Poštnina plačana v gotovini.

HUMORISTIČNI LIST

Izhaja mesečno  =
dvakrat.

Številka stane 2 D., H
letno 30 D.

Uprava in

uredništvo: Škrat, |j
Kranj =

Inserati §§

po dogovoru. H

Štev. 14.

V Kranju,^dne 15. oktobra 1927.

Leto I.

jaz mislim, da mora imeti mož vedno autoriteto!

jaz sem pa mnenja, da zadostujeta samo prva dva zloga v besedi „autoriteta.“

*<

Stran 102

,ŠKRAT*

Štev. U

V prejšnji števIlki w Škrata w
smo priložili položnice na-
ročnikom, ki se niso porav¬
nali naročnine. Pozivamo
jih, da to store v najkraj-
šem času. Uprava.

Izak Cohn.

Kuplet brake »Hiša strahov". XYZ

1 .

Vsakdo todi me pozna, da sem jaz Izak Cohn,
sem premožen in bolj moder kakor Salomon.

Vam prodajam stare čevlje, kahie rezance,
o, jako fine rezance,
da, najfinejše rezance

in še otroške, moške, ženske čevlje, vse prodajam

vam,

nogavičke in podveze, gate, kišobran.

Z vsem tem zdaj trgujem jaz,

Jakob Izak Cohn,
in celo na vaš ukaz,
vam prodam kanon.

Refrain:

Da, takšen sem trgovec jaz

in tak o men’ okrog gre glas:

jaz sem najboljši izmed vseh, prav vseh

in to tajiti bil bi greh, res greh.

Prodajam vam vse kar imam,

c’lo svojo taščo vam prodam,

dam vam jo prav poceni zdaj zares, zares,

če še odpeljete jo d’nes.

. 2 . .

Kdor pa je v denarni stiski, k meni naj hiti
v mojo hišo Judengasse na številko tri.

Posojilo tam dobi, procenti mali so,
le kakih petdeset od sto
do petinsedemdeset od sto,

sem marsikomu že pomagal in hvaležni so mi vsi,
akoravno marsik’teri zdaj na cesti spi.

Takšen sem jaz špekulant,

Jakob Izak Cohn,
in brez mene bi na kant
prišel mnog baron.

Refrain:

Še o ženskah, dovolite, bom sedaj začel,
kako 'zgubo v trgovini z njimi sem imel.

Kratko krilce č’trt metra rabi mal’ blaga,

to rabi malo le blaga,

da,"daj prav malo le blaga.

In če še hrbet mi napol je gol, ne vem kaj bi

začel,

mislim, da figove liste bom prodajat šel.
Takšen je sedanji čas,

Jakob Izak Cohn,
a ne misli tu naglas,
saj poznaš bon-ton.

AAAAAAAAAA

tttttttttTTt

Roka roko . . .

»Hinko,“ je dejal njegov tast, potem ko je moža
svoje hčere pozval v knjižnico ter vrata za seboj za¬
klenil, »sedaj že skoraj dve leti stanujeta pri meni."

»Da, tast."

»Ves ta čas nisem niti pare zahteval od tebe."

»Ne tast."

»Ob vsakem vajinem prepiru sem bil vedno na tvoji
strani ter odločil v tvojo korist."

»Res je tako, tast."

»Celo nekaj tvojih računov sem poravnal."

»Precejšen del, tast."

»Vedno sem stremel za tem kako ti pomorem kvi¬
šku."

»Vse je tako, tast."

»Trudil sem se, da bi bil kolikor mogoče napram
tebi dober in upam, da si to tudi sam uvidel."

»Seveda sem, tast."

»Potem mi boš gotovo malo uslugo napravil, za
katero te bom sedajle prosil."

»Prav gotovo, tast."

»Hvala za tvojo pripravljenost. Reci moji ženi, to se
pravi, tvoji tašči, da sta obe vstopnici za maškarado,
katere je danes zjutraj našla v moji sobi na tleh, padli
tehi iz žepa, pa sva kvit . .

Nazorna francoščina.

