Pošrmna plačana v gotovini Uf0LX!I HEV.23E V LluMlonl. v toreK 15 oktobra 1929. C2M 0!l) I' VENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji ineerati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. Ir.seratni davok posebej. ^Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Anglija in Jugoslavija Izjava poslanca angleške delavske stranke g. Smitha - Sedanja politika Jugoslavije edino mogoča - Madžarska na krivih potih - Vpraša nje brezposelnosti Beograd, 15. oktobra. Poslanec angleške d-eia-vske stranke Ren&ld Smith se je na povratku iz Aten, kjer je prso-stvoval kongresu miru, ustavil v Beogradu, da na licu mesta prouči položaj v Jugoslaviji in se podrobnejše seznani z naš'm* razmerami. Včeraj dopoldne je posetil zunanjega ministra dr. Marinko vica. s katerim >e rmeJ da-^š- razgovor. StcD""l ie v stfke tudi z dragfani krogi, tako da se je mogel vsestransko informirati. Opoldne mu ''e priredil zonami njHrster banket. Zvečer le odpotoval v Zagreb- Pred odhodom ie sprejel novinarje ter se z njims deli časa razgovarjal. Med •u.ru)g'm je nagfesH, da AmrJH;* budno spremlja razvoj dogodkov na Balkanu in Je velika prijateljica naše države kot priznane pobornice miru. Le mir je garancija dobrega razvoja trgovine na Balkanu. Anglija se sicer nikjer noče vmešavati v notranje zadeve drugih držav, ker je mnenja, naj vsaka država sama rešuje j svoje notranje probleme. Anglija je dežela demokracije in išče predvsem stikov z onhnl državami, ki gredo po isti poti demokracije, vendar pa so Angleži uvedeni, da ie za probleme Jugoslavije njena sedanja politika morda najbolj mogoča. Če bo Jugoslavija uspela s to politiko in sanirala svoje prilike, bo uživala vSe simpatije Anglije. Novinarji so se zanimali za vlogo znanega prijatelja Madžarov lorda Ro-thermera. G. Smith je izdavil, da je lord Rothermere znan vel^k prijatelj madžarskega naroda in da govori o njem ]e najboljše. Toda v zadnjem času je uvidel tudi on. da gre Madžarska po krivih potih in ji je priporočil, naj uvede demokratičen režim. Če pravi to že konzervativni lord Ro- Avstrijska ustavna reforma Predlog vlade je bil včeraj predložen večinskim strankam, v četrtek pa se bo pričela razprava v parlamentu Dunaj, 15. oktobra. Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o na- \ črtih ministrskega odbora za reformo j ustave. Načrti, ki so se obravnavali v | ministrskem svetu, bodo predloženi večinskim strankam v izjavo. Krščansko-socijalni klub je sklican za danes k seji, da zavzame k posameznim točkam teh naortov stališče. veienemci in Kmečka zveza bosta istotako razpravljala o teh načrtih, ki se bodo potem predložili koncem tedna v obravnavo narodnemu svetu. Priprave za reformo volilnega reda in za izpremembo finančnega ustroja še niso tako daleč dozorele, da bi se mogli tozadevni predlogi že v bližnjem času predložiti parlamentu. V bližnjih dneh je pričakovati samo predložitev onih ustavnih zakonov, ki se tičejo upravne pristojnosti zveznega kance-larja, vlade in posameznih dežel. Največjo težavo tvori vprašanje volilne reforme. Vlada namerava korigirati načelo volilnega proporca z delnim uveljavljenjem majoritetnega načela na ta način, da bi se ustvarilo 80 volilnih okrožij in da bi se izvedle gotove iz-premembe glede na starost za volilno upravičenost in na domovinsko pravico. Zahtevam po zmanjšanju števila članov narodnega sveta in deželnih uprav, oziroma deželnih vlad se namerava ugoditi v toliko, da bi se zmanjšalo število članov narodnega sveta na 120. število zastopnikov posameznih dežel na najmanj 5 do največ 8. število deželnih poslancev pa na najmanj 20. V splošnem naj bi se uveljavilo načelo, da pride na 30.000 volilccv po en poslanec. Na ta način bi torej dobil Dunaj 60 zastopnikov. Gornja Avstrija 40 deženih poslancev itd. Vsekakor gre za zmanjšanje osrednjega parlamenta v meri ki more odgovarjati gospodarskim možnostim. Kakor se zatrjuje v vladnih krogih, se nikakor ne misli na zmanjšanje pravic ljudskega zastopstva, na okrepitev dvostrankar-skega sistema in birokracije. Sporedno s tozadevnimi ukrepi hoče vlada Izvesti reformo tudi glede na odgovornost za časopisno poročevalno službo pri nadomestilu porotnih sodišč z velikimi pri-sedniškimi sodišči, kakor tudi glede na varstvo delovne in zborovalne svobode. Celokupno gradivo, ki je zbrano za reformo, tvori vprašanje, ki se mora hitro rešiti, da se lahko vrši nadalje v miru gospodarsko delo. V četrtek se bo v parlamentu začela razprava o reformi ustave. Senzaci jonalen nastop bratislavskega župana dr. Okanika Odložil je mesto župana, vse funkcije v češki agrarni stranki in vsa ostala mesta, ker se ne strinja z dosedanjim političnim sistemom Bratislava, 15. oktobra. Na Slovaškem le vzbudi} nenadni odstop bratislavskega župana dr. Okanika veliko pozornost. Dr. Okanik, iti ie član češke agrarne stranke, Je poslal danes Osrednjemu odboru stranke v Prago pismo, v katerem pravj med drugim: »Z današnjim dnevom sem odstopil kot bratislavski župan, kar sem bil nad 7 let. Umaknil se bom tudi iz vsega političnega zivijenja, ker se nočem več udeleževati političnesa sistema, ki Je dosedai vladal na Slovaškem. Ves sistem na Slova- škem ni bil dosedaj nič drugega kot dolga vrsta kornpcijsklh afer. Vsa agrarna reforma, pogozdovanje. naciJonalizacOa finančnih in denarnih zavodov Je bila izvedena samo v korist tujcev, ne pa v korist slovaškega naroda. Pod takimi okolnostml ml nI več mogoče ostati na svojem mestu.« Okanik Izjavila končno, da izstopa tudi iz agrarne stranke in dale na razpolago vsa mesta in funkcre v upravnih svetih, ki Jih Je prejel od stranke. Izvedba Youngoveia načrta v Nemčiji Organizacijska dela bodo končana še ta mesec — Novem se bo sestala druga haaška konferenca ira Berlin, 15. oktobra. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bodo organizacijski odseki za izvedbo Youn-govega načrta o plačeva-nju nemških reparacij že v oktobru dokončali svoje dielo, tako da bfi se lahko že sredi no- vembra sestala druga haška konferenca. Gotovo še ni. ali bo na tej konferenci na Čel ovaj nemški delegaciji državni kancelar ali pa namestnik državnega zuria-n^ga ministra dr. CurtHi.sa. Vratislava. 15. oktobra. Knezoškof thermere, potem si lahko mislite, kako sodijo Angleži o Madžarih. Toda notranje probleme naj rešuje Madžarska sama. ne pa Anglija ■ Na vprašanje, kateri je najvažnejši notranjepolitični problem sedan;e angleške vlade, je g. Smith naglasi!, da zanima delavsko vlado predvsem vprašanje brezposelnosti. Delavska vlada si ie stavila rešitev teca problema za cilj. Če Se Jugoslaviji posreči odpraviti ta problem m ustvariti povoljnejse življenske pogoje, bo uživala vsestransko podporo Anglije. Za rešitev tega vprašanja je potrebno ustvariti enotno gospodarsko politiko Evrope. Zato se tudi angleška vlada tako živo zanima za gospodarske prilike v vseh evropskih državah. Napredek Jugoslavije je zato tudi napredek AngPiije. kardinal Bertram je pozval s posefctno okrožnico duhovščino svoje škofje, naj vpliva izven svojega cerkvenega delokroga na to, da se vernik: ne bodo udeleževali javnOh manifestacij protJi Youn-govemu načrtu. Železniška nesreča v Italiji Milan, 15. oktobra. Pri Paviji sta trčila skupaj dva električna vlaka, ki sta bila polna izletnikov. Iz razvalin razbitih vagonov so potegnil 6 popolnoma razmesarjenih trupel, 100 težko in lahko ranjenih pa so morali prepeljati v bolnico. Koruzni sindikat Budimpešta, 15. oktofcra. Vo-doa dTŽavnega madžarskega eksportneza instituta, državna tajnik Staut je odpotoval v Beograd, da dokonča pogajanja z Jugoslavijo in Rumunijo o sporaz-umntih ukrepih za prodajo letošnjega pridelka koruze na Madžarskem, v Jugoslaviji