KRANJ, torek, 5. avgusta 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Energetika je preveč pomemben temelj ... Vodna elektrarna Mavčiče sodi med ^jsodobnejše tovrstne objekte v svetu. Dušan Šinigoj pa je na otvoritvi poudaril... Špecerija ima na dolgu trgovino Čeprav v krajevni skupnosti Zasip praznujejo, tudi ob tej priložnosti poudarjajo, da so že pred več kot pol leta poskrbeli za lokacijo za novo trgovino. Špecerija pa ... Če Toneta ni, strelja Ivanka »Strelec 155 na zvezi.« Tako se vsak dan odziva radijskemu klicu iz republiškega centra za ... stran 3 s stran Zlato za blejski mladinski dvojec w Kranj, 3. avgusta — Raudnice v CSSR so bile organizator letoš-nJega svetovnega mladinskega Prvenstva v veslanju. Enega največjih uspehov jugoslovanskega veslanja sta dosegla veslača Bleda v dvojcu brez krmarja. Sašo Mirjanič in Sadik Mukič sta v finalnem nastopu presegla vsa pričakovanja, premočno zmagala in s tem osvojila svetovno zlato, frav z naslovom mladinskih svetovnih prvakov tema veslačema z Bleda obetajo še blestečo veslaško prihodnost; le z delom bo tre-Da nadaljevati. Iskrene čestitke 2a svetovni mladinski naslov. v V velikem finalu sta nastopila Se dva jugoslovanska čolna; »Koprčana Klančar in Črnač sta v dvojcu s krmarjem na šestem ttiestu, Zagrebčana Lasič in Jukič Pa sta v dvojnem dvojcu zasedla odlično peto mesto. -dh Brezcarinska trgovina na Ljubelju Kar 95 odstotkov kupcev je tujcev, največ iz sosednje Avstrije, ki jih privablja izvirna znamka blaga in ugodna cena ... stran 7 Veselo od Creine do konca mesta Kranjska noč je bila zares praznična tja do zgodnjih jutranih ur. Nič manj živahno pa ni bilo v središču Jesenic. stran 16 Vse poti k vodi — Ob koncu tedna dobijo domači in tuji gostje našega najbolj obiskanega šobca številno družbo domačih kopalcev z vse Gorenjske. Čeprav voda ni ravno osvežujoče hladna, kopalce v gneči na plaži obdrži občutek, da je osvežitev v vodi vendarle »hitro pri roki«. — Foto: F. Perdan r Brigadirji so se poslovili Jesenice, 4. avgusta — Mesec dni so bili na Jesenicah brigadirji £a mladinski delovni akciji, večinoma na gradbišču jeklarne na Beli. ^išli so iz Bosanske Gradiške, Beograda, Zenice, Valjeva. Urejevali s° gradbišče, obenem pa so delali še na igrišču v Centru 2 ter uredili Pot in okolico hidrocentrale v Vintgarju. Brigadirji so opravili več kot 20 tisoč gradbenih norma ur, ob večerjo, pa so priredili številne družabne večere in srečanje z domačini. Mlade so Jeseničani dobro sprejeli, saj so bili pridni in delavni. D. S. Vrhunec planinske sezone Vroča elektrika Vroči poletni dnevi so jo zagodli celo elektriki. Zaradi vročine so nastale okvare na velikih daljnovodih, kar je minuli petek v Sloveniji povzročilo nekajurni razpad elektroenergetskega sistema. Kot da bi hoteli povedati, kako vroča tema je elektrika zadnje čase pri nas. Prvi razlog tiči v žalostnem dejstvu, da po odprtju mavčiške vodne elektrarne v Sloveniji trenutno ne gradimo prav nobenega energetskega objekta. Ponavljajo se torej zapleti izpred šestih let, ko je bila sprejeta odločitev o gradnji elektrarne v Mavčičah, dejansko pa so jo začeli graditi precej kasneje. Zatikalo se je namreč pri sprejemanju srednjeročnega plana energetike in pri samoupravnem dogovarjanju o sredstvih. Tudi zdaj še niso izbrani objekti, ki jih bodo gradili do leta 1990 in čez. Tudi zdaj bodo morali, kot vse kaže, z interventnimi ukrepi zagotoviti dotok sredstev zanje. Drugi razlog pa tiči v izgubah elektrogospodarstva, ki se ponavljajo iz leta v leto. Vse kaže, da je republiški izvršni svet zdaj vendarle prijel bika za roge. Razločno so povedali, da računi v elektrogospodarstvu niso povsem čisti, da se sredstva znotraj njega prelivajo po sili razmer. Glavna razloga za izgube pa sta cena elektrike (ki pri nas še nima prave vrednosti) ter velike obveznosti jedrske elektrarne Krško (povzročajo jih tečajne razlike) in Rudnik urana Žirov-ski vrh. Razločno bodo torej morali reči, koliko energije potrebuje načrtovani razvoj. Zgolj varčevanje z njo ne bo zadoščalo, graditi bo treba nove elektrarne. Odgovor na vprašanje, katere, pa naj dajo celoviti podatki ter stvarna, trezna in odgovorna presoja. Pri ceni elektrike pa treba kreniti po poti njene prave vrednosti, saj bo le to spodbuda za varčno ravnanje z njo. Tako pa bi seveda tudi prekinili s prakso zajemanja denarja iz dohodka gospodarstva (pokrivanje izgub v elektrogospodarstvu), saj mora biti energija sestavni del stroškov proizvodnje, ne pa breme akumulativne sposobnosti gospodarstva. M. Volčjak Pameti in zmernosti ne po7abimo doma strani 8 in 9 Občini Radovljica in Tržič praznujeta V Počastitev praznika, 5. avgusta, je bila slavnostna seja radovljiške ob-Skupščine Že % soboto pri Partizanskem domu na Vodiški planini, ržiču pa bo svečana seja drevi. čestitkam ob praznovanju se pridružujemo tudi v ^asopisnem podjetju Glas. Kianj, 1. avgusta — Avgusta doseže planinska sezona v Sloveniji vrhunec. Poročila iz planinskih postojank in s potov govore o velikom obisku, najmanj tolikšnem, kakršen je bil lani, ko se je v vpisne knjige v slovenskih gorah vpisalo nad milijon sedemsto tisoč ljudi, vsi pa se še vpišejo ne, kar je v primeru nesreče izredno slabo. Tudi nekaj nad 6000 postelj v planinskih domovih je v Zvezna vlada je odločila Cene nazaj Beograd, 31. julija — Zvezni izvršni svet je sklenil, da se morajo cene okrog 200 predvsem industrijskih izdelkov vrniti na raven, kakršna je bila 8. junija. Gre za izdelke, ki so se podražili za več kot 5 odstotkov med 9. in 24. junijem, ko je zvezna vlada sprejemala protiinflacijske ukrepe ali v prvem polletju letos za več kot 53 odstotkov. Podražitve so kršitev dogovorjene cenovne politike, čeprav velja za te izdelke režim prostega oblikovanja cen. Cene preveč po-draženih izdelkov morajo biti znižane v petih dneh po objavi odloka zveznega izvršnega sveta, navijalci cen pa so tudi kaznovani: na odobritev novih cen bodo morali čakati 120 dni. Večina izdelkov je pomembna za življenje ljudi. Nižje bodo cene nekaterih surovin, peči in štedilnikov na trda goriva, avtomobilskih delov, gradbenega materiala, pohištva, konfekcije, ženskih čevljev in usnjene galanterije, jagnjetino, sokov, marmelade itd. Vlada je pooblastila zavod za cene, da lahko v primerih modnih izdelkov sezonskega značaja skrajša čakanje na nove cene s 120 na 00 !mi. Tržna inšpekcija bo nadzorovala uresničevanje odloka. Statistika kaže, da ostrejši spopad z bezljanjem cen že kaže prve rezultate v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. -jk tem času zasedenih. Še vedno je problem velika gneča ob koncu tedna, zato kaže ljudi še bolj usmerjati na planinska pota v začetku ali v sredini tedna, prav tako pa je najbolj obiskano Triglavsko pogorje. Skoiaj 100 tisoč ljudi je lani prenočevalo v gorah (vsak deseti je bil tujec) in lep del te množice prav v okolici Triglava. Nobene škode ne bi bilo, če bi kdo usmeril korak drugam, kjer ni nič manj lepo, in ne le v Triglavsko pogorje oziroma Julijce. Ker se je letos v gorah že zgodilo nekaj težkih nesreč (zadnja v Kočni je terjala štiri življenja), ne bo odveč ponovno opozorilo: v gore razen dobre opreme vzemimo tudi pamet in zmernost, ne precenjujmo sebe in ne podcenjujmo gora, zavedajmo se, da je vreme v gorah nevarno, hitro spremenjljivo in zahrbtno, izberimo točko, primerno našemu znanju in sposobnostim ter opremi! —Jk MERKUR kranj Povprečno 92.878 dinarjev Ljubljana — Statistika je izračunala, da je znašal v letošnjih prvih petih mesecih v Sloveniji povprečni mesečni osebni dohodek 92.878 dinarjev ali za dobrih 121 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, realno pa pomeni povečanje 18,6 odstotka. V gospodarstvu je znašal povprečni osebni dohodek 90.875 dinarjev, v negospodarstvu pa 103.608 dinarjev. Samo maja so se osebni dohodki povečali za 2,5 odstotka, vendar se je zaradi podražitev njihova realna vrednost zmanjšala za skoraj 4 odstotke. H3KOM PAS JUGOSLAVIJA Tudi tri ure in pol je v nedeljo trajala vožnja od Kranja do Bleda, taka gneča je bila na gorenjski cesti. Vse je hitelo proti vod'., za katero je ostala komaj debela ura, potem pa spet po polževo nazaj. — Foto: F. Perdan TURISTIČNIH USLUG aerodrom ljubljena OMUCTNI TILVON (W4) H-M7 rtH-m« r*txo cumukLE »NImMkmHmm: UV4*2*4*3 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 5. AVGUSTA 1986 Kranjski prispevek k čistejši Savi — V četrtek, 31. julija, so ob kranjskem občinskem prazniku slovesno odprli centralno čistilno napravo Kranja, ki so jo zgradili ob Savi pred Zarico v Drulovki. Družbeni dogovor o varstvu reke Save obvezuje vse občine in mesta njenega porečja. Kranj je s čistilno napravo za čiščenje komunalnih in industrijskih voda pretežni del svojih obveznosti izpolnil, kar je lahko zgled in izziv drugim, je dejal slavnostni govornik Henrik Peternelj, predsednik kranjskega izvršnega sveta. Kranjska čistilna naprava ima zdaj zmogljivost 100 tisoč enot, nameravajo pa jih podvojiti. Spočetka bo izkoriščenih 60 odstotkov njenih zmogljivosti, saj se vse odpadne vode še ne stekajo vanjo. Dogradili bodo še kanalizacijo in glavne zbiralnike ter posebne postaje ob tovarnah, kjer bodo iz industrijskih odplak odstranili strupene snovi, da ne bi rušile ravnovesja v mehanski biološki čistilni napravi. Pri gradnji so koristili izkušnje, ki jih imajo s sorodnima napravama v Škofji Loki in Domžalah. Kranjsko so zasnovali že pred dvanajstimi leti, naložba je postala uresničljiva z gradnjo vodne elektrarne Mavčiče, saj je čistilna naprava pogoj za njeno obratovanje. Stala je dobro milijardo dinarjev; tretjino denarja so prispevala Savske elektrarne, dve tretjini so zbrali v Kranju, Načrte so naredili v kranjskem Projektivnem podjetju in ljubljanskem Planumu, investitorstvo je vodil kranjski KOGP, gradil je kranjski Gradbinec s sodelovanjem Hidrometala Mengeš, Uljanika Pulj ter Save, ETP, Elektra Gorenjske in Vodovoda iz Kranja. Foto: F. Perdan Šenčur, 1. AVGUSTA — Mercator — KŽK Gorenjske je za občinski praznik Kranja odprl v Šenčurju center za hitro razmnoževanje krompirja. I,etos bodo v njem vzgojili prvih 70 tisoč z virusi neokuženih krompirjevih gomoljev; polna izraba zmogljivosti pa je načrtovana leta 1989, ko naj bi pridelali 210 tisoč gomoljev. Do tedaj bodo postopoma opuščali staro tehnologijo, ki je v primerjavi z novo manj zanesljiva, trikrat počasnejša in zavoljo tega tudi piecej dražja. Nova tehnologija, ki pomeni korak z razvitim svetom, bo nadomestila dosedanji vsakoletni uvoz semenskega krompirja v kombinatu in tudi v Sloveniji. Center je slovenska posebnost tudi v tem, da je denar zanj (443 milijonov dinarjev) zagotovilo 56 organizacij združenega dela, skladov in bank. Na slovesnosti ob odprtju centra so o pomenu naložbe za gorenjsko in jugoslovansko kmetijstvo spregovorili Janez Tavčar, direktor KZK Gorenjske, Milan Knežević, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (poudarke iz njegovega govora objavljamo na 3. strani) in Jan Kristian Hessen iz Inštituta za skladiščenje in pridelavo kmetijskih pridelkov v VVage-ningenu na Nizozemskem, s katerim KZK Gorenjske, predvsem dr. Miloš Kus, dobro sodeluje že osemnajst let. (cz) — Foto: F. Perdan PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Deviz bo še več Beograd — Zvezni izvršni svet je obravnaval skupne izvozne jugoslovanske programe. V prvi etapi jih je presojal osem, ki mu jih je posredovala zvezna gospodarska zbornica. Merila so stroga. Podporo bodo dobili agresivni izvozni prog-"mi, katerih čisti devizni iztržek bo vsako leto večji za najmanj 50 milijonov dolarjev. Za osnovo je vzeto leto 1985. Za vse priložnostne izvozne programe pa bodo merila strožja. ZIS bo za vsakega posebej pripravil izvozne spodbude. Zbornica namerava poslati v obravnavo vladi še 20 programov. Skupno naj bi bilo v te programe vključenih skoraj 30 odstotkov jugoslovanskih izvoznikov Povečali bomo tudi število prostih carinskih prodajaln. Vlada je že sprejela ustrezen odlok. Največji remont v Krškem Krško — V četrtek zvečer se je zaradi doslej največjega remonta ustavila jedrska elektrarna v Krškem. Ponovno jo bodo pognali 13. novem bra. V tem času bodo opravili po membne remonte, delno menjali go rivo in s tem podaljšali življenjsko dobo našega jedrskega prvenca. Preverili bodo vse najpomembnejše dele elektrarne, ki je do 1. avgusta obratovala neprekinjeno in z vso močjo kar 130 dni. V prvem polletju je proizvedla več elektrike kot so načrtovali. Usoda idrijskega rudnika Idrija — V Idriji so se ponovno sestali predstavniki republike in idrijskega združenega dela in se pogovarjali o usodi tamkajšnjega rudnika živega srebra. Največji problem je razpadanje jamske in zunanje opreme. Usodo rudnika je treba rešiti čim prej, saj je tesno povezana tudi z usodo mesta nad njim. Kakršnakoli nesreča bo veliko dražja kot zdajšnje popravilo. Bolniki ne smejo trpeti Maribor — Prekinitev dela v mariborski bolnišnici in zdravstvenem domu ni minila brez posledic za bolni ke. Zaradi sestankovanja so bila opravljena le najnujnejša opravila. Delo v bolnišnici mora potekati normalno, poudarjajo odgovorni v Mari boru. Osebni dohodki se bodo dvignili za toliko, kolikor je denarja in kolikor dovoljujejo merila. Družbene dejavnosti morajo upoštevati težaven položaj gospodarstva. Prav tako so menili, da prekinitev dela ni najprimernejši način za reševanje problemov. Vodna elektrarna Mavčiče je plod domačega znanja in tehnologije — V četrtek, 31. julija, so ob kranjskem občinskem prazniku slovesno pognali vodno elektrarno Mavčiče. Z 38 megavati moči je sorazmerno majhna elektrarna, dragocena pa je, ker bo proizvajala elektriko predvsem ob konicah porabe. Popolnoma je avtomatizirana in tako eden najsodobnejših objektov na svetu. Ima tudi vlogo čelne elektrarne za bodoče nižje ležeče savske elektrarne. Temeljni kamen zanjo so položili pred dobrimi šestimi leti. Načrte so naredili v Elektroprojektu, večino gradbenih del je opravil Gradisov mariborski tozd Nizke gradnje, montažna dela pa Metalka, Hidromonta-ža, Rade Končar, Minel in IMP. Tesnilna in vrtalna dela je opravil Geološki zavod, zavarovalna dela na obrežju pa Vodno gospodarsko podjetje Kranj. Opremo za elektrarno so naredili v Metalni, Litostroju, Rade Končarju, IMP in Iskri. Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Sinigoj (povzetek njegovega govora objavljamo na 3. strani). Foto: F. Perdan Podeljene kranjske nagrade, priznanja in plakete — ^ petek so na slovesni seji kranjske občinske skupščine ob občinskem prazniku podelili Slavku Zalokarju, TVD Partizan Kranj in krajevni skupnosti Vodovodni stolp nagrade občine Kranj, Peiru Jekovcu, Francu Kreačiču, Rudiju Nadižovcu, Ferdinandu Rauterju, Edgarju Von-čini in delovni organizaciji KOGP Kranj priznanja občine Kranj, Plavalnemu klubu Triglav Kranj, Francu Vov-čaku, Savskim elektrarnam in KZK-jevemu tozdu Km«' tijstvo velike plakete občine Kranj, dr. Milošu Kusu p8 malo. Na seji je predsednik občinske skupščine Ivan Torkar kratko in jedrnato opisal uspehe in zagate kranj" ske občine. Seje so se udeležili revolucionarji, prvoborO in nosilci partizanske spomenice, prav tako pa so bil8 številno zastopana pobratena in prijateljska mesta ter občine. Kranjčanom je za praznik čestital tudi predsed" nik slovenske skupščine Miran Potrč, prazničnim vošci-lom pa se je pridružila tudi posadka ladje Kranj. Na slikj podeljevanje nagrade občine Kranj krajevni skupnost1 Vodovodni stolp. V njenem imenu jo je sprejel predsednik skupščine krajevne skupnosti Mirko Galičič. (jk) " Foto: F. Perdan Kulturna združenost in sožitje Ljubljana, julija — Predsedstvo republiške konference SZDL je po skoraj leto dni trajajoči razpravi v SZDL, skupščini in drugih organih sprejelo izhodišča za uresničevanje politike skupnega slovenskega kulturnega prostora Nič nevarnega in mračnjaškega ni v politiki skupnega slovenskega kulturnega prostora. Osnova so duhovna in kulturna združenost ter sožitje vseh delov in pripadnikov naroda, ne glede, kje žive in delajo, obenem pa odprtost do kultur, s katerimi se slovenska srečuje in prepleta. Gre za zagotovitev čim bolj enakih možnosti za dostop do dosežkov slovenske, jugoslovanskih in drugih kultur vsem prebivalcem Slovenije in pripadnikom slovenskega naroda. To ni kršitev nedotakljivosti meja, temeljnih dokumentov Organizacije združenih narodov in helsinške listine, temveč podpora težnjam sodobnega sveta. Politika skupnega slovenskega kulturnega prostora je bogatitev filozofije in prakse neuvrščenosti, ozemljske nedotakljivosti in nevmešavanje v notranje zadeve drugih ter uresničevanje ustavnega določila, da mora Jugoslavija skrbeti za tiste dele jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki žive zunaj njenih meja. To ;a^'J^;VuWv^- ■ ' ski narod, prav iuRo pa tudi za druge, saj je prav to zagotovilo duhovne povezave Evrope in sveta ter preseganja državnih, ideoloških ter vojaških ločnic. V tem smislu je treba pojmovati vlogo madžarske in italijanske narodnostne skupnosti, ki sta del kulture Slovenije in hkrati del kulture matičnih narodov na Madžarskem in v Italiji. Skupni slovenski kulturni prostor je tudi vključevanje in spodbujanje kulturnega življenja delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki delajo v Sloveniji, ter povezovanje s kulturami drugih narodov in narodnosti ter njihov neoviran pretok znotraj Jugoslavije. Kakršnokoli zapiranje znotraj Jugoslavije in zapiranje meja je največja grožnja skupnemu kulturnemu prostoru. Na teh izhodiščih je treba graditi tudi naš odnos do zdomcev in izseljencev. Politiki skupnega slovenskega skupnega prostora moramo zato namenjati več pozornosti. Aktivnosti morajo potekati usklajeno v socialistični zvezi. Pomemben del bremena bodo morale prevzeti znanstvene in raziskovalne organizacije, od univerz do akademije znanosti v Sloveniji, v zamejstvu pa kaže spodbujati ustnavljanje svojih raziskovalnih ustanov. Koristno bi bilo zbrati podatke o življenju in delu številnih naših znanstvenikov, ki živijo in. delajo na tujem. Njihova pomoč bi bila koristna pri našem razvoju. Preveriti kaže ustreznost programov usmerjenega izobraževanja, ki zadevajo to področje, kvaliteto učbenikov in učiteljskega kadra v slovenskih šolah v tujini. Dosežki slovenske kulture morajo biti enako dostopni za vse dele našega naroda. Predvsem med Slovenci na tujem manjkajo ustanove, ki bi bile je- dro kulturne dejavnosti, jedro narod3 in razvoja njegove zavesti in samoz8' vesti. Skupni slovenski kulturni P1? stor mora postati enakovredno podro^ je dela samoupravnih interesnih skup" nosti, predvsem izobraževalnih, kultni nih in raziskovalnih, tako po vsebins" kot gmotni plati. Zboljšati pa se mor, tudi medsebojno obveščanje in obyeS čanje Slovencev na tujem o dogodkihv domovini. Delo našega naroda na tujem mor8 mo vključevati vse oblike sodelovanj8; od gospodarskega do strogo kulturni ga, seveda prilagojeno razmeram-delovanje z manjšino je treba zasnov ti drugače kot na primer z zdomci jj izseljenci. O teh stvareh mora biti st no seznanjena tudi Jugoslavija in 0J ni organi, predvsem prek zvezne *°.