Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 ee se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. '
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Treduištvo je na velikem trgu h. št. 9, v H. nadstropji.
Poliličen list n ilmuti ltnL
Po pošti prejemam veljd:
Za celo leto	.	.	15	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	.	8	„	—	„
Za četrt leta	.	.	4	„	—	„
Za en mesec	.	.	1	„	40	„
V	administraciji veljd:
Za celo leto	.	.	13	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	.	6	„	50	„
Za četrt leta	.	.	3	„	30	„
Za en mesec	.	.	1	„	10	„
V	Ljubljani na dom polja velja 1 gl. vee na leto.
Izhaja vsak dan in si|
5. uri popoldne.
Laž za lažjo.
Kdor bere poročila judovskih liberalnih listov, bi skoraj mislil, da naša dežela je prava razbojniška jama, v kteri noben človek, zlasti pa ako je nemškega rodu, ni varen svojega življenja.
Nedavno poročali so o pretepu pri ljudski veselici, ki sta ga zlasti „N. W. Tagblatt" in „Vorstadtzeitung“ popisovala tako natančno, kakor da bi se bila reč vršila v njih vredniških prostorih. Poslednji list je svojim vernim bralcem celo pripovedoval, da se je pretep pričel v lopi, kjer so točili šampanjec, ko so ravno cesar tam bili, in da sta dva duhovna hujskala razkačeno ljudstvo k napadu na nemške turnarje. Drugi listi poročali so o enem samem duhovniku, omenjeni list naredil je precej iz enega dva. Ako je že treba lagati, mislil je pisač, je boljši lagati prav debelo, nekaj se bode lahkovernih ljudi, kterih se povsod ne manjka, vsaj prijelo. Že uni dan smo poročali, da so vsa ta poročila hudovoljno s trte zvita, in ob enem posajnili, kdo je hotel prav za prav pričeti prepir in pretep, ki ga je pa pametno in zmerno obnašanje našega ljudstva srečno zabranilo. Dunajski liberalni poštenjaki se zato seveda niso zmenili in do danes še nismo nikjer brali, da bi bili svoje laži preklicali.
Pač pa so jih še z novimi pomnožili. V liberalnih listih bil je namreč 23. t. m. brati telegram iz Ljubljane, da je v nedeljo popo-ludne ob šestih nek kmečki fant na cesti v Vevče z nožem napadel nekega nemškega inženirja, ki je napadniku samo s tem ušel, da so ga neki ljudje, ki so se ravno tje pripeljali, vzeli na voz. To pa hudodelnika ni odgnalo, marveč znositi se je hotel zdaj nad kočijo, ki jo je skušal prijeti. To je strašno, kaj tacega bi se še v Bosni ne zgodilo, bi mislil človek, ki bere omenjeni telegram. Vendar pa je reč vsa drugačna. Kdo je bil namreč ta tolovaj in kaj je bil vzrok njegovega silovitega napada? Bil je žganja pijan človek, bivši delavec v Vevški papirnici, ki so ga pa zarad pijančevanja zapodili iz službe, in je bil zarad zmešane pameti (delirium tremens) že večkrat v norišnici.
Menda mu je bilo tudi v nedeljo zopet v glavi skipelo in je začel divjati zoper prvega človeka, na kterega je ravno naletel. Slučajno bil je nek nemšk inženir, reči pa smemo, in tudi g. inženir sam pripoznava, da bi so bilo to zgodilo tudi vsakemu drugemu, Nemcu ali Slovencu, moškemu ali ženski, ki bi na pijanega človeka ravno naletel. Drugod se za to ne zmenijo, kar pijani ljudje počenjajo, samo tukajšnji dopisnik judovskih listov dunajskih je tako vesel, da kar kozolce prevrača, kadar naleti na kakega pijanca. Menda mu je v veliko tolažbo najditi tovariša, čigar dejanja se
z njegovim vjemajo. Ker tudi zlobnih poročil njegovih v judovske dunajske liste ne moremo drugače izgovarjati, kakor da jih je morda pisal na duhu bolan, vrtoglav in pijan človek, ki naj mu toraj Bog odpusti, ker ne ve kaj dela.
Še tretje lažnjivo poročilo stalo je te dni v „ Grraški Tagespost11. Dogodek zadeva nemške turnarje in razkriva njih prave namene. Toda dopisnik, ki je pri vsi svoji slaboumnosti slutil, da jim ni na čast in na korist, jih izgovarja, da je bila vse to le šala in nedolžna norčija. Beč se je v preiskavo izročila dotič-nim oblastim, zato bi bili o njej molčali, ko bi je ne bil omenjeni dopisnik sprožil v liberalnem graškem listu. Zdaj pa se nam zdi potrebno o njej spregovoriti, da je judovski listi ne bodo zvijali po svoje.
