Posamezni izvod 2U grošev, in«*<***čna naročnina 1 šiling V. b. b ENOTNOST slovenske kulture je dokument nerazdružljivosti slovenskega naroda! s love n si iSE' GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE LETNIK V DUNAJ, V SREDO, DNE 8. II. 1950 S ponosom se priznavamo k napredni slovenski kulturi Z II. kongresa Ljudske prosvete Slovenije V času ud 28. do 31. januarja L 1. je bil v Ljubljani II. kongres Ljudske prosvete Slovenije, ki so se ga udeležili delegati iz vseh krajev republike Slovenije, zastopniki bralskih republik ter Trsta, Slovenskega Primorja, Slovenskega Porabja in Slovenske Koroške. Nad 700 delegatov je bilo zbranih v unionski dvorani, da si na tem zgodovinskem kongresu, ki pomeni nekak zaključek v organizacijski izgradnji Ljudske prosvete Slovenije, 'z bogatili izkušenj zadnjih let zaslovijo cilje za bodoče delo. Značilni citat iz Cankarjevega govora v Trstu leta 10 18 ,,Temeljna načela socializma in zadnji cilji njegovi so last vseli narodov, toda pota, ki vodijo do teli ciljev, si more začrtali le vsak narod zase po svojih posebnostih, po svojih domačih 'gospodarskih, političnih in kulturnih raz-werah“, ki je krasil pročelje dvorane, je pokazal vsebino kongresa, kar je prišlo do izraza tudi v glavnih referatih tov. Janka Liške in tov. Franca Kimovca — Žige, o katerih bomo prinesli daljše poročilo prihodnjič. Kongres j(' med drugimi pozdravil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze tov. dr. Franci Zwit-ter, ki je dejal: Z velikim veseljem Vam prinašam pozdrave Slovenske prosvetne zveze in njenih članic, Slovenskih prosvetnih društev, pozdrave vseh koroških Slovencev. Koroški Slovenci, ki so jim za-padni in vzhodni mešetarji na pariški kupčiji v zahvalo za njihovo junaško borbo namenili ponovno nasilje in ponovno odvisnost od nemških imperialistov, s tem večjim zaupanjem gledamo v matično državo in z živim zanimanjem spremljamo njeno častno borbo za zmago resnice in pravice, za zmago resničnih človečanskih idealov v odnosih človeka do človeka, naroda do naroda, države do države. Koroški Slovenci redno z resničnim navdušenjem proslavljamo z Vami Vaše kongrese, ker se zavedamo, da vsak Vaš kongres pomeni mejnik na poti v novi napredni svet enotnosti, svobode in bratstva, v svetli svet socializma. Zavedamo se, da prav današnji kongres Ljud. prosvete pomeni tak mejnik v izgradnji socializmu v svobodni domovini. Zato ob tem zgodovinskem kongresu čestitamo Ljudski prosveti Sloveniji' k doseženim uspehom in ji želimo še veličastnejše uspehe v bodočem njenem delu. Na žalost se z Vami, tovariši delegati, lahko samo veselimo, ne moremo pa z Vami tudi zase proslavljati takih uspehov. Koroški Slovenci se moramo boriti še za najosnovnejše človečanske pravice. Naša kul turno-prosvetna borba na Koroškem gre še za privzgojitev in utrditev narodne zavesti, za priznanje nacionalne, ja jezikovne enakopravnosti, za uničenje žalostne dediščine hlapčevske miselnosti in privzgojo odločne, borbene samo- zavesti našega človeka. Pri tem gradimo na vseh zdravih osnovah naše bogate "kulturne tradicije in črpamo zlasti moč iz nevsahljivih virov narodno- osvobodilne borbe. Le tej se imamo zahvaliti, da, odtrgani od matičnega naroda in izpostavljeni najhujšemu nasilju nemških kulluronoscev, še živimo, da nismo popolnoma kulturno izstradali, da naše zavedno napredno ljudstvo danes, — kljub izključitvi iz cerkve ali pa prav zaradi nje, — z odprtimi očmi gleda v svet in dogajanje in mu je popolnoma jasno, da za stari svet ni, ne more biti bodočnosti in da sla bodočnost in življenj«' le v resničnem socialističnem svetu, ki zaupa v svoje lastne sile in uspeh svoje borbe. Zato naš delovni človek in predvsem naša mladina, ki je šl» skozi narodno osvobodilno borbo, noče več hlapčevsko služili svojim zatiralcem in se zadovoljili z drobtinicami, ki mu jih v pomirjenje in uspavanje meče gospoda, temveč odločno terja resnično enakopravnost slovenskega ljudstva na Koroškem v kulturnem, političnem in gospodarskem življenju. Pri tem pa se zavedamo, da koroški Slovenci nismo svet zase, temveč živ del slovenskega naroda. Zato odločno odklanjamo vse poskuse domače reakcije, ki na povelje svojih imperialističnih gospo- darjev poskuša poleg političnih mejnikov postaviti med koroške Slovence in matično ljudstvo v svobodi tudi še kulturne mejnike. Toda naše ljudstvo se zaveda, da ni in ne more biti posebne ljubljanske, tržaške, goriške ali celovške slovenske kulture, še prav posebno pa ne posebne koroške slovenske kulture, temveč da je ena sama slovenska kultura in da je ta slovenska ŠTEV. 10 (283) kultura danes napredna, socialistična. K tej edini slovenski napredni kulturi se s ponosom priznavamo vsi zavedni koroški Slovenci in to tem bolj zavestno, čim bolj se reakcionarni in informbirojevski razbijači trudijo, da hi razbili to novoT v narodno osvobodilni borbi skovano in s krvjo naših partizanskih borcev posvečeno enotnost slovenskega naroda. Niso uspeli do danes niti ne bodo uspeli v bodoče. Ne bodo uspeli, ker ,,nobeno delo, ki ga je izvršil človek v prilog svobode, torej v prilog kulture, ne izgine za vekomaj, ne ogenj ga ne more za vekomaj pokončati, ne meč!