UNIVERZA KRALJA ALEKSANDRA PRVEGA
V	LJUBLJANI
ZBORNIK
ZNANSTVENIH RAZPRAV
XIII. LETNIK 1986-37
IZDAJA
PROFESORSKI ZBOR JURIDIČNE FAKULTETE
V	LJUBLJANI 1937
Vsi letniki Zbornikov so še v zalogi fakultete, kjer se dobe po sledečih cenah: 30 Din (I); 35 Din (II); 50 Din (IH); 60 Din (IV); 100 Din (V);
md!!	,VIIIIi	“Din <“>• 60Di“ «»73 Di"
Kdor naroči vse letnike (I—XIII), plača skupaj 430 Din.
Člani »Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani« imajo */a popusta, plačajo torej za komplet (13 letnikov) 287 Din, posamezne letnike od I—XII pa dobe za polovično ceno.
Znanstvene razprave, objavljene v Zbornikih I. - XII.
7'	' i>4 J 7/'■( ,	.	'	iV . ■	j	'i
i. Pravnozgodovinske:
DOLENC: a) .Pravosodštvo pri novomeškem inkorporiranem uradu nemškega Viteškega redp v letih 1721 do 1772 (Zb. I); b) Pravo-sodstvo cistercienške opatije v Kostanjevici in jezuitske rezidence v Pleterju od konca 16. do konca. 18. štoletja (Zb- JU): c) Pravosodstvo •klevfevške in boštanjske graščine od konca 17. do začetka 19. stoletja (Zb. V); č) Pravni institut »Klausel des allgomeinen Lands.chadenbundeš« v slovenskih deželah (Zb. VII); d) Osebno- in rodbinskopravnu vprašanja. v pravosodstvu slovenskih ljudskih sodišč (ZbX)i e) Pravne razmere v Brežicah od 1. 1585. do 1., 1651 (Zb. XII).
JASINSKL.a) Kaj je najpotrebnejše /.& slovansko primerjalno ravno zgodovino? (Zb. I); b) Kada i na koji način je bio sestavljen _astavski statut? (Zb. III): c) Prehod od ustnega običajnega prava k pisanemu zakonu (Zb. IV): 6) Zakoni erada Vcprinca (statut Vepri-1im$si)jZb. V); k)	■)'-
k6rošec:
VI 3) (Zb. VII): odlomki Ga je vi h KREK: Pome POLEC: , a)
16. do 18. stoletj (Zb. IX)'.
E
Zbirke (K Bo j. IX); c) Novi
>. I).
ah deželah' ajd ha. Kranjskem
KUSE J: a) i državo (Zb. I){ b prava (Zb.. II); c lege ferehda (Zl prejšnjem in po in njeno pravo v voslavne cerkve > voslavne cerkve
DOLENC;' a stavka čl. 12 Vi kazni na prostOs
c) Zločinec iz p kazni) (Zb VI);
d) »Naklep« in » (Zb. XI).
MAKI,ECOV: kazenski zakoni! b) Osebnost zloči.
i za cerkev in ju patronatu ega lege lata in de lih zakonih po atoliška cerkev vila srbske pra-ilih srbsko pra-
zadnjega od-5iu izvrševanja
encev (Zb. IV); »treni določitvi ■eVUre (Zb IX); ine Jugoslavije
i za edinstveni;
n cev (Žb. VI);
o; v/seonosi zuii:iiiui .	IO/.01KM.HI	plava	„	posebnim	ozirom
na kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije (Zb. VII); p) Pravna narava odredb zoper otroke in mlajše maloletnikc v kazenskem pravu kraljevine Jugoslavije (Zb. IX): č) O pojmu in nalogah kriminalne politike (Zb. X); d) Pravna narava prisilne objave sodbe (Zb. XI): e) Jugoslo-
-	-	•	‘	,.U^„UKnl.	.I7U	YTT»
iZ.D. A.;; ui Uravna narava pfishub uujajc suuuc
vanska judikalura v očuvalnjh odredbah (Zb. XII).
•• a ' [I V '/ ' .-i ^ luV'v (V- /•; .c-VV“ ‘
4. Državljanskopravne:
LAPAJNE: a), Dahašuje krtndicije	(Zb. V),:	b).	Šppri	b osnovnih
pojmih prava zastaranja (Zb. VII);	c)	Bpgreshi	zahtevki našega
državljanskega prava (Zb. IX); jj)) Sphri	za	mejo	(Zb.	X); č)	Spori v pogledu vzročne zveze (Zb. XI).	,
5, Negmotuoprnvni:
ŠKERLJ: a) Utedba o; zaščiti industrijske svojine (Zb. I); b) O izumu, stvorjenim v »službi« (Zb. V).	,
UNIVERZA KRALJA ALEKSANDRA PRVEGA
V	LJUBLJANI
ZBORNIK
ZNANSTVENIH RAZPRAV
XIII. LETNIK 1936-37
IZDAJA
PROFESORSKI ZBOR JURIDIČNE FAKULTETE
V	LJUBLJANI 1937
TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN)
i' o M : h . »i
o i o o ? ,r
Kazalo — Table des matieres
Univ. prof. dr. iur. et lion. c.
Metod Dolenc:
Odnosi med glavnimi in stranskimi kazenskimi zakoni ........................... 1
Univ. prof. dr. Joso Jurkovič:
Javnopravna pogodba ...	54
Univ. doc. dr. Gorazd Kušej:
O razmerju med državo in veroizpovedmi po jugoslovanski verski zakonodaji 73
Univ. prof. Aleksander Makle-cov:
Kazenskopravna veda in kriminologija (K vprašanju klasifikacije kriminalnih ved)...........................107
Univ. prof. dr. Janko Polec: Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja (Prispevek k agrarno-pravni in socialni zgodovini Slovencev) . . .	135
Kontr. univ. prof. dr. Evgen Spektorskij:
Osemdesetletnica Rudolfa Stammlerja..................215
Univ. prof. dr. iur. et bon. c. Metod Dolenc:
Rclations entre lois princi-pales et lois accessoires en droit penal.......................53
Univ. prof. dr. Joso Jurkovič:
Le contrat de droit public .	72
Univ. doc. dr. Gorazd Kušej:
De la relation de 1’fitat et des cultes d'apres la legisla-tion yougoslave correspon-dante............................105
Univ. prof. Aleksander Makle-cov:
La Science du droit penal et la criminologie (Contribu-tion au probleme de la classi-fication des Sciences crimi-nelles)..........................132
Univ. prof. dr. Janko Polec:
Die Verkaufrechtung der Untertansgriinde in Krain am Ende des 18. Jahrhunderts	211
Kontr. univ. prof. dr. Evgen Spektorskij:
Les quatre-vingts ans de Rudolf Stammler..................227
Red. univ. prof. dr. iur. et lian. c. Dolenc Metod:
Odnosi med glavnimi in stranskimi kazenskimi zakoni.
1. Obča problematika.
A.	Materialnopravni predpisi z ozirom na časovni postanek zakonov. § I. Obstojanje t. zv. stranskih kazenskih zakonov je predvideno v samem kazenskem zakoniku (kot enem izmed obeh »glavnih« kazenskih zakonov). Imenuje jih § 13. kaz. zak. »posebni« (srb. »naročiti«) zakoni. Izraz »stranski« (srb. »sporedni«) zakon je povzet iz teorije, a je značilnejši. Besedilo S 13. kaz. zak. pa ne razlikuje stranskih kazenskih zakonov po času nastanka. Po njegovem besedilu bi bili pač lahko: a) iz dobe pred I. novembrom 1918. koi rojstnim dnem države kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. današnje Jugoslavije, ali b) iz dobe od prej navedenega dne do dne 9. februarja 1929.. ko je bil kaz. zak. razglašen v Službenih Novinah in »stopil v veljavo« (srb. »u život«: i? 405. kaz. zak.); ali c) iz dobe po razglašenju kaz. zak. dotlej, da je dobil obvezno moč v vsej državi, t. j. do dne
I.	januarja 1930.; ali č) iz dobe po tem, ko je kaz. zak. že dobil obvezno moč. Resnično so stranski zakoni v vsaki teh dob nastajali, odnosno eksistirali. Vprašanje je, ali obsega predpis § 13. kaz. zak, vse te vrste »posebnih« (stranskih) zakonov in v kateri meri velja za nje.
V	tem pogledu moramo pred vsem vpoštevati, da je bil in je kaz. zak. zasnovan na dihotomiji (zločinstva, prestopki), to pa predpostavljaje. da pride ka j kmalu do zakona o prekrških. ki jih bodo vse sodila občna upravna oblastva prve stopinje, — razen tistih, ki jih zagreše mlajši maloletniki. Iz tega moramo sklepati, da velja predpis § 13. kaz. zak. samo za stranske kazenske zakone, ki urejajo kaznovanje zločinstev in prestopkov, ne pa prekrške. S tem
pridržkom pristopimo k rešitvi vprašanja, katere vrste stranskih kazenskih zakonov pridejo za določbo iz § 13. kaz. zak. v poštev.
§ 2. k a). V zakonu, ki je uveljavil in uvedel kazenski zakonik z dne 16. februarja 1929., je bilo določeno, da prestanejo veljati dne 1. januarja 1930., ko dobi kaz. zak. (torej tudi § 13) obvezno moč, vsi dotlej v državi veljajoči občni kazenski zakoniki — šestero po številu —, a z njimi tudi vse njihove izpremembe in dopolnitve. Napravili se je hotela v tem pogledu namenoma tdbuld rasa. Tu pride do potrebnega vpoštevanja zgoraj navedeni pridržek: Da si citira čl. 4. uvod. zak. kaz. zak. izrečno, da prestanejo veljati kazenski zakoni o zločinstvih, prestopkih in prekrški h. vendar prestanek določb o prekrških stvarno ne more veljati. Mišljena je bila le navedba nazivov kazenskih zakonikov. To je prišlo do jasnega izraza v zakonu, s katerim se je začasno podaljšala veljavnost predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. decembra 1929., ki je stopil takoj v veljavo. a je dobil moč dne 1. januarja 1930.. torej istočasno s kaz. zak. Če pa velja ta utesnjevalna določba za prejšnje kazenske zakonike, mora isto veljati tudi za njih izpremembe in dopolnitve, kolikor se tičejo dejanskih stanov, ki se kaznujejo kot prekrški. Tako je prišlo do tega. da je zak. o podal j. prekršk. dobil pač značaj stranskega kazenskega zakona, ki pa vendar ne spada v okvir § 13. kaz. zak. kot »posebni« zakon.
K b). Člen 5. uvod. zak. kaz. zak. je odredil, da prestanejo še veljati, ko stopi kaz. zak. z d ne 17. j a n u -a r j a 1929.. v veljavo, t. j. dne 9. februarja 1929., ukaz z dne 25. februarja 1919., uzakonjen dne 21. aprila 1922., ki nas tu ne more več zanimati, dalje pa tudi »vsi drugi zakoni, kolikor obsezajo predpise o kaznivih dejanjih, ki so predmet tega zakonika« (kaz. zak.). V izvirniku se glasi podčrtano besedilo »stopanjem na snagu«, kar ne ustreza točno besedilu i? 405. kaz. zak.. ki razlikuje »stopanje u život« in »dobivanje obavezne snage«. Zakonodavee je mislil kakor v čl. 4. leg. cit. tudi tu »dobivanje obavezne snage«, sicer bi v času od 9. februarja 1929. do i. januarja 1930. nastopil za-konodavni »vacuum. . Tu bi niti ukuz z dne 25. februarja 1919., odnosno zakon z dne 21. aprila 1922. ne bil veljal.
kar pa ni bilo mogoče: saj se je v praksi mirno naprej uporabljal kot zakon, ki velja. Isto bi. seveda, veljalo tudi glede vseli drugih zakonov, kolikor obsezajo predpise o kaznivih dejanjih, ki so predme! tega zakona (kaz. zak.). Tudi v tem pogledu se je praksa postavila na pravilno stališče preko netočnega, deloma celo zmotnega besedila čl. 5. leg. cit.
I oda ta določba ima še dalekosežnejši pomen v tem pogledu, da navzlic pridržku, ki smo ga morali napraviti glede tabulae rasae iz prejšnjih stranskih zakonov (zg. § 1 in fine), ki so bili iz prejšnjih držav prevzeti, odpravlja veljavnost tudi tistih določb prejšnjih zakonov, ki so ostali, ker so bili le kot prekrški kriminalizirani in penalizirani. čim daje edinstveni kaz. zak. za nje predpise, seveda tako. da so postali prejšnji prekrški (Uebertretungen) po novih predpisih prestopki (Vergehen). Če pravi čl. 5. leg. cit., da naj bodo ti predpisi o kaznivih dejanjih novega kaz. zak. pred m e t tega kaz. zak., to ne more veljati baš za tehnični izraz, vendar daje določno smer za tolmačenje — ne v tem smislu, kakor da bi bil potreben identičen dejanjski stan (»biče kažnjivog dela«), ampak —. da se daje zaščita zoper izvestne kršitve takorekoč iste pravne dobrine, ki se zanjo zahteva ista krivdna oblika v obeh normah, v prejšnji in novi. Popolne identičnosti si ne moremo misliti. Za to se je praksa postavila na pravilno stališče, da so n. pr. določbe avstrijskega »devastacijskega« zakona z dne 25. maja 1883. prestale veljati, in to. kakor dostavljamo mi. ne samo po čl. 4. uvod. zak. kaz. zak. glede prestopkov, ampak po čl. 5. istega zakona tudi glede prekrška, ki ga je vseboval § 3. »devast.« zakona.
K c). V to dobo spadajo tudi vsi stranski zakoni, izdani od 9. februarja do 31. decembra 1929., ki smo o njih ugotovili zmotno označbo po zakonodavcu pod b) z vsemi tam navedenimi pripombami. K obema pa pripomnimo, da so v tej dobi obnarodovane izpremembe dne (). januarja 1929. izdanega zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in da je izšel zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti dne
29.	marca 1929.. ki je bil še v istem letu dne 10. avgusta 1929., izpremenjen. pa je veljavnost splošnih predpisov (občega) kaz. zak. po svoje uredil. C) vsem tem bo še govora.
K č). Če pride do »posebnega zakonu« po tem. ko je kuz. zuk. dobil obvezno moč torej po I. jun. 1930., in če odreja § 13. kaz. zuk., da se predpisi »tega« zukonu (kaz. zak.) ne uporabljajo na osebe, ki se kaznujejo po posebnih zakonih, potem sledi iz tega nujno, da mora biti v vsukem bodočem, časovno po kaz. zak. izdanem stranskem zakonu samem posebej navedeno, kaieri predpisi iz občnega dela kazenskega prava (ne: kaz. zak.) se morajo uporabljati. Ker pa je jasno, du se storilci kaznivih dejanj iz »posebnih zakonov« morejo kaznovati le. če gre zu neki v teh posebnih zakonih krimi-nalizirun in penulizirun dejanski stan. sledi iz tega. da se morejo besede »predpisi tega zakonu« nanašati edino le na občni del kazenskega zakoniku. Predpisi posebnega dela na noben način niso uporabljivi na delikte iz stranskih zakonov.
5? 3. Uvod. zak. kaz. zak. je v čl. 6. naruvnost odredil, da ostanejo v veljavi kot stranski zakoni: zakon o tisku z dne (). avgusta 1925. /. izpremeinbami z dne (>. januarja 1929. in zakon o zaščiti javne varnosti in redu v državi z dne 6. januarju 1929. (O prvotni navedbi vojuškegu kazenskega zakoniku Kraljevine Srbije kot takšnega posebnega zakonu, ki ostane v veljavi, ne bomo govorili, ker je bil poslej zamenjan z onim z dne II. februarja 1930. tako. du je bil tudi čl. 7.. ki se je nunašal na vojaški kaz. zak. Srbije, povsem razveljuvljen.) Vprav glede ostalih dveh stranskih zakonov (tisk. zak.. zak. o zašč. drž.) je pa drugi odstavek čl. 6. leg. cit. odredil, da zu nju velju izjemno od predpisa i? 13. kaz. zak., kolikor se v njima izrečno ne odreja kaj drugega, občni del kaz. zak. To je stopilo v veljavo in dobilo obvezno moč 26. februarja 1929., torej še preden je dobil kaz. zak. sam s svojim § 13. obvezno moč (1. januarju 1930.). Tu unticipuciju veljavnosti § 13. kaz. zak. za nu-vedenu posebna zakonu seveda v praksi ni motila, čeprav zakonoduvno-tehnično gotovo ni bilu posrečena.
B.	Materialno-prjivni predpisi z ozirom na vsebino zakonov. § 4. V tem pogledu smo že ugotovili v § 2č), du bi moruli stranski kazenski zakoni (»posebni« zakoni v smislu S 13. kaz. zak.) na kakršenkoli način navesti, kaieri občni predpisi veljajo zunje, ker se brez občnih predpisov osebe zbog storjenegu dejanja (§ 13. kaz. zak.!) ne dajo kaznovati.
Omenimo naj mnenje (T o m a Živanovič, Krivični zakonik itd., i/ g. 1930.). da se S 13. kaz. zeik. nanaša samo na lisle zakone izven kaz. zak.. ki imajo »svoj občni del in kolikor ga imajo«. Ker pa nima tega noben stranski zakon, naj bi vendar veljali predpisi občnega dela kaz. zak. Utemeljuje se ta nazor, češ da je formulacija čl. t>.. odst. 2. uvod. zak. kaz. zak. netočna. S iako argumentacijo pa se jasno besedilo v § 13. kaz. zak. ne da potisniti na stran.
V	resnici je zakonodavec glede navedbe občnih predpisov postopal različno. Mi hi razlikovali četvero zvrsti (tipov):
a) Zakonodavec čisto določno izreka v samem stranskem zakonu, kateri občni predpisi veljajo na ta način, da se sklicuje izrečno na občne predpise kaz. zak.;
b) on izreka prav tako v samem stranskem zakonu, da veljajo občni predpisi kaz. zak., toda daje za določena kazniva dejanja, ki jih sam ustanavlja, v izvestnih pogledih nove predpise, ki se ne ujemajo z onimi v splošnem delu kaz. zak.;
c) on izreka samo v nekaterih pogledih, da velja to in to. kar ne ustreza občnim načelom kaz. zak., o vseh drugih načelih pa ne govori in tudi sicer ne odreja ničesar;
č) zakonodavec se sploh ne izjavi določno, kaj naj velja glede splošnih načel.
Praksa si mora torej v primerih c) in č) sama pomagati, da spozna, kaj naj velja. Vprašanje uporabe analogije pustimo za sedaj še na strani, za to se ne oziramo na možnost, da bi bil zakonodavec molče predpostavljal, da gre za primer a).
Predvsem naj se ozremo po primerih č). Ne moremo, niti ne smemo misliti, da ne bi bilo nobenih občnih predpisov. Saj jih § 13. kaz. zak.. čeprav eliptično, vendar sam predpostavlja. Kje tiče ti predpisi? Smiselno vsekakor v občnem delu kaz. zak. Čisto določno pa to ni nikjer rečeno, pač pa konkludentno. Kajti, kakor hitro zakonodavec odredi kaznivost s sankcijami, ki jih naj izreče sodišče, je mišljeno kazensko sodišče. To pa sme glede stranskih kazenskih zakonov postopati samo na podlagi sodnega postopka, ki se uvede in izvede po sodnem kazenskem postopniku (gl. § 1. s. k p). Ker pa je postopek po tem glavnem zakonu zasno-
van edino le z ozirom na splošni del glavnega kaz. zak., mora veljati tudi to, da se uporabljajo tam. kjer posebni, stranski zakon molči o občnih predpisih, občni predpisi kaz. zak.
Za primere e) smemo reči. da spadajo delno tudi v skupino č) in da velja za nje tudi še pravilo »exceptio firmat regulam in casibus non exceptis«.
Vsekakor pa problem, ki ga obravnavamo, zakonodavno ni tako odlično rešen, da bi v praksi ne prišlo do izvestnih težav. I reba je v izvestnih primerih križajoča se načela cepiti, primerjati, spravljati v sklad itd. Tu trčimo sedaj na vprašanje uporabnosti analogije.
§ 5. Izključena je uporaba analogije glede kaznovanja radi dejanja, za katero ni predpisal zakon, preden je bilo storjeno, da bo in kako bo kaznovan oni. ki ga stori (§ 1. kaz. zak.). To se pravi: Dejanski stan, ki bodi podlaga kaznovanja, mora biti v objektivnem in subjektivnem pogledu dan in je edino uporaben, isto tako kazen, ki mora biti vnaprej zagrožena. Vprav to pravilo pa naj bi po § 13. kaz. zak. ne veljalo za »posebne« (stranske) zakone, če bi eksistirala v tem pogledu zgolj la njegova določba. Toda predpis o neuporabnosti analogije je vsebovan tudi v čl. S. ustave, velja torej tudi za kazniva dejanja iz stranskih kazenskih zakonov.
Iz načela § t. kaz. zak. pa ne sledi, da bi bila analogna uporaba drugih materialnopravnih kazenskih določb izključena. če se ne tičejo določbe o ustanovitvi kaznivega dejanskega stana in kazni. Vendar se po načelu »in dubio mitius« uporaba analogije baš omenjenih določb nikdar ne sme vršiti in malam partem rei; pač pa nasprotno, seveda pod pogojem, da ni analogija po besedilu neke odredbe posebej naravnost zabranjena. To mora tudi za uporabo občnega dela kaz. zak. veljati, kjer ni po stranskih zakonih izrečno izključena, če gre za tolmačenje predpisov le-teh, ki se križajo ali niso v skladu s splošnimi predpisi iz občnega dela kaz. zak.
Opozoriti pa je treba, da ima minister pravde zakonito pooblaščenje za avtentično tolmačenje zakona o volitvah narodnih poslancev z dne 10. septembra 1931.. če bi se poj a-
vile v njem nejasnosti, torej tudi glede kazenskopravnih določb (§ 97. lep. cit.). Seveda tolmačenje ne sme iti preko meja. določenih v § 1. kaz. zak.
C.	Formalnopravni predpisi. § 6. Posebnih formalnopravnih zakonov — razen zakona o državnem sodišču za zaščito države — nimamo. Ustrezni predpisi so upleteni v materialnopravne stranske kazenske zakone.
Načeloma odreja čl. 9. uvod. zak. kaz. zak., da se uporabljajo določbe s. k. p. izključno, kolikor v posameznih stranskih zakonih ni izrečno kaj drugega določeno, in sicer od tedaj dalje, ko dobi sodni kazenski postopnik obvezno moč. Veljavnost so po isti določbi izgubili: 1. vsi prej za Srbijo. Črno goro. Hrvaško in Slavonijo, Bosno in Hercegovino, Slovenijo in Dalmacijo. Vojvodino in Medmurje veljavni sodni kazenski postopniki. kakor tudi na njih sloneče dopolnitve in izmenjave. Torej tudi tu —. kakor smo zgoraj dejali (S 2. a), — »tablila rasa«. Poleg (e odreditve so bili:
2.	razveljavljeni tudi vsi drugi zakoni, ki obsegajo predpise za postopanje pred rednimi sodišči, kolikor so v nasprotju z zakonikom o sodnem kazenskem postopanju.
V	veljavo je stopil s. k. p. po S 500. za vso državo istega dne, t. j. 23. februarja 1929.. obvezno moč pa je dobil v področju apelacijskih sodišč Ljubljana. Split, Novi Sad. Sarajevo. Zagreb I. januarja 1930.. v področju apelacijskega sodišča Beograd dne I. aprila 1931.. v področju apelacijskega sodišča v Skopi ju glede okolišev okrožnih sodišč Vranje Leskovac, Niš. Pirot dne I. aprila 1931.. glede ostalih okrožnih sodišč dne I. novembra 1934.. na področju Velikega soda v Podgorici tudi dne 1. novembra 1934. V drugem delu določbe čl. 9. uvod. zak. kaz. zak. so bili mišljeni zakoni izza časa ustanovitve države Srbov, Hrvatov in Slovencev pa do dne. ko je dobil s. k. p. obvezno moč, kar pa je bilo različno. Vendar je čl. 10. uvod. zak. kaz. zak. odredil, da ostanejo v veljavnosti predpisi o kazenskem postopku v zakonu o iisku z dne (). avgusta 1925. (brez dostavka iz odst. 2.. čl. 5. istega zakona, kar pa ni moglo ničesar pomeniti, ker dotlej ni bilo nobenih izprernemb). in pa zakon o državnem sodišču za zaščito države z dne S. januarja 1929.. toda tako, da z dnem. ko dobi s. k. p. obvezno moč (torej različno v različ-
nih področjih apelacijskih sodišč) veljajo vendar le predpisi s. k. p., kolikor s samim zakonom o državnem sodišču za zaščito države ni odrejeno izrečno kaj drugega. Ta zakon pa je bil dopolnjen 31. decembra 1929. tako, da omenjeni pridržek ni več vpošteven.
Po vsem tem bi sodili, da sta edino le zakon o tisk.ii in zakon o državnem sodišču za zaščito države t. zv. stranska kazenska zakona s procesualnimi izjemami. V resnici pa pride zakon o začasnem podaljšanju zakonskih predpisov
o	kaznovanju prekrškov tudi še v poštev.
§ 7. Iz doslej-šiijih izvajanj sledi, da je načelna določba § 13. kaz. zak. za procesualno pravo naravnost preobrnjena; velja namreč primarno vse. kar določa s. k. p., izjeme morajo biti izrečno ustanovljene. (Ni da bi še le poudarjali, da določba § 13. kaz. zak. za formalno kazensko pravo sploli ni bila izdana.)
Prav na enak način pa je tudi vprašanje analognega uporabijevanja predpisov s. k. p. rešeno, namreč narobe kot v kaz. zak. Sam s. k. p. se mnogokrat sklicuje na analogno uporabljanje svojih določb, dasi v tem pogled n ni ustanovil splošnega pravila. Torej je po ideologiji, da vel jajo vse določbe s. k. p. primarno, tudi pri stranskih zakonih s formalnopravnimi predpisi analogija principialno dopustna, seveda le tedaj, če ni v tem pogledu zakonito besedilo stranskega zakona kaj drugega odrediIo. Pri doslejšnjih stranskih zakonih ta pridržek ni prišel do uporabe, ni pa izključeno. da se nekaj takšnega ne bi v kakšnem bodočem zakonu odredilo. Upravičeno razlikovanje o uporabi analogije na kvar ali v prid obdolženca se v našem primeru formalnega kazenskega prava ne da zamisliti.
II.	Posamezne materialnopravne izjeme.
S S. Uporaba analogije: S I. kaz. zak. Edina izjema od načela, da analogija ni dopustna, če gre za vprašanje kaznivosti določenega dejanskega stana in zagrozitve kazni (§ I. kaz. zak.; gl. zgoraj naš § 5) je ustanovljena glede ministrske odgovornosti po čl. (7.. odst. 2., zak. o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929. Tu pa ne moremo misliti, da bi bila ta izjemna določba, ki hoče
ščititi državo in državljane pred samovoljnostjo ministrov, /oper ustavne določbe, ker sama ustava citiranega zakona ni razveljavila. O upravičenosti te izjeme torej ne dvomimo, mislimo pa. da mora veljati kot potrdilo načela po reku: exceptio firmal regulam in casibus non exceptis. Sicer itak ne pride do večje praktične uporabe, ki pa bi bila povsem izključena, če bi obveljala tudi tu načelna nedopustnost uporabe analogije.
Posebej moramo načeti vprašanje dopustnosti analogije v zadevah radi sojenja prekrškov. Veljavnost zakonitih predpisov glede kaznovanja prekrškov je bila »začasno« podaljšana z zakonom z dne 31. decembra 1929., ki se pa našega vprašanja glede analogije ni dotaknil. Ipak mislimo, da ni treba preiskovati topoglednih določb poedinih zakonov, ki so ostali v veljavnosti; to pa za to ne, ker smatramo, da velja za vse ustavna določba čl. 8. septembrske ustave, ki je vsekakor ne samo kot lex fundamentalis, ampak tudi kot lex posterior v pogledu problema analogije odločilnega pomena. Sicer pa je vprav radi prekrškov iz avstr. kaz. zak. iz I. 1852.. ki velja v Sloveniji. Dalmaciji, na Hrvaškem in Slavoniji, glede prekrškov še danes, po čl. IV. razglasitve-nega patenta z dne 27. maja 1852. ustanovljena zabrana uporabe analogije tudi glede kaznovanja prekrškov.
i? 9. U p o r a b a o č u v a I n i h od r e d b o b i z m e -n javi zakona (§ 2.. odst. 2. kaz. zak.). Tu nas zanima vprašanje, ali sme priti do uporabe očuvalnih odredb pri tistih stranskih zakonih, ki so nastali pred časom, ko je stopiI kaz. zak. v veljavo, in pa pri tistih zakonih, ki so ostali veljavni glede kaznovanja prekrškov.
V	pogledu prvega vprašanja smo nazora, da je to odvisno od samih predpisov o občnih načelih dotičnega stranskega zakona. Samo tam. kjer se glase vobče tako. da je taka uporaba predvidena vsaj po dejanskem učinku, bodo očuvalne odredbe dopustne. V posameznosti se tu ne spuščamo, ker bo za to dana prilika pozneje pri razmotrivanju zvrsti očuvalnih odredb.
(dede drugega vprašanja pa pridemo do negativnega zaključka. V zakonitih predpisih glede prekrškov, kolikor so ostali še v veljavnosti (prim. § 2 a), imamo nekatere sankcije. ki so predvidene v kaz. zak. kot očuvalna sredstva.
lako izgon, oddaja v prisilno delavnico, zapad predmetov, a v teli stranskih zakonih pomenijo po svoji namembi in funkciji stranske kazni. Po predpisih, o katerih smo razpravljali zgoraj glede vsebine posebnih zakonov v smislu § 13. kaz. zak. (gl. naš § 4). morajo vse te odredbe ostati stranske k a z n i. V tem pogledu je zakon o podaljšanju veljavnosti zakonitih predpisov o prekrških itak poskrbel, da ne more priti do ideologičnili kolizij v isti sodbi. Za-branil je namreč, da bi se sodilo istočasno obdolžencu, ki je zagrešil zločinstvo ali prestopek in tudi prekršek: Postopek glede prekrškov se mora izvesti ločeno od postopka glede zločinstev in prestopkov (gl. S 2. zak. podal j. velj. prekršk.). Izrečno pa poudarjamo, da so nekatere teli sankcij prešle po samem kaz. zak. v očuvalne odredbe. Stranska kazen policijskega nadzora je odpala, ker je predmet (gl. naš § 2b). ki se tiče dotičnih kaznivih dejanj, v samem kaz. zak. obravnavan in tudi drugače urejen (§!? 52., 188. kaz. zak.).
§ 10. M e d d r ž a v n o kaze n s ko prav o (§§ 3.—10. k a z. za k.). Izjemno od pravil, ki jih je uveljavil kaz. zak.. določa, voj. kaz. zak. v § 8., da se vojaške osebe kaznujejo tudi. če store kaznivo dejanje izven naše države. Določba i? 8. kaz. zak. ne velja, vendar se v inozemstvu prestana kazen uračuna v kazen, ki jo dobi storilec v naši državi. Dalje določa zakon o državnem sodišču za zaščito države z 31. decembra 1929. v S 3.. da odgovarjajo pred tem sodiščem tudi tiste osebe, ki so storile kazniva dejanja iz § 1. tega zakona v inozemstvu. Vprašanje nastane, ali je to materialnopravni ali procesualni predpis. Kaj si je zakonodavec mislil, ni odločilno, ampak, kaj pomeni ta predpis sam po logičnem tolmačenju, to se vpraša. Zoper to. da hi bil predpis samo procesualnega. pomena, govori dejstvo, da bi se pri navedenih deliktih iz S 1. morala smatrati pristojnost državnega sodišča za dano. čim gre za distančni delikt, ker bi se moralo postopati po načelu ubikvitete. Na drugi strani pa so v § 1. navedeni delikti deloma tudi taki. da se o možnosti distančnega delikta sploh ne da govoriti, deloma pa taki. da niti ni razloga za kaznovanje po državnem sodišču za zaščito države, če je delikt storjen v inozemstvu; n. pr. pri čl. 18., odst. 2. zak. o zašč. drž., ko gre za neposlušnost na-pram pozivu oblastva za razid množice ljudi. Ni videli po-
trebe za izpremenitev določbe kaz. zak. o meddržavnem kazenskem pravu glede tuzemcev razen v tem pogledu, da se je razširila določba S? 9. kaz. zak. na delikte, ki v njem niso navedeni, namreč na kazniva dejanja iz §§ 100., 103., 111.,
112..	113., 115.. odst. 2. in 3.. 191. in 307. kaz. zak.. dalje na delikte po čl. 1.. 2.. 3., 13.. 17. in IS. zak. o zašč. drž. V tem pogledu pa se po določbi I? 3. zak. o drž. sod. kaznujejo tudi inozemci, če so storili ta ali oni teh deliktov izven Jugoslavije. i? 3. zak. o drž. sod. je torej materialnopravna izjema od kaz. zak.. samo da je določba tega paragrafa o pristojnosti državnega sodišča za delikt po čl. 18., odst. 2. zak. o zašč. drž. neumestna, če ga namreč stori inozemec v inozemstvu. Por interpretationem logicam bi bilo treba dopolniti § 1. zak. o drž. sod. lako. da bi se moral glasiti »čl. 18.. odst. 1.«.
Slednjič imamo izjemo od splošnih načel za meddržavno kazensko pravo v določbah glede podaljšanja veljavnosti zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov. Po avstr, kaz. zak., 235., pride do kaznovanja tuzemcev radi v inozemstvu storjenega prekrška redoma, izjema velja samo. če je bil tuzeniec že v inozemstvu kaznovan, pa je kazen že prestal, odnosno, bil ainnestiran. Vsi drugi predpisi kaz. zak. (zlasti §§ 9 in 10) pa se ne uporabljajo.
§ II. Politični značaj k a z n i v e g a dejali j a. Definicije, kaj je politično kaznivo dejanje, ni. Vendar se omenja »dejanje politične narave« v § 281. s. k. p., dalje v čl. 92. tisk. zak.. pa tudi ustava pravi, da se inozemci ne smejo izročati (ekstradirati) zbog političnih kaznivih dejanj. Ni izključeno, da se zahteva izročitev inozemca zbog dejanja, ki je navedeno v zak. o zašč. drž. Iz določbe tega zakona, da se kaznuje tako dejanje s smrtjo, se mora sklepati, da tista kazniva dejanja zakonodavec ni smatral za politična. Internacionalnim dogovorom ustreza in je v konvenciji s kraljevino Madžarsko z dne 22. februarja 1928. izrečno poudarjeno, da ni politično dejanje tisto, ki se z njim napade življenje ljudi ali osebna varnost v zvezi s komunističnim pokretom. Ne gre tu za pravo izjemo, ampak za tolmačenje pojma političnega kaznivega dejanja, ki bodi restriktivno, če gre za udejstvovanja komunističnih ali anarhističnih teženj.
§ 12. il a z d e 1 i t e v k a z n i v i li d e j a n j z o z i -r o m n a v r s i e in v i š i n o k a z n i (S 15. k a z. z a k.). Po zakonu o tisku je treba kazen zapora štet i za zapor v smislu i? 15., odst. 2. kaz. zak., ne pa za strogi zapor. Isto velj a za kazni zapora v zakonu o volitvah poslancev za narodno skupščino z dne 10. sept. 1931. (arg. i? 90. cit. zak.).
Po zakonu o začasnem podaljšanju veljavnosti zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. decembra 1929. so vse določbe, ki zagrožajo za prekrške strogi zapor, iz-premenjene in se šteje ia za zaporno kazen. Po lem zakonu kazni zapora po trajanju ne smejo biti krajše od I dne, niti daljše od 1 meseca. Kazni zapora izpod 7 dni so odrejene v zakonu o zašč. drž. (čl. 4.—9., 12, 14., 20.). o tisku (čl. 46.. 48,—51.. 52.. 54.. 56., 57.. 59., 66.-71.), o pismonosnih golobih z dne 12. maja 1928. (čl. 14., 15., 18.), o zrakoplovstvu z dne 22. febr. 1928. (čl. 94.-96., 103., 104.), o merah z dne 30. junija 1928. (čl. 35.), o kontroli čistine izdelkov iz zlata, srebra, platine z dne 30. junija 1928. (čl. 26.), o kontroli lekov biološkega porekla z dne 31. januarja 1928. (čl. 112., 114.. 115.). V zakonu o volitvah narodnih poslancev z dne 10. septembra 1931. so odrejene kazni zapora brez izjeme (§ 71. leg. cit.) povsod z določno navedbo najmanjega trajanja (15 dni.
1	mesec, 3 mesece, I leto itd.) do najdaljše dobe 5 let.
V	dveh primerih (zak. o zrakoplovstvu) je kazen zapora določena točno po dnevih izpod najmanjše mere (1 dan do 10 dni, 6 dni do 30 dni). Nikjer ni predvidena in za to tudi ne dovoljena kazen zapora izpod I dne, kar pa je bilo po avstr. kaz. zak. dopustno.
Nekateri stranski kazenski zakoni odrejajo sami izrečno, da se kvalificirajo njihovi dejanski stani ne glede na višino (primarno) določene sankcije za prekrške: zakon o advokatih (š 122:) in zak. o notarjih (i? 239.). zakon o pobijanju draginje itd. z dne 30. decembra 1921. (čl. 17.), zakon o nošenju orožja z dne 14. junija 1928. (čl. 29.—34., 36., 30.) zak. o zrakoplovstvu (čl. 110.). zakon o imenih mest in ulic z dne 18. februarja 1930. (čl. 19.). Pri nekaterih teh deliktov se mora sklepati na kvalifikacijo kot prekršek posredno po določbi o pristojnosti za sojenje. Kar je spadalo n. pr. izza dobe pred novim s. k. p. v pristojnost okrajnih (sreskih) sodišč, je bilo s tem označeno za prekršek i. pod. Drugi zakoni pa
označujejo dejanje ne glede na višino (primarno) določene sankcije za postopek, tako n. pr. zakon o avtorskih pravicah (§§ 49., 51.) zakon o merah (čl. 35.), zakon o kontroli čistine itd. (čl. 26.), zakon o pobijanju živalske kuge (čl. 112.), zakon o pobijanju nelojalne tekme z dne 4. aprila 1930. (§ 25.) in. v enem samem primeru, tudi zakon vol. narod, poslancev z dne 10. septembra 1931., namreč, če gre za delikt iz § 89. leg. cit. Ta bi spadal po zagroženi kazni pred sresko sodišče, pa se naj vendar le po § 92. leg. cit. sodi po okrožnem sodišču.
Zagroženje kazni kot podlaga za razdelitev kaznivih dejanj (po dihotomiji) je v nekem oziru prenešena iz stranskega zakona na splošni kazenski zakonik ali na zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. To stoji v čl. 13. novele k tisk. zak. (t. j. zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku z dne 6. januarja 1929.). Tista določba se glasi: Če so kazni zbog kaznivih dejanj, ki jih določa zbog teh dejanj zakon o tisku milejše od kazni, ki jih določata zbog teh dejanj kazenski zakon in zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi, se kaznujejo ta dejanja po kazenskem zakonu. odnosno po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ta določba je ponesrečena: ona je namreč premaknila kompetenco za v tiskovnem zakonu enumerirane delikte. če stoje v onih dveh zakonih pod strožjo sankcijo, predvideno za zločinstvo, za katere bi bilo treba odrediti sojenje v senatih petorice sodnikov — na tiskovni senat
5	sodnikov, (oda po načelih tiskovnega postopanja, ki ni moderno urejeno. Praksa je to dobro spoznala: zato je ostal ta čl. 13. takorekoč na papirju.
§ 13. Oblike krivde (§§ 16.. 17.. 18. k. z.). Za vse stranske kazenske zakone mora veljati po izvajanjih zgoraj v § 4 tudi za tipe c) in č) osnovno načelo, da se zahteva za kazniva dejanja, pri katerih ni določena nobena izjema, krivdna oblika naklepa. Sicer pozna kaz. zak. v § 208. dejanje. ki ga kvalificira za zločinstvo, čeprav je storjeno iz malomarnosti. to pa stoji v posebnem delu kaz. zak. in je krito za kaz. zak. v določbi § 18. kaz. zak., torej ne pride za stranske zakone v poštev. Svojevrsten splošen del kazenskopravnih norm ima voj. kaz. zak., ki hodi svojo pot. Po določbi §11. voj. kaz. zak. se kaznuje, če ni v njem izrečno drugače
odrejeno, vsako dejanje, bilo da je storjeno naklepoma, bilo malomarno, razen če sama narava dejanja izključuje malomarnost.
Izjemne določbe pa zagledamo v sledečih primerih drugih stranskih zakonov: V tiskovnem pravu se kaznujejo po noveli z dne 6. januarja 1929. vsi tisti po tem zakonu vpošte-vani činitelji, ki so zakrivili po občnih predpisih kazenskega zakonika kaznivo dejanje skupno, torej vsak in vsi: toda če se takšni činitelji ne izslede, obvelja odgovornost par cas-cades, tudi če se pri njih ne najde nobena oblika krivde, niti dolus niti culpa. V zakonu o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra 1929. je govora o zavestnem okrnjen ju avtorske pravice (§§ 49. 51). Zavestnost kot neka vrsta krivde je prevzeta iz avstrijskega prava, kjer se imenuje »TFčs-sentlichkeit«. Te krivdne oblike pa naše kazensko pravo ne pozna. |Samo rahle spomine imamo na njo (n. pr. v § 101. vedoma). § 193. (naj si ve). § 333., odst. 2., (a je vedel).| I o rej je treba v smislu naših izvajanj k § 13. kaz. zak. glede tistega tipa. ki ureja natančno veljavnost predpisov kaz. zak. navzlic temu. da pravi S 76. zak. o zašč. avt. prav.: »kolikor ne obstajajo specialni predpisi v tem zakonu« —. smatrati zavestnost samo kot elemeni naklepa, krivdno obliko samo pa za naklep. K temu zaključku smo tem bolj upravičeni, ker variira (stopnuje) ta zakon ponekod sam io krivdno obliko v »namero«, iorej v krivdo, ki vsebuje animum lae-dendi, nocendi i. pod. Isto stopnjevanje zasledujemo tudi v tiskovnem zakonu in v zakonu o prisilni poravnavi (§ 72.).
Omeniti moramo še primera iz čl. 99. zakona o zrako-plovstvu z dne 22. februarja 1928. in iz § 151. zak. o gozdovih z dne 21. decembra 1929. Oba sta iz dobe. preden je stopil kaz. zak. v obvezno moč. V prvem primeru je rečeno, da se kaznu jejo za zločinstvo vohunstva »po odredbah k. z.« osebe posadke in potnikov zrakoplova, če prelelc za časa mobilnega stanja pas (cono), čegar prelet je zabranjen. pa se ne morejo opravičiti z razlogi, zbog katerih se je prelet zgodil.
V	drugem primeru pa je odrejeno, da kaznujejo vse delikte iz zakona o gozdovih občne upravne oblasti, le delikt iz § 151. kaz. zak. tvori izjemo: Tu je rečeno, kdor brez odobritve posestnika podere v gozdu drevo, se kaznuje kot tat po odredbah kaz. zak., oko ima drevo ob panju večji premer
od 10 cm. V obeli primerih mislimo, da more in mora nastopiti kaznovanje po sedaj veljavnem kaz. zak. radi vohunstva, odnosno tatvine, če so po kaz. zak. izpolnjene zahteve za zločinstvo vohunstva, odnosno pri tatvini, zahteve za prestopek čili zločinstvo tatvine, to pa ne glede na premer debla. Oba zakona sta bila prikrojena za čas, preden je stopil kaz. zak. v obvezno moč in derogiral prejšnje zakone po čl. 5. in fine uvod. zak. kaz. zak. Policijski delikt gozdne okvare ni izključen, če ima deblo premer nad 10 cm. a delikt po kazenskem zakonu je ne glede na premer debla dan. če je delo storjeno z vsemi atributi !? 314. nasl. kaz. zak.
!? 14. Z m o t a (§ 19.. 20. kaz. zak.). Ti občni predpisi splošnega dela so v nekem pogledu že izmenjeni s posebnim predpisom § 304. kaz. zak.. ki se (iče samo klevete v posebnem delu. Po !? 304. kaz. zak. se kaznuje zmota, ki bi se po občnih predpisih ne kaznovala. Dani so namreč strožji pogoji v tem pogledu, dti se kaznuje storilec tudi. če po malomarnosti ni vedel, da njegov izrek s kleveto ne ustreza resnici. Izjemo od teh določb zagledamo v izvest nem pogledu v zakorfu o iisku z dne 6. januarja 1929. Smatramo, da čl. 89. tisk. zak. ne izključuje uporabe §§ 19. in 20. kaz. zak. za tiskovna dejanja. dalje, da je tu treba uporabljati določbo čl. 6.. odst. 2. uvod. zak. kaz. zak.. a da spada določba § 304. novel, kaz. zak. med občne predpise o pogojih kaznivosti. Pri drugačnem tolmačenju bi prišli do sklepa. (|a bi bila nekaznivost pri tiskovnih deliktih ob primerjanju z netiskovnimi klevetami celo olajšana, kar pa bi bilo očividno zgrešeno. Do pravilnega zaključka pa pridemo, če se oziramo na dodatek kazenske novele k § 312. kaz. zak.. ki pravi, da ni uporabljati predpisa § 304. kaz. zak.. če dokazovanje resničnosti ni dopustno. V čl. 61. tisk. zak. je namreč obseg dopustnosti dokazovanja resničnosti činjenic ožji kot v !? 312. kaz. zak. Za to sklicevanje na opravičljivo zmoto ne oprašča očitka krivde, ker ne dovoljuje dokaza resničnosti, če bi se moralo dokazovati a) kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo, ali b) če je bila oklevetana oseba od obtožbe radi kaznivega dejanja, ki ga je klevetnik navedel zoper njega, oproščen s pravnomočno sodno odločbo, ali c) če se tičejo navedene činjenice rodbinskega življenja ali zasebnega poslovanja. ki je v zvezi z javnim poslovanjem dotične osebe
ali z industrijskim, trgovinskim ali finančnim podjetjem, ki se opira na javno zaupanje. Samo s takim tolmačenjem pridemo do pravilnega zaključka, da treba tiskovne klevete strožje kaznovati kot netiskovne, ker so prve po naravi delikta dostopne širšemu krogu občinstva in vedno javne, dočim se § 312. kaz. zak. tiče tudi nejavno zagrešenih.
§ 15. N as no v a (S 34. kaz. zak.). Izjeme od občnega pravila !? 34. kaz. zak., ki urejajo samo individualno zasno-vanje k določenem deliktu, v tem smislu, da se kaznuje tudi nasnovanje, izpodbadan je. propaganda individualno ne določenih oseb, so podane v čl. 43.—45.. 59. tisk. zak. in v čl. 3. in 6. zakona o zašč. drž. dalje v S 23. zakona o državni obrambi z dne 14. julija 1930., kjer gre za ščuvanje k stavki v zavodih, ki so namenjeni za državno hrambo. (Ilede izvršene stavke, sabotaže ali pasivne rezistence individualno naščuvanih oseb veljajo sankcije čl. 17. zak. o zašč. drž... kjer je še posebej kazen poostrena za nasnovače in kolovodje. Zelo sporna je določba čl. 5. zakona o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti od 30. marca 1929., ki postavlja pravila !? 34. kaz. zak. na glavo. Ona odreja, da velja ta zakon tako v pogledu »izvršilen« kakor tudi v pogledu nasnovatelja in pomočnika, pa naj so le-ti državni uslužbenci ali druge osebe. Geneza te določbe ni znana. Določba čl. 5. pa se ne nanaša na izvršilen kot storilca, ampak le na izvršilen kot krivca. V ostalem pa mislimo, da je lex sicer ita seripta, vendar ponesrečena, ker bije v obraz načelu § 34., odst. 4. kaz. zak., ustrezajočemu sistemu posebnega (samostojnega, ne pa akcesornega) obravnavanja kaznivega dejanja in pa vseh vrst krivcev. Tolmačenje Stola Sedmorice z dne 4. kolovoza 1936. (gl. Mjesečnik 1936., str. 64. nasl.), da je določba čl. 6. leg. cit. zgolj formalnopravni predpis ne more biti pravilno, ker je bila ta določba sprejeta v prvi oddelek, ne pa v drugi (kazensko postopanje po tem zakonu).
§ 16. Mlajši in starejši maloletniki. (§§ 26. do 30. kaz. zak.) Izjeme od predpisov kaz. zak. zazremo v zakonu o začasnem podaljšanju veljavnosti zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. decembra 1929. in sicer za obseg vse države. Niti v Sloveniji in Dalmaciji, niti v Srbiji niso imeli posebnih predpisov za takšne malolet-nike. Za to je treba uporabljati za področje topoglednih
zakonov v Sloveniji in Dalmaciji glede prekrškov še vedno kazni v obsegu, ki ga določa § 3. leg. cit., a starost, ki je »blizu nedoraslosti, slabejši razum ali zelo zanemarjena odgoja« (gl. § 26. avstr. kaz. zak.), mora postati obligatorna olajšujoča okolnost itd. Za druge pokrajine, zlasti za Hrvatsko in Slavonijo pa Vojvodino, ki so imele pred 1. decembrom 1918. posebne zakonodaje za »mladostne osebe«-, velja mutatis mutandis tam od prej veljavno pravo še naprej. Res je, da se pride na ta način do stališča, ki je nasprotno ideologiji kaz. zak.. namreč, da se mlajši malolet-niki ne smejo kaznovati, ampak z vzgojnimi sankcijami reklasirati. Toda to pravno stanje je bilo zamišljeno samo kot provizorično in bo odpravljeno z novim zakonom o prekrških.
Po !? 18. voj. kaz. zak. se na mlajše maloletnike določbe §§ 26.-29. kaz. zak. ne uporabljajo. Namesto njih velja, da se oni kaznujejo za prestopke disciplinski, za zločinstva pa z zaporom do 5 let. Če stori tak mlajši maloletnik po prvi takšni kazni novo kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor da bi bil starejši maloletnik.
Za starejše maloletnike pa velja v primeri z določbo § 30. kaz. zak. še izjema, da se po izpolnitvi 18 let starosti morejo obsoditi na smrtno kazen, če so zagrešili delikt, ki se kaznuje po zak. o zašč. drž. z dne 6. januarja, ozir. 1. marca
1929.,	ozir. 13. septembra 1931. To stoji v določbah čl. 23. leg. cit. in pa v § 4. zakona o državnem sodišču za zaščito države.
Po § 29. voj. kaz. se obsojajo vsi maloletniki — namesto na izgubo vojaške časti in častnih pravic, na izgubo čina ali službe, če jih imajo.
§ 17. Pripravljalno dejanje, poskus. (§§ 31. do 33. kaz. zak.) V zakonu o zašč. drž. čl. 1. štev. 7., je določeno — strožje kot v citiranih §§ kaz. zak. —, da se kaznuje poskus kakor tudi pripravljalno dejanje obligatorno s tisto kaznijo kakor izvršitev kaznivega dejanja, namreč naklepne usmrtitve kakršnegakoli organa oblasti. Skoraj tako določbo vsebuje čl. 19. zakona o pismonosnih golobih z dne
12.	maja 1928. Tudi tu se izenačuje kazen za poskušeno in izvršeno dejanje.
§ 18. Glavne kazni, zlasti smrtna in kazen na prostosti. (§§ 35.—49. kaz. zak.). Smrtna kazen
se izvršuje po S 22. voj. kaz. zak. nad oficirji, podoficirji, kaplarji in redovi z ustreljen jem. Za vsa kazniva dejanja iz čl. 1. zak. o zašč. drž., za katera je določena smrtna kazen ali robija do 20 let. sme državno sodišče za zaščito države po § 4. zak. o drž. sod. izreči tudi kazen dosmrtne robije: druga redna sodišča pa ne, to zabranjuje namreč načelo !? I. kaz. zak. glede kazenskih sankcij.
Sporno vprašanje, ali more biti časna robija spričo deci-dirano glaseče se določbe § 37. kaz. zak. manjša od 1 leta. moramo po predpisih §§ 30. in 72. kaz. zak. potrditi. Prav jasno nam postane to naziranje. če — tudi ne glede na ravnokar omenjene predpise — uvažujemo, da zakon o izvršitvi kazni na prostosti upošteva v svojem § 20.. odst. 2. sam kot lex posterior kazni robije izpod 1 leta.
Glede mi določbe §§ 109. in 117. zakona z dne 18. januarja 1928. o ureditvi rednih sodišč je smatrati obe kazni, ječo in težko ječo zti enaki robi ji.
V	čl. 53., odst. 4. tisk. zak. zagrožena kazen zapora od enega leta do deset let je spričo določbe § 39. kaz. zak. znižana na največ pet let; tu pride brez dvoma vpoštev določba čl. 6.. odst. 1., št. 2. uvod. zak. kaz. zak.. »kolikor ni izpre-menjen (scil. tisk. zak.) s tem kazenskim zakonikom«.
Kazen zapora se izvršuje po stranskih zakonih: tisk. zak. (čl. 92.) in zak. o zašč. avt. pravic (§ 53.) drugače kot po zak. o izvrš. kaz. Pod pogojem, da gre po tisk. zak. za politično dejanje, sme sodišče dovoliti prestajanje kazni ločeno od navadnih kaznencev ob svobodno izbranem delu. pri lastni obleki in hrani. Tudi veljajo zanje milejše določbe glede hišnega reda in discipline. Po § 53. zak. o zašč. avt. pravic se izvršuje kazen v primerih, kjer se pregon ni uvedel po službeni dolžnosti »po načelih §« (rede: čl.) 92. tisk. zak.. toda eliminirati treba po logični interpretaciji pogoj »političnega značaja«, ker bi drugače sploh ne moglo priti do uporabe te določbe, a se o zakonodavcu ne more misliti, da bi bil hotel odrediti kaj takšnega, kar nima praktičnega smisla.
Po voj. kaz. zak. (§ 26.) se izdržavajo kazni zapora preko enega leta v kazenskih zavodih, isto velja za strogi zapor, ki je združen z izgubo čina, službe, vojaške časti ali častnih pravic (§ 25.); robija se prestaja vedno v kazenskih za-
vodili (§ 2:}.). I udi po zakonu o državni trošarini z dne 16. aprila 1930. se morajo kazni zapora, ki trajajo preko
6	mesecev izdrževati v kazenskih zavodih. V zakonu o državnih monopolih z dne 5. decembra 1931. pa je določeno, da se po tem zakonu (§ 129.) izrečen zapor preko 1 meseca prestaja v sodnih zaporih. To znači odstopanje od zakona o izvrševanju kazni na prostosti, kar je pač utemeljeno s tem. da upravna oblastva nimajo primernih ubikacij za daljše zaporne kazni. Vsekakor gre za lex posterior.
§ 19. D e n a r n a k a z e 11. (§§ 42.. 43. kaz. zak.) Po voj. kaz. zak. je denarna kazen s t r a 11 s k a kazen.
Druge izjeme od kaz. zak. so ustanovljene po 3 zvrstili (tipih): a) da se najmanjša denarna kazen sploh ne določa,
b) da se določa najmanjina z zneskom izpod ali nad 25 Din,
c) da denarna kazen ne gre v »centralni fond za kazenske in podobne zavode« (gl. čl. 20. uvod. zak. kaz. zak., drugače ga imenuje § 42. kaz. zak.), ampak drugam. Te zvrsti pa so lahko ustanovljene v isti kazenski sankciji hkratu.
V	zak. o zaščit, države je določena samo v čl. 15. (do-lozna kršitev predpisov o eksplozivnih snoveh) najmanjina z 10.000 Din, v vseh drugih primerih ni določen noben najmanjši znesek (tipa a. b). V tisk. zak. imamo v čl. 53. (kleveta kralja, čl. kraljevega doma) najmanjino 20.000 Din, v vseh drugih primerih je ni. a denarne kazni (čl. 13.) gredo v korist države (tipa a. b. c). Zak. o drž. in noš. orožja z dne 14. junija 1928. določa povsod najmanjine, vendar nikjer s 25 Din, ampak one znašajo 50. 100. 250. 1500 Din (tip b). Zakon o pismonosnih golobih z dne 12. maja 1928. pozna najmanjine 500. 1000. 5000 Din. ki gredo v državno blagajno (tipa b. c). Zak. o zrakoplovstvu z dne 22. februarja 1928. ima po nekod najmanjine 100. 1000. 2000 Din. drugod jih pa ne določa (lipa a in b). Zak. o zašč. avt. prav. do loča najmanjine 500. 1000 Din. denarne kazni pa zapadejo v korist fonda za pomoč siromašnih avtorjev in njihove rodbine (tipa b. c). Po uredbi z zakonsko močjo o avtorskopravnem posredništvu z dne 23. dec. 1936. je ustanovljena v § 8. nov deliki (opravljanje posredništva ali nadaljevanje istega proti predpisom uredbe, zlonamerno uporabljanje pogodb brez veljave); kaznuje se v denarju od 1500 do 50.000 Din ali z zaporom od 1 do 6 mesecev;
denarna kazen gre v isti fond (tip b, c). Zakon o merah itd. z dne 30. junija 1928. ne navaja nobenih najmanjin. a denarne kazni gredo v korist države (tipa a. c). Isto velja še za zakon o kontroli čistin zlata itd. z dne 30. junija 1928. Brez najmanjin (tip a) so ostale denarne kazni v zak. o kontroli zdravil biološkega izvora z dne 31. januarja 1930., in v zak. o pobijanju in iztrebijevanju živalske kuge z dne 14. junija 1928., toda v zadnje navedenem zakonu gredo denarne kazni v državni fond za pobijanje kužnih bolezni (tip a, c). Po zakonu o vinu z dne 9. decembra 1929. znašajo najmanjine 25. 100. 300 Din. denarni zneski pa gredo v državni »poljeprivredni« zaklad (tipa b, c). Zakon o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922. pozna naj-manjino 1500 Din, a denarne kazni se izrekajo v korist »državne kase« (tipa b. c). Zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin z dne 30. decembra 1921. ne pozna najmanjin. denarne kazni pa gredo v fond za prehrano siromakov (tipa a. c). Zakon o pobijanju nelojalne tekme z dne 4. aprila 1930. nima najmanjin (tip a), takisto ne zak. o pobijanju zlorabe služb, dolžnosti z dne 30. marca 1929. Zakon o imenih mest in ulic itd. z dne 18. februarja 1930. ima denarno kazen z najmanjino 10 Din. a kazni gredo v korist državne blagajne (tipa b. c). Zakon o volitvah narodnih poslancev z dne 10. septembra 1931. zagroža denarne kazni z navajanjem najmanjin. topa vedno preko 25 Din. čeprav le malo. pa tudi mnogo višjih (30, 50, 100, 300. 500. 1000 Din). Te kazni pa gredo v centralni fond za kazenske in podobne zavode (tip b).
Pri prekrških ne more biti denarna kazen manjša od 10. a ne večja od 1500 Din (§ 3. zak. o podal j. prekršk.).
Za plačilo denarne kazni jamčijo poleg obsojenih oseb po čl. 38. tisk. zak. tiskar, lastnik, poslovodja ali zakupnik tiskarne solidarno v vsakem primeru, pa tudi izdajatelj, vendar poslednji le. če gre za delikt iz čl. 45. ali 53. tisk. zak. Posledica, če obsojenec denarne kazni ne plača v 3 dneh. more biti popolna zabrana nadaljnega izhajanja novine (čl. 14.. odst. 3. novel. tisk. zak.). Na inventarju uredništva obstoja ipso iure zastavna pravica v korist države s pravico prvenstva glede pobiranja denarne kazni. — Po zakonu o pobijanju draginje življenjskih potrebščin (čl. 15.) pa jamči
za primer, tla je obsojen zastopnik ali uslužbenec podjetja, tudi lastnik podjetja solidarno z obsojeno osebo, čeprav je lastnik društvo ali pravna oseba. Če je denarna kazen, izrečena po tem zakonu, neiztirljiva, zamenja se tako. da se računa 50 Din za 1 dan zapora, toda vsa zaporna kazen ne sme presegati 3 mesece.
Po zak. o pobijanju zlorab v služb. dolž. z dne 30. marca
1929.	se šteje za delikte iz čl. 9. (oteževanje postopanja preiskovalnega sodnika po organih denarnih zavodov) po 200 Din za en dan zapora.
Ni denarna kazen, a vendar sankcija materialnopravnega pomena, ki zadene imovino obsojenca v sledečih primerih: Čl. 62. tisk. zak. določa, da ima oklevetanec »pravico do materialne odškodnine«, ki ne sme biti manjša od denarne kazni, prisojene za kaznivo dejanje. Višina ni označena, pa je rečeno, da se odškodnina poveča, če ima okleve-tana oseba javno službo. Po § 57. zak. o zašč. avl. prav. more »kazensko sodišče prisoditi« (razen povračila škode) »posebno povračilo za osebno žalitev, ki se odreja po prostem prepričanju.« Po § 17. (odst. 4.) v zvezi z § 27. zak. o pobijanju nelojalne tekme more tudi kazensko sodišče obsojencu naložiti (poleg povračila škode in izgube dobička) izvestni znesek kot odškodnino za pretrpljeno osebno žalitev in osebno škodo. Znesek določa sodišče po prostem preudarku, toda ne sme presegati 100.000 dinarjev.
§ 20. Stranske častne kazni. (§§ 35.. 46.—49. kaz. zak.). Po §21. voj. kaz. zak. so stranske kazni — razen izgube častnih pravic — tudi še izguba čina. izguba službe in izguba vojaške časti. V zakonu o volitvah narodnih poslancev z dne 10. septembra 1932. (§ 84.) se navaja kot stranska kazen »izguba državljanske časti«, kar pa je oči-vidno le redakcijska hiba za pravilni izraz »izguba častnih pravic«. V istem § 84. je odrejena izguba državljanske časti pri obsodbi na zapor, kar je nastalo zopet po slabi redakciji: stati bi moralo ali strogi zapor (kot »nečastna« kazen) z izgubo omenjenih pravic, ali pa zapor (kot »ne — nečastna« kazen) brez izgube tistih pravic. Ker gre za nekakšen poli-ticum, bi bila druga varianta vsekakor priporočljivejša.
V	enako zvrst sankcije spada po § 73. istega zakomi določena izguba aktivne pravice voliti poslance najmanj za dobo 1.
največ za dobo 6 lei. Doba se računa od dne, ko je bila kazen zapora preslana ali opuščena. Če se kazen zapora omili v denarno, ostane vendar le pri obligatornosti izgube omenjene pravice.
Pri prekrških veljajo za stranske kazni tudi izgon, oddaja v prisilno delavnico in zapad predmetov (gl. zgoraj § 9.). O tem bo govora še pozneje.
Po zakonu o pobijanju nelojalne iekme z dne 4. aprila
1930.	se sme izreči, zlasti če gre za ponavljanje kaznivih dejanj iz tega zakona, izključitev krivca od udeležbe pri vseh javnih nabavah in pri licitiranju za dobo do 5 let, pri povratku pa za vedno.
Kot dodatek h glavni kazni ali kot stranska kazen se šteje tudi prisilna objava obsodbe v listih (gl. §§ 239., 305.,
342.,	363. kaz. zak.). kar izhaja iz pomena določbe § 332., odst. 2. s. k. p. V stranskih kazenskih zakonih je takšna objava predvidena vtisk. zak. po čl. 29. (uvrstitev popravka) in po čl. 63. (obsodba zbog razžalitve časti ali krive obdol-žitve); dalje v zak. o zašč. avt. pravice (§ 59.) in v zakonu o pobijanju nelojalne tekme (š 37.).
V	zakonu o vinu z dne 9. decembra 1929. (§ 29.) pa se obsodba, ki ji je predmet »ponovno« storjeno kaznivo dejanje iz tega zakona, nabije na vratih obsojenčevega stanovanja ali obratovalnice (gl. § 25.).
§ 21. I z g u b a sl u ž b e. (§ 49.) Po voj. kaz. zak. (§ 21.) je predvidena kot stranska kazen tudi izguba vojaškega čina in izguba službe. Opozarja se glede maloletnikov. mlajših in starejših, na določbe § 29. voj. kaz. zak., o kateri je bilo govora že zgoraj v S 17. in fine. Izjemoma določa čl. 16. zak. o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti z dne
30.	marca 1929.. da se sme izreči v sodbi odpust iz službe brez pravice do pokojnine, eventualno tudi poleg denarne kazni.
§ 22. U p o r a b a o č u v a 1 n i h o d r e d b. (§§ 52.. 56., do 59. kaz. zak.) Kakor smo že izjavili prej, stranski kazenski zakoni glede očuvalnih odredb niso enotno urejeni. Nekateri jih izrečno izključujejo, drugi še niso mogli vsebovati določb o očuvalnih odredbah, ker so izšli v dobi, ko jih kazenski zakoniki niso poznali, t. j. v dobi do 9. febru-
arja 1929. (gl. zgoraj poti § 2 b), še drugi pa vsebino ali predmet očuvalnih odredb v primeri s kaz. zak. razširjajo.
Izjema prve vrste, da se očuvalne odredbe sploh ne uporabljajo, dasi jih je kaz. zak. že uvedel, obstaja v zakonu o pobijanju zlorab dolžnosti z dne 30. marca 1929. Čl. 4. tega zakona ne odreja veljavnosti predpisov iz poglavja IV. kaz. zak., ki je tedaj že stopil v veljavo in se tiče vprav očuvalnih odredb. Po tem takem je uporabnost očuvalnih odredb pri kaznovanju deliktov po citiranem zakonu izključena. Sicer je res, da je dobil kaz. zak. še le dne 1. januarja 1930., torej časovno za tem, ko je nastal in dobil zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti obvezno moč. I udi je res, da so tisti delikti, čijih kaznivost je zakon o pobijanju zlorab itd. anticipiral, prevzeti točno iz kaz. zak. Toda prezreti ne smemo, da je zakonodavec v tem zakonu ustanovil poleg vprav omenjenih deliktov še troje posebnih deliktov, ki v kaz. zak. niso vsebovani, da pa čl. 4. v govoru stoječega stranskega zakona ne pozna nobenega razlikovanja med obema vrstama deliktov. Slednjič je treba upoštevati, da je čl. 18. tega zakona izrečno določil, da dobi obvezno moč po 15 dneh od obnarodovanja (18. aprila 1929.) in da so istega dne izgubili veljavnost vsi predpisi drugih zakonov, ki so mu protivni.
Kaz. zak. je stopil dne 9. februarja 1929.. v veljavo, zakon o pobijanju zlorab o službeni dolžnosti pa je dobil 18. aprila 1929. obvezno moč; torej ni dvoma, da se znači zakon o pobijanju zlorab itd. kot lex posterior, ki je dero-giral veljavnost predpisov glede uporabe očuvalnih odredb v kaz. zak. Raz stališče vationis legis si moramo razlagati to tako. da o času izdaje zakona o pobijanju zlorab itd. vsa materija glede očuvalnih odredb sploh še ni bila pripravljena, zlasti pa. da tedaj še ni bilo niti potrebnih izvršilnih uredb, niti zavodov. Torej so silili vprav praktični razlogi k opustitvi uporabe očuvalnih odredb in je pri tem tudi ostalo, ker uvod. zak. kaz. zak. o tern ni ničesar določal. Danes, seveda. ne vidimo nobenega razloga, zakaj bi se ne smele odrediti očuvalne odredbe te ali one vrste pri kaznovanju zbog deliktov iz v govoru stoječega zakona. Pri tem nismo prezrli dejstva, da odreja čl. I. tega zakona, dn dobe takoj ob-
vezno moč predpisi §§ 133., 388. nasl. kaz. zak., ki predpisujejo resnično tudi odvzem darila ali podkupnine, kar označuje kaz. zak. za očuvalno odredbo po svojem § 59. Ko pa je zakon sam veljavnost poglavja o očuvalnih odredbah jasno izključil, niti odvzem že omenjenih, niti zasega posebej v čl. 3. ustanovljenih daril ali podkupnin, ne more obveljati za očuvalno odredbo, ampak kot kazen (prim. n. pr. § 12., št. 9. srb. kaz. zak., § 240. avstr. kaz. zak.. ki sta dne 18. aprila 1929. imela še obvezno moč).