in v Rumunj ji. Kakor se doznava, se namerava osnovati skupen sindikat za prodajo koruze, da bi se preprečil nadaljni padec njenJh cen. Atentat na katoliškega duhovnika Prizren, 15. oktobra. Danes popoldne ob treih je bil v bližini sela Kraljika zav ratno umorjen katoliški duhovnik Štefani. Na potu domov ga je iz zasede nekdo ustrelil. Njegov spremljevalec je ušel smrti ter je takoj obvestil orožništvo, ki pa doslej storilca še ni izsledilo. Misli se, da gre za osebno maščevanje. Sneg" Južni Srbiji Bitolj, 15. oktobra. V Južni Srbiji ;e zavladal hud mraz. Danes je ves dan snežilo in je mestoma zapadel prav debel sneg. Na Kajmakcalanu ga je zapadlo nad pol metra. Čestitke ministrskemu predsedniku Beograd, 15. ok:oi>ra. Povodom zgodovinskega zakona od 3. oktobra je pred^dmk vlade general Živkovič prejel pozdravne brzojavke se iz naslednjih krajev: Murska Sobota-, Zlatar, Banova Jaruga, Banjaluka, Bosanska Gradiška, Trebmje, Katanja in Bjelina._ Borzna poročila« LJUBLJANSKA BORZA. Deviie: Amsterdam 22.81, Berlin 13.5225, Bruselj 7-9096, BudimpeSaa 9.8981, Curih 1094,4-1097.4 (1095.9), Dunaj 7.956—7.985 (7-97), London 27552—276.32 (275.92), New York 56.565, Pariz 221.63-223.63 (222.63), Praga 167.49—168.29 (167.89), Trst 295.70— 297.70 (296.70). Efekti: Celjska 170 d., Ljubljanska kreditna 123 nžavnd proračun za leto 1929/30 je bil pri rednih izdatkih povečan za ca. 450 milijonov dinarjev. Za prihodnji proračun pa se predvideva, kakor čujemo 10% znižanje izdatkov. Že sedanji materialni krediti so zelo pičlo odmerjeni in ne dopuščajo nikakih nadaljnih redukcij. Nasprotno jo t interesu prometa potrebno, da se materialni kredfrti primerno povečajo. Posebno velja to 2» poŠto, železnico, ceate in vodne gmdbe. _ Vedno bolj pereče stop* p*ed nas vprašanje VZGOJE SPBCBJAUZntrWBGA DOMAČEGA NARAŠČAJA ^ ca razne jnd—predvsem si tekst ikro stroko. To je velik problem, ki je v bistveni zvezi z vprašanjem naše osamosvojitve na industrijskem polju. Zbornica prispeva v te namene primerne podpore. Pomanjkanje inicjativnosti na industrijskem polju nam bo mogoče lečiti le na ta na način, ako sistematično skrbimo za strokovno specijalizacijo domačega naraščaja na inozemskih šolah in tečajih. Le na ta način bo mogoče omejiti dotok in zmanjšati sedanji stalež možem cev v industriji. Obširno se je bavila zbornica v letošnji poletni dobi z VPRAŠA M JEM KOMUNIKACIJ. Tudi na dnevnem redu današnje seje so tri poročila o stanju in potrebah železniškega, cestnega, avtomobilnega ter poštnega prometa na zborničnem podiročju. V Beogradu smo sprožili vprašanje rnedna-rodnih telefonskih kablov. Ob otvoritvi novega poslopja poštne hralnilnice v Ljubljani sem povdanl zahtevo slovenskega gospodarstva, da dobi svoje zastopstvo v upravi in nadzorstvenem svetu poštne hranilnice ter da se denar, ki ga ^'bira podružnica v Ljubljani in ki izkazuje od 100 do 150 milijonov vlog, nalaga v tukajšnjih denarnih zavodih, da poživlja v obliki cenih direktnih kreditov domače gospodarstvo. Tudi sem povdaril potrebo zgradb za iz-menjevalne pošte za promet z inozemstvom, ki se vrši za vso zapadno in srednjo Evropo na postajah v Mariboru, Ljubljani in Jesenicah. Mnogo si je prizadevala naša zbornica, da se ne uveljavi 20% povišanje železniških tarif za premog, drva in gradbeni materijal v jesenski sezoni. Žal, da se naši predlogi niso upoštevali in je stopilo to povišanje 1. septembra v veljavo. Zelo važno je letošnje leto tudi V DAVČNEM OZIRU. Priredba davkov se vrši letos na podlagi novega enotnega zakona o neposrednih davkih. Odmera davkov se je vsled tega zavlekla do pozne jeseni. Zbornica si je prizadevala, da opozori vse davčne oblasti o gospodarskem položaju posameznih okolišev in s številnimi vlogami posredovala, da bi se dosegla čim gladkejša praksa. — Zbornica je tudi posredovala, da bi se uredilo odpisovanje neposrednih davkov v primerih, kjer bi prisilno izterjavanje ogrozilo eksistenčne pogoje dolžnikov. Z zakonom z dne 10. aprila je bila uveljavljena trošarinska novela. Zbornica je, kakor vam je znano, lani v plenarni seji zahtevala popolno izenačenje državnih trošarin za vso državo. Tej načelni zahtevi je končno ugodeno. Trošarina na vino in žganje se je razširila na vso državo. Tudi vprašanje oblastnih in občinskih trošarin, ki so bile poprej stalen predmet pritožb, se je reguliralo na enotnejši podlagi. Žal pa se je obenem preuredilo pobiranje trošarine na vino na način, ki ne ustreza našim prilikam. Odpravile so se takozvane založne kleti, ki so bile za gostilničarsko obrt zelo važne, a so nudile obenem finančni upravi popolno garancijo za pravočasno pobiranje trošarine. Težko breme je naložil interesentom nov trošarinski pravilnik z uvedbo registrov tudi za vino in pivo. Zbornica beleži baš na finančnem polju uspehe, ki so Olajšala položaj. , Poslovno poročilo o podrobnem delovanju zbornice nameravam podati na prihodnji plenarni seji.. Po predsednikovem poročilu predlaga član Florjančič resolucijo, ki odobrava predsednikovo poročilo in povdarja aktualnost sledečih postulatov: 1. Pozdravlja Zgraditev novega uradnega poslopja Poštne hranilnice v Ljubijani. V zvezi s tem opozarja zbornica, da je potrebno dati gospodarskim krogom v naši dravski banovini spričo razvitosti in razsežnosti poslov Poštne hranilnice v naših krajih primerno zastopstvo v centralni upravi in v nadzorstvenem svetu Postne hranilnice. 2. Da se zgrade čim prej prepotrebne zgradbe za izmenjevalne pošte za promet z inozemstvom, ki se vrši za promet z vso zapadno in srednjo Evropo na postajah v Mariboru, Ljubljani in Jesenicah. 3. Da je nujno in neodložno potrebna čim prejšnja zgraditev in razširitev kolodvorskih naprav v Ljubljani. 4. Da se končno pristopi k uresničenju načrta za zgraditev novim potrebam primernega carinskega skladišča v Ljubljani 5. Z vsem povdarkom naglasa Zbornica za TOI neodložno potrebo zgradbe železniške zveze Slovenije z morjem, pozdravlja graditev prometnega t riko ta na Zidanem mostu z zadovoljstvom in hvaležnim priznanjem ter obrača pozornost železniškega ministrstva na nujno potrebo izgraditve drugega tka od Zidanega mosta do Zagreba. Resolucija fe bila soglasno sprejeta. Predsednik je poročal še o nekaterih pred-sedstvenih naznanilih in ob koncu povdaril veliki pomen, ki ga je dobila Zbornica po preureditvi države. Zdaj je zadnji cac, da neha brezplodno malenkostno delo, ker ae je treba lotiti pozitivnega konstruktivnega dela. Nato je poročal g. S t erg ar o ustanavljanju podružnic in fiktivnih poslovodjih. Podrobno je očrtal nedopustno obratovanje nekaterih trgovcev z mešanim blagom, ki ustanavljajo podružnice brez sposobnih namestnikov ali e fiktivnimi poslovodji, tako da trgovine vodijo dejansko nesposobni in neizobraženi ljudje, ki na ta način pri d p jo tudi do trgovine ne da bi imeli za to potrebno in predpisano trgovsko izobrazbo. Predlaga naj se doseže najstrožje izva„anje obrtnega reda. Podpredsednik g. Leopold B r u d e r-m a n je poročal o reviziji naredbe o legitimiranju trgovskih potnikov. Legitimacije naj bi se ne izdajale osebam, ki še niso dovršile 21. leto in nimajo dokaza, da so se najmanje 3 leta praktično udejstvovale v trgovini. Da se preprečijo v bodoče kršitve predpisov o nabiranju naročil po trgovskih potnikih, naj se odvzame legitimacija potniku, ki bo že enkrat kaznovan zaradi take kršitve in eno leto po kazni se mu ne sme dati legitimacija. Podpredsednik g. O g r i n je poročal o obrtnem pospeševanju. Zbornica je priredila tečaje za razne obrti ki so bili dobro obiskovani. Povdaril je potrebo po sodelovanju glede posepeševanja obrti tako z državnim zavodom za pospeševanje obrti kakor tudi z uradnimi z istim