NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejcic
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 40 - LETO 54 - CELJE, 7.10.1999 - CENA 280 SIT
HMELJ GRENI ŽIVLJENJA
ot da se je vse hudo zarotilo proti tistim, ki obdelujejo savinjska
imeljišča - po razkolu med hmeljarji, včasih tudi mučnih dogovorih,
(do bo poslej skrbel za zeleno zlato, po slabši letošnji letini in
lenazadnje potem, ko je kazalo na boljše, je v ponedeljek v skladišču
' Šempetru zgorela skoraj tretjina pridelka Perutnine Ptuj. več o
iatu, ki se iz zelenega spreminja v grenko, na straneh 5 in 31.
TEKMECA
v OBJEMU
Kovinotehna in Merkur bosta podpisala pogodbo o sodelovanju. Stran 7.
ŠIVIUE BREZ
SVOJEGA OBRATA
_Elkrojeva poslovna enota v Šoštanju v ukinjanju. Stran 6._
Strela udari
le v najvišje
vrhove
Direktor AD Kladivar Roman Lešek o razlogih za svoj odstop. Stran 22.
POOLE JMO-POJE JMO
Na Gorenjsko!
Potem, ko smo obredli že dobršen del Slovenije,
bralce vabimo na izlet na Brezje in Kropo. Kupon za
prijavo najdete na strani 15.
MARATONKA NA
OTROŠKI PROGI
V reportaži predstavljamo dolgoletno celjsko otroško zobozdravnico
prim. Marto Škapin. Stran 16.
Rojstni dnevi, miinsko
kolo in zibelka
Kronika s Celjskega na strani 48.
2
DOGODKI
Pokojninski zakon
še ta mesec?
Poslanci državnega zbora
so se v drugem branju prebili
skozi 400 dopolnil zakona o
pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju in jih
sprejeli 200. Dokončno naj
bi zakon sprejeli na nasled-
nji seji.
Sprejeli so dopolnila k do-
ločbam zakona, ki urejajo
pravico do dela s krajšim de-
lovnim časom od polnega,
pravico do nadomestila za in-
validnost in prenehanje delov-
nega razmerja delovnemu in-
validu. Dopolnili so določbe
glede vdovske in družinske
pokojnine in sicer glede od-
mere. Najnižja osnova za od-
mero vdovske pokojnine je
tako v višini 45 odstotkov os-
nove umrlega zavarovanca, ne
glede na njegovo starost.
Med drugim so sprejeli pred-
log vlade, da lahko zavarova-
nec, ki gre v pokoj pred dopol-
nitvijo polne starosti, dokupi
leta in bo dobival pokojnino
brez odbitkov. Ena od možnosti
bo še, da se v kolektivni pogod-
bi določi, da delodajalec plača
prispevke za dokup let, če je
delavec najmanj 20 let delal za
strojem, če je moral stalno de-
lati v nočni ali v treh izmenah.
Pokojnine pa se bodo zviševale
in zniževale za toliko, za koli-
kor se bo po statističnih podat-
kih spremenila povprečna pla-
ča zaposlenih.
V zavarovalno dobo so poleg
skrbi za otroka, poklicne reha-
bilitacije vojaških invalidov,
civilnih invalidov vojne, sle-
pih, gluhih, obolelih z mišični-
mi boleznimi, pareplegijo, pa-
ralizo, multiplo sklerozo na
seznam uvrstili še delo duhov-
nikov, redovnikov, redovnic in
drugih oseb v verskih skupno-
stih, ki so poklicno opravljali
versko službo, vendar do 1.
januarja 1983 niso mogli pla-
čevati prispevkov v pokojnin-
ski sklad. Črtali pa so določilo,
da se v zavarovalno dobo šteje
tudi bolniški dopust ali star-
ševski dopust po prenehanju
delovnega razmerja ali druge-
ga razmerja, ki je podlaga za
zavarovanje.
Potrdili so tudi predloge za
uvedbo prostovoljnega dodat-
nega zavarovanja, ki ga bo
mogoče skleniti, če se bo v
podjetju ali ustanovi za to od-
ločilo vsaj dve tretjini zapo-
slenih. Za donosnost sklada
dodatnega zavarovanja naj bi
po nekaterih predlogih jamči-
la država, kar pa ni bilo spre-
jeto. V to dodatno zavarovanje
vloženi denar do višine 30
tisoč mesečno ne bo obdav-
čen.	TC
Opravičilo za poboje
v spomin žrtvam množičnih pobojev na Teharjah je bila v nedeljo pri spomen
vsakoletna maša, ki jo je tokrat daroval mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Slovesu
sta pripravili Nova slovenska zaveza in župnijski urad Teharje.
Od napovedanih strankarskih prvakov se je slovesnosti udeležil predsednik SLS in podprec^
nik vlade Marjan Podobnik ter v njenem imenu izrazil globoko obžalovanje za pov^
obračune z neoboroženimi ujetniki, v katerih so sodelovali številni Slovenci. Upa, daj
Slovenija zmogla pokopati vse umrle in pobite in zanje izdati mrUške liste.	■ i
Dr. Jože Bernik pa je izrazil nezadovoljstvo nad predlogom zakona o povojnih pobojih, ki ^
njegovem prevara, ter zavrnil razlage, po katerih pomenijo zahteve NSZ novo ločevanje in kli^
maščevanju. Nesprejemljivi so izgovori, da ni denarja za raziskavo grobišč, ureditev groboi
Dostavitev spomenikov, je menil.	TC, Foto: SHES
Življenje za učenje mladih
Ob 5. oktobru, svetovnem
dnevu učiteljev, je minister za
šolstvo in šport dr. Pavel Zga-
ga podelil letošnje nagrade
Republike Slovenije na po-
dročju šolstva. Med nagrajen-
ci sta tudi dva z našega ob-
močja, ki sta prejela nagradi
za življenjsko delo: Emilija
Pešec in mag. Karel Šmigoc.
Odbor za podeljevanje na-
grad za najvišje dosežke v
vzgoji in izobraževanju se je
odločil za 11 nagrajencev iz
vse Slovenije, ki jih je izbral
med 65 predlogi.
Za življenjsko delo na po-
dročju predšolske vzgoje so
nagradili profesorico pedago-
gike Emilijo Pešec, dolgolet-
no ravnateljico Vrtca Tončke
Čečeve v Celju, ki je pod nje-
nim vodstvom pridobil visok
strokovni ugled v slovenskem
prostoru. S svojo strokovnost-
jo, jasnostjo izraznosti in spo-
sobnostjo povezovanja teorije
s prakso sodi Peščeva v vrh
slovenskih strokovnjakov -
praktikov v predšolski vzgoji.
Zato jo državne ustanove
vključujejo v svoja strokovna
telesa pri pripravi gradiv, ki
usmerjajo razvoj predšolske
vzgoje v Sloveniji.
Magister fizike Karel Šmi-
goc je 32 let dela na področju
vzgoje in izobraževanja pos-
vetil oblikovanju novega zna-
nja, iskanju novih rešitev in
prenašanju znanja na druge.
Svojo pot je začel kot učitelj
matematike in fizike v OŠ
Šmarje pri Jelšah, kjer pouču-
je še danes. Odlikuje ga ustvar-
jalno in inovativno poučeva-
nje, s katerim zna ne vedno
priljubljena predmeta pribh-
žati učencem in jih zanju nav-
dušiti. Zato ne presenečajo
številni dosežki na različnih
tekmovanjih. Svoje znanje
prenaša tudi na študente kot
mentor ter na učitelje na peda-
goških delavnicah. Aktiven je
v mednarodnem združenju
učiteljev fizike.	TC
Neresnični miti o starejših
Območni svet celjske eno-
te Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije je ob
1. oktobru, mednarodnem
dnevu starejših, pripravil
razširjeni sestanek sveta, na
katerem je predstavil razvoj-
ne poglede zavoda pri reše-
vanju nekaterih problemov
starejših občanov, o proble-
matiki starejših pa je govori-
la Alenka Kokalj, dr. med.,
iz Zavoda za zdravstveno
varstvo.
Kot je poudarila Alenka
Kokalj, se v Sloveniji in tu-
di drugod po svetu srečuje-
mo z mnogimi miti o sta-
rostnikih, ki pa jih je treba
prej ali slej ovreči. Tako ne
drži, da živi večina starejših
v razvitem svetu, da so vsi
stari ljudje enaki, da se moš-
ki in ženske starajo na enak
način, da so starejši ljudje
slabotni, da so starejši bre-
me za družbo in da nimajo
več kaj prispevati. Dejstva
namreč kažejo, da več kot
60 odstotkov starejših živi v
deželah v razvoju, da je sta-
ranje pogojeno tako biološ-
ko kot družbeno, da je veli-
ko starejših ljudi še zelo vi-
talnih, da mnogi starostniki
opravljajo veliko tako ime-
novanega nevidnega dela in
da še zdaleč niso breme
družbo ali družino, saj ii
jo lasten denar in opravlj
mnoga pomembna oprav
Direktorica celjske obnj
ne enote ZZZS Marina 8
čar-Borič je poudarila, dai
rejši predstavljajo za m
skupino, ki potrebuje pos
no pozornost in ji zato žel
nuditi tudi posebne proj
me. ZZZS se bo v reševa
nekaterih problemov starej
vključil zlasti preko iK
zdravstvene zavaroval
Vzajemna, ki naj bi predvi
ma pričela delovati 1. novj
bra in bo urejena tako, da^
prostovoljno zdravstveno i
varovanje dostopno tudi S
rejšim.
Med govorom Lojzeta Posedela.
V spomin na prvo bitko na Creti
Združenje borcev in udeležencev NOB občine Žalec in Mozirje ter domicilni odbor II.
grupe odredov Celje so pripravili na Čreti na Dobrovljah spominsko slovesnost, s katero so
počastili spomin na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorsko vojsko
jeseni leta 1941.
V lepem jesenskem dopoldnevu se je pri spomeniku zbralo več sto borcev, med njimi je bil tudi
predsednik slovenske borčevske organizacije general Ivan Dolničar ter drugi. Zbrane je
pozdravil župan občine Vransko Franc Sušnik, slavnostni govornik pa je bil žalski župan Lojze
Posedel, ki je med drugim poudaril tudi pomen ohranjanja spomina na tako pomembne
dogodke, kot je bila ta bitka na Čreti. Nekaj besed je zbranim namenil tudi udeleženec te bitke,
prvoborec Ivo Ludvik Zupane. V kulturnem programu so nastopili godba Tekstilne tovarne
Prebold, učenci OŠ Letuš in harmonikarja iz Raven pri Šoštanju.	T. TAVČAR
Sporna
prečna cesta
Občinski svet Rogaške
Slatine je sprejel lokacijski
načrt za prečno cesto med
Ulico 14. divizije in Kidri-
čevo ulico, ki ji javno nas-
protuje skupina bližnjih
stanovalcev.
Ti se najbolj bojijo novega
križišča, ki bo nastalo med
prečno cesto in Ulico 14.
divizije ter neugodnih eko-
loških posledic. Zato so stro-
kovnjaki pred tem pripravili
več različnih možnosti za
primernejši dostop do tam-
kajšnjega vrtca in bodoče
glasbene šole.
Ustvarjalci lokacijskega
načrta nameravajo razbre-
meniti Ulico 14. divizije ter
del nove ulice spremeniti v
enosmerno cesto s kolesar-
sko stezo. Takšno rešitev
podpira tudi vodstvo vrtca,
saj bo vrtec med drugim pri-
dobil zelene površine. Ob-
činski svet je dal prejšnji
teden prednost mnenju stro-
kovnjakov.	BJ
0 delu žalskih
krajevnih skupnosti
V desetih krajevnih skup-
nosti v občini Žalec bodo 17.
oktobra izvedli volitve v sve-
te krajevnih skupnosti. Za
zaključek so na zadnji seji
žalski svetniki prisluhnili
vsem trem podžupanom, ki
so predstavili delo krajevnih
skupnosti do konca septem-
bra.
Podžupan Ferdinand Haler
je predstavil delo v KS Petrov-
če, Liboje, Galicija in bodoči
KS Leveč. Pohvalil je delo v
Petrovčah; omenil, da je z ve-
seljem obiskoval KS Galicija,
kjer je 3-članski odbor s Vla-
dimirjem Majerjem na čelu
pomiril razgrete strasti, dose-
gel konsenz s kamnolomom
in tudi po zaslugi starega sveta
dokončal nekaj pomembnih
del. Po mnenju Halerja je do-
bro delo odbora odvrnilo raz-
mišljanja o ustanovitvi dveh
krajevnih skupnosti znotraj
Galicije, izpostavil pa je tudi
delo društev. Za delo bodi
KS Leveč so imenovali odfl
ki je vodil postopke za ustsj
vitev KS, vendarle pa je Hi
govoril tudi o iracionalrt
trošenju časa in medsebol
očitkih. Kritično pa je pi^
stavil delo v KS Liboje, kjer
je politika očitno napra''
svoje.
Podžupan Janko Kos je
zadolžen za spremljanje d^
KS Vrbje, Žalec in Ponil'
Pohvalil je delo v KS Vrt
kjer urejajo kar precej stvi
za Ponikvo povedal, da so"
bolje oplemenitili prora^*
ska sredstva; v Mestni skuP*
sti Žalec pa poleg opravljeii'
dela omenil, da bi se rn^
bolj povezati z društvi io ^
skrbeti za enakomernejši ^
voj mesta Žalec. PodžUf
Gregor Vovk-Petrovski, ^
skrbel za KS Griže, Šempj
in Gotovlje, je bil z delom
treh KS zadovoljen.
DOGODKI
3
Bomo novembra spel plavali?
Med najbolj ogroženimi Celjani so krajani Polul
Letos so bila opravljena
J najnujnejša dela po po-
javi, kar pa je še vedno več,
je bilo narejeno prejšnja
je menil celjski župan
lojan Šrot, ko so na seji
^gstnega sveta razpravljali
I poteku sanacije. S tem je
jlel odgovoriti tudi kraja-
'oni ob Cesti v Laško, ki so
p3 odgovorne naslovili pro-
jjjtno pismo.
V njem ugotavljajo, da se jih v
^ročilu o poplavni varnosti niti
ne omenja, čeprav so bili v obeh
poplavah med najbolj prizadeti-
mi. Hkrati pa dosedanji ukrepi
po njihovem sicer zmanjšujejo
poplavno ogroženost Celja, po-
večujejo pa ogroženost Polul.
Za sedanjo drugo fazo sana-
cijskega programa naj bi bilo
za porečje Savinje zagotovlje-
nih 163 milijonov tolarjev sred-
stev države. Celje naj bi letos
razpolagalo s približno tretjino
tega denarja. S tem so že ali še
bodo uresničili tri večje posege:
v Liscah, na Skalni kleti in na
Ostrožnem. Pri tem je z denar-
jem pomagala tudi občina.
Problem Polul oziroma Ceste v
Laško pa naj bi rešili z izgrad-
njo kanalskega kolektorja za
čistilno napravo, ko bi hkrati
sanirali levo brežino Savinje.
Če do tega še ne bo prišlo, bo
po zagotovilih župana občina
pomagala z lokalnimi ukrepi
(dvig nivoja ceste...). Hkrati je
opozoril, da je interventni za-
kon namenjen odpravi posle-
dic, zavarovanje premoženja
pa mora biti skrb vsakega do-
brega gospodarja. Ukrepi za
povečanje poplavne varnosti v
državi pa so stvar nacionalnega
programa, ki še ni sprejet,
medtem ko ima lokalna skup-
nost omejene pristojnosti in
možnosti, je menil Šrot. Tudi
zato so svetniki sklenili, da je
treba na problematiko bolj
vztrajno opozarjati, takorekoč
ob vsakem večjem deževju, in
narediti vse potrebno, da bo
republika poskrbela za sanaci-
jo voda južno od Celja.
UMIllilllMIlBIIIIIIIIMMiMjiilliig:- TC
Turnsek bi kupil območje Ema
Celjski svetniki so na tor-
^ jivem zasedanju razpravlja-
jio ponudbi Janka Turnška,
lirektorja družbe Emo ETT,
j je Mestni občini predlagal
dkup celotnega kompleksa
jvše tovarne Emo.
, Do konca leta predlaga na-
up in plačilo nepremičnin,
a katere bi odštel 3,4 milijo-
fl nemških mark s pripada-
očimi 6-odstotnimi obrestmi
*j 27. maja 1998, ko je bila
Henjena kupna pogodba
aed MOC in Slovensko raz-
ojno družbo.
Emo ETT je v skladu z do-
Dvorom z MOC organiziral
proizvodnjo emajlirane poso-
de v delu poslovnih prostorov
in za določen čas zaposlil 227
delavcev. Družba posluje po-
zitivno in v tem času je v
sanacijo objektov in opreme
vložila okrog 90 milijonov to-
larjev. Po Turnškovih bese-
dah je tudi to, da niso lastniki
nepremičnin, ovira, da bi lah-
ko ljudi zaposlil za nedoločen
čas.
Strokovne službe občine so
predlog proučile, vendar ga
po besedah podžupana
Zdenka Podlesnika v celoti
ni mogoče sprejeti, saj ne po-
meni povrnitve celotnega
vložka občine v nakup Emo-
vega kompleksa. Želi pa s
prodajo »zmanjšati okove
okrog žiro računa MOC«, saj
tudi jamstva za posojila šteje-
jo enako kot najeti krediti.
Zato so svetniki sklenili, da se
družbi Emo ETT prodajo ne-
premičnine za obstoječo proi-
zvodnjo po nabavni ceni, po-
večani za stroške, ki jih je
imela občina z zagonom proi-
zvodnje. Preostale površine
ob Mariborski in Bežigrajski
cesti pa naj se proda po tržnih
pogojih, pri čemer ima Emo
ETT predkupno pravico.
TC
Kadrovske
zadevev
mesinem svetu
Mestni svetnik MOC so dali
soglasje k imenovanju Primo-
ža Kristana za direktorja za-
voda Mladinski center Celje, ki
je doslej opravljal naloge vršil-
ca dolžnosti tega centra.
K imenovanju Slavka Sot-
larja za direktorja Stanovanj-
skega sklada občine Celje pa
so, poleg občin Vojnik in Što-
re, svetniki dali predhodno
soglasje in zahtevali, da
upravni odbor sklada z direk-
torjem sklene individualno
pogodbo na osnovi kriterijev
strokovne službe MOC.
Zaradi dela in življenja v tuji-
ni pa je prenehal mandat svet-
niku LDS Igorju Gobcu. TC
V bodoče
samo pet
prehodov
Ni še pozabljena tragična
»sreča v Podlogu pri Sem-
etru, ko so ugasnila štiri
ttlada življenja, hkrati pa niti
<)ljube, da bodo v občini Ža-
fc poskušali čimprej odpra-
iti nezavarovane železniške
'rehode.
V sklop teh prizadevanj sodi
Wep svetnikov s četrtkove
^je, da za nekaj več kot 11
bilijonov odkupijo Kramerje-
i) hišo v Šempetru, kar bo
'niogočilo razširitev in uredi-
^v križišča ceste Celje-Ljub-
^na in odcepa za Podlog in
^rušovlje v Šempetru. Tako je
'^daj priprava dokumentacije
^križanje železnice in ceste v
^i^ljučni fazi, podpisali so po-
pdbo za krajšanje hmeljske
'čnice, potrebno pa bo še pre-
'^ojektirati kanalizacijo.
Hkrati pa je vodja žalskega
''delka za okolje, prostor in
^'Tiunalne zadeve Aleksan-
Žolnir svetnikom pred-
al tudi druge aktivnosti,
je znano, so v občini že
časom ustanovili poseb-
komisijo, ki je preučila vse
'^Zavarovane železniške pre-
"'cle. V žalski občini, torej od
^^ca do Ložnice, je 19 križanj
in železniške proge. Po
Nlogu komisije bi 5 preho-
^^ uredili z avtomatskimi za-
^''nicami, druge prehode pa
ali z vzporednimi cesta-
povezali z urejenimi želez-
ski prehodi. Večino sredstev
? Ureditev bodo prispevale
i'j\'enske železnice, ki so jim
r^ani predali vse zemljiško
^)ižne izpise in mapne kopi-
US
Račji dvor pri Lovskem domu v Vojniku.
Vo|nišlci grbi podeljeni
Po otvoritvi novo asfaltira-
ne ceste do Lovskega doma v
Vojniku ter Račjega dvora,
gostilnice, ki so jo vojniški
lovci ob pomoči občine v
ribniku ob lovskem domu
postavili v dobrih desetih
dneh, je bila v ponedeljek v
telovadnici osnovne šole
Frankolovo osrednja slove-
snost ob občinskem prazni-
ku občine Vojnik.
Med prireditvijo, ki jo je
vodila Marija Sodin Tihle,
sta spregovorila župan obči-
ne Vojnik Beno Podergajs ter
državni svetnik Lojze Oset, ki
je orisal delo občine Vojnik v
preteklih petih letih. Med slo-
vesnostjo so nastopili člani
Moškega pevskega zbora An-
ton Bezenšek s Frankolove-
ga, orkester Akord iz Celja
pod vodstvom dirigenta Mat-
jaža Brežnika ter Mira Slati-
nek, ki je pred kratkim izdala
svojo prvo pesniško zbirko.
Župan Beno Podergajs, po-
džupan Janez Korošec ter
Valerija Svetel so ob koncu
podelili še letošnje vojniške
grbe. Zlat vojniški grb za leto
1999 in plaketo častne občan-
ke je prejela Marija Marjanca
Krpan, ki že vrsto let uspešno
vodi vojniško društvo upoko-
jencev. Srebrne grbe so prejeli
Marjan Adamič, ki je življe-
nje posvetil petju in je član
več pevskih zborov v vojniški
občini, Mira in Jože Šeško,
uspešna podjetnika iz Socke,
ki sta znana predvsem po ko-
nj eništvu, ves čas pa aktivno
sodelujeta pri oblikovanju
kulturnega in družabnega
življenja v vojniški občini, ter
Anton Drev, dolgoletni rav-
natelj osnovne šole Frankolo-
vo. Letošnji bronasti grb obči-
ne Vojnik so podelili mizarju
Jožetu Kraljiču iz Arclina, iz-
delovalcu visoko kakovost-
nega stilskega pohištva, ter
zakoncema Ivani in Roku Li-
povšek iz Vojnika, ki sta zna-
na predvsem po tem, da že
"od leta 1960 pod svojo streho
sprejemata rejence, v štiride-
setih letih pa sta lepšala
otroštvo kar 33 otrokom,
med katerimi jih je bilo 6 težje
prizadetih.
Osrednja slovesnost ob le-
tošnjem občinskem prazniku
se je zaključila v posebni sobi
gostišča Turist na Frankolo-
vem, kjer so odprli razstavo
starih knjig. Kar 151 takšnih
knjig (med katerimi je najsta-
rejša iz leta 1726 in je v lasti
Župnijskega urada Nova Cer-
kev) je prispelo na razpis Ob-
čine Vojnik, na razstavi v go-
stišču Turist pa si jih lahko
ogledate okoli petdeset.
N.-M. SEDLAR
Foto: G. KATIČ
po svetu
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Jorg Haider veliki
zmagovalec
V Avstriji so potekale parla-
mentarne volitve, ki so dodo-
bra razburkale avstrijsko po-
litično sceno. Najbolj je na-
mreč uspela Svobodnjaška
stranka Jorga Haiderja, ki se
je s standardnega tretjega
mesta povzpela na drugo. S
tem pa je najverjetneje preki-
nila 13-letno vladavino rde-
če-črne koalicije socialdemo-
kratov in ljudske stranke.
Vodja zmagovalne in vlada-
joče socialdemokratske stran-
ke, avstrijski kancler Klima je
že napovedal, da za njegovo
stranko obstajajo le dve mož-
nosti. Ali bo sestavila koalicijo
z dosedanjo zaveznico, ljud-
sko stranko, ali pa se bo umak-
nila v opozicijo. Vodja ljudske
stranke, zunanji minister
Schiissel pa je že med štetjem
volilnih glasov napovedal, da
bodo šli v opozicijo, če bodo
pristali na tretjem mestu. Av-
strijski nagib na skrajno desno
so v tujini sprejeli s precejšnjo
zaskrbljenostjo, vključno s
Slovenijo, saj so znana Haider-
jeva radikalna stališča do tuj-
cev, širitve EU na vzhod, pa do
vprašanja lipicancev in sta-
roavstrijske manjšine v Slove-
niji. Tuji tisk je zapisal, da je
»Haider sinomm avtoritetnega
voditelja, ki ga zaznamuje ne-
strpnost, provincialnost, so-
vraštvo, nacionalizem ter iz-
ključitev vseh tistih, ki mu nas-
protujejo«. Zato v takšni državi
kot je Avstrija podpihovalec
nemirov kot je Haider ne bi
smel dobiti priložnosti.
S pendreki nad
demonstrante
Policiji v Beogradu so spet
popustili živci. Po desetih
dneh mirnih demonstracij,
brez incidentov in izzivanj, se
je grobo spravila na protestni-
ke, ki so hoteli prečkati most
med »starim« in Novim Beo-
gradom. Znameniti Brankov
most je že bil prizorišče nasi-
lja policije nad demonstranti
med trimesečnimi protesti
konec leta 1996.
Tokrat se je množica kakih
30 tisoč ljudi namenila v Novi
Beograd, na Dedinje, z name-
nom, da »prebudi največjo
spalnico na Balkanu«. Policija
jih je pri tem grobo zaustavila
z gumijevkami in vodnimi to-
povi. Več deset ljudi je mora-
lo pomoč poiskati v bolnišni-
ci, ranjenih je bilo tudi pet
novinarjev in pet policistov,
čuvaji reda pa so se znašli
celo nad opozicijskimi vodi-
telji. Nekatere so »le« prete-
pli, druge tudi priprli. Kljub
nasilju se je opozicija odloči-
la, da bo s protesti nadaljeva-
la - ne le v Beogradu, temveč
tudi v drugih srbskim mestih
- v Nišu, Novem Sadu itn.
Velik problem pa še vedno
ostaja neenotnost opozicije,
ki bi se morala združiti in
poenotiti, če želi uspeti proti
Miloševiču. Zveza za spre-
membe tako še vedno zavra-
ča volitve, ki bi jih organiziral
srbski režim, saj se bojijo ne-
pravilnosti, medtem ko bi
Srbsko gibanje obnove Vuka
Draškoviča, če bi Miloševič
dovolil svobodne in poštene
volitve, na njih sodelovalo.
Japonska jedrska
nesreča
Na Japonskem se je zgodi-
la najhujša jedrska nesreča
doslej. V tovarni za obdelavo
urana v Tokaimuri, kakih
120 kilometrov severovz-
hodno od Tokia, je izbruhnil
požar, kar je povzročilo po-
večanje radioaktivnosti.
Več kot 50 ljudi je bilo izpo-
stavljenih močnemu sevanju,
od tega so bili trije ljudje težje
ranjeni in so imeli podobne
simptome kot pri sončarici. Ne-
srečo je najverjetneje povzročil
nek delavec, Id je med proce-
som obdelave naenkrat upora-
bil kar 16 kilogramov urana,
kar je osemkrat več od dovolje-
nega. Zato je prišlo do t.i kritič-
ne mase, kar je sprožilo jedr-
sko reakcijo. Po nekaterih po-
datkih je bilo sevanje kar 15
tisočkrat večje od normalnega
(dovoljenega). Nesreča naj bi
dosegla četrto stopnjo na se-
demstopenjski lestvici. Za pri-
merjavo, nesreča v Černobilu
leta 1986, je bila sedme stopnje.
Japonske oblasti so šele dve uri
po nesreči 300 tisoč prebival-
cev, ki živijo v premeru 10 kilo-
metrov od jedrske tovarne po-
zvale, naj ostanejo doma in naj
ne odpirajo oken. Predstavnik
vlade je priznal, da so oblasti
slabo ocenile resnost nesreče in
so se prepozno odzvale. Sicer
pa je v Tokaimuri, kjer živi 34
tisoč ljudi, kar 15 tovarn, ki se
ukvarjajo z jedrsko predelavo,
zato zadnja nesreča ni bila pr-
va. Je bila pa doslej najnevar-
nejša.
Dinku Šakicu 20
let zapora
Na Županijskem sodišču v
Zagrebu se je končal šestme-
sečni proces proti Dinku Ša-
kiču, nekdanjem poveljniku
koncentracijskega taborišča
Jasenovac. Sodišče je v pr-
vem tovrstnem (ustaškem)
procesu obtoženca obsodilo
na najvišjo možno kazen 20
let zapora.
78-letni Šakič, ki ga je sodiš-
če spoznalo krivega zločinov
proti civilnemu prebivalstvu in
kršitve mednarodnega prava,
je na izrek kazni odreagiral
zelo hladno, celo z manjšim
nasmeškom na obrazu. Kot
ustaški častnik in poveljnik ta-
borišča je sodeloval pri spreje-
manju in izvajanju odločitev, ki
so prizadele civilno prebivals-
tvo. Po nekaterih podatkih je v
Jasenovcu,	balkanskem
Auschwitzu, kot so ga nekateri
poimenovali, umrlo kar 85 ti-
soč ljudi. Šakič naj bi osebno
usmrtil štiri taboriščnike. Po
vojni se je preselil v Argentino,
kjer je 50 let živel pod svojim
pravim imenom, javnost pa ga
je spoznala, ko se je izpostavil
v nekem televizijskem interv-
juju, kar ga je stalo svobode.
Prejšnje leto so ga argentinske
oblasti izročile hrvaškim.
□
DOGODKI
V vrtcu vse
več otrok
Občinski svet v Šmarju
pri Jelšah soglaša s siste-
matizacijo delovnih mest v
javnem zavodu Otroški vr-
tec za to šolsko leto.
Tam je 38 zaposlenih, ki
skrbijo za 234 otrok, vklju-
čenih v dvanajst oddelkov v
Šmarju in Mestinju. K ome-
njenim otrokom je treba pri-
šteti 118 otrok, ki obiskujejo
malo šolo. Sicer pa je v
šmarski občini vsega skupaj
571 predšolskih otrok, med
katerimi jih je vključenih v
vrtec 47 odstotkov, bistveno
več kot pred petimi leti.
Zato so na prvi jesenski
seji občinskega sveta opo-
zorili na prostorsko stisko
na lokaciji v Šmarju, o če-
mer bodo svetniki posebej
spregovorili na pri hodnji
seji.	BJ
Dan za plakete in priznanja
v slavnostnem nagovoru
ob prazniku šoštanjske ob-
čine je podžupan Marjan Ja-
kob poudaril, da so obdobje
začetništva že prerasli in
morali bodo zastaviti realno
strategijo razvoja in vanjo
aktivno vplesti vse, ki lahko
pomembno vplivajo na gos-
podarske možnosti občine.
Šoštanjčane, ki so se v četr-
tek, 30. septembra, zbrali v
prenovljenem kulturnem do-
mu, je tudi opomnil na stečaj
njihove najstarejše tovarne.
Tovarne usnja Šoštanj, in de-
jal, da se občina vključuje v
reševanje nastalih gospodar-
skih, zaposlitvenih in socialnih
problemov. Zagotoviti bi mo-
rali tudi višji standard pri izo-
braževanju, je menil, pri ure-
sničevanju razvojnih ciljev na
različnih področjih pa bi lahko
veliko doprinesla že sposob-
nost medsebojnega prilagaja-
nja občanov. Ob naštevanju
večjih nalog, ki so v občini že
postorjene, se je spomnil po-
kojnega župana dr. Bogdana
Meniha, ki je imel pri vsem
tem znatne zasluge, in prav
zato so ga imenovali za čast-
nega občana. Častna občanka
je postala tudi Anka Verdnik
Jazbec, priznana zborovodki-
nja, ki si prizadeva za napre-
dek zborovskega petja in glas-
beno izobraževanje mladih.
Priznanja občine Šoštanj so
prejeli Mešani pevski zbor
Svoboda Šoštanj, ki je na slo-
vesnosti tudi nastopil. Pihalni
orkester Zarja Šoštanj in Os-
novna šola Karla Destovnika
Kajuha Šoštanj. Plaketi občine
so namenili Društvu taborni-
kov rodu Pusti grad in prosto-
voljnemu gasilskemu društvu.
K.L., Foto: J. MIKLAVC
Marjan Jakob, šoštanjski podžupan, je ob občinskem prazni-
ku izročil plaketo tudi Društvu tabornikov rodu Pusti grad.
Letošnji nagrajenci od leve proti desni: Janez Dušič (PGD Andraž). Niko Kač (KK Savinjski
Hopsi). Stanko Novak. Eva Škofič Maurer. župan Ljubo Žnidar in mag. Marinka Marovt.
Občina Polzela praznovala
Sklop prireditev, ki so jih
pripravili ob prazniku občine
Polzela, so zaključili v soboto,
torej ravno na dan praznika.
Začeli so s košarkarskim tur-
nirjem zaselkov občine Polze-
la, teniškim turnirjem in sej-
mom kmečkih dobrot, nadalje-
vali pa z dnevom odprtih vrat
KK Savinjski Hopsi ter s sveča-
no sejo občinskega sveta.
Na svečani seji, ki je bila v
avli osnovne šole, so se poleg
svetnikov zbrali številni gostje,
med katerimi so bili tudi župa-
ni sosednjih občin in odliko-
vanci. Bogat kulturni program,
s katerim so sejo začeli, so
pripravili učenci, med drugim
pa je Eva Škofič-Maurer, hčer-
ka Neže Maurer, odkrila mate-
rin doprsni kip. Slavnostni go-
vornik je bil župan Ljubo Žni-
dar, ki je med drugim poudaril,
da je mlada polzelska občina
dobro začela z delom. Povedal
je tudi, da so v tem času asfalti-
rali več kilometrov cest, da na-
daljujejo s širjenjem vodovod-
nega omrežja v Andražu in Lo-
čici ter z gradnjo kanalizacije v
Ločici in na Bregu. Pokrili so
stroške obnove osnovne šole
iz preteklega leta, prenavljajo
občinsko stavbo, več načrtov
pa je v fazi projektiranja. Kar
šestkrat so se uspešno prijavili
na razpise za dodelitev repub-
liških sredstev.
Ob koncu seje so za častno
občanko Občine Polzela raz-
glasili pesnico, pisateljico in
publicistko Nežo Maurer. V
njenem imenu je priznanje
sprejela hčerka Eva Škofič
Maurer. Grb občine Polzela je
prejel Stanko Novak, priznanja
pa mag. Marinka Marovt, KK
Savinjski Hopsi in PGD An-
draž.	T TAVČAR
Umrl je narodni heroj
Pred dnevi so pospremili na zadnjo pot narodnega
heroja Toneta Vidmarja-Luko. Zadnja štiri desetletja živ-
ljenja je preživel v Rogaški Slatini.
Leta 1917 rojeni fant iz Verda pri Vrhniki je odšel med
partizane prvo leto II. svetovne vojne ter je bil pozneje med
drugim namestnik komandanta 14. divizije. Med bitkami je
bil večkrat ranjen, najhuje na Graški gori, od koder je odšel
na Dolenjsko ter naprej v Belo Krajino, kjer je bil komandant
18. divizije, ki je varovala osvobojeno ozemlje. ■
Leta 1945 so ga proglasili za narodnega heroja in ga poslali
na vojaško izpopolnjevanje v Sovjetsko zvezo, nakar je
zaključil višjo vojaško akademijo v Sarajevu. V vojaški službi
je bil do leta 1955, ko je odšel v invalidski pokoj. Družino si je
ustvaril v Rogaški Slatini, kjer je bil dejaven na različnih
področjih. Bil je nosilec številnih odlikovanj in priznanj. BJ
Konjičani o starejših
V začetku tedna je Sloven-
ske Konjice obiskal minister
Janko Kušer, ki se je z gostite-
lji pogovarjal o problematiki
starejših ljudi.
Franjo Tepej, predsednik 00
Desus, je predstavil skrb za sta-
rejše, delo Lambrechtovega do-
ma, najstarejšega tovrstnega
doma v Sloveniji, pa je predsta-
vil direktor Anton Leban. Lani
so praznovali 125-letnico nepre-
kinjenega dela. Danes lahko
sprejmejo 156 oskrbovancev, v
domu pa je zaposlenih 55 ljudi.
»Starost je vedno imela težak
prizvok, a za občino Slovenske
Konjice je očitno, da skušate
storiti čimveč, da bo starost pri-
jetna,« je ocenil minister Janko
Kušar, nato pa spregovoril o
odnosu države do starejših lju-
di. V razgovoru je sodeloval
tudi župan Janez Jazbec, ki je
povedal, da lokalna skupnost
dela za dobro počutje vseh, tudi
starejših ljudi. Zahvalil se je
vsem, ki kakorkoli pomagajo
ali delajo s starejšo generacijo.
Trud in pozornost je občina
nagradila z najvišjim prizna-
njem, zlatim grbom, ki ga je lani
podelila Lambrechtovemu do-
mu, letos pa predsednici druš-
tva upokojencev, zobozdravnici
Marti Šlibar.	B.P
Stroški
ifomunalnega urejanja
Vrednost točke za izračun
nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča za leto
2000 je po novem sklepu
velenjskih mestnih svetni-
kov višja za 8 odstotkov, ko-
likor znaša predvidena rast
inflacije.
Na torkovi seji so potrdili
tudi sklep o povprečni gradbe-
ni ceni stanovanjske površine
in stroških komunalnega ure-
janja zemljišč za prihodnje le-
to. Slednji stroški naj ne bi
presegali povprečnih cen, ka-
kršne veljajo na primer v Ljub-
ljani ali Celju. Obravnavali in
sprejeli so tudi osnutek odlo-
ka o komunalnem prispevku,
ki so ga dolžni plačati vsi, ki
želijo na novo graditi ali obsto-
ječe objekte spreminjati, od-
meri pa se na podlagi komu-
nalne opremljenosti zemljišča.
Nižji prispevek je predviden
pri gradnji proizvodnih, kme-
tijskih, turističnih in športnih
objektov.	KL
v Podčetrtku
moderni simboli
Občina Podčetrtek je v pre-
teklih dneh pridobila težko
pričakovane občinske sim-
bole, tako grb kot zastavo.
V moderno zasnovanem
grbu, ki je delo društva Heral-
dica Slovenica, je na modrem
ščitu zlato sonce, z dvema
letečima lastovkama, vodnim
izvirom ter dvema srebrnima
lokoma z vsake strani. Grb
simbolizira tamkajšnjo pri-
vlačno naravo, zdravilno vo-
do in turiste, ki se radi vrača-
jo. Nekateri sestavni deli ob-
činskega grba so upodobljeni
tudi na občinski zastavi, kjer
prevladujeta modra in rume-
na barva. O simbolih mlade
občine je odločil občinski
svet.	BJ
Proti podražitvi vrtca
Svetniki v Slovenskih Konji-
cah so na zadnji seji zavrnili
predlagano 15-odstotno povi-
šanje cen v konjiških vrtcih.
Ravnateljica Marija Primo-
žič je povišanje utemeljila z
dejstvom, da so predpisani
normativi, ki krojijo kakovost
dela in bivanja v vrtcih, čedalje
zahtevnejši. Otrokom je treba
zagotavljati sodobna in vzgoj-
na sredstva, dvig kakovosti pa
terja tudi dodatno delovno silo,
zaradi česar so v konjiških vrt-
cih v zadnjih dveh letih zaposli-
li sedem pomočnic vzgojiteljic.
Primožičeva je še povedala, da
sedanja cena programov ne
pokriva več niti najosnovnejših
stroškov, tako da se je vrtcih v
zadnjih dveh letih nakopičilo
za dva milijona tolarjev in pol
dolga.
Omenjeni razlogi so odbor
za družbene dejavnosti prepri-
čali, saj so s podražitvijo sogla-
šali, podražitvi pa je nasproto-
vala večina svetnikov. Poudar-
jali so šibko socialno podobo
občine s številnimi brezposel-
nimi in družinami z nizkimi
prejemki, ki se s podražitvami
vse teže soočajo. Dogovorili so
se, da bodo o podražitvi vnovič
odločali konec oktobra, ko naj
bi svetnikom podrobneje pred-
stavili razloge za povišanje cen
oskrbe v vrtcih.
po držav
Slovenija kof
zgled
UUBUANA, 29. septej
bra (Delo) - Albanija bi ^^
rala slediti slovensken
zgledu na poti v demokra(
jo, je ob svojem prvem ol
sku v naši državi izjavil j
banski predsednik Rexh(
Meidani, ki se je v Ljublj^
največ pogovarjal o razni
rah na Balkani in o slovei
ski pomoči Albaniji v ok\^
pakta stabilnosti. Slovens'
podjetniki so Meidan^
predstavili svoje težave,
jih imajo pri povezovanju'
Albanijo, še zlasti črni trg:
tej državi ter visoke davi
in transportne stroške. ^
Neusklajeni
UUBLJANA, 29. septen
bra (Delo) - Tudi po razširj
nem sestanku vodilnih prei
stavnikov SKD in SLS ni zai
nati vidnejšega napredka j)
združevanju. To še zlasti vi
Ija za reševanje tistih vpr,
šanj, ki so za morebitii
združitev gotovo bistvene^
pomena. Čeprav obe stran)
kot realni termin združit\
omenjata 23. december, oi
govora o tem, kdo bi strani
vodil in kako bi se ta imeni
vala, še vedno ni.
Višja inflacija
UUBLJANA, 1. oktobi
(Delo) - Po podatkih držai
nega statističnega urada j
bila septembrska inflacij
0,8-odstotna, letna do zdi
pa 6,1-odstotna. Uvedb
davka na dodano vrednoi
je povečala inflacijo za
odstotka.
Brez snemanja
UUBUANA, 1. oktobr
(Delo) - V državnem zbor
so z večino glasov odločili, d
predlog zakona o javnei
mediju RTV Slovenija, ki gaj
v zakonodajni postopek vlc
žila skupina poslancev SKDii
SDS, ni primerna podlaga z
obravnavo. To pomeni, da tii
di neposrednega prenosa s«
državnega zbora na tretjefl
programu RTV, ki naj bi g
med drugim uvedel novi za
kon, še nekaj časa ne bo.
Konec gladovne,
stavke
UUBLJANA, 4. oktobr
(Delo) - Kaže, da se je p'
več kot letu dni končala gla
dovna stavka Darka Zupani
pred vladno palačo. ZupaM
ki je gladovno stavko pričaj
29. avgusta lani, so na njegfj
vo željo prepeljali na zdrav^
Ijenje v ljubljansko bolnišn"!
co Petra Držaja.	j
Mladina se ne ii
UUBLJANA, 5. oktobrj
(STA) - Tednik Mladina bj
najkasneje v začetku
hodnjega tedna vložil P^
tožbo zoper razsodbo v toži
bi podpredsednika vlade A
predsednika SLS MarjaH
Podobnika. Odvetnik Mlai^']
ne je dejal, da je pritožb^
utemeljena tudi zara^^
zmotne ugotovitve dejai^'
skega stanja in napačiij
uporabe materialnega p"^
va. Kršen naj bi bil tudi sai^
pravdni postopek.
DOGODKI
5
Finale za zeleno zlato
V teh dneh se kroji usoda savinjskega hmelja - Najnovejša dogajanja v pogovoru z Rudijem Trobišem,
direktorjem KZ Petrovce
Očitno so dogovarjanja o tem, kdo, kako in
i figavo pomočjo bo v prihodnjih letih obde-
![ Iival savinjska hmeljišča, prišla v finale, če
5^izrazimo v športnem žargonu, O dogaja-
f ijjh je minuli četrtek na seji občinskega sveta
1 jiregovoril žalski župan Lojze Posedel, več o
1	^jnovejših dogajanjih in petkovo prelomno
fijjo v zvezi s hmeljarsko problematiko pa
Vjio se pogovarjali z direktorjem Kmetijske
^ jdruge Petrovče Rudijem Trobišem, ki je od
2	^tka dalje tudi član komisije, ki se bo poga-
' ,la v ministrstvu za kmetijstvo.
I
»Vodilni se pač odločajo tako, kot je najboljše
y njihovo podjetje - podobno so lavnali tudi v
jmezad Export-lmportu. Vendar je vodstvo vodi-
^ )SVoj projekt o prevzemu in nakupu Hmezado-
^ ega Kmetijstva v stečaju, ki ni bil dogovorjen in
\ sklajen z lastniki Export-Importa,« je razmišljal
\ iidi Trobiš o vzrokih, ki so pripeljali do petko-
I Ega sestanka med vsemi, ki se na tak ali drugačen
\ jčin ukvarjajo s hmeljarstvom.
' Da pojasnimo in obnovimo del zgodbe:
\ 8,8-odstotni lastnik Hmezad Export-Importa
'okmetijske zadruge, 38 odstotkov je v lasti
^ nacionalizacijskih upravičencev, med kate-
imi je polovica kmetov,
^ 0,18-odstotni delež pa je v
Skah Slovenske razvojne
*tužbe, ki zagovarja politiko,
Dt jo zagovarja ministrstvo
a kmetijstvo. Slednje je pod-
_ rlo predlog, ki so ga pripravi-
' v zadrugah v sodelovanju z
' upani, predvsem žalskim žu-
Jjnom Lojzetom Posedelom.
jUem predlogu naj bi hme-
Bča prevzele zadruge, od
ph pa posamezni kmetje,
tadar se je s svojim predlo-
Dm pojavil tudi Hmezad Ex-
ort-Import, in sicer, da odku-
i pravno osebo Hmezad
metijstva v stečaju, hmeljiš-
apa da pridelovalcem hme-
iav najem. Hkrati se je Hme-
ad Export-Import malce pre-
fnetljivo pojavil na javni
bžbi in brez vednosti nad-
urnega sveta odkupil poslov-
it) enoto Šmarjeta, ki jo je
tečajni upravitelj prodajal na
ivni dražbi.
Zakaj niste podprli scenari-
ja Hmezad Export-Importa?
Vsi v upravi Hmezad Ex-
port-Import so vedeli, da se
kmetijske zadruge Savinjske
doline skupaj z občinami in-
tenzivno pripravljajo za prev-
zem hmeljišč in ostalih nepre-
mičnin Hmezad Kmetijstva v
stečaju - zadruge kot nosilec s
ciljem, da končni lastnik
hmeljišč in objektov postane-
jo hmeljarji, združeni preko
savinjskih zadrug. Hmezad
Export-Import je skušal svoj
scenarij speljati s tujim kapi-
talom, kar bi kasneje lahko
pomenilo tuje lastništvo hme-
ljišč v Savinjski dolini.
Kako boste dosegli kontin-
gent, 3,3 tone hmelja, ki je
garancija Evropske skupno-
sti, če vemo, da je bil letošnji
pridelek precej slabši?
Ravno zaradi prepozne ob-
delave hmeljišč, kar je nato
prevzela Perutnina Ptuj in re-
šila proizvodnjo, je bil pride-
lek 15 odstotkov slabši, še
enkrat toliko pridelka pa je
uničila suša, ker zaradi neje-
volje in neurejenih odnosov ni
nihče namakal. Letos se zna
del zgodbe ponoviti, saj bo
poteklo še nekaj časa, preden
bo kdo kupil hmeljišča. V tem
času bi se morala dela že zače-
ti: zemljišča bi bilo treba po-
drahljati, odorati in pognojiti,
poleg tega bi morali začeti s
sanacijo žičnic, ki so v izred-
no slabem stanju. Tudi zaradi
tega je nujno, da hmeljišča
čimprej pridejo v roke tistim,
ki jih bodo obdelovali.
Kako ste si zamislili, da
bodo kmetje prišli do hme-
ljišč?
Ko bo opravljen nakup po
pošteni ceni, ki ne bi preveč
obremenila proizvodnje in
plač na daljši rok, z ugodnimi
krediti, pomočjo občin in dr-
žave, bi razdelili hmeljišča
hmeljarjem. Ti bi morali v
dokaz, da mislijo resno, vloži-
ti 20 odstotkov svojega dele-
ža, za ostanek pa bi kredit pri
bankah najele zadruge. Ga-
rancijo za najetje kredita pri-
čakujemo od ministrstva -
knjižbe za nakup si ne more-
mo privoščiti na račun premo-
ženja zadrug ali kmetij. V tem
položaju pač pričakujemo
nujno pomoč države, podob-
no, kot jo izkazuje strateškim
podjetjem - za Savinjsko doli-
no je hmelj strateškega pome-
na in mora ostati paradni konj
savinjskega kmetijstva.
Verjetno so opravljeni vsi
pogovori - bo razdeljena vsa
zemlja, torej nekaj več kot
tisoč hektarjev hmeljišč?
Nekaj zemlje bo ostalo ne-
razdeljene, ker si kmetje ne
upajo oziroma ne morejo po-
večati hmeljišč, zato bodo
kmetijske zadruge organizira-
le proizvodnjo z vključitvijo
strojnega krožka za obdelavo.
Upamo, da se bodo hmeljarske
kmetije v prihodnjih letih raz-
vile in prevzele vsa nerazdelje-
na hmeljišča. Naš končni cilj
so družinske hmeljarske kme-
tije s 15-30 hektarji hmeljišč,
organizirane preko zadruge in
skupno prodajo samo preko
Hmezad Export-Importa.
Kje boste začeli?
Prepričati moramo tudi ste-
čajnega Upravitelja in upnike,
da je edini in pravi kupec
konzorcij, ki ga bomo ustano-
vili. Vsi se strinjajo z naku-
pom, vendar za pravo in po-
šteno ceno. Proizvodnja hme-
lja ne prenese visoke obreme-
nitve - hmelj namreč ni več
zeleno, temveč grenko zlato.
Zato je skrajni čas, da prene-
hamo z nevoščljivostjo, se
združimo in poenotimo, da
bomo tako spet močni in sami
odločali o usodi savinjskega
hmelja.
URŠKA SELIŠNIK
Rudi TYobiš
Zgorela tretjina hmelja
V požaru izgubljeni hmelj predstavlja nacionalno katastrofo - Nepopravljive posledice
bodo utrpeli predvsem savinjski hmeljarji
"Informacija o požaru, ki
^izbruhnil v skladišču na-
^ začasne delovne enote v
^Upetru, je v ponedeljek
'"'poldne priletela kot strela
|iasnega. V Šempeter so ta-
J") odšli naši odgovorni so-
^'avci za pridelavo hmelja,
j^i^dar katastrofe, ki jo je
gasilcev že imelo pod
"itrolo, ni mogel več nihče
J^^prečiti,« je v torek dopold-
^ v sporočilu za javnost
opisal predsednik uprave
J generalni direktor Perut-
"»e Ptuj dr. Roman Glaser.
,Ognjeni zublji so uničili ves
ki ga je Perutnina Ptuj
™3diščila v Šempetru, kar
•^eni izgubo dobre tretjine
»To ni katastrofa le za
>tnino Ptuj, ampak za na-
^f^alno gospodarstvo oziro-
ma za kmetijstvo v celoti. Po-
tem, ko se je v vključevanje
letošnje letine vključilo mini-
strstvo za kmetijstvo, gozdars-
tvo in prehrano ter poskrbelo,
da Slovenija ohrani kontinui-
teto na svetovnem trgu zelene-
ga zlata, so sedaj ognjeni zub-
lji uničili dobršen del truda in
vložkov. V vidu moramo imeti
tudi posredno škodo, ki jo bo
kljub recesiji na svetovnem
trgu hmelja utrpela država
Slovenija,« pravi dr. Glaser, ki
je v torek proti večeru obiskal
pogorišče.
V požaru je bila uničena
tretjina hmeljske letine, ki jo
je na tisoč hektarjih pridela-
la, obrala in posušila Perutni-
na Ptuj. Prav v teh dneh so
začeli hmelj prodajati oziro-
ma sklepati prve prodajne
pogodbe. Kot podjetje z
vzpostavljenimi standardi
kakovosti poslovanja v skla-
du s standardom ISO 9001 je
Perutnina Ptuj imela v celoti
zavarovane vse faze pridelave
in skladiščenja hmelja. Tako
je samo pridelek posušenega
hmelja v Šempetru bil zava-
rovan za 160 milijonov tolar-
jev, in sicer pri Zavarovalnici
Maribor. Glede na to, da je
bilo skladišče v Šempetru za-
varovano in varovano v skla-
du z vsemi standardi, bo PP
dobila povrnjene vsaj nepo-
sredne stroške pridelave le-
tošnje letine. Toda to je lahko
le obliž na nacionalno škodo,
ki jo je v ponedeljek utrpela
Slovenija. »V PP zato pričaku-
jemo. da bodo ustrezne službe
v najkrajšem možnem času
tudi ugotovile dejanske vzro-
ke uničujočega požara,« so za-
pisali v ptujskem podjetju.
US
z občinskih svetov
Podpora dosedanji direktorici
ŠMARJE PRI JELŠAH - V šmarskem domu upokojencev so
po poteku mandata direktorice Terezije Šraml objavili redni
razpis za novega direktorja. Svet zavoda je nato avgusta izrazil
podporo dosedanji direktorici, prejšnji teden pa so se o njenem
dosedanjem delu pohvalno izrazili tudi občinski svetniki. (BJ)
Za vrtec več denarja
ŠMARJE PRI JELŠAH - Svetniki so se na zadnji seji odločili za
11-odstotno povišanje ekonomske cene za programe vrtca. Zadnja
podražitev je bila pred več kot letom dni, novo pa so utemeljili z
višjimi življenjskimi stroški, uvedbo DDV in povišanjem osebnih
dohodkov. Po novem znaša ekonomska cena za otroke prvega
starostnega obdobja 47 tisoč tolarjev ter drugega starostnega
obdobja 41 tisoč tolarjev. Dosedanji povprečni mesečni prispevek
staršev je sicer znašal približno 9 tisoč tolarjev. (BJ)
Opravičilo in obljuba
SLOVENSKE KONJICE - Na zasedanju občinskega sveta se je
k besedi prijavil tudi občan Bojan Zbičajnik, ki se je svetnikom
in svetnicam opravičil, ker je poškodoval kip v središču mesta.
Zatrdil je, da mu je hudo, ker je to storil, da ga bo sam popravil
in da bo vse stroške kril sam. (A.M.)
Vrtec dražji za 21 odstotkov
ŠMARTNO OB PAKI - V Vrtcu Šoštanj, kamor sodijo tudi
enote vrtca v Šmartnu ob Paki, so že dlje časa ugotavljali, da
cene niso zadoščale za kritje stroškov in so zato predlagali 21-
odstotno povišanje ekonomske cene. Občinski svetniki so v
ponedeljek, 4. oktobra, predlog sprejeli, tako da ekonomska
cena po novem znaša dobrih 48 tisočakov za prvo starostno
skupino in nekaj več kot 44 tisočakov za drugo starostno
skupino. V Vrtec Šoštanj je vključenih 367 otrok, od tega
obiskuje enote v Šmartnu ob Paki 101 otrok. (KL)
Dražji vrtec
PODČETRTEK - Občinski svetniki so se po letu in pol
odločili za novo ceno dnevnega programa v vrtcu, ki je višja za
blizu 11 odstotkov. Nova ekonomska cena znaša 43 tisoč
tolarjev. Večina staršev je doslej plačevala približno 8 tisoč
tolarjev prispevka po otroku. (BJ)
En organ za vse občine
OBSOTELJE - Vseh šest občin, naslednic nekdanje šmarske
občine, se je odločilo za ustanovitev skupnega organa občinske
uprave za področje civilne zaščite in požarne varnosti. Odlok so
obravnavali v vseh občinskih svetih, pri čemer so imeli v
Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah nekaj pripomb. (BJ)
Širitev slatinskih Term
ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so se prejšnji teden odločili
za javno razgrnitev ureditvenega načrta za takoimenovano
območje CZ 1, v okolici Term. Na sedanjem mestnem priredi-
tvenem prostoru, med kulturnim domom in Termami, namreč
nameravajo zgraditi 300 kvadratnih metrov velik bazen, v
sklopu termalnega kompleksa. Mestni prireditveni prostor bi
zato preselili na prostor med Negonjščico in nekdanjo Celjsko
cesto, kjer načrtujejo tudi mestni park. (BJ)
Zemljišče za telovadnico
ŽALEC - Svetniki so se strinjali z nakupom zemljišča, ki ga
potrebujejo za gradnjo telovadnice pri Podružnični šoli Gotovlje,
vsaj polovico kupnine (celotna zanaša nekaj več kot 4 milijone
tolarjev), pa bodo zagotovili v rebalansu letošnjega proračuna.
Čeprav z oklevanjem so sprejeli tudi 4-odstotno podražitev cen v
VVZ Vrtci Žalec, po besedah župana Lojzeta Posedela pa bodo
prihodnje leto več pozornosti namenili plačilom staršev.