Nemški turnarji so namreč v soboto zvečer okoli devetih v švicariji nad tivolskem gradom napravili svojo knajpo, to je veselico, pri kteri se pojeda in popiva, ker jim je tamošnji gostilničar podaril sodček piva, Mi bi se malo brigali, kaj turnarji počenjajo, kadar so sami med seboj, ne more pa nam biti vse eno, kar se godi v javnih prostorih in na prostem poleg najbolj obiskovanega sprehajališča, kjer na stotine ljudi mimo gre, ki zamorejo vse videti in slišati. „Spreehwart“ naznani društvenikom, med kterimi so bili tudi učenci tukajšnje realke, namen shoda, in vrstilo se je precej dobro petje, med drugimi tudi „das deutsche Lied“, ki so jo poslušali stoje in odkriti. Na to se oglasi učitelj telovadbe na tukajšnji realki g. Schmidt in povdarja, da društvo se sicer imenuje „Laibacher Turnverein“, da bi privabilo ude raznoterih narodnost, da je pa v istini pravo nemško društvo, in da se mu tega glede na vzvišeno kulturno stopnjo nemškega plemena ni treba sramovati, dasiravno se nemška kultura sedaj tolikanj napada. Tudi za ta govor bi se ne zmenili, ker nemškemu tičku privoščimo, naj žvrgoli po svoje, ako ne sprevidi, da bi bilo pametneji molčati. Vse meje dostojnosti in potrpežljivosti pa je presegalo, kar se je sedaj vršilo. Neki vradnik c. k. Rudolfove želevnice, Oskar Kuni, je v „Knittelversih“ popisoval minule slavnosti. Smešil je „Erz-bengelna11 na slavoloku pri bolnišnici in „Friedensengelna“ na kongresnem trgu, potem pa prešla vij al nemško turnsko društvo, ki je s svojo vrsto pri prihodu Njih Veličanstva odprlo nemško dunajsko cesto. Obžaloval pa je, daje to društvo stalo poleg „Sokola“, ki ga že srajce njegovo jednačijo francoskim rabeljnom, in ki je pozneje pod vodstvom nekega duhovnika v imenu presvete Trojice v zvezi od cvička pijane druhali napadel nemške, peneči šampanjec pivajoče brate. Prenašati je bilo treba nemškemu turnvereinu tudi surovo tulenje mnogobrojne sodrge in druhali, ki se je razlegalo po mestu, in ki ni bilo v počeščenje,
ampak le v zasramovanje visokim gostom. Tako je g. Kiinl, ki se je prej hvalil, da se svečanosti ni vdeležil, javno s sodrgo in druhaljo psoval naš narod, ki je bil iz najdaljših krajev v mnogobrojnem številu prihitel v Ljubljano, da bi videl in počastil priljubljenega vladarja; tako je ponavljal laži o napadu nemških tur-narjev pri ljudski veselici, ki so bile že prej zavrnjene in ovržene. In njegovi tovariši turnarji so z živahnimi „wacker“ odobravali že posamezne izraze kakor Erzbengel, rabelj, dru-bal, tulenje itd., zlasti pa so na koncu govorniku doneli gromeči „wacker, recht wacker“.
Pri takem psovanji mora še mirnemu človeku kri zavreti; ni toraj čuda, da je privzdignilo tudi mestnega komisarja g. Tomca, ki je s svojo družino v stranskem paviljonu sedel; pristopil je k govorniku Ktinlu ter se mu kot Sokol in Slovenec zahvalil za ljubez-njive „Knittelverse“. D. pesnik je pa zahvalo sramožljivo odvrnil, češ, da to ni nič posebnega in je to nedolžna šala. Pa kako mora taka reč veljati za šalo? Kaj bi bilo, ko bi bilo po sprehajališču tje prišlo kaj ljudi, ki bi bili slišali vse te psovke? Ali bi se ne bil kaj lahko vnel pretep, ki bi se bil za nektere morda slabo obnesel, zlasti ker so bili turnarji jako razgreti? Se mirna šaljiva opazka gosp. Tomca jih je spravila.vse po konci, in psovke „špion“ letele so mu na ušesa. To je bilo prenesramno; zato stopi g. Tomc, da bi se novih psovk ubranil, k turnarjem, ki ga od vseh strani obsujejo, ter zažuga, da bode vsakteremu prav gorko zaušnico zasolil, ki bi njega navadnega gosta, psoval kot „špijona“.
Ob enem je prosil gospode turnarje, ki so ga prej s tako „ korajžo" grdili, naj mu povedo svoje imena. Zlasti se je obrnil do nekega gospoda, ki ga je slišal kričati „špijon.“ Pa pogumni turnar mu je izogibljivo odgovarjal, čemu mu je treba vedeti njegovega imena, da mu ga lahko kdo drug pove itd. Bes, pride na to „sprechwart“, ki ga g. Tomc prosi, naj mu blagovoljno pove ime dotičnega gospoda. On Toinčevi želji ustreže ter mu gospoda predstavi kot c. k. poštnega vradnika Robba. Beč je bila s tem dovršena in na „sprechwartov“ opomin vrnili so se turnarji nazaj v Ljubljano. Dogodek se je, kakor smo že omenili, naznanil gosposki, ki ga bode gotovo vsestransko preiskala in tudi potrebno vravrnila, da se ne bo čisto po nepotrebnem delala razkačenost in sovražtvo med nemškimi in slovenskimi prebivalci, ki žele v miru živeti med seboj.
Šeststoletnica.
Iz Tržiča. (Šeststoletnica, požarna hramba.) Ker ste že skoraj od vseh krajev prejeli poročila, kako se je obhajala tSOOletnica sploh in šolske mladine posebej Vam g. vrednik, ponudim tudi jaz nektere vrstice, ki jih, ako
Vam preostaja kaj prostora, blagovoljno sprejmite v svoj list. Tudi v našem trgu praznovali smo 6001etnico, kolikor moč slovesno. Ob 9. uri bila je slovesna sv. maša, ktere so se vdcležili, razun obilnega števila pobožnega ljudstva, vsi tukajšnji vradi in tudi šolska mladina. Lepo petje moškega zbora in domača godba je prav lepo in spodbudljivo povikševalo cerkveno slavnost.
Po sv. maši šla je šolska mladina vseli štirih razredov z zastavo, paroma iz cerkve, v prav okusno ozaljšano šolsko poslopje. Med potom spremljevala jo je godba. Ko so bili vsi učenci in druga odličnejša gospoda, ki je bila k te slavnosti povabljena, se zbrali v šolski sobi 3. razreda, ki je bila vsa ovita z venci z zelenja in lepih planinskih cvetlic, ter okrašena tudi z drugimi pomenljivimi podobami, nastopi najpopred g. ravnatelj, ki v lepi, navdušeni besedi razloži učencem pomen tega nepozabljivega dne, ter jim priporoča ljubezen in vdanost do predrage nam cesarske rodovine. Potem začelo se je vrstiti petje in deklamo-vauje učencev, o kterem le toliko omenim, da so vsi navzoči občudovali srčnost in pogum posameznih učencev, ki so nastopili, pa tudi vztrajnost gg. učiteljev, ki so jih tako izvrstno izurili. S cesarsko pesmijo bila je šolska slavnost končana.