\. ference SZDL. Skupni slovenski/^ turni prostor je aktivnost širšega in le slovenskega pomena in kot tak0^, moramo predstavljati v Sloveniji' . goslaviji in delom sveta, kjer žive S> venci. J. Košnje* MERKUR kraNJ Slovensko javno mnenje Kriza poslabšuje odnose med narodi Kriza v družbenih odnosih pri nas se odraža tudi v odnosih med narodi. O tem nas prepričujejo številni izgredi z nacionalnim ozadjem (idrijski dogodki, sramotilni vzkliki, nacionalistično obarvani proti igralcem gostujočih moštev iz drugih republik, na nekaterih športnih tekmah) in to potrjuje med drugim tudi raziskava'Slovensko javno mnenje. Pri ocenjevanju odnosov med jugoslovanskimi narodi prevladujejo vmesne presoje, vendar nam primerjave z ocenami iz prejšnjih let kažejo na slabšanje mednacionalnih odnosov: pred šestimi leti (pred začetkom kriznih pojavov) je 82 odstotkov vprašanih pozitivno ocenilo odnose med narodi v Jugoslaviji, v letošnji raziskavi le 36od-stotkov. Letu 1980 je le en odstotek anketirancev negativno ocenilo tovrstne odnose, letos je bil ta delež že 17-odsto-ten. Podobne ugotovitve veljajo tudi za odnose med pripadniki različnih narodov v Sloveniji pa tudi pogled v prihodnost je — sodeč po izjavah vprašanih v k raziskavi Slovensko javno mnenje — vse prej kot rožnat, saj je delež stališč, da se bodo nacionalni odnosi še poslabšali, dokaj visok. Slovenski anketiranci /. visokimi deleži soglašajo s stališči, da zaradi prise- Essenski župan na obisku v radovljiški občini 0 turizmu in prodaji Radovljica, 31. julija — Predsedstvi občinske konference SZDL in radovljiške občinske skupščine sta na pobudo slovenskega društva Bled iz Essna v Zvezni republiki Nemčiji (letos praznuje 15-letnico) povabili na obisk Uda Baverja, župuna Essna in enega vodilnih socialdemokratskih politikov v ZRN, ki je kot velik prijatelj Slovenije veliko storil za delovanje slovenskega društva v Es-snu. Predstavniki radovljiškega gospodarstva in občinske uprave na čelu s predsednikom skupščine Ber nardom Tonejcem so se z gostom pogovarjali predvsem o možnostih so delovanja na gospodarskem področju. Dogovorili so se, da se bo radovi |iski turizem predstavil marca na sejmu v Essnu, ki velja za eno največjih prireditev turistične ponudbe v Evropi. Gospdoarstveniki so uglednega gosta vprašali tudi o tem, kak šne so možnosti za večjo prisotnost izdelkov radovljiške tekstilne (in druge) industrije na essonskom trgu, pri čemer so predlagali vključitev v njihovo trgovsko mrežo ali postavitev lastne prodajalne. Gospod 1 'vanJ.1 ^e"e' M»i ali ga povsem zaustaviti; vsa .^je' ti je izjavil, da je s tem treba na ^ vati, ker slovensko gospodarstvo V ^ huje te .lelav.e, ?..\ odstotkov vp?«^« pa je menilo, da je treba Pr's<> ] .'^V V nadomestiti z vlaganjem sr«vCj V |XKirocja, od koder prihajajo de' drugih republik ^cj) TOREK. 5. AVGUSTA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^MIS^IEIIGLAS Iz govora predsednika republiškega izvršnega sveta DUŠANA SINIGOJA ob otvoritvi vodne elektrarne Mavčiče Energetika je preveč pomemben temelj gospodarstva, da bi si lahko privoščili stihijo in improvizacijo Vodna elektrarna Mavčiče sodi po svojih tehničnih značilnostih med najsodobnejše tovrstne objekte v svetu. Popolnoma je avtomatizirana.in bo obratovala brez posadke. Po svoji moči sicer ne sodi med velike elektrarne. Njenih 38 megavatov pomeni komaj dobrih 12 odstotkov zmogljivosti, ki smo jih zgradili za potrebe naše republike v minulem planskem razdobju. V elektroenergetskem sistemu pa bo vendarle imela pomembno vlogo. Proizvajala bo najdragocenejšo vršno energijo in s tem pomagala odpravljati težave ob konicah porabe. Hkrati pa bo prispevala k uravnavanju pretoka Save in s tem k boljšemu izkoristku vodne elektrarne Medvode in bodočih elektrarn, ki jih bomo gradili niže ob savskem toku. Kljub zadovoljstvu, ker smo dokončali vodno elektrarno Mavčiče in vodno elektrarno Solkan, pa ne moremo mimo neprijetne ugotovitve, da v Sloveniji trenutno ne gradimo nobenega energetskega objekta. To pomeni, da stopamo v novo srednjeročno obdobje brez tako imenovanih objektov kontinuitete. To nedvomno ogroža naš bodoči energetski in gospodarski razvoj. V energetskem razvoju še veliko nedorečenih vprašanj Vse to kaže, da je v bodočem energetskem razvoju Slovenije še veliko nedorečenih vprašanj. Sorazmerno majhne materialne možnosti, ki so Posledice splošnih gospodarskih razmer in vse večje in upravičeno zanimanje javnosti za vprašanja, ki so Povezana z energetiko, okoljem in sPloh z našim prihodnjim razvojem, Povečujejo odgovornost naših odločitev. Zelo hitro se bomo morali odloči-" — in to tako, da ne bomo naredili napak. Te bi bile daljnosežne in bi maele verižne posledice za naš gospodarski razvoj še v prihodnjih deset- Zgolj varčevanje ne bo zadoščalo Samo z varčevanjem in počasnim Posodabljanjem tehnologij ni mogoče Prihraniti toliko, da bi prihranki energije zadoščali za bodoči razvoj, tri vrednotenju posameznih možnih energetskih objektov moramo celovito in kar se da objektivno preučiti Vse tehnično-varnostne aspekte in Vse možne ekološke posledice. Upoštevati moramo tudi vse večje stroške, ki jih terjata varnost in prepre-cevanje ekoloških posledic. V dosedanjih presojah je, žal, še vse preveč ^nostranskosti in polresnic. Energeti-j*1 Prisegajo na svojo računico in upoštevajo le energetsko-bilančne in tehnične argumente. Nasprotna stran pa večkrat slepo poudarja izključno eko-•osko problematiko. Yrhovo bodo začeli graditi se letos Kljub številnim vprašanjem, zara-1 katerih še ni dokončno izoblikovan Program gradnje energetskih objek-Wv za potrebe SR Slovenije v prihod- njih petih oziroma desetih letih, so nekateri objekti že preučeni do tolikšne mere, da se lahko lotimo gradnje. Od 13 možnih objektov kontinuitete, ki so bili v presoji, jih je sedem že dokončno uvrščenih v program. Vodno elektrarno Vrhovo na Savi bomo začeli graditi še letos, dobro pa sta pripravljena še dva objekta iz savske verige, in sicer Boštanj in Blanca. O energetski samozadostnosti Slovenije ni mogoče niti razmišljati Poleg tega intenzivno preučujemo možnosti za skupne naložbe v elek-trosisteme drugih republik in Kosova. Zagovarjamo stališče, da so za Slovenijo take naložbe ekonomsko in razvojno utemeljene. O energetski samozadostnosti Slovenije ni mogoče niti razmišljati, saj je ne omogočajo ne razpoložljivi naravni viri ne prostorske razmere. To kaže tudi ekonomski račun, ki terja, da investiramo tam, kjer dajejo vložena sredstva največjo količino cenene in kvalitetne energije. Ugotavljamo pa, da sistemske rešitve skupnih vlaganj ob skupnem dohodku niso najprimernejše za specifično področje energetskih naložb. V energetske objekte praviloma ne vlagamo zaradi skupnega dohodka, ampak zaradi bodočih dobav električnega toka. Zato teh razmerij ni smiselno urejati prek cene energije, niti prek udeležbe na skupnem dohodku, temveč na podlagi odškodnine za uporabo vodnih zmogljivosti. Zato smo se v slovenskem izvršnem svetu odločili, da bomo pripravili sistemski predlog za skupne naložbe v energetiki. S tem naj bi se v prihodnje tudi ognili nekaterim težavam, ki zapletajo poslovne odnose pri doslej sklenjenih in realiziranih objektih za potrebe naše republike v BiH, kot sta denimo Tuzla in Ugljevik I. Poiskali prava žarišča izgub v elektrogospodarstvu Kljub težavam s čistimi računi v sistemu elektrogospodarstva pa se je nedvoumno pokazalo, da so glavni viri vseh izgub v elektrogospodarstvu cena električne energije in visoke obveznosti jedrske elektrarne Krško — povzročajo jih tečajne razlike — ter Rudnik urana Žirovski vrh. Medtem ko si zdaj prizadevamo, da bi normalizirali te obveznosti iz kreditov, pa bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti tudi politiki cen in tarifni politiki. Nesporno je, da energija pri nas še ni pravilno ovrednotena. K ureditvi tega vprašanja bodo nedvomno prispevali skupni elementi za oblikovanje cen, ki so bili pred nedavnim sprejeti na jugoslovanski V naše proizvode moramo začeti vgrajevati veliko več znanja, pa veliko manj materiala in energije. V zadnjem času je bilo veliko vprašanj, čemu potem gradimo na Jesenicah in v Kidričevem. Res je, da se za proizvodnjo jekla in aluminija porabi veliko energije. Po drugi strani pa imamo tu tradicijo, kadre in zmogljivosti. Jeklo in aluminij sta nedvomno strateška materiala za vsako gospodarstvo. Dosedanji tehnologiji na Jesenicah in v Kidričevem sta iztro-šeni in zastareli, porabita sorazmerno preveč energije in tudi ekološko sta neustrezni. Ta navidezni problem se pokaže v pravi luči in dobi svoj ekonomski pomen šele, ko upoštevamo, da bo s tem omogočena presnova dobršnega dela predelovalne industrije, ki bo "lonela na visoko-kakovostnem jeklu in aluminiju. Zato je nujno potrebno, da čimprej razvijemo visoko tehnologijo in visokokakovostne programe v kovinskopredelovalni in strojni industriji, še zlasti v proizvodnji končnih izdelkov. Hkrati moramo zagotoviti tudi prodor s temi programi na konvertibilni svetovni trg. Če tega ne bomo napravili, potem — to moram odkrito povedati — tudi investiciji na Jesenicah in v Kidričevem ne bosta dali priča kovanega učinka. ravni. Primerna politika cen v elektrogospodarstvu pa lahko hkrati postane učinkovit vzvod za postopno in dolgoročno prestrukturiranje energetske porabe, za zmanjšanje relativne porabe na enoto proizvoda, za ugotavljanje dejanske ekonomičnosti posameznih proizvodenj in za varčevanje v širo!:i porabi. Toda pogoj za ureditev tarifne politike je poprejšnja ureditev računov znotraj slovenskega elektrogospodarstva. Kmetijski nasveti Tehnologija pridelovanja strniščnih dosevkov j^trniščne dosevke lahko prideluje ske ^° s^rnem žitu, ranem in semen-Ppj?1 krompirju ter po oljni ogrščici. inte VunJe dosevkov pomeni močno nzifikacijo kmetijstva. Takoj po spravilu glavnega posevka njivo plitvo preorjemo in prebranamo. Za dosevke, ki imajo drobno seme, mora biti površinski sloj zemlje zelo dobro pripravljen. Njivo oskrbimo s fosforom in ka- li V Školči!"-V '0sKi Nan" ,)a sw ravne strehe ne obnesejo, so občutili tudi "«dsiJ V*K' Nami. Lotili so se popravilu strehe, obenem pa bodo /gornje tekstn usI»osol»ili za prodajo blaga. Hudi bi namreč izboljšali ponudbo pretlst !"i,oma konfekcije, povečali športni oddelek ter bolj kulturno »ttdsi kclo tehniko, akustiko, stroje in pohištvo. V novem zgornjem Ikon i$u ,MM'° l,re<,m •a,on pohištva, kjer bodo |.iodstavili tudi pisarni-Do ?tvo» s preselitvijo pohištva pa bo v prvem nadstropju več prostora Pritlt .n.udbo drugega blaga. Tako bodo v Nami predvidoma prihodnje leto »Ovli. . s'umn 700 kvadratnih metrov novih prodajnih površin, v katere J,\ KaJ° tudi nekatere proizvodne organizacije, dobaviteljice blaga. (H. ^ ' loto: V. I Vi dan lijem že pred setvijo prejšnjega glavnega posevka, ob setvi dosevka pa pognojimo le z dušičnim gnojilom. Stročnice in mešanice s stročnicami gnojimo t dušikom le umerjeno (okoli 40 kg/ha dušika), križnice in trave pa izdatno (100 kg/ha). Zlasti križnice popolnoma odpovedo brez izdatnega gnojenja z dušikom (okoli 120 kg/ha). Vse dosevke sejemo na ozko medvr-stno razdaljo (IS do 25 cm). Drobno seme (križnice, trave in detelje) sejemo plitvo (1 do 1,5 cm), metuljnice pa globlje (3 do 4 cm). Setev opravimo z žitno sejalnico ali s trosilnikom z nihajno cevjo (vicon), pri čemer pa je treba seme zabranati v zemljo. Če je zemlja ob setvi suha, njivo po setvi povaljamo. Količina semena na ha: — krmna ogrščica (sorta starška) 10 kg — ozimna krmna repica (sorta per-ko) 10 kg — mnogocvetna ljuljka (sorta tetra-florum) 40-50 kg — jara grašica + oves 60 kg + 75 kg — jari krmni grah + oves 70 kg + 75 kg — jari krmni grah + koruza 70 kg -t- 25-30 kg — aleksandrijska detelja + mnogocvetna ljuljka 30 kg f 10 kg — perzijska detelja + mnogocvetna ljuljka 15 kg + 10 kg Dovolj gosta setev na dobro pripravljeno in pognojeno njivo zagotavlja bujen razvoj dosevkov, ki uspešno za-trejo plevel. Ce se na dosevkih križnic pojavijo bolhtiči ali gosenice, je treba napadene dosevke nemudoma poškropiti, sicer jih škodljivci v nekaj dneh popolnoma uničijo. V ta namen uporabimo ustrezen insekticid: malation, radotion ali zolon v predpisani količini na hektar. Milan Knežević, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ob odpiranju centra za razmnoževanje krompirja Nekatere kmetije že dosegajo vrhunske rezultate Šenčur, 1. avgusta — Mercator — KŽK Gorenjske je v petek v Šenčurju odprl center za hitro razmnoževanje semenskega krompirja. Na slovesnosti je zbranim spregovoril Milan Knežević, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: — Čeprav se sestava prehrane za ljudi spreminja, ostaja krompir še vedno pomembno živilo. Od skupno 400 tisoč ton pridelka v Sloveniji ga za prehrano ljudi porabimo okoli 150 tisoč ton; v organiziran odkup pa je zajetih le 60 tisoč ton. Z doseženimi hektarskimi pridelki ne moremo biti zadovoljni, saj s 13 tonami na hektar močno zaostajamo za deželami z intenzivno proizvodnjo krompirja. Tako je, na primer, Nizozemska leta 1984 dosegla v povprečju že prek 38 ton pridelka na hektar. Osnovni razlogi za nizke donose so predvsem premajhna zamenjava semena in neupoštevanje strokovnih navodil tehnologije pridelave, predvsem še varstva rastlin. Za naše razmere je namreč značilno, da krompir pridelujemo skoraj v celoti v zasebnem kmetijstvu. — Za Gorenjsko je krompir najpomembnejša tržna poljščina. Ugodne naravne danosti in osvojena tehnologija pridelave omogočajo, da nekatere usmerjene kmetije že dosegajo vrhunske donose, ki se lahko kosajo s svetovnimi dosežki. K temu so prav gotovo prispevala tudi strokovna služba in usmeritev kmetijskih organizacij v organizirano tržno pridelavo krompirja. — Nekatere virusne bolezni na krompirju in njihovo množično širjenje v letih od 1960—1970 sta močno ogrozila razvoj semenskega krompirja pri nas in po Evropi. Izhod iz teh težav so strokovnjaki našli v hitrem razmnoževanju v kontroliranih razmerah. S centrom v Šenčurju se tudi mi uvrščamo med dežele, ki so kos temu problemu. S predvideno zmogljivostjo 30 tisoč rastlin oziroma 200 tisoč z virusi neokuženimi gomolji krompirja, bi v prvi fazi zagotovili kvalitetno osnovo za pridelovanje elitnega semana. S tem bomo nadomestili okoli 300 ton semena na leto, ki smo ga doslej uvažali, in zagotovili razmere za hitrejšo intenzifikacijo pridelave jedilnega krompirja. — Za srednjeročno obdobje 1986—90 načrtujemo 3,5-odstotno stopnjo rasti fizičnega obsega kmetijske proizvodnje, kar bi omogočalo, da bi učinkoviteje pokrivali domače potrebe po hrani, zagotovili tržne rezerve in se v večji meri vključevali na svetovno tržišče. Med ukrepi za večjo pridelavo smo še posebej poudarjali intenzifikacijo proizvodnje. Le-to bi dosegli z izboljšanjem setvene sestave ter z večjo uporabo mineralnih gnojil, pravilno in pravočasno izvedenemi tehnološkimi opravili ter s hitrejšo menjavo semena. Prav uporaba kvalitetnega semena daje tudi takojšnje proizvodne učinke, ki nemalokrat presegajo celo 30 odstotkov. (cz) IZ GOSPODARSKEGA SVETA Več avtomobilov kot lani S tekočega traku novomeške IMV je v šestih mesecih letošnjega leta prišlo 21.343 osebnih vozil (R-4 in R-18), kar je 1.464 vozil več kot lani v enakem obdobju. Izdelali so 20.099 vozil R-4 in 1.244 vozil R-18, tako da je pri katrcah presežen polletni načrt v primerjavi z lanskim za 7,3 odstotka, pri R-18 pa za 8 odstotkov. V tem času so za francoskega partnerja izdelali približno 15 tisoč katrc, kar pomeni, da bodo v IMV svoje letošnje izvozne obveznosti lahko izpolnili. Ugodna ocena žetve v Vojvodini Prva uradna ocena letošnje žetve v Vojvodini, ki se je že končala in je dala 1,446 tisoč ton pšenice, je zelo ugodna. Vsa dela na 285 tisoč hektarih — od polj do silosov — so bila dobro oranizirana. Precej družbenih posestev v Vojvodini je od začetka do konca žetve delalo v več izmenah, da bi kar najhitreje poželo pridelek in zmanjšalo izgubo zrelega zrnja. Res je, da je pogost dež oviral žanjce, še posebej v Sremu in delu Banata, kjer bi sicer hitreje poželi pridelek. Glede na vreme, ki kmetovalcem ni bilo naklonjeno, sta povprečen pridelek 5,19 tone na hektar in kakovost pšeničnega zrnja zelo ugodna. V Vojvodini je bil uspešen tudi odkup pšenice. V silose in skladišča so jo spravili 1.388 tisoč ton. Od vojvodinskih kmetov so odkupili celo 86,5 odstotka požete pšenice. Doslej so jim izplačali 75 odstotkov denarja, preostanke pa jim bodo plačali te dni. Nižji davki zaradi cenejše nafte Cene nafte so padle, zato so zaslužki naftnih družb manjši. Norveške črpajo nafto v Severnem morju in prav severnomorska nafta je v zadnjem letu zbirala svetovne cene nafte. Norveška vlada je zdaj določila nove davke za naftne družbe, nekaj pa jih bodo tudi odpisali. Zaslužki naftarjev so se namreč zmanjšali in obstaja bojazen, da bo povsem usahnilo njihovo zanimanje za širjenje zmogljivosti. Država želi z olajšavami doseči, da ji dohodki od te dejavnosti, čeprav bodo za sedaj manjši, v prihodnosti ne bi usahnili. II o v 0 S Sadilci sadik za izvoz Spodnji Brnik — Te dni je Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske Kranj, tozd Agromehanika, izvozil sto štirivrstnih sadilcev sadik, ki imajo novost, in sicer dolivanje vode vsaki sadiki. Prva pošiljka s to novostjo je šla pred dnevi v izvoz v Alžirijo, naročilo je bilo vredno sto tisoč dolarjev. Stroje je izdelal kooperant KŽK Gorenjske Agromehanike Kranj, Ludvik Stare s Spodnjega Brnika. Po hitrem postopku je razvil prototipni aparat, ga uspešno preskusil in ker je bil uspešen^e takoj izdelal potrebnih 400 kosov, ker so na enem sadilcu vgrajeni štirje takšni aparati. Pri tem pa je vredno omeniti, da je Stare potreboval od zamisli do končne realizacije dobrih 14 dni. Dolivanje 2 del vede vsaki sadik? zadostuje, da sadika prične rasti. Naprava za dolivanje vode je bila razvita v delavnici Ludvika Stareta na Spodnjem Brniku. Agromehanika Kranj je že poskušala uvoziti naprave za sadilce, vendar niso bile primerne za vgradnjo. J. Kuhar (mmmmMGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 5. AVGUSTA 1986 KRATKE PO GOR EN J S K EM Tekmovanje gasilcev treh dežel — Ob občinskem prazniku Jesenic je bilo minulo nedeljo v Zabreznici tekmovanje gasilcev treh dežel: Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske Krajine. Med ekipami so bili prvi gasilci iz Smokuča pred gasilci iz Zabreznice in gasilci Arnoldsteina-Podkloštra. Na 12. tradicionalnem srečanju je skupno zmagala Slovenija pred Koroško in Furlanijo. — Foto: D. Sedej Krajevni praznik Podmežakle Jesenice — V krajevni skupnosti Podmežakla so ob letošnjem krajevnem prazniku pripravili vrsto prireditev. V četrtek, 7. avgusta, bodo športna tekmovanja v namiznem tenisu, tekmovanja v odbojki in turnir v malem nogometu v športnem parku Podmežakla. V petek, 8. avgusta, bo ogled Tehniškega muzeja ter slavnostni seji skupščine delegatov krajevne skupnosti in krajevne konference socialistične zveze. V soboto, 9. avgusta, bosta teniški turnir in pohod krajanov k spominskemu znamenju na Zakopih. Organizirali bodo tudi ogled partizanske bolnice na Zakopih. D. S. Piknik in izlet za invalide Radovljica — Društvo invalidov Radovljica bo v soboto, 16. avgusta, ob 14. uri pripravilo na Mlaki pod Radovljico (blizu Mlakarja) piknik za svoje člane. Prijave sprejemajo do 14. avgusta. 