namenom, ki ga je doslej imel oblastni odbor. K predlogu so se oglasili še zastopnik vlade dv. svetnik g. dr. Marn, g. Rebek in g. Oset. Vsi so naglasili potrebo po centraliziranju vseh treh institucij za pospeševanje obrti, ne da bi posamezne izgubile samostojnost. O reviziji socijalno - poetične zakonodaje je poročal zbor. taj. g. dr. I. P 1 e s s in povdaril potrebo smotrene zaščite delavcev iz naciionalnih, kulturnih in gospodarskih ozirov, obenem pa zahtevo, da ostane ta zaščita v najtesnejšem skladu z gospodarskimi prilikami in položajem in da v svojem razvoju ne prehiti razvoja gospodarstva, ki je predpogoj za vsako socialno udejstvovanje sploh. Treba jc omogočiti najtesnejše sodelovanje gospodarskih in socijalnih stremljenj, da se omogoči razmah gospodarstva in zasigura potrebno gmotno blagostanji e delavstva. Iz stvarne kompetence zakona o zaščiti delavcev je izločiti rudarska in prometna podjetja. Omogočiti je r>oaaljšan\ie delovnega časa v industrijskih podjetjih. Glede trgovskih in obrtnih pa naj se uzakoni lu-umi delavnik. Podaljšanje preko normalnega delovnega časa v industriji na! se dovoli, če na podaljšanje pristane nadpo-lovična večina delavcev. Nadurno delo se plača s 25% poviškom, če ni drugega sporazuma med podjetjem in delavci. Določilo zakona glede omejitve poslovanja trgovin ob nedeljah na dve uri je izpreme-niti tako, da bo dovoljeno poslovati 4 ure vsem trgovinam v krajih, kjer je bilo to običajno do izdaje zakona in se izkaže potreba. Glede nadomestka za nedeljsko delo naj bo pripuščeno svobodnemu sporazumu. Določila glede dečjih zavetišč je treba črtati. Vmešavanje delavskih zaupnikov v spore često Še bolj poostri napetost zaradi nepravilnega razumevanja nalog zaupnikov. Določila, ki se tičejo nalog delavskih zaupnikov je izpopolniti. Določila glede delavskih legitimacij je črtati. Ostane naj pri dosedangih knjižicah. Kazni za kršitve naj izrekajo upravne oblasti prve stopnje. Delokrog inspekcije dela je izpopolniti tako, da se pri zaščiti delojemalcev vpo-Števajo v isti meri tudi interesi delodajalcev. Ovadbe za kršitve je predložiti obrtnim oblastvom, ki naj izrekajo kazni. Glede zakona o zavarovanju delavcev je referent povdarjal, da je treba osvojiti načelo popolne stvarne in teritorijalne avtonomije nosilcev zavarovanja. Dravska banovina je po svojem teri-torijalnem obsegu, po svoji gospodarski strukturi in po svojih socialnih prilikah primerna in zadostna podlaga, na kateri ie mogoče ustvariti socialno-zavarovalno institucijo s polno stvarno in teritorijalno avtonomijo. Ta zavod naj bi izvrševal zavarovance potom več ali manj samostojnih okrožnih zavarovalnic, ki bi obsegale več srezov z najmanj 5000 zavarovanci. Tako bi mogel dobiti najširši krog interesentov primeren vpliv na vodstvo in upravo zavarovanja, pa tudi lokalne potrebe in težnje bi našle na ta način več upoštevanja in razumevanja. Popolnoma avtonomni zavod rrf bi bil sicer podvržen centrali, toda samo glede finančne kontrole in glede vodenja statistike. Centrala, ki naj se ustanovi pri ministrstvu socialne politike in katero naj upravlja paritetno sestavljen odbor zastopnikov gospodarjev in delavcev, naj bi bila tudi najširša nadzorstvena in pritožbena instanca. Blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je v novem ustroju bolniškega zavarovanja zajamčiti obširno kompetenco, kakor jo bo imela samostojna avtonomna zavarovalnica v banovini Dosedanjo državno subvencijo 50.000 Dm je treba primerno zvišati in porazdeliti na avtonomne zavarovalnice sorazmerno s številom članstva. Upravo je poenostaviti; razbremeniti je nepotrebnih formalnosti in prevelikega .pisarniškega dela uradni aparat, pa tudi interesente same. Upravni stroški ne smejo presegati 10% vseh dohodkov. Uvesti je absolutno karenčno dobo 4 dni Pogoje za prejemanje prostovoljnih članov je poostriti. Od obveznega zavarovanja so izvzeti obrtniki-posredniki, če pripadajo kaki zadrugi ali Če zaposlujejo vsaj eno pomožno moč, koia ne spada v njih družino. Za pravico do porodniških dajatev je uvesti 12mesečno karenčno dobo. Dečja oprema se dovoli samo ob vsakem tretjem porodu in to le v blagu. Za pravico do zobnih dajatev, v kolikor ni bolezenskih pojavov, ki vplivajo na delazmožnost zavarovanca, je uvesti enoletno karenčno dobo. Kam pa v Hotel««! ~ 11 i o 51*» m 99 kjer bosta predvajala v ve!;ki dvorani Retta *i Fatioia najnovejše na polju okultne znanosti fakirstva. iiuzijc, telepatije ter transformacije sovo« iz trebuha in orientalske magije. Predstava se bo vršila ravno ista, razkošna m krasna kakor na kraljevem dvoru v Beogradu, vsled cesar sta bila odlikovana z zlato kolajno »Kralj, doma s krono«. Neodtegnjeni prispevki (paragraf 35 zakona o zavarovanju delavcev) zapadejo v petih letih. V nezgodnem zavarovanju :e sistem kapitalnega kritja nadomestiti s kombiniranim sistemom med kapitalnim in nakladalnim kritjem. Podjetja, ki obratujejo brez strojev, naj se izločijo iz nezgodnega zavarovanja. Odpraviti je 10°,o, 15% in 20% rente, pri polnili rentah naj se računa 75°o vra-čunljivega letnega zaslužka. Volitve v samoupravne organe delavskega zavarovanja naj se vršijo indirektno potom gospodarskih in delavskih zbornic. Omiliti je določilo glede posledic za neprijavljen je članov in kaznovanje prepustiti upravnim oblastvom, katerim je prepustiti tudi odločanje o vseh sporih med interesenti in nosilci zavarovanja. Zbornica je mnenja, da se o uvedbi starostnega zavarovanja delavcev ne more razpravljati, dokler se bolniško in nezgodno zavarovanje v smislu stavljenih zahtev ne reorganizira tako, da se omogoči izvajanje starostnega zavarovanja brez novih bremen. Zbornični tajnik dr. Pretnar \i poročal o načrtu rudarskega zakona in podrobno razložil, zakaj Zbornica ta načrt odklanja in predlaga komisijo, ki naj pripravi nov načrt. Zbornica daje tudi nekaj splošnih konkretnih opomb, ki naj bodo gradivo za revizijo zakona. Pojasnil je tudi zbornično stališče glede vprašanja rudarskih zbornic. Njegov predlog je bil soglasno sprejet, nakar je poročal Zbornični tajnik g. M o h o r i č o predlogih za izpremembo voznega reda za dobo od 16. map 1930 do 13. maja 1931. Tajnik g. Mohorič je poročal še o hmelj-ski krizi in predlogih za ublažitev t^r o stanju naših cest in potrebah avtomobiln**-ga prometa doČim je njegovo poročilo o stanju in potrebah poštnega, brzojavnega in telefonakega prometa v Sloveniji ter o ovirali pri izvozu industrijskih izdelkov rt Slovenije zaradi pomanjkanja časa odpadlo. Tajnik dr. Pretnar je poročal o zborničnem razsodišču, ki je organizirano po vaoru sličnih razsodišč kakor na borzi in predlagal imenovanje 42 razsodnikov, ki so bili vsi soglasmo izvoljeni. O službeni pragmatiki je poročal predsednik Jelačin ter predlagal spopolnitev šestčlanskega odbora še s tremi člani, ki so bili izvoljeni. Vse podrobno sklepanje o tem je pa bilo odloženo do prihodnje plenarne seje. Anton Krejči je poročal o sezonskem 20% povišanju železniških tarif in predlagal, naj zbornica stori vse, da se povišanje ukine. Po prečitanju Številnih samostojnih predlogov in kratki tajni seji je bila plenarna seja Zbornice TOI ob 13. zskljmVna. Za okrožni inspektorat v Mariboru Zbornični član Anton Krejči in tovariši so stavili nujni predlog glede okrožnega inšpektorja in njega sedeža v Mariboru glaseč se: Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja ustvarja dravsko banovino in s tem odpravita moriborsko obalst in veliko županstvo v Mariboru. V § 20. tega zakona pa je rečeno: Ce je treba, grupira minister za notranje posle r>c odobritvi predsednika ministrskega sveta z odločbo izvestne sreze v pojedinih banovinah v okrožne inspektorate in