MODERNA TEHNOLOGIJA ZA PODPORO 
IZVAJANJU DNEVNIH AKTIVNOSTI
MODERN TECHNOLOGY FOR SUPPORTING 
ACTIVITIES OF DAILY LIVING
doc. dr. Metka Moharić1,2, dr. med., Katja Galič Brancelj1, dipl. del. ter., David Brecelj1, viš. del. ter.
1Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana
2Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Prispelo: 31. 3. 2022
Sprejeto: 1. 4. 2022
Avtorica  za dopisovanje / Corresponding author (MM): metka.moharic@mf.uni-lj.si
UVOD
Ocenjujejo, da je bilo po svetu leta 2020 727 milijonov ljudi, starih 
65 let ali več. Leta 2050 naj bi to število doseglo 1,5 milijarde (1). 
Nasprotno naj bi se svetovna stopnja rodnosti znižala z malo pod 
2,5 poroda na žensko leta 2019 na približno 2,2 poroda na žensko 
leta 2050. Leta 2018 je bilo na svetu več ljudi, starejših od 65 
let, kot otrok, starih do 5 let (2). Doživljamo torej neprimerljive 
spremembe starostne strukture svetovne populacije, zaradi katerih 
bo po svetu primanjkovalo negovalcev (3–5). Posledično bo 
njihovo delo morala nadomestiti tehnologija, za katero se iščejo 
rešitve (6–8). V zadnjem desetletju so razvili tehnologije za nego, 
podporo pri dnevnih opravilih in za oddaljeno spremljanje, ki 
pomagajo pri dolgotrajni oskrbi (9–15). 
Uporaba tehnologije v odsotnosti skrbnikov ima pomemben vpliv 
na sposobnost samostojnega življenja starejše osebe ali osebe z 
zmanjšanimi zmožnostmi. Kljub temu pa tehnologija, ki podpira 
izvajanje osnovnih dnevnih aktivnosti (na primer kopanja/tušira-
nja, oblačenja, uporabe stranišča, premeščanja in hranjenja), na 
področju dolgotrajne oskrbe še ni široko sprejeta (16–20). Dokazi 
o sprejemanju tehnologij za izvajanje oskrbe oziroma o tem, zakaj 
so nekateri še posebej naklonjeni njeni uporabi, so omejeni in slabo 
razumljeni (13, 21, 22). Verjetno pa bo v prihodnosti drugače, saj 
bodo ljudje, ki sodobno tehnologijo uporabljajo že sedaj , postali 
starejši in bodo potrebovali tudi tehnologijo za podporo izvajanja 
dnevnih aktivnosti za dolgotrajno oskrbo. Pričakujemo lahko 
boljše sprejemanje. Trenutni dokazi so na voljo zgolj za ljudi v 
srednjih letih in starejše odrasle.
Povzetek 
Dogajajo se take spremembe starostne strukture svetovne po-
pulacije, zaradi katerih bo po svetu primanjkovalo negovalcev. 
Njihovo delo bo morala nadomestiti tehnologija. Tehnologija, 
ki podpira izvajanje osnovnih dnevnih aktivnosti na področju 
dolgotrajne oskrbe, še ni široko sprejeta. Na splošno lahko 
tehnologijo oziroma robote za podporo izvajanja dnevnih 
aktivnosti razdelimo v dve večji skupini. To so roboti za pod-
poro in roboti za pomoč pri socializaciji. Tako za raziskovalce 
kot tudi razvijalce tehnologije na področju izvajanja dnevnih 
aktivnosti je nujno potrebno razumevanje tako robotike kot 
tudi potreb pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Njena uporaba 
prinaša določene prednosti, pojavljajo pa se tudi nova vpra-
šanja v povezavi z njeno uporabo in sprejemanjem. Verjetno 
nekaterih dnevnih aktivnosti nikoli ne bomo predali v roke 
tehnologiji, saj je človeški stik še vedno potreben.
Ključne besede: 
robotika; tehnologija; dnevne aktivnosti; socializacija
Abstract
There are changes in the age structure of the world's population 
that will lead to a shortage of caregivers around the world. 