13. in 14. septembra pa bo društvo organiziralo dvodnevni izlet na Brione. Prijave za ta izlet sprejemajo vsak četrtek v društveni pisarni od 15.30 do 17. ure. Prijateljsko sodelovanje Radovljica — Že dobro desetletje se tkejo vedno trdnejše vezi prijateljstva in sodelovanja med nekdanjimi borci, člani ZB NOV Bled in slovenskimi borci, člani organizacije italijanskih partizanov ANPI iz Doberdoba. Pred petimi leti so podpisali listino o pobratenju. Zamejski rojaki vabijo blejske borce vsakega 25. aprila, ko slavijo v Doberdobu dan osvoboditve. Blejci pa povabijo svoje prijatelje na krajevni praznik, 17. julija. Tudi letos je bila na Bledu osemčlanska delegacija iz Doberdoba. JR PISALI STE NA Čopova domačija propada - in dediščina TUDI »Menim, da je članek avtorice D. Sedej v Gorenjskem glasu 15. julija, na 9. strani, z naslovom Čopova domačija propada le deloma opozoril na probleme v zvezi s Čo-povino in še to ne popolnoma nepristransko. Ker je namen objektivno obveščanje javnosti, sem napisal nekaj pripomb in upam, da bodo pomagale k celovitejši podobi problema o obstoju ali neobstoju Čopovine v krajevni skupnosti Žirovnica. Prav žal mi je, da se vprašanja kulturne dediščine, katere precejšen del predstavljata tudi ime in delo Matije Čopa, lotevamo na tak način,in to ljudje, ki nismo poklicani soditi. Hiša, v kateri se je leta /797 rodil jezikoslovec in literarni zgodovinar Matija Čop, bolj znan kot prijatelj dr. Franceta Prešerna, propada. Pri tem nihče s prstom (beri: z denarjem) ne migne, da bi jo rešil To je resnica in s tem stavkom je povedano vse; dodatni komentarji, ki jih uporablja novinarka, samo zamegljujejo to dejstvo. Za lastnika omenjene hiše je res neprijetno in moteče, da se ruši, ob tem pa mu predstavlja še dodatno oviro na dvorišču, ki bi ga kot avto-prevoznik lahko bolj s pridom izkoristil. Za nikogar pa ni neprijetno in moteče, da je poleg svojega pomena ta hiša tudi v strogem vaškem jedru Žirovnice ob mogočni lipi in da prispeva k izgledu vasi. Ne vem, ali je ob tem smiselno razpravljati o etnografski vrednosti hiše, četudi tega pomena ne gre zanikati; vsaj po trditvah tov. l^bnove iz Zavoda za spomeniško varstvo na sestanku komisije za društva pri KK SZDL. 14. julija letos. Najpomembnejše je, daje to hiša, v kateri se je rodil Matija Čop, da je hiša kot taka znana slovenski javnosti in da jo le-ta, kljub določenim predelavam, sprejema kot avtentično. V omenjenem članku me kot krajana najbolj moti stavek: ,Če krajani ne bodo hitro ukrepali in začeli z akcijo za rešitev Čopove hiše, potem lastniku sploh ni zameriti, če jo bo čez noč podrl'. Najprej je pri tem treba razčistiti, da Matija Čop za krajevno skupnost Žirovnica nima nobenega posebnega pomena. S svojim literarnim delom je prera-Uel lokalni okvir in se dvignil v evropski vrh. Zato je res težko vso od- govornost za ohranjanje spomina nanj prevaliti na krajane, ki ga niti poznad nismo; s sedanjim lastnikom pa se srečujemo vsak dan! Če bomo ,zapravili' njegovo dediščino, bo seveda vsa slovenska javnost, ki je sedaj neustrezno obveščena o problemu ali pa zanj noče vedeti, planila najprej po Žirovničanih, krivcih, da je padel še en slovenski kulturni spomenik. To bi bilo neupravičeno. Breme kulturne dediščine je za krajevno skupnost veliko, ,koristi' od nje pa nobene. Že večkrat smo po raznih sestankih ugotavljali, kako nesrečna krajevna skupnost smo, ker imamo toliko slavnih rojakov ,na skrbi', (Anton Janša, Fran S. Finžgar, Janez Jalen, France Prešeren in Matija Čop), denarja krajevni skupnosti pa ne prinaša nobeden od njih. Zelo me moti tudi namig, da lastniku podiranja hiše čez noč ne bi zamerili. Še navadne hiše, v kateri se ni rodil Matija Čop in nima vzidane spominske plošče, ne moreš kar meni nič tebi nič podreti; pa ne zaradi zamere — zaradi določenih formalnosti in dovoljenj ne! Prek tega pa gre, seveda, zavestno lahko vsakdo in plača za to določeno kazen. Torej čisto nedolžno tako dejanje vseeno ni, tudi v skladu s pozitivnim pravom ne! Vse napisano pa seveda ne pomeni, da ni treba nekaj resnično storiti za ohranitev ali vsaj za ne-motečo sanacijo rojstne hiše Matije Čopa. In sramotno za slovensko kulturno javnost je, da se ob vsej tej problematiki nič ne premakne. Ob vsem tem pa mi poslušamo parole o Sloveniji, moji deželi in o .tendencah o enotnem slovenskem kulturnem prostoru'. Človek dobi občutek, da Čop v ta prostor ne spada. Odločitev o tem, ali spada ali ne in ali se bo spomin nanj ohranil, pa se ne more in ne sme prenašati na krajane, še manj pa na lastnika. Tega, žal, iz omenjenega članka tov. Sedej ni bilo razbrati.« M. Z. INVALIDSKI IZLET V začetku julija smo se radovljiški invalidi podali na izlet v Topol-ščico. Na pot smo krenili zgodaj zjutraj in med potjo naredili nekaj postankov. V zdravilišču Topolšči-ca nas je Čakalo dobro kosil >, nato pa smo sr okopali in ohladili. Tova-rišici Jožici gre zahvala za njeno prizadevnost, šoferju Emilu pa za srečno vožnjo. G. M., Radovljica Deseti krajevni praznik v Zasipu Špecerija ima na dolgu trgovino Zasip, 5. avgusta — »Letos je bil sprejet zazidalni načrt Zasipa za individualno gradnjo ... Špeceriji smo pred pol leta že izročili dovoljenje za gradnjo trgovine, vendar se ni še nič premaknilo«, pravi predsednik krajevne skupnosti Zdenko Race. Peti avgust, ko praznujejo v radovljiški občini, je tudi praznik krajevne skupnosti Zasip. Spominjajo se sabotažne akcije na tlačnem cevovodu vodne elektrarne v Piškovcih, ki so jo izvedli pred 45 leti. Letos v tej krajevni skupnosti, ki leži poldrug kilometer severno od Bleda, praznujejo že desetič. Krajevna skupnost obsega staro vaško jedro s cerkvijo, gasilskim domom in društvenimi prostori kulturnega doma Zasip. V njem ima prostore tudi krajevna skupnost, imajo pa tudi dvorano za prireditve. V krajevni skupnosti sta tudi dve gostilni in stara trgovina z osnovnimi prehrambenimi izdelki. Krajevna skupnost šteje okrog 750 prebivalcev. Od 190 hiš je okrog 15 kmetij, pravih kmetov pa je le šest. Že nekaj časa oddajajo turistične sobe, kažejo pa se že tudi začetki kmečkega turizma. »Krajevna skupnost je razdeljena v štiri zaselke,« razlaga predsednik krajevne skupnosti Zdenko Race. »To so Rebr, Muže, Stagne in Sebe- nje, vsi pa tvorijo strnjeno naselje. Nekoč smo imeli svojo osnovno šolo s štirimi razredi, ki pa je bila zaradi premajhnega števila otrok ukinjena. Danes je stanje drugačno, saj je zraslo veliko novih hiš. Pohvalimo pa se lahko, da na našem območju nimamo nobenega stanovanjskega bloka. Pa tudi po novem zazidalnem načrtu ga ne bo. Želimo namreč ohraniti sedanji izgled kraja.« Ta krajevna skupnost je med najmanjšimi v radovljiški občini. Na njenem območju ni nobene delovne organizacije in tudi denarja za različne probleme nimajo na pretek. Že veliko pa so naredili s prostovoljnim delom in prispevki. »Letos smo sprejeli zazidalni načrt za individualno gradnjo. Uspelo nam je pridobiti nadomestno kmetijsko zemljo, tako da kmetje ne bodo prikrajšani. Lahko rečem, da smo zadevo zgledno rešili in bi nas kot primer lahko posnemali tudi v drugih krajevnih skupnostih, kjer razmišljajo o Krajani si že petnajst let prizadevajo, da bi dobili namesto sedanje (na sliki) stare trgovine novo. Zdenko Race, predsednik krajevne skupnosti stanovanjski gradnji. Graditi je treba na nerodovitni zemlji!« Sedaj pa vsi krajani najbolj razmišljajo o novi samopostrežni trgovini. Pravijo, da jim Špecerija Bled v zvezi s sedanjo nemogočo trgovino že petnajst let obljublja, da bo zgradila novo, samopostrežno. Vendar imajo vsako leto drug izgovor, zakaj v Zasipu ne pridejo na vrsto. »Lani smo v krajevni skupnosti začeli odločno akcijo in v središču naselja dobili lokacijsko dovoljenje. Več kot pol leta je že, kar smo ga iz* ročili Špeceriji, vendar se ni še nič premaknilo, čeprav je bila za zdaj lokacija edini razlog, da ni trgovine. Zdaj so nas obvestili, da so gradnjo prestavili v leto 1988, čeprav bi P° vseh sprejetih planih morali začeti že prihodnje leto.« Krajanov se zato lotevata malodu-šje in nezadovoljstvo. Čeprav krajevni praznik ni najprimernejši trenutek za slabo voljo, so v minulih dneh na različnih prireditvah v krajevni skupnosti večkrat načeli pogovor tudi o trgovini, ki je že leta na seznamu neizpolnjenih obljub. ^ Žalar Noč ima svojo moč Zvečer nobenega šotora, zjutraj kamp Stara Fužina, julija — »Ko poleti proti večeru pregledamo teren, na katerem je prepovedano taborjenje, ne opazimo ničesar, zjutraj pa je na njem kar precej šotorov. Najbolj »zvesti« kršitelji so češki turisti,« je dejal Janko Ra-bič iz Stare Fužine, vodja varstvenega oddelka Bohinj v Triglavskem narodnem parku. vsem ob lepih nedeljskih popoldnevih, ko na območju ob jezeru in Savi, kjer je prepovedano kurjenje, vidijo tudi po trideset ognjev in ogenjčkov, nad katerimi se cvrejo čevapčiči. Velik problem je polje za Staro Fužino. Čeprav smejo po tamkajšnjih poteh voziti le kmetje, srečujejo na njih tudi turiste. Ob vikend hišicah je še vedno veliko divjih odlagališč, saj so za zdaj še bolj redki tisti, ki odpeljejo smeti nazaj v Kranj, Ljubljano — tja, od koder so prišli. Planinskim postojankam so lani in letos naročili, da morajo smeti sproti spravljati v dolino, vendar vsi oskrbniki koč in domov tega navodila ne upoštevajo. Samo lani so brigadirji po hribih in gorah nabrali 48 vreč raznovrstnih odpadkov. Jezero se še naprej onesnažuje. Problem niso le stavbe v bližini obale, temveč ves Ukane. »Naš cilj je, da bi se taborniki kot tudi avtokamp preselili proč od jtjzera, na Ribčev laz,« je povedal Janko Rabič. Triglavski narodni park, v takšni obliki kot je, je star vsega pet let, zato je tudi razumljivo, da prihaja do na sprotij med upravo parka in različnimi »gospodarji« prostora. Razveseljivo je, da je teh nasprotij vse manj. (cz) Divje taborjenje pa ni edina kršitev zakona o Triglavskem narodnem parku. Nadzornika Franc Štros in Tone Zadnikar ter vodja varstvenega oddelka Bohinj imajo obilo dela pred- Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas, telefonski '.številki sta: 21-860 ali 21-835. Veriga i/, enega kosa lesa — Anton Tavčar, doma iz Žetine v Poljanski dolini, zdaj pa prebiva v Žirovnici, je kot samouk navdušen rezbar. V prostem času delu zanimive in privlačne stenske ure, kolovrate v majhnih steklenicah, izrezljane lesene podobe, najbolj pa je vešč izdelave skoraj dva metra dolgih verig, ki jih izrezlja i/ enega samega kosa. Z nožkom se spravi nad lipov les in v štirih dneh je veriga, dovolj močna, predvsem pa lepa, izdelana. — Foto: F. Perdan Kako nevarna je hoja po Hrušici. čajo številne nesreče, zato bodo še tos zgradili pločnik. - Foto: F. Perd» Pločnik po vsej Hrušici Hrušica, julija — Združeno Cestno podjetje iz Ljubljane ho uredilo obvoznico mimo Urušice za tovorn promet — Telefoni šele s predorom Hrušica - Hrušica bo 10.avguS postala veliko gradbišče, saj bodo za li vrtati predor pod Karavankami "Z jani komaj čakajo, da bodo sopterno.^ odprli novo trgovino z restavracij0 mesnico, obenem pa predvidel/J gradnjo obvoznice. Združeno c°snlj-podjetje iz Ljubljane bo obvoznico ^ mo Hrušice še letos usposobilo za jjjj vorni promet, da bodo lahko ztfra $ pločnik ob nevarni magistralni c ^0 ikozi Hrušico. Pločnik za pešce ^ /čajen od Belega polja do vrtcu Hrušici. Morda bo na tem nevarn odseku manj nesreč. . . #1 LetOS bodo na Hrušici postavili s_fl nove bloke, krajani pa naj bi 0x7 in prispevali za gradnjo mrliških v07'jefn. m 1 i/m, j tov pokopališča na I >oVL<»d Telefone bodo dobili tedaj, a ne P letom 1989 - ko bodo iz Kranja o" w vega predora potegnili mednarod bj leionski kabel. Naslednje loto n«J jj asf alti rali avtobusno postajo, 1 lUPItleti' po vasi kanalizacijo ter uredil' s \fi0 šče odpadkov na Hrušici. K°n\\Ld* podjetje Kovinar Jesenice ohlj11« J^#r bo deponije prestavilo na Malo j pO klo, saj se od odlagališča širi sim vsej Hrušici. {e$iQ /,a :m adnjo obvoznice morajo še nekatere zemljiške ki naJ bi označeval ljusci j , P°d temi gorami. Erich, ki je ^skn ,'ie vedel, da sta oba parti ^tah-T i&- Bila sta v Posobnih ve vojske. Obnašala sta se do ij!,?.rimerno in samozavestno. Tudi TOfou' ki so se jih v njihovi domovini ggjjvo bali. gost mS. ki je bil v teh krajih pogost »t% Se J« do njiju obnašal kot do do->H£ancev- Direktor lova je čestital Si <*irpi/U in ga Prijazno potolažil: »Va [Vu*ktorji še niso imeli uspeha, ven-°° da se bo veter polegel,« in da |ina :ud> oni dobili vsak svojega pete-\\f '*} vidva tudi, je dejal Erichu In ft8al 0 Prepričljivo, kot bi jima po ? Pom-'telina v naročje. Ta prerokba 5*1 K*1*1 W°lfa. S"J Jo /• zavistjo gle Mi ki Novega lepotca, ki je ležal nu ^Pa*0' Pa res n'Česar no morejo bie/ W !n ceremonije. Mogoče pa je tO I Hi d°' kur daJe Iovu smisH 1,1 ('r ' h %p sotletju, posebno v tem zdolgo kNžn m°demem svetu Konig je petelina s smrekovo vejico v S^J1 mize na tla. Pel je neko staro germansko lovsko pesem v komaj razumljivem narečju. Nato so se morali vsi trije njegovi direktorji uleči na tla in božati petelina. Za njim so ponavljali lovske besede, katerih vsebina je bila oprostitev petelinu za vzeto življenje in hvalnica lovu. Sivolasi gospod Konig je potem odpel hlače jerhovice, jih spustil do kolen okoli mrtvega petelina in zaplesal ples Nibelungov. Nekaj deklet, ki so prišle pogledat ceremonijo, je zacvililo. Umaknile so se, da ne bi za tem uvodom prišlo še kaj bolj nepričakovanega. Lovec pa je pogreznjen sam vase krožil okoli petelina in pel hvalnico naravi, ki se je končala s ponavljanjem nerazumljivih magičnih besed. Medtem so natakarji prinesli na mizo zrezke. Plenitelj pa je rekel: »Moj bog, kakšni smo ljudje. Mislimo samo nase, pozabili pa smo na psa. Ubogi Ares. Ce tebe ne bi bilo, nikoli ne bi našli petelina Prvi si, ki zaslužiš nagrado.« Konig je pobral /.rezke z vseh miz. Naložil si jih ie na pladenj in jih odne sel psu. ki ie dremal na preprogi v kotu. Pes je dvignil nosi in pričel prijazno mahati s koncem odrezanega repa. Gospod pa mu je prijazno govoril in ga začel krmiti. V njegovem žrelu so izginjali zrezki, kot bi mignil Pospravil je vse in se mirno oziral na prazen pladenj. Natakarji so kmalu prinesli nove zrezke in pojedina na čast mrtvemu kralju gozdov se je začela. Poživili so prav star običaj, češčenje živali in boginje lova. Zvrstilo se je nekaj kratkih nagovorov, vmes pa so pili. Helmuth se je kmalu poslovil, kajti zjutraj je bilo treba vstati že ob dveh. Noči pri petelinjem lovu so kratke in minevajo kot sanje. Gospod Konig je poslal direktorje spat, ker jih je tudi čakal lov, z domačimi lovci pa se je zapil. V pisatelju Vojku Severju je našel človeka, ki ga je bil voljan poslušati in tudi piti z njim. Povedal je, da od nekdaj spoštuje pisatelje, ker so ljudje, ki držijo zrcalo družbi, saj skušajo biti v službi resnice, lepote in nadaljevanja življenja. Govoril je: »Veste, mladi prijatelj. Jaz ne pišem, zato pa živim in uživam. Sem človek dejanj, čeprav me včasih preganjajo tudi sanje. Vse življenje gojim kult kompromisov in sem največji sovražnik fanatizma in kakršnih koli skrajnosti. Če bo ta svet hotel obstati in se ne uničiti v medsebojni tekmi in vojni, se bo moral temeljito spremeniti. Morali bomo spoznati drug drugega, si pomagati in ne nagajati. Uveljavljam načelo: Leben und leben lassen. To me je naučil moj oče. Čeprav ne dam veliko na religije, sem si zapomnil vodilo — ljubite se med seboj. Z vami bom odkrit. Povejte tistim, ki imajo na skrbi mišljenja drugih o vaši deželi. Vaš sistem mi je od vseh socializmov najbližji. Čeprav niste posebno učinkoviti, ste pa ljudski in demokratični. Od vseh sistemov sta mi odvratna dva, od kapitalistov ne prenašam Špancev, ne mislim naroda, ampak Frankove diktature. To je svetovna sramota, da je po porazu fašizma diktatura ostala toliko časa. Od komunistov pa ne maram Kitajcev, čeprav trgujem z njimi. Povedal bom, zakaj. V Pekingu sem stanoval v najboljšem hotelu in zaželel sem si ljubezni z eno od Maovih svečenic. Ponudil sem ji tisoč dolarjev za urico ljubezni. Pa jih nisem mogel vnovčiti. Lepa, mlada sobarica mi je pokazala rdečo knjižico. Mao je napisal, da ženske niso blago. Druga mi je dejala: »Kaj naj počnem z vašimi dolarji, ko ne morem in ne smem z njimi ničesar kupiti?« Tretja je rekla: »Všeč ste mi, da bi spala z vami zastonj. Pa kaj, v tem hotelu imajo stene ušesa. Ali naj se potem pokorim nekaj tisoč kilometrov daleč od Pekinga v kakšni vasi?« Kje je osebna svoboda, če človek ne more razpolagati ne s telesom ne z dušo? »Vidite, to me zaskrbljuje. Na svetu je vsak dan manj svobode in manj smisla, zakaj se pehamo? Lov, gozdovi in mlada dekleta so za ljudi mojega kova zdravilna zelišča. Vračamo se nazaj, tja, kamor smo se izgubili. Kako pa je tukaj pri vas, gospod pisatelj?« Sever, ki je pozorno poslušal, ne da bi trenil z očmi in mu sproti pritrjeval z glavo, se je deško nasmehnil: »Nam je dobro. To mi lahko verjamete. Naše revolucije še ni konec. Zaenkrat še verujemo, da bomo spremenili svet in človeka in to je dovolj. Skušamo dohiteti razvite.« Konig se je zasmejal: »Mar tudi v neumnostih, ki jih počenjajo? Veste, beseda razvit je relativen pojem. Če bi bili mi resnično tako razviti, ne bi hodili k vam na lov. Lepo, kar ste mi povedali. Jaz vam bom po svojih močeh pomagal. Zadovoljen sem v trgovanju z vami. Moje vodilo ni dobiček kot pri nekaterih. Pa pustiva politiko. Načelno na lovu ne bi smela govoriti o njej. Nisem prišel tisoče kilometrov daleč, da bi politiziral. Zaželel sem si samote velikega gozda. Menjajva temo. Ljubite ženske?« »Seveda. Dobro ženo imam.« Potem ste srečen človek. Dobre ženske so redke. Poznate pregovor, ki ga pri vas radi ponavljajo: Baba je baba, najboljša je slaba? Jaz nisem imel sreče. Moja žena mi kot mlinski kamen visi na vratu. Vse, kar jaz cenim, ona ne mara. Je aristokratska raznežena gos, preveč bogata, da bi ljubila koga, razen sebe. Neizmerno je zaverovana vase in v svoj denar. Če nimam sreče z ženo, pa jo imam z ljubico. Ko sva se že tako zapila in si naglo postala blizu, vam bom pokazal fotografije preljubke živalice, ki mi sladi življenje.