Ulični sistem V
Šempetru
ŽALEC - Naselja Dobrteša vas
ni več, saj so ga svetniki združili
s krajem Šempeter v Savinjski
dolini, v samem Šempetru pa
uvedli ulični sistem. Na ulicah
najdemo različna imena, med
drugim tudi Rimska cesta. Krat-
ka ulica. Cesta na žago, Starovaš-
ka ulica. Vrtna ulica. Rožna uli-
ca, Pot na mlinarico. Lepa uli-
ca... Lastniki stavb morajo od-
straniti stare ter prevzeti in na-
mestiti nove hišne tablice, spre-
membe v dokumentih pa bre-
menijo občane in pravne osebe.
Javna razprava
o cestah
ŽALEC, PREBOLD - V sre-
do, 13. oktobra, bo ob 15. uri
v prostorih žalske občine jav-
na razprava o odloku o občin-
skih cestah, ki so ga v četrtek
potrdili svetniki v prvi obrav-
navi, v teh dneh pa pripravlja-
jo tudi javne razprave znotraj
posameznih krajevnih skup-
nosti. Za 15-dnevno javno raz-
pravo o odloku o občinskih
cestah so se odločili tudi svet-
niki občine Prebold.
Hmeljarji poenoteni
Minuli petek so se na skupnem sestanku sešli vsi, ki so
na tak ali drugačen način povezani s hmeljem in njegovo
pridelavo ter prodajo; rdeča nit sestanka pa je bila doseči
dogovor o skupnem nastopu savinjskih hmeljarjev.
Najbolj pomembno je bilo, da so tako kmetijske zadruge
Savinjske doline in Hmezad Export-Import po več kot štiriur-
ni burni razpravi našli skupni jezik in sprejeli več zaključkov.
»Vse sile se morajo posvetiti ohranitvi proizvodnje hmelja na
vseh hmeljiščih Hmezada Kmetijstva Žalec v stečaju. Vsi
podpirajo enoten nastop na trgu, v dani situaciji je potrebno
poskrbeti za najcenejši možen odkup kapacitet Hmezada
Kmetijstva Žalec v stečaju, da bo obremenitev iz tega naslova na
kilogram pridelanega hmelja čim manjša in za vse enaka. Vsi se
strinjajo, da zato k nakupu pristopi samo eden nakupovalec.
Na seji predstavljen koncept konzorcija zadrug podpira tudi
Hmezad Export-Import, s tem, da se konzorcij zaveže za
pogodbo prodaje vseh teh količin le skozi Hmezad Export-
Import. V ta namen Hmezad Export-Import umakne vlogo na
nakup celotne pravne osebe, v nadaljevanju pa se aktivno
vključi v pomoč za iskanje čim ugodnejših pogojev kreditira-
nja zagona proizvodnje. O obdelavi kupljene Šmarjete s strani
Hmezad Export-Import se odločijo lastniki. Za nadaljnje
razgovore v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
se imenuje komisijo v sestavi Nande Kunst, Iva Leskovšek,
Lojze Posedel, Andrej Natek in Rudi Trobiš.«
Zaključke, ki so jih povzeli iz pogovora, so vsi navzoči tudi
podpisah, omenjeni člani komisije pa so se včeraj, torej v
sredo, najprej pogovarjali s stečajnim upraviteljem Hmezad
Kmetijstva v stečaju Zlatkom Hohnjecem, nato pa z mini-
strom za kmetijstvo Cirilom Smrkoljem.
□
GOSPODARSTVO
Štorski Itro v
zasebnih
rokah
Celjska družba Saneko,
katere lastnik je Jože Gu-
benšek, ter sedemnajst
sedanjih in bivših zapo-
slenih v štorskem Itru so
dokončno postali 80-od-
stotni lastnik te železar-
ske družbe. S podpisom
pogodbe so prevzeli tudi
vse zunajbilančne obvez-
nosti Itra, ki znašajo
okrog 70 milijonov tolar-
jev.
V Slovenskih železarnah
so prepričani, da sta s pro-
dajo zagotovljena nadalj-
nji razvoj podjetja in ohra-
nitev delovnih mest. Na-
mera o prodaji Itra je bila v
skladu s sprejetim progra-
mom privatizacije objav-
ljena novembra lani, po-
stopek pa je vodila poseb-
na projektna skupina. V
njej so biU poleg predstav-
nikov ministrstva za gos-
podarske dejavnosti in Slo-
venskih železarn Še pred-
stavniki podjetja Nevv Hol-
land. Itro, ki se pretežno
ukvarja s prodajo kmetij-
ske mehanizacije in re-
zervnih delov zanjo, je na-
mreč tudi predstavnik za
prodajo traktorjev Nevv
Holland na slovenskem tr-
gu, in je torej v pretežni
meri poslovno vezan^ia to
nizozemsko podjetje.
Slovenske, železarne in
novi lastniki Itra so po-
godbo o nakupu poslov-
nega deleža podpisali že
julija, dejanski prevzem
družbe pa je bil v skladu z
določili pogodbe oprav-
ljen šele zdaj. Družba Sa-
neko, ki se ukvarja s sana-
cijo, ekonomiko, razvo-
jem in tehnologijo, ter se-
demnajst posameznikov
so za 80-odstotni delež v
Itru plačali 20 milijonov
tolarjev.	JI
Šivilje brez svojega obrata
Elkrojevo poslovno enoto v Šoštanju bodo ukinili in zaposlene vozili na delo v Nazarje
Podjetje Elkroj Mozirje bo
odslej imelo en sam obrat in ta
bo v Nazarjah, kajti šoštanj-
sko poslovno enoto, v kateri je
zaposlenih 89 delavcev, bodo
ukinili. V petek, 1. oktobra, so
šiviljski stroji v šoštanjskem
obratu brneli zadnjikrat, od
11. oktobra dalje pa naj bi
delavke vozili na delo v Nazar-
je. Po zagotovilih vodstva pod-
jetja naj bi vsi zaposleni delo
obdržali, a šiviljske zgodbe iz
šoštanjskega obrata je nepre-
klicno konec. Po stečaju to-
varne usnja je šoštanjsko gos-
podarstvo utrpelo novo veliko
izgubo.
Elkrojevi delavci so v tem ted-
nu na jesenskem kolektivnem
dopustu in medtem namerava-
jo izprazniti prostore šoštanj-
ske poslovne enote, nakar bodo
zaposlene postopoma uvedli na
delovna mesta v Nazarjah. Uki-
nitev obrata opravičujejo z izra-
čuni. ki po besedah predsedni-
ce uprave Marije Vrtačnik ka-
žejo, da bo proizvodnja na
enem mestu cenejša, saj bodo
zmanjšali stroške in obenem z
boljšo organiziranostjo dela
skrajšali čas izdelave ter pove-
čali produktivnost. Na račun
ukinitve enote naj bi prihranili
več deset milijonov tolarjev na
leto, koliko natančno, Vrtačni-
kova ni želela povedati, dejala
pa je, da je šoštanjska enota
nazadnje ustvarjala izgubo. Ka-
ko velika je bila izguba poslova-
nja, Vrtačnikova ni navedla. Le-
ta 1991 je bilo v tem obratu več
kot 200 zaposlenih, kar pome-
ni, da je v osmih letih iz podjet-
ja odšlo več kot 110 delavcev.
Elkroj je še pred kakšnimi peti-
mi leti zaposloval več kot 900
delavcev, trenutno pa je v pod-
jetju približno 600 zaposlenih.
»Delavci, ki niso bili kos normi
in tempu, so večinoma sami
uvideli, da za delo, ki so ga
opravljali, niso bili primerni, le
redke smo morali odpustiti. V
tekstilni industriji delamo pod
velikimi konkurenčnimi priti-
ski, predvsem pa je naša nalo-
ga, da optimiziramo^ delovne
procese,« je dejala Vrtačnikova
in pristavila, da je bil poslovni
učinek šoštanjske enote slab.
»Preselili bomo delavce in stro-
je, ker imamo v Nazarjah proste
kapacitete. Od 89 delavcev, za-
poslenih v šoštanjski enoti,
imamo trenutno le 47 produk-
tivnih delavcev. Med zaposleni-
mi je namreč 15 delovnih invali-
dov, beležimo; pa tudi precej
odsotnosti zaradi bolezni in po-
rodniškega dopusta. Odsotnost
z dela vedno ustvarja velike fik-
sne in variabilne stroške ter
povzroča manjšo produktiv-
nost.«
Dela imajo v podjetju dovolj
in šoštanjski delavci naj bi dela-
li v enakih programih kot prej.
čeprav ob drugačni organizira-
nosti proizvodnje. »Poskusili
jih bomo preseliti na tista delov-
na mesta in opravila, ki jih že
sedaj dobro obvladajo. Zanje
bomo organizirali prevoz, res
pa je, da bodo na račun tega
porabili več časa,« je menila
Vrtačnikova. Med delavci je no-
vica o ukinitvi obrata sprožila
najrazličnejša ugibanja o vzro-
kih. Ena od domnev je, da naj bi
bila ukinitev posledica povračil-
nega »maščevalnega« ukrepa
zaradi tožbe, v kateri je podjetje
Elkroj potegnilo krajši konec in
izgubilo precejšnjo vsoto de-
narja. Predsednica uprave je
poudarila, da obrat zapirajo iz-
ključno zaradi ekonomske
upravičenosti. »Tožba z bivšim
delavcem, ki je odšel iz podjetja
leta 1991, je bila na reviziji vr-
hovnega sodišča dobljena na
neresnicah. Sicer pa ukinitev
obrata in tožba nista nikakor
povezani,« je še zatrdila Vrtač-
nikova.
Letni promet Elkroja Mozir-
je znaša 2,2 milijarde tolarjev.
Prednost dajejo naložbam v
informatiko, marketing in
tehnologijo. Ta čas imajo 11
tujih poslovnih partnerjev. Na
dan izdelajo okoli 2.100 hlač
in jih prodajajo tako doma kot
na tujem. Povprečna starost v
Elkroju zaposlenih, med nji-
mi je kar 94 odstotkov žensk,
je 32 let. V proizvodnji delajo
na normo.
Elkrojev objekt v Šoštanju bo-
do prodali ali ga dali v najem,
najverjetneje ponudnikom s
področja tekstilne proizvodnje,
ki se menda že oglašajo. Delav-
ke, ki so vrsto let prihajale na
delo v obrat ob šoštanjski ter-
moelektrarni in so bile kos zah-
tevnim normam, bodo morale
drugam - če želijo delo ohraniti.
KSENIJA LEKIČ
Zadnji izdelki iz rekoče proizvodnje šoštanjske Elkrojeve enote.
Hmeljarska skrojena po meri
Banka Celje prenovila podružnico v Žalcu - Vse storitve za samostojne podjetnike odslej na enem mestu'
Skoraj natanko leto dni po
pripojitvi Hmezad banke k
Banki Celje so v ponedeljek v
Žalcu odprli v celoti prenov-
ljeno stavbo ob Hmeljarski
ulici, kjer je sedež žalske
podružnice in kjer bodo od-
slej samostojnim podjetni-
kom na enem mestu nudili
vse bančne storitve. Poleg te-
ga so v enoto Hmeljarska, v
prenovo katere je celjska
banka vložila 27 milijonov
tolarjev, prenesli tudi vso po-
sojilno ponudbo za prebi-
valstvo.
V enem letu po pripojitvi k
Banki Celje je podružnica
Hmezad povečala bilančno
vsoto z 11,9 milijarde tolarjev
na 18,1 milijarde, število za-
poslenih se je povečalo s 63 na
80. število enot, ki jih ima
zlasti na območju Spodnje Sa-
vinjske doline, pa se je pove-
čalo s sedem na devet. V tem
času je podružnica poleg po-
slovanja s pravnimi osebami
krepko povečala tudi obseg
poslovanja s samostojnimi
podjetniki. Po besedah direk-
torja podružnice Jožeta We-
bra ima ta čas pri njih odprt
račun 1246 obrtnikov, ki so
samo v septembru opravili za
930 milijonov tolarjev plačil-
nega prometa, vsota odobre-
nih posojil zanje pa trenutno
znaša 834 milijonov tolarjev.
V enoti Hmeljarska sta odslej
samostojnim podjetnikom na
voljo tudi dva finančna sveto-
valca, nasvetov, če jih bodo
potrebovali, pa bodo pri naje-
manju posojil deležni tudi ob-
čani.
»Enota Hmeljarska je pre-
novljena v duhu strateških us-
meritev naše banke, to je po-
nuditi takšne finančne in sve-
tovalne storitve, ki so prikroje-
ne po meri vsakega posamez-
nega komitenta,« je ob otvori-
tvi povedal predsednik uprave
Banke Celje Niko Kač. »Ljudje
imajo specifične probleme in
potrebe, zato je temu treba
prilagoditi tudi ponudbo, pri
tem pa omogočiti tudi indivi-
dualno obravnavo vsakega po-
sameznika.« Pri prenovi po-
družnice v Žalcu so v Banki
Celje upoštevali tUdi vse spre-
membe v plačilnem sistemu,
to je prenos dosedanjih funk-
cij agencij za plačilni promet
na banke, ter novosti, ki jih
prinaša pokojninska reforma.
Računajo namreč, da bodo del
tovrstnih poslov opravljali tu-
di sami, bodisi posredno ali pa
s pridobitvijo licence.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Pri prenovi podružnice v Žalcu so v Banki Celje upoštevali
svojo strateško usmeritev, to je prikrojiti ponudbo po meri
vsakega komitenta. Na sliki z leve: direktor podružnice
Hmeljarska Jože Weber, predsednik uprave Banke Celje Niko
Kač in član uprave banke mag. Dušan Drofenik.
barometb
1
Savinja bi slak
Eri
v trgovski družbi SaJ
nja Mozirje, katere delni(j
od nedavnega kotirajo n
prostem trgu ljubljansk
borze, se vse bolj zavedaj,
nujnosti kapitalskega p(j
vezovanja, svoje mesto r^
trgu pa za sedaj vidiji
predvsem v povezavi z ve
lenjsko Ero, ki je tudi nji
hov največji poslovni parj
ner in dobavitelj. Poleg t^
ga je Era lastnice dobrj
petine delnic Savinje, kjej
so med večjimi delničaij
še odškodninski in kapity
ski sklad, zaposleni in neji
danji zaposleni ter delni
čarji iz javne prodaje, j
Izvoz železarn
Proizvodne družbe Slo
venskih železarn so od ja
nuarja do avgusta izvozili
za 24,3 milijarde tolarjei
izdelkov, od.tega je izvo;
preko lastne zunanjetrga
vinske mreže znašal 5,1 mi
lijarde tolarjev. Stopnja po
kritosti uvoza z izvozom jI
znašala 2,2, kar je nekolike
bolj ugodno kot so načrta
vali. Največ so izvozili \
Nemčijo, in sicer 29 odstoi
kov vseh izdelkov, prodaji
na ameriškem trgu je zna-
šala 16 odstotkov celotnega
izvoza, na italijanskem U
odstotkov, na avstrijskem
12 odstotkov, delež izvozi
v države bivše Jugoslaviji
pa znaša manj kot 3 odstot
ke.
Sodobna
elektronika
v ponedeljek, 4. oktobra
so v Ljubljani odprli stro
kovni sejem Sodobna elek^
tronika, na katerem letoi
neposredno ali preko za'
stopnikov sodeluje 54!
podjetij iz 27 držav. Sejenii
ki bo odprt do 8. oktobra, j(
že 46. po vrsti, predstavlji
pa številne novosti in nove
rešitve s področja elektra
nike in telekomunikacij
zlasti mobilne telefonije. V
ospredju sejma so poleg te-
lekomunikacij zlasti avtO'
matizacija z merilno elek-
troniko in industrijsko av-
tomatizacijo.
Menedžerka letfl
Na jesenskem srečanju
Združenja Manager so priZ'
nanje Manager leta podelfj
Tatjani Fink, predsednici
uprave Trima iz Trebnjegai
Finkova, ki je tudi predsed-
nica nadzornega sveta no-"
vomeške Krke in članici
sveta banke Slovenije, j^
vodstvo tega rastočega do-
lenjskega podjetja prevzela
leta 1992.
Javne finance
Društvo ekonomistov Ce-
lje je v torek pripravil"
okroglo mizo o predlogi
zakona o javnih financah'
ki bo urejal sestavo, priprl';
vo in izvrševanje republik'
kega proračuna in proraČ^'
nov lokalnih skupnosti-
Novosti, ki jih prinaša
kon. je podrobneje predsta;
vil podpredsednik druŠt^''
mag. Božidar Jager.
Petrol na
južnih trgih
Po dveh letih prizadevanj
za pridobitev lokacij, potreb-
nih dovoljenj in ustreznih
partnerjev je slovenski naft-
ni družbi Petrol v Bosni in
Hercegovini in na Hrvaškem
uspelo odpreti svoje prve
bencinske servise.
Vrednost naložbe v tri nove
servise znaša več kot pol mili-
jarde tolarjev. V Petrolu pravi-
jo, da je to začetek intenzivne
širitve njihove maloprodajne
mreže na južni trg. Do leta
2003 nameravajo namreč v
Bosni in Hercegovini ter na
Hrvaškem, kjer so se doslej
ukvarjali le z veleprodajo naf-
te in naftnih derivatov, odpreti
najmanj trideset bencinskih
servisov, v katerih bodo pro-
dajali tudi izdelke lastnih bla-
govnih znamk. .
Predsednik uprave Petrola
Janez Lotrič poudarja, da Pe-
trolov cilj nikakor ni ogroža-
nje prodaje domačih vodilnih
podjetij na tem področju, am-
pak doseči takšen tržni delež,
ki bo slovenski naftni družbi
na teh dveh tržiščih omogočal
dobičkonosno poslovanje. Za-
to bodo v skladu s takšno stra-
tegijo v obeh državah še na-
prej iskali partnerje, ki bodo
sposobni dosegati njihova me-
rila poslovanja in ki bodo pri-
pravljeni na različne oblike
sodelovanja z njimi.	JI
GOSPODARSTVO
□
Trd boj do pogodbe
Kovinotehna in Merkur bosta 20. oktobra podpisala pogodbo o sodelovanju
potem ko sta Kovinotehna in Merkur
ii^jšnji teden podpisala memorandum o
Lumevanju, v katerem sta se dogovorila
jj sporazumno povezovanje obeh družb
jj enakopravnih temeljih, je v torek upra-
celjskega podjetja na krajši novinarski
l^nferenci nekoliko bolj razjasnila zad-
ije dogodke ter razkrila svoja stališča do
memoranduma in do pogodbe, ki jo bosta
,pravi družb sklenili 20. oktobra.
m
»Memoranduma o razumevanju nismo
odpisali zato, ker bi se bali za svoje
lolčke, ampak sta nas k temu vodila
lasti razum in ekonomska logika,« je
oudaril predsednik uprave Kovinotehne
aša Geržina. »Nekateri sicer menijo, da
mo moralni zmagovalci, vendar ni tako,
aj gre za kompromisno rešitev, s katero
a nihče ni najbolj zadovoljen. S pogaja-
li, ki so se za sedaj končala s podpisom
lemoranduma, smo sicer dosegli kolikor
oliko dober izhodiščni položaj za nada-
jevanje pogovorov, vendar bi bili v Kovi-
lotehni bolj zadovoljni, če bi se vse
kupaj dogajalo vsaj eno leto kasneje. Do
jkrat bi lahko glede na pozitivne učinke
sanacije, s katero smo pričeli lani, bistve-
no izboljšali svoj ekonomski položaj.«
Z memorandumom, katerega podlaga
je večinski, to je nekaj več kot 56-odstotni
nakup Kovinotehninih delnic s strani
Merkurja, sta se obe strani zavezali, da
bo način povezovanja ohranjal zaposle-
nost v Kovinotehni, da v obdobju, ki ne
bo krajše od enega leta in ne daljše od
dveh let, v Kovinotehni ne bo prišlo do
statusnih sprememb in da bosta pri spre-
jemanju odločitev upravi obeh družb
upoštevali vpetost Kovinotehne v gospo-
darsko in družbeno okolje celjske regije.
Memorandum tudi zavezuje upravi Mer-
kurja in Kovinotehne, da do 20. oktobra
podpišeta posebno pogodbo, s katero
bosta družbi uredili vsa področja, po-
membna v postopku povezovanja. Saša
Geržina meni, da bodo pogajanja za po-
godbo zelo trda, saj bo le-ta morala dati
zelo jasna in natančna izhodišča za pri-
hodnji poslovni koncept in strategijo od-
nosov v postopku povezovanja in uprav-
ljanja. Pri tem je zelo pomembno, da se je
Merkur že v memorandumu zavezal, da v
prehodnem obdobju ne bo uveljavljal
glasovalne pravice v nasprotju s pogod-
bo. Pomembno je tudi, da bodo v prehod-
nem obdobju zaščiteni interesi Kovino-
tehne in njenih lastnikov.
Med lastniki tistih nekaj več kot 43
odstotkov vseh delnic Kovinotehne, ki
niso sprejeli Merkurjeve ponudbe, je 18
odstotkov manjših, razpršenih delni-
čarjev in 25 odstotkov znanih. Med
njimi imata skupaj dobrih 10 odstotkov
lastništva Gradiš in Gorenje.
Na vprašanje, ali bosta memorandum in
napovedana sklenitev pogodbe vplivala na
odločitev vlade, ki se še vedno ni izjasnila
glede prevzema, je Saša Geržina odgovoril,
da se je vlada že s tem, ko je njen kapitalski
sklad svoj 14-odstotni lastniški delež v
Kovinotehni prodal Merkurju in mu s tem
zagotovil večinski delež, odločila za soglas-
je. Povedal je tudi, da bo Kovinotehna
takoj, ko bo podpisana pogodba z Merkur-
jem, odstopila od tožbe, ki jo je vložila proti
temu podjetju. V primeru, da do sklenitve
pogodbe ne bi prišlo, za kar je bolj malo
verjetnosti, bi bil memorandum razveljav-
ljen, uprava Kovinotehne pa bi odstopila.
JANJA INTIHAR
Omejevalni zakoni, omejena politika
Laški obrtniki praznujejo dvajset let stanovske zbornice - Kritično do države in lokalne skupnosti
v petek, 8. oktobra, bo Ob-
ročna obrtna zbornica Laš-
b, ki združuje obrtnike iz
laške in radeške občine,
praznovala dvajset let delo-
vanja. Ob tej priložnosti se
bdo članom zbornice, ki se
kodo zvečer zbrali v kultur-
lem centru, pridružili še
fidnejši predstavniki obeh
nbčin, pričakujejo pa tudi
podpredsednika Obrtne
zbornice Slovenije Viktorja
Bariiča.
f
Obrtna zbornica v Laškem,
''i ji že drugi mandat predse-
■luje Štefan Grosar, funkcijo
3jnika v njej pa vrsto let
ipravlja Andreja Roje, se po
'tevilu članstva in po moči
"vršča na rep med tovrstnimi
zbornicami v Sloveniji, po te-
s katerimi se ubada, pa
prav nič ne izstopa iz republiš-
''^ga povprečja. Marsikaj bi
l^hko bilo drugače, pravi Šte-
Grosar, če bi več posluha
^ obrtnike pokazali vsaj v
^oiTiačem okolju.
Že nekaj let iz izjav pred-
^'avnikov laške obrtne zbor-
"ice veje zelo veliko nezado-
voljstvo do občinskega vods-
Se v tem času res ni prav
"'č spremenilo na bolje?
Štefan Grosar: Lani smo
'fičakovali, da se bo po lokal-
volitvah kaj spremenilo,
^^iidar so kljub novim ljudem
I ljube ostale iste. Novo vods-
^^ je sicer ustanovilo agenci-
j 2a razvoj podjetništva, ven-
v zbornici ne verjamemo,
^bo le-ta prinesla kaj dobre-
^ Za obrtnike. K ustanovitvi
"ornice smo sicer dali načel-
ih soglasje, čeprav v njej, vsaj
Sedaj, ne vidim prav nobe-
^ podpore našemu članstvu.
®nimo celo, da bo agencija
sama zase požrla ves denar, ki
ga sicer občina namenja za
razvoj podjetništva.
Andreja Roje: Treba je po-
vedati, da je tudi sicer občina
Laško v svojem proračunu do-
slej namenjala zelo malo de-
narja za razvoj podjetništva,
pa še ta ni bil nikoli porabljen,
saj so bili razpisi za njegovo
porabo običajno objavljeni v
uradnem listu v poletnih me-
secih, rok za prijavo pa je tra-
jal le en mesec. Edino, kar so v
zadnjih letih »dobili« naši
obrtniki, so bila posojila iz
denarja, zbranega s prodajo
občinskih obveznic, zaradi
katerih pa se je marsikdo zara-
di težkih pogojev vračanja že
znašel pred sodnikom. Mar-
sikje po Sloveniji imajo do
obrtnikov povsem drugačen
odnos. Kar nekaj občin je,
med njimi so tudi takšne, ki
imajo kar nekajkrat manjši let-
ni proračun kot laška, ki zdru-
žujejo denar za izboljšanje po-
ložaja drobnega gospodarstva
ali pa za subvencioniranje
obrestnih mer za posojila
obrtnikov. V Laškem nimamo
ničesar. Tudi zato je naša moč
takšna, kakršna pač je, naš
vpliv pa manjši kot ga imajo
stanovski kolegi marsikje
drugje v Sloveniji. Čeprav smo
po številu ljudi, ki so zaposle-
nih v obrti, največje podjetje v
občini.
Število članov obrtne zbor-
nice v Laškem občutno pada.
Kateri so najbolj poglavitni
razlogi za to?
Štefan Grosar: V zadnjih
štirih letih smo izgubili okrog
150 članov. Šlo je zlasti za
trgovce in gostince, ki zaradi
statusnih sprememb ne sodijo
več v našo zbornico. Glavnina
članstva prihaja sedaj iz proi-
zvodnih dejavnosti, vendar je
tudi njihovo število lani priče-
lo upadati. Razlogi za to so
povezani tako z državo kot z
občino. Zakoni, ki jih spreje-
ma država, so po večini le še
restriktivni in bolj pisani za
sindikaliste kot za delodajal-
ce, ki naj se znajdejo kakor
vedo in znajo. Mačahovsko pa
se do obrti in obrtnikov, ki
prispevajo kar 30 odstotkov
družbenega proizvoda, obna-
ša tudi občina. V zbornici smo
nad tem, da bi obrtniki v Laš-
kem dobili svojo cono, že
zdavnaj obupali. Ponudili so
nam sicer prostore nekdanje
tovarne Dekorativna, vendar
je lokacija neprimerna, pa še
draga je. Zato so mnogi že
odšli v sosednje občine, ali pa
so sedež obrti obdržali doma,
poslovne prostore pa zgradili
drugje. Na žalost še občinska
oblast ne zaveda, koliko de-
lovnih mest zapira s tem.
V dvajsetih letih se je šte-
vilo članov Območne obrtne
zbornice Laško podvojilo,
povečalo se je tudi število
delavcev, zaposlenih pri
obrtnikih. Leta 1979 je 159
obrtnikov zaposlovalo 118
delavcev, zdaj jih 383 zapo-
sluje 475. V večini primerov
gre za samozaposlitve ali pa
za obrtnike, ki zaposlujejo
enega ali dva delavca. Pri
tem občini Laško in Radeče
ne odstopata od republiške-
ga povprečja. Zelo malo je
takšnih, ki imajo od dva pa
do 40 ljudi. Med strokami
sta na prvem mestu kovin-
ska in inštalaterska, sledijo
obrtniki,'ki se ukvarjajo z
elektro stroko, storitvene
dejavnosti, gradbinci, go-
stinci...
Kakšno prihodnost napo-
vedujete obrti?
Štefan Grosar: Kljub vsem
težavam, se ne damo. Glede
na to, kaj vse je morala obrt
preživeti v preteklih desetlet-
jih, gotovo ne bo izumrla.
Vprašanje je le, s kakšnim
tempom se bo razvijala. V Laš-
kem bomo veseli, če se bo
padanje števila članov zausta-
vilo, potem pa se vsako leto
povečalo za enega ali dva od-
stotka. K sreči bodo vedno
ljudje, ki so prepričani vase in
ki si v praksi upajo uresniče-
vati svoje zamisli. Pa čeprav
za svoje početje še nekaj časa
ne bodo imeli prav nobene
podpore.
> JANJA INTIHAR
Quellejeva nagrada je prišla v prave roke.
Pol milijona na Koroško
Po uspešni prodajni sezoni je podjetje Quelle iz Velenja, ki je
mešana družba Gorenja in največje evropske kataloške prodaj-
ne hiše Quelle, pripravilo še zaključno žrebanje nagradne igre.
V njej lahko sodelujejo vsi, ki pravilno odgovorijo na zastavlje-
no nagradno vprašanje, objavljeno v katalogu. Srečni nagraje-
nec je za nagrado lahko izbiral med enotedenskim potovanjem
za dve osebi v Pariz ali med denarno nagrado v višini 500 tisoč
tolarjev. Janez Ramšak iz Črne na Koroškem se je odločil za
denar, ki mu ga je v prostorih sedeža podjetja v Velenju izročil
Alojz Gabrovec, direktor podjetja Quelle.	V.Z.
Mercator ludi v Šentjurju?
Predstavniki poslovnega sistema Mercator so pred dne-
vi obiskali Šentjur in vodstvu občine razgrnili želje o
izgradnji svojega trgovskega centra tudi v tem mestu.
Kot je povedal šentjurski župan Jurij Malovrh, je občinsko
vodstvo Mercatorju predlagalo, naj najprej pripravi pismo o
nameri, na osnovi katerega bo potem občinski svet odločal,
ali bo spremenil namembnost zemljišča, na katerem želijo
Ljubljančani graditi. Območje ob izvozu na obvoznico, kjer
naj bi stal nov trgovski center, v prostorskih planih namreč ni
predvideno za trgovinsko dejavnost. Župan Malovrh bo v
kratkem Mercatorjevo namero predstavil tudi šentjurskim
trgovcem. Izvedeti želi, ali si trgovske družbe želijo sodelo-
vanja z Mercatorjem ali pa na njegov morebitni prihod
gledajo predvsem kot na hudo konkurenco. »Ne želimo, da
bi kakršnakoli odločitev občinskega vodstva in občinskega
sveta ogrozila domača podjetja,« je zatrdil Malovrh. JI
Del tovarne usnja z
novim lastnikom
Šoštanjsko podjetje Red-
nak d.o.o., ki se na področju
usnjarske dejavnosti ukvar-
ja s proizvodnjo izdelkov de-
lovne zaščite, bo predvido-
ma do konca tega tedna prev-
zelo obrat konfekcije, ime-
novan Opum, ki je del Tovar-
ne usnja Šoštanj.
V ponedeljek, 4. oktobra, je
postala pravnomočna prisilna
poravnava ob stečajnem po-
stopku šoštanjske tovarne us-
nja, najstarejše in največje šo-
štanjske tovarne. Novi deloda-
jalec Rednak, ki bo kupil obrat
konfekcije, bo zaposlil od 70
do 75 nekdanjih delavcev in
nadaljeval s programom us-
njarske proizvodnje.
Po ocenah velenjske enote
zavoda za zaposlovanje bo
prešlo v odkrito brezposelnost
kakšnih 120 nekdanjih delav-
cev tovarne usnja in od dne,
ko je postala prisilna poravna-
va pravnomočna, jim lahko iz
matične firme pošiljajo do-
končne sklepe o prekinitvi de-
lovnega razmerja. Prav danes,
7. oktobra, so predstavniki de-
lavcev odšli v Industrijo usnja
Vrhnika, kjer se bodo z direk-
torjem pogajali še o morebit-
nih odpravninah. Po enem od
členov zakona o prisilni po-
ravnavi in stečaju naj namreč
ne bi bili upravičeni do od-
pravnin.
K.L.
□
KULTURA
Pisana beseda ostane!
Celje gosti slovenski slavistični kongres
»Slovensko jezikoslovje
danes in jutri« je naslov zbo-
rovanja slavistov, ki bo od
danes, 7. oktobra, pa do so-
bote izziv okoli tristotim
udeležencem slovenskega
slavističnega kongresa. Go-
stitelj kongresa je Slavistič-
no društvo Celje ob podpori
Mestne občine Celje, mini-
strstva za šolstvo in šport in
ministrstva za znanost ter
nekaterih drugih pokrovite-
ljev, ki so našli razumeva-
nje, da podprejo ta velik in
pomemben dogodek.
»Celje nas je vedno gosto-
ljubno sprejelo, saj je to že
tretje zborovanje v tem me-
stu,« je z zadovoljstvom pove-
dal dr. Zoltan Jan, predsed-
nik Slavističnega društva Slo-
venije in izrazil zahvalo tudi
Slavističnemu društvu Celje
za pripravo in organizacijo
dogodka.
Program dela slavističnega
kongresa, ki se bo s kulturnim
programom in podelitvijo na-
grad Slavističnega društva
Slovenije začel ob 9. uri v
kinodvorani Union, je narav-
nan na pregled dosedanjega
razvoja in vpogled, kam in
kako naj bi se slovensko jezi-
koslovje razvijalo v naprej.
»Gre torej za pregled celotne
stroke, saj nam je uspelo pri-
dobiti referente iz vseh ustvar-
jalnih žarišč in upam, da tudi
pozorne poslušalce, ki bodo
ta nova znanja in spoznanja
uspeli prenesti v šolsko prak-
so in javno rabo na vseh nivo-
jih,« pravi dr. Zoltan Jan.
Slavistično društvo Sloveni-
je ima okoli tisoč članov in je
zveza društev, ki delujejo po
večjih mestih v Sloveniji in
združuje strokovnjake, razi-
skovalce, kulturne delavce,
lektorje v kulturnih ustanovah,
prevajalce in učitelje sloven-
skega jezika in književnosti.
Letošnje srečanje bo še po-
sebej zanimivo, je bilo slišati
tudi na novinarski konferenci,
ki so jo pripravili pred tem
dogodkom. Med drugim tudi
zato, ker iz šolske prakse pri-
haja glavni šolski inšpektor, ki
bo udeležence seznanil s svo-
jimi pogledi in izkušnjami pri
delu. Zanimiva bo okrogla
miza o uradovalni slovenščini
v preteklosti.
Strokovni del kongresa bo to
dopoldne uvedel akademik
prof. dr. Jože Toporišič z refe-
ratom o jezikovnih raziskavah,
ki so privedle do 4. izdaje
Slovenske slovnice in novega
slovarskega dela Slovenskega
pravopisa. Nato se bodo vrstili
referati in kresala mnenja še
drugih strokovnjakov. Med nji-
mi tudi prof. dr. Igorja Grdine
o »slovenističnih brezpotjih«
in prof. dr. Brede Pogorelec o
»slovenski jezikoslovni znano-
sti in slovenski javnosti.«
Nagrade Slavističnega
društva Slovenije za leto
1999 prejmejo: prof. Soča
Švigelj, prof. Igor Gedrih
in Matejka Grgič.
Z aktualnimi vprašanji iz
slovenistike in knjižnega jezi-
ka se bo slavistični kongres
danes popoldne (četrtek) na-
daljeval v veliki in mali dvora-
ni Narodnega doma.
V petek dopoldne bodo ude-
leženci slovenskega slavistič-
nega kongresa odpirali nove
teme o jezikoslovju danes in
jutri. Dopoldne bo zanimiva
okrogla miza o poslovni in
uradovalni slovenščini v zgo-
dovini in danes, popoldne pa
o izkušnjah in ugotovitvah
šolskega inšpektorata, ki jo bo
vodil mag. Alojz Sirec, glavni
inšpektor za šolstvo in šport.
Delovni dan bo namenjen
tudi predstavitvi strokovnih
publikacij. Bera je bogata tudi
na tem področju, je bilo slišati
na novinarski konferenci. Tu-
di strokovno znanstvene raz-
prave bodo, zbrane v zborni-
ku, prišle med osnovne in
srednje šole po Slovenije. Lit-
tera scripta manet. Pisana be-
seda ostane!
Kot dopolnilni program so
organizatorji. Slavistično
društvo Celje, ki mu predse-
duje prof. Anton Šepetavc,
pripravili strokovna popoto-
vanja po kulturnih znameni-
tostih Celja in okolice, muze-
jev in gledališke predstave Va-
ja zbora, spomnili se bodo
200-letnice Puškinovega rojs-
tva in 70-letnice pesnika Jane-
za Menarta.
MATEJA PODJED
Trak pred vhodom v prenovljen šoštanjski kulturni dom je
prerezal Ivan Živko, najstarejši šoštanjski godbenik in član
Pihalnega orkestra Zarja.
Kulturni dom z novo dvorano
in kn|ižnico
še pred devetimi meseci je streha kulturnega doma v
Šoštanju močno puščala, prostori pa so bili potrebni temelji-
te obnove, ki so se je v občini navsezadnje tudi lotili in zanjo
plačali 130 milijonov tolarjev.
Dom je pod novo streho, preuredili so obstoječe prostore,
med njimi veliko dvorano, ki lahko sprejme 200 obiskovalcev.
Kmalu bodo pred njo namestili še dvižno ploščad in omogočili
dostop v dvorano ljudem na invalidskih vozičkih. Največji novi
pridobitvi sta mala komorna dvorana in prostor za novo
knjižnico. Sedanja knjižnica, ki ima na voljo 22.500 knjig,
deluje v neustreznih prostorih. Približno 1500 bralcev si bo
knjige kmalu lahko izposojalo v kulturnem domu, kjer bo
knjižnica dobila tudi priložnost za organiziranje literarnih
večerov.	K.L., Foto: J. MIKLAVC
Slikanje v Bistrici ob Sotli
Jutri, v petek, 8. oktobra, bo v Osnovni šoli Bistrica ob
Sotli devetnajsta otroška likovna kolonija »Trgatev 99«.
Kolonija se bo pričela z otvoritvijo in predstavitvijo progra-
ma, udeleženci pa bodo začeli ustvarjati ob pol enajstih
dopoldne. Po kosilu bodo za udeležence pripravili sprejem
pri podjetju Vino Brežice, ki je pokrovitelj prireditve, sledil
pa bo priložnostni ogled nastalih del in pogovor o dosežkih.
Letošnje likovne kolonije v Bistrici ob Stoli se bo udeležilo 64
učencev iz Slovenije ter Kumrovca na Hrvaškem, spremljalo
pa jih bo 30 likovnih pedagogov.	NMS
Oživela kristalna dvorana
Graščina Šenek, ki je gotovo eden od biserov občine
Polzela, ima čudovito kristalno dvorano, V njej je bil v
počastitev praznika občine Polzela koncert klasične glasbe.
Na koncertu so nastopili Dejan Podbregar s trobento, saksofo-
nistka Betka Kotnik in pianistka Bojana Koruza. Dejan Podbre-
gar zaključuje študij trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani
pri prof. Antonu Grčarju, Betka Kotnik pa študij saksofona pri
prof. Matjažu Drevenšku. Oba imata za seboj že veliko nastopov,
Betka tudi v tujini. Prejela je študentsko Prešernovo nagrado
Akademije za glasbo v Ljubljani. Prof. Bojana Koruza je diplomi-
rala v razredu prof. Dubravke Tomšič- Srebotnjak. Osvojila je več
nagrad in priznanj in deluje kot umetniška sodelavka na akade-
miji za glasbo ter sodeluje tudi z mlajšimi in priznanimi
umetniki na raznih tekmovanjih.	T. TAVČAR
zapisovanja
Poštenje velja
Piše: TADEJ ČATER
Ja, poštenje velja. In se očit-
no izplača. Definitivno. Ko je
Bili Clinton priznal, da je
imel razmerje z Monico Le-
vinsky. mu je bilo vse oprošče-
no. Paradoksalno, če vemo,
da je pred tem grdo lagal. Saj
veste, da je imel razmerje, da
ni imel razmerja, da je prav-
zaprav imel razmerje, pa ga
spet ni imel, ker tisto, kar sta
počela, v resnici ni nobeno
razmerje. Ne vem sicer, kaj o
tem pravijo raznorazni slo-
varji in enciklopedije, pa ven-
dar; Billu Clintonu ni nihče
zameril oralnega seksa z Mo-
nico Levinsky, pač pa so mu
zamerili to. da se je zlagal, da
ga sploh ni imel. In ko je
priznal, so si vsi oddahnili.
Kot da bi jih prevzel strah pred
tem, da je njihov predsednik
homoseksualen. Kot da bi se
ustrašili priznanja, da njiho-
vega predsednika ne privlači-
jo polne dvajsetletnice.
Ja, Amerika si je oddahni-
la, ko je izvedela, da ima
poskočnega predsednika. Da
ima predsednika, ki se obna-
ša kot vsak Američan. Ker
ima predsednika, ki vsake
toliko skoči čez plot. Oddah-
nila pa sije očitno tudi Slove-
nija, ker ima podpredsedni-
ka vlade, noja, ministra brez
listnice (podpredsedniška
funkcija v vladi po ustavi Re-
publike Slovenije ne obsta-
ja!), ki se obnaša tako kot
njeni prebivalci. Seveda ne
vsi. Del njih.
Marjanu Podobniku je bilo
prizanešeno, ker je povedal
po resnici, da je bila volilna
kampanja stranke, katere
predsednik je, financirana
po nezakoniti poti. Če tega
ne bi priznal, mu laganja in
vsega tistega, kar mu na so-
dišču v pravdi zoper časopis
Mladina ni bilo dokazan
ne bi nikdar oprostili. Ta\
pa je priznal bistveno; da\
lagal, ker je tako moral, j
go; če človek pove po resnii
da je lagal, v resnici sploh,
lagal. Star paradoks, ki zi
ži vse kriterije. Tudi polia
ne. In v tem primeru th
stari pregovor o poštenja,
se edino izplača, še kako i
lo velja. Hja, tudi v prime
Billa Clintona. Mimogred
si predstavljate, da bi se
predsedniku slovenske i;|
de govoričilo, da ima ri
merje s katero od svojih n
lužbenk? Hmm, ko bi dei,
mo to razmerje priznal, bii
vsi obsojali, da laže. Zai
mivo; predsedniku slove,
ske vlade tega ne bi verjet
Predsednik slovenske vlai
bi moral takšno razmerje t
jiti. Skrivati. Tudi zavoljo p
litičnih točk. Najbrž enal
velja za Marjana Podobn
ka, ampak o tem kdaj dr,
gič. Bolj zanimiv je tisti sta
paradoks o relativnosti Id,
in resnice, ki so ga pozni
že stari Grki. In, ja, tudi sta
Grki so ma pridodajali i
velik pomen. Če ste pazljil
brali Sokratov zagovor pr^
sodiščem, ki ga je v sokra
skem dialogu spisal njego
učenec Platon, potem si
ugotovili, da je bil Sokn
obsojen zgolj zato, ker se]
preveč filozofsko zanašal n
ta paradoks. Ker je laž i
resnico dojemal relativni
Stari Grki so pa sodili absi
lutno. Drugače kot dan&
Zelo drugače; Marjan Podol
nik je sicer dosegel moraln
zmago, ker se mora Mladin
javno opravičiti in zaniki
trditve, ki jih je v več nadi
Ijevanjih navajala, tod
zmagovalec je v resnici Mli.
dina. Ker je sodišče podkii
pilo njene trditve; da je bili
volilna kampanja SLS fi
nancirana po nezakoniti pi
ti. In kdo je potemtakem p*
raženec? Motite se. če mis^
te, da je to Marjan Podobnik
Daleč od tega. Ker poražene^
sta v resnici dva: sodišče,
je moralno zmago prisodil
tistemu, ki si moralno zrni^
go najmanj zasluži (amp^
to je spet stvar tistega pa^^'
doksa) in stranka, kate^
predsednik je Marjan Podo^
nik, ker bi ji tistih petindv4
set milijonov tolarjev, kol^
kor bi jih i; primeru absolii^^i
ne zmage njihovega pr^"'
sednika. prišlo še kako p^^f'
da bi poravnali dolgovi ■
volilne kampanje, katera r
bila po mnenju sodišča F
nancirana nezakonito.
In nauk? Hmm, tisti, ki ^
gre danes pravdati v prim^^
naprej izgubljene tožbe,
nikar ne prebira Sokratov^i
zagovora.
Otvoritveni trak v obnovljeni dvorani ZKD Celje sta prerezala Janja Romih, podžupanja
Mestne občine Celje, in Igor TYšar. pomočnik direktorja republiškega sklada.
Obnovljena dvorana ZKD
Minuli četrtek je bila na Gregorčičevi ulici v Celju slovesna otvoritev prenovljene dvorane
Zveze kulturnih društev Celje, v kateri vadijo predvsem celjska pevska društva.
Dvorano so ob pomoči Mestne občine Celje ter republiškega Sklada za ljubiteljske in kulturne
dejavnosti na pobudo vodje Marijane Kolenko obnovili v celjski izpostavi sklada. »V Celju je bilo
letos izredno malo denarja, ki bi ga lahko namenili za kulturo, vendar se ta denar trudimo pravilno
razporediti, kar Mestni občini Celje očitno uspeva,« je med otvoritvijo dvorane povedala
podžupanja MOC Janja Romih in dodala, da sklad v sodelovanju z MOC pripravlja v letošnjem letu
še kar nekaj projektov, med katerimi je tudi študija o razmerah na področju ljubiteljske kulture v
Celju. Med otvoritvijo obnovljene dvorane, ki so jo v četrtek spet predali namenu, so nastopili člani
mešanega pevskega zbora Celjskega pevskega društva. N.-M. SEDLAR, Foto: GREGOR KATIČ
KULTURA
□
Komorni moški zbor a
novim dirigentom
Pred pevski zbor, ki je letos srečal Abrahama, je stopil Samo Ivacic
pol stoletja delovanja pev-
^l-ega zbora, ki ves čas od
jstanovitve do danes sodi
jjfd najboljše moške pevske
il,ore v Sloveniji, imel pa je
J^di obdobja, ko je posegal po
^ivorikah z mednarodno ve-
|jvo, je zaznamovalo tudi
menjavanje dirigentov oziro-
ma umetniških vodij.
prav ob petdesetletnici ne-
fekinjenega delovanja, pa se je
omorni moški zbor znašel
^ed pomembno prelomnico:
iiinetniško vodenje zbora je do-
icdanji dirigent prof. Ciril Ver-
afnik odložil z željo in spora-
jiimno z zborom, da mlajši
imetniški vodja tudi sicer pom-
idi pevske vrste uglednega
zbora, če le-ta hoče še nadalje-
vati tisto kakovostno pot, ki jo
je na začetku delovanja pred
pol stoletja začrtal zborov usta-
novitelj in prvi dirigent prof.
Egon Kunej.
Doslej so KMZ vodili prof.
Egon Kunej (1949-1974 in 1976-
1977), prof. Ciril Vertačnik
(1974-1976), prof. Vid Marčen
(1977-1988), prof. Janez Bole
(1988-1999), prof. Katja Kovač
(1990-1993) in ponovno prof.
Ciril Vertačnik (1993-1999).
Zborovsko vodstvo je že nekaj
časa, tudi na pobudo dirigenta
prof. Cirila Vertačnika, načrto-
valo prihod novega zborovodje.
Odločili so se za Sama Ivačiča,
ki izhaja iz glasbene družine,
saj je bil že njegov dedek znani
zreški pevovodja in organist
Vladko Mohorič, učiteljica glas-
be in zborovodkinja pa je tudi
njegova hči in mama Sama Iva-
čiča Zdenka Ivačič.
Samo Ivačič je pel v domala
vseh šolskih zborih, kot igralec,
avtor glasbe in korepetitor je
sodeloval v mladinskih gledališ-
kih igrah. V konjiški glasbeni
šoli je končal pouk desetih razre-
dov klavirja, po končani Gimna-
ziji Celje Center je nadaljeval
študij glasbe na Pedagoški fakul-
teti v Mariboru na oddelku za
glasbeno pedagogiko, kjer je kot
pianist, pevec, flavtist, saksofo-
nist in dirigent redno nastopal
na produkcijah in koncertih.
Hkrati je obiskoval pouk solo
petja pri prof. Jolandi Korat. Leta
1996 je prejel 3. nagrado kot solo
pevec na tekmovanju mladih
glasbenikov Slovenije. Pel je tudi
v Akademskem pevskem zboru
v Mariboru, kjer je bil tudi kore-
petitor in dirigentov asistent. S
študijskim letom 1997-1998 je
prešel na študij solo petja pri
prof. Evi Novšak Houška na
Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Sodeloval je v različnih pevskih
sestavih, med drugim tudi pri
Komornem zboru Ave v Ljublja-
ni. V domačem kulturnem druš-
tvu v Zrečah vodi instrumental-
no skupino DUST in že četrto
sezono ženski nonet Vivere v
Slovenski Bistrici.
Vodenje KMZ je začel prve
dni septembra, že v novembru
pa bodo pevci prvič javno na-
stopili z novim dirigentom.
Zdaj je med najpomembnejši-
mi nalogami pridobivanje mla-
dih glasov v zborovske vrste.
HHMHMI DRAGO MEDVED
gutenbergova
galaksija
Ženske v knjižnici
Kakšna je razhka med nata-
arico in knjižničarko? Majh-
B, neznatna, velika, nepri-
'jerljiva, je ni ..? Rečem vam,
'li ogromna. Prva mora imeti
(as in nastop, če ne že raje
oiščemo drugo oštarijo.
Znano je, da dobra natakari-
:anaredi skoraj pol prometa v
okalu.) Pri knjižničarki so po-
Bembne druge lastnosti, pa
ffndar tudi že omenjeni nista,
labi ju človek kar tako spre-
jedal, čeprav v primeru
Jijižničark prej predstavljata
preseganje po bogu in naravi
ianega. Knjižničarka se mora
IJoznati na veliko stvari, po-
iedovati mora ogromno infor-
macij (ali vsaj natančno vede-
li. kako priti do njih) in jih
posredovati zainteresiranim,
''fijaznost in uslužnost jim
oiorata vedno sijati na obrazu,
pripravljenost pomagati pa
fe je zapisana v očeh tako
'ekoč vselej. Zato veljajo za
zveste in večina jih vztraja v
Sižnici, kar jemljejo za po-
^''c, predpisana tri desetletja,
^ne so srečne, druge ne. Kot
'^katere profesorice slovenš-
''fie so prepričane, da izpol-
Nejo poslanstvo: poskrbeti
slovensko knjigo in sloven-
^'^ega avtorja. In se obnašajo
mame. In znajo biti tudi
prizadete kot mame. Resnici
ljubo so takšne bolj všečne
"t emancipirane jezikavke,
Znajo zagreniti obisk knjiž-
nice.
natakarice in knjižni-
čarke imajo bržkone napisan
"'nenapisan kodeks, kako se
^^sti do strank. Bolj ko vanj
J^^šajo svojo žensko presež-
bolj so uspešne in pri-
p^ljene. Takšen je tudi ste-
^otip v uslužnostnih dejav-
J^stih nasploh. In knjižničars-
^ je uslužnostna dejavnost
^^^ excellence.
pa knjižničarji, ki jih je
^ en ubogi ščepec? Blaženi
ij^ ženami, utegne poreči
^^ rned vami. A ne prenagli-
mo se v sodbah.
Feminizacija do-
ločenih poklicev
se nam zdi tako
samoumevna, da
bi vsakršno odstopanje od ti-
stega, na kar smo navajeni,
prineslo s seboj samo določene
neljube zaplete, ki se jim v
življenju najraje izognemo.
Knjižničarji tako, da pogosteje
kot kolegice knjižničarke zaha-
jajo v oštarije, kjer strežejo na-
takarice s stasom in na dobrem
glasu, knjižničarke pa utrjujejo
feministični sindikalizem dva-
krat na leto v kakšni pristni
slovenski gostilni, kjer nista
pomembna glas in stas natakar-
jev/natakaric, marveč ponud-
ba, ki mora zadovoljiti še tako
zahteven gospodinjski okus. A
kakorkoli že, če oštarije lahko
menjamo, knjižnice ne more-
mo, ker je edina. Knjižničarji
naj se razmnožijo čez vsako
dopustno mero in končno že
obvladajo resor, ki jim po duhu
pripada vsaj toliko kolikor žen-
skam. Če že govorimo o enako-
pravnosti spolov, mar ne.
Bibelj
Mamut v Hermanovem brlogu
V sklopu razstave o mamutih, ki bo v Hermanovem brlogu
na ogled do aprila 2000, bodo 15., 22., 28., 29. in v soboto, 23.
oktobra, v otroškem muzeju organizirane muzejske ustvar-
jalne delavnice z naslovom Živali in rastline iz parafina.
Ob tednu otroka je v Hermanovem brlogu vsak dan ob
sedemnajstih na ogled lutkovna predstava vrtca Tončke
Čečeve Celje ter 3. OŠ Celje, v soboto pa si lahko predstavo
ogledate ob deseti uri dopoldne. Ker je oktober mesec
varčevanja, v Hermanovem brlogu v teh dneh pripravljajo
tudi muzejske ustvarjalne delavnice z naslovom Moj hranil-
nik, sicer pa ima otroški muzej v Muzeju novejše zgodovine
Celje nov odpiralni čas. Odslej jih lahko obiščete od torka do
petka med deseto in osemnajsto uro, v soboto med deveto in
poldnevom, ob nedeljah in praznikih pa je Hermanov brlog
odprt od štirinajste do osemnajste ure.	NMS
Razstava študentov
8. oktobra ob 20. uri bodo v Likovnem salonu odprli razstavo
študentov arhitekture »Celje - interpolacije«. Na ogled bo do
konca meseca.	AB
Nov naslov Plesnega foruma
Plesni Forum Celje, ki je po denacionalizacijskem postopku
ostal brez svojih prostorov in je zadnji dve leti gostoval v
prostorih CID, neprimernih za svojo pestro plesno izobraževalno
programsko in koncertno dejavnost, bo od ponedeljka 11. okto-
bra pričel delovati v obnovljenih prostorih na Trubarjevi 1 a
(bivši klub Barfly) ob mestnem parkirišču v Celju.
Razen rednih plesnih oddelkov (plesni vrtec Murenčki, mala
plesna šola Metuljčki, Packe - nižji razredi osnovnih šol. Forum
2 - višji razredi osnovnih šol, ansambel Forum A), bodo v novih
prostorih odprli še oddelek za klasični balet in rekreacijski
oddelek aerobike za odrasle (vsak torek in četrtek od 20.15 do
21.15). Vse informacije dobite pri vodji PFC Gogi Stefanovič
Erjavec, telefon 413-125.	AB
Slavica Prislan (desno) v Galeriji Štekl.
Na poti k dosegu zvezd
z razstavo del Slavice Pri-
slan so v Galeriji Štekl v Gor-
njem Gradu zaključili letoš-
njo sezono.
Slavico Prislan je Vika Veni-
šnik predstavila kot mlado sa-
morastnico, ki se s slikanjem
ljubiteljsko ukvarja, svoje zna-
nje pa poglablja v društvu
amaterskih likovnih ustvarjal-
cev. Venišnikova je izrazila
željo, da bi razstava Slavice
Prislan vzpodbudila tudi dru-
ge mlade ustvarjalce, ki jim je
talent položen v zibelko, da
pokažejo svoja dela širšemu
občinstvu; mladi umetnici pa
zaželela »veliko uspehov s čim
manj trnja na poti pri dosegu
zvezd«. Gornjegrajski župan
Toni Rifelj, ki se mu je Veni-
šnikova še posebej zahvalila
za pomoč pri postavitvi raz-
stav v Galeriji Štekl, je Slavici
izročil spominsko darilo, knji-
go Gornjegrajsko in njegov
čas. Ob odprtju razstave, ki bo
na ogled do konca oktobra, so
se predstavili izjemni pevci
Savinjskega rožmarina. US
Rekviem za M.
Jutri, v petek, bo v dvorani
Celjskega doma otvoritev
razstave Lidije Hočevar-Lič-
ke.
Otvoritev razstave z naslo-
vom Rekviem za M. ali Raz-
stvaritev se bo pričela ob dvaj-
setih.	NMS
prireditve
GLEDALIŠČE
SLG Celje 8. 10. ob 20. uri
zaključena predstava Vaja
zbora.
Knjižnica Rogaška Slatina
7. 10. ob 17. uri lutkovna igrica
Sneguljčica, lutkovne skupine
KD Anton Stefanciosa iz Ro-
gatca.
KONCERTI
Kulturni center Laško 8.
10. ob 19.30 koncert godalne-
ga kvarteta »Enzo Fabiani
kvarteta«.
Dvorana Zdraviliškega do-
ma Dobrna 8. 10. ob 20. uri
koncert orkestra Akord iz Ce-
lja.
RAZSTAVE
Muzej novejše zgodovine
Celp Pozabljene pokrajine,
avtorja Martija Golnerja, do
23. 10.
Muzej novejše zgodovine -
otroški muzej Hermanov br-
log Mamut v Hermanovem br-
logu, do 30. 4. 2000.