Julija Čope je bila čedno dekle, kakršnih je v Ka¬
nadi mnogo. Ko je Henri Chambrain doslužil vojake
v francoski armadi, se je po nekih opravkih podal v
Kanado, kjer se je seznanil in poročil z lepo Julijo.
Vrnila sta se v Francijo ter v predmestju zadovoljno
živela. Le francoskemu jeziku se Julija nikakor ni mo¬
gla privaditi. Nekega pa je šla sama kupovat potreb¬
nih stvari in pa z namenom, da se bo na ta način
preje privadila težkemu jeziku. Stopila je v mesnico,
kjer je hotela imeti lep kos s kostmi za juho. Toda
povedati ni znala z besedo kaj bi rada, zato je sra¬
mežljivo privzdignila krilo ter pokazala mesarju prav
čeden »bodelček". Mesar je zamaknjen gledal lepo
nogo, občudoval mlado Julijo ter pripomnil: »Ah, ma-
dame, je comprends."

Ko je Henri prišel h kosilu mu je povedala, kako
je bilo pri mesarju, nakar je odvrnil: »To je dobro,
Julija, da nisi zahtevala kos od stegna."

Poravnane naročnino!


Štev. 14

, ŠKRAT"

Stran 103

-XYZ-

-p—

Ponesrečeni poljubčki.

Ljubezni mi srce hitreje bije,
po žilah mlada, vroča kri mi vre,
a prave, sladke sreče ni je,
ker deklice nobene nisem še
poljubil.

Četudi moja deklica me mara,

— je pač usoda kruta, ki preganja me —
četudi moja ljubica me kara,
vendar doslej še nikdar nisem je
poljubil.

Da lepa Vladkica me vidi rada,
neumna moja glavca dobro ve
in v mojem srcu klije nova nada,
da vendar enkrat eno bom dekle
poljubil.

Nekoč sem našel samo jo sedečo
in hitro sem se spustil poleg nje,
nesreča ta — na trnje prav bodečo,
in šel sem, ne da svoje bi dekle
poljubil.

Ko drugače sem na samem srečal z njo se,
sem mislil srečno: „To bo čas sladak!"
Spodile naju reveža so ose,
da nisem jo doslej — ah, to je vrag —
poljubil.

Ko tretjič sem na samem bil s predrago,
objemati začela baš sva se,
mi prišel oče njen mi delat zgago,
tako, da nisem niti enkrat je
poljubil.

In delala sva se kot bi se sprla,
skrivaj pa hitel sem iti vasovat,
a lestvica se je pod mano strla,
tako, da nisem je ne enkrat še
poljubil.

Tako sem revež vedno v isti sili
in mislim dati prošnjo v časnike:
naj kaka deklica se me usmili
in naj pusti, da bi jo enkrat le
poljubil.

Odkritosrčni duh.

V malem mestecu, kjer ni ne gledališča, ne kino,
z eno besedo, nikake zabave. Zabava se vsak po
svoje.

Profesor Zabitnik, na primer, je z dušo in telesom
živel v prostem času za spiritizem, potom katerega je

klical duhove slavnih ljudi kakor: Napoleona, Hajduk-
Veljka, Marije Terezije, carja Lazarja, in druge visoke
ter verodostojne ličnosti — z onega sveta.

Profesorjevi someščani pa nikakor niso mogli ver¬
jeti v to spiritistično delo in ni jim šlo v glavo, da
se Napoleon ali car Lazar javi kakor rekrut na raport,
kadar ga pokliče profesor latinščine g. Zabitnik, ka¬
teri tepe dijake in jih vleče za ušesa.

Gospa Zabitnik pa se nikakor ni hotela družiti z
mrtvimi, temveč je ljubila žive, katere je večkrat po¬
vabila k sebi kadar je bil mož v šoli. Manj ambici-
jozna kakor njen mož, ni zbirala slavnih mož, temveč
se je zadovoljila z navadnimi meščani malega mesta.
Včasih je povabila k sebi Stankota, pisarja, včasih
Petra, trg. pomočnika, včasih Filipa, žand. narednika,
včasih pa Jankota, hotelirja. In kakor nikdo ni verjel
v pozive duhov profesorja — tako je vsakdo verjel
v pozive njegove žene živih.