« Iz žepa telovnika je potegnil paket1 štiridesetih barvnih fotografij, na katerih je bila njegova ljubica pomanjkljivo oblečena ali pa povsem gola, v položajih, ki bi veljali tudi za Play boyfdrznih in celo spotakljivih. GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 5. AVGUSTA 1986 Poletni vtisi — Ulcinj (1) Zakaj tako daleč Ulcinj. Najjužnejše letovišče ob jadranski obali. Le nekaj vasic in na ustju reke Bojane otok Ada, ki so ga zavzeli naturisti, loči Ulcinj od albanske meje. Zelja po toplem soncu (lani nam je slabo vreme zagrenilo počitnice na Cresu) in želja po spoznavanju novih krajev in ljudi nas je napotila 850 kilometrov daleč. Ulcinj, naše najjužnejše letovišče ob Jadranu. Več razlogov vas lahko napoti na dopust tako daleč. Malo Slovencev letuje tam, daleč je pač. Vendar nas imajo radi — smo občutili v bežnih ali že celo prijateljskih stikih z domačini. Čeprav bi dandanes prej kot to pričakovali opazke, češ lahko je vam Slovencem, bolje živite. Ko pobaram starejšega domačina, kaj misli o tem, le zamahne z roko in pravi: prepirajo se politiki, ne ljudje. In nadaljuje, da v Ulcinju žive v slogi ljudje različnih narodnosti, ver, celo ras. Tako odpre vrata v bogato preteklost mesta, čigar spomin sega v ilirsko in grško dobo. Za razliko od drugih na črnogorski obali pa ima orientalski pridih. Črnogorska obala je lepa. Ogledali smo si jo s kopnega, deloma tudi z morja. Za razliko od pustih, skalnatih pečin Dalmacije je vsa zelena in polna čudovitih peščenih plaž. Najdaljša je ulcinjska Velika plaža, ki se od Ulcinja v dolžini 14 kilometrov vleče do ustja Bojane. Droben pesek belkasto-sive barve, vsebuje veliko soli in joda, saj je Jadransko morje tam najbolj slano. Plaže tako niso namenjene le kopanju in sončenju; kot nalašč so za zdravljenje revme, kožnih in živčnih obolenj, bolezni sklepov in kosti. Ljudje se zakopljejo v pesek, le obraz puste zunaj, in se grejejo, grejejo ... Vzdolž ulcinjske obale je tudi več izvirov žveplene tople vode, imajo posebno plažo, kjer zdravijo ženske bolezni. Zdravje so v Ulcinju že pred sto in sto leti iskali premožni ljudje. Zetski in srbski vladarji, knezi in njihove soproge so imeli tam rezidence »za stare dni«. Zdravje iščem, mi pravi tudi dopustniški sosed, Beograjčan, ki je zdravniku potožil, da je strašno utrujen in da ima težave z živci in želodcem. Pojdite v Ulcinj in vsako jutro na tešče spijte žličko olivnega olja, mu je svetoval. Da, pravo olivno olje je tam moč dobiti, dober tisočak stane liter. Zadnja leta so se domačini spet bolj oprijeli pridelave olivnega olja, zasadili so celo nove nasade nedaleč iz mesta, proti Valdanosu.pa so prostrani oljčni gozdovi. Posebno doživetje so izleti v notranjost. Denimo tja do Cetinja in na Njegošev Lovčen. Slikovit je do Skadarskega jezera, ki se ga turizem še ni krepkeje dotaknil. Turizem je na črnogorsko obalo pred dvema desetletjema in pol prinesla jadranska magistrala. Marsikaj bodo še morali postoriti, da bo mladenič postal zrel mož. Iskanje zdravlja bi v Ulcinju lahko domiselno združili z rekreacijo, ki je v svetu na pohodu. Ob obali bi lahko plulo več turističnih ladij in bark, saj zdaj premorejo le štiri. Lov in ribolov na Skadarskem jezeru sta še malo znani turistični privlačnosti, čeprav so jezero že odkrili tudi prvi tuji fotolovci. Njihov turizem naj ubere pot, ki ne bo pokopala pristne gostoljubnosti ljudi in pristnega utripa teh krajev, kar je danes svojstven čar, ki privlači turiste, naveličane do kraja skomercializiranih turističnih središč, v katerih so pravi domačini tako rekoč izumrli. mv (se nadaljuje) Cerklje — Pred dnevi so v krajevni skupnosti Cerklje s skupnimi močmi rešili težave, ki so jih povzročale meteorne vode v Ulici Ivana Hribarja. Delo so opravili prostovoljno, material in cevi pa je kupila krajevna skupnost. Že ta mesec nameravajo urediti avtobusno postajo, pripravljajo pa se tudi na gradnjo mrliških vežic. — J. Kuhar Pozabljena ograja Most. čez katerega se pride v Davco, ,e po pripove dovanju domačinov baje že nekaj let osiromašen za znaten kos ograje. Ce zaradi tega že ni smrtno nevaren, je vsekakor slaba reklama za tistega, ki zanj skrbi oziroma ga mora popraviti. — Foto: t. ferdan Cigarete in alkohol-najbolj iskano v brezcarinski trgovini na Ljubelju »Trafika« za Avstrijce Ljubelj, julija — Kar 95 odstotkov kupcev je tujcev, največ iz sosednje Avstrije, ki jih privablja izvirna znamka blaga in ugodna cena. Pred sezono jih je bilo tudi po 600, 700 na dan, kar tri četrtine deviznega izkupička pa so od prodanih cigaret. Za Avstrijce je brezcarinska trgovina na Ljubelju kot za nas trafika na avtobusni postaji. Pridejo in največkrat takoj obrnejo. Obisk se jim splača. Tobak, cigarete najbolj priznanih ameriških in nemških proizvajalcev, alkoholne pijače, od slavnega škotskega viskija do francoskega konjaka, kozmetika, pretežno francoska, ure svetovno znanih firm, lego kocke in avtomobilčki pa zlatnina naše celjske Zlatarne, ki jo prodajajo od konca tega tedna naprej — vse to je originalno, ne licenčno, in za tujce, ki so devize njihov domač denar, smešno poceni. Cigarete, najsibo marlboro, HB, kim ali katere druge, pridejo Avstrijce, preračunano v dinarjih, polovico ceneje kot v Avstriji. Tudi drugo blago je — nekatero več, drugo manj — bistveno cenejše, saj je v ceni všte- ta le cena proizvajalca, marža grosi-sta in prodajalca na drobno. Ni carine in nobenega davka. Pred sezono je bilo v free shopu na Ljubelju včasih tudi po 600, 700 kupcev na dan. Zdaj, v turistični sezoni, ko je promet na prehodu gost, jih je manj. Sosedje zaradi gneče ne prihajajo toliko, turisti pa trgovine takoj ob prihodu iz predora, kjer še ni nikakršnih reklamnih obvestil, pač spregledajo. Morda jih bo več avgusta, ko se bodo vračali. Domačinov je v brezcarinski trgovini malo. Plačati je treba v devizah, mimo carinikov pa lahko prinesejo samo liter alkoholne pijače, 200 cigaret (deset škatlic) in en parfum za osebno uporabo. Razen tega je za nas to vabljivo blago še vedno dražje od licenčnega, ki ga lahko kupimo v do- Brezcarinska trgovina je v prenovljeni stari carinski stavbi. — Foto: F. Perdan Matevž Zaplotnik mačih trgovinah. Če naredimo pri' merjavo pri paketu cigaret marlboro, vidimo, da originalne stanejo pribil' žno 4800 dinarjev v brezcarinski trgO' vini, licenčne v trafiki pa 4300 dinarjev. . Trgovino je Kompasov tozd Mejni turistični servis odprl 23. januarja le' tos, zaradi dobrega obiska pa je hitro postala premajhna. Prejšnji teden so jo povečali. Prostor so dobili v preno; vljeni stari carinski stavbi na levi strani pred vhodom v predor, gledano z naše strani. Parkirišči sta na obeh straneh ceste v pasu med predorom in vstopno oziroma izstopno rampo iz Jugoslavije. Do trgovine je zato mogoče priti le s potnim listom. Odprta je vsak dan od 8. do 20. ure, ob petkih od 8. do 18. ure. Kot je povedal Matevž Zaplotnik. pomočnik vodje poslovne enote za trgovinsko dejavnost na Ljubelju, dobivajo blago od originalnih proizvajalcev iz konsignacije. Kaj lahko prodajajo, je napisano v carinski odločbi. Največ zaslužka je od ameriških dn garet marlboro, nemških HB, kim in ernte 23, dobro se prodajajo tudi mil' de sorte pa vsi francoski konjaki, v1' skiji, likerji, igrače, nizozemske čokolade in bonboni. Prejšnji teden so prešli na sistem plačevanja s pomočjo treh Iskrinih partnerjev, ki obenem vodijo tudi evidenco o prodaji in zalogah. Kompasova brezcarinska trgovina na Ljubelju je prva ob cestnih mejnih prehodih v Sloveniji. Drugo SO odprli ta teden v Radgoni. H. Jelovčan Na blejski kmečki ohceti sta se po starih običajih vzela Cvetka Pogačar in Marjan Ravnik Prišli smo po nevesto - odprite vrata Bled, 3. avgusta — Turistično-etnografska prireditev, ki po zapisih Tončke Maroltove in spominu starih Blejcev ponazarja ženitvene običaje v blejskem koncu pred sto in več leti, je minila v vročini in vedrem razpoloženju zvedavnih (tujih) turistov. Potem ko so se od srede naprej vrstili ženitveni običaji, od »predajnge« neveste, vasovanja, nakladanja in prevažanja nevestine bale do vabljenja na ohcet, se je prireditev končala v nedeljo popoldne s svatovskim sprevodom, »šranganjem«, poroko na Blejskem gradu, ohcetno pojedino in zaplečvanjein vaških fantov. Četudi je vročina odgnala številne turiste z blejskih ulic v jezero in čeprav zaradi suhih grl tudi ni bilo toliko vriskanja kot običajno, so tudi gostje imeli kaj videti. Ko so se ženinovi svatje pripeljali po nevesto k Piberču, so bila hišna vrata zaklenjena, »Prišli smo po tisto, kar smo pri vas shranili. Takoj nam odprite vrata, mudi se nam!« so lačni in žejni tarnali svatje. Pa je skozi okno Piberčeve hiše priletel lonček, da bi si svatje z njim natočili studen-čnice in namesto malice vreča »dobrega gorenjskega zraka«. »Dajte nam že tisto, kar smo pri vas spravili!« so še naprej negodovali ženin Marjan in njegovi svatje. »No, če ste že tako sitni, pa vam jo dam,« je dejal hišni gospodar in prek praga potisni žensko, ki je bila zagotovo še enkrat starejša kot Marjanova izvoljenka-Šele ko se je na vratih pojavila 20-le'' na Cvetka Pogačar iz Gorij, so ženin in njegovi svatje odnehali.. . Svatovski sprevod je zatem krenil po blej; skih ulicah, kjer se je ustavil tud1 pred »šrango«, proti gradu in se P° poroki vrnil pred Festivalno dvorano-tu pa je bilo še zadnje dejanje tradicionalne blejske kmečke ohceti. Ves čas prireditve so brnele fM^H ske kamere, šklocali so fotografsk aparati. Posnetki starih ženitveni običajev in pripovedovanje blejski gostov svojim prijateljem in znan cem o tem, kaj so doživeli na Bi*** bodo (vsaj upajmo tako) dobra reki3' ma za naš turizem. (cz) I?REK, 5. AVGUSTA 1986 KRONIKA .7. STRAN (M^)MMEEGLAS Tone in Ivanka Alič s Trate izstreljujeta rakete proti toči "v Ce Toneta ni, strelja Ivanka še do pred kratkim stal lesen skedenj. Na tleh je dogorela.« Za take spodrsljaje, ki lahko povzročijo veliko škodo in, še huje, utrnejo življenje, Tone ali Ivanka Alič ali katerikoli drug strelec ni kriv. Rakete, ki prihajajo iz Titograda, zlasti prva letošnja pošiljka, ki sta jo Aliče-va že porabila, je bila precej slaba. Za drugo pošiljko so z Lisce, kjer določeno število raket preskusijo, dejali, da so zanesljivejše. »Z Lisco sva povezana prek radia. Vsako dopoldne poslušava njihovo vremensko napoved. Če je vroče in pravi, da so možne nevihte, je treba biti posebno pozoren. Ob pol enih sporočiva zalogo raket, če je kakšna okvara ali kaj podobnega. Kadar se bliža nevihta, se spet vključiva in čakava na navodila. Ko povedo, da se je treba pripraviti, gre mož, dostikrat oba, pa tudi sama sem že streljala, k izstrelišču par sto metrov stran od hiše na polje. V primeru, da je treba streljati, povedo smer, elevacijo (višino) in tempiranje rakete, to je, čez Trata pri Škof ji Loki, 29. julija — »Strelec 155 na zvezi«. Tako se vsak dan odziva radijskemu klicu iz republiškega centra za °brambo proti toči osrednje Slovenije, ki ima sedež na Lisci Pri Sevnici, Tone Alič, po domače Mrtanov s Trate. Če njega ni> se oglasi žena Ivanka. » Če bi se danes okrog poldneva nad Škof j o Loko zgrnili težki, črni nevihti oblaki, bi ga že morala zamenjati; naJprej pri radijski zvezi z Lisco in nato na strelnem mestu. Gotovo pa sploh ne bi šel po opravkih, če bi slu-tol nevihto. Rakete proti toči streljata že drugo leto. Zasnubili so ju, ker sta mlada, doma zaposlena in ker je njuna kmetija na robu naselja na Trati, °dprta Sorskemu polju. Lani sta v vsem letu izstrelila pet-naJst raket, letos sta jih do danes °Poldne že dvakrat toliko. Streljala sta šestkrat. Njuna služba proti toči j*aja dobrih šest mesecev, od aprila ®° oktobra. V tem času mora biti vsaj eden od njiju vedno doma, pripraven, da strelja, če bi bilo treba. » *Enkrat sva zakasnila,« je dejala tvanka Alič. »Ko začne grmeti, je tre-a vključiti radijsko postajo in čakati navodila z Lisce, kjer radarsko opremljajo oblake. Tedaj sploh ni bi-0 grmenja, samo velik črn oblak je ^nadoma lebdel nad nami. Za stre-lftnje raket je bilo že prepozno. Pred ama se je vključil sosednji strelec iz avorij, s katerim tudi sicer pogosto "krati streljamo.« *Takrat me je pošteno skrbelo. ?ai. če bi se vsula toča? Včasih se mi ? sanja o njej pa o raketah in radijih klicih. Ravno včeraj zjutraj sem anjala črne oblake in se zbudila,« je Pripovedovala Ivanka Alič. »Dela sva presno lotila, ne želiva, da bi nama JjJjO kaj očital. Od takrat vključiva P°stajo, še preden se oglasi grmenje. a točo je najbolj nevarno popoldne o večera, čeprav sva tudi zgodaj zju-,rai že streljala. Bilo je 17. junija, ta-*rat se je tudi zgodilo, da se raketa v J"aku ni razpršila, ampak je padla kozi streho v kopalnico stanovanj-hiše v Škofji Loki. Mesec kasne-*',19. julija, je raketa spet padla, te-*i na travnik blizu naše hiše, kjer je ^Kranju že deluje občinsko-pokrajinski ^ftter za obveščanje popolnejša je informacija, lažje te ukrepati [SnJ — V začetku prihodnjega leta bo center deloval ncpreki-Cn° 24 ur> telefonski številki 985 pa bo mogoče dobiti vse in-WaC^e ° izrednem dogodku, prav tako pa bo na to številko 8°če sporočati pomembnejša obvestila. Ni * °^in dolgo tega, ko je bila kranjska V^n ^"krat priča izrednemu in ne-v0. p6rtlu dogodku: izlitju mazuta v Sa-h\ /imt>r je na svojstven način poka-ir>for Pomembna Je hitru in točna %imaciJa za učinkovito ukrepanje. Učinava Posamičnih informacij ni še jj0vjta. Da bi bile te stvari enotnej-Us^h U^ink°vitejše, smo že pred leti č^eavljali občinski center za obveš- Ve$Ča °vina sedanjih centrov za ob- stwlJe sega v ,eto 19H8-Hili SO V se" l97j. ^ritorialne obrambe, med letom Cj 1974 S() hlli centri oblika delova-tent^VJlne zaščite, po tem letu pa so V eni raketi TG 10, ki jih izdelujejo v tovarni 19. december v Tito-gradu, je vgrajenih 160 raznih delov, pri njeni izdelavi pa je potrebnih okoli 250 bolj ali manj zapletenih operacij. Razen tega je raketa naprava, ki mora delovati v izjemno težkih razmerah. Pritisk v njenem motorju znaša 150 atmosfer, temperatura pa kar 2500 stopinj. V Jugoslaviji so do zdaj izstrelili 120 tisoč raket TG 10, od katerih jih je bilo en odstotek neuporabnih. Letos se je ta odstotek nekoliko povečal. Razlog so slabši materiali, ki jih tovarna dobiva od več kot 50 kooperantov iz vseh republik in pokrajin. koliko sekund se mora aktivirati, razpršiti. Če je vse v redu, se iz oblaka sliši samo pok, če je raketa slaba, zgori in pade.« Aličeva stražita .dvanajst kilometrov zračnega prostora. Pravita, da delo ni naporno. Edina slaba plat je, da sta pogosto zunaj med nalivom in grmenjem. Vsako leto marca se strelci strokovno izpopolnjujejo na večdnevnem tečaju, ki ga prireja republiški center za obrambo proti toči. H. Jelovčan KLICAJ ZA VARNOST Podhladitev Pavle Šegula v knjigi Nevarnosti v gorah piše tudi o podhladitvah. Med drugim pravi, da za smrt zaradi ohladitve niso nujne le zunanje temperature okrog ničle ali pod njo. Do podhladitve pride, če temperatura telesnega jedra pade pod 37 stopinj Celzija, to pa se lahko zgodi že pri temperaturah okolja, ki so bistveno višje od ničle, torej tudi poleti. V gorah so nevarne nočne in jutranje ohladitve, še posebno pa dež, ki se mu morda pridružijo še sodra, toča ali celo sneg. Ob vremenskih preobratih in prehodih hladnih front je tudi močan veter. Kolikšen učinek ima, pove tale podatek: če je v brezveterju nič stopinj in piha veter s hitrostjo pet metrov na sekundo, bomo čutili hlad, kot če bi bila temperatura zraka minus osem stopinj Celzija. Pri istem vetru in ob temperaturi zraka minus deset stopinj bo učinek, kot če bi bila temperatura minus 21 stopinj Celzija. Ohladitvam bodo prej podlegli ljudje, ki so bili že kdaj prej pod-hlajeni, ki so podhranjeni ali pa lačni, poškodovani, starejši in bolni. Ko prihaja do podhladitve, si telo prizadeva ohraniti temperaturo 37 stopinj Celzija: srce začne hitreje biti, dihanje postaja globlje, človek se začne tresti. Jedro človeškega telesa, ki ga sestavljajo vsi notranji organi, je v tej fazi ohlajeno že do 34 stopinj Celzija. Sledi faza pojemajočega vzburjenja. Neha se nekako pft 30 stopinjah. Ohlajenec se ne zanima več za okolico, v obraz je brezizrazen, roke so skrčene, ne čuti več bolečin. Zaspan je, a ga je pri 31 stopinjah z vščipom še moč prebuditi. Njegov pulz je neenakomeren in počasnejši, tudi dihanje je neenakomerno. Do ohladitve 27 stopinj traja faza otrplosti, ohromitve. Srčni utrip ponesrečenca je še komaj tipliv, v dihanju so zaznavne prekinitve. Ohlajenec ne čuti več bolečin, le njegove zenice se še odzivajo na svetlobo. Pri temperaturi jedra pod 26 stopinj Celzija tudi tega odziva ni več. Srčnega utripa ni, tudi dihanja ne; nastopi faza navidezne smrti in smrti. Tudi če se zdi, da je podhlajenec že mrtev, je veliko možnosti, da še živi, pravi Pavle Šegula. Treba ga je prenesti v najbližje možno zavetje in ga zavarovati s suhimi in toplimi, po možnosti volnenimi oblačili. Če je potrebno, mu damo umetno dihanje, najbolje usta na usta, in poskrbimo za zunanjo srčno masažo. Lahko se stisnemo k njemu. Še najboljši pa je tako imenovani nemški toplotni omot. Podhlajenca ovi-jemo s štirimi odejami in alufolijo. Na prsi mu zložimo petkrat prega-njeno in v precej topli vodi namočeno rjuho, s čimer preprečimo nadaljnjo izgubo toplote, lastna toplota pa se v telesnem jedru spet začne kopičiti. Da bi se ognili podhladitvam, pojdimo v hribe le z rezervnimi oblačili, ki jih shranimo v polivinilaste vrečke, da bodo tudi v dežju ostala suha, dobro je imeti pri roki toplo pijačo, najpametneje pa je, da ne hodimo ven, če vreme ne obeta in če grozi hladna fronta. NESREČE Verižno trčenje deli 4jg i f^ in °bvoščanje. V i/.rednih ra/.me \n v. Primeru neposredne vojne ne-V'^al So v to sluzbo vključene tudi J>ira ^e opazovalnice in enote za alar-Je* pojasnjuje Rajko Simič, nagota finsko pokrajinskega centra Hra-es*uni*> v Kranju. »Naš center je \ jj,nskega značaja. Vanj prihajajo '\jsi !^'mbnejsa obvestila i/, vseh go-^Vs^ 0Dcin. Od 6. januarja deluje Niah delovnik med 7. in 15. uro, v r^riPU do 17 ure- Nu*e nul°Rc ,uh" ^ov delimo na tiste, ki jih opravlja- Sre,jl ru. v izrednih ra/merah, v ne-h ^itr?' VoJn' nevarnosti in v vojni, v foih ° ZU Prenašanje pomembnih in ^,'tl0jitSporočil, v neposredni vojni ne-t^tioč 'n V voJm Pa J° naša dolžnost v ^au!° Vl/Ua'nih opazovalnic zbira-h'S^h dknvati in spremljati vse !jlSh.eVu,'nos'1 ter sodelovati z dopol-,%v,.0Pazoval nim omrežjem, ki ga \ft>io krajevne samostojne službe za opa/.o- Podtabor, 3. avgusta — Ivica Šumič iz Zadra, ki je na začasnem delu v ZRN, je vozil iz Podvina proti Podtabo-ru. Blizu viadukta Lešnica je zapeljal desno na odstavni pas in z vozilom zadel v varovalno ograjo. Odbilo ga je na desni in potem na levi vozni pas. Prišlo je do verižnega trčenja avtomobilov, ki so jih vozili Andrej Dolničar, 1948, iz Ljubljane, Dušan Dajčman, 1956, iz Ljubljane, Janez Frelih, 1942, iz Kranja in Neoclis Papanicolaou, 1934, iz Grčije. Ivica Šumič je bil huje ranjen, prav tako njegova žena Christine Šumič, 1960, Dušan Dajčman in njegovi sopotnici Mojca Toni, 1963, ter Marija Toni, 1941, obe iz Ljubljane, medtem ko je dveletni Jernej Dajčman med prevozom v bolnišnico umrl. H. J. Povozil pešakinjo Jesenice, 1. avgusta — Na prehodu za pešce pred jeseniško Železarno je voznik osebnega avta, Alija Šabič, 1954, z Jesenic povozil pešakinjo Ja-sminko Oreščanin, 1962. 