“ Naj živi II. kongres Ljudske prosvete Slovenije! Naj živi enotnost kulture vsega slovenskega naroda! Tudi meje ne morejo ločiti ustvarjalnih sil Na koncu je kongres poslal pozdrave tudi vsem bratom izven domovine : Delegati zbrani na II. kongresu Ljudske prosvete Slovenije, pošiljamo vsem bratom v zamejstvu plamteče borbene pozdrave iz svobodne domovine. Ljudska prosveta Slovenije, ki goji in razvija kulturne tradicije našega naroda in povezuje slovenski narod v enotnosti in patriotični zavesti, bo tudi v nadalje dajala pobude za rast razgibane kulturno-prosvetne dejavnosti vseh Slovencev izven meja naše domovine. Prepričani bodite, da bomo s svojim delom pri vzgoji novega socialističnega človeka še bolj poglabljali enotnost slovenske kulture v Zvezni kancler Zapadne Nemčije Adenauer je pred kratkim izjavil v Bonnu, da se slišijo o usodi nemških vojnih ujetnikov v Jugoslaviji ,,alarmne vesli “. V zvezi s to izjavo Adenauerja je direktor informativnega oddelka pri vladi FLR Jugoslavije, Vladimir Dedijer, poročal na tiskovni {konferenci o resničnem stanju nemških vojnih ujetnikov in med drugim dejal: ' Na podlagi sklepa Sveta štirih ministrov z leta 1947 jc bila vlada FLR Jugoslavije med prvimi, ki je Delovanje mednarodne organizacije za pomoč otrokom Mednarodna organizacija za pomoč otrokom (Unicef) je prejela 3.679.000 dolarjev za nujno pomoč v živilih in zdravilih otrokom Azije in Daljnega vzhoda. Sekretariat Organizacije združenih narodov je sporočil, da je vlada FLR Jugoslavije že nakazala svoj prispevek Mednarodni organizaciji za pomoč otrokom v višini 300.000 dolarjev. Doslej je dala Jugoslavija tej dobrodelni organizaciji že 889.000 dolarjev na razpolago. Izvršni odbor Inicef poudarja, da je bila pomoč Jugoslavije v obliki pšenice in suhega sadja velikega pomena, zlasti še pri veliki pomožni akciji za otroke palestinskih beguncev. V poročilu je nadalje poudarjeno, da je novi prispevek Jugoslavije Mednarodni organizaciji Moskva. — Francosko poslaništvo v Moskvi je odklonilo sovjetskemu pisatelju liji Ehrenburgu potno dovoljenje v Francijo. Budimpešta. — Tudi madžarska vlada je priznala republiko Vietnam in Združene države Indije. Romunija je sklenila, da bo vzpostavila diplomatske odnose z demokratično republiko Vietnam. najtesnejši povezanosti z vami, kar bo v veliko oporo vaši borbi za nacionalne in demokratične pravice, ki jih danes iz svojih šovinističnih teženj krnijo vsi sovražniki naše lepe, neodvisne domovine. Trdno overjen, da tudi meje ne morejo ločili ustvarjalnih sil, pozdravlja 11. kongres Ljudske prosvete Slovenije vse slovenske prosvetne delavce izven meja in preko njih vse brate, ki so nasilno odtrgani od svoje matične domovine. Živeli bratje zamejci v borbi za svoje pravice! Živela enotnost slovenske kulture,-dokument nerazdružljivosti slovenskega naroda! Delegati II. kongresa LPS Resnica o nemških vojnih ujetnikih v Jugoslaviji izpolnila svoje obveznosti in repa-triirala do srede januarja 1949 74.354 nemških vojnih ujetnikov. Način, kako so ravnali z nemškimi vojnimi ujetniki v ujetniških taboriščih v Jugoslaviji, je odgovarjal mednarodnim pravilom. Po vrnitvi v domovino so poslali nemški vojni ujetniki tisoče zahvalnih pisem in se zahvalili za način, kako so z njimi ravnali v č&su bivanja v Jugoslaviji. Za Čuša bivanja v taboriščih so med nemškimi vojnimi ujetniki do- za pomoč otrokom omogočil, zahtevati od Združenih držav Amerike nadaljnih 780.000 dolarjev, ker so se te obvezale, da plačajo za vsaki dolar, ki ga prostovoljno prispeva katera koli druga vlada, 2,57 dolarja. Jugoslavija je druga vlada, ki je že letos nakazala svoj prispevek Mednarodni organizaciji za pomoč otrokom. gnali 1024 oseb, ki so obdolžene, da so med vojno izvršili zločine v Jugoslaviji. Del teli ovadb so napravili nemški vojni ujetniki sami. Zaradi tega je bilo po izpustitvi vseli vojnih ujetnikov 1024 oseb pridržanih ter obtoženih iu se je pričela preiskava posameznih primerov. Od teh 1024 oseb jih je bilo 62 oproščenih ter repatriiranih v domovino, medtem ko so ostal«' osebe še v preiskavi, ali pa s«t bile postavljene pred sodišče in obsojene. Med obsojenci so vojni zločinci, ki so sami priznali, da so med vojno izvršili v Jugoslaviji grozne zločine. Jugoslovanska vlada o teh javnih razpravah pred vojaškimi sodišči ni dala prevelike razglasitve, samo da ne bi spet odprla ran, ki so bile med vojno prizadejane jugoslovanskim narodom. Vladimir Dedijer je zatem nave-del posamezne najbolj značilne primere vojnih zločincev, ki jih je Jugoslavija pridržala, da jih obsodi. Poudaril pa je, da to niso osamljeni primeri, temveč so take zločine, kot. so bili ugotovljeni med sodnijsko-preiskavo, povzročili tudi številni, drugi nemški vojni ujetniki. Ob koncu je Dedijer poudaril:: Ako gospod Adenauer trdi, da je bilo ravnanje z nemškimi ujetniki v Jugoslaviji slabo, potem je to nepravilno in neresnično, ako pa on misli, da bi morali fašistične vojne zločince braniti in jih oprostiti, potem je pa to povsem druga stvar. Vojni zločinci, ki so povzročili