Galerija sodobne umetno-
sti Celje Alen Ožbolt, do 30.
10.
Ipavčeva hiša Šentjur Peter
Arlič, do 17. 10.
Savinov likovni salon Ža-
lec Darinka Pavletič-Loren-
čak.
Mestna galerija Riemer
Slovenske Konjice Gao Dian-
cal.
Banka Velenje, ekspozitu-
ra Šoštanj Jože Svetina, do 15.
10.
Gorenje - razstavni prostor
Herman Gvardjančič, do 21. 10.
Toplice Dobrna dela iz 18.
slikarskega Ex-tempora, do
15. 10.
Galerija Hest France Slana.
Galerija Zavoda za zdravs-
tveno varstvo Celje Ljuban
Šega in Zoran Jošič, do 9. 10.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana Celje, ki ga ni
več, do 31. 12.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11.. V
četrtek, 7. in 14. 10. ob 16.30
vodi po razstavi avtorica Ro-
landa Fugger Germadnik.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejska zbirka.
Mladinski center Celje Na-
taša Himmelreich.
Splošna Bolnišnica Celje
»Teden otroka in Dan dušev-
nega zdravja«, do 15. 10.
OSTALO
Gostilna Berger 7. 10. ob
19. uri predavanje Domna
Verbiča o popotovanju po Juž-
ni Ameriki.
Skomarska hiša 9. 10. ob
19. uri prireditev »Jaz 'mam
en star znucan koš«.
Cikel predavanj
7. oktobra ob 19. uri bo predavanje Alena Ožbolta, prvo
iz cikla predavanj, ki se bodo zvrstila do pomladi leta
2000 v prenovljenih prostorih Galerije sodobne umetno-
sti.
Predavanje Alena Ožbolta, avtorja razstave »Introspektiva«
(na ogled v istoimenski galeriji do 27. 10), je zastavljeno v
obliki debatnega kluba. Avtor, znan po svojem odklonilnem
odnosu do analitikov (interpretov likovnih del), se bo v
tokratnem predavanju postavil v pozicijo »samointerpreta«,
ki hkrati odprto, pro et contra, diskutira s poslušalci. AB
Anki Rakun so čestitali številni ljubitelji njenih del.
Ankina tihožitja
Med mnogimi prireditvami, ki so spremljale mozirski
občinski praznik, je bilo tudi odprtje razstave del likovne
pedagoginje Anke Rakun, sobotni večer v Galeriji Mozirje pa
so obogatili člani Kulturnega društva Slap.
O življenju in likovnem delu Anke Rakun je spregovorila
Milena Koren Božiček, ki je omenila, da je Anka po upokoji-
tvi, čeprav se je tudi med službovanjem ukvarjala s slika-
njem, začela skoraj od začetka. Nastali so zanimivi nežno
lirični akvareli, kjer so najpogosteje naslikana cvetlična
tihožitja. Ta tihožitja so na ogled v galeriji Mozirje do 16.
oktobra.
Kulturno društvo Slap združuje ljubitelje poezije in proze, v
soboto pa so se s svojimi pesmimi predstavili Janez Gregorc,
Marija Ročnik, Vera Kumprej in Rozika Tkavc, nekaj pesmi pa
so zapele članice kvarteta Pušeljc.	US, Foto: C. SEM
10
KULTURA
Celjanka v Hollywoo€lu
Saša Jarh nominirana za emmy
Saša Jarh je po rodu Ce-
ljanka, vendar že deset let
živi v Torontu, v Kanadi.
Skupaj s sodelavci podjetja
Gajdecki Visual Effects je bi-
la nominirana za nagrado
emmy za sodelovanje pri
produkciji znanstvenofanta-
stične serije Total Recall
2070.
"Saša Jarh je na ljubljanski
AGRFT končala gledališko re-
žijo, sedaj pa je zaposlena pri
eni izmed največjih kanad-
skih družb za specialne efek-
te. Saša si je za svoje delo
mnogo izkušenj pridobila v
slovenskem gledališču, na te-
leviziji Slovenija in skozi štu-
dijska leta. Sodelovala je pri
nastajanju različnih projek-
tov, pri snemanju dokumen-
tarne drame Kralj Matjaž, so-
delovala je pri nastajanju od-
daje Periskop, zrežirala je igri
Zločin na kozjem otoku in Sa-
vannah bay ter sodelovala pri
mnogih drugih projektih. Da-
nes ji vse te izkušnje zelo po-
magajo pri njenem delu v Ka-
nadi.
Kako je naneslo, da ste po
končanem študiju odšli v
Kanado?
Na Televiziji Slovenija sem
spoznala moškega, ki je bil po
rodu Slovenec, a je živel v
Kanadi. Zgodilo se je, da so se
iskrice vnele in prerasle v lju-
bezen. Najprej sem namerava-
la tja le na kratek obisk, ven-
dar se je izteklo drugače, osta-
la sem tam.
Se je bilo težko prilagoditi
na nov način življenja?
Najhuje je bilo prvi dve leti.
Bila sem popolnoma izgublje-
na, vržena v tuj svet, novo
družbo in med nove obraze.
Kar nekaj časa traja, da se
postaviš na lastne noge in tako
je bilo tudi z menoj. Spodbu-
jala sta me ljubezen in veselje
do mojega dela.
Vas je to delo veselilo že v
najstniških letih?
Gledališče in filmski svet sta
mi že od nekdaj blizu. V sred-
nji šoli smo pripravljali različ-
ne kulturne prireditve in se na
številne načine povezovali z
umetnostjo. V meni je bila ves
čas tista kreativna nemirnost.
Kdo vas je navdušil za delo
z efekti?
Za delo z vizualnimi efekti
me je pred petimi leti navdušil
nek kamerman, ki me je na-
ključno pridobil k sodelova-
nju v svojem projektu. Ko sem
začela sodelovati z njegovo
ekipo, željno novih projektov,
se nisem več odtrgala od tam.
Kaj vas najbolj pritegne
pri gledanju filma - vsebina
ali efekti?
Ne glede na efekte je še
vedno vsebina tista, ki me naj-
bolj pritegne. Seveda pa brez
opazk, kar se tiče efektov, ne
gre. Mislim, da efekti še vedno
niso uporabljeni tako, kot bi
lahko bili.
Vam misli kdaj uhajajo v
Celje, ga pogrešate?
Celje zelo pogrešam, vendar
sem se naučila živeti s to praz-
nino v srcu. Če veliko razmiš-
ljaš o vrnitvi, si zelo žalosten.
SABINA KRANJEC
Druženje slikarjev na Dobrni
Letošnja, že osemnajsta
prireditev Ex-tempore Dobr-
na 1999, je bila od petka, 24.,
do nedelje, 26. septembra,
ko so v avli Hotela Dobrna
podelili priznanja ter nagra-
de trem najboljšim avtorjem.
Kot je povedal predsednik
strokovne žirije, dr, Mirko Ju-
teršek, so slikarji svoje delo
letos usmerili bolj študijsko,
zato je nastalo več abstraktnih
del kot lani, ko so bile slike,
nastale med Ex-tempore, bolj
realistične. Letošnje priredi-
tve, ki je vsako leto organizira-
na pod pokroviteljstvom To-
plic Dobrna, se je udeležilo
petnajst slovenskih slikarjev,
med katerimi je bilo tudi ne-
kaj že zelo uveljavljenih avtor-
jev. Na zaključni prireditvi ter
otvoritvi razstave slik, ki bodo
v avli hotela Dobrna na ogled
do 15. oktobra, je predsednik
žirije podelil tudi posebna
priznanja ter nagrade v vred-
nosti 80.000 tolarjev trem av-
torjem slik, katerih dela so
bila izbrana kot najboljša. Av-
torji najboljših del na letoš-
njem Ex-temporu »Dobrna
'99« so Janko Orač iz Noveg
mesta, Stojan Špegel iz Šoštj
nja ter Alojz Zavolovšek jj
Mozirja, kot je med priredit^
jo povedal Darko Urbancl, di
rektor Toplic Dobrna, pa bodi
to, v Dobrni že močno zakor«
ninjeno prireditev, pripravljaj
tudi v prihodnjih letih.
N.-M. S
Koral iz Laškega navdušil
Mešani pevski zbor Koral
iz Laškega, pod vodstvom
prof, Mateje Skorja, je v mi-
nulih dneh navduševal po-
slušalce s slavnostnimi kon-
certi, ki so jih pripravili v
Kulturnem centru Laško,
cerkvi v Rečici pri Laškem in
v župnijski cerkvi sv, Marje-
te na Polzeli.
Poleg bogatega koncertnega
programa in lepega petja pev-
cev, so poslušalce navdušili
tudi z diapozitivi iz narave, z
recitali in zanimivim veznim
besedilom. Slavnostni koncert
so oplemenitili tudi učenci
glasbene šole Laško, ki so z
inštrumenti popestrili nekate-
re zborovske pesmi, prav tako
pa tudi spremljava Mojce Vu-
ga na klavirju. Scenarij za
slavnostni koncert je pripravi-
la Magdalena Hrastnik.
S koncertom so se v besedi
in pesmi dotaknili tudi blaže-
nega Antona Martina Slom}
ka. Še posebej v cerkvi v Reči
ci pri Laškem, kjer so se odlo
čili, da sredstva od vstopnim
namenijo za spominsko obe
ležje posvečeno Antonu Mar
tinu Slomšku, kateremu v čas
je bila v tem kraju že pred 6(
leti zgrajena prva cerkev n<
Slovenskem.	'
VLADO MARCI
Začetek sezone s Kvartetom Akord
Novo koncertno sezono je v Celju
pričel Kvartet Akord Celje prejšnjo so-
boto, 2. oktobra, ko je z gostujočimi
solisti pred polno dvorano Celjskega
doma izvedel popularni koncert.
Koncert sta Območna izpostava Sklada
RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v
Celju in Zveza kulturnih društev pripra-
vila skupaj s celjskim Orkestrom Akord
kot zaključek poletnih prireditev in zače-
tek nove sezone. Kvartet Akord sestavlja-
jo odlični glasbeniki tega in tudi drugih
celjskih orkestrov: Vasilij Centrih - violi-
na, Aleš Praznik - harmonika, Matjaž
Brežnik - kitara in Marjan Šeško - kon-
trabas. Tokrat so koncert izvedli z gosti,
solisti: mezzosopranistko Renato Poku-
pič, violinistom Vasilijem Meljnikovim,
klarinetistom Jurijem Hladnikom, flav-
tistko Tino Blazinšek in ksilofonistom
Damirom Korošcem.
Pravzaprav bi lahko rekli, da so tudi
člani kvarteta v glasbenem smislu solisti,
saj so skladbe izvajali izrazito doživeto in
dovršeno. Program je bil popularen, od
španskih skladb, ruske romance, ki jo je
še posebej doživeto upodobil violinist
Vasilij Meljnikov, židovske »Shalom, sha-
lom« v odlični interpretaciji klarinetista
Jurija Hladnika, svoje pa sta prijala tudi
oba ostala gosta in člani orkestra. Sproš-
čen koncert, kot dodatek pa »Lili Marlen«
z malce humoristično priredbo, v moški
pevski izvedbi in s kostumskim dodat-
kom.
Tako smo sobotno glasbo v Celjskem
domu mnogi doživljali kot glasbo kavar-
niškega kvarteta, hkrati pa kot vrhunski
koncert orkestra. In temu primeren je bil
tudi odziv občinstva, ki je očitno že vna-
prej vedelo, kaj lahko pričakuje od izva-
jalcev.	ŽIVKO BEŠKOVNIK
Mažorete Laške pihalne godbe na evropskem prvenstvu i; Zagrebu.
Zadovoljne z uvrstitvijo
V soboto in nedeljo, 25, in 26, septembra, je bilo v Zagrebu evropsko prvenstvo mažoretnih
skupin. Udeležilo se ga je 1400 mažoretk iz enajstih držav, med njimi tudi mažoretke iz Laškega,
60 skupin je tekmovalo v treh kategorijah: juniorski, kadetski in seniorski. Mažoretke Laške pihalne
godbe pod vodstvom Majde Marguč so nastopale v seniorski skupini in se uvrstile na solidno 13.
mesto. Glede na močno konkurenco so bile Laščanke s svojo uvrstitvijo več kot zadovoljne. Ta
potrjuje njihovo dolgoletno uspešno delo, saj bodo letos slavile deseto obletnico.	J,O.
Udeleženci sobotne kolonije pri kmetiji Cevzar v Andražu.
Likovna kolonija prijateljstva
Na likovni koloniji prijateljstva, ki jo je Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - ^
Žalec že devetič pripravil na Polzeli, je sodelovalo 18 likovnikov iz različnih krajev.
Umetniki so do 22. septembra iskali motive v Savinjski dolini, ustvarjena dela pa bodo od ju^,^'
dalje na ogled v mali dvorani KD Polzela. V soboto so vsi likovniki slikali motive na območij
Andraža. Nekaj teh del bo postalo last organizatorja, nekaj pa jih bo svoje mesto našlo P^
donatorjih, ki so likovno kolonijo finančno podprli.	T. TAVlA*^
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Živeti z idejo turizma
Damjan Pintar je pripravil idejno zasnovo razvoja turizma v občini Vojnik
pamjan Pintar je dolgoletni turistični
^jlavec, ki je bil devet let zaposlen v
pm^h Zreče, zdaj pa je vodja marke-
iji,ga pri Olimpijskem komiteju Slove-
nije. Pred okroglo mizo o razvoju turiz-
Občini Vojnik je kot zunanji sode-
Ijvec te občine pripravil smernice oziro-
jja vizijo razvoja turizma v tej občini,
^pintar nenelino poudarja, da je potreb-
•-o razmišljati predvsem o povezovanju
^sameznih, za turiste zanimivih podro-
ijter o čim bolj celostni ponudbi, ki naj
^v skladu s turističnimi trendi in pov-
i-;aševanjem.
Glede na ideje naj bi postal turizem
,;no najpomembnejših področij razvo-
^^ občine Vojnik v prihodnosti.
. V zvezi s turizmom v Vojniku razmišlja-
|iio že pet let, vse odkar je Vojnik samostoj-
a občina. Prej smo načrte kovali skupaj z
:)obmo, zdaj pa o razvoju turizma v tej
J)čini razmišljamo nekoliko drugače. So-
lelavci iz občine so pripravili temeljito
inalizo obstoječega stanja in ugotovili
iredvsem, da je turistična ponudba na
ibmočju občine Vojnik zelo dobra, ugotav-
iamo pa, da je zdaj nastopil trenutek, ko je
lotrebno vse te dejavnike povezati in začeti
(sistematičnim trženjem.
Česa se boste lotili najprej?
Začeti je potrebno s ponudbo dveh ali
iieh programov in počakati, da zares
aživijo. Smiselno bi bilo, na primer,
ačeti z uvedbo družinskega kolesarjenja
Ji predstavitvijo tipičnih štajerskih go-
iiiln na območju naše občine ter jih
jovezati z že znanimi znamenitostmi kot
tna primer Soržev mlin v Polžah, ki je
■hedaj dobro obiskan. Vse to je ponud-
ki jo lahko najprej predstavimo go-
iiom iz regije, potem pa, s pomočjo
ržnih akcij in predstavitev na raznih
prireditvah, ljudem iz vse Slovenije.
Kako konkretno nameravate uresni-
Sti ideje, povezane z razvojem turiz-
Konkretne naloge izhajajo iz že izdelane-
ga načrta, uresničene pa bodo s pomočjo
sodelavcev iz občine. Ko bo končan natan-
čen popis turistične ponudbe, je treba začeti
s postavljanjem tabel in hkrati tudi s trže-
njem. Res je, da se v turizmu prej kot v petih
letih ne more zgoditi nič konkretnega in to je
čas, ko lahko pričakujemo tudi rezultate.
Dejstvo pa je, da bomo morali dolgoročno
razmišljati tudi o namestitvenih kapacite-
tah, saj je teh v občini trenutno premalo.
Med okroglo mizo o razvoju turizma
so predlagali ustanovitev turistične va-
si na Lipi. Kaj menite o tem?
Ideja je fantastična in gotovo bi pome-
nila novo kakovost ter novo gibalo v
življenju vseh ljudi, ki živijo na tem
področju. Živeti s turizmom pomeni na-
mreč živeti bolj bogato življenje. Zato
upam, da se bodo ljudje na to idejo v čim
večji meri odzvali, vsekakor pa se je
potrebno dogovoriti, kaj bo kdo delal in
projekt potem predstaviti celostno. Tak-
šna turistična vas namreč ne more zažive-
ti sama od sebe, temveč lahko uspe le kot
posledica turističnih trendov in povpra-
ševanja. Nesmiselno bi bilo zgraditi tak-
šno vas in pustiti, da ljudje ostanejo brez
gostov. Hkrati z idejo je potrebno začeti
tudi s trženjem in z vzpodbujanjem ljudi,
ki si morda danes še niti v sanjah ne
predstavljajo, da bo čez nekaj let turizem
postal glavni vir njihovega preživetja.
Je kaj, kar za dober turistični razvoj
občini Vojnik manjka?
V	tej občini trenutno ni na večjega
števila prenočitvenih kapacitet, vendar
ugotavljamo, da lahko s programom ce-
lostne ponudbe s pridom izkoristimo te
zmogljivosti v okoliških krajih, kjer je
dovolj prostih postelj za turiste, ki želijo
v teh krajih ostati dlje časa.
Turizem je v zadnjem času ena naj-
pomembnejših gospodarskih panog
večine razvitih dežei. Zakaj?
V	turizmu se na enega zaposlenega za-
poslijo še trije dodatni ljudje, razen tega
pa je turizem področje, ki najmanj obre-
menjuje okolje. Upoštevati je potrebno,
da je delo v turizmu delo z ljudmi, da je
potrebno ozaveščati predvsem bodoče tu-
ristične delavce in ljudem predstaviti tako
dobre kot slabe lastnosti ukvarjanja s tem
področjem. Turizem gledati na televiziji
je namreč nekaj povsem drugega kot pa
živeti v turističnem kraju. Zato se bomo
sistematično lotili priprav na to, da bodo
začeli prebivalci Vojnika živeti z idejo
turizma v svojem kraju.
Če bi živeli na drugem koncu Slove-
nije - kaj bi vas kot turista pritegnilo,
da bi prišli v Vojnik?
Sam že dolgo pravim, da sem največji
turist občine Vojnik, saj sem prej devet
let delal v Zrečah, sedaj pa se vsak dan
vozim na delo v Ljubljano. Vsekakor
doživljam Vojnik kot lep in zanimiv kraj,
kjer lahko človek najde dobre ljudi,
pravo domačo hrano in veliko neokrnje-
ne narave. Vse to pa so stvari, zaradi
katerih je področja, kakršna so kraji v
občini Vojnik, še kako vredno obiskati.
NINA M. SEDLAR; Foto: G.K.
Damjan Pintar
Poročna koračnica tudi v Mozirju
z zvoki poročne koračnice
sov Mozirju odprli novo po-
točno dvorano v obnovlje-
nem župnišču.
Poročna dvorana v Mozirju
ifpo gradu Vrbovec v Nazar-
in prostorih v Lučah tret-
iprostor na območju Uprav-
enote Mozirje, kjer skle-
P^jo zakonske zveze. Priza-
"l^vanja za pridobitev dvora-
ne so se začela lani, ko je
'^danji župan Jakob Preseč-
•'k imenoval komisijo pod
odstvom Antona Veneka.
^'fdnji je v sodelovanju z
''ozirskim župnikom Ivom
^uhoveršnikom dosegel, da
^občina Mozirje najela pro-
za potrebe poročne
''^orane, prihodnje leto pa
'^meravajo v zgornjem nad-
^'fopju urediti muzejsko
Zbirko.
iJ^oročna dvorana je oprem-
v bidermajerskem sti-
kar ustreza arhitekturi tr-
^^ Mozirje, za opremo pa so
[''^teli 3,2 milijona tolarjev.
mladoporočenci, ki se
Ij^flo odločili za poroko v
|J°2irju, bodo prejeli spo-
'i'nsko darilo, dva kozarca z
I^Um grbom občine Mozir-
.'^akor je ob odprtju prosto-
povedal načelnik Uprav-
ne enote Mozirje Darko Re-
penšek, je bila zadnja poro-
ka v Mozirju sklenjena leta
1983. Lani so na območju UE
opravili 85 porok, od tega 14
v Lučah, druge pa v Nazarjah;
tretjina mladoporočencev je
prišla iz Mozirja, tretjina iz
drugih krajev Zgornje Savinj-
ske doline, tretjina pa je na
poroko v Nazarje ali v Luče
prišla iz drugih slovenskih
krajev. Bodočim mladoporo-
čencem, ki se bodo poročili v
dvorani v Mozirju, je srečo
izrekel tudi mozirski župan
Jože Kramer, bogat kulturni
program pa so ob odprtju
prostorov oblikovali učenci
in učitelji Glasbene šole Na-
zarje.
US, Foto: C. SEM
Novo poročno dvorano si je ogledalo precej gostov.
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije vabi
na oktobrske krvodajalske
akcije na celjskem območju.
Danes, 7. oktobra, lahko da-
rujete kri v Mestinju, v. Lu-
čah 10., v Štorah 14., na
Planini 21. ter v Ravnah nad
Šoštanjem 28. oktobra.
Voiic sit, icoziicici
pa srečni
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, kam Vi vodite svo-
je otroke na guganje in pe-
skanje, vem pa, da meni v
celem letu raziskovanja ni
uspelo najti javnega otroš-
kega igrišča v Celju, ki bi me
prepričalo o svoji ustrezno-
sti in prijaznosti do otrok.
Igriščem ob vrtcih se sicer
pozna dobra volja vzgojiteljic
in vzgojiteljev, pa občasno
prav pohvale vredna iznajdlji-
vost vrtčevskih mojstrov, a za-
staranosti igral tudi največja
dobrovoljnost ne more omili-
ti. Med redkimi igrišči, ki niso
tik ob vrtcih, še največ upanj
zbuja lepo zagrajeno igrišče na
nabrežju ob Savinji, a ko vsto-
piš, kar verjeti ne moreš, da
premore reci in piši točno 4 (z
besedo: štiri!) igrala. Gugalni-
ci s plezalom, hiter vrtiljak,
peskovnik in dinozavrčka, ki
ga je zgodaj poleti igrišču in
njegovim malčkom podaril
eden od celjskih umetnikov.
Ko sem se pred kratkim na
tem igrišču znašla s petimi
otroki (svojimi in rodbinski-
mi), se nisem mogla načuditi
dejstvu, da ta - menda kljub
vsemu najbolje urejen celjski
poligon za predšolsko mladež
- sicer uporablja bližnji vrtec.
In da se na njem znajdejo
vzgojiteljice z najmanj 20 raz-
grajači hkrati. Častna beseda,
da jo bom enkrat mahnila tja v
dopoldanskem času in posku-
sila ugotoviti, s čim jim zapol-
nijo vesele urice ob tako
skromnih zmogljivostih!
Medtem ko je naš podmla-
dek bolj ali manj uspešno os-
vajal prostor s svojo številsko
premočjo, sama pa sem čepe-
la v travi, saj so bile redke
klopi zasedene, sem se spom-
nila podobnih čepenj v ljub-
ljanskem Tivoliju. Na tam-
kajšnjem otroškem igrišču je
sicer vedno gneča, ki pa otrok
ob vseh čudesih in razkošju
možnosti seveda ne moti. Na
svoj račun pridejo tako tisti
čisto majhni, ki se komajda
povzpnejo na mini gugajoče
se živali, kot tisti taveliki, ki
na igrišče po njihovih lastnih
besedah tako ali tako grejo
samo za spremstvo. No, am-
pak, če so že tam, se pa lahko
malo drenjajo na »vlečnici«,
ki jih viseče na drogu treskne z
ene strani jeklene vrvi na dru-
go stran, a ne? Ali pa preizku-
šajo akrobatske sposobnosti
na nihajočem mostu, visoko
nad glavami staršev. Igrišče, ki
je prestolnici še vedno v po-
nos, so pred leti uredili skupaj
s prijatelji iz tujine. V času
nastanka je bilo in je po pre-
pričanju mnogih še danes
edinstveno v Sloveniji.
V to žalostno prepričanje
sem do pred kratkim verjela
tudi sama in sem pač mislila,
da zato nikjer v Sloveniji prav-
zaprav ni nič drugače kot v
našem Celju, kjer so pred ča-
som zaradi higienskih razlo-
gov želeli celo peskovnike kar
ukiniti. No, potem sem pa po
naključju odkrila Velenje, nje-
govo jezero in športni center
ob njem. Pa igrišče, ob kate-
rem ti zaigra srce in pred kate-
rim je celo ljubljanska dika in
ponos le bleda senca tujskih
ponaredkov! Tam, ljubi moji,
obstajajo gugalnice, ki bi jih z
veseljem preizkusila tudi odra-
sla zadnjica! Takšnih vsaj jaz
drugod še nisem srečala - med
guganjem te zavrtijo naokoli
ali pa te med nihanjem sem in
tja odnesejo še malo gor in dol.
Tam ima nihalo na jekleni vrvi
tako dobro speljan kanal za
svojo pot in tako lepo posuto z
mletim lubjem, da se ti vsaj
zazdi varneje kot tisto ljubljan-
sko nihanje od ene do druge
ploščadi. Predvsem pa so s svo-
jo rudarsko tradicijo velenjski
snovalci otroškega igrišča zna-
li ustvariti izvirno opremo ve-
likega peskovnika. Vanj so po-
stavili nekakšno igralno razli-
čico rovokopača, pa verižni
sistem za dviganje in spuščanje
tovora, pa ... Skratka: uspelo
jim je narediti raj, zaradi kate-
rega naša družina v zadnjem
času spoznava tudi druge lepo-
te prej neznanega Velenja.
Kako jim je to uspelo? Je
bila tako brihtna občina, ah
pa so bili neverjetno širokih
pogledov upravljavci rekrea-
cijskega centra? So bili v igri
tudi kakšni sponzorski denar-
ci? Kdorkoli je bil, zasluži si
hvalo in čast. In prmejdun, da
jo bom z globokim spoštova-
njem izražala tudi tistemu, ki
mu bo kaj podobnega uspelo v
našem mestu! Veste, otrokom
bo vseeno, če bo zraven vsake-
ga igrala pisalo, kdo ga je
podaril mestnemu igrišču. In
veste, starši podjetju, ki bo
. namesto enega samega velike-
ga časopisnega oglasa denar
namenilo v korist otroške igri-
vosti, zanesljivo ne bodo za-
merili - prej nasprotno... Pa
bo volk sit in koza cela, koz-
lički pa srečni!
P.S.: Prisežem, da sem či-
sto pri sebi in da me mnogi
poznajo kot resno bitje. In
zato se čisto resno sprašu-
jem: kdaj se bo pa kdo spom-
nil narediti še čisto pravo
igrišče z gugalnicami, tobo-
ganom in peskovnikom za
odrasle, a? In bo pri tem pri-
lagodil dimenzije sedišč in
zdržljivost igral in bo vse
skupaj znal še ponuditi kot
prvovrstno sproščujočo za-
bavo? No, ja, saj vem, še
otroških primanjkuje! Am-
pak tistega za odrasle bi lah-
ko pa dobro zaračunali, ve-
ste! In bi zraven lahko lepo
vzdrževali otroškega. In bi
spet prišli do tja, ko sta volk
in koza ... no, saj veste.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Mag. Ivan Sivec in Mirko Lebar.
Mirko Lebar med
slovenskimi legendami
Magister Ivan Sivec, s 37
napisanimi knjigami najplo-
dovitejši slovenski pisatelj,
je pri založbi ICO v Mengšu
izdal novo knjigo. Hodim z
rokami, v kateri je popisal
zanimivo in poučno življenj-
sko pot invalida brez nog,
Mirka Lebarja iz Ložnice pri
Žalcu. Prva slovenska pred-
stavitev je bila v torek do-
poldne v galeriji Mozaik v
Celju. Knjiga je izšla v nakla-
di 2000 izvodov, izvod pa sta-
ne 3180 tolarjev in je že na-
prodaj po vsej Sloveniji.
Založba ICO iz Mengša je
doslej izdala 12 knjig, med
njimi tri v zbirki Slovenske
legende. Prva knjiga je napisa-
na o Ježku, druga o slikarju
naivcu Jožetu Peternelju in
tretja o Mirku Lebarju. Četrta
knjiga iz omenjene zbirke bo
izšla čez dobrih štirinajst dni,
v njej pa bo Ivan Sivec popisal
pot dveh glasbenih fenome-
nov, ki ju pozna svet, »Brata
Avsenik«, kot bo tudi naslov
knjige. S to knjigo je Ivan Si-
vec tudi uspešno zagovarjal
magisterij.
Knjiga Hodim z rokami je
nastajala spontano med pis-
cem in osrednjim junakom in
je podobna ljubezni med fan-
tom in dekletom, kot se je
slikovito izrazil magister Si-
vec. »Mirko si tako knjigo za-
služi,« je povedal v nagovoru
in dodal, da so se vsi sodelujo-
či pri knjigi odpovedali hono-
rarju v želji, da tako pomagajo
Mirku Lebarju pri novih pod-
vigih. Prvi bo že kaj kmalu
maraton iz Dravograda do Ča-
teža v dolžini 135 km in bo
posvečen vsem otrokom, zla-
sti najmlajšim, ki obiskujejo
osnovno šolo, da bi bile njiho-
ve poti srečne in varne.
Ivan Sivec je v uvod napisal:
»Knjigo posvečam vsem svojim
prijateljem, posebno pa nad-
vse spoštovanemu Mirku, člo-
veku, ki mi bo ostal vse življe-
nje svetel vzor.« Mirko Lebar
pa v svojem uvodu pravi: »Dra-
gi prijatelji in sodelavci, dobro-
ta se ne meri v tisočakih, do-
brota je v vaših srcih, v vaših
dejanjih. Pri tem tke čudovito
zlato nit srčnosti, ki povezuje
življenja in jim daje smisel.«
Knjiga Hodim z rokami ima
157 strani in tri poglavja: Sreč-
no otroštvo, Ljubezen dela ču-
deže in S Triglava na streho
Evrope. Knjiga, ki jo je vredno
in potrebno vzeti v roke.
TONEVRABL
Foto: GREGOR KATIČ
Za sanacijo
plazu
Do konca prihodnjega
tedna pričakujejo v Žalcu
odgovor revizijske komisi-
je, ki naj bi potrdila projekt
za ureditev plazu na Jedrt,
takoj nato pa naj bi začeli s
sanacijo plazu. Sanacija bo
veljala več kot 10 milijonov
tolarjev.	US
Kaj bi brez
turizma?
v turistično razviti občini
Podčetrtek, kjer ustvarijo
letno nad 3 milijarde tolarjev
turističnega prometa, želijo
še bolj povezati turistično
ponudbo, zaradi enotnega
nastopanja ter trženja tega
območja.
Zato ustanavljajo lokalno
turistično organizacijo, gospo-
darsko interesno združenje,
ki ga sestavlja enajst ustanovi-
teljev. Med njimi so občina,
zdravilišče Atomske toplice",
sedem največjih turističnih
ponudnikov občine, zavod
Kozjanski park in turistično
društvo Podčetrtek. Občinski
svet je v preteklih dneh sprejel
osnutek odloka o ustanovitvi
lokalne turistične organizaci-
je.	BJ
Izzivi bolnišnice ob Toplici
Nedokončan projekt lastninjenja in nedorečena delitev dela med Bolnišnico Topolšica in sosednjimi bolnišnicami-j
let od ustanovitve prvega sanatorija za zdravljenje tuberkuloze
Spomladi leta 1919 je vlada Kralje-
vine SHS odkupila zemljišče in objek-
te obstoječega Zdravilišča Topolšica
ter ustanovila prvi sanatorij za zdrav-
ljenje tuberkuloze v Sloveniji, Osem-
deset let kasneje, ob jubileju Bolni-
šnice Topolšica, ki je iz skromnega
sanatorija prerasla v sodobno stro-
kovno ustanovo, je v njej 199 zaposle-
nih, v letu dni sprejmejo na zdravlje-
nje kakšnih 3.600 bolnikov, približno
9,000 pa jih pregledajo v ambulantah.
Ob jubileju so v petek, 1. oktobra, v
Topolšici pripravili slovesnost, na kate-
ri so se spomnili zgodovinskih prelom-
nic v razvoju bolnišnice. Velenjski žu-
pan Srečko Meh je orisal vlogo bolni-
šnice, nepogrešljive v regionalnem raz-
voju, minister za zdravstvo dr, Marjan
Jereb pa je v slavnostnem nagovoru
poudaril pomen rasti stroke in obenem
odgnal dvome glede obstoja bolnišnice.
Slovenskega zdravstva si brez Bolnišni-
ce Topolšica ne znamo predstavljati.
Direktor Bolnišnice Topolšica Janez
Poles, dr. med., je poudaril, da so kljub
težavam v zdravstvu vsa leta uspeli
držati korak z razvojem diagnostike in
terapije: »Razvojno pot vidimo v dopol-
nitvi sedanje bolnišnične dejavnosti, v
celoviti obravnavi bolezni posameznih
organov ter v dopolnjevanju diagnostič-
nih, terapevtskih in rehabilitacijskih
možnosti bolnišnice, zdravilišča in pro-
stora ob Toplici. Le tako lahko optimal-
no ponudimo in izkoristimo naše pred-
nosti, ki jih imamo v ljudeh, znanju,
opremi in okolju.« Radi bi še okrepili
dejavnosti, katere so v zadnjih desetih
letih intenzivno gradili in so tržno na-
ravnane, kot denimo obravnava šport-
nikov, menedžerjev, delavcev na zah-
tevnih delovnih mestih, tudi področje
svetovanja in preventive. S temi dejav-
nostmi v bolnišnici ob prihodku iz
zdravstvene zavarovalnice iztržijo do-
daten prihodek, ki znaša od 14 do 17
odstotkov celotnega. Ta del prihodka
namenijo zlasti za uvajanje novih teh-
nologij. V preteklosti so jim večkrat
pomagali tudi pokrovitelji in donatorji,
med njimi Premogovnik Velenje, Ter-
moelektrarna Šoštanj, Era Velenje, Go-
renje in druga podjetja iz Šaleške doli-
ne. V bolnišnici imajo sodobno op
mo, povsem primerljivo z opremo
najsodobnejših bolnišnicah doma in
tujem.
Direktorja Bolnišnice Topolšica si
povprašali o največjih izzivih bolnis
ce in izpostavil je dvoje: lastninjenje
urejena delitev dela med bolnišnicat
»Pred petimi leti so predvideli, da naj
bolnišnica Topolšica prva dokonči
projekt lastninjenja. Pri nas je bilo
tedaj že kar nekaj dobrih poslovi
partnerjev, ki so pripravljeni vlagati
prostor in bolnišnico, a vse se ustav,
parlamentu, v vladi ali ministrstvu. \
goji lastninjenja javnih zavodov še ni
precizirani, mi pa izgubljamo partm
je, saj v negotove razmere nihče ne ž
vlagati,« je dejal dr. Poles. Druga teža
se kaže v delitvi dela. »Pričakujemo,«
še pristavil Poles, »da bomo našli dov
treznosti, pameti in razsodnosti, dat
mo sprejeli takšno delitev dela m
celjsko, slovenjegraško in našo boli
šnico, ki bo tako v interesu stroke ii
bolnikov.«
KSENIJA LEK
Foto: MARJAN TEKAl
Sprejem za Mešiovo in Muckovo
Ob zaključku poklicnega
delovanja Antonije Mešl,
ravnateljice OŠ Frana Roša,
in Marinke Muck, direktori-
ce Doma upokojencev, se je
celjski župan Bojan Šrot s
sodelavci uradno poslovil od
obeh in se jima zahvalili za
njuno dolgoletno prizadevno
delo,
Antonija Mešl je bila rav-
nateljica OŠ Frana Roša vse
od ustanovitve šole leta
1980. Prve učiteljske izkuš-
nje je nabirala v Štorah in
Kompolah, nadaljevala pa na
I. osnovni šoli in postala po-
močnica ravnatelja. Z dolgo-
letnim vodenjem OŠ Frana
Roša se je izkazala ne le kot
dober pedagoški vodja, pač
pa je znala prisluhniti in poi-
skati najboljše v svojih sode-
lavcih in otrocih. Želja po-
magati je botrovala tudi nje-
ni pobudi za ustanovitev in
uspešno vodenje celjskega
Kluba staršev ter pri aktiv-
nem sodelovanju v vseh pro-
jektih preprečevanja nasilja
med mladimi.
Marinka Muck je bila di-
rektorica različnih celjskih do-
mov za starejše kar 22 let, od
tega zadnjih osemnajst let v
celjskem Domu upokojencev.
Ta je bil med prvimi v Sloveni-
ji z najvišjim stanovanjskim
standardom, ki so ga ohranili
do danes in ga tudi izboljšali.
Hkrati so začeli izvajati pi
gram pomoči starejšim na d
mu in v tem okviru kot dru|
Sloveniji ustanovili Inforf^
cijsko koordinatorski ceni«
imenovan Life line za 24-urt
pomoč ostarelim in invalidni)
celjske regije. Pod njenii
vodstvom je dom uspešno pfl
brodil tri hude preizkušnje)
sicer med obema poplavaii
ter vojno za Slovenijo.
_ 1
t	' ■ ' Foto: d
Antonijo Mešl je na ravl!
teljskem mestu nasledil a
lan Dobnik, Marinko Muc
pa Bojana Mazil,	]
Dnevi športne medicine
Od 8, do 10. oktobra bodo v
prostorih Celjskega sejma že
deveto leto zapored Dnevi
športne medicine Slovenije, ki
jih Slovensko zdravniško druš-
tvo, Združenje športne medici-
ne in fakulteta za šport pri-
pravljajo v sodelovanju s slo-
venskim olimpijskim komite-
jem, zdravniško zbornico, sek-
cijo medicinskih sester , zbor-
nico fizioterapevtov, združe-
njem maserjev in Zdravstve-
nim domom Celje.
Letos prvič bodo dnevi šport-
ne medicine, ki veljajo tudi kot
osnovni in nadaljevalni seminar
medicine športa za zdravnike in
zdravstvene delavce, potekali v
okviru dnevov promocije športa
in športne opreme, ki jih v Celju
od Z do 10. oktobra organizirajo
Celjski sejem. Zavod za šport
Slovenije, Olimpijski komite in
fakulteta za šport. Prav zato bo-
do tudi na dnevih športne medi-
cine, ki bodo letos namenjeni
zlasti šolski medicini, govorili
tudi o nacionalnem programu
Šport za vse in o zakonu o špor-
tu. V programu se bodo zvrstile
tudi druge okrogle mize o novo-
stih v medicini športa, o psiholo-
giji športa, o konziliarni dejav-
nosti v medicini športa in druge,
zvrstile pa se bodo tudi številne
delavnice.
Organizacijski odbor, ki ga vo-
di Rudi Čajavec, dr. med., iz
celjskega zdravstvenega doma,
pričakuje od 60 do 100 udeležen-
cev iz Slovenije in Hrvaške. JI
Premalo razvita kultura
dojenja 1
Ginekološko porodniški oddelek Splošne bolnišnice Ce^
Ije je v sodelovanju s priznanimi slovenskimi strokovnjaj
ki konec minulega tedna v Laškem pripravil simpozij n^
temo Dojenje na prelomu tisočletja,	^
Čeprav bo kmalu že pet porodnišnic v Sloveniji nosil":
naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, za katerega j^j
treba izpolniti zelo stroge kriterije Svetovne zdravstveni^
organizacije, se pri nas zlasti nestrokovna javnost še vedno^
premalo zaveda pomena dojenja. Na simpoziju, ki sta g^J
poleg Celjanov organizirala še Slovenski odbor za Unicef i''
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, je zato večini
udeležencev, ki so sodelovali v razpravah o dojenju pri nas ii^
v svetu, o sodobnih spoznanjih o dojenju, o oblikovanji
dojenju prijazne družbe in o praktičnih pristopih k spodb^'
janju dojenja, poudarila, da za uspešno širjenje kultui^^,^
dojenja ni dovolj, če se njenega pomena zavedajo sam^
zdravstveni delavci. Podpirati bi ga morali vsi. ki jim
vseeno, v kakšne otroke bodo zrasli novorojenčki.	■' J
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Učenje življenja,
poslušanje tišine
Sole v naravi za učence OŠ Glazija so se tokrat prvič udeležili tudi otroci z zmernimi
motnjami v duševnem razvoju
6f
r V dom Ajda v Libeličah pri
j iiovenj Gradcu se pripeljemo
J jfle zvečer, takrat ko se otro-
I	jj ki tam preživljajo petdnev-
II	,0 šolo v naravi, pripravljajo
^ laples. Lepo so oblečeni, ure-
j ffli, nekateri z novo frizuro
jI namazani... prav takšni so,
liot vsi otroci šestih, sedmih
i jji osmih razredov vseh slo-
i (cnskih osnovnih šol.
; Pa vendar so otroci, ki so
s )iliminuh mesec v šoli v nara-
ifiv Libeličah, nekoliko dru-
] gačni. V strokovnih krogih se
< iirokom, kot so oni, reče
Ejlroci s posebnimi potreba-
tjii. Gre za otroke, ki se težje
lazijo ali pa so lažje ali zmerno
iuševno prizadeti.
1 Tako so tudi v OŠ Glazija
i jtroci razvrščeni glede na
sopnjo prizadetosti. Tisti, ki
» zmerno ali težje duševno
prizadeti, obiskujejo posebne
oddelke, imenovane OVI (od-
ielki vzgoje in izobraževanja).
Ti otroci potrebujejo še prav
piosebno nego in skrb, učni
jiačrti pa so zanje posebej pri-
lagojeni. In vendar so se, zara-
,1 predloga staršev, v OŠ Gla-
jija odločili, da bodo, letos
jpvič, te otroke povabili s se-
|k)j v šolo v naravi. »Odziv je
5rav neverjeten,« pravi Kar-
; men Hriberšek, ena od vzgo-
I leljic, ki je ob štirih defektolo-
[jnjah, pomočnici vzgojiteljice
j :er enemu od treh civilistov, ki
;'0Š Glazija služijo vojaški
■ loic, spremljala učence OŠ Gla-
|Zija v šoli v naravi. »Otroci so
!»eslali, sodelovali pri vseh
športnih igrah, skupaj smo se
odpravili na več dnevnih in na
nočni pohod, opazovali smo
zvezde, poslušali tišino...« in
odziv otrok je bil zares čudo-
vit. Tudi otroci z zmernimi
motnjami so pri vseh dejavno-
stih, razen pri kolesarjenju, za
kar je potrebna večja fizična
spretnost, sodelovali popolno-
ma enakovredno kot drugi
otroci. Kot smo lahko slišali v
urici pred začetkom zaključ-
nega plesa, pa so vse, kar so
počeli, zelo polno tudi doživeli
in občutili. Asmirju iz 6. a je
bilo najbolj všeč, ko se je s
sošolci in z učiteljem, zaposle-
nim v počitniškem domu Aj-
da, podil po gozdnih pro-
stranstvih slovenj egraških hri-
bov. »Še bolj pa mi je bilo všeč
plezanje po umetni steni, kjer
sem uspel splezati čisto do
vrha,« se smeji prijazen fantič
in prizna, da so bili s sošolci
nad vsem, kar so počeh čez
dan, tako navdušeni, da so se
o tem pogovarjali še pozno v
noč. Luciji iz 6. a je bilo zelo
všeč kolesarjenje. »Super je bi-
lo tudi plezanje po steni, naj-
bolj pa mi je v spominu ostala
vožnja s kanujem,« je poveda-
la šestošolka, ki se je pred
plesom uredila kot prava mala
dama. »Všeč mi je bil tudi noč-
ni pohod, saj smo opazovali
zvezde in videli tudi Mali voz,«
je še povedala Lucija, njenemu
sošolcu Bahriju pa je bila naj-
bolj všeč vožnja s kolesi. Bern-
darda si je najbolj želela večer-
nega plesa. »Če bi bilo po mo-
je, bi tu ostala še tri tedne,« je
povedala, kako ji je všeč v
naravi, med športnimi aktiv-
nostmi ter z učiteljicami in so-
šolci, ki jo imajo radi. »Nikoli
ne bom pozabila vožnje s ka-
nujem, v katerem nas je bilo
skupaj z učiteljem enajst. Naj-
prej me je bilo strah, da se
bomo prevrnili, vendar se to ni
zgodilo.« Sedmošolec Nikola
je edini med vsemi udeleženci
šole v naravi, ki je dejal, da
pogreša šolo. »Vsak dan sem
klical v šolo in domov in pove-
dal, da se imamo lepo, vendar
pa komaj čakam, da jih spet
vidim,« je povedal fant, ki sta
mu bila najbolj všeč kolesarje-
nje in plezanje po steni, malo
pa se je bal med nočnim poho-
dom. »Prijatelji so me strašili
in mislil sem, da prihaja po-
šast,« je povedal Nikola, ki so
mu bile všeč tudi pravljice, ki
so si jih sošolci med večernim
počitkom pripovedovali med
seboj.
In kaj so o doživljanju šole
v naravi povedali otroci z od-
delkov vzgoje in izobraževa-
nja? Tjaša, Vesna, Ina in He-
lena so si bile enotne v tem,
da jim je bilo najbolj všeč
veslanje s kanujem. »In včeraj
ponoči, ko smo spali v šoto-
ru. Tudi postavili smo ga sa-
mi,« sta povedali Ina in Tjaša.
Obe imata en kromosom pre-
več. Tisti kromosom, ki pov-
zroči Downov sindrom oziro-
ma mongoloidnost in tako tu-
di ti dve deklici dela drugačni
od večine vrstnikov. Vendar
sreče in zadovoljstva na nju-
nih obrazkih ne more izbrisa-
ti. Prav tak izraz so izžarevali
obrazi vseh ostalih, še 31
učencev, otrok s posebnimi
potrebami, ki so, zahvaljujoč
pobudi staršev in pripravlje-
nosti šole, v Libeličah nad Slo-
venj Gradcem preživeli pet
dni, ki bodo marsikomu od
njih ostali v spominu zapisani
za vse življenje.
NINAM. SEDLAR
Za plezanje na steno je potrebno veliko veselja in še več
poguma. Zadnje priprave.
Obisk iz
Zambije
V projektu Upanje za Afri-
ko so učenci Osnovne šole
bratov Letonja iz Šmartna
ob Paki postali botri izobra-
ževanja desetletnega zam-
l^ijskega dečka Davisa Sha-
^e. Zbirajo namreč denar za
ijegovo šolnino. Prav danes,
oktobra, bo Daviš obiskal
^voje botre v Šmartnu ob
Palo skupaj s 13-člansko ple-
skupino Ba Cengelo, ki
vodi pater Miha Dreven-
^ek, dolgoletni misijonar v
^rnbiji. Učenci in učitelji bo-
'io gostom pripravili celod-
■^evni program. - K.L.
Presenečenje za Marijinih 90 let
Med dvanajst občanov Laškega, ki so oziro-
ma letos še bodo stari 90 let, se je včeraj
vpisala tudi Marija Pader iz Jagoč pri Laškem.
Njen izgled, drža, klena volja in optimizem,
ki jo navdaja, tega sicer ne izdajata, vendar
leta hočejo drugače. K temu prav tako ne sodi
podatek, da si Marija še sama gospodinji, je na
»tekočem« z vsem dnevnim dogajanjem iz
časopisov, radia in televizije in da lepe dneve
najraje preživi ob delu na njivi. Tudi ves dan,
če je treba. Zdravje ji je še vedno naklonjeno,
zato ponavadi ne zamudi nedeljske prve ma-
še v Laškem. No, in pred dvema letoma je bila
tudi udeleženka našega izleta 100 kmečkih
žensk na morje.
Vse to pravzaprav ni nič čudnega, saj Marija
izhaja iz velike Vasletove družine, po domače
Šepekove iz Zgornje Ponikve pri Žalcu, kjer je
na gruntu raslo devet otrok. Poprijeti je bilo
treba za vsako delo in to je Marija vseskozi
tudi počela, saj v službo ni hodila, se je pa zato
dneve in dneve predajala zemlji, da bi iz nje
dobila kar največ.
Življenjska pot jo je pred mnogimi leti zane-
sla v Laško, natančneje v Jagoče, kjer sta si z
možem ustvarila dom in družino, sedaj pa je
že skoraj štiri desetletja sama. Živi v isti hiši
kot hčerka Ladica z družino, nedaleč stran pa
stanuje tudi njen sin Mirko z družino.
Snaha Anica je slavljenki pripravila prijetno
presenečenje, saj je na slavje povabila člane
Moškega pevskega zbora Laško, v katerem
prepeva tudi njen sin Mirko, ki pa za ta
dogovor sicer sploh ni vedel, in ti so ji odpeli
nekaj ubranih pesmi. Obenem so ji voščili tudi
župan občine Laško Jože Rajh, predsednica
Rdečega križa Laško Mojca Marot in članici
krožka Rdečega križa na OŠ Primoža Trubarja
Laško - Nina in Maja.	VLADO MAROT
v spomin
ivanica Grzina
Popotnik, ki potuje od
Podsrede proti Brestanici,
bo nekje na sredi poti naletel
na idilično vasico Vojsko, le-
žečo v logu ob cesti, vso ob-
dano s travniki, njivami,
potkami in gozdički, ki je v
dvajsetih letih tega stoletja
štela le borih pet hiš. V
osrednji domačiji pri Pečni-
kovih se je 9. januarja leta
1921 rodila kot šesti in najm-
lajši otrok deklica Ivanka.
Življenje v idilični vasici je
pretrgala druga svetovna
vojna, ko se je dvaindvajset-
letna Ivanka znašla na stra-
ni partizanov in kot članica
vaškega odbora ter terenska
aktivistka za Kozjansko, ve-
liko prispevala k ohranitvi
slovenskega naroda pred za-
vojevanjem in potujčenjem.
Po vojni je spoznala mizar-
skega mojstra Miloša Grzi-
no, ki je imel v Kozjem ug-
ledno mizarsko delavnico.
Ustvarila sta si prijazen
dom ob mostu čez Bistrico, v
zakonu pa sta se jima rodili
dve deklici, Ika in Marija,
ki sta kasneje postali stro-
kovnjakinji, vsaka na svo-
jem področju.
Pokojna Ivanka Grzina je
bila vse življenje delavna,
vztrajna, iznajdljiva in izža-
revala je neverjetno voljo do
življenja. Lotila se je vsega,
kar je znala. Dodatno se je
izobraževala in bila tajnica
v kozjanski osnovni šoli. Ko
je mož Miloš zbolel in šel v
invalidski pokoj, je nekaj ča-
sa imela doma tudi »Bife pri
mostu«, po njegovi smrti le-
ta 1978, pa se je zaposlila v
podružnici Ljubljanske ban-
ke v Kozjem, odkoder je odš-
la v zasluženi pokoj.
Ves čas je bila aktivna na
raznih področjih: pri Zvezi
borcev je za svoje dolgoletno
tajniško delo prejela prizna-
nje, prav tako pri gasilciii za
darovane prispevke in tHde-
setletno zvestobo. Nekaj let
je bila tudi predsediiica
Društva upokojencev. Koz-
janski kraj je zaznamovala
z izredno prijaznostjo in pri-
pravljenosti delati na vseh
področjih, najsi je bila to
priprava kulturnega dogod-
ka, nastop ljudskih pevk, iz-
leta ali ekskurzije, zbiranja
denarja za cerkev ali druge
dobrodelne namene.
Dom pri mostu je bil zbi-
rališče vseh, ki so ž gospo
Ivanko radi pokramljali o
tem in onem, o vsakodnev-
nih problemih, o vrtu in leti-
ni, o petju in glasbi ter zlasti
o rožah, ki so krasile njen
dom. Nihče, ki je prestopil
hišni prag gospe Ivanke, ni
odšel nepogoščen. Kadar ko-
li sem pripotoval v Kozje iz
celjske smeri, od koder je
pogled na trg najbolj sliko-
vit, sem od mosta naprej z
očmi iskal gospo Ivanko, ki
je bila navadno pri delu
okoli hiše ali na poti v trg.
Bila je dolga leta pevska ko-
legica moje mame in ena
najbolj zvestih cerkvenih
pevk. Ravno petje je bilo ti-
sto, ki jo je spremljalo vse
življenje. Poleg cerkvenega
petja, ki mu je bila zvesta do
smrti, je rada prepevala v
manjših družbah in vodila
skupino Kozjanskih ljudskih
pevk. Še danes sem ji hvale-
žen, da je skupino pripeljala
tudi na poletne prireditve v
Velenje, kjer je požela lep
uspeh.
Zadnjič sem gospo Ivanko
slišal peti ob letošnji veliki
maši, ko je v Kozjem farni
praznik. Takrat so kozjan-
ski pevci ob zaključku slav-
nostne maše zapeli tudi
Slomškovo Večernico (Glejte
že sonce zahaja...), kar je
bilo za petje v cerkvi nena-
vadno. Samo dober mesec
kasneje so njeno priljubljeno
pesem presunljivo zapeli ob
njenem odprtem grobu, do
katerega jo je pospremila
nepregledna množica vseh,
ki so jo imeli radi.
MARJAN MARINŠEK
Izleti so premalo
V dvorani Doma 11. sloven-
skega tabora v Žalcu je bil v
petek ustanovni zbor društva
Univerze za tretje življenjsko
obdobje. V Sloveniji uspešno
deluje že osemnajst takšnih
društev, v katera je vključe-
nih okrog osem tisoč slušate-
ljev in štiristo mentorjev.
Ustanovni zbor je pričel Pla-
ninski mešani pevski zbor, na-
to pa je spregovoril predsednik
iniciativnega odbora za ustano-
vitev društva Janez Meglič, ki
je poudaril pomen nenehnega
izobraževanja za posameznika
in družbo. Župan občine Žalec
Lojze Posedel je povedal, da
se vsako leto številčnejša gene-
racija starejših ne more zado-
voljiti le z izletom in kakšnim
družabnim srečanjem. Prepri-
čan je, da bo univerza dobro
delovala in obljubil podporo
občine. Na zboru so sprejeli
statut in imenovali organe
društva, za predsednika pa iz-
volili Janeza Megliča.
T. TAVČAR
Janez Meglič
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Preobrazba za polnejše življenje
Društvo Preobrazba pričenja jesen s teorijo izbire
Letos spomladi je pričelo v
Celju delovati novo društvo,
imenovano Preobrazba, kate-
rega osnovni namen je vzpod-
bujati kakovosti življenja in
duhovno preobrazbo ljudi.
Društvo Preobrazba, ki zače-
nja po poletnem zatišju ponov-
no delovati v oktobru, je nasta-
lo na pobudo mag. Toneta
Zimška. Jedro društva združu-
je strokovnjake s Celjskega in
od drugod, ki se ukvarjajo s
psihologijo, psihiatrijo, ezoteri-
ko, duhovnostjo, jogo ter z dru-
gimi metodami, Id so namenje-
ne samorazvoju, samouresniči-
tvi in duhovni rasti posamezni-
ka.
Po besedah mag. Ivana Erže-
na, dr. med., direktorja Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje, ki
skrbi za delovanje društva po
strokovni plati, je delovanje le-
tega še posebej pomembno v
času, ko postaja duhovni in
osebnostni razvoj pomemben
tako za notranje zadovoljstvo
kot tudi za splošno zdravje po-
sameznika. »Osebno zadovoljs-
tvo vpliva tudi na fizično zdrav-
je vsakogar izmed nas in zelo
veliko lahko naredimo zase, če
lahko uravnovesimo obe po-
dročji bivanja. Zdi se mi, da je bil
takšen način združevanja ljudi
v Celju nujno potreben, ena od
temeljnih idejnih zasnov delo-
vanja društva pa je, da skuša-
mo biti čim bolj odprti za različ-
na področja, da ostanemo na
visoki strokovni ravni delovanja
in pa, da bomo skušali dejavno-
sti, združene v društvu Preo-
brazba, približati čim širšemu
krogu ljudi,« je povedal magi-
ster Eržen.
Če vas zanimajo podrob-
nejši podatki o dejavnostih
društva Preobrazba oziroma,
če se želitev vanj včlaniti, se
lahko na sedežu društva na
Krekovem trgu 1 v Celju ogla-
site vsak torek med 18. in 19.
uro.