0r ■h 35k«> l''""1 ustanovami na < i<> < **f0krn 'n v s,()ven»ji v sodelovanju organizacijami izvaja H^rrud"»loski. biološki in kenr.i ni »^»iJV'd ozemljem, ki ga pokriva. V , (W u Vojni nevarnosti pa je nalo -i •' ^brt** riJ*'govih opa/ovalm< /.bi 'S iut'0Vutl l">datke o /račni situ.i skupnosti, delo-"•acijo m driii;e organi/.leije, zvezami. S sosednjimi mo za izmenjavo podatkov lovanje. Na telefonsko številko 985 bo mogoče sporočiti vse pomembnejše in formacije in obvestila, obratno pa bodo na tej številki dajali ustrezne informacije o izrednih dogodkih. Skratka, v center se bodo stekale vse družbeno pomembne informacije na Gorenjskem, predvsem pa o izrednih dogodkih, ki zadevajo hitro, pravilno in učinkovito akcijo,« poudarja Kajko Simič. J. Košnjek NOČNA KRONIKA lav °o alarmiranie hudi • cen^v'tku prihodnjemu leta bo pre r Ou neprekinjeno 24 urno de Sporni pretep na Golniku Na Golniku sta se sprla in ste-plu J. K. in J. G., ker J. G. ni bilo všoc, da ie J K. čistil odtočni ku-nal in vrgel smeti na njegovo par-celo Pa se je v uredništvu oglasil J. G. in dejal, da je vse res, le du je on čistil od^^ in ne J. K. Nepriljubljene cestne zapore Huduje se, kdor ne ve Kranj, avgusta — V Kranju so bile letos že številne množične prireditve, zaradi katerih je bilo treba del cest za krajši čas zapreti in promet preusmeriti. Nad zaporami se jezijo predvsem tisti ljudje, ki prezrejo obvestilo, čakajo na avtobus, kjer ga ni, ali ne morejo z avtom po običajni poti. Vendar pa mera vsak prireditelj zadostiti vrsti predpisanih zahtev, preden dobi dovoljenje za prireditev in zaporo. V sekretariatu za notranje zadeve kranjske občine so povedali, da se želje prirediteljev dostikrat krešejo z zakonodajo. Zato se pred vsako večjo množično prireditvijo, zlasti ko je treba poskrbeti za parkirišča in avtobusne prevoze potnikov po spremenjenih poteh, v sekretariatu dobijo skupaj prireditelji, zastopniki postaje milice, komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ki izdaja odločbe o zaporah, ter cestnega podjetja in avtobusnega prevoznika, da skupaj izberejo najboljšo rešitev, za katero nato vsak po svoji službeni dolžnosti tudi odgovarja. Zakonski predpisi so zlasti ostri za športne hitrostne prireditve, na primer za kolesarske dirke, ki so v Kranju večinoma že tradicionalne. Zanje je obvezna popolna zapora prometa, saj je le tako mogoče zagotoviti varnost tekmovalcev, pešcev in drugih udeležencev v prometu. V vsakem primeru pa mora biti na voljo ustrezen obvoz. V kranjski občini je samo ena cesta, kjer zapora ni mogoča in zato tudi dirka ne. To je cesta Preddvor—Jezersko. Vsaka zapora mora biti objavljena v javnih glasilih, za kar poskrbijo prireditelji. Običajno je to glasilo Gorenjski glas, kadar pa so zaprte pomembne ceste, magistralne ali regionalne, pa tudi Delo in radio. Res pa je, da so ta obvestila pogosto stisnjena med male ogla- se. Vsi jih ne berejo, tako kot vsi ves dan ne poslušajo radia. Tako so se lani ljudje pritoževali zaradi nekajkratnih zapor ceste na Kokrici in v Predosijah, letos so baje delavci Tekstilindusa ostali brez avtobusnega prevoza na dan 4. julija, ko je bil na Gorenjskem sejmu zbor rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. V sekretariatu za notranje zadeve, kjer se s pritožbami sicer ne srečujejo, ugotavljajo, da gre v teh primerih predvsem za dve pomanjkljivosti. Na eni strani bi prireditelji lahko več storili za obveščanje, na primer s plakati, obvestili ob vhodih v tovarne, po domovih in podobno, na drugi strani pa se šoferji avtobusov menda tudi vedno ne držijo dogovorjene »obvozne« poti oziroma postaje. Po dveh velikih julijskih prireditvah na sejmišču, po kolesarskem prazniku v Kranju in kranjski noči bo tudi septembra nekaj večjih prireditev, ki bodo terjale zaporo cest. Na Brniku bo letalski miting, na Brdu konjeniška dirka, na Kokrici tradicionalna kolesarska krožna dirka, jeseni bo tudi maraton treh src. V sekretariatu nameravajo septembra sklicati vse, ki sodelujejo pri prireditvah, da bodo ponovno pre verili postopke za izdajo dovoljenj in obravnavali probleme, ki nastajajo ob. zaporah. H. Jelovčan Nesreča pri spravilu lesa Kokra, 2. avgusta — V kraju Vrata nad vasjo Kokra se je pri spravljanju lesa s traktorjem hudo ranil Ciril Arh, 1950, i/. Tupalič. Nenadoma v levč Hrušica, 3. avgusta - Jožo Grgič, 1949, ki je na začasnem delu v ZRN, je peljal od Koroške Bele proti Hrušici. Nenadoma je zavil v levo in trčil v nasproti vozeči avto Mihaela Hartmana iz ZRN, ki se je čelnemu trčenju ognil, ni pa se mu mogel voznik Anders Fri-derich Borgman, 1961, prav tako iz ZHN, ki je bil v nesreči huje ranjen. Črna jeprška gmajna Jeprca, 3. avgustu - Vojislav Živa nič, 1964, iz Ljubljane je s kombijem peljal proti Ljubljam, ko je v jepiskein go/.du zapeljal preveč na desno s ceste Obrnilo ga je na bok in vrglo na levi vozni pas, kjer je silovito trčil z avtom, ki ga je vozil Jože Rendulič, 1944, iz Dupelj. Živahič je bil lažje ranjen, Rendulič huje, prvi sopotnik v kombi ju, Mladen Stojičič, 1967, je umrl, drugi sopotnik, Stanislav Pavlin, 1966, pa je bil lažje rnnjen. zavaruje triglav Pod bremenom je smrtno nevarno! 8. STRAN OBČINA RADOVLJICA PRAZNUJE TOREK. 5. AVGUSTA 1* Ob 5. avgustu — prazniku občine Radovljica Pred 45 leti sta se na Jelovici ustanovljena Jelovška in na Pokljuki Jeseniška četa 5. avgusta združiti v Cankarjev bataljon, ki se je kalil v številnih bojih in trdih zimah ter je predstavljal borbeno jedro enot prve grupe odredov, formiranih aprila leta 1942. Ta dan, izbran za občinski praznik, je mejnik — začel se je boj ne le za golo življenje in obstoj, bilo je vstajenje duha slovenstva, zatrtega v dolgih stoletjih. Pomeni sprostitev hotenj, moči in vizij velikanov našega rodu. Zato ni naključje, da so ljudje, ki so se zbrali te dni pred 45 leti, na tem mestu sprejeli Cankarjevo ime in njegovo misel, ko je dejal: »Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj. Boj za popolno socialno in politično osvobojenje — zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda.« Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram smo v gospodarstvu občine dosegli nekatere pozitivne premike, ki naj bi v čim večji meri zagotovili pripravljenost za postopno stabilizacijo gospodarstva. Izhajajoč iz investicij in njihovih ostvaritev v zadnjem obdobju ugotavljamo sicer glede na strukturo proizvodnje še vedno premajhno doslednost in selektivnost za hitrejšo tehnično in tehnološko modernizacijo gospodarstva ter zagotavljanja, predvsem pa usposabljanja in izobraževanja potrebnih kadrov. Lep primer vključevanja v tako usmeritev pomenijo končane investicije v ALMIRI in VEZENINAH, kjer so posodobili izvozno usmerjeno proizvodnjo, objekti v VERIGI, s katerimi je omogočeno nadaljnje posodabljanje proizvodnje in programirano urejanje energetske infrastrukture in nova proizvodna hala v ISKRI, tozd Instrumenti Otoče, kjer so 57 odstotkov predračunske vrednosti investicij investirali v opremo, kar pomeni pomemben prispevek k prestrukturiranju gospodarstva. Ob drugih pomembnih dejavnostih ugotavljamo ugodne premike na področju turistično-gostinske dejavnosti, čeprav letošnji poslovni rezultati zaradi nekaterih omejitvenih dejavnikov ne bodo najuspešnejši. Pa vendar, lani so bili obnovljeni nekateri prenočitveni in infrastrukturni objekti ter zgrajeni novi. Zadovoljive premike dosegamo tudi na področju gospodarske infrastrukture. Sprejem dolgoročnega in srednjeročnega plana občine v preteklem letu je pomemben, predvsem zaradi posebnega poudarka, ki ga imata dokumenta glede urejanja prostora in varstva okolja. Realizirane so pomembne investicije za izboljšanje komunalnega standarda in opremljanja novih območij, pri tem zlasti: vodovodno omrežje na območju desnega brega Save, gradnja kanalizacijskega zbiralnika v Radovljici, gradnja kanalizacijske povezave Lesce—Radovljica ob železniški progi, celotno komunalno urejanje prve faze ZN Lesce center, kjer bo do konca tekočega leta vseljivih 104 stanovanjskih enot. Dograjen je bil novi cestni odsek na Bohinjki, začeli pa smo tudi programirano ustreznejše vzdrževati obstoječe cestno omrežje; z izgradnjo kanalizacijske povezave Zaka—Mlino — prek jezera bo zagotovljeno odvajanje odpadnih voda še zadnjega večjega območja ob jezeru, ki doslej ni bil priključen na javno omrežje. Z rekonstrukcijo čistilne naprave v Ukancu in ureditvijo čiščenja odpadnih voda iz kampa pa bo dan tudi prvi prispevek k čistejši vodi v Bohinjskem jezeru. Uspehi, ki smo jih dosegli, nas kljub vsem težavam navdajajo z optimizmom, da bomo z voljo in pripravljenostjo izšli iz sedanje krize in da bomo uspešneje zagotavljali pogoje za hitrejši razvoj. PREDSEDNIK SO RADOVUICA Bernard TONEJC Skupščina občine in družbenopolitične organizacije Radovljice vam čestitajo ob občinskem prazniku. Gradnja stanovanj v radovljiški občini poteka po načrtu in v skladu z gmotnimi možnostmi. Januarja so v Bohinjski Bistrici vselili blok z 32 stanovanji. Konec maja so dočakali ključe tridesetih stanovanj v blokih na Flegariji na Bledu gostinski in turistični delavci iz hotelov Golf, Park in Krim, kmalu pa bo dokončan tudi blok s 14 stanovanji na Rečici, namenjen delavcem Gozdnega gospodarstva Bled. Največje gradbišče je v Lescah, kjer drug ob drugem rastejo trije bloki s 106 stanovanji v skupni vrednosti 900 milijonov dinarjev. V Radovljici gradijo nadomestni blok z 19 stanovanji, v katere bodo preselili nekaj družin pri obnavljanju Prešernove ulice. Samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica in Živila Kranj gradita v Podnartu stanovanjsko-poslovni objekt, v katerem bo tudi 19 stanovanj; v občini pa se pripravljajo tudi na gradnji v Poddobravi v Begunjah in Kropi. Turizem v radovljiški občini je od lanskega občinskega praznika bogatejši za več objektov. Hotel Jelovica je že spomladi odprl depandanso Bogatin, hotel Krim 1. julija prizidek s 120 ležišči, hotel Toplice pa prizidek h kavarni Bistro z 200 sedeži. Kamp Zaka je dobil novo sodobno samopostrežno trgovino, gradnja restavracije s 332 sedeži pa zaradi dodatnih del nekoliko kasni. V bohinjskem kampu Ukane so zgradili novo recepcijo, restavracijo in stavbo s tuši in sanitarijami, precej so izboljšali ponudbo tudi v hotelu Kompas in kampu Šobec ... Bohinj bo jeseni dobil celovit program turističnega razvoja, na Bledu se pripravljajo na gradnjo turističnega centra na Mlinom; kot vse kaže, bodo prešle v »turistične roke« tudi garaže v bližini Vile Bled ... Na sliki: prizidek hotela Krim, v katerem je 120 ležišč, kavarna s 30 notranjimi in 45 zunanjimi sedeži in zajtrkovalnica z 80 sedeži. Prizidek je bil zgrajen v predvidenem času: 30. septembra lani so v starem delu še bivali gostje, 5. oktobra so ga porušili, 1. julija pa so gostje že spali v novem delu. Naložba je stala 610 milijonov dinarjev. Posodabljanje proizvodnje in usposabljanje za izvoz sta naJPorn^[^ nejši nalogi radovljiškega gospodarstva. Tovarna merilnih instrurn^T tov Iskra Otoče, ki sodi kot temeljna organizacija v kranjsko ^x0^.i bernetiko, prav s tem namenom gradi novo tovarno, pri kateri bo W 57 odstotkov celotne vrednosti naložbe predstavljala sodobna, rac"' nalniško krmiljena oprema. V Otočah načrtujejo, da bodo letos izvoz' za 2,9 milijona dolarjev izdelkov; potem, ko bo v novem obratu nern teno stekla proizvodnja, pa z enakim številom zaposlenih za 4 mi"! ne. V blejskih Vezeninah so še pred poletnim dopustom odprli tovarno, v kateri s sodobnimi stroji izdelujejo vezenine za prodajo w Zahod in za potrebe domačih konfekcionarjev. V Verigi so do P^ majskih praznikov zgradili prizidek k tovarni sidrnih verig in transformatorsko postajo. V Almiri so posodobili dobršen del Pr0'j, vodnje, na to se zdaj pripravljajo tudi v begunjskem Elanu. — Na w*' nova tovarna Iskre v Otočah, vredna 1,1 milijarde dinarjev. Odpn" bodo konec avgusta. Prireditve ob prazniku Ob prazniku radovljiške objjjl se je zvrstilo že več priredit^ 23. julija se je sklenila likovna koj^ nija, 27. julija peta Poletna aka<* mija za staro glasbo, v četrtek jejj v graščini koncert harmonikašk^r orkestra glasbene šole Radovljica-petek so v avli občinske skupst'™ odprli razstavo slik skupine j(1 Šivčevi hiši pa razstavo urnetf1 udeležencev likovne kolonije. * * boto dopoldne je bila pri Partiz* skem domu na Vodiški planini si« nostna seja zborov občinske SjjK ščine, popoldne pa 5. mednaroo plavalni miting v Radovljici. "Z deljo sta bila na Bledu gasilsko r movanje za prehodni pokal obf v Radovljice in 13. šahovskih turn" kampu Šobec. Danes bo na tr9 p3 Radovljici koncert leske g°^0|e-pihala, v soboto ob 15. uri bo *° sarska dirka po ulicah RadoVU,jv, 15. avgusta ob 18. uri bodo v 0 čevi hiši odprli muzejsko raz s* čebelnjakov na Gorenjskem; P ^ novanje pa se bo končalo 23- *% sta, ko bo na nogometnem '9$ v Lescah še turnir za pokal Stan Perca. Plakete in medalje Na slavnostni seji zborov radovljiške občinske skupščine — bila je v soboto pri Partizanskem domu na Vodiški planini — so podelili velike plakete, plakete in medalje občine Radovljica. • Velike plakete so prejeli: STANE DREMEU iz Radovljice za bogato umetniško delo in za prispevek k narodnoosvobodilni borbi V ilegalno delo se je vključil že v prvih začetkih Osvobodilne fronte, kot član VOS-a je izdelal vrsto ponarejenih dokumentov za ilegalce OF, večkrat je sodeloval tudi pri skrivnih prehodih iz okupirane Ljubljane, v njegovem stanovanju so našli zavetje pobegli zaporniki in ilegalci ... Za svoje delovanje v NOB je prejel medaljo za hrabrost in odlikovanje zasluge za narod s srebrnimi žarki. Stane Dremelj je kot umetnik zvest realističnemu slogu. V poglobljeni umetniški interpretaciji ustvarja intimne umetnine, zlasti podobe velikih mož. Rezultat resničnega poznavanja situlske umetnosti je vaška situ-la, ki predstavlja prodor v ustvarjalni postopek prazgodovinske umetnosti. Ta prodor mu je odprl umetnostno področje, iz katerega je desetletja črpal ideje za umetniško ustvarjanje. Poznani so njegovi novci, ki se odlikujejo po tehnični dognanosti. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo, saj je vzgojil že vrsto likovni kov. BORUT RUS z Bleda za uspešno družbenopolitično delo in za prispevek k razvoju delegatskih in samoupravnih družbenih odnosov, zlasti v družbenih dejavnostih V narodnoosvobodilni vojni je sodeloval od 1942. leta da-ije. Bil je komisar čete II. brigade IX. korpusa. Po končani gimnaziji in študiju medicine se je zaposlil na Bledu, kjer je zdaj že tretji mandat direktor tozd Zdravstveni dom Bled in pomočnik direktorja sozda Gorenjski zdravstveni center, odgovoren za strokovna vprašanja. Vseskozi je delaven na družbenopolitičnem področju: bil je predsednik sindikalne podružnice ZD Bled, član predsedstva republiškega odbora zdravstvenih delavcev Slovenije, član predsedstva Zveze sindikatov Slovenije, član centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, član odbora Zveze zdravnikov splošne medicine Jugoslavije, poslanec socialno zdravstvenega zbora slovenske skupščine — in še bi lahko naštevali, zdaj pa je član sveta krajevne skupnosti Bled, predsedstva občinske konference SZDL. republiške delegacije SZDL za zvezno konferenco, sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL in predsednik društva za varstvo okolja. DOLFE VOJSK iz Begunj za uspešno vodenje Elana Po končani srednji šoli se je zaposlil v Elanu kot vodja kovinske delavnice. Leta 1974 je prevzel naloge glavnega direktorja. Pod njegovim vodstvom se je Elan uveljavil v izvozu in si pridobil z razvojno-raziskoval-nim delom v inštitutu, s kakovostnimi izdelki ter s podporo vrhunskemu in množičnemu športu tudi velik ugled v svetu. Nova tovarna smuči v Brnci na avstrijskem Koroškem je neposredno okrepila gospodarski položaj naše manjšine. Elan sodi danes med vodilne delovne organizacije v Jugoslaviji, kar je vsekakor najbolj zasluga prav Dolfeta Vojska. • Plakete so prejeli: JOŽE FAGANEL iz Podnarta, zaposlen v Iskri — tozd Instrumenti Otoče, |t več kot deset let delal v mladinski organizaciji v krajevni skupnosti, v tovarni in v občini. Veliko je prispeval k sodelovanju mladih iz pobratenih občin, k uveljavitvi mladinskega prostovoljnega dela, predvsem lokalnih delovnih akcij. Delaven je bil tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, v družbenih organizacijah in društvih ter v krajevni samoupravi. JOŽE JELENC iz Podnarta, direktor Iskrine temeljne organizacije Instrumenti Otoče, je veliko pripomogel, da se poslovni dosežki v tovarni kljub težavnemu gospodarskemu položaju nenehno izboljšujejo in da so se ob demokratičnem pristopu popravili tudi medsebojni odnosi. V kolektivu dajejo velik poudarek lastnemu znanju in razvoju, kar med drugim potrjuje tudi nova proizvodna dvorana s sodobno opremo. Jože Jelene je bil uspešen tudi kot predsednik skupščine ndovlji ške izobraževalne skupnosti, odborov v raziskovalni skupni sti in zvezi komunistov, dela' ven pa je tudi v krajevni skup" nosti. ORGANIZACIJSKI KOMITE F|S BOHINJ že od 1961. leta dalje Z vedno večjo mednarodno udeležbo prireja mednarodna tekmovanja v smučarskih tekih. Le; tos je prvič doslej pripravil tud' tekmo za svetovni pokal. Prire* ditev je uspela kljub vremen; skim nevšečnostim in pomanjkanju snega po zaslugi organizacijskega komiteja in vseh lju' biteljev zimskega športa, od Šolarjev do kmetov, in dobila nadpovprečno oceno. • Medalje občine Rad0- vljica so prejeli: MIROSLAV BIRK iz Radovljici za dolgoletno uspešno družbenopolitično delo in za dejavnost v kulturi; ROMAN KOLAR iz Kranja lz dolgoletno uspešno vodeni* Kemične tovarne Podnart in za dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo; ALBIN LAMPE iz Lesc za dobro delo in za razvoj inventivne dejavnosti v Verigi; JANEZ MARINČEK iz Radovljice za dolgoletno požrtvovalna delo v krajevni skupnosti Rado vljica; JANEZ SMOLE iz Lesc za vsestransko družbenopolitično lo in za uspešno delo v izv.' nem svetu in v organih obe" ske skupščine; , ra GODBA NA PIHALA GOR«• * sodelovanje na številnih kUW* nih prireditvah pri nas in S uspešno predstavljanje nas amaterske kulture v tujini- TOREK, 5. AVGUSTA 1986 OBČINA TRŽIČ PRAZNUJE 9. STRAN 5. avgust nas praznik Na današnji dan — 5. avgusta — pred 45 leti je v Verbi-čevi koči pod Storžičem padlo osem prvobork in prvoborcev. -To so bile prve žrtve okupatorjevega terorja v naši občini. V počastitev in trajen spomin nanje je v občini Tržič 5. avgust občinski praznik. Za ideale in vizije, za lepši današnji in jutrišnji dan je vojna vihra zahtevala velik krvni da-\a}° je občinski praznik vedno tudi dan, ko se oziramo nazaj in gledamo naprej — kaj in kako smo naredili in kaj bomo jutri. Če se ozremo v pretečeno srednjeročno obdobje, vidimo, da seje tržiško združeno delo dokazalo v letih hu-<"« gospodarskih preiskuženj. Odločna usmeritev v izvoz, Povečanje industrijske proizvodnje, odpiranje obratov v nerazvitih področjih Slovenije in Jugoslavije, dinamična investicijska dejavnost, dohodek in akumulacija nad regijskim Povprečjem so bili znaki zdravega, vitalnega gospodarstva, irziško gospodarstvo, ki je izrazito predelovalno in bolj kot Gorenjsko usmerjeno v izvoz, je lani začelo izgubljati sapo. «•/ se ti trendi nadaljujejo tudi letos in smo po večini kazal-cev uspešnosti gospodarjenja zaostali tako za regijo kot za Slovenijo. Vzrokov za take spremembe je več. Upajmo, da oodo novi ukrepi izvršnega sveta, ki naj bi pomagali predvsem izvoznikom, prispevali k spremembi in izboljšanju teh rezultatov. Seveda pa je veliko vzvodov tudi v naših rokah. Na področju družbenih dejavnosti smo lani vsaj delno zaustavili neugodna gibanja in zaostajanja iz preteklih let. zaradi nizke rasti dohodka v gospodarstvu pa so materialne možnosti v I. polletju, skladno z resolucijskimi usmeritvami, bistveno manjše. Kljub neugodnim gospodarskim gibanjem pa družbeni napredek občine v preteklem letu ni zastal. S skupnimi na-Pon smo realizirali številne naloge, ki doprinašajo h kvaliteti življenja: oskrba s pitno vodo, dograjevanje kanalizacijskega omrežja, stanovanjska gradnja, ceste, telefonija, pokopališče v Križah, oprema v zdravstvu so nekatere od teh. Tem nalogam smo bili kos ob skupnem spoznanju, da brez celovitega in skladnega razvoja kraja ne more biti razvoja posameznega dela. V začetku leta smo sprejeli srednjeročne in dolgoročne razvojne plane občine. Pri oblikovanju in sprejemanju teh Planov se je dokazala skupna pripravljenost in zavzetost delovnih ljudi in občanov Tržiča za dinamičen razvoj občine, 9rajen na kvalitetnih elementih gospodarjenja. Čaka nas vrsta odgovornih in ključnih nalog, izvršitev le-teh pa je pogoj, o'a bodo zastavljeni cilji doseženi. Ivan Kapel, predsednik SO Tržič Tiko bo gradil v industrijski coni na Loki Gradili bodo zaradi utesnjenosti Tiko se pripravlja na gradnjo proizvodnih in skladiščnih prostorov v industrijski coni Loka, na desnem bregu Tržiške Bistrice. Po predračunu bo stala naložba 300 milijonov dinarjev, od katerih bodo v prvi etapi porabili 120 do 150 milijonov dinarjev lastnega denarja in denarja sovlagatelja,Rika iz Ribnice. V Tiku že nekaj let načrtujejo novo tovarno v industrijski coni, v katero bi se radi umaknili iz preutesnjenega starega Zaželeni telefoni I^jI^ Bombažni predilnici in tkalnici so lani dobili mednarodno po Skupščina občine in družbe: opoli tične organizacije Tržiča vam če stitajo ob občinskem prazniku. mestnega jedra. V sedanjih gospodarsko slabih časih bi bila seveda gradnja samo zaradi preselitve preveliko razkošje. Kriška centrala že plačana Letos so tržiško avtomatsko telefonsko centralo razširili za tisoč priključkov, plačanih pa je tudi že 80 milijonov dinarjev za novo centralo v Križah. ]«v r *a