Profesor je sam opazil, da se mu meščani posme¬
hujejo in da ne verujejo v njegove spiritistične eks¬
perimente; da jih pa osvedoči in da jim dokaže svojo
moč nad duhovi, je povabil nekega večera zbrano
družbo in jim priredil spiritistično seanco.

Ko so vsi držali roke na zagonetni mizi, se po ne¬
kolikih udarcih oglasi profesor:

„Ali si tukaj, duh?“

Tišina.

„Si li tu, duh? Ce si ti, udari z nogo enkrat, če
nisi, udari dvakrat!"

Lesena noga se vzdigne in počasi spusti z enim
udarcem. Prisotnim se zježijo lasje. Profesor položi
na mizo tobak, papir z abecedo in kozarec na pa¬
pirju:

„Povej nam, duh, kako se pišeš?"

Kozarec počne drseti po papirju od ene črke do
druge in pri zadnji črki se je bralo: Kraljevič Marko.

„Nikar ga ne dražite!" zajavka apotekar, „lahko
nam jo zagode."

„Dokaži, da si Kraljevič Marko!" pravi hotelir.

Kozarec na mizi se zvrne.

„Res je Kraljevič Marko," se vesel udari po ko¬
lenu, „on je najraje kozarce prevračal."

»Vprašajte ga kar hočete," se je triumfalno oglasil
profesor, „vse vam bo točno povedal."

»Gospod Marko," začne apotekar, »povejte nam,
prosim vas lepo, koliko otrok ima naša gostiteljica,
gospa profesorjeva?"

Miza vzdigne nogo: top, top, top, top. štirikrat. Vsi
so bili vzhičeni.

»Vprašajte ga sedaj," se vmeša zopet profesor,
»koliko imam jaz otrok, boste videli, da Vam pove
isto številko?"

»No, koliko otrok ima gospod profesor Zabitnik?"

Miza udari z nogo enkrat!

»No, dalje — dalje!" je bodril gospod profesor
duha. Miza je uporno molčala.

»Ali spomni se, Marko, in poglej v drugo sobo,
kjer se ravno otroci kopljejo," je javkal profesor.

»Veste li kaj ? Mogoče se je pa Marko kje napil,
da sedaj ni siguren. Poskusili bomo drugič; in profe¬
sor je nejevoljen zaključil spiritistično sejo.

Od tega dne dalje ni več veroval v duhove in se
ni več družil z njimi. A zato so pa vsi someščani ve¬
rovali, da so duhovi in da resnično govore.


Stran 104

, ŠKRAT*

Štev. 14

v

Sportaš.

Gospod Ričet je imel svoje posestvo, več konj za
šport in tudi več dekličev za šport. Pri zadnjem tre¬
ningu se je seznanil s srčkano deklico z imenom
Marica. Gospod Ričet se je v Marico tako zaljubil,
da je še sanjal o njej in v spanju glasno izgovarjal
njejio ime.

Zena jezna, ga takoj zbudi in vpraša, kdo je ta Ma¬
rica.

On v zadregi: „To je moja nova kobila, katero bom
v nedeljo jahal na dirki."

Dobro.

Opoldne se gospod Ričet vrne domov h kosilu. Ali
že na stopnicah ga čaka njegova žena in rdeča ter
zelena od jeze zakriči: »Tvoja nova kobila Marica je
telefonirala, da pridi popoldne k njej!" O jej!

PLAKATE

vabila, račune, pisma, kuverte
ter vsa v to stroko spadajoča
dela izdeluje okusno in solidno

Čujtc! Čujte! Čujte!

