GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan Obisk Darka Končana Drobci iz življenja mladih OB DNEVU ŽENA Že je čutiti vonj po pomladi, osvobajanje zemlje izpod snežne odeje in prebujanje narave. Šc nekaj dni nas loči od dne, ko bodo otroci po obronkih gozdov iskali prvo pomladansko cvetje, ?a povezali v šopek in ga iz srca Poklonili svojim materam, babicam in tovarišicam za 8. marec. Šopek, nabran z ljubeznijo in po-klonjen iz srca, je resnično najlepše darilo ob dnevu žena, ki ga mamo ceniti. Številnim ljudem vedno dosti več pomenijo drobne pozornosti, kakor draga darila. Naše žene in matere so si priborile največ pravic za enakopraven družbeni položaj že med NOB, ko so se s puškami na ramenih 'kupaj z moškimi postavile v ^ran sovražniku za osvoboditev domovine. Veliko so tedaj žrtvovale; življenja, sinove, može. V povojni izgradnji socialistič-ie samoupravne družbe in z eko-lomskim razvojem smo veliko uredili tudi na področju enakopravnega družbenega položaja 'ena pri nas. V primerjavi z deklami, kjer še vedno vlada zapo-'tevljanje in zatiranje žena, ki '"M niti dolgoletna prizadevanja OZN niso kos, so žene pri nas resnično naredile velik korak naprej. Vsekakor pa ne bi bilo prav, če bi se s takim napredkom žena že dokončno zadovoljili. Če se sa mo ozremo v naš delegatski si stem in družbenopolitično življe nje, še vedno lahko ugotavljamo, da je zastopanost žena in mladi ne na dokaj nizki ravni. Vodilna in odgovorna dela v družbi še vedno v večini opravljajo moški. Pri tem pa vsekakor ne moremo in ne smemo kriviti zastarelo miselnost in nesposobnost žena temveč dejstvo, da smo kljub dolgolentim prizadevanjem še vedno premalo storili, da bi žene in matere v žel jeni meri osvobo dili družinskih okov. Še vedno so v ospredju vprašanja pomanjkanja nekaterih družbenih ustanov (šole, vzgojnovar stveni zavodi, družbena prehra na), ki bi žene razbremenile in jim omogočile večje udejstvova-nje v družbenopolitičnem življe nju. Vendar bomo tudi to dosegli če bomo smelo stopali po poti samoupravljanja in naprednih idej, ki nam jih je globoko začrtal pokojni Edvard Kardelj. M. Jančar S sejo političnega aktiva občine se je sredi februarja pričel enodnevni obisk predsednika komisije za idejnopolitično delo pri republiški konferenci ZSMS Darka Končana med kamniškimi mladinci. Na seji aktiva je tekel pogovor o pomembnejših nalogah, ki naj bi jih reševale tako mladinska kot tudi druge družbenopolitične' organizacije. V večji meri naj bi se njihovo sodelovanje razširilo na področje pritegovanja mladih proces odločanja in vključevanja v vrste mladih komunistov ter kadrovanja v vodstva družbenopolitičnih organizacij itd. Sregovorili so tudi o kolektivnem vodenju, povezovanju mladine (konference mladih delavcev) in sindikalne organizacije pri zaključnih računih, oblikovanju mladih preko pedagoških kadrov, sprejemanju v ZSM, delovnih akcijah, izobraževalnih seminarjih in podobno. Obiskali so tudi delovno organizacijo Stol na Duplici, ki šteje kar 1700 zaposlenih, a je zanimivo, da ima le okoli 100 članov Zveze komunistov. Na razgovoru, ki so se ga poleg članov predsedstva občinske konference ZSMS in Darka Končana udeležili tudi mladinci in vodilno osebje Stola, se je izoblikovalo nekaj prav zanimivih spoznanj, ki so očitno včasih poglavitna ovira pri širšem družbenopolitičnem sodelovanju posameznih organizacij in sploh pri odločanju delavcev te velike in poslovno uspešne delovne organizacije. (Daljši zapis s tega razgovora oziroma obiska bo objavljen v naslednji številki kamniškega občana). S pestro dejavnostjo krožkov se je predstavila mladinska organizacija gimnazije Rudolfa Maistra, ki pa žal razen te aktivnosti ni mogla pokazati večjih uspehov na ostalih področjih mladinskega delovanja, od evidentiranja v MDA do aktivnejšega vključevanja v družbenopolitično življenje okolja, v katerem živijo ali pa preživijo večino dneva. Srečanje z mladimi v krajevni skupnosti Šmarje je potekalo so seznanili s svojo organizacijo, z nalogami, ki so jih že ali pa jih trenutno rešujejo, in z bolj ali manj perečimi problemi in jim tako prikazale sliko življenja njihovega mladinskega kluba, ki je tudi doprinesel svoj delež k živahnejšemu utripu krajanov Šmarce. Na seji predsedstva občinske konference ZSMS Kamnik so se dogovarjali o aktualnih mladinskih nalogah, obenem pa se tudi kritično pomenili o določenih napakah v delovanju te občinske organizacije: šepanje na družbenopolitičnem področju, slaba udeležba na sejah predsedstva in slabo povezovanje članov predsedstva, nezadovoljiva izobraženost članstva, premajhno vključevanje med mlade komuniste; izkazali pa so se v raznih akcijah (MDA in podobno) in se aktivno vključili v posamezne naloge, ki so širšega mladinskega oziroma družbenopolitičnega pomena. Sonja Darko Končan, sekretar RK ZSMS v razgovoru z mladimi v Stolu Nevaren odsek v Mostah Kje so vzroki Čeprav se je leto komaj začelo, s prometno varnostjo na naših cestah ne moremo biti zadovoljni. V nesrečah na kamniških cestah so letos izgubile življenje že tri osebe, kar dve sta se smrtno ponesrečili na cesti Brnik - Mengeš v naselju Moste. Na odseku omenjene ceste, dolgem 300 m, se je pripetilo tudi nekaj promet-" nih nesreč s težkimi telesnimi poškodbami, nekaj pa le z materialno škodo. Prva prometna nesreča s smrti-nim izidom na tem odseku se je pripetila 16. januarja - žrtev je Proslava obč' po^as,'tev dneva žena bosta Kulturna skupnost in t0 ln^a konferenca SZDL organizirala proslavo s koncer- Dn petek, 9. marca ob 20. uri v veliki dvorani kina kam koncertnem delu bo nastopila priznana in mlada ™>ii$ka violinistka Monika Skalar. Vab? Pr<>slavi*o v prostorih kina Dom družabno srečanje. vp*-1,1,0 *ene m delavke, da se praznovanja udeleže v čim Vec)e«i številu. v » t. Kulturna skupnost in občinska konferenca SZDL Kamnik Ob smrti Edvarda Kardelja so se v knjigo žalosti podpisali vsi učenci in učitelji osnovne šole Tomo Brejc. bil pešec. 9. februarja je na tej relaciji izgubil življenje voznik fička. Dan za tem pa je na istem odseku dobil težke telesne poškodbe devetletni učenec. Težko bi že sedaj z gotovostjo govorili o vzrokih teh prometnih nesreč, saj jih bo dokončno ugotovilo sodišče. Pravico pa imamo, da izrazimo naše mnenje. Odsek ceste, o katerem pišemo, je sorazmerno odprt in dovoljuje precejšnje hitrosti motornih vozil. Kljub temu, da ta odsek vodi skozi naselje, prometna signalizacija ni primerno urejena. Na tem odseku je tudi šola, na katero sicer opozarja znak, blizu pa sta tudi trgovina in bencinska črpalka. To so objekti, na katere bi morali biti vozniki še posebej pozorni, žal pa vsi ne upoštevajo opozorila o večji previdnosti. Morda bi bilo primerno postaviti znak za omejitev hitrosti, ki je pred časom že stal, pa je iz neznanega vzroka izginil. Znova bi morali zagotoviti uporabo radarja za merjenje hitrosti, ki sameva na PM, miličniki pa ga ne smejo uporabljati, čeprav vedo povedati, da so prav na omenjenem odseku hitrosti precej nad dovoljenimi. Čas in dogodki zahtevajo, da se zamislimo vsi, tako vozniki motornih vozil, pešci, kolesarji, predvsem pa vsi tisti, ki so po uradni dolžnosti odgovorni za varnost v cestnem prometu. Ukrepajmo takoj, da število ponesrečencev ne bo še večje! maj Generalmajor Pavel Šuc je položil žaro v grobnico narodnih herojev, POšledn, od Edvardu Kardelja Slovo od Edvarda Kardelja Vedno bo živel s svojimi deli Vest o kruti resnici, da tovariša Edvarda Kardelja ni več med nami, je pretresla domala ves svet, predvsem pa slovenski in jugoslovanski narod, kateremu je veliki revolucionar, mislec teoretik in predvsem človek posvetil vse svoje življenje in delo. Žalost in ponos ob misli, da je slo- venska zemlja rodila in vzgojila enega najzaslužnejših mož v naši zgodovini, se je naselila v sleherni dom. Tovariša Edvarda Kardelja so v torek, 13. februarja, spremili na poslednjo pot tudi številni občani Kamnika, predvsem občinski družbeno politični delavci in predstavniki številnih kamniških delovnih organizacij, ustanov, društev in krajevnih skupnosti. Ob enajstih dopoldne so se oglasile sirene po vsej domovini in v tistem trenutku so vsi delavci, učenci, dijaki, štu- dentje in drugi občani po vsej domovini prekinili svoje delo ter se poslednjič poklonili spominu tovariša Kardelja. Od svojega dolgoletnega sodelavca, soborca in prijatelja se je z globoko žalostjo v srcu poslovil tudi tovariš Tito, ki se je ob vesti, da je izgubil svojega največjega življenjskega tovariša, nemudoma vrnil iz turneje in prijateljskega obiska po Bližnjem vzhodu. Ob žari s posmrtnimi ostanki Edvarda Kardelja se je pred zgradbo republiškega izvršnega sveta prvi poslovil Marjan Rožič, predsednik skupščine mesta Ljubljana, ki je ob koncu slovesa deja-l:»Od nas odhaja velikan med Slovenci, ki je neizmer- no zaupal v človeka v njegovo notranje bistvo. Oddolžili se mu bomo s tem, da bomo postavili najlepši spomenik, kar jih pozna zgodovina, da bomo do kraja uresničili tiste socialistične in revolucionarne cilje, za katere si živel, deloval in izgorel.« Pred spomenikom na Trgu revolucije, kjer so žaro s pepelom Edvarda Kardelja položili v skupno grobnico narodnih herojev, se je od pokojnika poslovil tudi Živorad Kovačevič, predsednik beograjske mestne skupščine, Fadil Hoxha, podpredsednik predsedstva Jugoslavije in France Popit, predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Tovariš Popit se je z globoko ža- lostjo v srcu in s tresočim gli som ob koncu takole posK vil: »Dragi Krištof, z nei zmerno bolečino polagam tvoj pepel v slovensko zeti ljo, ki si jo tako neskončfl ljubil in v kateri počivajo h« roji slovenskega naroda. 