16.45 se je po lokalni cesti v Novi vasi pri Markovcih peljal z osebnim avtomobilom do- mačin Peter S. Pri hiši št. 43/a je nenadoma pritekel na cesto dveletni deček T. K. Kljub zaviranju je voznik deč- ka zadel, ta je padel in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, vendar so bila vsa prizadevanja zdravnikov zaman, deček je še isti dan umri. ČEZNEmSo^r~~ ŽELEZNIŠKI prehod v smrt_ Po lokalni cesti v Njiver- cah se je v soboto, 3. junija, okoli 11. ure peljal z osebnim avtomobilom Janez K. iz Ki- dričevega. Zapeljal je na železniški prehod, ki ni oz- načen niti s svetlobnimi si- gnali. Prav tedaj je pripeljal tovorni vlak, ki ga je upravljal Viktor H. iz Lipoglava. Loko- motiva je trčila v osebni avto in ga potiskala pred seboj še kakih 20 metrov. Pri tem se je avto obrnil na streho, voz- nik 40-letni Janez K. pa je bil tako hudo poškodovan, da je na kraju nesreče umrl. KOLKAnr^UDORAmT Po Dravski cesti v Polj- čanah se je v soboto, 3. junija, okoli 0.40 peljal s kolesom Mi- ran K. iz Poljčan. Med vožnjo je zapeljal na betonski rob- nik, padel in se hudo ranil. v nesreči umrl sopotnik V nedeljo, 4. junija, ob 18.45 je po lokalni cesti od Lovrenca na Dravskem polju proti Šikolam vozil osebni av- to Miran B. iz Gerečje vasi. V Pleterju je v levem ovinku na mokrem cestišču zapeljal s ceste in trčil v drevesni panj. V nesreči se je sopotnik 34- letni Zvonko Jerič iz Dragonje vasi tako hudo ranil, da je umri na kraju nesreče. Voznik Miran B. je bil lažje ranjen. mopedist in sopotnik hudo ranjena Po lokalni cesti skozi na- selje Rotman se je v nedeljo, 4. junija, okoli 15. ure peljal s kolesom z motorjem 15-letni D.M. iz Sakušaka, z njim je bil sopotnik, prav tako 15- letni B.H. iz Senčaka, vsa naselja so v občini Juršinci Med vožnjo skozi Rotman je mopedist nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripel jal voznik osebnega avtomo bila Konrad T. iz Mezgovcev ob Pesnici, ki kljub zaviranju in umikanju na desno ni mo- gel preprečiti trčenja. Mope- dist in njegov sopotnik sta padla in se hudo ranila. v prepoljah je gorelo V petek, 2. junija, ob 19.35 je izbruhnil požar v stano vanjski hiši Zdenka G. v Pre poljah pri Staršah. Vnelo se je olje in ogenj se je hitro razširil po notranjosti hiše Požar so pogasili gasilci i2 okoliških vasi in poklicni ga silci iz Maribora. Po oceni je škode za okoli 1,6 milijona tolarjev. ff OSEBNA KRONIKA I RODILE SO — ČKSii. 1 \M(): kciiala Skoliber" SU)\cnska c. 4f>, Sri.-diš(;g ] Tadeja; Tatjana \ idovj^ Paradi/, 35, Cirkulane - dolfa; Sandra Ornik, Slo. venja vas 6K/b, Ilajdina Kaljo; Andreja .Murata, Pro,| lelarska 17, Njiverce, Kj, dričevo - Nejca; Marija Ko, kol, Grdina 17, Stoperce . deklico; Mirsada Topalovič Dravska 5, Ptuj - Lmira; Mateja Ivajnšič, Fulneška 2, Ljutomer - Gregorja; Zlaika Gajser. Gcrcčja vas 75/a, Ptuj - DamjaiKi, Ivanka Vin- cek, Moškanjci 77, Gorišni,!^ ca - Katjo. ' POROKE — PTUJ: Zvonko Sagadin, Scstr/e 31, in Viktorija Jernejšek, Sto- perce 54; Jožef Sušck in Da- nica Zmajšck, Ul. 25. maja 10, Pluj; Bt)štjan ForsineriČ in Danica Klingcr, Turniška ul. 25, Ptuj; Peter Kukovec, Vičava 87, Ptuj, in Andreja Jurič, Ciril-Metodov drevo- red 16, Ptuj; Ivan Kramer, Dražcnska c. 28, Pluj, in Irena Lovrec, Rjavci 35; Slavko Malingcr, Gcrcčja vas 81, in Romana Meriuk, Trnovcc 20; Franc Šuen in Jožica Golob, Slomi 4. UMRLI SO: Franc Bor- ko, Breg 23, Središče ob Dravi, a- 1921 - t 26. maja 1995; Janez Potočnik, Trdo- bojci 3, 1934 - = 27. maja 1995; Štefanija Hebar, roje- na Marin, Jezdarska ul. 1, Maribor, 1902 - t 28. ma- ja 1995; Marija Čeh, rojena Horvat, Ločki Vrh 43, * 1916 - t 24. maja 1995; Marjan Žuraa, Stojnci 26, 1957 - t 30. maja 1995; Ma- tija Sraka, Abramičeva ul. 9/a, Ptuj, 1933 - 1 31. ma- ja 1995; Marija Kostanje- vec, rojena Krajnc, Ciril- Metodov drevored 17, Ptuj, 1922 - 1 1. junija 1995.