Delno se izključuje uporaba očuvalnih odredb v voj. kaz. zak., ki v svojem § 3. izreka, da se predpisi kaz. zak. o očuvalnih odredbah na vojaške obsojence, ki prestajajo kazni za vojaška ali občna kazniva dejanja v vojaških zaporih, ne uporabljajo, kolikor se tičejo upotitve v prisilno delavnico, zaščitnega nadzora in izgona.
Zak. o zašč. drž. je v svojem čl. 12. odredil upotitev v zavod za prisilno delo. Ta člen pa je prosti prepis čl. 6. istega zak. z dne 2. avgusta 1921., ko o očuvalnih odredbah še ni bilo duha. ne sluha. Takrat je pomenila oddaja v prisilno delavnico res stransko kazen. Ker pa imamo sedaj določbo čl. 6. uvod. zak. kaz. zak.. da velja splošni del kaz. zak. izjemno od predpisa !? 13. kaz. zak., če ni izrečno kaj drugega v zak. o zašč. drž. odrejeno, moramo pred vsem reči, da uporaba čl. 12. zak. o zašč. drž. ni več dopustna, če gre za sodbe iz časa, odkar velja sedanji kaz. zak. Odtlej mora veljati, če gre za potepanje in vlačugarjenje samo določba § 52. kaz. zak.. ki pa predpostavlja obsodbo po § 158. kaz. zak., odnosno določba § 54. kaz. zak., če gre za habitualne pijance. (Pripomniti je treba, da je šel kaz. zak. itak dalje in sprejel tudi profesionalno bavljenje z igrami na slepo srečo ter pijančevanje med kazniva dejanja.) Če se zahteva v § 158. kaz. zak. sostavni element delomržnosti. v čl. 12. pti nemožnost dokaza, da se storilec na pošten način preživlja, to nikakor ne more imeti za posledico, da bi v prvem primeru zakonodavec predpisal očuvalno odredbo oddaje v prisilno delavnico, v drugem pa stransko kazen upotitve v prisilno delavnico. Odločevati mora lex posterior, kar zahteva čl. 6.. odst. 2. uvod. zak. kaz. zak. Redakcija ni na višku, ali zakonodavčev namen pravo unificirati, je jasen.
V	čl. 12. zak. o zašč. tl rž. je predviden izgon, a ni navedeno. ali je tn mišljena očuvalna odredba ali stranska kazen. Po pravilnem nazoru tvori ves čl. 12. enotno zamisel, po kateri se smejo samo potepuhi, vlačuge in prosjaki izgnati. a ne vobče kakšne druge osebe, ki motijo »red in mir«. Isto tako se smejo navedeni zločinci izgnati iz domovinske občine samo s sodbo sodišča, torej ne po upravnopolicijskem oblastvu, ker je to po lex fundamentalis, čl. 8. ustave, določeno in vrh tega tudi v § 57. kaz. zak. recipirano, a določba (ega §-a velja po čl. 6. uvod. zak. kaz. zak. vprav za zak. o zaščit, drž.
Po § 29. zakona o vinu z dne 9. decembra 1929. se smatra za primer ponovitve kaznivih dejanj iz §§ 25. do 27. izguba pravice točenja in prodaje alkoholnih pijač za dobo 5 let za očuvalno odredbo z razširjeno vsebino. Odpasti mora namreč pogoj obsodbe na robijo ali strogi zapor, ker bi se sicer ta določba sploh ne mogla nikdar uporabiti.
Določba v čl. 100. zak. o zrakoplovstvu pravi, da se vzame vodji ali pilotu s sodbo pravica obratovanja z zrakoplovom za dobo od 3 mesecev do 3 let, v primeru povrata v treh letih (čl. 101.) pa za daljno dobo ali celo za vedno. Pravica obratovanja ni služba v smislu *? 49. kaz. zak.. ampak pravica izvrševanja izvestnega poklica ali obrti. Ko je bil zak. o zrakoplov, izdan, je pomenil odvzem omenjene pravice stransko kazen. Določba § 13. kaz. zak. sicer res odreja, da ne veljajo predpisi kaz. zak. za osebe, ki se kaznujejo po posebnih zakonih. Vendar zak. o zrakoplovstvu nima predpisov, ki bi ustrezali občnemu delu kaz. zak. On spada v zvrst tistih stranskih zakonov kazenskopravne vsebine, ki smo jih označili zgoraj pod 5? 4. č) za takšne, da morajo ipak zanje veljati predpisi občnega dela kaz. zak., zlasti še, ko velja ta poslednji zakon za lex posterior. Zato smo mišljenja, da treba odvzem pravice obratovanja principi-alno šteti za očuvalno odredbo in na njo uporabljati vse to-pogledne predpise materialnega in procesualnega pravu, vendar z izpremembo. da ta uporaba ni odvisna od pogoja, da se mora glasiti obsodba na kazen robije ali strogega zapora, ker je pač v tem pogledu zak. o zrakoplov, sam nekaj posebnega določil.
Po členu 28. /uk. o kontroli čistoče zlata itd. z dne 30. juniju 1928. se zabranjuje proizvajanje in prodajanje izdelkov iz zlata, srebra in platine za dobo 3 let, v primeru »ponovnega povratka« za vedno. J udi tu moramo smatrati, da gre iz ravno prej navedenih razlogov — za očuvano odredbo po § 58. kaz. zak.
Prava očuvalna odredba po § 58. kaz. zak., obstoječa v izključitvi krivca od udeležbe pri vseh javnih nabavah in licitacijah za dobo 5 let, je predvidena v i? 30. zak. o pobijanju nelojalne tekme z dne 4. aprila 1930., toda opustiti treba pogoj, da se mora glasiti kazen na robijo ali strogi zapor. Odvzem predmetov, ki so v zvezi z deliktom po citiranem zakonu, pa moramo smatrati za očuvalno odredbo po i? 59. kaz. zak., tu pa z opustitvijo pogoju, da morajo biti predmeti last obsojenca (§ 29. leg. cit.).
Slednjič pravi § 20. zak. o kontroli zdravil biološkega izvora z dne 31. januarja 1930., da se sme uporabiti predpis § 58. kakor tudi § 59. kaz. zak. Glede prvega pa ne odreja pogoja, da se mora glasiti kazen na robijo ali strogi zapor, ter tudi glede drugega ne odstopa od načel kaz. zak.
Določbe § 59. kaz. zak. o zapadli predmetov (corpora delicti, producta sceleris) so se že v drugih stranskih zakonih razširile. Ne štejemo sem »zabrane« po IV. poglavju tiskovnega zakona, ki je bilo novelirano s čl. 4.—7.. 8. zak. z dne 6. januarja 1929 (novela k tisk. zak.).
Tu se odrejuje fakultativna zaplenitev tiskanih izvodov ali predmetov, razmnoženih in namenjenih za razširjenje: sme se zapečatiti, pa tudi razmetati tiskarski stavek itd. (gl. čl. 24. tisk. zak.). Vse to so administrativni ukrepi izven okvira sodbe, ki iz tega vzroka ne spadajo med očuvalne od redbe.
Pač pa predvideva zakon o nošenju orožja (čl. 40.) obligatorno odvzemanje orožja, zakon o pismonosnih golobih odvzemanje golobov, golobaric. pisem, golobjih prstanov (čl. 21.. 25.. v obojih primerih obligatorno), zakon o zrako-plovstvu fakultativno odvzemanje orožja, municije, fotografskih. radio-telegrafskih i telefonskih aparatov, signali-zaeijskih priprav (čl. 107.). vesti j. aparatov in signalizaci j-skih klišejev, če sme zrakoplov imeti golobe pismonoše, pa prelet i zabranjeni pas (čl. 108.): zak. o zašč. avtor. prav. fa-
kultativno uničenje predmeta kršitve, tudi rokopisov, razmetan je stavka, prenaredbe arhitektonskih del (§ 54.): po § 55. pa pridejo ii predmeti eventualno tudi v last oškodovanca. To se lahko izreče tudi, če ne pride do obsodbe, pa ugotovi sodišče kršiiev vsaj v objektivnem oziru. Po zak. o merah z dne 30. junija 1928. se vzame obligatorno vse orodje, snov in izdelki brez ozira na to, čigavi so. Tu se sklicuje zakon na to, da velja pristojnost sodišča, torej pride vpoštev kaz. zak. Zaplenitev se odreja obligatorno v zakonu o pobijanju in iztrebljevanju nalezljivih bolezni živine z dne 14. junija 1928. in zadene živino, živinske surovine in predmete, s katerimi se raznaša nalezljiva materija (čl. 17.). a dopuščena je (čl. 118.) taka zaplenitev fakultativno, tudi če ne pride do sodbe, s posebnim sklepom. Zaplenitev ali denaturiranje je predpisano obligatorno z zakonom o vinu (š 28.). Za fakultativno uničenje, prenarejo, onemogočenje rabe orodja, strojev, odpravijenje. neopravičenih znakov na proizvodih industrijske svojine je poskrbljeno v čl. 148. zak. o industrijski svojini. Določba v čl. 14. zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin pravi, da se poleg kazni po čl. 7.	9. vzame obligatorno vsa količina robe.
ki je bila vpoštevna kot predmet kaznivega dejanja. Po zakonu o pobijanju nelojalne tekme (§ 29.) odredi sodišče po zahtevi zasebnega tožilca, da se vse. kar obsega nelojalno reklamo ali neresnično označbo robe itd., obligaiorno odpravi, če pa to ni mogoče, naj se obligatorno odvzame predmet, če se nahaja pri storilcu ali pri njegovem soudeležencu. Zakon sam citira S 59. kaz. zak.. misli pa s tem le na označbo odvzetja kot očuvalne odredbe.
Po voj. kaz. zak. izrek o zapadu predmetov v sodbi ni izključen, ker § 3. tega zakona ni navedel te očuvalne odredbe. Exceptio fiimat regulam in casibus non exceptis.
§ 22. Stek kaznivih dejanj. (§ 62. kaz. zak.) Po zakonu o podaljšanju zakonitih določb glede kaznovanja prekrškov se v primeru steka prekrškov z zločinstvi in prestopki po kazenskem zakoniku vodi postopanje oddvojeno od postopanja o zločinstvih in prestopkih. V takih primerih pa mora to analogno veljati tudi glede kaznivih dejanj iz drugih, torej stranskih kazenskopravnih zakonov, če niso prekrški, ker gre za poseben način postopka. Realni stek
med kaznivimi dejanji po kaz. zak. in med onimi po tiskovnem zakonu je izključen (čl. 76. tisk. zak.). Takisto med kaznivimi dejanji, ki se preganjajo na privatno tožbo, in med onimi, ki se zasledujejo po službeni dolžnosti, če se vodi postopanje pred državnim sodiščem za zaščito države. To sledi iz čl. 10. uredbe o izvrševanju zakona o državnem sodišču za zaščito države z dne 4. januarja 1930., izdani na temelju S 22. leg. cit. Ta določba pravi namreč, da predpisi s. k. p. ki se tičejo privatnega tožilca v pogledu njegovih pravic iz §§ 1., 53. in 54. s. k. p. ne veljajo. Vprav določba, da je upravičen tožilec tudi zasebni tožilec glede vseh dejanj, ki se po kaz. zak. preganjajo na zasebno tožbo, stoji v § I. s. k. [). S tem je praktično onemogočeno, da bi prišlo do steka med oficialno- in privatno-pravnimi delikti. Ali določba I? 16. zak. o drž. sod. pravi vendar le, da naj državno sodišče sodi, če pride v toku glavne razprave do ugotovitve, da imajo izvestne činjenice obeležje drugega kaznivega dejanja, za katero so pristojna redna sodišča, o le-teh brez ozira na pravno oceno po obtožbi državnega tožilca. Iz tega sklepamo, da bi bila dejansko in pravno vendar dopustna obsodba zbog delikta zoper varnost časti, če je bil obtoženec obtožen delikta, ki se preganja po službeni dolžnosti, pa državno sodišče spozna, da gre v tistem dejanju le za delikt privatne obtožbe. Predpostavka pa je, da ima državno sodišče na glavni razpravi že pred sabo predlog zasebnega tožilca za kaznovanje. Ta zasebni tožilec pa naj bi bil po čl. 10. gori citirane uredbe izključen. To kaže, da uredba ne ustreza zakonu in da treba pač v takšnih primerih vendar le priznati. da obvelja predlog zasebnega tožilca za kaznovanje vsaj tedaj, če ga je in subsidio stavil v pripravljalnem postopku, a da je treba zasebnega tožilca vendarle pripustiti kot stranko na glavni razpravi pred državnim sodiščem v zaščito države. Po zakonu o pobijanju zlorabe službene dolžnosti stek med delikti, ki so v tem zakonu v čl. 1. in 3. (ne pa 9.) navedeni in med vsemi drugimi delikti ni zabranjen, če stoji poslednje navedeno dejanje z onim drugim v zvezi (čl. 5.. odst. 2). Delikti iz tega zakona pa spadajo po predpisu čl. 10. vseskozi pred senat trojice, dasi bi morala za nekatere delikte, ki so citirani v čl. 1. tega zakona iz kaz. zak. (t. j. za delikte i/. §§ 133., 319./2. 379.. 384..
387.1, 289.. 390.. 395., 397.4. 401. kaz. zak.) veljali pristojnost sodnika poedinca pri okrožnem sodišču. Kako naj se postopa, če pride do steka med temi delikti in drugimi, ki spadajo pred sodnika poedinca, pa tu niso navedeni? Če gre za mlajšega maloletnika določbe o stvarni pristojnosti trojice senata ni moči uporabljati; saj zakon o pobijanju zlorabe itd. tega sploh ni hotel urejevati, niti na tem kaj iz-preminjati. Sicer pa bi moralo obveljati načelo, da naj sodi tisto sodišče, ki je pristojno za najtežje kaznivo dejanje, a za težino bo tukaj — analogija ni neuporabna — odločilna legalno določena vrsta sodišča kot kolegialnega sodišča pred sodiščem, ki sodi po sodniku poedincu. Tu pa je posegla določba čl. 5.. odst. 2. leg. cit. vmes. ki odreja, da se dejanja iz kaz. zak., ali drugih stranskih zakonov, ki niso v zvezi z dejanji po zak. o pobij, zlorabe v službeni dolžnosti. izločijo in odkažejo pristojnemu sodišči! zbog postopanja. Za ostala v zvezi stoječa kazniva dejanja pa ostane pravilo § 20. s. k. p. Vprav tu pa vidimo zakonodavčevo nedoslednost: za delikte iz cit. zak. naj velja abnormnost določbe čl. 5.. odst. I., za v zvezi s temi stoječe drugačne delikte pa ne, če tudi gre za isto skupno sodbo. Že v našem § 15. ugotovljena ponesrečenost določbe čl. 5.. odst. 1. se tukaj še prav posebno zrcali.
Na tem mestu naj se ozremo še po možnosti, da se kaznuje isto dejanje tako po kaz. zak. (torej po sodišču) kakor tudi po upravnih oblastvih. Po zakonu o lovu z dne 5. decembra 1931. je določeno, da kaznovanje po tem zakonu ne ovira preganjanja po kazenskem zakoniku (§ 91.). Kadar prejme obče upravno oblastvo prve stopnje prijavo ali izve samo za neko kaznivo dejanje po tem zakonu (o lovu), uvede po službeni dolžnosti brez odlašanja postopanja. S tem po našem mnenju ni ukinjena dolžnost imenovanih oblastev, da napravijo takoj prijavo državnemu tožilcu v kraju sodišča, ki je za tisto kaznivo dejanje pristojno, po predpisu (§ 89. s. k. p.). — Po zakonu o univerzitetah z dne 28. junija 1930. sodi v smislu !? 17. slušateljem za »disciplinske krivice i policijske istupe« disciplinsko sodišče za slušatelje na dotični univerzi, in to po uredbi, ki jo predpiše minister prosvete za vse univerze. V občni univerzitetni uredbi z dne
II.	decembra 1931. pa je v čl. 94. rečeno, da sodi slušateljem
sodišče za slušatelje zaradi disciplinskih kaznivih dejanj; o policijskih prestopkih ni več govora, a napovedana je disciplinska uredba, ki pa še ni izšla. Kjer ni »policijskih prekrškov« v smislu navedenega zakona, sodijo sodišča dejanja, ki so istovetna s policijskimi prestopki, kot prekrške: kjer pa so. tam jih sodijo pristojna upravna oblastva.
§ 23. F o g' o j n a o b s o d b a. (§§ 65.—69. kaz. zak.) Po ideologiji citiranih določb ni obsodba pogojno izrečena, ampak izvršitev kazni je odvisna od izpolnitve pogoja. Po zakonu o pobijanju zlorabe v službeni dolžnosti (čl. 4.) izvršitev kazni ne sine biti pogojno izrečena. Raz kritično stališče bi morali tu vse to pripomniti, kar smo izvajali glede določb o mlajših maloletnikih in glede zabrane uporabljanja določb o očuvalnih odredbah (gl. /gor. § 22.). Dalje je izključena pogojna obsodba po voj. kaz. zak. (!) 3.. št. 2.) glede vojaških oseb, bilo da so zagrešile kaznivo dejanje po voj. kaz. zak.. bilo po splošnem kaz. zak.
Glede prekrškov veljajo predpisi iz prejšnjih pokrajinskih zakonov. Torej ni pogojne obsodbe v področju bivšega kaz. zak. Avstrije ali Srbi je, pač pa v Vojvodini. Jasno je. da je ta pravni položaj skrajno neumestno urejen, ko velja v državi različno pravo, zlasti pa. da je izključena pogojna izvršitev kazni za prekrške v pokrajinah, kjer je to za delikte težje vrste dopustno. Napovedani zakon o prekrških bo to moral izenačiti.
§ 24. Kazniv a d e j a n j a o b s o j e n c e v. (?) 69. kaz.) Te določbe ne veljajo za delikte iz zakona o pobijanju zlorabe službene dolžnosti (čl. 4.). vendar je pripomniti, da bi mogle priti edino le pri novoustanovljenm deliktu iz čl. 9. tega zak. vpoštev. ker gre zagrožena kazen zapora samo pri tem deliktu izpod enega leta.
Za prekrške velja v Sloveniji in Dalmaciji še vedno naredba min. za notranje zadeve z dne 4. julija 1860. (glej Manzovo izdajo avstr. k. z. k. čl. V razglasil nega patenta), da se kaznujejo, če so storjeni v samostojnih kaznilniških zavodih (ne pa v jetnišnicah okrožnih sodišč), disciplinsko. Kjer pa glede prekrškov ni odrejeno ničesar, bo po našem mnenju ipak analogna uporaba § 69. kaz. zak. za prekrške dopustna; saj ne gre in malam partem, pač pa mora obveljati po logičnem načelu a maiori ad minus.
§ 25. Odmeru kazni. (§š 70.—77. kaz. zak.) Tu imamo nekoliko izjem, ki deloma obligatorno, deloma fakultativno predpisujejo drugačen način odmere kazni, kot je določen po kaz. zak.
a) Po čl. 16. zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin se kazni zapora, ki se za delikte iz tega zakona izrekajo, ne smejo izpreminjati v denarno kazen. Kriminal-nopolitična zamisel te določbe vpošteva pri tem pač predvsem imovite storilce kaznivega dejanja, za siromašne osebe pa mora tudi spričo te določbe vendarle obveljati, da sme sodišče siromašnemu obsojencu dovoliti, da odsluži denarno kazen z delom v smislu § 43. kaz. zak.
Po čl. 19. zak. o pismonosnih golobih z dne 12. maja 1928. je predpisano obligatorno, da se vohuni, ki se primejo s pismonosnim golobom, vedno kaznu jejo z naj večjo mero kazni, ki se zagroža po kaz. zak., torej tudi z dosmrtno robijo. Pri vohunstvu si pa moremo zamisliti, da se stori lahko s še bolj nevarnimi sredstvi, kot so pismonosni golobi, kjer pa sodišče nima vezanih rok glede odmere. Navedena določba torej ni srečno stilizirana, pa se mora ipak po predpisih § 13. kaz. zak. vpoštevati. k sreči takšni primeri v praksi niso pogosti.
Samo fakultativno odreja !? 32. voj. kaz. zak., da se kazen. če je bilo vojaško kaznivo dejanje storjeno z dogovorom dveh ali več oseb. podvoji, razen v primerih dogovora, za katere je citirani zakon že sam poostril kazen. Obligatorno pa določa § 83. zak. o vol. narod, poslancev z dne 10. septembra 1931., da se za delikte iz § 81. (prihod na volišče z orožjem itd.) in iz § 82. (motitev volitve na volišču) izreka, če jih stori več oseb skupaj (najmanje tri) za vsako osebo poostrena kazen zapora od treh mesecev do 2 let, vendar tu ni govora o udeležencih v smislu §§ 88., 89. kaz. zak.
b) Povratek k dejanju se v nekaterih stranskih kazenskopravnih zakonih ne vpošteva, ker se na mesto tega modi-fikacijskega momenta postavlja »ponovitev« ali »ponavljanje«. Po kazenskem zakoniku so posebej obravnavani povratki (§ 04. kaz. zak.) in ponovitve (§§ 315.. 317., 362. kaz. znk.): poslednji niso vezani na noben rok. tem manj moremo misliti, da hi bile ponovitve po stranskih zakonih vezane na izvestni rok.
Po § 33. voj. kaz. zak. je treba vpoštevati poseben povratek k prestopku, ki se tiče zelo težkih primerov; vojaški storilec se sme kaznovati namesto z zaporom s strogim zaporom, na mesto s strogim zaporom pa z zatočenjem do 5 let. la določba poostruje kazensko sredstvo nedifamujočega značaja v difamujoči, odnosno v drugem primeru narobe, kar se proti vi osnovni zamisli kazenskopravnega zakono-davstva. Bilo bi io o prvi priliki kakšne revizije popraviti.
Po čl. 101. zak. o zrakoplovstvu z dne 22. februarja 1928. je odrejeno, da se more v primeru ponovitve dejanja kaznovati z dvojno mero tiste denarne ali zaporne kazni, ki je predpisana, t. j. zagrožena.
Po čl. 46. zakona o taksah z dne 25. oktobra 1923. (čl. 9.) se kazni niso smele znižati, niti potom pomilostitve odpuščati. Po čl. 49. istega zakona pa se kaznujejo za dejanje iz čl. 48., tisti, ki to delo »zopet storijo«, po kazenskem zakonu »za prevaro«. Prodajanje taksnih vrednot za višjo ceno. kakor znaša določena njihova vrednost, je lahko prevara, toda po sedajšnjem stanju kazenskega prava ni. da bi to morala biti prevara vselej. Če niso podane sestavine delikta po § 334. kaz. zak.. ne more biti prevare. V tem pogledu je zakon o taksah derogiran. Če pa pride do take obsodbe zbog prevare, mora sodišče, ki jo izda. obsoditi storilca tudi na 50kratno takso (čl. 46.. odst. 5. leg. cit.). Mislimo, da velja čl. 46. o nedopustnosti znižanja ali pomilostitve kazni samo za kazni, ki jih izrekajo upravna finančna oblastva. ker ta zakon za sodno postopanje niti hotel, niti mogel ničesar odrejati.
Po zakonu o vinu z dne 9. decembra 1929. so določeni posebni ukrepi, o katerih smo že govorili (gl. zgoraj § 22. i. f. in § 25.) za primer »ponovljenega« dejanja. Ker določa § 27. cit. zakona, da veljajo za kaznovanje po tem zakonu predpisi občnega dela kaz. zak.. ti občni del kaz. zak. ne govori nikjer o ponavljanju kazenskega dejanja, moramo sklepati, da je zakonodavec mislil na povratek, ki je urejen v občnem delu kaz. zak.. a ne na ponavljanje. Takšna interpretacija ustreza tudi razlaganju dvomljivih mest po načelu »in dubio pr o reo«.
Drugače pa je po zakonu o pobijanju nelojalne tekme z dne 29. jan. 1929. Tu se stopnjuje krivda od primera »po-
navijanja« kaznivega dejanja na primer »povratka«. Glede S 25. tega zakona moramo smatrati, da pomenja ponavljanje kopičenje več deliktov kot poseben primer steka raznih deliktov iz tega zakona pred istim ne glede na razdobje storitve, torej brez (tehničnega) povratka, a pravi povratek po k. z. — z razdobjem 5 let — pa je zamišljen še le v drugem odstavku, ki hoče odgovornost stopnjevati. Ako bi stvar drugače tolmačili, bi prišli do zaključka, da bi se ponovitev več deliktov po preteku 5 letih od zadnjega prestanka kazni blažje kaznovala kot pa povratek k enemu deliktu v dobi 5 let. Ipak niti zgoraj navedeno tolmačenje ne ustreza splošnim zahtevam odmerjanja kazni po kaz. zak., a uporaba le-teh je po § 27. leg. cit. naravnost zabranjena.
c)	Kazenski zakonik določa v S 135. za delikt stvarne podpomoči, da se storilec tega delikta ne kaznuje, če je s tistim storilcem, ki je poskusil ali izvršil osnovno zločinstvo, v sorodstvu po krvi v premi vrsti ali v stranski vrsti do vštete druge stopnje ali če je z njim v braku itd. Po § 141. kaz. zak. pa je za osebno podpomoč določeno, da kazen ne sme biti ne po vrsti, ne po velikosti večja od one, ki je zagrožena za kaznivo dejanje, glede katerega se je ta pomoč izvršila. Razen tega velja tudi isti kaznovanje izključujoči razlog kot gori pri § 135. k. z. Po zak. o zaščiti drž. pa velja v obeh ozirih določba čl. 2., da se stvarna in osebna podpomoč glede deliktov po § I. tega zakona kaznuje z robijo do 20 let. Vprašanje, ali naj velja tu določba o limitiranju dobe kazni na prostosti, odpade povsem, kar je v tem stranskem zakonu kazen posebej določena. Drugo vprašanje glede nekaznivosti sorodnikov in bračnih drugov storilca do novega bi de lege ferenda radi potrdili, ali ga de lege lata vendarle zanikamo: Zakon o državnem sodišču z dne 31. decembra 1929. pravi namreč, da se uporabljajo na delikte, ki spadajo pod to sodišče, edino le določbe občnega dela k. z. (§§ 1.—90.), omenjeni razlogi za nekaznovanje pa ne stoje v občnem delu. Nasprotno uprav v tem delu stoji § 13. kaz. zak., ki naravnost zahteva, da se postopa po določbah posebnega (stranskega) zakona, torej zak. o zašč. drž., ki pa omenjene ekskusacije ni uvedel.
§ 26. Zastaranje. (§§ 78.—83. kaz. zak.) Po voj. kaz. zak. veljajo glede zastaranja predpisi kaz. zak., vendar z do-
polnitvijo S 35.. da zastaralne dobe, ustanovljene za pravico preganjanja in pravico izvršitve kazni glede vojaških kaznivih dejanj ne tečejo, če se nahaja storilec izven oblasti naše države ali če se ne more najti ali če je duševno obolel, kakor tudi za časa stanja vojne pripravljenosti ali vojne. To pa ne sprečava nastopa t. zv. absolutnega zastaranja.
Za prekrške, ki so stali iz kazenskih zakonikov in zakonov izza dobe pred edinstvenim kaz. zak. še dalje v veljavi. znaša v vsej državi zastaralna doba 6 mesecev glede pravice preganjanja. I leto pa glede pravice izvršitve kazni (§ 4. zak. o pod. velj. zak. o prekršk.). Akvizitorni značaj zastaranja, ki je napravil zastaranje odvisno od izpolnitve izvestnih pogojev (gl. n. pr. i? 531. avstr. kaz. zak.). je bil s tem — v skladu z načeli kaz. zak. — odpravljen.
Enoletna zastaralna doba za preganjanje je določena za delikte, ki so ostali kaznivi, po i? 59. zak. o pobij, draginje življ. potrebščin. Toda ta doba pričenja teči od dneva kršitve topoglednih predpisov. Še krajša je zastaralna doba po zak. o volitvah narodnih poslancev z dne 10. septembra 1931., odn. z dne 24. marca 1933. Za tista kazniva dejanja iz tega zakona, za katera je zapretena kazen do 6 mesecev zapora ali denarna kazen do 1000 Din, znaša šest mesecev, za vsa druga dejanja pa šteje omenjena doba eno leto. Tok zastaralne dobe pa prekine že vložitev ovadbe pri državnem tožilstvu (§ 91. leg. cit.), ne še le sodno dejanje, naperjeno radi preganjanja storilca (S 79.. odst. 2. kaz. zak.). Po zak. o drž. in noš. orožja z dne 14. junija 1928. zastarajo prekrški v 3 mesecih. prestopki pa po določbah kaz. zak. Po zakonu o merah z dne 30. junija 1928. je določena zastaralna doba glede preganjanja prestopkov iz § 35. z 2 letoma, glede pravice na izvršitev kazni pa ni določbe; velja pač doba. kakor je v kazenskem zakoniku odrejena, torej 2 leti. Prav isto velja glede delikta iz čl. 26. zak. o kontroli čistine izdelkov zlata itd. Začetek toka zastaralne dobe glede prestopka iz § 51., zak. o zašč. avtor. pr. (opustitev oznake imena in izvora pri uporabljanju tujega dela) je pomaknjen po § 68. cit. zak. na čas, ko je bilo določeno delo prvič objavljeno.
Kar se tiče absolutnega zastaranja, velja v vseh primerih. ki smo jih navedli, če se dotični zakon sklicuje sicer na veljavnost predpisov kazenskega zakonika brez nadalj-
uje utesnitve, vse, kar je določeno v §§ 79., odst. 3. in § 82., odst. 4. kaz. zak. Samo za prekrške je absolutno zastaranje izključeno.
Navsezadnje naj omenimo interesantno določbo § 227. zak. o uradnikih. Tu se odreja, da »krivice« (kaznivega dejanja), ki poleg disciplinske odgovornosti prinesejo s seboj tudi kazenskopravno odgovornost za »zločinstvo« ali »drugo nečastno dejanje«, disciplinsko sploh ne zastarajo. Druge disciplinske »krivice« (kazniva dejanja), pa zastarajo v petih letih. Kaj je nečastno dejanje, v tem zakonu ni navedeno. Nečastnost je treba presojati raz vidik določb § 49. kaz. zak. Vsekakor pa zastara državna kaznovalna pravica, če gre za prestopek, v dveh letih, disciplinska kaznovalna pravica pa sploh ne.
§ 27. Predlog na kaznovanje, odobritev in zasebna tožba. (§§ 85. in 87. kaz. zak.) Določbe, ki se tičejo predlogov na kaznovanje, zasebnih tožba, pa tudi odobritve pregona ne veljajo za vojaška kazniva dejanja (§ 3., št. 3. voj. kaz. zak.).
Zakon o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. (§ 21.) je krog odobritvenih deliktov razširil. V čl. 20. nasl. je določeno, da spadajo kazniva dejanja rednih sodnikov in sodnikov-Iajikov. pod sojenje rednih sodišč, ali da se uvede »preiskava«, t. j. pripravljalno postopanje zaradi omenjenih kaznivih dejanj, je treba odobritve ministra pravde. Ko odloči minister pravde, da je preiskava dopustna, da tožilcu dovolitev za nadal jnje postopanje ter mu jo priobči po predsedništvu pristojnega sodišča. Tožilec, državni ali zasebni, mora vložiti tožbo zoper sodnika pri pristojnem rednem sodišču v 60 dneh od dne, ko se je vročila tožilcu odločba ministra pravde. Zasebni tožilec mora po našem mnenju vložiti zahtevo za odobritev tožbe v dveh izvodih pri ministru pravde v roku 3 mesecev, ki ga ima po § 86., odst. 2. kaz. zak. na razpolago.
Glede prekrškov so ostali predpisi pokrajinskih zakonov iz dobe pred t. decembra 1918. dalje v veljavi. Torej znaša rok za vložitev zasebne tožbe v pokrajinah, kjer veljajo še avstr. kaz. zak. sam po sebi ali pa po njegovem vzoru napravljeni kaz. zakoniki glede prekrškov, 6 tednov, a preklic je dopusten do znanitve sodbe, po objavi sodbe pa ga je
šteti za olajševalno okolnost. Po kaz. /ak. za Srbijo iz I. 1860. (§ 397.) je subjektivna in objektivna zastaralna doba za prekrške določena na 3 mesece, to pa od časa, ko je dotično dejanje bilo storjeno. Po kaz. zak. za Ogrsko iz 1. 1878. je subjektivna zastaralna doba določena na 3 mesece, najmanjša objektivna zastaralna doba za prestopke pa na 3 leta.
Po tiskovnem zakonu, ki pozna delikte, ki se preganjajo po službeni dolžnosti, po predlogu in na zasebno tožbo (glej čl. 79., št. 3, 4, 5, 6, 8, odn. isti čl. št. 3, 5, 6), zastara pravica pregona v enem letu od dne natiska (čl. 89.).
Zak. o zašč. avt. pravic pozna poleg delikta po § 50., ki se preganja po službeni dolžnosti, delikte iz §§ 49., 51., 52., ki se preganjajo na »zahtevo«, torej po zasebni tožbi oškodovane osebe. Ta je ali sam avtor, ali pa so njegovi pravni nasledniki, torej dediči, ne pa legatarji. Pravica za vložitev zasebne tožbe zastara v 2 letih od dne, ko je bila izvršena kršitev avtorske pravice (§ 64.). Po zakonu o industrijski svojini z dne 27. aprila 1928. se kaznujejo prestopki iz §§ 143. do 146. samo po zasebni tožbi oškodovanca (§ 148.); doba za vložitev take tožbe se presoja — odkar imamo edinstveni kaz. zak. in s. k. p. — po predpisih le-teh. Zakon o pobijanju nelojalne tekme ustanavlja v S 25. prestopke, storjene s kršitvijo predpisov iz §§ 2., 9. do 15., ki se preganjajo po zasebni tožbi, doba za vložitev tožbe se določa po kaz. zak. Pravica za vložitev tožbe pa je razširjena v toliko, da sme tožiti vsak tekmec, torej podjetnik, ki proizvaja blago iste ali podobne vrste ali izvršuje obrat v isti ali podobni grani, bodisi da gre za industrijske, obrtne, gospodarske, gozdne ali rudarske industrije. Poleg teh tekmecev pa smejo vložiti »privatno« tožbo industrijske, obrtne iti trgovske komore, mimo teh pa še društva, ki so po svojem statutu poklicana za čuvanje gospodarskih interesov tekmecev. Samo če gre za delikt iz § 10. (očrnjevanje), § II.. odst. 2. (zloraba imena, forme, žiga itd.). § 13. (podkupi jenje) pristoja tožbena pravica edino le tisti osebi, ki je neposredno oškodovana.
Samo po času; postanka, ko je še veljalo kazensko pravo šestero vrst, si moramo razlagati določbo čl. 42. iz zakona o gospodarskem kreditu z dne 17. junija 1925.. da so sodišča izrekala kazni za delikte iz citiranega zakona »po tožbi člana zadruge ali zadruge, ali direkcije ali ministrstva kme-
tijstva«. Da bi smeli v tem primeru tožbo n. pr. ministrstvu smatrati za javno tožbo, kar je bila v letu 1925. za področje Srbije in Črne gore pravilno, to danes vprav z ozirom na § 13. kaz. zak. ne gre. Ostane le možnost, da se taka tožba ravna po predpisih kaz. zak. za zasebne tožbe, da pa sme zastopstvo tega »zasebnega tožitelja« po predpisih s. k. p. prevzeti državni tožilec.
Po § 120. zak. o advokatih, dalje po § 239. zakona o javnih beležnikih se kaznujejo zakotni pisarji na predlog državnega tožilca ali advokatske, odnosno notarske komore, a te komore »imajo vse pravice tožilca«. To ne more pomenjati ničesar drugega nego, da nastopajo komore po svojem predstavniku kot zasebni tožilci, čeprav je maloprej govoru o njihovem »predlogu«. Razlika tiči v tem, da bi se pri »predlogu« izvajalo postopanje vendar le po službeni dolžnosti, a predlog bi se smel preklicati le do začetka ustne razprave pri sreskem sodišču. Urejeno pa ni vprašanje kolizije načinov preganjanja. Ono po službeni dolžnosti je primarnega značaja in ima vsekakor prednost. Če toži javni tožilec, odpade začasno zasebnopravno preganjanje, to poslednje pa se sme že v naprej uveljaviti kot subsidiarno, tako da stopi za primer, da odpade javna obtožba, takoj na njeno mesto zasebnopravna tožba.
Še eno zelo važno vprašanje se pojavlja z ozirom na določbe § 87., odst. 2. kaz. zak., če namreč umre oseba, ki je upravičena za zasebno tožbo. V tem pogledu moramo razlikovati troje zvrsti:
a) kjer je doba za vložitev zasebne tožbe določena v skladu s predpisi kaz. zak., velja vse. kar je v § 87. kaz. zak. in pa v § 55. s. k. p. določeno tudi za stranske kazenskopravne zakone, seveda samo tam, kjer se more sploh govoriti o smrti upravičenca, t. j. kjer pridejo pač fizične osebe v poštev;
b) kjer je doba za prvo upravičeno osebo in za pravne naslednike skupno določena (gl. zak. o zašč. avt. pravic), tam ne more priti določba glede prehoda pravic na brač-nega druga, otroke ali roditelje do veljave, ampak tu imajo vsi upravičenci skupno eno samo dobo na razpolago, upravičenci pa so »pravi nasledniki«, torej dediči, čeprav niso ne otroci, ne roditelji, ne bračni drug;
o) tretji tip .so določbe tiskovnega zakona. Doba za vložitev tožbe znaša 1 leto. To je izjema, toda doba za upravičence, na katere preide pravica, da smejo vložiti tožbo, se vrne — ker tiskovni zakon ni sam tega regidiral — po načelih čl. 89. tisk. zak. — k pravilu, da znaša za deco, brač-nega druga in roditelje samo 3 mesece. To je tudi popolnoma v skladu z določbo § 51., odst. 4. s. k. p.
Pravilo, da se postopanje začne zoper vse udeležence (»učesnike«) tudi takrat, kadar sta bila podana predlog oškodovanca na preganjanje in privatna tožba zoper enega izmed njih (§ 88. kaz. zak.), da pa se z odstopom od takega predloga ali od zasebne tožbe zoper enega izmed udeležencev ustavi postopanje tudi zoper ostale (§ 89. kaz. zak.), je dobilo v tiskovnem zakonu nekakšno korekturo. Kdo so udeleženci, tega kazenski zakonik ni definiral; samo predpostavlja njihovo eksistenco v svojem splošnem delu v §§ 59., 88. in 89. Udeleženci so pač vrsta oseb. ki ne ravnajo po predidočem skupno zasnovanem naklepu, kakor sostorilci, in vendar utegnejo biti takšni skupni storilci v medsebojnem razmerju nasnovača in nasnovanca, pomočnika in glavnega storilca (§ 34. kaz. zak.). Deliti pa moramo udeležence na dvoje vrst. Udeležence pri deliktih, ki se preganjajo po službeni dolžnosti brez ozira na predlog oškodovanca ali po odobritvi (glej §§ 117.. 142., 154. itd. kaz. zak.); ti ne spadajo pod pravilo §§ 88., 89. kaz. zak. Druga vrsta udeležencev, so tisti, ki gre pri njih za delikte, ki se preganjajo le na predlog oškodovancev ali pa na zasebno tožbo. V tiskovnem postopanju imamo oboje vrst udeležencev, oboji pa so ozko med seboj povezani. Po čl. 33. in nasl. tisk. zak. se predpostavlja tudi samostojna odgovornost pisca, urednika itd., dasi ga ne zadene nobena subjektivna krivda (odgovornost par cascades). Izdajatelj se celo oprosti svoje odgovornosti, če dokaže, kdo je pisec, odnosno urednik. To pač niso več udeleženci v smislu §§ 59.. 88. in 89. kaz. zak. Če pa udeležencev v smislu §§ 59.. 88., 89. kaz. zak. v tiskovnem zakonu ni, ne veljajo pravila o nedeljivosti predloga za pregon ali zasebne tožbe. Po kaz. zak. torej ni treba, da se predlog na preganjanje ali zasebna tožba zoper vsakega udeleženca stavi ali vloži posebej, v tiskovnih stvareh pa mora biti zoper vsakega solidarično odgovornih storil-
cev stavljen posebej predlog na preganjanje ali vložena zasebna tožba.
S 28. R e h a b i 1 i t a c i j a. (§ 90. kaz. zak.) Izjeme od določb o rehabilitaciji v kaz. ziik. so ustanovljene v § 3., št. 4. voj. kaz. zak. tako, da odredbe glede povračila pravic in izbrisa v pogledu izgube vojaške časti sploh ne veljajo: dalje v § 5. zak. o začasnem podaljšanju veljavnosti zakonitih predpisov za prekrške, po katerem po preteku 3 let po izdržani, zastarani ali odpuščeni kazni radi prekrška nastopi rehabilitacija po sili zakona (rehdbilitation de droit). Če je bil storilec dva- ali večkrat obsojen zbog prekrška, nastopi rehabilitacija še le po 5 letih. Razume pa se, da mora biti tudi glede prejšnjih kazni zbog prekrškov ugotovljeno, da je za nje pravni položaj rehabilitacije že nastopil, sicer ni mogoče govoriti o »prvič« obsojeni osebi, kar je že itak pravna fikcija, ki se namenoma ne ozira na matematično razvrstitev kaznovanj po času.
III.	Posamezne formalnopravne izjeme.
§ 29. P o k r e n i t e v kazenskega postopanja in pristojnost. (§§ 8. do 27. s. k. p.) Ko smo že zgoraj v § 6. ugotovili, da veljajo načeloma predpisi s. k. p. tudi za stranske zakone, če ni v le-teli izrečno določeno nekaj izjemnega, imamo zategadelj v tem poglavju mnogo lažje stališče, kakor pri materialnopravnih izjemah. Pojasniti bo treba edino le izjeme in njihov pomen. Spornih vprašanj bo zelo malo. ker ni mnogo nejasnosti.
Najprej naj omenimo tiste stvari iz stranskih zakonov, glede katerih je za pokrenitev postopanja naravnost odrejeno. da se morajo obravnavati brzo (čl. 23. zak. o zašč. drž. in § 92. zak. o vol. narod. posl.). Za tiskovne delikte določa čl. 73. tisk. zak.. da se mora tožba še tistega dne, ko jo je sodišče sprejelo, oddati »islednom« sodniku kot nujen predmet. da gre svojo pot dalje. Že lu omenjamo, da »isledni« sodnik ni preiskovalni sodnik v smislu določb s. k. p. Mi hočemo ta izraz sloveniti z »izsledovalnim sodnikom« ali bolje »sodnim izsledovalcem«. Rok za vročitev tožbe tožencu je določen na 24 ur, za odgovor na tožbo pa na 8 dni in se tožencu ne sme podaljšati. Tudi drugi roki so kratko
odmerjeni. Znano pa je. da se vprav tiskovne stvari navzlic vsemu temu kaj rado in precej lahko zavlačujejo.
Za upotitev tožba, o katerih smo že ugotovili, da jih sam zakonodavec označuje in deli v smeri, ali se glede njih vrši postopanje po službeni dolžnosti, ali še le na predlog za preganjanje ali na zasebno zahtevo, velja vseskozi, da se morajo vložiti pri pristojnem sodišču. Tu treba registrirati pravilo zakona o začasnem podaljšanju veljavnosti zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov, da se izenačuje po duhu s. k. p. pokrenitev postopka tudi brez predloga državnega tožilca, da si je bilo poprej pred tem zakonom drugače predpisano.
Po § 89. s. k. p. morajo vsa oblastva, kakor tudi njihovi organi vsa kazniva dejanja, ki se preganjajo po službeni dolžnosti (sem spadajo tudi delikti, ki se preganjajo na predlog oškodovanca in po odobrenju poklicanega oblastva), prijaviti takoj tistemu državnemu tožilcu, ki se nahaja na sedežu pristojnega sodišča.
Določba čl. 110. zak. o zrakoplov, z dne 22. februarja 1928. pravi sicer, da so pristojna policijska oblastva za izvedbo preiskave glede kaznivih dejanj po tem zakonu, a ona naj predlože po izsledenju dejanja sodišču »tožbo« zoper obdolžence. Ta določba pa je derogirana po s. k. p. v tem smislu, da se postopa na prijavo kogarkoli, ali po policijskem oblastvu ali po sodišču, policijsko »tožbo« pa nadomešča predlog državnega tožilstva.
Na določbe § 89. s. k. p. se — na videz — ne ozira zakon
o	lovu z dne 5. decembra 1931. In vendar smo že zgoraj v § 22. dejali, da mora občna upravna oblast prve stopnje prijavo, ki jo dobi o dejanju, kaznivem po predpisih kaz. zak. sporočiti državnemu tožilcu. Če je zakonodavec molče šel preko teh dolžnosti, je s tem ni odpravil (gl. čl. 9. uvod. zak. kaz. zak.)
Nekoliko različno stališče v pogledu na določbe § 89. s. k. p. je prinesel zak. o vol. narod, poslancev z dne 10. septembra 1931. v §§ 92. in 93. Tu se dela razlika med delikti po tem zakonu:
a) ki so storjeni do dne pred volitvami,
b) ki so storjeni na dan pred volitvami in na dan volitve: dočim
c)	o deliktih, ki so storjeni po dnevu volitve v določbah
o	prijavah ni govora, čeprav je n. pr. jasno, da se naj kaznuje tudi točenje alkoholnih pijač na dan po volitvi (§ 52. leg. cit.).
Za primere k a) pravi zakon, da jih preiskujejo kot prestopke zborna sodišča na tožbo državnega tožilca, a zasebniki smejo delikt ovaditi pri državnem tožilstvu. O skupini b) pa je odredil zakonodavec, da mora volilni odbor kaznivo dejanje popisati v svojem zapisniku in obenem imvesii imena storilcev. Vse te določbe po našem mnenju ne smejo veljali za izpremembo pravil s. k. p. in naj zlasti ne tvorijo materialnopravnih pogojev za nastanek državne kaznovalne pravice. Vsi delikti vseh troje skupin a) do c) so prestopki, ki spadajo v pristojnost sodnika poedinca pri okrožnih sodiščih. To velja, kakor smo že izvajali, tudi za prestopek po § 52. leg. cit., dasi bi po pravilih s. k. p. vprav ta delikt spadal v prvi stopnji v pristojnost sreskega sodišča. 'Pako odreja pač § 92. leg. cit. Predpisi o popisu deliktov iz skupine b) so zgolj administrativnega značaja, ki nima pomena za presojo niti po kazenskem zakoniku niti po sodnem kazenskem postopniku.
Posebna izjema je ustanovljena tudi po § 94. leg. cit. v tem pogledu, da se sodijo vojaške osebe, ki store dejanja, kazniva po zakonu o volitvah narodnih poslancev, pri rednih sodiščih za civilne osebe. Za ostala, težje kazniva dejanja kazenskega zakonika, ki se omenjajo na mnogih mestih navedenega zakona, pa takšne izjemne določbe ne najdemo. Ravno nasprotno stališče pa je zastopano v zakonu o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922., namreč, da naj sodijo vse delikte po tem zakonu, ki jih store vojaške osebe, vojaška sodišča.
Po prvotnem besedilu zakona o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti z dne 50. marca 1929. je bila pristojnost v čl. 6. tako urejena, da so sodila te delikte izrečno določena okrožna sodišča na sedežu apelacijskih sodišč. Ta določba pa je bila z zakonom od 10. avgusta 1929. izpremenjena tako, da se ravna stvarna in kazniva pristojnost (podsodnost) po občnih predpisih s. k. p., vendar z izvestnimi izpremembami glede koncentracije izvrševanja poizvedb in preiskav in pa glede tega. da sodi vedno le senat 3 sodnikov, če tudi bi bil
inače —- za delikl iz čl. IX. leg. cit. — poklican sodnik-poe-dinec okrožnega ali celo sreskega sodišča.
Za postopek pred državnim sodiščem za zaščito države veljajo po zak. z dne 31. decembra 1929. sicer vsi predpisi s. k. p. razen če po svoji naravi ne morejo bili uporabljeni ali pa če so z onimi naravnost v nasprotju. Delikti, ki spadajo po § 1. leg. cit. v pristojnost državnega sodišča za zaščito države so taksativno določeni. Toda navedena pristojnost ne obvelja, če tega ne predlaga državni tožilec tega sodišča,
lo	velja ne samo za delikte »v zvezi ali v steku«, ampak tudi za enuinerirane delikte. Kaj naj se pojmuje pod »zvezo«? Pravilno se more pod »zvezo« zamisliti institucijo objektivne, odn. objektivno-subjektivne zveznosti (kone-ksitete. § 22. s. k. p.) pa iirdi prikrivulce in one, ki so dajali potuho (jatake) (§ 21. s. k. p.), dočim se presoja »stek« seveda po pravilih § 61. nasl. kaz. zak.
Glede na pristojnost za delikte, storjene s tiskom, moramo tu poudariti sledeče izjemno stališče tiskovnega zakona: Z novelo z dne 9. oktobra 1931. je ustanovljeno glede stvarne pristojnosti, da izvršujejo poizvedbe o vseh deliktih, kaznivih po tem zakonu, okrožna sodišča (po sodnih izsle-dovalcih), a sodijo jih. če gre za prekršitev po čl. 29.. 65. do 71. okrožna sodišča po sodnikih poedincih, vse druge pa po sodnih zborih. Po čl. N4. tisk. zak. je določeno, da tvorijo »zbor« (senat) trije sodniki. V tej določbi pa prihaja le vprašanje do rešitve, ali naj se stavi obdolženec pred sodišče ali ne. Brez dvoma pa je zamišljen tudi povsod drugod po prvotnem besedilu tiskovnega zakona senat treh sodnikov. Da pa se mora ta senat trojice po noveliranem tiskovnem zakonu z dne 6. januarja 1929. razširiti v senat petorice, če gre za izvestno težje kaznovanje, o tem smo izvajali svoje mnenje že v našem š 12. in fine. Za določitev krajevne pristojnosti pa veljajo brez vsake izjeme določbe § 16. s. k. p.
§ 30. Pripravi j a I n o post o p a n je (poizvedbe in preiskava; §§ 111. do 201. s. k. p.). A) Značaj post o p a n j a. Različno od pripravljalnega postopanja po s. k. p. je po svoji zasnovi postopanje v tiskovnih zadevah. Tožba se ne daje na zapisnik, ampak mora biti pismeno vložena. Glavna načela današnjega modernega formalnega prava niso dosledno izvedena, zlasti ni sodišče dolžno, da
išče in pribavi materialno resnico. Brez pripravljalnega postopanja pride kazenska stvar kot posebno nujna na glavno razpravo pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča samo tedaj, ko gre za tožbo zbog opustitve objave priposlanega »popravka«. V teli primerih mora sodišče razpravo odrediti najkasneje v 3 dneh. — V drugih primerih, kjer gre za drugačna po tiskovnem zakonu kazniva dejanja, ima sodišče prosto roko, da odloči, ali naj se takoj po odgovorih tožencev odredi glavna razprava ali pa naj se izvedejo še pred razpravo dokazi izven sodnega območja. V prvem primeru se pozove tožilec, da vloži v 3 dneh obtožnico, v drugem pa se mora zasliševanje tistih prič, na katere se stranki pozivati, v S dneh izvršiti. Da bi bila to preiskava v tehničnem smisli' s. k. p., smatramo za izključeno, čeprav govori tiskovni zakon v čl. 79.. 82. o »istragi« (preiskavi): saj govori na drugem mestu o »izvidjanju« (poizvedbah, čl. 76.). la izraz pa je bil prosto prenesen iz tiskovnega zakona za Srbijo z dne 12. januarja, odn. 9. decembra 1904.. ki je v svojem čl. 46. navajal podrobne določbe za tisti primer, kc se tožba tožencu ne more dostaviti, ker »se krije ili pobegne ili ga uopšte nema u mestu boravljenja za tri dana od dana sudskog poziva«. Vprav te določbe pa je naš sedaj veljajoči tiskovni zakon opustil, ohranil pa smiselno določbe, da vodi »istragu« sodni izsledovalec (čl. 77.). posebej pa še odredil nekoliko drugače kot njegov prej citirani vzornik. — da se oseba toženca, ki se ne odzove vabilu, smatra za zaslišano in da se mu sodi v njegovi odsotnosti (čl. 81.), torej ne, da bi se zaprl, četudi bi bilo to v korist pribavljanju materialne resnice. Vse to je važno, ker moramo iz tega sklepati, da se zbog tiskovne tožbe ne more odrediti preiskovalni zapor. Sicer pravi § 1. s. k. p., da se mora za kazniva dejanja po občnem kazenskem zakoniku, kakor tudi po posebnih zakonih dejanja izreči kazen samo po pristojnem sodišču na podlagi sodnega postopka, uvedenega in izvedenega po s. k. p. Toda to smemo smatrati le tako, da veljajo pravila s. k. p., če ni v posebnem (stranskem) zakonu zakonito nekaj drugega določeno. Ravno v tem pogledu pa je po čl. 10. uvod. kaz. zak. v št. 1. izrečno odrejeno, da ostanejo v veljavnosti predpisi o kazenskem postopku po tiskovnem zakonu z dne 6. avgusta 1925. Tiskovni zakon pa je sam
v čl. 95. odredil, da so ukinjene vse odredbe občnih kazenskih postopnikov. ki nasprotujejo predpisom iiskovnega zakona. Če pa tiskovni zakon ne odreja sam prav ničesar o preiskovalnem zaporu, ampak določa v čl. Sl. nasprotno, da se ni ozirati na odsotnost (prej: pobeg, skrivanje!), če — dalje — ne zahteva iskanja materialne resnice (čl. 86.), niti se ne poslužuje v tem pogledu nobenih predpisov iz občnega s. k. p., potem moramo smatrati, da naj po odredbah čl. 9. uvod. zak. kaz. zak. v pripravljalnem postopanju zbog tiskovnih deliktov ne pride do uporabe določb s. k. p. glede utesnit ve osebne prostosti toženca.
Za pripravljalno postopanje pri deliktih, ki jih sodi državno sodišče za zaščito države, veljajo, kakor smo že izvajali, vobče predpisi s. k. p. Izjemno stališče obstoji glede pripravljalnega postopanja v tem oziru, da se sinejo vršiti tako poizvedbe, kakor preiskava pri državnem sodišču al i pri tistem sodišču, ki bi bilo sicer po pravilih s. k. p. pristojno. Odločilno besedo ima državni tožilec pri državnem sodišču za zaščito države. Preiskovalni zapor pa je obligatoren že tedaj, če gre za uvedbo preiskave za delikt, za katerega storitev je zagrožena kazen robije preko 10 let. Izjemno je tudi določeno, da zoper odreditev pripora od strani poizvedovalnega oblastva. sodnega ali policijskega, ni pritožbe, niti ne morejo navedena oblastva pripora ukiniti brez odredbe državnega tožilca pri državnem sodišču (*?§ 13, 14).
B)	Način pošto p a n j a. Smatramo, da so določbe v s. k. p. glede preganjanja mlajših maloletnikov takšne, da jih noben stranski zakon glede načina postopka ni mogel razveljaviti, kolikor slone na materialnopravnih pravilih o kaznovanju ali pravzaprav o odrejanju vzgojnih sredstev. Niti pred državnim sodiščem za zaščito države ne pride do postopanja zoper mlajše maloletnike. razen če bi šlo za tiste primere, kjer se smatrajo za starejše maloletnike (§ 28.. odst. 7. kaz. zak.). Tako treba razumeti določbo §§ 4. in 9. zak. o drž. sod. za zaščito države, ki drugje ne omenja mlajših maloletnikov.
Omeniti moramo na tem mestu še eno izjemo od načela, da rešuje sodišče t. zv. predhodna vprašanja samostojno (§ 4. s. k. p.). V tein paragrafu je odrejena izjema glede
vprašanja, ali je brak veljaven ali ne velja. Enaka izjema pa tiči v zakonu o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922., odnosno 27. aprila 1928. V primeru, da je bil poseg v patent namerno izvršen (§§ 143., 148., odst. 1. cit. zak.) in je bila prijava patenta po § 93. tega zak. v »Glasniku« samo z začasno zakonito močjo razglašena, se sodba v sodnem kazenskem postopku ne sme izreči, preden se patent ne da dokončno. Po tej določbi je torej sodišče ne samo v sodbi, ampak že v pripravljalnem postopanju, vezano na odločbo uprave za zaščito industrijske svojine glede patentov. Sodišče samo se ne sme baviti z rešitvijo vprašanja o pogojili za podelitev patenta. Ta izjema je bila prenešena iz starejših zakonov drugih držav o patentih, ni pa ustanovljena glede posegov v pravice vzorcev, modelov ali žigov.
Vprašanje, ali sme imeti obdolženec več branilcev, je po § 65. novelir. s. k. p. tako rešeno, da jih ima največ tri. izjemoma z dovoljenjem sodišča, pa pet. To pravilo obstoji za vse druge stranske zakone, le za postopanje pred drž. sodiščem za zaščito države je stvar drugačna. Po čl. 10., št. 2. uvod. zak. kaz. zak. veljajo od dne. ko dobi s. k. p. obvezno moč, njegovi predpisi toliko, kolikor sam zak. o drž. sod. za zašč. države z dne 8. januarja 1929. ali uredba, izdana na temelju čl. 3. tega zakona ne predpisuje kaj drugega. Takrat ravnokar mišljena uredba še ni bila izdana, pač pa že napovedana. Ipak je jasno, da so postali njeni predpisi, čeprav še le na podlagi § 22. zak. o drž. sod. za zašč. drž. z dne 31. decembra 1929. izdani, veljavni v dveh izjemnih pogledih. ki nas tu zanimajo. Namreč branilec je obligatoren, ko gre za delikt, za katerega je zagrožena kazen robije ali zatočenja preko 5 let. ali za gluhega ali zelo težko bolnega obdolženca, to pa ne že po uvodu preiskave (kakor je določeno v S 60. s. k. p.), ampak še le po izročitvi obtožnice (kar stoji v čl. 14 cit. ur.). Dalje ima obdolženec lahko — za svojo osebo in korist, toda na svoje stroške — več branilcev. ali samo eden od njih je upravičen pregledovati spise in z obdolžencem občevati, če je ta v zaporu ali če gre za posvetovanja na glavni razpravi sami.
Pripravljalno postopanje po tiskovnem zakonu je urejeno tako. da se o dolžnosti iskanja materialne resnice ne more govoriti ne za sodišče, ne za druga oblastva. n. pr.
državno tožilstvo (gl. § 3. s. k. p.), dasi se takšna dolžnost nikjer izrečno ne ukinja ali prereka. Če namreč priče, ki so predlagane od strank, niso v tuzemstvu, ni, da bi morale biti zaslišane, zlasti ne, ako se je sodišče prepričalo, da zaslišanje ni smotreno ali pa celo, da gre za zavlačevan je pravde. Sodni izsledovalee naj zasliši toženca, če pa se ta ne odzove vabilu, velja, da je bil zaslišan, vendar mu ostanejo pravice pritožbe neokrnjene. Če je toženec navedel priče v tuzemstvu, morajo biti zaslišane v 8 dneh. Isto velja za priče, ki jih navede tožilec, da pobi je dokaze toženčeve. Formalnega zaključka pripravljalnega postopanja ni. Sodni izsle-dovalec izroči vse spise, potem ko je zaslišal (ali poskusil zaslišati) toženca in izvedel dopuščene dokaze o zaslišanju prič (in izvedencev) bivajočih v tuzemstvu, tiskovnem senatu trojice, zbog rešitve vprašanja, ali zbrani material zadošča za to, da se postavi toženec pred sodišče (la mise en accusation).
Za pripravljalno postopanje pred državnim sodiščem za zaščito države je določeno, da sme državni tožilec, ki je predlagal in povzročil, da je šla stvar nazaj k redno pristojnemu sodišču prve stopnje, pozneje vendar le isto stvar spraviti pred državno sodišče za zaščito države, ne da bi mu bilo zabranjeno še pozneje zopet stvar vrniti v redno pristojnost. Dalje je treba, če je prišlo do pripora obdolženca, poizvedbe izvršiti v 8 dneh. vendar se sme ta rok po državnem sodišču za zaščito države podaljšati najdlje za en mesec. Zoper odreditev pripora pa po § 17. zak. o drž. sod. ni nobene pritožbe. Torej odpade odobritev pripora po samem sodišču, ki je sicer v smislu S 119. s. k. p. predpisana (§ 14. zak. z dne 31. decembra 1929.). Zoper uvedbo preiskave in odreditev preiskovalnega zapora pa je po čl. 23. uredbe o izvršitvi zak. o drž. sod. z dne 11. januarja 1930, pritožba dopustna: rešuje jo državno sodišče za zaščito države. O vlogi privatnega tožilca smo že govorili zgoraj v našem S 22.; tu dodajemo, da čl. 10. cit. uredbe izključuje tudi veljavnost predpisov glede zasebnega udeleženca, vendar ne tako, da bi se ne smel pri državnem sodišču za zaščito države pridružiti kazenskemu postopanju v poedinih primerih, pač pa tako, da ima samo pravice iz § 52. s. k. p., ne pa onih iz §§ 53. in 54. s. k. p. glede subsidiarne obtožbe. Preiskovalni
zapor radi koluzijske nevarnosti sme trajati ne samo dva. odn. tri mesece, ampak tako dolgo, kolikor se zdi to državnemu sodišču za zaščito države potrebno. Zaprisega prič v toku poizvedb in preiskave ni vezana na pogoje § 176. s. k. p., če gre za ugotovitev krivde napram taječeinu obdolžencu.
Glede postopanja zbog prekrškov smatramo, da je vseskozi dopustno, da se oškodovana oseba pridruži postopanju kot zasebni udeleženec, čeprav gre za obdolženca, ki je mlajši maloletnik; saj veljajo po § 6. zak. o zas. podaljšanju zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov predpisi do-slejšnih zakonov, ki utesnitve i? 441.. odst. 6. s. k. p. ne poznajo.
Po zakonu o zašč. avt. prav. je uveden kot strokovni organ, ki daje mnenja o spornih vprašanjih iz avtorskega prava »svet strokovnjakov iz oblasti avtorskega prava«; sestavljen je po smernicah pravilnika z dne 26. februarja 1930. Pravica svobodne izbere izvedencev je s tem precej utesnjena.
Po zakonu o pobijanju zlorabe uradne dolžnosti z dne 30. aprila 1929. je v čl. 9. ustanovljena pravica preiskovalnega sodnika, da sme od vseh denarnih zavodov in drugih podjetij zahtevati pismeno potrebne akte in podatke sam ali pa po izvedencih pregledati vse knjige, račune in spise. V računskih zadevah pa naj se obrne preiskovalni sodnik na predsednika glavne kontrole, da mu odredi preglednika, ki vse. kar se tiče računov, prouči in da pismeno mnenje o spornih vprašanjih. Po našem mnenju gre tu za drugačen način postavitve izvedencev, kot je po določbah s. k. p. predpisan.
C)	Zaključek pripravljalnega postopa-n j a. Tudi pri državnem sodišču za zaščito države se konča pripravljalno postopanje z obtožnico ali z odločbo, da se nadaljnji pregon ne vrši. Poleg tega pa se more to postopanje pred državnim sodiščem za zaščito države zaključiti tudi s tem, da se stvar odstopi redno pristojnemu sodišču v nadaljnje poslovanje. Važna izjema je še ta. da se more obtožnica izdati tudi zoper odsotno ali pobeglo obdolženo osebo. Obtožnica pa dobi takoj potem, ko se priobči obdolžencu ali pa njegovemu branitelju pravno moč. Pravica ugovora zoper obtožnico odpade.
Za tiskovno postopanje pa velja, da se zaključi pripravljalno postopanje s pravnomočnostjo odločbe tiskovnega senata o tem, da-li se postavi toženec pred sodišče ali ne. Pravnomočnost nastopi po rešitvi pritožbe, ki gre na ape-lacijsko sodišče in se mora vložiti v 3 dneh (čl. 84. tisk. zak.), odnosno po preteku 3 dni, ako ni bila pritožba vložena. Nastop pravnomočnosti odločbe glede vprašanja, v katerem obsegu se stavi toženec pred sodišče, nalaga tožilcu dolžnost, da v 3 dneh predloži izdelano obtožnico, zoper katero ni pravnega leka. Če se rok zamudi, se nadaljnje postopanje ne vrši, ampak ustavi. Po našem mišljenju je kontrola o pravilnosti vsebine obtožnice, ki naj se popolnoma ujema z odločbo o stavitvi pred sodišče (Id mise en accusation), stvar sodišča na glavni razpravi, ki se mora odrediti, če ni treba rabiti prič v 5, v nasprotnem primeru pa v 10 dneh. Če obtožnica prekorači obseg, določen v sklepu o stavitvi pred sodišče, odbije sodišče tako obtožbo s formalno sodbo po § 276. s. k. p.
§ 31. Glavna (ustna) razprava, sodba, pravna sredstva, izvršitev kazni. (§§ 222. nasl., §§ 324. nasl., §§ 312. nasl. s. k. p.) Vpoštev pridejo samo trije stranski zakoni, ki urejajo vsaj deloma posebej potek glavne razprave. Tiskovni zakon in pa zakon o državnem sodišču za zaščito države urejata to materijo, naslanjajoč se pri tem na določbe sodnega kazenskega postopnika. Zakon o začasnem podaljšanju veljavnosti, zakonitih določb o kaznovanju prekrškov pa je s tem. da je odpravil t. zv. »opravitelja državnega pravdništva« sicer prilagodil »glavno« razpravo predpisom sedanje »ustne« razprave pri sreskih sodiščih, toda inače so ostala pravila za obavljanje razprav, kakor so veljala, po prejšnjih sodnih kazenskih postopnikili. Tako so ostali v veljavnosti predpisi n. pr. o izključitvi in odklonitvi sodnikov in zapisnikarjev, v javnosti, o odgoditvi razprave in še dr. v.
Glede števila sodnikov pri razpravi (»pretres«) pred tiskovnim senatom velja, kar smo izvajali zgoraj v našem § 12. in fine. Razprava se lahko izvede tudi v odsotnosti obtoženca, ako mu je bilo povabilo, da naj pride na zaslišanje, ki mu ga je priposlal sodni izsledovalec v obliki, ki jo predpisuje s. k. p., pravilno dostavljeno (čl. 80. tisk. zak.).
a se obtoženec vabilu ni odzval. Predpisi § 237. novel, s. k. p. torej ne pridejo do uporabe. Da se mora takšen obtoženec, ki se ni odzval vabilu sodnega izsledovalca vnovič pozvati na razpravo, v zakonu ni rečeno, mora pa po splošnih načelih za postopanje vendar le obveljali. Čeprav obtoženec ni prišel na razpravo, sme se posluižiti zoper vse odločbe sodišča pravnih sredstev, toda njegov podpis mora biti na takšnem njegovem spisu overjen od kakršnegakoli javnega oblastva. \ postavitev v prejšnji stan glede nepri-hoda na razpravo radi nepremagljivih zaprek po tisk. zak. ni predvidena, ali mora se predpostavljati kot dopustna po splošnih pravilih /a vsako moderno procesualno pravo.
Po § 16. zak. o državnem sodišču za zaščito države je predvidena glavna razprava. Tudi tu ne veljajo določbe § 237. novel. s. k. p. glede možnosti kontumacialnega postopka. Po *? 18. leg. cit. se sme glavna razprava obaviti tudi zoper nenavzočega ali pobeglega storilca tistih dejanj, ki so v § t. tega zakona omenjeni, torej tudi takšnih, ki so z enu-meriranimi v zvezi ali v steku. To velja, čeprav obtoženec v pripravljalnem postopanju niti še zaslišan ni bil, vendar se mu mora obenem za glavno razpravo postaviti branilec po službeni dolžnosti.
Glavna razprava pred državnim sodiščem za zaščito države se vrši v senatih sedmih sodnikov, dočim sklepa to sodišče v drugih zadevah v senatih petih sodnikov (ev. namestnikov). Predsednik senata sme vsebino poedinih listin ali poročil po svoji oceni ustno objaviti, ako bi se utegnila s prečitanjem vsega spisa prizadeti škoda državnim koristim. Zapisniki, napravljeni s pričami, izvedenci, soobdol-ženci in že obsojenimi storilci se smejo — preko določb § 263. s. k. p. — na predlog ene same stranke prečitati, če soglaša s tem predsednik. Če ne, odloča senat.