Bili so tudi vsi učenci, kakih 300 na številu, kakor drugod, dnevu primerno obdarovani, za to skrbel je krajni šolski svet, za kar naj mu bo tukaj javno izrečena zahvala.
Po trgu vihrale so že precej zjutraj raz več hiš, mnogobrojne zastave. In kakor je izupit Tržič zarad svoje nemškutarije, vendar ni bilo videti nobene pruske zastave, pač pa narodne trobojnice.
Ko ura pol štirih odbije, zagrome pri sv. Jožefu možnarji in za njim se veselo oglase zvonovi vseh treh cerkva v trgu, ki so vsakemu še tako globoko v svoje vsakdanje delo zamišljenemu glasno doneli na uho: zdaj prišel je tisti srečni trenutek, ko je preljubljeni nam vladar prestopil mejo naše lepe domovine. To je bil trenutek, ki je marsikomu pretresel srce. ki si je gotovo z menoj vred mislil, da ni je lepši reči, ki bi bila v stanu kako slovesnost bolj povzdigniti, kakor lepo, vbrano zvonenje.
Ko se je približal zvečer je na ulicah postajalo vedno živahneje gibanje. Hiše so se jele razsvitljevati. In v kratkem času migljalo je po trgu samih lučic. Po oknih videli so se lepi transparenti s pomenljivimi napisi. Ni je bilo hiše, ki bi ne bila razsvitljena. Sploh vse, od prvega do zadnjega, hotelo je pokazati svojo vdanost cesarski rodovini.
Med razsvitljavo svirala je po trgu domača godba, spremljana od mnogoštevilne množice ljudstva. Se le pozno v noč, ko so luči jele vgasovati, razšli so se gledalci mirno k počitku.
Na pondeljek 16. t. m. bila je k cesarjevemu sprejemu v Kranj, tudi naša požarna straža povabljena kjer so je v občo zadovoljnost ves čas prav dostojno obnašala. Bilo jih je 42, ki so se odpeljali na več vozeh. Nazaj grede vstavijo se nekteri v Naklem v gostilni pri županu, kjer spijejo nekaj vina.
Te prilike poslnžil se je prav z vidnim dopadajenjem nekdo iz Naklega, ki ,.S1. Nar.“ sporoča zaničljivo kot „donesek k zgodovini tržiško-tevtonske kulture", kako so „novopečeni fajerberkarji" Tržiški, spili nekaj steklenic vina in namesto, da bi bili plačali, gostilničarju še
I nekaj kozarcev pobili. Na zadnje pa vpraša: Ali ni to krasna ilustracija k znani pesmi: Tržičani sami so — ?
Po tem poročilu toraj bi bilo v gostilni vseh 42 „fajerberkarjev". Toliko mož pa izpije lahko lepo število litrov vina in na zadnje, namesto da bi plačali v svoji surovosti pome-čejo še kozarce ob tla.
To poročilo je pa popolnoma pretirano. Reč godila se je (za kar imam dosti zanesljivih prič), tako-le: Ko se par sprednjih voz, (ki so se res vstavili v gostilni, pa so tudi vse plačali in nič pobili) odpravlja na odhod, pridrdra še zadnji voz, na kterem je bilo 6 „fajerberkerjev“. Videči, da tovariši že odhajajo, pokličejo kar na voz pijače. Ker so si kozarce podajali iz roke v roko, se primeri, da enemu po nesreči zdrsne kozarec iz roke in se ubije. — To toraj je tisto pobijanje kozarcev.
Da pa plačali niso je vzrok, ker so videli, da eden izmed njih plačuje. Menili so, da je plačal vse: vino in ubiti kozarec, zato so. ne prašaje za račun, kar pognali za tovariši.
Bili so tudi nekoliko vinjeni, kar sicer ni lepo, pa se vendar vsakemu, — mislim, da tudi ,,vestnemu" Narodovemu poročevalcu, — posebno ob taki priliki lahko primeri. Po poti se zgovore, da ni vse plačano, zato dajo nekemu izmed njih. ki je imel drugi dan opravek v Kranji, denar in mu naroče. naj račun za vino in kozarec poravna. To se je tudi drugo jutro zgodilo, — in ves zaostali račun znašal celih 70 kr. Preden toraj je bilo poročilo ,,Narodu" oddano, bilo je že vse poravnano. — Kako pa poročevalec pride do sklepa, da bi bili zarad šestih nekoliko natrkanih ognjegascev, vsi Tržičani — cigani, to je meni in morebiti še marsikomu drugemu nerazumljivo. Zato je pač treba večje učenosti in modrosti, kakor nam navadnim ljudem in druge kulture, kakor „tržiško-tevtovske“. — A Ko pa poročevalec čitatelje „S1. Naroda" že ravno hoče baviti s takimi neslanimi pikantnostmi, bi mu svetoval naj se le ozre doma okrog sebe, tam mu bo domače, pa resnične surovosti še preveč ua razpolaganje, ne bo mu treba se vtikati v tuje zadeve. Sploh pa mislim, da taka poročila, ko bi bila tudi resnična, ne donašajo veliko časti, ne enemu ne drugemu, sporazumljenja pa	po ti poti	gotovo	nikoli ne
bomo dosegli, —	kajti kdor veter	seje,	bo
nevihto žel.
S Cola. (Seststoletnica združenja Kranjske s preslavno rodovino Habsburško) obhajala se je tudi pri	nas prav	slovesno. V	nedeljo dne 8. julija	popoludne	zbrala	se je	šol-
ska mladina ter obilo ljudstva v krasno okin-čani šolski sobi, kjer je bil nalašč napravljen oder za deklamacije, petje in igro. Ko se zagrinjalo vzdigne, pokaže so nam lep prizor. Tu je stala lepo s cvetlicami ozaljšana cesarjeva podoba in krog nje belo oblečene deklice z venci in šopki v rokah, ki so jih med petjem cesarske pesmi pred podobo pokladale.