tako grozne zločine, morajo biti za svoja zločinstva tudi kaznovani. Volitve v in Občinske volitve Kaj mora vedeti vsak volivec Kdaj lahko pregledamo votivne imenike Ponovno opozarjamo vse volivce, da so vključno do 10. februarja 1950 na občinah javno na vpogled volivni imeniki, ki jih v tem času vsakdo lahko pregleda. — Zanimajte se in si zagotovile volivno pravico; to velja predvsem za osebe, ki so rojene leta 1929, ker so te dobile volivno pravico šele po državnozborskih volitvah in zato niso vpisane v starih imenikih. Volivni predlogi (vlaganje kandidatnih list) Stranke in votivne skupine, ki se nameravajo udeležili občinskih volitev, morajo vložiti svoje volivne predloge (kandidatne liste) pri pristojni občinski volivni oblasti najkasneje 21. dan pred volitvami, to je dne 19. februarja 1950. Vsak volivni predlog mora podpisali najmanj 25 volivnih upravičencev dotične občine. Le-ta mora vsebovati: Lime (naziv) stranke oziroma volivne skupine; 2. kandidatno listo (ime, priimek. poklic, rojstno leto in naslov kandidatov. Vsaka stranka lahko imenuje največ dvakrat toliko kandidatov, kolikor je v dolični občini treba izvoliti občinskih odbornikov. 1 Na primer: občina A ima 1.500 prebivalcev, voli torej 12 odbornikov. Stranka 15, ki kandidira, torej lahko imenuje največ 24 kandidatov. Za vsakega kandidata mora biti namreč predviden namestnik. Umevno pa jo. da morajo kandidati imeti pasivno volivno pravico. ) ; 0. Ime, priimek in točen naslov pooblaščenega zastopnika dotične stranko oziroma volivne skupine, ki je upravičen, da v imenu te stranke (volivne skupine) sprejema vso došlo pošto v zvezi z volitvami, vsa tozadevna navodila občinske volivne oblasti itd. Pri tem je treba posebno paziti, da vsak volivni predlog podpiše najmanj 25 oseb, ki so vpisane v votivnem imeniku dotične občine in imajo torej pravico, da v tej občini vo- Prezidij Ljudske skupščine KUP Jugoslavije je odredil razdelitev jugoslovanskega ozemlja v volivna okrožja za volitve v Ljudsko skupščino KUP Jugoslavije, za ljudske poslance Zveznega sveta in Sveta narodov, ki bodo, kakor smo poročali ž(' v eni izmed zadnjih številk, v nedeljo, dne 26. marca 1950 na vsem ozemlju FLRJ. Jugoslavija ima na podlagi zadnjega ljudskega štetja z dne 15. marca 1948 16,4 92.000 prebivalcev. Za letošnje volitve je sprejela Ljudska skupščina FLRJ nov volivni zakon, ki ima namen, kakor je poudaril Edvard Kardelj na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine, dali volivcem naj večje možnosti, izrazili svojo voljo. Ena izmed določb novega volivnega zakona predvideva znižanje potrebnih glasov za izvolitev ljudskega poslanca od 50.000 na 40.000. S tem bo velikemu številu političnih, gospodarskih in kulturnih delavcev omogočeno sodelovanje v najvišji ustanovi države. V' afrikanskem mesili Pimboro so prebivalci demonstrirali proti aretaciji člana Demokratični' unije Afrike, ki ga je aretirala francoska kolonialna policija. Oblasti pa so demonstrante napadle z oddelki padalcev in s tanki; pri spopadu je bilo 12 oseb ubitih, in nad 60 ranjenih. Komunistična frakcija je v parlamentu najostreje protestirala proti terorističnim ukrepom, ki so bili lijo. V nasprotnem primeru (če je premalo podpisov ali če so med podpisanimi osebe, ki nimajo volivne pravice) je volivni predlog' neveljaven in ga občinska volivna oblast ne upošteva. Č<' na primer na neki listi neki kandidat odstopi (to se pravi, če se odreče kandidaturi), umrje, zgubi pasivno volivno pravico ali pod, do-tična stranka na njegovo mesto lahko imenuje drugega kandidata, da je njena prvotno vložena lista popolna. Dopolnilni predlog, za katerega zadostuje podpis poobla- Nn podlagi novega volivnega zakona ler števila prebivalstva bo Lit Srbija s 106 ljudskimi poslanci, avtonomna pokrajina Vojvodina z 42 ljudskimi poslanci, avtonomna pokrajina Kosovo z 19 ljudskimi poslanci, Lit Urvalska s 96 ljudskimi poslanci. Ut Slovenija s 35 ljudskimi poslanci, Lit Rosni' in Hercegovina s 67 ljudskimi poslanci, Lit Makedonija s 30 ljudskimi poslanci in LR črna gora z 10 ljudskimi poslanci zastopana v Zveznem svetu in Svetu narodov Ljudske skupščine KLR Jugoslavije. Prezidij Ljudske skupščini' ,i(' sklenil tudi ustanovitev zvezne volivne komisije, ki jo tvori 7 članov s svojimi namestniki. Predsednik komisije je Vitomir Petrovič, predsednik Vrhovnega sodišča FLR Jugoslavije, njegov namestnik je dr. Milan Barlos, profesor na beograjski univerzi, sekretar volivne komisije je Marijan Vivoda, predsednik sindikata državnih nameščencev, njegov namestnik na Dragan Besandič. izvedeni na povelje francoskih kolonialnih oblasti. Kakor poroča ,,Uc Soir“, je francoski ministrski svet sklenil, prepovedati vsako zborovanje Demokratične unije v Afriki, kar bo povzročilo najostrejši odpor. Generalni sekretar Komunistični’ partije Francije je poslal v imenu francoskega delavstva alrikanski Demokratični uniji solidarno brzojavko. v kateri imenuje prepoved delovanja Demokratične unije, ki jo ščenega zastopnika dotične stranke, mora bili vložen pri občinski volivni oblasti najkasneje 1.0. dan pred volitvami, to je dne 2. marca 