1 boš skupaj s komisarjem P' trom in komandantom St* netom. S tega svetega mest naše revolucije nas boš nen* hno navdihoval s svojim ži' ljenjem in delom. Zastave bojne, počasti' mu spomin? Hvala ti, tovariš Krištof Slava tvojemu spominu!« Ni besed, s katerimi bi lat ko opisali to poslednje slov od Edvarda Kardelja, ki bo svojimi deli med nami večfl živel. ★ ★★★★★★ • Živel je človek - ostalo je njegovo delo Velik zaupnik mladih J Tudi med mladimi je 4 močno odjeknila vest o 4- tragični izgubi Edvarda J Kardelja-Krištofa. Saj je J vse svoje življenje posve- * til mladim rodovom, mla- * dim delavcem in revolu- * cionarjem za lepšo seda-4 njost in prihodnost bodo- * či h rodov. * Čeprav se vsi mladi danes še ne zavedajo dovolj J njegovega pomembnega * dolgoletnega ustvarjalne- * ga in idejnopolitičnega J dela, se bodo v življenju 4 vsak dan srečevali z nje- * govimi mislimi, jih spoz- * navali in skušali uresničenj vati svoj dolg do velikega * misleca, revolucionarja in + borca za lepše življenje J delovnega človeka. ^ V teh dneh je tudi med * mladimi Kamničani zavla- * dala globoka žalost. V * vseh šolah so več šolskih * ur posvetili življenju in * delu Edvarda Kardelja. Na osnovni šoli Tomo J Brejc, ki nosi ime po zna- * nem prvoborcu in revolu- * cionarju, so se še posebno * obdolžili spominu na to-"Ï variša Kardelja. V šolski * avli, kjer je bila pod dopr-w snim kipom Toma Brejca J s cvetjem obdana Karde- ljeva slika, se je vsakih deset minut menjala častna straža pionirjev tamkajšnje šole. V knjigo žalosti pa so se podpisali vsi učenci in delavci šole. Tišina in dostojanstvo, ki sta vladala po hodnikih in razredih, sta oznanjala neizmerno bolečino ob izgubi velikega človeka, katerega misel je za vedno zastala, njegovega neprecenljiva dela pa bodo koristila tudi poznejšimi rodovom. BARBARA SUŠNIK, učenka 8. razreda: »Bil je dober človek in neumoren delavec. Za vse se je zanimal. Veliko je pomagal tudi zamejskim Slovencem, ker je bil veliki nasprotnik zatiranja narodov in narodnosti. O tovarišu Kardelju in njegovih delih smo se veliko pogovarjali pri zgodovinskih urah. Njegova smrt je velika izguba za vse nas, še posebej za Slovence in vse jugoslovanske narode. Spoštujem ga, ker je imel veliko zaupanje v maldino in človeka nasploh.« . VUKO CMILJANIC, ravnatelj šole: »Tovariš Kardelj je bil pojem humanista. Bil je človek iz delavskih množic, ki je vse svoje življenje in delo posvetil delovnemu človeku v boju za osvobajanje in uveljavljanje njegovih pravic. Z njim smo izgubili nenadomestljivega človeka za našo celotno družbo. Menim pa, da bo njegovo delo ostalo kot vsestranski kažipot sedanjim in bodočim generacijam. Čeprav mi ni bilo nikoli dano, da bi se s tovarišem Kardeljem osebno srečal, imam občutek, da sem bil ves čas z njim, še predvsem zato, ker sem rad prebiral njegova dela in poslušal njegove številne razprave.« TOMAŽ PREZEU, učenec 8. razreda: »Izgubili smo največjega revolucionarja, ki je ogromno prispeval k ureditvi Jugoslavije in dvigu njenega ugleda v svetu. Pri pouku smo se veliko pogovarjali o delu in življenju tovariša Edvarda Kardelja, o njegovi vlogi v naši socialistični družbi in o nekaterih pomembnih delih. Tudi sam sem že listal po njegovi knjigi »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. Čeprav vsebine tega dela še ne razumem v celoti, me zanima samoupravljanje in vloga delavcev v naši družbi ter dogajanja po svetu. Zavedam se tudi, da je naša naloga, da njegovo delo nadaljujemo.« SONJA KRISTEN, predmetna učiteljica: »Vest o nenadomestljivi izgubi tovariša Edvarda Kardelja me je tudi osebno zelo pretresla. Ves čas sem na televizijskem zaslonu in v dnevnem časopisju zasledovala številne prispevke o njegovem življenju in delu. Brez dvoma je umrl naš velik človek. Všeč mi je bil, ker je bil skromen, tih, delaven in dosleden pri svojem delu od rane mladosti do zadnjega trenutka življenja. Njegova ideja o samoupravljanju se pri nas izvaja, zanimiva pa je tudi drugod po svetu. Pri učni uri sem se z učenci veliko pogovarjala o njegovi pomembni vlogi že v rani mladosti, ko je bil zaradi naprednih idej zaprt. Ko je nemški vojaški stroj začel mleti celo Evropo, so se prav v Jugoslaviji začeli prižigati prvi plameni upora in revolucije. Tedaj je bil v prvih vrstah z ramo ob rami s tovarišem Titom tudi Edvard Kardelj. Ostal nam bo v spominu kot človek, humanist, revolucionar in neomajen borec za pravice delovnega človeka.« To je le delček številnih iskrenih izpovedi ob boleči izgubi Edvarda Kardelja, misleca, znanstvenika, revolucionarja in predvsem človeka. Nešteto globokih misli pa je še vedno ostalo neizrečenih, vendar zakoreninjenih globoko v naših srcih, v naši zavesti. S pomočjo njegovih idej pa bomo skušali uresničiti to, za kar je tovariš Kardelj žrtvoval vse svoje življenje in delo. M. Jančar Barbara Sušnik Vuko Cmiljanič Tomaž Prežel j Sonja Kristen 7361 • Slovenski papirničarji naj soodločajo o težkem gospodarskem položaju v Rudniku kaolina Črna Odgovorno o usodi rudnika Pretekli teden so se na pobudo komunistov Rudnika kaolina Črna in komiteja občinske konference ZKS Kamnik sestali člani političnega aktiva ZKS in SQZD Slovenija papir, katerega član je tudi rudnik iz Črne. Razpravljali so o gospodarskih težavah v proizvodnji kaolina, ki je že vrsto let na robu rentabilnosti, lani pa je delovna enota Kaolin poslovno leto zaključila z več kot 5 milijoni dinarjev izgube. Rudnik kaolina Črna je edini jugoslovanski proizvajalec plav-ljenega kaolina, ki ga uporabljajo v papirniški-industriji, pleskarstvu in široki potrošnji. Letno nakopljejo 70.000 ton rude, kar zadostuje le za 20.000 ton kaolina. Vendar tudi ta količina zaradi neprimerne kvalitete ne ustreza modernim papirniškim strojem, tako da prodajo papirnicam le dobrih 11.000 ton kaolina. Ker so potrebe papirnic okoli 25.000 ton, bi pričakovali, da je bila pred leti začeta modernizacija tehnologije v separaciji pravilno zastavljena. Tako so mislili tudi rudarji iz Črne, ko so se odločili za nova vlaganja v modernizacijo. K temu jih je vzpodbudila tudi razširitev zmogljivosti v papirnicah, zlasti v papirnici Vevče, ki je njihov glavni odjemalec. Toda novi stroji v papirnici niso mogli uporabljati kaolina iz Črne, ker ima veliko kremenčevih primesi. Zato je ostala modernizacija v Črni na pol poti, kar je še bolj obremenjevalo dohodek kolektiva. Kvaliteto kaolina je mogoče izboljšati z novimi tehnološkimi postopki, so ugotovili strokovnjaki, in prečiščen kaolin je papirnicam tudi odgovarjal. Toda za nakupe nove opreme je zmanjkalo denarja. Kljub težavam pri pridobivanju kaolina pa so v obratu Kalcit proizvodnjo nenehno povečevali, dročje nudi le za okoli 30.000 ton rude, kar ne zadošča niti za polletno proizvodnjo. Kaj pomeni opuščanje jamskih raziskav za rudnik vedo rudarji še predobro, zato je z raziskavami potrebno nadaljevati. Po ocenah je v rudi-šču Črna okoli 2 milijona ton rude, na Selih, kjer so raziskovali pred dobrimi desetimi leti, pa še nadaljnih 5 milijonov ton. V papirnicah bodo morali temeljito razmisliti, kje bodo kupovali kaolin. Ali se bodo odločili za uvoženega, ki je ponavadi dražji in njegova količina vedno odvisna od deviznih sredstev, ali pa bodo podprli raziskave in proizvodnjo kaolina v Črni. Nadomestitev uvoženih surovin z domačimi in pospeševanje proizvodnje, ki bo nadomestila uvoz, je eden od ciljev naše ekonomske politike, ki jo moramo upoštevati pri odločitvah. O podobnih problemih so se rudarji skupaj z drugimi delavci v papirni industriji odločali že na referendumu o združitvi v SOZD Slovenija papir, v kateri upajo na boljšo prihodnost. Tako so glasno tudi razmišljali člani političnega aktiva in sklenili podpreti prizadevanja rudnika za sanacijo. Delavci v papirni industriji o problemih edinega proizvajalca kaolina niso seznanjeni, zato so se dogovorili, da bodo že marca na vseh sestankih osnovnih organizacij ZKS v SOZD Slovenija papir razpravljali o problemih rudnika. To je tudi potrebno, saj bodo vsem TOZD predložili samoupravni sporazum o združevanju sredstev za jamske raziskave in odpiranje novih rudišč. To pa je trenutno za rudarje iz Črne tudi najpomembnejše. Predstavniki posameznih porabnikov kaolina so izrazili interes za obstoj proizvodnje kaolina v Črni, kar so potrdili tudi na sestanku kolektivnega poslovodnega odbora SOZD Slovenija papir. Zato bodo pripravili poseben program, ki naj bi upošteval vsa navedena dejstva, predvsem pa primerno kvaliteto kaolina, ekonomično izkoriščanje, količinske potrebe papirnic in seveda usmeritev na domače surovine. Prav ta program bo osnova za združevanje dela in sredstev, ki bo na dohodkovnih osnovah zagotovilo nadalnji razvoj rudnika v Črni. K reševanju tega problema pa so pristopile tudi nekatere raziskovalne ustanove in gospodarska zbornica. Mira Jančar Obveščam cenjene stranke, da dvignejo ure, ki so jih prinesli v popravilo do vključno 31. 8. 1978, najkasneje do 31. 2. 