Gosp. učitelj razjasnil je v svojem govoru zgodovinski pomen te slovesnosti, zlasti pa je mladini na srca pokladal kako naj vedno vneti ostanejo do rodovine Habsburške. Končal je svoj govor s slava-klici do presvitlega cesarja Franc Jožefa I.
Po končanem govoru sledile so deklamacije in petje: 1. Vse za vero,, dom cesarja! (deklamacija.) 2. Kranjska z Avstrijo (pesem).
3.	Rudolf grof,Habsburški (deklam.). 4. Zdrava, draga domovina! (pesem). 5. Slovenka sem.
(deklam.). 6. Avstrija moja. (pesem.) 7. Junakov grob. (deklam.). 8. Vojaei. (pesem). Po kratkem prestanku pričela se je igra: Spomenica 6001etnice združenja Kranjske z Avstrijo", ktero so učenci prav dobro igrali.
V	stalni spomin na ta slovesni dan, omislila se je tudi nova šolska zastava, ktero je jako lepo izdelala gospa A. Hofbauer v Ljubljani. Darovi za zastavo so se že prej pobirali, posebno pa se je pri te slovesnosti pri tomboli in družili prostovoljnih darilih toliko dobilo, da so bili vsi stroški popolnoma poravnani.
V	sredo 11. julija bila je slovesna sveta maša, ktere se je vdeležila šolska mladina s svojo novo šolsko zastavo, krajni šolski svet, soseskini odbor, ter obilo druzega občinstva. Po maši je zopet mladina v šoli prepevala, deklamovala, ter se je razdelilo nekaj knjižic ..Habsburški rod" med njo.
Zvečer bila je razsvitljava in gromenje možnarjev je naznanjalo, da se tudi mi radostno spominjamo dneva, ko se je Kranjska združila z najvišo cesarsko liišo Habsburško.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. julija.
Avstrijske dežele.
Iz Prage, 23. julija. Ob sklepu seje je vložil dr. Rieger in 71 tovarišev nasvet za prenaredbo volilnega reda: deželnemu odboru se naroča, da predloži v prihodnji sesiji deželnemu zboru preosnovo deželnega volitvenega reda; na podlagi zadnje ljudske štetve in drugih vradnih dat naj se volitvena pravica enakomerno razdeli na prebivalstvo in na davke, katere plačuje, pri sestavi volitvenih krajev naj se gleda na zemljepisno lego krajev, in naj se meje tako potegnejo, da bode obema narodno-stima jednaka pravica, preudari naj se, ali bi ne kazalo, da bi veliki posestniki, ki niso pod fedeicomissom, volili v več volitvenih krajih, in da bi se volitvena pravica dala vsem tistim, ki plačujejo najmenj pet goldinarjev direktnih davkov, ako nimajo te pravice že po drugih sedanjih postavah. Ta nasvet naj bi se izročil komisiji 15 udov, in naj se dene na dnevni red prihodnje seje.
Vnanje države.
Iz H ima, 23. julija. Zarad sodnijštva v Tunezu sta se pobotala laški minister unanjih poslov Mancini in francoski pročnik Decrais, preden je Rim zapustil, zarad tega menda ne bode daljšega razpora med obema vladama.
I' Alba))ji ni še miru. Na novič so se vzdignili prebivalci iz Gebri zoper turško oblast. Osman paša, ki v Janini zapoveduje, je šel pokorit nove ustaše.
Iz Belgrada. Ministrski svet namerava vstavo prenarediti v nekaterih točkah. Nikolo Oristic je imenovan namestili predsednik v zbornici.
Kralja belgijski in holandski sta se sešla 19. t. m. v Spa, znani kopelji v belgijski provinciji Lttttich. Na kolodvoru so bile holandske in belgijske zastave. Belgijski kralj je prišel iz grada Laeken dopoludne. Ob 12 sta pa prišla kralj in kraljica holandska. Brez po-membe ni, kedar se visoka gospoda snide.
Belgijska vlada prizadeva se sedaj za zvišanje davkov, ker primankljeja je 22 milijonov frankov. 21. t. m. so govorili o povišanji davkov na žganje, člani, ki določi davek pri hektolitru na 7 frankov in 50 cent. je bil zavržen z enakim številom glasov. Zoper njega desna stran, 8 levičarjev, 4 levičarji so bili od-sočni. Ministerski predsednik pa vendar predloga ni umaknil, ker je rekel, da razen povišanja davka gre tukaj tudi za zboljšanje pobiranja. Z 68 zoper 66 glasov so se zopet o tem posvetovali.
Iz Petrograda. Ukazni list naznanja načrt postave, ki se tiče trgovskih in obrtuij-
škili podvzetij, ki morajo od čistega dobička odrajtavati 3 odstotke, ako namreč pri prvih presega kosmat dobiček 200.000 pri druzih pa 50.000 rubljev na leto. — V petek 21. julija je sprejel cesar deputacijo avstro-ogerske naselbine v Moskvi, ki je čestitala h kronanju. — Salviati, ruski agent za cerkvene zadevo je dobil za odliko naslov dvornega svetovalca.
Angleška vlada je odstopila od pogodbe sklenjene z Lesseps-om zastran grajenja novega kanala, ker Lesseps več ni hotel prijenjati, vlada pa je mislila, da sme kaj več terjati, ker je na Angleškem nastala oposicija zoper to pogodbo, Lesseps jo je oprostil predlaganja pogodeb parlamentu. S tem še stvar ni končana. Angleški mornarji in kupčijske zbornice niso dosegle, za kar so se poganjali, namreč cenejši in boljši prevoz iz sredozemskega v rudeče morje.
Izvirni dopisi.
0d Velenja, 23. julija. (Po slovesnostih.) Lesarski prazniki so končani. Kažejo se še samo nekteri ostanki, zlasti po časopisih. Izmed teh si „fakcijozni“ listi na vse kriplje prizadevajo „dokazati“, da je cesarjevo potovanje bilo voda na „nemški“ mlin.