na**uP najsodobnejših česalnih in predilnih strojev ter stro izdelavo tkanin za prosti čas. **ht tekstilci namreč vedo, da je njihova prihodnost le v večji **t nosti m kakovosti izdelkov, v donosnejši proizvodnji torej. .Ostarele in iztrošene stroje nadomeščajo z novimi, del proiz-^J* pa nameravajo preusmeriti v izdelavo tkanin za prosti čas. Iti u 80 strojno opremo, vredno 570 milijonov dinarjev, so že kupili vJf n*kaj tudi montirali. Menijo, da bodo novi stroji začeli obrato q Oktobra Kako zelo krajani želijo telefone v svoje domove, ki jih bodo povezali s svetom in jim prihranili marsikatero zamudno pot, so spomladi pokazali tudi Sebenjčani, ki so izglasovali celo samoprispevek za gradnjo telefonskega omrežja. Dejstvo je, da so vasi pod Križko goro nekakšna bela lisa v dokaj dobri telefonski povezavi občine z drugimi kraji. Tako krajani kot tržiški izvršni svet si je izjemno prizadeval, da bi s Podjetjem za ptt Kranj uskladili želje in potrebe ljudi z možnostmi. Ob povečani ceni impulza je tržiško združeno delo že zbralo in plačalo 80 milijonov dinarjev za novo avtomatsko telefonsko centralo v Križah. Stavba za centralo bi morala v Križah stati Polletne številke V prvem polletju letos je tržiško gospodarstvo v primerjavi z enakim časom lani ustvarilo za 70 odstotkov večji celotni prihodek, medtem ko so pri porabljenih sredstvih, kot kaže, pridno varčevali, saj so bila za 63 odstotkov večja, tako da je skupna rast dohodka več kot 81-odstotna. Kosmati osebni dohodki so v šestih mesecih narasli za blizu 116 odstotkov, čisti za dobre 104 odstotke; čista mesečna plača na delavca je bila dvakrat tolikšna kot lani in je povprečno znašala 82.898 dinarjev. Izgubarjev v Tržiču ne poznajo. Samo v Zlitovem obratu Pohi-štvo-tapetništvo so zaradi neugodnih razmer, v kakršnih posluje vsa lesnopredelovalna industrija in zaradi drage naložbe, ki še ne daje polnih rezultatov, v polletju prigospodarili 24,5 milijona dinarjev izgube. Izguba je za četrtino zajetnejša kot lani, vendar sanacijski program, ki so ga izdelali v Zlitu, obeta, da se je bodo postopno znebili. Praznične prireditve Nekatere prireditve, posvečene tržiškemu prazniku, so se minuli teden že zvrstile. V sredo je bilo na strelišču na Cimpru odprto prvenstvo v streljanju za posameznike, v petek so v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo del trži-ških likovnikov, v soboto so gorenjska invalidska društva tekmovala v balinanju na balinišču na Ravnah in v kegljanju na kegljišču Kompasa na Ljubelju, v nedeljo dopoldne pa je bila spominska slovesnost pri spomeniku žrtvam okupatorja pod Storžičem. S tem pa praznovanje še ni sklenjeno. V prihodnjih dneh bodo občinskemu prazniku posvečene tele prireditve: • v torek, 5. avgusta, bo ob 19. uri slavnostna seja zborov skupščine občine Tržič, in sicer v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici, • v sredo, 6. avgusta, bo na poletnem kopališču v Bistrici občinsko prvenstvo v plavanju, ob 17. uri pa v prostorih bifeja Gasa v Tržiču hitropotezni šahovski turnir za posameznike, • v soboto, 9. avgusta, bo ob 17. uri rokometni turnir na igrišču pri osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici, ob isti uri bodo na dovo zni poti k blagovnici Mercatorja otroci risali po asfaltu, ob 19. uri pa bo na parkirnem prostoru za stavbo občinske skupščine kul turno zabavna prireditev, • v soboto, 16. avgusta, bo ob 11 uri pri domu na Kofcah proslava ob odkritju spominske ga obeležja poti II grupe odredov čez tržiško ozemlje v letu 1942. do naslednjega junija. Hkrati pa krajani z lastnimi prispevki in denarjem krajevnih skupnosti že gradijo telefonsko omrežje. Letos je dobila želenih tisoč novih priključkov tudi centrala v Tržiču. Od tedaj je dobilo telefone že približno 640 novih naročnikov. Te dni se s centralo povezujejo krajani Brezij in Leš. V Tiku so se odločili, da bodo na Loki gradili etapno. Letos bodo vsaj do tretje gradbene faze zgradili okrog 1200 kvadra^ tnih metrov prostorov, od tega bo 480 metrov zaprtih, ki jih bodo namenili za montažo zahtevnejših izdelkov, 720 kvadratnih metrov pa bo sicer odprtih, a pokritih skladiščnih prostorov, ki jih bodo kasneje dogradili v proizvodne. Po predračunu bo stala prva etapa gradnje od 120 do 150 milijonov dinarjev. V Tiku računajo na sovlaganje Rika iz Ribnice v znesku 50 milijonov dinarjev, drugo bodo zbrali sami. Na bančna posojila se zanašajo v nadaljevanju gradnje. Letos oziroma prihodnje leto bodo na Loko preselili najprej montažo zahtevnejših naprav za čevljarsko industrijo, katerih obseg se nenehno povečuje, in strojev iz izvoznega programa. Za montažo bodo nato preselili še lakirnico in ročno sestavo izdelkov z varjenjem. Osem storžiških žrtev Za križiščem pri Metalki je za Tržičane izjemno pomembna pridobitev tudi izgradnja križišča na Slapu, ki so jo končali prav za občinski praznik.G radnjo financira komunalna skupnost, trajala pa je od novem bra lani. Zdaj bodo vozniki bolj varno in okretno vozili (zlasti to velja za tovornjake) v tovarno Lepenko, v Lom, Jelendol oziroma Tržič. — Foto: J. Košnjek V zatišju smrek je na pogorišču Verbičeve koče arhitekt Marjan Šorli zasadil pokončno skalo, ki je spomenik in nagrobnik. Ohranjena je v obliki, v kakršni so jo našli nedaleč od pogorišča. Spomenik so odkrili 5. avgusta 1949. leta v spomin na prve žrtve: Petra Ahačiča, Marijo Bečan, Jožeta Gradišar-ja, Antona Gučka, Jožeta Jane žiča, Andreja Kmeta, Marijo Sol-nar in Marijo Štefe. Tržičani so bili med prvimi, ki so začeli oboroženo vstajo proti okupatorju. 26. julija so se borci in borke zbrali v Tržiški četi, ki je takoj začela sabotažne akcije. S Kranjsko četo se je združila v Storžiški bataljon, ki je nameraval v prvi akciji rešiti zapornike iz Begunj. Dve tretjini bataljona sta šli proti Begunjam, tretjina, to je 21 slabo opremljenih in oboroženih borcev, pa je ostala pod Storžičem. Osem jih je v noči s 4. na 5. avgust 1941. leta spalo v koči Jožeta Verbiča. Malo po četrti uri zjutraj so vsi padli pri poskusu preboja nemškega policijskega obroča. Okupatorji so se še nad mrtvimi zverinsko znesli, jih pometali v kočo in jo zažgali. Spomenik storžiškim žrtvam na pogorišču koče je med najstarejšimi v Sloveniji, saj stoji že od leta 1949. Tržičani se svojih prvih žrtev spominjajo polnih petinštirideset let, njim na čast praznujejo tudi občinski praznik. Letošnji občinski nagrajenci Zlata plaketa tržiški knjižnici Drevi bodo na slavnostni seji občinske skupščine podelili zlato plaketo tržiški knjižnici ob 25 letnici njene ustanovitve, srebrno plaketo Jožetu Grosu za življenjsko delo na gospodarskem področju in Janezu Ivniku za aktivno družbenopolitično delo, bronasto plaketo Filipu Bencetu za izredne dosežke v alpinizmu, Rudolfu Ber lotu za večletno družbeno delo in delo v društvih ter Andreju Robiču za dolgoletno družbenopolitično delo in delo v zdravstvu. JANEZ IVNIK Osem let je bil predsednik ob činskega izvršnega sveta, zda kot vodja poslovne enote Lju bljanske banke v Tržiču z velikin posluhom pomaga reševati finan čna vprašanja v združenem delu Kot družbenopolitični delavec jt vsa leta aktivno delal pri mladini sindikatu, socialistični zvezi, v ob činski partijski organizaciji, v medobčinski in drugje. FILIP BENCE Alpinist je od leta 1968, od leta 1972 je tudi član GRS pri postaji Tržič, izpit za inštruktorja pa je opravil leta 1983. Med skoraj 2000 vzponi v osemnajstih letih je preplezal več kot sto prvenstvenih smeri v domačih in tujih gorah, ima pa tudi več kot 300 samostojnih vzponov. RUDOLF BERLOT Z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem je še vedno nepogrešljiv pri delu finančnega sektorja v BPT. Je eden pogonskih členov v tržiškem društvu finančnih in računovodskih delavcev, vidna je njegova vloga v poslovnem odboru LB Tržič, v teritorialni obrambi, planinskem društvu in drugje. ANDREJ ROBIČ Zlasti velik je njegov prispevek v gorski reševalni službi in pri reševanju težav v gorenjskem zdravstvu. Čeprav je kot direktor zdravstvenega doma v Tržiču zelo obremenjen, najde čas tudi za družbenopolitično udejstvovanje. TRŽIŠKA KNJIŽNICA Tržiški knjižničarji so vgradili veliko truda in posluha za razširitev in poglobitev bralne kulture med Tržičani. Danes je že vsak tretji občan reden obiskovalec matične knjižnice, dveh izposoje-vališč ali dobro razpredene potujoče knjižnice. Po izposoji knjig na prebivalca sodi tržiška knjižnica v sam republiški vrh. Obrestuje se načrtno delo z najmlajšimi bralci (vrtec na obisku, ure pravljic, moja najljubša knjiga), sred nješolci in študenti, ki imajo v študijski čitalnici edini javni prostor v občini, kjer se lahko študijsko poglabljajo. S srečanji literar nih ustvarjalcev, pesniškimi veče- ri in predavanji ohranjajo vez s sodobno literarno ustvarjalnostjo. JOŽE GROS V več kot 30-letnem obdobju je vse svoje znanje in moči usmeril v razvoj čevljarske industrije. Bil je eden od pobudnikov za ustanovitev tehnične čevljarske šole, v zadnjih desetih letih pa je kot izreden poznavalec tehnologije in proizvodnje obutve sodeloval pri ustanovitvi čevljarske tovarne v Alžiriji. Je tudi družbenoDolitično aktiven, zlasti v raziskovalni skupnosti tekstilno usnjarske predelovalne industrije. GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 5. AVGUSTA 1986 Petnajsti pokal Kranja in četrti memorial Francija Thalerja v smučarskih skokih Imenitna prireditev za občinski praznik Kranj, 2. avgusta — Skakalni klub Iskra Delta Triglav je ob letošnjem občinskem prazniku in svoji štirideseti obletnici pripravil na Gorenji Savi imenitno mednarodno tekmo na 55-metrski skakalnici z umetno snovjo. V konkurenci članov in mladincev je nastopilo devetinpetdeset skakalcev iz Avstrije, ZRN, Madžarske in Jugoslavije. Ob tej priložnosti so podelili tudi spominska priznanja smučarskim klubom iz Železne Kaple, Zahomca in Reit in VVinkla. Prirediteve so se udeležili tudi predstavniki teh krajev in klubov. Na petnajsti mednarodni skakalni tekmi in četrtem memorialu Francija Thalerja je na plastični skakalnici na Gorenji Savi med člani slavil skakalec Alpine iz Žirov Robert Mur. — Foto: F. Perdan Skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja prireja že petnajst let,četrto leto v spomin na Francija Thalerja, na skakalnicah, pokritih s plastiko, na Gorenji Savi imenitno smučarsko poletno skakalno prireditev. Letos je bila še bolj slovesna, saj smučarski skakalci Iskre Delte Triglava praznujejo štiridesetletni-co organiziranih smučarskih skokov v Kranju. V soboto je na 55-metrski skakalnici pokazalo sposobnosti devetinpetdeset skakalcev v konkurenci članov in mladincev. Ob tej priložnosti so podelili tudi spominska priznanja smučarskim skakalnim klubom iz sosednje Avstrije. Dobili so jih: skakalna kluba Obir iz Železne Kaple in iz Zahomca ter predstavnik smučarskega kluba Reit im Winkla iz ZRN. Tekma je v članski konkurenci pokazala, da je zmagal Robert Mur iz Alpine iz Žirov. Že v prvi seriji je s skokom pokazal, da mu skakalnica »leži«, čeprav je imel resne konkurente v domačinih Gašpircu in Dolencu. Toda Mur je tudi v drugi seriji pokazal vse svoje skakalne sposobnosti na plastiki in je bil prvi. V mladinski je "bila konkurenca možna. Izvrstno so skakali Petek iz Žirovnice — Jesenice, Kopač iz Alpine Žiri in Mubi iz Iskre Delte Triglava. Petek je povedal že v prvi seriji in tudi v drugi je skočil tako dobro in tako daleč, da je zadoščalo za zmago. Rezultati - člani - 1. Mur (Alpina) 209,9 (52-50) 2. Gašpirc 208,6 (51-50), 3. Dolenc (oba Iskra Delta Triglav) 204,9 (50-49,5), 4. Žagar (Elektroteh-na Ilirija) 200,6 (49-49,5), 5. Mihelič (Titovo Velenje) 195,3 (49,5-48), (6. Česen (Iskra Delta Triglav) 195,3 (48-48); mladinci — 1. Petek (Žirovnica — Jesenice) 187,3 (45,5-47), 2. P. Kopač (Alpina) 186,1 (46-47,6), 3. Mubi (Iskra Delata Triglav) 181,0 (45-45,5), 4. Gašperin (Žirovnica — Jesenice) 178,9 (44-45,5), 5. Glo-bočnik 173,6 (42,5-45), 5. Knafelj (oba Iskra Delta Triglav) 172,5 (42-44,5). D. Humer Državno mladinsko prvenstvo v vaterpolu Solaris — Šibenka prvak, Triglav sedmi Kranj,3. avgusta — Vaterpolo klub Triglav iz Kranja je bil ob štirideseti obletnici vaterpola v Kranju organizator letošnjega državnega mladinskega prvenstva v vaterpolu. Naslov so po ogorčenem boju zasluženo osvojili mladinci Solarisa iz Šibenika, Triglavani pa so bili sedmi. Letošnje državno prvenstvo v vaterpolu za mladince je bilo tri dni v letnem bazenu v Kranju in ga je ob štirideseti obletnici vaterpola v Kranju odlično organiziral vaterpolo klub Triglav, ki nastopa pod pokroviteljstvom Ikosa iz Kranja. Osem moštev je pokazalo dobro vaterpolsko znanje. V A skupini so nastopali vaterpolisti Triglava (Kranj), Proletera iz Zrenja-nina, Solarisa — Šibenka iz Šibenika in Jug (Dubrovnik), v skupini B pa Partizan (Beograd), Jadran (Herceg Novi), Primorje (Reka) in POŠK — Brodomer-kur (Split). V skupinah so bili že od samega začetka zelo zanimivi boji za vstop v finale. V B skupini je prednjačil Partizan iz Beograda, ki v predtekmovanju ni bil poražen. V A skupini so se za prvaka borila vsa štiri moštva. Toda največ so dobili prav letošnji državni prvaki, ki so si s prvim mestom priborili tudi državni naslov. Domači mladinci so igrali s spremenljivo srečo. Že prvo tekmo so izgubili s Proleterjem, a so edini, ki so premagali Solaris, v tretji, odločilni, pa jih je premagal Jug iz Dubrovnika. V boju za sedmo mesto so brez težav premagali Primorje z Reke. Izidi - I. kolo - Jadran : POŠK 13:10 Partizan : Primorje 17:4, Jug - Solaris 9:10, II. kolo - Triglav : Solaris 8:7, POŠK : Primorje 17:7, Jadran : Partizan 8:14, Jug : Proleter 11:7, III. kolo - Proleter : Solaris 7:20, Partizan : POŠK 18:5, Primorje : Jadran 4:9, Triglav : Jug 9:12. Za prvo mesto — Solaris : Partizan 8:13, za tretje mesto — Jug : Jadran 14:12 (10:10), za peto mesto — POŠK : Proleter 6:12, za sedmo mesto — Triglav : Primorje 7:4. Za najboljšega igralca je bil imenovan Denis Šupa iz Solaris — Šibenka, ki je bil s 15 goli tudi najboljši strelec turnirja, najboljši vratar je* bil Simi.ša, Skolnokovič iz POŠK — Brodomerkurja, najmlajši igralec je bil Dušan Dam-janovič iz Proleterja. D. Humer Devetnajsta mednarodna kolesarska dirka Po ulicah Kranja Rajko Čubrić junak Kranja Kranj, 3. avgusta — Letošnja, devetnajsta mednarodna kolesarska dirka Po ulicah Kranja bo šla v zgodovino jugoslovanskega kolesarstva. V eni od najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk je slavil član naše kolesarske reprezentance Rajko Cubrič, član Čukaričkega iz Beograda. Oseminšestdeset kolesarjev mu ni bilo kos. Ves čas dirke sta ga lovila člana kranjske Save Marko Polanc in Janez Lampič, ki pa nista uspela. Oba dneva si je dirke ogledalo nad 40 tisoč gledalcev. Od kolesarskega športa se je v nedeljo poslovil naš najboljši kolesar Bojan Ropret. Članska kolesarska dirka Po ulicah letel iz Krke, pri starejših mladincih Kar osem najboljših mladinskih vaterpolskih moštev Jugoslavije se je tri dni /iJtiem bazenu v Kranju borilo za letošnji držav m naslov Mladmsko mo-!t^ Solari" - Šibenka je osvojilo prvo mesto, moštvo Tnglava .z Kranj" bilo sedmo. - Foto: F. Perdan Kranja naj bi dala odgovor, kdo bo na letošnjem svetovnem prvenstvu v Colo-radu Springsu zastopal jugoslovansko kolesarstvo. Toda odgovora še ni, čeprav je vseh enajst kandidatov za reprezentanco veliko pokazalo. Zvezni kapetan in trener Franci Hvasti bo imel še veliko dela pri sestavi reprezentance za svetovno prvenstvo. Ena od najtežjih enodnevnih dirk,Po ulicah Kranja,je bila letos za člane daljša za deset krogov. V peklenski vročini se je na sto trideset kilometrov dolge proge po ulicah Kranja podalo v članski konkurenci devetišestdeset kolesarjev. Junak letošnje dirke je bil član naše reprezentance, kolesar Čukaričkega iz Beograda Rajko Čubrić. Vsi dirkači so že prvi krog začeli silovito in kljub sopari niso štedili moči. Že kmalu po sedmem krogu se je za samostojni pobeg odločil Rajko Čubrić. Kot je pokazalo, mu je koristil za končno zmago. V dvajsetem krogu je imel že skoraj tri minute prednosti. Čeprav sta Savčana Marko Polanc in Janez Lampič z ostalimi poskušala vse, da bi ga onemogočila, jima to ni uspelo. Rajko Čubrić je imel toliko moči, da je dobil to peklensko dirko. Tekmovali so tudi pionirji, mlajši in starejši mladinci. Vse dirke so pokazale, da se za napredek jugoslovanskega kolesarskega športa ni treba bati. Vsi, od pionirjev do starejših mladincev, so pokazali, kako se je na težki progi treba boriti. V konkurenci mlajših mladincev je slavil Marko Velkavrh iz ljubljanske Astre, v kategoriji starejših mladincev pa Marko Kruljac iz novomeške Krke. Med pionirji A kategorije je bil prvi Novomeščan Bogdan Fink, med pionirji B pa Dušan Hajdi-njak,ŠD Pomurje. Pred devetnajsto mednarodno dirko Po ulicah Kranja je kolesarski klub Sava pripravil v soboto še nočni mednarodni kriterij po ulicah Kranja. Pri mlajših mladincih je zmagal Robi Za- pa njegov klubski kolega Marko Kruljac. V članski kategoriji je bil najhitrejši Novomeščan Sandi Papeš, ki je ugnal Savčana Janeza Lampiča in Ro-govca Robija Šibenika. Pred to dirko so imeli v Stražišču kolesarji tudi državno prvenstvo na stezi. Tu se je izkazal predvsem kolesar kranjske Save, starejši mladinec Borut Ječnik, ki je v vožnji na čas na 1000 metrov zmagal in pri tem posavil tudi nov absolutni državni rekord. Borut Ječnik je bil tudi najboljši starejši mladinec v vožnji na zasledovalni čas na 3000 metrov. Organizatorju dirk, kolesarskemu klubu Sava iz Kranja, zahvala za izvrstno organizacijo vseh prireditev. Rezultati — dirka Po ulicah Kranja — pionirji B (3250 m) — 1. Hajdinjak (Pomurje) 5:35,32, 2. Pavlin (Rog) isti čas, 3. Štupnik (Grosuplje) 5:40,31; pionirji A (6500 m) - 1. Fink (Krka) 10:35,31, 2. Pintarič (Rok), 3. Omerzel (Metlika) obe isti čas; ml. mladinci (39 km) - 1. Velkavrh (Astra) (49 km) 1:03,26, 2. Judež (Krka), 3. Fajfar (Sava) oba isti čas; st. mladinci — 1. Kruljac (Krka) 1:21,12, 2. Premužič (Rok) isti čas, 3. Lapajne (Sloga-Idriia) 1:21,35; člani (130 km) - 1. Čubrić (Cu-karički) 3:28,10, 2. Polanc 3:30,11, 3. Lampič (oba Sava) 3:32,07. Državno prvenstvo na stezi — ml. mladinci (500 m) — 1. Sovinec (Sava), 2. Velkavrh (Astra), 3. Zaletel (Krka); st. mladinci (1000 m) — 1. Ječnik (Sava) 1:11,57 (absolutni državni rekord), 2. Zupane (Roga), 3. Kalan (Sava); člani - (1000 m) - 1. Bojane (Krka), 2. Ugrenovič, 3. Kosirnik (oba Rog); zasledovalna vožnja — ml. mladinci (2000 m), - 1. Kreus (Krka), 2. Babo-všek (Rog), 3. Sajovec (Sava); st. mladinci (3000 m) — 1. Ječnik (Sava), 2. Bonča (Sloga), 3. Kruljac (Krka); člani (4000 m) - 1. Papeš (Krka), 2. Tahmaj-ster (VP Kranj), 3. R. Čubrić (Čukarič-ki), 1000 m z 200 m sprinta — ml. mla- Eden od najboljših naših vrhunskih kolesar-jev, član KK Save iz Kranja, Bojan Ropret/ se je od svoje kolesarske kariere poslovil v nedeljo na devetnajsti mednarodni dirki P° ulicah Kranja. Pred tisoči gledalci je pre* startom članov odpeljal svoj zadnji krog. Težave s koleni, obraba hrustanca so opravile svoje. Častno so se od njega poslovili pred" sednik IS Kranj Henrik Peternelj, ,z KK Save pa podpredsednik kluba Janez Pe-ternel. — Foto: F. Perdan dinci - 1. Velkavrh, 2. Oven, 3. Doli-nar (vsi Astra); st. mladinci — 1. Le-skovar (Astra), 2. Zupane (Rog), 3. Aha-čič (Sava); člani — 1. Šebenik (Rog). 