r°okh NO. 241 MemCAN IN SPiftf? r- l]2^m IM LANGUAGE National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 16, 1969 $LOV€NlAtl stev. un7n - voii. lxvh Neosnovani napadi na Razgovori v Peipfagi ■ __|_ r ■ b ivt odbornika E. J. Turka E. J. Turk je član mestnega sveta, zakonodajnega dela mestne vlade, odgovornost za varnost, mir in red pa nosi izvršni del mestne vlade z županom na čelu. CLEVELAND, O. — V nedeljo in včeraj je bilo mogoče slišati v naselbini v razgovorih in celo preko radia polno kritike in očitkov na račun mestnega odbornika Edmunda J. Turka v zvezi z napadi, ropi in streljanjem v slovenski naselbini v 23. mestni vardi. Ni naša namera braniti E. J. Turka, zdi se nam vendar potrebno opomniti kritike, da je E. J. Turk član mestnega odbora, ki je zakonodajni del mestne vlade in ne izvršni. Zakonodajni del sklepa zakone in predpise, odobrava mestni proračun in vrši druge zakonodajne posle, ki mu jih določa mestna ustava. Za izvrševanje teh zakonov in vseh drugih predpisov, posebno še predpisov ° vzdrževanju javne varnosti, življenja prebivalcev in njihove lastnine, je odgovorna mestna u-Prava, na katere čelu je sedaj župan Carl Stokes. Mestni odbornik E. J. Turk je v zadnjih letih ponovno opozoril v mestnem svetu na pomanjkljivo varnost v našem delu mesta, žal brez večjega trajnega uspeha. Imamo najboljše plačano policijo v vsej državi, pa zločinstvo mste iz leta v leto. Po podatkih FBI je v tekočem letu narastlo za blizu 70%! Zločinstvo raste tudi po drugih mestih, čeprav v Veliki večini nekaj počasnejše, toda to ni noben razlog, da bi se moral človek v našem mestnem Predelu bati sredi belega dneva Iti po cesti! Imamo polno pravico in do-Volj vzroka za pritožbe in jezo, toda ne kažimo s prstom na tihega, ki tega ni kriv, ampak na tistega, ki za to dejansko nosi °dgovornost. prekinjeni, fhisa odšla TOKIO, Jap. — Kitajska poročevalska služba v Peipingu je objavila, da so razgovori med Kitajsko in Sovjetsko zvezo o vprašanju meje prekinjeni. Ruska zastopnika V. V. Kuznetsov in gen. V. A. Matrosov sta se o-pravičila, da morata na zasedanje Vrhovnega sovjeta, takozva-nega parlamenta ZSSR. Kitajsko poročilo ne pove nič o samem poteku razgovorov, iz drugih virov je med tem znano, da so ti obtičali. Tako sta sovjetska zastopnika odšla domov ne le na zasedanje, ampak prav tako, če ne celo bolj, na posvete, kaj storiti. V Moskvi naj bi bili že resno preudarjali o odhodu iz Peipinga, pa niso marali prevzeti na sebe odgovornost za neuspeh razgovorov. Podobno stališče naj bi bil zavzel tudi Peiping, čeprav se razgovori niso premaknili nikamor, so kitajski vodniki pri njih vztrajali, ker nočejo biti v komunističnem svetu odgovorni za morebitno povečanje napetosti na kitajsko-sovjetski meji. Kitajski vodniki so obnovili javno kritiko Sovjetske zveze in njenega “sodelovanja z ZDA”. ZDA na poli v zastoj Zadnje vesti ^ »o in *» a »g* SI-, j $ jEDUZALEM, Izr. — Ko je včeraj Golda Meir v parlamentu Predstavila svojo novo vlado, je ostro prijela ZSSR, ki da Podpira Arabce v njihovem sPoru z Izraelom zato, ker orore edino na ta način ohraniti svoj vpliv v arabskem svetu. ^RAGA, ČSR. — Včeraj je bilo tu objavljeno, da je predsednik republike L- Svoboda imenoval A. Dubčka, bivšega Slavnega tajnika KP ČSR za Poslanika ČSR v Turčiji. Trdijo, da je to imenovanje zmaga Umirjene skupine okoli G. Husaka nad skrajnimi konservativci v KP ČSR, ki so hoteli A. Dubčka spraviti pred sodišče. ŽANAMA, Pan. — Včeraj so Vojaški vodniki odstavili gen. Omarja Torrijosa z vodstvenega položaja, ker da je hotel Utrjevati svoj osebni položaj. J&mm V remensb prerok pravi: Hladno z naletavanjem snega. ajvišja temperatura okoli 35. Pet jih še živi LONDON, Vel. Brit. — Rose-mary Letts, 23 let stara žena, je včeraj zjutraj rodila šestorčke, pet deklic in enega fantiča. Ena od deklic je bila rojena mrtva. Srečna mati, žena inženirja, je jemala posebna zdravila za povečanje rodovitnosti. Rojstvo šestorčkov je drugo v Veliki Britaniji, prvo je bilo 2. oktobra lani. Tudi njih mati Mrs. Sheila Thorns je uživala sredstva za povečanje plodnosti. Od njenih šestorčkov so ostali doslej živi trije. Včeraj rojeni šestorčki so bili rojeni dva meseca prezgodaj, povprečno je vsak tehtal 3 funte. Zdravniki trdijo, da so zdravi in imajo dobre izglede, da bodo o-stali živi. Narodno gospodarstvo je začelo počasi, pa vendar o-pazno zastajati, napovedujejo, da bo brezposelnost 1'itošnjo zimo porastla na 4.5 do 5%. WASHINTON, D.C. — Privatna nedobičkanosna organizacija vidnih vodnikov gospodarstva, delavstva in strokovnih poklicev “National Planning Association” je v svojem zadnjem poročilu, objavljenem te dni, napovedala za prihodnje četrtletje zastoj v gospodarstvu ZDA. Zastoj bo zaviral tudi inflacijo, toda ta bo po vsem sodeč še vedno nekje okoli 4%, med tem ko je v letošnjem letu dosegla 5.7%. Poročilo pravi, da je rast gospodarstva v zadnjem četrtletju 1969 skoraj čisto zastala, da pa se bo verjetno v prvem četrtletju novega leta še zmanjšala. Poročilo sodi, da moramo preje govoriti o zastoju kot o dejanskem upadu gospodarstva. Tudi, če pride do dejanskega upada v gospodarstvu, ta ne bo dolg, ker bosta povečanje pokojnin Social Security in prestanek posebne davčne naklade z junijem 1970 povečali kupno moč in tako vplivali poživilno na gospodarsko dejavnost. Pričakovati je tudi popuščanje omejevanja denarnega obtoka. Inflacijski pritisk bo zahteval še dalje strogo omejevanje denarnega obtoka in s tem seveda vsak nov nagli porast v gospodarstvu. Poročilo napoveduje povečanje skupnega narodnega produkta za 55 bilijonov v letu 1970 na skupno 987 bilijonov. •Porast v številkah bo tako neka-i ko 6',', dejansko pa bo znašal le okoli 2% , ostalo pa je treba računati na inflacijo. Če se niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! * lo Včeraj se je potopila doslej največja ladja ROTTERDAM, Niz. — Na veliki petrolejski ladji Marpessa je nastala, ko je plula mimo Dakarja v Afriki proti Perzijskemu zalivu po olje, eksplozija. Ta je povzročila požar in ladja se je Gofda Meir predstavila mm vlado fzraeia TEL AVIV, Izrael. — Mrs. Golda Meir je končno sestavila pretekli teden vlado, ki so v njej zastopane vse stranke iz prejšnje koalicije. Mali prepiri med strankami so bili krivi, da ni že preje mogla biti sestavljena no-'va vlada. V vladnih strankah je zastopanih 98 poslancev, v opoziciji jih je ostalo le 20, pa še ti so razbiti na 4 stranke. V vladi