sebno o leposlovnih sestavkih; med talentom in udej-stvovanjem pričakovanja je mogočen prepad in nočemo si delati praznih iluzij. Vendar se je marsikatero pero v zborniku povzpelo nad nivo, ki ga navadno označujemo z besedo »čeden«. Kar nas navdaja s spoštovanjem, je resnost, ki je v teh ljudeh. Narodni in verski princip sta poudarjena najmočneje. Misli so polne načrtov za gradnjo bodočnosti, prepričanja in volje do dela za močno narodovo kulturo, ki usposobi tudi male narode, da so veliki. »Jednoga Smetanu trebali bismo i mi Hrvati. — ... Kada bi Hrvati imali jedan bogato ilu-strovani umjetnički list, koji bi donosio ne samo reprodukcije umjetničkih slika, nego i sistematski obradjene članke o slikarstvu, kako to n. pr. donosi slovenski »Dom in Svet« — na taj bi se način obrazovao ukus publike i ona bi počela kupovati umjesto losih dučan-skih slika umjetničke slike. . .« (V spisu »Kod Saše Šantela« od prof. Vaca.) Take misli same so že pozitivno delo. — Jakševe pesmi so dobre, sploh je opaziti v vseh pesmih (f Vjekoslav Brajan: »Bojnik« in »Pjesma pregaranja« ter Ypsilon: »Ko gledam,..«) trdno idejo v krepki obliki, četudi ni vsak verz popolnoma posrečen. Dve črtici Adolfine S(imsič), »Daj miru!« in »Vidina kazen« — prva polna čuvstva, druga tople prisrčnosti, se ne zdita začetniški — kdor je napisal tako lepe stavke in partije, kakršne so vmes, bo napisal tudi še kaj boljšega. Isto velja o Štefki L(eban), ki ima že pre.cej rutine, le snov — »Jedan dan u Gorici za rata« — ni za leposlovni spis srečno izbrana, a je opis neprimerno boljši, nego so tisti, ki jih beremo dan za dnem. »Pestra narodnostna slika itd.« od dr, Tula, »Iz pisem mladoga učitelja« in »Ratne črtice sa sela« so stvari, ki bodo morda zanimale ta hip, a gredo s silno naglico mimo nas. Dragocenejši kot leposlovni, je gotovo znanstveni del, ki bo dobrodošel marsikomu še pozneje. Ni prostora, da bi omenil vsak članek posebej. Zanimala bosta spisa Vrlinov, Volčič (Slovenec) o Istri u »Novicama« in A. K,, Slovenci v Istri, Dalje so zanimivi članki: Jakša: Narodna duša za vrijeme rata, F, Žic: Staroslovenska akademija u Krku, dr, Stojan Brajša: Prinosi za poznavanje Dobriline dobe, L, Slo-kovič: Narodne poslovice i izrazi iz Sv, Petra u Šumi, F, Žic: Fraze i poslovice, A, Kalac: Neka pisma Volčiču, To je gradivo znanstvene vrednosti. Za danes zelo zanimiv in na prvem mestu je članek: »Rat u svijetlu kat. moralke«. Številni so še pedagoški članki in razna šolska poročila. Dopisi in Listek zaključujejo to po vsebini bogato knjigo. Spredaj ima sliko pokojnega učitelja Vjekoslava Brajana.                                France Bevk.
Glasba.
Mozartov Requiem smo slišali dne 13, februarja t, 1. v frančiškanski cerkvi- Proizvajala ga je »Glasbena Matica« s sodelovanjem godbe kr. hrvatskih domobrancev iz Zagreba. Na orgijah je spremljal g. Stanko Premrl, ki je po želji artističnega vodstva napravil tudi umetniško lepe, toda celotnemu vtisu brezkoristne pred- in medigre. Kot solisti so nastopali: g. Križaj s svojim izdatnim basom in globokim uživljenjem v skladbo, gospa Lovšetova s svojim mehkim, ne velikim, pa tem bolj lahnim in zvonkim sopranom, gdčna   Sadarjeva   z   obsežnim   altom   nenavadno
temnega kolorita. Ko se izvije sponam, ki ji glas še oklepajo, in si pribori tisto lahkoto v predavanju, kot smo jo občudovali pri gospe Lovšetovi, bo to alt ne tako pogostnih lastnosti. G, K o v a č je od zadnjič tudi napredoval, dasi glasu do željene zaokroženosti še ni izenačil, Requiem je mnogo mogočneje učinkoval, kot pred letom v Unionovi dvorani. Vzroki bodo tile: predvsem mogočne orgije namesto harmonija, dalje veliko boljši orkester, ki se ni nikoli silil v ospredje, in navsezadnje tudi drugačna, boljša akustika ni tako malo pripomogla do sijajnega uspeha, ki ga je kalil samo neznosen prepih, da smo ga še tedne po kosteh nosili.