2-Čurič (Lokve), 3. Pavlović (VP Kranj)! moštveno-zasledovalna vožnja — m|-mladinci (2000 m) - 1. Krka, 2. Rog, 3. Sava, st. mladinci (3000 m) - 1. Sava, 2. Rog, 3. Astra; člani (4000 m) — j Rog, 2. Krka, 3. Čukarički. Nočni kriterij - ml. mladinci - 1. Zaletel (Krka; 21, 2. Štular (Sava) 18, 3. Velkavrn (Astra); st. mladinci — 1. Kruljac (Krka), 2. Pulatti (Da Ugo), 3. Ahačič (bj* va); člani - 1. Papeš (Krka), 35, * Lampič (Sava) 25, 3. Šebenik (Rog) l°-D. Humer V oeklenski vročini so na mednarodni dirki Po ulicah Kranja člani morali prikolesariti 13» kilometrov. Med vsemi našimi najboljšimi kolesarji in gosti i/, tujine je slavil naš reprezentant Kajko Cubrič iz Cukaričke (Beograd). Čeprav sta ga krepko lovila, članoma KK Save Polancu in l.ampuii ni uspelo. Tekmo od pionirjev, mladincev in članov si je ogledalo nad dvajset tisoč ljubiteljev kolesarskega športa. — Foto: F. Perdan Svoje državno prvenstvo na stezi so imeli jugoslovanski kolesarji v Stražišču. Odlično se je na tem dirkališču odrefc* starejši mladinec KK Save Borut Ječnik, ki je v vožnji o* čas na 1000 m zmagal in dosegel tudi absolutni državni rekord. — Foto: P. Perdan Ob prazniku radovljiške občine plavalni miting in šahovski turnir Saška Robič niza rekorde Radovljica, Šobec, 2. in 3. avgusta — Plavalni klub Radovljica je v počastitev občinskega praznika pripravil v soboto 5. mednarodni plavalni miting, Šahovsko društvo Murka pa v nedeljo na bližnjem Sobcu 13. hi-tropotezni šahovski turnir. Na radovljiškem letnem kopališču pod Oblo gorico se je zbralo bli/.u sto plavalcev in plavalk iz osmih sloven- Člansko balkansko prvenstvo v plavanju Darjan Petrič dvakrat zlat Kranj, 3. avgusta — Sofija, glavno mesto Bolgarije, je v plavalnem bazenu, kjer je bilo pred letom evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu in skokih v vodo, gostila najboljše plavalce in plavalko Balkana. Zaradi že znanega spora na tem prvenstvu niso nastopili Turki. V moštveni razvrstitvi so naslov osvojili plavalci in plavalke Romunije pred Bolgari, Grki in Jugoslovani. Med posamezniki se je ponovno izkazal naš edini potnik za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo v Španiji, član kranjsko ga Triglava Darjan Petrič. Z dokaj ugodnim rezultatom je osvojil balkansko zlato na 400 m kravi in bil najhitrejši tudi na 1500 m kravi, medtem ko je na 400 m mešano osvojil srebrno. Zmagi, ki sta tudi odlično potrdilo njegove pripravljenosti, nam zgovorno povesta, da je za Madrid odlično pripravljen. Na tem prvenstvu je nastopil tudi član Triglava Andrej MurenČič in opravičil zaupanje. .... . . , . dh skih klubov, iz Sente, Gorice in madžarskega Szekszarda. Za največje presenečenje je poskrbela domača plavalka, učenka petega razreda osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici, obetavna Saška Robič, ki je svoj, le nekaj dni star državni rekord na 100 metrov hrbtno, dosežen na državnem prvenstvu za mlajše pionirke A (do 12 let) na Reki, izboljšala za poldrugo sekundo (čas 1:10,43). Dosežek Robičeve in tudi rezultati drugih radovljiških plavalcev kažejo, da so dobro pripravljeni za nastop v Silkeborgu na Danskem, kamor so jih povabili tamkajšnji plavalci, ki že tri leta zapored prihajajo na priprave v Radovljico. Na mitingu so od gorenjskih plavalcev in plavalk zmagali: brata Jocič, Šolar in p jranovič iz kranjskega Triglava ter Ivtelinkova, Robičeva in Robova iz radovljiškega kluba, uspešna P° ^ bila tudi ženska štafeta Radovlji^ disciplini 4 x 100 m mešano. Na tradicionalnem, že 13. mt,r2^K. teznem šahovskem turnirju na S cu v počastitev praznika občine K dovljica in krajevne skupnosti ^ Tu. je nastopilo blizu 250 šahistov iz J goslavije in iz zamejstva. V prvi kovostni skupini je zmagala evkl?j. Profesionalec, sestavljena iz =f' stov, ki igrajo na republiškem skem prvenstvu v Kranju. V °7. ^ skupini so bili najboljši ša h>* kranjskega društva (Ule, Simone^ Lazar in Bulatovič), v tretji je »v prva Astra pred lesko Murko (0"J. Dolenc, Radevič in Vodišek) in v trti Škofja Ix)ka (Štimec, J^met^^vo lan in Rozman) pred kranjsko S (Vojičič, Gazvoda, Rebolj in ZUP" čič). (cz) Srečo Vodišek prejemu v imenu iliugo ekipo Murke pokal /a osvojeno «'rUK* v*-sto v tretji skupini i, rok Vojina IVroviču. predsedniku Gorenjske šuhovsK« ze. - Foto: F. Perdan TOREK. 5. AVGUSTA 1986 PRAZNIČNE ČESTITKE 11. stran (mmmmmiG&AS TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. o. TRŽIČ proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sredstva civilne zaščite DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU Ml 1 I 1 II j > IdruŽEim ksim industrija Tržit mm mo ZAGA - TOZD ZABOJARIIA - TOZD pohištvo - TOZD tapetništvo " M. S<>/. O. Delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo za praznik občine Tržič. Obiščite naš salon pohištva v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču. almirci alpska modna industrija Radovljica Lastne prodajalne: Radovljica, Linhartov trg 3 — Radovljica, Jalnova 2 — Bled, C svobode 15 - Bled, Koroška 11 - Jesenice, Titova 34 — Kranjska gora, Borovška 92 — Nova Gorica, Leninova 11 _ Koper, Ul. JLA 8 — Vipava, dvorec Zemono ter na novo odprta trgovina v Bohinjski Bistrici z veliko izbiro maloserijskih izdelkov. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik občine Radovljica. veletrgovina bled Vsem občanom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Radovljice in se _priporočamo!_ LESCE ROŽNA DOLINA 8 Živilski kombinat »ŽITO« n. sol.o. Ljubljana TOZD proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov n. sub. o. Vsem svojim kupcem in občanom čestitamo za praznik Radovljice in Tržiča ter priporočamo svoje izdelke, kruh, pecivo, slaščičarske proizvode, čokolado in obisk naših trgovin in slaščičarn Kobla v Bohinju, Vrba v Radovljici in pri Magušarju v Lescah $ bled lesna industrija Proizvodni program: — vhodna vrata — notranja vrata — garažna vrata — opazne plošče — notranje pohištvo — stroji in naprave 64260 bled, ljubljanska c. 32 telefon: 064-77 661 telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU GORENJSKIH OBČIN SOZD KEMA CD MARIBOR •C N A TOVARNA P N A RT nudimo vam — preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene — preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fosfatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin . — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov! Delovni kolektiv tovarne čestita delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice (^g^SSoIJgJMGLAS 12. STRAN OGLASI, PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 5. AVGUSTA 1986 KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. TOZD »LEPENKA« TRŽIČ SLAP 8 Čestita delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem ob občinskem prazniku Si KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p. o. Pristava 80 Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik. TO K OS TRŽIČ p. O ^ tržiška tovarna kos ia srpov tržič TRŽIČ Cankarjeva 9 tel. 50-451, 50-462 Proizvodni program: • ročno poljedelsko orodje • ročno obrtniško orodje za zidarje, mizarje in pleskarje • rezilni deli za kmetijsko mehanizacijo čestitamo delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem ob občinskem prazniku Cenjene kupce obveščamo, da je spet odprta tovarniška prodajalna na Cankarjevi cesti v Tržiču, kjer se lahko po ugodnih cenah oskrbite z raznimi izdelki iz našega proizvodnega programa in tudi z dopolnilnimi izdelki drugih proizvajalcev. Trgovina je odprta vsak delovnik od 8. do 13. in od 14. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure. ■Obiščite nas! egp Delavski svet DO Embalažno grafično podjetje Škofja 1 oka, na podlagi 138. člena statuta delovne organizacije, razpisuje dela in naloge direktorja Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visoko izobrazbo ekonomske ali grafične smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki 2. da ima sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja in usklajevanja delovnega procesa 3. da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka Delavec, ki bo opravljal razpisana dela in naloge, bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 30 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva c 82 kadrovska služba z oznako »za razpisno komisijo«. Obrtno podjetje Tržič, p.o. Telefon 50-774, 50-765, 50-760 Mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, steklarstvo, slikarstvo, pleskarstvo, črkoslikarstvo, polaganje vseh vrst podov, izdelovanje lesne galanterije Čestita občanom in poslovnim . prijateljem za občinski praznik TIKO TRZIC Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme Čestitamo vsem občanom in poslovnim sodelavcem za občinski praznik. MERCATOR ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRZIC Cenjenim potrošnikom, delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo ob prazniku občin Kranj, Jesenice, Radovljice in Tržič in jim želimo še veliko delovnih uspehov. Vabimo vas v naše specializirane prodajalne: v Tržiču v salon pohištva, železnino, športno prodajalno in blagovnico ter v Kranju v potrošniški center Planina in prodajalno v nebotičniku. Obiščite naše razstavne prostore od 15. do 24. avgusta 1986 na gorenjskem sejmu v Kranju. Nasvidenje pri Mercatorju PETR0L DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD TRGOVINA KRANJ Staneta Žagarja 30 DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU GORENJSKIH OBČIN BIRO SG PTRŽIČ IMOS SGP Tržič p. o. Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine Tržič (H)3 OBLAČILA žič Delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo ob občinskem prazniku Obiščite našo tovarniško prodajalno v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču O) metalka ' TOZD triglav tržič Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 tel. (064) 50-040 ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! izolacijska sidra in zvezde v različnih velikostih za izolacijske obloge od 3 pa do 10 cm Proizvajamo tudi: pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik. VOJNA USTANOVA »PARTIZAN« - LJUBIJANA oglaša prosto delovno mesto: L PRODAJALEC V KANTINI KASARNE ŠKOFJA LOKA Pogoj: — KV trgovec, 1 leto delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo . Plana prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 10 -dneva objave na naslov: VOJNA USTANOVA »PARTIJ Trg OF 13, LJUBLJANA TOREK, 5. AVGUSTA 1986 PRAZNIČNE ČESTITKE. OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (mmm^^GLAS IZDELUJE: s: modne tkanine za šport in prosti čas sodobno posteljno konfekcijo gospodinjsko galanterijo Pestro ponudbo naših izdelkov boste našli v tovarniški | prodajalni v Bistrici pri Tržiču (na Deteljici) < rr > O bombažna predilnica in tkalnica i tržič 64290TRŽIČ, Cesta JLA 14,TELEFON (064) 50-571,TELEX 34507 YUTRBPT OBČANOM TRŽI&b ROG TOZD CEVARNA Retnje 1 a, Križe tel. 57-010 čestita delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem za praznik občine Tržič Slovenske železarne VERIGA LESCE n. sol. o. Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril Vsem delovnim kolektivom družbeno-političnim organizacijam in občanom čestitamo za občinski praznik Radovljice in jim želimo veliko -—.-delovnih uspehov- at^aftlat*^! stavbno in pohištveno I I III mizarstvo, radovljica, šercerjeva 22, telefon (064) 75036 izdelujemo opremo za hotele in bolnice ter stavbno Pohištvo in strešna okna po naročilu Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik GOZDNO GOSPODARSTVO Bled n. sol. o. Ljubljanska 19 tel.: dir. 77-257., h. c. 77-361 — 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 tozd GOZDARSTVO BOHINJ, 8ub. o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta št. 10 tozd TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub. o.Bled, Triglavska cesta 47 * - GOZDARSTVO JESENICE, Ub.o. Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO Tr. BLED n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 'OZD GOZDNO JlTOPREVOZNIŠTVO IN RAVNICE SP. GORJE, n. sub. o. Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub. o. v Bled, Ljubljanska cesta 19 Qo>lovnl organizaciji k.^DNO GOSPODARSTVO sub. o. Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli ler po posebnih naročilih, pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave Čestitamo občanom ^ranja, Jesenic, Radovljice ^ Tržiča za njihov praznik!. UKO Kropa čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik občine Radovljica. Vsem mladim priporočamo, da se izučijo lepe umetne obrti. 64245 Kropa tel. (064) 79-481 m vezenine bled tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Radovljice Slovenske železarne tovarna vijakov plamen kropa Za občinski praznik Radovljice čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov TOZD »JELPLAST« Kamna Gorica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦< Obrtno grafično podjetje Knjigoveznica in tiskarna RADOVLJICA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice in se priporoča s svojimi storitvami Restavracija CENTER Lesce — tel. 75-507 Vabimo vas na srbske specialitete na žaru, tople pogače, gibanice, sir in kajmak ter ostale domače jedi. Lokal je primeren za zaključene družbe, poroke, obletnice in druga praznovanja. Občanom radovljiške občine čestitamo za njihov praznik. O KOVIN, Kovinsko podjetje Jesenice, p. o. (»4270 Jesenice H. Verdnika 22 Na osnovi sklepu delavskega sveta z dne 9..7. 1986 in v skladu s 113 čl. statuta IX) KOVIN Jesenice in pravilnika o organizacijskem sestavu ter katalogu objavljamo: raspis prostih del in nalog VODJI! KADROVSKE IN SPLOŠNE DEJAVNOSTI za določen čas — za mandatno dobo 4 leta Pogoji: — dipl. pravnik ali dipl. organizator kadrovske smeri — 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju sploš^> in kadrovske dejavnosti a^ceA - X\Y0 KOVINSKA BLED Bled, Seliška c. 4B Iščemo naslednje sodelavce: 1. SKLADIŠČNIK — eno delovno mesto 2. REZKALEC — eno delovn mesto 3. KV KIJUČAVNICAR — več delovnih mest (možnost pridobitve stanovanja) pod 1.: — poklicna šola, 2 ali 3 leta delovnih izkušenj v skladiščni dejavnosti pod 2.: — poklicna šola ustrezne smeri, znanje elektrovaril-skih del pod 3.: — poklicna šola ustrezne smeri Razpis velja do zasedbe, ki je možna takoj. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov. SOZD MEHCATOR KJT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.soi. o.. KRANJ, JLA 2 MERCATOR-KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JIA 2 oglaša prosta dela in naloge za TOZD Tovarna olja OIJARICA BRITOF 2 KEMIJSKA, STROJNA, ELEKTRO ALI ŽIVILSKA TEHNIKA za dela in naloge upravljanje s čistilno napravo Posebni pogoj: odslužen vojaški rok za TOZD MESOIZDELKI SK. LOKA -DE Maloprodaja Kranj ŽIVILSKEGA TEHNIKA za vodenje poslovanja v poslovni enoti Posebni pogoji: 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mereator — KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. MERKUR kranj E^Sadria airways Delovna organizacija ADRIA AIRWAYS LJUBLJANA, Kuzmičeva 7, razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 29. 7. 1986 javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. termogen, 2 kom, 250.000 kcal, komplet z gorilcem in dnevnim rezervarjem za 720.000 din 2. 40 trn klima kanalov za 408.000 din 3. cisterna, 7 m3, enojni plašč, za 350.000 din 4. toplotni kotel vissmann, 151-180 KW, za 300.000 din 5. premične stopnice in konzolno dvigalo za 50.000 din. Javna dražba bo 12. avgusta 1986 ob 11. uri v tehnični bazi na Brniku. Licitirati ima pravico vsak, ki položi 10 %-kavcijo. V ceni ni vračunan prometni davek. Informacije daje tov. Boštar, tel.: 23-947. KOKRA, trgovska DO, n. sol. o., Kranj, Poštna ulica 1 objavlja za potrebe TOZD Veleblagovnica Globus, Kranj prosta dela in naloge: 1. PRODAJA BLAGA II (prodajalec tekstilno-galanterij" ske stroke) posebni pogoji: — poklic prodajalca — eno leto delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca 2. PREVZEMANJE BLAGA posebni pogoji: — blagovni manipulant — šest mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec 3. ČIŠČENJE ZUNANJIH POVRŠIN posebni pogoji: — pet mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec 4. ZAVIJANJE BLAGA posebni pogoji: — blagovni manipulant — šest mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec Vloge oddajte v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Obve sceni boste v 15 dneh od dneva izbire. Samoupravna interesna skupnost GOSPODARSKIH ****** DEJAVNOSTI občine Tržič razpisuje na podlagi sklepa Delovne skupnosti prosta dela > naloge STROKOVNEGA DELAVCA sss OBČINE TRŽlC ■ * naslad' Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati se n — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, pravne, nomske ali organizacijske smeri j jzO- — da ima 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj po konca brazbi na ustreznih delih Razpisana dela in naloge bo kandidat opravljal za nedoloč čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po pravilniku strokovne službe SIS g°sp darskih dejavnosti občine Tržič. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženirru "~sp0dar- dokazijjirV 15 dneh po objavi nVnaslov: Strokovna'služba S^>(£??rr/.iĆ 5 skih dejavnosti občine Tržič, Cankarjeva 1 — B42J" pripisom »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbir' ^"""J^n« v 15 dneh, ko ga bo potrdila delovna skupnost s službe. MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 15. STRAN @©B®IMI£HGLAS MI4LIO O LAS I •Ai27-960 gpatail.rtroll Prodam PLUG in spojko za traktor to.mo vinkovič do 21 KS, MOPED TMZ »?vrča«, letnik 60 greben 80 cm za ko-!!lH!£oBCS 715. Telefon 51-352 12236 , Prodam OBRAČALNIK maraton za ^silnico BCS, cena po dogovoru. Ma-tei Mlakar, Bohinjska Češnjica 52, Žgjnja vas v Bohinju _12237 Poceni prodam ŽAGO GS in pletilni ^ISPiJelefon 25-615_12238 Prodam nov TRAKTOR zetor 5211, z °ri9inalno kabino, SLAMOREZNICO ^6|ser, nov štiri tonski trosilec hlev-;Ke9a gnoja, stoječi KOZOLEC dvojnik iS!*' zadnJ' faktorski NAKLADAL-Panonija, MOLZNI STROJ Virovitici'nova JERMENA za obračalnik sip l" favorit Z 220 in JERMENICO za uni-■,erzal ali štore. Toman, Brniška 63, Vo- 3j£lnad_Ljubljano__12239 .Prodam traktorski tračni OBRAČAL -^jaseno. Telefon 45-117 12240 5^r*dam KOSILNICO moto benasi Smid, Dražaoše 30, telefon 66-313 ^ 12241 Prodam osebni avto Z 101 GTL, letnik 84, karamboliran, nevozen. Zg. Duplje 58, ogled popoldne_12188 Za FIAT 850 kupim motor. Telefon 22-281 od 20. do 22. ure Kupim otroški ŠPORTNI VOZIČEK marela. Telefon 26-603__12235 Prodam Z 101 za 40 SM Telefon 34-852 popoldne letnik 76. 