sami je kar 24 ministrov. Ker je to preveč, bodo ustanovili še poseben izvršni ministrski odbor, kjer bodo le 4 ministri. Glavna bolečina nove vlade je vojskovanje z Arabci. Vse stranke so načelno proti temu, da bi Arabcem kaj popuščale. Ako bi bilo vprašanje postavljeno resno, bi v vladi prišlo do razcepa. Je namreč že nekaj izraelskih politikov, ki uvidijo, da nima nobenega smisla držati v okupaciji zemljo, ki nanjo Izrael ne računa. Prihodnji teden bo arabski kongres v Rabatu v Maroku. Mislijo, da se bodo tam vršili resni pogovori, da se sedaj zaledeneli položaj odtaja. Zato je tudi izraelski zunanji minister Eban takoj po zaprisegi odletel v Washington na razgovore z državnim tajnikom W. Rogersom. V Floridi letos manj pomaranč kot lani MIAMI, Fla. — Prva uradna ocena letošnjega pridelka v pomarančah je bila iptimistična, predvidela je lan ki pridelek. Nova cenitev je pa znižala pridelek na 140 milijonov zabojev. Manjši pridelek v Floridi pa ne NIX0N OBJAVIL VRNITEV NOVIH 50,000 MOZ V ZDA! Predsednik ZDA je sinoči v govoru preko televizije in radia govoril o položaju v Vietnamu. Z obžalovanjem je priznal, da v Parizu pri pogajanjih za končanje vojne ni nobenega napredka, pač pa uspeva vietnamizacija vojne tako uspešno, da bo do 15. aprila 1970 mogoče u- Iz Clevelanda in okolice Božična Ameriška Domovina— V petek, 19. decembra, bo izšla božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več- Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem v Združenih državah ali Kanadi, ^ ir* . nai pošlje naslov prejemnika in makmti iz Južnega Vietnama novih 50,000 35< (lahko v znamkah) ali oseb- mož. Predsednik je poudaril, da so se ZDA pripravljene pogajati o vsem, le ne o pravici ljudstva Južnega Vietnama do svobodne izbire bodočnosti. WASHINGTON, D.C. — Sinoči je predsednik ZDA K. M. Nixon preko radia in televizije podal svoje napovedano poročilo o položaju v Južnem Vietnamu, kjer se tre-nutno bori okoli 472,000 ameriških vojakov na strani domačih in ostalih zavezniških čet proti poskusu Severnega Vietnama in njegovih zaveznikov vsiliti Južnemu Vietnamu komunistični režim in ga spraviti pod oblast Hanoia. Predsednik je z obžalovanjem povedal, da pri pogajanjih o končanju vojskovanja v Parizu ni bilo od 3. novembra, ko je zadnjič poročal o položaju v Vietnamu, nobenega napred-ka. Napredovala je vietnamizacija, napredovalo pa tudi pošiljanje rdečih iz Severnega Vietnama v Južnega. Kljub temu smatra predsednik, da je mogoče nadaljevati z zmanjševanjem števila ameriških čet v Južnem Vietnamu. Napovedal je, da se bo do 15. aprila 1970 vrnilo domov novih 50,000 ameriških vojakov, prvenstveno borbenih čet. Z umaknitvijo novih 50,000 mož bo število ameriških čet od časa, ko je prevzel vodstvo ZDA R. M. Nixon, zmanjšano za skupno 110,500. Najvišje dovoljeno število je bilo, ko je prišel Nixon v Belo hišo 20. januarja letos, 549,500, dejansko pa je bilo v Južnem Vietnamu doseženo le število 542,500. Najvišja meja je bila nato znižana na 484,000 mož, dejansko pa na 472,500 mož. Sinoči napovedano bo dosti vplival na cene, kajti v Kaliforniji se pa obeta rekordni znižanje bo število čet omejilo pridelek. na 432,500 ali 110,500 manj, kot ----______________. je bilo to v letošnjem januarju. začela potapljati. Poskusi, da bi Predsednik je dejal, da se je jo rešili, so zaradi viharnega povečalo prihod rdečih iz Sever- nama, kajti vietnamizacija uspešno napreduje. Predsednik je povedal, da je naprosil v preteklem oktobru britanskega strokovnjaka za gverilsko vojskovanje in dobrega poznavalca razmer v Vietnamu Roberta Thompsona, da je odšel v Južni Vietnam in si tam položaj v podrobnostih ogledal. Po povratku iz Vietnama je R. Thompson sporočil Nixonu: Močan vtis je napravilo name izboljšanje vojaškega in političnega položaja v Vietnamu v primeru z vsemi mojimi prejšnjimi obiski tam . .. Smo v psi- morja spodleteli. Ladja se je nega v Južni Vietnam v primeri j hološki dobi, kjer je največja včeraj potopila. |s pomladjo do 5-krat, vendar še Ladja Marpessa je obsegala, ni dosegel obsega, ko bi bili 207,000 ton in je doslej naj večja'rdeči sposobni začeti kako veli-ladja, ki se je potopila. Zgradili ko ofenzivo. Če bo do tega pri-so jo na Japonskem za Royal šlo, bo ukrenil vse, kar bodo Dutch Shell družbo in jo pustili v reden promet šele 30. septembra letos. razmere zahtevale- Trenutni položaj dovoljuje odhod novih ameriških čet iz Južnega Viet- Zokon o davčni reformi bo treba opiliti< ako bo še čas CLEVELAND, O. — Največji politični dogodek preteklega tedna je bilo senatno glasovanje o zakonu o davčni reformi. Vsi so pričakovali še pred par tedni, da bo izid glasovanja sprožil val veselja, bi- lo je pa ravno narobe, bilo je koncem tedna veliko več razočaranja in kritike kot veselja, in to po pravici. Potreba po reformi našega davčnega sistema je bila že davno splošno priznana. Ne bi mogli reči, da je naš davčni sitem v bistvu napačen; če ne po drugem, se odlikuje po tem, da temelji na načelu progresivnega obdavčenja osebne dohodnine in poslovne pri-dobnine. Take podlage nima noben drug zakon na svetu. Vendar se je tekom let nateplo vanj, včasih slučajno, včasih pa tudi načrtno, vse polno izjem, dodatkov olajševalnega značaja, neupravičenih popustov, da je potreba po reformi postala splošna zahteva; reforma bi morala predvsem zbrisati vse tiste “luknje”, ki so skozi nje upadali davki ravno velikih davkoplačevalcev. Saj je bilo nad 200 davkoplačevalcev z milijonskimi letnimi dohodki, pa niso plačevali nobenega dav- ka, vse njihove davčne obveze so smuknile vsako leto skozi davčne luknje. Zato je bil sklep naših kongresnih politikov, da letos izvedejo davčno reformo od vseh strani, toplo pozdravljen, saj smo takrat vsi mislili, da bo reforma obravnavala le davčni del proračunske politike, ne pa tudi drugih. V začetku je res kazalo, da bo tako. Predstavniški dom, posebno pa njegov odbor za pota in načine, sta res gledala, da se besedilo zakona drži predvidene meje in izogiblje vsemu, kar ni zvezano z reformo davčnega sistema. Predstavniški dom se je dalje obvezal, da bo svoj postopek končal do avgusta, zato se je pa senat obvezal, da ga bo končal v septembru, in oktobru vsaj v senatnem odboru, nakar naj bi bila v novembru debata v senatnem plenumu. Proti pričakovanju je Kongres držal obljubo, v začetku decembra je bila debata v senatnem plenumu do malega končana. V veselje nad tako hitrim postopkom je začelo kapati