1950. Če je bil v neki občini vložen samo en veljavni volivni predlog, glasovanje (volitev) v tej občini odpade in občinska volivna oblast potrdi edino vloženo kandidatno listo kot izvoljeno. Če pa v določenem roku ni bil vložen sploh noben veljaven volivni predlog, potrdi občinska volivna oblast kol novoizvoljeno staro občinsko zastopstvo (občinski svet). je izrekla francoska vlada, protiustavno. Urad francoske sindikalne zveze (UUT) je objavil poročilo, v katerem odločno protestira proti nasilju francoske kolonialne oblasti. V imenu delavskega razreda se UUT ponovno izjavlja za solidarno z zatiranimi narodi kolonij. Svetovna sindikalna zveza ji' pozvala vse delovne ljudi sveta, da podpirajo borbo zatiranih narodov Afriki'. V svoji izjavi ostro obsoja ukrepe francoske kolonialne policije, ki je povzročila med delavci — demonstranti francoske Znpadne Afrike krvoprelitje. Po širnem svetu Dunaj,,— Kakor je razvidno iz poročila, so v mesecu decembru leta 1949 uvozili v Avstrijo 170 luksuznih avtomobilov, in to predvsem iz Anglije. Atene. — Porotno sodišče v Potresu je izreklo tri smrtne obsodbe in zaporne kazni nad nekaterimi člani levičarskih organizacij, češ da so med nemško okupacijo sabotirali zavezniški odpor. Dunaj. —i Dne 2. .februarja t. L je na Dunaju umrl bivši župan Dunaja in narodni svetnik Karl Seilz. INevv York. Predsednik in generalni sekretar Komunistične partiji' Združenih držav Amerike je poslal 3. februarja t. L brzojavko predsedniku Trumanu, v kateri ga poziva, da naj takoj prekine delo na konstrukciji vodikove atomske bombe.William Forster in Eugen Pen-nis pišeta med drugim: ..Vi ste opustili vaš sklep resnih mednarodnih pogajanj o prepovedi in uničenju atomskega orožja." Helsinki. — Prebivalstvo nekaterih pokrajin, katere je zadel izredno hud mraz, je v težkih pogojih. Krediti, katere je dala na razpolago vlada za škodo, ki so jo zaradi mraza utrpeli kmetje, krijejo komaj tretjino škode. Zagreb. — Okrožno sodišči' v Zagrebu je obsodilo na smrt z ustrelitvijo vojnega zločinca Branimirja Allgaierja, vodjo socialnona-oionalislične stranke na Hrvalskem med okupacijo. Altgaier je bil član hitlerjevske pete kolone že v pred-aprilski Jugoslaviji. Med okupacijo je sodeloval pri številnih zločinih, ki jih je izvršila nemška policija nad hrvaškim ljudstvom. Nasilja francoskih kolonialnih oblasti v Afriki »•iiiaiiiiiiiiaiiBiiiiiiBHBiiii!iiiaaiii!!>iiniii»iiiiiiiaafliiiiiiiBH!BiiiiriiiBiiiiMiiii!iuniiiiiiiiMiiiiBg:i!:iii2a'iiBmimiiiii»RBHiiii!HiHiiiiDniti!iiien!i!B«issei:iiiR«Biin!iSDaBiiBiiiniiHi 3Uma h lllllllllllllllllllllllllll!lllll!llllllll!llll!|||||| Jugoslavije 'llll!IINIIIIIIIII!!llllllllllllllllllltllllllllll!llllllllllllll!l!l||||||||!liill!IHIUII!IIIIIIUUIUIIII!ll Dragi Slovenski vestnik! Danes pa začniva kar z vremenom. V Ljubljani je zapadel prejšnji teden prvi večji sneg in pobelil naše mesto, pa tudi njegovo bližnjo okolico. Vneti ljubitelji zimskega športa so ž<‘ obupovali, da tudi letos s snegom ne ho nič in da borno ostali brez zimskih radosti. Zdaj je la strah mimo in slovenski smučarji se na številnih tekmah pripravljajo za letošnje nastope, ki dajejo zimski športni sezoni mikavost in poseben čar. Sicer pa ne mislim razpravljati o športu. Pač pa bi v zvezi s snegom še omenil, da so tudi naše planine pobeljene in so žal letos že zah le-vale tri mlade žrtve. Zimska sezona je na višku. Tudi v kulturnem življenju. S tem v zvezi bi najprej omenil, da so izšle knjige Prešernove knjižnice za letošnje leto. Zanimiv je razvoj te največje in najbolj popularne knjižne zbirke, kar jih imamo Slovenci. Prešernova knjižnica pošilja med slovensko ljudstvo vsako leto po pet knjig, prav tako tudi Mohorjeva družba. Vsako leto po •osvoboditvi so izšle te knjige in so se v najkrajšem času tako priljubile med našim ljudstvom, da jih je založba Osvobodilne fronte — Slovenski knjižni zavod — razposlala letos v 80,000 izvodih. A pri tej številki se ne misli ustaviti. Že letos ho tekmovalo staro in mlado, da doseže Prešernova knjižnica visoko naklado — 100.000 izvodov. Ni dvoma,* da bo to mogoče doseči, saj sc je naklada od lanskega leta zvišala za 20.000 izvodov. Tudi ta številka govori, da ljudska država vzbuja in pravilno vzgaja glad ljudstva po dobri knjigi. §e iz otroških šolskih let vemo, da je knjiga naša učiteljica. Nov Titov rod, ki raste pri nas, bo ves vzgojen v spoštovanju in ljubezni do kulturnih zakladov. Knjižnega daru Prešernove knjižnice kajpak ne morem na dolgo in široko opisovati, ker bi mi vzelo preveč prostora, vendar povem, da je poleg velikega koledarja vsak naročnik dobil še knjigo spominov na partizanska leta, roman Miška Kranjca ,,Pisarna", spis ,,Kako je človek postal velikan" in knjigo o Makedoniji, ki jo je napisal Dimitar Vlahov. Gotovo bodo knjige Prešernove knjižnice prišle tudi na Koroško in lepo bi bilo, ko bi se čim več koroških Slovencev naročilo nanje, saj je v njih poleg zanimivega in koristnega gradiva za vsakega Korošca tudi slika življenja pri nas in med koroškimi Slovenci. Med kulturnimi novicami nikakor ne smem pozabiti, da je ekonomska fakulteta