1979, kajti kasneje ne odgovarjam zanje. URAR Maric Branko Kamnik, Kolodvorska 1 Rudarjem Črne je treba priskočiti na pomoč Takoj zaposlim kvalificiranega mizarja. Pogoji zelo dobri. Mizarstvo Jeraj, Komenda Lanski zaslužki Kamničanov Na davčni upravi kamniške občinske skupščine so letos prejeli 160 davčnih napovedi za odmero davka iz skupnega dohodka občanov, ki živijo v kamniški občini. Med prijavljenci seveda ni zasebnih, obrtnikov, ki bodo svoj dohodek ugotavljali šele po pregledu njihovega poslovanja v preteklem letu. Napovedi so vložili Kamničani, ki so lani zaslužili več kot 142.000 dinarjev. Najvišji dohodek je prijavil inženir (659.277 din), vendar je treba omeniti, da pretežen del njegovega lanskega zaslužka predstavlja dohodek iz naslova pravic od patentov. Njemu sledi univerzitetni profesor, ki je tudi avtor patentov. Med desetimi Kamničani, ki so prijavili najvišji dohodek za preteklo leto so še upokojenec, gradbeni tehnik, inženir, direktor, inženir arhitekt, gradbeni inženir in še dva upokojenca. Med naštetimi so vsi prijavili več kot 200.000 dinarjev skupnega dohodka. Med prvimi desetimi pa ni nikogar, ki bi le v rednem delovnem razmerju prejel lani več kot 200.000 dinarjev, kar kaže, da so prejemki mimo rednega dela sestavni del njihovih lanskih zaslužkov. Seveda višina davka ni vedno merilo za obdavčenje skupnega dohodka občanov. Vsak občan, ki je lani zaslužil več kot 142.000 dinarjev mora prijaviti svoj skupni dohodek, vendar lahko uživa olajšave za vzdrževanje družinskih članov in druge olajšave. Kandidat za predsednika družbenopolitičnega zbora Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze je na svoji seji evidentiralo za predsednika občinske skupščine Slavka RIBAŠA, dosedanjega predsednika družbenopolitičnega zbora. Zato je bilo potrebno za predsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine evidentirati novega kandidata. Na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja je predsedstvo na svoji seji kot možnega kandidata evidentiralo Kazimira KERŽIČA, sedanjega člana družbenopolitičnega zbora. Kazimir KERŽIČ se je rodil 21. 2. 1924 v Šentvidu pri Ljubljani. Ob okupaciji se je vključil in aktivno sodeloval v OF. V juniju 1942 so ga Italijani interni- rali v Gonars in na Rab, kjer je bil do kapitulacije Italije. Po tem se je pridružil rabski brigadi. Leta 1943 je bil sprejet v SKOJ, od 6. 1. 1944 pa je član ZK. Do konca vojne se je boril v Notranjskem odredu, nato pa je bil oficir KOSA na ljubljanskem vojnem področju. Po vojni je bil dvakrat imenovan za direktorja Podjetja Kamnik, kjer je še sedaj. Vmes je bil tudi direktor podjetja Slobodan Princip - Se-lja v Vitezu. Za svoj doprinos k zmagi revolucije in porazu fašizma, za aktivno delo v povojni graditvi vojne industrije Jugoslavije in za aktivno družbenopolitično delo je prejel več odlikovanj, med drugim tudi spomenico 1941. Še danes je aktiven družbenopolitični delavec. Gasilci ob 750-letnici Kamnika Počastitev dvojnega jubileja V slovesno praznovanje tega visokega jubileja se nameravamo vključiti tudi gasilci s številnimi prireditvami, katere bodo hkrati namenjene 25 letnici delovanja občinske gasilske zveze Kamnik. V tem obdobju je občinska gasilska zveza Kamnik strokovno vodila, usmerjala ter finančno podpirala razvoj in nabavo materiala za vseh 20 gasilskih društev v občini. Preveč bi bilo pisanja, če bi naštevali vso nabavljeno opremo v teh 25 letih dela. Vendar je pravilno, da omenim predvsem gradnje oziroma občutne povečave vseh gasilskih domov (razen v Kamniku, ki je ostal nespremenjen od leta 1902) ter nakupe novih avtomobilov in motornih brizgaln za vsa gasilska društva v občini. Velik del sredstev je prispevala DOZ ter družbene skupnosti, a več kot polovico vrednosti so prispevali s prostovoljnim delom gasilci-in vaščani s svojimi P»spevki. S svojim strokovnim in pre-ventivnim delom smo občutno zmanjšali število požarjev in škodo, povzročeno z njimi. S političnim delovanjem smo mnogo prispevali k stabilizaciji položaja in razvoja socialistične družbe. Gasilci aktivno delujejo v številnih odborih na vasi in mestu ter v samoupravnih organih po podjetjih, ter v občinskih in republiških organih. Na zadnji seji občinske gasilske zveze Kamnik smo oblikovali razpored gasilskih prireditev, tekmovanj in proslav v občini Kamnik: - 26. in 27. maja 1979 bo tekmovanje vseh gasilskih enot: pionirjev, mladincev, članov in članic terena in industrije v Kamniku. Tekmovalo se bo po razpisu Gasilske zveze Slovenije. Temu tekmovanju se bodo lahko pridružile gasilske enote civilne zaščite na terenu in industrije, v kolikor bodo pravočasno formirane. - Septembra bo izbirno gasilsko tekmovanje med prvaki občinskih gasilskih zvez Kamnika, Domžal in Litije za kongres Gasilske zveze Slovenije, ki bo naslednje leto. - 17. junija bo v popoldanskih urah proslava 85-Ietnice delovanja gasilskega društva Komenda. - 24. junija bo slovesni prevzem novega gasilskega avtomobila za gasilsko društvo Gozd. - 8. julija bo proslava 50-let-nice delovanja gasilskega društva Moste. - 15. julija bo organizirana proslava v počastitev 55-letnice delovanja gasilskega društva Nevlje. - 22. julija bo prireditev ob M)-letnici delovanja gasilskega društva Kamniška Bistrica. - 22. julija organizirata skupno proslavo gasilsko društvo iz Vasi in krajevna skupnost Srednja Vas. -29. julija bo v Kamniku centralna in največja gasilska prireditev tega leta. Občinska gasilska zveza Kamnik bo tega dne razvila svoj prapor v počastitev 750-letnice mesta Kamnik in 25-let-nice delovanja občinske gasilske zveze Kamnik. Istočasno bo velika gasilska parada, ki bo pokazala povojni razvoj gasilstva ter njegovo številčno in obrambno moč. K sodelovanju bomo pova- bili tudi enote civilne zaščite ter ostalih organizacij v Kamniku. - 19. avgusta proslavlja gasilsko društvo Križ 25-letnico obstoja. Pred osmimi leti, ko je Se tekla Mlinščica skozi Kamnik so gasilci organizirali vajo z dvanajstimi curki vode. - Meseca septembra bo praznovalo industrijsko gasilsko društvo STOL 30-letnico delovanja, kar bo združeno s proslavo ob 70 letnici tovarne STOL na Duplici. - Septembra bo v Tunjicah slovesni prevzem novega gasilskega avtomobila TAM. Po slovesnem delu gasilskih prireditev bodo organizirani tudi zabavni programi. Pripravili pa bomo še številne skupne praktične vaje v sodelovanju z vsemi enotami civilne zaščite v Kamniku in delovnih kolektivih. V počastitev 750 letnice mesta Kamnika in 25-letnice občinske gasilske zveze Kamnik bodo prvič podeljena občinska gasilska odlikovanja za posebne zasluge prizadevnim gasilcem in drugim državljanom. Prav bi bilo, da bi se prebivalci mesta in naše občine udeležili prireditev v čim večjem številu in s tem počastili visoki jubilej Kamnika ter občinske gasilske zveze. Jože Berlec Stanovanjska problematika Javna tribuna v Titanu S stališčem, da je stanovanjska problematika eno od ključnih vprašanj tako mladih, kakor tudi starejših delovnih ljudi in občanov, je konferenca mladih delavcev KMI) pri občinski konferenci ZSMS v začetku tega leta zbrala pravilnike o stanovanjskih razmerjih, ki so jih oblikovale posamezne delovne organizacije v kamniški občini. Najustreznejšega so opremili s svojimi pripombami in sklepi vseh lanskoletnih kongresov ter stališč skupščine SRS. V tem primeru je bil to pravilnik delovne organizacije Titan in zato je bila tudi tu javna tribuna o stanovanjski problematiki mladih in reševanju le-te v kamniški občini, ki so se je udeležili mladina in predstavniki Titana, predstavniki stanovanjske skupnosti in stano-vanjsko-komunalnega gospodarstva, člani predsedstva konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS in predsednik KMD pri RK ZSMS Bojan Bu-tolen. Izpostavili so nekaj primerov, ki še najbolj prizadenejo mlade delavce in mlade družine. V naših pravilnikih pogosto poslavljamo na prvo mesto strokovno izobrazbo, črtati bi morali člene, ki zahtevajo, da mora biti delavec-prosilec za stanovanje določeno število let zaposlen v delovni organizaciji, predno lahko vloži prošnjo, premalo pozornosti smo posvetili samoudeležbi in vzgoji mladih ter njihovem seznanjanju o možnostih za pridobivanje stanovanja, še vedno nismo odpravili vseh mahinacij pri dodeljevanju stanovanj, kar je tudi rezultat pomanjkljivega delavskega samoupravljanja na tem področju itd. Mladi so tudi nakazali določene smernice pri reševanju te problematike, v grobih obrisih pa prikazali še nekatere napake v samem stanovanjskem gospodarstvu v kamniški občini. Čeprav so se člani občinske konference ZSMS dobro pripravili za ta posvet in oblikovali nekaj pomembnih stališč in rešitev, pa se žal razprave poleg njih in tistih »poklicanih« skoraj nihče ni udeležil. Izvedeli smo tudi določene podatke in dobili sliko stanja stanovanjske problematike v Titanu, kar pa vseeno ni vzpodbudilo ostalih mladincev, da bi povzdignili svoj glas, čeprav jih je imelo precej poročne prstane. Žal mi ni uspelo v celoti odgovoriti, zakaj tako. Lahko le ugibam. Ker imajo tremo in se boje vprašati? (Verjetno ne.) Ker pri njih teh problemov sploh ni? (dvomim!) Ker so vsem starši rešili vprašanje stanovanja (kot je omenil starejši tovariš, ki se je menda popolnoma izmozgal, ko je hčeri »rihtal« stanovanje)? Še najbolj verjeten se mi zdi odgovor, ki je tako značilen za nas Slovence - da se vse preradi oglašamo na mestih in ob priložnostih, ko so naše briljantne pripombe in strahotno pametne ugotovitve le voda v pesek, kot ribe pa molčimo takrat, ko je naše mnenje