razočaranje. Senatni davčni odbor, še bolj pa senatni plenum, sta začela vmešavati v besedilo zakona celo vrsto drugih proračunskih predmetov, pa celo tudi talcih, ki sploh ne spadajo v proračunsko področje, na primer v socialno politiko. In tako je prišlo do tega, da je senat vtaknil v izglasovano besedilo predstavniškega doma nad 100 dodatkov in sprememb, ki se ne tičejo cilja reforme. Že to je razvrednotilo p o s k u s davčne reforme. Se hujše je bilo nekaj drugega: dodatki in spremembe se ne tičejo davkov, ampak le proračunskih izdatkov. V par dneh še ni bilo mogoče izračunati, koliko novih izdatkov bi zahtevali vsi ti dodatki in spremembe. Cenijo, da bi bilo treba zanje porabiti vse, kar je davčna reforma predvidela novih dohodkov, in to že v par letih! Po par letih bi bila torej dežela tam, kjer je danes: v večni nevarnosti, da se ne bo nikoli dokopala do u r a v novešenega proračuna, ki nam je neob-hodno potreben, ako se hočemo znebiti inflacije in draginje in priti do stabilne vrednosti našega dolarja. Položaj zakona je tako prišel v kritično stanje: ali bo sploh postal pravomočen ali ne. Pred.sednik Nixon je nam- reč na svoji zadnji tiskovni konferenci jasno izjavil, da zakona ne bo podpisal, ako pride do prepričanja, da bi reforma le podprla inflacijo, draginjo in padanje kupne moči našega denarja. Pri tem je ostalo še edino upanje: da bo namreč skupna kongresna komisija črtala iz besedila vse, kar bi moglo služiti za oporo inflaciji in draginji. To bi pa po političnih računih morala napraviti že do sobote. V to ne verjamemo. Saj bi bil pravi čudež, ako bi mogla komisija črtati v par dneh kar 100 dodatkov in sprememb. Seveda si lahko pomaga tako, da skrotoviči besedilo dodatkov in sprememb do take meje, da posta- ne nerazumljivo. V tem slučaju bi zopet nastopila nevarnost, da bi takega besedila ne potrdil predstavniški dom ali senat ali kar oba. Ne vemo, kako bo ta teden potekala “davčna vihra” za kongresnimi kulisami, mislimo pa, da bo pri tem igral veliko vlogo strah, kdo naj zakon pokoplje. Te odgovornosti noče prevzeti ne predsednik ne nobena od obeh zbornic Kongresa. V tem so se si vsi trije edini. potreba po zaupanju, po stalni uporabi načela “napravi sam” ob stalni ameriški podpori, ki naj poveča zaupanje v lastno sposobnost pri Južnih Vietnamcih, ki se pri mnogih že kaže...” Predsednik se je zahvalil jav- ^osti ^ Kongresu za podporo, ^prodajajo vsak dan od 4. ure cerkviio sv no odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Za poši-Ijatev v Evropo, Južno Ameriko in druge prekomorske kraje je :reba poslati 50<.4. Smrt v domovini— G. Milan Dolinar, 1146 E. 60 St. je prejel žalostno sporočilo, da mu je v starosti 82 let umrla v Zagorju ob Savi ljubljena mama ga. Roza Dolinar. Poleg omenjenega je pokojna v Sloveniji zapustila tri sinove in dve hčerki, enega sina v Spiltalu na Dravi, enega pa v Edmontu, Alberta, Canada, ter več drugih sorodnikov. Naše iskreno sožalje. Iz bolnice— ! Rojak Frank Stele iz Thompsona, Ohio, se je vrnil iz St-Vincent Charity bolnišnice in se zahvaljuje za obiske. Sedaj je na okrevanju na svojem domu. Želimo mu skorajšnjega zdravja! Letna seja— Federacija klubov slov. ameriških upokojencev ima v petek, 19. decembra, ob dveh popoldne letno sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Predsednik Federacije K. Stokel poziva vse zastopnike Klubov, da se seje za gotovo udeleže. Oče mu je umrl— G. inž. Boris Resman, 829-62 St., Downers Grove. lil. 60515, je dobil zdoma sporočilo, da mu je v nedeljo, 7. t rn. popoldne umrl v Radovljici na Gorenjskem 76 let stari oče Franc Resman. Rajnki je bil vse do zasedbe Gorenjske po Nemcih župan mesta Radovljice. Božična drevesca— Smrečice za božična drevesa ki jo daje njegovemu načrtu za redni umik ameriških vojaških sil iz Južnega Vietnama in za organizacijo domačih sil, da bodo sposobne same skrbeti za varnost in neodvisnost Južnega Vietnama. Kadar bodo v Ha-noiu spoznali, da ne morejo računati na usahnitev podpore ameriškim ciljem v Južnem Vietnamu v samih ZDA, se bodo odločili za stvarne razgovore, ki bodo privedli do rešitve spora- Sedaj rdeči še vedno upajo, da bo Amerikancem pošla potrpežljivost in bodo odšli iz Južnega Vietnama neoziraje se na posledice. Predsednik Nixon je dejal, da so taki upi zastonj. Predsednik je govoril skupno 12 minut in je na splošno napravil dober vtis. Zagovorniki takojšnjega in popolnega umika so seveda razočarani, trezna večina pa se zaveda, da je to edina stvarna pot vredna naše dežele in v skladu z njenimi dolžnostmi kot prve svetovne sile, pa tudi v skladu z njenimi koristmi in odgovornostmi v svetu. Papež pozval svet, naj 1. januar praznuje kot dan miru VATIKAN. — Sv. oče je tudi letos naslovil na ves svet posebno okrožnico, ki v njej ponovno poziva vse, ki ljubijo mir, naj praznujejo 1. januar kot dan miru. popoldne dalje za Vida, ne v veži avditorija. Izkupiček pojde v dobrodelne namene. Rabljeno pohištvo— Zakonski par Mirko in Adela Ivankovič, ki sta nedavno prišla v ZDA iščeta rabljeno pohištvo-Kdor bi kaj takega imel, n a j kliče 881-1217. Dopolnilo— Pok. Frank Kausek, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil tudi član Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue. Ugodno— Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo naprodaj po ugodnih cenah CALORIC plinske štedilnike. — Več v oglasu! Štirje umrli pri kidanju snega— Včeraj je na področju mesta in okolice padlo precej snega, manj na zahodni, več na vzhodni in jugovzhodni strani. Pri kidanju snega je štiri moške zadela kap. Okrožnica je precej obširna, saj je v njej 2,000 besed, toda nikjer ne navaja imenoma najnevarnejše kraje poleg že znanih, kjer bi ljudska vojna utegnila rušiti sedanji mir. Papež je obenem obsodil vse vrste nasilja in terorja, mučenja ujetnikov, preganjanja nedolžnega civilnega prebivalstva itd. • rtr Ameriška Domovina i aiT, a a icat B, 1^3 I ■ i 6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing ifditjr: Mary Debevec NAROČNINA: gu Združene države: > $16.00 na leto; $8.00 ra pol leta; $5.00 za $ meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 241 Tuesday, Dec- 16, 1969 Zakonodajni dodatki - ----------------------- Pri tem mis'imo na dodatke (amendments), ki jih senatorji ali kongresniki predlagajo kar na svojo roko, kadar plenuma obeh domov debatirata o zakonih, ki so tik pred končnim glasovanjem. Ti dodatki praviloma nimajo dosti zveze s predmetom, ki je vsebovan