To o koncertu. Pa še eno o koncertu v cerkvi. Stalni »Dom in Svetov« referent je poročevalcu za ta slučaj naročil, naj pove, da bi sv. R, Telesa ne bilo treba iz cerkve umikati- — Res je. Omikani ljudje naj se, kamor pridejo, vedo kraju primerno dostojno vesti: če pridejo v posvečeno cerkev, kjer Bog prebiva, naj se tega zavedajo, ali vsaj ne žalijo naj ne tistih, ki jim je cerkev s skrivnostnim tabernakeljnom najsvetejši kraj na zemlji.
Poročevalcu samemu pa se zdi, da koncert v cerkvi brez vsake zveze z liturgijo pravzaprav ni stvar, ki bi bila posnemanja vredna, Če ni nobenega cerkvenega dejanja zraven in če se mora še sv. R, T, umek-niti, da se more občinstvo čisto neženirano vesti v božji hiši, se zdi, kakor da se je cerkev izpremenila v prostor za zabavo, čeprav plemenito, pa je vendarle v prvi vrsti užitek, ne verskega, ampak umetniškega značaja. Če se torej tudi kaka obsežnejša umetnina proizvaja v cerkvi, naj se proizvaja v zvezi z liturgijo, ker le tako umetnina, za liturgijo pisana, oživi in jo tako doživimo, kakršno je umetnik ustvaril. Razmerje se mi zdi, kakor n, pr, med oltarjem v cerkvi ali pa v muzeju. Requiem torej pri pravi slovesni pontifikalni črni maši z veliko asistenco*,
Kadar pa se v cerkvi proizvajajo dela, ki niso v nujni zvezi z liturgičnim dejanjem, takrat naj se pa vsaj nazadnje sklene z liturgičnim dejanjem, recimo z blagoslovom s presv, R, Telesom, Cela stvar bi dobila na tak način cerkvi primerno, pravo lice. Če se pa vse odstrani, kar bi nas moglo in moralo spominjati na cerkev kot liturgičen kraj, potem se zdi cerkev le še sredstvo, da se pridobi nekaj denarja; čeprav je ta odločen dobrodelnim namenom, se vendar vtihotaplja vsaj oddaljena podobnost s tem, o čemer piše sv. Janez (2, 12) in sv, Luka (19, 45), Res, da Requiem n, pr. tudi brez liturgije učinkuje in je kot umetnina sijajno učinkoval; toda čuvstvom, ki jih glasba rodi, se lahko različna vsebina daje. Ni nujno, da morajo biti ravno religiozna, V zvezi z liturgijo se ta namen gotovo lažje doseže, ker ga liturgija sama sili do zunanjega miru, ta pa je prvi pogoj notranje zbranosti.
Sploh pa vnovič: orgije v Unionovo dvorano, da se bodo mogli vsakršni koncerti v njej vršiti, in ne bo treba — ker koncertna dvorana nima orgelj — cerkva v ta namen rekvirirati.
Dr. Fr. Kimooec.
Matični  koncerti   14.,   15.   in   16. februarja   1917.