Letos spomladi so pri druš-
tvu Preobrazba pripravili tri pre-
davanja. V dvorani Celjskega
doma so nastopili: eden vodil-
nih slovenskih psihologov Ja-
nek Musek, psihoterapevt in
astrolog Viktor Gerkman ter
dramaturg in ezoterik Vili Rav-
njak. Kot je povedal Tone Zim-
šek, želi društvo k sodelovaiiju
privabiti še druge vrhunske
strokovnjake ter ob delavnici
teorije izbire, ki se bo v prosto-
rih društva pričela prihodnjo
sredo, organizirati še druga izo-
braževanja (tudi tečaj meditaci-
je), saj je namen društva pred-
vsem vzpodbujanje ljudi, W že-
lijo nadgrajevati svoj osebnost-
ni in duhovni razvoj ter svoje
znanje in izkušnje posredovati
tudi drugim.
Prva letošnja delavnica, ki
se bo v prostorih društva na
Krekovem trgu 1 v Celju (nek-
danji prostori Delavske uni-
verze) pričela v sredo, 12. ok-
tobra ob devetnajstih, bo de-
lavnica s področja nove, vse
bolj uveljavljene psihološke
smeri, imenovane teorija izbi-
re. Prvi bo sledilo še sedem
devetdesetminutnih delavnic,
ki bodo v prostorih društva
vsakih štirinajst dni. Delavnico
teorije izbire bo vodila Darja
Boben Bardutzky, dr. med., ki
je usposobljena za delo na po-
dročju realitetne terapije. Šte-
vilo udeležencev, ki bodo so-
delovali v tej delavnici, je ome-
jeno na dvanajst članov, vsa
mesta za prvo tovrstno delav-
nico pa so že zasedena.
NINAM. SEDLAR
Med govorom podžupana Stanka Novaka.
Udeleženci so v Gorenju doživeli čudovit sprejem in za spomin ob odhodu prejeli tudi darilo.
Tudi
najstarejši
praznovali
Ob prvem občinskem
prazniku občine Polzela so
se na srečanju v salonu go-
stilne Cizej zbrali najstarejši
občani, stari osemdeset in
več let.
Na srečanju je zbranim naj-
prej spregovoril podžupan
občine Stanko Novak, potem
pa še župan Ljubo Žnidar, ki
je na kratko orisal pomen
praznovanja. V kulturnem
programu je nastopil kvintet
Lastovka, po kosilu pa so se
udeleženci še kar nekaj časa
zadržali v prijetnem klepetu.
T TAVČAR
Dvaindvajsetic po
Sloveniji
Krajevna organizacija
Rdečega križa Šentrupert, ki
ima glede na število prebi-
valcev največje število krvo-
dajalcev in ki letos slavi 50-
letnico delovanja, vsako leto
v svoj program vključi ek-
skurzijo za svoje člane in
krajane.
Pri tem je odbor RK dejan-
sko v vlogi organizatorja, k
uspešni izvedbi pa jim pripo-
morejo tudi podjetja in usta-
nove, kamor se napotijo,
stroške pa si morajo udele-
ženci, žal, pokriti sami.
Letošnja dvaindvajseta
ekskurzija jih je najprej po-
peljala v Gorenje Velenje,
kjer so si ogledali proizvod-
njo hladilnikov in pralnih
strojev ter se preko videa
seznanili s celotnim progra-
mom proizvodnje v tej del-
niški družbi. V Velenju pa so
si zatem ogledali še nadvse
zanimiv Muzej premogov-
ništva Slovenije. Obiskali so
tudi rojstno hišo Antona
Martina Slomška na Ponikvi
pri Šentjurju.
Ekskurzijo so udeleženci v
prijetni družbi gostiteljev in
godca Zlatka Terška zaključi-
li. na kmečkem turizmu pri
Faturjevih v Slatini pri Ponik-
vi.
V. MAROT
DESKANJI
PO SPLETli
Kako delujejo reči
Zadnjič sem povsem slu-
čajno padel v debato o tem,
ali so prenosni telefoni res
tako škodljivi, kot pravijo
nekateri. Razprava je bila
zelo umirjena in sproščena,
zato se na koncu nismo sprli
okrog vprašanja, ali ti GSM
aparat ob dovolj pogosti
uporabi resnično spremeni
možgane v čežano. Me je pa
začelo glodati vprašanje,
kako ti mali, včasih kar nad-
ležni aparati, sploh delujejo.
Seveda mi je bilo nerodno
priznati, da razen osnovnih
stvari ne vem o vsem skupaj
ničesar. Kako bi bilo lepo, če
bi lahko med pogovorom po-
stregel s kakšnim podatkom o
frekvencah, o moči oddajni-
kov in sprejemnikov in o osta-
lih zadevah. Pa sem raje mol-
čal. Saj veste, če niste povsem
prepričani o nečem, potem je
bolje poslušati in molčati.
Sem se pa zato ob prvi prilož-
nosti odpravil na spletno
stran, ki pojasnjuje principe
delovanja raznih stvari, ki jih
v življenju srečujemo bolj ali
manj pogosto. O podobnih
straneh smo že pisali, vendar
ne bo odveč, če opozorimo na
eno izmed bolj preglednih.
Reče se ji How Stuff Works
(www.howstuffworks.com).
Prevod zgornjega naslova bi
se lahko glasil »Kako delujejo
reči«. In res, v pregledno obli-
kovanih menijih so razvršče-
na posamezna področja, ki
pokrivajo vse, kar si človek
lahko izmisli. Stroji, elektrj
ne naprave, elektronika, hi^]
aparati in napeljave, interne
računalniki, hrana, da, prj
ste prebrali, telo, zobje, ce|
to lahko izveste, kako deluj,
jo atomska energija, čas, pti
ja hišica aH delnice. Včasih s
bile za te zadeve zadolžen
enciklopedije, a ne?
Vas zanima, kako deli^
NATO? Ali pa, kako potekaj
volilne kampanje? Žal je slec
nje namenjeno ameriškem
volilnemu sistemu, morda p
ne bi bilo slabo, če bi si t
poglavje ogledali tudi našip(
litiki. Morda bi se sodišča lal
ko potem ukvarjala s čim bo
pametnim, recimo s pravii
kriminalom. Pa pustimo t(
Vas zanima, kako deluje svel
Tudi na to vprašanje se najd
odgovor, namenjen pa je prec
vsem najstnikom, čepra
utegnejo kaj novega izvedeti
tudi odrasli.
Vsi zapisi so opremljeni i
povezavami na specializirani
strani, kar bo zadovoljilo tud
tiste bolj zahtevne. Sicer pajt
na osnovni strani moč najti
deset najbolj obiskanih član
kov iz te zbirke podatkov. Ni
boste verjeli, prenosni telefo
ni se nahajajo na tretjem mC"
stu. Pred njimi so le še spletni
strani in avtomobilski motoi
ji. Če ne -veste, kaj natančni
vas zanima, se pa počutiti
študiozno, si lahko izbereK
vprašanje dneva.	;
Seveda pa lahko postavit«
tudi svoje vprašanje. Snovale
strani svetujejo, da najpre
preverite, ali na vprašanje, po*
dobno vašemu, nemara že nf
so odgovorili. Pravijo tudi,
ne morejo odgovoriti na vsa
vprašanja, da pa bodo naredi'
vse, kar je v njihovi moči.
kdo pravzaprav stoji za vs"
zadevo? Odgovor je smiselUj
Avtor teh strani je Marshal'
Brain, bivši profesor na teh*
niški univerzi v Severni KarO",
lini, ZDA, in pisec računaln'^'
kih priročnikov, ki je svoj na)J
večji pisateljski uspeh doživ^',
na drugem področju, s knjig"^
»Najstniški vodič v resničnei^l,
svetu«. Od tu do spletne stran',
je seveda le še korak. Ali p^if«
bilo ravno obratno? Tega n';
sem zasledil, pa hudirjevo
membno se mi ne zdi. Sai^"
da vem, kako deluje GSM.
Vasja Ocvirl^
vasja@euroconi-
Aktivnosti v mesecu požarne varnosti
Gasilska zveza Žalec je
skupaj s petimi občinskimi
poveljstvi pripravila za me-
sec oktober - mesec požarne
varnosti zelo obširen pro-
gram aktivnosti.
Začeli bodo z dnevom od-
prtih vrat gasilskih domov za
vrtce, osnovne šole in kraja-
ne, opravili pregled pomem-
bnejših objektov na operativ-
nih območjih PGD, sprejeli
operativne načrte PGD ter
pripravili operativne vaje v
okviru PGD, sektorjev in ob-
činskih poveljstev ter osred-
njo vajo operativnih enot Ga-
silske zveze Žalec.
Opravili bodo tudi pregle-
de operativne sposobnosti in
pripravljenosti gasilskih dru-
štev. Med strokovnim uspo-
sabljanjem operativnih gasil-
cev bodo pripravili tečaje za
strojnike MB, nosilce dihal-
nih aparatov, za inštruktorje
za reševanje na vodi in upo-
rabnike radijskih zvez. Pri-
pravili bodo tudi akcijo »ga-
silni aparat v vsako vozilo in
stanovanjsko hišo«, posvet
predsednikov, poveljnikov in
tajnikov PGD ter srečanja ga-
silk žena, gasilske mladine in
veteranov. Na problemski
konferenci pa bodo govorili
o organiziranosti gasilstva v
novo nastalih občinah ter
statusu članic v gasilski orga-
nizaciji danes in v prihodno-
sti.
T. TAVČAR
Predsednik GZ Žalec Franci
Skok.
AKCIJA NOVEGA TEDNIKA
15
|oglejmo - pojejmo
|a Gorenjsko!
F'
jyiindvajsetega oktobra^
|gp jesenski dan, ki se bo
; ^gj s sončnim jutrom, Ta-
) jt se bomo, kot ponavadi,
I jjii ob sedmih, se udobno
J jiestili v Izletnikovem av-
jiisu in krenili proti Ljub-
^ in naprej proti Kamni-
; I Kranju in Bledu. Tokrat
5se torej odločili za Go-
(jjsiio, za dva majhna, a
penita kraja, za Brezje
Kropo.
J listo, kar bomo videh, bo
J (dno ogleda, jedačo pa
10 prav tako naročili v iz-
jni domači gostilni. Na
lesni postaji se bomo po-
lkah z najboljšo domačo
fcolado, sicer pa nas bo
stni zalogaj čakal že takoj
začetku našega potova-
!, Tudi tokrat nas bo z zaj-
Din počastila Pekarna Br-
Eiz Žalca. Če bo vsak pot-
t prinesel s seboj še pravo
ffo dobre volje, bo to izlet,
toerem se bomo še dolgo
^ovarjali in se ga prijazno
Dminjali. Kako vemo, da
123. oktobra lepo vreme?
!o, ker si ga bomo vsi moč-
želeli.
Vabimo, da se nam pridru-
etudi vi. Vaša naloga je le,
izrežete prijavnico, jo iz-
hite in pošljete na naš na-
V. Uredništvo Novega ted-
ta, Prešernova ulica 19,
10	Celje. Ker je število sede-
fv avtobusu omejeno, vam
ftujemo, da s prijavo ne
Sašate prav dolgo, zadnji
k zanjo (če bodo še prosta
sta) pa je 19. oktober.
Na kratko vam bomo
fdstavili izlet oziroma kra-'
ki ju nameravamo obiska-
Na Brezjah bomo kmalu
19. uri, kjer si bomo ogle-
11	znamenito baziliko Ma-
e Pomagaj in znotraj nje
'ibolj obiskano Marijino
kapelo (pozidano leta 1800) s
sliko čudodelne Marije z ma-
lim Jezusom v naročju. Brez-
je so vas z nekaj več kot 500
prijaznimi prebivalci, izko-
panine tega kraja segajo v
prazgodovinsko in rimsko
obdobje, sicer pa je ta kraj (z
nadmorsko višino 488 me-
trov) prav zaradi okronane
Marije z otrokom že skoraj
poldrugo stoletje eden naj-
bolj obiskanih romarskih
krajev na Slovenskem. Po
območju bazilike in znotraj
njenih delov se bomo spre-
hodili pod strokovnim vods-
tvom tamkajšnjega patra, si-
cer pa bo vsakomur na voljo
dovolj časa tudi za intimen
postanek v kapelici. In s kom
se bomo še srečali na Brez-
jah? Z nikomer drugim kot s
samo redovnico sestro Ven-
delino, znano in priljubljeno
učiteljico življenjskih modro-
sti in umetnico v pripravlja-
nju zdravih kulinaričnih do-
brot.
Na poti proti Kropi se bo-
mo na kratko ustavili v Les-
cah, točneje v tamkajšnji to-
varni čokolade Gorenjka,
kjer nas v prostorni prodajal-
ni čakajo najrazličnejše slad-
ke dobrote in še marsikaj.
Približno triurno potepanje
po stari idilični Kropi se bo
začelo s kosilom, ki nam ga
bodo pripravili v stari dobri
Gostilni pri Jarmu, kjer sta
nam Urška in Andrej Avsenik
obljubila slastno in izdatno
kosilo, sestavljeno iz jedi, ki
so specialitete te gostoljubne
hiše in ki so primerne za
jesenski čas. Jedilnik naj os-
tane skrivnost za prihodnji
teden, po kosilu pa se bomo
odpravili na ogled Kovaške-
ga muzeja v hiši iz 17. stolet-
ja in na ogled naselja (z manj
kot 900 prebivalci), kjer so si
ljudje v davni in bližnji prete-
klosti služili kruh z železars-
tvom in kovaštvom. Najsta-
rejša talilna peč, ki so jo od-
krih v Kropi, je iz 13. stoletja,
zadnjo so ugasnili koncem
prejšnjega stoletja. Ogled te-
ga kovaškega kraja vključuje
tudi kovaško ognjišče (vi-
genjc), kjer so v preteklosti
izdelovali žeblje. Ko je žeb-
Ijarstvo začelo propadati, so
se ljudje začeli ukvarjati z
umetnim kovaštvom, za te
dragocene izdelke pa je še
danes veliko zanimanja. Od
Krope in Kroparjev se bomo
poslovili kmalu po 16. uri in v
Celje prispeli okrog sedmih
zvečer. Cena izleta je 3.500
tolarjev za odrasle in 2.500
tolarjev za otroke, stare
manj kot deset let.
MARJELAAGREŽ
Modelna Marija z otrokom v baziliki Marije Pomagaj
na Brezjah.
16
REPORTAŽA
Maratonka na
otroški progi
Otroci so lažje kos bolečini kakor blefiranju odraslih, meni prim. Marta Škapin,
dolgoletna celjska otroška zobozdravnica
Osebnostna lastnost mara-
toncev je vztrajnost. Lahko
trenirajo in pretečejo razdalje,
na katerih drugi obupajo. Za-
voljo vztrajnosti je prim. Mar-
ta Škapin lahko otroška zo-
bozdravnica že trideset let.
Znanje, ki ga je na področju
preventivne zobozdravstvene
dejavnosti trmasto potiskala
naprej z dobrimi idejami, je
njen glavni adut. Razočarana
je ob izjavah kolegov, ki se
branijo dela z otroki s poseb-
nimi potrebami. Pravijo, da se
jim smilijo in jim ne želijo
povzročati bolečine. Prepriča-
na je, da se za takšnimi izjava-
mi skriva precejšnje pomanj-
kanje strokovnosti.
Ko je bila na začetku poklicne
poti, je bilo preventivno otroško
zobozdravstvo v idejnih osnut-
kih, večinoma v predalih ljudi,
ki so znali razmišljati dolgoroč-
no. Bila je že .poročena in mati
dveh deklic, še preden je v še-
stih letih in pol, ne da bi izgubi-
la študijsko leto, uspešno diplo-
mirala in se, Ljubljančanka, pr-
vič zaposlila v Postojni. Bila je
najverjetneje prva slovenska
zobozdravnica, h kateri je vzgo-
jiteljica, tega je že enaintrideset
let, pripeljala na pregled skupi-
no malčkov iz vrtca. Takrat je
začutila, da bi lahko z njimi
delala vse življenje. Zato ker
ima rada otroke? Ne mara slad-
kobnih odgovorov in poudarja,
da ima rada, zelo rada svoje
otroke, svojo družino. Kot zo-
bozdravnica rada dela z otroki,
radi pa naj jih imajo starši in
najbližji vzgojitelji. »Otroci mo-
rajo v zobni ambulanti začutiti
prijazen odnos, ob sebi naj ima-
jo ljudi, ki jim najbolj zaupajo.
da lahko premagajo strah, od
mene pa lahko pričakujejo pro-
fesionalno opravljeno delo,«
pravi prim. dr. Marta Škapin.
Prvi pogoj
Deset let se že posveča
zdravljenju zobnih obolenj pri
rizičnih skupinah otrok, zlasti
otrok s posebnimi potrebami v
Zavodu za usposabljanje in
varstvo Dobrna. Pred tem, ko
se še nihče od zobozdravnikov
ni načrtno ukvarjal s priza4eti-
mi, so ji kolegi pošiljali male
objokane paciente s hudimi
bolečinami, rekoč: »Poskrbi
zanje, ti zmoreš!« »Ne zmo-
rem, nisem fizična delavka,
ampak z načrtnim delom zmo-
re vsak!« meni danes, zado-
voljna z vidnim napredkom na
področju zobozdravstvenega
varstva psihofizično prizadetih
otrok.
»Osnovno načelo, ki sem ga
najprej zastavila v programu
dela z drugačnimi otroki, je bi-
lo, da v umazanih ustih ne de-
lam. V zavodu na Dobrni smo
najprej poučili osebje o smislu
higiene, tehnikah čiščenja in
zdravi prehrani, potem pa smo
otroke pričeli navajati na redno
in temeljito čiščenje zob. K me-
ni so najprej poslali najtežje
prizadete in zobe smo jim lah-
ko očistili le tako, da smo vsake-
ga trdo prijeli za roke, noge in
glavo. Po treh dneh otrok ni bilo
več treba držati. Usta so pridno
odprli. Zakaj? Ljudje so, raje so
čisti kot umazani!«
Otroci s posebnimi potreba-
mi zahtevajo malone herojske
starše, skrbnike in vzgojitelje in
tem je z zobozdravstvenim
varstvom naložena še ena skrb
več. Z vso odgovornostjo so jo
sprejeli. Nega zob pri zdravem
otroku je neprimerno enostav-
nejša kot pri prizadetem, in
vendar večletne izkušnje kaže-
jo, daje prirast kariesa pri priza-
detih otrocih, ki si redno umiva-
jo zobe, precej nižji kot pri
zdravih otrocih, potreba po obi-
skih v zobni ambulanti pa se je
v tem obdobju pri prizadetih
otrocih prepolovila. Delež zdra-
vih otrok je v skupini zavoda
skoraj trikrat višji, kot znaša
slovensko povprečje pri dva-
najstletnih otrocih. Starši in
vzgojitelji otrok s posebnimi
potrebami so namreč pri negi
zob dosledni in temeljiti. Vsaj v
zavodu na Dobrni je tako.
Joku navkljub
»Otroci so zelo odzivni in
vedno dajo vedeti, ali delam
pravilno. Četudi kdaj opravi-
mo kak poseg na silo, ker dru-
gače ne gre, me zaradi tega ne
sovražijo. Pomembno je, da so.
ob njih znani obrazi, ki jih
spodbujajo in so zobozdravni-
ku v pomoč pri predpripravi na
pregled ali poseg,« pravi dr.
Škapinova. »Delo, naj bo še
tako boleče za otroka, je treba
opraviti, da bi preprečili re-
snejše zaplete. Če otrok joče in
se upira, je delo zame stresno,
a če hočem pomagati, moram
premagati mehkobo v sebi.
Odločna moram biti. Redkok-
daj nastopijo konflikti, tudi ti
so del poklica. >Kdor misli, da
lahko vsem ustreže, si preveč
domišlja,< me je že pred leti, na
začetku mojega dela s prizade-
timi otroki, ppučila ravnatelji-
ca zavoda. In kmalu sem si
nehala domišljati, da lahko do-
sežem vse otroke in vsem ena-
ko dobro pomagam. Z načrt-
nim strokovnim delom lahko
pomagam večini.«
Pred dvema letoma se je v
Argentini udeležila svetovnega
kongresa svetovnega združe-
nja otroškega zobozdravstva in
predstavila slovenski preven-
tivni program, ki so ga v kon-
kurenci 36 državnih progra-
mov razglasili za najboljšega in
nagradili. Septembra letos se je
svetovnega kongresa znova
udeležila, bil je v Londonu, in
strokovni javnosti predstavila
desetletni projekt dela na po-
dročju zobozdravstvenega
varstva s psihofizično prizade-
timi otroM. Vrnila se je z od-
mevnim priznanjem, ki ji ga je
izročil prof. dr. Stephan Moss,
vodja njujorškega inštituta za
raziskave v otroškem zoboz-
dravstvu in nekdanji predsed-
nik Svetovnega združenja
otroškega zobozdravstva. »Več
strokovnjakov je obravnavalo
delo z rizičnimi skupinami,
vendar so ponujali drugačne
rešitve, zlasti zdravljenje v nar-
kozi in s pomočjo pomirjeval.
Moje delo, ki se je potrdilo v
praksi, temelji na preventivi,«
pojasnjuje. »Razviti svet ima
številne vzorno pripravljene
preventivne programe, med-
tem ko so v nerazvitih deželah
ponekod še povsem na začetku
in otroškega zobozdravstva ni-
ti ne poznajo.« V Sloveniji je
takoj po drugi svetovni vojni
začela z delom potujoča zobna
ambulanta, namenjena otro-
kom. Pri nas že enaindvajset
let sistematično nadzorujejo
triletnike, zadnjih sedem let pa
se skrb začne že takrat, ko dobi
otrok prvi zob ali še sploh ni-
ma nobenega. V manj razvitih
deželah pa se še pri prvošolcih
bolj kot s higieno zob trudijo s
poučevanjem o umivanju rok.
»Strokovnjaki so na letoš-
njem svetovnem kongresu
poudarili, da so bolj kot karies,
ki je prevladoval v preteklosti,
problematična druga obolenja,
denimo, demineralizacije zob,
ki nastopijo zaradi modernih
gaziranih napitkov, zgodnje
okvare trdih tkiv, posledice ste-
kleničnega kariesa pri malih
otrocih in poškodbe. Strinjajo
se, da bo treba več pozornosti
namenjati predšolskim otro-
kom. Problematično je tudi, da
so preventivni programi pri]
gojeni predvsem potreba
normalnega šoloobvezne
otroka in pri tem izpuščaje
žične skupine in nad njimi;
gubljajo nadzor.«
Tek za odločitve
Ravno delo z rizičnimi sk
pinami zahteva od zobozdrj
nikov dodatne veščine, ki sej
na medicinski fakulteti ne na
čijo. »Pedagogi so za delo
prizadetimi otroki usposob|
ni, zobozdravniki pa niso. Ml
di zdravniki, ki bi želeli deli
tako z zdravimi otroki kol
rizičnimi skupinami, bi mon
imeti možnost izobraževanj
za svoje delo, zahtevnejše (
splošnega zobozdravstva, |
bi morali biti primerno nagf
jeni,« meni dr. Škapinova
tudi poudarja, da zobozdra
nik delu s prizadetimi otra
naj ne bi namenil več kot četJ
no svojega delovnega časa. D
lo je lepo, a zahteva največ;
možno zbranost in potrpež^
vost - zanjo dvakrat na mese
ob torkih, sicer pa je zaposlei
v. pedontološki specialistih
ambulanti celjskega zdravstv
nega doma in v prostem čas
tudi s pisanjem strokovni
člankov.
Že dolgo pozna zase najpi
jaznejši način nabiranja novi
moči. Po končani specializaci
bilo je pred enaindvajsetimi 1*
ti, se je vrgla v delo in kmal
dobila močno vnetje živca n
rami. Tedaj, po njenem dolgi
trajnem okrevanju, sta se z nH
žem, ki je zdravnik, lotila p«
jekta zdravo življenje. Ukvarja
sta se začela s plavanjem, kol(
šarjenjem in tekom, disciplin
pa združila v zdravniškem trial
Ionu, ki se ga udeležita vsah
leto. Preplavati je treba kiloni^
ter in pol, prekolesariti štirid'
set kilometrov in jih preteči dt
set. Marta Škapin zmore vse 8
v treh urah. Enako uživa v teif
za dušo, za rekreacijo in ^
tekmi. Pred desetimi leti je biK
v triatlonu v njeni kategoriji ^^
zdravnic iz Evrope, zdaj je s*
ma, kajti druge so odnehale.
»Prav gibanje, s katerim se^
kar malo zasvojena, mi poni^
ga vzdržati napore pri delu-
meni. Skorajda nikoli ne pr^^'
če manj kot deset kilometrojj
Vedno, kadar je pred njo
šna pomembna naloga, sest*
nek ali srečanje, potrebU*
dolg tek in čas medtem izko"^
sti za razmišljanje. Odloči^n
ki se utrnejo med tekom, *
zanjo najboljše odločitve. J
KSENUA im
Foto: GREGOR KA^^
Prim. dr. Marta Škapin se je s svetovnega kongresa svetovne-
ga združenja otroškega zobozdravstva v Londonu vrnila s
pomembnim priznanjem za delo na področju zobozdravstve-
nega varstva psihofizično prizadetih otrok, ki jim nudi
pomoč že deset let.
Ni le odlična otroška zobozdravnica, ampak tudi izjemna triatlonka, edina v svoji kategoi
ji, kajti druge so že odnehale. Letošnje svetovno prvenstvo zdravnikov v duatlonu v Nenu^
Zobe si čistijo z okornimi gibi, veliko težje kakor njihovi
zdravi vrstniki. Pri prizadetih otrocih seje potreba po plombi-
ranju v zadnjih petih letih prepolovila.
»Delo je treba opraviti, četudi kdaj boli. Izredno pomembna je
predpriprava otroka na obisk pri zobozdravniku,« poudarja
Marta Škapin, dvakrat v mesecu tudi zobozdravnica varo-
vancev Zavoda za usposabljanje in varstvo na Dobrni.
NASI KRAJI IN UUDJE
17
Medobčinska zveza prijateljev mladine Celje je v Celjskem domu pripravila zanimivo
razstavo otroških del.
Ob tednu otroka
Ta teden, od 4. do 10. okto-
bra, je namenjen otrokom.
Glavni pobudnik tedna otro-
^ ka je Zveza prijateljev mladi-
' ne Slovenije.
V	tednu otroka je tudi po
" Celju in okoliških krajih v vrt-
' dh, šolah in drugih organizaci-
^ jah pripravljenih veliko prire-
' ditev, namenjenih najmlajšim.
" V ponedeljek popoldne je bila
v kavarni Celjskega doma otvo-
" ritev likovne razstave, na kateri
^predstavljajo slike 18 mladih
"umetnikov, ki so ustvarjali v
^ desetdnevni likovni koloniji v
^ Piranu pod mentorstvom li-
^ tovne pedagoginje in svetoval-
' ke Marije Cene ter izdelke 20
' učencev z dvodnevne kiparske
I delavnice pod mentorstvom et-
• nologa Roka Komela. V torek
' dopoldne je bilo živahno pred
' celjsko občinsko stavbo, kjer
so v organizaciji projektne pi-
sarne Celje - zdravo mesto mla-
di risali po asfaltu, popoldne
sta bili v 3. OŠ v Celju ter v OŠ
Štore okrogli mizi kluba star-
cev, na katerih so govorili o
temi letošnjega otroškega par-
lamenta. V sredo, 6. oktobra,
dopoldne so otroci v Celju, Voj-
niku, Štorah, Dobrni in na
Frankolovem slikali na izlož-
be, ob 15.30 pa se je v Bolnišni-
(^i Celje pričelo srečanje malih
bolnikov z otroških oddelkov s
flani celjske popularne zased-
be Nude, ki so v avli bolnišnice
^nje zaigrali brezplačno.
V	Četrtek, 7., in v petek, 8.
oktobra, bo na Homu dva dni
'rajajoča likovna delavnica za
■Nadarjene, v soboto, 9. okto-
bra, pa bo izlet nagrajencev
'knjižnega kluba na Gorenjsko
Oziroma po Prešernovi poti.
V	tednu otroka se po vseh
Osnovnih šolah v Sloveniji vrsti-
lo tudi šolski otroški parlamenti,
katerih šolarji letgs razprav-
ljajo o temi široke razsežnosti.
Naslov letošnjega otroškega par-
lamenta je namreč »Imava se
rada - Sožitje med generacija-
mi«, z razpravljanjem po posa-
meznih šolah pa se učenci pri-
pravljajo na občinski otroški par-
lament, ki bo v organizaciji Me-
dobčinske zveze prijateljev mla-
dine Celje sredi novembra v Na-
rodnem domu v Celju.
N.-M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
V organizaciji projektne pisarne Celje - zdravo mesto so otroci
svojo domišljijo izživeli na asfaltu pred občinsko stavbo.
Pri Krajnčevih sveti luč
Ob pomoči Rdečega krizo, Centra za socialno delo, občine, Elektra in dobrih sosedov so
na domačiji Krajnčevih končno dobili električno napeljavo
Krajnčevim iz Male Breze
pri Šentrupertu sta četrt sto-
letja edino svetlobo ob mra-
ku dajala sveča in petrolej-
ka. Zadnji dve leti so imeli
agregat, ki so ga uporabljali
samo za luč, elektrika v hiši
pa je bila zanje, čeprav bomo
kmalu prestopili v tretje ti-
sočletje, nekaj, kar imajo le
drugi. Tako je bilo vse do
prejšnjega petka, ko je tudi
ta sedemčlanska družina
lahko prvič prižgala elek-
trično luč.
Olga in Adolf Krajnc se tež-
ko prebijata skozi življenje na
svoji borni, tri hektare veliki
kmetiji, na kateri so se jima
rodili štirje otroci. Najstarejši
ima 24 let, najmlajši sedem-
najst. Pred kratkim sta dobila
še vnukinjo, ki pa je privekala
na svet s hudo boleznijo, ki
zahteva posebno nego in v
naprej pripravljeno hrano.
Kakšna sreča, da so pri Krajn-
čevih že v začetku leta pričeli
razmišljati o tem, da bi si tudi
sami poskušali pripeljati v hi-
šo elektriko. Pravzaprav jih je
k temu pregovoril sosed Jože
Ramšak, ki jim je tudi sveto-
val, naj pri tem prosijo tudi za
pomoč.
»Vedno smo veseli spod-
bud, ki pridejo od ljudi, saj to
pomeni, da razmišljajo o sebi
in ne čakajo, da jim bodo vse
naredili drugi,« je v petek na
Krajnčevi domačiji povedal
Vlado Marot, tajnik oWočne
organizacije Rdečega križa
Laško, ki je skupaj s Centrom
za socialno delo potem, ko so
Adolfu Krajncu na Elektru pri-
pravi predračun za napeljavo
elektrike, vodil celotno akcijo.
Krajnčevi so namreč tretjino
denarja za naložbo, vredno
750 tisoč tolarjev, morali za-
gotoviti sami. Tretjino je pris-
pevalo elektrogospodarstvo,
prav toliko pa se je zavezala
plačati tudi občina. Rdeči križ
in center, ki tudi sicer že vrsto
let pomagata družini, sta
zbrala denar pa plačilo delov-
nih strojev in najnujnejšega
materiala za napeljavo. Adolf
je sam opravil zemeljska dela,
plačal je tudi soglasje za nape-
ljavo električnega toka.
Ko je v petek pri Krajnčevih
končno zasvetila prava luč, je
bila vsa družina vidno ganje-
na. Zamrzovalno skrinjo si bo-
do zdaj lahko od sosedov pri-
nesli domov, Olgi ne bo več
treba prati na roke v mrzli
vodi, hladilnik, ki ga nujno
potrebujejo predvsem zaradi
bolnega otroka, pa jim bo v
kratkem priskrbel Rdeči križ.
Čeprav se v teh časih mno-
gim zdi to čudno, je v laški
občini še nekaj gospodinjstev,
ki so brez elektrike. Še ta te-
den naj bi jo, kot je obljubil
župan Jože Rajh, dobili tudi
Seličevi v Zgornji Rečici, do
konca leta pa bo zasvetila
električna luč tudi pri Francu
Krajncu s Tovstega Vrha nad
Laškim in na domačiji Slavka
Zupana, ki leži na meji med
laško in žalsko občino.
JANJA INTIHAR
Foto: VLADO MAROT
Za Adolfa in Olgo Krajnc je bil minuli petek velik dan.
V svetu konjičkov
v zaspanem in deževnem
ponedeljkovem popoldnevu
je bilo v Kulturnem domu v
Slovenskih Konjicah živah-
no kot le malokdaj.
Številni otroci so se namreč
zbrali na četrtem Konjičko-
vem popoldnevu, ki ga je zve-
za prijateljev mladine tokrat
pripravila v notranjih prosto-
rih. Otroci so lahko izbirali
med devetimi delavnicami, v
katerih so jim mentorji poma-
gali razvijati domišljijo. Mladi
nadebudneži so izdelovali pa-
pirnata strašila, v kotiček Rde-
čega križa so odlagali stare
igrače in knjige, namesto plat-
na so mali slikarji uporabljali
roke ali obrazke, v novinarski
delavnici pripravljali konjič-
kovo glasilo...
V mestu je Konjičkovo lut-
kovno gledališče izdelovalo
najboljšega konjička, otroci so
se zbirali v rokodelnici, za
sladkosnedne je bila odprta
slaščičarna pri Belem konjič-
ku, kjer so delavničarji dobili
pecivo in sok... Na koncu so
delavničarji pripravili še raz-
stavo vseh nastalih izdelkov in
si obljubili, da na Konjičkovo
popoldne še pridejo. A.B.
Otroke je pot vodila tudi v atelje konjiških likovnikov, v
katerem so uredili frizerski salon.
Sejem po rečiško
Turistično društvo Rečica ob Savinji pri-
pravlja v nedeljo, 10. oktobra, ob 9. uri
tradicionalen Lenartov sejem, ki bo trajal
Celo nedeljo.
Rečičani so v goste povabili vse, ki se ukvar-
jajo s pravim rokodelstvom, s sejmom pa bi
ponovno radi obudili sejemski vrvež, kot je bil
Značilen za tovrstne sejme med obema vojna-
'^a. Glavne značilnosti Lenartovega sejma so,
mine brez plastike in kiča, da že mnogo
domačinov na sejem prihaja oblečenih kot
'Nekdaj in da sejemski utrip popestrijo liki, ki so
bili značilni za sejme v Zgornji Savinjski dolini:
Cukrova Liza, lajnar, slepec, številna družina,
pičkurin... Seveda se bo v osrčju Rečice širil
vonj po pečenem kostanju, moštu in pečenki,
cvetela bo kupčija, organizatorji pa obljubljajo,
da bodo ugnali še marsikatero nabrito.
Trgovalo, jedlo in pilo se bo menda na
Rečici cel dan, program, v katerem bo trški
stražnik opozoril sejmarje, kaj smejo in kaj
ne, ter obiskovalce, kako morajo pošteno
barantati, bodo pripravili ob 9. in ob 14. uri.
Nedeljska narodopisna prireditev bo priprav-
ljena v spomin na 414-letnico prvih sejmov na
Rečici in na podelitev trških pravic. US
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Priznanja za krvodajalce
Celjsko območno združenje RK je po darovani krvi na drugem mestu v Sloveniji
Minuli petek je Območno združenje Rdečega križa Celje v
Narodnem domu pripravilo tradicionalno proslavo za krvo-
dajalce. Na njej so podelili vrsto priznanj najzaslužnejšim
krvodajalcem, v kulturnem programu pa so poleg mladih
harmonikarjev KUD Svoboda Celje pod vodstvom Braneta
Klavžarja sodelovali še pevci Komornega moškega zbora
Celje v manjši zasedbi. Gostinsko družabni del pa je za
oceno odlično opravil 4. a razred Srednje šole za gostinstvo
in turizem Celje, skupina Edija Kužnika.
V pozdravnem nagovoru se
je darovalcem krvi najprej
zahvalila predsednica OZ RK
Celje Majda Brenčič, med-
tem ko je imel slavnostni go-
vor asis. mag. Igor Bizjak,
dr.med., spec. urol., kot
predsednik komisije za krvo-
dajalstvo OZ RK. Iz njegovega
govora povzemamo nekaj
poudarkov.
»Sposobnost razlikovanja
med dobrim in slabim, kar je
dano vam krvodajalcem, je
človeka povzdignilo na raven
duhovnega bitja, ki pozna mo-
ralna načela in vrednote. Pro-
stovoljno dajanje krvi v vsaki
družbi velja kot vzor dobrega
dejanja, saj s krvjo nekomu
drugemu dajemo samega se-
be. Kri je živa zgodovina člo-
veštva in vsakega posamezni-
ka. V njej je zapisano vse:
izvor človeka, razvoj človeš-
tva, vsi naši predniki in
zdravstvena preteklost vsako-
gar med nami. Kri zato ni
samo biološki pojem, ampak
izjemna, čeravno zelo zane-
marjena sociološka vrednota,
od nekdaj zasidrana v človeški
kulturi.«
Na Območnem združenju
Rdečega križa so po besedah
dr. Igorja Bizjaka posebno po-
nosni, da so glede na prebi-
valstvo štirih občin: Celje, Do-
brna, Štore in Vojnik s skoraj
64 tisoč prebivalci po številu
krvodajalcev (6.156) na zavi-
dljivem drugem mestu v Slo-
veniji, takoj za Velenjem. Še
posebno razveseljivo je, da
narašča število darovalcev kr-
vi v srednjih šolah. Leta 1994
je bilo na šolah 683 krvodajal-
cev, lani pa so dosegli že števi-
lo 1114.
Priznanja so dobili krvoda-
jalci, ki so darovali kri 25,
50, 60, 70, 80, 90 in 100-
krat. Predolg bi bil seznam
vseh, zato objavljamo le ti-
ste, ki so darovali kri 100 in
večkrat. To so: Franc Dečko,
Rudi Čajavec, dr. med., Ru-
dolf Stante, Franc Jančič,
Boris Mišo Miheljak in
Zvonimir Karajič.
MITJA UMNIK
Priznanja sta podelila mag. Igor Bizjak in Majda Brenčič.
Maturanti pri županu
Celjski župan Bojan Šrot
je pripravil že tradicionalni
sprejem za najboljše matu-
rante celjskih gimnazij.
Med najboljše v Sloveniji se
jih uvrsti vsako leto več. Lani
jih je bilo na primer 20, leto
prej 12, letos pa kar 32, kar ni
le rezultat večjega števila kan-
didatov za maturo, pač pa tudi
odraz prizadevanj dijakov in
njihovih profesorjev, pa tudi
staršev, ki so bili maturantom
v oporo in spodbudo. Najbolj-
ši maturanti iz J. Gimnazije
Celje, Gimnazije' Center - Ce-
lje in Splošne in strokovne
gimnazije Lava so se tako uvr-
stih med 235 slavljencev iz 37
slovenskih srednjih šol. Kar
štirje celjski od skupno 25
slovenskih maturantov pa so
dosegli najvišje možno število
točk. Župan Šrot je ob tem
izrazil prepričanje, da bodo
mlade spomini na lepa leta v
gimnazijskih klopeh po kon-
čanem študiju vabili nazaj v
Celje, da bodo soustvarjali
prihodnost mesta.
Ob tej priložnosti je župan
čestital tudi trem dobitnikom
medalj na mednarodnih tek-
movanjih. Matjaž Urlep, tret-
ješolec Splošne in strokovne
gimnazije Lava, je na matema-s
tični ohmpiadi v Bukarešti osh
vojil bronasto medaljo, Jure
Kališnik, maturant iste gim^
nazije, je osvojil zlato meda-i
Ijo na mediteranskih matema-
tičnih igrah. Jasmin Mecino-'
vič iz 3. letnika I. Gimnazije
Celje pa si je prislužil brona-i
sto medaljo na kemijski olim-
piadi v Bangkoku.
TC, Foto: GK
občinska obeležja
Šmarje pri Jeišali
Arheološke najdbe pričajo, da so bila ne-
katera območja občine Šmarje poseljena že v
pradavnini. Na pomenu je območje dobilo v
rimskem obdobju, ko je skozi šmarsko po-
doblje iz Celeie v Poetovio peljala pomem-
bna »rimska« cesta.
V srednjem veku je območje pripadalo sprva
grofom Breško-Selškim (1016), kasneje krški
škofiji (1072) oz. njenim ministerialom. Današ-
nje simbole občine Šmarje pri Jelšah je sprejela
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji vseh
treh skupščinskih zborov decembra 1992.
Grb: grb občine Šmarje pri Jelšah ima
obliko ščita in je razdeljen na štiri polja. V
zgornjem desnem polju je šest diagonalnih
belih pasov in pet diagonalnih modrih pasov v
razmerju 1:1; v spodnjem levem polju pa je
sedem belih diagonalnih pasov in šest modrih
pasov v razmerju 1:1. V zgornjem levem polju
je grb rodbine Gaisruckov, lastnikov gradu
Jelše v Šmarju, (ki so v času svoje vladavine
pomagali pri graditvi baroč-
ne cerkve sv. Roka nad Šmar-
jem). Grb je sestavljen iz
dveh polj rumeno-modre bar-
ve v razmerju 1:1, desno po-
lje je rumene barve, levo pa
modre. V sredini polja je
znak, sestavljen iz dveh spo-
jenih bivoljih rogov. V rume-
nem polju je rog modre bar-
ve, v modrem pa rumene. Na
vsakem rogu je pet okraskov
okrogle oblike. Spodnje de-
sno polje ima na zlato rumeni
podlagi v diagonali postavlje-
no jelševo vejico s tremi listi.
En list je na vrhu vejice, druga
dva pa na nasprotnih straneh
vejice. List na zgornji strani
je bližje vrhnjemu listu, list
na spodnji strani pa je za
enako razdaljo, kot je zgornji
odmaknjen od vrhnjega lista,
odmaknjen od zgornjega.
Deblo vejice je črne barve.
listi pa so temno zelene bar-
ve. Celotni grb je obrobljen z
rdečo barvno obrobo.
Zastava: zastava občine
Šmarje pri Jelšah ima za pod-
lago modro bele pasove, ki so
diagonalno postavljeni, tako,
da je vrh diagonale na desni
strani, spodnji rob pa na levi.
V sredini črtanega polja je grb
občine. Razmerje med dolži-
no in širino zastave je 2:1.
Sedež občine: Aškerčev trg
12, 3240 Šmarje pri Jelšah;
površina 108 km^; povprečna
nadmorska višina 307; števi-
lo naselij 77; število prebival-
cev 9713; gostota prebivals-
tva na km^ 90; delež Sloven-
cev 95,5%; delež moških
49%; delež žensk 51%; število
gospodinjstev 2779; povpreč-
no število članov gospodinjs-
tva 3,5; delež aktivnega pre-
bivalstva 53,2%; delež prebi-
valstva do 20 let starosti
29,3%; delež prebivalstva od
21 do 60 let starosti 53,2%;
delež prebivalstva nad 60 let
starosti 17,5%; stopnja rodno-
sti 9 promila; stopnja umrlji;
vosti 12,1 promila; naravni
prirastek 3,1 promila. Podatki
so za leto 1996.
BRANKO GOROPEVŠEK
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Nova šola v Arnacah
l^fajevna skupnost Šentilj pri Velenju je
^(PŠnji krajevni praznik obeležila z otvori-
^jjo nove šole. Ob 30-letnici delovanja po-
Ifiižnične šole Gustava Šiliha iz Velenja je
jjfjrazredna šola dobila povsem novo podo-
^ [Nadgradili so jo z etažo in s tem pridobili
l^g veliki učilnici, prostor za knjižnico ter
jtjinet za učitelje, vse skupaj pa prinaša
jjiko boljše pogoje pri organizaciji pouka.
2daj si želijo še telovadnico, šoli pa bodo
ifj2idali še prostore za vrtec, ki se sedaj stiska
prostorih kulturnega doma, kjer so že zdav-
ijj ukrepale inšpekcijske službe zaradi nepri-
tfrnosti nastanitve. Slovesno so šolo predali
namenu učenci, učitelji in krajani v soboto
popoldne, o pomenu dogodka pa so spregovo-
rili vodja podružnice Rozika Kamenik, ravna-
telj OŠ Gustava Šiliha Ivan Toplak, predsednik
Sveta staršev in vodja gradbenega odbora Dra-
go Kolar ter velenjski župan Srečko Meh.
Slednja sta skupaj z učenci prerezala trak. Da
bi krajevni praznik zaključili kar najprijetne-
je, so se nato zbrali v Kulturnem domu na
družabnem srečanju, ki so si ga udarniki ob
gradnji šolskega prizidka, pokrovitelji in gost-
je vsekakor zaslužili. Prva sredstva od srečelo-
va so že shranili v blagajno za gradnjo prizidka
za potrebe vrtca.	JOŽE MIKLAVC
Šolo so odprli učenci, pomagala pa sta jim velenjski župan Srečko Meh ter predsednik
Sveta staršev Drago Kolar.
Gnec bogatejši za športno igrišče
Skoraj desetletje so si krajani Gneča v občini Mozirje želeli športno igrišče, velika želja pa
se je uresničila minuli petek, ko so igrišče na Gneču tudi uradno odprli.
V gradnjo, ki so jo pričeli lani novembra, je vloženih veliko udarniških ur in veliko časa
krajanov. Zemljo je podaril Anton Irmančnik, pri gradnji sami so pomagali krajevna skupnost,
občina in Športna zveza Mozirje, gradbeni odbor pa je vodil Milan Pistotnik. O pomenu igrišča,
ki ga je blagoslovil mozirski župnik Ivo Suhoveršnik, sta govorila predsednik KS Mozirje Roman
Čretnik in župan Jože Kramer, ki je napovedal gradnjo podobnih igrišč v večini zaselkov
mozirske občine.	US, Foto: C. SEM
Dobrote s
kmetij
Občina Polzela in turistič-
0 društvo sta minulo sobo-
ov okviru praznovanja ob-
inskega praznika pripravi-
isejem kmečkih dobrot pod
Jienom Dobrote s kmetij.
V središču Polzele so posta-
ili kar precej stojnic, na kate-
ih so kmetje številnim obi-
tevalcem ponujali domače
lobrote. Tako ni manjkalo
lomačega kruha, potic in pe-
iva, vina, kisa, žganja, suho-
nesnatih izdelkov in poljščin,
'Voje stojnice pa so imeli tudi
lobarji, šolarji s Polzele in An-
feža, čebelarji... Za veselo
[^izpoloženje so skrbeli doma-
godci in pevci iz Andraža,
'^bice iz Šmartna ob Paki in
^rugi. Prvi sejem je dobro us-
P^l in med obiskovalci je bilo
da bi moral biti večkrat
leto.	T TAVČAR
Praznik na Gorenju
Na dvorišču podružnične
šole Gorenje nad Zrečami
bodo v nedeljo ob 14. uri ob
prisotnosti ministra za šols-
tvo in šport dr. Pavleta Zgage
položili temeljni kamen za
pričetek gradnje večnamen-
skega objekta za šolske in
obšolske dejavnosti.
»To bo praznik za krajevno
skupnost,« pravi predsednik
krajevne skupnosti Gorenje
Ludvik Smogavc, saj bo pre-
potreben objekt namenjen ta-
ko najmlajšim, kot šolarjem
in krajanom. V večnamen-
skem objektu na površini
1100 kvadratnih metrov, z
igriščem za rokomet ob njem,
bodo prostori za vrtec, šolske
učilnice, v njem bodo imeli
prostore gasilci, v večnamen-
skem prostoru se bodo zbirali
krajani na različnih srečanjih
in prireditvah.
Naložba bo veljala 350 mi-
lijonov tolarjev. Dobršen del
denarja, 280 milijonov, bo
prispevalo ministrstvo za šols-
tvo in šport, ostalo pa občina
Zreče, krajevna skupnost in
gasilci. Objekt naj bi gradbe-
no podjetje Ingrad končalo do
prihodnjega pričetka novega
šolskega leta.
V nedeljo bodo na slovesni
položitvi temeljnega kamna
kulturni program pripravili
učenci šole in člani kulturno
umetniškega društva Koprivnik
Gorenje, zazveneli bodo zvoki
harmonike, za družabno po-
poldne bo skrbel ansambel Zreš-
kih 6. MATEJA PODJED
Osnovnošolski
turnir v šahu
Minuli petek so v telovad-
nici OŠ Lesično pripravili 1.
^^hovski turnir osnovnošol-
^^^ celjske regije, ki se ga je
"deležilo 54 učencev iz 12
"^lovnih šol.
I ^ celjski regiji že četrto
potekajo osnovnošolski
^bovški turnirji. Letno se or-
l^f^izirajo štirje, po uvodnem
'"'nirju pa sta na vrhu Kle-
^^n četina iz ŠD Lipa Šent-
jMn Jernej Novak iz ŠK
^'že. Glavni organizator in
na turnirju je bil Mar-
Drobne. Naslednje sreča-
šahistov iz osnovnih šol
v oŠ Ljubečna v sredini
^\'embra. M. ZAKOŠEK
Prva veslaška
regata za
šaleški pokal
z nedeljsko veslaško rega-
to, prvo regato za pokal Ša-
leške doline na Velenjskem
jezeru, je slovenska veslaš-
ka družina pridobila še os-
mega člana.
Novincem so pomoč oblju-
bili domala vsi veslaški klubi,
med temi so jim Dravske elek-
trarne - Branik Maribor, Bled
in Piran podarih tri tekmoval-
ne čolne, klub Ljubljanica pa
vesla. Pomagali jim bodo tudi
pri treningih. Na prvi regati je
nastopilo 68 čolnov iz vseh
veslaških klubov, najbolj pre-
pričljiv pa je bil nastop svetov-
nih prvakov Iztoka Čopa in
Luke Špika (na sliki) v dvojcu
brez krmarja z Bleda. Velenj-
sko jezero, s prostornino 25
milijonov kubičnih metrov in
površino 135 hektarjev, je za
zdaj še premajno za olimpijsko
progo, a vodna površina se bo
zaradi odkopavanja premoga še
povečala in Šaleška dolina lah-
ko postane privlačna za pripra-
ve veslačev na zahtevna tekmo-
vanja. LOJZE OJSTERŠEK
V Vrbju med prvimi
1. oktober, mednarodni
dan starejših, so imenitno
proslavili v Vrbju pri Žalcu,
kjer so se pred desetimi leti
med prvimi v Sloveniji teme-
ljito lotili dela s starejšimi
krajani.
Pododbor društva upoko-
jencev, ki ga uspešno vodi Pa-
vlina Glušič, je na praznični
dan pripravil razstavo fotogra-
fij Žalčana Ljuba Korberja z
naslovom Čas, zarisan v
obraz. V programu so nastopi-
li domačini, med katerimi je
še posebej izstopal Srečko
Krajnc. Lepega srečanja se je
udeležilo tudi več gostov, med
katerimi je bil tudi predsed-
nik Zveze društev upokojen-
cev Slovenije Vinko Gobec.
Predsednik DU Žalec Ernest
Ramšak se je zavzel za samo-
stojno društvo upokojencev v
Vrbju in drugih večjih krajih
žalske občine, kjer bi nato
ustanovili zvezo društev, upo-
kojenci pa si veliko obetajo
tudi od univerze za tretje živ-
ljenjsko obdobje. Pred sreča-
njem v Vrbju so obiskali tudi
najstarejšo krajanko. Marijo
Košec, ki živi v Domu starej-
ših v Velenju. T. VRABL
Srečanje na mednarodni dan starejših
Minuli petek popoldan so
se v Rimskih Toplicah, prav
na mednarodni dan starej-
ših, zbrali vsi tisti krajani,
ki so dopolnili 75 in več let in
ki jim volja in zdravje še
dopuščata tovrstno druže-
nje.
Kar blizu petdeset se je to-
krat zbralo vseh, ki so napol-
nili prijetno gostišče Marjeta
na sicer tradicionalnem sreča-
nju, ki ga vsako drugo leto
pripravlja tamkajšnja Krajev-
na organizacija Rdečega kri-
ža. Zbrane je nagovorila pred-
sednica te organizacije Marija
Šantej, ki je bila skupaj s čla-
nicami tamkajšnjega odbora
tudi organizator srečanja. Da
so krajani v zrelejših letih vse-
ga spoštovanja vredna genera-
cija, so v svojih nagovorih
poudarili tudi župan občine
Laško Jože Rajh, predsednik
sveta KS Rimske Toplice Dra-
go Zupan in predstavnika Ob-
močnega združenja RK Laško,
ki so bili častni gostje.
Otroci iz vrtca Ostržek, pod
vodstvom Jelke Kapun, so kra-
janom v čast pripravili zares
prisrčen program, v nadalje-
vanju pa so zbrane zabavali
člani ansambla Dori, ki zanje
(po tradiciji) že od majhnih
nog nastopajo le za - čokola-
do.
Sicer pa pri Krajevni organi-
zaciji RK Rimske Toplice nada-
ljujejo s srečanji za sladkorne
bolnike, ki bodo letos še 13.
oktobra, 3. in 17. novembra
ter 1. decembra vsakič ob 18.
uri. Za tovrstno obliko druže--
nja so potrebne predhodne
prijave po telefonu na številko
736-132.	V. MAROT
V Lolah
posadili lipo
Loška krajevna skupnost
ureja okoli tamkajšnjega po-
kopahšča park. Naredili so
skalnjak s cvetjem, fontano,
zasadili drevje in uredili od-
lagališče smeti. V to lepo
okolico je krajevna skupnost
ob obisku papeža in progla-
sitvi Slomška za blaženega
posadila spominsko lipo. Li-
pa je bila posajena tudi v
spomin zadnje Slomškove
sorodnice Marije Prašnikar,
rojene Slomšek, ki je živela
v Ločah.	J.G.
Zlati »da« na gradu Tabor
Sredi septembra sta na laškem gradu Tabor v krogu
družine in prijateljev slovesno potrdila svojo petdeset let
trajajočo zakonsko zvezo Fani in Ivan Rovere.
Fani, ki se je pred poroko pisala Cvetrežnik, se je rodila leta
1932 v Celju in je vse do upokojitve delala v Aeru, pet let starejši
Ivan Rovere pa je bil rojen v Velikem Ubeljskem pri Razdrtem.
V Celje je prišel leta 1948 kot miličnik in se kot uslužbenec
celjske uprave za notranje zadeve tudi upokojil. Tako kot
večina ljudi v tistih časih sta tudi Fani in Ivan živela skromno in
trdo delala, da sta lahko skrbela za svojo družino. Poleg sina
Vojka in hčerke Dore imata danes še štiri vnuke in dva
pravnuka.
Zlatoporočenca sta se po slovesnosti na gradu Tabor skupaj s
svojimi dragimi ob prijetni glasbi zavrtela še v gostišču Čulk,
kjer so poskrbeli tudi za dobro jedačo in pijačo.	BR
20
ŠPORT
.......
Intenzivnejša so razmišljanja o skupini
Celje Pivovarna Laško je še pred povratnim srečanjem z avstrijskim prvakom razrešila vse dvome o potniku v LP
Jasno je bilo, da se Celjani z
Avstrijci na dan predvolilnega
molka ne bodo kaj veliko po-
govarjali o tem, kdo bo udele-
ženec letošnje Lige prvakov.
Zadnji pomisleki so odpadli
ob koncu prvega dela sreča-
nja v Barnbachu, ko se je
sesula igra domačih, celjski
vlak pa je kljub nepovezani
igri odbrzel naprej.
Barnbach je prijetno mestece
zahodno od Gradca, ki doslej še
ni videlo takšne rokometne
predstave - in je žal vsaj še eno
leto tudi ne bo. Stara, toda
vzorno vzdrževana športna dvo-
rana sprejme le kakšnih 800
ljubiteljev rokometa, ki so to-
krat na delu lahko videli svetov-
ne mojstre, čeprav s formo, ki
bi jo lahko primerjali kvečjemu
s testom za potico v začetni fazi
vzhajanja. Prave igre bodo sle-
dile v nadaljevanju. Bolj kot vse
našteto so radovedne poglede
domačih gledalcev vzbujali gla-
sni in našemljeni Florjani ter
ducat novinarjev iz celjskega
tabora, katere so prvi vso tekmo
z veseljem zasipavali s konfeti.
Slovenska folklora! Vendar
izredno prijazni in gostoljubni
domačini niso spraševali o to-
vrstnih običajih, temveč jih je
bolj zanimalo, če je Tettey Ban-
fro »originalen« Slovenec, mor-
da Brazilec ali pa kaj drugega.
Da HSG Remus misli resno z
izjavami v tamkajšnjih medijih,
da bodo že še pokazali kaj zmo-
rejo, se je videlo 25 minut prve-
ga polčasa, ko Celjani razen za-
četnih 0:1 sploh niso prišli do
vodstva. Slednje je iz protinapa-
da zagotovil Kokšarov, ki je 17
minut prej debitiral s prvim
evropskim golom za novega de-
lodajalca. Sicer pa se rumeno-
zeleni dotlej niso imeli s čim
pohvaliti. Izjema je Stefanovič,
ki običajno ne razmišlja kaj do-
sti, kdo stoji med vratnicama.