univerze v Ljubljani dala te dni svoje prve absolvente. Fakulteta je stara šele štiri leta in spada med tistih tri in trideset novih fakultet in visokih š‘> 1 v Jugoslaviji, ki dolgujejo svoj nastanek ljudski državi. Odslej bo dajala ekonomska fakulteta v Ljubljani vsako leto nad sto mladih ekonomistov, ki bodo poleg splošnih in strokovnih predmetov temeljito poznali osnove marksistično-leninistične politične ekonomije, ekonomije naše države, planiranja, financ, organizacije gospodarskih podjetij itd. V Beogradu, prestolnici nove Jugoslavije, ki je do konca lanskega leta dosegel že 436.000 prebivalcev, je bilo zaključeno peto izredno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ. To je bilo obenem tudi zadnje zasedanje dosedanje Ljudske skupščine. Nove volitve bodo pomladi. Doslej je bil en poslanec voljen ua 50.000 prebivalcev, odslej pa bo prišel ('n poslanec ž<' na 1-0.000 prebivalcev, kar pomeni, da bo imela bodoča jugoslovanska sk up -ščina 82 poslancev več- V prihodnjih pismih bom povedal kaj več tudi o jugoslovanskem parlamentu. Po vsej Jugoslaviji je v dneh od 15. januarja do 15. februarja popis vojnih žetev. Ta popis bo pokazal, koliko borcev za svobodo je dala naša domovina. Zato je umljivo, da Jugoslovani ljubosumno čuvamo svoje najdražje — našo svobodo in neodvisnost. Da imamo pri nas petletko, to ve že vos sve(. Ne ve pa tega, da je mnogo ljudi to petletko žo izpolnilo in zdaj izvršujejo svoje osebne naloge že za leto 1952. Samo v Sloveniji je takih udarnikov 143. Te dni jih je sprejel predsednik slovenske vlade Miha Marinko in jih pozdravil. Vedno več je lakih ljudi. Oni so jamstvo, da bomo srečno dokončali svoj veliki načrt popolne gospodarske zmage. V Sloveniji imamo približno 35.000 udarnikov, to je ž(' nekaka četrtina vseh v proizvodnji zaposlenih ljudi. Ali ni ta številka že sama po sebi dovolj zgovorna. Končajmo za danes! V želji, da bi koroški Slovenci iz ustvarjalnih zgledov narodov Jugoslavije vedno črpali moči za borbo za svojo boljšo prihodnjost, pozdravlja vse zavedne koroške Slovence France Vičan Št. Jakob v Rožu. Pred enim letom je prišel k nam četrti zdravnik in sicer /ivinozdravnik dr. Pušnik Kristi. Ime Pušnik je znano po vsem slovenskem ozemlju na Koroškem, saj vedno beremo o naših prireditvah v Ločah, ki jih uprizarjaj« v Pučnikovi dvorani. Št. .lakobčani smo ponosni na našega Kristiju. Zakaj nas veseli, da je med nami. naj zve cela Koroška in še preko njenih meja. Vsem nam je znano, da operirajo ljudi, naš /ivi-nozdravnik je na kar na veliko začel operirali živino. Prvo kravo je operiral pri Mečinu na Ureznini in s prav dobrim uspehom. Ker se jo prva operacija popolnoma posrečila. so se potem^znporedoma oglasili eden za drugim, kakor gtiker iz §1. Petra. Trupe na Mrežnici in še izpod Pečniee je prišel Kridelnov Edij. Zanimalo vas ho, na čem je operiral krave. Pri Mečinu na primer je krava zbolela štirinajst dni pred časom, da bi povrgla. Poklicali so dr. Pušnika, ki je ugotovil, da ima krava tuje predmete v sebi. Po tej Ugotovitvi je predlagal, da je pripravljen kravo operirali, če hočejo, in res je našel v prebiravniku žeblje in žico ter vse odstranil in na ta način kravo rešil. Krava je danes zdrava in tako je rešil polom operacij tudi ostalim trem kmetom krave, ki so bile tudi že po sedem mesecev breje. Vsak si lahko sam izračuna, koliko je s svojim trudom in znanjem kmetom koristil. Št. .lakobčani smo zares veseli in srečni, da imamo takega /ivino-zdravnika v naši sredi, ki je v veliko pomoč kondom; hvaležni smo mu za njegov trud in mn iz srca želimo mnogo uspeha v njegovem poklicu. Celovec. V Gasometergas.se PO obratuje nova gostilna, ki obeta po svojih okusno opremljenih prostorih in osebnem jamstvu gostilničarja, .v vseh naših vaseh poznanega Kolti ja Hartmana, solidno postrežbo in kakovostno prvovrstna mrzla in lopla jedila in pijače let* poleg tega zmerne cene. Prostori so v bližini kolodvora in avtobusne postaje, zalo primerna točka za vsakovrstna okrepčila. Kdor koli se Im mudil v deloven, posebno slavilni gostilničarjevi prijatelji io znanci, ne bodo zamudili priložnosti ter se bodo v tiari titanovi gostilni, ki nosi ime ,,Obir“ in hoče biti tudi na takšni višini, oglasili in Imdo brez dvoma odhajali kol gostje, ki so bili v vseli željah zadovoljivo postreženi. Celovec. Naš krnel v svojem zdravem domačem razumu pravi, da zima in na gospod nič ne ,.šen-kata“. In res, no lanski mili zimi je padlo letos zadosti snega in tudi mraz se suče okoli 1 (i stopinj pod ničlo. Liudje hi tj jo po ulicah in se pozdravljajo ..mrzlo je" in vsak gleda. da pridi* čimnrej v lonlu zakurjeno soho in se č'tli srečnega ko ga objame blagodejna loplolo, ko mu v neči šepeta ogenj let* se na mizi kadi okusno pripravljeno kosilo ali večerja, topel čaj in poleni mehka postelj in Innla odeja. In ko zju-Iraj vstane, obleče zimsko obleko, topli* nogavice, cele in močne čevlje in plašč hi rokavice. Blagor mu. ki je sil in oblečen, ker tak lahko kljubuje zimi in mrazu. 