Matičnih koncertov, pri katerih se je kot glavna skladba izvajala   P-  Hugolin   Sattnerjeva   »Soči«,
123
V
kantata za soli, mešani zbor in veliki orkester, smo težko pričakovali: predvsem z ozirom na obsežno novo in hkrati aktualno glasbeno delo domačega skladatelja-mojstra, kakor tudi zato, ker so se koncerti vsled nepremagljivih ovir za en teden zakasnili,
Sattnerjeva »Soči« nadaljuje vrsto njegovih večjih glasbenih del: »Jeftejeva prisega«, oratorij »Vnebovzetje blažene Device Marije«, kantata »Oljki«, ter v marsičem prekaša prejšnja dela, Kot posebna vrlina te skladbe se nam je takoj razodela izvrstna, tehnično visoko stoječa in živobarvna instrumentacija. Že uvod sam, v katerem skladatelj slika izvir, šumljanje in sploh tek Soče, najprej vesel in legak med tolminskimi gorami, potem žalosten in počasen po goriški ravnini, se razvija kot lepa, pestra simfonična slika. Istotako pozneje, nekako v drugem delu skladbe, ko je govor o viharju, groznem in strašnem. Tudi tukaj nastopa orkester izredno značilno in učinkujoče. Sploh treba poudariti, da tvori orkester v tej Sattnerjevi skladbi zelo važen faktor, osvetljuje vsakokratni položaj in tudi pogodi primerno občutje.
A končno je pri kantati vendar le vokalni del jedro. Tudi v »Soči« ima veliko vlogo. Uporabljen je mešani zbor in štirje solisti. Sattnerju, ki je ustvaril že nešteto lepih, pevnih cerkvenih in svetnih zborovih skladeb, so se tudi v »Soči« zborove partije krasno posrečile. Zbori so krepki, izvečine lapidarni, pogosto tematično zasnovani in dokaj modernega lica. Kot posebno  značilne  domisleke v zboru omenjam  sledeče:1
Po altovskem samospevu
w^
=t:
-tt=g^_
=fr
Kra   -   sna si,          bi-stra hči pla - nin,
kateri motiv bi se smel razviti celo v daljši fugiran stavek, magari v fugo, prejšnje štiri takte homofonije bi pa lahko pogrešali.

Kra   -
sna
\>     \>     0
si,  bi-stra hči pla  -  nin,
fefi|=^
oh, pa        oh,
Sš
:J^P^^=jp^i3gi
Tod        se-kla          brid-ka bo-do   je-kla,
Zadnja tema je zelo dobro izpeljana ter izdoni v reledramatičen klic:
1 Citiram po rokopisni partituri, ki mi jo je g. skladatelj blagohotno prepustil v pregled.
IT   Largo
p——p—r
'$5p-
-<S>-
Oh,        bi tva vro -  ča!
i
teiEElMMfe
Y-
ft
Silno dramatično, morda še bolj kot ravnokar omenjeno zborovo mesto, učinkuje nekoliko preje se nahajajoči »passus« v basih brez vsakega spremljanja:
ggg^gj^
oh, bi-tva  vro-ča!
Med samospevi se odlikujeta altovski in basovski »A ko pridereš na ravnine...«, ki sta prava bisera kantate. Altovski, bolje mezzosopranski, ker seže do fis", je kar moč gorko občuten ter enotno zložen. Basovski je resen, enako ali pa še bolj topel kot prejšnji; izrazit po ponavljajočih se padcih v kvarti, v značaju zares slovanski. Končni basovski samospev je veličastno dramatičen. Sopranski je v prvi polovici zelo markanten, pozneje pa nekoliko preveč razkosan. Tudi tenorski je bolj razdrobljen kot enoten: izpočetka mehak, v sredi nekako recitativen, potem zopet prikup-ljivo melodičen, na koncu nekoliko patetičen.