v zakonu samem. Izražajo navadno le želje in cilje posameznih senatorjev in kongresnikov, ki ne najdejo pravilne metode, kako bi rednim potoni uveljavili svoje ideje. Nekateri senatorji in kongresniki so postali radi svojih dodatkov naravnost legendarni. Tako na primer pokojni senator McCarran, ki je leto za letom obešal sedaj na ta sedaj na drugi zakonski predlog dodatek, naj dežela dovoli vselitev 120 španskih pastirjev,” ki jih tako primanjkuje na zahodu. Seveda je bil njegov predlog zmeraj izglasovan, saj so vsi vedeli, kam cika. McCarran je imel veliko prijateljev med velikimi živinorejskimi farmarji, ti pa niso hoteli pastirjem plačevati primernih plač. Farmarji so jih iskali na tujem, našli pa le na Španskem. Pastirji od povsod drugod so jo po vselitvi hitro pobrisali v industrijo, le španski pastirji so ostali zvesti svojemu poklicu, odtod ljubezen ameriških živinorejskih farm do španskih pastirjev. Taka je zgodba McCarranovega dodatka. Skoraj vsak senator in kongresnik ima svojega konjička, le da ga skuša skrivati, kar se le da. V resnici so dodatki postali pega na kongresni zakonodaji, saj ustvarjajo kar na tekočem traku ‘‘luknje’”, ki kvarijo redno zakonodajo. Zato so tudi vsi senatorji in kongresniki v načelu in besedah proti dodatkom, v resnici jih pa prenašajo, pa tudi izrabljajo. Zakaj tako? Dodatki niso nobena zaletavost naše politike, so posledica druge pege; pomanjkanja demokracije v našem Kongresu. Tam je prevladala tradicija, da Kongres daje prednost načelu senioritete. Zato zasedejo mesta v vseh rednih kogresnih odborih tisti člani odborov, ki so najdalje v njih. Za sposobnost nihče ne sprašuje, tako pridejo na mesta načelnikov v odborih tisti politiki, ki sedijo dolga leta v Kongresu, to so pa navadno konservativni južnjaki, kadar so demokratje na vladi. Ti postanejo kongresni bogovi in vsi kongresniki in senatorji so odvisni od njihove dobre ali slabe volje. Poleg tega so se vsi načelniki dobro zasidrali v svojih okrajih in državah, to pa pomeni, da lahko desetletja sedijo na načclniških mestih v odborih. Senatorji in kongresniki vedo, da ne bodo mogli vsega spraviti skozi redne odbore, posebno takrat, kadar sami ne sedijo v njih. Takrat jim pride na pomoč raba dodatkov. Kakor hitro so presodili, da se bo debata o tem ali onem zakonskemu predlogu zasukala v zmedo, zagrabijo priliko in pridejo na dan s svojimi dodatki. Zmeda ne nastane pri vseh debatah v plenumih obeh domov. Do zmede pride navadno takrat, kadar zakonski predlogi vsebujejo sporne probleme. Tak zakon je na primer sedanji zakonski načrt o davčni reformi. Ni ga skoraj paragrafa v njem, ki ne bi imel hkrati zagovornikov in kritikov. Takrat v debati beseda da besedo, kongresnik, ki išče priliko za dodatek, pa hitro zagrabi vsako bilko in skuša uveljaviti svojo idejo. Pri obravnavanju problema davčne reforme se to sedaj dogaja v senatnem plenumu skoraj dnevno. Ni dneva, da ne bi ta ali oni senator poskušal priti do zmage za svoj dodatek. Večkrat se mu posreči, večkrat pa tudi ne. Tako je na primer konservativni senator Talmadge hotel z dodatkom v davčnem zakonu prepovedati vsem dobrodelnim fondom brez izjeme podpiranje nekaterih ciljev, na primer podpiranje akcij za registriranje volivcev. Ta problem ni mogoče spraviti v nobeno zvezo z davki, pa vendar je Talmadge poskusil svojo srečo. Nakana se mu ni posrečila, kar je razumljivo; saj imamo zakone, ki naravnost podpirajo akcije za registracijo volivcev. Večjo srečo je imel drug senator, ki je predlagal, naj se zviša minimalno mesečno pokojnino Social Security na $100. Seveda je ideja vse hvale vredna, toda nanjo mora biti obešen tudi predlog, ki daje Social Security pol bilijona novih dohodkov, o tem pa gornji dodatek molči in s tem je tudi postal demogogija, ki hoče loviti glasove. Resna ovira za dodatke je skupna kongresna komisija, v kateri so zastopniki obeh prizadetih odborov, senatnega in domovega. Tam je položaj zmeraj jasen, dodatek zagovarjajo tisti delegatje v komisiji, ki jih je delegiral plenum, kjer je bil dodatek izglasovan, proti njemu so vsi drugi delegatje. V našem slučaju bodo v komisiji senatni delegatje za dodatek, domovi pa proti. V denarnih stvareh zmagujejo navadno domovi delegatje, kajti velja tiha tradicija, da ima dom federalno blagajno, senat pa zunanjo politiko v zakupu. Zato računajo, da bo skupna kongresna komisija črtala gornji dodatek. Ako bi ne prišlo do sporazuma, bi propadel ves'zakon o davčni reformi, te odgovornosti pa Kongres ne bo hotel prevzeti. Še ena možiiost obstoji, da bo dodatek’ pokopan: da predsednik Nixon odreče podpis izglasovanemu kongresnemu besedilu. Za to se bo Nixon težko odločil, kajti tudi on noče prevzeti odgovornosti za poraz davčne reforme. Smo namenoma opisali pomen in namen dodatkov v kongresni zakonodaji, ker se je ravno ponudila prilika, da pokažemo, kako težke posledice lahko imajo. Seveda se je Kongres že večkrat ubadal z vprašanjem, kako omejiti rabo dodatkov. Nasprotniki dodatkov so hoteli doseči vsej eno: noben dodatek, ki predvideva dodatne izdatke, ne more priti v debato, ako ga ne spremlja tudi predlog, kateri novi davčni viri bodo krili dodatne stroške. Pa za to idejo se Kongres noče ogreti. Tako je tudi to njegovo stališče deloma odgovorno za kongresno razmetavanje denarja ter s tem zvezano inflacijo in draginjo. Na vse to seveda nihče ne misli, kadar bere, kako širokogrudno rešuje Kongres posamezne kokretne slučaje naše socialne in obrambne politike. Dokler ne bo mislil in obenem protestiral pri senatorjih in kongresnikih, tako dolgo bomo zmeraj v nevarnosti pred novimi valovi inflacije in draginje. zambijski verniki bodo navdušeno prepevali svoje božične pesmi. V skromnih domovih in kolibah, večinoma brez elektrike, in tekoče vode, se bodo veselili, kot je to njihova navada. Kateri bodo mogli, si bodo privoščili boljša jedila. Misijonarji bomo seveda zaposleni in se bomo potrudili, da bratom približamo veselo skrivnost božične noči. Mislili bomo tudi na vas, želeč vašim družinam mnogo, mnogo, mnogo veselja in sreče. Naj k tej sreči doprinese tudi naš list, s katerim vas za Božič žele obiskati vaši misijonarji. Matero Catholic Parish P.O. Box 3234 Lusaka, Zambia Africa J. S. Nova razlaga o vzrokih potresov Eden izmed šestih pasov sega čez Indijski ocean. Atlantik in Evropo v i BESEDA IZ NARODA | dami V blag spomta prijatelju in predsedniku Baragovega krožka vsem sami pomagali. Božične praznike