potrebno. Kot na-primer na tej javni tribuni, ki naj bi bila nekje tudi začetek širšega in temeljitega vključevanja mladih v reševanje nepravilnosti v stanovanjskim gospodarstvu. Naši trije angeli Tak je naslov zabavne komedije, ki jo v prostorih kino doma na Duplici vadi deveterica mladih odrskih amaterjev iz Kamnika. Sestali so se sredi lanske jeseni in po pregledovanju raznih dramskih del so se odločili za akcijsko zabavne in igralsko hvaležne Naše tri angele. Angeli so bili že tudi filmsko uprizorjeni in smo jih lahko gledali na televiziji. Naj čisto na kratko povzamem vsebino; v ne preveč dobro stoječo (poslovno) trgovino pridejo na božični dan Novo brstje med mladimi bralci Kmalu po novoletnih praznikih je izšla prva letošnja številka Brstja, literarnega glasila' OŠ Frana Albrehta. Med množico prispevkov je bilo kar težko izbrati najboljše in Marija Malešič, ki je glasilo pripravila za izdajo, je imela težko delo. Brstje tokrat ne obravnava kakšne posebne teme, naslednja številka pa bo posvečena predvsem jubileju mesta Kamnika. Prvo številko so z likovnimi prispevki opremili učenci naše šole. ^jQjca Lanarnar 7 b trije pobegli zaporniki z željo, da malo »olajšajo« lastnike. Potem pa ugotovijo, da so ti pravzaprav v velikih težavah, kajti na obisk bo prišel stric, ki je pravi lastnik, poslovne knjige pa kažejo izgubo. Trije »angeli« stopijo v akcijo, prodajajo predmete, ki jih že leta nihče niti pogle- dal ni, poskrbijo tudi za strica in v pomoč jim je njihov mali prijatelj - kača Adolf. Ker pravijo člani dramske skupine »Jože Kodra«, ki deluje v okviru Solidarnosti, da bodo nastopili na kamniškem odru aprila, ko bo proslava 60-letnice društva Solidarnost (gostovali bodo verjetno že prej), si boste lahko vesele dogodivščine treh zaporni-kov-angelov sami ogledali. Mladi zastopani tudi v republiki Kadrovski postopek - evidentiranje za organe RK ZSMS je po občinah stekel že pred pričetkom mladinskega kongresa. V tem obdobju je kamniška OK ZSMS evidentirala najsposobnejše mlade za konference in komisije ter centre pri RK ZSMS Žal pa smo vseskozi ugotavljali, da zaradi nedelavnosti medobčinskega vodstva nismo delovali usklajeno in tako naši predlogi niso bili posredovani republiškim organom. Po kongresu se je stanje le izboljšalo, tako, da smo imeli možnost, da kandidiramo naše kandidate vsaj v komisije RK ZSMS, če smo že pri področnih konferencah izpadli. Tako so bili v januarju izvoljeni trije kamniški mladinci v organe ZSMS: - v komisijo za LO in DS Tomo ZAGORC, ki je že ne- kaj let zelo aktiven na tem področju in ima velike zasluge za uspešno delo na obrambnem področju; - v Republiški center za marksistične krožke, Ivan SPRUK, saj smo od RK ZSMS dobili zelo ugodne kritike za tovrstno delo (Občinski center za MK je eden najboljših v republiki); in v Center za obveščanje in propagando Brane SPRUK, predsednik občinskega COP, kjer delo teče zares dobro, saj mesečno izdajamo naše glasilo VIHARNIK, ob tem pa tudi redno sodelujemo v Kamniškem občanu. Pri nadaljnjem delu želi predsedstvo OK ZSMS izvoljenim tovarišem obilo uspehov in še boljšo povezavo OK ZSMS v smislu uspešnega obojestranskega sodelovanja. S. Z. Živahno letošnje leto Sredi februarja se je prvič sestal organizacijski odbor za proslavljanje 60. obletnice SKOJA v kamniški občini, ki ga sestavljajo predsedniki oziroma predstavniki družbenopolitičnih organizacij, društev in skupnosti. Te seje se je udeležila tudi Vida Mikuž, podpredsednica slovenske mla- dinske organizacije. Podrobneje so pregledali osnutek programa z različnimi proslavami in prireditvami, za izvedbo katerih so zadolženi člani sekretariata občinske konference ZSMS. V okviru proslavljanja 60. letnice SKOJA se bodo v kamniški občini skozi vse leto odvijale naslednje akcije: mares - sprejem Titove štafete, ki bo prenočila v Kamniku maj - proslava v počastitev Dneva mladosti in sprejem v ZSMS s srečanjem novosprejetih članov pri Beštrovi hiši junij - shod mladih Kamniča-nov julij - tek po ulicah Kamnika avgust - izlet slovenske mladine na Mali planini in srečanje brigadirjev - veteranov september - Karavana delavske solidarnosti oktober - dvodnevni pohod po poteh Kamniškega bataljona Na seji so sprejeli omenjeni program, so domenili za datume izvedbe in sprejeli sklep, da komisije pri OK ZSM izdelajo natančne programe s finančnim predračunom in da zato izvoljeni odbor pri republiški organizaciji ZSMS oblikuje svoje predloge. Odbor se bo v celoti ponovno sestal v začetku marca. Sonja <*r~"fr ■■■Bi 1 i .... flfe \. Organizirano delo in učenje v podaljšanem bivanju vsekakor zagotavlja boljši učni uspeh. • Komenda Šola je del krajevne skupnosti Zakon o svo> odni manjavi dela predvideva tesno sodelovanje krajevnih skupnosti in šolstva; tudi v zakonu o osnovnem šolstvu bodo predvidene oblike take povezanosti. V osnovni šoli Ko- Iz osnovne šole Stranje Nova organizacija tabornikov Tudi na OŠ Stranje se je v učencih porodila misel o ustanovitvi taborniške organizacije na šoli. Sami učenci so bili za ustanovitev enote zelo zainteresirani, za pomoč pa so se obrnili na ODRED BISTRIŠKIH GAMSOV v Kamniku. Kamniški taborniki so OŠ STRANJE radi priskočili na pomoč. Že pred polletnimi počitnicami smo začeli s prvimi srečanji v Stranjah. Bodočim članom taborniške organizacije v Stranjah nudijo strokovno pomoč in jih uvajajo v razne načine in oblike taborniškega življenja. Tako, kot sami učenci OŠ Stranje je tudi kamniški taborniški odred prepričan, da se bo v taborniško organizacijo v Stranjah vključilo še več učencev, in da bo taborništvo v tem kraju res zaživelo. Za to so dani vsi pogoji, najpomembnejše pa je zanimanje samih učencev in njihova volja do dela. SAŠ D. Iz leta v leto uspešnejši Mladinska organizacija na naši šoli je aktivna že vrsto let, iz leta v leto pa smo uspešnejši pri izpopolnjevanju nalog. Vsako leto se zamenja tudi vodstvo OO ZSMS. Ob začetku šolskega leta smo izbrali osem učencev, ki bodo vodili delo mladinske organizacije. Do sedaj nismo imeli večjih težav, zaustavilo se je le pri učnem uspehu. O tem smo razpravljali na prvi oddelčni konferenci, ki je bila uspešna, saj so učenci sodelovali s predlogi in pripombami. Prva mladinska ura je bila posvečena X. kongresu ZSMS. Povabili smo tov. Suhadolca, delegata s kongresa, ki se je vabilu rad odzval. Dve učenki sta pripravili referat, ostali učenci pa se žal niso vključili v razpravo. Druga mladinska ura je bila namenjena Dnevu JLA. Pred mladinskima urama smo imeli sestanka, na katerih smo se pomenili o poteku dela. Drugi mladinski uri je prisostvovala tov. Milena Šunkar, predstavnica OK ZSMS, ki nam je govorila o pomenu JLA, razložila pa nam je tudi pomen dela OO ZSM. Mladinci osnovne šole Stranje smo se udeležili kviza Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Dosegli smo tretje mesto, čeprav smo imeli za pripravo na razpolago le nekaj dni, saj nam odgovorni niso pravočasno poslali gradiva. Upamo, da se to ne bo več dogajalo. Ob Dnevu JLA - 22. decembru smo bili pripravljeni na obisk vojakov iz vojašnice Staneta Žagarja, vendar teh ni bilo. Učenci zelo aktivno delujemo v SŠD. Največje uspehe dosegamo na medobčinskem tekmovanju v košarki. Kmalu se bo pričelo tudi šolsko tekmovanje v namiznem tenisu. Učenci radi sodelujemo tudi v drugih krožkih. Fantje se najraje vključujejo v tehniški krožek. Dramski krožek pa je ob novem letu pripravil ljubko igrico za svoje sošolce, eno predstavo pa je namenil tudi kolektivu podjetja Rudnik kaolina Črna pri Kamniku. Denar, ki smo ga dali, bomo porabili za sceno in kostume v prihodnji igrici. Pri zgodovinskem krožku se prav zdaj pripravljamo za kviz tekmovanje, ki bo sredi marca, posvečeno pa > o 750-letnici Kamnika. Literarni krožek bo izdal svoje glasilo Otroške misli, v katerem sodelujejo učenci od 3. do 8. razreda. Pri likovnem krožku smo letos dosegli 1. mesto na republiškem tekmovanju za najboljšo slikovno izdelavo hranilnika. Učenci OŠ Stranje upamo, da bomo v okviru mladinske organizacije dosegli še lepe uspehe. Sabina Barakovič menda Moste ter v vseh treli krajevnih skupnostih tega šol' skega okoliša - v Komendi, Mo stah in na Križu - se že dogovaf jajo o sodelovanju. Pogojev za celodnevno šolo še ni, vendar že mislijo na to. Vj šolskem letu 1977/78 so v Ker mendi dobili prvi oddelek podaljšanega bivanja; zdaj imajo že dva. Pravijo, da se to pozna pri učnem uspehu. Tako je zdaj V Komendi osem oddelkov v dveh izmenah, za malo šolo pa bo potrebna celo tretja. Zato ni čudno, da se pojavljajo prostorske težave pri prostovoljnih dejavnostih, po katerih ta šola slovi. S kadri ni težav, tudi z zunanjimi sodelavci ne (kar osem jih imajo). Prostorov pa ni dovolj in slabo so opremljeni. Šola je dobila sredstva za nakup zemljišč, ki zdaj čakajo na nove naložbe. Sedanji stavbi nista sodobno opremljeni. Ker bosta sedaj tehnični in gospodinjski pouk obvezna, bodo sodobno opremili moščansko kuhinjo ter tehnično ' delavnico in fotografski laboratorij. V Komendi bodo šolsko kuhinjo uporabljali za razdelje-valnico in pouk gospodinjstva, kajti kuhinja v vrtcu bo pripravljala obroke tudi za osnovnošolce. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je lani sprejel sklep o tečajnem pouku obrambne vzgoje v osnovnih šolah, za kar bo potrebno posebna učilnica oz. kabinet. Šola in krajevne skupnosti se zavzemajo za odobritev sredstev za gradnjo novih prostorov. K temu jih nagibajo tudi obeti, da bo malčkov in šolarjev vedno več, saj se bodo, sodeč po živahni gradnji, v te krajevne skupnosti priselile številne nove, večinoma mlade družine. Janez Sitar, ravnatelj osnovne šole Komenda - Moste, je o terti poročal na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Komenda. Dogovorili so se, da bodo predstavniki šole in krajevnih skupnosti skupno opozorili izvršni svet občine in svet za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL na potrebe po novih zmogljivostih šole tet predlagalpredlagali, naj bi del sredstev iz novega samoprispevka namenili osnovnim šolam. Čeprav je bil že prejšnji samoprispevek namenjen šolstvu, so ga porabili predvsem za srednješolski center v Kamniku. Glede medsebojnega sodelovanja pa je tovariš Sitar dejal, da bi morali organi krajevne skupnosti soo-; blikovati načrt prostovoljnih dejavnosti, šole, obenem pa zanj prispevati del sredstev, kar tudi predvideva nova zakonodaja. M. Luštrek • Spomini Jožeta Jurača na revolucionarja Toma Brejca Bil je predvsem človek Letos, 3. februarja je minilo petnajst let, odkar je umrl revolucionar in prvoborec na Kamniškem Tomo Brejc. Jože Jurač iz Ljubljane, je v svojih spominih na dolgoletnega povojnega sodelavca in prijatelja Toma Brejca zapisal naslednje: Kakor pri vseh, ki so svoje življenje namenili revoluciji, je bila tudi Brejčea življenjska pot težka in polna odrekanj. Začela se je z odporom proti fašizmu v domačem kraju ter begom pred njim v Jugoslavijo, kjer so ga predstavniki predvojnega režima nenehno preganjali, ker je svoje moči namenil delovnim ljudem. Kot član Komunistične partije si je prizadeval za uressničitev njenih ciljev, zato so ga kot 28 letnega revolucionarja obsodili na dveletni zapor v Sremski Mitro-vici. Pozneje je zapisal: »Šola v Sremski Mitrovici je bila bogatejša in dragocenejša od vseh dotedanjih izkušenj. Tam so bili tovariši, na katere sem gledal z velikim spoštovanjem. Moša in Kerševan sta na zelo poljudem način znala posredovati svoje znanje tudi manj izobraženim delavcem.« Julija 1934 se je vrni| iz Mitro-vice tako izčrpan, da je komaj zmogel delo na gradbišču. Ko se je nadzornik oddaljil, . je komaj pred dnevi vrnil iz ječe, kjer je bil kot komunist. Tomo je potem postal sindikalni funkcionar, kar je pomenilo nenehno pogajanje Z gradbeniki, ki so takrat brezpravno ravnali z delavci, skrivanje pred »čuvarji« reda, prizadevanja za povečanje sramotno nizkih delovnih mezd. Tomo in njegovi najbližji tovariši so bili vedno odločni in k uspehom so lahko prišteli tudi naraščajoče včlanjeva-nje gradbenih delavcev v sindikat. Ob tem je še skrbel za širjenje Ljudske pravice, agitiral za udeležbo na (zletu Svobod v Celju, se bojeval z nekaterimi nazadnjaškimi predstavniki v Delavski zbornici. Njegov cilj je bila delavska enotnost in kljub teža- Pred otvoritvijo objektov V Svilanitu so lansko leto pristopili h gradnji dveh pomembnih objektov - oplemenitilnice in čistilne naprave. Oba objekta sta del srednjeročnega programa razvoja te delovne organizacije. S sodobno tehnologijo v oplemeni-tilnici bodo dosegli takšno oplemenitenje metražnega blaga, da bodo končni konfekcijski izdelki, usmerjeni v veliki meri na konvertibilno področje, še kvalitetnejši kot doslej. Oplemenitilnica je v četrti fazi gradnje. V njej opravljajo še zadnja obrtniška dela, pričenjajo pa tudi že z montiranjem razpe-njalno-sušilnega stroja. Objekta bodo predvidoma izročili svojemu namenu v spomladanskih mesecih letošnjega leta. Oba sta namreč tehnološko med seboj povezana, čistilna naprava pa je sad skupnih vlaganj delovne organizacije Svilanit in Živilske industrije Kamnik in bo nov prispevek kamniških delovnih organizacij k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Z izgradnjo obeh objektov bo tudi delovni kolektiv Svilanit prispeval svoj delež k praznovanju 750-letnice Kamnika. Jože Jurač vam z oblastjo je skušal uresničevati naloge Partije. Njegovo napredno delo se je končalo z izgnanstvom. Ko se je vračal z vlakom iz Štajerske, so mu sledili agenti in ga aretirali na ljubljanski postaji. Po odloku ministrstva za notranje zadeve je bil za vselej izgnan iz Jugoslavije. Pred izgonom so mu dovolili, da je ob spremstvu agenta obiskal starše, ki seveda niso vedeli, kako je z njim. Ob slovesu mu je mati rekla: »Pridi kmalu zopet, tako pusto je, če te dolgo ni.« Še tisto noč ga je oboroženi spremljevalec nagnal čez državno mejo. Ilegalno se je vrnil šele novembra 1939. Tomo je že pred leti bil v Avstriji, kjer je bil na Koroškem član KP Avstrije in sindikata, de- lal pa je kot lesni delavec. Tokrat ni ostal tukaj, ampak je odpotoval v Francijo in sicer v Pariz. Znova je bil v težkem položaju ter pred novimi nalogami. V Franciji se je srečal s pisateljem Vorancem-Lovrom Kuharjem, pozneje z Borisom Kidričem, nepozabno pa je bilo tudi srečanje s Titom. Brejc je v Parizu postal urednik Glasa izseljencev, imel je številna predavanja, se sestajal z rudarji Slovenci, ki so delali v Pas de Calais, in skrbel za to, da so se bralci seznanili z dogodki v Jugoslaviji, kjer je vladal režim monarhodiktature. Tudi v Franciji ni bil varen pred oblastniki. Tam je zvedel za smrtno nesrečo svojega brata in tako je mati ostala brez sredstev, toda Tomo ji ni mogel pomagati, hvaležen pa ]£ bil tovarišem, ki so ji priskočili na pomoč. Fašizem in nacizem sta že bila na pohodu, in ko se je Tomo vrnil, je bil pred novimi, še težjimi, a pomembnimi nalogami. Zlasti Kamničanom je znano njegovo revolucionarno delo, ki ga je opravil v začetku vstaje na Gorenjskem, pozneje tudi na Primorskem. Sodeloval je pri organiziranju delavske enotnosti in tiskanju njenega glasila vse do osvoboditve, potem pa je deloval predvsem v Trstu. Znane so tudi povojne Brejče-vee naloge in funkcije, od udeležbe v delegaciji na ustanovnem kongresu Svetovne sindikalne federacije, ministra za delo, dela v vodstvu sindikatov Jugoslavije, posvetil se je vprašanju izseljencev, nekaj časa je bil urednik Ljudske pravice. Pristavimo, da se je po letih preganjanja, končno le poročil ter bil srečen v svoji petčlanski družini. Ob bežnih spominih nanj, ki ga že petnajst let ni med nami, omenimo še njegovo ljubezen do slovenščine in do napredne literature. Občudoval je pisanje Prežihovega Voranca in Cirila Kosmača. O Vorancu je zapisal: »Ko sem ga prvič srečal v Parizu, so me njegove drobne oči opazovale in preiskovale ...« V spominu mu je ostal tudi razgovor s Kidričem in Vorancem v neki pariški kavarni, kjer so se pogovarjali o Hugoju in Balzacu ter o Vorančevi pisateljski poti. Ko se je Tomo vrnil v Jugoslavijo, je najprej obiskal Voranca, ki mu je pokazal svojo novelo Ljubezen na odoru. Morda je bil Tomo prvi, ki je to novelo bral ter dejal, da ga je vsebina močno prevzela. Pozneje je zapisal: »Kako pomembna je za razredno delavsko gibanje politično napredna beletristika!« Tudi danes velja, kar je bilo zapisano ob njegovi smrti: »Ostal bo svetal spomin nanj v srcih ljudi, za katere se je bojeval in delal.« Jč. V Komendi: 85 let gasilstva Zadnjo nedeljo v januarju so se komendski gasilci zbrali na redni letni skupščini. Ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Komende in predstavnika Občinske gasilske zveze Kamnik so pregledali delo društva v preteklem letu ter začrtali naloge za jubilejno 1979. leto, saj društvo praznuje 85 let uspešnega delovanja. Gasilsko društvo Komenda je tovarna pogrebne opreme MENINA Šmarca 32, Kamnik vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za dela na lesno obdelovalnih strojih in za snaženje proizvodnih prostorov. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dveh izmenah s pogojem enomesečnega poskusnega dela. Kandidate vabimo, da se zglasijo osebno ali pošljejo ponudbe inu naslov »Menina« tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32, Kamnik. Matelič ing. Anton RUDNIK KAOLINA ČRNA-KAMNIK Medvedova 25, Kamnik Vabi k sodelovanju: - ključavničarje - električarje - NK delavce za delo v jami, predelavi kaolina in predelavi kalcita Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca. Osebni dohodek določa Pravilnik o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Rudnik kaolina Črna-Kamnik, Medvedova 25. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav. eno najštevilčnejših v kamniški občini, saj šteje 168 članov. V poročilih in poznejši razpravi je bilo največ govora o delu. V lanskem letu so s pomočjo občinske gasilske zveze prenovili gasilski dom in popravili streho. Za potrebe pionirske desetine pa so nabavili novo črpalko, ki bo služila šolanju in vadbi najmlajših članov društva. Prav tu je bilo izrečenih nekaj kritičnih pripomb, predvsem o premajhni udeležbi pionirjev in mladincev v gasilski enoti. Zato so sklenili, da bodo v letošnjem letu posvetili večjo skrb prav pionirski in mladinski desetini. Pomanjkljivo je tudi število gasilskih uniform, ki jih člani društva potrebujejo ob proslavah in drugih prilikah. Veliko pripravljenosti in dobre volje je pokazal tov. Špenko, ki bo obiskal vse člane društva in zbral naročila za nove uniforme že za letošnjo 85-letnico društva. Sprejeli so tudi sklep, da bodo prireditve ob tem jubileju trajale tri dni. Že vrsto let pa je želja vseh članov društva, da uredijo okolico gasilskega doma. Zastavili so si nalogo, da se v letošnjem letu asfaltira in uredi prostor pred gasilskim domom. Pri teh delih bo pomagala tudi krajevna skupnost Komenda, saj je gasilstvo ena pomembnejših dejavnosti v krajevni skupnosti. Vsi navzoči pa so tudi sprejeli sklep, da bodo za ureditev okolice izvedli nabiralno akcijo, ki prav pri gasilcih še nikdar ni naletela na gluha ušesa. Ob koncu so podelili priznanja prizadevnim članom za 30, 20 in 10 letno aktivno delovanje v društvu. ■ i Glasbena šola Kamnik, razpisuje prosta dela in naloge snažilke za polovični delovni čas. Prijave pošljite na naslov: Glasbena šola Kamnik, Kaju-hova pot 11. kemijska industrija KAMNIK Delovna skupnost skupnih služb - kadrovski in splošni sektor vabi k sodelovanju delavce za opravljanje prostih del in nalog v novem obratu za izdelavo kovinskih in plastičnih izdelkov. Prosta dela in naloge: 1. ZAHTEVNEJŠA KO VINOSTR UG ARSKA DELA (2 kandidata) 2. KOVINOSTRUGARSKA DELA (4 kandidati) 3. SPLOŠNA KLJUČAVNIČARSKA DELA (1 kandidat) 4. ZAHTEVNEJŠA REZKALSKA DELA (1 kandidat) 5. PLOSKOVNO BRUŠENJE NA STROJU (1 kandidat) 6. REZKALSKA DELA (1 kandidat) 7. IZDELAVA IN POPRAVILO ZAHTEVNEJŠIH ORODIJ (2 kandidata) 8. IZDELAVA IN POPRAVILO ORODIJ (2 kandidata) 9. IZDELAVA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH ELEMENTOV (6 kandidatov) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: - kovinostrugar - širok profil - 3 leta delovnih izkušenj v poklicu Pod 2: — kovinostrugar - širok profil - 2 leti delovnih izkušenj v poklicu Pod*3: - strojni ključavničar - širok profil - 2 leti delovnih izkušenj v poklicu Pod 4: - rezkalec - širok profil - 3 leta delovnih izkušenj v poklicu Pod 5: - strojni ključavničar - širok profil - 1 leto delovnih izkušenj v poklicu Pod 6: - rezkalec - širok profil - 2 leti delovnih izkušenj v poklicu Pod 7: - orodjar - širok profil - 3 leta delovnih izkušenj v poklicu Pod 8: - orodjar - širok profil - 2 leti delovnih izkušenj v poklicu Pod 9: - usposobljen mora biti za delo v kovinski stroki - ali brez usposobitve Kandidatom je osebni dohodek določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice ih dolžnosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Opravljanje vseh navedenih del in nalog sklenemo za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMFNIK«, Kamnik, Fužine, 9, n. sol. o. - komisiji za delovna razmerja DSSS. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica.......................................... í i. à Edija Križnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem. ŠPITALIČ, 26. februarja 1979 Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame in tete JULIJ ANE FLERIN roj. BURJA iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, va-ščanom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi podjetju Kemične industrije Kamnik in govorniku Društva upokojencev. Prav tako pa se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni • Kako živijo in delajo v KS Kamniška Bistrica Izredno prizadevni krajani Z namenom, da bi opisal življenje in delo v krajevnih skupnostih naše občine, je dopisnik našega lista obiskal KS Kamniška Bistrica. Prijetno in poučno je bilo srečanje s predsednikom krajevne skupnosti Janezom Podjedom in s sekretarjem osnovne organizacije ZK Stanetom Brozovičem. »Krajevna skupnost Kamniška Bistrica je po številu zaposlenih v družbenem sektorju in po moči sredstev iz krajevnega samoprispevka v seznamu krajevnih skupnosti v občini precej na začetku, po razsežnosti naših hribovitih, celo goratih predelov, pa gotovo na prvem mestu,« je pripomnil na začetku predsednik te krajevne skupnosti. Med razgovorom je Janez Po-djed omenil tudi realizacijo finančnega plana za leto 1978 in naštel glavne vire lanskoletnega dohodka: krajevni samoprispevek, združena sredstva za sofi-nansiranje programa; denar iz solidarnostnega sklada za sofi-nansiranje gradnje vodovoda, nadalje še denar za gradnjo TV pretvornika na Veliki planini, denar za krajevno pokopališče in še nekaj denarja, ki ga krajevna skupnost dobi od samoupravne komunalne skupnosti in iz občinskega proračuna za svoje funkcionalne in druge potrebe. Tovariš predsednik je posebej poudaril izjemno pripravljenost občanov za sodelovanje: »Občani sami so prispevali za asfaltiranje.cest 200.000 din, pri gradnji vodovoda za naselje ZAKAL so sodelovali z 2000 prostovoljnimi delovnimi urami, 500 prostovoljnih ur pa so prispevali pri asfaltiranju cest v Sp. in Zg. Stranjah in pri gradnji novega mostu v Županjih njivah. In še bi lahko naštevali!«. Zelo prizadevno je tudi Gasilsko društvo v Stranjah, ki je vložilo veliko truda za dokončno povečanje in adaptacijo Gasilskega doma. Prostor okoli doma so asfaltirali in za večjo prometno varnost šolskih otrok potegnili do šole asfaltiran pločnik. V programu za leto 1978 je bilo še veliko načrtov, vendar so predloženi predračuni pokazali, da bi morala krajevna skupnost razpolagati kar s 60% večjimi finančnimi sredstvi, če bi jih hotela uresničiti. Zato je razumljivo, da so nekatera dela, čeprav pomembna in potrebna, bila pri ponovnem pretresanju programa prestavljena na leto 1979 in celo 1980. Kaj pa leto 1979? Predsednik KS pravi: »Velike naloge v smelem programu!« Del teh nalog je asfaltiranje ceste skozi novo naselje v Županjih njivah in večja investicija, asfaltiranje ceste v Bistričico. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in najtežje potrebnega kredita je že urejena. Občani sami bodo zbrali 500.000, krajevna skupnost bo iz sredstev krajevnega« samoprispevka prispevala 500.000 din in krila stroške za projekt, pri po- • krivanju izdatkov pa bo pomagalo s svojim deležem tudi Samo-pravno komunalno gospodarstvo Kamnik. Lastniki zemljišč ob trasi ceste so že podpisali izjave, da pristajajo na razširitev cestišča. Na koncu Bistričice bodo pod Sle-vim zgradili nov most. Za gradnjo pretvornika TV na Veliki planini čaka KS le še na gradbeno dovoljenje in bo takoj pričela z delom. Podaljšati nameravajo tudi vodovod iz Zakala v Pra-protno, Trobelno, Čevkovo in Zaboje. Obnove bi bila potrebna tudi javna rasvetljava, toda za vse je premalo sredstev. Glavna naloga je cesta v Bistričico. Ljudje akcijo podpirajo z navdušenjem in poudarjajo, da obljuba dela dolg. Ta obljuba bo izpolnjena letos. Predsednik KS pravi: »Mora biti, naloga mora biti opravljena, kljub temu, da nam sprotne podražitve delajo velike preglavice.« To so glavne naloge KS Kamniška Bistrica na področju komunalne dejavnosti v letu 1979, razumljivo pa je, da posvečajo veliko skrb potrebam SLO in družbene samozaščite. Razgovori o opravljenem delu in načrtih za prihodnost človeka prepričajo, da so krajani enotni in podpirajo odločitve KS. To je podkrepila tudi trditev sekretarja OO ZK v Kamniški Bistrici. Stane Brozovič je orrfenil, da je sodelovanje med KS in vsemi družbenopolitičnimi organizacijami zelo dobro. Skupaj razpravljajo o programih dela KS. Predstavnike vseh družbenopolitičnih organizacij vabijo na seje KS, na katerih kot delegati posredujejo predloge in stališča svoje organizacije. Tudi drugi občani so dobro seznanjeni s problematiko in delom v KS, kar se vidi iz njihovih razprav in pri oblikovanju dokončnih predlogov in sklepov. Zato je tudi velika pripravljenost za sodelovanje ne le na zborih, ampak tudi pri konkretnem delu, kar potrjuje omenjeni prispevek o prostovoljnih delih in sofinan-siranju za boljši in lepši izgled njihovega kraja. Primer sodelovanja je poučen in vreden posnemanja. Prijetna sogovornika pa sta seveda tudi nekoliko potožila. V KS pogrešajo še nekaj pomembnih in nujnih družbenih objektov, predvsem sodobnejšo pošto, trgovine in vzgojno-var-stveno ustanovo. Omenili so tudi že staro, a še vedno nerešeno vprašanje onesnaževanja okolja s kalcitnim prahom na Stahovici. Pravijo, da težko čakajo na rešitev te nevšečnosti. Postopek je sprožen in Rudnik kaolina Črna je zagotovil, da bodo do 31. marca letos zadevo zanesljivo uredili. Takšno je življenje, taka je skrb za jutrišnji dan občanov v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica. Ob koncu razgovora sta sogovornika izkoristila priložnost in krajane povabila, da tudi v prihodnosti tako plodno sodelujejo s KS in družbenopolitičnimi organizacijami. Vsi se zavedajo, da bodo le s skupnimi močmi in prizadevanji dosegli to, kar si je krajevna skupnost zastavila s svojim programom. Vido Mosf v Stranjah je ozko grlo ob vstopu v Kamniško Bistrico Dom upokojencev Počastili kulturni praznik Lep sončni dan, 8. februar 1979, bo ostal v prijetnem spominu zaradi kulturnega programa, ki so ga pod vodstvom profesorice Arčon Katarine izvedli študentke in študentje iz Kamnika, bivši dijaki kamniške gimnazije. Program je obsegal več kot deset doživeto zapetih narodnih pesmi, vmes pa so bile recitacije znanih Prešernovih pesmi: Doktor, Nezakonska mati, Žalostno, Komu neznana je resnica, da jo ljubim. Petje mladih grl, doživeto in toplo, je ogrelo naša srca in nas razveselilo. Ko je bila v dvorani jedilnice proslava končana, je zbor obiskal tudi nepokretne upokojence in jim zapel nekaj veselih pesmi. V zahvalo študentskemu zboru je naša 96 letna oskrbovanka Frančiška Klemene zapela pesem »Stoji, stoji Ljubljanca«, opogumil pa se je tudi 96 letni Gustelj Hlepce in iz srca zapel »Lipa zelenela je.