Celjsko trobilo med ostalim pripoveduje, da so svitli cesar na kolodvoru nagovorili nekega Slovenca s pomočjo nemščine, a nago-vorjenec je kot „fanatično-naroden klerikalec" odgovoril, da ne zna nemški; vsled tega so se baje kar obrnili k županu iz „nemškega“ trga V. Ne bomo pripovedovali, kako je nagovor „nemškega“ župana spravil ob zavest, da na stavljeno vprašanje še odgovoriti ni mogel in mu je beseda nehote v grlu obtičala, pa „Celjanki“ bi zamogli poslužiti s podobnim vzgledom.
Svitli vladar je nagovoril župana iz „nemškega" trga K. z vprašanjem, da li zna nemški? Ta je pritrdil. Potem je slavni vprašalec stopil proč, a „ nemški" župan misli in pozneje svojim znancem govori: „ Cernu takšno vprašanje?" Ako toraj ..Deutsche Waeht“ s prvim zgledom hoče „spričati“, da so cesar s svojim sicer ljubeznjivim obnašanjem brco dali slovenskemu jeziku, ko bi mi hudomušno hoteli nasprotno trditi, bi z omenjenim dogodkom tudi menda imeli „dokaz“ pri roki. Toda pameten človek ne bode pritrdil ne prvemu ne drugemn, saj je dovolj znano, da vladarjevo srce za vse narode v mnogojezični Avstriji jednako gori.
Lepo Skalsko dolino zastopali so naši možje. Zastopnika iz Velenja so svitli cesar kot zdravnika popraševali o zdravstvenih zadevah. V obče pa, kar se tiče izkazovane zvestobe slavni hiši vladarski, smemo reči, da se — izvzemši peščico fakcijoznih rogoviležev — na slovenskem delu Štajarske ni razodevalo politično nasprotje. Želeti bi bilo naj bi tako ostalo še pozneje.
Kdor se je namreč sedaj bodisi na kakšen koli način vdeleževal obhajanih slovesnosti ali jih samo odobraval, je s tem prostovoljno prevzel tudi primerne dolžnosti. S temi dolžnostmi se pa ne da zjediniti to, da bi se človek o druzih priložnostih pridruževal okoliščinam in izjavam, ktere niso v soglasji s pravim avstrijskim mišljenjem. Kdor se je sedaj razodeval kot zvesti sin mile domovine, pozneje se pa vrti okoli zastave ali barve, katera ni cesarska, tak človek bi kazal, da je njegova sedanja navdušenost bila le hlinjena farizejska, ali pa da je slabič, kterega vsak vetrič lahko pripogne in ob tla zavali. Vsa-
kega iskrenega domoljuba bi pač veselilo, če vidi, da so cesarski prazniki pripomogli k spo-razumljenju in narodnemu miru.
Od Vojnika, 23. julija. (Šolske hranilnice.) Dolžnost vsakega učitelja in sploh vzrejevalca je med ostalim ta, da izročeno jim mladež seznanjajo z izrekom : Moli, delaj in bodi varčen. Kar se posebej zadnje zadeve tiče, zamorejo se otrokom priporočati letos uvedene poštne hranilnice. Veliko se je že pisalo in govorilo o načinih, kako bi se mladi svet naj vadil varčnosti. Tudi državni zbor je 1877 vladi priporočal, naj bi si prizadevala, da dobimo šolske hranilnice. Ta želja je oživotvorena s poštnimi hranilnicami.
Poštnohranilnični urad v predzadnji okrožnici — s temi vstreže vsak poštni uradnik in se tudi zamorejo posebej naročevati — priobčuje nektere statistične podatke o šolskih hanilnicah na Francoskem. To bi menda zanimalo marsi-kterega učitelja in drugega prijatelja mladeži. Zatoraj smo prepričani, da slavno vredništvo ne bode priposlanih vrstic zavrglo.
Naučno ministerstvo francosko, katero je leta 1879 šolske hranilnice proglasilo kot pripomoček pri javnem vzrejevanji, razglašuje izkaz o vspehu, ki	so ga do	31. januvarija
letos, leta dosegle. Iz priloženih številk se vidi, koliko šolskih hranilnic in primernih knjižic z vloženim denarjem je bilo meseca januvarija v dotičnih letih:
januvarija Magajnic knjižic frankov
1877	8.033	176.040	2,984.352
1879	10.440	224.200	3,602.621	•
1881	14.372	302.841	6,403.773
1882	16.494	349.219	7,984.811
1883	19.433	395.869	9,064.583
Letnica 1877 in 79 je v okrožnici bržkone
tiskana na račun stavca; gotovo bi moralo biti 79 in 80.
Številke kažejo, da je na Francoskem danes malone 400.000 učencev pridobljenih za šted-ljivost.
Tudi angleška šolska postava zahteva, da se državna podpora mora odreči vsakemu šolskemu zavodu, kateri ne more dokazati, da dotični gojenci štedijo.
Okrožnica sklepoma priobčuje, da je v Avstriji 15.989 ljudskih šol z 32.650 učitelji in 2,347.446 učencev bilo koncem lanskega šolskega leta.
Naučno ministerstvo avstrijsko, še kolikor je dopisniku znano, doslej ni storilo podobne stopinje, kakor to že zahtevajo naredbe po Francoskem in Angležkem. Pa brez dvombe se nobenemu učitelju ne bo treba bati, da bi prišel v preiskavo zavoljo tega, če je učencem priporočal že obstoječe šolske hranilnice.
Domače novice.
(Imenovanje). G. Emil Hribar, naš rojak, dozdaj prefekt in suplent na' terezijanski akademiji na Dunaji, je imenovan pravim gimna-zijalnim učiteljem v Tešenu na Slezijskem. Zopet en profesor, ki bi lahko na slovenskih srednjih šolah v domovini podučeval.