naj bi vsi tako preživeli, da bi bilo Božjemu Detetu najbolj povolji. Le v Kansaške drobtinice CLEVELAND, O. — Ko se je staršem Tomažu in Mariji Krek rodil sinček in so mu pri krstu dali ime Miha, je Bog v to malo posodico še pred rojstvom vložil dragocen zaklad. Zlato srce, ki je vse življenje ljubilo, delalo, trpelo in se žrtvovalo za pomoč trpečim in potrebnim. Nobeden siromak mu ni bil prenizek in nobeden gospod previsok, ko se je šlo za pomoč posamezniku ali pa celemu narodu. Spominjam se zborovanja za katoliško ligo. Kako vneto je govoril in razlagal potrebo, da se čim prej doseže uspeh in pomoč za naselitev na tisoče trpečih brezdomcev, ki so po taboriščih čakali pomoči. Ne bom o tem na široko pisala, ker so in še bodo boljši poznavalci tedanjih razmer pisali o tem. Poznani smo bili več kot 20 let. Moja družina in jaz smo vedno visoko cenili pokojnikovo prijateljstvo. Ko je bil ustanovljen Baragov krožek, sem z veseljem sprejela delo, ker sem vedela, da bo pod takim predsednikom naše delo gotovo uspevalo. Toda le prekratka je bila ta doba. Bog ga je poklical in prepričani smo, da ga bo bogato nagradil za vse njegovo delo. Saj je bil mož po božji volji. Bodi mu lahka ameriška gruda. Mary Stusek da bo med nami zavladalo pravo in iskreno prijateljstvo. Ne smemo na božične praznike pozabiti na bolnike, zlasti na one, ki jih poznamo. Vsakega je dolžnost, da bi te siromalce čim bolj osrečil. Največjo srečo jim lahko prinesemo, (če jim pomagamo, da bi jih prišlo obiskat Božje’ Dete, jim tako dalo največjo tolažbo in svoj blagoslov. Želim vsem čitateljem Ameriške Domovine, kakor vsem ostalim Slovencem, razkropljenim po celem svetu, srečne božične praznike, veliko sreče in božjega blagoslova v letu 1970. Enako želim uredništvu Ameriške Domovine in njenemu osobju. Jože Vrtačnik KANSAS CITY, Kans. — Dan izrednih milosti je za nami. Dne 30. nov. smo dopoldne začeli 40-urno pobožnost in jo zaključili zvečer s slovesno proce- tem slučaju smemo pričakovati,jsijo ditelja stranke in naro-’ M so ga Lovski banket TORONTO, Ont. — STZ sporoča, da bo tradicionalni lovski banket v soboto, 10. januarja 1970, ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Igra “Slavček” orkester, kuha pa ga. Hacetova. Vsi prijatelji vesele lovske družbe ste prav prisrčno vabljeni. Vstopnice so v predprodaji, za rezervacije pa kličite 261-6383. Lovske tekme: Lovske tekme, katere kot vsako leto prireja STZ, so bile tudi to leto lepo obiskane. Letos so se kar dobro izkazali mlajši. V tek mah na divjačino za točke je zmagal Peter Grmek z 20 točkami. To pot je zelo malo manjkalo, da niso padli tudi medvedi, ki so se nenadoma pojavili nedaleč od koče, ko je imel vsakdo v puškah le lahke naboje za perutnino. V .22 kalibru je zmagal Martin Koželj, edini senior, ki se je letos tako visoko plasiral. Janez Mesec je v težkem kalibru poslal vse 3 krogle iz razdalje 200 m v črno. Rezultati: L o v, n a točke: 1. Peter Grmek 20 točk 2. Frank Grmek 15 točk 3. Martin Koželj 10 točk Lino Podgornik 10 točk .22 kaliber 1. M. Koželj 21 točk 2. L. Podgornik 18 točk 3. P. Golobič 13 točk Z. Golobič 13 točk Tež k i kaliber 1. Janez Mesec 30 točk 2. Frank Grmek 27 točk 3. Peter Koželj ,,, 26 točk L. Ambrožič st: OBLJUBA DELA D0L0 STZ javlja tudi, da imajo svo-smučarsko vzpenjačo, ki jo bodo imeli večkrat v rabi v Ban-croftu. Vljudno vabijo vse, ki se zanimajo, pa poizvejo poprej pri društvu, kateri dnevi bodo v načrtu za smuške izlete. STZ Toronto Kaj se je tisti dan vse dogajalo in kakšne naloge so posamezniki imeli, ne vem, ker sem bil — razen kratkega odhoda zju traj na Vič k domobranski posadki pri “Vinocetu” — ves čas doma in pripravljal družino na odhod. — Lahko je bilo nekaj moških tudi poklicanih v Ljub Ijano za kako pomoč ob njeni zasedbi po partizanih. Moralo je biti že vse v naprej določeno in naloge razdeljene posameznikom, kakor nekaterim skupinam. Saj nismo videli nikjer nobenega moškega ob vsej dolžini ceste od Dobrove pa vse do Gorenjske ceste pred Št. Vidom. Tam pri Dravljah smo se namreč pridružili in vključili v gnečo, ki se je valila iz Ljubljane po Gorenjski - Gosposvetski cesti. Ko smo prišli čez Peske na drugo stran, kjer se odpre pogled na Ljubljano, je bilo že temačno. Bila je deveta ura zvečer. Pogled na Ljubljano je bil strašen. Zgledalo je, da je vsa v gostem dimu, skozi dim so pa pobliskavali ognjeni zublji. V tistem strahu in temi, ki je nastajala, se je videlo vse še straš-nejše. Nazadnje smo videli le še ogromen, rdeče žareči dim, nato se pa začeli počasi stiskati v val, ki se je gnal po cesti proti Št. Vidu. Oh, kako strašni spomini so to! Naša “bela Ljubljana” je naenkrat postala dvakrat rdeča. V njo se je naselil rdeči zmaj. Pa je to hotel pokazati na čimbolj krut in viden način, zato jo je oblekel v rdečo obleko ... Počastitev sv. Cirila in Metodi ja v Celovcu V Celovcu bo v nedeljo, 30. nov. 1.1., ob dveh popoldne v Domu glasbe prireditev v počastitev sv. Cirila in Metodija, pri kateri bo imel slavnostni govor regensburški škof dr. Rudolf Graber. Navzoča bosta tudi celovški škof dr. Koestner in mariborski pomožni škor dr. Grmič. Nastopili bodo med drugim združeni koroški slovenski zbori. •— Država Maine je v pogledu pridelka krompirja prva v ZDA. Kaj je takrat vse pogorelo v Ljubljani, ne vem? Kaj vse so razstrelili, tudi ne. Vem le, da je Ljubljana takrat prenehala biti bela in sprejela je rdečo barvo navlako in še nič ne kaže, da bi se jo v bližnji bodočnosti o-tresla. da bi postala zopet “bela Ljubljana”. Kakorkoli premišljujem, se mi vidi, da smo BELO Ljubljano za vedno izgubili. Razni, ki prihajajo od tam, pripovedujejo, kako malo je še bela. Vse jo kvari, najbolj pa govorica an cesti, gostilnah, trgovinah in drugih lokalih. Posebej je nočna Ljubljana vseh drugih barv, le bele ni nič. O tem mi je piavil prijatelj, ki je ob obisku domovine prebival teden dni v Ljubljani. Nič lepega ni vedel IŠČEM GODBENIKE KI IMAJO VESELJE IGRATI SLOVENSKE Narodne pesmi in to: harmonikarja, trobentarja in kitarista za slovenski kvintet v Calgary-ju. Moj naslov je: Rudolf Cafuta, 2115 — 17 A St. S.W. Calgary, Alta. Canada. (16,23,30, 6 jan) povedati. Neki drugi prijatelj mi je pred kratkim pisal z Dobrove, Ko opiše razne dogodke, piše dalje: “Kakor vidiš — in to je glavno — le nismo tako daleč za vami, kot ti misliš. O, v nekaterih rečeh smo morda še pred vami. Recimo, o spolni “vzgoji”, o splavih, o počasnem narastku naroda in