Their work will have to be replaced by technology. Technology 
that supports the implementation of activities of daily living 
in the field of long-term care is not yet widely accepted. In 
general, technology or robots to support the implementation of 
daily activities can be divided into two major groups. These are 
support robots and socially assistive robots. For researchers as 
well as technology developers in the field of daily activities it is 
essential to understand both robotics and the needs associated 
with the activities of activities of daily living. The use of robotics 
brings some benefits, but new questions arise in connection 
with its use and acceptance. We will probably never hand over 
certain activities of daily living to technology, because human 
contact is still needed.
Keywords: 
robotics; technology; activities of daily living; socialization
Moharić, Galič Brancelj, Brecelj / letnik XXI, supl. 1 (2022)
75
Na splošno lahko tehnologijo oziroma robote za podporo izvajanja 
dnevnih aktivnosti razdelimo v dve večji skupini. To so roboti za 
podporo in roboti za pomoč pri socializaciji.
Roboti za podporo
Ti roboti so nastali s sodelovanjem robotskega inženiringa in 
podporne tehnologije. Dodatno jih razdelimo glede na funkcijo, 
ki jo opravljajo.
Roboti za pomoč pri premikanju pomagajo ljudem pri vodenju od 
ene točke do druge. Največjo korist od njih imajo ljudje z okvaro 
vida. Primer take tehnologije sta pametna palica in hodulja (angl. 
»SmartCane« in »SmartWalker«), ki zaznavata ovire in sestavita 
zemljevid okolice ter tako pomagata voditi uporabnika do mest, ki 
jih želi doseči (23). Druga vrsta naprav so prilagodljivi sistemi za 
podporo telesu, ki pomagajo pri hoji in stoji, ali pa celo robotski 
vozički, ki pomagajo ljudem pri varnem manevriranju skozi gnečo 
v nakupovalnih središčih ali na letališčih (8).
Ker so oskrbniki in medicinske sestre v ustanovah najbolj obre-
menjeni v času obrokov, so v ta namen razvili dve vrsti robotov. 
Eni pomagajo pri razdeljevanju obrokov, drugi pa pri hranjenju. 
Matsukoma in sodelavci (24) so razvili robota, ki v japonskih 
bolnišnicah pomaga pri navigaciji in raznašanju pladnjev s hrano 
in jih nato tudi sam zbere. »Handy 1« (25) je prvi nizkocenovni 
rehabilitacijski robot, ki ga uporabljajo (ali je uporaben) za več 
nalog, med njimi je tudi pomoč pri hranjenju. Podoben primer 
je robotski manipulator »4DoF«, ki pomaga pri lažjih nalogah, 
kot je nalivanje in serviranje kozarca vode (26). Poznane pa so 
tudi robotske žlice.
Pogosta težava izvajalcev oskrbe je bolečina v križu, predvsem 
zaradi premeščanja uporabnikov s postelje na voziček in obratno. 
To morajo morda narediti tudi več desetkrat dnevno. V ta namen 
so izdelali robota, ki premešča uporabnike s telesno težo do 
65 kg iz postelje na voziček in obratno (angl. The Robot for 
Interactive Body Assisstance, RIBA). Robotu navodila daje 
skrbnik z vodenjem z dotikom in ne preko običajne krmilne 
ročice (8). Omejitev teže je posledica tega, da so robota razvili na 
Japonskem. Za potrebe uporabe v ZDA so nosilnost povečali do 
226 kg. Izdelali so tudi multifunkcionalno posteljo, ki se prilagaja 
različnim položajem telesa (sedenje, ležanje na boku). Uporabnika 
lahko podpre tudi v stoječem položaju, s pritiskom na gumb pa jo 
lahko spremenimo v invalidski voziček (8). Precej teh sistemov 
še vedno ostaja v konceptni obliki in še niso prerasli v serijsko 
proizvodnjo. Začasna rešitev za pomoč pri premeščanju so tudi 
različni »moverji«, ki pomagajo pri potiskanju bolniške postelje 
(8). Poleg tega lahko inteligenten, motoriziran sistem stranišča 
omogoči ljudem njegovo samostojno uporabo (8).