Na glavni razpravi se obravnava tudi o zahtevah, ki jih stavi država kot zasebni udeleženec glede povračila škode, ki je bila povzročena z dejanji, ki so v obtožbi navedena, in pa glede primerne imovinske »zadovoljščine«. O rešitvi teh zahtevkov postopa državno sodišče za zaščito države po predpisih s. k. p. Vendar daje čl. 8. zakona o povračilu škode državi zbog dela veleizdaje in o zabrani nad imovino storilcev takšnih dejanj z dne 14. septembra 1929. državnemu
sodišču za zaščito države nalogo, da naj sodi in odloča v senatih petih članov tudi v civilnih pravdah o omenjenih zahtevkih države. Ta senat pa je vezan na obsodbo v kazenskem postopanju v pogledu vprašanja krivde in vračun-Ijivosti kaznivega dejanja.
Glede pravnih sredstev zoper sodbe zbog prekrškov so ostali predpisi iz prejšnjih sodnih postopnikov še dalje v veljavnosti, iako da mora n. pr. v Sloveniji in Dalmaciji v prizivih zoper sodbe sreskih sodišč glede prekrškov sodili senat četvorice okrožnega sodišča. — V tiskovnem postopanju velja za izpodbijanje sodba tiskovnega senata kot pravilo, da se postopa glede nezadovoljstva (t. j. priziva) in žalbe (t. j. revizije) po čl. 90. lisk. zak.; velja torej skrajšani rok 3 dni za izjavo in izvedbo pravnega sredstva. V ostalem pa se mora vpoštevati, ker ni drugih predpisov o obravnavanju teh pravnih sredstev, analogno vse to, kar velja po s. k. p. za vsako drugo takšno pravno sredstvo. Če je bil na razpravi samo branilec obtoženca navzoč, ima obtoženec pravico, da prijavi in izvede pravno sredstvo v 3 dneh potem, ko mu je bila odločba (sodba) priobčena. Zoper sodbo in vse druge odločbe sodišča za zaščito države ni nobenega pravnega sredstva.
Po čl. 92. tisk. zak. velja posebnost, da tiskovni senat na razpravi sklepa o tem, ali gre kaznivemu dejanju, navedenem v obsodbi, značaj političnega dejanja; v pritrdilnem primeru mu sme priznati z obsodbo izvestne olajšave pri izvrševanju kazni na prostosti.
IV.	Zaključna beseda.
§ 32. Naša raziskavanja odnošajev med glavnima kazenskopravnima zakonima, ki sta nosilca pravnega reda, kolikor gre za pojačenje zaščite pravnih dobrin s kazenskimi sankcijami, in med stranskimi kazenskopravnimi zakoni, ki naj samo dopolnjujejo zaščito pravnega reda, so pokazala, da zamisel § 13. kaz. zak. ni prinesla zaželjenega uspeha. Namesto, da bi glede občnih pravil materialnopravnega značaja veljal primarno splošni del kazenskega zakonika, kakor je to za formalno kazensko pravo glede sodnega kaz. postopnika določeno, je bila izbrana drugačna pot: Ve-
I	j a j o naj posebne določbe občnega pomena, ki jih vsebujejo ti stranski zakoni sami. Pri tem se je pozabilo, da bi se najprej pregledali vsaj tisti stranski zakoni, ki so že eksistirali ali bili neposredno na vidiku ob izdanju kaz. zak. Na drugi strani pa se je za poslejšnji čas po izdaji kaz. zak., prezrlo mnogokrat preskrbeti novim stranskim zakonom splošnih določb ali vsaj primerne direktive, kako naj veljajo.
Slika, ki se nam v teh pogledih nudi. ni in ne more biti zadovoljiva. Težko, samo z umetnimi pomočki smo mogli dognati, kaj pravzaprav v tem oziru drži. kaj se pa mora odkloniti kot nelogično. Naj se ne ugovarja, da se v praksi ni občutilo težkoč, še manj, da bi se bilo obsojalo to stanje materialnopravne kazenske zakonodaje. V resnici je stvar takšna, da se nejasnosti zakonitih določb, razna križanja in kopičenja določb, maščujejo zlasti tam, kjer jih po naravi stvari ne bi bilo treba, tako. da do njih uporabe ne pride, a to povzroča zopet zelo nevšečno posledico, da izvestne pravne dobrine ne dobe tiste dobre zaščite, katero si je zakonodavec. sam zamislil ali jo hotel po tujih priznanih vzorcih uveljaviti.
Če tudi nimamo primerne statistike, nam vendar že prebiranje dnevnega časopisja kaže. da se t. zv. stranski zakoni v praksi skoraj nič ne uporabljajo; nekateri bržčas še sploh niso prišli v praktično življenje. Važno izjemo tvori seveda zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Vprav za izvajanje tega zakona pa je bilo treba ustanoviti nekakšno izredno sodišče, t. j. državno sodišče za zaščito držav e. To pa državo v gmotnem oziru silno obremenjuje in vendar to sodišče ne more biti povsem kos stavljeni nalogi! Saj mora radi preobremenjenosti odstopati mnogo v svojo pristojnost spadajočih kazenskih stvari rednim sodiščem, a postopek se zbog koncentracije vseh poslov na eni točki v državi brez dvoma mnogokrat zavlačuje in tudi zatemnuje.
Posebej naj pokažemo na posledice, ki so nastale, ker se niti tiskovno postopanje, niti postopanje glede prekrškov še ni reformiralo. Tiskovno postopanje se ni razvilo v tisti smeri, da bi nudilo hitrejšo in sigurnejšo obrambo časti, ki jo krši tisk; ostalo je pretrefakt izza dobe pred izdajo modernega procesa, ki se uveljavlja ob mnogih nejasnostih
pletle procedure v različnih pokrajinah države različno. Za verbalno častikrajo velja moderno postopanje s kavtelami, da se išče materialna resnica, za častikrajo s tiskom pa takšne kavtele ni. Pri prekrških pa je ostalo pri pravnem položaju, da sodijo različne pokrajine po različnih pravilih, celo za pristojnost nimamo enotnosti, isto tako ne za način procedure, da ne govorimo o tem. da imamo danes sankci je za prekrške mlajših maloletnikov — v kaznih, za prestopke istih pa — vzgojna sredstva ...
Pa tudi sicer nam kaže zrcalo splošnih pravil kazenskega zakonika, ki ustreza duhu časa, če si v njem ogledamo predpise stranskih zakonov, pege in pegice v vsej neprera-čunljivi pestrosti, ki premnogokrat ni bila prav nič potrebna. pa vendar le kazi ugled zakonodajnega aparata. Izvzeli smemo samo vrsto zakonov iz dobe, ko je posloval vrhovni zakonodajni svet (od marca 1929. do septembra 1931). Morda bi vprav to dejstvo dalo pobudo, da bi se pri novih stranskih zakonih iz kazenskega prava, pa tudi iz drugih pravnih panog, dala prilika strokovnjakom iz vseh glavnih kulturnih centrov države, da prerešetavajo tekste zakonov raz stališče celokupne medsebojne skladnosti zakonov in da bi še le po njihovem mnenju šli zakonski osnutki po svoji predpisani legislatorni poti naprej . ..
Potreba generalne revizije stranskih zakonov pa se nam zdi zelo nujna. Ako se ta revizija izvrši, bi se s tem praksi delo olajšalo, spoštovanje pred zakoni pa zelo utrdilo. Jasno pa je. dti bodo morale nekatere razlike ostati, toda ostanejo naj le tiste, ki so v bistvu predineia stranskega zakona utemeljene in zato neobhodno potrebne.
Resume.
Relations entre lois principales et lois accessoires en droit
penal.
Par Metod Dolenc, docteur en droit et docteur li o nori s causa, professeur n 1'Universite de Ljubljana.
L’auteur traite d’abord, au point de vue general, les lois penales accessoirs quant a leur origine chronologique et leur contenu les divisant ensuite en differentes categories speciales. II souligne Fimportance du § 13 du Code penal yougoslave, d’apres lequel pour les lois accessories ce n’est pas la partie generale du Code penal, mais les dispositions d’ordre general con-tenues dans les lois accessoires elles-memes qui sont obligatoires.
II	fait la menic distinction pour les lois de procedure penale; mais, en ce qui les concerne, il constate que les dispositions formelles lois accessoires ne peuvent etre appliquees qu’exceptionnellement.
Dans la deuxiene partie 1’auteur traite differentes questions du droit materiel, p. e. celles qui concernent 1’application de 1’analogie, la modification de la loi, le droit penal international, le caracterc politique du delit, la division des delits quant a 1'espece et la mesure de la peine, les differentes especes de eul-pabilite, la faute criminelle, l’instigation, les differents ages des mineurs coupables, les tentatives de crime, les inesures de surete, le concours materiel on reel, le sursis a l’execution de la peine, la determination de la peine, le cas ou la poursuite est sub-ordonnee a la necessite d’une plainte ou d’une denonciation pre-alable et enfin la rehabilitation.
Dans la troisieme partie, l auteur examine les differences speciales de caractere formel, en s’occupant plus specialement de trois lois: celle qui regarde la prorogatiou des dispositions con-cernants les contraventions, la lois sur la presse et la lois sur la competence du Tribunal pour la defense de l’Etat.
Enfin 1’auteur donne quelques suggestions sur la methode destinee ti harmoniser dans la legislation future, les lois penales accessoires et le Code penal.
Izreci, univ. prof. dr. Joso J u r k o v i č:
Javnopravna pogodba.
Javnopravna pogodba je sporna v dveh ozirih. Eni trdijo, da javnopravne pogodbe sploh ni, drugi jo sicer priznavajo, niso si pa edini glede pravnih pojavov, ki naj se ji prištejejo.
I	isti, ki zanikajo javnopravno pogodbo, trdijo: ker je značilno za javno pravo, da si stojita v njem nasproti podrejeni poedinec in nadrejeno oblastvo, je pogodba v javnem pravu že pojmovno nemogoča. Nemogoča tudi zato, ker gre v javnem pravu za javne interese, ki se lahko ostvarijo samo s prisilnimi normami.
Preden lahko odgovorimo na ta ugovor, si moramo biti na jasnem, kaj naj razumemo pocl pogodbo. Ker je bil izoblikovan pojem pogodbe v civilnem pravu, je smiselno govoriti o javnopravni »pogodbi« samo tedaj, če razumemo pod pogodbo v javnem pravu isto, kar razumejo pod pogodbo v civilnem. V civilnem pravu pa razumejo pod pogodbo skladno izjavo volje dveh ali več oseb, ki ima namen, da osnavlja, spreminja, razveljavlja ali prenaša subjektivne pravice med pogodbeniki.1
Oglejmo si sedaj S 30 našega zakona o samoupravnih poteh. Ta § se glasi:
»Če služi občinska pot več občinam, morajo te občine sorazmerno prispevati za gradnjo in vzdrževanje.
Če se zainteresirane občine ne morejo sporazumeti glede tega prispevka, reši spor banska uprava.
1	Dernbnrg, Pandekten, 8. izd. 1. zv. 1911, str. 162: »Zweiseitige Rechtsgeschafte oder Vertrage fordern die zusammenstimmende Erklii-rung zvveier Tcile, die sich hiedurch gegenseitig zur Begriindung, Ver-iindenmg oder Aufhebung’ eines Reclitsverhaltnisscs verbiuden.«
Isto velja tudi v primeru, če se nahaja most na zemljišču ene občine, pa ga uporablja v večji meri druga občina.«
§ 1 istega zakona pa se glasi:
»Samoupravne poti v smislu tega zakona so tiste javne poti, ki so dostopne vsakomur za promet in uporabo v obsegu, ki ga dopušča svrlia poti, in so na zakonit način uvrščene v vrsto samoupravnih poti.«
Sedaj se vprašajmo: ali je pogodba, ki jo sklenejo občine v smislu gorenjega § 30. privatnopravna ali je javnopravna?
Pot je javna: torej bo pač javnopravna tudi pogodba, s katero se določijo prispevki, in bodo javnopravni tudi prispevki. Dalje: če se občine ne sporazumejo, določi prispevke ban z upravnim aktom. V tem primeru bo pač komaj dvomljivo, da je upravni akt javnopraven in da so prispevki javnopravni. Če pa bi smatrali pogodbo za privatnopravno, bi morali biti menda tudi prispevki privatnopravni: odločilna za to, ali je prispevek privatno- ali javnopraven, ne bi bila torej svrha prispevka ampak akt, na katerem se prispevek osnavlja: če se osnavlja na pogodbi, je prispevek privatnopraven. če na upravnem aktu, je javnopraven. Vse to ni ravno logično.
Vendar je treba priznati: če kdo dosledno trdi, da je pogodba svojstvena privatnemu pravu, se ta trditev ne da ovreči. Kajti če bi mu ugovarjali, da imamo pogodbe tudi v javnem pravu in bi navajali n. pr. naš § 30, nam bo pač odvrnil, da so določbe § 30, vprav ker dopuščajo pogodbe, privatnopravne. Vse to je pač posledek dejstva, da se do danes ni posrečilo najti obče priznanega kriterija za razmejitev privatnega prava od javnega. Naš nasprotnik je celo doslednejši od nas: kajti zanj je javno pravo samo tisto, kjer si stojita nasproti poedinec in nadrejeno oblastvo. dočim moramo mi pri svojih definicijah delati kompromise.
Navzlic temu smatramo, da imamo v § 30. javnopravno pogodbo. Za nas namreč ni edino odločilen pri razmejitvi javnega prava od privatnega odnos prirejenosti in nadrejenosti, ampak tudi svrha. ki ji služi dotično pravo, in zlasti
organ, ki izvršuje in odloča o dotičnem pravu. Za pridelitev neke norme javnemu ali privatnemu pravu je prvenstveno odločilen organ, ki je pristo, jen za izvrševanje neke norme. Teoretično je lahko jako zanimivo, ali je neki pravni akt materialno sodba ali upravni akt, praktično odločilno je. kaj je akt formalno: sodba ali upravni akt. Zato ne bomo šteli k privatnemu pravil neke posamezne norme, ki sicer dopušča pogodbo, a je dotična norma samo del prava, ki je nesporno javno in je za vršitev tega prava pristojen upravni organ. Vse to resda ni čisto logično, a je smotreno in v skladu s pozitivnim pravom.
Če priznavamo javnopravne pogodbe, se moramo vprašati, med kom so te pogodbe mogoče.
Ker gre v javnem pravu prvenstveno za javne svrhe, sledi iz tega, da bodo sklepali te pogodbe tisti, ki jim je poverjena skrb za javne interese, to so država in samouprave. In sicer lahko sklepa država javnopravne pogodbe s samoupravami. samouprave med seboj, izjemoma so možne tudi javnopravne pogodbe med državo in samoupravo na eni in poedincem na drugi strani, n. pr. zakup davkov, ter tudi med poedinci, n. pr. medsebojna razdelitev skupnih javnih bremen. Vendar je jasno, da bo največ teh pogodb med samoupravami. Tukaj pa je treba pri presoji teh pogodb opreznosti. Ni namreč v tem primeru pogodba vse, kar se pogodba samo zdi.
Te pogodbe med samoupravami mora munreč večkrat potrditi državno oblastvo. In tukaj nastane vprašanje: ali so take potrjene pogodbe res pogodbe ali so upravni akti? Splošnega pravila tukaj ni, ampak je treba oceniti vsak primer individualno. Vzemimo kot primer § 14. zakona o občinah. ki se glasi:
»Za zadovoljitev poedinih potreb, ki se jim lahko zadosti samo s skupnim delom ali skupnimi materijal-nimi sredstvi dveh ali več občin, se občine lahko združijo z odobritvijo bana. O razdružitvi odločajo občine, pa tudi ban lahko o tem odloči.«
Ali imamo tukaj pogodbo med občinami, potrjeno od bana, ali pa imamo upravni akt bana, tako da je dogovor med občinami samo predlog banu? Zagovarjati se dasta obe
stališči. Za pogodbo govori, da občine lahko razvežejo pogodbo in se razdražijo. Za upravni akt pa, da lahko razdruži občine ban s svojim aktom, kajti normalno pogodb ni mogoče razvezati z upravnim aktom, pač pa je mogoče preklicati upravni akt. In ravno ta § kakor tudi § 30. zakona o samoupravnih poteh sta značilna za dispozitivnost v javnem pravu: ta dispozitivnost gre tako daleč, dokler niso ogroženi javni interesi. Čim smatra nadzorno oblastvo, da je ogrožen javni interes, se umakne dispozitivna norma prisilni in pogodba upravnemu aktu.
Če pa je pri javnopravnih pogodbah, ki morajo biti odobrene od nadzornega oblastva, večkrat dvomljivo, ali gre za pogodbo ali za upravni akt, pa ni nič dvomljivo, da marsikaj ni javnopravna pogodba, kar se večkrat za pogodbo smatra. Pri pogodbi ne smemo namreč nikdar pozabiti, da osnavlja, spreminja in razveljavlja subjektivne pravice med pogodbeniki. Če pazimo na to. potem ne bomo prištevali k javnopravnim pogodbam kolegialnih sodb in kolegi-alnih upravnih aktov, sklepov občinskih odborov in parlamentov itd., ker ne gre tukaj za subjektivne pravice tistih, ki izdajajo te akte.
Vprašati se moramo še, kdo je pristojen za odločanje sporov iz javnopravnih pogodb: civilna sodišča čili upravna oblastva oziroma upravna sodišča?
Kdor misli, dti je pogodba svojstvena civilnemu pravu, bo rekel seveda, da so pristojna za odločanje sporov iz teh pogodb civilna sodišča. In civilna sodišča si v obče laste pristojnost v teh sporih.
Kdor pa smatra, da je možna pogodba tako v javnem kot v privatnem pravu, bo pridelil načeloma razsojanje sporov iz javnopravnih pogodb upravnim oblastvom in upravnim sodiščem, kakor je prideljeno razsojanje sporov iz privatnih pogodb civilnim sodiščem. Priznati pa je treba, da se pozitivno pravo upira dosledni izvedbi tega načela.
Pri teh sporih gre lahko tudi za odškodnino. Odločanje
o	odškodnini pa prepušča pozitivno pravo samo izjemoma upravnim oblastvom in upravnim sodiščem. Take primere imamo v §§ 102. in 134. zakona o občem upravnem postopku. Nadalje je možno, da bi prišli ti spori neposredno pred upravna sodišča, ne da bi bilo mogoče izdati prej o njih
upravni uld. To bi bil primer pri pogodbah med državo in samoupravo. Upravna sodišča pa odločajo v obče samo o upravnih aktih in je tako imenovani »apriorni upravni spor« (contentieux a priori), kakor ga pozna francosko pravo, možen samo, če je v posameznem primeru izrečno normiran, kakor v že omenjenem § 134. zakona o občem upravnem postopku.
Vse to ima za posledek, da si histe civilna sodišča v obče pristojnost v teh sporih. To pa zopet podpira domnevo, da so te pogodbe privatnopravne in da je pogodba svojstvena privatnemu pravu.
Če vidimo, da mora biti pojem javnopravne pogodbe istoveten s pojmom privatnopravne, ker sicer ne bi imelo smisla govoriti o »pogodbi«, in da gre bolj za načelno stališče, ali so v javnem pravu pogodbe sploh možne, ter če vemo nadalje, da je področje javnopravne pogodbe razmeroma ozko: potem ni prav razumljivo, da se je porabilo toliko časa in energije za dokazovanje in pobijanje teh pogodb.
Ali v začetku smo rekli, da je sporen tudi obseg javnopravne pogodbe, (hi ni soglasja glede tega, ali naj se določeni pojavi prištejejo javnopravni pogodbi ali ne. fn vprav tukaj je jedro spora. Kajti pri teh spornih pojavih sedaj ne gre več za to, ali so javnopravne ali privatnopravne pogodbe. ampak za to, ali so ti pojavi sploh pogodbe. Če so pogodbe, se smatra, da so javnopravne. Če pa so ti pojavi javnopravne pogodbe, se s tem jako razširi obseg javnopravne pogodbe in zviša njen pomen. Ti pojavi pa so zlasti: nastavitev uradnika, sprejem v državljanstvo, sprejem v članstvo občine.
In zakaj naj bi bila nastavitev uradnika pogodba? Zato. ker je nastavitev brez privolitve tistega, ki naj stopi v službo, neveljavna. Nastavitev se torej osnavlja na soglasni volji uradnika in oblastva. in ker se urejajo z nastavitvijo subjektivne pravice med uradnikom in državo, je to pogodba. Jsto velja glede sprejema v državljanstvo in članstvo občine.
Ampak tukaj se vsiljuje vprašanje: če je pogodba nastavitev uradnika, sprejem v državljanstvo in članstvo občine. ali je pogodba tudi stavbno in obrtno dovoljenje?
Hoetzel2 pravi: »Obrtno dovol jenje, ki se da brez prošnje stranke, je učinkovit akt in ustanavlja za adresata obrtno pravico, drugo je vprašanje, da bi bilo možno tako dovoljenje razveljaviti iz naslova nadzorne pravice — § 146. obrt. r. Adresat ga sicer ne bi moral uporabljati, ozir. bi se moral proti njemu braniti v instančnem postopku, sicer bi akt pravno obstojal tako, kakor ga je izdala zadnja instanca. Če bi adresat začel izvrševati obrt, bi jo izvrševal rite, čeprav se je brezuspešno branil proti pogojem dovoljenja.«
Vse to je nemogoče. In Hoetzel navaja neposredno za gorenjo trditvijo mnenje Valterja Jellineka. ki pravilno poudarja, da je to nemogoče že vsled tega. ker je tako dovoljenje podvrženo davku in nastanejo lahko iz njega še druge obveznosti za adresata.
Baechi8 pravilno poudarja, da sta sestavini pogodbe soglasnost volj in urejanje subjektivnih pravic, nato pa nadaljuje: »Čim sta objasnjena ta dva znaka pojma pogodbe, odpade omenjeni pomislek. Kajti tudi če označimo nastavitev uradnika, naturalizacijo itd. kot pogodbo, ne obseže pojem pogodbe nikakor policijskih dovoljenj, podelitev patentov, sodb sodišč itd.«
Baechi torej misli, da je razloček med nastavitvijo uradnika in podelitvijo državljanstva na eni ter policijskim dovoljenjem, podelitvijo patenta in sodbo na drugi strani v tem, da se urejajo z nastavitvijo uradnika in podelitvijo državljanstva subjektivne pravice med strankami, da pa se ne urejajo subjektivne pravice s policijskim dovoljenjem, podelitvijo patenta, sodbo. Kar se tiče sodbe, je trditev točna, na kar smo že opozorili, ni pa točna glede policijskega dovoljenja in podelitve patenta. Kajti tudi s policijskim dovoljenjem in podelitvijo patenta dobi stranka ozir. oblastvo pravice in dolžnosti: z obrtnim dovoljenjem dobi stranka pravico, da nemoteno izvršuje svojo obrt, in dolžnost, da se pokorava policijskim predpisom, isto velja glede podelitve patenta. Pravice stranke pa so dolžnosti oblastva in obratno, kolikor je sploh smiselno govoriti o pravicah oblastva. Vse
- Ceskoslovenske spravni pravo, čast všeobecna, 1934, str. 255/6.
3 Vervvaltungsakt auf Unterwerfung, zweiseitiger Vervvnltungsakt
oder Vertrag? Zeitschrift f. iiff. R. XIV. zv. 1934. str. 63.
to pa je pri nastavitvi uradnika in sprejemu v državljanstvo do podrobnosti enako.
Vendar se ne bomo dalje pečali s tem vprašanjem in se spuščali v polemike z avtorji, ki trde, da stranka ne dobi z obrtnim dovoljenjem nikake subjektivne pravice in da obrtno dovoljenje vsled tega ni pogodba. Kajti človek dobi pri teh trditvah ulis, da gre bolj za subjektivna občutja kot pa za juridične razloge. Tako pravi Hoetzel:4 »Pogodba je brez soglasnosti ene stranke seveda nesporno nemogoča. Da pa bi videli v primerih, o katerih govorim, izraze pogodb, se upira tudi besedilu zakona, ki je tukaj, kakor dobro pravi Layer, zanesljiv vodnik. V pravnem redu govorimo o zahtevi, vlogi, prošnji, nikdar o oferti. Pravnemu čutu bi se upiralo, da bi rekli, da tisti, ki prosi za milost, predlaga predsedniku republike oferto za sklenitev pogodbe. Tudi je možnost spreminjanja enostranskih podelilnih aktov drugačna kot pa možnost odpovedi veljavnih pogodb.«
Ali je res tukaj in vprav tukaj zakonsko besedilo tako zaneslijv vodnik, bi se dalo podvomiti, kajti: ali ne pravimo tudi, da prosi nekdo za uradniško mesto, da prosi za sprejem v državljanstvo? Zakaj naj bi bilo zakonsko besedilo v enem primeru zanesljiv vodnik v drugem pa ne? Kajti v primeru uradnika naj bi šlo za pogodbo, v primeru obrtnega dovoljenja pa ne, dasi je treba poudariti, da Hoetzel ne trdi, da je nastavitev uradnika in sprejem v državljanstvo pogodba. ampak je mnenja, da je možno pravilno oceniti akt nastavitve uradnika in akt sprejema v državljanstvo samo na osnovi posameznih pozitivnih prav.
I	ako vidimo, da ne drži nobena osnova, na kateri se gradi razlika med nastavitvijo uradnika in podelitvijo obrtnega dovoljenja. Za sedaj pa ne bomo dalje razmotrivali tega vprašanja. Kajti nam gre sedaj za to, ali je nastavitev uradnika, sprejem v državljanstvo in v članstvo občine pogodba ali ne. Če se pokaže, da je pogodba, se bomo seveda morali vrniti na vprašanje, ali se loči in po čem se loči nastavitev uradnika od policijskega dovoljenja — ali ni torej mogoče tudi policijsko dovoljenje pogodba. Če pa se pokaže, da nastavitev uradnika ni pogodba, potem se ne bomo več
pečali s policijskim dovoljenjem, kajti tudi tisti, ki trdijo, da je nastavitev uradnika pogodba, oporekajo, da bi bila pogodba policijsko dovoljenje.
II.
Preden začnemo ocenjevati razloge, ki se navajajo za in proti temu, da bi bila nastavitev uradnika, sprejem v državljanstvo in članstvo občine pogodba, je treba poudariti sledeče:
Pečali se bomo z juridičnimi razlogi. To ni samo ob sebi umevno. Kajti v javnem, zlasti ustavnem pravu, vidimo, da večkrat ne moremo izčrpati predmeta samo z juridično metodo. Če imamo v neki ustavi določilo, da je na pr. država parlamentarna, ne spoznamo ustavnega življenja dotične države že s tem, če analiziramo pojem parlamentarizma. Poznati je treba politično in socialno zgodovino dotične države, ustroj in moč političnih strank, njih medsebojni odnos ter odnos strank do poglavarja države, meddržavno-pravni položaj države itd. Tukaj se samo z eno metodo dosežejo le nepopolni uspehi in zato ne sme motiti strah pred sinkretizmom metod.
Pojem pogodbe pa je strogo samo juridičen. Za oceno, ali je nek dejanski stan pogodba ali ne, pridejo v poštev samo juridični kriteriji, neglede na to, ali gre za privatno ali za javnopravno pogodbo.
Rekli smo. da so pojavi, o katerih gre spor, ali so pogodbe ali ne. zlasti: nastavitev uradnika, sprejem v državljanstvo in sprejem v članstvo občine. Bavili pa se bomo samo z nastavitvijo uradnika, ker so vsi trije pojavi po pravnem ustroju enaki in nima pomena obravnavati vsakega posebej. Nastavitev uradnika pa se je največ obravnavala in nudi na videz največ možnosti, da se spodbija na tem primeru značaj pogodbe teh aktov.
Prvi razlog, ki se navaja zlasti v francoski teoriji proti temu. da bi bil akt nastavitve uradnika pogodba, je razlog, češ. da ta akt ne ustvarja »individualne«, ampak »generalno« situacijo, da torej ni to »subjektiven« akt, ampak je »acte-condition« (akt-pogoj). To je razumeti tako: ker je pravni položaj uradnika v zakonih točno določen, ne moreta urad-
nik in država ob vstopi' uradnika v službo ničesar spreminjati na tem položaju, ne moreta dodati nič »subjektivnega«, zato ne more biti položaj uradnika »individualen«, ampak je lahko samo »generalen«. Zato pa tudi ne more biti nastavitev pogodba, ampak je upraven akt in sicer acte-con-dition. Ampak v vsaki pogodbi je nek minimum »objektivnih« pogojev, na pr. pri kupni pogodbi blago in denar, tako da tukaj ne more iti za kvalitativno ampak samo za kvantitativno razliko. Če pa kdo trdi. da je tudi samo kvantitativna razlika odločilna, mora biti dosleden in izločiti iz pogodb sklenitev zakona (braka). V isto vrsto je šteti ugovor. češ. da je vsebina uradniškega pravnega odnosa enostransko od države diktirana: tudi vsebina zakonskega odnosa je enostransko od države diktirana in tudi v privatnih službenih pogodbah je vsebina pogodbe večkrat enostransko diktirana od gospodarsko močnejšega in vendar nikomur še ni prišlo na misel, da bi trdil, da službena pogodba ni pogodba.
Drugi razlog, ki se navaja proti temu, da bi bila nastavitev uradnika pogodba, naj bi bil tale: pravijo, da mora biti pri sklepanju pogodbe volja svobodna. Državni organ pa je vedno vezan pri svojih aktih, nima nikdar svobodne volje: tudi pri najširšem svobodnem preudarku sme in mora ukreniti organ samo to. kar je v splošno korist. Zato državni organ nima svobode, ali naj nastavi uradnika in koga naj nastavi: če je uradnik potreben, ga mora nastaviti, če ni potreben, ga ne sme. in nastaviti mora tistega, ki ga zakon po določenih znakih smatra za najboljšega, ali ga smatra za najboljšega organ, ki mu je nastavitev poverjena. Ta ugovor se lahko prizna, ampak potem ne smemo ostati na pol poti. Tudi organ, ki sklepa za državo privatnopravne pogodbe, je ravno tako vezan: tudi on mora, kolikor ima svoboden preudarek, sklepati samo (ake pogodbe, ki so državi v korist. In dalje: ali ni tudi varuh zavezan, da sklepa za varovanca samo take pogodbe, ki so varovancu v korist. Ter končno: koliko je v življenju pogodb, kjer je ena stranka pod težo razmer absolutno prisiljena, da sklene pogodbo, kjer se o kaki svobodni volji ne da govoriti! Ali naj vse te pojave izločimo iz pojma pogodb samo zato, ker je nevarnost, da postane nastavitev uradnika pogodba?
Ker določajo nekaiera prava, da se izvrši nastavitev s predajo nastavitvenega dekreta, trdijo nekateri, da sledi iz tega, da je nastavitev enostranski akt in ne pogodba. Ali teinu vendar ne oporekajo, da je potrebna privolitev uradnika. S tem pa postane dvomljivo, ali je s predajo dekreta kaj odločeno glede tega, ali je nastavitev pogodba ali ne — in tudi če v tem primeru ne bi bila, bi veljalo to samo za dotično pravo. Kajti poznamo prava, kjer ni teh predpisov. Ali tudi, kjer so taki predpisi, priznavajo, da nastavlja država na isti način svoje uradnike, kakor nastavlja svoje privatne nameščence, in da nastavljajo privatniki, zlasti večje družbe, na enak način svoje uradnike kakor država. Tudi nadaljni ugovor, češ da uradnik nima pravice do službe (Amt), ne drži. Po nemškem pravu se namreč z nastavitvijo uradnika osnuje samo službeni odnos, določena vrsta poslov pa. ki naj jih uradnik vrši. pa se prenese nanj s posebnim enostranskim aktom. Na prenos teli poslov pa uslužbenec nima pravice. Ampak tudi privatni uslužbenec ne dobi v obče s sprejemom v službo pravice, da se mu odkaže določen krog poslov. Drugi zopet so sklepali ravno obratno, rekli so: ker se prenesejo z nastavitvijo na uradnika oblastvene pravice, nastavitev ne more biti pogodba. Ampak tudi kjer se prenesejo že z nastavitvijo na uradnika oblastvene pravice, ne pomeni ta ugovor mnogo: kajti v obče je priznano, da je v vseh državah uradnikov, ki ne vrše oblastvenih poslov in se torej oblastvene pravice sploh ne prenašajo nanje.
Nadaljni razlog za nemožnost pogodbe med državo in privatnikom naj bi bil v tem, ker sta pogodbenika neenaka. To neenakost zopet razlagajo različno. Eni pravijo: ker je država juridična oseba, ki lahko deluje samo po svojih organih in ker se z nastavitvijo organov juridična oseba šele dovrši, tako da so organi sestavni del juridične osebe, je že pojmovno izključena pogodba med juridično osebo in organom. Ampak kar velja za javnopravno juridično osebo in njene organe, velja tudi za privatnopravno juridično osebo in njene organe: potem pa na pr. nastavitev ravnatelja delniške družbe ne more biti pogodba. Drugi zopet trdijo, da je pogodba zato nemogoča, ker je država dejanski močnejša kot uradnik. Tukaj pa je treba pomisliti, da je dejanska nadmoč brezpomembna, dokler ni mogoče nastaviti
uradnika brez njegovega privoljenja. Dejanski močnejša pa bo država od sopogodbenika menda tudi takrat, ko sklepa privatnopravne pogodbe, ker ni razvidno, zakaj naj bi v tem primeru naenkrat zgubila svojo moč: in vendar se priznavajo privatnopravne pogodbe. Če pa se podčrtava, da država lahko z zakonom enostransko spreminja služben odnos, je treba pripomniti, da je država kot zakonodajalec nekaj drugega kot pa država kot upravnik in da stopa uradnik v službeni odnos z državo kot upravnikom, ne pa z državo kot zakonodajalcem. Poleg tega pa ima zakonodajalec moč, da spreminja tudi privatnopravne pogodbe, če ni to neposredno ali vsaj posredno prepovedano v ustavi.
Imamo zakone, ki predvidevajo prisilen vstop v uradniški odnos. To je primer pri raznih častnih uradnikih. Tukaj nastanejo pravice in dolžnosti uradnika na osnovi enostranskega upravnega akta. Zato trdijo nekateri: ker so pravice in dolžnosti uradnika v obeh primerih enake, sledi iz tega, da tudi nastanejo te pravice v obeh primerih na enak način, torej na podlagi upravnega akta, in da zato nastavitev uradnika ne more biti pogodba. Ampak kdor upošteva pozitivno pravo, mora reči, da je v enem primeru potrebna za osnovanje službenega odnosa privolitev uradnika, v drugem pa ne, in da je ravno v tem bistvena razlika. Sklepati pa iz enakih dolžnosti in pravic pri obeh odnosih na to, da so nastale te dolžnosti in pravice na enak način, se pravi, kakor dobro pripominja Baeelii/' sklepati tako-le: če dežuje, je kamenje mokro; ker je ta kamen moker, je deževalo.
Nekateri trdijo, da je volja tistega, ki hoče postati uradnik, samo conditio juriš za enostranski oblastven akt nastavitve. Ampak če veže zakon na soglasnost volje oblastva in uradnika pravni učinek osnovanja uradniškega odnosa, potem je samo ta soglasnost volje dejanski stan, na katerega se veže pravni učinek in ni razvidno, kako je mogoče priti s pozitivnopravnega stališča do tega. da bi bila volja uradnika samo »conditio juriš«.
Končno odrekajo nekateri nastavitvi uradnika značaj pogodbe zato, ker je uradniški odnos oblastven, ki ne more nastati s pogodbo. Ampak prvič ne gre za kako neomejeno
oblast države nad uradnikom, ampak ima uradnik čisto določene dolžnosti, lake dolžnosti pa ima v neki meri vsak zavezanec napram upravičencu. Če pa se poudarja, da so dolžnosti drugih zavezancev konkretne, dolžnosti uradnika pa da so samo splošne in se konkretizirajo šele s službenimi nalogi, da ima torej država pravico zapovedovanja, je treba povedati, da iake razlike ni: tudi pri privatnopravnih služ-benih odnosih se konkretizirajo dolžnosti, se dajejo nalogi in se zapoveduje. In če se navaja, da ima država disciplinsko pravico nad uradnikom, je treba poudariti, da poznamo tudi v privatnopravnih odnosih disciplinske rede, na pr. v tvornicah. Če pa vidi O. Mayer svojstvenost uradniškega odnosa v tem, da uveljavlja država svoje pravice napram uradniku dokončno z izsilivnimi zapovedmi, pri privatno-pravnih odnosih pa odloča šele sodnik o zakonitosti pravic ene stranke, je treba reči. da je sicer res v teh primerih država sodnik in stranka obenem, ampak isto velja tudi za privatne pogodbe države: tudi tukaj odloča država po svojih sodiščih dokončno z izsilivnimi zapovedmi.
Tako vidimo: noben navedenih ugovorov ne drži, če naj ima javnopravna pogodba enak obseg kot privatnopravrm: čim sprejmemo katerikoli ieh ugovorov, skrčimo občutno obseg privatnopravne pogodbe.
Je pa sledeča razlika med pogodbo in namestitvijo uradnika: pogodba ima lahko napake in stranka lahko uveljavlja te napake pri sodišču. Če spozna sodišče, da ima pogodba napake, ugotovi, da je pogodba neveljavna, da se pogodba ni sklenila.
Drugače pa je z nastavitvijo uradnika: oblastvo, ki je uradnika nastavilo, ali kako drugo oblastvo lahko razveljavi nastavitev samo vsled določenih, težkih napak, ki so se zagrešile pri nastavitvi, vse druge napake so neupoštevne, so z nastavitvijo odpravljene. Nastavitev je veljavna, tudi če so se pri nastavitvi zagrešile napake. To formulirajo nekateri tako-le: zakon predpisuje za nastavitev določene pogoje, dopušča pa obenem, da je nastavitev veljavna, tudi če se ti pogoji niso upoštevali. Tako je zakonitost samo želja zakonodajalca. ni pa pogoj za veljavnost namestitve. Schreier"
“ Grundbegriffe und Grundformen <les Rechts, 1924. str. 184.
izraža to tako: »VVenn eiu Selzungstatbestand niederer Stufe die ihm durch eine hohere Stufe gezogene Grenze iiber-schreitet, so sollen dennoch jene Rechtsvvirkungen eintreten, die die gesetzte — iingiiltige — Norm vorschreibt.«
Ker se lahko preskusi nastavitev samo glede določenih težkih napak, se pravi, da je nastavitev nepresktisna.
fo pa pomeni, da postane nastavitev materialno pravnomočna.
To trditev je treba podpreti: kajti večkrat vidimo, da se uradnik lahko odpusti, tudi če je bila nastavitev brezhibna, in se s tem nastavilev razveljavi. Pod materialno pravnomočnostjo pa razumejo v obče vsestransko nespremenljivost akta.
Če govorimo o materialni pravnomočnosti, je treba ločiti materialno pravnomočnost deklarativnih in materialno pravnomočnost konstitutivnih aktov. Pri deklarativnih aktih vsebuje materialna pravnomočnost, torej nepreskus-nost, obenem nespremenljivost. Drugače pa je pri konstitutivnih aktih. Tudi tukaj pomeni materialna pravnomočnost nepreskusnost. ne pomeni pa obenem vedno tudi nespremenljivosti. Tukaj je vprašanje nespremenljivosti ločeno od vprašanja nepreskusnosti. In če se uradnik lahko odpusti celo brez navedbe razloga, nima to zveze z vprašanjem, ali oblastvo lahko razveljavi nastavitev vsled napak, ki so se vrinile pri nastavitvi.
Ta razlika med nepreskusnostjo in nespremenljivostjo je dobro ponazorjena v §§ 133, 134 in 135 našega zakona o občem upravnem postopku.
V	smislu § 135 proglasi nadzorno oblastvo za nično odločbo, zoper katero ni pravnega leka, če ima odločba hibe, ki so v tem § navedene. To pomeni: vsaka odločba se lahko preskusi glede teh napak, zato ne more nobena odločba, ki ima te napake, postati materialno pravnomočna. Taka odločba se razveljavi ex tune, je nična.
§ 134 določa, da najvišje oblastvo, ki je pristojno za odločanje o neki stvari, lahko zaradi zaščite javnih interesov spremeni ali razveljavi odločbo. O povračilu škode, ki se je storila stranki s tem, da se ji je vzela pravica, odloča upravno sodišče in državni svet. Tukaj je odločba materialno pravnomočna: odločba nima napak, naštetih v § 135., vse
druge pa so neupoštevne. Zaio je stranka pridobila z odločbo pravice. Ni pa odločba nespremenljiva: v svrho zaščite javnih interesov se odločba lahko spremeni ali razveljavi.
V	§ 133. pa se določa, da oblastvo lahko spremeni odločbo s pristankom oseb. ki so z odločbo dobile pravice. Tudi tukaj je odločba materialno pravnomočna: če pristane stranka na spremembo, je odločba spremenljiva, če pa ne pristane. je odločba nespremenljiva. V zadnjem primeru vsebuje potem materialna pravnomočnost nepreskusnost in nespremenljivost.
Če se torej uradnik naknadno odpusti, ni to proglasitev nastavitve za nično, ampak je to sprememba materialno pravnomočnega akta. (Čisto nekaj drugega je odpust uradnika. ker je bila nastavitev nična.)
Vsakemu pa je dano na voljo, da označuje kot materialno pravnomočne samo tiste akte, ki so nepreskusni in obenem nespremenljivi. In v upravnopravni vedi. kjer gledajo na pravnomočnost v prvi vrsti s stališča stranke in je s tega stališča nespremenljivost seveda važnejša od nepre-skusnosti, je to označevanje običajno, kolikor se sploh uporablja izraz: materialna pravnomočnost. Potem ostanejo navadno neoznačeni akii. ki so nepreskusni, a so spremenljivi. Tukaj pa je večkrat vir pomot.
Tn zdi se mi, da se je vrinila taka pomota v odločbo splošne seje državnega sveta z dne 24. in 25. aprila 1934. št. 11.536/34, Služb. nov. z dne 5. julija 1934, št. 152—XL. Ker mi ne gre za vsebino odločbe, s katero se strinjam, bom navedel samo tiste odstavke odločbe, ki se mi zdijo značilni za ocenjanje pravnomočnosti.
»Pri odločanju o tožbah proti upravnim aktom, s katerimi so se prejšnji upravni akii »razveljavili«, se je pojavila različnost glede presoje v tem, ali more upravno oblastvo svojo rešitev, ki je postala p r a v n o -močna,7 razveljaviti, t. j. ukiniti ozir. spremeniti v korist osebe, ki je bila z rešitvijo prizadeta, če ugotovi, da je bila rešitev pogrešna, in ali more dati tej rešitvi retroaktivno moč.
Stališče, po katerem učinkuje taka odločba samo ex nune in ne more imeti retroaktivne moči, se sklicuje na § 133 zakona o občnem upravnem postopku in na to, da jev bistvu pravno m o č n o s t i7 vsake odločbe, da veže upravno oblastvo, ki vsled tega ne more dati svoji novi odločbi retroaktivne moči.
V sodnem postopku izvira ta vezanost sodišča na svojo lastno odločbo, ki jo imenujemo materialno pravno m o č n o s t7 odtod, ker dobijo sporne stranke z razsodbo sodišča določitev svojih pravic. Vsako spreminjanje p r a v n o m o č n e7 sodbe v korist ene stranke poipeni hkrati kršitev pravic druge stranke. Tukaj je izvor te vezanosti sodišča. Zato ni pri odločbah v nespornih stvareh le vezanosii in sodišče lahko spreminja tudi svoje pravno m o č n e7 odločbe.
V upravnem pravu so odločbe upravnih oblastev, v katerih se odrejajo pravni odnosi med dvema ali več strankami, redke. Pri večini upravnih aktov imamo pred seboj samo poedinca, stranko na eni in upravno oblastvo na drugi strani. Zato novejša teorija tudi ne govori o »m a t e r i a 1 n i pravnomočnosti7 takih odločb, ampak o »pogojih njih stabilnosti ali nespremenljivosti«. V takih enostranskih odnosih ni neke subjektivne pravice na drugi strani, ki bi bila zapreka za spremembo odločbe na korist prizadete osebe, kakor je to primer pri sodbi sodišča. Zato velja tukaj načelo, da se lahko spreminjajo te odločbe na korist poedinca. To načelo izvira iz bistva enostranskega pravnega odnosa, zato ni potrebe za njegovo kodifikacijo.
Dejstvo, da je postala odločba formalno pravnomočna,7 torej ne more biti zapreka, da se ne bi mogla s strani upravnega oblastva spremeniti ali ukiniti na korist osebe z retroaktivno močjo.
Okolnost. da je postala pogrešila odločba f o r m a I -no prav n o m o č n a 7 ne oprašča upravnega oblastva te dolžnosti, če je prišlo oblastvo do prepričanja, da gre res za nezakonitost. Formalna pravnomočnost7 ima samo ta učinek, da ne more več oškodovana oseba
prisiliti s pravnimi Ieki upravnega oblastva, da stvar ponovno preišče, to pa še ne znači, da je upravno ob-lastvo vezano sedaj na lastno napako.«
V	prvih štirih odstavkih ima državni svet očividno v mislih materialno pravnomočnost: to se jasno vidi iz tega, ker govori o materialni pravnomočnosti sodb sodišč in o »pogojih stabilnosti ali nespremenljivosti« odločb upravnih oblaste v. V zadnjih dveh odstavkih pa preskoči naenkrat na formalno pravnomočnost. Kako je to mogoče?
Državni svet je moral rešiti dve vprašanji: i. ali lahko spremeni upravno oblastvo neko odločbo v korist stranke, 2. ali da lahko odločbi, s katero se spreminja prvotna odločba, veljavnost ex tune? Državni svet je pritrdilno odgovoril na obe vprašanji.
Prvo vprašanje je samo tedaj v zvezi z materialno pravnomočnostjo, če se istoveti materialna pravnomočnost z nespremenljivostjo. J n državni svet očividno istoveti pojma.
Drugo vprašanje pa je v neposredni zvezi z materialno pravnomočnostjo: kajti če se lahko da odločbi retroaktivna moč, pomeni to, da se razveljavlja prvotna odločba ex tune. Ker pa se razveljavlja odločba vsled napak, ki sicer ne povzročajo ničnosti, pomeni to, da se lahko preskuša odločba glede vseh napak. To pa bi pomenilo, da ni postala odločba materialno pravnomočna. Zato misli državni svet, da je odločba samo formalno pravnomočna.
Vendar to ni točno. Odločba je postala materialno pravnomočna. Državni svet pa je odločil, naj se v primerih, ko gre sprememba odločbe stranki v korist, smatra, kakor bi bila odločba samo formalno pravnomočna, to se pravi: v teh primerih se lahko vpoštevajo pri odločbi vse napake. Če bi bila odločba res samo formalno pravnomočna, bi vezala samo stranko in bi bil vsak dvom o retroaktivnosti cisto odveč, ker bi jo oblastvo lahko vsled vsake napake razveljavilo ex tune.
Toda vrnimo se zopet k našemu vprašanju: vsi ugovori proti temu, da bi bila nastavitev uradnika pogodba, so se
izkazali za nezadostne. Na drugi strani pa postane nastavitev materialno pravnomočna.
Zato je sedaj vprašanje: ali je nastavitev uradnika materialno pravnomočna pogodba ali materialno pravnomočen upraven akt?
Baeclii,8 ki je podrobno analiziral vse ugovore, ki se navajajo proti temu. da bi bila nastavitev uradnika pogodba, in sprožil tudi vprašanje odnosa materialne pravnomočnosti do pogodbe, pravi:
»Woll(e man von der Rechtskraft der einseitigen obrigkeitlichen Verfiigung aul die Einseitigkeit der Be-amtenanstellung usw. schlieRen, so wiirde man davon ausgelien, dal? Zweiseitigkeit und Rechtskraft sicli aus-schliefien. Diese Voraussetzung muf? gepriift werden. Vertrag und Rechtskraft sind Konstruktionselemente der Rechtsordnung. Der Vertrag ist ein 1 a ( bes tand, an den generelle Normen Rechtsfolgen kniipfen. Die Rechtskraft ist eine generelle Norm, die an den Tatbe-stand einer Rechtsgestaltung bestimmte Rechtsfolgen kniipft. Der Vertrag ist ein besonderer Vorgang der Rechtsgestaltung. Die Rechtskraft ist ein Rechtssatz, der eine Rechtsgestaltung unuberpriifbar macht. Offenbar schlieRen sich diese beiden Erscheinungen nicht aus.
Wiilirend nach deutschem ProzeRrecht einem ge-richtlichen Vergleich keine materielle Rechtskraft zu-kommt, bestimmi die Euzernische ZivilprozeRordnung vom 28. Januer 1913 j m § 326: »Einem rechtskraftigen Urteile werden gleichgeachtet ein gerichtlich beurkun-deter Vergleich .. .« Ari. 78. Abs. 2, der Bundeszivilpro-zeRordnung vom 22. November 1850 lautet: »Der Ver-gleich ist nicht eher giiltig, bis er niedergeschrieben und von den Parteien oder ihren hiefiir besonders bevoll-machtigten Vertretern unterzeichnet ist. Ein g Ul tiger Vergleich ist einem rechtskraftigen E r 1 e i 1 g 1 e i c h z u a c h t e n.« Ebenso besitzt nach Ziircherischem ZivilprozeRrecht der ProzeRvergleich materielle Rechtskraft. Die durch Vergleich vorgenom-mene Rechtsgestaltung ist dadurch uniiberpriif-
ba r, \vie wenn iiber eitien aufiergeriehtlichen Vergleicli ein f e s t s t e 1 l e 11 d e s Urteil ergangen ware. Die Par-ieien schliefien einen Vertrag. Das Cesetz kniipft an die-sen Tatbestand die Rechtsfolge der Uniiberpriifbarkeit. Was vorliegt, ist ein rechtskraf tiger Vertra g.«
Navedli smo avtorjevo argumentacijo v originalu, da se ne vrinejo pri prevodu kake nejasnosti.
In sedaj vprašamo: ali se je posrečil avtorju dokaz, da so te poravnave materialno pravnomočne. Ne! Kajti citirani zakoni ne trdijo, da je poravnava materialno pravnomočna, ampak da je enakovredna materialno pravnomočni sodbi. Ali je v tem velika razlika? Bistvena! Kajti sodba je izraz volje oblastva, poravnava pa izraz volje privatnikov. Če bi bila poravnava materialno pravnomočna, bi ustvarjali privatniki materialno pravnomočne akte: po dosedanjem pojmovanju pa se smatra, da je lahko materialno pravnomočna samo volja oblastva. Zakaj?
Baechi9 to točno razloži, ko pravi:
»Gesetzgebungspolitisch betrachtet legt man aller-dings der Beamtenstellung nieht um der privaten, son-dern um der behordlichen Erklarung willen Rechtskraft bei. Der Gedanke der Staatsautoritat wirkt mit dem Ge-danken zusammen, daR die Fehlergefalir bei behordlichen Akten gering ist, \veil die Behorden regelmafiig eine Priifung der Zulassigkeit ihrer Akte vornehmen und \veil oft noch besondere instantielle Garantien fiir die Richtigkeit der Staatsakte geschaffen sind. Dieser Zusamm.enh.ang zwischen »obrigkeitlichem« Akt und Rechtskraft ist aber nur ein gesetzgebungspolitischer.c
Razlog za materialno pravnomočnost oblastvenih aktov je torej v državni avtoriteti in v dejstvu, da so dana jamstva, ki kolikor mogoče omejujejo napake pri teh aktih. Če pa se trdi, da je zveza med temi akti in pravnomočnostjo samo »zakonsko politična«, je treba poudariti, da je tudi sam institut pravnomočnosti »zakonsko političen« in da je sploh vprašanje, kaj v pravu ni »zakonsko politično«. Na-
vzlic temu vztraja Baechi pri tem, da je nastavitev pravnomočna pogodba.10
Nastavitev uradnika torej ni pogodba ampak enostranski upraven akt in je soglasnost kompetenta samo »conditio juriš« za ta aki. Pogodba tudi ni sprejem v državljanstvo in članstvo občine in seveda tudi ne policijsko dovoljenje. S tem pa se obseg javnopravne pogodbe občutno skrči. Treba je tudi še poudariti, da je javnopravna pogodba bistveno različna od francoskega »contrat administratif«.
Resume.
L’auteur constate, d’abord, c|ue le contrat de droit public pre-sente, dans la doctrine, un point de eontroverse quant a son exi-stence et a l’etendue de son application: les uns nient son cxistence, tandisque les autres cpii la reconnaissent ne sont pas daccord sur la cjucstion de savoir quels sont les faits juridiques qu’on lili doit attribuer.
Comme la notion de contrat doit etre identique dans le droit public et dans le droit prive, l’auteur donne ime definition du contrat de droit jjrive pour montrer, ensuite, par deux exemples pris dans le droit administratif yougoslave, qu’ils saccordent avec la notion de contrat. 11 cu deduit qu’on a des contrats aussi dans le droit public, mais il ajoute qu’une preuve incontestable n’en est pas possible. Apres avoir constate entre qui les contrats de droit public sont possibles, l’auteur se demande encore qui doit etre conipetent pour regler les con 1’lits nes de ces contrats.
Etant donne qu’il existe une contestation sur retendue d’ap-plication du contrat de droit public et que, particulierement,
il	y a un point de controverse sur la question ii savoir, si la no-mination des fonctionnaires presente un contrat de droit public, l’auteur se propose de peser les raisons qu’on allegue pour de-montrer que la nomination des fonctionnaires ne presente pas un contrat. II constate qu’aucune des raisons alleguees ne peut etre soutenue. Si 011 prenait en consideration une raison quelconque, on restreindrait sensiblement retendue d’application du contrat de droit prive. Mais ce qui distinguc la nomination des fonctionnaires du contrat, c’est la force de verite legale. Du fait que seuls les actes d’autorite peuvent avoir la force de verite legale, l’auteur conclut que la nomination des fonctionnaires est un acte administratif et 11011 pas 1111 contrat.
Univ. doc. dr. Gorazd Kušej:
0 razmerju med državo in veroizpovedmi po jugoslovanski verski zakonodaji.
Namen ie razprave je. naznačiti na splošno odnos sodobne države do veroizpovedi, nato prikazati ustrezne določbe ustave in končno pristopiti kratki skupni analizi doslej izdanih organizacijskih zakonov o poedinih verskih zajednicah. Tudi ta analiza bo izvedena zgolj pod zreliščem dognanja, kakšen je pravni položaj teh verskih zajednic napram državi. Zato izpade iz okvira te razprave i vprašanje o razmerju države in verskih zajednic do šole i vprašanje o njihovem odnosu do zakonskega (bračnega) razmerja in vodstva matičnih knjig, dasi ti dve vprašanji po svoji vsebinski pomembnosti zanimata v enaki meri državo in verske zajednice, posebno zgodovinsko nastale velike krščanske cerkve, zaradi česar vel ja tudi njuna pravna ure-diiev za posebno pripraven preizkusni kamen pri presoji razmerja med državo in veroizpovedmi.
Nu zapadli nastali ideal sodobne države je laicističen. Država hoče bili napram verskemu prepričanju svojih pripadnikov čim bolj brezbrižna, a io ji je mogoče le, kolikor gre za njegovo notranjo, zgolj duhovno in duševno prirodo. Zanimati jo namreč mora začeti, čim dobiva vnanje zaznavne oblike in kolikor npliva kot mišljensko gibalo na zunanje ravnanje svojih priznavalcev, bodisi v njihovem zasebnem, bodisi v javnem udejstvovanju. Smisel nobenega živega verskega prepričanja se ne da izčrpati samo v človeškem notranjem doživljanju, temveč se mora nujno od-
raziti tudi v svojstvenem gledanju na svet, ki zahteva tudi njemu ustrezno zunanje ravnanje. V teni svojstvenem svetovnem naziranju bodo vsebovana načelna stališča do raznih pojavov družbenega sveta, v prvi vrsti napram državi; in sicer bodisi napram državi sploh kot ustanovi prisilnega družbenega teritorialnega sožitja, bodisi napram državi v njeni konkretni zgodovinski izoblikovanosti s svojstveno legitimacijsko smiselno osnovo, katero v poštev prihajajoče vei^sko prepričanje lahko pozitivno vrednoti ali odklanja. To kaže na to, da država ne more in ne sme prezreti verska naziranja svojih pripadnikov, posebno ko praviloma ne gre za posamezna, na poedinca vezana subjektivna verska doživljanja, temveč za verska naziranja, katera nosi določena mnogota v istovetnih in s tem objektivi ran ih verskih in moralnih predstavah. Objektivacija takih verskih in moralnih naziranj ter načel dobi vrhutega navadno še dopolnilo v bolj ali manj kleni organizaciji svojih nosilcev, katere namen bo poleg drugega tudi ta, da stremi po njim ustrezni podobi zunanjega družbenega sveta.
Ves problem je v sodobni državi toliko bolj zamotan, ker je neposredno uresničenje njene težnje po čim večji laicizaciji prav za prav odmaknjeno njeni lastni zmogljivosti. Danes pripisujemo državi dvojno nalogo, pravno in kulturno. Pravno izvršuje s tem, da ureja na prisilen način sožitje svojih članov tako, da mu daje možnost mirnega razvoja, skratka neki mirovni red. l a naloga je državi bistvena, ona je njen resnični smisel. Kakovost tega mirovnega reda pa daje državi v njeni zgodovinski izoblikovanosti značaj pozitivne vrednote, če je la kakovost za tako vsaj od večine njenih članov priznana. Pravni red naj nudi v prvi vrsti osnovo za gmotno dobrobit državljanov, za dosego blagostanja. Doseči ga misli država najlažje potom demokracije, kajti ona daje še največ jamstva, da bo državno ustanovljeni pravni red občuten i oblično i vsebinsko kot pravičen, saj velja za avtonomno sprejetega.1 A država si pod vidikom čim večje dosegljive vsestranske blaginje svojih
1	Prim. piščev članek v Slov. Pravniku, 1. 1934, Demokracija in pravo, str. 77 ss., in piščevo studijo Sodobna demokracija, str. 22 ss., pos. str. 41 ss.
državljanov postavlja še kulturno nalogo, namreč omogočiti in pospešiti njihovo duhovno razgledanost, poglobljenost in tvornost. Vendar si mora država pri zasledovanju te svoje naloge biti svesta. da je njena moč neposrednega vplivanja na duhovno kulturo, po njenem bistvu zgolj zunanje urejajoče in usmerjajoče sile med kipečimi, samoniklimi in samotvornimi družbenimi silami, skrajno omejena.2 Njena dotična naloga je zato najpravilneje izvršena z ustvaritvijo pravnih in gmotnih pogojev za povoljni razvoj duhovnega kulturnega življenja,8 pri čemer tudi ne bo mogla prezreti tista družbena gibanja, katerih pomembnost v kulturnem pogledu je očita.
Pokazalo se je, da zahteva zadovoljiva rešitev pravne naloge demokratično ureditev države. Demokracija se zato smatra za idealno organizacijsko načelo sodobne države. Ona pomeni postavitev državne oblasti na narod in njeno izvrševanje po narodu bodisi neposredno, bodisi posredno. Doslej je kot oblična demokracija praktično najbolj preizkušena. Kot taka ona ne vodi neposredno računa o raznih družbenih silah, ki gibl jejo družbeno življenje in dogajanje v državi, temveč je zanjo upošteven le od svoje življen-ske neposrednosti odmišljeni. pojmovni, umetno razumsko osamljeni posameznik. Mnoštvo takih posameznikov, določenih samo po pravno enakih obličnih merilih in znakih, namreč po obči in enaki volivni pravici, tvori politični narod. Jasno jc, da je tak razumsko odmišljeni, neživljenski »narod« le teoretična shema, ki kot taka seveda ni sposobna vršiti tisto urejevalno in usmerjajočo funkcijo v družbenem življenju, ki je bistvo in smisel države, in v resnici je tudi ne vrši, kajti ta samo v razumski odmišljenosti nediferencirani narod se v dejanski borbi za državno oblast loči v poedine interesne skupine, ki se je skušajo vsaka zase po vnaprej za to določenih pravilih polastiti in preko nje svoje interese udejstviti kot splošno državne. Z drugimi besedami hočejo te interesne skupine, ki bodo običajno privzele obliko političnih strank, doseči državno oblast in preko nje urediti iu usmeriti celotno družbeno življenje, vsaj kolikor se giblje
2 Prim. J c 1 1 i n e k , Allgemeinc Staalslehre,3 str. 250 ss.
3 Prim. Jovanovič Sl., O državi,3 str. 82 s.
v teritorialnem okviru države, po svojih interesih. Oblična demokracija, katera izgleda še vedno kljub mnogim več ali manj utemeljenim očitkom edino uporabno, zares sodobno ureditveno načelo države,4 zato dosledno ne more preprečiti strank na očitni ali prikriti verski podlagi, dokler je njih namen, uresničiti njihove inierese in nazore o svetu preko državne oblasti, do kalere hočejo priti na dovoljen in zakonit način.
Stalna, versko nestrpna večinska stranka bi torej utegnila onemogočiti laicistični in njemu ustrezni, versko nevezani kulturni ideal sodobne države. To opravičuje trditev, da je izmirjenje neskladnosti med pravno in kulturno nalogo, kakor si jo zastavlja država in med obliko, ki izgleda za njeno rešitev na j prikladne jša — namreč oblična demokracija pogojeno po okoliščinah, katere se odtegujejo neposrednemu vplivu države. Te okolnosti bodo namreč večja ali manjša verska diferencirano«! državljanov (seveda le ob predpostavi njihove čim večje verske vneme). Čim bolj bo državni narod versko raznolik, lem manjša bo verjetnost, da bi državna oblast prišla v roke kakšni edini, druge izključujoči verski stranki. Jo kaže, da je država interesi rana na tem. da se verska diferenciranost lahko nemoteno razvija, posebno ker tak razvoj obenem ustreza njenim nazorom o kulturni nalogi. Kajti duhovna kultura obsegajoča tudi naj not raj nejši odnos človeka do temu svetu transcendentnega smisla in njegovega najvišjega nosilca, potrebuje za svoje uspevanje zaščito pred vsakim neposrednim ali tudi le posrednim vnanjim pritiskom. Obenem pa je bistvo pravilnega umevanja državne kulturne naloge kot priprave ugodnih tal za čim svobodnejši, le raz vidik zahtev javnega reda in morale omejljivi kulturni razvoj, v tem, da ne sme bili nikakega ugnjetavanja obstoječih veroizpovedi;5 samo da njihovo zunanje udejstvovanje ne na-
4	Posebno dragocena so v opravičijo oblične demokracije na popolnoma realistični osnovi sloneča izvajanja, katera je podal v svoji knjigi Politična slovnica (A grammar ot' Politics) anglosaksonski učenjak, Laski II. Prim. posebno str. 79 ss. v 1. knjigi srbskega prevoda (Politička gramatika v prevodu dr. Drag. lkonica).
r’ To že sledi 1/ bistva države kot zgolj urejevalne in kontrolne sile zunanjega človeškega ravnanja. Jovanovič, I. c. — Zato tudi
sprotuje obče utrjenim načelom, tvorečim splošno priznano osnovo državne in družbene ureditve. Razlog je ta. da so veroizpovedi kol združbe oseb. priznavajoče določena nadčutna (metafizična) načela in izvršujoče svojemu verovanju ustrezne obrede." brezdvomne prvovrstne činilke v kulturnem snovanju naroda. Pryv doumljena laicizaeija države zato ne sme pomeniti sovražnega stališča napram katerikoli veroizpovedi, ki spoštuje pravkar omenjene pogoje, temveč mora pomeniti le to, da država svojih interesov ne veže in ne istoveti z interesi določenega veroizpovedanja. To bi imelo pri nujni nestrpnosti vsake veroizpovedi, prepričane o izključni pravilnosti njenega nauka, za posledico neugodnejši položaj ali celo zatiranje ostalih veroizpovedi.7
Boj za sodobno državo, kjer je možnost kulture pojmovana le v zvezi s priznanjem neke posamezniku prepuščene, od državnih posegov izvzete sfere, se je tudi zgodovinsko pričel z bojem za versko svobodo, seveda ne morda v smislu zahteve po dopuščeni brezkonfesionalnosti, temveč v smislu po svobodnem izboru veroizpovedi, katero je posameznik smatral kot najpravilnejši odnos svojega bistva k velikim in težkim problemom nadčutnega sveta. Ta boj je v isti meri veljal državi in z njo zvezani veri, oziroma točneje, ker je šlo na zapadu le za razne krščanske
država nikdar ni mogla ljudstvu usiliti vere, katere ni hotelo, ter so žalostno propadli poizkusi francoske revolucije, -mizkrist janiti prebivalstvo in mu dati novo, državno ustvarjeno laicističuo-umstveno vero, sledeč pri teni IT ob l> e s-11 in Rousseau-ju. Prvi je smatral, da se prava vera razlikuje od praznoverja edino po tem, da je predpisana od države (vzgled angleške drž. škofovske cerkve), drugi pa je celo zahteval posebno laicistično zasnovano državno vero, ki se po svoji nestrpnosti ne bi bila nič razlikovala od obstoječih cerkva (Contrat Social. IV. knjiga, 8. poglavje). Prim. Spektorski, Država i njen život, str. 192.
0	Prim. D u g n i t, Mamici de Droit C o n s t i t u t i o n n e I* str. 261 ss.
7	Celo Institut mednarodnega prava (Institut de Droit International) se je posredno bavil s tem vprašanjem in v svoji deklaraciji mednarodnih človeških pravic, sprejeti na svoji seji v New Yorku meseca oktobru 102‘) proglasil v čl. 2: »II est du devoir de to u t Etat de recon-naitre ii toni individu le droit egal au libre exercice, tant public (!) que prive de to u te foi, religion on croyanee, dont la pratique ne sera pas incompatible avec 1’ordrc public et les bonnes moeurs.«
vere, cerkvi. Skozi ves srednji vek in daleč notri v novi vek je segala enotnost države in cerkve, v novi vek predvsem v obliki državnega cerkvenstva (Staatskirchentum). A ko je ta enotnost najbolj cvetela, namreč v dobi prosvetljenega absolutizma, sla postali vera in cerkev samo še sredstvo v rokah absolutnega monarha za dosego od njega za prav spoznanih državnih smotrov.8 Ta v bistvu že laicistično racionalistična osnova prosvetijenstva je zato tudi pričenjala dopuščati versko toleranco, strpnost nap ram drugim veroizpovedim, s čimer je bil storjen prvi korak v priznanju poedinčeve verske svobode. Obenem so bila s tem pripravljena ugodna tla za kesnejše razbitje skozi ves srednji vek enotnega svetovnonazorskega okvira, ki je kljub na-sprotstvu med posvetno in cerkveno oblastjo, — kjer pa je šlo le za to, da se v eni. na skupni verski osnovi temelječi zajednici odredi pristojnost obeh oblasti,0 — obsegal enotno krščansko podobo sveta.
Zasluga krščanstva je načelna zahteva po določeni sferi človeške svobode, ki mora ostati od države nedotaknjena, namreč odnos človeka do Boga. Iz tega dvojstva verstva in države, ki ga je krščanstvo prineslo v dotedaj enotni poganski državni svet. obsegajoči iz lastne moči vse versko življenje ob popolni istovetnosti državne in verske organizacije, se je mogla kesneje razviti zamisel temeljnih, prirojenih in neodsvojljivih individualnih pravic10 kot na-
8	Prim. Hinschius, Staat umi Kirclie v Marquardsenovi zbirki Handbuch des Offentlichen Rochts, str. 208. Vlogo, katero je tedaj država namenila cerkvi, zelo zgovorno označuje n. pr. gubernijska na-redba za notranjo Avstrijo z dne 21. junija 1788 (cit. po nav. mestu): »Um den haufigen Obertretungcn des Zoll- und Tabakspatents durch cin moralischcs Abschreckungsmittel vorzubeugen, bat sowolil die geist-liche Obrigkeit, vvelcher das geistliche Wohl ihrer Schafe cin vvesent-lichcs Geschiift sein muli, als auch die Grundobrigkcit ihren Unter-thanen begreiflich zu machen, wclche zeitlichen und evvigen Folgen die Gott beleidigende Obertretung landesfijrstlicher Gesetze nach sicli ziehe.« Prim. dalje Spektorski, o. c. str. 184. 192 in Kušcj R., Cerkveno pravo katoliške cerkve,5 str. 53 s.
“ Prim. Spektorski o. c., str. 183.