avtomobilskih nesrečah. Tega pleha je sedaj toliko na cestah, da nikoli ne veš, kje te čaka .. . Prav danes sem bil na sodišču, kamor sem bil poklican za pričo, kako je bilo, ko se je prevrnil avtobus z menoj vred. Peljal sem se v Ljubljano, pa je pridrvel nasproti nek Ljubljančan na ovinku s tako silo, da ga je začelo zanašati na levo in bi bil treščil naravnost v nas, da ni šofer avtobusa hitro zavil še bolj na desno. Naenkrat smo se znašli v grabnu prevrnjeni. Pa sem jo, hvala Bogu, odnesel. Nekaj je bilo precej polomljenih in krvavih. Jaz sem sedel vštric šoferja, torej na tako imenovanem smrtnem sedežu. In prav zato sem bil od prometnih miličnikov in od šoferja predlagan za pričo. Divjak iz Ljubljane bi seveda kljub temu, če bi jaz bil na sodišču ali ne, “gor plačal”. In prav danes smo že zopet pod vtisom hude nesreče radi prehitre vožnje. Prav sosedna družina, kjer v mestu stanuje moja hči, se je grozno ponesrečila. Vozil je oče, direktor tovarne. Bog ve, zakaj je vozil tako neprevidno, da ga je na o-vinku zaneslo v obcestno drevo tako hudo, da imajo vsi, on, žena, sin in hči po večkrat zlomljene okončine in druge kosti, pa raztrgana čreva. Če se bodo zlizali, bo čudno. Jaz jim želim, da bi se. “Stari”, ki je v naj lepših letih, pa zasluži, da bi mu rekel storim, si je mislil? Pa se je brž spomnil, aha, je dejal: čakaj o-sel, bova hitro skupaj. Sebi bom natresel več popra tja zadaj — kot sem ga tebi, pa te bom kma- BIK. Pa to ni nič posebnega. Je kar na dnbVhčhr redu, da SP°St0' ie cena i o v ali na nnH a do nasPr°tnih idej. Tega lu dotekel. In res si ga je. Takoj ga je pognalo v tek tako, da se ni mogel več ustaviti. Ko so osla v neki vasi prijeli, so klicali Ri-benčana, ko jo je ubiral skozi vas: “Oče, kam bežite — počakajte, tu imate osla.” Ribenčan jo je pa kar ubiral naprej in kričal: “Kar držite ga, jaz nič ne vem, kje se bom ustavil?” Tako danes tudi ves svet drvi kar naprej — brez premisleka — brez prestanka. Nihče pa ne ve, kdaj, kje in kako se bo ustavilo. Tudi ni časa za tako premišljevanje ... In nespametno bi bilo na kaj takega misliti — saj bo šlo kar naprej in ne bo se ustavilo ... O, pa se bo — in najbrž na kak tak način, ki ga danes nihče ne sluti... Saj to v vsej zgodovini lahko opazimo, da se male in velike reči končujejo na drugačen način, kot jih ljudje predvidevajo. Zadnjič sem zapisal, da smo se začeli stiskati v val, ki se je valil iz Ljubljane proti St. Vidu. Ker sem pred časom to potovanje že v grobem opisal, ne nameravam tega še enkrat načeti. Bilo bi še dosti zanimivih podrobnosti za popisati iz tega žalostnega potovanja, pa tudi mnogo zanimivosti iz taborišč, pa bom to rajše prihranil za kdaj pozneje. Tudi o dobrovski domobranski posadki bi rad še marsikaj položil na papir, pa se bojim, da bi ne zapisal kako napačno besedo, ker za resnico še nismo dozoreli. Včasih zapišem kako besedo, o kateri mislim, da jo razume ves svet tako, kot jo razumem sam in morda še moj mali krog... Zato bom tudi to opustil za kdaj pozneje, saj vem, da tudi jaz nimam v vsem prav, kot nihče na svetu nima. Vsakdo ima vsaj nekoliko si nasprotnih idej, nekateri pa popolnoma si nasprotne. Človek mora biti že zelo velik, da ohrani spošto ljudje cepajo v ali pa pod avto- • r ^ v” '°” rb,l, Vbasih sm„ bai ,akega ^ ^ 12 ^™enfe’ Zdaj 36 pa ^a| (Dalje sledi) naših cestah tak direndaj, kot bi| ' bile prav zato narejene. Pa so bile te ovinkaste ceste narejene za pešce, konje in voli. No ja, sedaj pa vozijo po njih biki.. .” Razgovori med ZDA in Kino bodo ie stekli WASHINGTON, p.C. — Pričakovani razgovori med Ameriko in Kitajsko imajo svojo dolgo zakulisno zgodovino, kolikor se da sklepati iz skopih podatkov, ki jih daje naše državno tajništvo. Naše državno tajni-V obeh slučajih pa preti-'štvo je že v februarju, ko je Ki-ravanje tako, da ljudje prebite- tajska pretrgala stike, izrazilo Iz tega sledi, da je danes ves svet v naglem napredku. Ponekod v dobrem — drugod v slabem. In kakor se razbere iz zgoraj navedenega, je naša Slovenija med temi zadnjimi — in zlasti še — nekdanja bela Ljubljana vajo sami sebe. Nehote mi prihaja pri tem na misel Ribenčan, željo po obnovi stikov, odmeva iz Peipinga pa ni bilo. V avgu- žav, ki imajo tam svoje diplomatske zastopnike, da od naše strani ni nobene ovire za nove razgovore. Zadnjič sta se naš poslanik v Varšavi in kitajski odpravnik poslov srečala na modni razstavi jugoslovanskega poslaništva. To je bilo pred 2 tednoma. Takrat je naš poslanik zopet poudaril željo po razgovorih. Nepričakovano hitro je nato prišel zadovoljiv odgovor iz Peipinga in naš poslanik je 12. decembra o-biskal kitajsko poslaništvo in ostal tam 75 minut. Kaj je tam govoril, je tajnost. Zvedelo se je, da kitajski odpravnik poslov še ni imel nobenih navodil, ali naj se spusti v pogovore o stvarnih slučajih, ki so zanimivi za obe strani. Radi tega je bil sestanek primeroma kratek. Vendar je pokazal že sam po sebi, da ima sedaj Kitajska več interesa za stike z Ameriko, kot jih je imela še pred kratkim. K a j prvo je treba vpoštevati, da je kitajski režim sklenil, da se zopet vključi v svetovna politična dogajanja. Tega pa ne more delati brez rednih diplomat-stih stikov, zato jih sedaj hiti obnavljati. Amerika verjetno ne more biti zadnja, ki naj bi prišla na vrsto, saj je cela vrsta važnih problemov, ki zanimajo obe deželi. V Helsinkih se pogovarjata Amerika in Sovjetska zveza o omejitvi proizvodnje nuklearnega orožja, to zanima tudi Kitajsko. če že zaenkrat ne more neposredno sodelovati pri nji, bi si kitajska diplomacija rada’ vsaj odprla vrata za neposredne spletke v Washingtonu, da tam ugotovi, kako trdno je že postalo ameriško-sovjetsko sodelovanje. Da bo na vsem tem nekaj resnice, se vidi po tem, da so naši diplomatje, upokojeni in aktivni, začeli zadnje čase obravnavali tudi vprašanje, kakšno politiko naj ima naša dežela do trenja med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Ne bi načeli te debate, ako ne bi smatrali, da jo zahteva ravno naš čas. CLEVELAND. O. ki je peljal z oslom suho robo v.stu jp naš državni tajnik na poti Ljubljano. Šlo mu je pa vse pre- skozi Avstralijo v Canberri zo-počasi. Na vse načine je priga- pet namignil, da je pripravljen njal osla in ker palica ni poma-ina nove razgovore. Ko je bil v gala, mu je natresel pod rep po-j septembru 'v New Yorku na pra. In osel je zdivjal, da ga nil prvem zasedanju ZN, je zopet mogel dohajati. Kaj naj sedaj sporočil kitajski vladi preko dr- krasile izredno lepe napakah znal vedno najti pot k »f^j^embne lastnosti. V prvi resnici in da bi nikdar ne sovra-'V'0 bil Pek. dr. Miha Krek v" % .rn°k L>o zadnjega trenut-^čJGvVse2a razdajal, hitro od-’ ^'e je bil žaljen in ni nik- Je vsega razdajal, hitro od v v je je bil žaljen in ni nik Hudega s hudim. Od- ■8 n v izredna delav- °čitnic ni poznal. Bil je Hi dosleden Slovenec, ki žil. Glejmo v večnost, glejmo škofa Gregorija! Nenadna smrt rojaka TORONTO, Ont. — Smrt pride včasih nenadno, nenapoveda-^ na, ko se jo človek prav nič ne ,'tasJ°je življenje posvetil nadeja. Tako se je nemara zgo-^(1 V^° mozno srečo in dilo rojaku Izidorju Bajdi, ki ° slove nskega naroda, imel tekstilno trgovino na 258 H ’flf laWji, usodo je videl najbolje | Brown’s Line, blizu slovenske v pravično urejeni ^ cerkve. Živel je sam in našli so Kot pogumen vodi-'ga, ko je bil že 4 dni mrtev. '‘odi80.