Zato ga je domači čuvaj mreže
Andreas Albrecher nenehno
trepljal po ramenu in si na kon-
cu tekme vzel še čas ter se »uvo-
ženim« navijačem posebej zah-
valil za vendarle prijetno šport-
no vzdušje. Domača publika je
le preveč komorna kljub temu,
da jih je uradni napovedovalec
nenehno vzpodbujal.
Slabša stran celjskega moštva
je bil napad. Rezerve so zlasti v
zunanjih linijah, saj je Pajovič
tokrat prvič (in zadnjč) zadel
šele slabi 2 minuti pred znakom
sirene, Škrbiču tega začuda
sploh ni uspelo, zaman so bili
tudi poskusi Manaskova (uspe-
šen je bil le iz 7 m), na drugi
strani pa bi Banfro in Vugrinec
(Šerbec zaradi bolezni ni igral)
za kaj več potrebovala več pro-
stora. Avstrijska obramba je
pričela padati na desnem krilu
in to šele tedaj, ko se je Pungart-
nik strelsko razmahnil, vrsta
trenerja Hasanefendiča pa bi še
veliko več lahko postorila v
protinapadih, če ne bi igrali z
malce čudno (veliko in mokro)
žogo. Remusu v opravičilo gre
upoštevati odsotnost vratarja
Amela Kočiča, igral ni Madžar
Imre Kiss, poškodbo rojaka Ja-
nosa Gyurke, ki je igral le v
obrambi in slabšo pripravlje-
nost Istvana Gulyasa, ki je bi
tudi dobro zaustavljen. Vseeno
je Hasanefendič moral večkrat
menjati obrambno »nastavitev«
in zasedbo osvežiti z novimi
močmi s klopi. Remus je prvi
del odigral le z 8 igralci, ki so
postali žrtve ostrega celjskega
tempa, rezerve pa vključil šele
pri 10:17. Malo je že pomagalo,
prav veliko pa ne.
»Uvrstitev v LP smo si zagoto-
vili. Remus pravzaprav ni imel
upanja, kar sem sklepal že iz
pogovorov v dvorani. Naše re-
zerve so velike in čeprav ni bilo
videti, smo igrali maksimalno.
Do revanše bomo delali na ugi-
ranosti in fizični pripravi,« je
pojasnjeval Hasanefendič, ki
glede torkovega žreba skupin
LP nima kakšne posebne želje,
skrbi pa ga, kako bo moštvo za
zaključne boje vkomponiral po
EP na Hrvaškem januarja pri-
hodnje leto, medtem ko naj bi
letošnja forma dosegla vrhunec
v novembru. »Pungi«, junak
drugega avstrijskega polčasa,
opozarja na previdnost zaradi
poškodb, ki bi jih igralci utegni-
li dobiti na manj pomembnih
tekmah, novopečeni profesio-
nalec Bedekovič, za katerega
trener vselej najde nekaj poh-
valnih besed, pa je ugotovil, da
so največji problem na evropski
premieri te sezone bili kar sami
in ne nasprotnik, da pa se za-
stavljeni cilji morajo preseči.
Direktorju kluba Vladu Privj),
je ena poglavitni nalog borba;
gledalce, zato mora biti ig
dopadljiva tudi v takšnih du
lih, kot bo sobotni. Glede žel
na dunajskem žrebu nihče ]
izrekel jasnega stališča. Je ekip
torej toliko močna, ali pa s
nihče ne želi opeči?
p^TO PRIMOŽ ŠKER
^i-tJ Foto: GREGOR KATI
Tekmo v Golovcu sodil
Italijana Bardella in Rub
netti, delegat je Madžar Mj
darasz. V soboto se bo bi;
gajna odprla ob 14., gleda
ce pa bodo v dvorano spust
li ob 18. uri. Na tekmo j
klub poleg ostalih gosto
povabil učence in dijaj;
celjskih šol, vojsko in ud(
ležence seminarja športa
medicine.
Roman Pungartnik se je samo v drugem polčasu tekme v
Barnbachu sedemkrat vpisal na listo strelcev.
Debevec »ustrelil« Kipec livarja
Strelsko društvo Kovinar Štore je pripravilo 17. strelski
turnir z zračno puško za Kipec livarja. Na tekmovanju je
sodelovalo 27 ekip s 97 strelci iz Slovenije in Hrvaške.
Med posamezniki je četrtič zapovrstjo zmagal član Olimpije
Rajmund Debevec, ki je nastreljal 595 krogov (od 600 možnih).
Za njim se je uvrstila Natalija Prednik (Ruše) s 592, sledijo pa
Franc Pinter (Impol) 590, Sašo Korber (A. Hochkraut) 589 in
Natalija Oražem (Kamnik) 588. Najboljšo uvrstitev strelcev
naše regije je s 6. mestom dosegel Vili Ravnikar (D. Poženel)
585, medtem ko je član domačega Kovinarja Branko Malec s
572 krogi pristal na 19. mestu. Med moštvi so slavili strelci
trboveljskega društva Alojz Hochkraut pred Olimpijo in Kam-
nikom (7. D. Poženel).	JOŽE KUZMA
Za žalski šport še
I I^M« M	•
boljši casi
športna dejavnost v žalski
občini je zelo dobro razvita,
kar potrjuje tudi uvrstitev v
prvo deseterico slovenskih
občin, so poudarili na volil-
ni skupščini Zveze športnih
društev občine Žalec. Na njej
so izvolili nov upravni od-
bor, ki mu bo predsedoval
Silvo Marič.
Razcepitev nekdanje žal-
ske občine je narekovala
spremembe v organizirano-
sti Zveze športnih društev.
Ker se je število teh zmanjša-
lo, so na skupščini zmanjšali
tudi število članov UO na 9
ter sprejeli smernice za na-
daljnji razvoj športa v žalski
občini. Poudarili so, da se je
usmeritev v podp'oro in raz-
voj športa mladih bogato
obrestovala, saj doseženi re-
zultati posameznikov in ko-
lektivov občino uvrščajo
med vodilnih 10 v državi.
Žalčani se lahko pohvalijo
tudi z dobro razvito rekrea-
cijsko dejavnostjo, eni red-
kih v Sloveniji so obdržali
delavske športne igre in v zad-
njih letih veliko postorili na
področju gradnje novih in ob-
novi obstoječih objektov. V
ZŠD je trenutno včlanjenih 41
društev z okoli 5 tisoč člani,
delo pa bo v bodoče usklajeva-
la nova strokovna delavka za
šport v žalski občini prof. Ani-
ta Seles.	FP
panorama
NOGOMET
Liga Si.mobil
9. krog: Publikum-Primor-
je 3:1 (2:0) Georgijevski 28,
Kačičnik 42, Šumolikovski
54. HIT Gorica-Rudar (V) 0:1
(0:0) Granič 63. Vrstni red:
Maribor Pivovarna Laško 24,
Rudar (V) 19, SCT Olimpija 15,
Mura 14, Primorje, HIT Gorica
in Dravograd 12, Korotan in
Publikum 10, Domžale 8, Po-
trošnik 4, Feroterm Pohorje 2.
2.SNL
9. krog: Esotech Šmartno-
Montavar Rogoza 1:2 (0:0)
Dragič 82. Aluminij-Šentjur
3:0 (1:0). Vrstni redj Tabor in
Elan 22, Koper 20, Železničar
17, Aluminij in Esotech
Šmartno 16, Živila Triglav 15,
Zagorje 14, Šentjur in Jadran
Šepič 12, Drava 8, Nafta in
Črenšovci 6, Avtoplus Korte 3,
Ivančna Gorica 1.
3.SNL sever
8. krog: Mons Claudius-Fu-
žinar 0:0. Pobrežje-Dravinja
1:6. Krško-Usnjar 2:3. Zreče-
Gerečja vas 1:0. TIM Laško-
Starše 2:2. Vrstni red: Dravi-
nja, Zreče in Paloma 17, Fuži-
nar 16, TIM Laško 14, Gerečja
vas 12, Kovinar Mascom 11,
Usnjar in Hajdina 9, Krško,
Starše, Mons Claudius in Bi-
strica 8, Pobrežje 1.
MNZ
5. krog: Odred-Vransko
0:4. Kovinar (Š)-Šmarje 0:1.
Rogaška-Brežice 2:6. Vrstni
red: Šmarje 12, Vransko (-6)
in Odred 9, Kovinar (Š) 6,
Brežice 3, Rogaška 0.
KOŠARKA
Evropska liga
2. krog: Maccabi Elite-Pivo-
varna Laško 84:62 (48:31)
Hafnar 17, Goljovič 16, Gilič
12, Kune 8, Miletič 4, Jurak 3,
Dragšič 2. Vrstni red: Olim-
piakos 4, Maccabi Elite, Ul-
ker, Varese in Asvel 3, Pivovar-
na Laško 2.
Liga Kolinska
4. krog: Rogla Atras-Union
Olimpija 68:110 (24:55) Špo-
rar 15, Radovič 12, Herman
11, Mihajlovski in Starovasnik
8, Temnik 5, Manojlovič 3,
Hrženjak in Detiček 2, Benič
in Pučnik 1. Helios-Savinjski
Hopsi 97:94 (85:85, 42:41)
Kahrimanovič 26, B. Udrih
16, Kobale 12, Nikitovič 10,
Cizej 9, Kadič 8, Čmer 7, Ov-
čina 4, Gorjup 2. Pivovarna
Laško-Kraški Zidar 101:71
(42:29) Dragšič in Nachbar
16, Kune in Hafnar 13, Goljo-
vič 12, Miletič 10, Tilinger 8,
Bajramovič in Kazaferovič 4,
Jurak 3, Gilič 2. Vrstni red:
Union Olimpija in Pivovarna
Laško 8, Krka in Triglav 7,
Slovan, Savinjski Hopsi, Za-
gorje in Helios 6, ZM Maribor
in Loka kava 5, Kraški Zidar in
Rogla Atras 4.
1.BSKL
1. krcg (zaostala tekma):
Banex-Bežigrad	88:84
(46:44) Sivka 26, Lušenc 19,
Ravnihar 16, Novak 12, Keb-
lič 9, Jesenek 6. 2. krog: Ke-
moplast-Banex 95:75 (38:42)
Kočar 24, Zorko 22, P. Maček
17,	Tomažin 13, Rovšnik 10,
Jovanovič 7, Krivec 2 za Ke-
moplast, Novak 27, Ravnihar
18,	Lušenc 12, Sivka 6, Mako-
vec in Keblič 5, Jesenek 2 za
Banex. Elektra-Radensta
Creativ 85:101 (82:82, 39:42)
Rizman 36, Milič 19, Božič
18, Zupane 7, Črešnik 3, Bri-
novšek 2. Vrstni red: Nova
Gorica, Radenska Creativ, Ili-
rija in Ten Krško 4, Bežigrad,
Kemoplast, Elektra in Banex
3, Simp Radovljica, Union
Olimpija ml., Jurij Plava lagu-
na in GD Hrastnik 2.
2.SKL vzhod
1. krog: Celje-Rogaška 98
101:88 (48:42). ■
I.SKL(Ž)
3. krog: Maribor-Ingrad Ce-
lje 42:69 (18:27) Grobelnik
23, Deak in Obrovnik 12,
Ramšak 10, Sušin, Knez in
Veble 3, Potočnik 2, Jelušič 1.
Vrstni red: Ingrad Celje 6,
BTC Legrand in ADD Ilirija 5,
Imos Ježica (-1) in Pomurje
Skiny 4, SKB Ježica (-1), Ode-
ja Marmor in Maribor 3.
Pokal RS
1/8 finala: Rogla Atras-He-
lios 72:77.
ROKOMET '
mmtn---- .	, ---
Liga prvakov |
Kvalifikacije: Remus Ko
lach/Barnbach-Celje Pivova
na Laško 19:28 (9:12) Pungar
nik 8, Stefanovič 7, Kokšaroi
4, Vugrinec 3, Banfro in Mana
skov 2, Tomšič in Pajovič 1.
1.ADRL
2.	krog: Termo-Celje Pivo
varna Laško 22:37 (12:17;
Banfro 6, Stefanovič, Mani
skov in Škrbič 5, Pungartnil
in Tomšič 4, Pajovič 3, Praz
nik in Bedekovič 2, Šafarič I
Dobova-Gorenje 20:20 (8:l2l
Sovič 5, Astafejev 4, GajŠel?
Kavaš, Plaskan, Oštir jn Tamš«
2, Rozman 1. Radeče-Trebnj«
(preloženo). Vrstni red: Pivo;
varna Laško, Prule 67 in Pr|
vent4, Radeče (-1), Inles Km
Slovan in Trebnje (-1) 2, Go;
renje in Dobova 1, Termc
Izola in Jadran 0.	■
I.ADRL(Ž)
3.	krog: Žalec-Bajc Daewoo
Izola 40:24 (20:10) Randl H'
Zidar 10, Derčar 6, Strmšek5.
Uranker 4, Jager 2, Potočnik
in Bubik 1. Krim Neutro R"-
berts-Vegrad 38:14 (20:7) Ste-
vanovič in Krajnc 3, Rauk"'
vič, Jukič in Topič 2, Rodičf'
Koren 1. Vrstni red: Rot"'
Olimpija in Krim Neutro I^"'
berts 6, Žalec in Jelovica
Baje Daevvoo Izola in M Degf
Piran 3, Gramiz Kočevja
Vegrad 2, Burja in Branik O'
HOKEJ
DP
1. krog: Celje-Slavija
(0:3, 1:4, 0:4).
ŠPORT
21
Prva zmaga za
prazno Skalno klet
Publikum odlično - Spet štajerski derbi - Rudar na pre ž i
! T\idi 9. krog v I. SNL ni po-
^gel s senzacijami. Značilno
i ^nj je, da so večji izkupiček
I pobrali gostje, domačini so se
h^lili le dvakrat. Mnogi so
^ rtčakovali nov uspeh Primor-
^ J ki je v 8. krogu razbil SCT
Olimpijo, toda Ajdovci so nale-
leli na razpoložen Publikum,
Ji je prikazal najboljšo partijo
, ja domačem igrišču v tej sezo-
I Celjani so bili v petek na tež-
jih preizkušnjah. Goršek ni mo-
gel nastopiti zaradi rdečega kar-
Dna, Sankovič in Štancar sta
poškodovana, Romih je med
ekmo dobil udarec v glavo in je
spretresom možganov obležal v
liolnišnici, Kačičniku pa je tri
ilni pred tekmo urnri oče. Toda
Publikum je očitno moštvo, ki se
najbolje znajde prav v najtežjih
irenutkih. Z dopadljivo in napa-
dalno predstavo so nadigrali tek-
meca, ki je bil na trenutke po-
i-sem izgubljen, še posebej ob
Jrugem zadetku, ki ga je s kra-
iiiim strelom z razdalje dosegel
Sačičnik, ki je pred srečanjem
irosil, da bi lahko igral, kljub že
menjenim osebnim težavam,
loigralci so ga ob golu dvignili
Ssoko v zrak, v nadaljevanju pa
B akcije še nekajkrat zaključe-
ni prav po desnem boku, kjer
B kraljeval najboljši igralec tek-
me. Gledalci, ki se jih je na
Skalni kleti zbralo rekordno ma-
lo, saj je bilo prodanih celo manj
tot 80 vstopnic, so bili zadovolj-
ni precej bolj kot vodilni klubski
možje, ki so izvedeli za vpraša-
nje s tiskovne konference: »Koli-
ko je resnice v pisanju enega
izmed slovenskih dnevnih časo-
pisov, da je kandidat za vašega
naslednika nekdanji trener Po-
horja Jože Hadler?« Trener Pub-
likuma Nikola Hlevski je bil kra-
tek: »Prvič slišim, ampak čudil
se ne bi. V nogometu je vse
i^ogoče.« Bolj burno so reagirali
^l3n(i) upravnega odbora, ki
In^Oo) očitno dovolj novinar-
skih »podtikanj«. Igra in po-
membna zmaga Publikuma je
spet šla hitro v pozabo, na kar je
•fener Ilievski opozarjal že po
gostovanju v Murski Soboti,
^l^oda, kajti rumeno-modri so
''Hi izvrstni in zmaga nad Pri-
"lorjem bi jim lahko dala krila
Pfed obračunom z Mariborom
i^vovarno Laško.
Presenečenje?
Štajerski derbi v četrtfinalu
^lovenskega nogometnega po-
jjla bo že v torek na Skalni kleti,
'^^borčani so - to kaže tudi
l^ložaj in točkovni izkupiček na
'"^enstveni lestvici - vsaj za raz-
^^ boljših od vseh domačih
''^sprotnikov. Morda je razlika v
''^merjavi s Celjani še nekoliko
vendar ne gre pozabiti, da
'^^blikum silno neugoden tek-
^^ za »vijoličaste«, kar je letos
^ Potrdil. V pokalnem tekmo-
pride vsako sezono vsaj
enega presenečenja in na
^ni kleti srčno upajo, da bodo
•leleženi pri senzaciji. »Lepo bi
bilo premagati Mariborčane v
Celju,« je optimistično razmišljal
šef Publikuma Darko Klarič. Po-
dobne misli rojijo po glavah
vseh nogometašev in strokovne-
ga vodstva, še bolj spodbudno
pa bi bilo razmišljanje v slogu:
»Izločimo jih!« Čeprav se zdi
nemogoče, je več kot na dlani,
da bodo »vijoličasti« slej ko prej
kiksnili. V štajerskem derbiju, ki
bo verjetno že čez leto ali dve
dobil predznak - pivovarniški -
bo priložnost za Celjane idealna.
Morda bi veljalo ubrati taktiko
nasprotnika, kajti igra tokrat pač
ne bo v ospredju. Ključnega po-
mena bo ugoden rezultat, do
katerega pa s ponovitvijo spošto-
vanja in »mehkobe« iz prvens-
tvene tekme ne bo moč priti.
Velen jcani zanesljivi
Rudar, trenutno drugouvršče-
no moštvo na prvenstveni lestvi-
ci, se je neporažen vrnil tudi iz
Nove Gorice, kjer tamkajšnji
HIT Gorica ni našel pravega
orožja za njegovo igro. Edini gol
je spet dosegel Granič, ki se je iz
najboljšega tujega »libera« pri
nas prelevil v moža odločitve.
Nabiranje točk s slabo igro je še
vedno zaščitni znak Velenjča-
nov, kar po nekaterih informaci-
jah najbolj jezi prav tvorca »no-
vega« Rudarja, trenerja Braneta
Oblaka. Premor v prvenstvu za-
radi reprezentančnih akcij bo
»knapom« prišel še kako prav.
Dovolj bo namreč časa za obno-
vitev pripravljenosti in telesnih
sposobnosti, tudi za uigravanje,
tako da bo druga polovica jeseni
morda še uspešnejša kot prva.
Čeprav so velenjski rezultati iz-
vrstni: drugo mesto daleč pred
zasledovalci je vendarie dovolj
zgovoren podatek o moči Rudar-
ja. Prihodnjo soboto ga čaka še
en pomemben derbi, kajti Ob
jezero prihaja SCT Olimpija.
Spet si obetamo napadalnega
nogometa in prvega domačega
slavja novega predsednika
Zdenka Laha, ki s »sedmo silo«
še ni navezal pravih stikov, a bo
tudi te stvari moral čim prej
urediti.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: SHERPA
Aleš Kačičnik (v sredini) seje odlično znašel tudi med
dvema nogometašema Primoria.
Blom pa kar raste
Po začetnih dveh porazih
se bo bodo laški košarkarji
nocoj (20.30) pomerili še z
dvakratnim (zaporednim)
francoskim prvakom ekipo
Asvel Villeurbanne. Ta je v 4
krogih domačega prvenstva
doslej zbral 3 zmage, nazad-
nje je odpravil Strassbourg z
81:75 in je trenutno tretji.
Klub so ustanovili leta 1948,
že prihodnje leto je postal
francoski prvak, nikoli pa se
ni uvrstil slabše od 10. mesta.
V vitrine je spravil 15 prvens-
tvenih in 8 pokalnih lovorik in
1983 dodal še zmago v pokalu
pokalnih zmagovalcev (še 6
polfinal). 1997 je nastopil na
final-four (4. mesto). Lani so
bili Francozi v skupini z Unio-
nom Olimpijo in izpadli v če-
trtfinalu, potem ko so stopnič-
ko prej izločili Cibono.
Priprave na to sezono je Asvel
pričel 2. avgusta in v priprav-
ljalnem obdobju vknjižil 7
zmag (Tege Riviera, dvakrat
Antibes, JL Bourg, Le Mans,
Ostende in Chalon) in 3 pora-
ze (Dijon, Zagreb in Cholet).
Pogodbi sta za 3 leta podaljša-
la trener Gregor Beugnot in
pomočnik Sangouard in ne-
mudoma zasnovala bazično
petorko za tekočo sezono:
Pluvy-Sonko-Bilba-Blom-Per-
cevaut. Odšli so Rudd, Dig-
beu, Adams, Palmer in nam
dobro znani Darren Henrie,
prišli pa Američan Shea Seals
(24, 195) iz Univerze Tulsa s
povprečjem 20,7 točk na tek-
mo, ki je dream teamu v prija-
teljski tekmi nasul kar 23 točk,
ameriški Irec Jay Larranaga
(24, 195) kot najboljšo igralec
poletnega Nike kampa, iz Gr-
čije je prišel center Marlon
Maxey (30, 208), iz Toulousa
pa je prispel še Stephane Lau-
vergne, znan po tem, da niko-
li ne zadene trojke. Napoveda-
nega prestopa Američana
Keitha Jenningsa niso izpe-
ljali. V moštvu Asvela veliko-
krat omenjajo 23-letnega Šve-
da Joakima Bloma, ki je v
zadnji sezoni z 208 cm zrastel
na 211 cm, kar je pri tej staro-
sti svojevrsten primer.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Tako kot proti Maccabiju
bo PIL tudi v Franciji nasto-
pila v nepopolni postavi.
Poškodovani Mileta Lisica
(rama), Vid Žarkovič (sto-
palo) in Goran Jurak (prst)
danes ne bodo zaigrali. Sku-
šali jih bodo usposobiti do
sredine tekme v Treh lilijah,
ko bodo pivovarji v 4. krogu
gostili grškega Olimpiako-
sa.
Odsotnost Milete Lisice se soigralcem v Evropski ligi močno
pozna.
Derbi Šentjurcanom
Prvi letošnji regionalni
derbi košarkarskega B-pr-
venstva je v dvorani Hruše-
vec pripadel domačemu Ke-
moplastu, zlasti po zaslugi
odličnega drugega polčasa.
Kemoplast in Banex sta riva-
la, ki se že nekaj sezon pote-
gujeta za vrh, razlika 20 točk
(95:75) pa ni običajna, kadar
gre za medsebojne dvoboje.
Konjičani so imeli moči in
zbranosti le za prvi del, ki so
ga tudi dobili, v nadaljevanju
pa je bila na parketu le doma-
ča ekipa. Čeprav brez Damja-
na Novakoviča (še vedno ni
dobil potrdila o državljans-
tvu), so Šentjurčani prikazali
igro, ki daje upanje, da je boj
za vrh povsem realen. In kate-
ri dejavniki so odločili derbi?
Prvi in osnovni je povsem dru-
gačna zavzetost v obrambi,
kjer je izstopal Dejan Tomažin
s številnimi skoki in prestreže-
nimi žogami. Drugi je zagoto-
vo bleščeča napadalna igra
dvojice Kočar-Zorko. Kočar je
dokazal, da ima natančno ro-
ko tudi v najtežjih tekmah in
nekaj smisla za atraktivno za-
bijanje, Igor Zorko pa se je po
dveh letih premora in hudi
poškodbi dokončno vrnil pod
obroče, ceno odlične igre pa je
plačal z osebnimi napakami v
drugem delu. Tretji razlog vi-
soke Kemoplastove zmage je
hitrih 5 osebnih napak Bane-
xovega kapetana Boštjana Siv-
ke, ki je moral na klop v 28.
minuti. Zanj trener Perkič ni-
ma prave zamenjave in tu je
velika pomanjkljivost gostov -
(pre)kratka klop. Zadnji raz-
log so posiljene trojke. Konji-
čani so do 16. minute še imeli
razmerje 5:11, nato pa do kon-
ca tekme le 2:12. Šentjurčani
so »odbite« trojke praviloma
kaznovali s protinapadi, nji-
hov trener Igor Pučko pa raz-
polaga z več kvalitetnimi igral-
ci kot kolega Perkič. Zavidljivi
nivo igre je videlo manjše šte-
vilo gledalcev od pričakovane-
ga, morda zaradi poraza z Ili-
rijo. »Končno smo v drugem
polčasu pokazali igro, kakršno
imamo na treningu in smo jo
imeli tudi v sklepnem delu pri-
prav. Odločali so borbenost,
želja in odlična predstava Ko-
čarja in Zorka. Zmage sem še
kako vesel. Po njej po lažje
delati na treningih, kajti poraz
z Ilirijo nas je dovolj prizadel,«
je govoril nasmejani Pučko,
medtem ko je Perkič menil, da
so tekmo izgubili že v prvem
delu, ko so prehitro zapravili
prednost 10 točk, zagotovo pa
sta na to vplivali tudi dve tekmi
v treh dneh, kar je za njegovo
mlado ekipo le preveč.
JANEZ TERBOVC
Tudi Laietin na iconcu omagal
3. krog pokalo Soporto: Savinjski Hopsi-Arsenal Tulo 91:83 (41:38)
Polzelani so vknjižili po-
membno zmago pred dvema
težkima gostovanjema v Špa-
niji in Estoniji. Proti košar-
karjem iz Tule se je znova
pokazala ranljivost Hopsov v
napadalnem delu igre, tek-
ma pa je bila odločena v zad-
njih dveh minutah.
Ruski košarkarji so po 2500
km poti imeli trde noge, toda
tega ni dajal vedeti silovit za-
četek 0:7 in Zrinski je po treh
minutah moral vzeti odmor
ter v igro poslati Kobaleta. Ta
je poživil napad, razigral obe
formaciji, najbolj pa kapetana
Cizeja. Do konca tekme, ko je
edini na parketu prebil 40 mi-
nut, je zbral 15 skokov in pre-
sekal številne podaje gostov.
Nerešljiva uganka domačih je
bil branilec Andrey Laietin
(26 točk, trojke 6:9), pa tudi
na Serguiju Lavrovu se je iz-
menjalo več čuvajev (16, 70%
za 2 točki). Zaostanek 39:30 je
Rusom, ki v domačem DP ni-
koli niso bih uvrščeni višje od
3. mesta, do polčasa po zaslu-
gi raztresenega polzelskega
napada uspelo stopiti na 3.
Ekipi sta se nato večkrat izme-
njali v vodstvu, nazadnje pa je
bil izid izenačen na 78:78. Sre-
čanje je bilo odločeno, ko je
Laietin s trojko še poskušal
izenačiti, Toporov je zgrešil
oba prosta meta, Kisselev pa
naredil namerno osebno na-
pako. Udrih, Nikitovič in Ka-
hrimanovič so nato le še po-
skrbeli, da prednost ni skop-
nela.
Strelci za SH: Kobale 23,
Udrih 17, Cizej in Kahrimano-
vič 14, Nikitovič 10, Kadič 8,
Čmer 3, Gorjup 2.
Rezultati 3. kroga: Pamesa-
Zadar 71:66, Achilleas-Delta
69:55. Vrstni red: Pamesa 6,
Zadar in Savinjski Hopsi 5,
Achilleas in Arsenal 4, Delta 3.
PRIMOŽ ŠKERL
Boris Zrinski bo tudi pri-
hodnji dve sezoni vodil naj-
boljšo slovensko selekcijo.
Celjskemu strokovnjaku so
mandat podaljšali na pone-
deljkovem izvršnem odboru
KZS, že novembra pa bo z
reprezentanco pričel kvalifi-
kacije za EP 2001 v Turčiji.
Istočasno so za selektorja
košarkarjev do 20 let potrdili
še trenerja Rogle Atrasa Zo-
rana Martiča.
Narelcsovo ostala doma
Danes se v Birminghamu pričenja SP v judu. Od Celja-
nov bosta nastopila le Klemen Ferjan (Ivo Reya) in Maja
Frece (Sankaku).
Petri Nareks je zdravnik odsvetoval nastop, saj bi vztrajanje
tekmovalki utegnilo škodovati na prihodnjih velikih tekmova-
njih. Njen trener Marjan Fabjan jo je skupaj s Frecetovo
pripravljal na uvrstitev med 8 in ji pri tem dajal več možnosti.
Ferjanov strateg Štefan Cuk je previden v napovedih, saj je po
njegovem mnenju prehod iz mladinske v člansko konkurenco
vselej težak, medtem ko dobitnik brona iz lanskega MSP v
Kolumbiji po tihem računa na presenečenje.	PŠ
22
ŠPORT
Strela udari le v najvišje vrhove
Direktor AD Kladivar Roman Lešek o razlogih za svoj odstop
Roman Lešek je takšno po-
tezo napovedoval že med se-
zono, toda nihče ni pričako-
val, da bo resnično ponudil
svoj odstop. In to prav v letu,
ko je celjska atletika zako-
rakala proti svetovnemu in
evropskemu vrhu. Lešek se
je sicer še pripravljen pogo-
varjati o nadaljnjem delu,
vendar pod drugačnimi po-
goji za atlete.
......M
Atletika je njegovo življenje
in v njej bo, kot pravi, vztrajal
še naprej. Dobitnik Bloudko-
ve nagrade bi v prihodnje želel
delati z mlajšimi selekcijami.
Mandatar je postal leta 1989,
ko je Kovinotehna odstopila
od pokroviteljstva. Predsed-
nik strokovnega sveta je bil do
1996, leto kasneje je postal
Kladivarjev direktor.
Kako bi najprej pojasnili
razloge za odstop?
Lani sem izdelal širok in
strokoven program razvoja, ki
zajema obdobje 1999-2004
oziroma do olimpijskih iger v
Atenah in je finančno ovred-
noten. Potrdila sta ga Strokov-
ni svet in Upravni odbor. Klub
sem z zagnanostjo in včasih
tudi posiljenostjo pripeljal v
evropsko Superligo, četudi so
bili vsi skeptični. Prvič se je
zgodilo, da je Celjan prišel do
brona na SP, po dolgih letih pa
imamo spet mladinko, ki je v
svoji kategoriji dosegla 3 dr-
žavne rekorde. Marina Tomič
ima namreč v lasti rekorde na
60, 80 in 100 ovire, niti Brigi-
ta Bukovec pa v njenih letih ni
imela takšnih dosežkov. Mi-
slim tudi, da bi Gregor Cankar
moral imeti podprt program
vsaj do leta 2004, kar velja
tudi za Kocuvana, Rovana, Ac-
mana, Topolovčana, Mediča,
Rozmana, Valantovo, Čalasa-
novo, Matulovo, Tomičevo,
Stopinška in še koga. V danih
razmerah programa, ki zaje-
ma strokovno delo, prostore
za vadbo in priprave, ne more-
mo realizirati. Upošteval sem
tudi obe članski vrsti. Leta
1991 je ekipni in pokalni pr-
vak bila še Olimpija, dve leti
kasneje pa že Kladivar. Moški
odtlej dominirajo, ženske pa
so osvojile dva pokalna in tri
državne naslove. Žal z njimi
letos nismo mogli na ECCC in
tako bo tudi prihodnje leto,
medtem ko se z moško ekipo
ne želimo le boriti za obsta-
nek. Ker finančno ne moremo
izpolniti načrtov, sem ponudil
odstop.
Ponujen odstop mora
potrditi Upravni odbor
kluba. Kdaj se bo sestal in
kaj lahko reši celjsko atle-
tiko?
Ne vem povedati, kdaj bo
UO sedel za mizo, verjetno pa
se bo to zgodilo prihodnji te-
den. Če bi Kladivar imel vsaj
1,7 milijona tolarjev meseč-
nih prilivov več, bi verjetno ne
prihajalo do tolikšnih odsto-
panj. Za omenjeni znesek bi
klub tudi prevzel ime pokro-
vitelja. Celjska Športna zveza
nam pokrije četrtino proraču-
na, kar znese približno 10 mi-
lijonov tolarjev.
Ali je moč govoriti, da za-
puščate atletiko?
Nikakor. Ostanem član
Strokovnega sveta, imam li-
cenco in diplomo višjega sve-
tovalca za šport in rdečo licen-
co državnega trenerja, sem tu-
di član Strokovnega sveta At-
letske zveze Slovenije. O na-
daljnjem delu sem se priprav-
ljen pogovarjati le v pogojih.
ki bi omogočali nemoten raz-
voj celjske atletike in da se
enkrat resnično prebijemo v
evropski vrh.
Katere so - poleg naštetih -
najbolj pereče težave kluba
ta trenutek?
Problemov se ne bojim. Ve-
mo, da strela udari le v najviš-
je vrhove. Težave so v financi-
ranju obljube o dokončanju
prizidka dvorane, ki je bila
dana že za časa županovanja
Jožeta Zimška in jo je povzel
tudi zdajšnji župan Bojan
Šrot. Tako bi prihranili veliko
denarja, saj bi atleti doma
imeli dovolj dobre pogoje za
delo, namesto da plačujemo
drage priprave. Enkrat za vse-
lej pa je treba doreči, ali Celje
želi vrhunsko atletiko, ali ne.
Kolikšni so dolgovi do at-
letov?
Vsi atleti, ki redno izpolnju-
jejo svoje dogovorjene obvez-
nosti s Cankarjem na čelu,
imajo le-te pokrite.
" , ; PRIMOŽ ŠKERL
.^Foto: GREGOR KATIČ
Roman Lešek: »Razčistimo,
ali Celje želi vrhunsko
atletiko!«
V ligo kar trije klubi?
V soboto se pričenja odboj-
karsko državno prvenstvo v
obeh drugih ligah, kjer bodo
celjsko regijo letos zastopali
4 klubi - dva iz Šempetra in
dva iz Šoštanja. Kar trije od
njih merijo na napredovanje
v najvišji domači kakovost-
ni razred, kjer v tej sezoni
naših predstavnikov ni.
Prehitevati po desni ni mo-
goče, zato so v Šoštanju To-
polšici že pred meseci angaži-
rali beloruskega strokovnjaka
Nikolaia Pozdniaka, ki velja
za enega najuspešnejših v tem
prostoru, pred leti pa je z od-
bojkaricami Dubrovnika po-
stal tudi evropski prvak. Da je v
dvorani Biba Ročk zapihal nov
veter, so občutili predvsem
igralci, ki so se poleg novih
pravil (v Sloveniji smo jih potr-
dili med zadnjimi) morali pri-
vaditi še na povsem nov (trši)
način dela, ki naj bi klub že
prihodnje leto ponesel v prvo
ligo in tam tudi obstal. »Pro-
gram smo v celoti izpeljali,
ekipa je telesno dobro priprav-
ljena, za dolgoročne uspehe
smo na novo zastavili še selek-
cioniranje. Drugoligaško pr-
venstvo bi morali dobiti brez
poraza, favorita za napredova-
nje sta še Termo Lubnik in SIP
Šempeter«, meni Pozdniak, ki
se poleg računalniške obdelave
statističnih podatkov moštva
pospešeno ubada še z učenjem
slovenskega jezika, s seboj pa
je pripeljal še reprezentanta
organizatorja Valerija Bujaka
iz Bresta. Forma Šoštanjčanov
je vzpodbudna, to pa so zadnje
občutile Hoče, ki jih je Pozd-
niakova vrsta v prijateljski tek-
mi ugnala kar s 5:0.
Tudi pri SIP Šempetru se
sramežljivo ozirajo po napre-
dovanju v prvo ligo, vendar
prednost dajejo Brezovici in
Šoštanju Topolšici, od koder
sta prišla napadalca Darko Di-
mec (dolgo se je zapletalo s
prestopom) in Peter Žilnik, iz
Celja se je po odhodu Petra
Štuparja priključil še Miha
Šubek. »Po pripravah je ekipa
zdaj popolna in brez poškodb,
medtem ko smo še v pokalni
tekmi s prvoligašem Pomur-
jem igrali brez Dimca in izgu-
bili,« je položaj pred pričet-
kom prvenstva ocenil trener
Uroš Dvornik.
OK Kajuh Šoštanj je cilje
minimiziral. Po letu dni pre-
mora se je v ekipo vrnila Breda
Goltnik, vendar se je v promet-
ni nezgodi poškodovala, tako
da bo trenerka Nataša Stevan-
čevič na položaju centra uvo-
doma morala iskati zamenja-
vo. Klub so popolnih z dekleti
iz mlajših selekcij. Nekaj med
njimi je reprezentantk, tvorijo
pa skoraj tri četrtine ekipe.
Igra še zdaleč ni dovršena, o
čemer priča poraz 3:0 s tretje-
ligašem Mislinjo, v prvih dveh
krogih prvenstva pa Šoštanj-
čanke dvakrat potujejo v Ljub-
ljano k Krimu in ŠOU, ki sta po
njihovem mnenju tudi favorita
novega prvenstva.
Enako razmišljajo pri šempe-
terskem B&L Utripu, ki četveri-
co najmočnejših zaokrožujejo
z Benediktom. Prvohgaške am-
bicije so pri izbrankah trenerja
Dragana Bojinoviča še toliko
bolj izražene, saj se je njihova
pritožba glede nepravilnosti
uvrščanja ekip v l.DOL, pri če-
mer je bil klub neposredno oš-
kodovan, pokazala kot uteme-
ljena. Na OZS so ugotovili na-
pako, vprašanje pa je, če bodo
šempetrske odbojkarice dobile
zahtevanih 8 milijonov sit odš-
kodnine. V prvenstvo se bodo
podale z edino okrepitvijo Ce-
Ijanko Petro Kerkoš, o okrepi-
tvi iz tujine pa za sedaj samo
razmišljajo.
Na pričetku novega tekmoval-
nega obdobje je povsem zatajila
OZS, ki klubom (5 dni pred 1.
krogom) še ni dostavila urnika
tekmovanj in stroškovnika.
PRIMOŽ ŠKERL
SniFoto: GREGOR KATIČ
Šoštanjčani in Šempetrani se bodo sestali v 4. krogu 2.DOL. Bosta moštvi rivalstvo
nadaljevali tudi prihodnje leto v L DOL?
Kazen v temi
Matjaž Mraz in Jože
Tanko (Kovinotehna triat-
lon) sta kot edina Slovenca
nastopila na dolgem triat-
lonu v Niči (4 km plavanja,
135 km kolesarjenja in 30
km teka).
V družbi 1800 tekmovalcev
iz ZDA, Avstralije in Evrope
je Mraz končal na 613. mestu
(8:19), Tanko pa je za progo
porabil pol ure več in se uvr-
stil na 880. mesto oziroma na
7. med veterani. Značilnost
letošnjega tekmovanja je bilo
plavanje v temi, stezo pa so
osvetljevan z žarometi iz
spremljevalnih čolnov in he-
likopterjev, zelo zahteven pa
je bil tudi kolesarski del, ko
so tekmovalci morali prema-
gati tisoč metrov nadmorske
višine. Celjskega veterana je
pri tem doletela še novost, ko
so ga z dodatnim kilometrom
teka kaznovali zaradi prehi-
trega snemanja čelade, kar je
Tanka veljalo uvrstitve med
prvih 700. Naslednje leto se
bosta ponovno udeležila iz-
birnih tekem (Roth, Celovec)
za SP na Havajih.	PŠ

Celje: 20 dni pred kegljaškim
pokalom državnih prvakinj se
forma Miroteksa vidno dviga.
V 2. krogu DP so visoko
odpravile mariborsko Avtohi-
šo Kolmanič s 7:1 (2805:
2498), dosežek pa je hkrati
moštveni rekord prvenstva.
Biserka Petak je s 501 podrtim
kegljem prestopila »velemoj-
strski prag«.
SI. Brod: Karateist Matjaž
Končina (KK Žalec) je v mla-
dinski reprezentanci nastopil
na memorialnem turnirju ter
v finalu remiziral s slovaškim
predstavnikom (2:2). Sloven-
ska vrsta je po porazu s Slova-
ki osvojila 2. mesto.
Limbuš: V drugi pokalni
tekmi v katah in športnih bor-
bah sta Andrej Majer in Robi
Lukač (oba KK Žalec) slavila v
svojih kategorijah. Majer je
pri ml. dečkih do 48 kg odpra-
vil Dejana Cokana (KK Petrov-
če).
Sedraž: Rezultati 9. kroga
občinske lige v streljanju s
serijsko zračno puško - pionir-
ji: 1. Matek 183 krogov, 2.
Ojsteršek (oba Zid. Most)
179, 3. Taškar (Rečica) 178.
Pionirke: 1. Albreht 176, 2.
Trbovc 175, 3. Bukovec (vse
Rečica) 174. Člani: 1. V. Matek
271, 2. Gorišek 271, 3. D.
Matek (vsi Zid. Most) 268.
Ekipno: 1. T. Bostič Zid. Most
II. 1066, 2. T. Bostič Zid. Most
I. 1061, 3. D. Poženel Rečica
1052.
v	■ ■
koledar
SOBOTA, 9.10.
Nogomet
3.SNL sever, 9. krog -
štanj: Usnjar-Zreče, Slovej
ske Konjice: Dravinja-Kršl(,
Sladki vrh: Paloma-Mo(
Claudius (vse ob 13).
MNZ, 6. krog - Vransk,
Vransko-Odred, Šmarje ^
Jelšah: Šmarje-Kovinar, Bj|
žice: Brežice-Rogaška (vsej
15,30).
Košarica
Liga Kolinska, 5. krog
Škofja Loka: Loka kava-Piv^
varna Laško (20), Polzela: Sj
vinjski Hopsi-Triglav (19,30)
l.B SKL, 3. krog - No«
Gorica: Nova Gorica-Elektt
(20), Slovenske Konjice: Bi
nex-Simp Radovljica (19)
Ljubljana: Bežigrad-Kemc
plast (19,30).
2.SKL, 2. krog - Rogašk
Slatina: Rogaška 98-Ru5
(18), Maribor: ŽKK Mariboi
Celje (16).
l.SKL (Ž), 4. krog - Ljubljj
na: Imos Ježica-Ingrad Celj
(18).
Rokomet
Liga prvakov, kvalifikacij
(povratna tekma) - Celje: Ce
Ije Pivovarna Laško-Remu
Koflach/Barnbach (19).
1.A	DRL (Ž), 4. krog-Vek
nje: Vegrad-Bajc Daevvoo Izo
la, Ljubljana: Robit Olimpi
ja-Žalec.
Odbojka
2.DOL,	1. krog - Šoštanj
Šoštanj Topolšica-Termo Lub
nik (18), Hoče: Hoče-SK
Šempeter.
2.DOL (Ž), 1. krog - Ljub
Ijana: Krim-Kajuh Šoštanj.
Kegljanje
l.A SL (Ž), 3. krog - Ljub
Ijana: Prosol Stiking-Miro
teks (14).
^EDEUiC 10.10.
Nogomet
2.SNL, 10. krog - Ptuj: Dra
va-Esotech Šmartno, Šentjur
Šentjur-Nafta (obe ob 15,30]
3.SNL sever, 9. krog - Mari
bor: Kovinar Mascom-TI^
Laško (11).
Košarka
Liga Kolinska, 5. krog
Maribor: ZM Maribor-Rogl^
Atras (19).
..................f**'
TOREKJ2.10.
................................... "1
Nogomet
Pokal RS, 1/4 finale - Celje:
Publikum-Maribor Pivovarna
Laško (15,30).
Košarka
Pokal Saporta, 4. krog
Pamesa: Pamesa Valencia-S^'
vinjski Hopsi (20,30).
SREDAJ3.10.
Košarka
Evropska liga, 4. krog
Laško: Pivovarna Laškf
Olimpiakos.
Rokomet
l.A DRL, 4. krog - Dobo-
va: Dobova-Radeče, Lju^'
Ijana: Slovan-Gorenje, Sl";
venj Gradec: Prevent-Pi^";
varna Laško.	<
ZA RAZVEDRILO
23
24
PISMA BRALCEV
odmevi
v nedeljo smo
obujali
spomine
Vsak četrtek se veselim ča-
sopisa Novi tednik, prav tako
pa vsak ponedeljek zvečer Vr-
tiljaka polk in valčkov. Ko sem
brala članek V nedeljo smo
obujali spomine, sem bila pre-
senečena nad zvesto poslušal-
ko in dobrotnico Anico Pod-
gornik. Gospa Anica, vredni
ste pohvale.
Vesela in ganjena sem bila
tudi, da so radijci prejeli torto
iz hotela Lucija, od koder od-
našajo kmečke žene že vrsto
let lepe spomine. Sama se ra-
da spominjam 26. izleta 100
kmečkih žena na morje. Spo-
štovanje in pozornost starej-
šim materam in ženam izvira
tudi od celjskih radijcev, novi-
narjev in urednikov. Čeprav je
že nekaj dni, od kar ste praz-
novali 45-ti svinčeni praznik
Radia Celje, vam tudi jaz že-
lim vse najboljše in še naprej
toliko uspehov. Shka iz časo-
pisa pa je »poromala« v moj
album.
A. L.,
Loka pri Žusmu
prejeli
smo
Ženam
mobiliziranih
vojakov
Sem ena izmed žena, ki se
že od leta 1992 bori za pravice
in odškodnino iz nemške voj-
ske. Na poziv vojnih mobilizi-
rancev sem poslala vso doku-
mentacijo, vključno z dopi-
som iz Berlina, da je bil moj
mož na fronti na Krimu, kjer
je bil tudi ranjen. Zgoraj ome-
njena organizacija nam je ob-
ljubila, da bomo dobili plača-
no, ostalo je žal samo pri ob-
ljubah. Vsega je kriva naša
vlada, v kateri smo videli bo-
dočnost in ji iskreno zaupali.
Ker je žal moj mož pokojni od
14. 4. 1980, so z njim propadle
vse pravice, saj ni umrl v voj-
ni. Ker mrtvi ne morejo zahte-
vati pravic, sem ostala brez
vsega.
Svoje dokumente sem vloži-
la na občino Celje, prosila vse
naokrog od varuha človekovih
pravic do predsednikov Kuča-
na in Drnovška, kratkomalo
vse institucije, toda vse za-
man, ker v naši državi žena
nima več nobenih pravic po
pokojnem možu. Očitno je, da
nas naša vlada potrebuje sa-
mo za volitve, drugače jim ni
mar, kako narod živi in gladu-
je. Sem težak bolnik, stara 80
let, pokojnina mi zadostuje sa-
mo za položnice in za prehra-
no, da o strogi dieti sploh ne
govorim.
Izgleda, da vlada gleda na
svoje pravice, privilegije in
svoje žepe. Sem zavedna Slo-
venka, toda upam lahko le, da
se bo tudi to enkrat končalo.
Kje so obljube in zahteve, da
bodo pošteno in pravično vla-
dali? Narod je sedaj lačen in
gladuje, saj se nam godi slabše
kot kriminalcem v zaporu, za-
to se ne čudimo, da je Sloveni-
ja padla v kriminal, ker je pri-
siljena. Sami so jih s svojim
vzgledom pripeljali do tega.
Srečna je domovina, če je na-
rod srečen, njihovi voditelji pa
pošteni.
IVANKA REZAR,
Štore
Morija srnjadi
v ponedeljek 27. 9. ob 6.30
so na dvorišče - dovozno cesto
pred hišo družine Grabnarje-
vih trije psi (rumeni nemški
ovčar in dva križanca) prignali
srno z mladičem in ju tam
hoteli pričeti trgati. Domačin
je pse pregnal, srnjad pa je
obležala in od onemoglosti
poginila. O dogodku je po te-
lefonu obvestil pristojnega
lovskega čuvaja Silva Potočni-
ka, ki je nato kadavra odstra-
nil. Silvo Potočnik je povedal,
da je to v zadnjih 30 dneh že
četrti ugotovljen podoben pri-
mer, da so klateški psi, last
domačinov, katerih priimkov
v izogib zamere nihče noče
imenovati, preganjali in na
vidnem mestu trgali srnjad.
Koncem avgusta so pri kme-
tiji Telebec raztrgali srninega
mladiča, zatem 3. 9. srninega
mladiča pri kmetiji Koželnik
in 26. 9. v Ravnah starejšo
vodečo srno, katere mladič bo
verjetno poginil. To so prime-
ri, ko so krajani preganjanje in
trganje srnjadi videli, kadavri
pa so ostali na kraju dejanja.
Koliko takšnih primerov pa je
končalo v gozdovih, pa bo
znano šele, ko se bo našlo
objedeno okostje.
Zakon, ki je še v veljavi,
predpisuje, da se pes od gos-
podarja na prostem ne sme
oddaljiti za več kot 50 metrov,
od domačije pa največ 250
metrov. Žal pa ni nikogar, ki bi
spoštovanje tega obstoječega
predpisa nadzoroval. Problem
klateških psov, ki jih lastniki
niso znali pravilno vzgojiti in
nimajo pripetih na dostojen
načine, ali psov, za katere so
meščani ugotovili, da jih ne
morejo imeti in jih zatem od-
peljali v više ležeče samotne
gozdove in tam odvrgli (tak-
šen pes si mora po svojem
prvinskem nagonu hrano za
preživetje zagotoviti z lovom
prostoživečega življa v naravi)
bi morale urediti pristojne
službe z uvedbo konjederca,
kot imajo to urejeno v sosed-
njih državah.
Divjad je po ustavi državna
last, lovcem je zaupana le
dolžnost, da po predpisih mi-
nistrstva za kmetijstvo in za-
voda za gozdove z njo gospo-
darijo in skrbijo za njen na-
daljnji obstoj. Država preko
lovskih organizacij, ki gospo-
darijo z divjadjo, zagotavlja,
da se škoda, nastala po divja-
di, oškodovancem poravna.
Tako bi moralo biti urejeno
tudi v primeru škode, nastale
po psih - škodo naj poravna
lastnik psa, ki je škodo pov-
zročil.
Lovci se trudimo vzdrževati
dobre odnose s krajani, na kla-
teške pse le opozarjamo, kajti
kaj več povzroča že javne kri-
tike. Za divjad, ki trpi zaradi
preganjanja (predvsem v zim-
skem času in polaganju mladi-
čev) klateških psov po gozdo-
vih razen lovcev ne skrbi nih-
če, niti se zato brigajo zeleni,
še manj pa, da bi kdo proti
temu ukrepal.
JOŽE LORBEK,
Velenje
Poziv
pristojnim
Krajani KS Pod gradom, sta-
nujoči v naselju Cesta v Laško,
ogroženi od poplav, ogorčeni
naslavljamo na vas prošnjo, da
se zavzamete za nas pri izvaja-
nju ukrepov na področju po-
plavne varnosti.
Iz poročila, ki ga je naslovil
župan Bojan Šrot kot predla-
gatelj Mestnemu svetu občine
Celje, je razvidno, da ni bilo
ničesar storjenega za zaščito
naših življenj in premoženja.
Ignoranca je celo tolikšna, da
se nas in našega kraja v poro-
čilu sploh ne omenja, čeprav
smo v obeh poplavah preživeli
najhujšo obliko poplave. Po
drugi strani pa vsi ukrepi, ki
so bili izvajani do sedaj in jih
poročilo opisuje kot ukrepe za
zmanjšano poplavno ogrože-
nost Celja, povečujejo poplav-
no ogroženost nas in našega
kraja.
Nič nimamo proti, da se z
nasipi zaščitijo krajani Lise,
Skalne kleti in kraji ob Ložni-
ci, vendar lahko vso to vodo,
ki se je po teh področjih razU-
vala do sedaj, v bodoče priča-
kujemo v našem kraju, kar bo
dosedanje, že tako ekstremno
visoke nivoje poplav še dodat-
no dvignilo. Na to nas opozar-
ja dejstvo, da se je nivo razlite
Savinje povečeval iz poplave v
poplavo. Prepričani smo, da je
tako parcialno reševanje po-
plavne ogroženosti Celja in
širše regije nestrokovno in
egoistično. Počutimo se kot
tretjerazredni državljani, po-
zabljeni od vas, ki smo vas
volih zato, da bi zastopali naše
interese.
Menimo, da je v prvi vrsti
potrebno uskladiti pritočno
hitrost z odtočno hitrostjo
vseh voda, poglobiti in očistiti
strugo Savinje od mostu na
Bregu do železniškega mostu
v Tremarju (naplavine na na-
brežinah Savinje dosegajo de-
beline 4 m in več, dno Savinje
pa je dvignjeno do 1,5 m), kar
bi zagotovilo zopet normalen
pretok reke. Vse to se lahko
izvede ob graditvi kolektorjev
za čistilno napravo v Tremar-
jih. Nadaljuje naj se z izgrad-
njo načrtovanih mokrih in su-
hih zadrževalnikov v porečju
Savinje. Za nas pa bi bila reši-
tev obrambni nasip ali obram-
bni zid ob cesti od mostu Za-
grad do bivših kamnolomov
desnorečno ob Savinji. Ker ste
neposredno odgovorni za na-
ša življenja in premoženje, vas
zato prosimo, da z vso re-
snostjo pristopite k pričujoče-
mu problemu in ga začnete
ustrezno celovito obravnavati,
s čimer pojmujemo tudi us-
trezne ukrepe za sprožitev po-
stopkov za reševanje poplavne
varnosti Celja na regijski in
širše državni ravni. Ugotavlja-
mo namreč, da bodo parcialni
ukrepi, ki sledijo iz prej ome-
njenega poročila, sicer zaščiti-
li zelo majhno skupino držav-
ljanov, vendar na drugi strani
toliko bolj ogrozili drugo, se-
daj razširjeno skupino, saj bo
voda morala drugje čez brego-
ve.
Krajani Ceste v Laško,
Celje
Pohod na
Celjsko kočo
Pred kratkim se je zbralo
nekaj »športno navdahnjenih«
Celjanov pri gasilskem domu
v Pečovniku. Skupaj smo se
odpravili na 7. Pohod na celj-
sko kočo, ki sta ga v sklopu
športnih in rekreativnih prire-
ditev v mesecu rekreacije or-
ganizirala Projektna pisarna
Celje - zdravo mesto in Planin-
sko društvo Celje. Na vrhu nas
je po prijetni zmerni hoji pri-
čakalo lepo sončno vreme in
prijetno vzdušje, pridružili pa
so se nam še vsi tisti pohodni-
ki, ki jih je pot na vrh vodila z
drugih startnih mest oz. so si
pot organizirali po svoje. Po
kratkem počitku in okrepčilu
(seveda po potrebi in želji po-
sameznika) smo pohodniki
svoje »zadnje« moči lahko po-
rabili tudi s sodelovanjem v
raznih družabnih igrah. Naj-
več se nas je pomerilo v stre-
ljanju z zračno puško, ciljali
pa smo poleg bližnjega gr-
movja in dreves predvsem tar-
čo. Zelo atraktivno je bilo tudi
streljanje s fračo, nekateri smo
tudi prvič poskusili hojo s ho-
duljami (na srečo ni bilo
zlomljenih nog)...
Tisti, ki so se še čutili moč-
ne, so se lahko pomerili tudi v
vlečenju vrvi. Pohod smo za-
ključili s podelitvijo nagrad
najboljšim in z obljubo, da se
na takšnih in podobnih prire-
ditvah še srečamo. Tistim, ki
so bili z nami, se za udeležbo
iskreno zahvaljujemo, tisti pa,
ki se tokrat za aktivno prežive-
to nedeljo niste odločili, vas
vabimo, da se nam pridružite
ob kakšni drugi priložnosti,
saj je pohodništvo ena izmed
zelo dobrih in zdravih oblik
rekreacije.
ANDREJA HUTINSKI,
Projektna pisarna Celje,
zdravo mesto
»Bogatejše«
Celje
v Stanetovi ulici se je pojavi-
la prenovljena trgovina za pro-
dajo čevljev z imenom La
Scarpa. Ker ne znam italijan-
sko, sem si ogledal prodajalno
od znotraj. Glede urejenosti
nimam pripomb. Na steni pa
sem zagledal ponudbo za čev-
lje v angleščini in italijanščini.
O slovenščini ni ne sluha ne
duha. Mlada prodajalka mi je
povedala, da bi se slovenski
napis glasil »čevelj«. Če bi pi-
salo Čevelj namesto La Scar-
pa, bi bilo verjetno manj kup-
cev. Lastnica trgovine je iz No-
ve Gorice, glavni lastnik pa je
Italijan. Sedaj mi je jasno, za-
kaj italijanski napis.