Pomembno pomoč lahko roboti nudijo pri nadzoru posameznika, 
kar je še posebej pomembno pri osebah z demenco, ki potrebujejo 
posebno nego in nadzor (27). Taki roboti pomagajo oskrbni-
kom tako, da jim nudijo povratno informacijo v avdio ali video 
obliki (28). Lahko so izdelani v humanoidni obliki, sprejemajo 
alarme, krmarijo skozi želene prostore v domovih za ostarele 
ter pošiljajo slike in govorna sporočila. Raziskave so pokazale, 
da je odgovor osebja pri uporabi takih robotov hitrejši (29). 
Robotski sistemi za nadzorovanje lahko poleg zbiranja podat-
kov in spremljanja omogočajo tudi inteligentne opomnike za 
izvajanje dnevnih aktivnosti (8). Take robote lahko uporabljamo 
tudi za razbremenjevanje oskrbnikov, da jim ni treba neprestano 
nadzirati varovancev in beležiti njihovih vitalnih znakov. Sistem 
za spremljanje izločanja seča lahko nadzoruje količino seča, ki 
ga izloči varovanec, in opozarja v primeru urgentnih stanj ali 
pa samostojno izprazni urinske vrečke (8). Roboti za nadzor so 
uporabni tudi v domačem okolju. Eden izmed njih je »Home 
nursing robot«, ki zazna in procesira šest fizioloških parametrov 
(elektrokardiogram, nasičenost krvi s kisikom, krvni tlak, pulz, 
dihanje in telesno temperaturo) (8).
Poleg naštetih obstajajo še drugi tipi robotov za podporo, ki 
izvajajo različne naloge. Za osebe z zmanjšano zmožnostjo so 
izdelali robota za kopanje »Robot Bathtub« (30). Oseba se v 
njem okopa v ležečem položaju. Skrbnik pomaga varovancu 
pri slačenju in ga poleže na nosilec s kolesi, ki ga potisne v 
notranjost robotske kopeli. Robot varovanca umije od vratu do 
nog. Obstajajo tudi roboti za tuširanje in roboti za medicinske 
sestre inštrumentarke (8). Humanoidni robot »Nao« pa služi 
kot vaditelj za starejše. Posnemati zna predhodno določene člo-
veške gibe, opazovati osebo, ki vadi, in ji posredovati povratne 
informacije (28). Uporabniki so bili z izkušnjo zadovoljni.
Roboti za pomoč pri socializaciji
Psihološko dobro počutje je prav tako pomembno kot telesno. 
V ta namen so razvili robote, ki uporabnikom nudijo čustveno 
podporo, poleg tega pa jih tudi zaposlijo z miselnimi dejavnostmi. 
Otroci so populacija, ki neprestano potrebuje čustveno podporo in 
pozornost. Robotski tjulenjček »PARO« jih spremlja v bolnišnici, 
kadar je njihova mama odsotna (8). Otroci so bili po interakciji z 
robotom bolj sproščeni in srečnejši, zaradi česar so se izboljšali 
njihovi vitalni znaki (8). Roboti za čustveno podporo so popularni 
tudi v oskrbi starejših. Še posebej pri tistih, ki bivajo v domovih 
za ostarele, oddaljenih od njihovih najbližjih. Uporaba tjulenjčka 
je tudi pri starejših pokazala podobne rezultate kot pri otrocih (8). 
Podobno je bilo tudi z robotom »CuDDler« (8), ki so ga razvili 
za starejše z demenco in okvaro vida. So pa ugotovili, da lah-
ko uporabniki robotske sisteme zamenjajo z živimi bitji (31). 
Pomemben dejavnik pri izboljšanju čustvenega stanja je lahko 
tudi, da se ljudje ukvarjajo s svojimi priljubljenimi aktivnostmi. 
To je glavni namen robota »MARIO« za ljudi z demenco, ki jim 
omogoča uporabo aplikacije, povezane z njihovim zanimanjem 
(npr. glasbo, igre, filme) (32). Potrebne so še dodatne raziskave, 
ali je bolje, da roboti izgledajo kot ljudje ali hišni ljubljenčki. Še 
noben robot doslej pa ni mogel popolnoma nadomestiti človeške 
oskrbe. Eden izmed razlogov, zakaj izdelujejo robote v obliki 
hišnih ljubljenčkov, je tudi ta, da živali v bolnišnicah in drugih 
ustanovah niso dovoljene (8). Njihova uporaba tudi omogoča, da 
so ljudje, ki skrbijo zanje, zaradi odgovornosti bolj samozavestni.