'Poda, kaj pa oni, ki mu vsega tega primanjkuje, in takih je mnogo. Obleka jim je oguljena in deloma razcefrana. čevlji obrabljeni, ki prepuščajo zrak in vodo, spodnja obleka, morda edina, raztrgana in lahka, stanovanje v barakah in luknjah zatohlo, mračno in skozi vleče veter, mrzla sapa. da se zimske rože na oknih nikoli ne odtalijo, v kolikor niso zadelana s papirjem, v peči črn maček, na mizi nezadostna in slaba hrana. Za le zadnje ljudi so noči dolge in sivi mračni dnevi. Kdor ne prezeba in ne je kruha s solzami, ne ve kuj je lepljenje. V srcih lelt revnih se zgublja vera v človeka in vzbuja gnev in sovraštvo do Imržujsko-ka-pilalistične družbe, do razreda kapitalistov, ki jim na račun množice delovnega ljudstva ničesar ne manjka, ki brezskrbno uživajo pustni čas in trošijo denar na balih in v barih. O&iai/a Slovenska sekcija zveze bivših političnih internirancev in obsojencev opozarja vse bivše internirance in KZ-larje, partizanske invalide, izseljence ter žrtve fašizma, da je ministrstvo za socialno oskrbo podaljšalo rok za vlaganje prošenj za izstavitev uradnega potrdila po § 4 (Amlsheseheinigung) oziroma izkaznice za žrtve (Opferausweiss) do 31. marca 1930. Torej, kdor še iti napravil tozadevne prošnje, naj se takoj javi na sekretariatu Slovenske sekciji' zveze bivših polit, internirancev in obsojencev, v Celovcu, Salmslrasse ti, kjer dobi vsa podrobnejša pojasnila in potrebne formularje. Hkrati ponovno opozarjamo, da je na podlagi 4. novele zakona • oskrbi žrtev (Opferfttrsorgenovelle) krog upravičencev na uradno potrdilo znnlno razširjam V la krog spadajo predvsem osebe, ki so h ne -a-radi porekla, vere ali narodnosti od nacistov zaprte, čeravno se niso aktivno udejstvovale. Poleg tega pa priporočamo \&r"“ 1 "»Hm katerim je bila vloga svojčas odklonjena, tl* na podlagi 4. novele ponovno zaprosijo za uradno potrdilo oziroma izkaznico za žrtve. i! i j| liBnisis!!1 S P Z naznanja iiiHjnsinstinj V nedeljo. dne lil. februarja 1950. ob 14.30 uri bodo gostovali igralci Slovenskega prosvetnega društva .,Edinost" v Pliberku s Kinžgarjevn igro v Dohrli vesi v Narodnem domu. Vse prijatelje slovenske prosvete prisrčno vabimo! Slovenska kmečka zveza vabi na zaključim prireditev in razstavo gospodinjsko-kuharskega tečaja, ki bo v nedeljo, dne 12. februarja 1950, na S U It I Spored: 1. Razstava kuharskih in šivilskih izdelkov odprta od osme ure zjutraj 2. Ob pol treh popoldne: Prireditev tečajnic s petjem — kup-leti — prizori. Razstava bo v župnišču, prireditev v gostilni Hartl. — K mnogoštevilni udeležbi vabi Slovenska kmečka zveza Slovenska fizkulturna zveza SLOV. FIZKULTURNA ZVEZA Okrajna fizkullurna sekcija BOROVLJE naznanja da se bo pričel . vabi na SAN K A IRSKO TEKMO II. SMUČARSKI TEČAJ ki bo v nedeljo, dne li?. februarja 1950 ob 14. uri v Selah — Zgornji kot,. Start od Majarjeve bube. Prva nagrada sanke in druge lepe stvari. Okrajna fizkulturna sekcija dne 9. februarja 1950 pri Bi-celjnu v Rutah pri Bistrici. — 'Pečaj bo trajal do 11. februarja in 12. februarja bo lekma, nato pri Riceljnu objava rezul- latov in prosta žaltava. Borovlje Slovenska fizkullurna zveza „Divji lovec“ JrUrTiTU!TJr,U'TJ!TJrc kSTU PREŽIHOV V O R A N C : Jla 4 (I I I POŽGANICA 'Govorili so samo nemški, nenadoma na, ko so se nekoliko ugnali, je Gitklar rekel slovenski: ..|)a, kaj lepa je naša Mežiška dolina!" Videlo se je, da ne namenoma, kar sam od sebe. To je dalo povod. da so nadaljevali slovenski. ..Kaj pa delate lit, tako na kupu?" je pobaral Rože,j. ..Čakamo in st' organiziramo!" Potem so govorili spet nemški. Šperdin, malo starejši od Rožcja, je bil sin starega delavca iz Ravrt. Po šoli tti šel v tovarno, temveč se je izučil trgovine in postal privatni nameščenec! Postal je zagrizen ltem-čur, dasiravtto se ji* ob prevratu š<‘ potikal po socialno demokratskih organizacijah. Postal je tajnik celovškega Miesstalerbunda in duša nemške propagande po Podjuni in v mežiški dolini. Imel je že takrat izdajalske zveze z vodstvi nemških nacionalsocialističnih strank, katerim v korist je zlorabljal poverjeno mu zaupanje Miesstalerbunda. Ta §perdin je zilttj vzel Rožeja v roke. „Sedi, brat in sodrug!" Rože,j je vzel stol. ,,Torej vendar? — Dolgo je trajalo — pri tebi predolgo! Vsi smo že čakali nate!" je začel šperdirt z rahlim očitanjem. Rožej se je v zadregi zvijal. ,,Človek ne more tako, kakor bi rad . . . Starši, dolžnosti . . in poleni ne veš, kaj in kako!" Šperdin ga je postrani pogledal, potem pa je rekel: ,,Seveda boš vstopil v VolksvVehr. Mežičani imamo svojo lastno četo. Toda spraviti jo moramo do bataljona! Razen tega te bom vpisal tudi v Miesslalerbund! To je naša domovinska lokalna organizacija." Rožej se je z navdušenjem vpisal v zvezo Mežičanov. Šperdin pa mu je dalje razlagal: ,,Osvobodilni boj za Koroško je skupna reč vseli Korošcev — brez ozira na strankarsko pripadnost. Skupaj si' borimo proti tujemu napadalen — prnli vdiranju ču.