Konečno smo vendar dobili v metro¬
polo Gorenjske možaka, doma tam nekj e
iz Štajerske, KI VSE VE IN ZNA. Besede
slajše kakor med, tekoče kot olje mu
vro iz ust na vagone. In pri besedah sa¬
mih najbrže bo tudi ostalo. Kajti, star
pregovor pravi: „Kdor veliko govori,

malo naredil" In to — po informacijah —
je gola istina. — Zopet drug pregovor
pa pravi: „Nič ni večno 1‘‘

Res, dolga je pot od Maribora do Kra¬
nja, vendar mu bo nekdaj od Kranja pa
tja do Maribora, ali kje je doma, postala
krajša, nakar bo še kravje oko ostalo
suho . . . Neznanič.

Previdnost.

Župnik: »Povej mi, Peter, zakaj nočeš postat gro-
bokop?"

Peter: »Zato ker pravijo ,Kdor drugim 4mo koplje,
sam vanjo pade!‘“

Bodala v podvezi.

Za božjo voljo se ne pritisni na nobeno barvo za
lase, dokler ne poznaš prvotne temeljne barve.

Ljubezen je neumnost, katera večkrat zahteva celo
pamet.

»Ljubezen na prvi pogled!" — Ko je pa vendar
tako slepa.

Platonična ljubezen je vzvišena žrtev. Platoničen
ljubimec je pa tepec.

Najbolj poznane so one žene, katerih nikdo mo
ne pozna.

Ni res, da se zakoni sklepajo v nebesih. — Pač
pa je res, da so ločenci blaženi.

Najporednejše so one žene, katere neprestano go¬
vore »Adijo!" — pa nikoli ne gredo!

O občutkih naj se govori šele tedaj, ko se nima
kaj drugega povedati.

Splošnega sočutja je vredna deklica, katero je fant
zapustil. Kaj pa je potem z moškimi, kateri so poro¬
čili deklice?

Nervozen.

— Natakar!

— Izvolite gospod?

— En zrezek, ali ne premajhen, ker me vsaka ma¬
lenkost zelo razburi!

Točen dokaz.

Novoporočenca sta se pred kratkim vrnila s potovanja.
Nekega dne pravi mož nežno svoji ženi: »jaz kar ne
morem verjeti, da sva v resnici poročena."

»Tako? No, potem kar enkrat preglej račune," mu
je odvrnila ženka.

CITAJTE NAS LIST!

Stran 14

»ŠKRAT-

Štev. 105

V šoli.

Učitelj: »Franček, povej mi, kdaj je bilo mesto
Pompeji zasuto?"

Franček: »Na — na — neko pepelnico."

Učitelj: »Sedi tepec 1 — Kdaj je umrl Krištof Ko¬
lumb ? Joško!"

Joško: »Oprostite, gospod učitelj, jaz takrat še ni¬
sem hodil v šolo."

Učitelj: »Sedi — osel 1 Janko, kdaj je Kolumb
umrl?"

Janko: »Kolumb — Krištof — Kolumb je umrl —
je umrl . . , ja, jaz niti slišal nisem, da bi bil kdaj
bolan . . .“

Učenka V. razreda (bere): »Pisani metuljčki letajo
po zraku in poljubljajo . . . (zastane) cvetke ... itd."

Učiteljica: »Marta, beri ti ta stavek še enkrat!"

Marta bere pravilno.

Učiteljica: »Kaj je Elza brala napačno?"

Marta: »Ona je prenehala pri poljubu in to se ne
sme!“

*

- * #

Učitelj: »Poslušaj, Janezek, ti imaš 6 Din, Oto jih
ima 4. Ti vzameš Otonu vse štiri in jih prideneš tvo¬
jim šestim. Kaj sledi iz tega?"

Janezek: »Klofute, brce itd., gospod učitelj!"

*

* *

Nadzornik pride in vpraša med drugim malo de¬
klico: »Kakšen greh je napravil Adam v raju?"

»Jedel je prepovedan sad!“

»Dobro! Kdo je skušal Adama?"

»Eva!"

»Pravzaprav Eva ne — pač pa kača. In kako je bil
Adam kaznovan?"

Deklica molči.

»Jaz vem," se oglasi še manjši Rajko.