Roboti za podporo pri socializaciji pa ne vplivajo zgolj na čustveno 
stanje, temveč tudi na vitalne znake. Z uporabo robota je namreč 
Moharić, Galič Brancelj, Brecelj / letnik XXI, supl. 1 (2022)
76
lažje urejati vrednosti krvnega tlaka in frekvence srca (33). Ugo-
tavljajo, da je za doseganje bolj zdravega odnosa med robotom in 
uporabnikom treba izboljšati predvsem dva dejavnika: robotov 
spomin in njegovo sposobnost izražanja čustev. To bo pomagalo 
ljudem pri sprejemanju odnosov z nečloveškimi bitji, hkrati pa 
preprečilo čustveno navezanost na humanoidne robote (8).
Med zdravljenjem in rehabilitacijo se osredotočamo na pacientovo 
telesno dobro počutje, kognitivni razvoj pa se velikokrat spregleda 
ali pa nimamo možnosti, da bi ga razvijali v celoti. Zato so razvili 
več robotov, ki lahko mentalno spodbujajo pacienta, ki mu manjka 
socialnih interakcij. Roboti lahko spodbujajo eno ali več oseb in 
lahko tako spodbujajo tudi interakcijo med pacienti (8).
Sprejemanje tehnologije
Znano je, da tehnologije ne sprejemamo vsi ljudje enako. V 
raziskavi, narejeni na Japonskem pri srednje starih in starejših, se je 
izkazalo, da so tehnologijo za podporo izvajanja dnevnih aktivnosti 
lažje sprejemale ženske z univerzitetno ali višjo izobrazbo in višji-
mi dohodki (34). Poleg tega sta bili z večjim sprejemanjem uporabe 
tehnologije za izvajanje dnevnih aktivnosti povezani tudi uporaba 
socialnih omrežij in pripravljenost živeti v domu za ostarele, ko je 
potrebna dolgotrajna oskrba (34). Na splošno na sprejemanje novih 
tehnologij vpliva tudi predhodna uporaba različnih tehnologij, ni 
pa to povezano z uporabo računalnika (34). Slednje je mogoče 
tudi posledica dejstva, da so v raziskave vključili ljudi, ki sicer 
računalnika ne uporabljajo. Ne smemo zanemariti tudi družbe, v 
kateri ljudje živijo. Sprejemanje novih tehnologij je verjetno na 
Japonskem precej drugačno kot v Sloveniji ali kakšni drugi državi. 
Verjetno lahko računamo tudi na to, da bo tehnologija prej sprejeta 
v ustanovah za dolgotrajno oskrbo kot v lastnih domovih, čeprav 
bi si v osnovi želeli, da zaradi tehnologije dalj časa ostajamo v 
domačem okolju čim bolj samostojni.
Drugi dejavnik pri sprejemanju tehnologije je tudi njena sprejetost 
pri skrbnikih. Sedanje raziskave kažejo, da ti tehnologijo za izva-
janje dnevnih aktivnosti mnogo težje sprejemajo (34). Morda zato, 
ker se zavedajo in bojijo različnih nesreč (npr. padci, aspiracije, 
varovanje zasebnosti). Lahko pa tudi zato, ker nimajo časa in 
priložnosti, da se naučijo uporabe take tehnologije. Vsekakor 
bo za ugotavljanje sprejemanja tehnologije treba izvesti dodatne 
raziskave. 
Iz nabora tehnologij na področju izvajanja dnevnih aktivnosti je 
morda opazno tudi to, da nimamo tehnologij za lajšanje oblačenja 
in hranjenja. Očitno sta to dve dnevni aktivnosti, pri katerih je bolj 
želeno, da ju izvaja človek, še posebej pri starejših. Na tak način 
uporabnik tudi uživa v interakciji s svojim skrbnikom.
ZAKLJUČEK
Tako za raziskovalce kot tudi razvijalce tehnologije na področju 
izvajanja dnevnih aktivnosti je nujno potrebno razumevanje tako 
robotike kot tudi potreb pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Določena 
tehnologija je že na voljo, vendar je velika večina naprav še 
vedno v razvojnih fazah, manj v serijski proizvodnji in uporabi. 