Čeprav sem imel namen, da
bom pisal samo o tej trgovini,
pa me je v Novem tedniku
spodbudil naslov: Family cen-
ter v Celju. Pisalo je, da bo
podjetje Family Shop odprlo
15. oktobra obnovljeno bivšo
blagovnico T. Lastnik podjetja
Family Shop je gospod Alfre-
do Cavallaro, ki ima v Sloveni-
ji že osemnajst trgovin. Verjet-
no imajo vse naslov Family
center.
Zanima me, kdo lahko pre-
preči tujcem, da ne bi bil napis
v tujem jeziku. Nihče, ker še
nimamo zakona o zaščiti jezi-
ka. Verjetno ne bo sprejet v
tem stoletju, ker še predlog
zakona ni bil v drugi obravna-
vi. Predlog je napisal bivši mi-
nister za kulturo dr. Janez Du-
lar.
To je moje jezikovno raz-
mišljanje o dveh novih sramo-
tah. Danes, 7. oktobra, bo v
Celju v kinu Union kongres
slavistov. Morda bodo slavisti
na tem kongresu tudi sprego-
vorili o onesnaževanju sloven-
skega jezika, ki je hujše, kot je
bilo ob poskusu uvedbe skup-
nih jeder. Upam, da je med
slavisti še nekaj takšnih, ki jim
je mar za slovenski jezik.
MILAN GOMBAČ,
Celje
zahvale,
pohvale
Prijeten izlel
Društvo upokojencev iz Go-
rice pri Slivnici je organiziralo
izlet na morje. To je bilo za
nas prijetno doživetje, ki se ga
bomo še dolgo spominjali. Og-
ledali smo si več lepot in zani-
mivosti, na izletu pa smo bili
kot ena družina. Zato se v
imenu vseh udeležencev pri-
srčno zahvaljujem za tako lep
izlet. Najprej našemu vodstvu,
ki se tako trudi za razvedrilo,
šoferju Tončku za previdno in
varno vožnjo ter muzikantu
Užmahu za petje in glasbo. Še
enkrat prisrčna hvala.
CILKA KLADNIK,
Slivnica
Veselo
srečanje
upokojencev
Društvo upokojencev na
Polzeli je svoj obstoj upraviči-
lo z izredno aktivnostjo na
številnih področjih. Prav goto-
vo pa so vsakoletna srečanja,
letos je bilo že menda šesto,
doživetja za slehernega člana,
zlasti za težje invalide, upoko-
jence in upokojenke. Letoš-
njega srečanja na Polzeli se je
udeležilo veliko število čla-
nov, ki so prisluhnili dobro
pripravljenemu programu.
Predsednik DU Polzele Slavko
Mačkovšek je skupaj s požr-
tvovalnimi sodelavci poskrbel,
da so se navzoči od srca na-
smejali in tako vsaj za trenu-
tek pozabili na vsakodnevne
težave in skrbi.
K temu sta prav gotovo veli-
ko prispevala moški in ženski
pevski zbor, v katerih sodelu-
jejo tudi številni upokojenci in
invalidi. Po končanem progra-
mu so člani DU Polzela še
dolgo ostali skupaj in v med-
sebojnih pogovorih obujali
spomine na minule in tudi
lepe nekdanje čase.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Se so
poštenjaki
čutim globoko srčno zave,
da se javno zahvalim gospo,
Zvonku Ederju, uslužbeu,
Loterije Slovenija v Stanetu
13 v Celju, za njegovo nej
merno poštenost.
V veliki množici ljudi, ki
kupovali srečke, med katerij
sem bil tudi jaz, sem med p^
pravljanjem nakupljenih sre
nehote pozabil denarnico ]
pultu in odšel. Doma sem ug
tovil, da denarnice nimam. Pi
mišljeval sem, kje bi jo lah|
pustil in zato me je pot vodila
vse trgovine, kjer sem bil.
Končno sem se spomnil, (
sem bil tudi v omenjeni loteri
Že ob vstopu me je prijav
prodajalec potolažil, da jo jec
shranil. Želim, da bi v teh Časi
bilo več takih poštenjakov.;
vsega srca se mu še enkt,
zahvaljujem ter mu želim mu
go uspešnih in poštenih dni
PETER PREGRAI
Cel
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek. |
nadzorni svet: Milena Brečko
Poklič - predsednica, Matjaž
Jamnikar in Tone Vrabl.a
poslovni sekretar: Suzana Rob§
Podjetje opravlja časopisnem
založniško, radijsko in agencijs
tržno dejavnost. Naslov: Prešel
va 19, 3000 Celje,
telefon (063) 422-50, |
fax: 441-032, I
Novi tednik izhaja vsak četrtelq
Cena izvoda je 280 tolarjev "^
Naročnine: Majda Klanšek. ^
Mesečna naročnina je 930 tolarji
Za tujino je letna naročnina 22.0C
tolarjev. Številka I
žiro računa: 50700-601-106900^
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revS
d.d., Ljubljana, Dunajska 5, , j
direktor: Alojz Zibelnik,
Novi tednik sodi med proizvode
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost. i
immvM
Odgovorni urednik: j
Branko Stamejčič. ]
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: MarjelaAgrež, Janja ;
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič,
Gregor Katič, Urška Selišnik, '
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva Mojca Marot. i
Tehnični urednik: Franjo Bogadi, I
Računalniški prdom: Robert j
Kojterer, Igor Šarlali.
Oblikovanje: Minja Bajagič. j
E-mail: lednik@NT-RC.si J
RADIOCEUi
Odgovorna urednica: I
Nataša Geri<eš-Lednik. i
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel. i
Vodja tehnike: Bojan Pišek ]
Telefon studia (za oddaje v živo):
. 4900-880,490^881 j
E-mail: Radio@NT-RC.si 5
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje ;
ter nudi ostale agencijske storitve. ■
Vodja Agencije: Frančdc Pungerf*^ ■
Propaganda: Valter Leben, Vojko ;
Grabar, 2aatko Bobinac, Camien j
Koprivica, Vesna Matjašič; |
Koordinator trženja: Mitja Unutil'
Telefon: 063/422-50 |i
1^ 441-032,443-511 J
E-mail: Agencija@NT-RC.si |
INFORMACIJE - ROMAN
25
ROJSTVA
^ celjski porodnišnici so
Jile:
'J4.9.: Vlasta GAUBE iz
pskih Toplic - deklico, Ma-
' krajnc s Ponikve - de-
j^o, Aleksandra KLINAR iz
jlja - deklico, Andreja HRA-
rfjiK iz Šentjurja - deklico.
25.9.: Andrej ka JEZERNIK
frankolovega - dečka, Va-
,3tina REBERNIK LEMEŽ iz
•jlenja - deklico, Simona ŠA-
0 iz Škofje vasi - deklico,
^ija KORBAR iz Radeč - deč-
j Vida ZAKOŠEK iz Podče-
,ia - dečka, Anica KOVAČIČ
,Šmarja - dečka.
Mateja HLADIN z
obrne - dečka, Ivica ŽNIDAR
Mozirja - deklico,^ Jožica
31EB iz Zreč - deklico, Melita
:rDINA z Rečice ob Savinji-
leka, Tatjana ČVAN iz Šent-
DŽa nad Štorami - deklico,
ojaiia KNEZ iz Rimskih To-
le - deklico, Danijela MA-
OLT iz Celja - deklico.
27.9.: Božiča KORITNIK iz
odplata - dečka, Nataša KA-
ERIČKI iz Laškega - dečka,
jnja ŠKET iz Rogaške Slati-
I- deklico, Suzana GROM s
inikve - deklico, Petra KLO-
Uz Celja - dečka, Ana HER-
NAUS iz Celja - dečka, Marija
BORŠIČ iz Huma na Sutli -
dečka, Vesna LUPŠE iz Celja -
deklico.
28.9.: Andreja KRIŽAN LIP-
NIK iz Pristave pri Mestinju -
dečka, Andreja GAJŠEK iz Ve-
lenja - dečka, Judita MET-
HANS ŠARLAH iz Šentjurja -
deklico, Marija DRAČ s Plani-
ne pri Sevnici - deklico.
29.9.: Anita KOMAR iz Na-
zarij - dečka, Nataša RUŽIČ iz
, Celja - dečka, Sonja ŠKET iz
Rogaške Slatine - deklico.
30.9.: Brigita ZDOLŠEK iz
Dramelj - dečka, Marjana VO-
DEB iz Šentjurja - deklico,
Marija ČATER iž Celja - deč-
ka, Mojca VIDEČNIK iz Slo-
venskih Konjic - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se: Branko
PODPEČAN iz Ljubljane in
Andrejka REPNIK s Polzele.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Boštjan GO-
LEŽ iz Spodnje Kostrivnice in
Marija GREIFONER iz Olimja
ter Vinko BUKŠEK z Donačke
Gore in Irena GROBIN iz Ro-
gaške Slatine.
Velenje
Poročila sta se: Albert
DOBNIK in Darja SUHOVER-
ŠNIK iz Velenja.
50. let skupnega življenja
sta praznovala: Ivan in Broni-
slava NOVAK iz Gaberk.
SMRTI
Celje
Umrli so: Justina BENKO-
VIČ iz Celja, 66 let, Amalija
KOVAČ iz Vojnika, 86 let,
Frančiška GRAČNAR z Rifni-
ka, 67 let, Janez ŠKRABL iz
Zg. Laz, 50 let. Vida NOVAK iz
Celja, 62 let, Janko GOLE iz
Boštanja, 26 let, Ivan HRŽEN-
JAK iz Celja, 59 let, Stjepan
MUSTAČ iz Loga pri Hrastni-
ku, 62 let, Ivan LIPOVŠEK iz
Celja, 60 let, Radivoj FALETIČ
iz Celja, 79 let, Jožefa ŽALER
iz Celja, 49 let, Anton ČULK iz
Šmatevža, 68 let, Franc KA-
ČIČNIK iz Štor, 56 let, Jurij
KAMENŠEK iz Šmarja pri Jel-
šah, 82 let, Julijana OGRIZEK
iz Celja, 81 let, Katarina TRU-
PEJ iz Brezja pri Dobjem, 96
let, Franc KOŠEC KARAŠ iz
Celja, 48 let, Bernarda OVTAR
iz Slovenskih Konjic, 32 let,
Terezija VARLEC iz Pišec, 69
let, Jakob GREŠAK iz Brdc, 72
let, Albin ŠPEGLIČ iz Celja, 75
let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Josip KALČIČ s
Planine pri Sevnici, 70 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Rozina ŽGAJNER
iz Sp. Sečovega, 87 let, Aleš
PAJK iz Imenske Gorce, 28
let, Ivana GRZINA s Kozjega,
78 let, Janez ŠUSTER iz Ljub-
ljane, 71 let, Marija KITAK iz
Irja, 72 let, Feliks KUNST iz
Bistrice ob Sotli, 76 let, Zofija
DROFENIK iz Sp. Sečovega,
84 let.
Velenje
Umrli so: Justina KOREN iz
Podgore, 75 let, Matija KO-
LENC iz Pernovega, 81 let,
Henrik GLOGOVŠEK iz Škal,
67 let, Stanislava POCAJT z
•Uriskove ceste, 79 let.
tržnica
Cene na celjski tržnici 4. ok-
tobra 1999
SIT/kg-kos
»Ali bova kupila psa?« jo je nenadoma vprašal Peter.
»Seveda, psa bova kupila, potem pa še kravo in konja, da ga
loŠ lahko jezdil,« mu je obljubila Anka in tako zamotila
lalega fantiča, da sploh ni opazil, kdaj je Franica prav po
hem odšla.
»Tako je prav, tako mora biti!« si je vso pot do doma
'onavljala Franica, ki je občutila drobno bolečino v srcu ob
poznanju, da jo na Ankinega otroka veže tisoč drobnih nitk
iibezni. »Anki je njen sin najbolj potreben, saj ji le on lahko da
'fepotrebno voljo do življenja!«
Vse pridne Osojnikove roke so čez poletje poprijele za delo
'fi obnovi Dolinarjeve domačije in še pred jesenskim dežev-
ali so toliko popravili hišo in gospodarsko poslopje, da se je
'^lo pri Dolinarjevih zopet zaživeti.
, Oče Ivo je pripeljal v prazen hlev kravo, skupaj s teličkom,
'^sta delala družbo prašičku, ki je že dalj časa veselo krulil po
^aku. Mali Peter pa se skoraj ni več ločil od svojega psa, ki
ga je pripeljala Anka, kot mu je tisti prvi dan obljubila,
l^ov čas pa je prinašal s sabo velike in preprostim ljudem
'^razumljive spremembe. Pred sabo je neusmiljeno rušil vse,
se ni skladalo z novo podobo sveta, ne meneč se za
^vice, ki so se s tem marsikomu zgodile. Ljudje so zgroženo
"Pazovali, kako se drobijo v prah nekdanje vrednote. Nove
^Povedi in ljudem nerazumljiva nova vera brez Boga so sejali
^edo med ljudi. Nenadoma ni bilo nič več prav, kar si mislil s
"^ojo glavo in vsak'dan se je bilo treba znova obračati po
'^^■"u, ki je pihal z vsemogočnih vrhov oblasti. To je bil pravi
Za neznačajne ljudi, ki so znali vsak hip spremeniti svoje
^^Pričanje in vedno znova vleči koristi zase, ne meneč se ob
za krivice, ki so jih povzročali drugim ljudem.
.Nekdanji Ankin komandant Stane je postal predsednik
vajnega komiteja in imel v svojih rokah veliko moč oblasti,
'^akor se ni mogel ločiti od svoje uniforme in še vedno si je
l^dstavljal, da je nekakšen komandant nad ljudmi, ki morajo
:°ogati vse njegove ukaze. S takim oholim obnašanjem si je
/^^lu nabral veliko nasprotnikov. Njemu ni upal nihče ničesar
zato pa so začeli prav nezaupljivo gledati Osojnikove in še
Stanetovo dekle Franico.
JOni lahko, ko jim Stane vse uredi in da!« se je zavistno
"l^orilo po vasi in nenadoma so se začeli ljudje izogibati
'^'^rih sosedov.
Še huje je postalo potem, ko je prišla med ljudi novica o
obvezni oddaji kmetijskih pridelkov in živine. Ne vem zakaj je
tako na svetu, a velikokrat vidimo, kako iščejo ljudje za vse
hudo, kar jih doleti, krivca v svoji bližini, največkrat takega, ki
v resnici ni nič kriv za nesrečo, ki jih zadane.
Če so prej vaščani Doljne vasi samo nevoščljivo kazali proti
Osojnikovim, so jih sedaj že čisto odkrito zasovražili. Nikogar
več ni bilo k hiši in tudi na poti se je vsakdo raje ognil srečanja
z njimi.
»Zakaj so se nas začeli ljudje izogibati, ko pa nismo nikomur
storili nič žalega?« se je nekega večera zamišljeno vprašala
Franica.
»Ti to sprašuješ?« je povzdignil glas oče Ivo. »Najbrž dobro
veš, kaj dela ljudem tisti tvoj Stane, zato se nič ne sprenevedaj!
Vse, kar smo pretrpeli med vojno, je pozabljeno, vse tiste
obljube, ki sem se jih naposlušal, ko sem delil z njim zadnjo
skorjo kruha, niso vredne nič! Ljudje dobro vedo, kako so
znova opeharjeni in v svoji nemoči stresajo jezo na nas. Po
vasi se širijo govorice, kako nas tvoj Stane ščiti, v resnici pa
moram jutri peljati na okraj poslednjo kanto masti! Samo tega
ne bo nihče videl in govoril o tem, ker je resnica vedno pusta in
premalo zanimiva za opravljanje!«
Franico so očitajoče očetove besede, spremljane s temnimi
pogledi bratov in sester, ranile globje v dušo, kot je oče želel.
»Meni se zdi moj Stane vedno tako pravičen in pošten, da
nas zaradi njega ni treba biti sram pred ljudmi!« je trdo
odgovorila na očitke in jezno zaloputnila z vrati. Ko pa je ostla
sama v svoji sobici, je hitro izginila z njenega obraza trda
maska, za katero se je skrila pred očitki.
»Marsikaj imajo naš oče prav,« je premišljevala. »Zdi se mi,
da je imel Stane več časa zame celo med vojno kot pa zdaj, ko
je tukaj toliko opevana svoboda. Vedno je na nekakšnih
sestankih in večkrat mine celih štirinajst dni, preden najde
kakšno urico zame. Dokler sem pazila Ankinega otroka, sem
se še zamotila, zdaj pa vse bolj opažam, kako sem osamljena.
Oče so mi nocoj dobro odprli oči in zdaj res vidim, zakaj se me
pošteni ljudje izogibajo!«
Spati se ji še ni dalo, zato je tiho odšla iz sobe proti vežnim
vratom. »K Anki grem, če kdo vpraša po meni,« je mimogrede
odgovorila vprašujočim pogledom in stopila v noč.
Kmalu je zagledala luč v oknu Dolinarjeve hiše, ki ji je
govorila, da Anka še ni legla k počitku.
»Kdo pa trka tako pozno?« je vprašala Anka, ko je zaslišala
ropot po vežnih vratih.
»Le nič se ne boj, jaz sem, Franica,« je odgovarjala sestra, ko
je slišala škrtati ključ v zarjaveli ključavnici.
»Dolge noči so, pa ne morem spati, zato sem prišla malo na
vas,« je odgovorila na vprašujoč Ankin pogled.
»Dobro, da si se spomnila, saj je tudi meni pošteno dolgčas v
dolgih večerih, ko Peter hitro zaspi, potem sem pa čisto sama s
svojimi spomini v tej veliki hiši.«
»Kako se je vse čudno zasukalo v našem življenju,« je glasno
razmišljala Franica, da je Anka hitro spoznala, kako nocoj ni
prišla k njej po naključju.
»Zate je še dobro. Nikogar bližnjega nisi izgubila med vojno.
Meni pa so vse pobili! Dolgo sem še upala, da se vsaj mati
Francka vrnejo iz izgnanstva, zdaj pa sem izvedela, da so
pustili življenje v nekem taborišču na Poljskem. Edino Peter mi
je ostal, samo zaradi njega moram živeti in vztrajati, čeprav
sem v trenutku obupa tudi nanj pozabila,« se je nocoj Anka
podala v grenke spomine.
»Vem, da ti je težko, a ti vsaj veš, pri čem si, jaz pa živim v
vedno večji negotovosti in razdvojenosti,« se je zaupala Frani-
ca sestri. »Stane se skoraj nič več ne oglasi pri meni, ljudje po
vasi in zdaj še naši domači me pa gledajo, kot da bi bila jaz
kriva vseh teh stisk in težav, ki sedaj pritiskajo na vse nas!«
»Sem že slišala, ja,« je po premolku odgovorila Anka.
»Praviš, da te Stane zanemarja?«
»Zdi se mi ves drugačen kot prejšnje čase, čeprav to še sebi
nočem priznati, tako ga imam rada!« je zaihtela Franica v
Ankino ramo. »Med vojno sva se tolikokrat pogovarjala, kako
lepo nama bo v mirnem času, ko bova lahko pod večer objeta
poslušala petje ptic, ki jih ne bo več plašilo orožje. Zdaj se
sprašujem, ali Stane še sploh ve, da je na svetu kaj tako lepega,
kot je večerna pesem slavčka!«
»Ko gledam Staneta in druge moje tovariše iz partizanov,« je
zamišljeno, bolj zase govorila Anka, da je morala Franica prav
tanko prisluhniti njenim, v tihe besede zavitim mislim, »se vse
bolj čudim tem ljudem, ki so si toliko želeli konca tistega
trpljenja, zdaj, ko imamo želeni mir in svobodo, pa so se
obojega nenadoma ustrašili in ne znajo več živeti brez večne
napetosti v sebi. Mnogi se bojijo miru in tišine, v kateri pridejo
spomini in z njimi obup, ki te hitro potisne na pot, s katere si
me ti rešila. Mislim, da si prav zaradi tega še kar naprej, najbrž
nezavedno, želijo spopadov, v katerih se počutijo pomembne
borce v okrilju vsemogočne, zmagovite črede. Sredi črede si
sicer dobro zavarovan, vendar moraš razmišljati kot čredni
vodnik in slepo teči za njim, drugače hitro obležiš, pomendran
pod kopiti svoje lastne črede.«
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
Manjka neposredni dokaz
Sodna izvedenca, ki sta pričala v sredo oziroma četrtek, sta obdolženega Kristijana Kamenika močno obremenila
z zaslišanjem novih prič
in izvedencev se je prejšnji
teden (sreda, četrtek) nada-
ljeval sodni proces zoper
Kristijana Kamenika, obto-
ženega, da je 4. marca 1997 v
Tekačevem pri Rogaški Slati-
ni umoril štiri ljudi. Izvede-
nec Marjan Stanislav Puc je
bil tudi tokrat neomajen v
prepričanju, da so na kraju
zločina našli sled, ki so jo
zapustili copati, zaseženi
med hišno preiskavo pri ob-
dolžencu.
Neodvisni izvedenec Mar-
jan Stanislav Puc je imel nalo-
go, da se kot strokovnjak za
identifikacijo sledi izjasni o
poročilu, prispelem iz švicar-
skega kriminalističnega inšti-
tuta, kjer so, tako kot sloven-
ski strokovnjaki, opravili pri-
merjalno analizo Kameniko-
vih športnih copat Nike in od-
tisa (v obliki mavčnega odlit-
ka), najdenega na kraju zloči-
na v Tekačevem. Na vprašanje
okrožnega državnega tožilca
Milana Birse, ali je našel kak-
šna nasprotujoča si dejstva
med izvedenskim mnenjem,
ki ga je po naročilu sodišča
sam izdelal in med mnenjem
švicarskih strokovnjakov, ki
ga je zahtevala obramba, je
ostro protestiral Kamenikov
zagovornik Daniel Planinšec,
rekoč, da se Puc ne more po-
stavljati v vlogo supervizorja
in ocenjevati izdelek tako emi-
nentne ustanove, kot je švicar-
ski inštutut pri Univerzi v Lau-
sannu. Ko je senat dal izve-
dencu Pucu zeleno luč, da tol-
mači izsledke obeh analiz in
ju primerja, je izvedenec de-
jal, da je našel zvezo med
tremi ugotovljenimi značil-
nostmi, kar govori v prid trdi-
tvi, da so sledi, najdene v Te-
kačevem, res zapustili zaseže-
ni Kamenikovi copati. Puc je
poudaril ugotovitev v obeh
primerjalnih mnenjih, da je
storilec streljal, ko je bil z eno
nogo v klečečem položaju, kar
je ocenil tudi izvedenec bali-
stične stroke, ki ga je sodišče
ponovno zaslišalo na četrtkovi
glavni obravnavi. Švicarska
strokovnjaka sta ugotovila, da
ene značilnosti na čepku leve-
ga podplata športnih copat ni-
sta našla na odlitku, da pa se
vse ostale primerjane značil-
nosti ujemajo. Ta razlika pa je
takšna, da bi lahko pomenila
izključitev copata v svojstvu
materialnega dokaza, če ni
sporna zareza nastala v času
p"o storjenem zločinu, je zapi-
sano v švicarskem mnenju. To
dilemo je Puc pojasnil tako, da
je na mavčnem odlitku poš-
kodba za 2 centimetra nižja,
kot je na podplatu copata. Ob
tem podatku je sodišče opozo-
ril, da švicarska strokovnjaka,
ki sta izdelala mnenje, nista
razpolagala s pomembnim po-
datkom, da je bil Kamenikov
copat zasežen šele več kot me-
sec dni po zločinu. To pome-
ni, da bi bila lahko pomembna
zareza na copatu nastala med
nošenjem copat v času od sto-
ritve kaznivega dejanja do hi-
šne preiskave in zasega copat.
»Švicarsko mnenje govori o
kompatibilnosti vzorcev,« (co-
pata in sledi, op. pis.) je pou-
daril izvedenec Puc, na poseb-
no vprašanje zagovornika Pla-
ninšca, ali se da z empiričnim
preizkusom ugotoviti, katero
mnenje je pravo, pa je Puc
odgovoril, da se to da, vendar
pa bi moral tisti, ki bi izdelal
novo primerjavo, razpolagati s
podatkom, da je bil športni
copat zasežen petintrideseti
dan po zavarovanju sledi z
mavčnim odlitkom.
V sredo je sodišče zaslišalo
pričo Bojana Jermana, zavaro-
valniškega agenta, s katerim je
Kamenik sodeloval v vlogi in-
formatorja o domnevnih zava-
rovalniških goljufijah in golju-
fih. Jerman je dopustil mož-
nost, da ga je Kamenik pokli-
cal po telefonu na dan zločina,
na vprašanje tožilca pa je od-
govoril, da je sodeloval pri
zbiranju informacij in ne pri
zbiranju dokumentacije pri
uveljavljanju odškodnine, ki
jo je pri zavarovalnici uveljav-
ljala Marija Kamenik, obdol-
ženčeva mama, ko je zgorel
njen objekt v konjeniškem
klubu. V sredo je bil zaslišan
tudi kriminalist Igor Tauzes,
ki pa ni povedal nič bistveno
novega v zvezi s potekom hi-
šne preiskave pri Kristijanu
Kameniku.
Na četrtkovi glavni obravna-
vi je sodišče, na zahtevo
obrambe, sprejelo sklep o iz-
ločitvi vseh tistih (za Kameni-
ka obremenilnih) listin v sod-
nem spisu, ki jih je izdelal
izvedenec Ervin Drašler, in ki
so kakor koli v neposredni
povezavi z delavci Centra za
kriminalistične preiskave, kjer
je bil Drašler nekoč zaposlen.
Izvedenec balistične stroke
Franc Sablič, ki ga je sodišče
zaslišalo v četrtek in ki naj bi
odgovoril na vprašanja v zvezi
z najdenimi sledmi in strelni-
mi napravami (laserski me-
rek, dušilec in pripomočki),
domnevno uporabljenimi v
Tekačevem. Ko je Sablič opra-
vil primerjavo med svojimi
ugotovitvami in ugotovitvami
izvedenca za sledi Puca, je
dejal: »Sporne sledi so nastale
v času umora in Kristijan Ka-
menik je bil tam prisoten. Ko
je storilec streljal na pokojne-
ga Poharca, je bil v klečečem
položaju, smrtni strel v desno
sence pa je bil izstreljen iz
absolutne bližine. Po mojih
ugotovitvah bi Poharca lahko
ustrelil Kristijan Kamenik,« je
dejal izvedenec-balist in do-
dal, da obstaja velika verjet-
nost, da je bil laserski merek
nameščen na pištolo makarov,
s katero je streljal storilec. Na
vprašanje tožilca, ali lahko
opredeli verjetnost izvedenče-
ve ugotovitve glede prisotno-
sti obdolženca na kraju zloči-
na, je Sablič odgovoril, da to
možnost lahko ovrednoti kot
»zelo verjetno«, za stoodstot-
no trditev pa manjka nepo-
sredni dokaz, najdba sporne-
ga orožja pri obdolžencu ali
najdba sledov streljanja na
njegovih rokah. Ko je obram-
ba izvedencu postavljala šte-
vilna vprašanja, na katera je
že odgovoril in je glavna
obravnava postajala vse bolj
in bolj utrujajoča, je eden iz-
med porotnikov vstal in dvo-
rano zapustil, rekoč, da se je
čas, ko je bil sodišču na razpo-
lago, že iztekel. Glavna obrav-
nava se bo nadaljevala 13. ok-
tobra.
MARJELA AGREŽ
mini krimiči
Ukradel nemške
stotake
v sredo, 29. septembra po-
poldne ali zvečer, je neznani
storilec vlomil v stanovanje v
bloku na Cesti na Roglo v Zre-
čah. Poiskal in našel je sveženj
bankovcev po 100 nemških
mark, s tem pa lastnika Boška
R. oškodoval za 250 tisoč to-
larjev.
Vlomi v izložbe
v četrtek, 30. septembra
okoli treh zjutraj je nekdo
vlomil v izložbeno okno trgo-
vine Elektrotehna Set na Sta-
netovi ulici v Celju. Iz izložbe
je ukradel dva GSM aparata,
Motorolo in Panasonic, tele-
fonski aparat Iskra in radio
uro Philips. Ukradeni pred-
meti so vredni 106 tisoč tolar-
jev.
V	petek, 1. oktobra ob 3.45
uri, je nekdo razbil večje ste-
klo izložbe podjetja Birobit na
Ulici V. prekomorske brigade
v Celju. Ukradel je monitor,
tipkovnico z miško in USB Zip
drive. Lastnik je oškodovan za
okoli 70 tisoč tolarjev.
V	noči na 1. oktober pa je
neznani storilec razbil izlož-
beno okno trgovine Šolenček-
Mass v Ozki ulici v Celju.
Ukradel je 1 par moških čev-
ljev, s tem pa podjetje Ober-
trade d.o.o. oškodoval za
11.900 tolarjev
Najprej ključe
v petek dopoldne je nezna-
ni storilec ukradel ključe, ki
odpirajo stanovanje Branke K.
Potem je na Iršičevi ulici v
Celju vstopil v Brankino sta-
novanje in ji ukradel videore-
korder Nokia z daljincem, vre-
den okoli 70 tisoč tolarjev.
Kradel v baru
v noči na 3. oktober je nek-
do vlomil v Kava bar Klanček
v Šoštanju, last Slavice K.
Ukradel je cigarete, žgane pi-
jače in menjalni denar v skup-
ni vrednosti okoli 70 tisoč to-
larjev.
Vlom v zabojnik
v času od 1. do 4. oktobra je
nekdo kradel v ograjenem
prostoru Termoelektrarne v
Šoštanju, kjer je vlomil v za-
bojnik z orodjem, last mari-
borske Hidromontaže. Odne-
sel je varilni aparat, vreden
okoli 400 tisoč tolarjev.
Okradel
racunalnicarja
v noči na 4. oktober je bilo
vlomljeno v osebni avtomobil
Zastava Yugo, parkiran na Ob-
lakovi ulici v Celju. Storilec je
ukradel kovček z orodjem za
servisiranje računalnikov, pri-
klop za računalnik, več disket
in zgoščenk, tiskalnik Epson,
avtopriklop za GSM aparat ter
torbico z osebnimi dokumen-
ti. Boris M. je oškodovan za
približno 300 tisoč tolarjev.
Vratar je slutil
v ponedeljek, 4. oktobra do-
poldne, je vratar v podjetju
Comet Zreče opravil kontrolo
ter pregledal notranjost tovor-
njaka, s katerim se je namera-
val odpeljati 35-letni Zlatko B.
iz Maribora. Vratar je opazil,
da je voznik v vozilo naložil
110 različnih rezalnih in bru-
silnih plošč, vrednih okoli 45
tisoč tolarjev. Za ta tovor ni
imel nobene dokumentacije,
torej je plošče nameraval
ukrasti.
Prišel po 2 ročki
v noči na 4. oktober je nekdo
kradel na Petrolovem bencin-
skem servisu v Šentrupertu. Z
avtomata za točenje goriva je
ukradel 2 ročki za naliva nje
bencina, s tem pa je slovensko
naftno družbo oškodoval za
okoli 70 tisoč tolarjev. M.A.
nočne'
cvetke
•	Ivan z Ljubljanske je j
septembra dopoldne z rokj|
napadel svojo ženo Marto jj
s tem nakopal sodnika za p,
krške.
•	V sredo, 29. septembra J
čer, sta se v okolici Dobt
sprla otroka Ingrid in Mil
nespametno pa je v spor po,
gel fantov oče, ki je Ing
pretepel. Za to početje bo^
govarjal pri sodniku za prelj
ke.	,
•	V četrtek zgodaj popold|
se je patrulja odpravila |
Maistrovo, kjer je Aleš zmj
jal, žalil in tepel Ivanko. |
•	Na Ipavčevi ulici sta sej
septembra popoldne tepli Jj
sprti ženski, Kristina in
ja. Kristina je Marijo brq|
pod trebuh, sicer pa so ud|
kar enakomerno padali j
obeh. Zato bosta obe stoj
pred sodnika za prekrške.
•	Pijani Marjan z Goriške j(
četrtek zvečer tepel svojci
no in ji grozil, da jo bo ubil
ubojem ji je grozil še potg
ko so prišli intervenirat polii
sti, zato so ga vzeli s seboj, j
odpeljali in ga postavili v pi
stor za pridržanje.
•	V petek popoldne sta |
danes že nastopajoči cvd
Kristina in Marija spet zravsi
in zmerjali. Ker očitno s tal
šnim načinom reševanja do
gotrajnih sporov ne dosežel
nič pametnega, jima sveti^
mo, da si sežeta v roke i
pozabita na vse zamere. Sevi
da bo ena izmed njiju moral
narediti prvi korak. Ko ga \
naredila, naj nam to sporoJ
Osebno ali po telefonu.
•	Leon se je 1. oktobra pi
poldne sprehajal po železni!
kih tirih. Ko je to opazil del)
vec železnice, ga je opozoi
na nevarnost, Leon pa gaj
nazmerjal in nabutal. Hvald
nost pa taka!
•	V bistroju Hramček b
Frankolovem sta javni red i
mir kršila Tone in Zvone, b
sta se v petek ponoči drla te
razbijala pepelnike in kozai
ce. '
•	Na Stari Dečkovi je družil
ski poglavar Lojze udaril svoj
soprogo. To se je zgodilo v nt
deljo zvečer, datum predvidt
nega srečanja s sodnikom 2
prekrške pa še ni določen. M.A
Mamilo je smrt...
Našli truplo
Prejšnji četrtek dopoldne so bili policisti obveščeni, da v stranišču v gostilni Dalmacija na
Linhartovi ulici v Celju leži mrtev moški.
Policisti in kriminalisti so odšli na kraj najdbe in ugotovili, da gre za sdemindvajsetletnega Gregorja
H. iz Celja. Ob truplu so našli pribor, ki ga uporabljajo odvisniki od trdih drog. Ugotovitve dežurnega
zdravnika in zbrana obvestila kažejo, da si je Gregor injiciral premočno dozo mamila, točen vzrok
smrti pa bo mogoče določiti šele po opravljeni obdukciji.	M.A., Foto: GREGOR KATIČ
Kdo je naročil prisluškovanje?
v nedeljo je konjiške policiste nekdo obvestil o redkem
kaznivem dejanju iz slovenske kriminalistične prakse^
Gre za neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje,
za katerega je po 147, členu KZ R Slovenije zagrožena
denarja oziroma zaporna kazen do enega leta.
Nek občan je v nedeljo v svoji hiši opazil napravo, ki je ni"
sam vgradil, zato je takoj posumil, da mu nekdo prisluškuje
Na kraj so prispeli policisti, ki so ugotovili, da je neznani
storilec prevrtal zunanjo steno stanovanjske hiše in v tako
nastalo luknjo vstavil cev z elektronskim vezjem. Napravo so
v naslednjih dneh pregledali strokovnjaki Centra za krimina-
listično tehnične preiskave pri slovenskem notranjem mini"
strstvu, izsledki pa še niso znali. Če je šlo res za prisluškoval^
no napravo in kaznivo dejanje v zvezi s tem, se bodo I
kriminalisti spopadli z vprašanjem, kdo je prisluškovanje j
naročil in s kakšnim razlogom oziroma motivom. M.A'»
Nesreča pri delu
v livarni Kovis v Štorah se je 28. septembra popold"^
pripetila delovna nezgoda.
Delavec Ivan S. (38) iz Predence je tega dne, skupaj •
sodelavci, podiral železno ograjo na strehi livarne. Ko je podrt"
ograjo polagal na tla, je bila le-ta pretežka, da bi jo varfil
zadržal, zato ga je stisnila ob tla. Ivan S. je v tej nesreči utrpj
hude telesne poškodbe.	M
KRONIKA
31
Zgorel hmel jski pridelek
v ponedeljek, 4. oktobra okoli 16. ure, je
.^tjfuhnil požar v Hmezadovem skladišču
lii^elja v Šempetru v Savinjski dolini.
V skladišču velikosti 50 krat 20 metrov je
Ijjjo pred požarom okoli 400 ton letošnjega
fidelka hmelja, v pritličnem delu skladišča pa
5 bilo več traktorjev in druga kmetijska meha-
jizacija.
Kljub hitri intervenciji gasilcev iz Šempetra
j„ Velenja je zgorel ves hmelj, ki je last
perutnine Ptuj, in ves zgornji del objekta v lasti
podjetja (v stečaju) Hmezad Kmetijstvo Žalec.
Komisija Urada kriminalistične službe PU Ce-
lje je v ponedeljek popoldne pričela preiskova-
ti požar, da bi odkrila vzrok, delo pa nadaljeva-
la v torek in v naslednjih dneh. Gmotna škoda
je nedvomno ogromna, nekatere ugotovitve
preiskovalcev pa kažejo na to, da je bil požar
podtaknjen. Zaradi požara in gašenja je bil
promet po regionalni cesti skozi Šempeter
onemogočen cele tri ure.
M.A., Foto: GREGOR KATIČ
prometnenezgode
V ovinek po levi
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Paneče se je v torek, 28.
septembra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne
poškodbe, nastala gmotna
škoda pa znaša približno 80
tisoč tolarjev.
Boštjan D. (14) iz Paneč je
vozil kolo z motorjem po lokal-
ni cesti, zunaj naselja Peneče,
kjer vozišče poteka po klancu
navzgor, pa je po levi strani
vozišča zapeljal v levi nepregled-
ni ovinek. Takrat je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 33-letni Vid P. iz
Polane, vozili pa sta trčili. V
nesreči je mladi mopedist utrpel
hude telesne poškodbe.
Na strehi V potoku
Na glavni cesti zunaj na-
selja Podplat se je v četrtek,
septembra dopoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je
Mla ranjena ena oseba,
gmotna škoda pa znaša oko-
li 700 tisoč tolarjev.
Nada Š. (52) iz Ljubljane je
Vozila ^ osebni avtomobil iz
Smeri Šmarja proti Mestinju. V
'pvem ovinku je najprej zape-
ljala preko desne bankine na
travnik, kjer je s sprednjim
delom vozila trčila v smernik.
Za tem je trčila še v betonsko
ograjo Tekačevskega potoka,
pri čemer je vozilo odbilo v
desno, se prevrnilo v potok in
tam obstalo na strehi. V nesreči
sta se voznica in sopotnica, 73-
letna Ana F. iz Rogaške Slatine,
hudo telesno poškodovali.
Oplazil kolesarja
Na Mariborski cesti v Celju
se je v petek, 1. oktobra dopold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je bil hudo ranjen kolesar.
Marjan R. (39) iz Laškega se
je z osebnim avtomobilom
vključeval v promet na Mari-
borski cesti, takrat pa je po
kolesarski stezi iz smeri Deč-
kove ceste pripeljal kolesar,
75-letni Franc P. iz Celja. Med
voziloma je prišlo do oplaže-
nja, zaradi česar je voznik ko-
lesa padel po vozišču in se
hudo telesno poškodoval.
Smrtno trčenje
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Raduha se je v soboto,
2. oktobra zjutraj, pripetila
smrtna nesreča.
Branko R. (32) iz Raduhe je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri Luč proti
Strmcu. Med vožnjo po str-
mem klancu navzgor je zape-
ljal na bankino in nasip, nato
pa je vozilo drselo in se pre-
vračalo po strmem travniku in
po nekaj sto metrih silovito
trčilo v dve drevesi. Voznika je
med prevračanjem vrglo iz vo-
zila, pločevina pa ga je stisnila
ob travnata tla, da je bil na
mestu mrtev.
Po klancu V smrt
Na nekategorizirani cesti
zunaj naselja Konjski Vrh
se je v nedeljo, 3. oktobra
zjutraj, pripetila nesreča s
tragičnim koncem, že sede-
mindvajseta v tem letu. Lani
se je do 3. oktobra pripetilo
devetindvajset smrtnih pro-
metnih nesreč.
Bojan K. (22) iz Konjskega
Vrha je vozil osebni avtomo-
bil po strmem klancu navzgor
iz smeri lokalne ceste Konjski
Vrh-Raduha proti domu. V le-
vem ovinku je zapeljal z voziš-
ča desno na travnik, kjer se je
vozilo prevračalo po strmini.
Med prevračanjem je voznik
padel iz vozila in utrpel tako
hude poškodbe, da je umrl na
kraju nesreče.	M.A.
Omahnila Z
balkona
Do hude nesreče je prišlo 3.
oktobra nekaj minut po 20.
uri v kraju Laze pri Dramljah.
Helena D. (79) je zvečer
stopila iz dnevne sobe na ne-
zavarovani balkon stanovanj-
ske hiše, kjer je omahnila in z
višine dveh metrov padla na
dvoriščni asfalt. Pri padcu je
Helena D. utrpela posebno hu-
de telesne poškodbe. M.A.
VBreznem je počilo
v sredo, 29. septembra okoli
11.15 ure, je v PP Strojna opre-
ma in Hvarna Vojnik, obratu
livarne v Breznem, odjeknila
eksplozija, nastala na kompre-
sorski postaji. Konjiški polici-
sti so ugotovili, da je na zrač-
nem kompresorju eksplodira-
la 150-litrska posoda za zrak,
ki je bila dotrajana. Pri eksplo-
ziji ni bil nihče ranjen, gmotna
škoda pa je majhna. M.A.
Morilcu ni uspelo, da
bi si sam sodil
v Jamškovem selu na ob-
močju Žalca se je 30. septem-
bra popoldne zgodil umor,
storilec pa si je hotel sam
vzeti življenje.
Pohcisti so bili o dogodku
obveščeni kmalu po umoru,
ogled kraja zločina pa je vo-
dil preiskovalni sodnik celj-
skega okrožnega sodišča. V
preiskavi je bilo ugotovljeno,
da je Adolf D. (59) iz Jamško-
vega sela okoli 14.20 ure
vstopil v hišo svojega soseda,
74-letnega Blaža H. Ker sta
bila soseda že lep čas sprta
zaradi meje, se je tudi tokrat
med njima vnel hud prepir, v
katerem je Adolf D. prijel za
nož in z njim Blaža H. zabo-
del v predel prsi. Zaradi hu-
dih ran je Blaž umrl na kraju
zločina, smrt pa je potrdila
dežurna zdravnica iz Velenja,
ki je prva prišla na kraj do-
godka.
Po umoru je Adolf D. šel
domov in si poskušal z nožem
vzeti življenje in si soditi sam,
kar pa mu ni bilo dano. Samo-
mor so mu preprečili svojci in
ga odpeljali v zdravstveni dom
v Velenje, tam pa so ga prijeU
velenjski policisti. Po oprav-
ljenem zdravniškem pregledu
so storilca pridržah, naslednji
dan pa so ga s kazensko ovad-
bo privedli k preiskovalnemu
sodniku.
M.A., Foto: SHERPA
Hiša v Jamškovem selu, kjer se je tragično končal
sosedski spor.
Odkrili skupino vlomilcev
Kriminalistu PU Celje so, skupaj s policisti nekaj policij-
skih postaj, odkrili skupino oseb, osumljenih vrste vlo-
itov v različne objekte.
Gre za mlade Velenjčane, Alena M. (21), Gorana J. (24),
Vahida B. (18) in Matjaža K. (23), ki so septembra vlamljali v
trgovine in gostilne na območju Topolšice, Dobrne, Vitanja,
Gaberk, Škal, Vojnika in Velike Pirešice. Kradli so različne
tehnične in akustične predmete, cigarete, pijače, denar itd.
Skupna gmotna škoda, ki so jo povzročili lastnikom, znaša
približno 1 milijon 300 tisoč tolarjev. Pri osumljencih so bile
opravljene hišne preiskave, ukradene predmete, ki so jih tam
•^^Šli, pa so policisti zasegli. Preiskovalni sodnik je za vse tri
Osumljene Velenjčane odredil pripor, policijska preiskava pa
^^ nadaljuje, saj naj bi bil spisek kaznivih dejanj, ki so jih
storili, še daljši.	M.A.
Radarji bodo
•	v petek, 8. oktobra dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah
in Mozirja, popoldne pa na območju Celja in Slovenskih
Konjic,
•	v soboto, 9. oktobra popoldne na območju Rogaške Slatine,
ponoči pa na območju celotne regije (poostreni nadzor),
•	v nedeljo, 10. oktobra popoldne na območju Celja in Žalca,
•	v ponedeljek, 11. oktobra dopoldne na območju Laškega in
Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju
Šmarja pri Jelšah in Mozirja,
•	v torek, 12. oktobra dopoldne na območju Celja in Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Žalca,
•	v sredo, 13. oktobra dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah
in Mozirja, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in
Laškega ter
•	v četrtek, 14. oktobra dopoldne na območju Celja in
Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Velenja in Šentjurja
pri Celju.
Laserski merilec hitrosti bo do 14. oktobra pogosteje nameš-
čen na območju Velenja in Šentjurja pri Celju.
32
ZANIMIVOSTI
Poljubil je račun z
zadnjim kreditom
»Nič nimam proti medij-
skim priznanjem,« je dejal
veliki mag revije Mag Danilo
Slivnik, dolgoletni novinar,
»toda čudi me izbor medij-
ske osebnosti za tretje tisoč-
letje, če jih jaz ne poznam!«
In res, v gradu Podvin so se
na kosilu, kjer so jedli srnino
pašteto, pa jelenov pršut in
nadevane prepelice, pa ajdo-
ve in sirove štruklje, zbrali
skoraj vsi direktorji sloven-
skih medijskih hiš. Veliko po-
zornost je vzbudil direktor in
lastnik velenjske VTV Rajko
Djordjevlč, ki sicer ni dobil
medijskega priznanja, pa tudi
ni mogel dočakati šarlote s
prelivom, kajti v teh dneh je
pri njemu na televiziji kot v
panju. Rajko se s celo ekipo,
to je s soprogo Heleno in kar
56 sodelavci velenjske televi-
zije, od tega je 15 redno zapo-
slenih, seli iz Stantetove ulice,
kjer so imeh v najemu 160 m^
prostorov, v Žarovo ulico 10,
to je takoj za velenjskim gasil-
skim domov, kjer pa ima kar
600 m^ prostora. V hiši sta
tudi dva velika snemalna stu-
dia, eden je celo večji, kot pa
ga ima POP TV. Rajko Djor-
djevič, ki je konec tedna po-
ljubil zadnji obrok plačila za
oddajnik Plešivec, zanj je mo-
ral plačati kar 700.000 mark, v
novih prostorih napeljuje tudi
linke, s katerimi bo povezan z
vso Slovenijo. Že letos bodo
lokalne televizijske postaje
skoraj v celoti povezane med
seboj in s tem bo Slovenija
dobila tudi tretji nacionalni te-
levizijski program.
Na srečanje je prišel tudi
Mišo Holbl, nekoč najbolj
znani mariborski gostinec, saj
ga ni bilo, ki ne bi poznal
njegov nočni lokal Amadeus.
Toda Mišo je pred petimi leti
ustanovil danes najbolj znano
lokalno ali mestno radijsko
postajo Radio City, ki je v
Mariboru najbolj priljubljena.
Svoj studio ima tudi v Celju,
vendar mu tam že dolgo me-
čejo polena pod noge in mora
imeti še vedno tako imenova-
ni eksperimentalni program
in zanj ne sme pobirati ko-
mercialnih oglasov, tako da si
je nabral že lepo vsotico mi-
nusa. V kratkem bo dobil tudi
svoj Radio City Ljubljana.
Prav Mišo Holbl je bil jezen
nad izborom medijskih oseb-
nosti za novo, tretje tisočletje,
pa ne zato, ker ni dobil tega
priznanja, ampak zato, ker ga
ni dobila Mimica Kidrič s Šta-
jerskega vala v Šmarjah pri
Jelšah. »Pomislite,« je dejal,
»Šmarje pri Jelšah ima le kak-
šnih dva tisoč prebivalcev, pa
vendar so tamkajšnji radijci
ustvarili takšen radio, da ga je
nekaj let poslušala vsa Štajer-
ska, pa še čez njene meje so
segh. To je bil izjemen podvig.
Še zdaj so dobri.«
Priznanje je dobil tudi Želj-
ko Miklič, ki pa si ga res zaslu-
ži. Prvi je s tem, da je kupil
skoraj vseslovenski Radio glas
Ljubljane povedal, kakšni časi
so zdaj zaveli, saj so si morali
radijci svoje pravice najprej
priboriti s stavko, nato jih je
precej moralo oditi. Mladi
podjetnik je nato kupil še revi-
jo Antena. Takratna urednica
Jasmin Petan-Malahovsky,
hčerka znanega aforista in re-
žiserja Žarka Petana in pobud-
nica ustanovitve Društva škot-
sko-slovenskega prijateljstva,
je zvedela, da je zamenjana
kot urednica šele takrat, ko je
po dopustu stopila v svojo pi-
sarno. Mlado dekle, ki je v
zadnjih letih dvignilo kar pre-
cej prahu za sabo, se je potem
z vso odločnostjo in z vsem
znanjem, ki ga je premoglo.
vrglo v urejanje revije Antena,
ki je odločno zakorakala proti
tlom. Zadnji hip so jo, še pre-
den je uspela spraviti vso na-
klado na boben, zamenjah.
No, priznanje medijske
osebnosti za tretje tisočletje
je dobilo tudi nekaj res vrhun-
skih medijskih ljudi. Tit Do-
beršek iz Dela, nekdanji pro-
fesor, ki govori pet ali sedem
jezikov, zdaj se uči s vabili in
ki je postal znan po tem, da je
v komentarju iz Moskve, kjer
je bil dopisnik, začel odstavke
s črkami, ki so brane skupaj
pomenile »Bojte se Rusov«,
pa Božo Zorko iz Večera, no-
vinar, doma iz Slovenske Bi-
strice, ki je s svojim delom
postavil trdne materialne te-
melje Večerovi hiši, tako trd-
ne, da obljublja tesnejše so-
delovanje in združevanje tudi
našemu Novemu tedniku.
Sicer pa je bilo z medijskimi
nagradami tako kot z vsemi
ostahmi, dobilo jih je nekaj, ki
so si jih zaslužih in nekaj, ki
jih niso zaslužih. Skratka, tudi
v tretje tisočletje, da ne bo
pomote, to bo 1.1. 2001, bomo
zakorakali s starimi resnica-
mi.
NINA ADLEŠIČ-KAVRAN
tračnice
Motiv za plakat
Za razliko od dogajanja v tistih, zaradi katerih je Vojnik
znan širom po Sloveniji, so buče, ob katere sta po koncertu na
vojniški šoli legla Andrej Šifrer in Beno Podergajs, popolnoma
prazne. V njih so gorele le svečke, kar je pričaralo prav posebno
vzdušje, ki ga je dodatno popestril vojniški župan, ki je vsem
prisotnim delil grozdje. V zameno za dobrote z vojniških trt mu
bomo z veseljem odstopili pričujočo fotografijo, ki mu bo gotovo
prišla še najbolj prav v času pred naslednjimi volitvami.
Previdnost je mati modrosti
žalski župan Lojze Posedel nenehno dokazuje, da se zna
vnaprej izogniti neljubim dogodkom. Še podžupane je izbral
tako, da je vrstni red tako po abecedi kot po starosti enak. In
spet se je izkazalo, da je bolje prva kot zadnja zamera.
Trgatev je dobro uspela.
Slovesen pričetek trgatve
Društvo vinogradnikov in
kletarjev Trta iz Šmarja pri
Jelšah je pred kratkim pri-
pravilo slovesno trgatev let-
nika '99. Prireditev je bila na
Tinskem, ki se ponaša z lepi-
mi vinogradi in s kakovost-
nim vinom.
Med cerkvicama na Tin-
skem se je zbralo staro in
mlado, največ je bilo seveda
vinogradnikov in tistih, ki so
jim všeč stari običaji. Organi-
zatorji so se namreč odločili
za trgatev po starem. Trgali
so v lesene škafe, nosili v
brentah, vsako brento so oz-
načili na rovaše, mleli so s
starinskim mlinom za grozd-
je, stiskali pa na častitljivi, a
dobro ohranjeni leseni sti-
skalnici. Veselo delo so
spremljali tudi že skoraj ali
povsem pozabljeni običaji,
združeni s petjem in obred-
nim pitjem starine. Med dru-
gim niso pozabili na običaj,
da se morata ob robu vino-
grada srečati poslednja bren-
ta in prvi koš z gnojem - kot
priprošnja in jamstvo za do-
bro letino v naslednjem letu.
Gospodar na trgatvi je bil
župan občine Šmarje Jože
Čakš, ki je z učenkama OŠ
Šmarje, pevskima zboroma
Freya in Trta ter ansamble
Luba Užmaha pripravil t^
kulturni program. Na prirei
tev se je v ličnem kolesju
konjsko vprego skupaj z i
panom pripeljala vinsj
princesa Suzana Pečni
Predsednik društva Ja
Vreže je med drugim pm
dal, da bo treba več storiti i
promocijo in prodajo šnii
skih vin. Organizatorji priči
ka trgatve želijo, da bi prii
ditev postala tradicionaln
vsako leto pa naj bi jo pripi
vili na drugi vinogradniški 1
kaciji.
ANTON GABERŠI
vitezi belega mesta
ASTROLOGIJA
33
Prihaja Vodnarjeva doba
Bo prelom tisočletja prinesel novo dobo sreče in miru? - Astrološke napovedi so najrazličnejše
^gkatera stara ljudstva so verovala, da
jja nebo in zemlja uničena in takrat se
^ pojavila novo nebo in nova Zemlja,
jfj - apokalipsa kdaj? Večina prvobitnih
^stev je verjela, da obstaja več zemeljskih
jli obdobij; »primitivna« ljudstva so verje-
y paralelni obstoj svetov, sočasne svetove
različnih nivojih zavesti.
[jevernoameriški Indijanci Hopi negujejo tra-
to, ki uči, da so pred zdajšnjo dobo obstajale
[ri ere, trije svetovi: prvega je uničil led,
jgega ogenj in tretjega voda. V tradiciji hin-
~;zina obstajajo štiri dobe in vsaka je bolj
sativna, grešna in samodestruktivna. Prva je
Ja doba, druga srebrna, tretja je bakrena
ja in era, v kateri živimo zdaj, je Kali Yuga
jezna doba). Guatama Buda je govoril, da se
Sko kolo Dharme obrne vsakih 25 stoletij - in
, ilednji obrat pričakujemo ob koncu tisočletja.
1šestdesetih letih se je na veliko govorilo o
I fi eri Vodnarja (Age of Aquarius), ki naj bi
lalu nastopila in bila nekaka doba dviga
I KSti človeka, era intelektualne in duhovne
,5)iracije ter intuicije. Teorije in mnenja o
I Eetku te dobe pa se razlikujejo. Malokdo pa
i ,kaj velika zemeljska obdobja pomenijo s
, Jišča astrofizike, astrologije in kaj v duhov-
; n smislu.
Astroiošici zodiaic
astrologiji se v glavnem srečujemo z
jtma zodiakoma: prvi je siderični (zvezdni),
jigi pa tropski. Že stari narodi so ozvezdja,
(ležijo blizu ekliptike, poimenovali s starimi
eni, v glavnem po živalih. Najstarejši znani
I foskopi so že iz Sumerije; pa tudi kitajska
indijska astrologija imata častitljivo starost,
erični zodiak se veže na širšo galaksijo,
ttsko cesto.
Zahodna (solarna) astrologija pa uporablja
pski zodiak, katerega temelj niso zvezde
■ Inice, pač pa pozicija sonca ob pomladnem
akonočju, ekvinokciju. Točka, kjer se sekata
Sptika in nebesni ekvator, O stopinj Ovna - to
točka pomladišča. Ta točka se glede na
ilno konstelacijo zvezd giba v smeri urinega
zalca in sicer za eno kotno stopinjo v 71 letih
pol. Vzrok za tako gibanje pa je sprememba
?iba zemeljske osi, ki temelji na dejstvu, da
š planet ni krogla ampak geoid. Tako gibanje
Snujemo precesija ekvinokcijev.
Zemljina os tako potrebuje 25920 let, da
ide na isto izhodišče, na isto pomladišče. To
siobje se imenuje zemeljsko veliko leto;
fzi eno znamenje zodiaka se premakne v
letih, kar je en zemeljski »mesec«.
Zaokroženo potem govorimo o različnih
Jh človeštva, ki naj bi trajale cca 2000 let. Po
i^aterih izračunih naj bi se sedanje obdobje
' začelo leta 158 pr. Kr.; to je zelo blizu
^umu, ki se je ohranil v germanski tradiciji:
oterični časovni cikel traja 700 let, vsakih
'emsto let naj bi iz zemlje vzniknil velik
^ad, ki se kaže kot čudež ali čudežno
^enje, zemljo pa oblije nenavadna svetlo-
^ V runski tradiciji severnih narodov so ta
'iežna prelomna leta 1556 pr. Kr., leto 156 pr.
pa tudi 1944, ko je prišlo do preobrata v
svetovni vojni (Normandija).