Xl) Prim. Pitami c, Pomen človeških in državljanskih pravic, Zbornik znanstvenih razprav, 1925/26, str. 3 ss., dalje isti, Država, str. 188 ss.: J e 11 i n e k , o. c., str. 410 ss.
ravnopravna meja veljajoča tudi za državno oblast.11 A s stališča posameznika in njegovega subjektivnega doživljanja verske svobode gre zasluga za praktično priznanje le svobode šele čisli individualistično racionalistični filozofij i in človečanski miselnosti 18. stoletja.12 Poprej namreč je brezizjemna enotnost države in cerkve, kjer je zahteva po načelni verski svobodi posameznika pomenila le mejo med državno oblastjo in pristojnostjo edino priznane državne cerkve, za posameznika pomenila p ra v tako prisilno vero; in ob tedanji nerazdružni prepletenosti državne in cerkvene organizacije dejansko popolno obvladovanje vsega njegovega bistva, torej tudi duhovnega, po eni. stvarno enotni javni oblasti, neglede na to. ali je bila oblično izvrševana od državnih ali cerkvenih organov. Mili reformacija sprva na lem položaju ni ničesar spremenila, kajti reformirane deželne cerkve so bile ravnotako prisilne. Prav te države, s katerimi so bile cerkve že po deželnem gospodu, ki je bil hkratu državni in cerkveni poglavar, nerazdružno zvezane, so izražale popolno prepojenost državne in cerkvene oblasti v še večji meri kot katoliške, kjer si je na teoretično popolnoma samostojni a tudi dejansko neprimerno bolj dognani organizacijski osnovi zgrajena katoliška cerkev ohranila vsaj videz zunanje a tudi nekoliko dejanske notranje ne-zavisnosti. Odpor je zato nastal proti tej prepojenosti države in cerkve tudi najprej v deželi, odkoder so izšla reformacijska stremljenja, namreč na Angleškem. Tam se je v po-reformaeijskih bojih rodil med angleškimi ter škotskimi kongregacionalisti in independenti nauk o izvirni človeški pravici svobode verovanja.13 Svoj prvi pravni izraz je ta nauk dobil na tleh Severne Amerike, kamor so ga ravno zanesli puritanski angleški izseljenci, ki doma niso mogli izmiriti svoje versko prepričanje s prisilno državno anglikansko škofovsko cerkvijo. V tej zvezi je posebno značilna Deklaracija pravic države Virginije (Virginia Bill
11 Prim. piščevo razpravo. Sodobno pri rod no in pozitivno pravo s posebnim ozirom na francoski pravni objektivizem. Čas 1931/32, str. 60 ss.
12 Prim. Jovanovi c B. Jov., Vera, crkva i država, Arhiv za pravne
i	društvene nauke, 1931, knj. 39, str. 119.
13 Prim. Jeli in ek, Die Erklurung der Mensclien- mul Biirger-rechte, str. 35 ss.
<>r Rights), sprejeta dne 12. junija 1770. ki še kaže krščansko-racionalistično zasnovo zamisli takozvane pravice verovanja in vesti.14 Odtod je prešla ta »temeljna« pravica na evropsko celino, k jer je našla v el. 10 čuvene francoske Deklaracije človeških in državljanskih pravic z dne 26. avgusta 1789 svojo že značilno laicistično racionalistično formulacijo. namreč, da »niliče ne sme biti vznemirjan zaradi svojih naziranj, tudi verskih ne. samo da njihovo izjavljanje ne moti javnega reda. določenega po zakonu«. To načelo. sprejeto od francoske velike revolucije zgolj pod vplivom individualistično racionalistične miselnosti, kajti pri skoro popolni verski homogenosti francoskega naroda neposrednih socioloških in političnih razlogov zanj ni bilo. se je odtod hitro širilo deloma po svoji miselni prepričeval-nosti in zavojevalnosti. deloma v deželah, kjer je reformacija ljudstvo razcepila med razne krščanske veroizpovedi, po svoji prikladnosti za dosego verskega miru, ki spada kot del javnega miru tudi med naloge sodobne države.
S tem se je zanjo pričela čisto nova problematika, katera je bila prejšnjim državnim tvorbam, stoječim kljub načelno priznanemu kakovostnemu dvojstvu posvetne in duhovne oblasti na enotnem svetovnem nazoru, povsem tuja. Bistvo te problematike je v vrsti napetostnih razmerij: eno se kaže v odnosu posameznika in njegove od države načelno priznane svobodne sfere, v kateri ima svoboda vesti in verovanja posebno odlično mesto, da državne oblasti same: drugo se kaže v odnosu posameznikov do tistih zgodovinsko nastalih veroizpovedi, h katerim se priznavajo in ki nad njimi vrše brezdvomno duhovno oblast; in končno zadnje je v odnosu teh s posebno, samoniklo oblastveno organizacijo obdarjenih veroizpovednih zajednic kot celot do države same. K vsemu temu pristopa še splošno nesoraz-
11	V svoji sekciji l(>. slove: »Thut religion, or the duty which we owe to our Crcator, and the nianncr of diseharging it. ean bo directed onlv by reason or oonviction, not by force or violence: and thcre.forc ali men are equally entitled to the free exercice of religion, according to the dictates of conscicnce: and that it is the mutual dnty of ali to practise Christian (!) forbearanče, love and charity towards eacli other.t Cit. po Francis Ne w to n Thorpo, American Charters, Constitutions and Organic Laws, knj. Vil., str. 3814.
merje med načelnim priznanjem čim širšega osebnega svobodnega udejstvovanja posameznika, predvsem v obliki svobode javnega izražanja misli, v čije okvir gre tudi svoboda vesti in verovanja, ter udruževanja s somišljeniki v svrlio dosege skupnih smotrov in namenov, in med pravno in kulturno nalogo države. Ona namreč zahteva, ob čedalje težavnejših družbenih odnosih in medsebojnem borbenem razpoloženju raznih družbenih sil. čedalje večje poseganje v zunanje človeške odnose in njihovo čim natančnejšo ureditev na vseh področjih. Ta z izrazom etatizma označeni razvoj državnega delovanja ima svojo pravno osnovo v pojmu državne suverenosti; po tej zamisli je država upravičena poseči na svojem območju urejevalno in usmerjevalno v vse družbene pojave in njihove povzročitelje. Pod tem vidikom se država ne more povsem razstati z veroizpovedmi, ki so posebno v obliki velikih zgodovinsko nastalih ver, družbene sile prvega reda. Kot take jo trajno zanimajo, saj je njihova članska podstat istovetna z državno in se vpliv teh vedno bolj ali manj trdno organiziranih verstev ne drži le notranjega območja vesti njihovih pripadnikov, temveč sega prav v zunanje družbene odnose. S tem je seveda dana možnost navskrižij med temi družbenimi tvorbami in državno organizacijo. Ta navskrižja bi utegnila postati tem neugodnejša in celo za državno organizacijo in povoljno vršenje njenih nalog skrajno nevšečna, ker bi se mogla pri načelnem laicističnem značaju sodobne države, ki pod demokratično vladavino predstavlja v veliki meri stroj za uresničevanje posebnih interesov, zastopanih po ravnokar na vladi se nahajajoči skupini, pretvoriti v ljute, nepomirljive kulturne in svetovnonazorske borbe. Da bi s tem bila javni red in mir porušena in da od tega tudi posameznikova svobodna udejstvovalna sfera (katero naj ravno v verskem pogledu ščiti laieistični državni ideal) ne bi imela koristi, leži na dlani. Iz teh uvaževanj sledi, da do popolne ločitve med državo in veroizpovedmi ne more priti15 z enostavnega razloga, ker se medsebojni območji ne moreta vsebinsko tako odrediti, da bi bile kolizije same po sebi izključene. Iz bistva države in njene suverenosti pa izhaja, da je ona
Prim. P i t a m i c , Država, str. 460.
tista činilka. ki je poklicana iz svoje lastne gospodovalne moči določiti območje, katerega prepušča svobodnemu udejstvovanj u veroizpovedi.
Pri tem določanju območij sta ji dani v glavnem dve poti. Ona lahko zavzame stališče, da je ne brigajo svojstveni smotri veroizpovedi in pravtako ne njihova morebitna posebna, samonikla notranja oblastvena struktura, ki jo kažejo predvsem velike zgodovinsko nastale veroizpovedi. Zato jih podredi enostavno obči kategoriji zasebnih društev in pravni ureditvi, veljajoči zanje. Stvar veroizpovedi je potem, da se skušajo temu občemu društvenemu pravu s svojo samolastno notranjo organizacijo prilagoditi, če jim je do tega, da jih država vsaj kot društva prizna in jim dovoli s tem delovanje v okviru splošnega društvenega prava. Pri taki ureditvi odnosa med državo in veroizpovedmi, so slednje posegom s strani državne oblasti odmaknjene v mejah veljajočega splošnega društvenega prava, državni nadzor nad njimi se izčrpa v splošni društveni policiji. Zato se ta sistem v prvi vrsti označuje kot sistem ločitve države od veroizpovedi, in sicer kolikor gre zn krščanske veroizpovedi, kot sistem ločitve države in cerkve.
Druga pot je ta. da država določeni ali določenim veroizpovedim priznava posebno, privilegirano udruževalno pravo. To privilegiranje obstoji v tem. da daje država takim veroizpovedim, upoštevaje njihov posebni, samonikli duhovno oblastveni ustroj, tej njihovi notranji organizaciji ustrezni značaj javnopravne korporacije oziroma ustanove.1'
V	zameno za tako privilegiranje pa zahteva in izvršuje
1(1 H i n s c h i u s , o. c. str. 249 s., predlaga pri tein sistemu za krščanske cerkve kot točnejši izraz javnopravne ustanove (Anstalt). To zato, ker je tem ccrkvam prvobiten njih smoter, njih namen, katerega imajo po lastnem naziranju po božji ustanovitvi. Temu namenu je podrejena vsa zunanja organizacija združbe, na ta namen so vezani enako njeni organi kakor tudi navadni člani, tako da ne morejo ne eni ne drugi proizvesti upoStevno skupnostno voljo, ki bi ta smoter kakorkoli osporo-vala ali spreminjala. Zato je mogoče — in to se kaže predvsem v ustavi katoliške cerkve —, da predstavljajo enoto te združbe in njeno voljo organi, kateri izvršujejo svoje pravice popolnoma neodvisno od poedi-nih članov in ki svojo organsko legitimacijo izvajajo iz neke, združbi sami transcendentne instance, namreč iz božje postavitve (n. pr. papež in škofi).
država v veliki meri nadzorovalno oblast nad takimi veroizpovedmi, v okviru katere si daje celo pristojnost neposrednega posega v notranje organizacijske zadeve dotične veroizpovedi. V tem primeru je torej zveza med državo in takimi privilegiranimi veroizpovednimi združbami tesnejša, zavoljo česar se ta sistem tudi nazivlje sistem umerjene državne nadoblasti, vrhovnosti nad veroizpovedmi oziroma cerkvami (Kirchenhoheit, ius majestaticum circa sacra). Pa tudi ta sistem spada že pod širši pojem ločitve države in cerkve, če je v državi paritetično privilegiranih večje število veroizpovedi, kajti ta pojem je sploh razumljiv le kot antiteza svoječasni enotnosti države in od nje za izključujočo in prisilno spoznane državne vere oziroma cerkve.17
Seveda dopuščata pravkar našteta sistema tudi kombinacije; i v tem smislu, da lahko obstojata drug poleg drugega, pri čemer nudi država navadno prvo pot majhnim, neznatnim in malo vplivnim sektam, drugo pa zgodovinsko nastalim velikim veroizpovedim; i tako da se v enem kakor drugem sistemu uvedejo še posebni, bodisi ugodnostni ali bremenilni privilegiji za posamezne veroizpovedi.
S tem bodi načelni pretres odnosa sodobne države do veroizpovedi končan in pristopimo prikazu ustreznih določb naše ustave.
II.
Spričo velike verske mešanosti prebivalstva je bila zedinjena narodna država takoj postavljena pred vprašanje, kakšno stališče naj zavzame do posameznih veroizpovedi. Prvo načelo, ki je bilo izrečeno, je bilo načelo paritete med določenimi veroizpovedmi, nujno spremljano po sistemu
17	Edino pod tem vidikom bo razumljivo, ko bomo spoznali ta sistem tudi kot osnovo naše naj novejše verskopolitične zakonodaje, daje, kakor poroča Odar na koncu svoje razprave Versko-politična zakonodaja v kraljevini Jugoslaviji, Bogoslovni Vestnik, 1934, str. 289 s„ profesor M. Bierba u m v predavanju »Do hodierno systemate separationis Status ab Ecclesia« na mednarodnem pravnem kongresu v Rimu (od 12. do
17. novembra) I. 1934 navajal za zgled moderne cerkvenopolitične zakonodaje, izhajajoče s stališča ločitve cerkve od države in vendar močno posegajoče v verske zadeve, prav jugoslovansko versko politično zakonodajo.
umerjene državne cerkvene vrhovnosti. Tako je že Uredba
o	ustrojstvu ministrstva ver z dne 31. julija 1919 določila temu ministrstvu nalogo, »da zajamči dosledno izvedbo načela ravnopravnosti vseh z zakonom priznanih veroizpovedi v kraljestvu«.18 Vidovdanska ustava je nato to načelo izrečno priznala za svoje in sedanja ustava je ustrezne določbe Vidovdanske ustave prevzela.
V	čl. II ureja ustava sicer dvoje različnih, vendar vsebinsko tesno povezanih tvarin. Prvič zajamčuje svobodo verovanja in vesti, drugič ustanavlja položaj veroizpovedi. In sicer je ta položaj odrejen pod sledečimi vidiki: I. Veroizpovedi. kolikor se njihovo delovanje vrši na državnem ozemlju, so pod splošno teritorialno vrhovnostjo države; država vrši nad njimi oblast, temelječo v njeni suverenosti. 2. Od države priznane veroizpovedi so enakopravne in smejo svoj verozakon javno izvrševati.. Ta ravnopravnost se razteza tudi na morebitne, v državnem proračunu za vero-zakonske svrhe predvidene izdatke. Državi ustava sicer ne nalaga dolžnosti, veroizpovedi denarno podpirati, a nalaga ji dolžnost, če se za tako podporo odloči, da jo razdeli med posamezne priznane veroizpovedi sorazmerno s številom njih vernikov in dejanski dokazano potrebo. Slednja bo predvsem zavisna od lastnih imovinskih sredstev dotičnih veroizpovedi. 3. Tem veroizpovedim je zajamčeno samostojno urejevanje njihovih notranjih verskih poslov ter upravljanje njihovih ustanov in fondov v mejah zakona; s tem jim je podeljen značaj javnopravnih korporacij oziroma ustanov.
Država daje torej določenim veroizpovedim značaj privilegiranih. javnopravnih združb, ki kot take uživajo njeno posebno zaščito in morebiti celo gmotno podporo. Glede na dejstvo, da država stavlja takim veroizpovedim kot javnopravnim združbam v določenih primerih na razpolago svojo oblast (bracchium saeculare). da torej te združbe, če že ne neposredno, pa vsaj posredno odločajo o uporabi državne oblasti, je edino opravičljivo, da zavisi od države, katerim
18	Prim. T r o i c k i , Verska politika Kralja Ujeclinitelja, Letopis Matice Srpske, zv. maj—j.n n i.j 1935, str. 13 in Kos tič. Komentar Ustava, str. 37.
veroizpovedim bo dala lak značaj. Zato določa ustava, da se smejo vere priznati samo z zakonom, kar bo moralo po načelu actus contrarii veljati tudi za morebitno odtegnitev priznanja, če bi jo narekoval državni interes. S tem je najvišji normalni državni organ, redni zakonodajen poklican, da odloči o tem. ali naj dobi oziroma obdrži kakšna veroizpoved položaj javnopravne združbe.
Ali država se ne zadovolji le s tem. da da priznanje po-edinim veroizpovedim, s čimer je po sami ustavi zvezana pravica do javnega izvrševanja verozakona ter načelno priznanje samostojnega urejanja notranjih verskih zadev in dalje še upravljanje verskih ustanov in fondov. Ustrezno svojemu bistvu je edino ona pristojna, da odredi meje in vsebino i »samostojnemu urejanju notranjih verskih zadev« i upravljanju ustanov in fondov. To stališče je edino mogoče in sicer iz dveh razlogov. Prvič je država kot suverena urejevalka in usmerjevalka vsega družbenega dogajanja na svojem ozemlju edina poklicana do razmejičenja območja, katerega prepušča veroizpovednemu svobodnemu udejstvovanju. po vsebinski plati; drugič pa je država, ki dejansko delegira svojo prisilno oblast tem javnopravnim združbam, še z vidika edine upravičenke razpolaganja s to oblastjo poklicana, da točno odredi, kdaj. kako in po kom se sme njena delegirana oblast bodisi neposredno, bodisi posredno staviti v dejstvo. Kakšnih točnejših vsebinskih smernic za določanje veroizpovednega samostojnega območja ustava ne nudi. sam pojem notranjih verskih zadev je dosti neodrejen. Vsekakor spadajo med nje dogme pa tudi liturgični predpisi za razna bogočastna dejanja. A dasi država v teh stvareh prepušča priznanim veram samostojno urejanje, ona tega urejanja ne pripozna. kolikor bi se njihovi pripadniki nanj sklicevali, hoteč se s tem oprostiti svojih državljanskih in vojaških dolžnosti ter obveznosti. Tako dobiva samostojno urejanje notranjih verskih zadev meje svoji učinkovitosti za območje vnanjega ravnanja v dolžnostih in obveznostih, veljajočih za državljane po državnem pravnem redu. Tu gre le za eno stran vodilnega načela sodobne države, namreč pravne enakosti njenih državljanov.10 Ta ustavni pred-
pis v svoji posebni dikciji glede neupo.števnosti verskih ra/lik je najširšega pomena, saj je državljanska dolžnost v prvi vrsii pokornost zakonom, uredbam a tudi naredbam državnih oblastev, izdanih v okviru pravnega reda sploh. Zato se morajo državljani, pa naj bodo potem samo navadni člani ali pa celo organi priznanih veroizpovednih združb pokoravali odredbam državnih oblastev, če v interesu javnega reda in morale posegajo v notranje verske zadeve (n. pr. prepoved sicer dovol jenih verskih svečanosti in manifestacij).20
Pač pa predpisuje ustava za razmejitev sfere med državo in priznanimi veroizpovedmi obliko zakona. Vrlniiega še omejuje rednega zakonodajca pri vsebinski določitvi območja, ki naj bo prepuščeno veroizpovedim in pravtako tudi pri določanju mere razpolaganja z državno prisilno oblastjo z načelom, da so (e veroizpovedi »enakopravne pred zakonom«. Tu ni mišljena zgolj oblična enakost »vpričo zakona«, ki bi tu pomenila še celo trivialnost, temveč gre za »vsebinsko enakost zakona«, ki pomeni v tem primeru ustavno vezanost zakonodajca, da enak ali vsaj istovrsten dejanski stan enako obravnava in odloči.-'1 Končno daje ustava priznanim veram, čijim vrhovni verski poglavarji so izven državnih mej, pravico vzdrževati zveze z njimi, kolikor to zahtevajo duhovni predpisi posameznih veroizpovedi. Način vzdrževanja teh zvez pa je zopet pridržan v ureditev državnemu zakonu. Po odpravi carigrajskega kali-
™ Priin. Jovanovič Sl., Ustavno Pravo kraljevine SHS, str. 436.
21 Prim. k temu splošni problem enakosti državljanov pred zakonom. Tasič, C) načelu jednakosti gradjana pred zakonom, Arhiv za pravne in društvene nauke, 1930, knj. 20, str. 329 ss., 426 ss. ter Fi sc h bacil, Allgemeine Staatslehre (zbirka Goschen), str. 36 ss. in tam navedeno književnost. Pravilnost v tekstu zastopane trditve glede enakosti priznanih veroizpovedi pred zakonom sedaj potrjuje § 20 c zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije (prečiščeni tekst, Sl. Novine z dne 31. marca 1936, št. 74/X.VI) in S 18 Ustave islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije z dne 24. oktobra 1936 (Sl. Novine, št. 2!>6/LXIV). Obe ti določbi pravita: »Po načelu ravnopravnosti, zajamčene z državno ustavo (!), se že samo s tem, da se dajo kaki usvojeni in priznani veroizpovedi večje pravice, ki no nasprotujejo predpisom islnmn. priznajo te pravice tudi islamski verski zajednici.«
lata je edini verski poglavar, ki pride v poštev, rimski papež."
V	zvezi z doslej povedanim je treba opozoriti na neko posebnost v terminologiji čl. II ustave. Ta člen govori o usvojenih in o priznanih veroizpovedih, ne da bi sam povedal. kakšna naj bi bila razlika med njimi in poleg tega še govori v 1. odstavku samo o usvojenih veroizpovedih, lako da bi se moglo zdeti, da velja samo zanje načelo paritete in pravica javnega izvrševanja verozakona, dočim bi pravica samostojnega urejanja notranjih verskih poslov in imovinske samouprave iz 3. odstavka čl. 11 šla i usvojenim i priznanim veroizpovedim. Vendar (emu ni tako in sta glede na svojstveni zgodovinski nastanek izraza »usvojene« veroizpovedi pojma »usvojene« in »priznane« veroizpovedi sinonimna. Izraz »usvojene« veroizpovedi je pri nas uvedla Vidovdanska ustava (čl. 12, odst. 1, 3). Ona je odredila, da se usvajajo »one vere, ki so v kateremkoli delu kraljevine že pridobile zakonito priznanje«. S tem je država usvojila zase vsa priznanja veroizpovedi, katera so le-te pred zedinjenjem dobile in sicer brez ozira na katerem delu državnega ozemlja in brez ozira od katere prejšnjih državnih oblasti, čije suverenost se je na dotično ozemlje raz-tegala. To najbolj jasno kaže. da gre v obeh primerih le za priznane veroizpovedi, a konkretni način priznanja je bil lahko različen. Gotovo je sedanja ustava pogrešila, ko je to razlikovanje, ki je imelo pomen le v vidovdanski ustavi, enostavno prevzela. Z vidovdansko ustavo so bile priznane oziroma »usvojene« sledeče veroizpovedi:	pravoslavna,
-- Doslej še takega zakona nimamo. O njegovi neprimernosti posebno za katoliško cerkev prim. K n še j R., Cerkvena avtonomija in naša ustava, Slov. Pravnik, 1. 1921, str. 141 ss., Jovanovič Sl., o. c., str. 438. Zaradi popolnosti bi bilo omeniti, da predvidevata zakon in Ustava islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije slučaj, da se ponovno ustanovi Islamski kalifat (hilafet). Za ta primer odreja § 4, odst. 3 odnosno § 91, odst. 2 omenjenih organizacijskih pravil, da se bo po priznanju kulifata s strani naše islamske verske zajednice in kraljevske vlade odnos med kulifatom in našo islamsko versko zajednico naknadno uredil v sporazumu s kraljevsko vlado. Podpisani, a še ne ratificirani konkordat ureja tudi pravico vzdrževanja vezi rimsko-katoliške veroizpovedi na ozemlju kraljevine z rimsko stolico, ne da bi jo kakorkoli utesnjeval ali jo stavljal pod drž. nadzorstvo.
rimsko-katoliška obeh obredov, evangelska augsburškega i 11 helveiskega obreda, muslimanska, starokatoliška in hebrejska in sicer sefardijskega in eškenaskega obreda. Kesneje sta bili priznani še evangelska reformirana bratska cerkev in adventistična sekta.2:1
Ustava in praksa kažeta, da je država interesirana na povoljnem razvoju poedinih priznanih veroizpovedi, ki naj bi kot javnopravne združbe pomagale državi utrjevati njene temelje s pomočjo svoje moralne avtoritete. Zato se celo poslužuje verskih funkcionarjev pri izvrševanju določenih poslov, ki spadajo v njeno pristojnost, kot n. pr. vodstvo javnih matic ali sprejemanje privolitvene izjave za sklenitev zakona s strani nupturientov tildi z učinkom za državno območje. A ravno ker država veroizpovedi priznava kot močne duhovne družbene sile. jim. skrbno bdeč nad svojim laicističnem idealom, ne dopušča neposrednega vpliva na državno oblast. V državi, ki je versko tako mešana kot naša, je ta laicistični državni ideal zapoved, kajti le raz njegov pravilno pojmovani vidik je mogoče zajamčiti verski mir. Glede na to in posebno še na naše svojstvene zgodoviriško nastale prilike ustava v čl. 13 prepoveduje združevanja na verski osnovi za strankarsko-politične namene in za namene telesne vzgoje. A ustava ne prepoveduje samo verskih strank, s čimer naj bi bil državni stroj zavarovan pred tem, da bi služil realizaciji poedinih verskih interesov pod vidikom splošnih državnih, kar bi lahko spravilo v kočljiv položaj i poedinčevo svobodo verovanja in vesti i enakopravnost priznanih veroizpovedi; ona še prepoveduje verskim predstavnikom, da bi svojo duhovno oblast pri bogoslužju ali s sestavki verskega značaja ali drugače pri izvrševanju svoje službene dolžnosti uporabljali v strankarske namene (čl. 11. odst. 7). Tudi ta ustavna določba, ki ima svojo sankcijo v § 400 kaz. zakona, ima namen, oddvojiti svojstveno duhovno oblast veroizpovedne organizacije od političnih strank in njihovega tekmovanja za dosego državne oblasti. Tudi tu gre za poizkus posredne ločitve vere od političnih strank, kar naj bi zopet učvrstilo laiei-stično stališče države. Gotovo je. da utegne la določba v
izvestnih primerih omejevalno poseči v pravice samostojnega urejanja notranjih verskih zadev priznanih veroizpovedi.'4 A ustava gre v praven ločitve notranjih verskih zadev in političnega udejstvovanja še dalje in prepoveduje vsakomur, vršiti v molilnicah ali ob verskih shodih in manifestacijah vobče kakršnokoli politično agitacijo (čl. II. odst. 8). la prepoved je splošna in se obrača proti vsakomur, ne le proti oblastvenim organom veroizpovednih združb. V svoji splošnosti nima sankcije, pač pa lahko predstavlja politična agitacija, kakršno tu predvideva ustava, kaznivo dejanje v smislu š 165 kaz. zakona ali kaznivo kršitev društvenega prava v smislu čl. 7. odst. 3 in čl. 9 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali pa policijsko kazniva dejanja po § 36 zakona o društvih, shodih in posvetih glede na §§ 23. 26. 31 in 34 istega zakona.
Nastane še vprašanje, kakšen je položaj nepriznanih veroizpovedi. Ustava o tem nima neposredne določbe, pač pa daje posredno odgovor s tem. da zajamčuje svobodo verovanja in vesti (čl. 11) in da daje državljanom pravico združevanja, zborovanja in dogovarjanja v mejah zakona (čl. 13). Po zakonu o društvih, shodih in posvetih pa ni ovire, da se verniki-državljani nepriznanih veroizpovedi organizirajo v verska društva, katerih namen bi bil zadovoljiti vsestransko in izključujoče njihove verske potrebe.25 Pogoj dopustnosti takega društva je edino le, da ne nasprotuje po svojem imenu, svoji nalogi ali ureditvi državnemu ali družbenemu redu ali javni morali (§ 4). To izhaja iz § 20. odst. I tega zakona, ki pravi, da pod njegove odredbe o društvih ne spadajo verske zajednice »usvojenih in priznanih veroizpovedi« in njih verske združbe, osnovane na zakonih.2" Seveda se potem vse versko udejstvovanje take nepriznane veroizpovedi. organizirane v obliki navadnega društva, presoja pod vidikom društvenega delovanja. Posebno bi to veljalo
21 Prim. K n še j. R., I. c., str. 143.
Prim. Kos tič, o. c., str. 38.
21	Smatrati jo treba, da je s to določbo v smislu § 42 istega zakona bila ukinjena na ozemlju bivše Avstrije, ki je pripadlo naši državi, norma § 3 lit. a društvenega zakona z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134, kolikor je zadevala verska društva (Religionsgesellscbaften). Prim. II u s sa rek. Grundrili des Staatskirchenrechts,2 str. 9.
za sestanke vseh društvenih članov v svrho skupnih bogo-častnih dejanj, Ti bi se vršili v obliki društvene skupščine, na katero smejo prihajati poleg članov samo imenoma povabljeni gosti (§ 7, odst. 1) in glede katere obstoja dolžnost poprejšnje prijave občemu upravnemu oblastvu prve stopnje itd. Javno bi se mogla taka bogočastna dejanja vršili le po odredbah, ki veljajo za shode po zakonu o društvih, shodih in posvetih. Zakon sicer pravi v § 35, odst. I. da pori njegove odredbe o shodih ne spadajo obhodi, »cerkveni« shodi in sprevodi. A iz besedice »cerkveni« sledi, da so izvzeti le shodi in sprevodi priznanih veroizpovedi, kajti le priznano veroizpoved je mogoče nazvati »cerkev«. Nepriznana veroizpoved je lahko eksistenina edino v obliki navadnega društva, potem je društvo in nič več ali niti nima take organizacije in se na zunaj udejstvuje od časa do časa v javni obliki shoda, laki shodi pa so javna pravica državljanov v mejah, katere določa zakon.
Iti podrejenost nepriznanih veroizpovedi presojevai-nemu vidiku splošnega društvenega prava glede na njihovo vršenje bogočastnih dejanj šele daje pravi smisel ustavni odredbi, da smejo priznane veroizpovedi svoj verozakon javno izvrševati. To javno izvrševanje namreč ne pomenja javnega izražanja verskega prepričanja in morebitne propagande zanj po izgovorjeni tiIi pisani besedi.27 l a pravica, ki je samo ustavno zajamčena pravica javnega izražanja mnenja (čl. 12 ustave), gre vsakomur v mejah zakona. Pravica javnega izvrševanja verozakona pomeni v nasprotju z navedeno pravico, da sme priznana veroizpoved javno izvrševati svoje bogočastje v običajnem, v verski in splošni zgodovinski tradiciji utrjenem obsegu, ne da bi bila praviloma pri tem svojem javnem udejstvovanju neposredno ali posredno vezana na privolitev državnih oblastev.28
S tem bi bil izčrpan prikaz ustavnih določb, zadevajočih naslovno temo in preostane še kratek pregled vpoštevnih določb organizacijskih zakonov o poedinih verskih zajedli icah.
“7 Izgleda, dii Jovanovič Sl., o. c., str. 435 istoveti to pravico pravico javnega izvrševanju vere.
m V istem smislu tnrli K o s t i c'. o. e., str. 38.
m.
Vprašanje položaja priznanih veroizpovedi nap ram državi se ni rešilo na splošno v enem samem zakonu, temveč so dobile posamezne priznane veroizpovedi svoja posebna organizacijska pravila potom ustreznih državnih zakonov. Do sedaj st) na ta način organizirane sledeče verske zajednice: srbska pravoslavna cerkev z zakonom o srbski pravoslavni cerkvi z dne S. novembra 1929 (Sl. nov. z dne 16. nov. 1929, št. 269/ClX); verska zajednica Židov z zakonom o verski zajednici Židov v kraljevini Jugoslaviji z dne 14. decembra 1929 (Sl. nov. z dne 24. dec. 1929, št. 301/C^XXVil); islamska verska zajednica je bila prvič organizirana z zakonom o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 31. januarja 1930, nato je bil ta zakon spremenjen z uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah tega zakona z dne 28. februarja 1936 (Sl. nov. z dne 5. marca 1936, št. 52 X); na osnovi čl. 29 te uredbe je izdal minister pravde dne 25. marca 1936 prečiščeni tekst zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije (Sl. nov. z dne 31. marca 1936, št. 74/XVl), ki predstavlja sedaj končno veljavno redakcijo tega zakona; evangelske krščanske cerkve in reformirana krščanska cerkev s skupnim zakonom o evangelsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kralj. Jugoslavije z dne 16. aprila 1930 (Sl. nov. z dne 28. aprila 1930. št. 95 XXXVII). Katoliška cerkev še nima take enotne zakonske ureditve. Do nje bo prišlo bržkone po ratifikaciji konkordata, sklenjenega med našo kraljevino in sv. stolico dne 26. julija 1935, ki se bo izvršila po odobritvi konkordata s strani narodnega predstavništva."" Tudi starokatoliška cerkev pogreša enoten organizacijski zakon.
Našteti organizacijski zakoni posameznih verskih za-jednic so dokaj kratki. Podrobna organizacija je izvedena šele v takozvanih ustavah verskih zajednic, za katerih iz-danje ravno dajejo dotični zakoni pooblastilo. Te ustave sklenejo določeni najvišji organi verskih zajednic, nato se predlože ministru pravde, le-ta pa jih predloži, ko jih je
29 Napisano konec novembra 1036.
sam usvojil, kralju v »uzakonitev«. Isti postopek velja tudi glede sprememb in dopolnitev v teli ustavah. Edino z. o v. z. ž. ne predvideva take ustave, temveč samo pravila i za zvezo židovskih veroizpovednili občin in združbo ortodoksnih židovskih veroizpovednili občin i za poedine židovske veroizpoved ne občine, ki se z oceno zveze židovskih veroizpo-vednih občin odnosno združbe ortodoksnih židovskih vero-izpovednih občin predlože samo v potrditev ministru pravde.
V	zvezi z verskimi ustavami je treba omeniti še to. da tiste ustave, ki so bile sklenjene in po kralju podpisane že v dobi po uveljavitvi sedanje državne ustave, ne govore več o tem. da bi se morebitne spremembe in dopolnitve od ministra pravde predlagale kralju v »uzakonitev«, temveč pravijo le, da se take spremembe in dopolnitve predlagajo kralju v »odobritev«. Tudi sedaj veljavni, že v ustavni dobi nastali z. o isl. v. ž. določa, da se vsa ustava islamske verske zajed-nice predloži ministru pravde, ki jo predloži, ko jo je usvojil ministrski svet. kralju v »odobritev«. Vse verske ustave, katere so predvidevali našteti zakoni, so že izdane in sicer: ustava srbske pravoslavne cerkve z dne 16. novembra 1931 (Sl. nov. z dne 24. nov. 1931. št. 275,LXXVT), ustava nemške evangelsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji z dne 19. septembra 1930 (Službene novine z dne 22. dec. 1930. št. 293/CI), ustava slovaške evangelsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja kraljevine Jugoslavije z dne 24. junija 1932 (Sl. nov. št. 161 /LXXII), ustava reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije z dne II. maja 1933 (Sl. nov. z dne 8. junija 1933, št. 126/XXXVI). ter končno ustava islamske verske za-jednice kraljevine Jugoslavije z dne 24. oktobra 1936 (Sl. nov. z dne 5. nov. 1936. št. 256'EXIV). ki je stopila na mesto prejšnje z dne 9. julija 1930.
Ne da bi se spuščali na tem mestu v presojo pravne kakovosti teh veroizpovednili ustav,1"’ je vsekakor gotovo.
Stališče, da so te veroizpovednc ustave zakoni, zastopajo za ustavo srbske pravoslavne cerkve izrecno Bartoš, Bračun pravila pojedin ih crkuva. Arhiv za pravne i društvene nauke, 1934, krij. 45. str. 57 s. in Troicki, Da li pojedine crkve imaju pravo zakono-davstva u bračniin poslovilna?, istotam, str. 328; za ustavo nemške ev. kršč. cerkve avgs. v. dr. Steinmetz. Protestantsko bračno pravo u
cla spada ugotavljanje njihove vsebine, kolikor ni določena že po ustreznih organizacijskih zakonih, in njihovega besedila v izključno pristojnost poklicanih avtonomnih verskih organov. To velja v isti meri glede morebitnih sprememb in dopolnitev v teli ustavah in glede iniciative zanje. Celo omenjeni organizacijski zakoni priznanih veroizpovedi so dejansko nastali ob izvestnem sodelovanju in soglasju s predstavniki zadevnih veroizpovedi. A dočim so oni državni zakoni, ki nastanejo oblično po proceduri, predvideni po državni ustavi za njih sklepanje, dočim so torej delo državnega organa odnosno državnih organov, pristojnih za zakonodajo. so verske ustave, določene s temi zakoni, skupno delo pristojnih avtonomnih verskih organov in državnega organa kralja oziroma ministra pravde, če ne celo tudi ministrskega sveta. Isto velja tudi za morebitne spremembe in dopolnitve v teh ustavah. Vprašanja, kako je to državno sodelovanje in soodločanje vrednotiti raz motrišče poedinih prizadetih avtonomnih verskih prav, nam v tej zvezi ni treba načeti. Z vidika mej. ki so dane intervenciji sodobne države glede na njeno bistvo, bo sodelovanje kraljevo odnosno ministrovo. brez ozira na njegovo oblično označitev (uzakonitev ali odobritev ali celo potrditev '1) najprimerneje obeležiti kot državno izvajanje nadzora nad veroizpovednim delovanjem in snovanjem v obliki neke vsebinsko zelo utesnjene »pravice odobravanja (jus placeti)«. To tako utesnjeno pravico mora pač država zase zahtevati; kajti ona daje priznanim veroizpovedim značaj javnopravnih korporacij s tem. da jim nudi na zahtevo njihovih oblastev svojo administrativno pomoč za izvrševanje njihovih avtonomnih. pristojno izdanih, na zakonu osnovanih naredb in polnoveljavnih odločb ter razsodb. S tem je dana tem verskim oblastvom pravica posrednega razpolaganja z državno javno oblastjo, vsled česar si država s popolno upravičenostjo prisvaja pristojnost odobravati veroizpovedne ustave in s tem soodločati pri ustanavljanju formalnih in materialnih
Bosni i Hercegovini, Mjeseenik. 1934. str. 72: isto l>i moralo analogno veljati seveda zn ustave ostalih priznanih veroizpovedi, vendar je vprašanje sporno. Priin. tudi Kostic, o. c., str. 41.
O	potrditvi« morebitnih sprememb in dopolnitev govori samo ustava ref. kršč. cerkve (§ 100).
kompetenc avtonomnih verskih organov. Pod tem vidikom državno sodelovanje in morebitno soodločanje pri donaša-nju veroizpoved n i h ustav ne more biti vrednoteno kot nedopustno vmešavanje državne oblasti v notranje verske zadeve, temveč je le s tem doseženo to. da pride ob nujno skupnem delovanju poklicanih avtonomnih verskih in državnih organov do izravnave morebitnih nasprotujočih si interesov v vzajemno korist. Tak položaj je za priznane veroizpovedi še najbolj ugoden, ker izključuje vsako samovoljno urejanje notranjih zadev veroizpovedi in vsako samovoljno poseganje vanje s strani državne oblasti.s:
Po organizacijskih zakonih in ustreznih verskih ustavah so posamezne priznane veroizpovedi urejene kot javnopravne korporacije, temelječe ne na teritorialni, temveč na personalni osnovi. Vsi pripadniki dotične priznane veroizpovedi na ozemlju kraljevine jo namreč sestavljajo.’3 Te priznane veroizpovedi imajo popolno svobodo javno izpovedovati svojo vero (svoje verske nauke), javno vršiti svoje bogoslužje in bogočastje, samostalno upravljati in urejati svoje verske, versko-prosvetne. versko-dobrodelne in ostale kulturne posle. Poleg tega jim gre samouprava njihove imo-vine. njihovih verskih skladov in imovinskih ustanov ter svobodno razpolaganje z njimi v mejah njihovih organizacijskih zakonov in ustav, a pod vrhovnim nadzorstvom države.
Posebno zanimanje kaže država za titularje službenih verskih zvanj v versko avtonomni službi. Ona je prvič in-teresirana na tem. da se izobrazijo za svoj poklic doma in ne v tujini, kajti s tem so dana večja jamstva za pravično presojo državnih potreb tudi s strani verskih funkcionarjev. Zato dopušča država verske avtonomne, posebno duhovne šole. ki v prvi vrsti skrbe za svečeniški naraščaj. One so pod upravo in nadzorstvom pristojnega verskega oblastva,
22	Prim. T r o i c k i, Verska politiku Kralja Ujedinitelju, 1. c„ str. 10.
** To velja kakor za vse druge priznane veroizpovedi tudi za srbsko pravoslavno cerkev, čeprav ona kot duhovno-versko občestvo ni vezana na ozemlje kraljevine. Gl. čl. lit njene ustave. Značaj javnopravne korporacije pa more temu duhovno-verskemu občestvu podeliti vedno samo država, ki je za to pristojna samo glede tistega dela tega občestva, ki se nahaja pod njeno teritorialno vrhovnostjo.
katero tudi samo skrbi za posebno izobrazbo učiteljskega in vzgojiteljskega osebja na teh zavodih, ga postavlja in razrešuje. O ustanavljanju takih šol 34 in o njihovem učnem načrtu odloča pristojno versko oblastvo. potrebuje pa ta odločitev odobritve ministra za prosveto, ki vodi nad temi šolami vrhovni nadzor. V smislu čl. 16. odst. 3 državne ustave so tudi take šole dolžne dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavesi v duhu narodnega edinstva in verske strpi j ivosti.
Na višji šolski izobrazbi pravoslavnih in muslimanov pa je država celo v taki meri interesirana. da jo je prevzela sama. S tem hoče država doseči, da se visoki in vsled tega posebno vplivni verski dostojanstveniki številčno močnih veroizpovedi izobrazijo na način, o katerem ima sama možnost odločati in ga stalno nadzirati, tako da njeni lastni interesi ne bi bili oškodovani. Ker so omenjeni zavodi državni, so tudi redne učne moči na njih državni uslužbenci. Kot taki glede tega svojega uslužbenskega razmerja ne spadajo pod versko-avtonomno disciplinsko oblast. Ker torej dotič-nim verskim zajednicam ni dan neposredni nadzor nad učnim delovanjem teh oseb, tudi one ne morejo neposredno odpraviti morebitne nepravilnosti v tem visokošolskem verskem pouku. Zato je pristojnim verskim oblastvom po zakonu naložena briga, da pazijo in skrbe za to. da se skladajo predavanja na teh državnih visokih šolah (pravoslavne bogoslovne fakultete državnih univerz in še ne ustanovljena a predvidena drž. šeriatsko-pravna oz. islamska verska fakulteta ali druga drž. visoka šola z veljavo fakultete) z nauki njihove vere. Če se prepričajo o takih nesoglasjih, ukrenejo pri ministru za prosveto »česar je treba, da se odpravijo«. Namenu, kateremu služi našteto represivno učinkujoče sredstvo. ustreza še bolj neko preventivno delujoče sredstvo, lo obstoja v tem. da je minister za prosveto dolžan, predno predlaga profesorje in docente teh visokih šol. ki se volijo po zakonu o univerzah, kralju v imenovanje, ugotoviti versko sposobnost kandidatov z oceno pristojnega verskega oblastva (sv. arhijerejski sinod za pravoslavne, reis-nl-ulema
34 Po § 18 z. o isl. v. z. ustanovitev islamskih verskih avtonomnih šol ni vezana na odobritev ministra prosvete.
za muslimane). Poleg lega si je še država z zakonom naložila skrb za vzdrževanje šeriatske gimnazije v Sarajevu in velike medrese (v činu popolne srednje šole) kralja Aleksandru I. v Skopi j u. na katerih dveh zavodih se pripravljajo kandidati za muslimanski verski oziroma versko-pravni fakultetni študij. Glede učiteljev na teh zavodih določa zakon, da morajo biti po možnosti muslimani, zlasti za predmete, ki se dotikajo verskega izobraževanja učencev. Za postavitev učiteljev na teli šolah je potrebna soglasnost ulema-medžlisa v Sarajevu oziroma v Skopi ju. ki imata pravico nadzora nad celotnim poukom in vzgojo v teh šolah in njihovih internatih.
Če se država že v toliki meri zanima za izobrazbo versko-avtonomnih funkcionarjev ier uslužbencev in jo deloma sploh prevzema nase, je s stališča njenega interesa razumljivo. da si prisvaja tudi neko pristojnost sodelovanja oziroma soodločanja pri postavljanju višjih in naj višjih verskih dostojanstvenikov. Je pa državno sodelovanje po svoji obliki različno in sicer:
a) Veljavnost izvolitve vrhovnega verskega dostojanstvenika, ki jo je izvršil pristojni avtonomni verski organ, je vezana na potrditev ministra pravde. Ta sistem velja glede najvišjih laičnih starešin evangelskih cerkva.'5
b) Izvolitev vrhovnega oziroma vrhovnih verskih dostojanstvenikov. izvršena s strani pristojnih avtonomnih verskih oblastev potrebuje potrditve po kraljevem ukazu; izda se na predlog ministra pravde. Ta sistem je usvojen za postavitev eparhijskih in vikarnih arhijerejev (episkopov) srbske pravoslavne cerkve in najvišjega duhovnega dostojanstvenika. škofa slovaške ev. kršč. cerkve augsb. v. in ref. kršč. cerkve kraljevine Jugoslavije.3"
:lr' In sicer so to: državno-cerkveni posvetni predsednik nemške ev. kršč. cerkve nvgs. v., državno-cerkveni nadzornik slovaške ev. kršč. cerkve avgs. v. in državno-cerkveni skrbnik ref. kršč. cerkve.
“ Vendar je treba pripomniti, da zahtevata čl. 8 z. o srb. pr. c. in
S 16 z. o ev. kršč. cerkvah in o ref. kršč. cerkvi kr. Jugoslavije za pred-
log- ministra pravde še soglasnost predsednika ministrskega sveta: čl. 09
'ustave srb. pr. c., S 78, odst. 4 ustave slov. ev. kršč. c. in § 69 ustave ref.
kršč. c. pa predvidevajo v tekstu navedeni sistem. Ker so ministri po
čl. 78 drž. ustave odgovorni za prekršitev ustave in državnih zakonov.
c) Isti sistem kot navedeni pod b). edino kvalificiran v toliko, da se kraljevi ukaz i/da na predlog ministra pravde, ki je stavljen v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Po tein sistemu se izvrši potrditev izvolitve vrhovnega duhovnega poglavarja, škofa nemške ev. kršč. cerkve angsb. v. ter postavitev muslimanskega vrhovnega verskega starešine. reis-ul-uleme in članov ulema-medžlisa v Sarajevu in Skopi ju.	;	’; I I'' |
č) Po zakonu poklicani izborni organ izvoli tri kandidate, od katerih postavi kralj na predlog ministra pravde enega z ukazom za vrhovnega verskega poglavarja. Po tem sistemu imenuje kralj patriarha srbske pravoslavne cerkve37 in vrhovnega rabina kot duhovnega poglavarja verske za-jednice Židov v kraljevini Jugoslaviji.
Iz navedenega je razvidno v kakšni meri in kateri državni organi sodelujejo pri postavljanju vrhovnih in višjih verskih starešin. Vsi ti sistemi pa, bodisi da dajo državi pri soodločanju o teh visokih verskih funkcionarjih večji ali manjši vpliv, molče zahtevajo, da pride že pred volitvami, katere izvrše pristojni izborni organi, do sporazuma glede primernih kandidaiov med dotično versko zajednico in državo. Kakor je utemeljen interes države na tem, kdo bodo vrhovni in s tem redno najvplivnejši organi verskih zajednic. je na drugi strani težko spraviti vse te sisteme v sklad z državnim priznanjem avtonomnega ali vsekakor samoupravnega položaja priznanih veroizpovedi.38
je vprašanje veljavnosti tega sistema odvisno od tega, ali gre citiranim verskim ustavam značaj zakona ali ne. Če jim gre značaj zakona, potem so z navedenimi določbami derogirane ustrezne določbe organizacijskih zakonov, sicer ne in se bo moral minister pravde držati zakonskih določb.
37 Čl. 2 zakona o izvolitvi patriarha srbske pravoslavne cerkve z dne 6. aprila 1930 (Sl. nov. 1930, št. 79/XXX). Ta zakon še v mnogočem kaže reminiscence na čas, ko je bila pravoslavna cerkev državna vera in sta bili država in cerkev v zelo tesni zvezi.
•18 Interesanten opravičevalen razlog za državno sodelovanje pri postavljanju ■ verskih poglavarjev navaja Troicki, o. c., str. 10, ki pravi, da so ti verski poglavarji, ki predstavljajo svoje verske zajed-nice pred državo, po svojem položaju slični diplomatskim zastopnikom, za čijih imenovanje se večinoma zahteva pristanek tiste države, pri kateri so akreditirani.
Da.si so titularji duhovnih verskih zvanj in tudi ostaii verski uslužbenci avtonomni uslužbenci veroizpovednih združb, zanimajo državo toliko, kolikor je ravno njim dano v roke izvajanje svojstvene duhovno-verske oblasti oziroma ker je njim dana pristojnost posrednega razpolaganja s prisilno državno javno oblastjo. Zato država odreja pogoje, katere morajo ti uslužbenci izpolnjevati, na drugi strani jim pa določa glede na njih značaj posebne pravice. Ker gre za javne uslužbence, zahteva država, da so vsaj redno njeni državljani.*" Pravtako bo upravičeno smatrati z ozirom na javni značaj teh uslužbencev za splošno normo določbo, da osebe, ki so obsojene ali so v kazenski preiskavi zbog kaznivih dejanj onečaščujočega značaja, kakor tudi one. ki pridejo v stečaj ali pod skrbstvo, ne smejo biti voljene in tudi ne smejo vršiti svoje dolžnosti v versko-avtonomni službi, dokler trajajo te ovire.4"
1 titularji duhovnih verskih zvanj i ostali neduhovni verski uslužbenci so kot avtonomni uslužbenci pod izključno disciplinsko oblastjo pristojnih verskih organov. Ravno tako spadajo seveda glede svojih versko kaznivih dejanj bodisi kot duhovne osebe bodisi kot navadni verniki pod versko kazensko oblast. Za dejanja, kazniva s strani države jih pa preganjajo, sodijo in nad njimi po potrebi izvršujejo kazen pristojna državna oblastva. Ta so glede duhovnih oseb priznanih krščanskih cerkva, glede islamskih verskih uslužbencev in židovskih versko-samoupravnih uslužbencev dolžna. čim uvedejo kazensko preiskavo, o tem kakor tudi o končnem uspehu preiskave obvestiti pristojna verska oblast va. Smisel te določbe bo bržkone ta. da se s tem pristojna
Izrecno to zahtevata le-*}*! 18 z. o ev. kršč. c. in o ref. kršč. c. ter z. o v. z. ž. v negativni formulaciji, namreč da smejo službeno versko zvanje v versko-uvtonomni službi dobiti po izkazani potrebi ludi osebe inozemskega državljanstva, a le začasno in samo z odobritvijo ministra pravde. Te določbe so v nekaki vsebinski zvezi z nadaljnima določbama § 24. odst. 3 in § 22, odst. 3 ustreznih zakonov, po katerih je pripadnikom teli veroizpovedi dovoljeno pridobivati višjo teološko izobrazbo na inozemskih zavodih, dokler ne bo prišlo do ustanovitve takih domačih zavodov. Za pravoslavne in muslimane take izjemne norme ni treba, ker jim je kot domačim državljanom dana možnost pridobiti si doma potrebno višjo versko izobrazbo.
10	*!§ 19 zakonov navedenih pod op. 39.
verska oblastva opozore na morebitna v državnem pravnem območju kazniva dejanja svojih verskih funkcionarjev, da tudi ona presodijo ta dejanja z vidika svojega verskega kazenskega prava in svojih disciplinskih predpisov. To bo potrebno posebno tedaj, če bi bil verski funkcionar preganjan, obtožen ali celo obsojen zbog kaznivega dejanja, za katero določa kazenski zakon tudi postransko kazen izgube častnih pravic. Z izgubo častnih pravic je namreč po § 47. odst. I k. z.. zvezana izguba pravice do državne ali kakršnekoli d ruge javne, torej tudi versko-avtonomne službe.41
Pač pa daje država vsem duhovnim verskim uslužbencem priznanih veroizpovedi določeno mero osebne imunitete s tem. da jih oprašča osebnega vršenja tistih javnih poslov, ki po določilih njihove vere nasprotujejo njihovemu duhovnemu činu in poklicu, oziroma ki nasprotujejo njih verskemu poklicu in ugledu. Dva specialna predpisa z. o isl. v. z. bosta pač veljala smiselno tudi za verske uslužbence ostalih priznanih veroizpovedi, namreč da a) ti verski uslužbenci uživajo v izvrševanju svoje uradne in duhovne dolžnosti državno zaščito na isti način, kakor državni uradniki; da so dalje državna oblastva po predpisih veljavnih zakonov dolžna preprečevati njih osebno žaljenje in žaljenje njih versko-uslužbenskega svojstva in da morajo končno skrbeti za to. da jim zavarujejo svobodno in neovirano izvrševanje njih službe; b) da so njih prejemki, ki jih dobivajo na podstavi svojih funkcij, izvzeti od rubeža v isti meri, kakor plače in ostali prejemki državnih uradnikov.42
Oinembe vredno je. da država v obravnavanih verskih organizacijskih zakonih in ustavah z edino izjemo z. o v.
11 Prim. Odar, o. c., str. 57 s. V to zvezo spada tudi S 415, odst. 4 zak. o sod. kaz. postopanju. Kolikor bi se dalo pod »izgubo duhovniškega čina« in »odvzemom duhovstva« razumeti to, kar pozna katoliško cerkveno pravo n. pr. pod pojmom »reductio ad statum laicalem«, bi šla navedena določba očitno predaleč, ker ona dopušča subsidiarno to raz-činjenje duhovne osebe po državnem oblastvu. Tu bi šlo brez dvoma za nepotreben poseg v čisto notranje verske zadeve, kajti državni interes bi moral biti zadovoljen s tem, da se taki neprikladni osebi odvzamejo vse njene javne funkcije. Pravilneje bo zato treba smatrati, da gre za neprimerno stilizacijo, ki ima v mislih samo odvzem javnih funkcij.
12 §§ 8 in 11, odst. 2 cit. zak. Prim. tudi S 302 k. z.
/.. ž. nikjer ne zahteva zase neposrednega soodločanja pri ustanavljanju, opuščanju in odrejevanju mej teritorialnega območja posameznih upravnih oziroma samoupravnih edi-nic v poštev prihajajoče priznane veroizpovedi, dasi ne gre v teh primerih za zgolj notranje verske zadeve temveč za jasna vnanje organizacijska vprašanja veroizpovedi.4'1 To nezanimanje je razumljivo edino pod vidikom, da država ne krije neposredno večjih izdatkov veroizpovedi, ki bi ji nastale z ustanovitvijo novih upravnih edinic. Država namreč daje, kakor bo takoj govora, priznanim veroizpovedim stalno podporo v svojem proračunu, neglede na to, kako se njihove potrebe spreminjajo; obdačitev svojih članov, ki so obenem člani prizadete veroizpovedi, s strani le veroizpovedi za njene verske svrhe, pa razen enega primera dopušča le po odobritvi ministra financ v sporazumu z ministrom pravde. J ako je državi posredno, preko gmotne plati. dana možnost najučinkovitejšega soodločanja pri praktično najbolj pomembnem primeru, namreč pri ustanavljanju novih upravnih edinic veroizpovedi, in to nižjih kakor višjih.
Videli smo že, da državna ustava daje priznanim veroizpovedim pravico imovinske samouprave v mejah zakona.
V	zvezi s tem priznavajo vpoštevni verski zakoni bodisi veroizpovednim zajednicam kot celotam, bodisi njihovim poedinim samostojno urejenim sestavinam in po verskih ustavah določenim verskim skladom (er ustanovam značaj pravnih oseb. Tem gre sposobnost po predpisih zakona pri-
,:l Edino čl. 12 ustave srb. pr. c. našteva eparhije (škofije) v mejah naše kraljevine, v čl. 15 pa nato takoj določa, <ln izdaja odločbe o ustanavljanju. ukinjanj,u, arondaciji... sv. arhijerejski zbor spora/umno s patriarhijskim svetom. Dasi je pristojni organ isti. katerega določa čl. 278 za sklepanje o spremembah in dopolnitvah ustave, izgleda, da čl. 15 predvideva za specialno spremembe ustave v čl. 12 poseben olajšan postopek, ki ne zahteva usvojitve po ministru pravde in kraljeve ‘uzakonitve. — Pač pa zahteva § 8 t. I z. o v. z. da obsegajo pravila veroizpoved n ih občin, katera potrjuje minister pravde, okoliše in sedeže občine. § 5. odst. 4 pa celo izrecno odreja, da izdaja odločbe o ustanavljanju, izločanju, spajanju in ukinjanju občin minister pravde na predlog zveze židovskih veroizpovednih občin odnosno združbe ortodoksnih židovskih veroizpovednih občin, podan v sporazumu s prizadetimi občinami, odnosno, če gre za ustanovitev nove občine, v sporazumu s člani, ki zahtevajo, da bi ustanovili to občino.
dobivati in imeti i premično i nepremično imovino in izvrševati vse pravice, ki jim kot takim pripadajo. Vsa ta imovina je izključno vezana na svoj namen, namreč na verske smotre in se ne sme v nikakršni obliki odvzemati ter s tem svoji svrhi odtegniti, niti ne uporabljati za druge namene, razen ob razlastitvi, določeni z zakonom. O sprejemanju imovinskih ustanov, namenjenih verskim nalogam, odločajo veroizpovedne zajednice odnosno po njihovem organizacijskem pravu za to pristojni organi samostalno.
Samostalno upravljanje verske imovine kot izrazito namembne imovine (Zweckvermogen) ter svobodno razpolaganje z njo je glede na javne interese, katerim služi bilo neposredno bilo posredno, utesnjeno v meje zakona in po državnem sodelovanju nastale verske ustave. Vrhovno nadzorstvo nad tem. da se verska imovinska samouprava drži teh mej. izvršuje država. Interes države za versko imovino je utemeljen še posebno zato, ker dohodki od te imovine v prvi vrsti služijo za kritje izdatkov priznanih verskih zajednic. A ker država tudi sama neposredno in posredno gmotno podpira verske zajednice, jo zanima sploh vsa njihova imovinska uprava, ki se vrši po določenem letnem gospodarskem načrtu (proračunu). Vsled lega spadajo te verske zajednice, dasi vrše kontrolo svojih dohodkov samostalno po specialnih računovodstvenih postopkih toliko pod vrhovno nadzorstvo glavne kontrole, da je le-ta upravičena, kontrolirati potrošek dohodkov po izkazani potrebi s pregledi bodisi na zahtevo ministra pravde, bodisi samih verski h oblastev.
Priznane verske zajednice pokrivajo svoje potrebe redno a) z dohodki svoje lastne imovine (posestva, skladi, eventualno v obliki odmere na dohodke verskih ustanov in skladov), med katere spadajo tudi prispevki in darila njihovih verskih pripadnikov; b) z verskimi taksami; c) s stalno državno podporo; č) z morebitno podporo samoupravnih teles (banovin in politično-upravnih občin); d) z verskimi dokladami, katere plačujejo državni obdavčenci-pri-padniki dotične veroizpovedi.
Vsi dohodki razen pod a) so pod državnim nadzorstvom, ki v teh primerih ni samo formalno, temveč tudi materialno v tem smislu, da presoja potrebnost in upravičenost izmere
teh dohodkov. To je posebno potrebno zato. ker mora izključno državi biti pridržana sodba o davčni zmogljivosti njenih obdavčencev in njihova zaščita pred pretežkimi javnimi bremeni. Glede verskih taks izvaja država nadzor tako, da določajo vpoštevni zakoni, da se za uradne posle verskih oblastev odnosno organov plačujejo samo tiste takse, ki jih predpišejo pristojna verska oblastva s posebnim pravilnikom, odobrenim od ministra pravde sporazumno z ministrom za finance. Te takse se ne pobirajo v korist organa, ki je posel izvršil, temveč v korist vse verske za-jednice. — V nasprotju z državno ustavo dajejo verski organizacijski zakoni priznanim veroizpovedim pravico do stalne letne podpore. Višina te državne letne podpore se je določila s posebnimi uredbami, ki so skupno delo ministra pravde in ministra financ (po eventualnem zaslišanju vrhovnih oblastev prizadete veroizpovedi), na podstavi dejanske potrebe. Ta dejanska potreba se določi po dotaciji, namenjeni v zadnjem, uredbi predhodečem državnem proračunu za »oblastva. ustanove in osebe« dotične veroizpovedi. Tako dobe verske zajednice, organizirane v okviru odnosnih zakonov in verskih ustav pavšalno državno podporo. Poleg tega je država vzela nase še obveznost, da bo dajala patriarhu srb. prav. cerkve na račun stroškov za reprezenta-cijo 35.000 dinarjev mesečno, avtomobil in prevozna sredstva, ustrezna njegovemu dostojanstvu, da bo zgradila, opremila in izročila srb. prav. cerkvi v last patriarhijo za namestitev patriarhovega stanovanja in uradov naj višjih cerkvenih oblastev; tudi reis-ul-ulema prejema iz državnega proračuna na naslov stroškov za reprezentacijo in vzdrževanje avtomobila, ki mu ga daje država, po 16.000 dinarjev na mesec, poleg tega pa še plača država 7000 dinarjev mesečno Samostalni imovinski upravi islamske verske zajednice v Sarajevu, zato da da slednja na razpolago zgradbo za stanovanje reis-ul-uleme in za nastanitev njegovega urada.44 Vse te podpore se morajo seveda kot del državnega proračuna vsako leto odobriti in bi se mogle spremeniti le ob
" Interesantno je, da teh določb ni v ustreznih verskih zakonih, pač pa se nahajajo v verskih ustavah, čl. 48 n. srb. pr. e. in § 93 u. isl. v. z.
istočasni spremembi svoje pravne podstave.45 — Morebitne podpore teritorialnih samoupravnih teles, ki bi morale biti izkazane v njihovih proračunih, so po ustreznih predpisih, veljajočih za njihovo gospodarstvo itak pod učinkovitim državnim nadzorstvom (bana oziroma ministra za finance).
V	tej zvezi je treba naglasiti, da je po vpoštevnih zakonih in verskih ustavah paritetno načelo glede podpiranja priznanih veroizpovedi naglašeno tudi za teritorialna samoupravna telesa tako, da so ona dolžna, če predvidijo v svojem letnem proračunu za verske namene stalno podporo, lo podporo razdeliti sorazmerno med vse verske edinice. ki se nahajajo v njih območju.40 Zadnji vir dohodkov, ki pride na vrsto šele tedaj, če ostali našteli dohodki ne morejo kriti v proračunu veroizpovedi določenih razhodkov, so verske doklade na državni neposredni davek. Te doklade plačujejo obdavčenci, ki so pripadniki dotične veroizpovedi. Za razpis teh doklad so upravičena razna verska obla-stva, vsako za svoje potrebe. Odločbo o odmeri te doklade izdajo za vnaprej odrejeni čas avtonomni verski organi, ki so po verskih ustavah za to pristojni. Vendar postane taka odločba polnoveljavna šele tedaj, ko jo odobri minister za finance v sporazumu z ministrom pravde. V tej obliki izvršuje država nadzorstvo nad verskim obdavčevanjem, kateremu morajo nujno biti stavljene meje v splošnem interesu, da se davčna moč prizadetih ne bi s takimi dajatvami oslabila v taki meri. da bi s tem prišla v nevarnost ostvaritev državnih nalog, lake odobritve ni treba edino v primeru, da gre za nizke doklade do 10% na neposredni državni davek, ki jih razpisujejo najnižje verske upravne odnosno samoupravne edinice (cerkvene občine, džematski medžlisi) po sklepu svojih za to pristojnih organov, če je bil sklep sprejet od 75% davčne moči dotične edinice. laki sklepi potrebujejo za svojo izvršljivost le še odobritve pristojnega avtonomnega verskega oblastva. Vseh teh doklad ne pobirajo verska oblastva, temveč jih pobira država potom
45 Uredba oziroma verska ustava.
Vpliv madžarskega drž. cerkvenega prava. Prim. R o t h e n -biicher, Wandlungen in dem Verhiiltnis von Stuat mul Kirche in der neueren Zeit, Jahrbuch des off. Rechts der Cegen\v a rt, 1909, str. 370.
organov svojih davčnih uprav obenem z državnimi davšči nami. Davčne uprave jih nato oddajajo v trimesečnih obrokih pristojnim verskim oblastvom.
V	zvezi z imovinskopravnim položajem priznanih veroizpovedi je treba omeniti še to. da so vseli javnih davščin oproščene zgradbe, namenjene službi božji, verskim uradom, versko-prosvetnim in versko-dobrodelnim ustanovam, zavodi za verske potrebe, domovi aktivnih verskih uslužbencev, ki so last njihove verske zajednice in so namenjeni za njih stanovanje, versko-kulturni spomeniki in hišni okoliši odnosno dvorišča ter neposredne stranske zgradbe vseh naštetih ustanov in naprav. Tudi službena korespondenca in denarna pošta vseh verskih oblaste v in ustanov sta oproščeni plačevanja poštnine in brzojavne takse.
S tem bodi končan oris naj izrazitejših potez doslejšnje jugoslovanske verske zakonodaje, kolikor daje sliko razmerja države do veroizpovedi. Iz povedanega je razvidno, da je država razumno upoštevala veliko družbeno silo veroizpovedi in jim priznala njihovi notranji, oblastveno-duhov-ni strukturi ustrezno zunanjo organizacijo. Obenem s tem si je pridobila vpliv na veroizpovedi, vendar na način, ki je najugodnejši za varstvo njenih posebnih interesov in ki je po svojem bistvu ustvarjen za to. da se mirnim potom najde izravnava morebitnih nasprotstev med državo in veroizpovedmi. Vendar ni mogoče končati te razprave brez ugotovitve, da je za ureditev celega sklopa posebnih vprašanj, ki so v zvezi s problemom razmerja države do veroizpovedi in s problemom razmerja veroizpovedi do poedincev, nujno in čimprej potreben enoten zakon o medverskih odnošajih.
Resume.
De la relation de 1’Etat et des cultes d’apres la legislation yougoslave correspondante.
L auteur s eflorce de donner uii aspect serre dc la relation entre 1 Etat moderne ct les cultes en general et specialement en egard de la constitution et des lois yougoslaves qu.i ont pour l>ut
1	organisation des cultes.
Constatant que 1 ideal de 1'Etat moderne est lai'que, 1’auteur montre que 1 I2tat malgre cela jie peut pas se desinteresser des cultes qni sunt des forces sociales eniminentes. C est pourquoi ils suceombent liecessairement sous la souverainete de 1’Etat, bien que celiii-ci veuille rester indifferent envers eux. L’auteur montre que dans l Elat moderne, organise sur une base democra-tique naissent de ce fait des tensions tant parmi l’Etatet les cultes et parmi 1 Etat ct 1 individu, doue de liberte religieuse, que parmi le culte et I individu. La meilleure fa$on pour l’Etat de se tirer de 1 alfaire, cst de se separer des cultes, d’ou son ideal laique. Mais la separation de 1’Etat et des cultes elle aussi demaude a 1’Etat de tracer la sphere, dans laquelle les cultes restent en principe libres des empietements etatiques. Pour ce tracement 1’Etat a dcux voies. L une est de dissimuler Je earactere specifique des associations religieuses et de les soumettre au regime general des associations. L autre est de reconnaitre ce caractere special qui cst spirituellement autoritaire, et de donner aux cultes une organisation correspondante a leur structure sociologique, a savoir la forme des corporations de droit public.
Le droit positif yougoslave s’est decide pour une combinaison de ces deux solutions, distinguant cntre les cultes reconnus (soit par l’ancienne constitution du jour de St. Gui eneore, soit par la loi), organises en corporations de droit public et les cultes non reconnus qui ne se peuvent organiser qu’en forme des associations ordinaires. La plupart des cultes reconnus ont (leja leur organisation, prescrite par une loi etatique et une constitution plus ou inoins autonome. Les dites lois donnent aux organes du culte en question le droit de fixer une telle constitution cultuelle qui, pour etre val ide, doit etre prescrite ou au moins approuvee par le roi sur proposition du ministre de justice. soit siniple, soit donnee d’accord avec le eonseil des ministres. Les cultes reconnus ont le droit de libre et public exercicc de leur religiou, une autoiroinie complete quant aux affaires religieuses et cultuelles interieures. et enfin une autonomie d’adminiistration de leurs revenus el
rlepenses, limitee par une controle etatiquc tani formelle que materielle. Cepenclant faut-il remarquer quc 1'Etat sarroge le droit de cooperer a loccasion de la nomination des hierarques supremes. Cettc cooperation prend la forme d une approbation de 1’election du candidat iaite par les organes cultuels compe-tents, soit par le roi donnee sur propositions susinentionnees. soit par le ministre de justice seuleanent. L’essence de la qualite de Corporation de droit public est accentuee surtout par le fait que l’fitat prete son execution administrative aux decisions et arrets, edites par les organes cultuels competents, sous mesure d'etre fondes sur la loi, qu’il doime a ce« cultes reconnus une subvention annuelle de ses inoyens budgetaires, alors le droit de taxer leurs inembres, enfin une sorte d.iminunite personnelle a leurs organes et ii la plupart de leurs immeubles l’immunite reelle. En somme faut-il constater que TEtat a bien arrange sa relation envers les cultes, introduisant un regime cpii lui permet de garder ses propres interets sans choquer les cultes et sans porter dommages ii leurs interets religieux. Cependant faut-il remarquer que le relation parmi I lttat et 1'Kglise catholique nest pas cnoore statuee definitivement, puisque le Concordat conclus entre la Ste Siege et le rovaume de Yougoslavie le 26 jnil-let 1935 attend toujours sa ratification.