Nekateri tehnični nedostatki dela kot takega, ki mu celotne vrednosti sigurno ne manjšajo, a pazljivega poslušalca vendarle kolikortoliko motijo, bi bili sledeči, Orkestralen uvod je brezdvomno predolg; predolg zato, ker ima pravzaprav namen, uvesti zbor, a ga ravno vsled svoje dolgosti slabo uvede. Uvodna glasba bi nas morala pripraviti na navdušeno razpoloženje zbora, ki bo zdaj zdaj pozdravil Sočo: »Krasna si, bistra hči planin!« Toda predolg uvod, ki se proti koncu enkrat celo ustavi, potem pa iznova začne praviti to, kar je ,pravil začetkoma, nas nekako razočara, skoro vznejevolji. Ta tehnični pogrešek bi se dal popraviti na dva načina: ali tako, da se cel uvod primerno skrajša, ali pa, da ga skladatelj preuredi v samostojno overturo, oziroma samostojen simfoničen stavek. — Konec kantate, ki nepričakovano prinese začetni motiv naše cesarske himne in izzveni v mirnem pp, se mi zdi nespreten' in le škoduje učinku skladbe. Motiv, s katerim sopran v zboru konča: »ter tujce, zemlje lačne, vtopi na dno razpenjenih valov« v kvinti navzdol, in ki ga koj nato povzamejo pozavne, ta bi — dosledno do konca izrabljen — napravil neprimerno večji vtis in zares krepak sklep, — Začetni motiv iz orkestralnega uvoda
i=^EEE&=S
naj bi se tudi pozneje tekom skladbe še kdaj prikazal, morda pri nastopu sopranskega samospeva, Istotako prvi stranski motiv v uvodu, ki ga v kratki epizodi prinese najprej rog, potem trobenta, potem prva violina
124
in hkrati nekatera lesna pihala, bi smel ohraniti v nadaljnjem razvoju skladbe večjo vlogo, tako kot je n, pr, dobro uporabljen drugi stranski motiv v sporednih tercah pozneje pri nastopu basovskega samospeva, — Štirje solisti, od katerih je edino bas večkrat zaposlen, ostali pa le po enkrat, so vsekako odveč, A če so že enkrat tu, naj imajo kaj dela! Vsaj v enem kvartetu, proti koncu kje, naj bi še nastopili. Zadostovala bi pa dva solista čezinčez.
Izvajanje kantate pod vodstvom gosp, koncertnega vodje Mateja Hubada je bilo za sedanje neugodne razmere, če pomislimo, da je bilo mogoče imeti s celim aparatom samo eno skušnjo, primeroma jako dobro, Reči pa moram, da je kantata bodisi sama kot taka, bodisi z ozirom na izvajanje napravila na občinstvo drugi večer veliko ugodnejši vtis kot prvi večer. Sploh je bil koncert drugi večer — tako se splošno sodi — najlepši. Pevski zbor »Glasbene Matice« je skladbo temeljito naštudiral in jo popolnoma obvladal, Orkester kraljeve h rva tske domobranske glasbe iz Zagreba je bil eden najboljših, kar jih je v zadnjih sezonah sodelovalo pri matičnih koncertih.
Kot solisti so sodelovali in pripomogli do lepega uspeha: gospa Pavla Lovšetova iz Novega mesta (sopran), gospodična Jelica Sadar (alt), g. Leopold Kovač (tenor) in g. operni pevec Josip Križaj iz Zagreba (bas), kot solistinja na harfi gospodična Alojzija Holubova iz Zagreba. Gdčna S a d a r j e v a se je pri teh koncertih širšemu občinstvu prvič predstavila in se nadejamo dobiti v njej polagoma prav izborno domačo moč. Ostali pevski solisti so nam ljubi znanci že od prej. Izmed njih je imel največ prilike pokazati svoje zmožnosti g. Križaj, ki nas je v resnici močno zadovoljil,
Ostale skladbe, ki so se izvajale pri omenjenih treh koncertih, so bile: S, Handova »Svečana hrvatska o ver t ur a« za orkester, Chopinova »Poloneza«, Lisztova »Parafraza Verdijeve opere Rigoletto« in istega skladatelja »T a -rantella Napol i« za klavir, moja »Kranjska zopet z Avstrijo« (1813—1913) za mešani zbor, bariton in orkester, dr. A, Schwabova »Zlata k a n g 1 i c a« za sopran, mešani zbor in orkester ter A, Dvofakov 149, psalm »Nova pesem Stvarnika  p r o s 1 a v i«   za mešani zbor in orkester,
Handova overtura je pravzaprav spretno zložen in lepo instrumentiran venček raznih hrvatskih, resnobnih in veselih popevk in se konča z dobro uvedeno in do velikega viška izpeljano himno »Liepa naša domovina«. Orkester jo je vsakikrat precizno izvajal pod vodstvom svojega kapelnika g, Ivana M u h -v i i a, V klavirskih skladbah je gostoval g. Drago-t i n Simon iz Zagreba ter nam s svojo tehnično dovršeno in z bogatim notranjim čuvstvovanjem prepojeno igro nudil izredne glasbene užitke. Tudi ostale skladbe za zbor in orkester: moja, dr, Schwabova in dr, Dvofakova so bodisi kot nekak okvir Sattner-jevi »Soči«, bodisi vsaka zase po svoje pomagale izpopolniti in povečati sijaj koncertov,
Ondričkov koncert. C. in kr. avstrijskega komornega virtuoza Frana  Ondfička  smo  po  daljšem
presledku zopet slišali in uživali v Ljubljani v koncertu 25, januarja 1917,
Ko je Ondfiček že pred več desetletji kot violinski virtuoz nastopal, ni še imel kaj prida tekmecev. Polagoma se jih je nabralo precejšnje število, celo med njegovimi rojaki Čehi so se pojavili nekateri: Kocian, Kubelik, In začelo se nam je zadnji čas zdeti, da utegne zvezda Ondričkove slave vsledtega kolikortoliko za-temneti. Toda ne. Kajti ko smo po mnogih koncertih drugih violinskih virtuozov slišali zopet Ondfička, smo spoznali, kako v vsakem ozir.u dovršena, zrela, umerjena, naravnost klasična je ravno njegova igra.