-*6 P°kazfd v svoji ve- Preteklo soboto so ga položili k ^eta k° 86 rd J ve<-'nernu počitku. St gj amPak je ostal Pokojnik je bil doma iz Ljub-0venskemu katoliškem^Ijane in je zapustil enega brata SLUŠALKE ZA SLONE? — Nikakor, so dejansko le mašilci ušes, ki varujejo slone pred prevelikim hruščem in šumenjem, ki ga povzročajo jet letala, ko lete nad živalskim vrtom v Windsorju na Angleškem. HelP Wanted Male & Female STOUFFER FOODS Immediate Openings Men and Women needed for 1st shift production in temporary part time work. Meals and uniforms provided. Join the leader. APPLY NOW! Interviews: 9-11, Monday thru Friday, or call 361-1065. STOUFFER FOODS Div. of Litton Industries 3800 Woodland Ave., Cleveland, O. An Equal Opportunity Employer Moški dobijo delo IŠČEMO DELAVCE Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transita. Oglasite se na 13701 Triskett Rd. (241) MALI OGLASI V najem Oddamo 4 neopremljene sobe in 2 opremljeni sobi (kuhinja in spalnica), oboje zgoraj na E-/4 St. Kličite po 6.30 zvečer: EN 1-4688. —(242) E. 185 St. V fari Marije Pomočnice je naprodaj 6-sobna hiša v prvovrstnem stanju po zmerni ceni. GEORGE KNAUS, BROKER 481-9300 _______ (244) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 451-7909. (245) Stanovanje išče Slovenska družina nujno išče stanovanje s tremi spalnicami, po možnosti z garažo v okolici Sv. Vida. Kličite: 651-5215. E gg = F. S. FINŽGAR: M | POD SVOBODNIM | | SONCEM | ill!llll!ll!ll!IIIIIIIIUIIIII!lllllll!ll!n!lllllll!llllllllllllllll!llllllllllllllll!l!lllll!liP Vilje^ec se jo prestraši. ‘‘Kaj se je zgodilo? Ali gredo Sloveni nadnje? Ali so Varhuni? Zakaj je zbežal Iztok? Prevara?” Sum mu je stisnil prsi, strah ga je prevzel, vero je izgubil v Slovene. Toda kaj bi storil? Zbežal? Ne uteče. Sklical je zbor veljakov. Ugibali so, razmišljali, klicali kozelnika, čas je hitel, sami so bili brez sklepa in brez sveta — da se je pričelo žariti jutro. Tedaj so se že pokazali v stepi blesteči oklepi. Iztok se je vračal s polovico vojščakov. “Prekletstvo Bizancu!” je zavpil, ko je prijezdil v Turris. Anti so osupli gledali v znojnega Svaruniča, kateremu so švigali ognji iz oči. “Bizanc se je zbezal tudi s Heruli zoper nas! Prekletstvo! Napah so našo vojsko, vzeli ves plen, osvobodili bizantinske ujetnike in Slovene pognali v beg! Prekletstvo!” “Pogibel! pogibel!” so kričali Sloveni. “Maščujmo se!” je zarjul pobesneli Svarunič- “Bratje, na delo! Nad Bizanc!” Razpalil je še bolj ogenj med Anti. Na konjih so si ponovili prisege in odšli takoj, da se razlije glas o miru, sklenjenem med brati, in glas po maščevanju do zadnje staje Slovenov in Antov. Iztoka je palila jeza, večja še nad lastne brate kakor nad Herule. “Tolpa, tolpa pijana, tolpa, brez glave so bili, zato so poraženi! Ovni, z železno roko vas zgrabim in popeljem do zmag! Na bogove, da zares!” TRIINDVAJSETO POGLAVJE V nekoliko tednih je zemlja krog razsutega Hilbudijevega tabora na desnem bregu Donave mrgolela vojščakov, slovenskih in antskih. Plavi na veletoku so pluli noč in cian in prevažali ljudi, konje, živino in brašno. Srca bratskih narodov so kipela od veselja. Vsepovsod, kamor so dospeli poslanci o velikem pohodu v ozemlje Bizantincev z vestjo o sklenjenem miru med Anti, vsepovsod so se dvignili valovi navdušenja. Za-mrza in srd, ki sta gorela v dušah, zapaljena po prevarah Hunov in Bizanca, sta ugasnila pod naravno silo, ki je klicala kri h krvi, brata k bratu. Težka teža, ki je morila rodove, se je valila s prsi, da so sproščene tem svobodneje zadihale, da je umetno umorjena ljubezen tem gorkeje, tem silneje vzplamtela. Starešine so morali s silo ugnati tolpe, da je ostalo nekaj naroda doma za varstvo čred, žena in otrok. Starci, ki že desetletja niso pripasali jermena krog ledij, so se pomladili, pobrusili Iztokom osvoje vse zemlje. Med navdušenim viharjem je jezdil Iztok zamišljen proti gomili, kamor so zasuli Hune s Tunjušem. Pretreslo ga je, ko je zazrl pred seboj črno prst, pod katero so trohneli tako hrabri borci. Ko se je približal grobu, je zaprhal njegov žrebec in stresel grivo. Iztok se je ozrl in osupnil. V travi ob grobu je ležalo mrtvo truplo deklice z zagrnjenim obličjem. Hipoma se je domislil Ljubinice in zazeblo ga je v srcu. “Če ni utekla, če je Alanka lagala, če se je varal Radovan, če je to osveta Hunov?” Kolena so mu klecala, ko je izmaknil nogo iz stremenov, roka se mu je tresla, ko je odgrinjal naličje, da je pogledal v obraz mrliču. — “Alanka!” Srce ga je zabolelo, ko je zagledal rano na lepem vratu in v desnici nož. Odvalil se mu je “Iztok vojvoda, Iztok vojvoda!” Svarunič je zamahnil z roko in prosil, da bi govoril. Vojni svet mu je poveril besedo in rogovi so pomirili množico. “Staroste, starešine, velmožje in bratje!” Svarunič se je po bizantinsko uslužno priklonil vojnemu svetu in narodu. “Kako je lep, kako ljubezniv!” so si pošepetala dekleta. Starešine in velmožje so se vzravnali, veseli lepega počaščenja. (Dalje prihodnjič) iJSa»a3!W^^3!W^5^5!55S53K3i5!S!3aSS3af353»35!S55!SfS]as55SS35»5»a35SSKS!3SS53!St5a{5', » S $ NAROČITE ŽE SEDAJ BOŽIČNO MESNINO ® 8 PRI 1 | J A S B E C K QUALITY MEATS | | na 821 East 222 Street AN 1-2955 | $ Pri nas delamo najboljše RIŽEVE in KRVAVE $ KLOBASE v CLEVELANDU. | Imamo tudi odlične DOMAČE PREKAJENE KRANJ-| SKE KLOBASE — DOMAČE KISLO ZELJE — IN g KVALITETNO MESO VSEH VRST. jjj $ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN | SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! | bojno sekiro, osnažili meč in si sicer kamen od srca, a prevzela ga obesili ob ledja. Zbori deklet [ga je otožnost. Zagrnil je mrtvi CHICAGO, ILL. HELP WANTED Kitchen Help Full or Part Time HOURS TO SUIT SZABO Food Service TRINITY COLLEGE 2045 Half Day Road Deerfield, 111. 