»No, potem nam pa povej! Kako je bil Adam kaz¬
novan?"

»Evo je moral poročiti!"

*

• *

v

Učitelj: »Švare Bertold je iznašel smodnik — kaj
pa je odkril Kolumb?"

Gustl: »Jajca!"

Pisatelj.

i: Sin: »Pisatelj postanem!"

• • Oče: »Osel pa si."

Sin: »Zakaj?"

Oče: »Zato, ker se samo osel prime poklica, pri
katerem mu že sto let pokopani ljudje delajo konku-

• renco."

k...

Dober izhod.

Stražnik naleti ponoči na pijanca, ki leži na vo¬
galu hiše. »Halo, možakar, vstanite!"

»Ne morem."

»Kje pa stanujete!"

»Ne — ne vem več, hk!“

»Kako se pišete, boste pa vsaj vedeli?"

»Tud, tud — hk — tega ne vem."

»Kaj pa naj naredim z vami?"

»Prinesite Adresar in berite imena — hk — skozi;
kadar boste prišli do mojega imena me pokličite!"

Kino v »Narodnem domu“ - Kranj

V soboto 15. oktobra ob 5. uri popoldne
ter ob pol 9. uri zvečer; v nedeljo 16.
oktobra ob 3. in 5. uri popoldne ter ob
7. in 9. uri zvečer in v pondeljek 17.
oktobra ob 2. uri popoldne:

Ljubezen
logarjeve Kriste
in cesarja Josipa II.

Film dražesti in lepote, ljubezni in fine
komike po istoimenski znani opereti.

MLADINI DOVOLJENO!

Kakor pač nanese.

Dva nedeljska lovca stojita blizu skupaj na »štantu"
in čakata na divjačino. Naenkrat se pojavi pred njima
srnca in . . . pif-pof — se zgrudi — od dveh strelov
zadeta — srna na tla.

»No, tega kozla sem pa dobro pogodil," pravi prvi
lovec.

»Kaj, ti si ga ustrelil? Tega sem jaz!" se jezi in
kriči drugi.

Beseda da besedo in vsak vztraja pri svojem. V
bližini stoječi gozdar pride na strele iz goščave in
ko vidi, da sta ustrelila mlado srno, vpraša, kdo jo
je ustrelil. — Lovca se spogledata presenečeno in
hitro kažeta eden na drugega: »Ali ni$em dejal, da
si jo ti ustrelil . . .“

Kajpada!

»Ljubček moj," je dejala ona, »s teboj bi se vo¬
zila v čolnu, četudi okoli sveta."

On: »Kajpada, jaz pa naj bi plačal 50 centov na
uro za čoln."

Oprezno.

— Dovolite, milostiva, da se Vam bolj približam.

— Ne, gospod! Ako vstopi moj mož, bo opazil, da
greste predaleč.

..

a


Stran 106 »ŠKRAT" Štev. 14

Za hrbtom.

Odvetnik je grajal svojo služkinjo, ker se je pre-
drznila kopali se v njegovi kopalni kadi: „In kar je
najhujše pri tem je to, da ste to storili za mojim
hrbtom."

Repatica.

A: „Ste že videli novo zvezdo repatico?"

B: „Ali v letu 1843. je bila lepša!"

A: „Ni vrag — saj je bila takrat mlajša . . .“

Dokaz.

Gledališka igralka pride ha policijo, daprolongira
potni list. Uradnik ogleduje zdaj potni list,zdaj damo:

„Tu je pomota! Vpisano je — lasje črni — med¬
tem ko vidim, da imate svetle lase."

»Ja, to pa zato, ker sem imela lase pobarvane. Sicer
lahko dokažem, da je naravna barva mojih las sve¬
tla ... “

Ker uradnik ni bil sam, se je moral žalostno od¬
reči prijaznemu dokazu.

Imel je slamnik . . .

Zgodilo se je in zgodilo se bo še. Tako se je tudi
gdč. Tinci zgodilo, kar se je že mnogo drugim pred
njo — namreč, da je povila sina še predno je mislila
na poroko. Stara stvar, nepreviden slučaj . . . Tinca
je črna — dete je svetlih las. Popolnoma mogoče.