(Učiteljske službe raspisanc.) Na enoraz-redni ljudski šoli v Hotederšici 1. p. 450 gld. in stanovanje do 25. avgusta, v Godoviču 400 gld. in stanovanje do 20. avgusta pri okraj. šl. svetu v Logatci. Na enorazredni šoli v Dražicah sod. okraja Metliškega 1. p. 400 gl. in stanovanje. IV. učiteljska služba na štiri-razrednici v Črnomlju 1. p. 400 gld. Prošnje
do 15. avgusta pri c. kr. okraj. šl. svetu v Črnomlji.
(Tiskovna pomota.) V včerajšnjem članku „grof Chambord" se imate v tretjem oddelku,
11.	vrsti od zgoraj, besedi „manj malopriden" glasiti „manj samopriden."
(Odlikovanje domačih živinorejcev) pri deželni kmetijski razstavi ob GOOletui svečanosti. Darila v skupnem znesku 1900 gld. so bila od komisije pripoznana:
I.	Darila za plemenne bike: 1. g. Petru Lasniku, trgovcu v Ljubljani; 2. g. Janezu Koslerju, grajščaku v Ljubljani; 3. g. baronu Lichtenbergu, grajščaku v Ja-blah; 4. g. vitezu Gutmannsthalu, grajščaku v Dvoru pri Kačjem; vsi štirje so se odpovedali darilom v denarjih, ter so dobili diplome v znamenje odlikovanja. 5. g. Adolfu Galletu, grajščaku v Šiški, kteremu se pri-pozna vsled prej oglašenih odpoved drugo denarno darilo 50 gld.; 5. g. vitezu Gutmannsthalu, grajščaku v Dvoru pri Kačjem; 7. gospodarju Janezu Dolinarju, v Kozarjah, 40 gld.; 8. gospodarju Antonu Pirnatu iz Borovnice 40 gld.; 9. gospej Josipini Ter p inče vi, grajščakinji na Fužinah pri Ljubljani, 40 gld.; 10. gospej Josipini Terpinčevi, grajščakinji na Fužinah pri Ljubljani, 40 gld.: 11. gospodarju Jožefu Zorcu na Dobrovi, 30 gld.; 12. gospodarju Bernardu Degischerju v Mengišu 30 gld.; 13. g. baronu H. Lazza-riniju, grajščaku v Smledniku, 30 gld.; 14. gospodarju Janezu Suhadolcu, z Brezja pri Dobrovi, 30 gld.; 15. gospodarju Jos. Stru-kelju iz Dravelj, 30 gld.
II.	Darila za pitane vole. 1. gosp. Francu Štrukelj u, mesarju v Ljubljani, 20 gld.; 2. g. Jerneju Černetu, mesarju v Ljubljani, 20 gld.; 3. g. Janezu Kopaču, mesarju v Ljubljani, 20 gld.
III.	Darila za krave. 1. g. baronu Lichtenbergu, grajščaku na Jablah, ki se odpove darilu v denarjih in dobi diplomo v znamenje odlikovanja; 2. g. baronu Lichtenbergu, grajščaku na Jablah, ki se odpove darilu v denarjih in dobi diplomo v znamenje odlikovanja; 3. g. Petru Lasniku, trgovcu v Ljubljani, ki se odpove darilu v denarjih; 4. gosp. vitezu Gutmannsthalu, grajščaku v Dvoru pri Kačjem 45 gld., kterih gospodar ne sprejme sam, ampak jih prepusti svojemu kravarju v spodbudo in priznanje za živinorejo; 5. gospodarju Janezu Kuraltu v Domžalah, 45 gld.; 6. g. Francu Krisperju, trgovcu v Kranji, 45 gld.; 7. gospodarju Karolu Majerju na Vrhniki, 40 gld.; 8. g. Janezu Koslerju , grajščaku v Ljubljani, ki se pa odpove darilu v denarjih; 9. g. Antonu S tar e tu, grajščaku v Mengšu, 40 gld.; 10. gg. A. Tschinkelnovim sinovom, fabrikantom v Ljubljani 40 gld.; 11. g. Janezu Kozlerju, grajščaku v Ljubljani, diploma; 12. gospej Josipini Terpinčevi, grajščakinji na Fužinah pri Ljubljani, 30 gld.; 13. g. Janezu Pirnatu v Dravljah, 30 gld.; 14. in 15. g. vitezu Gutmannsthalu, grajščaku v Dvoru pri Račjem, kteremu se z ozirom na uže pri-poznano denarno darilo prizna diploma; 16. gospodarju Francu Kovaču s Tacnja 30 gl.; 17. gospej Josipini Terpinčevi, grajščakinji v Fužinah diploma; 18. Francu L e g a t u v Lescah 30 gld.; 19. g. Antonu Krennerju v Škofji Loki 30 gld.; 20. g. dr. Josipu Poklukar) u na Dobrovi, kteri se za-se odpove pripo-znauemu darilu 30 gld. ter odloči 20 gld. kmet. družbi kot donesek za stroške mlekarske za-
druge v razstavi, 10 gld. pa svoji kravji dekli — njej in drugim deklam v spodbudo;^ 21. gospodarju Luki Kalanu z Budal pri Škofji Loki, 80 gld.; 22. gospodarju Antonu Avla el u v Ljubljani, 30 gld.; 23. g. P. Majdiču v Mengšu, 25 gld.; 24. gg. A. Tschin-k el n o vi m sinovom, fabrikantom v Ljubljani, diploma; 25. gospodarju Francu Majdiču, na Viru, 25 gld.; 26. gospodarju L. Kavčiču v Medvodah, 25 gld.; 27. gospodarju Janezu Gabrijelčiču na Brezjah, 25 gld.; 28. g. Adolfu G ali e tu v Šiški, 25 gld.: 29. g. A. Avb el u v Ljubljani, diploma; 30. gospodarju J. Malenšeku iz Taenja, 35 gld.; 31. gospodarju L. Kavčiču v Medvodah, diploma: 32. gospodarju Štefanu Rozmanu, z Rovt v Bohinji, 25 gld.; 33. g. F. Guselu v Škofji Loki, 25 gld.; 34; gospodarju Matevžu Burgerju v Zgornji Šiški, 25 gld.; 35. gospodu Janezu Mesarju, župniku na Bohinjski Bistrici, 25 gld.