« Tako smo počastili slovenski kulturni praznik, ki smo si ga pridobili pred štiridesetimi leti na osnovi odloka predsedstva slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tako je postal 8. februar praznik kulture, ki jo na žalost še marsikje pogrešamo. Upokojenci Doma se študent- skemu pevskemu zboru najlepše zahvaljujemo, in želimo vsem članom pri njihovem nadaljnjem študiju veliko uspeha. Naj omenim še to, da zbor šteje danes že okrog petintrideset članov, in da so iz raznih krajev naše občine. Franc Čebulj Ustavno sodišče SRS je razveljavilo določbo 6. člena pravilnika o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v tistem delu, ki je določal, da kandidat, ki mu je bil izrečen varstveni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja, v času trajanja varstvenega ukrepa ni mogel opraviti vozniškega izpita. Odslej bodo »nagrajenci«, ki so jih miličniki dobili na vožnji brez vozniškega izpita, lahko opravili izpit za voznika, na vozniško dovoljenje pa bodo morali počakati do izteka varstvenega ukrepa. Kandidati za voznike se priglasijo za izpit pri upravnem organu za notranje zadeve. Priglasnici morajo priložiti: veljavno zdravniško spričevalo, dokazilo o predpisani pripravi iz vožnje, potrdilo o vplačanem znesku za stroške izpita, potrdilo o opravljenem izpitu iz prve pomoči in dokazilo o starosti oziroma osebno izkaznico na vpogled. Oddelek za notranje zadeve Štirinajstdnevna kronika Glasba ne pozna meja Po sorazmerno mirnem januarju življenje v Kamniku podaja vse živahnejše. To lahko so-<"mo po podatkih iz prvih dveh b!*V ,ebruarJa, saj je število prekrškov zoper javni red in mir nenadoma poskočilo. Število Kaznivih dejanj je skoraj enako, zanimivo pa je, da se nekateri vse D0'J zanimajo za aparate, ki predajajo glasbo. V velikem navdušenju za glasbeno umetnost so redno pogostejše kraje magnetofonov in kaset. Število prometnih nesreč je sicer upadlo, poškodbe Pr' nesrečah, oziroma posledice nesreč pa so vse večje. J*VNI RED IN MIR , Y 14 dneh meseca februarja so oocani prijavili 15 prekrškov zo-Per javni red in mir. Večini prekrškov je botroval alkohol in kar f^M °b£ani so bili zadržani na 2-2. ob 9.50 se je Antonu M. s novinarske ceste zameglilo pred očmi v gostilni Pri Bevcu. Pogled ^ cesto mu je onemogočila te-ma. morda pa tudi hlapi alko-°'a. To ga je tako razburilo, da Je Pričel razgrajati in pri tem ra- zbil šipo. Vzrok motenj b&poja-snil pri sodniku za prekrške. 4. 2. je ob 20.10 uri Anton Z. z Gore pričel pretepati svojo mater. Menda ji je v vinjenem stanju hotel pokazati, kaj je zamudila v njegovih otroških letih. Zaradi nevarnosti, da bo s svojim dokazovanjem sinovske »ljubezni« nadaljevav, je bil do pomiritve pridržan v prostorih na PM. 9. 2. so iz Planinke ob 05.10 uri sporočili, da se je kmalu po polnoči zaprl v kopalnico neznani moški in se ne pusti motiti. Miličniki so ugotovili, da se je h kopanju spravil Ferdinand M. z ulice Jakoba Zupana, pri tem pa mu je pomagala Tatjana M., prav tako iz Kamnika. Skrb za »čistočo« je res na prvem mestu, čas in kraj (ne zaradi kopalnice) pa sta vprašljiva. Ferdinand M. se ni ohladil v kopalnici Planinke, zato pa je ves svež hladil svojo jezo v Tina baru. Z ohrajevanjem je pričel že dopoldne. Kaže pa, da je v dvoje lepše, zato mu je pri razgrajanju pomagal Marjan Ž. z Okroga. Dokončno sta se pričela ohlajati ob 15.45 v prostorih za pridrža- nje na PM, kjer je tudi gretje alkohola popustilo. Tega dne je ob 19. uri v Šumi-ju hotel javno pokazati sovraštvo do alkohola Jakob P. s Cankarjeve. Za dokaz je razbil steklenico vinjaka in 20 kozarcev - praznih seveda. Cena vinjaka se bo znatno povišala, saj bodo vračunani kozarci, čiščenje in še kaj. 10. 2. je »okajeni« Salja F. s Cankarjeve v Planinki ob 20.30 uri pretepal točajko Mileno S. Pogumni Salja je po dejanju pobegnil, vendar ne tako hitro, da ga ne bi dohitela zaslužena »nagrada«. 14. 2. je imela ob 17. uri na Perovem tekmovanje v prosti ro-koborbi družina G. Sodelovali so mož Anton in žena Marija ter hči Helena. Vinjenega Antona niso mogli pomiriti v družinskem krogu, pomiril se je na PM. KAZNIVA DEJANJA V prvi polovici meseca februarja je bilo prijavljenih 12 primerov kaznivih dejanj. 1. 2. Sandi J. s Kovinarske pričakuje, da mu bo neznani storilec kaj kmalu pripeljal nazaj popravljen pony exprès, ki mu ga je zmaknil izpred bloka. Kolo z motorjem je bilo sicer v nevoznem stanju, pa se neznani storilec verjetno uči mehanikarske stroke na črno. Tončki M. iz Ljubljane so vlomili v vikend v Godiču, odnesli magnetofon in 10 kaset, ki ji brez magnetofona tako in tako ne bi koristile. Brez tranzistorja je ostal tudi Sulejman A. s Cankarjeve. Giasba tudi višin ne pozna. To je dokazal Marjan T. iz Tunjiške Mlake, ki je 13. 2. ob 20.10 uri preizkusil svoje akrobatske sposobnosti in po strelovodu splezal v drugo nadstropje osnovne šole Frana Albrehta oziroma gimnazije. Zamikal ga je magnetofon v pisarni. Glasbeno ga je razočarala ravnateljica, ki ga je zalotila pri poskusu kraje. Sedaj bo pa pela drugačna muzika. 4. 2. To nedeljo si bo Stane L. iz črne dodobra zapomnil. V gostilni v Smrečju Pri Logarju je na stranišču odložil denarnico s 3.500 din in jo tam tudi pozabil. Verjetno denar ne bo uporabljal za nabavo toaletnega papirja, denarnica pa je še uporabna. Oškodovanec je namreč našel le denarnico, denar pa je dobil noge. Mogoče pa ga bo »najditelj« namenil za javno stranišče. 8. 2. je Jože J. iz Most prijavil tatvino motorne žage, ki mu je izginila iz garaže. Miličniki so uspeli ugotoviti, da je taka žaga uporabna tudi nekaj sto kilometrov od Most. Tega dne je še neznani storilec ob 21.30 uri dobil apetit po potovanju. Zato je iz parkiranega osebnega avtomobila, last Franca L. s Kajuhove, odnesel aktovko z napisom »JUGOTOURS«. Morda pa dobimo novega športnika, saj je bila v aktovki le trenirka in brisača. To bo lahko uporabljal za brisanje cen v turistični sezoni, v kolikor je ne bo moral do takrat že vrniti. 9. 2. so opazili ob 03.15 uri za hotelom Malograjski dvor osebni avtomobil tuje registracije brez zadnjega vetrobranskega stekla. Neznani storilec je steklo razbil in iz avtomobila last Alojza K. iz Avstrije, odnesel aktovko z dokumenti, digitronom in liter Radenske. Reklama za tri srca, pa tudi za razstave vrednih predmetov na sedežih nekaterih avtomobilov. 12. 2. so v Zdravstvenem domu pogrešali ročno blagajno. Blagajna je bila prazna. V Zdravstvenem domu verjetno upajo, da jim bo neznani »dobrotnik« vrnil polno. 14. 2. Verjetno je nekoga zopet zajela bencinska panika, zato je v tej noči kar dvakrat izpraznil rezervoar za bencin v osebnem avtomobilu Marka R. s Steletove ulice. S pomočjo samozaščitno osveščenih občanov so miličniki odkrili 15 m2 ladijskega poda, ki je bil ukraden na gradbišču SGP »Gradbinec« na Bakovniku. La-dinski pod v vrednosti 4.182 din so našli pri Ljubu K. iz Bakovni-ka. Podjetje bo ladijski pod lah- ko vknjižilo kot nepredvideno zalogo, saj tatvine niso prijavili. PROMETNE NESREČE Razmeroma majhno število prometnih nesreč v 14 dneh nam še ne dokazuje, da je prometna nevarnost pregnana. V tem obdobju je bilo v Kamniku 5 prometnih nesreč, od katerih je bila ena s smrtnim izidom (o njej smo pisali v prejšnji številki), ena pa s hudimi telesnimi poškodbami. Pri treh nesrečah je nastala materialna škoda. Kar štiri od petih prometnih nesreč so se pripetile na cesti Mengeš-Brnik v naselju Moste. 5. 2. ob 17.30 uri je nastala materialna škoda pri prometni nesreči v Medvedovi ulici, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila Mihael K. in voznik kolesa z motorjem Pavel G. z Jeranovega, kateremu je alkotest pozelenel preko dovoljene norme. 9. 2. se je pred šolo v Mostah pripetila hujša prometna nesreča, v kateri je devetletni učenec Andrej Kern s Komende zadobil hude telesne poškodbe. Pri nana-dnem prečkanju ceste ga je zadel z osebnim avtomobilom voznik Tomaž K. iz Ljubljane. Vse kaže, da smo dobili prvo ČRNO TOČKO v letu 1979, in to na cesti Mengeš-Brnik v naselju Moste. Vendar o tem več na drugem mestu. maj Franc Svetel) je najboljšim kamniškim športnikom podelil knjižna priznanja. • Predsednik skupščine sprejel najboljše športnike Uspehi nenehnih prizadevanj Predsednik občinske skupščine Franc Svetelj je tudi letos sprejel najboljše kamniške športnike v preteklem letu. Poleg 43 športnikov iz vse občine so se sprejema udeležili še nekateri predstavniki občinske skupščine in telesnokulturne skupnosti. Predsednik občine in Marjan Bovha, predsednik skupščine SITKS, sta prizadevnim športnikom podelila v znak priznanja knjižne nagrade. Prejeli so jih naslednji športniki iz kamniških športnih klubov in društev: Košarkarski klub Kamnik (Trobentar, Zagorc T., Marn, Zagorc J., Šerbelj); Konjeniški klub Komenda (Zmrzlikar, Lah, Juhant, Tabrnik); ŠD Virtus (Kotnik); DKK Olimpija (Ku-ret); Planinsko društvo (Škarja, Pollak, Berčič); Smučarski klub (Smolnikar, Kokotec, Sušnik, Doplihar, Lanišek, Škorjanc); Atletski klub Olimpija (Novak, Černe, Burja, Potnik, Griinfeld, Vrhovnik); Odred bistriških gamsov (Plešnar, Zagoričnik, Drobnič, Rakovič); Teniški klub (Bogataj, Urh, Prešeren); Občinska strelska zveza (Vidmar, Radej, Bergant, Podgornik) Odbojkarski klub (Štrajhar) Plavalni klub (Pibernik, Šnabl) Nogometni klub Kamnik (Zem- ljen, Slapničar) in Janez Sedušak za prizadevno delo na športnem področju. Ob sprejemu je Franc Svetelj v svojem pozdravnem govoru dejal: »V naših temeljnih družbenopolitičnih dokumentih smo zapisali, da se mora telesna kultura uveljaviti kot sestavina kulture naroda in splošnih vrednot družbe, kot naravna potreba človeka in pomemben dejavnik njegovega zdravja, delovnih in obrambnih sposobnosti, ki prispeva k svobodnemu življenju in ustvarjanju je telesna kultura njegova neodtuljiva pravica. S srednjeročnim programom 1976-1980 smo se dogovorili, da bomo Posvetili največjo pozornost razvoju množičnega športa in rekreacije, na področju tekmovalnega športa pa reorganizaciji tekmovalnih sistemov in dvigu kvalitete. V petletnem obdobju moramo s skupnimi močmi zgraditi športno dvorano, ki bo omogočila hitrejši razmah telesnokulturne aktivnosti.