Univ. prof. Aleksander Maklecov:
Kazenskopravna veda in kriminologija.
(K vprašanju klasifikacije kriminalnih ved.)
S 1. Uvod.
Vprašanje o odnosu kazenskopravne vede do drugih zminosti, ki se bavijo s proučavanjem zločina, zločinčeve osebnosti, vzrokov zločinstvenosti in sredstev borbe zoper njo, še doslej ni dovolj razčiščeno. V teku zadnjih desetletij se o tem vprašanju vleče spor med zastopniki različnih smeri v naši vedi. V tem sporu se zrcalijo svetovnonazorska in metodološka nesoglasja različnih doktrin ali šol. Mnenja glede predmeta, obsega in celo naziva poedinih ved. ki spadajo v omenjeno področje, gredo vsaksebi.
Preseneča že število različnih nejuridičnih »kriminalnih znanosti« (les Sciences criminelles, die Kriminahvissenschal-ten). Novejša enciklopedija kriminologije 1 uvršča v to skupino kriminalno biologijo, kriminalno antropologijo, kriminalno psihologijo in psihijatrijo. kriminalno tehniko, kriminalno statistiko, kriminalno politiko, sodno medicino, vedo o jetnišivu (Gefangnisvvesen) in policijsko vedo.
Izmed jugoslovanskih kriminalistov se je s klasifikacijo »kriminalnih ved« posebno bavil prof. borna Živanovič. Ne da bi se na tem mestu spuščali v meritorno oceno njegove klasifikacije, naj navedemo le, da spadajo po njegovi zamisli v okvir »krivične nauke« ali kriminologije pred vsem pravne vede in sicer poleg kazenskega prava kazenski postopek. kriminalna politika in sintetična filozofija kazenskega prava. Njim sledijo tako zvane »vanpravne krivične
1	Handwdrterbuch der Kriminologio und der anderen strafrccht-licheu Hilfswissenschaften, herausgegeben von Alexander E 1 s t e r und Heinrich Lingemann. 2 Bde. Berlin and Leipzig 1033—1936.
nauke«: I. etiološke: a) kriminalna sociologija; b) kriminalna antropologija, ki obsega kriminalno psihologijo in somatologijo. in 2. »ostale vanpravne krivične nauke«: a) kriminalna policija (tehnika, taktika); 1>) kriminalna statistika:
c)	kriminalna pedagogika; d) kriminalna profilaktika; e) kriminalna etnologija; I) kriminalna antropogeografija in g) kriminalna lingvistika. Končno uvršča med pomožne vede kazenskega prava: 1. filozofijo, etiko. pravno filozofijo in psihologijo in 2. sodno medicino.2
Za splošno stališče prof. Živanoviča je značilna njegova trditev, da je »krivično pravo po svoj oj sadržini. kad se sve-strano obradi. jedina disciplina pored opšte filozofije (metafizike, teorije saznanja i logike), za koju se može reči, da so u njoj skoncentrisane sve (sic!) pravne (naročilo v posebnem delu) i vanpravne nauke«. Kar se iiče odnosa kazenskega prava do drugih gran kriminalne znanosti, je pisatelj mnenja, da »je krivično pravo predpostavka njihove egzi-stencije, i one samo produžuju u raznim pravcima njegovu delatnost.«3
V	področju kriminalnih veti opažamo pojav, na katerega opozarja z ozirom na gospodarske vede prof. A. Bilimovič v svojem »Uvodu v ekonomsko vedo«. Nekatere praktične ekonomske vede se niso namreč razvile v samostojne vede. drugi po vsebini sorodni tleli ekonomske vede pa so se zlili v enega.4 Nekaj podobnega ugotavljamo tudi glede kriminalnih ved. Le nekatere izmed njih so se izoblikovale kot več ali manj samostojne znanstvene grane, druge pa se nahajajo šele v osnutku r’ ali kažejo težnjo po združitvi z drugimi granami-posest rimami.
2	Dr. Toma Živa n o vic:	I.	Osnovi krivičnog prava. I. 1935.
Str. 33. 2. Osnovni problemi krivičnog prava. Viši opšti deo krivičnog prava. 1930. Str. 47. 4H. 3. Situation iln ilroit criminel dans le systemc des seiences. Revne Internationale de Droit pčnal. 1935. Str. 23 in nasl.
:l Dr. Toma Živa no vic: Osnovni problemi krivičnog prava. Str. 47.
1	D r. A. Bilimovič: Uvod v ekonomsko vedo. Ljubljana I935. Str. 33, 35.
0 Tako n. pr. ugotavlja W. Mittermaier glede kriminalne psihologije: »Die Wissenschaft der Kriminalpsychologie stelit erst im Anfang, sic muli erst Probleme und Methode feststellen.« W. Mittermaier: članek »Kr im i n alps v eh ol og i e« v HVVB der Kriminologie It. Bd. Str. 807.
S 2. Naturalistična smer v nauku o klasifikaciji kriminalnih ved.
Da klasifikacija kriminalnih veti še zdaleka ni dovršena, o tein priča različno pojmovanje predmeta, obsega in metode poedinih ved. Dočim uvrščajo nekateri pisatelji (n. pr. Živa-novič) v skupino eiioloških ved. ki raziskujejo vzroke zlo-činstvenosti, kriminalno antropologijo in sociologijo, istovetijo drugi kriminalno etiologijo s kriminalno psihologijo." Še drugi (n. pr. Čubinski, Mezger) obravnavajo nauk o vzrokih zločinstvenosti v okviru kriminalne poli tike.7
Še bolj značilno je nesoglasje glede osnovnih vprašanj klasifikacije kriminalnih ved. ki izvira iz načelne različnosti metodološkega izhodišča.
Po tzv. monističnem naziran ju obsega kriminologija kot edina sintetična veda celokupnost kriminalnih ved. ne iz-vzemši kazenskopravne vede. Po drugem nazoru, ki ga lahko označimo kot dualističen, obstojata dve skupini ved o zločinu: na eni strani kazenskopravna veda kot temeljna pravna normativna znanost, na drugi strani pa kompleks tzv. pomožnih ved kazenskega prava (die IIilfswissenschaf-ten des Strafrechtes. science ausiliarie), ki imajo naravo-
Skoro z istimi besedami označuje sedanje stanje peonologije grški kriminalist Castorkis: Actes du Congres penal et penitentiaire de Prague. Berne 1931. Str. 191.
® »Die Kriminalpsychologie suclit die Ursachen des Verbrecliens zn erforschen und die Wirksamkeit der Strafen zu erkennen.« — G. Aschaffenburg:	Das	Vcrbreclien und seine Bekiimpfung.
Dritte Auflage. Heidelberg 1923. Str. 5. V istem smislu tudi poljski kriminalist J. Makarewicz: Pravo karne. Lw6w 1924. Str. 30. Na neenakost nomenklature kriminalnih ved opozarja španski kriminalist Saldana: »Nous entendons parler pl us frequemment d' A n t h r o p o -logi e c r im in el le en Itulie et en Ilollande, de P s y c li o 1 o g i e criminelle en Allemagne, de Sociologi e criminelle en France, de Biologi c criminelle en Autriche, de C r i m i n o -logi e en Espagne, a 1’Argentine, aux fitats-Unis et en Belgique.< Q u i n t i 1 i a n o S a 1 d a n a : La Criminologie nouvelle. Pariš 1929. Str. 168.
7	M. Č« bi nski: Kurs ugolovnoj politiki. 1905 (ruski). — Edin u n d Mezger:	Kriminalpolitik	auf	kriminologischer	Grundlage.
Stuttgart 1934-.
slovno obiležje (er se označujejo s skupnim imenom kriminologije.
Označbo »kriminologija« je prvi uvedel italijanski kriminalist Garofolo. ki se je sam le malo bavil z metodologijo in klasifikacijo kriminalnih ved.8
V predgovoru k zadnji francoski izdaji svoje »Kriminologije« očita Garofalo kriminalistom-pravnikom. da zanemarjajo eksperimentalno metodo."
Osnovni smoter svojega dela o kriminologiji vidi Garofalo vprav v uvajanju eksperimentalne metode v kriminologijo kot vedo. ki proučuje pojav zločinstvenosti (»le phč-nomene de la criminalite«) v svrho smotrene borbe zoper to socialno zlo. Isti smoter mora zasledovati tudi kazensko pravo: »le but de la Criminologie devrait etre egalement celui du droit penal«.1"
V tej koncepciji so meje med kazenskopravno vedo in kriminologijo skoro popolnoma zabrisane. Kazensko pravo se tako rekoč raztopi v kriminologiji, ki združuje po zamisli italijanskega kriminalista etiološke (ugotovitev vzrokov kriminalitete) in kriminalno-politične (iskanje najbolj primernih sredstev za pobijanje kriminalitete) sestavine. Metodološka problematika je ostala Garofalu prav za prav tuja." Tudi označba kriminološke metode kot eksperimentalne ni bila posrečena, če naj pojmujemo eksperiment koi opazovanje pod umetno ustvarjenimi pogoji.
Mnogo večjo pažnjo je posvetil metodološkim profil -moni najbolj izraziti zastopnik pozitivistične smeri v krimi-
8	Kriminologija je, po besedah Enrica Ferrija »la parola <la Raffaele Garofolo creata con un »barbarismo eomodo« oome Stuart Mili defini la parola »sociologia« creata da Auguste Comte colla riunione di una parola latina e di una greca.« Gl. predgovor E.Ferrija h knjigi: Leon Rabin owicz:	Mesures	de surete. Puris 1029. Str. 6 in	7.
“ »Le fait est	que la	Science du droit penal, Science	sociale pur
excellenee, a e to	seule a	ne pas reconnattre 1'cmpire de	la	methode
experimentale qui, de nos	jours, domine partout ailleurs.f	Le	Baron
R. Garofalo: La Criminologie. 5-me edition. Pariš 1005. Str. 6. Prva italijanska izdaja je iz. leta 1885.
10 R. Garofalo: ibid.
11 Isto velja za Loinbrosa. Prim.: C. Lom b roso: članek p. n. Enseignement de 1’Anthropologie criminelle v knjigi: L’Anthropologie criininelle et ses reccnts progres. Pariš 1004.
nologiji Enrico Ferri (1856—1929). V svoji »Kriminalni sociologiji« se Ferri zavzema »za radikalno reformo metode in znanstvenega organizma kriminalne vede« (sima riforma radicale di metodo e di organismo scientifico«).12
Ferri ostro kritizira čisto-jnridično metodo klasične šole v kazenskopravni vedi. Vsa njena pažnja je osredotočena na kaznivem dejanju in kazni kol na abstraktnih pojmih.'* Njena metoda je deduktivna, logično-abstraktna in for-malno-silogistična. Njen nauk ne izhaja iz znanstvenega opazovanja, temveč je čisto apriorističen. V tradicionalnem kazenskem pravu se. po mnenju italijanskega kriminalista, opaža očiten vpliv civilističnih konstrukcij. Kriminalisti-klasiki se ne zavedajo značilne posebnosti kazenskega prava, spričo katere se kazensko pravo razlikuje od vseh drugih juridičnih disciplin. Ta posebnost tiči namreč v dejstvu, da je neločljivi objekt kazenskega prava zločinčeva osebnost." Zanikati to dejstvo znači puščati v nemar svojevrstni značaj kazenskega prava (»disconoscere 1 indole propria del diritto penale«).16
Ferri nastopa odločno tudi zoper klasifikacijo kriminalnih ved. ki jo branijo kriininalisti-klasiki. Po tej klasifikaciji je kazenskopravna veda osnovna veda (la scienza fonda-mentale). napram kateri so kriminalna biologija, kriminalna psihologija, statistika itd. le pomožne znanosti. Ferri vidi v tej hierarhični razdelitvi zgolj koncesijo od strani klasikov, ki si spričo uspehov novih panog kriminalne vede ne upajo več popolnoma zanikati pomena naturalistično-kavzalne metode pri proučavanju zločina. Klasifikacija kriminalnih ved. ki jo oblikuje Ferri. je zgrajena povsem v duhu pozitivističnega nauka Augusta Comteja (1798- 1857). po katerem obstoja samo ena socialna znanost, namreč sociologija.1"
12	Enrico Ferri:	Sociologia criminale. Qninta edizione. Vo-lunio secon<1o. Torino 1931). Str. 545.
13	Enrico Ferri: Principii di Diritto criminale. Torino 1928. Str. 38.
11	*ll diritto pcnale e ima scienza che, unica fra tutte quelle delPen-evclopedia giuridica. lin come oggetto inseparabilc dalle sne ricerche la p e r s o n a del d e 1 i n q u e n t e.« Ferri : Principii ... Str. 68.
15 Ferri. op. cit. Str. 60.
Ostale socialne vede so le »des branches distinctes d’un tronc unique«. A n g u s t e C o m t e : Cours de philosophie positive. 1830—
Ferri i/haja iz ideje o neki enotni kriminalni vedi (la scienza criminale), ki jo označuje kot sintetično in integralno. Po prvotni zamisli italijanskega kriminalista naj hi bila ta sintetična kriminalna veda k r i m i n a I n a sociologija. Vse druge kriminalne vede tako naravoslovne, kakor tudi pravne, so le posamezna poglavja te enotne sintetične vede (»non sono che altrettanti capitoli di una unica scienza«).17 Naloga te vede bodi proučavanje zločina kot naravnega in socialnega, in torej tudi pravnega, pojava in najbolj primernih sredstev preventivne in represivne borbe zoper njega.18 S tega stališča je kazenskopravna veda le sestavni del kriminalne sociologije: »provincia giuridico-penale della sociologia criminale« (Principii, str. VII), »un capitolo della sociologia criminale« (Sociologia criminale. 11, str. 552), »una parte della sociologia criminale« (Principii. str. 83).
Ferri zavrača idejo o neki posebni pravni logiki. Sicer bi — ironično pripominja pisatelj — morala obstojati »una logica chimica, una logica meteorologica, una logica zoo-logica« (Principii, str. 69). Juridična metoda pomeni za Fer-rija neko brezplodno logično ekvilibristiko. Kazensko pravo se mora omejiti na tehnični študij zakonitih predpisov.” Kljub temu vendar priznava, da je pozitivna zakonodaja temelj kazenskega pravosodstva (»la base della giustizia penale«). Prav tako je karakteristično, da je Ferri poleg svoje »Kriminalne sociologije« spisal še posebno delo o načelih pozitivnega kazenskega prava »in ordine al Codice penale vigente«. S tem je vsaj indirektno priznal potrebo po »delitvi dela« v področju kriminalne sociologije (Principii, str. 82).
1842. Gl. k temu: E. Spektorski: Zgodovina socialno filozofijo. II. Str. 71. Xaver Gretoner: Dio neuen Horizonte im Strufrccht mul die Strafgesetzgebung. Gericlitssaal. Bd. XC. 1024. Str. 282.
17	F e r r i : Sociologia criminale, II. Str.
IH »... Lo studio del delitto, come fenomeno na tu rale e sociale e c|uindi giuridico, e dei mezzi piu efficnci per la difesa preventiva e repressiva contra di esso.« Ferri: ibid.
111	»Lo studio tecnicamcnte giuridico... si limitu precisamente ullo studio degli ordinamenti ginridici della repressione.* Ferri: Principii. Str. 79.
Vendar načelno odreka kazenskemu pravu značaj samostojne vede. Prepušča mu le bolj skromno in podrejeno tehnično vlogo v splošnem sistemu kriminalne sociologije.20
To se posebno jasno vidi iz Ferrijeve klasifikacije osnovnih gran kriminalne sociologije, ki izgleda takole:
Kriminalna sociologija je veda o zločinstvenosti (criminalita) in o socialni zaščiti
zoper njo, t. j. znanstveno proučavanje zločina
kot	individualne činjenice	kot	socialne činjenice
(psiho-fizični pogoji	zlo-	(pogoji	fizičnega in social-
činca)	nega	okolja)
Antropologija, psihologija,	Kriminalna	statistika.
Kriminalna psihopatologija. Monografična raziskovanja.
Etnografska primerjava.
radi organizacije socialne zaščite
preventivne	represivne
posredne	Kazensko	pravo in postopek,
(nadomestila kazni, sostitu-	Tehnika	jetništva.
ti vi penali)
neposredne	Ustanove	po prestani kazni.
Sodna policija.
Tem vedam se pridružujejo še praktične umetnosti (artes): Kriminalna politika kot umetnost zakonodajca, da izkorišča izsledke kriminalne sociologije glede prevencije in represije v soglasju s potrebami lastnega naroda. Zakonodajna tehnika kot umetnost zakonodajca v pogledu jasnega in točnega oblikovanja norm, teoretično utemeljenih v kriminalni sociologiji in praktično prilagodenih zahtevam kriminalne politike. Kazenskopravna jurisprudenca kot umetnost sodnika, državnega tožitelja in branitelja, da uporablja
20 Po besedah Gretenerja, v Ferrijevi klasifikaciji >die Wissen-schaft des Strafrechtes wird des Charakters und Ranges einer Wissen-scliaft im strengen Sinnc entkleidet«. Xaver Gretcncr: Ursprung und Bedeutung der soziologischen Schule des Strafrechts. Festschrift fUr Karl Binding. I. Bd. Leipzig 1911. Str. 473.
znanstvene pojme (bio-sociološke podatke in pravne pojme) pri razlagi zakona in pri njegovi primeni v konkretnih primerili."1
Pravkar navedena Ferrijeva klasifikacija kriminalnih ved je izzvala mnogo ugovorov. Upravičenost nekaterih izmed njih je navsezadnje priznal avtor sam. Označba sintetične kriminalne vede. ki naj bi združila poti svojini okriljem vse druge tozadevne grane, kot k r i m i n a 1 n e s o -c i o 1 o g i j e , je bila očividno neprimerna. Saj proučavanje socialne plati ali socialnih činiteljev zločina tvori le en tlel splošnega etiološkega nauka o zločinu poleg antropološkega ali biološkega. Ta nedostatek svoje klasifikacije je v zadnji izdaji »Kriminalne sociologije« uvidel Ferri sam, čeprav ga je označil le kot neznatno neskladnost nomenklature (»un piccolo inconveniente di nomenclatura«).22 Načelno je vendar pristal na to. da naj se sintetična kriminalna veda imenuje z bolj adekvatnim izrazom — kriminologija in da se pojem kriminalne sociologije temu primerno omeji.25 Toda ideja o neki integralni, bio-socialni in pravni vedi o zločinstvenosti, ki jo odslej imenuje kriminologija, a ne kriminalna sociologija. je ostala v bistvu nedotaknjena.24
Drugi popravek, ki ga je Ferri vnesel v svojo prvotno klasifikacijo kriminalnih ved. se nanaša na kriminalno statistiko. Priznal je namreč, da je kriminalna statistika prej sredstvo za proučavanje socialnih činjenic (»lo strumento per lo studio del fatto sociale«) kot samostojna veda.25 S temi korekturami je Ferrijeva klasifikacija dobila svojo definitivno obliko.
Ferrijevi koncepciji se v marsikaterem oziru približuje nauk nemškega kriminalista in prvaka sociološke šole Franza von Liszta.25
31 Ferri : Sociologia criminale, It. Str. 554. 555.
33 Ferri: ibid. li. Str. 555.
33	Cl. Ferrije\ predgovor k cit. knjigi Rabinovvicza. Str. 6 in 7.
31 »In sostanza il mio concetto... resta inalterato, ncl senso di nna scienza integrale (bio-sociale c giuridico) sulla criininalitu.« Ibid.
35 Ferri: Sociologia criminale, IT. Str. 555.
3,1	Franz von Liszt:	I. Die Aufgaben und dic Methode der
Strafrechtsvvissenschaft Z. f. die gesamte StrRW. XX. Bd.; 2. Lehrbncb des dentschen Strafrechts (zadnja 26. izdaja iz I. 1932).
Vzlic temu, da je bil sam prvovrstni pravni dogmatik, je Liszt pod očitnim vplivom uspehov naravoslovnih ved prišel do zaključka, da je naloga kazenskega prava kot pravne vede pred vsem pedagoška — »die Ausbildung des krimina-stischen Praktikers«. Višjo stopnjo znanstvenega spoznavanja pa tvori kavzalno izsledovanje zločina in kazni. Ta kavzalno obrazloženi »nauk o zločinu« označuje Liszt kot kriminologijo ali etiologijo zločinstvenosti.27 Kavzalno proučavanje kazni je predmet posebne grane znanosti, ki se imenuje poenologija.28
V	okviru kriminologije razlikuje Liszt kriminalno biologijo (antropologijo) in kriminalno sociologijo. Prva opisuje zločin kot dogodek v življenju poedinca ter proučuje nagnjenje do zločina (den TTang zum Verbrechen, penchant au critne). Deli se v kriminalno somatologijo (anatomijo in fiziologijo) in kriminalno psihologijo. V razliko od kriminalne biologije opisuje kriminalna sociologija zločin kot pojav socialnega življenja in raziskuje njegove socialne vzroke. V obeh primerih je predmet izsledovanja isti, različna je le metoda: tam sistematično individualno opazovanje, tu sistematično opazovanje v masah. Le združitev obeh metod in njuna medsebojna kontrola utegne privesti do pravilnega razlaganja in razumevanja zločina.
Kriminologija in poenologija morata služiti kot znanstvena podlaga za kriminalno politiko, ki jo pojmuje Liszt v prvi vrsti kot specialno-preventivno borbo zoper krimina-
27 »Die kausal erkliirende „Lehre vom Verbrechen" kann als K r i -m i n o I o g i e („Atiologie dpr Kriminalitiit") bezeichnet vverden.« — Liszt : Lehrbuch. Str. 9. Prvotno je Liszt imenoval celokupnost kriminalnih ved . »die gesamte S t r a f r e c h t s wissenschaft«. Ta naziv pa je bil očividno neprimeren za naravoslovne vede o zločinu in kazni. Kljub temu ga rubi še vedno Mirička (»veda trestniho prava v nejširšem stnyslu«). Mirička: Trestni pravo hmotne. Praha 1934. Str. IV. Glej k temu: A. H c 11 w i g :	1.	Die KriminaKvisscnschaft als Hilfsvvisscn-
schaft der Kriminalrechtsvvissenschaft. Goltd. Arcliiv, Bd. 64. 2. Krimi-nologie, Kriminalistik und Pdnologic in ilirer Stellung im System der Kriminalwissenschaft. Arcliiv f. Strafrccht, 1928.
28 Poenologijo pojmuje Liszt kot »die kausale Erforschung jener Erscheinungen. die m ir Strafe nemiru.« Liszt: Die Aufgaben... Str. 168.
liteto s pomočjo individualiziranega vplivanja na zločinca samega.28
Lisztova klasifikacija kriminalnih ved je sorodna Ferri-jevi zlasti v naslednjih ozirih. Podobno Ferriju pripisuje tudi Liszt kazenskemu pravu kot pravni vedi le podrejeno tehnično-pedagoško vlogo. Prav tako povsem v duhu Com-teovega pozitivizma vidi pravo poprišče znanstvenega raziskovanja v etioloških vedah o zločinu in kazni, ki imajo naravoslovno obiležje. Te etiološke vede (predvsem kriminalna biologija in sociologija) so sestavni deli kriminologije, ki jo Liszt v razliko od Ferrija vendar bolj jasno loči od kazenskega prava kot pravne vede.
V	francoski književnosti posveča posebno pozornost klasifikaciji kriminalnih ved R. Garraud. Kazensko pravo je ena izmed disciplin, ki spadajo v rubriko kriminalnih ved (»sous la roubrique de sciences penales on criminelles«). Vse te vede imajo skupen predmet — zločin in kazen in skupen smoter — proučavanje in sistematizacijo sredstev borbe zoper zločinstvenost. Razlika med njimi tiči v metodi.80 Ta različnost metode opravičuje relativno avtonomijo poedinih ved o zločinu in kazni. Zločin in kazen motrimo lahko ali z znanstveno-kavzalnega (etiološkega) stališča, ali s političnega stališča, ali pa s pravnega vidika, to se pravi z vidika pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz zločina in kazni. Med temi različnimi stališči mora obstojati medsebojna zveza. V tem smislu priznava Garraud »ime penetration reciproque et necessaire des ces inanieres de comprendre et d etudier la criminalite«.1" Iz tega sledi, da se kriminalist ne sme omejiti le na pravno analizo kaznivih dejanj, temveč se mora baviti tudi z zločinčevo osebnostjo kot biolog, moralist in psi h i-jater (str. 9).
Vpliv pozitivističnega nauka Comteja opažamo tudi v metodološki koncepciji Garrauda, čeprav v nekoliko omi-
2,1	Porlr. glej v naši razpravi: O pojmu in nalogah kriminalne politike. Zb. znanstv. razprav, X., Str. 134 in 135.
30 »Ce qu’il fant affiirner et maintenir e’est la variete des points de vue et des mčthodes dans 1'unite d’objet et de but qui les caracter-ise.« R. Garraud :	Traite tlieoriqne et pratique du droit penal fran-
vais. Tome premier. 3-me edition. Pariš 1 <) 13. Str. 6.
R. G a r r and: ibid.
ljeni obliki. Tudi zanj je pravo področje znanstvenega iz-sledovanja kriminologija, ki jo francoski kriminalist pojmuje kot vedo o vzrokih zločina. — »la Science des causes du crime« (str. 35). Kazensko pravo kot pravno vedo motri Garraud, sledeč v tem pogledu Lisztu, predvsem kot pedagoško-teh nično disciplino.32
V	svojem doslejšnjem pregledu smo skušali podati karakteristiko naziranj o odnosu med kazenskopravno vedo in kriminologijo one skupine kriminalistov, ki vidijo v naravoslovni metodi edino pravo znanstveno metodo. Spričo tega zavzema kazensko pravo kol normativna disciplina v sistemu kriminalnih ved le podrejeno mesto. V zgoraj označenih naziranj ih smo ugotovili različne odtenke — od popolnega zanikanja samostojnega značaja kazenskopravne vede (Loin-broso, Garofalo, Ferri) do priznanja njene relativne avtonomije (Liszt, Garraud). Vendar je osnovno metodološko izhodišče pri vseh zastopnikih te smeri v glavnem enako. Kazenskopravna veda se mora omejiti le na pravno sistematizacijo izsledkov naravoslovne kriminologije. Eden od najbolj doslednih pristašev tega idejnega pravca Hans von l lentig označuje bodočo usodo kazenskega prava in kazenskega postopanja takole: »Sie vverden Wassalen jedes Fort-schritts und jeder Feststellung der Kriminalpsychologie und Kriminalsoziologie sein.«33 V podobni koncepciji, po točni karakteristiki prof. Spektorskega, se normativno kazensko pravo umakne indikativni kriminologiji.34
š 3. Vprašanje o klasifikaciji kriminalnih ved v novejši
metodologiji.
Borbo naravoslovne kriminologije zoper normativno kazensko pravo so nekateri označevali kot obleganje trdnjave kazenskega prava. Ta trdnjava pa ni ostala brez za-
3* »Les criminalistes doivent etre fovmčs par la technique juri-dique a connaitre et a expliquer les lois pčnales dans les limites lesquel-les la repression esl enfermee.« R. Garraud : op. cit. Str. 45.
33 Dr. Hans von Hentig: Institute fiir Kriminalwissenschaft und angewandten Strafrecht. Monatsschrift fiir Kriminalpsychologie. 10. J g. 1914. Str. 219.
34 E. Spektorski : Pravne nauke i psihologija. Arhiv za pravne
i	druStvene nauke, 1936. September. Str. 195.
ščitnikov. Kriminalisti-klasiki so se od vsega začetka postavili v bran zoper kritične napade pristašev naturalistične smeri. Njih stališče je programatično oblikoval Birkmeyer v polemičnem spisu zoper Liszta s karakterističnim naslovom: »Was liisst von Liszt vom Strafrecht iibrig? Eine War-nung vor der modernen Richtung im Strafrecht.« Klasikom so se pridružili tudi bolj zmerni zastopniki sociološke šole.
Metodološki poglobitvi problema pa so zlasti pripomogle nove struje v občem nauku o znanstveni metodologiji in o klasifikaciji ved. (Windelbandt, Rickert, Lask, Kelsen in dr. v Nemčiji. A. A. Čuprov, B. Kistjakovski. N. Alexejev v Rusiji.) V okviru tega članka ne moremo razpravljati o obči metodološki problematiki. V tej zvezi hočemo le nakratko naznačiti, kako je vplival ta novi metodološki nauk na vprašanje o odnosu med pravnimi in naravoslovnimi vedami o zločinu.
Na mesto monizma fenomenologi je je nova metodološka smer proglasila dualizem fenomenologije in deontologije.1"1 Razen ved o naravi so tudi vede o kulturi1"1 (Kulturwissen-schaften, Geisteswissenschaften),37 razen ved, ki proučujejo empirične pojave same, obstojajo tudi vede o pravni ure-ditvi teh pojavov. Na tem temelji razlika med čisto-spoznav-nimi. eksplikativnimi in normativnimi vedami.
Nekaj karakterističnih zgledov te metodološke koncepcije v novejši kazenskopravni doktrini nam bodo jasneje predočili položaj vprašanja.
Vsaka veda, pravi nemški kriminalist Wilhelm Sauer, ima svoje lastno jedro in bistvo, svoj poseben smoter in svojevrstno poslanstvo. Vede se ne razlikujejo po objektu ali predmetu, temveč po zrelišču, s katerega motrijo gotovi objekt (Seins- und Wertwissenschaften). Uporaba tujerodne naravoslovne metode v področju pravne vede bi pomenila
33 E. Spektorski, op. cit. Str. 199.
38 »Le monde oriente causalcment, c'est la nature. Le meme monde
oriente teleologiquement c’est la culture.« Jaroslav Kal lab: Quelques renseignements sur la Methodologie des Sciences juridiques,
19:10. Str. 5.
37	»Ilire Aufgaben beginnen da, wo der Menscli als vvollendes und denkendes Subjekt cin wcscntliclier Enktor der Erscheinungen ist.« W. W n n d t.
izopačenje te vede. Zato tudi ni mogoče orientirati kazenskopravne vede na opisno sociologijo ali biologijo. Saj činje-niee kot take nam nikoli ne morejo nuditi merila, po katerem naj ocenjujemo njih vrednost ali nevrednost. Pravna veda spada med vede o vrednosti (Wertwissenschaften). Naravoslovne in socialne kriminalne vede utegnejo služiti zgolj kot oporišče ali kot gradivo pri oblikovanju vrednostnih sodb v področju kazenskega prava.*8 Njih vloga v pogledu kazenskega prava je le pomožna.30
Za češkega kriminalista Jaroslava Kallaba, ki se specialno bavi z metodologijo pravnih znanosti, je kriminologija skupni naziv za zelo heterogene spoznatke, ki se nanašajo na zločin, kazenski postopek in kazen.40 O neki enotni vedi ni moči govoriti, ker med naravoslovnimi in pravnimi spo-znatki o zločinu obstoji bistvena načelna razlika. Dočim prihajamo v področju naravoslovne kriminologije od konkretnega pojava do abstraktnega znanstvenega pojma s pomočjo izvestnega logičnega sklepanja (indukcija), ne moremo z induktivno metodo dospeti od konkretnih dejanj do pravnega pojma zločina. Ta pojem moremo posneti le iz pravnega reda.41
Zastopniki naturalističnega pozitivizma pojmujejo kriminologijo kot enotno vedo. sklicujoč se na to, da je predmet spoznavanja v vseh njenih granah isti. V resnici pa zdru-
38	W i 1 h e 1 m Sauer: Grundlagcn des Strafrechts. Berlin 1021.
S	3: Svstcm der Wissenschaften. Str. 51 in nasl. V istem smislu tudi D r. Elias Hurwics: Kriterien des Strafrechts und seiner I lilfsvvis-senschaften. Monatsschr. f. Kriminalpsychologie, II. Jg. Str. 155. Prim. tudi S erg i ew s k i: Das Verbrechen und die Strafe als Gegenstand der Rcchtsvvissenschaft, Z. f. die gos. StrftW. 1. Bd. Sir. 215.
30 \ svojem sistemu »Kriminalne sociologije« se Sauer vendar ne omejuje na »vvertfreic Tatsachenforschung«, temveč govori o »višjem poslanstvu kriminalne sociologije« kot predhodne stopnje socialne etike. Podr. v našem članku: Kriminalna sociologija in etika. Slovenski Pravnik. 1936, št. 9—10.
40 1) r. J a ros 1 a \ K a 1 I a b : I. Predmet a methodv kriminologie. Poeta Mifičkovi. Praha 1933.	2.	Trestni pravo hmotne. Praha 1935.
3. Uvod ve studium ved pravnickyc.li. 4. Quelques renseignements sur In Mčthodologie des Sciences juridiques. Estratto dagli »Studii filosofico — giuridici dedicati a Giorgio Del Veccliio.« Modena 1930.
41 »Zločin jako pravni pojem mohu poznati jen z pravniho Padu.« J. Kallab : Trestni pravo hmotne. Str. 3.
ž<ije kriminologija zaznatke zelo različne strukture: formal-no-logične, empirične, pravne, tehnične. V tem smislu vsebuje kriminologija toliko predmetov, kolikor različnih metod se v njej uveljavlja. Naravoslovno usmerjene kriminalne vede so nas sicer obogatile z novimi spoznanji, toda hkratu so vnesle v kazenskopravno znanost precejšnjo zmedo. Vzrok tiči pač v tem. da pozitivistična metoda išče povsod odgovora na vprašanje o tem, kaj je, dočim odgovarja pravo na vprašanje, kaj naj bo. V pravu se moment kavzalne nujnosti nadomešča z momentom volje, tvornosti, hotenja. To je znana antiteza med vzročnostjo in teleologijo. Pri kavzalni zavisnosti izhajamo od vzroka in prihajamo do učinka, dočim pri te teološkem sklepanju izhajamo od cilja in prihajamo do sredstev. Metodološka heterogenost izključuje torej možnost neke enotne kriminološke vede, ki naj bi združila kazensko pravo in kriminologijo.
S kritiko naturalistične smeri v kriminologiji je v najnovejšem času nastopil tudi zastopnik mlajše generacije nemških kriminalistov Erik VVolf.4- Pisatelj opozarja na nejasnost, ki vlada v teoriji glede »predmetne kompetence« kazenskopravne vede. Obstojata namreč dve nevarnosti. Če je vsa pažnja kriminalista-pravnika osredotočena le na medsebojni logični zvezi pravnih pojmov, potem utegne kazenskopravna veda stopiti na pot pretiranega formalizma in se pretvoriti v jurisprudenco pojmov. To bi pomenilo dematerializaci jo kazenskopravne vede. Po drugi strani pa se je treba izogniti nevarnosti, di\ se v kazenskopravno vedo vrine tujerodna naravoslovna metoda, kar bi lahko privedlo do nedopustne materializacije te vede. Naravoslovne nauke
o	zločinu po svoji metodološki strukturi ne spadajo v kazenskopravno vedo, temveč so sestavni deli tozadevnih naravoslovnih ved. To velja med drugim za kriminalno psihologijo in kriminalno biologijo.43 Kazenskopravni vedi so bolj
12	E r i k VVolf: Strafrechtliche Schuldlehre (3. Kapitel: Sloff mul Methode der Strafrechtsvvissensehaft). Berlin 192H.
4:1 Naravoslovne empirične metode kriminalne psihologije, »gehoren der medizinischen Jugendknnde, Sexualpathologie und anderen Diszip-linen systematischer Naturerkenntnis zn.« Prav tako spadata v področje naravoslovnih ved kriminalna etiologdja in biologija: »Sie bedeu-ten... einen kleinen Ausschnitt aus der Anvvendung gevvisser biolo-
sorodne one znanstvene grane, ki se poslužujejo kulturno-znanstvene metode. Sem spadajo: 1. Zgodovina kazenskega prava, 2. Sociologija kazenskega prava (die Strafrechts-soziologie), kolikor se oblikuje kot kulturna ali duhovna, a ne naravoslovna veda. 3. Primerjalno kazensko pravo in 4. Filozofija kazenskega prava, ki jo pisatelj pojmuje kot »eine reine Strafrechtswertlehre«. Njena naloga naj hi hila razkritje osnovnega smisla ideje prava v področju kazenskega prava.41
V	razliko od Stammlerja in Kelsenu, VVoll zanika, da hi bi hilo mogoče absolutno ločiti »empirično« od »teleološke-ga«, »sociološko« od »juridičnega«. Zato opredeljuje kazenskopravno vedo kot »eine wertbeziehende empirische Kul-turvvissenschaft«. Kazenskopravni pojmi pomenijo zanj sintezo elementov vrednote in empirije (»eine Syntesis von Wert- und Wirklichkeitsbestandteile«).45
Prepričali smo se torej, da je bil vprav v zadnjem časti sprožen zelo važen problem o medsebojnem odnosu med naravoslovnimi in kulturno- ali duliovnoznanstvenimi elementi v nauku o zločinu. Zanikati vsako vez med kazenskopravno vedo in empiričnimi vedami o zločinu bi značilo priznati jalovost vseh doslejšnjih prizadevanj v tem pogledu, l ak zaključek bi bil vendar preveč pesimističen! Zato zaslužijo posebne pozornosti poskusi premostiti nepomirljiva nasprotstva in najti pot za plodno kooperacijo normativne kazenskopravne vede in etiološko usmerjene kriminologije.
Omenimo v tej zvezi nauk španskega kriminalista Sal-dafie, ki se zavzema za idejo »nove kriminologije«. Ta nova kriminologija naj bi odstranila ali vsaj omilila notranje nasprolstvo med kazenskim pravom in kriminologijo s pomočjo neke intergracije (»integration mutuelle«). Pisatelj namreč ni zadovoljen niti s sedanjim stanjem kazenskega prava, niti s sedanjim stanjem kriminalne antropologije.40 Po
gischcr Erfahrungen auf den Menschentypus (les Verbrechers.« Erik W o 1 f, op. cit. Str. 105 in 106.
M Erik Wolf, op. cit. Str. lil.
*" Erik Wolf. op. cit. Str. 96, 111 in 122.
10	Kazensko pravo »c’est un vieux cortege (les traditions angustes, qui dans son hieratisme sacre repouse linvention comme ime heresie« (str.. 195). Po drugi strani kriminalna antropologija >>c’est tui recueil
karakteristiki španskega kriminalista sta kazensko pravo in kriminalna antropologija zaenkrat le dve napol-vedi (denx demi-sciences). Kazenskopravna veda potrebuje znanstvene prenovitve, kriminalna antropologija pa mora biti prežeta lilozofskega didia. Iz teh dveh napol-ved se mora izoblikovati ena sama veda. ki jo pisatelj imenuje »nova kriminologija«. To stremljenje doseči sintezo označuje Saldana kot »elan vers I integralite«.47 Na mesto enostranskega čisto-somatičnega (explication somatique) in čisto-etičnega razlaganja zločina in njegovega nastanka (explication ethique) mora priti »une autre explication ethico-somatique«.48 V luitiku španskega kriminalista je pravilno poudarjena ideja
o	pluralizmu vzrokov zločinstvenosti, ki ji nujno sledi kot logična posledica tudi pluralizem sredstev borbe zoper kriminaliteto. Metodološke osnove »nove kriminologije« pa niso jasno začrtane. Zato je tudi vprašanje o odnosu med kazenskopravno vedo in kriminologijo ostalo brez zadovoljivega odgovora.
Na ideji duševno-telesne geneze zločina (die Lehre vom seelisch-kbrperlichen Ursprung des Verbrechens) je zgrajen tudi nauk nemškega kriminalista Edmunda Mezgerja. V tej zvezi nas zanima njegovo stališče glede vprašanja, ali je sploh mogoče aplicirati biološke kriterije, ki se tičejo zločinčeve osebnosti, na pojem zločina, ki se oblikuje na podlagi docela heterogenih nebioloških vidikov. Mezger zavrača sicer znano idejo (iarofala o »naravnem zločinu« (»delitto naturale«), vendar priznava, da obstojajo tipične skupine socialnih škodljivcev. Res je, da utegnemo le iz pozitivne zakonodaje posneti, kaj je zločin. Zaradi tega pa ne smemo zanikati dejstva, da eksistirajo skupine zločin-
d'ubservations et d’exp.eriences imparfaitemcnt eluborees, un eliaos primitif oii ne rfegne pas 1’ordre, on ne s'alltime presque pas la verite.; (Str. XII.) Q ii i n t i 1 i a n o S a 1 d a n a :	La Criminologie nouvelle.
Pariš 1929.
'7 »Cest ainsi que ces demi-sciences doivent devenir une seule science, complete et parfaite. Ce sera la Criminologie nouvelle.« Šal-
il	a n a : op. cit. Str. 197.
18	Salda na: op. cit. Str. 294. 295. Prim. tudi: Dr. Bori v o je Petrovič:	Pragmatično	shvatanje kriminologije i krivično-pravnili
instituta. Pravna Misao, 1936. št. 3.
cev, ki tvorijo tudi v biološkem pogledu zaokroženo enoto (n. pr. seksualni zločinci). Vsekakor so važni ne samo vidiki, pridobljeni z filozofsko spekulacijo, in ne samo etično vrednotenje dejanj, temveč tudi empirično znanje o zločinu in zločincu. To empirično znanje ima poleg čisto-teoretičnega tudi praktičen pomen. Zato kriminalist-pravnik ne sme ostati ravnodušen, ne sme prepustiti kriminološkega raziskovanja izključni kompetenci zastopnikov naravoslovnih ved.40
Mezger se zavzema za koordinacijo m e t o d o 1 o š k o različnih gran znanosti o zločinu. V tem pogledu se njegovo stališče vsekakor razlikuje od nauka Lombrosa, Ferrija Garofala (gl. gori) o primatu naravoslovne kriminologije in o podrejeni vlogi kazenskega prava.
Metodološko različnost naravoslovnih kriminalnih ved in kazenskega prava kot pravne vede izrečno naglasa tudi novejša kriminalno-biološka šola graškega profesorja Adolfa
I	,enza.s“
V	priznanju metodološke heterogenosti normativne kazenskopravne vede in naravoslovno usmerjene kriminologije vidimo nedvomen napredek v primeri s prvotnim eno-
Dr. Edmund Mezger: Kriininalpolitik auf kriminologischer Grundlage. Stuttgart 1934. Str. 2—8. Rezerviranejše stališče zavzema v tem oziiru prof. Spektorski: >... Ma, pravnici,... možemo i dalje da mirne duše produžavamo naš stručni teoriski i praktički posao, ne obazirajuči se mnogo na psihologizam i druge heterogene »izme« i ogra-ničavajuci se time da ostanemo samo pazljivi posmatrači onoga šta se radi u drugim naukama.« E. Spektorski: Pravne nauke i psihologija. Arhiv 1936. September. Str. 206.
00	sDas Verhiiltnis der Kriminalbiologie zur Strafrechtsvvissenschaft ist das einer Wissenschaft von den empirischen Erscheinungen selbst zu der Wissenschaft von der rechtlichen Normierungen dieser Erschei-iiimgen; es ist der Gegensatz des Wissens vom Sein zum Wissen vom Sollen.« A. Lenz: Kriminalbiologie. 1927. Str. 21. Glej tudi Le n z u n d Se e 1 i g : Das kriminologische Institut. Festschrift zur Feier des 350-jtihrigen Bestaudes der Karls-Erauzens-Universitiit zu Graz. Graz 1936. V tem članku naglašata pisatelja, da »die ldee einer... realvvissen-schaftliche und norinenwissenschaftliche Elemente umfallenden Wissen-schaft ist erkenntnistheoretisch unhaltbar; sie verleitet zu unklaren Vorstellungen und zu einer Yerwirrung der Methoden.« (Str. 126.) Splošno karakteristiko nove kriminalno-biološkc šole smo podali v članku: Biološki pravne u modernoj kriminologiji. Archiv 1932.
stransko naturalističnim stališčem antropološko pozitivistične šole. S tem so tudi začrtane smernice za pravilnejšo določitev odnosa med kazenskim pravom in kriminologijo.
§ 4. Zaključki.
Že v začetku naše razprave smo ugotovili, da je vprašanje o medsebojnem razmerju kazenskopravne vede in drugih kriminalnih ved še dosedaj sporno. Vendar se je nepomirljivo nasprotstvo med zastopniki dveh skrajnih nazorov. čisto-juridičnega in čisto-naturalističnega, tekom časa znatno omililo. Čeprav spor še vedno traja, imamo sedaj osnutek za bodočo razmejitev kompetenčnih sfer.
Preden oblikujemo svoje zaključke o tem osnovnem problemu, se moramo še pomuditi pri vprašanju smotre-nega imenoslovja ali nomenklature. To vprašanje je važno za vsako sistematizacijo in klasifikacijo v smislu znanih Linne-jevih besed:	N o m i 11 a si n e s c i s , p e r i t e t
cognitio reru 111.
Naziv »kriminologija« se v zadnjem času rabi praviloma kot najsplošnejša označba za vso celokupnost nepravnih ved o zločinu in zločincu/’1 Kriminologija v ožjem smislu pa se pojmuje kot nauk o fenomenologiji in etiologiji zlo-činstvenosti. Ta terminologija je vsekakor smotrenejša od Ferrijeve, po kateri naj l)i tudi kazenskopravna veda tvorila del kriminologije ali celo kriminalne sociologije (gl. gori). Ta nov način označevanja znanstvenih področij postopoma izpodrinja vse druge. Tako se n. pr. najnovejša enciklopedija pomožnih kriminalnih ved imenuje: »Hand-w i) r I e r h 11 c h d e r Kri m i 11 o l o g i e.« Strokovni ča-
51 sDio neuere Wissenseliaft bezeichnet mit dom Namen Kriminologu' die gesamte Le liro vom Verbrechen, vvelche die allgemeine Erscheinungs-lehre des Verbrechens in mehreren je wiederum geteilten Disziplinen darstellt.« Krik W n 1 f f e n : Kriminalpsychologie. Berlin 1926. Str.lt. Prim. tudi definicijo kriminologije v »Britanski Enciklopediji«: »Crimi-nology, a modem term invented to describe the result ol' recent inquir-ies into the personal or social factors, which determinate criminal misconduct, in the hands of its more recent exponents corne to include the w h o 1 e problem o f c r i m e and its treatment in human sociel v.t The Kncvclopoedia Britannica. Volume 6. St. 270. London 1020.
sopis, ki ga je leta 1899. ustanovil Hans Gross pod imenom »Archiv fiir Kriminal-Anthropologie und Kriminalistik«, si je od 1. 1916. nadel ime »Archiv fiir K r i m i n o 1 o g i e«. Prav tako je prejšnji Grossov kriminalistični institut v Gradcu dobil pozneje ime kriminološkega instituta, (sii naziv imajo pozneje ustanovljeni instituti v Parizu (Institut de Criminologie), v Pragi (Kriminologickv ustav). Beogradu in drugod. Ideja o načelnem razlikovanju kazenskega prava in kriminologije je prišla nadalje do izraza v nazivih številnih anglo-ameriških, francoskih in drugih strokovnih revij, kakor Journal of Criminal Law and Criminologv. Revue de Droit penal et de Criminologie in dr.52
V	raznih jezikih so izšla tudi sistematična dela o k rini i nologi j i.™
Za ono grano znanosti, ki se peča s kazni jo in vobče z represijo zločincev, je bil predložen naziv »poenologija«. Liszt, ki je prvi uvedel io označbo, je mislil, kakor smo že preje ugotovili, na neko »kavzalno proučavanje pojava, ki se imenuje kazen«.
Kolikor smo mogli zasledovati. Liszt ni utemeljeval podrobneje te svoje ideje. Prav tako tudi ni začrtal programa takega »kavzalnega« izsledovanja kazni. Ker moderni represivni sistem poleg kazni obsega še druge nekazenske sankcije (očuvalne odredbe, sredstva prisilne vzgoje), je izraz
02 prjnl tntli označbe bibliografičnili zbirk: M. Nijhoff : A Svste-matic List of the principal Works of Criminal Law and Criminologv, 1909. J. TI. Wigmore: A Preliminarv Bibliography of Modern Criminal Law and Criminologv. Chicago 1909. Glej Harry E. Barnes: članek »Criminologv v Encvrlopoedia of the Social Sciences. New York t93t. Vprašanje terminologije podrobno obravnava Ernst Seelig v svojem članku Kriminologie v IIWB <ler Kriminologie, 11. Bd. Str. 67 in nasl.
M Gl. n. pr.: E. N. S u t li e r 1 a n d : Criminologv. New York 1924. P a r m e 1 e e : Criminologv. Ne\v York 1918. P h. A. P a r s o n s : Crime and Criminal. An Introduction to Criminologv. Ne\v* York 1926. G i 1 -lin: Criminologv and penologv, 1926. IIay nes : Criminology, 1930. W. A. Bonger: Inleiding tot de Criminologie. Haarlem, 1932. Sal-dana: La Criminologie nouvelle. Pariš 1927. Lorulot: Crime et Societč. Essai de la Criminologie sociale. Pariš 1923. B. W r o b I e w -ski : Krvminologia. VVilno 1933. Ob tej priliki se zahvaljujem g. N. Timaševu, profesorju na TTarvard University. Cambridge, U. S. A., za podatke o ameriški kriminološki književnosti.
»poenologija« za vse to področje vsekakor preozek. Sploh tii označba ni dobila občega priznanja. Beseda »poenologi ja« se rabi ponekod kot sinonim vede o jetništvu (Gefiingnis-wesen, scienza carceraria). Predmet te vede je izvrševanje kazni. Toda izvrševanje kazni presojamo lahko z raznih stališč: kazensko-pravnega v ožjem smislu, upravno-prav-nega. tehničnega in pedagoškega. Nekateri (Seelig) pojmujejo poenologijo kot nauk o realnih oblikah kazni (»die Lehre von der realen Gestaltung der Strafen«) in naglašajo pomen proučavanja t. zv. jetniške psihologije (Haftpsycho-logie).54 Pravna stran vprašanja o izvrševanju kazni in drugih sankcij de lege lata spada vsekakor v kazenskopravno vedo, de lege ferenda pa v kriminalno politiko. Nauk o pedagoškem vplivanju na obsojenca smatrajo nekateri pisatelji za posebno grano obče pedagogike, namreč kriminalno pedagogiko.65
Omenimo ob tej priliki, da uvrščajo nekateri pisatelji tudi nauk o sredstvih borbe zoper zločinstvenost v kriminologijo v širšem pomenu besede (Seelig, Kallab, Wines in dr.).60
Odnosa med kazenskopravno vedo in kriminologijo se neposredno tiče tudi vprašanje t. zv. hijerarhije kriminalnih ved. Gre namreč za to. ali je smatrati izvenpravne kri-
Seelig;: čl. Kriminologie v IIWB d. Kriminologie, II. Sli. 74-.
Rudolf S i e v e r t s : čl. Haftpsychologie, istotam, I. Str. 631: »Haft-psycliologie ist die Lehre von dcn Wirkungen der zwangsweisen Frei-heitsentziehung... auf die Psyche der Gefangenen.«
66 Gl. n. pr.: J. Klug: Kriminalpiidagogik, 1930. J. W u 1 f f e n : Kriminalpiidagogie, 1915. Fr. W. Forster: Schtild und Siihne, 1920
(zlasti poglavje: Die amcrikanische Kriminalpiidagogik). A. Mak lečo v: Kriminalno-pedagoški smotri v mladinskem pravil. Slov. Prav-
nik, 1929, št. 1—6.
“ Gl. zgoraj citirana dela Seeliga in Kalluba. Prim. tudi F. H.
Wines: Punishment and Reformation. Sixteenth printiug, 1923. Str. 263. Španski kriminalist Saldana naglasa, da je poenologija v bistvu le refleks kriminologije: »Toute Penologie n'est que le reflet, parfois in-conscient, d‘une Criminologie, oorrespondante et coherente. Celle-la nous mene ii celle-ci. Saldana: op. cit. Str. 3. Grški kriminalist Castorkis pa pravi, da »cette Science (sc. la penologie) sc trouve encorc a une periode de devcloppement et. par consequent, ses confins ne sont pas encore etablies.« Aetes du Congres penal et penitentiaire de Praguc. Berne 1931. Str. 191.
minalne vede, ki spadajo v splošni okvir kriminologije, kot pomožne vede kazenskega prava ali pa tudi kot samostojne grane — posest rime. Prvo stališče je značilno za mnoge kri-minaliste-pravnike,57 drugo pa za zmernejše zastopnike naravoslovnih kriminoloških ved. Le skrajno naturalistično usmerjeni kriminologi s Ferrijem na čelu pripisu jejo kazenskemu pravu povsem podrejeno tehnično vlogo pod vrhovnim vodstvom naravoslovne kriminologije (gl. § 2.).
Vprašanje o hi jerarhičnem odnosu kazenskega prava in kriminologije je doživelo v zadnjih desetletjih značilno evolucijo. Tako je še duševni oče kriminalistike Hans Gross v uvodnem članku prvega letnika svojega časopisa »Archiv fiir K riininalanthropologie und Kriminalistik« izrečno poudarjal. da sta kriminalna antropologija in kriminalistika pomožni vedi kazenskega prava.58 Njegovi idejni nasledniki, zastopniki graške kriminalno-hiološke šole. pa uveljavljajo v novejšem času naziranje. da ima kriminologija poleg pomožne funkcije tudi povsem samostojen pomen.
Kriminologijo, pravi prof. E. Seelig (Gradec), ne smemo tretirati le kot pomožno vedo kazenskega prava, kakor ne bi bilo prav. če bi smatrali matematiko le kot pomožno vedo lizike ali astronomije. Kriminologija ima tudi samostojen pomen kot teoretična veda.59
Pojem zločina ima poleg normativnega še realni element. Zato je treba priznati kriminologiji kot realno-znan-stveni disciplini tudi značaj samostojne grane-posestrime, »als Schwesterwissenschaft der normativen Strafreehts-wissenschaft«.60
(Ji. n. pr. Sauer: iN u r /ur Unterstiitzung, nur als Hilfsdis-/iplinen kanu man jene beschreibenden Sozialwissenschaften heran-ziehen, wenn es sich da nun handelt, AufkUirung iiber den Stoff, iiber die Objekte zn gewinnen.< W. Sauer: Grundlagen des Strafrecbts. Str. 61.
,w Bcide Disziplinen ... verfolgen dasselbe Ziel, sicli als llilfswissen-schaften dem Strafrecht dienstbar zn machen.« Archiv 1. Bd.. (89l). Str. I.
M l)er Kriminologie kommt vielmehr neben ilirer die Strafrechts-wissenscliaft unterstiitzenden Funktion eine selbststiindige Bcdeutung als theoretische AVissenschaft zu.« E. Seelig: Die Kriminologische Ausbildung der juristischen Organe der Rechtspflege. Monatsschrift fiir Kriminalpsychologie. ll). Jg. I<)28. Str. 753.
"" E. Seelig: ibid.
Mnenju smo, da ima kvalifikacija te ali druge vede kol pomožne napram neki drugi vedi le relativen značaj. Ne smemo pozabljati na medsebojno povezanost skoro vseh panog znanosti. V tem smislu utegne tudi samostojna veda vršili pomožno funkcijo. Prave pomožne vede pa so le tiste, katerih obstoj je utemeljen edinole v njih pomožni vlogi. Med prave pomožne vede kazenskega prava in procesa bi spadale v tem smislu sodna medicina s forenzično psihija-trijo, kriminalistika in veda o jetništvu kot tehnična veda.
Drugačno je stališče fenomenoloških in etioloških kriminalnih ved (kriminalna biologija, kriminalna psihologija in kriminalna sociologija). Te vede zasledujejo načeloma čisto-spoznavne, teoretične cilje. Njih vpliv na kazenskopravno vedo je le posreden. Kazensko pravo in kriminalna politika se lahko okoriščata z izsledki teh teoretičnih ved. Zaradi tega jih še ne smemo šteti zgolj med pomožne vede kazenskega prava. Če se pa v resnici zastopniki pravkar omenjenih ved le redkokdaj omejujejo na čisto-teore-tično raziskovanje dejstev (»wertfreie Tatsaehenforsehung<, »voraussetzungslose empirische Tatsaehenforsehung«), temveč pogostokrat združujejo kavzalne in teleološke elemente, izrekajo »vrednostne sodbe« in oblikujejo krimi-nalno-politične zahteve, vse to ne tangira principijelnega metodološkega stališča teh ved, kot teoretičnih in indikativnih.01
Naše dokončne zaključke glede odnosa med kazenskopravno vedo in kriminologijo strnemo lahko v naslednje teze. Kazensko pravo kot pravna veda mora tudi v bodočnosti ohraniti svojo samostojnost. Pretvarjanje kazenskega prava v nek derivat naravoslovne kriminologije bi pomenilo njegovo likvidaci jo ali vsaj njegovo preoblikovanje v skup predpisov pretežno tehničnega značaja, v etično brezbarvno »Verbrechensbekampfungsrecht« v smislu Thomsena, ki bi bilo bližje upravno-policijskemu kol pa kazenskemu pravu.
61 V svojem članku o kriminologiji skuša Scclig vemlur utemeljiti tudi deontološko nalogo kriminologije »im Sinnc eines empirisch fundier-ten ZweckmafligkeitssolIens (analog wie aucli die empirische Medizin zu terapeutischen und hygienischen Sollensetzen), nie aber im Sintie eines rechtlichen oder ethischen Sollens, dafi auflerhalb ilirer Betracli-tungsweise liegt.« Seolig: Kriminologic. Str. 72. 73.
S leni bi kazensko pravo izgubilo tudi svojo socialno-etično osnovo in ne bi moglo vr.šiii svojega važnega socialno-vzgojnega poslanstva, ki obstoji v poostritvi zavesti osebne odgovornosti za storjena dejanja.
Z metodološkega stališča spada kazenskopravna veda v skupino kulturnih ali duhovnih ved. Že iz tega razloga je ne moremo smatrati za sestavni del naravoslovne kriminologije.
Kazenskopravna veda se ne omejuje le na dogmatično obdelavo pozitivnega prava. Saj pravna dogmatika kot taka ne more povzpeti do splošno vel javnih zaključkov v področju prava kot teoretične vede. Poleg dogmatike kazenskega prava se postopoma oblikuje in razvija filozofsko orientirana obča teorija kazenskega prava. V okvir kazenskopravne vede spadata končno komparativno kazensko pravo in kriminalna politika.02
Priznanje znanstveno-metodološke samostojnosti kazenskopravne vede nikakor ne pomeni omalovaževanja fenomenoloških in etioloških kriminalnih ved (kriminologija v ožjem pomenu besede) in t. zv. pomožnih ved kazenskega prava. Abstraktni logicizem v kazenskem pravu je ravno tako nevaren kot enostranski naturalistični empirizem.
Kot vodilno načelo pri določitvi odnosa med kazenskopravno vedo in kriminologijo mora veljati načelo koordinacije. Sotrudništvo kriminalistov-pravnikov in kriminologov je že prineslo koristne rezultate. Ne mislimo samo na obče-priznano važno vlogo sodno-medicinskega in psihijatričnega izvedenstva v kazenskem postopanju in na pomen novih tehničnih metod izsleditve zločincev, ki jih je uvedla moderna kriminalistika, temveč tudi na sodelovanje kriminalistov-pravnikov in kriminologov pri preosnovi novejšega kazenskega prava. Zadostuje, če omenimo vpoštevanje pomena storilčeve osebnosti in tipologije zločincev, poglobitev nauka o vračunljivosti in nadomestitev monizma sankcij s pluralizmom istih, ki ustreza heterogenosti vzrokov
02	O pojmu in nalogah kriminalne politike gl. naš članek pod istim naslovom v Zborniku znanstv. razprav, X. Prim. tudi: M. Čubinski: Predavanje krivičnih nauka i potreba novih institucija. Arhiv 1924.
zločinstvenosti. Karakteristično je tudi, da novejše kazensko pravo ponekod naravnost poudarja pomen etiološkega momenta za praktične smotre pravosodja. Tako mora n. pr. po našem k. p. sodnik za mlajše maloletnike poleg dejanja in stanja stvari ugotoviti tudi razmere, v katerih in z h o g katerih j e m 1 a j š i m a 1 o 1 e t n i k storil kaznivo dejanje (§ 441. odst. 1 k. p.).
Zaključke naših izvajanj o klasifikaciji kriminalnih ved hočemo ponazoriti z naslednjo shematično razpredelbo:
I. Skupina pravnih (normativnih) kriminalnih ved:
1. Obča teorija kazenskega prava.
2. Dogmatika pozitivnega kazenskega prava (materialno in procesualno kazensko pravo ter pravna ureditev izvrševanja sankcij kazenskega prava).
3. Komparativno kazensko pravo.
4. Kriminalna politika (lex ferenda, deontologija).
Cti
d
k
cd
t-*	.
Cu a otJ M <v
d
<D N cd
II. Skupina eksplikativnih teoretičnih kriminalnih ved (Kriminalna fenomenologija in kriminalna etiologija):
1. Kriminalna biologija.
2. Kriminalna psihologija.
3. Kriminalna sociologija.
.2, S
'3) |
o o
(D OTO
d C/3
d d, <D n
>N
O
III. Skupina uporabnih pomožnih ved kazenskega prava:
1. Sodna medicina s forenzično psihijatri jo.
2. Tehnična veda o jetništvu in kriminalna pedagogika.
3. Kriminalistika kot kriminalna tehnika (tehnika kazenske preiskave).
d
v
a
o
&
v
>cn
>CC T
^ v
>> C/v
(D
d-e • ^
'b)D
o
o
d
p
V	tej shemi pogrešamo zgodovino kazenskega prava in kriminalno statistiko. Važen pomen zgodovine kazenskega prava vobče in zlasti z ozirom na pravilno razumevanje in razlaganje veljavnega kazenskega prava je izven spora.
I	oda z metodološkega stališča zgodovina kazenskega prava ne spada niti med normativne pravne vede, niti med uporabne pomožne vede. temveč zavzema samostojno mesto.
Kriminalno-statistični podatki predstavljajo gradivo, a statistični način raziskovanja služi kot osnovna metoda kriminalne sociologije. Zato uvrstitev kriminalne statistike poleg kriminalne sociologije v shemo kriminalnih ved ne bi bila upravičena.
Glede mesta, ki ga zavzema v naši shemi kriminalistika, je treba pripomniti, da pojmujemo pod tem izrazom le znanstveno tehniko izsleditve zločinov in njih storilcev. V smislu Hansa Grossa bi bila to kriminalistika v ožjem pomenu besede ali objektivna kriminalistika (»die objektive oder ei-gentliche Kriminalistik«). Tako zvana subjektivna kriminalistika spada prav za prav tudi po zamisli Grossa v področje kriminalne psihologije (»die subjekti ve Kriminalistik oder K r i m i n a 1 p s y c h o 1 o g i e im m o d e r n e n Sinu e«) kot njen poseben oddelek.63
V	razpredelbi kriminalnih ved smo se skušali izogniti nepotrebni cepitvi poedinih gran. ki gre ponekod predaleč in ne odgovarja stvarnemu položaju. Namen te naše sheme,
<l:l Gl. TT. Gross: Gesammolte kriminalistisclio Aufsiitze. Str. 90.
I	fell wig opredeljuje kriminalistiko kot »Inbegriff von Kenntnissen iiber Methoden /ur Aufspiirung and Uberfiihrung von Vcrbrechern*. — A. Hcllvvig: Moderne Kriminalistik. Berlin 1914. Str. 7. Prim. tudi: M. Dolenc:	Poglobitev akademskega pouka o kazenskem pravu.
Slovenski Pravnik, 1926. S. Trcgubov i A. And o novic: Kriminalna tehnika. Naučno-tehnično istraživan je krivičnih dela. Beograd 1935. R. A. Reiss: Manuel de police scientifique (techniquc). Lau-sanne—Pariš, 1911. Str. 7. Max Hagemann: čl. Kriminaltechnik v IIWB. der Kriminologie, II. Str. 59 in nasl. — Ostro loči »kriminalno psihologijo« in »sodno, odnosno legalno (?) psihologijo« francoski kriminalist R. Garrand: »Tandis que la „psychologic criminellc“ a pour objet 1’etude psychologique et biok>giquc des faits relatifs a 1’activite criipinelle, la „psychologie judiciaire" ne s’occupe pas dn criminel ni de 1’aetivite criminelle.« Sodna psihologija obsega po R. Garraudu »la psychologie du „juge“ in »la psychologie du „deposant“«. R. Gar-raud: Traite theorique et pratique d’instruction criminelle et de procedure penalc. Tome premier. Pariš 1907. Str. 542. Prim. tudi: Ed. Claparede: La ipsychologie judiciaire. Annee psychologique, 1906, Str. 274.
v kateri vidimo le prvi osnutek, ki potrebuje nadaljnje izpopolnitve, je samo ponazoritev naših izvajanj o odnosu med kazenskopravno vedo in kriminologijo.
Res n ni e.
La Science du droit penal et la criminologie. (Contribution au probleme de la classification des sciences criniinelles.)
Par Alexandre Makletsov, professeur ii 1’Universite de Ljubljana
(Yougoslavie).
Le probleme du rapport entre le droit penal, en tant que science juridique, et les autres disciplines scientifiques etudiant le criine, la personnalite du criminel, les causes de la criminalite et la lutte engagee contre celle-ci, est encore aujourd’hui sujet a cantion.
Les divergences dopinion les plus essentielles viennent de considerations d im caractere methodoIogique. Selon les uns, la criminologie, etant nne science synthetique, embrasse tout l’en-semble des sciences criniinelles, y compris le droit penal. Selon nne autre conception, le droit penal est le science normative fondamentale, tandis que toutes les autres sciences criniinelles ne sont que des disciplines auxiliaires (die Hilfswissenschaften des Strafrechts).
L’article donne tout d’abord l’analyse et 1’appreciation des opinions des criminalistes qui considerent la methode cxperimen-tale et d’observation comme l’iiniqiie methode vraiment scienti-ficjuc (Lombroso, Garofalo, Ferri, Liszt, Garraud, Hentig). Dans leur classification des sciences criniinelles, ils releguent le droit penal a nne plače subalterne. Quoique les opinions desdits auteurs presentent toutes sortes de nuances — a partir de l’absorb-tion complete du droit penal par hi criminologie jusqu’a la reconnaissance de son autonomie scientifique relative — ils re-connaissent tous le role subalterne el utilitaire (surtout pedago-gique et technique) du droit penal, en tant que discipline juri-dique subordonnee a la souverainete directrice de hi criminologie.
Ce positivisme etroit a provoque une critique bien fondee. Les iiouveaiix courants dans la doctrine generale de la methodo-logie et de la classification <les sciences (Windelbandt, Rickert,
Lask, A. A. Tchouproff, B. Kistiakovsky et dautres) ont contribue a 1’approfondissement du probleme. Les nouvelles tendances de la methodologie scientifique apparraissent aussi dans la deter-mination des rapports entre la sciences du droit penal et les sciences naturelles et sociales etudiant les phenomenes de crimi-nalite. Cette influence se manifeste en particulier dans les doctri-nes des criminalistes allemands, tels que Sauer, Erik Wolf, Mezger, Lenz, Seelig, lt‘ criminaliste tchecoslovaque Kallab et d’autres.
La difference entre la Science normative de droit penal appartenant au groupe des sciences de la culture humaine (Kul-turwissenschaften) et la criminologie positiviste s explique par la difference de methode. L’assujetissement du droit penal a la criminologie positiviste signifierait la reduction du droit penal ii uu ensemble de preseriptions ethiquement indifferentes d’un ca-raetere de pure j)olice, determinant les formes des mesures contre les individus presentant un danger social. Le droit penal per-drait de la sorte sa base ethico-social si importante, consistant a accentuer le sentiment de responsabilite personnelle pour les cri-mes commis.
