GozdVestn 76 (2018) 9 356
Odzivi na objavljene prispevke
Sodim, da je prav, da se prispevek Kovač, M. 2018 
Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje: zgo-
dovina gozdnogospodarskega načrtovanja (prvi 
del), Gozdarski vestnik 7-8 dopolni, da bo slika 
o zgodovini gozdnogospodarskega načrtovanja 
bolj verodostojna. 
Tako bi bilo prispevku za boljše razumevanje 
potrebno dodati: Osnova za pričetek načrtnega 
gospodarjenja z gozdovi (gozdnogospodarskega 
načrtovanja) je bila odprava služnosti (servitu-
tov) v gozdovih. To je urejala cesarska postava, 
ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih in na 
druzih zemljiših iz leta 1853 (Gozd in gozdarstvo 
v Bleiweisovih novicah 1843-1902, str. 192-200). 
Izvajanje tega zakona je bilo zelo zapleteno in se je 
vleklo na Kranjskem tja do leta 1886. Šele potem 
so veleposestva pričela urejati svoje, servitutov 
proste gozdove. 
Za načrtno gospodarjenje je zelo pomembna 
tudi Gozdna postava, kako natanko spolnovati, 
gozdne preiskave izpeljevati in napraviti gozdni 
kataster, 3. julij 1873 (Gozd in gozdarstvo v 
Bleiweisovih novicah 1843-1902 str. 582-597). 
Toliko o obdobju Avstro-Ogrske.
Pa preidimo na povojno obdobje. Na strani 
286 Kovač zapiše: 1953: Zakon o gozdovih SRS  (dejansko je bil sprejet kot spremembe in dopol-
nitve zakona iz leta 1950 op. Perko). Drugi povojni 
zakon, omejen na vsebine o ohranjanju površin 
gozdov in varstvu gozdov v najširšem pomenu 
besede. O GGN ni določb.
Dopolnitve k prispevku o zgodovini gozdnogospodarskega 
načrtovanja g ozdVestn 76: 7-8
GDK 62:902(497.4)(045)=163.6
Žal ni bilo tako. Že tretji člen zakona o goz-
dovih se je glasil: Zboljšanje in razvoj gozdarstva 
ter gozdnega in lesnega gospodarstva ureja državni 
gospodarski plan Ljudske republike Slovenije v 
okviru splošnega državnega gospodarskega plana 
v skladu z nalogami in proizvodno zmogljivostjo 
gozdov. V ta namen se izdelajo gozdni gospodarski 
načrti (Perko, 2011: Gozd lahko živi brez človeka 
ljudje ne morejo brez gozda, str. 173-174).
Podobno navaja Funkl, 1985. Slovensko gozdno 
in lesno gospodarstvo po letu 1941: V Pomen 
zgodovinske perspektive v gozdarstvu. Goz-
darski študijski dnevi 1985, ur. Anko, na strani 
102 zapiše: Med pomembnejšimi določili novega 
zakona (1953, op. Perko) so zlasti naslednja: 
Skupščina LRS predpiše dolgoročni republiški 
gozdnogospodarski načrt na načelu trajnosti po 
gozdnogospodarskih območjih. Na tej podlagi se 
sestavijo gozdnogospodarski načrti po gospodarskih 
enotah za vse gozdove. 
Za enotno gospodarjenje z gozdovi, pa je bilo 
poleg uvedbe gozdnogospodarskega načrtovanja 
za vse gozdove pomembno tudi določilo o ustano-
vitvi skladov za obnovo gozdov, ki je veljal za vse 
oblike lastništva (državno, zadružno, zasebno).
Mag. Franc Perko