IV.	Darila za teliee: 1. darilo gospodarju L. Kavčiču v Medvodah v gotovini 40 gld.; 2. g. Francu Krisperju, trgovcu v Kranji, 40 gld.; 3. g. Francu Kumarju, župniku v Mošnjah, 40 gld.; 4. gospodarju Jos. Verbiču v Bistri 30 gld.; 5. gospodarju Janezu Kuraltu v Domžalah 30 gld.; 5. vitezu Gutmannsthalu v Dvoru pri Račjem, kteri se odpove darilu v gotovini, dobi diplomo;
7.	in 10. g. baronu Lichtenbergu na Jablah, kteri se odpove darilu v gotovini, dobi diplomo;
8.	gospodarju Tomažu Hafnerju v Škofji Loki 30 gld.; 9. g. Janezu Koslerju v Ljubljani 25 gld., kteri se pa odpove v prid svojih živinskih hlapcev v spodbudo; 11. gg. bratom Tschinkelnovim v Ljubljani 25 gld.; 12. gospodinji Marijani Berličevi v Smledniku 25 gld.; 13. gospodarju Janezu Jerasa v Gornji Šiški 25 gld.; 14. g. Adolfu Galletu v Gornji Šiški 25 gld.; 15. gospej Josipini Terpinčevi na Fužinah 25 gld.; 16. g. Janezu Koslerju v Ljubljani diplomo; 17. gospodarju Matiju Hodniku na Vrhniki 25 gl.; 18. g. baronu Lazzariniju v Smledniku 25 gld.; 19. gospodarju Antonu Burgarju v Hrašah 25 gld.; 20. gospodarju J. Malenšeku v Taenju 25 gld.; 21. gospodarju Janezu Košeniniju v Kosezah 25 gld.; 22. gospodarju Jakobu Babniku v Gornji Šiški 25 gl.;
23.	g. Karolu Ahačiču na Lesičjem 27 gld.;
24.	gospodarju Janezu Borštniku v Duljah 25 gld.
Konečno priznali so gospodje presojevalci iz privatnih doneskov še darila po 25 gld.; a) za bike g. Ivanu Urbančiču s Turna,
V.	Pelikanu s Črnelega in Janezu Adamiču s Spodnjega Polata: b) za teliee gospodarju Jakobu Finku z Velike Račine in Petru Sircu s Tupalič.
Razne reci.
— G. g. Kalin, župnik v Mozirji, bo, kakor se nam piše, dne 5. avgusta služil zlato sv. mašo. Razen tega bodo letos, če Bog da, jubilarji postali še čč. gg. Dvoršek, župnik na Planini; Koren, dosluženi župnik v Bučah; Kanzler, senior minoritski v Ptuji. Zlatomašni-kov ima lavantinska škofija dozdaj 10 domačih in 1 ptujca, iz Trsta, bi je duhovnik postal 1815 leta. V dušno pastirstvo pride letos 12 bogoslovcev.
— Toča. V Smarji na Stajarskem in v okolici Kisle vode je 22. t. m. toča vse poljske pridelke uničila.
— Matica Hrvatska" v Zagrebu je te dni razposlala svoje knjige za 1. 1882,
tudi udje ljubljanski so jih že prejeli. Akoravno so morali njeni člani na izdanja za 1. 1882 primeroma dolgo čakati, bodo pa zanesljivo potolaženi po krasnih knjigah, ki so se jim za mali znesek 3 gl. izročile. So pa naslednje:
1.	Ferdo Bečie: Zavjet, pripoviest. Zabavne knjižnice ..Mat. hrv.“ knjiga L\ I—L\ 111. Knjigarna ciena 75 kr.
2.	Turgenjev: Klara Miličeva, pripoviest. Preveo s ruskoga i uvodom popratio Josip Miškatovič. (Zab. kaj. LIX—LX.) Ciena 50kr.
3.	Kraszevvski: Kolibar, pripoviest iz života. Preveo s poljskoga i životopisom pišče-vim popratio Aleksander Tomič. (Zab. knj. LXI—LXII.) Ciena 50 kr.
4.	Smičiklas: Poviest Hrvatska. Dio prvi. Poučne knjižnice IV. Ciena 3 gl 80 kr.
5.	Tomič Josip Eugen: Komedije sv. II. (Zab. knj. LXHI-LXV.) Ciena 75 kr.
6.	Novovjeki izumi u znanosti, obrtu i trgovini. Knjiga preva. Sa 198 slika. Napisala dr. Mijo Kišpatič, pa Ivan Šah. — Posebno ta knjiga, pa zgodovina Hrvatska ste izvrstni in jedernati knjigi.
Razun teh je izdala „Matica hrvatska1' še „prievode grčkih i rimskih klasika", ktere svojim članom po znižani ceni prepušča. Lani je obelodanila že Sallustija: O Castilininoj uroti i Jugurthinom ratu, pa Homerovo Odyssejo; a letos Ilijado. Prevod i tumač je od prof. Ma-retiča. Stane za članove 1 gl. sicer 1 gl. 50 kr.
Nakanila je tudi izdajati ter letos že začela s „Sbirko pjosama od Iv. Zajca", kar bi posebno ugajalo našim čitalnicam in pevskim zborom, ki tako radi prednašajo krasne skladbe tega umetnika in drugih jugoslovanskih.
Kdor želi, dobi za primeroma zelo nizko ceno vse knjige krasno vezane ali pa samo platnice ter si jih sam da lahko vezat. Vse, kar spada v knjigovezstvo, je „Matica" poverila knjigovezi Izanu Schneiderju.