V Mendelssohnovem koncertu za gosli v E-molu, ki ga je izvajal kot prvo točko svojega   samostojnega   koncerta, se nam je mojster v prvem stavku zdel sicer nekam hladen; koj v drugem, pevnem in v glasbenem oziru izredno izrazitem stavku pa so mehki,   topli  glasovi,   prihajajoči   iz   njegovega   dragocenega instrumenta, vzbujali tudi v nas že gorko življenje in sočutenje. Z veliko bravuro je sledil potem še tretji,  sila težki, gibčni stavek.   V   Bachovi   mirni, kontrapunktično zasnovani  ariji  smo se čutili v cerkvi: zakaj neka sveta tišina, resnoba in hkrati blaženost nas je objemala od prvega do zadnjega takta te skladbe.   V   Wieniawskega   »Rondo   scher-z o s o«   pa so švigale iskre, šumelo in kipelo je veselja in smeha. Blažilno nas je božal   Chopinov   N o c -turno,   vseskoz   plemenit   kakor   Chopinova   glasba sploh,   V lastni prireditvi   Smetanove   polke   iz opere »Prodana nevesta« in  v  lastni  daljši skladbi: »Češki   rapsodiji«,   zanimivi   po   samoraslih   slovanskih ritmih in po lepo uporabljenih čeških motivih, zlasti Škroupove znane pesmi »Kje dom je moj?«, je mojster  Ondfiček  odprl kot  za  slovo  še  enkrat  celo zakladnico   svojega   bogatega,   občudovanja   vrednega tehniškega  znanja  in  globokega  glasbenega  umevanja ter briljantno zaključil svoj izbrani spored, —   Tudi v namečkih je bil radodaren, — In še eno besedo o njegovem igranju- V posebno hvalo mu moramo šteti zlasti to, da izvablja iz violine  tone   tudi  v  najvišjih in    najbolj    kočljivih    legah    ne    le    kar moč   čisto,   ampak   tudi   polno,   krepko, široko  kot morda ne kmalu kateri drugi.
Njegov mladi spremljevalec na klavirju, gospod P o 1 g a t h , je po poklicu pravzaprav violinist, in sicer Ondričkov učenec- Je pa hkrati tudi kot pianist kar dober in vrlo poraben. Mojster Ondfiček se nikakor ni zmotil v presoji njegovih pianistovskih in splošnoglas-benih zmožnosti, ki si ga je vsled izgube v vojski padlega prejšnjega stalnega spremljevalca izbral sedaj za pomočnika na svojih umetniških potovanjih,
Stanko Premrl.
To in ono.
Anarhija v slovenski pisavi.
Nekaj let že opazujemo nekateri, ki še malo slovensko znamo, kako se naš jezik po časnikih in knjigah neusmiljeno pači. Le predolgo smo molčali. Pričakovali smo, da se bo oglasil kak bolj poklican mož za to- Mi namreč, ki s tem pačenjem nismo zadovoljni, nismo jezikoslovci po poklicu. Jezik nam ni predmet raziska-vanja, pač pa ga ljubimo, Oteli smo si iz prejšnjih v tem
125