La Science du droit penal ne se borne pas a elaborer les con-cepts du droit penal positif dans un sens dogmatique. Ce procede ne peut jamais s’elever a des conclusions generalement valables dans le domaine du droit penal en tant que la Science theorique. A cote de cette direction dogmatique, se developpe une theorie generale du droit penal orientee philosophiquement. Dans le cadre de la science du droit penal entre enfin le <lroit penal coinpare et la politique criminellc.
La reconnaissance de 1'autonomie methodologique du droit criminel n implitjue pourtant pas la uegation des sciences crimi-nelle.s phenomenologiques ainsi que des sciences auxiliaires du droit penal. Dans le domaine de l’etude de la criminalite, l ab-straetion logique exageree est aussi peu desirable que l etroit em-pirisme naturaliste. Cest la coordination et la cooperation qui doivent etre les principes direeteurs servant a definir des rapports entre la science de droit penal et la criminologie.
En conclusion, I auteur expose sa propre coneeption de la clas-sification des sciences criminelles, en distinguant trois groupes fondamentaux: I le groupe des sciences criminelles normatives (juridiques); 2 le groupe des sciences criminelles theoriques, explicatives (la biologie, la psychologie et la sociologie crimi-nelle), et 3 le groupe des sciences auxiliaires de droit penal dont la raison d’etre s’explique uniquement par leur fonction auxiliaire par rapport au droit et ii procedure penale (par exemple la medecine legale et la police criminelle).
134
L auteur designe le dcuxieme et le troisieme groupes ensemble par le terme de criminologie au sens large de ce mot, par distinc-tion de la criminologie proprement dite (an sens etroit du terme) qui comprend les Sciences incluses dans le deuxieme groupe et einbrasse la phenomenologie criminelle et I ctiologie.
Prof. dr. Janko P o I e c
Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja.
(Prispevek k agrarno-pravni in socialni zgodovini Slovencev.)
Vsebina: A. U vod. Vrste kmetskih zemljišč, a) Zakupna zemljišča, h) Kupna zemljišča. — B. Prevedba zakupnih kmetij v k u p n e. a) Prevedba na kranjskih zastavljenih državnih gosposkali v 16. stol. b) Prevedba v drugi polovici 18. stol. a) Nagibi prevedbe, ji) Prevedba kmetij na Koroškem. y) Prevedba kmetij na Kranjskem.
1. Poskusi urediti prevedbo 1. 1770 in 1771. II. Vzgledi prevedbenega patenta za Koroško z dne 13. nov. 1772. III. Prevedbeni patent z dne
2. avg. 1782 po postanku in vsebini. IV. Združitev dosedanjih naredb o prevedbi kmetij na Kranjskem v patentu z dne 3. jul. 1788. V. Spomenica dr. Josipa Luckmanna 1. 1790. — C. Dodatek, a) Osnutek Hohen-vvartovega prevedbenega patenta v Japljevem prevodu, b) Patent z dne 2. avg. 1782. c) Patent z dne 3. jul. 1788. — D. Res um e.*
A. Uvod.
Vrste kmetskih zemljišč.
1.	Na drugem mestu' sem že izvajal, da ima kmetsko podložništvo pravno dvojno stran: osebno in stvarno. Prva se izraža in nexu subditelae, v glebae adseriptio. Stvarna stran, užitna pravica podložnika, pa se ravna po tem, v kateri obliki mu je podelil zemljiški gospod zemljišče. Po dosedanjih raziskavah, ki jih moreni podati tukaj le v njihovem končnem zaključku, se je v naših deželah razvila v času med 11. in 13. stoletjem2 podelitev kmetskih zemljišč ali v časovni ali v dedni zakup, emfitevzo. Imenovali so jo na Štajerskem in Kranjskem izza 13. stoletja večinoma
*	Kratice kakor v Slov. biogr. leksikonu (SBL).
1 »O odpravi nevoljništva na Kranjskem«, ZZR, IX., (1932/33), 191.
2 A. Mell, Die Anfiinge der Bauernbefreiiing in Steiermark unter Marin Theresia und Joscf II. (1901), 9, 10.
»Kaufrecht«.3 Zalo »e d el c kmetska podložna zemljišča i na Kranjskem 1. v zakupna (»mitna«, »Leibgedinge«, kasneje |od 14. stoletja] Freistifte, slednjič »Mietrechte«) in 2. v kupna (»Kaufrechtsgriinde«).
2. V slovenskem ozemlju je bil, kolikor imamo doslej vpogleda, za »Mietgriinde« navaden izraz »mitna zemlja«;1 »Novice«, 1895° rabijo za »Miethube« »zajemnica«; odločil sem se že svoj čas" za »zakupno zemljo ali kmetijo«. Za »Kaufrechtsgriinde« ali »Kanfrechte« najdemo povsod le »kavfertne zemlje«, dokaz tujega izvora pravne oblike same. Mihael Ambrož,7 ki se je v letih odprave kmetske pod-ložnosti in zemljiške odveze poleg dr. Matije Kavčiča8 med našimi vodilnimi možmi največ pečal s temi vprašanji, rabi za »Kaufrechtsgriinde« »kupni grunti«.0 Tu naziv pravni institut sicer prav tako malo določno označuje kakor nemški »Kaufrecht«, pa se je, kakor kaže Ambrožev članek v »Novicah«, rabil ob odpravi takih zemljišč sredi 19. stoletja. Zato sem sprejel ta izraz.
3. Razlika med zakupnimi in kupnimi zemljišči ni bila splošno popolnoma jasna niti v dobi, ko je bila merodajna za pravni položaj posestnika takih zemljišč. Ta nejasnost se kaže posebno v raznih pravnih spisih, k jer se ta razlika vedno in vedno znova pojasnjuje posebno višjim osrednjim oblustvom. Pa tudi celo v deželi sami je bilo treba domačinom neposredno po odpravi podložništva razlagati razliko med zakupnimi in kupnimi zemljišči.1"
a) Z a k u p n a z e m I j i š č a.
4. Zakupna (mitna) zemljišča je podeljeval zemljiški gospod podložniku dosmrtno (zato nemški izraz prvotno »Leibgeding«) ali tudi podložnima zakoncema do smrti obeh
3 A. Moll, o. c., 11, 12.
*	Patent z dne 3. jul. 1788 in »Novice« 1850, 81.
r’ J. Kelemina, Pravne starine slov. v filološki luči, GMS, XIV, (1933), 91.
6 ZZR, IX.. (1932/33), 191.
7 SBL, 1., 8.
8 SBL, I., 438.
“ Novice 1850, 81.
10	Prav' tam.
(»zn ihrer beider Leib- und Lebtagen«) ;n včasih je zeml jišče oddal tudi mi dve ali tri glave.1' Izraz »Leibgeding« se je pri nas rabil vsaj v uradnih spisih še koncem IS. stoletja.13 Kasneje. izza 14. stoletja so se posluževali za dosmrtno zakupno kmetsko razmerje naziva »Freistift«,14 in sicer na Koroškem splošno do odprave podložništva, na Kranjskem pa so rabili le naziv »Mietrecht«, »Mietgriinde«.
5.	Prejemniki zemljišč po zakupnem pravu so morali plačati na Kranjskem ob prejemu primščino (»Empfanggeld, Fmplach«) in vsako leto zemljiške dajatve. Clede primščine so se morali sami pogoditi z zemljiškim gospodom. Če to ni uspelo, so na Kranjskem določili nepristranski zapriseženi cenilci vrednost zemljišča ali hube; od cenilne vrednosti se je določil deseii in dvajseti denarič (Pfenig), to je 15%, kot primščina.16
Ako je podložnik za to prosil, mu je dovolila zemljiška gosposka primerne plačilne roke.
b. Ker pa so bili podložniku zakupna zemljišča zago-gotovljena le do smrti ali kvečemu, če je plačeval višjo
11	A. Moll, o. c.. 10.
13 V splošnem o tulci podelitvi prim.: M. Pegius, De iure emphyteu-tico, Bavvrccht die mun sonst nendt Frbrecht (Ingolstadt 1567), list V, "VI, XI (»auf eine zwo oder drey sypt oder geburt); (o tem delu Pegi ja gl. SBL, 11., 287); A. Mell, Anfiinge, o. c., K); poročilo J. pl. Busctu, fasc. XXXIX stanovskih spisov k št. 126 v arhivu ipri Nar. muzeju v Ljubljani.
1:1 N. pr. fasc. XXXIX stanovskih spisov v arhivu pri Nar. muzeju v Ljubljani, št. 814 (Hohenvvartovo poročilo). — Značilen je bil v južni Nemčiji tudi izraz »leibfiillige Giiter, Fallehen« (Th. Knapp, Die Grund-herrschaft im siidwestl. Deutschland vom Ausgatig des Mittelalters bis zur Bauernbefreiung des 19. Jhdts. v Zeitschr. d. Savignv-Stiftung f. Rechtsgesch., germ. Abt., 23. Bil.. 82—84. in v: Tli. Knapp. Gesammelte Beitriige zur Rechts- u. Wirtschaftsgesch. 11902], 397).
14 Izraz »Freistift« je sicer drugod pomenil zakupno razmerje, po katerem je mogel zemljiški gospod podložnika vsak čas odsaditi (ab-stiften). A. Mell, o. c. 10: Bernhard Poli, Das Hcimfallsrecht auf den Grundherrschaftcn Dsterreiehs (v »Verdffentlichungen d. Seminars f.
Wirtschafts- u. Kulturgesch. an d. Univ. Wicn, lierausgegeben von A. Dopsch.« 1925), 16. sl.; A. Dopscli, Die lf. Urbare Nieder- und Ober-Usterreiclis CXLIII: »Zeitleihe sonst wohl aucli Freistift genannt«; v gornjem smislu dosmrtnega zakupa pa isti, Die lf. Gesamturbare der Steiermark, XCIX.
‘r’ Busetovo poročilo, 1. c.
do govorjeno primščino, na tri glave, je težko dobil ženo z imovino. V olajšavo stanja podložnikov in v pospeševanje ženitev se je razvil zato ponekod na Kranjskem običaj, da so veljale žene za pol glave. Zato so le ob smrti moža plačevale na Kranjskem le sedem in pol in ne petnajstodstotno primščino. Tudi je smel v nekaterih predelih dežele, zlasti na Gorenjskem, zakupnik z dovoljenjem zemljiške gosposke ženino doto, če je to žena zahtevala, zavarovati na zakupni kmetiji. Toda jamčil je le mož, pa ne morda zemljiška gosposka, Za to zavarovanje je moral plačati podložnik pet odstotkov zavarovane vsote zemljiški gosposki. Z dovoljenjem gosposke je smel zakupni posestnik pod nekaterimi gosposkami na zakupni kmetiji zavarovati celo posojilo, ki jo je najel n. pr. za nakup živine. Za tako pismeno dovoljenje je bilo tudi treba plačati pet odstotkov. Prav tako je smel podložnik zavarovati tudi otrokom zgovorjeni dedni delež 10 ali odpravščino.
7. Zemljiški gospod je bil de i ure sicer upravičen, po smrti zakupnika vzeli zemljišče nazaj, je komurkoli podeliti; do davčne Abdikacije Marije Terezije (1747) ga je celo smel pridružiti zopet svoji dominikalni zemlji.17 Praksa pa je bila drugačna. Na Kranjskem je bil namreč ponekod običaj, da je tudi glede zakupnih zemljišč nasledoval sin očetu proti plačilu desetega in dvajsetega denariča.18 Celo takrat, če zakupni podložnik ni zapustil otrok, so zemljiške gosposke prostovoljno podeljevale njegova zakupna zemljišča dedičem alodialne imovine proti plačilu za primščino dogovorjenega desetega in dvajsetega denariča.1”
Nasledstvenega reda se navadno zemljiška gosposka samo v dveh primerih ni držala: I. če se je po smrti dosedanjega posestnika zakupne zemlje prijavil kdo drugi, ki je zemljišče kupil, pa tega dedič ni hotel storiti; 2. če so spoznali dediča za docela nesposobnega gospodariti na zemljišču.
8. Teodor Knapp navaja,20 da je bilo ponekod v južni Nemčiji posestnikom zakupnih kmetij dovoljeno, prodati
lfl Busetovo poročilo, 1. c.
17 Prav tum.
in pruv ta,n.
“ Prav tain.
20	Th. Knapp, o. c., 84, 85.
posamezna zemljišča ali njihove dele tretjim osebam, seveda le s pristankom zemljiške gosposke in s pridržkom dosedanje podložnosti, toda ne v dedno, marveč le v dosmrtno posest.
9.	Pogodbe o dosmrtnem zakupu so delali ustmeno in pismeno.21 Zlasti za novejšo dobo, izza 17. stoletja, imamo na Kranjskem ohranjenih mnogo primskih pisem (»Empfang-briefe«).22
21 Busetovo poročilo, 1. c.
22 Primeri tukih primskih pisem (izraz v Japljevem prevodu osnutka patenta v Dodatku) iz. domače zbirke spisov v svobodniški Jerajevi, sedaj Tavčarjevi hiši na Lokarjah pri Vodicah, okraj Kamnik. (Gl.: J. Polec, Svobodniki na Kranjskem, GMS XVII 11936], 16):
a) »lek Endts Unterschribener bekhdnue hiemit diesen Empfang-Brief ftir mick und alle mcine Successores, dass nacli Ablebon des Elir-und arbeitsamen Jerny Juraj seli. sein Sohn Paule den in Dobruše liegenden zu des Martin Mauzgrundt wie uicht minder einen zu Sauer-lischgrundt in Klanc gehdrigen Acker auf sein Lebenlang von mir empfangeu, auch das verglichene Quantum volstiindig entricht und bezahlt bat also und dergestalten, duss er Paule Juraj solicko zwey Acker sein Lebenlang ohne jedermoniglichste Mindernus innen haben, nuzen und geniellen miige und kbnne, doch awer ohne Vorwissen der Grundtobrigkeit davon nichts entziekcu, verkaufen oder vertauscken solle, vvie nickt vveniger soliche Acker stift und peylicli halten, dic gebiikrliche Herrnanforderung zu rechter Zeit und Weill zu entrichten und verbuuden: in widrig er seine Mietgerechtigkeit vervvirkt und hiemit verloreu liabcu soli, soferu aber jenes beschiclit er von mir und meinen Successorcn geschiitzt und geschirmet werden soli. Allcs trey-lich und ohne geforde, auch bey verbundung des allgemeinen Land-sckaden Pudts in Crain. Urkund dessen ist meine eigene kierunter gestellte Handschrift und Petschaftsfertigung. So beschehen Commenda St. Peter den 29. 7ber 1733. Pietro Giacomo Baronne di Testa Ferrata. Com. de Malta.«
b) Primera podelitve zemljišča po zakupnem pravu vdovi zakupnika zu njene mladoletne sinove: Primsko pismo z dne 27. aprila 1752., podpisano od Petra Pavla Glavarja, župnika v Komendi: »...dessen Wittib Magdalena in einen abermaligen Mietvveises gerechtlichen Emp-fach ausgelassen babe, auch solche von mir als vvirklichen Bestandinha-bern und resipective derzeit Grundobrigkcit per eine Summe Gelts, die icli bereits zu meinen siclicrn Hunden eingenommen, sogestalltcn empfangeu bat, dass sie innerhalb 3 Jahren einen wirklichen Posscron benenuen soli... (kakor v gornjem primeru). — Primsko pismo z dne 27. febr. 1742., izstavljeno na Križu pri Kamniku po Antonu Jožefu Auerspergu: »Ich Endtsbenenter bekhenne hiemit von Grundtobrigkeits-vvegen, dass die Wittib Helena nach Absterben ihres Mann Antoni
10.	Po davčnih napovedih zemljiških gosposk, ki so jih ob davčni rektifikaci ji cesarice Marije Terezije preizkusile posebne komisije, so bile na Kranjskem sicer nekatere gosposke, n. pr. metliška in sploh bivše zastavljene gosposke (»Pfandschillings-Herrschaften«), ki niso imele iz razlogov, ki jih bomo kasneje navedli, nobenih zakupnih zemljišč več. Vendar je bila tisti čas v naši deželi še pretežna večina zakupnih. Skupaj je bilo takrat na Kranjskem 26.037 podložnih hub2*; bile so večkrat še deljene v manjše dele, zlasti na Notranjskem celo v 16- in 32 ine. Od teh je bilo po ne popolnoma zanesljivih izkazih še leta 1783. zakupnih 16.036%“
Rechpcrger seiu in dcr Supp Fernick liegenden lleisl von mir per das albereith erlegte auf einen aus ihren zvvei Sohnen, vvelcber var die Hausvvirtschaft zum taugliclisten sein wiirdet, lebenslang mitvveises empfangen bat. Zu vvahrer Urkundt dessen bezeiget meiu oigne grundt-obrig. Fertigung.«
Njihov obseg na Kranjskem, kakor tudi v drugih deželah, ni bil stalen; med njimi ni bilo nobenega razmerja, ne quoad tule, ne quoud quantum. — Gl.: J. Polec, Svobodniki na Kranjskem, GMS, XVII, (1936), 45, op. 180.
24	Busetovo poročilo, I. c. — A. Dopscli, Die lf. Urbare von Nieder-n. Ober-Osterr., CXLII in Die lf. Gesamturbure der Steiermark, C, kaže na podlagi listinskih, zlasti urbarskih virov na razširjenost kmetskega zakupnega prava v avstr, deželah, na Spodnjem in Gornjem Avstrijskem in zlasti na Štajerskem še v poznem srednjem veku. Poudarja za avstrijske dežele zmotnost naziranja (zlasti Tli. lname-Ster-negga v »Deutsche VVirtschaftsgeschichte, 3., I, 61), da je smatrati dedni zakup (kupno pravo) za normalno obliko kmetskega podložništva že v 13. veku. — Tudi A. Mell, Anftinge, o. c., 164, potrjuje moje gornje navedbe: Dočim so šteli na Gornjem Štajerskem 1. 1785 le še 7 zakupnih zemljišč, jih je bilo v mariborskem in celjskem okrožju še 13.700; na Kranjskem 1. 1785 še 17.537. — M. Dolenc, Pravna zgodovina za slov. ozemlje, 105, pa trdi še vedno v soglasju s prvotnim naziranjem brez utesnitve, menda, — kakor bi bilo to vsaj iz njegovi trditvi sledečih izvajanj povzeti, — le splošno za bavarsko ozemlje: »Od konca XIII. stoletja postane dedni zakup pravilo, prosto zakupna zemljišča (Miet-grund, Freistift) so le izjeme.« Pač pa pravi nekoliko dalje: »V poznem srednjem veku velja gospodarski sistem obdelovanja v k met iške m za j mu za pravilo.« Zdi se pa, da ne misli tukaj na zakupna zemljišča, marveč le na nasprotje h gospodarstvu v lastni režiji.
l>) K u p n a z e in I j i š č a.
11. Poleg časovno omejenega zakupa se je razvil d e d n i zakup v obliki eniliievze, saje.25 Z recepcijo rimskega prava se je. vsaj izza 15. stoletja, vedno bolj utirala kot v vse nemškopravno ozemlje in je polagoma spodrinila časovno omejeni zakup. Po saji izgubi pravi laslnik (dominus) neposredno hasnovanje za nedoločen čas, dedni zakupnik pa izvršuje skoro popolno lastninsko pravico.20 Pravilno pravi Anton Mell.27 da je tvoril dedni zakup tako važno gospodarsko podlago kmetskega stanu, kakor je bila fevdna sposobnost iemelj odličnega položaja plemstva. Gospodarski pomen te oblike posesii kmetskih zemljišč je bil ta: dedni zakupnik se je mogel na kmetiji svobodneje gibat i. ker je pripadala gospodarsko njegovemu premoženju. Gospodarsko izboljšanje zemljišča je bilo v korist kmeiu in njegovim dedičem. ker je bila njegova pravica dedna in pod gotovimi utesnitvami tudi odsvojljiva. Dedni zakupnik je bil le obvezan k določenim dajatvam (canon) in dolžan, ohraniti kmetijo v stanju, v katerem jo je prejel. Po dosedanjih raziskavanjih se je dedni zakup (»freie Krbleihe«) razvil najprej na vinogradih in krčevinah (lazih).28
12. Dedni zakup po grajskem pravu (B u r g -recli i) 20 se smatra, da je najprostejši, to je, da daje za-
25	Slovenski naziv »saja« je prevod grške »enifitevze« (ifttpvttvm = saditi). Glej /lasti J. Kelemina, Pravne starine, o. c., 81. — Prav tak prevod je nemški »Baumann«, ki je v rabi /a emfitevta v južni Nemčiji, v Spodnji in Gornji Avstriji in na Tirolskem (Baumannsrecht Mietreeht v Avstriji: gl.: A. Dopsch, Die If. Urbare Nieder- u. Ober-Osterr., CXLI1) in »Baurecht< za emfitevzo. Baurecht« uvaja zlasti naš rojak Martin Pegius (»De iure emphyteutico. Bawrecht, die man sonst nendt Erbrecht«, 1567, list II, VI). Razlikuje »evvigs Baurecht = Erb-aigen, Kaufreclit« in zeitlich Baurecht = Leibgeding = Mietrecht«.
2,1	Anton Mell. Anfiinge, o. c„ II.
27	Prav tam.
28	A. Dopsch, Die If. Urbare Nieder- u. Ober-Ostcrr., CXL1: isti, Die Gesamturbare der Steiermark, XCVIII; Bernhard Poli, Das Heim-fallsrecht auf den Grundherrschaften Osterreichs (1925), 10.
2" »Tus civile, secundum legem urbanorum«: gl.: A. Dopsch. Die lf. .Urbare Nieder- u. Ober-Ostcrr.. CXLI: N. Beckmann, Idea iuris, 46. pravi: »Die Burgrechte seynd dieselben Giiter, vvelche in der Stadte
kupnikn najmanj omejeno pravico hasnovun ja.8" Po lem pravu podeljena zemljišča so smeli zakupniki poljubno prodali kupcem, ki so bili všeč zemljiški gosposki in so bili gospodarsko sposobni, da zadoste pogojenim dajatvam. Prodajalec in kupec sta plačala gosposki ob prodaji zelo malo pristojbino; letna odtrajtvila so bila le male dajatve: oves, kokoši, kruli: osebnih služb so bili zakupniki po tej obliki dednega zakupa oproščeni.81 Dopscli poudarja,82 tla njene razširjenosti ne smemo precenjevati. Po tem pravu so se podeljevale skoro samo njive in domci (I lofstatten) in le tam. kjer se kaže mestni vpliv. Na Kranjskem lo obliko sicer najdemo88: kolikor so nam pa doslej viri razkriti, v poznejšem času gineva. Uradni spisi, ki se pečajo s preosnovo pod-ložnosti v IH. stoletju, je sploh več ne omenjajo.
13. Zato se je pa vedno bolj širil dedni zakup po k u p -11 e m prav u (K a u f r e c h I), ki se vsebinsko včasih komaj loči od onega po grajskem pravu. Izza (3. stoletja srečavamo po kupnem pravu podeljena zemljišča, kupna zemljišča (Kaufrechtsgriinde) v naših deželah.84 Za Kranjsko posebej ta čas še ni točno določen. Manjka nam še popolnoma raziskava listinskega gradiva. Vsekakor pa so že v
14.	stol. povsod v naših deželah zakupne in kupne kmetije glavne vrste kmetske posesti, ne da bi mogli opaziti kako stanovsko, socialno razliko med podložniki, ki so posedovali zemljo v eni ali drugi oblik i.8B
14. Kupna (Kaufrechtsgriinde) so se imenovala ta zemljišča v glavnem zato, ker je moral plačati dedni zakup-
nini Miircktn Burg-Frieden liegcn, als VViesen, Aecker, Garten, etc„ din von alters hcro von don Zins-Leuten nicht seynd versteurct \vorden.< Gl. tudi: Fr. Monsi, Gescli. d. direkten Steuern in Stcicrmark, I. 414.
311 A. Mell, Anfiinge, o. c., 12.
31 A. Dopsch, Die II. Urbare Nieder- 11. Ober-Osterr., CXLI.
33 A. Dopsch, Die If. Gesamturbare der Stcicrmark, XCIX.
33 M. Dolenc, Pravim zgodovina, o. c., 105: oznaka dednega zakupa po grajskem pravu pa ni točna.
34 A. Mell, Anfiinge, o. c., 12.
35 A. Dimit/, Die agrarisehen Verlialtnissc Krains in ilircr histor. Entwicklung, Verhandlungen u. Mittheilungen der Jur. Gesellschaft in Laibacli, 1. (1863), 155; A. Mell, Anfiinge, o. c., 13.
iiik zemljiškemu gospodu ob sklepu pravnega razmerja določeni znesek kol kupnino.30 Kupnina (kupni denar. Kauf-rechtsgeld) se je plačevala na Kranjskem na več načinov: a) ali je plačal podložnik, ki je vkupil zakupno kmetijo, kupnino v znesku cele vrednosti 17 in ostal seveda obvezan, dajati vsa gospoščna odrajtvila; ali pa je b) plačal le del zemljiške vrednosti v gotovini z obvezo plačila še 10 ega in 20 ega denariča pri vsaki spremembi zemljiškega hasnovalca ali pa se je c) domenila le nezvišna primščina (lavdemij) ob spremembah posestnika. Ta. zadnji način je bil običajen v vsej veliki loški gosposki.38
15.	Dedni zakupnik po kupnem pravu je imel pravico, s privoljenjem zemljiške gosposke zemljo odsvojiti, prodati, toda vedno le s pridržkom dosedanje podložnosti zemljišča. Če je prodal posestnik kupne kmetije zemljišče, sla morala prodajalec in kupec plačati zemljiški gosposki določene pristojbine (10., 20. ali 3. denarič).39
Kupne kmetije so bile dedne; na Kranjskem prvotno le za rodne dediče, kasneje za vse krvno sorodstvo. Dednost in odsvoji j ivost zemljišč kupne pogodbe (Kaufrechtsbriefe) vedno izrecno ugotavljajo.
33 Fr. Mensi, Gescli., o. c.	1.. 413.
37 Busetovo poročilo, I. c.,	pravi:	»dcr	ganze	innerlichc	Grundvvert«.
38 Busetovo poročilo, 1. c.
311 Anton Mell, Anfiinge, o.	c., 12,	13.	—	M.	Dolenc,	Pravna	zgodovina,
o. c., 105, navaja: »Po bavarskem pravu (Schwerin) sta se razvila dva lipa dednega zakupa: zakup po grajskem pravu in pa zakup s pravico poljubne prodaje. V prvem primeru je smel zakupnik kmetijo izročiti drugemu, toda če je bilo gospodarstvo slabo, je mogel zemljiški gospod pod izvestnimi pogoji odstraniti novega zakupnika... V drugem primeru je smel dedni zakupnik proti plačilu vnaprej določene pristojbine poljubno drugemu prodati. Dasi je imelo bavarsko pravo velikega vpliva na naše zemljiške razmere, vendar na slovenskem ozemlju (razen morda v hribovitih krajih Koroške in Štajerske) do tako svobodnega pokreta zakupnih zemljišč mi prišlo. V poznem srednjem veku velja gospodarski sistem obdelovanja v kmetiškem zajmu za pravilen.« — Kupnega prava D., vsaj izrecno, niti ne omenja. Pravkar citirana navedba glede dedno-zakupnih zemljiških razmer na slovenskem ozemlju nima podlage v virih. Po D.-evih izvajanjih sploh ni jasno, kakšne oblike kmetske zemljiške posesti so bile na našem ozemlju.
Posestnik kupne kmetije (Kaufrechter) pa ima dolžnost podložniških dajatev, tlake in služb let' je obvezan, poslopja primerno (»stif< und paulich«) vzdrževati.
16. Podrobnosti njegovih obvez in pravic so na Kranjskem določevali dogovori med kmeti in gosposkami. ki so se zapisovali v kupne pogodbe. Žal. da nimamo večje zbirke teh kupnih pogodb. Kar so nam jih ohranile prilične pridobitve v Narodnem muzeju v Ljubljani, redki graščinski in župni arhivi ter večje kmetske 1» i še. nam bodo komaj nudile ono pestro sliko največje različnosti, ki jo poudarja poročilo dobrega poznavalca kmetskih razmer ob koncu IH. stoletja.40 Po tem se je sklenilo nešteto pismenih, pa tudi ustnih pogodb, ki ne kažejo enotnosti. V vsakem gospoščnem okolišu, večkrat z vsakim podložnikom se je sklenila drugačna pogodba, kakor se je pač zdelo obema pogodnikoma najbolj primerno.41
B. Prevedba zakupnih kmetij v kupne.
a)	P r e v e d	b a	n a k r a n j s k i h z a s t a v I j e n i h
d r ž a v n	i h	g o s p o s k a h	v .16. s t o I e t j u.
17. Prevedba zakupnih kmetij	v kupne se je p o s a m i č
vedno vršila.42	V	16. stoletju pa	se je začela sistema	-
t i č n a prevedba na številnih državnih posestvih v notranjeavstrijskih. torej večinoma v slovenskih deželah. Razlogi pa so bili takrat zgolj fiskalični. S plačilom kupnin naj bi se nekoliko opomogle razrovane deželnoknežje finance.43
1(1 Busetovo poročilo, I. c.
Busetovo poročil*), 1. c.: »...ti. hiedurch sind ohnziilige sehrift-liche u. miindliche Vertrage entsprungen; d en n hierin ist in ganzen Land gar keine Einformigkeit, in jedem ITerrschaftsbo/Jrk, ja manchmal mit jedem Unterthan ist eine andere Ari, so beiden Teilen am vortheil-haftesten zu sein schien, festgesetzt vvorden.« — Za Spod. Štajersko gl.: A. Mell, Anfiinge, o. e., 27, 28; za Koroško: W. Fresacher, Das Kaufrecht bei der Herrsehaft Bayerhofen im 17. Jlit., Archiv i. vaterland. Cesch. (Karaten), 24. u. 25. Jg., Wutte-Festgabe (1936), 119 sl., 126. — Prim. tako kupno pogodbo: J. Polec, Svobod n iki na Kranjskem, o. c., 39, op. 158.
12 A. Dopsch, Die If. Gesamturbare der Steiermark, XCIX: »lis werden Huben, die bislier zu Freirecht verliehen waren, dann zu Kauf-reclit gebessert.«
43 A. Mell, Anfiinge, o. c., 41.
Na Kranjske m 'se je vršila prisilna prevedba na zastavljenih gosposkah (Pfandschillings-Herrschaften),44 to je na nekdanjih ortenburških in celjskih posestvih, ki so jih Habsburžani zastavili v obliki takozvane »starejše zastave« raznim velikašem.
IS.	Na Štajerskem je vlada že izza 1. 1545. postavila komisijo, sestavljeno iz deželnega vicedoma in dveh svetovalcev, ki naj bi na državnih posestvih izvršila prevedbo v kupna zemljišča, določevala zlasti kupni denar po vrednosti zemljišč in izstavljala kupna pisma.45 Anton M el 1411 pripoveduje, da ta posel na Štajerskem ni preveč gladko napredoval; nekateri podložniki državnih gosposk so se prevedbi upirali. Težko je reči, pripominja Mell. koliko je bil temu vzrok običajni odpor proti vsaki novotariji ali pa resnična nezmožnost, plačati zahtevani kupni denar. Lela 1570. akci ja še ni bila končana. Kajti to leto je nadvojvoda Karel 11. (6. maja) odredil, naj se iz kupnih pisem izpusti člen glede pridržka nevoljništva; tudi naj se v teh ne določa dedno nasledstvo samo za rodne, marveč za vse zakonske dediče.47
19.	Prav v teh sedemdesetih letih 16. stoletja so na Kranjskem komisarji nadvojvode Karla najbolj silili podložnike zastavljenih gosposk k prevedbi. Podložniške razmere na teh zemljiščih bo treba sicer šele podrobneje preiskati; toda tudi že sedaj razpoložljivi viri nam odpirajo kaj zanimive vpoglede na način, kako se je prevedba v kupna zemljišča na kranjskih zastavljenih gosposkah vršila in kakšen je bil odmev med podložniki.
“ Take zastavljene gosposke so bile že na Kranjskem v 16. stoletju: Fužine (Bela peč), Radovljica, Smlednik, Stari grad nad Kamnikom, Primskovo, Naklo. Postojna, Vipava, Senožeče, Prem, Hasberg, Logatec, Predjama, Lož, Reka, Devjn, Pazin, Kočevje, Ribnica, Gntnek, Ortnek, Mehovo, Višnja gora, Kostanjevica, Dobrepolje (Gutenfeld), Zibnik, Svibno, Gamberk (Gallenberg), Poljane, Kostel. (Prim.: A. Globočnik. Uberblick der Vervvaltungs- u. Rechtsgesch. des Landes Krain, LZg. 1888 in poseben odtis; tudi: Janko Orožen, Zgodovina Celja, II., 130, 131 11927|).
4r' A. Mell, Anfange, o. c., 41.
*■' Prav tam.
47 Prav tam.
120. Tako poročajo komisarji (12. apr. 1572) nadvojvodi Karlu v Gradec,48 da so v veliki gosposki starigrajski (Stari grad |Oberstein| nad Kamnikom) poklicali, kakor so to tudi pri drugih zastavljenih gosposkah delali, naj prvo le nekaj malo podložnikov, in to na posebne dneve, jih prepričevali ter z resnimi grožnjami in težko silo pripravili, da so sprejeli kmetije po kupnem pravu.4" Slednjič pa. ko so podložniki izprevideli. »da se kupne pravice z izgovori in sklicevanjem na svojo revščino in nezmožnost ne morejo ubraniti;:, so mogli komisarji hitreje postopati. Razen dveh hub, od katerih je bila še ena pustota (»oed«). so prevedli na tej raz-sežni gosposki vse na kupno pravo.
Če je razvidno že iz teh navedb, kako malo so bili voljni kmetje, da prevedejo svoje kmetije v kupne, so bile pa še mnogo večje težave z izterjevanjem kupnin.
V starigrajski gosposki je bila skupna kupnina 25.568 gld. 48 kr. Prvi plačilni obrok je znašal 9883 gld. 10 kr., 2 denariča. Po mnogih opominih, dnevnih izterjavah, ostrih grožnjah in slednjič celo z zaporom dolžnikov so izterjali do
20.	nov. 1571 komaj tretjino prvega obroka 3463 gld. 24 kr/'"
21.	Iz drugega poročila st izvemo, da so se v gamberški (galenberški) gosposki uprli plačilu določenega kupnega denarja štirje podložniki: Blaž Kolenc, Blaž Ahpah, Jurij Vogrin in Jurij Zelšnik. Nadvojvoda je ukazal (l.sept. 1573). da se proti njim, o katerih pravi, da so pravi stari ščuvarji (»\velche die rechten alten Aufwiegler sein«), in proti »hujskaču« Gašperju VVundcrlichu v Celju ex offico kazensko postopa in da naj mu pred izvršitvijo sodbe poročajo.
18 Vicedomski spisi v arhivu pri Nar. muzeju v Ljubljani, fasc. 1/47, spis št. 7.
40 Prav tam: »...Die Unterthancn iumasseu bei andern Pfandhcrr-schaften fiirgenomben, Erstes etliche wcnige Undcrthanen tind diesel-ben auf absonderlich Tage, weil sie sicli zu Anfang schwerlich bewegen lussen wollen, erfordt uud soliche mit Persuasionen volgends mit ernst-lichen bedraungeu uud hardter Miihe zur Annembung der Khaufrecht gebracht...«
50 Prav tam: ». ..Obor vielscitig getanc Vcrsuchung, tiigliche Naeh-schikkung, scharfe bedraungeu vnd lctilich gar gcfankhliche Verhaltung ircr Personen.t
51 Vicedomski spisi v arhivu pri Nar. muzeju v Ljubljani, fasc. 1/57.
spis 10.
22.	Graška komorna uprava je imela nastavljene svoje cenilce zakupnih kmetij, ki so določevali njihovo vrednost in »kupni denar« ter bili poverjeni z izterjevanjem tega. Take omenjajo viri. ki smo jih mogli uporabljati: v Kranju, najbrže za vse Gorenjsko, Volka Burgarja,52 za Furlanijo Vespazijana Prunnerja53; vodil pa je te posle za vso Kranjsko Krištof Seyrl, vicedomski uradnik (» Amtsgegenschrei-ber«).54 Če pomislimo, da se je vršil ta od zgoraj zapovedani brezobzirni pritisk podložnikov na vseh po celem Kranjskem, na Spodnjem Štajerskem in deloma tudi na Hrvatskem posejanih državnih zastavljenih gosposkah,55 ki so bile med naj večjimi, če ne največje v teh pokrajinah, neposredno ob izbruhu velikega slovensko-hrvatskega kmetskega upora leta 1572./1573., je gotovo, da je prav nasilno izvajana prevedba zakupnih kmetij v kupne vplivala vsaj na krajevni obseg upora. Morda ne bo brezuspešno, če se prihodnji raziskovalci slovensko-hrvatske kmetske vojne, ki še danes ni zadostno preiskana najmanj po vzrokih, pa tudi ne zadosti po njenem poteku in obsegu, ozirajo tudi na pravkar tukaj menda prvič izraženo domnevo.50
Zanimiva je v tem pogledu prošnja štirih podložnikov neimenovane gosposke (jun. 1573.) za obnovitev kupnih pogodb, ki so o kmetskem uporu (»in jiingster Pauern-Rebel-lion«) zgorele.57 Ni morda predrzna domneva, da so se
r’2 »... meincs Aufschlagers zu Krainburg als hiezti geordneten Ein-nehmers« (v fasc. 1/51, spis 9. apr. 1588, vicedomskih spisov v arhivu pri Narod, muzeju v Ljubljani). Kranjski cenilec je mogel pobrati v 1. 1569 do 1572 le 20.264 gld. 34 kr.
!'s Prav tam. »Rcntmeister u. Aufschlager in Friaul«.
54 Prav tam.
os prjm_ ]c: Janko Orožen, Zgodovina Celja, 11, 129—131.
56 Prim.: Josip Hartinger, Hrvatsko-slovenska scljacka buna godine 1573 (Osjek 1911); Ferdo Šišič, Seljačka buna 1573, Jugoslov. Njiva, 1923 in Značaj hrvatske seljačkc bune g. 1573, »Novosti«, 1936, br. 102; NE IV., 109 in tukaj navedeno literaturo; gl. še: J. Gruden, Zgodovina slov. naroda, 753—766; M. Dolenc, Pravosodstvo cistercicnške opatije v Kostanjevici in jezuitske rezidence v Pleterju od konca 16. do konca 18. stol.; ZZR III., (1924), 4—6; Fr. Krones, Aktenmiifiige Beitriigc zur Gesch. d. vvindischen Bauernaufstandes v. J. 1573 (Beitriigc zur Kundc steierm. Gesehichtscptellen, zv. V. |1868|).
57 Vicedom. spisi v arhivu pri Nar. muzeju v Ljubljani, fasc. 1/51.
kmetje s požigom pogodb hoteli rešiti iz njih izvirajočih obveznosti.
23.	Navzlic nesrečnemu izidu za kmete pa kmetska ustaja 1. 1573. menda le ni bila brez posledic glede plačilnih obveznosti zastankov kupnega denarja. Graška komora ni loka več prenapenjala. četudi kmetje zastalega kupnega denarja tudi poslej niso odplačevali v redu. L. 1576. (28. dec .) je dovolila komora vsem kmetom plačilne obroke; plačali naj bi: o veliki noči. kresu in sv. Martinu. Kupna pisma naj se izstavljajo tudi na Kranjskem na vse zakonske in ne le na rodne dediče/’8 Kmetje pa zastankov vendar niso odplačevali. Nadvojvoda jim je sedaj odpustil tretjino zaostale kupnine. Ker se tudi nato niso odzvali, je nadvojvoda naj prvo v začetku I. 1579. potem zopet 1. 1580. izdal naredbo (»offenes Generale«), da jim »iz posebne milosti« popusti celo pol o-vico zastanka, da bi jih čimprej pripravil k plačilu.50 Ta ugodnost pa velja le za one. ki bi plačali zastanke do konca
1.	1579., oz. do kresa 1. 1580. Tudi sedaj so kmetje navzlic opominom in novim rokom, ki jih je postavil glavni izterjevalec na Kranjskem Krištof Seyrl. plačali le nekaj malega. Nadvojvoda jim je zato dal (18. jan. 1584) 1,0 nov, zadnji rok do prihodnjega sv. Jurija 1. 1584. in ukazal, da naj se po preteku tega roka brezobzirno uvede izvršba. Kmetje pa se tudi
r,H Vicedom. spisi v Nar. muzeju v Ljubljani, fasc. 1/51, spis št.
Prav tum. Generale 18. I. 1584: »...ob vvie vvoll liieuor im Monat Apprilis verscliinens achzigistens Jarš offene Generali ausgenn lossen vnel darineu gedachten vndtertlianen vbor den Tnncn liievor an Iren Khauffrechten naschgesehenen dritten Tlieill aus sondern Gnaden dam it sy zn desto ehender ricluingmachung ihres davon verbleibenden Austandts bewegt wurden, sovill genedigist ziigelassen vnd l)cwilligt. dali Ihnen nemblich an derjehnigen Suma darauff erstes anfangs die Kliauffrecht geschlossen, gar der lialbe Thoil nachgesehen. Derselb Naclilass aber allein denen, so die Obermass zwischen beriirter Zeit vnd Johannes Babtista vermelten Jars gewisslich erlegen.«
Prav tam: »So khumbt uns d'Och anjezo glaubwiir<lig fiir, vvie durch sy die Vndterthanen, vngeacht angewegter ausgangenen Gene-ralles vnd diejehnigen Vermaumigen so liernacli v«n ainer zur andern Zeitt durch vnnsern Gegenschreiber des Vizdombts aldort in Krain vnd getreuen Lieben Cliristoffen Seyrl als dann die einbringung soliehs Khauffrechtsgelts von vns anbeuolehen mit eitlicher Fristenbestimbung beschechen, bis hero an ernentten Klmuffreelitgelt mir gar ein geringes vnd sehlechtes erlegt.
to pot niso zmenili za opomin, kakor kaže nova naredba z dne 23. sept. 1585; pričakovali so novega popusta. Kajti ta naredba toži. da so ostali kmetje neposlušni in se za določeni tok niso kar nič zmenili.'11 Posestniki zastavljenih gosposk naj jih še enkrat resno opomnijo in skrbe za plačilo. Nadvojvoda ne misli dovoliti nobenega popusta več; podložniki naj ga nikar ne pričakujejo. Ko bi tudi sedaj po tej naredbi ne hoteli plačati, naj vicedom ali njegov namestnik Seyrl takoj zarubi imovino zamudnikov in jo osem dni po rubežu proda. Vendar naj se rubež izvrši najprej na imovino premožnejših. da se bodo mogli revnejši po tem ravnati in pripraviti, da plačajo slednjič tudi ti svoje zastanke."2 Toda še 1. 1590. niso bili plačani vsi zastanki, Graška komora poziva tega leta (9. jul.) vicedoma Jurija lloferja. preddvor-skega graščaka, da nudi Krištofu Seyrlu vso uradno pomoč, da zaostali kupni denar končno izterja.03
24.	Uk rati s prevedbo zakupnih kmetij na zastavljenih gosposkah je ukazal nadvojvoda tudi reformacijo urbarjev teh gosposk. Za to je dal svojim komisarjem posebna navodila.01 Kolikor so se tikala pravic in dolžnosti podložnikov in pa imetnika zastavljenega posestva, so jih vpisali v nove reformirane urbarje kot dodatne člene (redno 20). Ta navodila vsebujejo tudi natančna določila glede kmetskega kupnega prava na zastavljenih gosposkah. Bila so občeveljaven okvir za konkretne kupne pogodbe in so zato zelo važna. Treba jih je poznati pri presoji in razlagi posameznih kupnih pogodb.05
U1 Prav tam: »... durchaus bishcro kain gehorsam gelaistet vnd sich aiif beriirten Termin gar mit niclite zuebezallung... noch austandigen Khauffrechtsgelts gefasst gemacht, noch dasselbe ime Seyrl verordne-tenmassen erlegt.«
02 Prav tam.
“3 Prav tam. — Menda še I. 1590. sc je moral Seyrl pod vicedomom Bonomom, graščakom v Volčjem Potoku, umakniti nasledniku Urbanu
Missmami. Seyrlu je bilo dovoljeno 1. 1582. v izpodbudo za njegovo delo pri prevedbi kmetij, da je dobival letno iz vicedomske zaloge 8% starov pšenice, od 1. 1586. ipa za zasluge še letno 35 starov ovsa.
M Za Štajersko gl.: Ant. Kaspret, Die Instruktion Erzherzog KarlsII. fiir die 1. f. Reformierungskommissare in Steiermark aus dem Jahre 1572., Jahresbericht 1903 des Ersten Staatsgymn. in pos. odtis. (Graz 1903). — O kupnem pravu gl. tam str. 12, 13.
Ker se je dogajalo, da so posestniki zastavljenih gosposk pobirali od dedičev zamrlega posestnika kupne kmetije čezmerni lavdemij (umrlino), določajo navodila, da ne sme imetnik zastavljenega posestva v takih primerih zahtevati več kot 2 ali 3 tolarje od pol zemlje; 4—5 ali 6 tolarjev od srednje zemlje: za dobro in najboljšo pa največ 8—9 ali kvečjemu 10 tolarjev. Pri tem naj se ozira na imo-vino prejemnikov in odpravščine, ki jih morajo plačati (čl.9).
Za primer, da proda dosedanji posestnik kupne kmetije to drugemu podložniku, plača prodajalec deseti, kupec pa dvajseti denarič nadvojvodi. Ta pa odstopi dvajseti denarič posestniku dotične zastavljene gosposke, tla skrbi za plačilo in odrajtvilo nadvojvodi. Deseti denarič, ki ga dobi nadvojvoda, naj posestnik zastavljene gosposke letno poračuna in odvede vicedomu v Ljubljani. Vendar naj se deseti in dvajseti denarič plača le pri prodajah, ne pa ob dedovanju (čl. 10).
Zunimiva so določila glede podedovanja kupne kmetije. Ker je, pravi navodilo, običajno, da deduje po posestniku kupne kmetije vselej njegov najmlajši sin,00 dočiin dobe drugi otroci le odpravščine, naj velja isto dedno nasledstvo tudi za kmete zastavljenih gosposk. Po smrti posestnika kupne kmetije naj posestnik zastavljene gosposke takoj popiše zapuščino in jo izroči najmlajšemu sinu, če je
or’ V naslednjem uporabljam: »Nevv reformiertes Urbar vber die Herrschaft Oberstain. 1571,« str. 233: »Articl auf vorbcschribne Herr-schaft Oberstain denen der Pfundtinhaber allerdigs gcleben und nachgeen soli. (Urbar iz grajskega arhiva na Križu pri Kamniku). — Prim. tudi: urbarje Starega gradu in drugih zastavljenih gosposk v zbirki urbarjev in v vicedomskih spisih v arhivu pri Nar. muzeju v Ljubljani.
O	podobni odredbi čl. 45 kastavskega statuta pravi Mihajlo Jasinski, Iz istorije kastavskog statuta, ZZR, VI., (1928), 58 »da veje od nje prastara slovanska starina«, na katero spominja tudi določilo »Ruske pravde« (čl. 130, tretje redakcijo: »Očetov dvor pripade ves brez delitve najmlajšemu sinu«, gl.: Leopold Karl Giitz, Das rusSische Recht, 1., [Stuttgart 1910], 57). — Tudi na Češkem deduje kmetijo običajno najmlajši sin (Karl Griinberg, Bauernbefreiung, o. c., L, 66). Ratio tega določila je najbrž tu, da ostane kmetija predvidoma čim dalje v isti roki, morda da sc tudi čim manjkrat plačajo prenosne pristojbine, luvde-miji, primščine. — Če je bilo to pravo na Kranjskem res običajno in se ni morda prevzelo v navodila reformacijskim komisarjem po vplivu
polnoleten (vogtbar) in sposoben /a gospodarstvo. Ako zapustnik nima sinov, deduje najmlajša lici. Posestnik zastavljene gosposke naj odredi, da zemljišče pošteni in nepristranski sosedje cenijo, da se po tem ravna dedič pri določitvi odpravščin. Posestnik zastavljene gosposke naj ne dovoli. da se kmetija deli in da bi jo prevzel več nego en posestnik. Nedoletnim otrokom naj postavi varuha izmed starejših bratov ali najbližjih sorodnikov, ki bi ga smatral za to za najbolj sposobnega, mu naroči da opravlja varuštvo zvesto in nesebično in naj to nazira. Ko bi bil pa najmlajši sin zaradi duševne bolezni ali radi telesnih napak nesposoben za gospodarstvo, naj deduje njegov najmlajši brat, ali ko bi tudi tega ne bilo, najmlajša hči (čl. 8).
Dalje določajo navodila, da posestnik zastavljene gosposke brez zadostnih razlogov ne sme odsaditi posestnika kupne kmetije. Kmetija in premičnine brez krvnih sorodnikov zamrlega posestnika ne zapade posestniku zastavljene gosposke, marveč nadvojvodi kot pravemu zemljiškemu lastniku (čl. 7).
Dogajalo se je, navajajo navodila, da so nekateri posestniki kupnih zemljišč posamezna zemljišča, njive, travnike in druge kose dalje nasajali (versiiften), zapuščali v oporoki, dajali svojim otrokom za doto ali jih zastavljali, in tako oddana zemljišča prekaznili1’7 ali na drug način uporabili. S tem se kmetije raztrgajo, zmanjšajo in zožijo; to
prava drugih dežel (n. pr. Češko, bi bilo treba šele preiskati. O priliki ureditve kmetskega dednega nasledstva v naših deželah koncem 18. stol., se je ugotovilo, da je bila dedna pravica nujmlujšega sina običajna le še v malem okolišu beljaškega okrožja, v ozemlju, imenovanem »Gegend«, to je v dolini severno in znpudno od Osojšice). (Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. (> ad Nr. 107 ex dec. 1791.) 7, dv. dekretom z dne •t. jan. 1793 se je uvedla dedna pravica najstarejšega sina, oziroma najstarejše hčere.
07	»Oberzins darauf schlagen«. — Glede pojma »Oberzins« gl.: A. Mell, Anfange, o. c., 24, 25: >Die sg. Uberzinse, vvelche fast durch-wegs in klingender Miinze geleistet, neben (ilber) dem die Hube bereits belastenden Zinse den Untcrthancn auferlegt cverden,« Isto definicijo navaja tudi Fr. Mensi, Gesch., o. c., I, 417. — O besedi prekazniti = iiberzinsen, gl.: Osvvald Gutsmann, Deutscli-NVindisches W6rtcrbuch (1789), 337: prim. tudi J. Kelemina, Pravne starine slov., o. c.. GMS XIV., (1933), 63.
pa je v škodo zemljiške gosposke. Po kmetskem kupnem pravu hi tega kmetje ne smeli delati. Kajti po kupnih pismih se izrecno obvezujejo, da vzdržujejo kmetijo in poslopja v porabnem, dobrem stanju (»stiftlich und paulich«) in ne smejo od nje nič odsvojiti. Zato nadvojvoda posestnikom zastavljenih gosposk posebno zapoveduje, da na take primere dobro pazijo, za to podložnike primerno kaznujejo in take pogodbe razveljavijo. Ko bi se pa dogodilo, da bi podložnik tako obubožal, da l)i si ne mogel drugače pomagati, kakor da zastavi kako zemljišče svoje kmetije, mu sme posestnik zastavljene gosposke, če pokažejo poizvedbe resničnost take potrebe, dovoliti zastavo zemljišča za ne previsok dolg na eno, dve ali največ na tri leta. Posestnik zastavljene gosposke naj pazi, da podložnik po preteku določenega roka svoj dolg plača in reši svoje zemljišče. Vendar naj pa sploh skuša, če le mogoče, da prepreči take zastave (čl. 6).
Dogaja se, kakor pravijo navodila (čl. 5), da podložniki kupna zemljišča dalje prodado in si izgovorijo prekazui. S tem ravnanjem prikrajšujejo dajatve deželnemu knezu in mu odtegujejo njegova zemljišča. Zato naj posestniki zastavljenih gosposk skrbe, da podložniki svojih zemljišč ne prodado meščanom in drugim osebam, ki niso na teh kmetijah nastanjene (»die nicht mit aignem Ruggen darauf sitzen«). marveč kmetom in predvsem rojenjakom deželnega kneza, ki še nimajo kmetij, in da si ne pridržijo od prodane kmetije kako zemljišče ali prekazen.
25. Prevedba zakupnih kmetij v 16. stol. se je sicer omejila na državne gosposke, vendar pa je nedvomno vplivala vzgledno, tudi glede vsebine kupnih pogodb, na sosedne zasebne gosposke in pripravila (la za poznejšo splošno prevedbo.
b)	Prevedba v drugi polovici 18. stoletja, a) Nagibi prevedbe.
26. Iz povsem drugih vidikov kakor v 16. stol. se je izvrševala prevedba sistematično izza srede IH. stol. V programu prosvetljene absolutistične države te dobe, ki si je nadela nalogo, pospeševati blaginjo državljanov, je bila ena
točka tudi utrditev in zboljšanje posestnih pravic podložnih kmetov. Prodrlo je namreč naziranje, da je blaginja države odvisna največ od osebne prostosti in pa od lastninske pravice kmetov.08 Ta dva pogoja sta tudi v neki medsebojni zvezi: ni mogoče misliti kmeta-lastnika kot polsužnja, ne prostega kmeta brez lastne zemlje. Osebno prostost kmeta so hoteli doseči s tem, da so osebno odvisnost kmetov od gosposke čim bolj zrahljali. Zgodilo se je to precej pozno, pa skoro namah s t. zv. odpravo nevol jništva. Težja in mnogo daljša je bila pot, zavarovati in zboljšati kmetsko posest. Kot glavno sredstvo za dosego tega namena so smatrali po pravici, da se zagotovi kmetu dednost njegovih kmetij. V to svrho je začela vlada pospeševati prevedbo pravno nedednih zakupnih kmetij v dedne, kupne. To zadevo je z drugimi vprašanji kmetskega podložništva uvrstila že cesarica Marija Terezija v načrt svojih preosnov. Ali prav odločno in dosledno stvari tedaj niso zagrabili in izvršili. Preveč so bile zemljiške razmere zamotane, različne po pokrajinah. preveč glav je mislilo, mnogo preveč rok pisalo v teh vprašanjih. Prav značilno je, kar piše Jožef II. svojemu bratu nadvojvodi Leopoldu v tej dobi: »Ali si moreš misliti, da je mogoče, da bi cesarica v teh preklicanih nrbarialnih zadevah kaj odločila? Več kot desetkrat je ukazala odločitev, toda ukaz ni niti tako dolgo v veljavi, kolikor časa je treba za čistopis patentov in odredb. Vedno znova so jo novi svarilci pripravili, da jili je preklicala, ovirali so ji sposobnost odločitve in tako smo na isti točki kakor prej.«69 Pa tndi Joželu II. se ni posrečilo prevedbo kmetij speljati do konca. Preveč je bilo že poskusov, preveč odpora, ni se dala določiti kupnina za prevedbo zemlje tako, da bi zadovoljila gosposko in kmeta.
(t) Prevodbn kmetij na Koroškem.
27.	Naj prvo so poskušali prevesti zakupne kmeti je (Freistifte) na Koroškem. Posebne razmere v deželi, ki doslej za čuda še niso dosti preiskane in za to razpravo tudi niso važne, so bile povod. Prevedba naj bi se izvršila po pa-
'w Karl Griinberg, Die Baucrnbcfreiung, o. c.. I.. 255. ““ Ernst Benedikt, Kaiser Joseph II.. (1936), 52.
tentu z dne 8. avg-. 1767. Posestniki po kupnem pravu se imenujejo tukaj zgolj »Eigenthiimer«, neomejeni lastniki |)či »wahre Eigenthiimer«. Prevedba sama je bila sicer po pravkar omenjenem patentu prepuščena prostemu sporazumu strank, način prevedbe pa je predpisan: razlikoval se je povsem od onega, ki je bil na Kranjskem doslej običajen in tudi v kasnejših predpisih previden. Kupnina, ki se je mogla plačati po sporazumu strank naenkrat ali v dogovorjenih obrokih, se je določila s kapitalizacijo letnih zemljiških dajatev, izvršeno po predpisanem vzorcu. Vendar je moral ostati med strankami sporazumno določeni del kupnine neplačan in neodpovedlj i v ter s X% letno obrestovan. Razen tega je moral plačati vsak kupni posestnik, ki doslej še ni bil na kmetiji, primeren lavdemij in še polovico tega, posestniki pa, ki so imeli kmetijo že v zakupu, le polovico. To dajatev utemeljuje patent sam tako, da naj bo gosposki nekakšen nadomestek, ker je takorekoč odstopila lastninsko pravico, ki jo je pridobil podložnik z dedno pravico na kmetiji. Ob premembi se stari ali novi posestnik gosposki le prijavi in plača I glcl. za prepis. Dedni naslednik ne plača ničesar. Ob prodaji pa dobi gosposka 10% kupnine od kupca in prodajalca (»An- und Abfahrt«), pri men ji pa 5% od dosedanjega posestnika. Če je bil kupni posestnik na obrestih ali zemljiški kazni (Grundzins) navzlic izvršbi tri leta v zastanku, je smela gosposka predlagati pri deželnem glavarstvi' dražbo kmetije. To pa je mogel posestnik odvrniti s plačilom do konca dražbe. Razen lega imajo eno leto po dražbi sorodniki v ravni črti do drugega, v stranski do vključno četrtega člena odkupno pravico.70
Komaj dve leti nato so skušali pospešiti prevedbo kmetij tudi na Kranjskem.
v) Prevedba kmetij nu Kranjskem.
/. Poskusi urediti prevedbo l. 1770. in 1771.
28.	L. 1769. je namreč državna gospodarska deputacija (Staatswirtschaftsdeputation) poročala o pogostih primerih odsaditve kmetov na zakupnih zemljiščih in je poudarjala iz tega izvirajoče zle posledice. To poročilo je rodilo dvor-
70	Arliiv notr. min. n n Dunaju, IVTC6 in gcnere Karnten.
ni dekret z dne 31. avg. 1769; ta naroča deželnim vladam treh čeških dežel, da zaslišijo v roku treh mescev deželne stanove, kako bi se najhitreje doseglo, da prepuste zemljiške gosposke zakupne kmetije kmetom v last. vendar pa se pri tem onemogočijo zlorabe. Istočasno je izšla enaka naredim za Štajersko in za Kranjsko. Štajerskim stanovom naslovljena se je izgubila, /ato jim je bil dekret z dne 13. avg.
1769	kasneje še enkrat dostavljen.71
29. Za Kranjsko se nam nalog ni ohranil, niti odgovor stanov z dne 3. nov. 1769. Poznamo ga doslej le v posnetku iz kasnejšega pojasnila kranjskega deželnega glavarja. Po tem se je glasil, da naj gosposke prepuste dosedanje zakupne kmetije kmetom (v kupno pravo) in sicer tako, da dosedanji posestnik za življenja ne plača za prevzem ničesar; pač naj plača novi posestnik iz zapuščine 10% in še primščino v isti višini.
30. Ker drž. gospodarska deputacija tega najbrž zelo kratkega odgovora ni razumela, vprašala je prav takrat na Dunaju mudečega se deželnega glavarja kranjskega Henrika grofa Auersperga za pojasnilo. V pismenem poročilu (24. jan. 1770)7- je dež. glavar najprvo omenil, da gospodarska deputacija stanovskega poročila ni prav razumela. Sestavil ga je za stanove on sam, zato more najlažje razložiti njegov smisel. Za vzgled si je vzel razmere na Štajerskem in na svoji tamošnji gosposki običajne pogoje; prepričan je, da se na ta način prevedba najlažje izvede po namerah cesaričinih. Ne spominja se sicer več besed, ki jih je rabil, vendar poročilo. — ki ga torej Auersperg ni imel pri roki — gotovo ne predlaga, da plača kmet 10% od cele zapuščine, marveč le od zmerne cenilne vrednosti kmetije, kakor je to doslej na Štajerskem izza starih časov običajno. Tako preračunane 10 odnosno 20% pristojbine bi ne bile nikakor previsoke. Nasprotno, v primeri z doslej na Kranjskem navadno primščino bi bile še celo zelo nizke in bi jo torej nikakor ne nadomestile. Znižanje prenosnih pristojbin v predlagani višini (5%) bi imelo slabe posledice. Gosposke
71 A. Moll. Anfiinge, o. c., 153.
72 Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 in genere Krain, k št. 32 ox 1770.
bi namreč nikdar ne privolile, da l>i hi le na dosedanji prim-ščini, na podlagi katere so 1)ile rektificirane in tudi plačujejo dominikalni davek, brez primernega nadomestka iako znatno prikrajšane in bi dobili podložniki na taki podlagi kmetije v kupno pravo. Ko bi pa gosposke po takih pogojili kmetije vendar prepustile, bi gotovo skušale odvrniti grozečo jim škodo na ta način, da bi dale ceniti zemljišča po pravi in najvišji vrednosti. To pa bi povzročilo silno breme za podložnike, ki bi postali nezmožni, plačati kontribucijo.
Auersperg pojasnjuje nato svoje trditve z nekaterimi zgledi; tako n. pr. je radovljiška gosposka jemala za kmetijo A ob vsaki premembi 100 gld. in je bila s to vsoto (1747) tudi reklifici rana. Ko bi se znižala umrli na in kupni denar od 10 na 5%, bi radovljiška gosposka kmetije ne mogla prodati pod 1000 goldinarjev, da bi ne bila oškodovana za prej običajno primščino. Ako pase prenosne pristojbine določijo, kakor je bilo predlagano, na 10%, bo mogla gosposka dati kmetijo ceniti in prodati za 500 goldinarjev ter bo lahko dobila kupca.
Nepoznavalci notranje-avstri jskih pravnih in gospodarskih razmer !>i mogli ugovarjati dvoje: 1. zemljiške gosposke bodo dale navzlic visokim prenosnim pristojbinam kmetije čim višje ceniti, da čim več pridobe na dominikalnih dohodkih. Ta ugovor pa ne drži; kajti v notranje-avstrijskih deželah jamči gosposka za kontribucijo podložnika. Če ta ne plača, j o izterjajo deželnoknežje oblasti od gosposke. Ko bi pa gosposka kmetije previsoko cenila, ne l>i dobila kupcev in bi osiale nenastaujena, pusta. Davke bi pa morala plačati gosposka. S silo se pa na kupno kmetijo ne more nikogar nasaditi, ampak le na zakupno. Zato, da bi morda vsakih 20 let dobila od kmetije 100 ali 30 gld. več umrline in kupnega denarja, se ne bo nobena gosposka izpostavljala možnosti, da bi plačevala za pusto kmetijo daljšo dobo 15 do 20 gld. letno davka. Kajti le na vsakih 20 let se mora povprečno računati s prenosnimi pristojbinami, /ato se tudi s pravnimi osebami: bratovščinami, cehi, cerkvami, samostani itd., če podedujejo ali posedujejo kupna zemljišča, dogovori kupnina in umrlina za vsakih 20 let. Skratka, pravi Auersperg, prenosne pristojbine je treba višje nastaviti, najmanj pa z 10%, sicer zemljiški gospod ne more brez
škode prodajati, krnel pa ne kupiti. Če krnet ne more izhajati, tudi gosposka ne more plačevati ne dominikalnih. ne rustikalnih dajatev. Če pa gosposka nič ne dobi, tudi sama deželnemu knezu ne more plačati. To so same neizpodbitne resnice, poudarja Auersperg iit pristavlja, — kar je za to dobo, za konec IH. stoletja gotovo značilno, — da se ne more niti vladar, ttili njegove dežele, niti plemič niti zemljiški gospodje vzdrževati, če ni blagostanja kmetskega stanu.
2.	Bi se še to lahko ugovarjalo, da bi mogla država zemljiške gosposke silili, da svoja zemljišča nizko ocenijo, jih poceni nasadijo in pa odrediti, da ne smejo več zahtevati kakor 5 ali celo 2% umrline in kupnine. Gotovo bi mogla to storiti. Ali pa bi bilo io pravično, je zelo dvomljivo. Škodo bi imela le državna blagajna.
Slednjič se dež. glavar zavaruje že vnaprej pred očitkom. da govori proii svoji navadi takt) obširno v svojo korist. Sam nima na Kranjskem nobenih zemljišč, od katerih bi mogel prejemati prenosne pristojbine. Njegovo edino stremljenje je. da ima v upravi poverjene mu dežele imovite kmete. Poleg vsega drugega mu je za to željo merodajna njegova lastna udobnost, da se mu ni 'treba ukvarjati z mnogimi izvršbami. Toda ta udobnost se popolnoma sklada s pravo koristjo in blaginjo države.
31.	Državno gospodarsko d e p u t a c i j o so Auerspergova izvajanja prepričala.73 Razbira iz njih tri načela, ki jih je v resnici težje v njih najti: t. da se mora prodaja podložnih kmetij na Kranjskem tembolj podpirati, ker so dosedanje zakupne zemlje obremenjene s tako prim-ščino. po kateri bi bilo pričakovati ugodnejše posestne oblike. Način nizke cenitve in višjih prenosnih pristojbin, ki ga predlagajo stanovi, je v načelu tembolj sprejemljiv, ker se tudi od nižje cenilne vrednosti ne plača višjih obresti kakor \% (mišljena je najbrž 20 letna doba trajanja posesti); 2. da se v izpodbudo podložnikov odpravi dosedanja primščina; 3. da se prevedba zakupnih zemljišč prepusti volji podložnika. Da se odvrnejo gosposke od previsokih ocenitev, je po mnenju gospodarske deputacije najbolj pri-
73	Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 in genere Kruin, k št. 32
ex 1770.
poročljivo, da se njihov postopek objavi vladarju in obč instvu. prav kakor se je to odredilo za češke dežele. V mislih ima referent Johann Bernhard Degelmann točko 3. dv. dekreta z dne 25. jan. 1770 o prevedbi v kupna zemljišča na Češkem.74 Tukaj se odreja, da gosposke polletno naznanijo kupne pogodbe okrožnim uradom, da jih ti v tisku objavijo občinstvu na znanje in v izpodbudo.
32.	V tem smislu se je sporočila kranjskemu dež. glavarstvu ces. odločba o prevedbi zemljišč z dne 8. marca 1770.75 Glasi se, da je vladarica s posebnim zadovoljstvom zaznala namero deželnih stanov, da hočejo sodelovati z vso vnemo na prevedbi zakupnih kmetij. Zato pritrjuje stanovskim predlogom; pričakuje pa, da si bodo prizadevali v svojo lastno korist, da se kmetije, ki jih prepuste v last. kolikor možno nizko ocenijo. To naj sporoči dež. glavarstvo stanovom in hkrati v deželi razglasi, da naj zahteva vsak podložnik od svoje gosposke vkup ali lastnino podložnih hiš in zemljišč, ki jih poseduje po zakupnem pravu. Gosposke pa naj bodo pripravljene, da mu jih dado z vsemi, pravo lastnino tvorečimi pravicami in to za najprimernejšo cenilno vrednost, ki daleko ne dosega njihove prave notranje vrednosti. Če se prememba ne izvrši za življenja podložnika, dosedanji posestnik ne plača ničesar. Pač pa se mora plačati po njegovi smrti iz njegove zapuščine kot umrlina 10% prave cenilne vrednosti; ta naj ostane nespremenljiva, izvzemši tehtne razloge, ki jih morajo gosposki nadrejeni okrožni uradi naznaniti deželnemu glavarstvu. Prav tako pa naj i novi posestnik plača 10% za kupno pravico. Isto dajatev je treba plačati tudi v prihodnje pri vsaki premembi; preneha naj pa popolnoma dosedanja primščina.
Razume se pa seveda samo po sebi, da morata, če se izvrši prevedba že za življenja dosedanjega posestnika, plačati gosposki tako (a. kakor tudi novi posestnik vsak gori navedenih 10%. V primeru plačilne nezmožnosti ima ta znesek vedno prednost pred ostalimi zasebnimi terjatvami.
Hkrati pa vladarica pričakuje, da naznani gosposka vsako prevedbo z navedbo cenilne vrednosti prevedenega zem-
74	Karl Griinberg, Die Bauernbefreiung, o. c., 11., 313.
76	Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 in genere Krain, k št. 32 ex 1770.