šev v našo prelepo domovino, socialni demokrati, Landlmndovei, nemški nacionalisti. krščanski socialisli. Nemci in Vindišarji. Na zunaj smo ena fronta — na znotraj pa imamo vsak svojo samostojnost. To li povem, da boš laže razumel, kar boš videl." ,.Tuda vpisal se bom ludi v socialno demokratsko stranko! ,,Saj sem tudi jaz vpisan in mi vsi! Socialni demokrati so najboljši branilci naše ogrožene domovine!" Poletu ga je šperdin izpraševal o položaju v Mežiški dolini, pri tem si je najvažnejše sl vari beležil. ..Kaj dela stranka?" Rožej mu je pripovedoval, da guštanjske organizacije nočejo obračunavali s centralami v Ljubljani, ki so poslale povsod svoje agente. Črna pa je ž»' obračunala, za Leše se še ne ve, kako bo! ,,Prekleti Kranjci, četni ni nikoli bila trdna, Guštanj pa je kot skala. Kaj im dela Apšnar? Ali je Pipan že doma?" ,,Apšnat' drži vse v rokah. Pomaga mu Babin!" ,,To sem vedel! A kaj je z. Roženem?" ,,Naš!“ ,,S Predanom?" „Naš! ,,l:< Kakor sam pravi, je meril „pet čevljev in palcev pet“, imel je torej predpisano vojaško mero. Obraz mu je bil zdravo rdeč in nekoliko od sonca zagorel, čelo belo in ne previsoko, ker je bil zelo bujnih las; moja mali je trdila, da je bilo to čelo najlepše, kar jih je kdaj videla. Oči, sive in bolj majhne, je imel le na pol odprte; njegov pogled je bil navadno resen in je dajal očem nekaj motnega; zato so ljudje uganili, da gleda temno. Samo kadar je bil razburjen, se mu je zaiskrilo oko in mogočen žarek je zadel predmet njegove ljubezni ali njegovega srda. Moji materi je rekel, da vidi v dno čloVeške duše, in nemogoče bi bilo nalagati ga. Obrvi so mu bile svetle in košate, nos podolgasl in nekoliko pokrčiti. Zaradi lega bi moral biti pregnan v Sibirijo, toda ker sta se zavzela zanj ruska književnika Ka-ramzin in žukovski, je bil samo la -že kaznovan: poslali so ga najprej v Jekalerinoslnv (današnji Dnjepro-petrovsk) in potem v Kišenjev v Besarabiji. V pregnanstvu je bil štiri leta (4820—1824.) Potovanje za Kavkaz, ki pade v la čus, je pustilo v Puškimi močan vtis. Leta 1824. je bil Puškin na carjevo povelje oproščen in poslan v vas Mihajlovske (Pskovska gubernija), kjer je živel pod nadzorstvom policije, V tej vasi je živel dve lili; ta č*t-s je zelo pomemben za njegov književni razvoj. Predvsem je Puškin prišel tu v stik z življenjem na vasi, z ljudstvom. Arina Radionovna je s svojimi bajkami in pripovedkami pripomogla svojemu že odraslemu varovancu zakrivljen, usta majhna, ustnice fine, gorenja je molela preko spodnje Kadar se mu je tresla spodnja ustnica, se je vedelo, da je razburjen; kajti nikdar ni izgubil treznega preudarka. Brada mu je bila mehka in okrogla, s plitvo jamico. Njegov pogled je bil skoraj oster, a okrog ust je imel potezo iskrene dobrosrčnosti in miline. Lase, ki so bili zelo dolgi, mehki in svetli, temnorjavi, skoraj črni, je nosil navadno .zelo dolge. Obraz mu je bil podolgasl. Hodil ni nikdar pokonci, ampak je bil navadno nekoliko upognjen. Korakal je naglo; kadar je bil razvnet, hud, pa je skoraj tekel; včasih spel je stopal neskončno počasi in povešeno. Stopinje so mu bile kratke in goste in eno nogo je vlekel nekoliko za seboj. In čeprav je bil kmečki sin, je imel majhne roke in noge. Njegova pisava ji' bila čedna in razločna. Ilil je izvrstnega spomina. Naj-neznatnejšo stvar, ki mu jo je pripovedovala moja mati. si je zapomnil ter jo vedel še čez dolgo časa skoraj doslovno. že iz lega vzroka bi ne bilo dobro nalagali ga, česar bi tudi izlahka ne bil oprostil. Dejal je, da ni nikdar vzroka lagali se; on da se ne bi zlagal, čeprav bi mu šlo za glavo. (Odlomek) spomini na PREŠERNA iutl nn jarururc tlfleist sxnjnrL jrun rururijre sin. n oba strugarja iz Ravn, ki sta bila zaposlena v Celovcu. ,,Rožej, ho! To je pa dobro znamenje!“ sta ga pozdravila. Prišla sta plačevat prispevke in pa tudi iz radovednosti, ker je bilo v pisarni Miesstalerbunda zmeraj dovolj znancev iz starega kraja. ,,Ali nista pri Volkswehru?“ • ,,Nisva!“ sta mu odgovorila in se mežikajoče režala. Rožeja je to malo osupnilo, ker je oba poznal kot vneta socialna demokrata? “ „Po kaj si pa ti prišel ?“ Rožej jima je povedal vse od kraja, kaj ga je pregnalo od doma. Tovariša sta ga poslušala do konca, potem pa je Požarnik rekel: ,,Jedi pu je pri vas doli vendar več, kakor tukaj.“ ,,Hrana še ni vse!'* je jezno odvrnil Rožej, ker je že spet slišal to čudno opazko. ,,Imaš prav, hrana še ni vse!“ je popravil Požarnik, a nato dostavil: ,,Kaj pa zdaj? Boš šel v Volks-wehr?“ ,,Zato, mislim, da sem tudi prišel !“ ,,Saj drugega ne preostane — dela tukaj ne dobiš zlepa.“ ,,Zakaj pa vidva ne vstopita v Volkswehr?“ ,,Midva! — Vidiš, stvar je laka: midva in še mnogo drugih sva člana Volksvvehra in kadar bo treba in bo čas za to, bomo vsi vedeli, kje je naše mesto. Medtem pa delamo! Kakor vsi Mežič&ni, sva tudi midva člana Miesstalerbunda. “ Ladinik Berti se je že nekajkrat sumljivo ozrl proti šperdinu, ko pa je bil ta ravno zatopljen v razgovor z neko stranko, se je hitro sklonil k Rožeju in mu zašepetal: ,,Tega tiča pa se malo varuj . . . z njim ni vse v redu, da veš!“ Pri tem sta se oba dvoumno nasmehnila. ,,Kako pa to?“ Iložej se je začudil na glas. ,,Tako! Ti še ne veš vseh stvari, boš šele počasi vse sprevidel . . . Tudi pri nas še ni vse, kot bi moralo biti. — No, o tem se bomo še pogovorili. “ Zmenili so se še za isti večer; pri njunem odhodu je Rožej zapazil, da med šperdinom in ono dvojico ne morejo vladati posebno prijateljske razmere. Pred odhodom sta še pol-tiho rekla Rožeju: ,,Ne pozabi ga stisniti za denarnico . . .