Ako se pomisli, da tržna cena prej omenjenih 6 knjig iznaša 8 gl. 80 kr., da imajo člani pravico do znižanih cen drugih izdavanj starih klasikov in pesemskih skladeb, da si jih ceno lahko omislijo vezane, potem se ni čuditi, da število udov „Matice hrvatske" vedno narašča in je zdaj že preseglo 5000. „Matica" še zmir prejema nove ude, dokler je kaj zaloge natisnjenih knjig. Kdor bi želel pristopiti, se lahko oglasi naravnost pri tajništvu v Zagrebu ali pa pri poverjeniku g. Antonu Žlogarji. kaplanu pri sv. Jakopu v Ljubljani.
Knjige se dobivajo tudi v katol. bukvami.
— Linzer theologische Quartal-schrift prišel je na svitlo 3. snopič, ki obsega: I. Wann muss Unbussfertigen das kircbliche Begriibniss vervveigert werden ? Von Priilat Dr. Ernest Miiller in Wien. — II. Zum Vaticinium des Hermann von Lehnin. Von Domcapitular Johann Zobl in Brisen. — III. Darlhen, Zins, Wucher. Von Domcapitular Dr. Joh. Pruner in Eichstiitt. — IV. Das religios-sittliche Moment in den alten Inuungen von Bohmens Glasindustrie und Glashandel. Von Universitats-Profesor Dr. Josef Schindler in Prag. — V. Die sociale Bedeutung der Kloster im Mittelalter und die niichsten Folgen ihrer Aufhebung in England. L Der moralische Nutzcn der Kloster. Von P. Andreas Kobler, S. J. in Innsbruck. — VI. Andreas Hamon, Pfarrer von Saint-Sulpice in Pariš, gestorben 1874. Von Spiritual Dr. Gustav Miiller in Vien. — VIL Ueber Probabilimus im Falle eines \vahrscheinlich erffillten Gesetzes. Von Dr. Julius Miillendorf, S. J. in Rom. — VIII. Drei historisch-interessante Messbuher und ihre Ausstattung. Von Bibliothekar P. Benedikt Kluge, Pfarrvikar in AVurflach N. Oestrr. IX. Das Leiden Christi (Vorgange unter dem Kreuze) erkliirt von Prof. Dr. Schmid in Linz. X. Verschiedene Heiligenbilder. Von A. Egger, Religionslehrer in Meran. — XI. Apostolisches Wirken des heiligen Johann Babt. De Rossi bei Kranken und Sterbenden. II. (Dalje prih,)
Umrli so:
24. julija. Katarina Bruner, vdova 73 let, Petrova cesta št. 19, spridenje želodca.
25. julija. Aleksander Spelak, asistent južne železnice, 34 let, Petrova cesta št. 53, plučna tuberkuloza.
Eksekutivne dražbe.
27.	julija. I. e. džb. pos. Jožef Skopore iz Rateč št. 76, 1470 gld. Rateče. - III. e. džb. pos. Marija Kapel iz Kala št. 57. Postojna. — m. e. džb. pos. Anton Penko iz Nadanje sela. Postojna. — II. e. džb. zemljišča urb. 38 pod Gutenegg. Bistrica. — III. e. džb. pos. Anton Hmelak iz Slapa. Vipava.
28.	julija. I. e. džb. pos. Janez Mihelčič iz Semiča št. 14. Metlika. — Relieitaeija pos. Apolonije Popovič iz Maline 1700 gld. Metlika. — I. e. džb. pos. Marija Zakrajšek iz Oblok 2583 gld. Lož. — III. e. džb. Janez Zalaznik iz Cirkevske vasi Logatec. — I. e. džb. Martin Vodnik iz Podgorice št. 40, 1890 gld. Ljubljana.
Dunajska borza.
24. julija.
Papirna renta po 100 gld.
Sreberna „	„	„	„	.	•
4f» avstr, zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%	.
„	„	,, 4 °fo
„ papirna renta 5 °jo Kreditne akcije .	. 160 gld.
Akcije anglo-avstr. banko 120 gld. ,, avstr.-ogerske banke ,, Landerbanke „	avst.-oger. Lloyda	v Trstu
„	državne železnice	.
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . Prior,	oblig.	Elizabetine zap.	železnice
.,	.,	Ferdinandove sev.	,,
4 % državne srečke iz 1.1854 250 gl. 4 %	„	.,	„ ., 1860 500 ,,
Državne srečke iz 1.1864	100 ,,
„ „	1864	50	„
Kreditne srečke	.	.	100 „
Ljubljanske	srečke .	20	„
Rudolfove srečke	.	.	10 „
o <>!o štajerske zemljišč, odvez, obligac.
London .............................
Srebro .............................
Ces. cekini.........................
Francoski napoleond.
Nemške marke........................
78 gl. 90		kr.
79 „	60	m
99 „	45	»
93 „	35	ii
119 „	65	tt
88 „	65	i>
87 „	05	ti
294 „	10	»
107 „	75	n
837 ,,	—	n
113 „	25	n
641 „	—	n
322 „	50	'»
221 „	20	1»
108 „	—	n
105 „	50	n
119 „	75	n .
137 „	—	n
169 „	—	n
168 .,	50	»
171 „	75	u
23 „	—	ii
20 „	—	n
103 „	—	n.
119 „	95	i>
11	IV
5	,,	65	„
9	„	50V.	„
58	„	50	.,
Sveto Pismo
stare in nove zaveze z razlaganjem
poleg nemškega, od apostolskega Sedeža potrjenega sv. pisma, ki ga je iz Vulgate prevodil in razlagal dr. Jožef Franc Allioli.
Založili mil. gsp. Anton Alojz, knezoškof \ Ljubljanski.
Trdno vezano v pol usnji z rudečo obrezo v šestih debelih zvezkih veljd 16 gld. ter (1)	se dobiva v
Katoliški bukvami.


Najboljši ® papir za cigarette
LE HOUBL
(Francoski izdelek.)
Pred ponarejen jem se svari.
i Jedino prav je ta papir, ako je : na vsakem papirji vtisnjeno ime 1 LE H0UBL0N in ima vsak karton 3j/ i spodaj stoječo varstveno marko, (j,
r---	l’r>op- du Prevet
&. HBMf-W,ifflrawef3&nkaatei',PARIŠ