odredi njih sedeže. To določilo zakona je velike administrativne in gospodarske pomembnosti za Maribor in njega okoliš, pa se je mestna občina mariborska že oprijela te zakonske možnosti in storila sklepe in korake, da zagotovi Maribora okrožni inspektorat Vprašanje ie evidentno dalekosežnega In praktičnega pomena za gospodarske kroge bivše mariborsko oblasti, pa imajo trgovina, obrt in industrija kakor tudi kmetovalci in vsi prometni krogi jasen in vitalen interes na tem, da se osnuje okrožni inspektorat v Mariboru. Stavljamo zategadelj pred* log na današnji plenarni seji in orosimo, da ga plenum zbornice sprejme. Predlog se glasi: Zbornica za TOI v Ljubljani skleni* da ie zaprositi kraljevo bansko upravo, da zaprosi gospoda ministra za notranje posle in gospoda predsednika ministrskega sveta, da se posluži § 20. zakona o naziva in razdelitvi kraljevine na upravna območja ter takoj potrebno ukrene, da se osnuje v Mariboru okrožni inspektorat. gospodar Dernovsek fo pt, /\ upra kaj godbe je bil izvoljen Kumara Vilko, za K 1-pelnika pa Kokal Josip, Godbeno dru ■'M \ > bo imelo v bivši okr. posojilnici svoj lokal in tudi svojo godbe: o vo!o. le pa re nastopi! daljši dopust. Nadomestuie ga županijski svetnik g. dr. Andreika Rudolf. OTROŠKE NOGAVICE tilGOH Iz Laškega — Ustanovitev godbenega društva. V nedeljo se je v Laškem konstituiral odbor novega društva, ki ga z veseljem po. zdravi j amo. Izvoljen je bil sledeči odbor: načelnik Zupane Blaž, njegov namestnik Verbič Mihael, tajnik Teršek Anton, njegov namestnik Svečnik Martin, blagajnik Knez Miahel, njegov namestnik Skorja Josip, Najboljše, najtrajiiefse, zato najcenejše! 13 Telefonske razmere v dravski banovini Zveza trgovskih gremijev za Dravsko banovino v Izubijani je na svojem letošnjem občnem zboru meseca maja v Murski Soboti sprejela resolucijo radi neugodnih telefonskih razmer, ki vladajo v tej pokrajini. Poštna in telegraiska uprava v Ljubljani je namreč zaračunavala za napeljalo telefonov poleg predpisane inštalacijske pristojbine še stroške za uporabljeni materijal in aparate in sicer v višini, ki je mnogokrat onemogočala napeljavo telefoikov. Zveza je zato naslovila na ministrstvo javnih del v Beogradu, poštno in tele graf-sko upravo v Ljubljani in Zbornico TOI s konkretnimi dokazi podprto spomenico in je prejela sedaj od oblastne pouštno-tele-grafske uprave v Ljubljani odgovor, ki pravi: »U vezi izveštaja itd. saopštav a se upravi, da nunistarstvo ne odobrava njen postupak, to jest, prilikom instalacija telefona uprava ne sme naplaćivati od interesenata pored propisane instalacije takse još i troškove za utrošeni materijal po proračunu, jer na taj način u stvari- dva puta naplaćuje materijal od pretplatnika, što je protivno pravilniku, te su potpuno opravdane žalbe trgovaca i industrijalaca, uložene preko Zbornice za trgovinu i obrt i industriju u Ljubljani. Jedino bi se moglo dozvoliti da pretplatnici, koji su voljni, sami doprinesu telefonske aparate, ako ih uprava nema na raspoloženju, s tim da se izvrši zamena kad uprava aparate bude nabavila i da o tome vodi evidenciju. Na podlagi tega odloka torej ne smemo zahtevati od interesentov prispevkov za naprave telefonskih postaj. Ker pa so naši krediti za napravo telefonov nezadostni in je tudi naša zaloga materijala skoro izčrpana, bomo v bodoče morali Zal vse prošnje za nove telefone in celo prošnje za prernestitve že obstoječih naprav odkloniti. V zadevi smo pod isto številko podrobno poročali ministrstvu in oboi prosili za naknadni kredit. — Upravnik oblastne poštno.telegrafske uprave: Podpis.« Po pripombi oblastne poštno-telegraf-ske uprave- bi ista ustavila inštalacijo telefonov radi izčrpanega kredita, ki Je za telefonske potrebe oblastne uprave premajhen. Mnenja pa smo, da do tega ne bo Prišlo, ker bo ministrstvo prošnji oblastne uprave za naknadni kredit prav gotovo ugodilo. Stev ?36 »SLOVENSKI NAR OD dne 15. oktobra 1029. Dnevne vesti. — Napredovanje v poštni -1 uzhi. Po ministrskem ualogu je sestavila oblastna postna uprava v Ljubljani seznam V6eh uradnikov zvaničaiikov in služiteljev. ki imajo po številu službenih let pravico do višje položajne skupine. Takih uslužbencev je v območju oblastne poštne uprave približno 600. Seznam je bil že poslan v Beograd. Zadnji čas je poslala organizacija p. b. t. nslnžoen-cev dopis na Savez, da 6e na merouaj.nh mestih zavzame za to utemeljeno prevedbo. — Za četrto porotno zasedanje v tek«»-fcra letu so imenovani pri dež sodišču v Ljubljani za predsednika predsednik dež. sodišča Peter Keršič ter sodniki okrožneua sodišča Anton Mladič, dr. Adolf Kiiser, Jakob Antloga, dr. Milko Kranjc, dr. Milko Gaber, Anton Avsec, dr. Rudolf Sajovic in Ivan Kralj; pri okrožnem sodišču v Celju za predsednika predsednik okrožnega sodišča dr. Josip Kotnik, za namestnike sodniki okrožnega sodišča dr. Friderik Bračie, dr. Ivan Premschak in Valentin LeviČnik; pri okrožnem sodišču v Mariboru za predsednika predsednik okrožnega sodišča dr. Fran Ziher, za namestnike podpredsednik okrožnega sodišča dr. Franc Pichler ter sodniki okrožnega sodišča Fran Posega, Janko Gu-zelj, Oskar Dev, Ivan ZemljiČ. dr. Fran VI-dovič in Franc Pečnik; pri okrožnem sodišču v Novem mestu za predsednika predsednik okrožnega sodišča Jurij Polenšek, za namestnike sodniki okrožnega sodišča Anton Kuder, Jakob Luzner in Božidar Romih. — Tolmač nemščine. Višje doze bi o so dišee v Ljubljani je imenovalo notarskega kandidata v Gornji Radgoni Maksa Mennar-ta za tolmača nemškega jezika pri okrožaem sodišču v Mariboru. — Prva konvencija kraljevine Jugoslavije. V Varšavi je bila v soboto podpisana mednarodna konvencija o zrakoplovnem pravu. Zanimivo jc, da je to prva konvencija, ki jo je podpisala naša država kot kraljevina Jugoslavija. — Mednarodna konferenca o voznem redu. Od 15. do 27. trn. se bo vršila v Varšavi mednarodna konferenca, na kateri se bo razpravi.alo o novem voznem redu,, ki stopi v veljavo 15. maja 1930. Našo državo bodo zastopali pomočnik generalnega direktorja ing. Leonid Franič, inspektor Mihajlo Jovanovič, zastopnik zagrebške direkcije Josip Horvat zastopnik subotiške direkcije Stevan iurkovič, zastopnik beograjske direkcije Adam Ugrinič. zastopnik ljubljanske direkcije Milan Petek in zastopnik Jadranske plovidbe direktor Dubrešič. — Nova člana monopolske uprave. Za nova člana monopolske uprave sta bila imenovana Mita Dimitrijević in dr. Milivoj Jambrišak. — Poroka. V Žalni na Dolenjskem se jc danes poročil znani lesni industrijalec g. J a v o r n i k z gdč. Tončko J a v o r n i-k o v o. M'adima zakoncema žchmo obilo sreče! — Razveljavljen razpis zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razveljavlja razpis službe pogodbenega zdravnika specijalista za zobozdrav-nistvo. — Razpis natečaja za načrte novega poslopja. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu namerava zgraditi v Mariboru uradno poslopje za mariborsko ekspozituro Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Za idejne načrte razpisuje javen natečaj, katerega podrobnosti so raz-vidue iz »Uradnega lista dravske banovine: št. 102 z dne 15. t. m. — Iz »Uradnega lista«. ^Uradni list dravske banovine« št. 102. z dne 15. tm. objavlja oblike žigov, s katerimi ie. žigosati merila, merilne priprave, stoklenice, posode, sode ter izdelke iz zlata, srebra in platine, naredbo, s katero se izpreminja uredba o ureditvi, področju in območju kontrol mer in dragocenih kovin, pravila c pregledovanju in žigosanju, obliki, sestav; in zaznamovanju steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka ter narod-bo, s katero se spreminja uredba o ure ditvi. področju in območju kontrol sodov. — Pevski zbor slovaških učiteljev v Beogradu. Poročali smo že, da priredi pevski zbor slovaških učiteljev koncertno turnejo po Jugoslaviji. Slovaški učitelji so te dni prispeli v našo državo in drevi prirede v Beogradu koncert. Zbor šteje 52 članov. Slovaški učitelji prirede koncert tudi v Ljubljani in v Zagrebu. V Beograd so prispeli iz Subotice. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki pevskih društev, beograjskih učiteljev, Češkoslovaško - jugo-slovenske lige in mestne občine. _ Srmtna kosa. Davi je umrla v Ljubljani vdova oficijala finančne prakurature ga. Josipina J a h n, roj. Muller. Pogreb bo v Četrtek ob 15 z Vidovdanske teste. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini nase iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved nam obeta megleno, lepo vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura jc znašala v Splitu 21, v Zagrebu 16, v Mariboru in Beogradu 15, v Sarajevu 14, v Ljubljani 13.8. v Skoplju 12 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.8 mm, temperatura ie znašala 3.6. — Slovenci v Ameriki. V kraju Kansas City je umrl slovenski plionir Jurij Veselic v starosti 55 let V Kansas City je bival 30 let. Udejstvoval se je marljivo pri raznih slovenskih društvih, ki ga bodo težko pogrešala. — Družini Oerdešič v Chu cagu je umrla 3 mesece stara hčerka Pavlina. — V Clevelandu je bila koncem septembra otvorjena slovenska trgovska razstava. — V Chisholmu, država Minnesot-ta, je avtomobil povozil 10-letnega Franka Petriča. Dečka so s težkimi poškodbami prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Istotam je umrl Miha Balič. — V kraiu Ely, država Minnesotta, se je ponesrečil Martin Pečane. Na lovu se mu je puška nenadoma sprožila. Krogla mu je prestre-lila nogo v stopalu. — Pojasnilo trgovcem delodajalcem. Od OUZD smo prejeli. Okrožni urad za zavarovanju delavcev prejema od trgovcev-de-lodaialcev vprašanja, v koliko so po zakonitih predpisin dolžni, da v smislu okrožnice Zveze gremiiev trgovcev v Ljubljani svoje uslužbence odavijo pri okrožnem uradu tn prijavijo pri Trgovskem bolniškem In podpornem društvu v Ljubljani v bolniško in nezgodno zavarovanje Da urad prištedi taka vprašana in da odgovori na dosedaj došla vprašanja, pojasnjuje: Predpisom zakona o zavarovanju delavcev ie v polni meri zadoščeno ako so uslužbenci še v naprej zavarovani pri okrožnem uradu. Zava rovanje pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu je le fakultativnega značaja in dopustno le za one uslužbence, ki so obenem tudi člani Trgovskega društva *Mer-kur<. Tudi pri tem predpogoju pa mora le uslužbenec sani pristati na zavarovanje pri Trgovskem bolniškem in podDornem društvu v Ltibliani. delodajalec sam nima pravice odločitve TEL.2730 DVOR Iz Ljubljane Premijera divjega zapada! JUNAŠKA DESNICA 3UCK JONES Ob 4.. 4 /. ' . m 9. uri — Tragedija Ljubljančana na morju. V ponedeljek zvečer je parnik finančne kontrole »Neznani junaki pred Urinjem naletel na zapuščen čolnič. Parnik je pristal pri čol-niču, v katerem so mornarji našli čepico mornariškega častnika, mornariško šabljico in prazno listnico z legitimacijo na ime Franca 1'eterce, administrativnega mornariškega podporočnika. S čolna sta v morje viseli dve vrvi, na eno je bil privezix kamen. Podporočnik Peterca je rodom Ljubljančan in je bil na Sušaku dobro znan V nedeljo popoldne je s čolnom obalne komande odveslal na morje. Rekel je znancem, da se hoče odpeljati v Žurkovo. Vse kaže, da je Peterca izvršil samomor. — Uboj pri lickanju koruze. V selu Celine pri Zagrebu so v soboto zvečer ličkali koruzo. Zbrani fantje in dekleta so peli in pili in bili dobre volje. Vino jim ie pa stopilo v glavo in nenadoma je nastal prepir med Stjepanom Zagmestrom iz Marije Gorice in Petrom Jakolićem iz Celina. Med prepirom je jakolič pograbil železno palico in udaril Žagmestra tako močno po glavi, da se je siromak okrvavljen in nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu umrl, ne da bi se zavedel. Ubijalca so orožniki aretirali. — Strašna tragedija slovenske družine v Ameriki. V prijazni naselbini Eveleth, država Minnesotta, v Ameriki, se je koncem septembra pripetila nenavadna nesreča, ki je težko prizadela slovensko družino Lavrič. Plin, ki je v noči od 24. na 25. septembra uhajal iz cevi, je zastrupil skoro vso Lavričevo rodbino. Zastrupljenju so podlegli 75-letni oče Frank Lavrič, njegova 56-letna žena Ivanka, njuna 23-letna hčerka Mary ter hčerkin otrok, 2-letni Robert Frank Bradač. Plin je omamil tudi 25-Ietnega sina Franka Lavriča, katerega so pa v zadnjem hipu rešili. Pogreb nesrečnih žrtev se jc vršil še istega dne ob ogromni udeležbi prebivalstva, zlasti pa Slovencev iz Eveletha m bližnje okolice, ki globoko sočustvujeio z nesrečno rodbino. sc stavi: R. Badjotrov vodnik STO IZLETOV PO Gorenjskem, Dolenjskem. Notranjskem. Naročila v subsk-ripciji po znižani ceni. vezan izvod Din 50, broširan Din 45, sprejema: Rud. Badjura, Ljubljana. — Veliko županstvo. 12417 — Žalostna usoda pijančka. Posesinik Niko Jaušić iz Vlaislava, okraj Koprivnica pri Sisku, je začel nedavno popivati, zanemarjal je družino in spravil svoje gospodarstvo na rob propada. V nedeljo zvečer se je zopet preveč nalezel vina in se vračal pozno ponoči domov. Pred hišo tamošnjega logarja pa se je onemogel zgrudil. Logar je stopil iz hiše. Bil je prepričan, da je Jaušin padel v pijanosti. Prenesel ga je v hišo, kjer je pa presenečen ugotovil, da je bil nesrečnež zaboden. Na prsih ie imel globoko rano. iz katere je curljala kri. Jaušič se je sicer zavedel, bil pa je tako pijan, da ni mogel povedati, kdo ga je zabodel. Včeraj je poškodbam podlegel. Osi-ieško državno pravdništvo je zahtevalo obdukcijo trupla. — Zavraten zločin. Poročali smo nedavno, da ie bil v gozdu Liget pri Vukovaru zavratno umorjen trgovec Čedomir Brkič, ki se je vračal s sejma. Morilec ga je udari! s sekiro po glavi in ga oropal. Našel pa je pri njem samo 30 Din. Kot morilca so te dni orožniki aretirali 261etnega Isnata Sta-nisavl'evića. Zanimivo je, kako so mu prišli na sled. Stanisavljević je doma ukradel 1500 Din in ves teden popival. Roditelji so ga osumili tatvine, preiskali so njegovo postelo* Ln našli v nji listnico ter 30 Din. Pri listnici je bila okrvavljena srajca. Nič hudega sluteč, so roditelji obvestili orožnike, ki so Stanisavljeviča aretirali. Fant ie zanikal umor in zatrjeval, da je srajca okrvavljena od ukradene kokoši, katere je zaklal. Končno je priznal umor in povedal, da ie za zločin vedel tudi njegov prijatelj Sava Državljevič. Policija je Stanisavljeviča in Državljevića izročila sodišču. —lj Drajsetpetletnieo svojega delovanja pri znani tvrdki F. Trdina je praznoval včeraj poslovodja te tvrdke g. Franc Adamič. Čestitamo jubilantu, priznanemu strokovnjaku Ln narodnemu delavcu! —lj Obnova hiš. Trgovca Medena dvonadstropna hiša, ki stoji na vogalu Jurčičevega trga in Čevljarske ulice, bo dobila okusno zunanjost. Na eni strani je že napravljen oder, da bodo omet ooaovili in ^te-ne prebelili. Hiša stoji na zelo prometnem kraju ter je prav zato še bolj umestno, da se temu primerno obnovi. — Lasbacherjeva visokopritlična hiša v novi. še ne dograjeni ulici, ki gre vzporedno s Samotno ulico, se tudi beli. Za obnovo pomanjkljivega ometa in beljenje zidovja je še ugodno vreme. —lj Prodaja starih inanik Filatelistom in zbiralcem starih porabljenih znamk »izroča postna uprava ponovno, da bo prodala dne 21. t. m. v svojem skladišču na Sv. Jakoba trgu štev. 2 113 vreč škartiranih spremnic z nalepljenimi in prežigosanimi znamkami ameriške in londonske izdaje. Vsaka vreča tehta btto. 25 kg in je za vsako vrečo treba položiti jamčevine Din 20. Kdor ne bi položil jamčevine, se ne mgre udeležiti dražbe. ' —lj Sadni sejem r Ljubljani. V soboto 19. t. m. ob 9 dopoldne se otvori sadni sejem v paviljonu >G< ljubljanskega velesej-ma. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je v zvezi z upravo velesejma razstavo vestno pripravilo. Razstavljenih bo 1500 do 2000 zabojev krasnega 6adja. Vse boljše sadje bo tudi okusno opremljeno in vsak poedini sad ovit s papirjem Predvsem bodo zastopane sledeče vrste jabolk: Ananas, zlata parme-na, belfleur, pisani kardinal, bismark, kanadska reneta, land6berška reneta, bobo-vec, mošanckar, londonski peping, boskop-ski kosmač, janatan šampanjska reneta, baumanova reneta itd. Hrušk bo manj, vendar bo vmes nekaj odličnih vrst in naj omenimo samo avražanko, blumenbahovko in pastorovko. Ves čas razstave bodo ua mestu sadjarski strokovnjaki občinstvu na razpolago in kupcem za vagonske dobave. Sadje bo vloženo v amerikanske zaboje po 20—25 kg. — Sadje bo vloženo strokovnja-ško, ker so vlaganje prevzeli sadjarski strokovnjaki Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Kdor reflektira na lepe kanadke, na zlate parmene, lepe belfleure, lancberške renete, ananas renete. Biuman-nove renete itd., dalje na trpežne mo^ane-garje, bobovce. londonske pepinge in drugo, naj pride med 19. in 24. oktobrom ogledat si sadni sejem na ljubljanskem velesejmu. Cene bodo zelo ugodne. Priporočamo vsakemu, naj ne odlaša na zadnji dan, ser je povpraševanje po sadju že sedaj navzlic dobri letini izredno veliko. Lani je bilo sadje že prve dui po otvoritvi razstave razprodano in zamudniki so razočarani odšli. Letos bo sejem sicer izredno bogato založen, ali vendar, kdor preje pride, ima večjo izbiro. —lj Uruženje gled. igralcev — Jugoslavije odbor Ljubljana. Redni občni zbor se vrši v nedeljo dne 20. tm ob 10. uri dop. v opernem gledališču (zborova dvorana). Odbor —lj Esperantski tečaj na šentjakobski šoli. Z rednim poukom se prične danas ttne 16. t. ni. ob 19 y2. Priglasiti se more še vsakdo, učnina mesečno Din 15, za dijake Din 10. —lj Zopet samomor na Viču. Snoci se je po Viču raznesla vest, da je skočil pod vlak parketar Tone Terglav. Skočil je pod vlak na železniškem prelazu pri Novi vasi. Samomorilca je opazil Žagar France Sterle iz Nove vasi, ki je stal pri prelazu. Terglav mu je pred prihodom vlaka pripovedoval, da si bo končal življenje, češ. da ne more več živeti. Žagar je mislil, da se šali, ko je pa videl, da hoče Terglav res skočiti pod vlak, ga je zagrabil za roko. pa se mu je samomorilec iztrgal in 6e bliskoma pognal ood tržaški tovorni vlak, ki ga je strahovito razmesaril. Truplo in razmesarjene dele telesa so pobrali, položili v krsto in prepeljali v mrtvašnico na Vič. Terglav je bil rodom 'z Fiirstenfelda, star 21 let in pristojen na ViČ. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Med 7predno5tm Iz Celja —c Avtobus Celje - Št. Jur ob j. ž -Kozje - Podsreda je začel včeraj zjutraj voziti iz Podsrede ob pol 6 uri skozi Kozje .1.50, Pilštanj 6.01, Slivnico 6.57, Št. Jur ob j. ž. 7. 11, Teharje 7-37 in prispe v Celje ob 7.45 Tako bo ustreženo tucb potnikom, posebno dijakom in uradnikom, ki so na progi 6t. Jur ob j. ž. in med Celjem, da lahko pri spo četrt ure pred 8 v Celje. Popoldan se vrača avtobus iz Celja ob 17 skozi §t. Jur 17.34, Slivnico 17.48, Pilštanj 18.44, Kozje 18.55 in prispe v Podsredo ob 19.15. Potniki, ki priepo z drugim popoldanskim osebnim vlakom, ki vozi iz Ljubljane samo do Celja ob 16 42 bodo lahko 18 minut kasneje sedli na ta avtobus. Potniki v Maribor bodo imeli zjutraj zvezo v št. Jurju ob j. i, popoldan pa iz Maribora s prvim osebnim vlakom istotam, ali pa z brzovlakom v Celju. —c Koroški dan v Celju. V Celju se je v nedeljo dopoldne vršil dobro obiskani >Koro5ki dan«, ki je vsestransko dobro uspel. Sprejeta so bila pravila novoustanovljenega »Koroškega kluba<, katerega sedež je v Ljubljani, ustanovljena sta pa že prva dva pododbora v Celju in Mariboru. Na sestanku je bila sprejeta obširna resolucija, ki med drugim pozdravlja novo državno ime in novo upravno ureditev države. Zvečer «e je vršil animiran sestanek starih nacijonal-nih borcev iz tufinega Korotana, ki je potekel prav prisrčno ob prepevanju prekrasnih slovenskih koroških narodnih pesmi. —c Plesna »©iona ▼ Celju začenja oživljati. Z vajami so pričeli že razni plesni krožki, »Svoboda« in trgovski nastavljenci. V nedeljo 22. t. m. pa začne tudi celjski Sokol s svojimi vajami. Snujejo se pa 3e nekateri krožki, ki bodo urili svoje pristaše in člane za velike prireditve na parketu. Plesa nam torej v Celju tudi letošnjo zimo ne bo manjkalo. ena : Najbolj gotovo znamenje dobro oskrbovanega perila je, da diši kot svež gozdni zrak — dokaz, da pravo francosko terpentinovo olje vsebuje Sport škoduje ženski lepoti Znana ameriška Šampijonka Bettv Grknes, Članica prvega ženskega olimpijskega teama. ki je odnesla v plavanju m v skokih v višino že več prvih na-srad, se je izrazila v govoru z new-vorškim novinarjem zelo pesimistično o vplivu sporta na žensko lepoto in o škodljivih posledicah gonje za rekordi. Kaj imam od 37 kolajn, 14 trofej in neštetih čestitk? — je dejala v pogovoru z novinarjem. Ali mi more vse to nadomestiti škod"), ki jo trpi-m s tem, da so se mi mišice pri plavanju abnoT-malno razvile? V dekoltirani večerni toaleti sem podobna pravemu strašilu. Roke imam izredno dolge, kar je zopet posledica plavanja. Abncirmalno razvito mišičevje pomeni za žensko telo konec one nežnosti :n mikavnosti, brez katere si lepe ženske ne moremo misliti. A ko Dride bolezen, mora oslabljeno telo pomagati preživljati vse te krepke mišice. Od tenisa dobi ženska na rokah oteklinam podobne mišice, obraz Pa dobi ostre poteze, da postane srd. Pri plavanju se nabere maščoba baš tam. kjer bi jo najmanj želeli. Tudi ples škoduje ženski lepoti, če ga preveč gojimo. Akrobatika na-m utrdi mišice tako, da smo podobne atletom. Sfoer pa napravi vsak sport iz ženske nekako bitje sredniega spola. Bettv Grimes sanja o udobnem življenju mačke Čim bolj pase lenobo, tem srečnejša ie. Po mojem mnenju voliva sport Midi na dolgost človeškega življenja. O tem bi vedele največ povedati zavarovalnice. Ljudje, ki intenzivno goje sport, večinoma ne dočakajo visoke starosti. Sport, ki ne služi samo za zabavo in kratek čas, je največ:: sovražnik lepote, kar velja seveda samo za sport, ki ga gojimo z namenom, doseči nove rekorde. Odmev lanske katastrofe v Pragi V soboto je bila zaključena v Pragi obravnava proti inženjerjema Mon-dlu in Pražaku, ki sta bila obtožena, da sta zakrivila znano katastrofo v ^Pragt, kjer se ie lani porušila nova hi-"ša in pokopala pod seboj 46 delavcev. Oba sta bila obsojena in sicer vsak na eno leto težke ječe, poostrene s četrtletnim postom, in na povračilo stroškov. Obsodba je pogojna za dobo 4 let in obsojenca morata povrniti škodo, ki sta jo povzročila. V utemeljitvi obsodbe je rečeno, da se je sodiSče prepričalo, da je prišlo do katastrofe zato, ker so bili stebri na vogalih preveč obteženi. Oba stavb-nika sta se pregrešila tudi zoper mi- nistrsko naredbo o betonskih stavbah. Inž. Mondl je bil sicer ves čas na stavbišču in je delavce opozarjal, naj beton mešajo v pravilnem razmerju, toda s tem še ni rečeno, da ne odgovarja za katastrofo. Državni pravdnik je vložil priziv proti prenizko odmerjeni kazni, oba inženierja pa ničnostno pritožbo. Drugi letalski dan v Ljubljani V nedeljo '20. oktobra prispe k nam t- len najslavnejših nemških letalcev Anton Raab, solastnik velike aeroplanske tovarne Raab-Katzenstein Da seznanimo prijatelje letalstva z njegovimi sposobnostmi, naj navedemo nekaj podrobnosti iz njegov^a življenja Kot letalec med vojno