Ijišča kot uradno zadevo, torej koleka prosto, nadrejenemu okrožnemu uradu, la naznanila naj okrožni uradi pošiljajo vsakega pol leta deželnemu glavarstvu. To naj povzame iz njih kratke podatke z navedbo cenilne vrednosti vred, jih v časovnem redu da v tisk in razglasi. En izvod naj pošlje dvorni pisarni na znanje in v upoštevanje onih, ki se bodo odlikovali s svojo patriotično vnemo.
Cesarsko odločbo je deželno glavarstvo objavilo v tiskanem razglasu z dne 20. apr. I770.7" s pristavkom, da naj skušajo zemljiški gospodje sodelovati v svojo lastno korist pri uresničenju cesaričine namere.
33. Ta dv. dekret se bistveno sklada z onim z dne 25. jan. 1770, ki je bil izdan v istem predmetu za Češko.77 Po vsebini se razlikujeta le v tem, da kranjski patent v smislu stanovskih predlogov natančno določil pogoje prevedbe in s tem prenosne pristojbine, dočim češki patent te prepušča domenku gosposke s podložnikom in prvim zgolj priporoča, da dovolijo kmetu kolikor možno velike olajšave glede pogojev in plačilnih rokov.
34. Vendar je ostal dv. dekret z dne 8. marca (20. apr.)
1770	na Kranjskem popolnoma brez vpliva.
Najbrže, ker ni bilo ukazanega prvega polletnega poro-ročila, se je (21. jan. 1771) naročilo dež. glavarstvu, da poroča. koliko zakupnih kmetij je bilo prevedenih v kupne. Zdi se. da se deželno glavarstvo za to doslej ni mnogo zanimalo. Naročilo je še le poročila od vseh okrožnih uradov.7S
35. Postojnski okrožni glavar (Pompeo grof Bri-gido) sporoča, da je vse posestnike imenj (Giiltenbesitzer) obvestil o dv. dekretu z dne 20. apr. 1770. En del zemljiških gospodov sploh nima kaj ukreniti, ker je na Notranjskem (to velja pač le za zastavljene gosposke) večina zemljišč kupnih. Drugi del gosposk, ki imajo še zakupne kmetije. pa zatrjuje, da so itak večkat z javnimi oklici predlagale prevedbo. Toda noben podložnik se še ni javil; najbrže zaradi tega, ker jim na večinoma slabi zemlji ni mnogo
76 Arhiv pri Nar. muzeju v Ljubljani, fasc. XXXIX. stanovskih spisov, ud št. 126. (Zato so ta dv. dekret citira navadno /, dnem 20. apr.)
77 Karl Griinberg', Die Bauernbefreiung, o. c., II., 313.
78 Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 in genere Krain, k št. 48 ex Julio 1771.
ležeče. Gosposka mora bili marveč vesela, da sploh dobi za lake kmetije posestnika. Ti, ki žive večinoma od obrti ali od prevozništva, ki na Notranjskem cvete, se za prevedbo ne potegujejo. Najmanj bi to storili pod razglašenimi pogoji 20% prenosnih pristojbin, zlasti ker vidijo, da bo morala dati gosposka zakupne kmetije, če jih hoče imeti obdelane, njihovim dedičem zastonj. Pač pa izjavlja večina gosposk, da bodo rade dale kmetije po kupnem pravu, če bo to kdo zahteval, in to še pod pogoji, ki so za kmete ugodnejši nego oni, ki jih določa dvorni dekret.
N o v o m e š k i okrož. glavar (Janez N. Karel pl. Claffe-nau) poroča, da je z okrožnico objavil razglas dež. glavarstva z dne 20. apr. 1770 brez vsakega uspeha. Ponovil bo to brez nade na boljši uspeh. Kajti dolenjski kmet zapusti večkrat celo vinograde, ki še bolj odgovarjajo njegovim nagnjenjem nego navadna zemljišču, čeprav jih ima v popolni lasti.
L j ubij a nski okrožni glavar (Franc baron Apfalte-rer) pa pravi kratko, da je bila njegova okrožnica popolnoma brezuspešna.70
36. Kranjsko deželno glavarstvo je sporočilo le izjave okrožnih glavarjev državni gospodarski deputaciji. pripominjajoč, da je iz njih povzeti, da je na Notranjskem in Dolenjskem le odpor kmetov ovira prevedbe. Priporoča, da počaka cesarica še eno leto. Če še to poteče brezuspešno, naj ukrene, kar bo potrebno, da se prisilijo gosposke k prodaji. podložniki pa izpodbodejo k nakupu.80
37. Državna g o s p o d a r s k a d e p u i a c i j a je pritrdila (junija) naziranju deželnega glavarstva, pristavljajoča. da bi bilo temu naročiti, naj po preteku roka, ki si ga je samo stavilo, sporoči nove predloge, uvažuje natančno razloge, ki bi utegnili napraviti prevedbo za podložnika neprijetno ali težavno.81
79	C) podobnem nerazpoložen.ju kmetov proti prevedbi v čeških deželah gl.: K. Griinberg, Die Bnuernbefreiung, o. e„ !., 254; na Pruskem gl.: Georg Friedrich Knupp, Die Buuernbefreiung u. der Ursprung der Landarbeiter in den hltcren Tlieilen Prcusseus, (1927). I., 87 sl.. 107, 121.
so Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 in genere Krain k št. 48 ex Julio 1771.
81	Prav tam.
38. Cesar Jožef II. pa je še kot sovladar napisal naj višjo odločbo, da naj kranjsko deželno glavarstvo skrbno premišljuje o tem, kaj bi moglo izpodbosti podložnika, da bi hotel pridobiti v last kmetijo, ki jo poseduje.82
II.	Vzgledi prevedbenega patenta za Koroško z dne 13. novembra 1772.
39. Dobro leto nato je cesarica izdala za Koroško važne odredbe glede prevedbe zakupnih kmetij; te so dale nov povod, da se je to vprašanje za Kranjsko vnovič načelo.
Ker namreč patent z dne 3. avg. 1767, po katerem naj bi se, kakor smo že prej navedli, koroške zakupne kmetije polagoma spremenile v kupne (v takozvane »Eigenthume«), ni imel uspeha, se je cesarica po zaslišanju koroških dež. stanov in po nasvetu dež. glavarstva odločila, da s 1. jan. 1773 za večne čase odpravi zakupništvo v vsej koroški deželi. Po ces. patentu z dne 13. nov. 1772.83 imajo odtlej vsi doslej zakupni kmetski posestniki brez utesnitve pravico, označiti pred svojo smrtjo naslednika izmed potomcev, ako pa teh ni. izmed drugih sorodnikov. V primeru intestat-nega dednega nasledstva pa deduje najbližji krvni sorodnik. Če bi tii ne bil sposoben za gospodarstvo, se sme kmetija prodati. Kmetija more torej gosposki le takrat zapasti, če ni niti stranskih sorodnikov. V svrho primerne odškodnine zemljiške gosposke naj se mesto cenitve zemljišča seštejejo primščine ob treh zadnjih posestnih spremembah, kakor so razvidne iz knjig (Gefallsbiicher), in ta vsota vpiše v zemljiško knjigo, ki naj se napravi. Od te nezvišne vsote naj plača podložnik gosposki le tretji denarič (»dritten Pfenig«). Gosposka, ki bi sprejela višje nastavljeni znesek, naj plača štirikratni previšek kot kazen v sklad za škode po požaru, ujmah in povodnji. Ob smrti podložnika naj se zemljišče po sosedih vestno ceni in zapuščina proli plačilu zapuščinskih dolgov in pristojbin prisodi dedičem. Gosposka
R2 Prav tam. »Hat tlie krainische Lan(loshauptmannschaft von nun an auf die Mittcl den sorgfiiltigen Bedacht zu nclimen, welche den Unterthan zur Erwerbung des Eigenthums dcr besitzenden Griinde anzueifern vermogen. — Joscf Coreg. m. p.« h:i Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 JO.
n
ima pravico le na tretji denarič, na zmerno pristojbino za napravo listine in sicer 2 gld. od hube, 1 gld. 30 kr. od listine in 1 gld. od kajže; inventurna pristojbina pristoja gosposki tudi v prihodnje le od premične imovine.
Posestnikom več ali tudi le ene velike kmetije je dalje dovoljeno, da delijo zemljišča in na teh bremeneče davščine ter naselijo tukaj svoje otroke. Za to delitev morajo zaprositi pri gosposki, ki naj jo izvrši po gospodarskih vidikih.
Prihodnjim posestnikom kupnih kmetij je dovoljeno, da jih smejo zadolžiti.
Zemljiški gosposki je v primeru prodaje kupne kmetije ceteris paribus pridržana pravica prvenstvenega nakupa (Einstandrecht). Vendar naj deželno oblastvo pazi, da zemljiške gosposke ne potegnejo nase preveč takih zemljišč, ki ostanejo itak rustikalna, da prebivalstvo s tem ne trpi škode. Slednjič se določa, da se v prihodnje tudi nobeno dominikalno zemljišče ne sme dati več v zakup (Freistift).
40. Za Koroško izdani patent je bil poslan z dv. dekretom z dne 14. avg. 1773. guberniju za Štajersko in deželnemu glavarstvu na Kranjskem s pripombo, da bi bilo cesarici ljubo, ko bi se na Štajerskem in Kranjskem prevedle kmetije v kupne, kakor se je to na Koroškem z dobrim uspehom zgodilo.
41. Kranjski stanovski odbor (die im Aufi-schuss versammelten ... Landstande in Krain) je odgovoril (20. sept. 1773) odklonilno.84
Cesaričina želja ima dvojen namen: da podložnika čimbolj izpodbode k obdelavi zemlje in pospeši pomnožitev prebivalstva. Na prvo se na Kranjskem itak že doslej dovolj ozira. Ker vidi podložnik, ki ima kmetijo po zakupnem pravu, da se izključujejo sinovi le iz posebnih razlogov od nasledstva v zemljiško posest, smatra to za svojo in jo z vso marljivostjo obdeluje. Potem pa tudi vsako primsko pismo izrečno določa, da mora kmet na polju in na zgradbah vzdrževati vse v porabnem stanju (»stift und paulich«), ker
84	Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 JO, št. 31 ex Febr. 1774 (v aktu dvorne pisarne). — Prim. za Štajersko: A. Mell, Anfiinge, o. c., 156 sl.
bi sicer izgubil svoje pravice. Ko bi pa postal kmet s kupno pravico bolj gospodar nad svojini zemljiščem, bi trpela obdelava, ker bi bil kupni posestnik prost vsake obveze.
Glede obljudenosti je namera vladarice že dosežena. Kranjska je nesporno zelo obljudena; v deželi je le malo ali nič pustot, nastanjeni in obdelani so v velikem delu tudi prej z gozdovi porasli hribi in griči; posebno izza vojaške konskripcije je bilo zgrajenih mnogo novih kajž.
K posameznim točkam koroškega patenta, ki naj bi služil kot vzorec, pa pripominja stanovski odbor, da bi bilo za zemljiške gosposke zelo težko, ko bi svojo lastninsko pravico za vedno izgubile, pa bi ne dobile za to odslej skoro nobene kupnine.
Določilo o nasledstveni pravici kmeta je v § 1. patenta tudi tako nejasno, da se bo le malo podložnikov potegovalo za kupno pravico. Sploh je na Kranjskem in tudi na Koroškem težko ugotoviti dedno pravico, ker se večina podložnikov imenuje po svojem bivališču. Mnogi še ne vedo povedati svojega priimka (!); veliko kmetov se izgubi po službah. po obrtih in pri vojakih. Zato bi se v primeru, če ni rodnih dedičev, težko oglasil za kmetijo oddaljenejši sorodnik; kajti bil bi v vedni nevarnosti, da se oglasi bližji, ki bi ga spodrinil. Ta negotovost bi jih največ odvrnila, da bi se potegovali za kmetijo. Imelo bi to kvarno posledico, da bi ostalo mnogo kmetij nenastanjenih.
Drugič bi bilo po koroškem patentu težko določiti prim-ščino, ne da bi se prikrajšala gosposka. N. pr.: podložnik A je dal l. 1750. primščino 40 goldinarjev; njegov naslednik 1. 1760.. ker so se cene dvignile, 50 goldinarjev; in tega naslednik 1. 1770. 60 gld. Skupaj znašajo te primščine tedaj 150 gld. in tretjina 50 gld. Tako bi bila gosposka v primeru k zadnji primščini za vedno prikrajšana za 10 gld. Pomisliti je tudi treba, da so doslej za kmetije, pri katerih so se poslopja uničila, za take s pusto zemljo in posekanimi gozdovi računale male, za prazne, po požaru ali povodnji uničene pa sploh nobene primščine. Iz tega se vidi, od kako različnih okolščin je odvisna primščina in kako zelo bi bilo v škodo gosposke, ko bi se morala določiti vedno s tretjino zadnjih treh primerov. Odslej so jemale od donosnejših kmetij višjo primščino, da so se mogle tembolj ozirati na revnejše. Po
novi uredbi, bi to ne bilo več mogoče. Svo je gospodarstvo bi začel revež že z bremenom in bi bil izpostavljen nevarnosti popolne gospodarske propasti. Sedaj pa se večkrat dogaja, da dajo gosposke zemljišče brez primščine, samo da morejo kmeta nasaditi na zemljišče.
Če naj se kmetija ob smrti posestnika, kakor predvideva § 3. koroškega pat. ceni in vrednost deli, bo težko dobiti kmeta, ki bi jo hotel prevzeti. Kajti redko znaša dedni delež novega posestnika toliko, kakor prevideni kupni denar. Uvaževati pa je še treba druga bremena, ki jih mora posestnik nositi: primščino, dajatve, vojaško priprego, tlako, cestna dela, straže, dela pri zidavah, škode po požaru, povodnji in ujmah. Te težave so že same po sebi dovolj velike, da jih ni treba še pomnoževati.
Dočim se zdijo doslej navedeni stanovski ugovori precej prisiljeni, malo prepričevalni in deloma manj razumljivi, je ugovor proti razdelitvi kmetij (§ 4.) kaj zanimiv. Stanovi poudarjajo namreč veliko škodljivost te točke za vojaško konskripci jo. Kajti po tedanji vojaški uredbi, je bil vsak nastanjeni posestnik (»riicksassiger Possessor«) oproščen vojaščine. Zato se je bati, pravi stanovski odbor, da bo oče iz očetovske ljubezni in Isplošne mržnje pred vojaškim življenjem skrbel, da porazdeli svojo kmetijo tako, da bodo vsi njegovi sinovi, zlasti oni, ki so za vojaščino sposobni, posestniki hiš. To bo imelo za posledico, da bodo v deželi le majhni in malo premožni posestniki. Na Kranjskem se vidi že sedaj vsak dan kako vstaja iz tega razloga veliko število kajž.
Slednjič bi (§ 5.) imelo dovoljenje neomejenega zadolževanja najbolj žalostne posledice za podložnike.
Iz teh razlogov misli stanovski odbor, da ne bi bilo v korist ne gosposke, ne podložnikov, ko bi se uvedel na Koroškem odrejeni način prevedbe. Za to po njegovem mnenju tudi ni treba niti razpravljati o načinu, kako bi se priredil za Koroško izdani patent za Kranjsko.
Poudarjajoč, da je na Gorenjskem in Notranjskem, posebno v pazinskem okolišu, potem na Vipavskem že itak mnogo kupnih kmetij, prosijo stanovi, naj se ostalim kranjskim podložnikom, ki se hočejo za svoje nasledstvo še bolj zagotoviti, pusti na voljo, da prevedejo svoje kmetije na do-
slej že pri mnogih gosposkah običajen način; pri tem jim ni nikdar delala nobena gosposka nikakih težav.
42. Deželno glavarstvo je (24. sept. 1773) predložilo dvorni pisarni izjavo stanovskega odbora s poročilom,85 da jo smatra za tako trdno utemeljeno, da se ž njo popolnoma strinja.
43. Štajerski stanovi so se enako kakor kranjski izrekli proti priredbi koroškega patenta, ker bi bilo za gosposke preveč bridko, ko bi morali dajati kmetije v kupno pravico brez kupnega denarja. Tudi je deželna uredba na Koroškem povsem drugačna kakor na Štajerskem. Tukaj se jemlje od zakupnih kmetij (Miethuben) primščina le na nekaterih gosposkah, ki mejijo na Koroško. V tem vidi stanovsko poročilo tudi bistveno razliko med koroškim »Frei-stift« in štajerskim »Mietgrund«. Sicer pa bi bilo za Štajer-jersko že prekasno uvajati prevedbo po koroškem vzorcu. Že pred prvim nalogom 21. jan. 1771 je bilo na Štajerskem prevedenih več tisoč zakupnih kmetij v kupne. Izza te dobe se je prevedlo 1. 1771. 399 kmetij, izza 1. 1772. pa 2114, skupaj tedaj v zadnjih letih 2513 kmetij.8"
44. Na ta poročila je dvorna pisarna (29. jan. 1773; ref. dvorni svetnik Curti) utemeljila svoj predlog cesarici. Pravi, da vladarica, ki je tako zelo pravična, ni nikoli nameravala s silo uvesti kupno pravo v posameznih deželah. Na Koroškem so stanovi sami privolili v prevedbo; prostovoljno se vrši prevedba v čeških deželah. Bilo bi torej tembolj premisleka vredno, ko bi se hotelo na Štajerskem in Kranjskem drugače postopati. Neprerečno so zemljiške gosposke v teh deželah lastnice zakupnih kmetij in so torej upravičene, da jih dajo v zakup ali pa v kupno pravico, le da se kmetje h kupu ne silijo ali ne oškodujejo. Tudi je na Kranjskem in zlasti na Štajerskem že itak veliko število kupnih kmetij. Zato misli dvorna pisarna, da bi bilo v obeh deželah prepustiti prevedbo zgolj prostemu sporazumu med gosposko in podložnikom brez vsake sile in izrabljenja. Kranjskemu dež. glavarju naj se ob tej priliki naroči, da to
85	Prav tam.
88 Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 JU k št. 31 ex Febr. 1774 (v poročilu dvorne pisarne).
zadevo pri stanovih po možnosti pospeši in pošilja tako, kakor se godi to na Štajerskem, brez poziva vsako leto cesarici seznam izvršenih prevedb.
Slednjič želi dvorna pisarna, da se dovoli cerkvenim beneficijem in imetnikom fidejkomisov vsprejemati kupni denar za vkupljene kmetije, le da se podložniku ne popusti zato na tlaki in drugih dominikalnih dajatvah, s čemur bi se oškodoval beneficij ali fidejkomis. Tudi ti naj se okoristijo s prednostmi bolje obdelovanih kupnih kmetij; sicer ne bodo pospeševali prevedbe kmetij.
Tem predlogom dvorne pisarne je cesarica povsem pritrdila (12. febr. 1774).87
III.	Prevedbeni patent z dne 2. avgusta 1782 po postanku in vsebini.
45.	Hkrati s patentom o odpravi nevolj ništva na Češkem, Moravskem in v Šlezi ji je izdal cesar Jožef II. 1. nov. 1781 za te dežele nov patent tudi o prevedbi zakupnih v kupne kmetije (Grundeinkaufungspatent). V svojem uvodu pravi ta patent, da postane po odpravi nevoljništva prevedba kmetij v kupne i za kmeta i gosposke tem nujnejša in važnejša, ker obe odredbi pospešujeta blagostanje kmetov, s tem pa tudi koristi gosposk, ko so ji dajatve z zboljšanjem kmetskega
87	Arhiv notr. min. nu Dunaju, IV. K. 6 in genere Steiermark. Na-redba dež. gluvarstvu: »Allerhdchst Ihro Miivth hatten auf beschehenen gehorstcn Vortrag desselben unterthiinigsten Bericlit von 24. Sept. vori-gen Juhrs, die Kaufrechtmachung der Miethgriinde betreffend allergdst resolviret, dali dic Vervvandlung der Mieth- in Kaufrechts-Griindc lcdig-lich der freywiliig und von allen Zwang und Bevortheilung cntfernten Einverstandnis des Herrn und Unterthans zu Uberlassen seye, jedoch hatte das Gubernium das Verzeichnis der in Kaufrecht verwandleten Griinde alte Jalir von denen Behorden abzufordern, und nacher Hof einzusenden.
Ferneres gestatten Allerhochst dero dass ein Pfarrer, Beneficiat und Fidei-Commiss-Inhaber dcn fiir den Miethgrund mit ganz freywillig Einverstandnis des Unterthans gehobenen Kaufschilling, im Fali etwa durch ein erhčihendes Kaufspretiuni dem Kiiufer an Roboth oder anderen dominical-prestationen kein Nachlass gescliieht und <lie Fidoi-Comiss-Herrschaft an Einkunften nicht zuriickgesetzt wird, allerdings zueignen konne.«
položaja bolj gotove.88 Izhajajoča iz teli vidikov, je vlada želela, odpraviti nevoljništvo tudi v notranje-avstrijskih deželah. Poslala je oba za češke dežele izdana patenta štajerskemu guberniju (19. nov. 1784)., da se po zaslišanju deželnih stanov izjavi, če se more tudi na Štajerskem na enak ali na podoben način postopati.80 Za Kranjsko najbrž enako naročilo dež. glavarstvu ni ohranjeno. Vendar moramo iz poročila dež. stanov (30. maja 1782) sklepati na tako vsebino.00
46.	Kranjski stanovi so odgovorili v svojih poročilih dne 12. febr. in 19. marca 1782, ki pa nista ohranjeni. Ker se dvorna pisarna s prvim poročilom ni zadovoljila in zahtevala odgovor (3. marca 1782) od točke do točke poslanih obeh patentov, so poslali stanovi novo obširno mnenje (30. maja).01 Glede prevedbe kmetij pravijo (predsednik stan. odbora Seifrid baron Gušič in poročevalec J. N. grof Auersperg), da sicer ni dvoma o njeni koristi za oba dela. Toda na Kranjskem je še daleč do izvršitve; to je razvidno že iz poročil okrožnih uradov iz 1. 1771.02 Uboštvo kmetov, neenaka kakovost hub, ki so pa enako obdavčene, v teh časih razširjeno zanikanje gospoščnih pravic, pogosta krajevna oddaljenost gosposk, so veliki kamni spodtike pri izvedbi te akcije. Le eno je gotovo — pravijo stanovi trpko ironično, — če bodo lavdemiji ali odpravljeni ali le znižani, se bo vprašanje samo rešilo; kajti v tem primeru se gosposkam ne bo več splačal ne trud ne stroški, da bi imele z rednimi in izrednimi davki tako obremenjene podložnike, še manj, da bi zanje za te jamčile, sploh da bi posedovale vobče še kako posestvo ali gosposko v deželi. Razen tlake, nizke kazni in neznatnih »malih pravd«03 gosposki v kratkem ne bo preostalo drugega nego »palica beraška«.
88 Karl Griinberg, Bauernbefreiung, o. c., II., 391 sl., kjer je priobčeno tudi celotno besedilo patenta.
88	A. Mell, Anfiinge, o. c., 174; Polec, o. c.; ZZR IX., (1932/33), 193.
80 J. Polec, o. c., ZZR, IX., (1932/33), 193.
81 Prav tam; poročilo v arhivu notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 in genere Krain, k št. 23 ex Julio 1782.
82 Gl. str. 159, 160.
83 »Mala pravda« (Kleinredite) v spisih komisije za zemljiško odvezo v sodnem okraju Podgrad in Ilirska Bistrica (n. pr. med podgrajsko
Ker določa § 1. patenta za češke dežele, da smejo posestniki kupnih kmetij sicer svoja zemljišča uživati, zastaviti, prodati in zamenjati, toda izvzemši lako zvana hišna zemljišča, ni načelnih pomislekov proti § 2. tega patenta. Ta določa, da kmeije niso dolžni prositi gosposko za dovoljenje, dči najamejo dolg; vendar se ne smejo zadolžiti preko dveh tretjin, sicer jih sme gosposka odsaditi. Seveda hi pa bilo po mnenju stanov za Kranjsko bolj priporočljivo, da so gosposke obveščene o početju svojih podložnikov. Kajti v takih primerih pride kaj rado do prepirov in iz teh izvirajočih pravd. To pa je na Kranjskem za kmete tem usodnejše, ker leže gosposke zelo ekscentrično in ni v najoddaljenejših vaseh vaškega sodnika. — Prav tako ni pomisleka proti § 3. češkega patenta, določajočemu, da se vknjižijo dolgovi le na zahtevo upnika. Že doslej je bilo gospo-skam povsem enako, če in kako se hočejo kmetski upniki zavarovati. H hiši spadajoča zemljišča, na katerih imajo gosposke interes, so pa po § 2. pat. itak extra commercium kmeta in se torej tudi ne bodo smele obremeniti.
47.	Deželno glavarstvo meni v spremnem poročilu (4. jun. 1782), da je prevedba kmetom zajamčena že po dv. dekretu iz 1. 1770., če se za to javijo. Gosposke so k tej pripravljene, toda podložniki se je branijo. Ne znajo ceniti vrednosti lastnine, zlasti ker so gosposke prisiljene, da jim prepustijo hasnovanje zakupnih kmetij proti plačilu samo deželnoknežjih in gospoščnih urbarjalnih dajatev, ne da bi jim bilo treba plačati kupnino nadomestujoči kupni denar ali umrlino, ali pa proti plačilu v različni višini določene primščine, Na Kranjskem bo torej mogoče doseči uspeh le, če se bo neopaženo posredno uporabljalo nekoliko sile. Za najbolj učinkovito tako sredstvo smatra dež. glavarstvo določilo, da se le na kupnih kmetijah nastanjeni rodbinski glavarji in prvi sinovi oproste vojaščine; na zakupnih pa.
gosposko in prebivalci Podgrada sklenjena poravnava z dne 5. X. 1863: »die... als Gegenleistiuig fiir den Gcnuss der auf den ... Griinden haf-tenden Holzungs-, Weide- u. Striiubezugsrechte unter dem allgemeinen Namen Mala prauda bekannte Gibigkeit.. .< — Gl. tudi odloke min. komisije za zemljiško odvezo v Istri, št. 611/1852 in namestništva v Trstu, št. 1889 in 14349/1050 ex 1860, sedaj v drž. arhivu [r. archivio di stato] v Trstu).
da se oprostita sicer tudi dve osebi, potrebni za obdelovanje; vendar naj bi bilo tukaj prepuščeno gosposki, da odloči, katerega rodbinskega člana hoče oprostiti. Kmet, ki nima lastnine, ni tako zvezan z državo in splošno blaginjo kakor lastniki zemljišč, torej tudi ne zasluži istega obzira pri obdelavi zemlje.
Proti posameznim določilom češkega patenta tudi dež. glavarstvo nima ugovora. Misli le, da so v § 1. od prostega razpolaganja vkupljenega posestnika izvzeta »hišna zemljišča« (Hausgriinde) istovetna s kranjsko »hubo«. V tem smislu bi bilo torej treba, da se v patentu za Kranjsko prvi izraz nadomesti z drugim. Glede ostalih dveh točk pa deželno glavarstvo misli, da je stvar posojilodajalca, da skrbi za svojo varnost.04
48. Dvorna pisarna (23. jun. 1782) se izreka proti predlogu dež. glavarstva, da se uporabi čeprav le rahla posredna sila. Kajti vladar se je že pri razpravi o češkem patentu izrekel, da se kmet ne sme siliti, da kupi svojo kmetijo; obveže naj se le gosposka, da jo prepusti na kmetovo željo za primerno kupnino.05 V ostalem se pa popolnoma sklada z izjavo dež. glavarstva, da proti vsprejemu določil §§ 1. do 3. češkega patenta za Kranjsko ne bi bilo ugovarjati.
Sestave ces. patenta pa dvorna pisarna ne namerava poveriti deželnim oblastvom, marveč ga hoče, kakor tudi patent o odpravi nevoljništva, o kateri se je sočasno razpravljalo, sestavili takoj po cesarski odločbi sama.
49. V obeh predmetih je odločil tudi cesar v isti odločbi in glede prevedbe kmetij pritrdil mnenju dvorne pisarne.00 Ces. patent je datiran z dne 2. avg. 1782; izšel je v nemščini in slovenščini.87 Sestavljalcu ni delal mnogo preglavic. Kajti sklada se skoro prav dobesedno s pat. za Češko z dne 1. nov. 1781. V glavnem so le tuji izrazi češkega patenta: »Dominien« (odst. 2. in 3.) in »Consens« (točka 3., odst. 3.) ponemčeni v »Grundobrigkeiten« in »Bewilligung«. Ostal
01	Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 k št. 23 cx Julio 1782.
05 Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 k št. 27 ex Aug. 1782.
011 J. Polec, o. c., ZZR., IX., (1932/33), je navedena celotna odločba;
IV.	K. 6, an Nr. 23 ex Julio 1782, v arhivu notr. min. na Dunaju.
97 Besedilo patenta gl. v Dodatku.
pa je izraz: »zu den Hausern gehorige Griinde« (§ 2.), o katerem je že dež. glavarstvo opozarjalo, da ne odgovarja našim razmeram; ostala pa sta tudi po nemški terminologiji v čeških deželah, ki rabi »eingekaufte Griinde« za kranjske »Kaufreclitsgriinde«, izraza »Einkauf« (predpredzadnji odst.) za »Kaufrechtmachung« in »eingekaufte Unterthanen« (predzadnji odst.) za na Kranjskem običajne »Kaufrechter«. Zato se nam zdi, da sta tudi »vkup« in »nevkupljeni kmetje« v slovenskem prevodu zgolj le prevedena in komaj pri nas udomačena izraza.
Vsebinsko pa znači patent z dne 2. avg. 1781. za Kranjsko napredek. Prej je bila odsvojitev vsakega vkup-ljenega zemljišča odvisna od privoljenja zemljiške gosposke;08 po členu 1. pa pristanek gosposke ni več potreben. Seveda ima to določilo važno izjemo, ki njeno uporabnost zelo zmanjšuje; kajti izključena so k hiši, pri nas h gruntu samem spadajoča in od tega nedeljiva zemljišča (»hubteilige Griinde«), Popolnoma prosto razpolaga torej kmet, seveda s pridržkom zemljiške podložnosti in iz teh izvirajočih obvez in dajatev, le z lestino (Oberlandgriinde).00 Prav tako je napredek prostost zadolževanja (§ 2.), ker je bil prej podložnik tudi glede lega navezan na pritrdilo gosposke. Splošna prepoved zadolžitve preko dveh tretjin pa je utesnitev, ki je bila pri nas tuja; zato so jo tudi težko prenašali. Kakor bomo skoro videli, je bila ta prepoved komaj par let v veljavi.
IV.	Zdmžitcv dosedanjih naredb o prevedbi kmetij na Kranjskem v patentu z dne 3. julija 1788.
50.	Vnovič je oživelo vprašanje prevedbe kmetij, ko so se osrednje oblasti na vedne pritožbe podložnikov raznih dežel bavile z ureditvijo gospoščnih pristojbin, to je uradniških taks in prenosnin za kmetska zemljišča, primščine in lavdemija. Te so bile, kakor sino videli pri vseh poskusih urediti prevedbo kmetij, s tem vprašanjem najožje povezane. Zato je kaj naravno, da je stopila tekom dolgoletnih razprav o ureditvi teh pristojbin, ki so se vlekle izza 1. 1766.
08	Prim.: J. Polec, Svobodniki na Kranjskem, o. c., 39, 40.
89	Glej o tem pomenu: j. Kelemina, Pravne starine slov. v filološki
luči, o. c., 67 pod »lastina« (po Grimmu »tlberland, das nicht zum unteil-
baren Gut gehbrt, durcli Kauf oder Erbschaft zu diesem kam«).
v pozna osemdeseta leta 18. stol., prevedba kmetij v kupna zopet na plan.100
51.	Za našo deželo je sprožila to zadevo v teku razprav o ureditvi gospoščnih pristojbin krajša spomenica Kajetana grofa Auersperga,101 ki se nanaša predvsem na Kranjsko. Take spomenice, potekajoče večinoma od podložniških odvetnikov in še več od uradnikov, so bile takrat zelo pogoste v perečih kmetskih vprašanjih,102 zlasti uradniki so hoteli vzbuditi pozornost cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II., ki sta se osebno zanimala za ta vprašanja; odvetniki pa so upali na zaslužek. Značilne so bile te spomenice tudi po vsebini; poleg konkretnih predlogov vsebujejo teoretična filozofsko-gospodarska razmotrivanja v duhu tedanjega časa. S takimi splošnimi mislimi začenja deloma tudi Auersperg svojo spomenico.
Na čelu svojih izvajanj postavlja troje misli. Prva je, da more država od gosposke kar zahtevati, da odstopi kmetu lastnino kmetije proti odškodnini, ki je sicer nihče ne odreka. Druga pa je ta. da se kmeta močno obremenjajoče primščine in lavdemi ja zaradi starih gospoščnih pravic sicer ne more odpraviti, pač pa se jih sme spremeniti v letne dajatve. Slednjič da se mora ravnati s podložniki različno po njihovi imovini in dobroti zemlje.
Že tako dolgo zaželjene prevedbe zakupnih kmetij doslej vedno ni toliko preprečila nezmožnost podložnika, kmetijo kupiti, kot njegova brezbrižnost za potomce in pomanjkanje vere v koristi lastnine; ni je onemogočila pro-tivnost zemljiških gosposk proti prodaji, marveč njihove pretirane zahteve. Na Gorenjskem so gosposke, ki zahtevajo 2000—3000 gld. za kmetijo; tako pretirane so kupne cene povsod. Prevedba zakupnih kmetij pa ni le za oba dela neškodljiva. marveč koristna in jo zahteva blaginja države. Zakaj torej ne bi bila ta razsodnik med trmo enega in neumnostjo drugega? Kup mora biti po naravi pogodbe neprisiljen in prost; to je res načelo civilnih zakonov. Prav
100 A. Mell, Anfiinge, o. c., 81, 163.
101 »Kaufrechtmachung der Miethuben und Abolierung der Ehren-und Empfanggelder.«
105 N. pr. Karl Griinberg, o. c., passim.
tako pa je resnično po političnih postavah, da mora državljan svojo voljo podrediti splošni blaginji, zlasti če vodi ta sila z očetovsko skrbjo le njegovo slabo voljo in samogla-vost v njegovo dobro. Taka pa bi bila sila gotovo v tem primeru. Vladar je torej upravičen, da zaukaže prevedbo zakupnih kmetij, pa bi bilo pod katerimi koli pogoji. Prostovoljnega sporazuma ne sme pričakovati; čakal je že itak tako dolgo. To žele tudi pametnejši med prizadetimi, kakor je Auersperg slišal od mnogih. Le bojazen, da se osovraži jo, jili odvrača, da bi to javno priznali.
Po teh splošnih opazkah prehaja spomenica h konkretnim predlogom. V bistvu se tičejo vsi višine in načina plačila kmeta zemljiški gosposki: a) ob prevedbi kmetije v kupno; b) ob prodaji kupne kmetije po dosedanjem posestniku drugemu podložniku; c) ob smrti posestnika. — Za določitev kupnega denarja ob prevedbi se Auerspergu zdi, da je za oba dela in za vsak primer najbolj pravično, če se kmetija nepristransko oceni in plača kmet deseti del cenilne vrednosti za kupnino. Zakaj ne cele, pravi Auersperg, bo zaklical marsikateri lakomnik. Na to odgovarja: ker je podložnik ne more plačati; zemljiški gospodje pa se brez škode lažje poplačajo z večnim lavdemijem. Ako bi podložnik kupnino popolnoma izplačal, bi nič več ne mogli terjati, s tem bi tudi gosposko za potomce oslabili. Izgube pa gosposke nimajo, če kupi podložnik kmetijo na predlagani način. Kajti tudi zakupnika ne morejo poljubno odsaditi in nimajo več pravic do tega kakor do posestnika kupnega zemljišča. Za to, da more reči podložnik le: »zemlja je moja«, plača dovolj in zemljiška gosposka dobi dosti.
Auerspergu se ne zdi neprimeren ta-le predlog: Podložnik, ki proda prvič in to z velikim dobičkom kupno kmetijo, ki jo je dobil od gosposke, naj ji plača 10% od zneska, ki ga je prejel več, kot nekako zahvalnino (Dtuikgeld, v resnici prirastkarino). Naslednik in dediči kupca pa naj odrajtajo ob vsakokratni zopetni prodaji 5% kupnine. Dajatev prvega zneska je več kakor primerna; drugo plačilo pa je potrebno kot odškodnina gosposki za prihodnost. Znači se kot sorazmerno k prirastku vrednosti kmeiije višje preračunan lavdemij in služi za to, da dobi gosposka pravo kupnino zemljišča.
Glede reluicije ob smrti posestnika kupne kmetije plačljivega lavdemija (umrline) je iz Auerspergovih izvajanj posneti, da se mu zdi primerna porazdelitev plačila na letne obroke. Na Kranjskem je znašal lavdemij običajno 10% cenilne vrednosti kupne kmetije. Ako se vzame, da se vrši posestna premeinba povprečno vsakih 30 let, pravi Auersperg, se more kaj lahko izračunati letna tangenta, ki mora zadovoliti obadva dela. Lastnik kmetije, cenjene na 1000 goldinarjev, bi plačal n. pr. letno 3 gld. 20 kr. Tako plačujejo n. pr. že sedaj kupni posestniki gosposki v Bistri lavdemij po 2 gld. letno.
52.	Končno pristavlja Auersperg svojim izvajanjem še nekaj »manipulacijskih opazk« (Manipulations-Beobachtun-gen), prav izvršilnih določb: 1. cenitve naj izvršujeta po opominu na veliko odgovornost pred Bogom in gosposko dva prijatelja (soseda) in en zaprisežen cenilec dobrega slovesa vpričo gospoščnega uradnika. 2. Če se ne morejo zediniti, naj se zagrozi in izvrši na stroške nagajivega dela krajevni pregled. 3. V olajšanje plačila naj se dovolijo, ako podložnik ne more plačati naenkrat, primerni roki ali dogovorijo do plačila 4% obresti, ki naj se plačujejo letno. Tudi naj se dovoli kmetom, da plačajo kupnino v naturalijah po krajevnih cenah, če to laglje zmorejo. 4. Deželnim davščinam in gospoščnim terjatvam naj se v kupnih pogodbah pridrži za primer prihodnje zadolžitve zemljišč prednost pred vsemi drugimi terjatvami. 5. Naj bodo v kupnih pogodbah poleg dolžnosti, da ne sme podložnik brez volje in vednosti zemljiške gosposke od svojih kupnih zemljišč ničesar zastaviti, prodati in jih ne preko dveh tretjin zadolžiti še jasno določeni primeri, v katerih njihova kupna pravica zapade, in to: a) če je kmet 2 polni leti s svojimi dajatvami v zastanku, ne da bi mogel zanesljivo dokazati nesreče; b) če pusti svoja zemljišča opustošiti ali poslopja propasti; c) če se dejanski spozabi proti svoji gosposki ali se mu dokaže ščuvanje proti njej; d) če se zadolži preko dveh tretjin. Ako umrje podložnik brez zakonitih dedičev in brez poslednje volje, zapade zemlja zemljiški gosposki z vso drugo imovino. Če pa določi podložnik dediča z oporoko, si pridrži gosposka pravico, da pobere od tega deseti denarič kot dopolnilo h kupnemu denarju; temu so se svoj-
čas odpovedale gosposke le za zapustnika in njegove zakonite dediče; srečni in slučajni dedič pa more že nekaj plačati. Pismenino (pristojbine za napravo listin, Brief-gelder) naj pobirajo po starem običaju. Inventurne pristojbine, ki jih sedaj gosposki za zakupne kmetije ne dobivajo, pa ji pristojajo za skrb, trud in pisarniške izdatke, naj se krajevno določijo; teh ne bo težko določiti po izreku stanovskega odbora.
53. Auerspergovo spomenico je poslal cesar z »ročnim biletom« z dne 27. sept. 1786 združeni dvorni pisarni z naročilom, da one pripombe, ki se nanašajo na regulacijo prim-ščine in lavdemija na Kranjskem in odstranitve ovir že tolikrat odrejene prevedbe v kupne kmetije, natančneje pronči in pove o tem svoje mnenje.103
54. D v o r n a pisarna je potem poslala Auerspergove pripombe, ne da bi izdala ime avtorja, notranje-avstrij-skemu gubernija v Gradcu (16. okt. 1786). da popiše v vsaki notranje-avstrijski deželi obstoječe vrste kmetske posesti in pove svoje mnenje, koliko je Auerspergov predlog za vsako teh pokrajin primeren.104
55. Notranje-avstrijski gubernij naroča (25. okt. 1786) kranjskemu stanovskemu odboru, da sporoči mnenje, ker so mu v deželi obstoječe vrste posesti najbolj znane in mora skrbeti za blaginjo ne le posestnikov imenj, marveč tudi podložnikov, torej cele dežele. Vendar pa naj ne povzroči novih poizvedb, ki jih gubernij izrecno ne želi.105
56. Navzlic tej jasni odredbi pa je stanovski odbor zaprosil (24. jan. 1786) pred vsem vse tri kranjske okrožne urade, da pred lože sezname, koliko je še zakupnih kmetij in koliko so jih že prevedli v kupne, ker se bo moralo stanovsko poročilo ozirati na te sezname, ki jih je zaukazal že dvorni dekret z dne 12. februarja 1774.100
Okrožni urad v Postojni se temu naročilu sploh ni odzval, vsaj v spisih ni odgovora; ljubljanski
103 Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 JO, k št. 142 cx Oct. 1787.
m prav tam.
105 Fasc. XXXIX., št. 126 stanovskih spisov v arhivu pri Narod, muzeju v Ljubljani.
ioo prav tam ad št. 126.
(Alojzij pl. Cantill) se izgovarja, da poročil za 1. 1786. gosposke deloma še niso poslale, deloma pa jih jim je vrnil v spopolnitev; za 1. 1785. pa jih je že predložil guberniju. Le okrožni urad v Novem mestu (okrožni glavar Janez Žiga pl. Coppini) poroča, da akcija za prevedbo zakupnih zemljišč na Dolenjskem dobro napreduje. Podložniki začenjajo spoznavati koristi prevedbe. Zato upa, da bodo v 1. 1787., ako letina ne bo podpovprečna, prevedli precej hub.
57.	Za s t a n o v s k i odbor (Fr. bar. Schweiger, Fr. Ks. bar.Taufferer, J. N. gf. Auersperg) je poročilo sestavil stanovski odbornik Janez pl. Buset (24. febr. 1787, 21 listov).107 V
107	Prav tam. — B u s e t i so izvajali svoje poreklo iz prastare rimske rodbine Boschetov do 1. 4(0. V avstr, deželah se prvi pojavi Jakob Buseto (novomeški meščan?) in pridobi plemstvo 1. 1642. Njegov in žene Doroteje bar. Russenstein sin Janez Gregor B., prvi Buset, je opustil rodbinski predikat »de Gryphonibus« in kupil okr. 1650. grad Tolsti vrh na Dolenjskem. Janeza Gregorija sin (?) Vajkard Edvard B. je bil prisednik kranjske dež. pravde (f 1688). Tega sin Volk Engelbert je imel dva sinova: Leopolda (r. 1. XII. 1717; u. 25. V. 1771; opat kostanjeviški od 1. 1760) in Jožefa Gabrijela. Ta je bil rojen
17. IIT. 1716. Dovršivši pravne študije na Dunaju, je bil prisednik dež. pravde 1739; 1. 1747 svetnik dež. glavarstva. L. 1750 so ga dež. stanovi imenovali za ravnatelja cestne uprave na Dolenjskem. Zgradil je med drugim cesto od Ljubljane preko Gorjancev do Kolpe; potem od Ljubljane do Trojan. Umrl je 10. XII. (776. Oženjen je bil z Marijano Utschan, vnukinjo Sebastijana Rakovca-Rnigersfelda. (Gl. CMS XI, [1930|, 36 in J. Polec Svobodniki, o. c., str. 54). Njun sin je bil Janez N. Buset, gori navedeni poročevalec. Rojen 2. V. 1753 v Ljubljani, je pohajal tukaj od 1763 jezuitske šole (za vse dosedanje podatke gl.: J. Buseta zvezek z napisom na drugi strani: »Mein Johann Nep. von Buset Famili-Notata« v kartonu št. 55 v arhivu pri Nar. muzeju v Ljubljani). Pravne študije je dovršil najbrž na Dunaju; postal 1. 1775 praktikant pri okrož. uradu Viertel u. d. Wiener-Wald na Nižje-Avstr., 1776 okrož. komisar v Temcšvaru, kjer je delal 1779 pri urbarjalni uredbi za Banat, bil t. 1. imenovan za prov., 1781 za def. svetovalca pri dež. glavarstvu v Ljubljani. L. 1783 je bil kot kranjski stan. odbornik premeščen k n. a. guberniju v Gradec. Tu ni obravnaval le kranjskih zadev, marveč vse n. a. ustanovne in domenske zadeve in poročal v mnogih koroških stvareh; zategadelj so mu koroški stanovi podelili indigenat in je bil izvoljen za kancclarja koroške kmet. družbe. Po zopetni ustanovitvi gubernija v Lj. (1791) je bil semkaj premeščen in si je zlasti 1798 in 1799 kot vojaški referent pridobil zasluge, radi katerih je dobil 1799. baronat s predikatom pl. Feistenberg und Rucken-stein. L. 1802 je bil premeščen h guberniju v Trst, 1805. pa nazaj v Lj.
uvodu razlaga pravni položaj podložnikov z zakupnimi in s kupnimi kmetijami. Opozarja tudi, da dosedanje odredbe soglašajo, da naj se prevedba izvrši brez vsake sile; njeni pogoji naj se prepuste zgol j sporazumu strank. Pripominja pa, da so v dosedanjih kupnih pogodbah podložniki le zelo redko pristali na zvišanje kanona, to je letnih dajatev gosposki. Po takem daljšem uvodu razčlenja Buset Auerspergove predloge. Primerjaje obe naziranji, vidimo, kako zelo različna so bila takrat v tej zadevi mnenja v načelu in v podrobnostih.
Po Busetovem pričevanju so kranjski stanovi že davno spoznali, kako poživlja lastnina marljivost in pospešuje poljedelstvo, /ato je njihova pripravljenost, da sodelujejo na prevedbi, kakor je razvidno iz patenta iz 1. 1770., zaslužila pred mnogimi drugimi deželami vladarjevo priznanje. Zmotno pa je naziranje, da pristoja lastniku za lastnino le neko odplačilo, gre mu marveč tista cena, ki jo ima kmetija ob prevedbi. Trditev, da sme država zahtevati odstop lastnine pod primernimi pogoji, navzlic temu, da se po naravnem pravu vobče lastnika ne more siliti, da proda svojo lastnino, je sicer resnična. Toda za Kranjsko taka odredba ni potrebna. Tukaj uživajo posestniki zakupnih kmetij ugodnosti, ki so v drugih deželah popolnoma ne-
Tu je bil ref. za plovbo po Savi in v tej zadevi komisar za Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, Ogrsko in Vojaško Krajino (karton št. 55, 1. c.). Po francoski okupaciji je bil imenovan za gub. svetnika v Gradcu in bil tamkaj tudi upokojen. L. 1821 je podedoval po Ceciliji bar. Gali grad Novi Dvor (Obererkenstein) pri Radečah (glej dež. desko), bil preds. kranjske kmet. družbe in umrl ncoženjen dne 27. fcbr. 1837. O njegovi zapuščini je bil razglašen konkurz. Zato je bila prodana njegova deloma še od pradeda Sebastijana Raigersfclda, strica Franca Raigcrsfelda in očeta Jožefa Gabrijela izvirajoča, za deželo izredno važna zbirka rokopisov in listin na javni dražbi starinarju. Kasneje jo je kupil Costa in izročil hist. društvu, po tem muzeju v Ljubljani, kjer se še sedaj nahaja (BK 1865, 160; MUK 1847, 28, 36, 52, 60, 68, št. 18 seznama pridobljenih predmetov). Iz oporoke z dne 16. V. 1835 (št. 171 zbirke oporok v arhivu dež. sod. v Lj.) je razvidno, da je oporočno dal na razpolago cesarju veliko zbirko zakonov in naredb, napravljeno v smislu dvornega dekreta z 10. XI. 1781. Neznano je, če in kje je ohranjena. Kot zbiralec teh naredb je posedoval ob smrti mnogo uradnih spisov in pomagal, ki jih je moral fiskalni urad s tožbo zahtevati iz zapuščine (register civ. spisov cx 1837 v arhivu dež. sod. v Lj.).
znane. Buset misli na deželni običaj, da sme podložnik ponekod z dovoljenjem zemljiške gosposke obremeniti zakupno zemljišče za potrebe poljedelstva, trgovanja itd. Te ugodnosti so glavni vzrok velikega števila prebivalstva na Kranjskem in znatne trgovine podložnikov z različnimi deželnimi pridelki. To dobroto prizna tudi vsak podložnik. Zato je tudi posest kupnih kmetij zanje manj vabljiva in za njihovo blagostanje ni potrebna. Dokaz temu je veliko število posestnikov zakupnih kmetij, ki imajo svojo več tisoč goldinarjev vredno nlodialno imovino. Zategadelj položaj kranjskih posestnikov zakupnih kmetij tudi ni državi škodljiv, da bi ga bilo treba z državnimi odredbami spremeniti.
58.	Nato polemizira Buset z Auerspergom točko za točko. Iz teh izvajanj izvemo mnogo zanimivih vesti iz pravnega in socialnega življenja na Kranjskem v tej dobi. Naj-prvo se obrača Buset proti predlogom glede 1 a v d e m i j a in p r i m š č i n e. Ta naj bi se sicer ne odpravila, pač pa porazdelila na letne dajatve. Kakor večkrat, teoretična načela tudi tukaj ne odgovarjajo dejanskim razmeram v poljedelstvu. Kranjski zemljiški gospodje so se trudili, da bi v smislu dv. resolucij z dne 21. jan. 1771. in 14. avg. 1772. prevedli zakupna zemljišča v kupna proti plačilu letnega kanona v denarju ali naravi. Toda zemljiške gosposke, ki so se držale teh navodil, so prodale le malo kmetij podložniku, dočim so jih druge, ki so prepustile plačilni način volji podložnika, prodale več. To kaže, da kmete enkratna plačila ne tlačijo tako, kakor letna. Če kdo razmere kmetov tako pozna kakor on (Buset), potem ve, da kmet koristi letnega plačila res ne čuti. Kajti lavdemije in primščine plača skoro vselej s premoženjem svoje žene. To premoženje potem zavaruje, postane dolžnik svoje žene in takorekoč sam svoj dolžnik. Zato na Kranjskem primščine in lavdemiji niso težkotni; nasprotno bi kmetje predlagano letno plačilo občutili kot škodljivo silo. Da bi se plačeval v okolišu gosposke v Bistri letni lavdemij z 2 gld. od hube, se zdi Busetu povsem neverjetno; kajti to bi bilo le mogoče, ko bi bile tam vse hube enako vredne.
Sicer tudi ni povsem točna trditev v spomenici, da prejema na Kranjskem vsaka gosposka ob vsakem smrtnem
n
primeru ali ob cenitvi hube ali vinograda od posestnika kupne kmetije 10%. Lavdemij je marveč odvisen od dogovora. Čim višja kupnina se doseže, tem manjši lavdemij se dogovori, V nekaterih kupnih pogodbah je določeno, da ga je plačevati ob vsaki spremembi; v drugih, da le ob prodaji ali tudi le v smrtnih primerih. Včasih se dogovori nezvišni lavdemij brez ozira na cenitev. Skratka, pravi Buset, pri 1000 zemljiških podelitvah je gotovo 100 različnih vrst kupnih pogodb.
V	daljnji točki pobija Buset Auerspergove navedbe glede pretiranosti dosedanjih kupnin za zakupne kmetije in njegove predloge glede določitve kupnine. Buset sicer priznava, da se na Gorenjskem zahteva tudi 2000—3000 gld. za hubo. Toda taka cena more biti popolnoma nepretirana, če se je n. pr. ob nepristranski cenitvi ugotovila za polovico hube vrednost 7000 gld., kakor se je to zgodilo pred kratkim v okolišu smledniške gosposke. Upoštevati je tudi treba, da je izraz »huba« svojevoljen, da more biti huba vredna 7000 gld., druga pa 200 gld. in da se je na Kranjskem mnogo dominilcalnih plemiških posestev spremenilo v kmetske grunte.
Neprimeren pa je Auerspergov predlog glede načina določitve kupnine. Nepristranska cenitev pred določitvi jo kupnine je za oba dela od pamtiveka na Kranjskem veljaven običaj, ki je prešel tudi v zakone. Da naj pa plača podložnik za kmetijo le 10% cenilne vrednosti, je pa nekaj novega. Utemeljitev, da podložnik ne more več plačati, ne drži.
Mnenje predlagatelja, da bi bilo primerno, ko bi plačal podložnik zemljiški gosposki preko desetine cenilne vrednosti še ob posestnih premembah »zahvalnino« in sicer v prvem primeru prodaje 10% cenilne vrednosti, v daljnjih prodajnih primerih pa 5%, podira vse dosedanje račune. Od pamtiveka dobivajo lastniki imenj ob vsaki posestni spremembi podložnih kmetij deseti in dvajseti denarič, to je 15% ali 6 grošev od goldinarja. Za to je tudi vsaka huba za dominikalni užitek desetega in dvajsetega denariča napram deželnemu knezu obremenjena po kalkulacijski tablici s 4 gld. letno. Auersperg pa hoče sedaj zemljiškim gosposkam kar z ukazom vzeti lastno in dosedanji dohodek 6 ili znižati
na 2 groša. To pomenja, da bi se dosedanja renta zemljiških gospodov znižala od 4 gld. na 1 gld. 20 kr.
Glede predlogov izvršilnih odredb trdi Buset, da so nepotrebni, ker dajejo veljavni zakoni zadostna in boljša navodila glede cenitve v sedemnajstem poglavju občega sodnega reda; glede prednosti kupnine v dražbenem postopku so bila izdana mnoga zakonita določila izza 1. 1748.
Kaj zanimive so opazke Busetove k predlogu glede zapadlosti kupnega zemljišča, če umrje lastnik kupne kmetije brez zakonitih dedičev in oporoke. Buset namreč pripominja, da na Kranjskem zemljiški gospodje niso tako lakomni, da bi si želeli zapadlosti kmetij. Prizadevajo si marveč za časa sami, da posinovijo kmetje vojake ali pa najdenčke iz tržaške najdenišnice. To je v deželi splošno znano, potrditi moreta to tudi postojnski okrožni urad in tržaški gubernij. V sto primerih, kjer ni potomcev, je gotovo devet in devetdeset posinovitev in en primer zapadlosti. Seveda Buset molči o razlogih pohvaljenega prizadevanja zemljiških gosposk. Te bo gotovo iskati v bojazni, da podložne kmetije ne ostanejo nezasedene. Buset se izreka proti temu, da bi moral oporočni dedič plačati deseti denarič kot dopolnilo kupnine. Kajti na Kranjskem se na kupnih kmetijah ne delajo razlike med srečnimi in žalostnimi dediči (»lachende und weinende Erben«), Ta razlika nasprotuje prostemu razpolaganju z lastnino. Lastnik more zapustiti ali podariti kmetijo komur hoče.
Slednjič se obrača Buset proti predlogu, da naj plačajo podložniki odslej krajevno določene različne inventurne takse, ki da jih doslej posestniki zakupnih kmetij niso plačevali. Zmotno je, da bi doslej za posestnike zakupnih kmetij ne bili delali nobenih inventarjev. Kajti tudi ti imajo vedno še alodialno imovino, lastni vinograd ali njivo, travnike, ki niso spadali podložnemu gruntu (»nicht hubteilige Griinde«), to kar se imenuje v Avstriji »Oberlandgriinde«, na Kranjskem pa »lestina«. Za iaka zemljišča so delali inventuro, za katero je gosposka predpisovala pismenino po predpisih, veljavnih za dotično gosposko. Za to bi mogla biti predlagana pristojbina, določena po okoliših (»gegend-weis«), za podložnika težeča.
59.	Na koncu se Buset opravičuje, da je radi važnosti zadeve obširno pobijal Auerspergove predloge. Zategadelj hoče podati tein krajše svoje mnenj e. Za to naj veljajo tele smernice: a) vse, kar se spozna po dolgotrajni pravični posesti za lastnino lastnika imenja, vključno zakupne kmetije, naj ostane še naprej njegova last. b) Zemljiške gosposke naj se ne silijo k prevedbi zakupnih kmetij v kupne na drug način, kot so se kranjski stanovi že prostovoljno obvezali, namreč, da morajo zakupne kmetije prodati, če se kmet zanje oglasi, c) Podložniki naj se prav nič ne silijo, da bi morali kupovati kmetijo, ki jo posedujejo po zakupnem pravu, d) Vse naj se prepušča, kakor pri vsaki pogodbi, prostemu dogovoru imenjskega lastnika in podložnika.
Da bi pa odvrnil od lastnikov imenj tudi za prihodnost vsak sum, da si premalo prizadevajo za prevedbo zakupnih kmetij, hoče navesti dve glavni oviri prevedbe. Prva ovira je namreč, da podpirajo trmo podložnikov zakotni pisarji, prišepetavajoči jim, da bo vladar v svoji skrbi za podložnike vzel lastnino zemljiškim gosposkam in jo dal neod-platno kmetom. Kakšen vpliv imajo zakotni pisarji in hudobni ljudje na kmeta, je vladi gotovo še dovolj v spominu izza časa. ko so se stavile podobne zapreke aboluiciji tlake.107" Da se odstrani tedaj tukaj podobna zapreka, bi bilo najprimernejše sredstvo ki se ga je vlada poslužila v izvrševanju patenta o aboluiciji tlake. Dv. resolucija z dne 4. jun. 1786. je namreč ukazala, oznaniti s prižnic, da podložniki ne smejo nikdar pričakovati, da se bo tlaka odpravila ne-odplatno.
V	pričujočem primeru bi bilo najboljše dati okrožnici z dne 14. jan. 1784108 obliko patenta, izhajajočega neposredno od vladarja, počenši: z »Mi Jožef II.« in datiranega z Dunaja. Izda pa naj se v nemščini in slovenščini (»deutsch u. in krainerischer Sprache«). Kajti v slovenščini ni doslej
107“ O delovanju zakotnih pisarjev v podložniških zadevah in o ukrepih proti njim na Štajerskem že v 17. stol., gl. A. Mcll, Anfiinge, o. c., 40.
108	Okrožnice z dne 14. jan. 1784 tudi v knjigi patentov v arhivu banske uprave nisem mogel najti. Kolikor je mogoče iz podatkov v spisih (k št. 126, fasc. XXXIX. stan. spisov, 1. c.) posneti, je ponovila le dosedanje odredbe, zlasti one dv. dekreta z 20. apr. 1770.
glede prevedbe zemljišč izšla še prav nobena druga odredba kakor patent z dne 2. avgusta 1782 in še ta je datiran iz Ljubljane. Vsebini okrožnici z dne 14. jan. 1784 bi se naj še pristavilo, da ne bo vladar zemljiškim gosposkam nikdar ukazal, da izroče kmetije podložnikom. Zato naj podložniki v tem oziru spoznajo svojo zmoto in naj ne zavračajo dalje koristi lastnine, marveč naj store vse mogoče, da jo dosežejo in se oglasijo za prevedbo pri gosposki. Tak patent naj se poleg promulgacije po krožnih uradih prebere tudi s prižnic; dostavijo naj se tudi po duhovščini vsaki župniji po trije do štirje izvodi prav kakor sta bila tudi patenta z dne 1. sept. 1781 in patent o tlaki dostavljena farnim občinam po duhovščini.
Obliko patenta s početkom: »Mi Jožef IT.« z dunajskim datumom predlaga zato, ker zakotni pisarji sleparijo kmete, češ da izražajo le taki patenti voljo cesarja; o vseh drugih pa vladar nič ne ve, marveč jih sestavljajo le stanovi in oblastva. Ti prigovarjajo tudi podložnikom, da naj odlagajo s prevedbo, ker se bo vladar naveličal odlašanja in bo začel ukazovati.
Druga zapreka prevedbe, ki jo je treba premagati, izhaja iz narave zakupnih kmetij. Tudi te so namreč kmetu po zakupnem pravu gotove, dokler živi. Na svoje dediče pa ne misli. Zato ne čuti potrebe spremembe posestne oblike. Moti se tudi sestavljatelj spomenice, če misli, da prevedbi kmetij na obeh straneh ne nasprotuje nobena utemeljena zapreka. Kajti osebne razmere podložnikov so tako različne, da morejo nekateri navidezno tudi še tako pravičen zakon občutiti kot na j hujšo silo in krivico. Kaj bi moglo, pravi Buset, že takrat, gospodarstvo bolj poživiti kakor dovoljenje, da se smejo alodizirati fidejkomisne gosposke. Toda treba je počakati na ugoden čas, da se bo moglo to izvršiti sporazumno med strankami. Ko bi se to morda hotelo zapovedati s prisilnimi zakoni, bi tako početje nasprotovalo vsaki pameti. Še mnogo bolj škodljiva bi bila uporaba vsake sile pri prevedbi zakupnih kmetij, kjer bi zadela veliko večji krog prebivalcev in je različnost domačih razmer ter s temi spojenih rodbinskih interesov še mnogo večja.
Kranjski stanovi, pravi Bnset koncem svojega poročila, želijo prepričati dvor o ozki zvezi med gosposkami in podložniki. Zato smatrajo za svojo dolžnost, da se zavzamejo prav tako za prostost podložnikov, kakor da postavijo lastnino zemljiških gospodov v pravo luč. Slednjič hoče Buset še predlagati, da se ukine s patentom z dne 2. avg. 1782 uvedena prepoved zadolževanja nad dve tretjini ležeče imo-vine. Razveljavljenje te odredbe bi prevedbe močno pospeševalo. Razloge zato pa je navedel pri razpravi o prepovedi razkosavanja zemljišč v Istri.
60. O mnenjih, ki so mu jih predložili o Auerspergovem predlogu deželni stanovi kranjski, štajerski in koroški, poroča potem notranje-avstri j ski gubernij v Gradcu v skupnem poročilu (4. jul. 1787) združeni dvorni pisarni na Dunaju in sporoča v tem svoje mnenje za vsako deželo posebej.100 Za Kranjsko predlaga, da se izdelajo določbe za prevedbo zakupnih zemljišč po teh-le načelih: prepove naj se zemljiškim gosposkam, da bi oddale ob smrti zakupnika zemljišče vnovič v zaknp, marveč naj bi se vsako tako izpraznjeno zemljišče prevedlo v kupno. Interesenti naj se dogovorijo z zemljiško gosposko tako, da plačajo ali kupnino ali dajejo letne dedne dajatve v denarju ali pridelku. Pred sklepom tega dogovora bi se mogla izvršiti nepristranska cenitev kmetije, pri kateri bi bilo odšteti dajatve. Ko bi se kupnina res plačala, bi lavdemij ob posestnih spremembah nikdar ne smel presegati 10%.
V	podkrepitev tega izpreminjevalnega predloga gubernij predlaga: Patent, ki ga predlagajo stanovi, sedanjim zakupnikom ne bi ugajal. Kajti ti so zemljišče prejeli v dosmrten popolen užitek. Naravno jih ne bo mogoče prepričati o večji koristi kupne kmetije, če se jim taka res ne dovoli. Ne more se od sedanjih zakupnikov zahtevati, da radi same oznake kmetije kot zakupne ali kupne, ki je zanje povsem nevažna, prevzamejo z vkupom morebiti celo večja bremena.
61. V seji 3. sept. 1787 je združena dvorna pisarna razpravljala v tej zadevi in sprejela po predlogu referenta
l““ Arhiv notr. min. na Dunaju, TV. K. 6 in genere JO, ad št. 142 ex Octobri 1787.
bar. Weidmannsdorfa poročilo na cesarja.110 Po ponovitvi stanovskih mnenj in gubernijalnega poročila izraža poročevalec svoje misli zopet ločeno po treh deželah. Uvod k »votumu« ni bil prevzet v poročilo na cesarja; zanimiv pa je zato, ker spričuje, da mnenja o posebni koristi kupnih kmetij niso bila nedeljena. Tukaj namreč pravi referent, da je cesar nekoč izrekel, da zemljiškega posestnika popolna lastnina bolj izpodbuja k marljivi obdelavi zemlje, nego če naprej ve, da preide ta ali vsaj more po njegovi smrti preiti v tuje roke. Tej misli nasprotuje sicer skušnja v nekaterih. in sicer najbogatejših in najkulturnejših deželah, n. pr. v Lombardiji in na Angleškem. Toda in tliesi je načelo resnično. Uvaževati je tudi, da v naših deželah zakup ni tako razvit kakor na Angleškem in v Lombardiji. Zato se mora vlada ravnati po splošnih načelih, ki izhajajo iz človeške narave in nagnenj. Iz teh vidikov in v nadi, da postane večji del državljanov delavnejši in s tem bogatejši ter srečnejši, je omejitev zakupnih kmetij in njihova prevedba v kupne državi koristno delo. Ta sprememba se sicer ne sme doseči s takojšnjo odpravo lastninske pravice ako-tudi manjšega dela državljanov, marveč z zakonom, ki počasi presnavlja, čeprav vodi šele po nekaj letih do popolnega uspeha.
Razmotrivajoč nato položaj zakupnih posestnikov v posameznih notranje-avstrijskih deželah, pravi poročevalec, da je treba glede Kranjske najprej ugotoviti, da je tukaj položaj zakupnega posestnika brez primere ugodnejši kakor na Štajerskem. Glede kranjskih zakupnih posestnikov odpade sploh skoro največ in bistvenih razlogov, iz katerih je silila država, da se prevedejo zakupna zemljišča. Iz poročila kranjskih stanov je mogoče razbrati tele razlike med kranjskimi in štajerskimi zakupnimi posestniki: 1. Štajerski zakupnik kmetije ne plača ničesar, marveč je dolžan, da jo le vzdržuje v uporabnem stanju in daje redno na njo odpadajoče dajatve. Kranjski zakupni posestnik pa prejme kmetijo proti plačilu 15% cenilne vrednosti, ako se z gosposko ne pogodi drugače. Zato pa prejme primsko pismo, ki ščiti njegovo posest do smrti. Če pa plača višjo primščino.
se mu kmetija v pismu zagotovi celo na več glav. 2. Štajerski posestnik ne more izvrševati niti najmanjše lastninske pravice na zakupni kmetiji, dočim sme kranjski, vsaj ponekod, proti plačilu 5% na tej celo svoje dolgove zavarovati. Iz tega sledi ne le, da je položaj kranjskega posestnika zakupne kmetije mnogo bolj znosen in za državo koristnejši kakor štajerskega, marveč da tudi ni več tako tehtnega razloga, da bi država tako zelo silila, da se na Kranjskem prevedejo zakupna zemljišča. Nepravično bi tudi bilo, ko bi od kranjskega posestnika zahtevali tako kupnino kakor na Štajerskem, ker jo je kranjski zakupni posestnik precejšen del že plačal s primščino. Seveda ima ta za to plačilo že kot zakupnik velike in državi koristne pravice prave lastnine: k tej mu manjka le še pravica, da more z zemljiščem tudi za primer smrti prosto razpolagati. Zategadelj se gosposkam na Kranjskem ne more priznati pravica do polne kupnine. Prevedba zakupnih kmeti j naj bo še naprej prepuščena prostemu sporazumu gosposke s posestnikom zakupne kmetije. Vendar pa naj velja poslej tudi še načelo, da zakupni posestnik med zakupno dobo ni dolžan odstopiti kmetije drugemu podložniku, ki bi jo hotel kupiti od gosposke. Če vladar to načelo potrdi, se s tem sedanji posestnik ne bo samo zavaroval, marveč tudi ne bo prisiljen dajati prekomerne kupnine, da si obdrži kmetijo. Če se potrdijo taki predpisi, upa dvorna pisarna, da se prevedejo na Kranjskem v doglednem času še precej številni zakupni posestniki, ne du bi kranjske gosposke svojim zakupnim posestnikom kmeti je predrago ocenile in ne da bi se podložniki iz trme ali nespameti upirali predlogom dobro mislečih gosposk. Sicer pa se zdi, da so kmetje postali prevedbi že naklonjenejši, ker so po predlaganem izkazu 1. 1786. čeprav je bila slaba letina, prevedli 2675 kmetij v kupne.111 Pač pa soglaša dvorna pisarna z n.-a. gubernijem, naj se v prihodnje pri posestnih premembah že obstoječih kupnih zemljišč ne pobira več kakor le deseti denarič od nepristransko do-
111	Od teh je bilo prevedenih v ljubljanskem 715, v postojnskem 150, v novomeškem okrožju 1810; ostalo pa je 1.1786 sc 15.655 zakupnih zemljišč, in sicer v ljubljanskem 5761, v postojnskem 1613 in v novomeškem okrožju 7486. (Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 in genere JO k št. 142 ex Octobri 1787.)
ločene cenilne vrednosti nepremičnine; od te je odbiti še dolgove, kakor je to določeno na Štajerskem in v nekaterih drugih deželah. Za vknjižbo terjatve žene in drugih dolžnikov se nikakor ne more več dovoliti 5%, marveč le splošno določene zemljiškoknjižne pristojbine.