« Tovariš Svetelj je spregovoril tudi o povečanem številu članov v športnih društvih in o vse bolj številnih in množičnih telesno-kulturnih akcijah ter tekmovanjih. K temu so seveda pripomogli tudi nekateri novi športni objekti in izredno razumevanje delovnih ljudi in OZD za potrebe Tekmovanje s puško Decembra lanskega leta je bilo na Jezici pri Ljubljani tradicionalno tekmovanje šestčlanskih ekip s serijsko zračno puško. Nastopili so strelci vseh kategorij. Ekipa Kamnika v sestavi: Ivan Rihtar - član, Marija Podgornik - članica, Mišo Bencan - mladinec, Dragica Cipot - mladinka, Milan Grkman - pionir in Meta Podgornik - pionirka je zmagala z 71 krogi razlike pred drugouvr-ščeno ekipo. V mesecu januarju je ono v Grosupljah republiško prvenstvo s standardnim zračnim orožjem. Nastopili so tudi Kamničani, med katerimi je Roman Radej dosegel odlično 2-3. mesto s puško, Zore ml. pa solidno 5. mesto s pištolo. IV Jamarski klub Kamnik je imel konec januarja svoj drugi redni letni občni zbor. Poleg članov kluba so se ga udeležili še predstavniki ZOTK Kamnik in DZRJ Simon Robič Domžale. Na zboru smo predvsem analizirali delovanje JKK v preteklem letu. Lahko ga označimo kot uspešno, saj smo naloge lanskega plana uspešno uresničili. Po raziskavah in dokumentiranju smo obiskali 31 jam in brezen in v njih prebili 745 ur. Jame je v okviru kluba raziskovalo že 17 ljudi, ki so razdeljeni na raziskovalce, pripravnike in rekreativce. Največji uspeh preteklega leta je odkritje Kamniške jame v Ze-leniških Špicah, ki obeta, da bo telesne kulture. Skupna prizadevanja delovnih ljudi za izboljšanje materialnih pogojev v telesni kulturi pa so rodila lepe uspehe tudi v rezultatih kamniških športnikov, saj so se nekateri kamniški športniki povzpeli v sam vrh športnega udejstvovanja v republiškem, državnem in tudi mednarodnem merilu. Tu naj omenimo kamniške alpiniste in Toneta Škarjo, ki mu je zaupano vodstvo VII. JAHO odprave na najvišji vrh sveta. Smučarji so dosegli odlične uspehe in se uvrstili s svojimi člani v državno reprezentanco. Iz Kamnika je tudi slovenski mladinski prvak v umetnostnem drsanju in kotalkanju. Kamniška košarka je v zadnjem obdobju visoko napredovala in dobiva vse več pristašev med mladinci. Med športe, ki doživljajo velik razmah sodi konjeniški šport v Komendi. Prizadevanje kamniških plavalcev je rodilo uspeh, saj so se uvrstili v 2. zvezno ligo v vaterpolo. Ob koncu je tovariš Svetelj poudaril velik prispevek, ki so ga v preteklem letu dali k razvoju kamniškega športa številni požrtvovalni športni delavci. Svoj govor pa je zaključil z besedami Tita: »Moč je v našem mladem rodu, ki je pridobitve revolucije rade volje sprejel za svoje in ki ve, da ima za seboj daljše obdobje dela in življenja v svobodi in miru kot katerikoli prejšnji rod na teh tleh.« najdaljša jama občine Kamnik. Zaradi obsežnosti in težavnosti jame raziskave še niso zaključene, kljub temu da smo njenemu ogledu namenili šest eno, dvo in tridnevnih akcij. Jama ni zanimiva samo zaradi globine in dolžine, temveč tudi zaradi geoloških fenomenov, ki se v njih pojavljajo. Pomembne so tudi sistematske raziskave Velikega Špica, Veže in Vežice. Na Vežici smo odkrili jamo, v kateri je podpis prvopristopnikov iz leta 1920, kar kaže na še nedokumentirane raziskave po 1. svetovni vojni. Klub se je preteklo leto finan-siral s prispevki ZOTK Kamnik in z udarniškim delom članov, ker dotacije niso zadostovale za celotni program. Nabavili smo del potrebne opreme za raziskave, a problem še naprej ostaja odprt, predvsem ob striktnem upoštevanju varnostnih norm. Sklenili smo, da bomo pospešili raziskave Kamniške jame ob sodelovanju z ostalimi jamarskimi organizacijami (pomanjkanje opreme). V mejah možnosti bomo organizirali v klubu jamsko reševalno skupino. V prihodnjem letu bomo zopet organizirali jamarsko šolo. Občni zbor smo zaključili z ogledom diapozitivov iz Kamniške jame. Skrb za mlade Košarkarski klub Kamnik je organiziral v soboto, 17. februarja tekmovanje za učenke in učence petih in šestih razredov kamniških osnovnih šol. Vabilu na tekmovanje so se z velikim navdušenjem odzvale vse štiri kamniške osemletke, oziroma njihove ekipe. Košarkarski klub, ki letos slavi 20-letnico delovanja, se zaveda potreb za nenehno skrb za podmladek. V takem organiziranju tekmovanj pa tudi mladi dobivajo in krepijo voljo do treningov. 1 Pri dekletih je prvo mesto dosegla ekipa OŠ Toma Brejca, pri fantih pa so bili prvi učenci OŠ Komenda-Moste. Kamniški košarkarji bodo tovrstna tekmovanja še organizirali, čeprav so zaenkrat še nezadovoljivi prostorski pogoji. S pridobitvijo nove telovadnice in igrišča pa bodo dani tudi boljši pogoji za razvoj košarke, ki sodi med najbolj priljubljene športne panoge in uživa precejšnjo privrženost med mladimi. maj PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOf IČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK Pohod na Stol Letos je bil že 14. spominski pohod na Stol. Zaradi slabih zimskih razmer je 2238 m visok karavanški očak, ki ga je odevala debela bela odeja, sameval brez obiskovalcev. Vodstvo je izbralo drugo varianto: od Valvazorjeve koče preko Žirovniške planine do lovske koče na Doslovški planini (1218 m) in nato preko Za-breške planine do karavle. Ob 12h je bila pri Valvazorjevemu domu proslava v spomin padlim v bitki na Stolu. Kljub slabemu vremenu je iz Kamnika odpeljal avtobus s kar 35 udeleženci. Vodja izleta sta bila Mulej Franc in Markuš Zdravko. Prisotna sta bila tudi 2 člana GRS, čeprav pomoč na srečo ni bila nikomur potrebna. JUGOSLOVANSKA ODPRAVA KRENILA NA POT Naši alpinisti so na poti proti svojemu najvišjemu cilju, Čomo-lungmi, boginji gora, 8848 visoki gori, ki je niti ptica ne more pre-leteti. Le človeku je uspelo stopiti na njeno teme. Veliko je ljudi, ki so sicer v zaledju in v senci blišča 25-član-ske odprave, a so po svojih močeh tudi prispevali velik del za uresničitev visokega cilja. Tudi v Kamniku je veliko delovnih organizacij, ki so podprle 7. jugoslovansko odpravo v himalajsko pogorje. Naj jih naštejem: ALPREM (aluminijasti profili za stremena) ETA (prehrambeni izdelki) KIK (Kemijska industrija Kamnik - polivinil) SVILANIT (brisače) TITAN (ključavnice) Vsem se člani odprave, pa tudi vsi, ki bomo napeto spremljali dogodke na zasneženih strminah zemeljskega velikana, toplo zahvaljujemo za pomoč. »Vajeniška doba alpinizma je dolga. Alpinizem je preizkuše-valnica volje in tovariške zvestobe.« (K. Jug) Prav gotovo pa je, da je želja vsakega aktivnega alpinista, da bi nekoč zašel v visoke gore azijske Himalaje. In če gre za najvišji vrh, potem je želja še toliko večja. Everest! Pojem za vse alpiniste. In še za milijone drugih ljudi. Kruto kraljestvo, ki vabi ljudi v svoj začaran objem. Gotovo je, da so za to poslanstvo izbrani najboljši kandidati. Tudi naš kraj bo prispeval k temu podvigu. Kar trije naši alpinisti so uspešno prestali dolge in napete selekcije, zdravniške preglede in teste telesne pripravljenosti, množična cepljenja in naporno delo pri nabavi in urejevanju vsega potrebnega. Oprema je že davno odpotovala, vodja odprave, Tone Škarja, pa je krenil na pot v nedeljo, 18. 2. Vsi ostali, med katerimi sta tudi naša alpinista Bojan Polak in Dušan Pod-bevšek, pa so odpotovali 27. 2. Če bi alpinizem primerjali s športom, potem naskakovanje strehe sveta gotovo odgovarja Olimpijskim igram. Veliko pa je stvari, ki ločijo alpinizem od športa. Tvoj največji nasprotnik je tvoj lastni jaz in gora, ki zna biti dobra kot prijatelj ali pa kruta kot najnevarnejši sovražnik. Zato moramo gledati na odpravo kot na celoto. Če uspe.ena naveza, je to uspeh cele odprave, še več, to je uspeh vsega zaledja, vseh, ki so kakorkoli pomagali pri odpravi, cele naše države. Vsi želimo, da bi se med države, katerih zastave ponosno plapolajo na najvišji točki sveta, vpisala tudi Jugoslavija, da bi za-plapolala tudi naša zastava. So naši alpinisti dovolj močni, da tvegajo nekaj tako velikega? Ali jim bo dovoljeno stopiti po poti, ki je še ni prehodila človeška noga? Vendar pa so to isto goro naskakovali po svojih poteh, novih ali že uhojenih, največji alpinisti. 26 let je že minilo od velike zmage nad goro, pa ni niti 100 tistih, ki so dosegli njeno najvišjo točko. Le 13 je držav, katerih možje so stali na temenu gore. Vseh naših 6 prejšnjih odprav je dokazalo, da se naši alpinisti lahko kosajo s svetovnimi alpinističnimi silami. Zato imamo pravico, da se potegujemo za največjo lovoriko. Držali bomo pesti za vse moštvo, da se bodo bele gazi naših alpinistov ustavile šele na vrhu gore. ffy Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavni in odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156-Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.