na fronti je tudi po vojni ostal ivest svojemu pokl.cu ;n se z dušo in telesom posvetil letalstvu Postal je pilot na potniških letalih, kamor so bili sprejeti vedno najboljši piloti in kot tak je ostal tri leta. Preletel je 125.000 km in to skoro po vsej Evropi. Po izstopu je ustanovil prvo pilotsko šolo v Nemčiji po vojni, kasneje pa skupno 6 Katzensteinoin lastno podjetje, ki se je kmalu razvilo v najpomembnejše letalsko podjetje v Nemčiji. Kljub uspehom, ki jih je dosegel Raab v svojem podjetju na trgovskem i>olju, pa ni opustil letanja, temveč si je prid'»Hl kot športni pilot velik ugled ne le v Nemčiji, temveč predvsem tudi v inozemstvu Naj na tem mestu omenimo le nekaj nj^ovih izrednih uspehov na polju avijatike. Na svojem letalu je Raab pristal sredi Berlina na trpi >Unter den Limb'nt. O tem so doljro govorili ne le v Beri nu, temveč po vsej Nemčiji. Nekaj dni pozneje je pristal med tekmo z motornimi koles: ?redi dirkališča in ponovno dokazal, da njegov uspeh v Berlinu ni bil le slučajna bravura, temveč solidno znanje in spretnost v l?ta-nju. Nič manj občudovanja n: obudilo pristajanje sredi Londona v Rirhmond-Parku. V internacionalni konkurenci je Raab dosegel prvo mesto pri umetnem letenju (akrobacijah), istotako tudi kasne jt- >e enkrat v Munchnu kjer mu je oil konkurent znani nemški letftlM in karikaturist 1'det. Da je Raab tudi osebno so.letoval pri raznih vratolomnih poletih in bravura h ua pr.: prestop ir letala v letalo med poletem, prestop iz letala v motorni %'oln itd nuj omenimo le mimogrede Občinstvo opozarjamo na te posebnosti našega nedeljskega posta, ker smo jMvpri-čani, da bodo najbolj razvajen, naši gledalci ta dan. ako se potrudijo na letališče v Devico Marijo v Polju, kamor vozijo poa^bnl vlaki od 12.20 dalje, s prireditvijo povsem zadovoljni. Pripominjamo tudi, da je prometno ml-nintrstvo dovolilo polovično vožnjo na vseh vlakih po državi v dneh 18. do 22. t. m. raiven na O. S. E. proti potrdilu, da fravi navihanec. — Pravi nav!hanec? — Rosamund-i &o se zalskrile oči. — Saj sem vam pravila, da je 'mel Go-le>nsR :^ 1 -• jruire pajdaše v oblasti in spretno je nakopičil dokaze proti njim. Zato si je dal napraviti v hiši jekleno dvorano. Gotovo ste že slišali ,da imajo tudi zločinci svojo čast. Ed'ino dobro delo, ki ga je storil moj oče v življenju, ie bilo. da je poslal pred smrtjo do Fairfaxa in mu priznal, koliko hudega je storil moji -mate- in s repe oči so pričale, da gre za nekaj važnega. — Kaj se je pa zgodirlo? — je vprašala začudeno. Ozrla se je na svojo aktovko, ležečo na mizi. — Kaj hujšega si sploh ne morem misliti. Prijatelj Colenso je naju izsledil. — Hotel se je zasmejafci, pa ni mogel. — Toda to še ne pomeni, da morava položiti orožje in obupati. Njegovo prizadevanje, prihraniti ji strah, se ni obneslo. Ozrla se je po sobi in stopila k oknu, da bi odgrnila zastor. Hepburn k> ie v zadnjem hipu prijel za roko. — Ne smete pogledati skozi okno — na vrtu so. — Oni? Mislite . . . — Da. Ko sem odgrni! zastor, sem opazil enega teh lopovov. MisKrn. da ie prisluškoval najinemu pogovoru. Ti lopovi sr> naju zasledovali od Londona ali na so uganili, da se napotite sem. Rosamunda ie stala nepremično. Držala ie aktovko v roki in gleda Hepbumu naravnost v oči. — Vedo mnogo več, nego si mislim. — je nadaljeval s pritajenim g'asom. — Za to hišo so morali vedeti. Morda — morda so slišali vse. kar sva govorila. — To moram izkoristiti. — ie zaše-petal in si zapel svršnik. — Zda pa poslušajte. Rosamunda. Mislite si, da ste pridna, ubogljiva deklica. To pomeni da storite vse. kar vam za povem. Preostaja nama edina nada. Mislim, da nameravajo ti lopovi vdreti v hišo in naju oresenetiti. Saj ne vedo. da sva iih opazila — in to je edino, kar nama utegne koristiti. To prednost morava dobro izkoristiti Ste pripravljeni? — Da. — In storite, kar vam zapovem? Malo je pomislila in prikimala. — Dobro, — je dejal Hepburn. — Ostanite trenutek tu. Odšel je v vežo in nastavil uho na vrata. — To je v redu, — je zašepetal in se vrnil v jedilnico. — Za enkrat je še vse dobro. Zdaj lahko še upava na rešitev. Ta čas je prižgal drugo svečo na mizi. Ljubljanski mestni davek na avtomobile Iz krogov Avtomobilskega kluba nam pisevo: Poleg državne letne takse in oblastnega davka na motorna vozila so obvezani plačevati lastniki avtomobilov, ki stalno ga-ražirajo v območju Ljubljane še tako zvani mestni davek ter mitnino v znesku 10 Din ob vsakokratnem dohodu čez užitninsko linijo v mesto. Izjemoma ie dovoljevala mestna občina plačevanje mitnine tudi v obliki letnega pavšala, katerega višina je bila določena na podlagi statističnih ugotovitev o številu prehodov dotičnega vozila čez užitninsko linio. Ni treba povdarjati, da značita ti dve dajatvi v resnici obdavčenje, ki zadeva občutno vse ljubljanske avtornobiliste, kajti mestni davek in mitnina, pa čeravno tudi pavšalirana. sta v mnogih principih presegali višino letne državne takse 3000 Din. Z ozirom na sklicevanje občine na obrambo mestnih cest in ulic po motornih vozilih, bi bilo recimo v redu, da zahteva občina za to obrabo, ki pa najbrže tudi ne bo tako velika, neko odškodnino v obliki mestnega davka. Znotraj ljubljanskih mitnic laako cirkulira vozilo noč in dan in uporablja po mili volji ceste, drugo vozilo, ki plačuje isti mestni davek in večji del samo gara-žira, pa na; plača ob vsakem prehodu čez linijo mitnino, zato ker mestnih cest ne ali le malo rabi? To se še težje občuti, če stanuje lastnik avtomobila recimo na Viču, pod Rožnikom, v Mostah itd., a ima dnevne opravke v mestu, ali celo trgovino. Pripomniti je namreč treba, da so zavezana vozila mestnemu davku, če garažirajo do 20 km zunaj ljubljanske občinske meje. Čisto umljivo, da je povzročilo tako stanje doka nevolje med ljubljanskimi av-tomobilisti. kajti treba je zopet povdarjati. da danes avtomobil ni več luksus, privilegij samo premožnih slojev. re~nveč v izvrševanju dnevnih poslov nadvse potrebno prometno sredstvo, katero naziran e si je, kakor smemo, domnevati, utrlo Dot tudi pri centralnih oblastih, ki streme za tem, da se mitnine. kot ovira razvoja prometa docela ukinejo. Tukajšn i Avtomobilski klub. kot edina statuančno poklicana institucija za varstvo interesov avtomobilizma, je v pravilnem umevanju krivičnosti dvojnega obdavčenja ljubljanskih avtomobilistov streme! predvsem za tem, da se na prej mitnma sploh odpravi in sicer za vse avtomobile Ker Pa je mestna občina 1 ubljanska potom svoiin funkcijonarjev izjavila, da nikakor ne more pristati na znižanje dosedanjih prejemkov iz postavke davkov na motorna vozila in mitnine. ker nujno potrebu e sredstva za vzdrževanje svojih cest, e bil primoran Avtomobilski klub. da osloni svoj načrt, ki ga je predložil mestni občini, na to dejstvo in da v okviru dosedanjega iznosa mestne davščine in mitnine na motorna vo- zila, isto pravičnejše in zanesljivejše porazdeli na posamezne ob ekte.. Ker je stala mestna občina na stališču da obdavču e avtomobile zaradi obrabe cest. ie bilo treba poiskati drugačno bazo za obdavčenje — čista teža vozila — torej teža brez orodja, rezerv itd., teža. ki se uporablja tudi pri odmeri oblastnega davka in je ta način obdavčenja upeljan tudi v vseh modernejših odredbah drugih držav. S tem bi bilo doseženo dvoje: man'ši in laž i voz bi plačal manj, kot pa težji, dočim je temeljila dosedaj diferencijacija na konjskih silah in je n. pr. mali Peugeot plačal ravno toliko kot dvakrat teži voz, kake druge znamke, dalje je plačeval novi Ford celih 1000 Din več kot Ford starejše tipe itd. Dal e bi bil dosežen glavni uspeh v tem. da bi bila odpravljena mitnina. Zaradi zakasnele odobritve letošnjega mestnega proračuna