„Oče je gotovo ,blond‘,“ pripomni prijateljica.

»Mogoče," odgovarja Tinca v zadregi, »res ne vem
sigurno — imel je namreč slamnik na glavi."

Ne pri tebi.

V knjigarno vstopi gospod Fadiž in zahteva pisma.
Medtem ko on zbira je njegov pes — no, kakor vsi
drugi psi — vohal po trgovini. V kotu stoji velik za¬
voj pergament papirja. Pri njem se pes ustavi dalj
časa in voha ter se pripravlja, da čim elegantneje
vzdigne zadnjo nogo. Prodajalec to opazi, a predno ga
je zamogel odpoditi, je že storjeno. Jezno mu reče:
„Ce bi rabil pergament z „Wasserdruckom“, bi ga
naročil iz tovarne, ne pa pri tebi."

Trplenje.

V pisarni X. Knjigovodja pozove tipkarico k pisa¬
nju. V roki ima koncept in diktira. Lepa in mlada Vi-
kica ne more in ne more dohajati — je raztresena in
trudna. Knjigovodja se začudi in vpraša po vzroku
njene utrujenosti, ko je vendar vedno tako pridno
delala.

„Ah,“ vzdihne mala, »dopoldne sem bila pri šefu
za povišanje plače."

Narodne iz Ribnice.

Napisa! Franc Kramar.

Ribničan in njegov kozel.

Ribničan prižene kozla na ljubljanski kolodvor. Tam
vpraša, koliko bi moral plačati, če bi ga vlak do

Trsta pripeljal. Tam mu pravijo: »Dve kroni." Ribni¬
čan pa neznansko začuden pravi: »Kaj? Dvej kroni?
Ad en’ga kozla? Do Trsta? Dva sovda (krajcerja) dam,
več pa ne! Raj’ ga zat za cug privežem, bo že teku,
ke do Trsta če bo tu!" Ker mu seveda niso hoteli
peljati kozla v Trst za dva krajcerja, ga je res kar
zadaj za vagon privezal. V Trstu seveda ni bilo ne
duha ne sluha o kozlu.

»Ta stara".

Ribničan je kupil na kolodvoru vstopnico za vlak,
jo izgubil, pa gre diugo kupovat. Gospodična ga pa
vpraša: »Kje imate pa ta staro?" (vstopnico namreč).
Ribničan pa še odgovoriti ne utegne, ampak teče do¬
mov, pa pravi svoji ženi: »Alo, tastara, z menoj ne
štecjon, tam so zate vprašal’ navajm kaj te bojo tam
niicali!" Ko prideta na kolodvor, ta že od daleč vpije:
»Nu, zdaj je pa že tiikaj moja ta stara, k’ ste prajt
vprašali zajno!" Seveda mu je gospodična kmalu do¬
povedala, katero »ta staro" je ona mislila. Drugikrat
je bil ta Ribničan gotovo previdnejši.

Ribničan v cerkvi.

Ribničan, ki brati ni znal, drži v cerkvi mašno knji¬
žico narobe in se dela, kot da bi bral. Drug Ribničan
ga sune pod rebra rekoč: »Vajš, ti bukve narobe dr¬
žiš!" — „E,“ pravi prvi, »sej meni je vse anu, nej
držim narobe al’ pa prov, ku brati ne znam!"

Izbera.

Veselica. Poljub na vrat.

„Kdo me je poljubil?" vpraša Fina.
»Tvoj fant."

»Kateri?"

Štev. 14

»ŠKRAT-

Stran 107

Perica: „Mene ne, toda mojega moža, on je nam¬
reč strašno ljubosumen 1“

• *

*

Marsikdo misli, da je kaj doživel, ako je preživet,

*

• *

Mnogo jih ima najprej svinjo, in pridejo potem na
psa.

*

* •

Sreča je slepa, pravi človek, ter gre mimo nje.

*

* *

Stariši od dandanes.

