j             Prosveta.
•                                                                                                                                                                                                                                  ¦
Vokalni koncert v Ptuju. Preteklo soboto smo imeli priliko čuti in občudovati v Ptuju koncert medjimurskih kmečkih fantov in deklet pod vodstvom g. župnika Ignatija Lip-njaka. Peli so izključno narodne pesmi med-jimurske. Z napeto pozornostjo smo čakali, da se dvigne zastor. Zdaj ! Pestra slika. V polkrogu krog dirigenta venec mladih dekliških obrazov; zelene rute z rdečimi lisami. Za dekleti fantje. Vse oči zvesto uprte v pevovodjo. Znak ! Prva pesem zadoni. Videti je bilo takoj, da ima dirigent toliko discipline v pevcih, da ji skoro ni para. Saj glasovi niso bogve kako sočni, ali proizvajanje, interpretacije, dinamika, ritmika in izgovor so izvišeni nad vsako hvalo. Če pomislimo, da je izkopal g. Lipnjak s svojim zborom surov dragulj, ki ga je moral brusiti in piliti in likati in stružiti, dokler ga ni obrusil v svetel kamen, kakor nam ga je pokazal, si lahko predstavljamo, koliko teškega truda, neizmernega napora, koliko potnih srag ga je stalo, predno mu ie dozorel sad. Toda zavest ima lahko, da njegov trud ni zaman. Njegov /bor je danes gotovo unikum v Jugoslaviji. In mirno nastopi lahko z njim pred vsakim občinstvom. Opozorili bi pa na nekaj. Kljub temu, da ima vsaka kitica pesmi pri proizvajanju vse polno finih vavijacij, vendar upliva nekako monotono, če se poje 8—9 kitic enako. Torej krajšanje teksta. Vsaka pesmica z 2—3 kiticami bi bila tako majhen, svetel biser. Drugi mož, ti je posvetil vse svoje moči in znanje medjimurski pesmi, je g. župnik V. Žgane, ki jo tudi prisostoval koncertu in je spremljal dve solo-točki na klavirju. On je tisti, ki je zbral medjimurske pesmi v pesmarico, jih priredil in harmoniziral in tako odprl svetu čisti vir medjimurske narodne poezije. Trdimo iz prepričanja, da bodo Slovenci povsod, kjer bosta nastopila s svojim zborom, umevali niuno orjaško delo in da ju bodo povsod odkritosrčno in navdušeno sprejeli.
Gg. Lipnjak in Žgane lahko rečeta, ka. žoča na svoj zbor :
„Exegi monumentum, aere perennius".