XVII - 77 - 1996 vdušenje: pod kremplji ustreljenega kra- gulja je sedel nagačen veliki skovik! Dama za šankom je povedala, da so ga ustrelili nekaj kilometrov JV, tam med Markovci in Adrijanci. To naj bi bilo pred letom ali dvema. Aktualno stanje in poznavanje edine preostale subpanonske populacije velikega skovika iz Goričkega, poznano predvsem v dolini Ledave, bo treba torej dopolniti in v čim krajšem času popisati njene ostanke. Verjamem, da nam v prihodnji gnezditveni sezoni za to ne bo zmanjkalo časa; da bo le več-pojočih kot gostilniških skovikov. Borut Stumberger, 2282 Cirkulane 41 BREGULJKA Riparia riparia ~ SAND MARTIN - New nesting ~ holes along the river Mura: 52 near Cm urek, 12 at Krog in 1996 Breguljka je v Sloveniji izjemno redka gnezdilka, zato je odkritje vsakega nove- ga gnezdišča ornitološko in naravovar- stveno pomembno in razveseljujoče. 30. 5. 1996 sem obiskal delujočo gramoznico Konjišče v Vratji vasi pri Cmureku, v gozdni loki tik ob reki M uri. Več gramo- znih jam je zalitih, jame na južni strani pa so ribiči že preuredili v ribnike in zraven postavili ribiško barako. Na delu gramo- znice, ki je tik ob reki Muri, sem že od daleč zagledal peščene stene, breguljke v zraku pa so misel na kolonijo čedalje bolj potrjevale. Napotim se proti peščenim stenam. Nisem se mogel povsem približati, ker je bil vmes širok pas vode. A bilo je dovolj, da sem naštel 52 lukenj, v katera so priletavale in izletavale breguljke. Ker po sledovih sodeč vsi rovi niso bili zasedeni, sem velikost gn~zdeče kolonije ocenil na 20 - 25 parov. Sele tedaj sem opazil na desnem delu nenavadno porušeno steno in kmalu ugotovil, da so jo pričeli sanirati. Na srečo sta zadnje deževje in visoka podtalnica začasno ustavila dela v gra- moznici. Seveda sem naslednji dan ne- mudoma poklical podjetje Komunala iz Gornje Radgone, ki upravlja z gramozni- co, in se s tehničnim vodjem in predstav- nikom vodarjev dogovoril za ogled kolo- nije breguljk. Nihče od zaposlenih v gramoznici ni vedel zanje, pa tudi poznali jih niso. Rezultat dogovora je bil, da se ACROCEPHALUS sanacija peščene stene nadaljuje po 1. septembru, tehničnemu vodji g. M. Banfi- ju pa se moram ob tej priložnosti zahvaliti za razumevanje in ohranitev kolonije breguljk. Drugo manjšo kolonijo z 12 luknjami sem odkril 13. 6. 1996 v delujoči gramo- znici Krog. Prav toliko parov je gnezdilo v manjši peščeni steni, ki se je ze močno zaraščala s ščavjem. Kolonija je bila od ribiške barake oddaljena borih 30 metrov. V gramoznici Petišovci sem tega dne srečal tudi domačina in zanimivega sogo- vornika, ki breguljke dobro pozna in jih tukaj imenujejo "kalasturi". Pripovedoval mi je, da je v tridesetih letih, ko je bil še fantič in je živel v Hotizi, reka Mura redno odnašala breg, tudi po sto metrov širok pas zemlje hkrati. V strmih peščenih brežinah pa je takrat gnezdilo več sto parov "kalasturov". Franc Bračko, Gre- gorčičeva 27, 2000 Maribor RJAVA CIPA Anthus caifjpestris TAWNY PIPIT - On 17 April 1995 at Krapje in northeastern Slovenia V severovzhodni Sloveniji po doslej znanih podatkih rjava cipa ne gnezdi. Tako se s to redko selivko na tem prostoru srečujemo dokaj poredko. No, eno takih srečanj sem doživel 17. 4. 1995 na velikem zoranem polju pri vasi Krapje v Pomurju. Edino ozek zelen rob kolovoza sredi agro- kulturne rjave stepe je kazal znamenja komaj porajajoče se pomladi in prav po tem zelenem otočku je stopical majhen rjav ptiček. Podoba majhnega bitja sredi opustošene pokrajine, ki je zaradi svojega ravninskega značaja delovala še bolj groteskno, se mi je globoko vtisnila v spomin. Po njegovem vedenju, barvi perja in dolgih nogah sem takoj pomislil na eno izmed cip. Na srečo ptica ni bila plašna in sem se ji lahko približal na razdaljo treh metrov. Nato sem nadaljeval pot med polji in z daljnogledom zaman iskal morebitne no- ve preletnike. Omenjeno opazovanje rja- ve cipe je prvi znani podatek o tej vrsti na območju reke Mure, Franc Bračko, Gre- gorčičeva 27, 2000 Maribor 131