^®veda pa nihče ne more z gotovostjo trditi,
se je ali se bo začela era Vodnarja. Čudna
^^•oba je preblisnila nebo tudi šestega in
'^stega avgusta 1945, ko se je za mnoge
^^la era atomske energije.
Doba sreče in miru?
^poglejmo simbolni in duhovni pomen. Era
I® je povezana s pojavom Mesije, riba je
^ simbol nove vere, krščanstva, božji sin pa
^^Ijevi ribič«. Era Ribe je povezana z vojna-
; lakoto, kugo, trpljenjem, inkvizicijo, žr-
^^^njem in katarzo. Era solzne doline, ki jo
^''^mo prehoditi, če želimo priti v lepše
^obje, v obljubljeno deželo.
I^dnja desetletja je polno prerokb in špeku-
o sreči in miru, ki naj bi zavladal s
'^odom Vodnarjeve dobe. Že če pogledamo
'o^ila, lahko vidimo, da smo še daleč od
tega. Nova era naj bi prinesla predvsem pre-
skok v zavesti človeštva, višjo stopnjo duhov-
nega razvoja in pa ljubezen. A kot kaže, se
brutalno cinični materializem še ne misli
umakniti iz možganskih celic ljudi.
Dostikrat ideja o novi dobi prinaša samo lepe
in srečne prerokbe in obljube brez kančka
smisla za to, kar se okoli nas dogaja. V smislu:
še malo in odrešeni bomo, prišel bo novi
Mesija in nam prinesel cigarete in čokolado; da
bo človek opravil z materialističnim racionaliz-
mom. Vse več je gurujev in politikov, ki kujejo
moč in oblast na ideji nove dobe.
V zvezi z novimi erami je zanimiva vizija
angleškega pesnika in okultista A. Crowleya
(umrl 1947), ki je postavil začetek novega
»eona Horusa« v leto 1904. Uvod v novo dobo je
bilo sprejetje Knjige Zakona aprila tega leta v
Kairu; Crowley jo je napisal v treh dneh po
diktatu izventelesne inteUgence AIWASS s teh-
niko direktnega beleženja sporočil. Njegova
žena Rose, sicer okultno neuka, mu je v transu
sporočila, da je on izbranec, ki naj prinese
svetu nov kozmični nauk. Crowley, ki se je
imenoval Mega Therion 666 (Velika Zver), je
imel Knjigo Zakona za temeljno knjigo novega
eona Horusa (v Egiptu sin Ozirisa in Izis); to je
bila prva izmed svetih knjig Theleme, ki jih je
kasneje v transu napisal Crowley. Staro dobo
krščanstva je imenoval era vulgaris; nov eon pa
je predstavljal čas svobodne volje, ki se bori
proti dvoličnosti krščanske morale.
Napovedi o nastopu novega eona pa se zelo
razlikujejo. Večina Vodnarjevo dobo pričakuje
ob prelomu tisočletja, nekateri astrologi pa so
začetek nove ere postavili v leto 1781, ko so
odkrili planet Uran in ga postavili za vladarja
zodiakalnega znamenja Vodnarja. Uran naj bi s
svojo ekscentrično orbito pošiljal človeštvu sig-
nale, da se prebudi iz stanja stagnacije in sred-
njeveške zalcrknjenosti in spremeni svojo kolek-
tivno zavest. Obdobje Ribe enačimo z idejo
emotivne inspiracije, nova doba pa nam prinaša
duhovno in intelektualno inspiracijo. Vsako veli-
ko obdobje človeške zgodovine je povezano z
novimi spoznanji, z novo stopnjo zavesti. Krš-
čanstvo in druge velike religije odslikavajo bis-
tvo altruizma Ribe kot simbola; za mnoge pa
religije niso odprle poti k sreči in razumnosti,
duša posameznika je ostala odvisna od lastne
vere in ljubezni. Zato vedno več ljudi hrepeni po
duhovni zadovoljitvi in išče duševno hrano za
svoj mir in zdravje, ki pa je ni moč najti v
hladilniku. Za mnoge je življenje v svetu, ki je
usmerjen zgolj pridobitništvo, denar, zavist, na-
silje, hitrost in podobno - postalo vzrok nevroz,
nezadovoljstev, postalo praznina in osamlje-
nost, prepiri in sovraštvo. Seveda pa se ne
smemo slepiti, da takšno stališče manjšine kaj
veliko vpliva na večino, ki jim je posest in denar
še vedno pogonsko gorivo številka ena.
Uran je torej vzpodbujal k novi viziji bo-
dočnosti in kazal novo perspektivo. Spet
drugi astrologi so mnenja, da se je obdobje
Vodnarja začelo leta 1848; to leto naj bi bil
kamen mejnik med novimi in starimi kon-
cepti zavesti. Dve leti prej so odkrili planet
Neptun. Zanimivo je, da astronomi tudi da-
nes predvidevajo, da je za Plutonom še naj-
manj en planet našega osončja; to pa sklepa-
jo glede na nelogično in čudno tirnico gibanja
Plutona.
Razmah raznih new-age gibanj po svetu in
pri nas kaže nedvomno potrebo in željo po
spremembah na nivojih zavesti, razumevanju
sveta in celo po novi kapitalni religiji. Žal pa je
preveč kvazi ezoteričnih združb med mladi-
mi, ki so bolj muhe enodnevnice kot kaj
drugega, ali pa predstavljajo samo beg iz
malomeščanskega življenja staršev.
V bodoče bo torej človeštvo nosilo pečat
ozvezdja, ki se latinsko imenuje Aquarius, grško
Amphora, po naše pa Vodnar in vsebuje nekaj
več kot sto, s prostim očesom vidnih zvezd.
Mitološki simbol za Vodnarja je Deukalion,
sin Prometeja in Pandore, ki pripelje Heleno iz
Azije na Parnas. Kot mu je prerokovano, se
skupaj s Piro reši velikega potopa, za seboj pa
pusti razmetane kosti svoje matere, zemelj-
sko kamenje, iz katerega vznikne novi rod. Bo
tudi era krščanstva, doba Ribe, zapustila za
seboj gore kosti in lobanj, pustoto na obličju
zemeljskem? Nekateri so prepričani v to.
Veliko leto našega planeta traja torej 25920
let, človek pa je na srečo veliko hitreje pokvar-
ljiv material (in duh). Nove dobe, nova občut-
ja za vsakega posameznika pomenijo kaj dru-
gega in nastopajo različno. Vedno se mora
nekaj končati, odmreti, da se lahko rodi nov
človek, nova doba. Običajno pride do presko-
ka tedaj, ko najmanj pričakujemo. S stališča
kolektivnega nezavednega pa lahko nova ob-
čutja in nove vibracije hipoma zajamejo velik
del populacije, ko je dosežena kritična masa.
Če upoštevamo teorijo »morfične resonance«
(Rupert Sheldrake), bi lahko že sto ljudi us-
tvarilo močno morfogenetsko polje, ki bi se
čez čas preneslo na večino. O podobni moči
materije je govoril že veliki mag Gurdjieff in to
leta 1916. Vendar je to že druga zgodba.
-......., . , „ JAN ZOREČ
34
NASVETI
kaj bi danes kuhali?
Zelena juha,
goveja rebra s pivom,
cvetačne princeske in
pita s hruškami in orehi.
Zelena juha
Potrebujemo: glavico čebu-
le, 1/2 kg graha, malo peterši-
Ija in česna ali žlico vegete,
žličko drobnjaka, 1 dl mleka,
eno rumeno in eno rdečo pa-
priko.
Priprava: na čebuli prepra-
žimo grah, dodamo vodo,
žličko vegete in pustimo ku-
hati do mehkega. Nato polovi-
co graha zmečkamo in ga do-
damo k preostali juhi. Doda-
mo mleko, ponovno zavremo
in kuhamo tako dolgo, da se
mleko prekuha. V ohlajeno
gosto juho dodamo na drobne
kockice narezano papriko in
drobnjak. Začinimo po želji.
Goveja rebra s
pivom
Za 6 oseb potrebujemo: 1,5
kg govejih reber, 1 pločevinko
sesekljanega paradižnika, 2
glavici čebule, 3 stroke česna,
vejico zelene, 6 peteršiljevih
vejic, 1 kocko goveje juhe, 3
dl piva, 2 dag masla, 4 žlice
olja, 1 žličko sladke rdeče
paprike, sol, poper.
Priprava: v mesnici na-
prosimo mesarja, da nam re-
bra nareže na komade. Se-
grejemo 3 žhce olja in rebra
prepražimo z vseh strani, da
dobijo lepo rjavo barvo. Pre-
stavimo jih na krožnik in
odvečno maščobo odlijemo.
Olupljeno in sesekljano če-
bulo prepražimo na maščo-
bi. Dodamo česen in zmeša-
mo dvakrat, da dobimo nje-
gov vonj - ne sme porjaveti,
ker zagreni. Zalijemo z do-
datno žlico olja. Dodamo se*
sekljane paradižnike in re-
bra ter zeleno. Posohmo, po-
pramo in potrosimo z mleto
papriko. Zalijemo s pivom.
Ko zavre, pokrijemo in
zmanjšamo temperaturo ter
pustimo dušiti 2 uri. Če je
ostalo preveč tekočine, po-
večajmo temperaturo in ne-
pokrito jed kuhamo, da izpa-
ri del tekočine. V gotovo jed
vmešamo maslo in sesekljan
peteršilj, dodamo poper in
po okusu še začinimo. Po-
strežemo vroče s kuhanim
krompirjem in cvetačnimi
princeskami.
Cvetacne princeske
Za 6 oseb potrebujemo: 1
malo cvetačo, 1 jajce, 2 žlici
moke, 2 žličke pecilnega praš-
ka, ščepec muškatnega oreš-
ka, sol, poper, olje za praže-
nje; za omako: 3 paradižnike,
eno limono, žlico olivnega ol-
ja, paradižnikov kečap.
Priprava: oprani cvetači
odstranimo liste in narežemo
cvetke. Srednjega dela ne upo-
rabimo ( prihranimo za zele-
njavno juho). Nad soparo ku-
hamo cvetačo 10 minut. Kuha-
no pustimo, da se ohladi, nato
jo sesekljamo. Moko zameša-
mo s pecilnim praškom, pose-
limo, popramo, dodamo muš-
katni orešček in sesekljano
cvetačo. Segrejemo maščobo,
z žlico zajemamo testo in pre-
vidno spuščamo v segreto ol-
je, da se nam oblikujejo prin-
ceske. Naenkrat ocvremo sa-
mo dve do tri princeske, ker
med cvrenjem nabreknejo.
Cvremo samo tri minute z
obeh strani. Ocvrte princeske
polagamo na papirnato servie-
to, da popijejo odvečno maš-
čobo. Pred vsakim cvrtjem
pomočimo žhco v maščobo,
tako dobimo lepše oblikova-
no testo. Postrežemo z rebri v
pivu in pripravljeno paradiž-
nikovo omako.
Pila S hruškami in
orehi
Potrebujemo: za testo: 20
dag moke, 10 dag masla, 5 dag
sladkorja; za nadev: 4 hruške,
1 limono, 8 dag orehov, 8 dag
sladkorja, 1 vanilin sladkor, 1
žlico sladkorja v prahu; za
preliv: 5 dl mleka, 4 rumenja-
ke, 7 dag sladkorja, vanilin
sladkor, 7 dag gladke moke, 2
dag masla, 2 žlici ruma.
Priprava: maslo zdrobimo
v moko, dodamo sladkor in
zelo malo vode, da dobimo
trdo testo. Oblikujemo ga v
kroglo, ovij emo v plastično
folijo in postavimo v hladil-
nik za najmanj pol ure. Olup-
Ijene hruške, narežemo na
četrtine in jim očistimo sre-
dmo. Eno hruško lahko tudi
narežemo na kockice; posta-
vimo jih v skledp in takoj
pokapljamo z limoninim so-
kom, da ne potemnijo. Pri-
pravljene hruške potrosimo s
sladkorjem in vanilijevim
sladkorjem, zalijemo z 2,5 dl
vode in postavimo na štedil-
nik. Kuhamo 10 minut in pu-
stimo, da se hruške ohlade v
sirupu. Medtem si pripravi-
mo preliv: pristavimo mleko,
da zavre, posebej zmešamo
rumenjake, sladkor in moko,
da dobimo svetlo gosto zmes.
Takrat pomalem prilivamo
vrelo mleko. Kremo kuhamo
v vodni kopeli 8 minut in pri
tem neprenehoma mešamo.
Odstavimo s štedilnika in ko
se malo ohladi, vmešamo ma-
slo in rum. Sesekljamo ore-
he. Pripravljeno testo položi-
mo v namazan model, da
imamo pokrito dno in steno
modela. Dno testa prepikamo
z vihcami, dobro stisnemo in
ga pečemo 10 minut na 180
stopinj C. V malo spečeno
testo položimo odcejene
hruške in jih zalijemo s pri-
pravljenim prelivom. Pito
potrosimo še s sesekljanimi
orehi in sladkorjem v prahu
in pečemo še 35 minut.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Sušenje sadja, zelenjave^
o	I
zelisc in gob
Sušenje sodi med najsta-
rejše metode, s katerimi si
spravljamo živila za zimo.
Že naši pradavni predniki so
vedeli, da se bodo živila dol-
go držala, če so iz njih izsu-
šili vodo. Danes vemo tudi
to, da se v suhih živilih ne
morejo razvijati bakterije, ki
povzročajo gnitje.
Sušimo lahko najrazličnejše
sadje, zelenjavo, zelišča in tudi
gobe. Suhe gobe so zelo cenjene.
Iz posušenih gob lahko pripravi-
mo izvrstne jedi, ki jih iz vlože-
nih gob ni mogoče narediti. Od
sadja so za sušenje najbolj pri-
mema jabolka, hruške, slive, ma-
relice. Od zelenjave pa lahko
sušimo čebulo, korenje, peter-
šilj, zeleno... Sušimo pa tudi raz-
lična zelišča za začimbe in čaje.
Doma lahko uporabljamo tri
metode sušenja. Najstarejša
metoda je sušenje na zraku.
Uporabna je takrat, ko je vre-
me suho in toplo. Za sušenje na
zraku potrebujemo samo pre-
proste mreže: na lesene okvire
napnemo žičnato mrežo in po
njej razporedimo razrezano
sadje, zelenjavo, gobe oziroma
zelišča. Mreže postavimo na
zračen, vendar senčen prostor.
Sušenje na soncu ni priporoč-
ljivo, ker živila oziroma zeliš-
ča spremenijo barvo.
Po drugi metodi pa lahko
sadje in zelenjavo sušimo tu-
di v električni pečici. Pri tem
uporabljamo mrežice, ki so že
v pečici. Če so mrežice pre-
redke, položimo čeznje velik
kos gaze. Pečico segrejemo na
50 do največ 75 stopinj Celzi-
ja, nato položimo vanjo sadje
oziroma zelenjavo ali gobe,
razporejeno po mrežicah. Da
gre vlaga lahko iz pečice, pu-
stimo vratca priprta. Pomaga-
mo si s kuhinjsko kuhalnico.
Tretja uporabna metoda su-
šenja je sušenje v biosušilni-
kih. Z njim hitro posušimo
sadje, zelenjavo, gobe, doma-
če dišavnice in zelišča. Biosu-
šilnik je sestavljen iz štirih
pladnjev, ki jih zlagamo dru-
gega vrh drugega. Opremljen
je s štiristopenjskim stikalom
in stikalno uro. Uporaba je
preprosta, saj s stikalom na-
ravnamo potrebno temperatu-
ro, s stikalno uro pa čas suše-
nja. Čas sušenja je odvisen od
vrste, vlažnosti, zrelosti in de-
behne živil, ki jih sušimo.
Preden posušena živila, go-
be in zelišča shranimo, jih
dobro ohladimo. Najprimer-
nejša embalaža so stekleni ko-
zarci, bombažne vrečke in
plastična folija, ki jo zavari-
mo ali vakuumsko zapremo.
Za shranjevanje sušin pa so
neprimerni drugi materiali
kot so PVC vrečke, časopisni
papir in podobno.
Hranilna vrednost posuše-
nega sadja in zelenjave je veli-
ko večja kot pri svežem. To je
razumljivo, saj smo s suše-
njem spravili ven samo vodo,
ostale pa so vse druge snovi,
med njimi tudi beljakovine in
ogljikovi hidrati.
Sušenje sadja
Pred sušenjem sadje pravilno
pripravimo. Kako, je odvisno od
vrste. Pri sušenju jabolk izbere-
mo bolj mesnate in aromatične
vrste. Jabolka morajo biti zrela,
vendar ne moknata. Dobro jih
operemo in obrišemo. Potem
jih olupimo in jim izdolbemo
peščišča. Očiščena jabolka nare-
žemo na 3 do 4 mm debele
obročke. Če ne maramo, da bi
med sušenjem potemnela, jih
prelijemo s slano vodo. ^^
vode vzamemo 2 žlici kuhlj
soli. Potem jih odcedimo j,
nemo sušit. Lahko pa jih pi
mo tudi z vodo, v katero
stisnili sok limone ali v
raztopili citronko. Hruške 1;
sušimo cele ali razrezane, s
majhne hruške sušimo cele
bro oprane in obrisane. Sicj
jih vsaj razpolovimo ali paj
žemo na rezine. Ali jih h
lupili ali ne, je odvisno od t
kakšne nam bolj ugajajo. Vj
kor pa razrezanim hruškaij
stranimo peščišča. Za siiS
sliv izberemo zrele in si;
slive. Slive naj bodo tako 2
da so pri peclju že»malo nag
ne. Temeljito jih operen*
obrišemo. Po želji jih napi
režemo in jim odstranimo
čice, lahko pa jih sušimo
cele. Slive sušimo izredno p
si, v električni pečici najraji
temperaturi, ki ne dosega ni
stopinj Celzija. Šele ko so žf
zgubane, lahko tempera
malo zvišamo.
Sušenje zelišč
Zelišča nabiramo ob sul
vremenu. Večjim zeliščem
stranimo grobe peclje. Zel
lahko sušimo na zraku d
biosušilnikih. Sušimo jih
časi. Največ arome obdi
tista, ji smo jih posušil
zraku. Primerno suha so
krat, ko se začno drobiti
jih stisnemo med prsti.
Sušenje gob
Če gob ne moremo suS
naravi na zraku, jih lahko
sušimo tudi v pečici ali bi(
šilniku. V pečici jih sušimo
temperaturi 50 stopinj Cel3
Če jih primerno hranimo
trajnost skoraj neomejena.
Za sušenje so primemet
vrste gob, ki nimajo preveč
de, ki niso prekrhke in tudi
preveč žilave. Sušimo samo
be, ki smo jih nabrali ob le(
vremenu. Najbolj so prini
jurčki, kostanjevke, šampii!
in Usičke, seveda pa lahko s
mo tudi druge vrste, kot so tu
golobice, črne trobente in
dobno. Sveže nabrane gobe
mo dobro očistimo, prati
pred sušenjem ne smemo. ^
gobe narežemo na tanke rej
ali kolesca, zelo male gobej
tudi črne trobente pa sifl
cele. Če gobe sušimo v peči<^
zložimo na velik pekač ali I
no desk. Po sušenju gobe ol
mo in jih shranimo v plat
vrečke ali glinene vrče na sU
mestu. Pred uporabo gobe
močimo v mlačno vodo.
Uporaba sušin
Ko iz posušenega sadja m
njave pripravljamo jedi, ^
mo upoštevati nekaj prepi''
pravil. Suho sadje pred
njem vedno nekaj časa nafl*
mo, da bo spet sočno. Suhe^
ponavadi namočimo v vodi<
mleku, če tako zahteva
jih pred nadaljnjo pripravoj
cedimo. Če bomo suho ČeW
jedi kuhali, jo pred upor^
treba namakati. Če pa jo ^
pražiti ali dušiti z zelo maffl
dodatkom tekočine, suho^
lo namočimo in potem ^
ožmemo. Posušena zelišč
jed samo zdrobimo. A
BOJAN
kozmenčarkasvetuje
Kako si naličiti ustnice?
Katero šminko izbrati in
kako si pravilno naličiti ust-
nice?
Klasične šminke so mazljive
(s čopičem), vsebujejo blešči-
ce in negovalna sredstva, ven-
dar jih je potrebno vsaki 2-3
ure znova nanesti. Rdečila, ki
so obstojnejša (tudi do 5 ur),
niso primerna za zelo občutlji-
ve, suhe ustnice. Na rdečilo si
lahko nanesete tudi lip-gloss,
ki se sveti, vendar ga nanesete
le na sredino zgornje in spod-
nje ustnice. Trenutno so zelo
modni zeleni, modri, roza in
lila toni lip-glossa. Transpa-
rentni Up-glossi so lahko tudi
samostojno na ustnicah, ki pa
si jih predhodno občrtajte z
naravnim odtenkom, ki naj bo
čim bolj podoben barvi ustnic.
Postopek pravilnega ličenja
ustnic:
-z belim svinčnikom si obro-
bite ustnice - narahlo ga obri-
šite s papirnatim robcem;
-občrtajte si ustnice z us-
treznim občrtalom (barv-
ni);
-namestite rdečilo za ustni-
ce - vedno s čopičem;
-popivnajte;
-ponoven nanos s čopi-
čem;
-v sredino nanesite svetlejše
rdečilo ali lip-gloss.
Pa ne pozabite na lep na-
smeh!
Kozmetičarka VESNA
NASVETI
35
pripravimo si ozimnico
HVarspraženimi
paprikami
potrebujemo: 5 kg mesna-
fdečih paprik, sol.
Pfjprava: velike, mesnate
pfike operemo, osušimo in
j^emo. Še mlačne olupimo,
jjj-animo semena in jih pu-
po preko noči, da se odce-
j Drugi dan jih drobno
flcljamo, posolimo in pra-
50 tako dolgo, da ves sok
japi. Pri tem mešamo, da
nam ne prismodi. Vreli aj-
zlijemo v čiste tople kozar-
m zapremo s celofan papir-
Posebni ajvar
fotrebujemo: 7 kg mesna-
paprik, 4 kg paradižnika,
dl olja, sol po želji,
priprava: na žaru ali v peči-
spečemo oprane paprike in
[adižnik. Na cedilu jih do-
lodcedimo. Naslednji dan
[ije olupimo. Segrejemo ol-
stresemo drobno seseklja-
paradižnike in pražimo,
der se masa ne zgosti, nato
lamo drobno narezane pa-
ke, premešamo, posolimo
želji in vse skupaj pražimo
30 minut. Polnimo v tople
zarce.
Domači ajvar
Potrebujemo: 3 jajčevce
dnje velikosti, 30 mesnatih
priic, kis, sol.
tiprava: jajčevce in papri-
na žaru ali v pečici speče-
iz vseh strani. Ko imamo
! papriko pečeno, jo olupi-
I in jajčevcem odstranimo
nena. Vse drobno seseklja-
lin stresemo v posodo. Tej
Bi po želji dodamo kis in
I ter s kuhalnico premeša-
Čiste kozarce napolnimo
8380, zapremo s celofanom,
stavimo v pečico, ki smo jo
Sreli na 100 stopinj C, tako
se segreva in sterilizira 20
ttut. Pustimo, da se v pečici
ladi. Preden postrežemo,
damo še strt česen in olje.
Pesa S hrenom
Potrebujemo: 1,5 kg pese, 7
jabolčnega kisa, skodelico
vode, 8 dag sladkorja, žličko
soli, 4 žlice na kockice nare-
zanega hrena, žlico celega po-
pra, žlico kumine, 4 klinčke,
lovorjev list.
Za lepo barvo pese: kuha-
na pesa bo imela še lepšo
barvo in med kuhanjem bo-
mo občutili manj vonja, če ji
bomo dodali žlico kisa.
Priprava: peso očistimo,
operemo in skrajšamo steblca
na 1 cm. Zložimo jo na pekač
in kuhamo malo več kot eno
uro na 180 stopinj C. Zakuhaj-
mo kis, sladkor in sol in posta-
vimo na toplo. Opran hren
olupimo in narežemo na koc-
kice. Na posebnem krožniku
si pripravimo ostale dišave.
Omehčano peso prelijemo s
hladno vodo in ji z rokami
olupimo kožico. Hitro jo na-
režemo na kockice ali rezan-
ce. Še toplo zlagamo z začim-
bami v kozarce, prelijemo z
vročim kisom in zapremo.
Kisla cvefaca
Potrebujemo: 2 glavici cve-
tače, 5 dag soli, 1 g limonske
kisline, 5 dl začinjenega kisa
(recept za kis lahko poiščete
dve številki nazaj), 2,5 dl vo-
de, žhco popra v zrnu, pol
majhne žhčke pimenta, lovor-
jev list, žhčko sladkorja.
Priprava: cvetačo očistimo
in razdeUmo cvetke ter jo ku-
hamo 5 minut v 21 slane vode,
ki smo ji dodali limonsko ki-
sUno. Na cedilu jo speremo
pod hladno vodo. Zavremo
kis in vse začimbe in na nizki
temperaturi kuhamo cvetačo
še 5 minut. S penovko jo pobi-
ramo in stresamo v kozarce.
Raztopina kisa in začimb naj
še enkrat povre, nato jo zlije-
mo na cvetačo tako, da je
popolnoma pokrita. Dobro
zapremo.
Feferonisporom
Potrebujemo: 50 dag fefe-
ronov, 2 stebelca pora, malo
listov zelene, žUco soli, sko-
delico olja, kis .
Priprava: feferone in por
narežemo na kolutke, doda-
mo liste zelene in napolnimo
kozarce. Prelijemo z mešani-
co prekuhane vode, soli, kisa
in olja. Zapremo.
Kisle kumarice z
listi vinske trle
Potrebujemo: 5 kg kuma-
ric, 5 1 vode, 20 dag soli, 2,5 1
kisa, 37,5 dag sladkorja, 1
šopek kopra, 10 listov vinske
trte ah listov višnje, poper v
zrnu, hren.
Priprava: v nekaj vodah do-
bro operemo kumarice, jih
predevamo v večjo posodo,
prelijemo z vrelo vodo in pu-
stimo, da se ohlade. Nato jih
odcedimo in zlagamo v kozar-
ce, dodajamo koper, vinski ali
višnjev list, malo hrena ter z
vrelo mešanico kisa, vode,
sladkorja, soli in zrnatega po-
pra prelijemo kumarice. Ko-
zarce zapremo. Na dno veli-
kega lonca postavimo čiste kr-
pe, razporedimo kozarce ene-
ga poleg drugega, prelijemo z
vodo, ki naj sega do roba ko-
zarca in postavimo na štedil-
nik. Ko začne voda šumeti - to
je nekje pri 80 stopinj C, se
prične pasterizacija, ki naj
traja pol ure. Kozarce pusti-
mo, da se ohlade v loncu.
Strocjifižols
šampinjoni
Potrebujemo: 1,5 kg fižola,
50 dag svežih šampinjonov, 3
do 4 glavice čebule, lovor, sol,
poper v zrnu.
Priprava: fižol operemo,
očistimo ter pripravimo šam-
pinjone. Večje razpolovimo.
Čebulo narežemo na tanke ko-
lutke in v kozarce zlagamo
plast fižola, plast šampinjo-
nov, sol, poper, čebulo in lo-
vor. Zalijemo z vodo 2/3 ko-
zarca, dobro zapremo in ku-
hamo eno uro. Solata je odhč-
na z jogurtovim dresingom.
Pečene paprike z
zeljem
Potrebujemo: 30 paprik,
1,5 do 2 kg zelja, 50 dag
paradižnika, sol in dlje po
potrebi.
Priprava: paprike opere-
mo, odcedimo in jim očisti-
mo semena. Zelo na tanko
narežemo zelje.V večjo poso-
do nalijemo olje, da se pre-
krije dno posode. Paprike
spečemo toliko, da se malo
omehčajo, nato jih predeva-
mo v drugo posodo, na olju
pa prepražimo zelje, da se
omehča. Zelju dodamo 10
dag soli, premešamo in pusti-
mo, da se ohladi. V ohlajeno
zelje dodamo sesekljan para-
dižnik in peteršilj. Ohlajene
paprike napolnimo z nade-
vom in zložimo v kozarce.
Prelijemo s slano vodo. Na-
devane paprike so zelo oku-
sne, hranimo pa jih lahko
dlje časa.
Vloženi jajcevci za
musako
Potrebujemo: 2 kg čvrstih
jajčevcev, na 1 1 vode 1 dag
soli, žlička kisa.
Priprava: manjše jajčevce
kuhamo cele, večje pa nare-
žemo. Skrajšamo jim peclje
in jih na hitro prekuhamo v
vreh vodi, prelijemo s hladno
in odcedimo. Zložimo jih v
kozarce in prelijemo z oso-
Ijeno prekuhano vodo. Ko-
zarce zapremo in pasterizira-
mo. Tako pripravljene jajčev-
ce lahko pozimi uporabljamo
za musako.
Dišeči jajcevci
Potrebujemo: drobne koc-
ke jajčevcev, olivno olje,
muškatni orešček, cimet,
klinčke, poper v zrnu, kis,
sol.
Priprava: jajčevce opere-
mo, odrežemo vrhove in pre-
kuhamo v bolj slanem kisu.
Napol kuhanim dodamo oreš-
ček, klinček in poper. Dobro
odcedimo, porazdelimo v ko-
zarce, zalijemo z olivnim ol-
jem, potrosimo s cimetom in
klinčki.	MK
Zmasirajte si vrat
Vrat je del telesa, ki se mu vsakodnevne napetosti najbolj
poznajo, pa čeprav cel dan ne počnete nič drugega, kot le
sedite za pisalno mizo.
Da bi si zmehčali desno stran vratu, položite prste desne roke
na trapezoidno mišico tik pod lobanjskim dnom. Močno
pritisnite na mišico in s prsti počasi drsite proti desni rami,
hkrati pa glavo obračajte v levo. Enako storite z levo stranjo
vratu.
bio
koledar
Sejte, presaiojte, sodite, zalivajte,
negujte rastline; rahljajte in
prezfa&ijtetla, pobiraite in predelujte
pridelke v^asu, ki je najugodneiši za
posamezne tipe rasHin in ki je
razviden iz koledarja.
^utotain zdravje
Telesna aktivnost jeseni
Jesenski čas je izredno pri-
meren za gibanje na prostem
in v (pol) zaprtih prostorih. S
pospešeno telesno dinamiko
v jesenskih mesecih si človek
nabere zalogo energije in vi-
talnosti za mrzle zimske dni,
si polepša postavo, izboljša
odpornost proti boleznim,
motnjam in poškodbam, obe-
nem pa skrbi še za dobro
počutje in razpoloženje.
Preden se odločite za inten-
zivno telesno aktivnost, prere-
šetajte svoje želje, navade in
pričakovanja: vprašajte se, za-
kaj, kje, kdaj in kako bi se
najraje gibah. Športnomedi-
cinski strokovnjaki poudarja-
jo, da se večina dinamičnih
posameznikov in skupin odlo-
či za gibanje iz naslednjih raz-
logov: ker je koristno za telo
in dušo, ker v njem uživajo,
ker želijo shujšati ali si polep-
šati postavo, ker želijo izbolj-
šati zdravje in vitalnost, ker
jim pomaga do boljšega raz-
položenja in čustvene stabil-
nosti, ker so zgroženi nad svo-
jim izgledom, ker se počutijo
nerodne, okorne in zakrnele,
ker pogrešajo socialno kom-
ponento gibanja (druženje),
ker lahko vzljubijo svoje telo
in postanejo ponosni na svojo
zunanjost, ker to počnejo nji-
hovi najbližji (partner, otroci,
starši, prijatelji, kolegi, znan-
ci, ljudje, ki jih občudujejo),
ker jim pomaga premagovati
preobremenjenost in stres.
ker jim zagotavlja potrebno
mero samozaupanja in spo-
štovanja, ker čutijo potrebo
po telesni dinamiki, ker razgi-
bani lažje in lepše živijo, ker
dinamika pripomore k uspe-
hu pri študiju, v poslu in ka-
rieri, ker so razgibani bolj
hitri in poskočni pri vsakda-
njem delu, ker jih zanimata
šport in rekreacija, ker se radi
gibljejo.
Za konec pa še nasvet za
sistematično in načrtno tele-
sno aktivnost: izberite vrsto
gibanja, ki vam je pisana na
kožo, izdelajte si urnik po
lastni presoji (gibanje naj vam
bo v veselje in zabavo, ne pa
dolžnost in obveznost), izbe-
rite družbo, ki vam je po go-
du, postavite si realne cilje
(jih vsebinsko in časovno obe-
ležite) , beležite napredek, na-
gradite se za dosežke in
spremljajte pozitivne spre-
membe, ki jih prinašajo v vaše
življenje in bivanje.
36
GUSBA
Je treba delat
Nova plošča dolgoprstega in jezičnega Adija Smolarja
Koroški učitelj, slavist, pesnik in pisa-
telj, v prostem času pa tudi najuspešnejši
slovenski kantavtor zadnjega desetletja v
tem tisočletju Adi Smolar, je konec prejš-
njega meseca svoj bataljon oboževalcev in
nekaj divizij simpatizerjev znova razvese-
lil z novo ploščo.
Za domače razmere že tako več kot impre-
sivni diskografiji (skoraj 300 lastnih skladb,
šest kaset, pet kompaktnih plošč) je konec
prejšnjega meseca dodal še album z zgovor-
nim in zanj, ki je znan deloholik (navsezad-
nje pa tudi »umetnik na svobodi«, odvisen le
od svojega dela), kar pravim naslovom »Je
treba delat«. Smolar se je oboževalcem po
lanskem avtorskem počitku - objavil je le
zbirko na novo oblečenih starejših uspešnic
- tokrat oddolžil s šestnajstimi novimi sklad-
bami.
Preprostemu domačemu človeku lahko ra-
zumljive, iskrive, poučne, tu in tam pa tudi
jedke življenjske resnice današnjega bivanja,
je Smolar, obtežen s štirimi križi izkušenj,
zverižil v hitro zapomljive rime in jih, za
razliko od nekaterih svojih prejšnjih glasbe-
nih projektov, opremil s precej bogatimi
aranžmaji. K nastajanju plošče je povabil
celo četico znanih slovenskih glasbenikov
(Dejan Došlo, Nino de Gleria, Matjaž Ogrin,
Janez Zmazek, Borut Činč, Lado Jakša, Boris
Bele, Jelena Ždrale...). Skladbe so, tako kot
večina njegovih predhodnih kreacij, nastale
v studiu Buldožerja Boruta Činča, ki je ves
material tudi posnel in obenem poskrbel za
končno zvočno podobo.
Plošča »Je treba delat« je izšla pod okri-
ljem založbe Nika, od koder je Smolar pred
nedavnim presedlal od najstarejše sloven-
ske glasbene založbe Helidon. Zakaj je sled-
nja iz rok spustila svojega najdonosnejšega
izvajalca, ostaja zavito v tančico skrivnosti,
najbrž pa gre, tako kot pri večini drugih
zadev, za denar. Ker ima slednjega Smolar
bržkone (za) dosti, gre iskati vzroke tudi v
promocijskih aktivnostih (TV reklame, izid
promo-singlov za radijske postaje, pravoča-
sno snemanje videospotov, urejanje pred-
stavitev v medijih....), ki se jih Adijev novi
založnik, če sklepamo po prvih akcijah,
lotuje precej bolj profesionalno in ažurno.
Sami poslušalci s prestopom niso nič prido-
bili, izgubili pa tudi ne, saj Smolar kot
zapriseženi kantavtor tudi tokrat deluje v
okvirih, začrtanih že na začetku svoje karie-
re.
Novost naj tej plošči so, kot že rečeno, le
pestrejši aranžmaji, v katerih se skrivajo tudi
tri Adijeve skrite želje; napisati in odigrati
celotno pesem v enem duru (»Rokenrol«), iz
pozabe obuditi že skoraj umrle šlagerje
(»Polna lunca«, »Če boš odšla«) in postati
avtor viž, ki bi bile tako po glasbeni, kot po
tekstovni plati čim bolj podobne preprosti
ljudski pesmi (»Vasovalec, »Žejni Franc«).
Vse tri želje si je Smolar, prekaljeni gostilniš-
ki muzikus z milijonsko kilometrino, z lah-
koto izpolnil, obenem pa bo s ploščo, zapol-
njeno s sladko-grenkim koktejlom smešnic
in žalostink, vsaj leto dni .spreminjal duševna
stanja vrlih in klenih Podalpcev.
STANE ŠPEGEL
med
notami
•	v četrtek, 21. oktobra, ob
19.30 uri bo v Treh lilijah
dobrodelni koncert za otroke,
obolele za rakom in se zdravi-
jo v celjski in ljubljanski bol-
nišnici. Sodelovanje na do-
brodelnem koncertu so oblju-
bili Alfi Nipič s svojimi muzi-
kanti. Izvir z Dobrne, Vesna
in Vlasta iz Križeče vasi pri
Poljčanah, prvič se bosta
predstavili skupini Okrogli
muzikanti in Slovenski zvoki.
Kvintet Dori, Fantje izpod Ro-
gle in Strašna Jožeta. Zraven
bo tudi godba Laško z mažo-
retkami in nekateri posamez-
niki. Organizator pričakuje
dober obisk, saj bo tako tudi
humanitarno darilo za obole-
le otroke bogatejše.
•	Skupina Gamsi je dobila
novega člana, saj se je bratom
Marku, Tonetu in Janku
Omahni ter Tomažu Palčiču
pridružil Damir Jurak. Sled-
nji igra na bobne in je bil
dolgoletni član skupine Don
Juan. Kmalu bodo končah s
snemanjem pete kasete, na
promocijo pa bodo povabih
tudi Mlade frajle.
•	Znani glasbenik Tone
Sentočnik iz Socke, ki ima
skupino Trs,- išče novega har-
monikarja za instrumentalni
trio, ki bi spremljal pevce. Vsi
sposobni harmonikarji, ki bi
želeli sodelovati s Tonetom
Sentočnikom, naj ga pokUče-
jo po 20. uri na telefon 063-
778-373.
TV
glasbena ugank^
Ali jih poznate?
Na nagradno vprašanje, ki
smo ga objavili v prejšnji šte-
vilki Novega tednika, smo do-
bih doslej največ odgovorov,
33. Na fotografiji so bili (od
leve): Primož Kosec, Brane
Klaužar, Ivica Vergan, Natalija
Verboten in Jure Jan. Zahteva-
li smo imena in priimke vsaj
treh, zanimivo pa je, da so bili
tudi tokrat vsi odgovori pravil-
ni, razlika je le v tem, da ste
nekateri navedli tri, drugi šti-
ri, nekateri pa celo vseh pet.
Tokrat je bil izžreban Alek-
sander Repas, Cesta 14. divizi-
je 1, Štore, ki bo dobil CD
ansambla Lipovšek »Frajto-
ner'ca in jaz« pokrovitelja igre
založbe MIMIK, Mira Klinca iz
Liboj.
Današnje vprašanje pa je
povezano s štirimi simpatični-
mi dekleti, ki so z Otbm Pest-
nerjem nastopile na prosj
150-letnice prihoda prv
vlaka v Ljubljano. Dekleta
Vesele Štajerke, ki bodo z
vo kaseto, ki je že posm
oktobra ali novembra pro
vile petletnico obstoja. V
tek, 8. oktobra, ob 18. i
bodo pripravile koncert v ti
vadnici Osnovne šole Voji
Njihova gostja bo mlada p
ka Maja Dobrotinšek.
Vprašanje se glasi: Ves
Štajerke so sodelovale na
festivalu Ptuj 99. Kakšnega
feja so osvojile (zlatega, srf
nega ali bronastega) in kaki
nagrado?
Odgovore nam pošljite i
kasneje do ponedeljka,
oktobra, na naslov NT&l
»Ali jih poznate«. Prešerni
19, 3000 Celje.
Tonček in Slavko Plut z Mladimi frajlami.
Tonček in Slavko Plut v Laškem
Mlade frajle so imele uspešno predstavitev prve samostojne kasete »Sprejmi mama« v
Kulturnem centru Laško. Pred polno dvorano se je zvrstil lep in zanimiv program, v katerem
so nastopili Gamsi, Klaužar in Mačkoni ter Franc Pestotnik - Podokničar. Prijetno preseneče-
nje pa je bil nastop nenapovedanih Tončka in Slavka Pluta iz Semiča v Beli Krajini.
Tonček Plut je z 92 leti trenutno najstarejši aktivni glasbenik v Sloveniji, poznan po igranju na
bršljanov list, kjer ga s harmoniko spremlja sin Slavko, ki je nekoč imel odličen ansambel. Tonček
Plut rad tudi zapoje. Zanimivost je, da je skoraj povsem gluh že od tretjega leta starosti, vendar ga to
ne moti pri njegovem glasbenem udejstvovanju. Še vedno je živahen in vesel ter gre rad povsod,
kamor ga povabijo. In vabil je še vedno veliko. Ob 90-letnici je Tonček Plut s prijatelji pripravil
dobrodelni koncert, s katerega je okoli 40 tisoč nemških mark podaril novomeški bolnišnici, ki
zadnja leta lepo skrbi zanj, kadar potrebuje pomoč. Ob prvem nastopu v Laškem je občinstvu
povedal: »Dolder je človek mlad in neumen, je lepše kot takrat, ko je star in pameten.« T.VRABL
GLASBA
37
glasbeni ex-press
jubitelji do nedavnega (tudi pri nas) neznansko popularnih
EKELLV FAMILV so ta ponedeljek z navdušenjem pozdravi-
[id zbirke njihovih uspešnic. Tej bo kmalu sledil tudi nov
jijski album, ki ga bo v prihodnjih dneh najavila single
jča s skladbo »Mystic Knight«. Z novim LP-jem namerava
ukrana dolgolasa familija (že spet) prodreti na največji
ibeni trg - v ZDA.
lolgo pričakovani drugi al-
[i»Rhythm & Stealth« odlič-
britanske tehno naveze
FTFIFJ.D (Neil Barnes in
JDaley) se je takoj po izidu
ihtel na sam vrh angleške
vice najbolje prodajanih LP-
in od tam izrinil neverjetno
ešen album »Come On
t« kanadske country-rock
zvezdnice SHANIE TWAIN, ki
se čisto pri vrhi svetovnih les-
tvic zadržuje že več kot leto dni.
Tretje mesto so prejšnji teden
zasedli vse popularnejši SU-
PERGRASS s svojim istoimen-
skim tretjim izdelkom
Jon Bon Jovi, Annie Len-
nox, Chrissie Hynde, James
Brown, Herbie Hancock, B.B.
King, Fun Lovin' Criminals,
Spice Girls in še cel kup zna-
menitežev s svetovne glasbene
scene prav te dni snema pri-
redbo ročk klasike »lt's Only
Ročk N' Roll (But 1 Like It)«
velikih The Rolling Stones.
Pesem bo tik pred koncem
tisočletja izšla na single for-
matu, čisti izkupiček od pro-
daje pa bo namenjen ustano-
vam, ki so se vključile v velik
dobrodelni projekt »Chil-
dren's Promise« medijske hiše
BBC.
NINE INCH NAILS se po
petih letih spet vračajo na
evropske odre, kjer bodo pro-
movirali pred nedavnim ob-
javljeni album »Fragile«. Nam
najbližje bodo ameriški prva-
ki t.i. industrijskega ročka
razgrajali 20. novembra na
Dunaju.
Na velike odre se po petih
letih vrača tudi trenutno naj-
bolj vroča in uspešna ameriš-
ka R&B zasedba TLC. Njihov
single »Unpretty« je po me-
gauspešnici »No Scrubs« že
drugi, ki je letos zasedel vrh
Billboardove lestvice malih
plošč. Tionne »T-Boz« Wat-
kins. Lisa »Left Eye« Lopes in
Rozonda »Chilli« Thomas bo-
do v prihodnjih dveh mesecih
nastopile pa večjih mestih v
ZDA, na nekaterih koncertih
pa bodo občinstvo ogrevala
njihove mlajše podobnice
DESTINVS CHILD.
Phil COLLINS in Peter
GABRIEL sta na novo posnela
29 let staro pesem »The Carpet
Cravvlers« zasedbe Genesisi, v
kateri sta delo in ideje združe-
vala med leti 1970 in 1975.
Kreacija, s katero omenjena
dvojica opozarja na skorajšnji
izid (24. oktobra) zbirke us-
pešnic »Turn It On Again ...
The Hits« te legendarne art
ročk zasedbe, ne bo izšla na
nobenem nosilcu zvoka, mo-
goče pa jo je brezplačno sneti
z Interneta (www.genesis-
web.co.uk.).
V začetku prihodnjega mese-
ca bo končno le izšel nov album
lani v originalno zasedbo po-
novno reformiranih CULTURE
CLUB. LP »Don't Mind If I Do«
bo po leta 1986 objavljenemu
»From Luxury to Heartache«
prvi studijski izdelek te v osem-
desetih zelo popularne pop sku-
pine. Na plošči bodo poleg sed-
mih starejših uspešnic (»Karma
Chameleon«, »Do You Really
Want to Hurt Me«...) še štiri
nove skladbe - med njimi tudi
že uveljavljena »Yor Kisses Are
Charity«. Boy George (na sli-
ki), Roy Hay, Jon Moss in Mike
Craig bodo album sredi jeseni
skupaj z nekdanjimi tekmeci
Heaven 17 in ABC predstavljali
na krajši evropski turneji.
Na Internetu pa boste lahko
od 12. oktobra naprej zastonj
prišli tudi do dveh novih po-
snetkov (»Guerrilla Radio« in
»Testify«) politično angažiranih
funk metalcev RAGE
AGAINST THE MACHINE.
Obe skladbi bo seveda moč sli-
šati tudi na njihovem tretjem
albumu »The Battle of Los An-
geles«, ki bo v trgovinah 2.
novembra.
Župan olimpijskega mesta
Atlanta je 28. september razgla-
sil za dan skupine ZZ TOP.
Teksaški bradači so omenjeno
priložnost obeležih s skupnim
koncertom z legendarnimi
Lynyrd Skynyrd, na katerem so
predstavili tudi nekaj skladb s
svojega novega albuma »XXX«.
Columbia Records bo 12. ok-
tobra pod naslovom »Sound-
track For A Century« objavila
komplet 26 kompaktnih plošč,
na katerih bo kar 500 skladb, ki
so najbolj zaznamovale delova-
nje te ene izmed najstarejših
(ustanovljena leta 1877) in na-
juglednejših glasbenih založb,
ki od leta 1988 posluje v okviru
diskografskega mogula Sony. Iz
bogatega arhiva, ki obsega pre-
ko pol milijona naslovov, so
kompilatorji posebej za to zbir-
ko izbrskali cel kup do sedaj še
neobjavljenih posnetkov veli-
kanov popularne glasbe (Bob
Dylan, Bruce Springsteen, The
Byrds, Michael Jackson, Frank
Sinatra...), ki so svojo glasbeno
kariero začeh pod okriljem Co-
lumbie.
Prejšnjo sredo so varnostniki
londonskega letališča Heat-
hrow aretirali in za 24 ur pridr-
žali legendarno soul pevko
DL\NO ROSS. Zdaj že 55-letna
dama, ki je glasbeno kariero
začela že v zgodnji šestdesetih v
še vedno najuspešnejši dekliški
zasedbi vseh časov The Supre-
mes, naj bi, iz zdaj še nepojas-
njenih vzrokov, verbalo napad-
la letališko uslužbenko.
Ena izmed najvplivnejših
elektro-art-pop zasedb osemde-
setih ART OF NOISE se po
desetletnem molku spet vrača
na glasbeno sceno. Trojica veli-
kih (Trevor Horn, Paul Morley
in Anne Dudley) je trenutno v
ZDA, kjer predstavlja pred ne-
davnim posnet album »The Se-
duction of Claude Debussy«, na
katerem so na njim lasten način
obdelali nekaj glasbenih moj-
strovin francoskega skladatelja
Claudea Debussyja (1862-
1918).
Po nekajletnem molku se na
sceno spet vrača BRYAN
FERRV. 54-letni nekdanji pe-
vec izvrstnih art-poperjev Roxy
Mudc bo svoj nov album, za-
polnjen s priredbami jazz stan-
dardov iz tridesetih let, prvič
javnosti predstavil prihodnji te-
den v popularnem TV showu
»Later With Jools Holland«.
Prejšnji teden so v prestolni-
ci country glasbe v Nashvilleu
podehH letošnje nagrade
COUNTRV MUCIS AWARDS.
Največ nagrad, kar tri, so pre-
jele kmečke spajsice DIXIE
CHICKS (vokalna skupina le-
ta, single leta, video leta), dve
nagradi si je z albumom »A
Plače In The Sun« prislužil
Tim McGravv, njegova žena,
pevka Faith Hill je domov od-
nesla nagrado za pesem leta
»This Kiss«, svojevrsten re-
kord pa sta postavila nepre-
magljiva BROOKS AND
DUNN, ki sta že osmič osvoji-
la titulo vokalnega dua leta.
ALANIS MORISSETTE je
koncertni agenciji ŠKUC-
ROPOT, organizatorju njenega
poleti »tragično« odpadlega
koncerta, ponudila tri nado-
mestne termine v decembru.
Ker pa je Hala Tivoli v ponuje-
nih terminih (16., IZ, 18. de-
cember) zasedena, bomo ka-
nadsko rockerico pri nas videli
in slišali kdaj drugič. Ali pa
sploh nikoli - priložnost zamu-
jena...
ANDREJ ŠIFRER je prejšnji
četrtek točno opoldne Pri Jerne-
ju v Ljubljani skupaj s prijatelji
proslavil izid svojega novega al-
buma. Gre za LP »Šifrer & Šla-
frock«, ki je njegov prvi LP,
posnet izključno z domačimi
glasbeniki. Šifrer je s pomočjo
»komornega« kvarteta Šlafrock
(Vesna Čobal - violina, Tamara
Tasev - viola, Goga Keller-Petrej
- čelo, Matjaž Glavač - harmoni-
ka) pod taktirko producenta in
aranžerja Patrika Grebla v slove-
njegraškem studiu Melopoja na
novo posnel nekaj svojih največ-
jih uspešnic, ki jih je nanizal v
zadnjih 23. letih.
STANE ŠPEGEL
20 vročih rc
vrtiuakpolkin
valčkov
časovni stroj
38
RADIO - TELEVIZIJA
Športna radioaktivnost
s štajerskim derbijem v
Ljudskem vrtu med domači-
mi in celjskimi nogometaši
ter prvo tekmo kvalifikacij
za rokometno ligo prvakov
iz Barnbacha med avstrij-
skim prvakom Remusom in
Celjem Pivovarno Laško se
je začela sezona prenosov
na Radiu Celje. Naslednji
prenos bo v soboto ob 19.uri
iz dvorane Golovec, ko bodo
varovanci trenerja Seada
Hasanefendiča potrdili še
peti vstop v ligo prvakov.
V torek bo na Skalni kleti
gostoval Maribor Pivovarna
Laško, tekmec Publikuma v
četrtfinalu pokala NZS. S prve
tekme, ki se bo začela ob
15.30 uri, vas bomo sproti ob-
veščali o dogajanjih na igriš-
ču.
Sicer pa športna redakcija
med tednom pripravlja infor-
mativne oddaje Šport danes
ob 15.uri, v katerih vas obveš-
ča o športnih dogodkih na
Celjskem, marsikaj zanimive-
ga iz sveta športa boste izve-
deli v Ponedeljkovem šport-
nem dopoldnevu in seveda v
rednih informativnih oddajah
Radia Celje, ob 8. in 13. uri.
Sprašujte, bodite
radioaictivni!
Danes ob 10. uri boste naj-
prej lahko dodobra izprašali
člane skupine Pepel in kri v
oddaji Pop čvek, uro kasneje
pa bo na Radiu Celje Mitja
Umnik gostil direktorico OE
ZZZS Celje Marino Senčar Bo-
rič, ki bo predstavila priprave
na uvedbo kartice zdravstve-
nega zavarovanja na širšem
celjskem področju. Prvi zava-
rovanci celjske regije bomo
namreč kartice prejeli že no-
vembra. Na njeno uvedbo pa
se pospešeno pripravljajo tu-
di javni zdravstveni zavodi.
Oddaja bo kontaktna, vablje-
ni k sodelovanju na številki:
4900-880 ali 4900-881.
Sicer pa tudi v tem tednu
pripravljamo veliko kontakt-
nih oddaj, kot so Zeleni val.
Mali O, Podalpski pop ročk.
Pop loto, Full Cool, Vrtiljak
polk in valčkov... Naravnajte
vaš radio na radioaktivne frek-
vence in se nam pridružite!
S.B.
ceuski radijci od b do v
Mitja
Tatarevič
Mitja Tatarevič, ki mu sodelavci pravimo
Mičo, je tonski tehnik. Doma je bil v Šentjur-
ja, zdaj pa stanuje v Celju. V svojo mrežo ga
je namreč ujela Marta, s katero skupaj do-
mujeta v Novi vasi.
Marta ga je med drugim prepričala, da se je
naučil plesati. Kdaj bosta zaplesala poročni
valček, se sodelavci že dolgo sprašujemo.
Sicer pa Mičo"verjetno nikoli ne bo pozabil
prigode, ki se mu je zgodila, ko se je še
spoznaval z delom tonskega tehnika in so ga
starejši kolegi skoraj že poročili. Takšnih
drugačnih anekdot s terenov je še vel
predvsem iz časov »letečih uredništev«, %
bila radijska ekipa na terenu več dni. In |
teren je tisti, ki ga Mičo dobro obvlada in
je pri delu tehnika največji izziv. Ni še dj
tega, ko sta se s šefom tehnike Bojai
.^Piškom odpravila v Logarsko doUno. In to
4an prej, da sta pripravila vse potrebno. I
ia tehniko si je včasih treba vzeti čas.
Včasih je Mičo velikokrat snemal odi
Žveplometer, ki se je minuli petek vrnila]
program Radia Celje in ji lahko prisluha
vsak drugi petek po 10. uri in ponovite
nedeljo, vsakih 14 dni, ob 8.30. Žveplometi
ci so v tistem času imeli veliko idej, Mičo
radijske izkušnje in s skupnimi močni
ustvarjali tudi do 4. ure zjutraj. Na podoi
način so nastajale tudi oddaje Alkotest.
Včasih so v studiu Radia Celje posneli t
veliko glasbenih skupin, napovedovalci pa
zjutraj, če so želeli pozdraviti poslušalce,!!
rali plezati tudi čez bobne in druge inštrume
te. »Kakšni časi so to bili!« se spominja Mii
V prostem času rad hodi v kino, kjer
ogleda predvsem akcijske filme, pa tudi ti
šno dobro dramo. Igra tudi tenis, vendar ml
zadnjem času za športne aktivnosti zmanp
je časa. Tega posveča predvsem Marti. V 61
trgatve bodo trgali pri njenih starših, to sobi
pa bo tudi Mičo pomagal na trgatvi S
Bojanu. Rad se potepa, predvsem pa je rai
družbi. Večkrat ga pot vodi na Celjsko kol
rad gre v Logarsko dolino, tudi na Rogli
poleti večkrat mudi. Pozimi ga tam ne bo
videli, ker ne smuča, bo pa morda km
začel...
Mičo velikokrat pravi: »Vzdušje rodi dd
voljo pri ljudeh in ta rodi dober program.«
še res je.
SIMONA BRGU
Sto dni za lepe reci
22. sep-
tembra 1999
je do konca
leta 2000
manjkalo še
100 dni. Ta
dan smo, ne-
kaj minut po
12. uri, na
našem radiu
tudi najavili
oddajo, s ka-
tero tudi mi,
skupaj z va-
mi, odšteva-
mo dni do
konca leta.
Poimenova-
li smo jo Sto
dni za lepe
reči.
Od tedaj vsak dan ob istem času,
tudi ob sobotah in nedeljah, v tej
oddaji kramljamo z vami o lepih re-
čeh, o darilih, ki jih bomo poklanjali
našim najdražjim in poslovnim part-
nerjem na prelomu tisočletja in vas z
gosti, pokrovitelji posamezne oddaje,
tudi spodbujamo k lepemu in k naku-
pu in izbiri lepega.
V oddaji, ki vam je v teh dneh
prirasla k srcu, izpolnjujemo tudi va-
še glasbene želje, skupaj poslušamo
glasbo po izboru gostov in njihova
razmišljanja o lepem. Tako smo v
naših oddajah, v katerih nagrajujejo
naši gostje, pa tudi naša medijska
hiša, začeli odštevati z lepimi darili za
različne priložnosti iz etno galerijo
Celeana, bili ste gostje podjetja
M.B.Dolinar iz Žalca z agencijo Pote-
puh in galerijo Kogoj, bili smo v za-
sebni galeriji Mozaik v Gosposki ulici,
kjer je iz oddaje kot nagrajenka izšla
naša zvesta poslušalka in popotnica
Marija Čuješ s Tratne 43b pri Grobel-
nem. Za nagrado je dobila umetniško
delo, jedkanico Milana Todiča in bila
darila prisrčno vesela. Mi pa smo se
lahko veselili njene sreče tudi ob sni-
denju, ko je minuh petek prišla po
sliko. »Krasila bo naš dom, kjer je
vselej živahno,« je povedala. »In vse-
lej najdem čas tudi za poslušanje Ra-
dia Celje!«
Tako je oddaja Sto dni za lepe reči
dobila še drugo razsežnost: dragoce-
na srečanja s poslušalci!