945-7080 (242) FEMALE HELP SEWING MACHINE OPERATORS Wanted expd. double needle off the arm. Good pay., steady work. 1100 W. Washington MO 6-5358 (241) Help Wanted Male & Female CLEANING PEOPLE Needed for apt. complex in Hoffman Estates. 529-1408 so zavrgli vretena, pustili staje ovac in se oborožili s tulom in lokom ter pevajoč odrinili z mladci na vojsko- Za Donavo na zbirališču so si segali v roke slovenski in antski starešine, mejači in sosedje, vrli prijatelji nekdaj, po ščuvanju Hunov pa smrtni sovražniki. Zamenjavali so plašče, darovali drug drugemu lepo rezljane puščice, vabili se med seboj na obede, si napivali z medom in si prisegali večno vero na bogove in na sence pradedov. Slovenski mladci so zaljubili antske mladenke, vsak dan se je svatovalo, ves tabor je bil navdušeno pirovanje, svečan praznik sprave. Vražarice so vedeževale bodočnost mladih poročencev, kozelniki so bili zaposleni od zore do mraka ob obilnih obetih, ki so vsi prerokovali slavno slavo, brstečo iz bratovske ljubezni. Zadnji je preplul Donavo Iztok s konjico. Štiri sto oklepnikov je jezdilo za njim, urejenih in oboroženih po bizantinsko. Ko je množica zagledala Svaruniča na čelu izbrane čete, je za trenutek vse obmolknilo. Mladci in dekleta, starci in pastirski poganjači, veljaki in starešine, vse se je nagnetlo proti junaku. V sončnem blesku je gorel njegov šlem, od draguljev na zaponah po ramenih in prsih so se odbijali sončni žarki, da je gorelo iz njega, kakor bi ogenj njegovega poguma preseval oklep in vžigal okolico. Za njim so migotali oklepi jezdecev, trepetala bliskovita kopja in rožljale verige, na katerih sc viseli meči. Množica je prebila prvo za-mamljenost, ko se je oglasil skrhan vzklik, še ves boječ, kakor v globokem spoštovanju in bojazni sredi vesoljne tihote se je odtrgal izmed množice. Ali tedaj se je zgodilo, kakor bi kaplja odrinila zatvornico razdivjanemu toku- Zagrmelo je po vsej vojski. Zaropotali so tuli na plečih, dvignile se sulice in kopja, zazveneli so meči, roke so zavihtele sekire nad glavami. “Slava! Iztok je velik! Rerun je z njim! Slava Perunul Pogibel Bizancu! Na maščevanje, na maščevanje!” Svaruniču je pljusknila kri v lice. Obšla ga je nepremagljiva slast, zbudila se mu sla, da bi v tem trenutku zavladal nad njimi in bi se uresničilo, kar je govoril Volk starešina: ‘Despot hoče biti Slovenom in Antom!’ Toda Iztok je obvladal trenutno čustvo. Kakor od sramu je povesil glavo, napel povodce, da se je vzpel konj in odbežal v dolgih skokih skozi množico. In vsa konjenica je v divjem diru planila za njim, v strogem redu, da je zemlja bobnela pod kopiti da je dušil žvenket orožja čedalje bolj navdušeno kipenje vojnih vzklikov. Ko je četa izginila v hrastov log, se še ni poleglo navdušenje. Starci so se solzili v zanesenosti, mladenke so ste-zale roke za junaki in veljaki so se zbrali v gručo ter s prisegami in zarotbami zatrjevali, da lice in svečano razsodil: “Močnejša od smrti je bila tvoja ljubezen!” Pozval je vojščake, da so za-palili grmado in sežgali Alan-kino truplo. Zamišljeni so stali barbari ob plamenu, njih srca so klečala v spoštovanju pred Iju-bavjo, kakršno je gojilo srce lepe Alanke. Ko se je polegel vihar, se je vrnil Svarunič k starešinam in prosil, naj se brž zbere vojni svet. Takoj so se zbrali staroste in starešine, katere je obkolil zbor veljakov in mladcev in mladenk. Zborovali so naglo- “Kam?” “Preko Hema, kamor koli! Maščevanje in plen je geslo.” “Kdo naj poveljuje?” “Iztok, Iztok!” Viljenec in Bojan sta se ločila od posvetovalcev in šla po Iztoka. Navdušen vihar ga je sprejel. DRUŠTVEKl IMEKIK Veliko pocamezEih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. DruštvoirL ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno obiav© društvenih vesti in novic. ■imm K S K J SPRETNOST NAGRAJENA — Karen Craft, 17 let staro dekle iz Kansasa, je izdelalo samo plašč, ki ga nosi, in dobilo zanj na razstavi “Napravite sami iz volne” plačano potovanje v Evropo. ANE8IŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDH0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16, do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino; • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe In operacije do vsote $000.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .................................................. NASLOV ............................................... MESTO ................................................ DRŽAVA ............................... CODE .......... Oe nameravate kupiti nov plinski štedilnik kipite CALORIC -ki se sam čisli! Model H — 214 ima pored drugih tudi tele posebnosti- Je ravno na udobni višini za kuharico. Ima ultra žarke infra red brojler. Ima dve pečici za kuhanje in za pečenje. Poseben sistenb ki drži hrano vedno toplo. Pečice imajo svojo razsvetljavo In13 posebno časovno uro. Zgornja fluorescentna razsvetljava se lahko hitro nadomesti. Gornja površina štedilnika je vedno perfektno čista. Ima poseben energičen sistem gorilcev. Med zgornjo pečic0 in normalno ploskvo štedilnika je samo 13V2”. Zraven tega im3 tkz. “Lady-Level” kuhinjsko površino in termo “Burner with 3 Brain”. Vsa oprava je iz brezhibnega jekla. Vse kontrole s° prikladne. Skozi “Hide-N-See” okno se lahko posmatra brojl®1, Brojler, vrata pečice in gornji del se lahko odstranijo. Predal z3 zaloge je čez celo širino. Panele zgornje pečice se 1 a h k ° odstranijo. BOŽIČNA POSEBNOST VELIKANSKE OMLETE? — Na sliki vidimo delavca, ki sklada velike porcelanaste mlete”, ki jih bodo v posebnih modelih stisnili v električne izolatorje. New Gas Ranges with ovens that clean themselves. *429 ,95 Ravnotako pa lahko dobite pl‘n' ske štedilnike, ki se sami čistijo od S230J5 naprej! BRODNICK BROS. Furniture and Appliances 16953-15 Waterloo RiL__iV 1-6012 Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop- Odprto vse do Božiča vsak dan do 9. zvečer razen nedelje! NOV HAMMOND ORGAN VREDEN $2500 SE PRODA ZA $1,000 ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno* da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: .................................... Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO GRB1N0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235