»Veste kaj, Miler je pa precej razočaran nad svo¬
jim triletnim sinčkom."

»Kako pa vendar to?"

»Ja pomislite, ta paglavec vam že tri tedne ni po¬
vedal nič posebnega."

Zavaruje naj se.

j r  Sedaj, dragi gospod, ko ste se peročili, se bo¬
dete pa vendar zavarovali na življenje?

Ne hvala, za tako nevarno pa vendar nimam
svojo ženo.

Da ne bo predolgo živela.

Ona: »Jaz stavim, da si ti oni članek: ,Kako naj
živim, da dosežem starost 100 let ?‘ izrezal iz časo¬
pisa! Zakaj pa to?"

On: »Bojim se namreč, da ga ne bi brala tvoja
mama!"

Otrok jo je izdal.

Mamica, ali bomo šli tudi letos z istim papa-
nom na letovišče, kakor lansko leto?

Ojej!

[Molčanje je zlato.'

Moric premišljuje: »Kako lepa, krasna, kako dra¬
žestna je moja Mimi, žalibog preveč govori, mnogo
preveč in preglasno — tu moraš imeti dobre živce.

Nekega dne, ko Mimi ravno pije, se ji zaleti, ter
začne kašljati in krehati, da bi se kmalu zadavila,
toda govorila je pa še vedno lahko hreščeče: »Ne¬
kaj mi je prišlo v napačno grlo!"

Moric se pa hitro oglasi: »No, če bi ti hotelo vsaj
enkrat priti kaj v pravo grlo."

Se ne počuti dobro.

Prvi gozd. pripravnik: »Zakaj si pa razveljavil Ivojo
zaroko ?“

Drugi: »Pomisli vendar, moj pes je ugriznil mojo
nevesto v nogo."

Prvi: »To vendar ni povod —“

Drugi: »To ni povod, ali to je povod, da ona niti
zapazila ni.“

Prvi: »A tako, razumem — razumem ojej!“

Dobro se je odrezal.

Mamica vpraša svojega sinčka, kako je njeni ma¬
mici ime in kako se piše. Sinček malo pomisli, nato
se pa moško odreže : »Mamica."

—- Mama, danes pa ne morem iti v šolo."
Zakaj pa ne ?

Se ne počutim dobro!

— Za božjo voljo, kje pa vendar ?

— No, v šoli!

Ne pišite na manšete!

Na jeziku . . .

Profesor vpraša dijaka, kaj se pravi v nemškem je¬
ziku »Blato".

Dijak pomišlja in pomišlja, koncem koncev pa
pravi moško: »Sicer ga imam na jeziku, in kar noče
mi z njega."

Perica: »Prosim vas, ne pišite vsaj več nobenih
ljubavnih pesmi na vaše manšete !“

Pesnik: »To vas ja ne more motiti?"

Razširjajte naš list!


Posebni
oddelek
za damske
klobuke

Hodna trgovina za dame in gospode

BERKO

LJUBLJANA

Dunajska cesta (nasproti restavracije pri „6icl“)

Cene

solidne,

postrežba

točna

Ivan Potočnik

speciialna izdelava čevljev

Kranj, Glavni trg

ČE JE NESREČA.

še tak velika,
če je vsa šipa —
na kosce razbita,
nič ne jokaj, nič ne tarnaj,

HLEBŠU IZ KRANJA

v roke jo daj.

Ta je poceni
in dobro poprav,
za šipo veliko
prav malo boš dav.

Zrcala, okvirji, steklene reči

pri HLEBŠU IZ KRANJA

počen se dobi.

Nizke cene!

Nizke cene!

Nizke cene!

Nizke cene!

Ivan Zaletel

domača žganjarna

Stanežiče

polta Št. Vid pri Ljubljani

V zalogi ima vedno:
pravi kranjski brinjevec
hruševec
slivovko
borovničar

Izdajatelj in odgovorni urednik Ignac Šumi. Za tiskarno ,Sava“ d. d. odgovarja Vilče Pešl. Vsi v Kranju.