Njena uporaba seveda prinaša določene prednosti, pojavljajo pa 
se nova vprašanja v povezavi z njeno uporabo in sprejemanjem. 
Verjetno nekaterih dnevnih aktivnosti nikoli ne bomo predali v 
roke tehnologiji, saj je človeški stik še vedno potreben. 
Literatura: 
1. World population ageing 2020 highlights: living arrangements 
of older persons. New York: United Nations Department of 
Economic and Social Affairs. Dostopno na: https://www.
un.org/development/desa/pd/sites/www.un.org.development.
desa.pd/files/undesa_pd-2020_world_population_ageing_
highlights.pdf (citirano 26. 3. 2022).
2. World population prospects 2019: highlights. New York. 
United Nations Department of Economic and Social Affairs; 
2019. Dostopno na: https://population.un.org/wpp/Publica-
tions/Files/WPP2019_Highlights.pdf (citirano 26.3.2022).
3. Martin LG. Population aging policies in East Asia and the 
United States. Science. 1991;251(4993):527–31.
4. Christensen K, Doblhammer G, Rau R, Vaupel JW. 
Ageing populations: the challenges ahead. Lancet. 
2009;374(9696):1196–208.
5. Chen R, Xu P, Song P, Wang M, He J. China has faster pace 
than Japan in population aging in next 25 years. Biosci Trends. 
2019;13(4):287–91.
6. Obi T, Ishmatova D, Iwasaki N. Promoting ICT innovati-
ons for the ageing population in Japan. Int J Med Inform. 
2013;82(4):e47–62.
7. Mosca I, van der Wees PJ, Mot ES, Wammes JJG, Jeurissen 
PPT. Sustainability of long-term care: puzzling tasks ahead for 
policy-makers. Int J Health Policy Manag. 2017;6(4):195–205.
8. Maalouf N, Sidaoui A, Elhajj IH, Asmar D. Robotics in nur-
sing: a scoping review. J Nurs Scholarsh. 2018;50(6):590–600.
9. Liu L, Stroulia E, Nikolaidis I, Miguel-Cruz A, Rios Rincon 
A. Smart homes and home health monitoring technologies 
for older adults: a systematic review. Int J Med Inform. 
2016;91:44–59.
10. Matthew-Maich N, Harris L, Ploeg J, Markle-Reid M, Valaitis 
R, Ibrahim S, et al. Designing, implementing, and evaluating 
mobile health technologies for managing chronic conditions 
in older adults: a scoping review. JMIR Mhealth Uhealth. 
2016;4(2):e29.
11. Wilkinson A, Tong T, Zare A, Kanik M, Chignell M. Mo-
nitoring health status in long term care through the use of 
ambient technologies and serious games. IEEE J Biomed 
Health Inform. 2018;22(6):1807–13.
12. Hall A, Brown Wilson C, Stanmore E, Todd C. Moving 
beyond ‘safety’ versus ‘autonomy’: a qualitative exploration 
of the ethics of using monitoring technologies in long-term 
dementia care. BMC Geriatr. 2019;19(1):145.
13. Krick T, Huter K, Domhoff D, Schmidt A, Rothgang H, 
Wolf-Ostermann K. Digital technology and nursing care: a 
scoping review on acceptance, effectiveness and efficiency 
studies of informal and formal care technologies. BMC Health 
Serv Res. 2019;19(1):400.
14. Loncar-Turukalo T, Zdravevski E, Machado da Silva J, Cho-
uvarda I, Trajkovik V. Literature on wearable technology for 
connected health: scoping review of research trends, advances, 
and Barriers. J Med Internet Res. 2019;21(9):e14017.
15. Steindal SA, Nes AAG, Godskesen TE, Dihle A, Lind S, 
Winger A, et al. Patients’ Experiences of Telehealth in 
Moharić, Galič Brancelj, Brecelj / letnik XXI, supl. 1 (2022)
77
Palliative Home Care: scoping review. J Med Internet Res. 
2020;22(5):e16218.
16. Martin S, Kelly G, Kernohan WG, McCreight B, Nugent C. 
Smart home technologies for health and social care support. 