12190 Prodam SIMCO 1005 LS, letnik 77, 72 000 km, registriran, dinitrol 84, motor obnovljen 85, potrebna obnove blatnikov in dušilca, ogled od 15. do 19 ure H. J., Vidmarjeva 2/A, Kranj Prodam 126 61-991 P, letnik 84. Telefon 12192 Ugodno prodam tono solkanskega APNA ter strešno KRITINO špičak. Tomše, Vešter 11, Škofja Loka. Telefon 61-522_12222 Smrekov OPAŽ po 2.300 in macesnov OPAŽ po 2.800, prodam. Telefon 57-163_12223 Prodam 250 kosov dvakrat žgane OPEKE klinker. Telefon 81-010 12224 ilan.oprema Prodam Z 750, letnik 79. Čermelj, Tr- boje 88_12193 Prodam desno stranico za FIAT 750. Telefon 50-530_ 12194 Prodam Z 750, letnik 73 in R 4, letnik 77. Hrastje 54, Kranj_12195 Ugodno prodam Z 101, letnik 76. Je-zeršek, Gorenja vas 72 12196 Prodam AUDI 100 GL5E, letnik 79. C. talcev 7, Kranj, telefon 22001 Oddam GARAŽO v najem blizu Gasilskega doma v Kranju. V ponudbi navedite znesek predplačila. Šifra: Sep-tember 86_12248 Prodam zazidljivo gradbeno PARCELO v izmeri 1000 m2 5 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku_12249 Menjam družbeno STANOVANJE -dvosobno s kabinetom za večje. Tele-fon 28-549_12250 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja do 300 m2. Šifra: Parcela 86 __12251 Prodam novejšo HIŠO v okolici Kranja. Šifra: 120 m2_12252 rapoilifw Cenjene goste obveščamo, da p5 gostilna »ZARJA« Trboje zapr-ta °d 31. julija do 14. avgusta 1986 zaradi letnega dopusta. Obenem 9estitamo občanom za praznik ob-c,ne Kranj. Se priporočamo! Prodam HLADILNIK, 50 litrov. Božič, Partizanska 41, stanovanje 29, Škofja Loka_^_12225 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, kavč, postelja. Telefon 22-433 12226 Poceni prodam PRALNI STROJ can-dy superavtomatik 75. Hrastje 139 _12227 Ugodno prodam novo 4101 SKRINJO gorenje in dobro ohranjeno lito-železno plavo KAD, 1,6 m. Markuta, Delavska 15, Šenčur_12228 POGRAD in manjšo OMARO zelo ugodno prodam. Telefon 61 -326 od 19. ure dalje 12229 Tomos AVTOMATIK s smerokazi prodam, še v garanciji, ogled popold ne. Borut Omerzu, Seljakovo naselje 40, Kranj_12255 Prodam TOMOS KROSS 50. Tele-fon 75-386_12256 Prodam avto WV 1500, registriran do julija 87. Joža Potočnik, Zagoriška 5, Bled_12257 Prodam Z 750, letnik 75, za 300.000 din. Cena Klekelj, Planinska 14, Lesce 12258 MLADI! Če se želite honorarno zaposliti in imate lasten prevoz vas vabimo k sodelovanju pri prodaji knjig na področju Slovenije. Šifra: Tudi sobota in nedelja_12242 Iščem kakršnokoli DELO v popol danskem času, sobotah in nedeljah, najraje pri obrtniku, za čiščenje stekel Slavčo Velov, Zlato polje 2_12242 Iščem dopoldansko delo. Šifra Srednja šola 1224^ živali PK KUHAR išče redno ali honorarne zaposlitev. Telefon 78-315 1224E Zbor delavcev DS skupnih služb Komunalnega podjetja KOVINAR JESENICE objavlja prosta dela in naloge OBRAČUNA OSEBNIH DOHODKOV, ZA DOLOČEN CAS 4 MESECE (nadomeščanje delavke v času bolniške odsotnosti) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. uspešno končana srednja šola ekonomske smeri 2. eno leto delovnih izkušenj v knjigovodstvu ali računovodstvu Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevaju pogojev na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, DS skupnih služb »zbor delavcev«, Spodnji Plavž 6 v osmih dneh od dneva objave oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu. jfrgno piodaiti ,3dam TOVORNO PRIKOLICO za Prim - 3Vt0 °9led od 19 ure dalje moz Klepar Titova 53/b Jesenice ^^aksjmjirketu)_12033 *am°dam motor za čoln tomos T 4 ali tor 'am za T 18 z doplačilom in mo-pr no KOSILNICO z grebenom agoral fn,!^00 za košnjo večjih vrtov. Tele '-5!l60j57_ __12197 ČEK°dam kornbiniran otroški VOZI 40 tribuna. Prelovšek, Moša Pijade ^^l^Ltelefon 25-524_12197 uRwidam suna bukova in kostanjeva --^IgJSfon 46-182_12198 t ^odarnTELIČKO sivo rjavo, staro 3 dvl *a pleme in 28 vreč bele MIVKE' T0eRVreči belega CEMENTA, RADIA %6 r členov in TRAKTOR torpedo 13 \, • registriran. Jamšek, Bukovica ^OlP^icje^__12199 2urodam 6 RADIATORJEV rabljenih 8ril tr,ka 46°/6 dva 28 členov, dva 27, na e 29 in eden 22, fantovsko KOLO VFtA-r?restav in eno svetlobno desno f^JNO KRILO ter električni ŠTEDIL * i Plin, 4 elektrika. Telefon 46-117 ^_______ 12200 PUa^J10 Prodam rabljeno POTA-14, bK0 OBLEKO Telefon 83 862 po 12201 nerahram m°ško in žensko KOLO rog, "Dlieno za 6 SM Rolk, Brezje 74 _____12202 OlD0ŽER TG 90 B, LADO NIVO in 'očan » PEC 2 x 2 m, prodam. Ivan Je ^fijftartmj vrh 30, Železniki 12203 in l?.6*™ TRAKTOR pasquali 18 KS 27 p j-CAR HUMUS nošeni Ljubno ^°dnart__ 12204 * dvedam k°mplet BOBNOV premier rnor,,?1^ rototama remo in bobnarski O ,SDS Telefon 51 637 od 15 ^S-HfTje__ 12205 ^UjHlbenl mat. Ceneje prodam dve novi OMARI za dnevno sobo in OPAŽ. Gasilska 35, Šenčur Prodam 380 temni borov 12230 dobro SKrInJO. Telefon 69-746 ohranjeno 12231 Ugodno prodam 80-litrski BOJLER, še v garanciji, 4 KVV termoakumulacij-sko PEČ, trajnožarečo PEČ in pomivalno KORITO z odcejalnikom. Telefon 78-017_12232 Poceni prodam nerabljeno TRAJNO ŽAREČO PEČ na premog in drva. Tele-fon 061/612 610 Medvode 12233 Zelo ugodno prodam nove RADIATORJE jugoterm 4 kom, dimenzija 650x140, električno peč za centralno panterm 18 KVV, rabljeno termoaku mulacijsko PEČ 6 KW in otroško POSTELJICO. Telefon 41 -104, Gasilska 9 12234 vozila Prodam zelo dobro ohranjeno Z 750 LE letnik 82. Urbane, Rupa 15, Kranj \ 12024 Prodam garažiran in dobro ohranjen OPEL KADETT, ekonomy. Bizjak, Grabče 15, Zg. Gorje_12022 Prodam GOLF diesel s paket, letnik 84 Telefon 68 412_12185 Prodam NSU 1200 registriran, z na domestnimi deli za 8 SM Peter Oblak, Bukov vrh 6, Poljane_12186 Prodam VVARTBURG karavan, vozen, neregistriran Rudi Čater, Janeza Puharja 1, Kranj_12187 Prodam PRAŠIČE od 35 do 100 kg. Posavec 123, telefon 70-379 11130 Prodam dva meseca stare rjave JARKICE hisex, odlične nesnice. Sta- nonik, Log 9, Škofja Loka_12076 Prodani 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12093 Prodam plemensko KOBILO pripuš-čeno z žrebetom ali brez — delovno in štedilnik na trda goriva nerjaveča pločevina. Telefon 61 -436_• 12206 PRAŠIČE po 35 kg prodam. Zgoša 47/a, Begunje_12207 Prodam 8 tednov staro TELIČKO. Starman, Pungert 8, Škofja Loka 12208 Prodam 5 tednov stare bele PETE-LINČKE brojlerje. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_ 12209 Prodam KRAVO simentalko po tret- jem teletu. Grad 43_12210 Dve KRAVI s teletoma ali po izbiri in leto dni stare TELICE za pleme, prodam. Herman Anžič, Šmartno pod Šmarno goro, Ul. T. Željka 42 12211 Prodam mlade kužke rodovniške ŠARPLANINCE. Srečko Vester, Zgoša 32/a, Begunje_12212 Prodam 8 tednov starega BIKCA. Polde Pintar, Studeno 24, Železniki, te elfon 66 626_ 12213 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nesni ce ali za zakol. Drinovec, Strahinj 38, Naklo_;_12214 Ljubitelju psov oddamo črnega PSIČKA, starega 10 mesecev. Telefon 27 931 _12215 Honorarno zaposlimo ŽENSKO zč čiščenje poslovnih prostorov v jutra-niem času. Šifra. DO 9-ure 12246 Takoj zaposlimo KUHARICO in kuhinjsko POMOČNICO. Telefon 28960 lokali Iščem PROSTOR za obrtno delavnico lahko tudi potreben popravila po možnosti v okolici Škofje Loke. Igor Zvenik, Poljane 66, Škofja Loka 1221b V Kranju ali okolici najamem zaprt SKLADIŠČNI PROSTOR (tudi večja garaža). Dostop možen s kamionom, zaželjen električni tok. Telefon 24"^4 ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, starega očeta in tasta PETRA VILFANA rojenega 1906, iz Sr. Bitenj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Bajžlju in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku, gasilcem, govorniku, pevcem in godbi. VSI NJEGOVI najdeno Našli smo manjšo ROČNO URO na Bobovku. Telefon 28-253 zvečer 12254 OCTALO VODOINSTALACIJE na novi ali stan hiši kot tudi razna popravila, vam iz-aotovi obrtnik. Telefon 28-427 Iščemo ZASTOPNIKE za delo na te renu, izredno dober zaslužek. Sifr; Honorarno ali redno 12113 ŠIVILJO za šivanje posteljnine iščem. Telefon 26-603_12253 kupim Kupim belo MIVKO Ponudbe na te lefon 50 966 _ - OBVESTIM ^BrRdarn 7°0 kosov MODULARCA *W-x'n rabljen ZIDAK Podreča 29, --^•Jče_^ _ 12058 KEr?danri 700 kosov modularne OPE skaan 2 ceneje Ida Križaj, Partizan ^p^Skofj^LoKa _12218 rabli^arT1 voljeno strešno OPEKO ter in JJn.° PEČ za centralno 25 000 ccal buU za fasado Danilo Lavtar, Za ■^e^Zj_Be^mc^ ^AU/u-?1 200 m' pravega naravnega niše !rT,NSKEGA KAMNA za oblogo jttJ?°W«, cena 3000 din/m' Marija INpb' CeJnjica 27 Podnart Telefon ^L______ 12220 *3&5? rabljeno polno OPEKO in Sno OPEKO špičak. Telefon 75 550 12221 Komisija za delovna razmerja SREDNJE LESARSKE ŠOLE ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA - 8 DO 10 UR TEDENSKO. Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri Delovno razmerje bomo sklenili za polovični delovni čas ali kot delo po pogodbi. Kandidati naj prijave vložijo v 15 dneh po objavi na naslov: SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA -Komisija za delovna razmerja, Škofja Loku, Kidričeva 59. Izdelujem prvovrstno dvozarezno cementno strešno OPEKO, format ki-kinda. Naročila sprejemam na telefon 061/831 006 12108 ZAHVALA Po težki bolezni je tiho odšla od nas sestra, teta in sestrična CILKA JAGODIC Iskreno se zahvaljujem sosedom, botrom iz Hotemaž, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje. Zahvaljujem se strežnemu osebju iz Potoč 2, hvala tudi g. kaplanu iz Šenčurja za lep pogrebni obred. Žalujoči brat Janez z družino Šenčur, 28. julija 1986 SjgjA BLED, 'V, lv«duciji ;pisuje *\pt? »RAZBO "ODAJO STAVBE ob J .J*0 6 avgusta 198« Uri v Radovni Som, ^l^Hcnu cena zu nepremi-lJ Je 8.806.000 din .t>Pnino, ugotovljeno na h,Vn-i družbi, mora kupec SO^uti: ^tavft Podpisu zapisniku o *°d.be 'n 50 0/" po l>odoisu j^Scina za udeležbo na ™ dražbi /... isu 10 % eni" cene, si /no 0 JUn-U je 51540 1190-90184 Uro-d z8radbe Jl> m°goč 1 V SPOMIN 4 avgusta minevajo tri leta žalosti in praznine, odkar nas je zapustil naš dragi oče, ded in praded FRANC KNAFLIČ starejši Še boli se ga spominjamo zato, ker bi 4. oktobra letos praznovali njegovo 100 letnico rojstva Živel je in tudi mi, v upanju, da se mu bo želja izpolnila Usoda pa je hotela 1 ££gX 4tfko je dojeti, da ga ni več med nami. V naših srcih bo večno živel. VSI NJEGOVI (iORENJSKA OBIACILA KRANJ TOZD KONFEKCIJA JESENICE Savska cesta 1/b Po sklepu komisije zu delovna razmerja objavljamo prosta delu in naloge VRATARJA - TELEFONISTA Pogoja: — dokončuna OMmlatka — moralno primeren Delo se združuje zu nedoločen čas s polnim delovnim čusom in je v turnusit Začetek dela je možen takoj. Tozd stunovunju nimu. Kandidati naj \>•>sljejo prijave zdokuzili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objuvi nu gornji nuslov. O izbiri bodo kundiduti obveMt-ni v osmih dneh po izteku objuve. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in stari ata FRANC LIKOZAR-ALEKSANDER borec Prešernove brigade Od dragegu pokojniku se bomo poslovili v sredo, 6. uvgustu 1986, ob 16. uri. Do pogreba bo ležal v mrliški vežici v Bitnjah. ŽALUJOČI: žena Marija ter sinova Milan in Sašo z družinama NOVICE IN DOGODKI Praznična Kranjska noč Veselo od Creine do konca mesta Kranj, 5. avgusta — Poleg številnih drugih prireditev in pomembnih otvoritev treh objektov za občinski praznik je Kranj v noči s petka na soboto slavil zares lepo, prijetno in veselo — kot velika družina. To je bila resnično praznična Kranjska noč, ki se je začela že pozno popoldne, po 18. uri, in je trajala uradno sicer do 2. ure ponoči, za tiste, ki radi zamujajo, pa se je potegnila za kakšno uro — v zgodnje jutro. To je bilo zares veliko praznovanje v pranem pomenu besede, saj se je od Creine ao Konca mesia dobesedno trlo »slavljencev«. Vsakdo se je lahko počutil, da je dobrodošel. Postrežbe, najrazličnejše in predvsem vabljivo dišeče, zare^ ni manjkalo. Tisti, ki so skrbeli za to, da si se lahko odžejal ali pa okrepčal, so bili tudi zadovoljni. Ce so se morda na začetku zaskrbljeno spraševali, ali so moraa pripravili preveč, so zjutraj ugotovili, da ni nič ostalo. Na veseli Kranjski noči je bila tudi glasba po izbiri; pred Creino, na Maistrovem trgu in na Titovem trgu (na sliki) ... Najbolj pa je letošnjo Kranjsko noč popestrila delovna organizacija Kokra, ki je pripravila modno revijo za bližajočo se jesen in zimo ... To je bila tudi prijateljska noč. Da bi le vedno bilo tako povsod in vedno, vsak trenutek .. . Ničkoliko prijetnih srečanj je bilo, prijateljskih stiskov in objemov, pa ples in petje . .. Kranj je bil v tej noči kot ena sama velika prijateljska družina. Zgodilo se ni prav nič takega, kar se na tako velikih srečanjih pogosto dogaja. Nikjer se niso prepirali, nikjer pretepali. Tisti, ki so skrbeli za red, so bili presenečeni, kako je bilo to pri tolikšnih slavljencih sploh mogoče. Če verjamete ali ne, nihče ni moral dočakati sobotnega dneva tam, kjer običajno prespijo, preveč razgreti... Sicer pa, kaj bi še naprej razlagali, komentirali in vas prepričevali (obveščali) o tem, kar ste pravzaprav sami doživeli. Pripričani smo, da vas je bilo kar precej, ki zdaj to prebirate, med slavljenci Kranjske noči. Najbrž je tudi vaše mnenje: bilo je lepo in bi tudi v prihodnje takšne Kranjske, praznične, noči veljalo ponavljati! A. Žalar Slike: F. Perdan Tudi za okrepčila, takšna in drugačna, je bilo poskrbljeno ... Disco bar Pibernik — Gorenjska zabavišča (7) Preguncaj ga... tilt! Poletje nam s svojo vročino prav nič ne prizanaša, a mi kljub temu še naprej namesto vas »sitnarimo« po različnih gorenjskih zabaviščih. Predvidoma bomo obiskali »v uniformi naključnega obiskovalca« še tri prizorišča, kjer Gorenjci preživljajo svoj prosti čas. Ker se tako naša poletna akcija počasi zaključuje, vas vabimo, da nam na uredništvo sporočite vaše izkušnje na področju zabave v naši regiji. Želimo namreč na osnovi vaših mnenj in naših ugotovitev zapisati nekaj misli o možnostih zabave na Gorenjskem oziroma o tem,kakšni so naši zabaviščni prostori. Vabljeni, torej! Milan Pibernik je lastnik blejskega Disco bara Pibernik, ki je bil naša tokratna postaja. Ko smo ga iskali,se nismo preveč utrudili, saj velika reklamna tabla, ki stoji ob cesti okoli jezera, malo naprej od hotela Park, obiskovalcev ne pušča v negotovosti. Kljub temu da je bilo eno od stekel table razbito, le-ta svojo funkcionalnost popolnoma odigrava. Iz njene vsebine namreč ne izvemo samo to, da je disco bar odprt vsak dan od 22.—03. ure, pač pa je priložen tudi cenik pijač in hrane. V naših dosedanjih obiskih na kaj takšnega nismo naleteli, menimo pa, da gre za izvirno oz. predvsem uporabno gesto, ki bi jo veljalo posnemati tudi drugod. Samo zabavišče je malce skrito, a vseeno nekako najdemo vhodna vrata. Ob vstopu nas olajšajo za 600 dinarjev, pri čemer je polovica konzumacija. Naredimo še nekaj korakov in že smo v glavnem prostoru, ki ima obliko nekoliko spačene črke T. Nekaj separejev, nekaj malih mizic s stoli, sveče, mali točilni pult in ravno takšno plesišče. V času našega obiska je bil disco bar dokaj poln, obiskovalci pa mladina s starostjo okrog 23—25 let. Oblečeni so bili večinoma športno, tako, da so bile kavbojke popolnoma vsakdanje. Pijačo boste najhitrejše dobili, če boste stopili do točilnega pulta. Ljubitelji coca-cole bodo ob konzumaciji doplačali še 100 din in za to dobili res hladno pijačo z vsemi pripadajočimi dodatki. Če se že lahko sprijaznimo z mislijo, da je zabavišče pač manjših dimenzij in da to deloma pogojuje tudi notranjo ureditev, nam nikakor ni jasno, zakaj so v enem od prostorov disco bara nameščeni fliperji. Mar želi lastnik s tem potešiti tovrstna hrepenenja tistih nekaj gostov, ki teh želja ne morejo uresničiti drugje,ali pa je prisotna prevelika želja za zaslužkom, ki pa gre v tem primeru zanesljivo na škodo nivoja samega zabavišča? Vine Bešter • do nedelje Z4. avgusta v Kranju Na odru je nastopila javorniška folklora, ki je poživila vzdušje ob prazniku Jesenic. — Foto: F. Perdan Živahno v središču Jesenic Jesenice, 4. avgusta — V središču Jesenic je bilo ob letošnjem občinskem prazniku živahno, saj so prvič organizirali kulturno-družabno srečanje. Čeprav obrtniške ponudbe ni bilo toliko, kot bi pričakovali, pa je bil program pester in bogat. Naslednja tovrstna srečanja ob občinskem pruzniku bodo verjetno še boljša, vsekakor pa je treba pohvaliti idejo, saj^do /.daj tukih prireditev na Jesenicah sploh ni bilo. Organizacijskemu odboru občinske skupščine Jesenice zatorej vse priznanje za prizadevanje, da vnese v praznovanje 1. avgusta tudi kaj veselega in živahnega. V kulturnem družubnem programu so sodelovali: pihalni orkester jeseniških železarjev, folklorna skupina društva upokojencev /. Javorniku, otroška folklornu skupinu iz Kranjske gore, brigadirji mladinske delovne akcije, instrumentalni ansambel Spektrom in humorist Franc Košir. Številni Jeseničuni so rudovedno in pozorno sledili programu, se ob zmernih cenah hrane in pijače okrepčali ter se razšli prepričani, da bi bilo srečunje prihodnje leto ponoviti. D. S. 3AGDA3U ¥ ST1R1-st.ST=M SVED KARA VOSLOVtC fCAHLl MESTO V NOTRANJI DALMACU I ....... .•.•.„■■.-.- •■. umimi K£M MtSC mozof Rešitve pošljite v uredništvo Gorenjskega Kranj, Moše Pijadeja 1, do 13. avgusta 1986. Izžrebali bomo 10 nagrad. 1. nagrada 3000 din, 2. nagrada 2000 din, glasa, 3. nagrada 1000 din 7 nagrad po 500 din in Sosedje motijo turistični vrvež Bled, 31. julija — Povsod se pozna, da je turistična sezona na vrhuncu. V blejskem kampu Zaku, kjer je prostora za 1350 ljudi, je bilo v torek 1130 tujih gostov, predvsem Nizozemcev, in 70 domačih. Matjaž Kon-da iz Lesc, vodja kampa: »Velika pridobitev za kamp so nova trgovina z dobro ponudbo, pralnica in sušilnica. Gradnja restavracije kasni in bo končana šele po 10. avgustu. Čeprav so num izvujul-ci del obljubili, da bo kanulizuciju iz kumpa Zuku nured do srede juliju, je za zdaj zgrajena na pol, tuko du moramo vsuk dun pruzniti greznico, sicer bi nesnugu popluvilu kamp; gradbišče pu num je zu nameček zavzelo še prostora zu dvujset šotorov.. Mnoge moti, du se v Zaki še med poletno sezono gradi in du je vse ruzmetuno, zuto obrnejo, še preden potrkajo nu vrutu recepcije. Blejski kump je zu domuče goste med najcenejšimi pri nas, za tujce, ki pridejo k nam vurčevut, pu je še vedno za tri marke in pol cenejši kot bližnji Šobec« Marjan Vrš-nak iz Kranju: »Nekdaj smo tuborili nu Šobcu, vendur je tum na vrhuncu turistične sezone preveliku gneču pa še voda se že ob manjšem deževju precej ohlad ; Tu na Bledu je prav prijetno. V nov trgovini je dobra izbira, sanitarij so čiste^mir je; edino, kur me mpt -so kotunje nu travniku, kjer stojtf prikolice in šotori.« Ivan Dolenc s Koroške Či- Bele skrbi kampu za stočo: »Me0 smetmi prevladujejo konzerve »" steklenice s ozna' kar pomeni, a& gostje večino hrane in pijače P*}n£0 sejo s sabo. Kar srce me zabon. vidim v smenjakih tudi kdse kru • Zmečem ga ven, za živino je še ber.« tujimi kumi, Vito Gl»2 iz Maribora- »Šestič sedmič wM v Zuki pa m di sicer m rad PBled. jum na B"5" Kaj duela£ tu? V hrig hod,m stolu sem na SIjjJ in Špiku; če bo vreme, se bom P° . pel še na Trigluv. V kumpu !• ■JJ, Jugoslovani pa smo se na to zo ^ vadili, da gredbeniki hitijo Z Of» času nujvečjega turističnega v ^ ža. Kaj pogrešam v kampu- drugegu kot več naših ljudi.« C. Zapk>lnl* GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Utka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glaa Kranj — Novinarji Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košu jek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak Cveto Zaplotnik, \ idrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebif in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: liane Perdan — Tehnični urednik: Marjun Ajdovec Lektorica- Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografiju: Nada Prevc, Lojze F.rjavec in Tone (Ju/olj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 195« kot pol- fk V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Priprave na plenum kulturnih delavcev N« Hlodu bo od • Med, 1. avgusta — 25. oktobra letos plenum kulturn tednik, od jnnuarja 1'JttO trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stave TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK Kranju številka 51509-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehničnl uredni« 21-835, komerciala, propagand \ računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mueniu 421-1/72 — Naročnina za 11. polletje 2.600 din. i~ e J J predvidevajo, sodelovalo 15® dki nu cclu Slovenije na čelu ■ V*9*^n**?™ue kotili* mo.et„m in P^^»^nt»'f> renče SZDL KadovlOca in delovnih organi*«**! zbrali v »rado v hotolu kjer »o dogovorili o sklicu in or letošnjega zasedanja. Bleda ZZiu T.PMC«