je nastalo nekako in-terimno stanje, tako da občina Še ni predpisovala davka, pač pa je sprejela kot akontacijo vplačila, ki so jia posamezniki položili v višini lanskoletnega davka, šele te dni je bila končna odobritev proračuna razglašena v »Urodnem listu« št. 97. Iz razglasa konstatiramo, da žalibog predlog Avtomobilskega kluba ni bil v celoti sprejet. Zavrnjena e bila ena glavnih točk in bistvo samega predloga, namreč odprava mitnine za ljubljanske, že itak mestnemu davku podvržene avtomobile. Sprejet pa je bil okrnjen predlog odmere davka na podlagi čiste teže vozila. Tako vidimo, da bodo plačevali osebni avtomobili od vsakih začetnih 50 kg čiste teže 70 Din, kar je smatrati kot znosi ivo za vse male in srednje avtomobile in teh je pač na več Ford-avto (novi mode!) bo pbča' okrog 1400 Din mesto dosedanjih 2500 Din Ravnotako bodo plačevali nekaj manj Chevrolet, stari Ford itd. sploh vozila mani kot 1100 kg čiste teže. Avtomobili, ki so plačevali dosedaj 2500 Din mestnega davka letno, bodo na boljšem, v kolikor so lažji od 1750 kg Prizadeti pa bodo še nadal e avtomobili s težo nad kg 1100, v kol kor so bih dosedai obdavčeni zaradi mani kot 30 HP s samo 1500 Mm Akoravno :e uvedba obdavčenja na principu čiste teže pravzaprav že sama na sebi uspeh ker je tako obdavčenje najpra-vičnejše z ozirom na razlog, s katerim mestna občina opraviču'e obdavčenje, moramo vendar konstatirati, da je bilo bistvo predloga Avtomobilskega kluba v zahtevi po odpravi mestne uvoznine ali takozvane mitnine za liubl anske avtornobiliste. katero zahtevo pa je mestna občina, kakor vidimo odbila Zato smatra Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana to vprašanje navzlic desežJne.nu delnemu uspenu še vedno za odprto in bo posvetil tudi v bodoče vso pažnjo nadaij-nemu stremljenju za popolno odpravo ne samo mitnine. temveč sploh vseh davkov, razun enotne državne takse. V tem oziru lahko računa na podpora vseh ostalih sek-ci> Avtomobilskega kluba, ki se morajo \ svoih področjih boriti s sličnim' težkočami Prošnji akoravno v manjši meri m pa na u »Revnost centralnih oblasti, ki so kakor smemo domnevati naklonjene odpravi io*alnili dajatev na motorna vozila, zlasti ra od; raznih mitnm. maharm in kakor se l-t \ i:e-nujejo vse te obtežitve in obren>jiuve zdravega razvoja avtomobilizma in s tem prometa splo.i. Ob tej priliki opozarjamo, da je treba vplačali letošnji mestni davek do 16. t. m. Posebni pozivi ne bodo razposlan-. Vsak lastnik motornega vozila na, prinese s >e-boj list o tehtan u voza na en: :z:r.ed sinih tehtnic. Avtomomobilsti, ki so letos že vptičali davek v lanskoletno odmer eni višini, vplačajo sedaj samo razliko, odnosno se razlika všteje v dobro za pr;hodn:e ie*o. Ako bi kdo izrecno zahteval Dovrači.o )re-več vplačanega davka, se mu seveda povrne. Isti termin velja tudi za lastnike tovor-nih avtomobilov in motociklov. k: Ki [CtOf tudi pritegnjeni v obdavčen''e. v a g županu Hišni posestniki na Vodmatskem trgu m na Stari poti se obračamo na vas z nujnim vprašanjem, zakaj «e od g. obČ. mtovaka Frana Piska, že večkrat predlagana in v obč. svetu tudi potrjena ureditev V ».lmat-?kega trga in Stare poti še do danes ni izvršila. Ta ureditev se je izkazala kot nujno potrebna z ozirom na razno nesreče, ki so se na tem kraju zgodile in ki se bodo še vedno dogajale. Če se ta nadeva čim prej ne uredi. Pri gostilni »špan* (tedanji posestnik g. Bergmann), moli daleč izveu cestne linije skoro do srede Stare poti UM mM šupa pri vhodu v založno klet. kakor tudi grič tako, da tvorita oba prav oster .vinek in voznikom kakor tudi pešcem skoro popolnoma zastirata pogled na vozila, ki prihajajo iz nasprotne smeri. Zato so se v zadnjem Času dogodile številne nesreče, od katerih naj omenimo samo nekatere: Pred petimi meseci, se je botel avtomobil ogniti drugemu avtomobilu, pa se je zaletel v dva telefonska droga m ju podrL Pred tremi meseci sta se dva kolesarja zadela ravno v to šupo in >ta nezavestna obležala. Pred enim mesecem *e je zaletel družabnik tvrdke Barbić & Radonič g. Pio Radonić v isto šupo, da se je izognil naproti vozečemu vozu. Zadnja nezgoda, ki je pravzaprav povod naši ponovni prošnji, pa se je pripetila te dni. Ta nezgoda sicer ni zahtevala človeških žrtev, zato pa je povzročila precejšnjo materijelno škodo. G. Petkmsrk. posestnik z Drenovega griča pri Ljubljani, je vozil neki tvrdki voz zeljnatib glav in je pri ogiba tako močno zadel v omenjeno šupo. Ja jo je skoro popolnoma podrl G Bergmann trpi, kot reč>no •bcutno škodo. Zato mislimo, da bi bil ba^ tedaj najugodnejši čas, da se regulacija ceste vc-aj na tem kraju nemudoma izvrši da ne bo g. Bergmann primoran sezidati zopet nekaj samo za nedoločen, bržkone pa kratek rok, vsled česar bi bila njegova škoda Še občut-nejša. Izvedba tega načrta mestni občini ne bi prizadejala nikakib drugih stroškov kakor odkop navedenega grička pri *fcpanu<, nasprotno pa bi bil ta del mesta ne samo neprimerno lepš;, temveč tudi za vedno večji promet sposobnejši. Priza.ieti. — Javno vprašanje. Tu in tam »eni ie vprašala, pa mi ni znal nihče odgovoriti. Zato vljudno prosim, naj na to javno vprašanje odgovori, kdor zna in zamore dati kako pojasnilo. Ali moremo upati mi, ajudl vložniki bivše Slavenske banke, da dobimo sploh kaj nazaj? Sklepal se je in men Ji tudi sklenil nekak kompromis, o 22% se ie govorilo. Velja to tudi za nas male vložnike, ki smo vložili le par tisočakov? če velja, kdaj in kje se nam bo to izplačalo? Prosimo pojasnila! — C. C. Razprodaja slik in narodnih ročnih del od 15, do 16« oktobra Izkoristite priliko! Razstava v dvorani »Kazine« t V globoki žalosti naznajamo, čn je naša srčno ljubljena, dobra mati in stara 'mati, gospa Josipina Jahn, roj. Muller vdova oiic, fin. prokurature v torek, dne 15. t. m., ob 6. uri zmtraj, v 89. letu starosti, previđena s toJažSi sv. vere, mirno v Gospodu zasipah. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 17. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti. Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 15. oktobra 1929. Žalujoči ostali. Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi o znamkah. Za odgovor znamko 1 - Na vprašanja brez znamke ne _ odeovarlama. Nalmanj&i o^la* Otn 5*—«. r' Dvigni pismo v upravi »Slov. Naroda« pod »Kla- vire Slamoreznico rabljeno, še dobro obran)ev> kopira Ponudbe z navedbo re*** na naslov Jakob Novak. Zbil je ^8 pr Medvodah. 2206 Stanovanje 2—3 sob, sobe za služkinjo, kuhinjo in vsemi pritiklinam: iščem s 1 novembrom v sredi ali bfczu centra mesta. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šiifro »Soliden plačnik«. 2202 Lutzovo peč rabljeno, pa v brezhibnem staaj-u, za sobo 150 kubčn'h metrov, kupimo. Ponudbe na S. t— D., Ljubljana, Komenskega ulica 5*. 19. 2208 Želodčno tinkturo jre'.zkuSeno. proti zaprtju jd dru-£im težkocam želodca priporoča dr. G PiccoLL tekarnar v Ljub-danii. 87-L Na obroke tupite po originalnih cenab vse >-edmete. ako se obrnete na Kre-Jitno zadrugo detajlnih trgovcev, -jubliana. C:gale=»va al 1 SO L naklada S se je radi pocenitve lista dvignila na 12.CC C asa Transmisijsko os 25 do 45 mm debelo in 4 m dolgo. r^Ktjeno. in tri enaka Iež'5'i, kupim Naslov: Mihael Terbo/c -^a-1e^e p^ Zidanem mostu. i Dober zaslužek nudimo zastopnikom to aCtrn:*- '. za prodajo dobro vpeljan, h do m a Mi predmetov. Visoka provizija Ponudbe poslati na po§tni pr dal 330. Beograd. &31 ?0'4-ne kronske bone \aps5e PuČka Stide pipolnitna do 'cljave. če o lasu/ e v edinem in naj sta ejšem slovenskem popold' evniku * Sioven^i kateri IkcMe: Jot* _ Za »Narodno tsskaroo«: Pran Jcserflek. — Za opravo in inserato: de! lasta. Oton Cbristot. — Vs» v Ljubljani.