Cochrane Database Syst Rev. 2008;(4):CD006412.
17. Holthe T, Halvorsrud L, Karterud D, Hoel KA, Lund A. 
Usability and acceptability of technology for community-
-dwelling older adults with mild cognitive impairment and 
dementia: a systematic literature review. Clin Interv Aging. 
2018;13:863–86.
18. Pilotto A, Boi R, Petermans J. Technology in geriatrics. Age 
Ageing. 2018;47(6):771-4.
19. Lesauskaitė V, Damulevičienė G, Knašienė J, Kazanavičius 
E, Liutkevičius A, Janavičiūtė A. Older adults-potential users 
of technologies. Medicina (Kaunas). 2019;55(6):253.
20. Mitzner TL, Savla J, Boot WR, Sharit J, Charness N, Czaja 
SJ. Technology adoption by older adults: findings from the 
PRISM trial. Gerontologist. 2019;59(1):34–44.
21. Greenhalgh T, Wherton J, Papoutsi C, Lynch J, Hughes G, 
A’Court C, et al. Beyond adoption: a new framework for 
theorizing and evaluating nonadoption, abandonment, and 
challenges to the scale-up, spread, and sustainability of health 
and care technologies. J Med Internet Res. 2017;19(11):e367.
22. Valenzuela T, Okubo Y, Woodbury A, Lord SR, Delbaere 
K. Adherence to Technology-Based Exercise Programs 
in older adults: a systematic review. J Geriatr Phys Ther. 
2018;41(1):49–61.
23. Spenko M, Yu H, Dubowsky S. Robotic personal aids for 
mobility and monitoring for the elderly. IEEE Trans Neural 
Syst Rehabil Eng. 2006;14(3):344–51.
24. Matsukuma K, Yamazaki M, Kanda S, Maruyama T. An 
autonomous mobile robot for carrying food trays to the aged 
and disabled. Adv Robot. 2000;14(5):385–8.
25. Topping M, Smith J. The development of Handy 1, a reha-
bilitation robotic system to assist the severely disabled. Ind 
Rob 1998;25(5):316–20. 
26. Lu G, Tao B, Liu J, Chen F, Shi J, Zhang Z. Introduction to 
the development of a robotic manipulator for nursing robot. 
In: Xie M, Xiong Y, Xiong C, Liu H, Hu Z, eds. Intelligent 
robotics and applications. Berlin, Heidelberg: Springer; 
2009:1085–96.
27. Bäck I, Kallio J, Perälä S, Mäkelä K. Remote monitoring of 
nursing home residents using a humanoid robot. J Telemed 
Telecare. 2012;18(6):357–61.
28. Görer B, Salah AA, Akin HL. An autonomous robotic exercise 
tutor for elderly people. Auton Robots. 2017;41(3):657–78.
29. Petelin JB, Nelson ME, Goodman J. Deployment and early 
experience with remote-presence patient care in a community 
hospital. Surg Endosc. 2007;21(1):53–6.
30. Beedholm K, Frederiksen K, Frederiksen AM, Lomborg K. 
Attitudes to a robot bathtub in Danish elder care: a herme-
neutic interview study. Nurs Health Sci. 2015;17(3):280–6.
31. Sharkey N, Sharkey A. The eldercare factory. Gerontology. 
2012;58(3):282–8.
32. Kouroupetroglou C, Casey D, Raciti M, Barrett E, D’Onofrio 
G, Ricciardi F, et al. Interacting with Dementia: the MARIO 
approach. Stud Health Technol Inform. 2017;242:38–47.
33. Robinson H, MacDonald B, Broadbent E. Physiological 
effects of a companion robot on blood pressure of older people 
in residential care facility: a pilot study. Australas J Ageing. 
2015;34(1):27–32.
34. Itoh S, Miwa H, Xi Wu V, Okuyama A, Watanabe K, Ikeuchi T, 
Wakui T. Acceptance of care technologies to support activities 
of daily living by middle-aged and older adults in Japan: a 
cross-sectional study. Int J Nurs Stud Adv. 2021;(3):100042.
Moharić, Galič Brancelj, Brecelj / letnik XXI, supl. 1 (2022)
78