MP, Foto: GREGOR KATIČ
Nagrajenka Marija Čuješ (desno) z Jožico Klinar iz galerije
Mozaik.
Celjski grofje
nekoč in na veke
Kot otrok sem nekoč prespal
pri stari teti Tinki. Odsotnost
staršev je bila verjetno'moja
najmočnejša čustvena'ifizkuš-
nja tiste noči, poleg tegd pa še
postranski spomin jia droben
spominek, na plastično beneš-'
ko gondolo. Mi je imela v svoje ^
drobovje vsajeno rdeCot^irm-J
co. To je b^o moje prv^o sreča-
nje s spOMihkom. Sčasoma
sem videl hešteto prav takšnih
gondol po stanovanjih širofnj
naokoU in
nost spominkov je bila razlog,
da sem sčasoma do njih zav-
zel skrajno odklonilno stališče.
Usoda spominka je običajno
podobna usodi človeka, ki ga
je kupil. Ko človek, ki ga je
kupil, umre, postane tudi spo-
minek sam popolnoma neza-
nimiv, običajno dobi status
krame v praznem, podedova-
nem stanovanju in slej kot prej
roma kot nekoristna stvar v
smeti. Podobna je usoda starih
fotografij, na katerih so slikani
tisti, ki so že nekaj časa pod
rušo. Ce oseb na fotografiji nih-
če več ne pozna, če ni več spo-
mina nanje, je fotografija ne-
koristna; razen seveda, če se
fotografije uporabijo za vzbu-
janje neke neotipljive nostalgi-
je in jih kakšen gostilničar na-
vesi po stenah kakšne izmed
gostiln, ki jim je ta kvazi-no-
stalgija stilna smernica njiho-
vega interierja. Na takšen na-
čin. po principu asociacije na
neke osebne porumenele pred-
nike. lahko neke zgodovinske
osebnosti ponovno »zalive«. A
v primeru, ki ga opisujem, go-
vorimo seveda o nas sleherni-
kih, običajnih, nepomembnih
smrtnikih, ki z otroško tanko-
čutnostjo hranimo in zremo v
te naše drobne spominke in
spomine, v trenutke neke hip-
ne sreče, ki je v vsakdanjiku
nismo deležni v preobilju in jo
zato v spominskem onanira-
nju toliko raje podoživliamo.
Če bi bil na fotografiji denimo
France Prešeren (ne le portreti-
ran po spominu), bi ta fotogra-
fija postala zagotovo prava
pop ikona. Štancali bi jo po-
dolgem in počez, kmalu bi jo
im^l vsak smrkavec v šolskem
v&emku, vsak ,slavist na
vhodnih vratih. \;^dovinar
^^pod povštfom, knjižnice na
či^tnih mestih^^predsednik dr-
na mestu! kjer je bil nekoč
' Tito in na skrivaj bi upal. da
bo nekoč tam tudi sam.
Podobno bi lahko bilo še z
nekom, s Hermanom, Frideri-
kom, Ulrikom ali Urhom...
Kako je z domnevnimi portre-
ti Celjskih, mi sicer ni znano,
so pristni ali ne. znano pa mi
je. da je ta družina v turistič-
nem smislu besede neiztrže-
na. Celjski grofje bi lahko v
pragmatičnem svetu svetov-
nega turizma poštah drobna
lokalna tržna podobica, ki bi
jo tržili, prodajali in izdelova-
li tukaj in še kje po Sloveniji.
Stereotipna razglabljanja, če
so bili Slovenci ali vsaj nam
naklonjeni, bi bila povsem ne-
pomembna. Napisi, na raz-
glednicah npr., so običajno v
angleščini, cena pa je lahko v
tolarjih ali pa v katerikoU va-
luti (pregovor pravi, da na
denarju ne piše, čigav je).
Skratka, spominki bi lahko
postali last tistih tet Tink iz
Avstrije, Nemčije aH od koder-
koli pač že zaidejo v Celje, ki
jih včasih v viskoznih poletnih
oblekcah, malce podobnih fir-
tohom, vidimo na naših uli-
cah. Ni vrag, da jih ne bi čez
petdeset let zagledali na ste-
nah kakšne oštarije v Zgornji
Avstriji. Postale bi del amorf-
ne, kolektivne nostalgije.
Tale zapis pa naj bo predlog
(čeprav verjetno ne nov) za
Pokrajinski muzej, Thristično
društvo ali pa za nezaposlene!
MOHOR HUDEJ
BORUT KRAMER
SKRITA KAMERA
• Napovedana združitev POP
TV je in Kanala A je dokončno
padla v vodo. obe televiziji, ki
imata kar precejšnjo gleda-
nost, tako ostajata vsaka svoj
gospodar, česar ne bodo ve-
seli samo gledalci, ampak tu-
di generalni direktor nacio-
nalne TV hiše Janez Čadež, ki
je prepričan, da bo razdrob-
ljeni konkurenci lažje kos. Si-
cer pa nekdanji televizijski
dopisnik iz Kranja, kljub te-
mu, da je postal največji novi-
narski delodajalec, zelo rad
ohranja stike s svojimi bivši-
mi kolegi. Tako se je skupaj s
Tonetom Fornezzijem - To-
fom in Črtom Kanonijem
udeležil poletnih novinarskih
športnih iger v Kanadi. Men-
da je bil Čadež na tekmova-
njih zelo uspešen. Za razliko
od direktorovanja, ki ga
opravlja po znanem reku »ni
važno, da je pismen, pomem-
bno je, da je naš«, natolcujejo
zlobneži.
• Najbolj priljubljena vodite-
ljica slovenske televizije in edi-
na še preostala dama iz starej-
še garde Miša Molk je prejela
še en laskav naziv. Postala je
medijska osebnost desetletja.
Kot stvari stojijo na TVS (vodi-
teljica Miša je tudi sama sebi
odgovorna urednica), bi kaj
lahko dočakali, da bo postala
tudi osebnost stoletja.
•	Sicer pa so za medijske
osebnosti, poleg Miše, razgla-
sili še 13 veličastnih, ki so v
zadnjem desetletju najbolj
zaznamovali slovensko medij-
sko sceno. Med njimi so tudi
Stojan Auer, še do nedavna
popularni voditelj razvedrilnih
oddaj, po novem pa program-
ski sanator TV 3, Stane Grah,
svoje čase programski direk-
tor na nacionalki, zdaj pa prvi
mož komercialne TV Pike in
Janez Lombergar, direktor TV
programa na TVS. S čim so
zaznamovali minulo desetlet-
je Inštitut za raziskavo medi-
jev, ki jim je naslove podelil, ni
pojasnil. Ampak priznanje so
si zagotovo zaslužili.
•	»Vsi pravi moški so že po-
ročeni, nobeden pa ni ostal
meni,« je izjavila mlada priha-
jajoča TV zvezda Eva B
Pravega moškega zase m
da ne more najti niti fl
nastopajočimi v oddaji TV
ni j, ki jo vodi na nacional
Morda pa bo imelo 22-lej
dekle več sreče med svoji
novimi kolegi študenti. Eva
je namreč letos vpisala na S
dij teologije.
•Janez Ujčič, eden iziH
direktorjev POP T V je prizO
da so mu všeč mlada in
dekleta, vendar le v profes
nalnem pogledu, kot gla^
mu v žiriji pri izboru i®
Slovenije. S tem je zanikal ž
vorice, da bi imel kaj z
in lepo POP TV voditelj^
Katjo Tratnik. Do manjŠ<
medijskega škandala je '
mreč prišlo, ko je Katja
vprašanje, kako je bilo v S^"
jevu (kjer je bila služb^"
skupaj z Ujčičem), odkn|'
srčno odgovorila, da ni^j
pravzaprav sploh ni vitJ^
saj je bila ves čas v hote'i
sobi. Njeno izjavo smo t"i
narobe razumeh!
Miša Molk
TV VODIC
39
40
TY VODIC
TV VODIC
41
42
TV VODIC
FILM - TELEVIZIJA
43
Alleitovi zvezdniki
2vzdniki, najnovejši film
^oodyja Allena, je sodobna
l^oinedija, ki se dogaja v Nevv
yorku in se vrti okrog ro-
mantičnih in profesionalnih
prizadevanj dinamične sku-
pine posameznikov.
postavljen je v glamurozni
jvet filma, založništva, mode
in televizije in na zajedljiv na-
jin prikazuje, kako se ljube-
zen lahko najde in izgubi in
Icako smo zmotno prepričani,
(Ja lahko nadzorujemo naša
srca. Razen opisovanja ro-
mantičnega hrepenenja je
\Voody Allen svoje ostro oko
in kamero usmeril v fenomen
zvezdništva, k cilju, ki je za
marsikoga tako pomembne
Icot iskanje ljubezni same.
Lee Simon (Kenneth Bra-
nagh) je propadli pisec in se-
danji novinar, ki objavlja in-
tervjuje z znanimi igralci po
preverjeni metodi: nekaj tra-
čev, lažnega prijateljstva in po-
sel je gotov. Njegova nekdanja
soproga Robin Simon (Judy
Daviš) spozna producenta
Tonyja Gardella (Joe Manteg-
na), ki jo zaposli kot televizij-
sko voditeljico. Robin uspeh
zelo moti Leeja, ki želi na vse
pretege tudi sam postati velika
zvezda. Težava je v tem, da ne
zna spraviti svojih scenarijev v
prave roke. Ko se mu ponudi
priložnost, da o tem razpravlja
s super zvezdnikom Brando-
nom Darrowom (Leonardo
DiCaprio), ki uri svoje moči
razbijajoč hotelske sobe in za-
puščajoč dekleta, se Leeju po-
vrne upanje...
Ameriški kritiki so enogla-
sno pohvalili to najnovejšo
komedijo priznanega ameriš-
kega režiserja Woodyja Alle-
na. Še posebej način, na kate-
rega je prikazano življenje su-
per zvezde, ki ji je DiCaprio v
resnici zelo podoben. Zgodba
se, kot v večini Allenovih fil-
mov, dogaja na Manhattnu.
Poleg omenjenih znanih igral-
cev se pojavijo še Melanie
Griffith, Famke Janssen, Wi-
nona Ryder...
kino
m
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 7. do 13.10. ob 16.
in 18.45 ameriški film Vojna
zvezd - Epizoda 1 - Grozeča
prikazen, ob 21.15 komična
drama Zvezdniki.
Mali Union: od 7. do 13.10.
ob 20.30 črna brutalna kome-
dija Totalni pokvarjenci.
Mlajšim od 15 let ogled filma
odsvetujemo.
Metropol: od 7. do 13.10. ob
16.30,18.30 in 20.30 romantič-
na komedija 10 razlogov za-
kaj te sovražim, 8.10. ob 23.
komična drama Zvezdniki,
9.10. ob 10. romantična kome-
dija 10 razlogov zakaj te so-
vražim, 9.10. ob 23. romantič-
na komedija 10 razlogov za-
kaj te sovražim.
Žalec: 8. in 9. 10. ob 20. ter
10.10. ob 18. in 20.15 ameriški
film Matrica.
Dobrna: 9. 10. ob 19. uri in
10. 10. ob 17. uri ameriški film
Vrnitev obiskovalcev.
Ponovno Totalni pokvarjenci
Totalni pokvarjenci, zelo brutalna komedija, ki smo jo že
lahko gledali v Celjskih kinematografih, bo te dni ponovno na
ogled v Malem Unionu. Pod režijskim vodstvom Petra Berga
(dr. Kronk v Bolnišnici upanja) so zaigrali Christian Slater,
Cameron Diaz, Jeremy Piven, Daniel Stern, Jeanne Tripple-
horn...
Zgodba se začne na divji fantovščini skupine prijateljev, ki si
privoščijo veliko dobre kapljice, droge in lepo stiptizeto. Vendar
nesreča nikoli ne počiva... Na izbiro imajo policijo ali pa, kot
temu reče eden od njih, odvržejo 45-kilogramsko težavo. Nato
se vrnejo domov in pozabijo vse skupaj.
Ogled filma odsvetujejo mlajšim od 15 let, saj je v njem veliko
pasilja, seksualnosti, droge in nespodobnega govorjenja. Gre za
Pm, ki naj bi vas pretresel in obenem tudi nasmeji.
v družbi s kanalom a
Moj film z
osvežujočo
nagrado
V sredo, 13. oktobra, boste
ob 20. uri izbirali svoj film.
Ponujajo vam: - ameriško
komedijo Kakšen junak (tel.
št. glasovanja: 0909161 - 156
SlT/min.). Režija: Michael
Pressman, igrajo: Richard Pr-
yor, Margot Kidder, Ray Shar-
key;
- ameriški triler Ugrabitev
na stolpu (tel. št. glasovanja:
0909162 - 156 SIT/min.). Reži-
ja: Claudio Guzman, igrajo:
Peter Fonda, Douglas Fair-
banks, Jr., Celia Johnson,
Maude Adams;
- ameriško parodijo Smeh
v vesolju (tel. št. glasovanja:
0909163 - 156 SIT/min.). Reži-
ja: Mel Brooks, igrajo: Mel
Brooks, John Candy, Rick
Moranis, Bili Pullman, Daph-
ne Zuniga, John Hurt.
Samo bedaki in
konji
Zabavno angleško humo-
ristično serijo si boste lahko
ogledali ob ponedeljkih. Pr-
va bo na sporedu 11. oktobra
ob 22.50. Igrajo: David Ja-
son, Nicholas Lyndhurst,
Lennard Pearce, Buster
Merryfield.
Govori o pretkanih lon-
donskih bratih. Delu in Rod-
neyju Trotter. Brata streho
nad glavo najprej delita s
svojim starim očetom, ki ga
kasneje zamenja stric Albert.
Slednji je veteran druge sve-
tovne vojne, ki je poln različ-
nih zgodbic in anekdot. Del
in Rodney sta ljubeča in neš-
kodljiva trgovca na črno -
kupita in skušata prodati
prav vse, in to je poleg izvrst-
nega humorja tudi rdeča nit,
ki povezuje vse nanizanke.
Serija je prejela številne na-
grade in priznanja.
Adrenalina
V torek, 12. oktobra, bo ob
20. uri na sporedu nova
Adrenalina z Borutom Ve-
selkom, ki se bo skupaj z
izzivalcem preizkusil v
športnem plezanju z Marti-
no Čufar.
Prizor iz filma Smeh v vesolju.
Vojna zvezd
Najprej spoštljiv poklon feno-
menu - kar Vojna zvezd vseka-
kor je. Bivša trilogija - tale nov
začetek pa tudi. Fenomen.
Enostavno zato, ker ko si star
okoli -najst let in si pogledaš to
pašo za oči, te zabetonira na-
ravnost v temelje tistih majh-
nih sedežev in potem postaneš
del kina, zaljubljen v kinema-
tografijo za vse življenje, zaz-
namovan z, no, neke vrste kul-
turo, prevzet z čudenjem nad
domišljijo tistih, ki ustvarjajo.
Kasneje se ti pač okus do stva-
ritev spremeni - ali pa tudi ne.
Ali pa te ogled takšnega filma
pomladi.
Prejšnja Vojna zvezd Georga
Lucasa (če kdo slučajno še ne
pozna gospoda ustvarjalca) je
praktično spremenila filmski
svet. In s tem tudi resničnega.
Pa bo to naredila tudi sedanja?
Ja, nekaj potez je že dokaj
radikalnih, toda... recimo, da
smo sedaj opravili z dolžno
spoštljivostjo. In lahko gremo
na druge tematike. Recimo na
problem, s katerim se Lucas
menda nosi že od zdavnaj. Z
dialogi, da se lahko samo za
glavo držiš. In predvsem z dejs-
tvom, da Lucas enostavno ne
ve, kaj bi počel z igralci v
svojih filmih. Zaradi česar tu-
di igralci ne vedo, kaj bi počeli
s sabo. So kot klade. Kot še en
računalniški efekt, ki ga ustva-
riš s pritiskom na gumb. Ali pa
tudi nekaj drugega. Igralci
poosebljajo okosteneli mit. Za
dogajanjem v filmu se kar sliši
glas, ki pravi: »Nekoč zdavnaj
je ta pa ta junak naredil to pa
to...« Ja, pozna se, da Lucas
pozna delovanje mitov in le-
gend na človeško podzavest. In
to pridno uporablja. Iz istega
vzroka uporablja tudi vse stare
in nove ZF ideje, seveda v pre-
čiščeni obliki. Ker so v takšni
obliki že skorajda del vsakda-
na. Planet Tatooin, recimo, tu-
di tokrat eno od prizorišč doga-
janja, prihaja iz Peščenega
planeta Franka Herberta. Pla-
net - mesto, ki se pojavlja le
.tokrat, je direktna izposoja iz
Foundation, serije Isaca Asi-
mova. In tako naprej. Ampak
ni, da bi mu zanikal domišlji-
jo. Bitja in prizori, ki jih z
računalniškim čopičem izrisu-
je na filmskem platnu, so ek-
stravagantna, pisana. Še pre-
hitro gredo mimo in ne moreš
si jih ogledati, kot bi si želel.
(Kdaj bo na piano prišla video-
kaseta, da se bomo lahko igra-
li z gumbom za pavzo?)
In če smo že pri zloglasnih
računalnikih - pazite, tok je
radikalno! - v Grozeči prikazni
obstajajo prizori, v katerih se
ne pojavi človeško bitje. Raču-
nalniško ustvarjena prijatelj-
ska bitja se borijo z računalniš-
ko ustvarjenimi roboti, in to je
vse. Ni ljudi. Ne potrebuje se
jih. Morda zato, ker Lucas ne
ve, kaj bi počel z njimi. Toda v
redu - tole je verjetno delček
filmske prihodnosti. Ko igralci
ne bodo več potrebni. Morda
bo to tudi vsa prihodnost. To-
da brez skrbi - to bo trajalo le
tako dolgo, dokler ne bo neki
razkuštrani zanesenjaški raču-
nalničar izklopil tastaturo,
zavpil Heureka!, in dejal: »Jaz
pa sem se spomnil nekaj nove-
ga. Film lahko posnamem na-
mesto z računalnikom z živimi
ljudmi!« In potem bo to radi-
kalno. Če sem povsem zadovo-
ljen z vsem tem? Kako naj bom
- v filmu sploh ni nobenega
karakterja! Če sem se kdaj
vmes počutil, kot da sem star -
najst let? Sem se, priznam. Re-
cimo pri ultra hitri dirki z ra-
ketoplani ali kako bi jih ime-
noval (oboževalci me bodo že
popravili), na Tatooinu, dirki,
v kateri tekmuje poleg malega
Anakina - očeta Luka Skywal-
kerja - tudi kup nenavadnih
bitij. In potem proti koncu,
med borbo na petih različnih
lokacijah, sploh med fantastič-
nem in odlično koreografira-
nem tribojem Liam Neeson
plus Ewan McGregor proti po-
barvanemu lordu Sithu. Ki v
celotnem filmu ne spregovori
niti besede. Niti ni potrebno.
Njegove grozeče bojne barve
povedo vse.
Če k temu dodam dejstvo,
da mi še sedaj asociacije v
zvezi z gledanim švigajo ne le v
nebo, temveč kar do vesolja...
in da je to film, ki vzbuja živo
debato - tudi namerrio naprav-
ljeno - je film, vsaj v tem pogle-
du, uspel.
Saj res, vsebina. Trgovska
federacija se ne strinja z najno-
vejšimi davki in nekako tako
kot naši šoferji tovornjakov, le
malce bolj grobo, blokirajo po-
ti do planeta princese Amidale
(Natalie Portman), dokler v
njihove zahteve ne bo privolje-
no. Republika pošlje dva Jedi
viteza na pogovore. Toda za
blokado v resnici stoji nekdo
drug in njegovi nameni so
mnogo bolj zlobni... in bolj tež-
ko verjetno je, da bo ne glede
na izide pogovorov ali borb
dolgo ostal potuhnjen. Film ni-
ma zastonj podnaslova Groze-
ča prikazen. Vse glavno nas
šele čaka. V naslednjih dveh
delih. Nasvidenje.
PETER ZUPANC
filmi
navtv
Johnny 100 pesos, ameriš-
ki film; režija: Gustavo Graeff
Marino, igrajo: Armando
Araiza, Patricia Riviera, Willy
Semler, Paulina Urrutia.
Mlad študent Johnny se od-
loči, da bo oropal r«njalnico.
Načrt je videti brezhiben,
vendar gre vse po zlu. Policija
odkrije rop že pet minut po
vstopu v menjalnico in jo ob-
koli, Johnny pa je notri zaprt
še z devetimi moškimi in pre-
lepo žensko in se pogaja za
letalo za Kubo.
Film, ki bo na sporedu v
petek, 8.oktobra ob 20. uri,
je posnet po resnični zgod-
bi.
Angeli in žuželke, ameriš-
ki film; režija: Joyce Herlihy,
igrajo: Mark Rylance, Kristin
Scott Thomas, Patsy Kensit.
Anglija, leta 1860. Po dol-
gotrajnem in razkošnem po-
tovanju po amazonski džun-
gli, na katerem je zapravil
skoraj vse svoje premože-
nje, se raziskovalec in nara-
voslovec William' Adamson
spoprijatelji z netipičnim
aristokratom. Medtem ko je
slednji tudi sam ljubitelj na-
rave in amaterski zbiralec
žuželk, navdušen nad Wil-
liamovimi pogumnimi zgod-
bicami o raziskovanju nez-
nanega, se ta zaljubi v njego-
vo starejšo hčerko Eugenio.
Kmalu se poroči z njo in
izkaže se, da je njegova že-
na vse prej kot navadna so-
proga.
Film bo na sporedu v nede-
ljo, 10. oktobra, ob 17. uri.
Medicine River, ameriški
film, režija: B.J. Allinson, igra-
jo: Graham Green, Tom Jack-
son, Sheila Tousey.
Will je slaven in mednarod-
no priznan foto novinar, ki
veliko potuje po svetu. Ob
mamini smrti začasno zapu-
sti službo in odide v svoje
rojstno mestece Medicine Ri-
ver. Tam ugotovi, da ni nič več
tako, kot je bilo nekoč.
Film bo na sporedu v torek,
12. oktobra, ob 20.35 uri.
ir i^iiiv«
Martin Scorsese, režiser najnovejšega filma Hi-lo ranč, je v
svoji karieri ustvaril še vrsto odličnih filmov: Alice ne živi več
tukaj. Taksist, Nevv York, New York, Zadnji valček. Besneči
bik. Kralj komedije. Zadnja Kristusova skušnjava. Barva de-
narja, Rt strahu. Dobri fantje. Čas nedolžnosti...
Nagrajenci so: Sebastijan Jug, Na Lipico 4, 3230 Šentjur,
Mladen Mirkovič, Kajuhova 9, Celje, Marjana Kos, Hrastje 7,
2341 Limbuš. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih
kinematografov.
Tokrat vas sprašujemo, kako se je imenoval film Woodyja
Allena, ki smo ga nazadnje gledali v naših kinematografih?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 11. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrajence.
44
ZAAVTOMOBILISTE
Opel astra coupe
Opel |e v zagonu
Opel je v zadnjih letih vsaj
na evropskih trgih izgubljal
svoj tržni delež. Razlogi so
bolj ali manj znani (pogoste
menjave vodstva, huda kon-
kurenca ipd). Sedaj se tovar-
na, tako se vsaj zdi, nekako
pobira. Pripravlja namreč ce-
lo vrsto novih avtomobilov, ki
bodo na trge pripeljali kmalu
ali pa čez leto oziroma dve.
V sodelovanju z japonskim
Suzukijem bodo tako prihod-
nje leto začeh ponujati agilo.
To je majhen, vsega 3,5 metra
dolg enoprostorski avtomobil
s petimi vrati. To vozilo Suzuki
že prodaja pod imenom wa-
gon R+ (poznamo ga tudi pri
nas). Opel bo agili namenil dva
znana motorja, in sicer 1,0 in
1,2-litrskega, pri čemer bo prvi
ponujal 58, drugi pa 75 KM.
Oba se bosta dokazovala s
skromno porabo, poleg tega
pa bosta ustrezala vsem eko-
loškim zahtevam v okviru
predpisov Euro IV. Agila bo ob
tem ponujal dokaj velik prt-
ljažni prostor (od najmanj 200
do največ 600 litrov), ustrezno
pasivno varnost, serijsko pa
bo opremljen tudi z električ-
nim servoojačevalnikom. Av-
to bodo iidelovah v Oplovi
tovarni v poljskih Glivvicah, ce-
na še ni znana. Prav tako sredi
prihodnjega leta bo tudi k nam
pripeljala astra coupe. S tem
avtomobilom bodo, kot je že
znano, nadomestili calibro.
Motorjev bo veliko, oprema
pestra, ali se bo avto na trgu
»prijel«, pa bo odvisno pred-
vsem od cene. Slednjih Opel še
ni določil, po približnih napo-
vedih pa naj bi bila najcenejša
izvedenka na voljo za nekako
2,6 do 2,8 milijona tolarjev.
Hkrati Opel gleda tudi v pri-
hodnost. Tako je v Frankfur-
tu postavil na ogled prototip
oziroma študijsko vozilo G90.
To po dimenzijah ustreza as-
tri, dokazuje pa se seveda s
svojo zelo aerodinamično ob-
hko (kohčnik zračnega upora
je vsega 0,22), skromno težo
(750 kilogramov), predvsem
pa z motorjem, ki bo ustrezal
strogim ekološkim zahtevam
prihodnosti. Tako naj bi 1,0-
litrski trivaljni bencinski agre-
gat z močjo 60 KM na kilome-
ter vožnje »pridelal« vsega 90
gramov ogljikovega dioksida,
kar glede na količino škodlji-
vih emisij ustreza porabi vse-
ga 3,8 litra goriva na 100 kilo-
metrov. Motor bo ob tem teh-
tal vsega 80 kilogramov, imel
po tri ventile na valj in 85 Nm
navora pri 2800 vrtljajih v mi-
nuti. Moč bo prenašal na
prednji kolesi, najvišja hitrost
bo približno 180 km/h; ka-
sneje naj bi avto opremljali
tudi z nekaj zmogljivejšim
1,2-litrskim bencinskim mo-
torjem. Ah bo G90 ostal le
študija ali ga bomo tudi kdaj
videli na cestah, pa še ni zna-
no.
Opel G90
Opel agila
Smart se pelje na Japonsko
O smartu, majhnem avtomobilu, ki ga
izdelujejo podjetje MCC, ta pa je v lasti
Mercedes Benza, je že kar nekaj znanega.
Komaj 2,5 metra dolgi avtomobil s pogonom
na zadnji kolesni par je v letošnjem Frank-
furtu dobil zagon, saj je tovarna pokazala
kabrioletsko in roadstersko izvedenko, pa
tudi različico, ki jo bo poganjal CDI turbodi-
zelski motor.
Smart ima že vse od svojega rojstva nekaj
težav, saj so ga morali pred letom in pol
nekoliko predelati (zaradi slabih rezultatov
pri tako imenovanem losovem testu); to je
pripomoglo k dokaj skromni dosedanji pro-
daji, kajti MCC je računal, da se mu bo v
dni posrečilo prodati do 200 tisoč vozil. Kasne,
je so načrt zmanjšali na 150 tisoč, pa na ioq
tisoč ipd. Pred časom je odstopil tudi direktor
tovarne (delovno mesto bo zapustil do kond
leta), pa čeprav zadnji podatki o prodaji dok^
zujejo večje zanimanje za ta avtomobilček]
Kakorkoli že, MCC se je odločil, da bo letj
2001 začel smarta prodajati tudi na Japon,
skem. Tam je prodaja majhnih mestnih avtoj
mobilov izjemno obsežna, saj letno prodajo
do 1,6 milijona vozil in vse doslej se na tenj
trgu ni poskusilo nejaponsko vozilo. Se pravi,
da se smart podaja v sršenje gnezdo.
Uspela akcija
Revoza
Ta hip uradnih podatkov
še ni, vendar je jasno, da je
novomeški Revoz s svojo
akcijo požel vehko uspeha
med kupci avtomobilov.
Novomeška tovarna je na-
mreč na začetku septembra
objavila, da bo v zakup vze-
la vsako vozilo, starejše od
deset let (in registrirano),
zanj plačala 200 tisoč tolar-
jev in ga potem ob pomoči
partnerja neškodljivo uniči-
la. Seveda je lastnik tega sta-
rega avtomobila teh 200 ti-
soč tolarjev odštel od kupni-
ne za novi renault. Po seda-
njih podatkih se je Revozu
tako v mesecu dni posrečilo
prodati skoraj 3000 novih
renaultov, in sicer pretežno
clio, tvvingov in meganov. V
neškodljivo predelavo pa
bodo šh predvsem yugi, pa
korah, zastave 101, renaulti
4 in podobni starejši avto-
mobih.
Zelo dobro poslovanje
koncema PSA
Napovedi so seveda nehva-
ležne (kar seveda ni nič nove-
ga), vendar drži, da Evropa od
letošnjega leta v avtomobil-
skem pogledu ni pričakovala
veliko. Zato je zanimivo tisto,
kar se sedaj dogaja s koncer-
nom PSA, ki ga sestavljata Ci-
troen in Peugeot.
Tako je imela korporacije v
tem času za 19 milijard evrov
prometa, kar je za nekako 1,2
milijarde več kot lani v tem
času. Ob tem so imeli 543 milijo-
nov evrov čistega dobička, kar
pa je bilo za nič manj kot 60
odstotkov več kot v enakem'
lanskem obdobju. Najbolj raz-
veseljivo je predvsem to, da ta-'
ko velikega dobička seveda ni-
so pričakovali (računali so na
400 milijonov evrov). Sedaj ugo-
tavljajo, da so tako dobri rezul-
tati predvsem posledica dobre
prodaje in velikega povpraševa-
nja po njihovih najnovejših av-
tomobilih (peugeot 206, pa ci-
troen berlhigo/peugeot part-
ner) in dizelskih motorjih z ne-
posrednim vbrizgavanjem gori-
va s sistemom skupnega voda.
Pravi bestseler pa je bil peugeot
206. Zelo dobro je šel v promet
tudi peugeot 406. Ob tem se je
koncem odločil, da bosta obe
tovarni nove avtomobile izdelo-
vali le na treh osnovah, kar naj
bi prineslo nadaljnje prihranke.
Na sliki: peugeot 406
Plačaš pol, dobiš vse
Ljubljanski Avto Triglav, ki pri nas predstavlja italijanski
avtomobilski koncem Fiat, je pripravil posebno akcijo. Tako
bo kupcem omogočal posebno obliko nakupa. Ob sklenitvi
pogodbe bo tako plačal le pol kupnine, drugo polovico pa čez
leto dni. Oktobra si bo mogoče tako omisliti alfi 145 in 146, pa
punta, bravo in brava, multiplo, mareo in mareo weekend.
ZA AVTOMOBILISTE
45
Renault in njegov avantime
Francoski Renault je v zad-
pjih letih izdelal nekaj zelo
jijpešnih avtomobilov, poleg
,fga pa odprl nekaj tržnih
ki pa so kasneje prerasle
f Čisto resne avtomobilske
fjzrede oziroma posle.
Tako je s svojim espaceom
pred leti povzročil pravi stam-
pedo pri proizvodnji in tudi
prodaji enoprostorskih vozil.
5 scenicom se je odpravil v
[ližji srednji razred, kjer to-
0tnih evropskih avtomobi-
lov ni bilo ipd. Morda se bo z
3vantimom, ki ga je uradno
predstavil na frankfurtskem
avtomobilskem salonu, zgo-
jilo nekaj podobnega. Avanti-
me je bil kot študija oziroma
prototip na ogled že na neka-
terih prejšnjih pomembnejših
avtomobilskih razstavah, s
Frankfurtom pa je Renault
pri izdelavi bo sodelovala
rancoska Matra, ki izdeluje
tudi espacea) napovedal nje-
govo serijsko izdelavo.
Kaj je avantime? Kupe ali mor-
da enoprostorsko vozilo? Pri Re-
naultu mu pravijo kupe-espace,
kar morda pomeni, da gre za
kombinacijo dveh zelo različnih
avtomobilov. Zunanja oblika je
zelo radikalna, zato pri Renaul-
tu menijo, da ne morejo računa-
ti na zelo veliko prodajo. Na trg
bo avantime pripeljal sredi pri-
hodnjega leta, zanimivo pa je,
da naj bi bilo v njem prostora za
štiri potnike, prtljažnik pa bo
ponujal približno 540 litrov
prostora. Pri izdelavi so upora-
bili tudi aluminij, veliko stekla
(streha je steklena), kolesa so
17-palčna. Za pogon so namenili
3,0-litrski V6 bencinski motor s
po štirimi ventili na valj in s 210
KM, zraven je dodan šeststo-
penjski ročni menjalnik. O ceni
pa tedaj, ko bo avto na trgu. Na
sliki: renault avantime.
Spomladi audi RS4
Nemški Audi je na minulem frank-
furtskem avtomobilskem salonu pred-
stavil vrsto novosti, pri čemer skuša
zadostiti res zelo različnim željam ozi-
roma zahtevam. Med tistimi, ki ljubijo
moč in so pripravljeni za vse to odšteti
kar precej denarja, posebno pozornost
zbuja audi RS4.
Načeloma je to kombijevska izvedenka
audija A4 avant, ki nadaljuje tradicijo zelo
priljubljenega RS2 (315 KM). RS4 nastaja
ob pomoči britanskega Cosvvortha, nav-
zven pa se avto od običajnih različic A4
avant ne razlikuje prav izjemno. Seveda so
platišča z gumami bistveno širša oziroma
obsežnejša (platišča so 18-palčna), luči so
ksenonske, karoserija potisnjena bolj k
tlom ipd. Vendar je tisto najpomembnejše
pod motornim pokrovom. Za osnovo so
vzeli znani motor iz S4 (šestvaljnik, 2,7
litra in 265 KM), ki ima sedaj dva turbin-
ska polnilnika in po pet ventilov na valj.
Pod črto se tako »nabere« 360 KM pri 6500
vrtljajih v minuti, kar zadostuje za pet
sekund do 100 km/h, medtem ko je naj-
večja hitrost tovarniško omejena na 250
km/h. Zraven je dodan stalni štirikolesni
pogon quattro in šeststopenjski ročni me-
njalnik. Po napovedih naj bi RS4 začeh
prodajati spomladi prihodnje leto, stal pa
naj bi (vsaj v Nemčiji) okroglih 120 tisoč
mark. Na sliki: audi RS4.
Čez dve leti »strupeni« mini
čeprav ima nemški BMW s svojim Roverjem, britansko
avtomobilsko tovarno, v zadnjih letih kar veliko težav, je
očitno, da se zaradi tega ne odrekajo različnim načrtom.
Pred leti je Rover že predstavil novega minija. Toda potem je
vse utihnilo, sedaj se znova veliko govori o ponovnem rojstvu te
avtomobilske legende. Med drugim naj bi že leta 2001 luč sveta
ugledala izvedenka, s katero naj bi obudili slavo nekdanjega
cooperja. Avtomobil naj bi namreč poganjal 1,6-htrski motor z
močjo 150 KM. Zmogljivosti bodo seveda skoraj izjemne, kajti
do 100 km/h naj bi ta super novi mini pospešil v manj kot sedmih
sekundah, končna hitrost naj bi bila približno 220 km/h.
Cena seveda še ne more biti znana, verjetno pa to ne bo avto za
vsak žep in vsako garažo.
Vollcsvragnov jubilej
Volksvvagen, ki je bil ustanovljen v tridesetih letih tega
stoletja, praznuje te dni pomemben jubilej - v njegovem
lastniškem in produkcijskem naročju so izdelali 100-milijon-
to vozilo. Ob tej priložnosti je VW v BerUnu pripravil veliko
proslavo, ki jo je med drugim obeležil tudi tako, da se je po
mestu vozilo kar 100 dvojnikov znanih osebnosti. Volksvvagen
sam je v tem času naredil 72 milijonov avtomobilov, preostalo
pa Škoda, Audi in Seat.
Peugeot gre v Mehiko
Romanske oziroma juž-
noevropske avtomobilske
tovarne se na trge južne in
srednje Amerike šele od-
pravljajo, čeprav so vsaj ne-
katere tam nekoč že bile.
Podobno je s Severno Ame-
riko, kar pa je seveda razumlji-
vo, saj mora biti avtomobilski
program denimo za ZDA dokaj
dobro prilagojen velikemu tr-
gu ter specifičnemu okusu. Se-
daj pa iz PSA, ki ga tvorita
Citroen in Peugeot, sporočajo,
da naj bi v Mehiki gradili tovar-
no. Do leta 1962 so tam sicer
prodajali svoje avtomobile,
nato pa je bilo posla konec.
Prodaja predvsem peugeotov
je znova stekla leta 1997, ko so
začeli ponujati peugeote 306,
pa 405 in pred časom 206. Pri
PSA menijo, da je Mehika do-
kaj velik in domnevno tudi
zanimiv trg, poleg tega pa so v
tej državi menda navdušeni
nad njihov prisotnostjo. Kateri
avtomobil naj bi izdelovali, ta
hip še ni znano. Na sliki: peu-
geot 306.
46
ZANIMIVOSTI
Več kot tristo cvetov
Večina gospodinj je ponosna so na bujno cvetoče balkone in okna, če pa jim uspe vzgojiti
kaj res posebnega, so še posebej zadovoljne.
Tako je tudi Lenka Povše, gospodinja na Amerškovi kmetiji v Podlogu ponosna na svojo
angelsko trobento, ki ima več kot tristo rumenih, blagodišečih cvetov. Razkazuje se pri vhodnih
vratih, kjer ji najbolj godi in kjer je na očeh vsakemu, ki pride.	T. TAVČAR
Veternikova v hlevu, kjer so tri krave povrgle šest telet.
Trikrat dvojčki
Dvojčki so pri kravah redki. Pri Satlerjevih, po domače Veternikovih v Založah, pa se je v
dobrih treh tednih zgodilo to kar trikrat. Še posebno zadovoljna sta gospodar Danijel in
gospodinja Zdenka, ker so teleta zdrava in dovolj krepka, tako da se zanje ni bati. Seveda pa je z
njimi vehko dela, saj živinorejci telet v glavnem ne pripuščajo, temveč jih dojijo s posebnimi
posodami s sescem.	T.TAVČAR
Buči kot rog in črka »S«
Ko je Albin Grosek iz Slatine pri Ponikvi kosil koprive na kompostni gredi za hišo, se mu
je kosa nenadoma zataknila. Ko je odstranil koprive in travo, je presenečen obstal, ko je
zagledal dve veliki buči ali, kot jim pravijo pri Grosekovih, kumari.
Bili sta nenavadno veliki in nevsakdanjih oblik. Buča ali kumara v obliki lepe črke S je dolga 120
cm in tehta 4250 gramov, druga v obliki roga pa 96 cm in je nekohko lažja. Oba nenavadna darova
narave bodo spravili v ženski nogavici in obesili v vetroven in suh prostor, da se bosta posuših ta
bosta za dolgo ostali kot lep spomin na leto 1999. Grosekov sin Matej pa se je takole lotil
nenavadnega instrumenta, ki ni dal nobenega glasu, pač pa samo Matejev smeh!	TV
Smokve v
Žalcu
Kot vsako leto v tem ob-
dobju se je tudi letos začel
čas pobiranja in obiranja let-
nih pridelkov.
V Žalcu, natančneje pri blo-
ku v ulici Florjana Pohlina, je
Toni Brčič pridelal neobičajen
sad za te kraje. V razmaku
enega tedna sta mu namref
dozoreli dve smokvi. Drevo je
še zelo mlado, saj v višino meri
komaj dober meter, posajeno
pa je kar v cvethčni lonec. Za
izdelavo figove marmelade bo
še vedno potrebno obiskati ne-
koliko južnejše in toplejše kra-
je. Pogled na smokve ob jutra-
njih svežih temperaturah pa v
nas vseeno ustvari kanček no-
stalgije na preživet dopust ob
morju.	K.B.
Buče velikanke iz Stare vasi
v velenjski Stari vasi se ponašajo z bučami velikankami, pa ne
po teži, temveč po dolžini. Vzgoje teh buč se je pred leti prva
lotila Marija Ževart, ki so jo Starovaščani in Velenjčani bolj
poznali kot Ževartovo mamo, umrla pa je lani. Svoj čas ji je
prinesel seme za buče sorodnik z Danske in dala ga je tudi sosedi
Mariji Lešnik, ta pa svoji sosedi Štefki Meža. Buče sadi ob slivi
tako, da si na njej poiščejo prostor za rast. Lani je bila ena od buč
dolga kar 180 centimetrov, za letošnje pa še ne ve, koliko bodo
merile, saj jih pusti rasti od prve slane.	M.L.
Krompir obrodil krompir
Kmetje so precej svojih pridelkov že pospravili z njiv v kleti.
Med pridelano letino lahko vsako leto zasledimo nekaj
»drugačnih« in zato tudi zanimivih plodov, s katerimi nas mati
narava znova in znova preseneča. Tako so pri Ocvirkovih v
Spodnjih Grušovljah pri Šempetru našli zanimiv primerek
krompirja. Kot lahko vidite na sliki, je mladi krompir začel
rasti v starem, tako da se je stari kar nekako razpočil. Našli ga
niso na njivi med zoranim krompirjem, pač pa v kleti med
lanskimi pridelki.	K.B.
v MODNEM VRTINCU
47
Mini modice za male modofile
V jesensko-zimsko otroško modo prihajajo podeželska oblačilna vzdušja
Otroci prevračajo kozolce
i enakim navdušenjem na
podeželskih tratah ali v
mestnih parkih. Za sezono
jesen-zima 1999/2000 so se
nemara prav zaradi tega po-
deželska vzdušja povabila v
inestno modo, se poigrala z
njo, dodala nekaj izrazitih
akcentov, ki jih pozdravlja
tudi »ta velika« moda, in -
ustvarila povsem novo tren-
dovsko podobo. Enim bo
všeč, drugim malce manj,
tretji pa... no, ko boste naku-
povali novo garderobo za
vašega malčka, sredinčka
ali gospodično oziroma gos-
podiča na pragu adolescen-
ce, prisluhnite tudi njihovim
željam.
Ne izgubite živcev, kadar na
vsa usta protestirajo, ker no-
čejo obleči oblačila, ki je vam
tako zelo všeč. Otroci, čeprav
še tako majhni, kažejo že prve
znake individualnosti, torej
tudi lastnega okusa. Spodbu-
jajte njihov razvoj tudi v tej
smeri, saj vaš otrok nikakor ni
vaš klon. Sploh pa, ste prepri-
čani, da je vaš smisel za obli-
kovanje celostne podobe tako
brezhiben in posnemanja vre-
den?
Kakorkoli, vsaj z enim oče-
som ni slabo malce ošvrkniti
modnih trendov. Nenazadnje
- zato, da jih vsaj do neke
mere upoštevamo, pa tudi so,
kajne?
Torej, v otroški modni sezo-
ni jesen/zima 1999/2000 so
vir inovativnosti znova - bar-
ve. Čisto majčkeno se zgledu-
jejo po odrasli modi, saj po-
stavljajo v ospredje sivo-zele-
ne, medene in črno-bele nian-
se. Kot akcenti pa rdeča, ru-
mena, medena...
Poleg barv bodo letošnjo
modo za hladne dni obele-
žili tudi futuristični mate-
riali, urbani kroji, ki se zli-
vajo v simpatično celoto z
nostalgičnimi, retro vzduš-
ji-
No, tukaj pa naletimo na
modo, ki je na prvi pogled
silno nenavadna, saj spomi-
nja na oblačila podeželskih
frkolinov in deklic iz rev-
nejših vaških družin.
Tiste male gospodične, ki
pred domačim ogledalom
rade zaplešejo v krilcih in
oblekah, bodo gotovo vese-
le kraljične letošnje dekliš-
ke mode - brezrokavne ob-
leke. Volnena, platnena, iz
jeansa, flanele, celo usnje-
na je, pod njo pa lahko vsak
dan oblečejo drugo bluzo
oziroma tanek pulover. In
so - vsak dan drugače oble-
čene!
Yohji Yamamoto in njegove
deklice z biazer ji
čez takšno brezrokavno obleko, ki je lah-
ko kratka, dolga do gležnjev ali sega malce
čez kolena, so nekateri modni kreatorji do-
dali - čisto pravi ženski biazer. Še več -
sloviti modni kreator japonskega porekla
Yohji Vamamoto je tej izrazito damski opra-
vi pristavil še ročno torbico s kratkimi roča-
ji. Menda so male damice nad tem modnim
hitom nadvse navdušene, njihove mamice pa
nič manj.
»Nedeljska« obleka vaških
kratkohlacnikov
Pa nikar ne mislite, da je moda pozabila
na bodoči močnejši spol. Tudi male navi-
hance je oblekla v elegantne hlače in čisto
po moško ukrojen suknjič. Natanko takšno
modno vzdušje, kot je bilo značilno za
nedeljska oziroma »mašna« oblačila v dvaj-
setih in tridesetih letih tega stoletja. Gla-
dek žamet ali lodnu podobno, vendar ob-
čutno bolj mehko tkanino izberite za tak-
šno obleko, pa trenutno zapovedanim tren-
dom ne bi mogli bolj ustreči.
Pika Nogavička z
boo
Malce manj »damsko«, zato
pa toliko bolj nagajivo in vese-
lo je oblačilce, pod katerega
sodijo debele, pisano-črtaste
nogavičke. Kot jih je njegadni
nosila Pika Nogavička, le da je
leva nogavička enaka desni.
Imenitna popestritev lanske
garderobe, ki pa ji lahko nade-
nemo čisto nov videz tudi z
modnim hitom številka dve:
pisano pletenim šalom ali
kvačkano (zanka do zanke, ki
ustvarja videz krzna) boo.
Zatrendovsko
mobilnost-torbice
kengurujke
In kje bo imela mala modo-
filka med igro ali na poti v kino
spravljeno tisto brnečo stvar-
co, preko katere mamica (vse
prevečkrat) preveri, kje se na-
haja in kaj počne? V hiper-
trendovski torbici - kenguruj-
ki, ki tesno objema telo in ima
nekaj silno priročnih, večjih in
manjših žepkov še za druge
nujno potrebne pritikline.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Yohji Vamamoto:
(mini) damice in pol!
Sem novomodna Pika Nogavička z najlepšo
boo okrog vratu!
PrcLdedek je rekel, da je loden, ampak moja
obleka je bolj mehka od njegove.
Torbica za vse, pa še mobi žepek za nameček.
Brezrokavna oblekica - to je
prava stvar!
Nagrajenka septembra je
Mateja Lajh, Na Zelenici 9,
Celje, ki je pravilno odgovo-
rila, da pončo izvira iz Južne
Ameriki, kjer je ogrinjalo
Indijancev. Za nagrado si bo
lahko izbrala hlače podjetja
Zarja Scala Petrovče.
Nagradno vprašanje oktobra:
SLOG ROMANTIČNIH, S KRZNOM OBROBUENIH OBLAČIL
JE DOBIL IME PO JUNAKINJI SLAVNEGA ROMANA:
a)	Ani Karenini;
b)	Lauri Ashley.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
natečaj mladih
kreatorskih talentov
Tokrat objavljamo dve ideji na temo večernih oblek v rdeči barvi.
^^Zaplesala bom v pliseju«:
^S-letna Karmen Primožič,
gostinski poslovodja iz
Šmartna ob Paki.
»Ko se dan prevesi v noč«:
Lara Hojski iz Maribora, di-
jakinja srednje tekstilne šole
Maribor.
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Rojstni dnevi, miinsico
icoio in zibelica
Vinko Debelak pred rojstnim dnem sam na Triglavu - Drofenikovo poslednje kolo na Sotli - Poplava leta 1954 in zibelka Bena Podergajsa
Pred časom smo na tej stra-
ni predstavili nekaj zgodb
županov Celjskega iz otroš-
kih let. Tokrat so na vrsti še
trije, ki so bili oziroma so na
pomembnih gospodarskih
funkcijah ter so veliki ljubi-
telji planinskega sveta.
Preboldski župan Vinko
Debelak se zelo rad spominja
otroških let v Šeščah, kjer je
bil rojen ter pozneje v Latkovi
vasi, kjer živi tudi danes. S
prijatelji so veliko raziskovali
zanje skrivnostni svet med
Savinjo in Bolsko. V osnovni
šoli ga je, tako kot številne
druge sošolce, navdušil za
športne dejavnosti profesor
Adi Vidmajer (današnji pod-
predsednik Planinske zveze
Slovenije). Malega Vinka je
najbolj zamikala atletika, še
posebej skok v višino. Na lo-
kalni ravni je dosegel zelo do-
bre rezultate. Iz tistega časa
izvira njegova ljubezen do go-
ra, saj je do danes prehodil
večino slovenskih planinskih
transverzal, celo po večkrat.
Pred nekaj dnevi je bil na
vrhu Triglava, tolaat sam.
Obiskuje celo jamarsko trans-
verzalo, pri čemer ni odveč
spomniti, da slovi preboldski
kraj po jamarskem klubu Čr-
ni galeb.
Oče prvega preboldskega
župana Vinko Debelak sta-
rejši je bil pekovski mojster,
mama Silva uslužbenka pre-
boldske tekstilne tovarne.
Njun sin Vinko je končal celj-
sko srednjo gradbeno šolo
(njegova razredničarka je bila
profesorica Cveta Varlec-Sa-
dar) ter nato diplomiral na
ljubljanski gradbeni fakulteti.
Na šolska in študentska leta
ima zelo lepe spomine. Prejš-
nji teden je praznoval 43.
rojstni dan, skupaj s svojo
družino, staršema in bratom
Francijem (brat je tekstilni
inženir v preboldski tovarni
ter zaključuje magistrski štu-
dij) . Vsi živijo v Latkovi vasi in
se zelo dobro razumejo.
Vinko Debelak se je kot
gradbeni inženir zaposlil naj-
prej kot statik Projektivnega
biroja Velenje, nato je bil kot
podpredsednik žalskega ob-
činskega izvršnega sveta, za-
dolžen za okolje in prostor,
zdaj je direktor delniške 4ruž-
be Ingrad VNG na celjski Lavi.
Župan Podčetrtka Marjan
Drofenik se je letos srečal z
Abrahamom. Odraščal je na
srednje veliki kmetiji v Imenem,
kjer živi. Kmetija z bogato mli-
narsko tradicijo je tik ob reki
Sotli. Drofenikovi so imeli ene-
ga zadnjih mlinov ob tej reki.
Osnovno šolo je obiskoval v
Podčetrtku, v času ko je začel
zelo uspešno ravnatelj sko pot
Jože Brilej (med drugim gra-
ditelj Koče pri čarovnici v
Olimju). V šoli s kombiniranim
poukom si je 12 sošolcev iz
razreda nabralo toliko znanja,
da so kar štirje diplomirah na
visokih in višjih šolah (med
njimi mag. Franci Počivalšek,
ki je med vodilnimi slovenski-
mi finančniki, tudi vladni sve-
tovalec za
monetarni si-
stem v času
uvedbe prve
slovenske va-
lute). .Marjan
Drofenik je
po pouku po-
magal na
kmetiji, naj-
prej s pašo ži-
vine, kjer si je
krajšal čas s
knjigo v roki.
Mama Ma-
rica se je po-
vsem posve-
tila družini in
kmetiji, oče
Kari je delal
kot voznik
tovornjaka
ter je bil pred
upokojitvijo
voznik avto-
busa mari-
borskega Certusa. Družina se
je poleti po težkem kmečkem
delu odpravila s kolesi na ko-
panje v prvi, skromni bazen z
vodo Atomskih toplic. Marja-
nov mlajši brat Matevž je da-
nes vodja strežbe v Atomskih
toplicah, sestra Monika Jug
učiteljica v Mestinju.
Marjan Drofenik je po kon-
čani srednji tehnični šoli v Krš-
kem študiral v Mariboru ter
postal diplomirani strojni inže-
nir (študentski standard si je
izboljšal s prodajanjem vstop-
nic v bazenu Atomskih toplic).
Med študijem je bil Tamov šti-
pendist ter je nekaj let delal v
tej mariborski tovarni, še kot
absolvent pa je bil redno zapo-
slen kot predavatelj na tam-
kajšnji srednji tehniški šoh.
Doma so vse bolj potrebova-
li pomoč, zato se je leta 1980
vrnil domov. Deset let je delal v
Štorah, kjer je postal direktor
Valjarne II., nato so ga povabili
v šmarsko občinsko stavbo.
Tam je bil nato izvoljen za pod-
predsednika takratne občinske
vlade, bil pa je tudi šmarski
podžupan. Nato so ga izvolili
za prvega župana Podčetrtka,
na funkcijo, ki jo opravlja drugi
mandat. Včasih je v prostem
času veliko planinaril, zdaj ga
bolj posveča knjigam.
V občini Vojnik je v teh dneh
zaradi občinskega praznika ve-
selo, saj odpira župan Beno
Podergajs nove ceste. V Vojni-
ku je odraščal na kmetiji, kjer
se je njegova mama Ida po-
vsem posvetila družini in do-
mu, pokojni oče Ludvik pa je
bil zaposlen v Emu ter nato v
Cinkarni. Doma so imeli konje,
zato je oče v šestdesetih letih z
njimi, v sodelovanju s KS, prvi
organizirano odvažal tamkajš-
nje odpadke. Danes 46-letni
župan Vojnika ima dve leti
mlajšega brata Ludvika, ki živi
na domačiji staršev (Beno Po-
dergajs je postavil novi dom v
neposredni bližini).
Njihova domačija je tik ob
potoku Hudinja ter jo je leta
1954 hudo prizadela poplava. V
hiši so imeli v kratkem času
približno dva metra vode, ki je
dvignila Benovo zibelko, ven-
dar so ga pravočasno rešili.
Med obiskovanjem vojniške
osnovne šole je pogosto reciti-
ral na različnih proslavah ter
igral v gledališki skupini učite-
ljice Marije Ahtik. Po pouku je
veliko delal na kmetiji. Kot 12-
letni fantič je kosil doma ter po
soseščini z eno od prvih dveh
kosilnic vojniškega kraja (prva
je bila Prekorškova).
Po osnovni šoli je nadaljeval
šolanje na srednji verski gim-
naziji Želimlje, v kraju, kjer je
napisal Fran Šaleški Finžgar
roman Pod svobodnim son-
cem. Tam je veliko prepevaj,
gimnazijskem zboru ter v
samblu, ki je nastopal po vsoi
Sloveniji. Takratna država v^
ske gimnazije ni priznala, zat,
so morali dijaki vse izpite ^
maturo še enkrat ojDravljati
gimnaziji Ljubljana-Sentvid. p
maturi je začel s študijem n
ljubljanski teološki fakultej
vendar ga je zaradi zdravstva
nih razlogov prekinil. Po izn
brazbi je ekonomist, saj sej
pozneje ob delu izobraževal ^
Mariboru. Zaposlil se je v Bm
ki Celje, kjer je bil pred izv^
tvijo za župana tri leta na čeH
Celjske mestne hranilnice. ŽiJ
pansko funkcijo opravlja dni
mandat.
V domačem kraju je bil pre
sednik kulturnega društva vi
kot dve desetletji ter je dol
pel v moškem pevskem zbo
ter v vokalnem kvintetu. Zel
rad ima planinski svet, zato je
času zaposlitve v Banki Celj
ustanovil njeno planinsko seli
cijo, v Vojniku pa planin«
društvo. Trenutno je predse«
nik vojniškega župnijske«
sveta, dva mandata je bil pr«
sednik sveta domače šoM
Redke trenutke prostega čm
preživlja z družino: soprM
Vida je v kadrovski službi cel
skega zdravstvenega dom
starejša hči Tjaša obiskuje ;
letnik I. gimnazije, mlajši Tile
je v 6. razredu osnovne šole.
brane jerank(
Družina Debelak, Vinko stoji pred očetom.
Marjan Drofenik s sošolkami in sošolci v osnovni šoli. Na sliki
drugi fant z leve, zraven je tudi nekdanji upravitelj šole v
Podčetrtku Jože Brilej.
Družina Podergajs iz Vojnika. Z leve proti desni oče Ludvik,
sinova Ludvik in Beno (današnji župan občine Vojnik) in
mama Ida.