“ Ko je bila ura že enajst, je Šper-din vstal: ,,Pojdi z menoj! “ Šla sta po dolgem hodniku, skozi nekaj sob, dokler nista obstalp pred vrati z napisom : Heimatschutz-Leiturig". ,,Moraš se predstaviti,“ je rekel Šperdin in si začel skrbno popravljati trdi ovratnik ter odpihavati prah s suknje. Rožeju šperdinovo škriearsko ravnanje ni bilo všeč, pa ni imel časa za take občutke, kajti že je stal v veliki sobi. šperdin se je obrnil k uradniku pri mizi, s prstom pokazal na vrata v zidu in pobaral: ,,Ali se sme vstopiti?“ Uradnik je zvedavo pomeril Rožeja od glave do peta, se nasmehnil in kratko rekel: ,,Sme!“ Pri vratih je Šperdin spet popravil suknjo, nato jih je silno resnega obraza odprl, potisnil Rožeja naprej in mu pri tem nekako slovesno šepnil na uho: „To boš gledal! . . .“ In ključavničar Rožej Klemen je res debelo pogledal, kajti nenadoma je stal pred bivšim ravnateljem jeklarne na Ravnah, pred — inže-nerjem G6ryjem. Ko sta vstopila, je sedel v enem izmed šestih širokih usnjatih naslanjačev, razvrščenih okoli velike hrastove mize, in listal po papirjih. Razen njega so bili v sobi še trije njemu podobni gospodje. šperdin ni ujel časa, da bi predstavil svojega gosta, kajti čim ga je ravnatelj Gory zagledal, je takoj vstal in obe roki stegnil v pozdrav. (Dalje) ločno oceniti značaj narave za umetniško doživljanje. Puškin se ni omejeval le na družbo, ki jo je poznal od svoje varuhinje, temveč je v kmečki obleki hodil po vaseh, »o-slušal pesmi beračev o Lazarju in ,,strašni sodbi**, plesal je kolo, zapisoval narodne pesmi, ki jih je slišal iz ust pevcev, udomačene besede in pregovore, sploh je resno proučeval duh ruskega jezika, v živi besedi mihajlovskih kmetov. Toda. ljudstvo ga ui privlačilo samo kot vir za književno ustvarjanje, temveč tudi kot glavna sila’ družbenozgodovinskega razvoja. Takrat je marljivo proučeval preteklost, č'ta-1 Karumzinovo zgodovino Rusije in stare ruske letopise ter pisal tragedijo ,,Boris Godunov**. V času tega umirjenega Puškinovega življenja na vasi se je začela vstaja ruskih dekabristov, ( 1 4. decembra 1825), ki se je neuspešno končala. Poraz dekabristov je Puškin pojmoval kot zgodovinsko nujnost, čeprav ni bil član tajne organizacije, je vendar skušal ostati veren svojemu prepričanju in si*za-sigurati možnost književnega dela v novih prilikah. Mislil je na možnost, da bi ga car opVoslil pregnanstva. Tedaj je pisal Žukovskemu: ,,Kakršno koli je moje prepričanje, obdržal ga bom zase in ne nameravam se brezmiselno upirati splošno sprejetemu redu . . .“ Car mu je leta 182(5. dovolil zapustiti Mihaj-lovsk. Puškin je tudi po izgubi svojih idejnih tovarišev ostal zvest deka-hrističnim idejam; prepričan je bil o neobhodni preureditvi Rusije v duhu ,,evropskega prosvelljenja ". Te ideje je izražal v celi vrsti pisem iz le dobe. Njegova vera. da se bo v času po dekabristični vstaji še lahko oddolžil ljudstvu, ni bila upravičena. Kakor cenzura, tako mu je tudi sam car Nikolaj I. stal na poti. V rusko-Inrški vojni I. 1829 je bil Puškin spel na Kavkazu,'kjer je ostal vse do padca Erženima. Leta 1830. je preživel tri mesece v vasi Boldina. (Nižjegoroilskia gubernija), kjer je imel dediščino svojega očeta, čas, ki ga je preživel na vasi, je izpolnil s plodovitim književnim delom. L. 1831. se je oženil z .Natalijo Nikolajevim Gonačarov in se naselil v Petrogradu. Kmalu je bil imenovan za ,,kamerjunkerja“ in tako nekako privezan na dvorski krog, kar mu ni bilo po volji. Proti koncu 1836. leta je prišel spor z gardnim oficirjem IVAnthesom, po rodu Francozom. Ta spor se je končal s tragičnim dvobojem 27. januarja 1837. leta, kjer je bil Puškin smrtno ranjen. Umrl je dva dni pozneje, 29. januarja 1837. (Po starem ruskem koledarju 29. januarja 1837, po novem (gregorjan-skem) oziroma po našem pa 19. februarja 1837.) Prešlo je 113 let od Puškinove smrti. Oblast in družba, ki sla ubila Puškina, sta izbrisana z zemeljske površine, namesto teh sta prišli napredna ljudska oblast in socialističnim družba. Puškinovo genialno delo je postalo skupna ljudska lastnina. Obilica Puškinovega književnega dela je neizmerna; roman, uglajeni soneti, zgodovinska drama, roman-lični spevi, ljudska bajka, povesti in zgodovinske študije . . . Puškinova pesem vzbuja občutja ljudske veličine, zavest o ogromni vrednosti ljudskih misli, človeku vzbuja najlepša čustva in misli, plemeniti, kliče po svobodi, krepi in prerojuje. Puškinova poezija je po definiciji N. C. černiševskega poezija ,,moralnega zdravja**. Puškinovi stihi in njegova proza nas presenečajo ne samo s svojimi globokimi mislimi in z bogastvom čustev, temveč tudi z nenadkriljivo uglajenostjo oblik. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasoinetergasse 10, telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: France Košutnik. Tiska Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalsergiirtel 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, PostschlieBfach 17.