62. Združena dvorna pisarna in dvorna komora je predlogu (29. sept. 1787) poročevalca glede Kranjske pritrdila; dostavila pa je še, naj se glede Kranjske odredi, da se v prihodnje pod nobenim pogojem več ne sme dati izpraznjena zakupna kmetija v zakup. Ko bi se pa to vendar zgodilo, bi se smatralo kmetijo za kupno, ne da bi bilo treba plačati za to kupni denar. V tem smislu je bil sestavljen tudi koncept cesarjeve odločbe.112
63. Cesar je predloge, nanašajoče se na vse tri notra-nje-avstri jske dežele, sprejel z dostavkom: »razen Kranjske, za katero odobravam predloge stanovskega odbora.«113
64. Na podlagi te cesarske odločbe, datirane z 8. oktobrom 1787,114 je dvorna pisarna sporočila n.-a. guberniju glede Kranjskega: Ker je cesar pritrdil predlogom kranjskega stanovskega odbora, naj ostane vse, kar se spozna, da je po pravici v lasti zemljiških gosposk, še v prihodnje njihova lastnina. Glede prevedbe v kupne kmetije naj se ne uporablja proti njim nobena druga sila kakor ona, ki so jo kranjski stanovi po svoji izjavi prostovoljno prevzeli, da morajo namreč zakupne kmetije prodati, če se podložnik po pat. z I. 1770. zanjo oglasi. Ker se pa tudi podložniki ne morejo siliti, da kupijo zakupne kmetije, se mora tudi ta posel kakor vsak drug kup ali prodaja prepustiti prostovoljnemu sporazumu strank. — Da se pa odpravita tudi zapreki, ki po naznanilu stanovskega odbora najbolj ovirata prevedbo, naj se 1. po predlogu stanov zato, da se po zakotnih pisarjih zavedeni podložniki usmerijo zopet na pravo pot.
112 Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 in genere JO. k št. 142 ex Octobri 1787 (Allernnterthanigster Vertrag der vereinigten ... btihm.-osterr. Ilofkanzlei, Ilofkammer u. Bancodeputation).
113 Prav tam. — »bis auf Krain, wo Ich die Antriige des Standischen Ausschusses genehmige.« — Glede Štajerskega gl.: A. Mell, Anfange, o. c., 164.
114 Arhiv notr. min. na Dunaju, IV. K. 6 in genere JO, k št. 142 ex Octobri 1787.
izda okrožnica z dne 14. jan. 1784 tudi v slovenščini in sicer s pristavkom: Ker ne bo vladar lastnine zemljiških gosposk nikdar prenesel z ukazom na podložnike, zato naj ti svojo zmoto spoznajo, koristi, ki jo imajo s tem, da postanejo lastniki, ne odlagajo, marveč se zglasijo za to pri svoji gosposki in naj sami radevolje vse prispevajo, kar jim jo more donesti. Ker pa stanovi dalje izjavljajo, da menijo kranjski podložniki, da so samo tisti zakoni pristni in izražajoči izrečno voljo vladarja, ki izhajajo z Dunaja in se prično z »Mi Jožef II.«, naj gubernij ta tako sestavljeni patent nemško zasnuje in ga da prevesti v slovenščino. Nemški in slovenski osnutek naj predloži v potrditev in nadaljno odredbo. Patent se bo potem razglasil, kakor je predlagal stanovski odbor. Da se slednjič odpravi tudi druga zapreka, ki jo navaja stanovski odbor, se po njegovem predlogu razveljavlja tudi prepoved zadolžitve kmetije preko dveh tretjin. Gubernij naj po tej cesarski odločbi ukrene, kar je še potrebno. Lavdemij pa se tudi na Kranjskem ne izpremeni v letne dajatve.
65. Guberni j je cesarsko odločbo sporočil kranjskemu stanovskemu odboru in mu naročil, da sestavi osnutek patenta, oziraje se pri tem na okrožnico z dne 14. jan. 1784 in na one dodatke, ki jih potrjuje ces. odločba, zlasti na odpravo prepovedi zadolžitve preko dveh tretjin. Stanovski odbor naj pove tudi svoje mnenje, koliko bi se vsprejela v novi patent tudi določila patenta z dne 20. aprila 1770. ki ga omen ja cesarska odločba.115
66. Ob prejemu tega naročila (7. nov. 1787) v stanovskem odboru ni bilo več prejšnjega referenta Janeza pl. Bu-seta. Podložniški referat je upravljal Jurij Jakob grof Hohenwart. Naročenega patenta ni hotel sestaviti le v ožjem okviru odločbe, marveč je nameraval združiti v njem vse glede prevedbe kmetij izdane, še veljavne predpise v enoten zakon. Vzor mu je bil enak postopek pri sestavi pravkar izdanega patenta o kolkih, razlog pa raztresenost in težka dostopnost dosedanjih predpisov, ki je močno ovirala prevedbo kmetij. Stanovski odbor sam mora sedaj iz vseh
115	Fasc. XXXIX k št. 126 stan. spisov v arhivu pri Nar. muzeju v Ljubljani.
strani zbirati patente, okrožnice, razlage, premembe, da se natančno pouči o predmetu. Dveh okrožnic sploh ne more najti, zlasti ker stanovski odbor še nima dovoljenja za zbirko političnih zakonov.110
Pri sestavi patenta je Hohenwart upošteval torej v glavnem poleg nove odločbe še dv. dekreta z dne 20. aprila 1770 in 12. febr. 1774 ter patent z dne 2. avg. 1782.
67. O IIohenwartovem osnutku se stanovski odbor ni posvetoval, marveč so stanovski odborniki glasovali per rollam. Njihove pismene pripombe, ki so deloma obsežna mnenja, kažejo zanimanje, s katerim so odborniki (Janez Nep., Rihard in Seyfrid grofje Auerspergi, grof Blagaj, Seyfrid grof Gallenberg, Karl grof Lichtenberg, Franc baron Schweiger-Lerchenfeld, Alois pl. Vermatti, Filip Josip pl. Wallensperg, Franc Rudolf baron Wolkensperg) sami zemljiški gospodje, spremljali ureditev zanje važnega vprašanja prevedbe, izpričujejo pa tudi vestnost in resnobo, s katero so se takrat pri nas obravnavale javne zadeve.
68. Hohemvart si je usvojil ugovore Franca Rudolfa barona Wolkensperga: da določilo o plačilu desetega kupnega denarja in prenosnih pristojbin, čeprav je prevzeto iz patenta z dne 20. aprila 1770, ne odgovarja proglašenemu načelu prostega sporazuma med strankami, določilo o kolka prostem prenosu, ki je prevzeto iz istega patenta, pa nasprotuje novim določilom patenta o kolkih. Ni se pa skladal Hohenwart z obširnim izvajanjem Janeza Nep. grofa Auersperga o potrebi natančnih navodil za cenitev zakupnih kmetij kot podlago določitve pravične kupnine. Z ozirom na različne krajevne in zemljiške razmere je smatral Hohen-wart taka navodila za bolj škodljiva nego koristna. Tudi ne gre predpisovati kaj drugega, kot je določeno v 17. poglavju občega sodnega reda.
69. Barona Wolkensperg in Schweiger pa se nista zadovoljila niti s prenarejenim Hohenwartovim osnutkom. Imela nista sicer načelnih pomislekov proti vsebini, pač pa v formalnem oziru. Wolkensperg je hotel, da se besedilo patenta osloni bolj na ces. odločbo, kakor jo je sporočila dvorna pisarna; Sch\veiger je ugovarjal sploh združitvi dose-
li« prnv iam.
dan jih predpisov. Ta po njegovem mnenju ni v smislu ces. odločbe in bi kmeta še bolj zmedla. Wolkensperg in Schwei-ger sta predložila vsak svoj osnutek patenta.
Zanimivo je, kakšne težave je povzročil slovenski prevod. Arhivar Alojzij pl. Kappus je poročal (25. apr. 1788) stanovskemu odboru, da ne pozna v Ljubljani nikogar, ki bi bil kos prevodu patenta. Zato je bil prisiljen, da ga je poslal v prevod župniku v Škocijanu pri Mokronogu Juriju Japlju, našemu pisatelju in prosvetitelju. Ta je Hohemvartov osnutek tudi prevedel.11^
70. Stanovski odbor je na to poslal TIohenwartov osnutek s poročilom (14. marca 1788). Hkratu sta pa predložila svoja osnutka s posebnima poročiloma (14. marca in 16. marca 1788) guberniju barona Schweiger in Wolkensperg, prvi še s slovenskim prevodom.117
71.Gubernij (referent Franc baron Lichtenberg-Janežič) je menil, da je treba osnutek stanovskega odbora bolje urediti in mu dati večjo jasnost. Zato je sestavil nov, ne sicer v bistvu, pač pa formalno in stilistično precej spremenjen osnutek.118 V uvodu poudarja potrebo slovenskega prevoda, v prvem členu pa navaja posamezne doslej izdane naredbe z datumom in bistveno kratko vsebino. V svojem poročilu (17. maja 1788) pa sporoča gubernij dvorni pisarni, da bo dal patent, kakor bo sprejet, prevesti zopet po rednem prevajalcu Antonu Linhartu in sicer radi pravopisa (»wegen der Ortographie«), češ da ta v prevodih (Japljevih), ki jih je predložil stanovski odbor, ni najboljši.119
72. Jožefu pl. Sonnenfelsu, ki so mu morali poslati vse takratne patente v končno redakcijo, pa tudi gubernijalni osnutek ni ugajal. V svojem poročilu pravi, da ga je bilo treba radi neurejenosti in nerazumljivosti popolnoma predelati. Uvod je bilo treba previdno sestaviti, da ne prizna zakonodaja sama svoje lastne onemoglosti. Čudno je tudi,
1IG« Japljev prevod Hohenvvartovega osnutka kot zanimiv slovenski jezikovni spomenik gl. v »Dodatku«, str. 202.
117 Fasc. XXXIX k št. 126 stanovskih spisov v arhivu pri Narod, muzeju v Ljubljani.
118 IV. K. 6 — 4 ex Julio 1788. Arhiv notr. min. na Dunaju.
ua Prav tam.
da navaja gubernijalni osnutek kot vzrok neučinkovitosti dosedanjih odredb, da jih kmet ni razumel, ker so bile izdane le v nemščini. Zakaj pa se je dajalo kranjskemu kmetu zakone v nerazumljivem mu jeziku, vprašuje Sonnenfels. Ali pa notranje-avstrijski gubernij ni morda pozabil, da ima patent z dne 2. avg. 1782, ki je glavna dosedanja pre-vedbena naredba, tudi slovenski prevod. Izpustil je tudi naštevanje starih naredb, katerih vsebina naj se združi v patentu, ker se mu to ne zdi primerno. Pojasnjuje pa vsebino patenta z 20. apr. 1770, ker je v osnutku pri tej naredbi le navedeno, »da je v tej zemljiški gosposki odškodnina za prevedbo določena z 20%«. Le na ta način, da je hotel prvotno Sonnenlels v pojasnilo ponoviti bistveno vsebino pat. z dne 20. apr. 1770, si moremo razlagati določilo § 2. novega patenta. Po tem stanovi ne smejo odreči podložniku prevedbe kmetije, ako plača ob prevzemu 20% in potem vsako leto do popolnega plačila 10% cenilne vrednosti. To določilo se ne sklada s pat. z 20. apr. 1770, kjer je določena kot normalna kupnina, da plača šele zapuščina prevedenega posestnika 10% in potem vsak nov prejemnik zopet 10% cenilne vrednosti. V tem primeru je določena normalna kupnina le z lavdemiji in primščinami, po novem določilu pa mora plačati prevedeni posestnik celo cenilno vrednost, toda v 9. obrokih. Seveda je to določilo § 2. novega pat. v Sonnenfelsovi končni redakciji manj pomembno, ker še izrecno pristavlja, da mora zemljiška gosposka ponudbo sprejeti tudi, če ponudi podložnik kaka druga sprejemljiva letna plačila ali kako drugo primerno pogodbo, kakor pravi slovenski prevod prav po domače: »pametno glihengo«.
§ 5. novega pat., ki ga osnutki spodnjih inštanc niso vsprejeli, se pa sklada z dv. odločbo z dne 30. okt. 1786, po kateri sme gosposka zapadlo zakupno kmetijo podeliti le po kupnem pravu.120
Tako je bil tudi tukaj Sonnenfels več nego le oblikovalec; dal je patentu tudi novo vsebino.120'1
120 A. Mell, Anfiinge, o. c., 163.
is»b Ernst Benedikt, Kaiser Joseph It. (1936),	141	o	Sonnenfelsu:
»... hat er samtlichen Gesetzen den letzten Schliff zu geben utid er macht aus dem Anit eines Grammatikers das Amt eines Mitarbeiters.«
73. Nalog prevoda v slovenščino v spisih ni ohranjen. Po prejšnji napovedi gubernija bi sodil, da skoro ni dvoma, da je prevedel patent Anton Linhart.
74. Po dolgih, nad dve leti trajajočih posvetovanjih, ki nam nudijo globoke vpoglede v pravne temelje kmetskega razmerja pri nas, kakor komaj kakšni drugi spisi, je izšel potem ces. patent z dne 3. julija 1788. Združil je res vse dosedanje predpise o prevedbi kmetij, jih deloma spremenil, deloma dopolnil; bil je pa tudi zadnja, vsaj večja zakonita odredba v tem vprašanju.121
V.	Spomenica dr. Josipa Luckmanna 1. 1790.
75. Leta 1789. je tedaj poslujoča višja komisija za davčno regulacijo na Kranjskem izdala pouk, da je ob smrti posestnika zakupne kmetije po dednem nasledstvenem redu z dne 3. apr. 1787 smatrati njegove najbližje dediče tudi za naslednike v posesti zakupne kmetije; ti dediči smejo, ako hočejo pripadlo zemljišče vkupiti, zaprositi pri davčni komisiji ali pri okrožnem uradu za znižanje po zemljiški gosposki pretirano določene kupnine.
Ko so osrednje oblasti zaznale za ta pouk, ga je dv. dekret z dne 26. marca 1790 proglasil za zmotnega. Po tem je zakupni posestnik kakor doslej le dosmrtni hasnovalec zakupne kmetije, ako ni domenjen zakup tudi za dediče. Iz tega sledi, da ga more ceniti le njegova gosposka in da ni mogoče nobenega lastnika siliti, da bi dal kmetijo po kupnem pravu najbližjemu dediču zamrlega zakupnega posestnika. Iz pojma lastnine sledi, da more lastnik zapadlo zakupno kmetijo prodati komurkoli in pod kakršnimikoli pogoji. Ravnati se je treba pri tem le po predpisih, da se kmetija ne sme podeliti več po zakupnem, marveč le po kupnem pravu.
Priznati moramo, da ta dv. dekret ne nasprotuje besedilu § 5. pat. z dne 3. jul. 1788, pač pa njegovemu duhu in v razpravah ob postanku tega patenta izraženim nameram zakonodaj cev, poudarjajočih dejansko dednost zakupne
kmetije. Tudi so v § 6. pat. navedeni dediči kot reflektanti za kupno pravico na prvem mestu.
76.	Ni se zato čuditi, da je dv. dekret z 26. marca 1790 sprožil v deželi daljše razprave, ki so jih prizadeti vsaj v spisih nenavadno strastno vodili. Povod za te je dala obširna spomenica mladega ljubljanskega odvetnika dr. Josipa Luck-manna, ki jo je 2. jun. 1790 (na treh polah s 24 točkami) po tedanjem običaju naslovil naravnost cesarju Leopoldu II.122
V	tej je dr. L., ki se nam predstavlja v svojih izvajanjih kot goreč jožefinec, ob protestu proti navedenemu dv. dekretu v 24 rahlo med seboj povezanih odstavkih (§§) vnovič razvil vprašanje oblike kmetske podložne posesti na Kranjskem.
Živahno in zgovorno se izreka proti obliki zakupnih kmetij. Ne more biti resnično, izvaja, da bi bila prvotno vsa zemlja last gosposk, ki so jo potem pod gotovimi pogoji prepustile kmetom. Nerazumljivo je, da bi ob taki prepustitvi nastal brezumni in državi v vsakem pogledu škodljivi pogoj, da te zemlje prevzemnik ne more zapustiti svojim dedičem. Zakupno kmetsko pravo sploh je naravnemu in občemu državnemu pravu docela nasprotno. Če se pa motri posebna agrarna uredba Kranjske, se pokaže, da sicer ne sloni na nemškem fevdnem sestavu, pač pa je po tem posneta. Kakor morajo namreč po smrti vazala njegovi dediči fevd obnoviti in plačati pristojbino, prav tako so obvezane zemljiške gosposke, da po smrti kmetskega zakupnika sprejmejo njegovega dediča, ki mora plačati nastopno primščino. Po Luckmannovem mnenju je najbrž po analogiji tega fevdnega ustroja nastalo zakupno kmetsko pravo. Zlasti zanimivo pa je, da izvaja dr. L. iz fevdnega prava dednost kmečkih zemljišč. Kakor ne sme namreč, pravi, fevdni gospod izključiti vazalovih dedičev od dednega nasledstva, če so pripravljeni obnoviti investituro in plačati pristojbine, prav tako ne bi smela gosposka izključiti od dedovanja v kmetsko zemljišče dedičev zamrlega zakupnika. Tako pojmovanje kažejo tudi zemljiške gosposke same. Do zadnjega leta vladarstva cesarja Jožefa se ni čulo, da bi zemljiška
122 Fasc. XXXIX k št. 727 stanovskih spisov v arhivu pri Nar. muzeju v Ljubljani.
gosposka izkl j učila dediča posestnika zakupne kmetije, razen ako je bil zaradi telesnih napak za to nesposoben. Sploli niso imele zemljiške gosposke zakupnega zemljišča nikdar za svojo pravo last. Kajti če je voda, ogenj ali kaj drugega uničilo zemljišče ali poslopja zakupnika popolnoma ali deloma, poškodb niso popravile one, marveč zakupnik na svoje stroške. Če se pa zemljišče gosposke ob škodi niso vedle kot lastnice, se tudi ne morejo, če naj uživajo koristi.
Primščina, določena po običaju, je znašala od nekdaj deseti ali dvajseti del vrednosti zemljišča. Ker so morale zemljiške gosposke pri davčni rektifikaciji (1747) vrednost svojih lastnih in podložnih zemljišč po resnici napovedati, so jele opuščati prej običajne cenitve zemljišč. Rektifika-torična vrednost, čeprav je bila še tako mala, se je smatrala sedaj za pravo vrednost. Napoved gosposke je namreč proti njej pričala; nobena gosposka se ni hotela razgaliti, da je napovedala premajhno vrednost. Primščina se je odslej določevala s 15% rektifikatorične vrednosti.
Potem razlaga dr. L. povod in postanek dv. dekretov z dne 8. marca 1770 in 14. febr. 1774 po svoje, iz čisto kranjskih podložniških razmer. L. po svoji starosti — (1. 1790 bil je star šele 30 let). — tega postanka ni še doživljal in očitno tudi ni poznal, vsaj natančno ne, zveze teh naredb z idejami in potekom splošnih reform podložniškega prava v Avstriji izza srede 18. stoletja in z odredbami, ki so bile izdane za druge dežele, zlasti za Češko in Koroško. Zato so te L.-ove razlage morda zanimive, pa ne važne. Pač pa ne smemo molče preiti Luckmannove navedbe, da so namreč zemljiške gosposke v prilog podložnikov izdano odredbo z dne 12. febr. 1774, po kateri se mora izvršiti prevedba po prostem sporazumu strank, razlagale sebi v prid tako, da smejo za kupno pravico zahievati, kolikor hočejo in jo dati komur hočejo.
Ovira prevedbe, pravi dalje, ni le upornost kmetov, marveč pretirane zahteve gosposk. Začele so zahtevati v zadnjih letih kot kupnino celo cenilno vrednost zakupne kmetije in poleg te večkrat še ob vsaki premembi posesti navadno deseti del; podložniki pa so menili, da so dolžni plačati v smislu
dv. dekreta z dne 8. marca 1770 in njegovih razlag le tam normirano kupnino, ne pa še drugih lavdemijev. V tem mnenju jih je še bolj potrdil dedni nasledstveni red z dne 3. apr. 1787, ki daje intestatno dedno pravico v kmetijo, ne glede na to, je li dedna ali ne, potem patent z dne 31. maja 1782. ki gosposkam prepoveduje, da zasežejo rustikalna zemljišča, slednjič še taksni red z dne 13. nov. 1787, ki je vzbudil v kmetu mnenje, da je zapuščinska pristojbina, katere so bile kmetije proste, stopila me«to prej navadne primščine 15%. Umevno je zato, pravi L., nepopisno začudenje podložnikov, ki ga je povzročil dv. dekret z dne 26. marca 1790.
L. meni, da centralne oblasti dv. dekreta niso dobro premislile, da meša la svojstva dominikalnega zemljišča z onimi rustikalnega, da je sprejel od tujega suženjstva izposojeno načelo, da podložnik ne dela za svoje dediče, marveč za svojo gosposko in je proglasil za njeno prosto last kmetijo, ki jo je podložnik obdeloval, s svojim potom pomnožil njeno vrednost in zgradil na njej ne le potrebnih, marveč večkrat samo koristna gospodarska poslopja. V zmagoslavju zahtevajo sedaj zemljiške gosposke pretirane kupnine. Čeprav so s tem cele rodbine za dolgo vrsto let udarjene, jih gosposke vendar le lahko dosežejo, ker se kranjski kmet iz raznih važnih razlogov nobenega stanu ne boji tako kot vojaškega. Ako se pa dedič noče udati zahtevam gosposke, se kmetija proda na dražbi drugemu. Ker je bila retraktna pravica s pat. z dne 8. marca 1787 odpravljena, dedič nima niti več predkupne pravice.
Po teh izvajanjih navaja dr. L. razloge, ki so ga privedli do spomenice. Če namreč človek čuti, kako težko zapusti otrok zemljo svojega očeta in hišo, ki mu jo je zidal, kako žaljivo je, da se proti naravi zakupne pogodbe ne odškoduje niti za to. kar bi mu mogel njegov oče zapustiti kot prosto last, pa je to porabil ali za boljšo obdelavo zemlje ali pa za na tej stoječa poslopja, da mora plačati pot svojega očeta, kar se vse tu in tam res dogaja, potem se razume, da ga je vse to, čeprav osebno ni udeležen, navedlo, da se prostovoljno obrača na vladarja in prosi: A^ladar naj omeji dv. dekret z dne 26. marca 1790 le na ona zemljišča, ki so bila dokazano dominikalna, pa so jih gosposke kas-
ta
neje odtujile po zakupnem pravu podložnikom. Ukaže naj razglasiti, da se za zakupne kmetije, za katere se je oh prevedbi dogovorila kupnina, ne plača niti umrlina, niti kakšen drug lavdemij ob premembi posesti, da se torej za prevedbo plača le kupnina ali pa letne dajatve (canon annuiis). kakor je to v navadi pri kranjskih državnih posestvih. Odredi naj. da odškodujejo gosposke takoj one dediče posestnikov zakupnih kmetij, ki so jih doslej prodale tretjim osebam, in sicer za gospodarska poslopja in za zboljšanje zemljišč, to pa po nepristranski cenitvi, za katero izvolita stranki vsaka svojega cenilca. Pri določitvi reluirane kupnine naj se vzame za podlago davčna napoved gosposke. O pritožbah zoper tako odločitev naj odločajo okrožni uradi kakor v vseh drugih. ex nexu subtitelae izvirajočih poslih.
L. pravi, da zadošča za utemeljitev tega predloga opazka. da ni nihče manj prispeval k zvišani vrednosti kmetij kakor gosposke, ki po pravici ne morejo zahtevati več, kot so napovedale same. Želeti bi bilo tudi, da bi mogli podložniki, če ne že vedno, pa vsaj ob slabih letinah letne natu-ralne dajatve reluirati v rektifikatorični denarni vrednosti; tako bi se onemogočilo, da bi gosposke, ki iščejo v sramoto in škodo plemenito mislečih zemljiških posestnikov svojo korist in zabavo v izsesavanju podložnikov, tlačile podložnika prav takrat, ko ga že tako tlači narava sama.
Šele potem, apostrofira dokaj pogumno dr. L. vladarja, če bo cesar te prav tako pravične kakor potrebne ukrepe odredil, pa se bodo podložniki vendar pokazali uporni, se more seči po orožju, da se ukrotijo. Vendar jamči s svojim življenjem, da se bodo potem umirili vsi podložniki, ki niso vsled nespametnega ravnanja svojih gosposk in radi prelite krvi svojih sodrugov že preveč zagrenjeni in bodo ljubili svojega vladarja prav tako. kakor so ljubili svojega ožarjenega očeta cesarja Jožefa II., ki je sam poznal njihovo trdo usodo in se je popolnoma posvetil njenemu olajšanju.
77.	To vlogo dr. Luckmanna je gubernij po cesarjevem naročilu poslal (7. avg. 1790) stanovskemu odboru z nalogom, da pove svoje mnenje.123
«3 prav tain.
78. Stanovski odbor (ref. Jurij Jakob grof Hohen-wart) je, hoteč očividno zadevo speljati na osebno polje, pozval dr. L.-a (16. avg. 1790),124 naj navede tekom 8 dni one gosposke, ki postopajo tako, kakor on graja v posameznih točkah.
Ta poziv je dr. Luckmann v svojem odgovoru (28. avg. 1790)125 odklonil, češ da ima njegova vloga le namen, obnoviti stare pozabljene zakone in običaje, ne pa tožiti posameznike. Zlasti ne more ugoditi pozivu v 8 dneh. Za individualizacijo navedb je potrebno, da vpogleda v kupne pogodbe, urbarje in zapisnike, ki bi se morali še le uradno pribaviti; zato pa potrebuje najmanj šest mescev. (Kakor je pozneje izjavil, le podložnikov ni hotel izpostaviti preganjanju gosposk.) Ker pa sprevidi iz poziva stanovskega odbora, pravi dr. L. nekoliko zlobno dalje, da ima ta interes na tem, da poizve one gosposke, ki niso primerno ravnale, se hoče popolnoma posvetiti javnemu blagru in ob povratku cesarja120 prositi za postavitev posebne komisije. Z njeno pomočjo namerava ugoditi pozivu in bo sploh skušal pomagati tlačenim podložnikom. Sicer so grajani nedostatki večinoma posledica obstoječih veljavnih predpisov. Da določa skoro sleherno kupno pismo umrlino ter v primeru prodaje 10% pristojbino, da zahtevajo pretirano kupnino one gosposke, ki si izgovorijo poleg lavdemijev še kupnino, je splošno znano. Prav tako so le preveč znane tudi gosposke, ki jih zato ni treba še posebej imenovati. Ako bi pa zahteval cesar, ki mu morda osebne razmere in uredba dežele niso dosti znane, natančnejšega pojasnila, se bo kolikor mogoče potrudil, da to točno izvrši, čeprav pri tem nič ne pridobi.
79. Po tej izjavi je referent, kolovški graščak grof l!ohenwart sestavil (v začetku okt. 1790)127 poročilo stanovskega odbora (na 9ih do polovice strani popisanih polah).
prav fnm
425 Prav tam.
126 Cesar Leopold II. je bil od 24. do 27. avg. 1790 v Ljubljani, je 27. avg. odpotoval na Reko, odkoder se je 2. sept. vrnil. — A. Dimitz, Gesch. Krains, IV., 239—241.
127 Fasc. XXXIX k št. 127 stanovskih spisov v arhivu pri Narodnem muzeju v Ljubljani.
Čuditi se moramo, v kakšnem malo stvarnem, strastnem. L.-u očitno sovražnem tonu je pisal poročilo na cesarja eden prvih predsiavnikov kranjskega visokega plemstva in kranjskega razumništva, mož, ki ga poznamo128 iz drugih spisov kot odličnega poznavalca naših kmetskih odnošajev.128
Že v uvodu poudarja Hohenvvart potrebo, da vladar izve za osebne razmere piščeve. Potem, ko se je oči vid no potrudil, da prikaže v čim bolj neugodni luči osebnost dr. Luckmanna120 ter s tem odvzame važnost njegovim izvajanjem, odgovarja na posamezne točke.
Način postanka kmetskega zakupnega razmerja, o katerem razglablja dr. Luckmann, se mu ne zdi važen, ker so to že dolga stoletja priznavali vladar,180 sodišča in pod-
J. Polec, Svobodniki na Kranjskem, o. c., 61.
129 Po litografiranem spisu: Gescli. d. Famiilie Luckmann (zusammen-gestellt von Joscf Luckmann, Ljubljana im Miirz 1936), ki jo je sestavil podpredsednik zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, Josip Luckmann, je bil dr. L. rojen 27. febr. 1760 žebljarju Francu L. v Kropi. Bil je nekaj časa, po teh podatkih, alumnus (bogoslovec) Schellen-burgove ustanove v Ljubljani (očetova mati je bila sorodnica Schellen-burgove žene Katarine), bil promoviran na univerzi v Paviji 16. septembra 1784 in zaprisežen kot odvetnik v Ljubljani 24. jul. 1786. Po Hohenvvurtovih navedbah se je 1. 1784 seznanil s hrvatskim opatom (proštom?) Plesom, ki je bil zapleten v zelo zmedeno pravdo. L. je prevzel v tej zastopstvo. Po njenih poslih je potoval po Hrvatskem, Ogrskem in Italiji. Na enem teh potovanj je imel dr. L., kakor je sam pripovedoval, priliko, da je poročal o navedeni pravdi cesarju Jožefu II. ter očrnil hrvatska in ogrska sodišča. Kot advokat je bil zaposlen skoraj izključno kot zastopnik kmetov, katerih edini svetovalec je bil po splošnem mnenju. To je zbudilo že pozornost oblastev, zlasti okrožnega urada. Zastopal je tudi kmete soseske Želodnik pri Dobu proti kolov-škeinu graščaku gfu Hohenwartu. L. sumi, da si je zato nakopal nenaklonjenost Ilohenvvarta. L. 1797. ga je francoska vlada imenovala za člana ljubljanskega gubernija; umrl je 25. dec. 1803. — Drugih izdatkov ali spisov rodbina ne hrani. — Gl. tudi: Rudolf Andrejka, Trgovska zgodovina Schellenburgove ulice v Ljubljani, Trgovski Tovariš, 1937, št. 1—2, št. 35, 36 in o L.-ovili potomcih SBL, I., 685.
130 Hohenvvart se sklicuje na stanovske spise, ko je vprašal nadvojvoda Karl (21. avg. 1582) kranjskega deželnega glavarja grofa Volka Thurna, če sme gosposka po smrti zakupnega posestnika zapadlo kmetijo podeliti poljubni tuji osebi, ali pa jo mora dati v zakup najbližjim sorodnikom dosedanjega zakupnika. Dež. glavar in vicedom N. Bonomo sta odgovorila (21. jun. 1583), da je deželni zbor o tem razpravljal in izjavil, da se zakupna kmetija brez zadostnih razlogov zakupnemu
ložniki sami. Vendar bi dr. L.-u ne smel hiti tuj pojem emfi-tevze.1,n Potem pa popravlja od točke do točke Luckman-nove navedbe glede postanka posameznih naredb o prevedbi in njihovi izvršitvi. Priznava, da si mnoge gosposke izgovarjajo ob prevedbi prenosnine. Zakaj se to dogaja, razlaga Hohenwart na tem zgledu: Zemljišče se je cenilo na 300 gld. Podložnik ni hotel ali mogel plačati cele vsote. Da zadosti vladarjevi nameri, se zadovolji gosposka s takojšnjim plačilom 100 gld.; za ostalih 200 gld. se je pa izgovorila ob vsaki premembi posesti na pr. 40 do 50 ghl., ob prodaji pa še desetino. Proti takemu postopanju pač ni mogoče ugovarjati, ker je le v prilog podložniku. Ko bi moral namreč podložnik neplačanih 200 gld. obrestovali z 8%, bi znašale te obresti v 25 letih, ki jih moramo vzeti za povprečno najmanjšo življenjsko dobo podložnika, same 200 gld. Ko bi pa podložniki mogli ali pa hoteli plačati vso cenilno vrednost, bi prenosnine naenkrat prenehale, toda prevajanje v kupne kmetije bi napredovalo počasneje. Toda vzrok, da prevedbe v zadnjem času ne napredujejo, ni postopanje gosposke, marveč uboštvo in v prav trajajoči vojni nastalo obdavčenje kmetov, deloma pa tudi njihova upornost.
Slednjič Uohenwart poudarja, da je kmet bolj srečen, če ima kmetijo po zakupnem nego po kupnem pravu. Knp-nine največkrat ne zmore, dedičem preveč izgovarja, zapade v dolgove. Zato predlaga, da se podelitve kmetij po zakupnem pravu, čegar dobrote za kmeta obširno navaja, ne iztrebijo popolnoma, kakor želi dr. L., marveč naj se
posestniku do smrti ne sme odvzeti. Čim pa umrje podedovan ali nepo-dedovan, zapade kmetija kot prosta zeml jiški gosposki, dediči pa nimajo nobene pravice do nje. Zemljiška gosposka jo marveč sme podeliti komur hoče. Vendar podeljujejo zemljiški gospodje zapadlo zakupno kmetijo običajno prostovoljno najbližjim dedičem zamrlega posestnika. (Spis, fasc. XXXIX, št. 727 stanovskih spisov in v fasc. 47/1 vicedomskih spisov v arhivu pri Nar. muzeju v Ljubljani.)
131	IIolienwart navaja literaturo o emfitevzi: Walter, de iure con-seutudinis ab: 4, til.: 1" in tractatu de iuribus incorporalibus tit. 8, § 1, 4, 9, 11 do 17 in 19. Za to, da se učinek emfitevza ravna po vsebini podelitve in po dogovoru navaja: Wessenb. cons.: 331. N. 54, part. 7,
V.	inst; Walder lib. 2. observ.: 37, št. 8 in 9; o dopustnosti, dajati nepremičnine na določen čas v emfitevzo: Novel: 120, cap. VI.
dovolijo vsaj v onih primerili, če zakupni posestniki te kupnine ne zmorejo. Kajti mnogo je sedaj primerov, ko gosposke otrok zamrlega zakupnega posesinika, ki so nezmožni plačati kupnino, ne preganjajo s kmetije in je nočejo prodati tujim kupcem. Jz teh razmer vstaja nova oblika kmetij. Obupani so li brezpravni podložniki, ki jih nobena, niti zakupna pogodba ne ščiti. Za prihodnost od teh razmer ni kaj dobrega pričakovati.
80. Gubernij se s tem poročilom ni zadovoljil, bodisi, ker je imel sam glede njegove vsebine in oblike pomisleke, bodisi, kar je še bolj verjetno, da je dr. L. zvedel za njegovo vsebino in našel pota za posredovanje v Gradcu. Gubernij je namreč (4. dec. 1791) sporočil stanovskemu odboru, da potrebuje še izjave pravkar obnovljenih stanov samih. Zato naj stanovski odbor skliče ali deželni zbor ali pa naj se v kritje gubernija izkaže, da je zaslišal deželne stanove. Pričakuje pa poročila še pred koncem leta.
81. Z ozirom na ta rok je stanovski odbor po posebnih slih sklical deželni zbor na dan 28. decembra in to proti določilom deželnega statuta z dne 29. marca 1610 in 8. marca 1619, ki določa da mora preteči od dneva sklica do sestanka deželnega zbora vsaj šest tednov. Seje deželnega zbora se je udeležilo le 28 stanovskih članov. Stanovski odbor razlaga malo udeležbo z zimo in premembo poslov po božiču. Hohenwart je na seji dež. zbora 28. dec. sicer o stvari poročal, predlagal pa je, da deželni zbor sklepanje odloži, ker ni sklican v zakonitem roku, zahteva posvetovanje o tako važni zadevi večjo udeležbo in je treba zaslišati prej še ravnatelja uprave državnih posestev barona Schwizena ter okrožne urade. Deželni zbor se je sicer posvetoval o vsebini Hohenwartovega poročila, mu v nekaterih točkah, kakor bomo kasneje videli, ni pritrdil, vendar pa je sklepanje odložil.
82. Okrožne urade, ki so do I. 1788. redno pošiljali letne izkaze prevedenih kmetij, pa so to l. 1789. opustili zaradi zmede, ki jo je povzročila davčna regulacija, je sedaj stanovski odbor (že 28. dec. 1790) pozval, da jih pošljejo za
132	Fnsc. XXXIX k št. 727 stanovskih spisov v arhivu pri Narodnem muzeju v Ljubljani.
I.	1789. in 1790. ter sporočijo ovire prevedbe. Prav tako je stanovski odbor prosil notranje-avstrijsko upravo drž. posestev, da sporoči, zakaj prevedba kmetij na državnih in cerkvenih posestvih do 1. 1788. ni toliko napredovala, kakor bi bilo pričakovati.
Temu pozivu se moramo zahvaliti za natančen pregled števila še preostalih zakupnih kmetij po okrožjih in go-sposkah.188
83.	Uvaževanje spomenice, vsaj neprijetnosti, ki jih je povzročil deželnim stanovom, ki jim ni bil naklonjen, so ohrabrile dr. Luckmanna, da je 11. marca 1791 poslal cesarju dodatno spomenico.184 V tej pripoveduje, kako so stanovi v odboru in dež. zboru doslej obravnavali po cesarjevem nalogu njegovo spomenico. Razne zakulisne podrobnosti kažejo, da je bil dr. L. o vsem dobro poučen. Sumničenja v poročilu grofa Hohenwarta dr. L., čeprav v manjši meri, povrača. Izreka domnevo, da so stanovi le zato od-godili sklepanje v dež. zboru, da izkoristijo še čas za sklepanje kupnih pogodb s podložniki pod pogoji, ki so za gosposke ugodni. Raznesli da so prav v predpustu glas o skorajšnjem novačenju, pa tudi da nobeden podložniški sin ne bo oproščen vojaščine in se ne bo mogel ženiti, kdor ne pregovori očetu k prevedbi zakupne zemlje ali ne prevede sam svojega dela hube (Hubteil). Iz teh nagibov so se v zadnjem času »polnile gospoščne blagajne«, za katere so viri en čas po cesarjevem bivanju v deželi nekoliko usahnili. Sklepajo pa še vedno pogodbe, v katerih si izgovarjajo gosposke poleg kupnine še prenosni ne in nezmanjšane, pa pretirane letne gospoščne dajatve in obveznosti. Izbruh tleče nezadovoljnosti kmeta s izsiljenimi pogodbami zadržuje le še upanje na ziajšanje kupnih pogodb in reluicijo dajatev v pridelkih.
V	dokaz svojih navedb predloži dr. L. kupne pogodbe, ki so jih sklenili »glavarji zemljiških gosposk« na Kranj-
133	Radi pomanjkanja prostora teli seznamov tukaj ne moremo priobčiti. (Fasc. XXXIX k št. 288 stanovskili spisov v arhivu pri Narodnem muzeju v Ljubljani.)
131	Fasc. XXXIX k št. 288 stanovskih sipisov v arhivu pri Narodnem
muzeju v Ljubljani.
skem: begunjski graščak Franc Adam grof Lamberg, radovljiški Vincenc grof Thurn in stanovski odbornik Franc baron Schweiger. Dr. L., K ropar, je zastopal Thurnove in Lambergove podložnike, Schweigerju kot stanovskemu odborniku pa je posebno »naklonjen«. Vse te pogodbe določajo res poleg plačila kupnine tudi 10% prenosnine, toda z utemeljitvijo, da kupec ni plačal cele kupnine; vsebujejo tudi prepoved odsvojitve kmetije brez utesnitve po § 1., pat. z dne 2. avg. 1782. Gosposke si pridržujejo pravico, da za primer kršitve pogodbe ali če podložnik svojih dajatev tri leta popolnoma ne plača, prodajo kmetijo na javni dražbi. Ni težko najti tukaj odmeva določil koroškega patenta z dne 8. avg. 1767,136 ko je imel n. pr. grof Thurn svoja posestva tudi na Koroškem. Pri presoji pravnih odnošajev na posameznih gosposkah se je treba ozirati tudi na vpliv takih dvolastnin.
84.	Dne 28. dec. 1790 odloženo sklepanje se je izvršilo šele na seji dež zbora dne 16. jun. 1796.130 Na tej si je deželni zbor osvojil Hohenwartovo poročilo stanovskega odbora z dvema opazkama: I) da se je po sporočilu članov deželnega zbora pokazalo dovoljenje zemljiških gosposk, da zavarujejo podložniki ženino doto in druge dolgove na zakupne kmetije, odprodajo od teh zemljišča, določijo dedne deleže iz nje in označijo naslednika za nje, na Dolenjskem, Notranjskem in v srednjem delu dežele deloma kot zelo nenavadno, deloma pa povsem neznano; na Gorenjskem taki primeri niso sicer navadni, pa se vendar večkrat primerijo. 2) So stanovi še bolj poudarjali lastnino zemljiških gosposk na zakupnih kmetijah, ki jo dr. L. odreka. Deželni zbor je sprejel tudi predlog llohenwarta, da naj bi se zakupne kmetije še naprej pustile v primerih, v katerih so otroci zamrlega zakupnega posestnika nezmožni, plačati kupnino. Pri tem se Hohenwart kot poročevalec sklicuje na sosedno Goriško, kjer je še vedno dovoljeno, da se nasajajo od kranjskih zakupnikov le (?) po imenu različni koloni in da se te podelitve celo pomnožujejo. Po
135 Prim. str. 00.
136 Fasc. XXXIX k št. 288 stanovskih spisov v arhivu pri Narodnem muzeju v Ljubljani.
pravici pa navaja stanovsko poročilo tudi, da se vse kmetije zato še niso prevedle, ker še niso vsi zakupniki pomrli; po naredbah pa, ki veljajo za Kranjsko, jih gosposke ne smejo siliti k prevedbi.
Rešitve tega poročila dež. zbora doslej ni bilo najti.
Kolikor moremo po dosedanjih raziskavanj ih vedeti, je ta sklep zadnji važnejši akt na dolgi poti k prevedbi zakupnih kmetij.
*
85.	Ker se po čl. 5. pat. z dne 3. jul. 1788 po smrti dosedanjega zakupnika kmetije niso smele več dati v zakup, marveč le v kupno pravico, bi sodili, da so morale na Kranjskem že v prvih desetletjih (9. stol. skoro popolnoma zginiti zakupne kmetije. Toda Mihael Ambrož poroča še 1. 1850., da je bilo še ob odpravi podložništva »veliko mitenskih gruntov«.137 To dejstvo si moremo razlagati le tako, da zemljiške gosposke niso našle kupcev in so postopale po čl. 6. cit. pat.
Z odpravo podložništva 1. 1848. je prestala delitev kmetij v zakupne in kupne; tudi zadnje so postale last zakupnikov.
Na Kranjskem, kjer se je razvilo, kakor smo videli, tekom stoletij za kmeta precej ugodno zakupno pravo, prevedba v kupne kmetije za podložnika gospodarsko ni bila posebno velikega, socijalno pa skoro nobenega pomena. Zato tudi skoro nobena prevedbena akcija ni izhajala iz dežele same. Za razvoj prava pa te prevedbe ne smemo podcenjevati. Šele ko je bil večji del kmetij preveden v kupne, je bilo mogoče misliti na uvedbo zemljiške knjige za podložna zemljišča in na ureditev kmetskega dednega prava. Ni zato slučaj, da se je to uredilo šele v 80. in 90. letih 18. stol.118 Važna pa je prevedba v kupne kmetije predvsem kot prehodni, pripravljalni štadij za popolno lastnino kmeta. Prehod k tej neposredno od agrarno-pravnega stanja splošne zakupnosti kmetij bi bil povzročil prehude pretresljaje v
137	Novice 1850, 82.
ia* A. Mell, o. c., 184, 185; H. von Schullcrn, Die Beseitigung des Bestiftungszwanges etc. v »Gescli. d. osterr. Land- u. Forstvvirtschaft«. (1848—98) I. 290 sl.; Karl Griinberg, Bauernbefreiung, o. c., 1. 269, II. 318 sl.
gospodarskem in političnem življenju. Korak od kupno-pravnih kmetij do prostih pa je bil mnogo manjši in s prevedbo že dolgo pripravljen.
C. Dodatek.*
a)	H o h e n w a r t o v osnutek p a te n t a v Japljevem p r e v o d u.liln
»My Joseph ta Drugi etc....
Naslui zliujezha skerb katera kakor en ozhe nashih deshol sa njih gori-jemanje, inu sa src/ho nashih svestih podloshnih imamo, nam je svetovala ta vshe poprej vun dane Patente inu Povele, kaku bi se mogli ti mitenski grunti v Kaufrehtne oberniti, sdaj ponoviti inu take Regelze postaviti, de se bo moglu leto prevernenje mitenskih gruntov v Kaufrehtne k’dobrimu inu k’ nuzu teh deshel inu podloshnih loshej sgoditi.
Leto nuslie taku dobru namenjena ponujanje je bilu do sdaj slie vselej od veliku nashih podloshnov narobe sastoplenu inu slabu spol-njenu, nekaj sato, ker se ony na njih stare aku lih shkodlive navade prevezh veshejo, nekaj inu susebnu pak sato, ker so bily ony od zheshkarjev ali od tih nar slabishih shribazhikov saipelani.
De bi my tedaj eno taku slikodlivo krivo maningo odvseli inu vse Postave inu Regelze, katere so vshe sa volo prebernenja tih mitenskih gruntov v Kaufrehtne vun prislile, v leto samo Postavo inu regelzo predelali, inu ponovili, da se bodo vejdili vsi po njej dershati taku damo na snanje.
Pervizh, de vse kar je bilu do sdaj skusi pravizhnu posestvu sa lastiuo te gruntne Gosposke sposnanu s’mitenskimi semlaini vred, tudi sa naprej nje listina, ali nje lastna ostati ima, inu de nismo nigdar mislili gruntnim Gosposkam to, kar je njih, s’gvaltjo odvseti, inu pod-loshnhn v last dati.
Drugi z h se per letim prebernenju v Kaufrehtne, obenu drugu permoranje proti gruntui Gosposki ne perpusty, kakor to, kateru ti shlalitni.ki ali Gosposki stanovi nashe Krajnske deshele samy radovolnu nase vsamejo, namrezh, de bodo ta zhas tu mitenski grunt prodati mogli. Kadar se ta podloshni per svoji gosposki sa to spodoben oglasi, Gosposka pak bo perpravlena njemu ta grunt v tej nar vishishi zeni, katera to kar je grunt sam na sebi vrejden, od dalezh ne sadene ali ne vershe, zhes pustiti. Inu ker se tudi timu podloschnimu per kupvanju tiga mitenskiga grunta obena sila delati ne sme, taku se leto opravilu kakor vsaku drugu kupzhivanje v frej volo inu glihengo med Gospodam inu podloshnim popolnoma postavi inu pusty.
* V tukaj priobčenih patentih je »f« iz tiskarskih razlogov transkri-biran v »s«, tako da ta črka znači tukaj današnja »s« in »z«.
*3“ Prim. str. 188.
Tretizh ti sedajni mitenski gruntarji, kateri od njih semlc primske pisma, ali druge pravize skasati imajo, se ne smejo po obeni vishi siliti, de bi njih mitensku Kaufrehtnu sturili, ali de bi bily od njih mitenskih gruntov odstavleni inu de bi se ta semla katero so posedli inu vshivali, enimu v Kaufreht zhes pustila.
Zhetertizli postavimo my sa terdnu leto sapoved, de se ti podloshni gruntje sa naprej ne smejo kakor mitenski na primshino dati ali sabstojn k'vshivanju zhes pustiti, ampak vsaka gruntna gosposka more, kadar mitenku posestvu neha, te nar pertpravnislii mitelne snajti, de se vsaki sprasneni mitenski grunt Kaufrehtni stury. Sa tazhas per-pustimo my gruntni Gosposki, kadar se ta mitenski grunt prodati ne more, de ga sme taku dolgu v’shtant dati, dokler se en kupez najde.
Petizh hozhemo my sdaj to v nashim ta drugi dan Mesza Augusta ali Vclikiga serpaua v’lejti 1782 v’Lublani vun danim Patenti § Drugizh naprej pisano Postavo popolnoma gori vsdigniti, namrezh de se en podloshni ne sme zhes dva dritelza svojga gruntniga ali leshezhiga pre-moshenja sadolshiti, de bi se sizer mogel od grunta prozh djati, leto ima sdaj popolnoma nehati, inu tim podloshnim sc kakor vsak inu drugimu vsa frajast ;pusty, inu ony imajo v le tej rezhi kakor drugi stanovi tej sa dolshnike postavleni Ordengi, katera se Concurs imenuje inu letej enakim i)ostavam podvershenim biti.
Sliestizh ne prepustimo my ipo obeni zeni, de bi sc ti primski denarji v davke, kateri bi se vsaku lejtu plazhevati mogli prebernili. My rasteguemo
Sedmizh to deshclskim Gosi>oskam lastno pravico tudi na Faj-moshtre, Bencficiate, inu na te, kateri Fidejoomiss grashine imajo, na tako visho, de snajo te denarje, katere so Kaufreht, prejmejo sa sc bres vsega pomisleka obdershati, zhe je le skusi en povikshani kup timu kupcu na tlaki ali drugih gosposkinih davkih kaj doli nc ipusty, inu skusi to ta Bcneficium, ali Fideicoinis-grashina v svojih perhodshah ali pravizah slobishi nc stury.
S a d 11 i z h , inu
O	s m i z h sapovemo my, de sc ima leta Patent od besede do besede kakor je na Krajnski jesik piestavlcn skusi Duhovne na Prishenzah brez vsiga drusiga islaganja doli brati, ampak kakor sc besede same od sebe sastopio, govore inu v sebi sapopadejo inu de potem per vsaki Fari eni drukani Bogni letiga Patenta ostanejo. —
Jc bil vun dan v'Lublani ta dan Majnika v lejti 1788.«
b)	P a t e n 1 z d n e 2. a v g usta I782.u"
» Wir Joseph der zwcytc etc....	-»Mi Joseph ta Drugi, etc....
Entbietcn gesammten Stiin-	Perpovimo vsim stanovam, go-
den.grundobrigkeitlichen Bcamten,	spodskim slushabnikam, mestnim
Ortsrichtern, Suppanen, Geschwor-	sodnikain, Suppanam, Perseshe-
i4<> y Patentbuch de anno 1782 v arhivu banske uprave v Ljubljani in v zbirki patentov v arhivu pri Nar. muzeju v Ljubljani.
ncn, and iibrigen Unterthanen in Krain, Unsere Landesfiirstliche Gnade, und geben euch hiemit zn vernehmen; Wionach zvvar schon seit mehreren Jahren, wegen Uber-lassung des Eigentliums der u ti -terthanigen Griinde an dic Unterthanen, verschiedeno Verfiigun-gen getroffen worden, olme dass jcdoch bis jctzo der dadurch nl>-gesehene Etidzweck hiitte errich-tet vverden kbnnen.
Da nun aber dermalen, nach aufgehobener Leibeigenschaft die Einraumung des Eigenthums an die Unterthanen, sovvohl fiir die-se, als fiir die Grundobrigkeiten, mn so dringender und vvichtiger wird, als mit der — durcli eben diese Aufhebung der Leibeigenschaft, und Einraumung des Ei-genthums beforderten Wohlfahrt der Unterthanen, die Vortheile der Grundobrigkeiten sclbst ver-bunden sind, weil sie des richtigen Bezugs ilirer Praestationen, die auch bey dem eingeriiumten Ei-gcnthume stehen bleiben, bey den verbesserten Umstanden der Uu-terthanen mehr gesichert sind, und ohne ilirer Verkiirzung, vvie es anderwiirts dic Erfahrung be-stiittiget, das Eigenthum, dem Fleide, der Arbeitsamkeit, und Industrie des Unterthans einen neuen Trieb geben wird.
Als versehen wir uns gniidigst, dali die Grundobrigkeiten da, wo das Eigenthum den Unterthanen noch nicht eingeriiumt dst, und sclbe daruni anlangen, es ihnen gegen einen angemessenen billi-gen Entgelt einzuriiumen sicli be-reit finden lassen werden.
Die "Vortheile, vvelche den Un-terthanen, die ihre Griinde be-
nim, inu drugim Podloshnim na Kranjskim, nasho desheleoblastno milost, inu Vam damo s’letim na snanje; da so se she od vezli let sem, savol perpushenja lastine, tih podloshnih gruntov, ali pohistv na kmete, vse sorte sapovedi sturilc; vender ipak bres tega, da bi se bil mogel su dosehmalu ta skus nje namerjen konz sadobiti.
Kir pak sdcj, po gori vsdignej-ni sushnosti to perpushenje te lastine na kmete, loku dolini sa lete, koker sa gospodske sa to po-trebnishi, inu bolshi rata, kir s’ pridam tih kmetov, kateri se je skus leto gorivsdignenje te sushnosti inu perpushenje te lastine sturil, ta dobrota teh Gospodsk sameh svesana je, kir so one sa potegnenje svojih davkov, kateri tudi sraven perpushenc lastine obstanejo, per pobolshanih obsta-vali tih kmetov bol savaruvane, inu bres njih perterganja (koker letu she dergej skushna poterdi) lastina, ti muji, delovnosti, inu marlivosti tega kmeta en nov podbodek dala bode.
Tokii se mi sanesemo preini-lostnu, de Gospodske tam, kir lastina kmetam she ni perpushe-na, inu ti jisti sa to prosijo, proti eni permerjeni pravi zeni njim to peipustiti se volne najdti pustile bodo.
Te dobrote pak, katere kmetje, kateri she sdej svoje grunte, ali
reits eigenthiimlich besitzen, so wde jenen, die sie kiinftigkin ins Eigenthum iibernehmen werden, zn stntten koramcn sollen, wollen Wir mit folgenden bestimmt, und festgesetzt haben.
Erstens: kbnnen dio Untertha-11011, soba Id sie ilirc Griinde eigen-thiiinlich besitzen, diese ilire Griin-dc vermiig dcs ihncn gebiihren-den Dominii utilis, jcdoch olme Nachtheil der grundobrigkeitlichen Gerechtsamen, nach Gutdiinken beniitzen, versetzen, verpfanden, verkaufen, und vertauschen; nar allein die zn den Hausern gelib-rige Griinde ausgenohmen, die vermog ilirer Bcstimmung ohne 11 a ii s e r n nicht verkauft werden kbnnen.
Zweytens: sind die Untertha-nen nicht schuldig, die grundobrig-keitiiche Bewiilligung zur Einschul-dung anzusuchen: doch soli der Unterthan iiber zwey Drittheile seines liegenden Vermogens sicli nicht einschulden, und kann der-selbe widrigenfalls mit Beobacht-ung der hieriiber bestehenden Vorschriften von seinem Gruiide abgestiftet \verdcn.
Drittens: bat die Vormerkung der Schulden nur damal zu ge-schehen, wenn die Glaubiger sie verlnngen.
Da nun nicht zu zweifeln ist, dali die Unterthanen in Ansehung dieser mit dem Eigenthnme ver-bundencn Vortheile, von selbst, und zwar um so sorgfaltiger danim sicli bewerben werden. als jene, die ihre Griinde nicht eigenthiimlich besitzen, fiir ilire Per-son zwar nicht leibeigen sind, in Ansehung der Griinde hingcgen,
pohishtva, koker lastne jimujo, inu ti jisti, kateri jih posehmalu v’last prejeli bodo, daseshejo; ozhmo mi vletim terdnu postaviti, inu poterditi; namrezh:
Pervizh: Sna jo kmetje: koker liitru oni svoje grunte, ali po-hishtvo vdast jimajo, lete po njih vshitnim gospodarstvi, vender bres shkode teli gespodskeneh praviz, l>o svojim sasdevanji vushivati, sastaviti, v’salog dati, predati, inu samenjati; od tod so sami taki kdiisham slisheozhi grunti vun vseti, kateri po svojim namenje-n ji bres hish ne mor jo predani biti.
Drugi/h: niso kmetje dolshni, k’sndolshenju pervolenje svoje gospodske isprositi; vender se pak kmet ne sme zhes dve tretine svojga lesheozhiga premoshenja sadolshiti; inu sizer on sna po sa-dershki teh zhes to naprej pisa-neh postav od svojga grunta od-stavlen biti.
Tretizh:	to	pred-napisuvanje
tih dolgiSv jima le takrat se sgo-diti, kader letu dolshniki j imeti dzlijo.
Kir tedej ni zviblati, de kmetje, savol teh sdastino svesaneh dobrot sami od sebe, inu she savol tega skerbnejshi se poinujali bodo, kir ti jisti, kateri svoje grunte, ali pohishtvo vdast ne jimajo, aku lih sa svojo glavo niso susli-ni, vender, kar njeh grunte ali pohishtvo tizhe po postavah njih sedii j ne savese se sadershuti mor-
dcn Gesatzen ihrcs dermaligen Nexus sicli solange unterziehen miissen, bis sie selbst dcn Einkauf sicli verschaft luiben werden.
So vvollcn wir hiemit imeli ernstlich verordnet liaben, dass dic Grundobrigkeiten ihre nicht eingekauftc Unlcrthanen, wider Willen zum Einkauf ihrer Griin-dc keineswegs verhalten sollen, nnd konncn; und wcrdon Unsero aufgestellte Obor- und Untcrbe-hiirdcn, vorziiglieh abcr -clio Kreis-iiintei' dic genaueste Obsicht zn tragen haben, damit hierunter nicht dor gcringstc Zwang vor-gche, nocli bcv dem Einkaufc, dcn Unterthancn driickcndc Bo-dingnissc zugeniutlict werden.
Dann dicscs ist Unser gnadig-ster Wille, und Bcfchl. Gegeben in Unserer Hauiptstadt Laybach dcn zweyten Tag dcs Monats Angust im siebenzehnhiindert zwei und achtzigsten, Unscrcr Rcichc dcs romischen im achtzchnten, und dcr crbliindischcn im zweyten Jahro.
In Abwesenheit Sr. Excdlcnz dcs Hcrrn Landcshauptmann.
Alois Adolph Graf v. Auersperg.
c)	P a t e n t z dne
>Wir Joseph dcr zweytc ctc....
Uiberzeigt von dcn vielcn Vor-theilen, \vclche aus der Vcrvvand-lung dcr unterthiinigen Mieth-griinde in kaufrechtliches Eigcn-thum sowohl fiir den Staat, als den Guterbesitzern, und einzcl-nen Unterthan entspringen: hat die Gcsetzgebung sicli bercits seit
141 V zbirki patentov v arhivu arhivu notr. min. na Dunaju IV. K. 6
jo, dokler si oni sami vkup ne perdobili bodo.
Tudi ozhino mi skus letu terdo sapovedanu biti. de gospodske njih nevikuplene km('tc zlies njih voljo k’vkupu svojih gruntov, ali po-liishtva na nobeno vislio perder-sli u t i ne smejo, imi snajo: i n u na-she jiostavlene vikshi, inu nislii Oblasti, slasti pak ti Kraisamti, ali okrog-oblaste j imajo to nar-mogozhnejshi skerb jimeti. do pod tim ne to nar majnshi per-silenje se ne pergodi, tudi per vknpii tcsliki isgovori kmetam ne sc namenijo.
Sakaj to jo nasha premilostna volja inu sapo vod. Dami v’nashim poglavitnim mestu Lublana, ta drugi dan mcsza Augusta v’se-demnajstim, dva inu osemdeset-nim, nashih kraljestv, tiga Rini-skiga v’osemnajstini, inu tih po-verbanih v’drugim letu.
V’neprizhi Njoh Excell. Gospoda dcshclskiga poglavarja.
Aloys Adolph Graf od Auersperg.«
3. j u 1 i j a 1788.141
»Mi Joseph ta Drugi, etc....
Previsliana od velikiga nuza, inu dobizhka, kateriga skusi pre-bernenje tih mitenskih scmla v kuplene taku dobru te deshelc vkup vsete, kakor gruntni gospodje, inu sleherni podloshni sa-dobiti morejo, si je ta nar vikshi Oblast vshe velikn lejt dosti mujc
pri Nar. muzeju v Ljubljani in v in genere Krain k št. 4 ex Julio 1788.
liingerer Zeit damit beschaftiget, durch verschiedene Verordnungen diese Vcrwandlung zu befordern, und die Hindernisse zu entfernen, die sich einer so offenbar niitz-lichen Verordming entgegen stel-len konnen. Audi haben diese Maassregeln in unsern inner čister-reichischen Erblanden die wohl-thatigsten Folgen gehabt, und wir nelimen mit landesvaterlicher Zu-friedenheit wahr, dass nocli tiig-lich ihre Wirkung sich weiter verbreitet. Es konnte jedoch unse-rer Aufmerksamkeit nicht ent-gehen, dass diese Verordnungen in K r a i 11 nicht wie in den iibri-gen Theilen von Inncrosterreich Fortgang gemacht haben, und Wir glauben, die Ursache davon darinn zu finden, dass Unsern getreuen krainerischen Unterthanen, die bis-her iiber diesen Gegenstand erlas-senen Anordnungen, und Ent-schliessungen, da sie zum Theil nur in deutscher Sprachc abge-fasst waren, nielit geiiug verstfind-lich, und da sie zu verschiedenen Zeiten erflossen, nicht iin Zusam-menhange bekannt gcmacht sind. Diese Betrachtungen bevvogen uns die wngen Verwandlung der Mieth-griinde in kaufrechtliches Eigen-thum zu verschiedenen Zeiten er-gangene Entschliessungen, und ge-troffenen Vorkchrungen in gegen-wartigen Patente zusammen fas-sen und dasselbe zu mehrerer Ver-breitung unter dem Landmann zugleich in krainerischer Sprache bekannt machen zu lassen.
Demnach erkltiren Wir hiemit,
E r s t e n s : Wenn wir zum all-gemeinen Besten die Umwandlung aller noch vorhandenen unterthii-nigen Miethgriinde zur Absicht nehmen, so sey Unser ernstlicher
persadela, i n ti veliku postav vun-kej dala, de bi se leto kupvanjc mitenskih semla bol po gostim doperneslo, inu vse leto odvorni-
lo,	kar bi eno taku ozhitnu mizno sapoved nasaj staviti moglu. Tudi so je skusi lete postave Nashim erbnim deshelam v notrejnim Esterraihi vshe velika dobrota sturila, inu Mi kakor Ozha Na-sliih deshel s velikim dopadenjam vidimo, da sc leta dobrota zhes dalje bol rasshiri. Vonder pak na-shimu pogledu ni moglu odjiti, de leta postava v krajnski desheli ni taku dobru naprej shla, kakor v drugih dejlih notrejniga Ester-raiha, inu My mejnimo ursholi v letim najti, kir Nashim svestim krajnskim podloshnikam te sa sdej v leti rezhi vnnkej dane vkase inu sapovedi, katere so sc k vezhimu le v nemshkim Jesiki naprej nesle, niso dosti sastopnu raslozhene, inu tudi ne vkup, ampak le ena po tej drugi v posebnih zhassih osnanene bile. Kir smo Mv tedaj leto premislili, smo sa dobru sposnali, te vkase inu sapovedi, katere so savolo preber-nenja mitenskih semla vkuplene v posebnih zhasih vnnkej dane bile, v letim Patenti vkup inu na enikrat osnaniti, inu da se one med kmeti bol rasglasiti morejo, tudi v krajnskim jesiki na snanje dati.
Tedej My s’letim osnanimo, Pervizh: Kadar si My k’ vezhimu nuzu vsili Nashih pod-loshnikov sa zil inu konez naprej postavimo, de imajo vse sa sdej shč obstajozhe mitenske semle v
Wille bestandig, dass dic Rechte dcs Besitzstands der Grundherrn in Ansehen erhalten, und unver-lezt bleiben, und daher die Grundherrn in Ansehen erhalten, und unverlezt bleiben, und daher die Grundherrn nienials geniithiget werden sollen, die Miethgrunde unentgeldlich an die Unterthanen /,u iibertragen. Wie im Gegcntheile
Z w e i t e n s : Der U n t e r t h a n niemals auf irgend einc Weise eine Miethube als Eigenthum an sich zu bringen gendthiget, oder unter diesem Vorvvand aus einem mit Vortriigen iibernommenen Miethgrunde verdriingt werden soli und kana. Sobald jedoch cin Unterthan seine Miethube in kauf-rechtliches Eigenthum zu verande rn verlangt, kann ilirn, nach der durch Unsere getreuen kraineri-schen Stande freywillig iibernommenen Verpflichtung diese Veriin-derung von den Grundherrn nicht verweigert werden, wenn der Unterthan nach derbilligen Schazung des Grundes bev der Uebernahme
20	Pro eento. und dann jahrlich bis zur ganzlichen Abzahlung mit 10 Pro eento fortzufahren oder auch sonst wegen leidlichen jiilir-lichen Zahlungs-Fristen in Geld oder Naturalerzeugnissen ein Ab-kommen zu treffen bereit ist. oder dem Grundherrn einen andern billigen Vertrag anbiethet.
Drittens: damit aber der Unterthan durch die unter den 2ten Anglist des Jahrs 1782 er-lassene Verordnung, wo die Ein-schuldung eines Grundes nur auf zwey Drittlieile des Werthes ge-stattet ist, nicht von dem Grund-ankaufe abgevvendet werde, so wird diese Beschrankung hiemit aufgehoben, und allen Untertha-
kuplene lastine prebernene biti, je vselej Nasha resnizhna, inu stanovitna volja, de p ra vize te lastnosti g r u n t n i h gospodov per svoji mozlii bres pomejnshanja ostanejo, inu tedaj gruntne gosposke n i g d a r nimajo persilene biti, mitenske scmle tim podloshnim sabstojn kje dati. Tudi pak
D r u g i z h ta p o d 1 o s li n i kmet nigdar na obeno visho, da bi eno mitensko semlo v’svojo last spraviti mogel, nima inu ne-more p e r s i l e n , ali s’tim sgo-vorani od ene skusi pravizhno gli-liengo prejete mitenske semle prozli o d r i n c n biti. Kakor hitra pak en ipodloslini kmet svojo mi-tensko semlo vMastino preberniti hozhe, inu sliely, mo leto preber-nenje, ali kuplenje te mitenske semle po dolshnosti, katero so na-slii svesti kranjski Stanovi sami od sebe radovolnu na se vseli, n e m o r e o d r e z h e n u biti, zhe ta podloshni po spodobnim sliazi 1 u te semle per zhessjoma-nju 20 od sto. i nii po tim vsako lejfn taku dolgu, de vse poplazha. 10 od sto odrajtati, ali sizer sa volo gvishnih terminov, kar bi vsaka lej tu plazhal, naj bo v’ dinarjih ali perdelkih, se sastopiti hozhe, ali gruntni gosposki ka-korshno drugo pametno glihengo naprej postavi.
T r e t i z h :	l)e pak podloshni
kmetje skusi to na 2gi dan Anglista tiga lejta 1782 vunkej dano postavo, v kateri je perpusheno bilo, dva d r i t e 1 z a te zene, ali vrednosti od ene semle s a -dolshiti, od kupa nasaj dor-shani ne bodo, se leta postava s’letim gori vsdigne, inuvsiin pod-loshnim kmetam, kateri eno mi-
nen, welche sicli einen Mieth-grund eigen machen, fiir sich und ilire Nachkommcn die Erlaubniss ertheilet, solche Griinde auch ganz zn verschreiben und zu verpfan-den, kraft vvelcher Erlaubniss also diese landlichen Eigenthiinier, gleich allen iibrigen Stiinden, der allgemeinen Konkursordnung, und den dahin einschlagenden Vor-schriften untcrzogen werden.
Viertens: Uamit aber an ilirer Seite auch Grundherrn, wel-che Fideikomissgiiter, oder geist-liche Giiter besitzen, wie auch Pfarrcr und Pfrilndner ebenfalls nicht gehindert werden, dic Mieth-griinde kauflich hindan zu geben, so erneuern Wir die in dieser Ab-siclit bcreits bestehende Bevvilli-gung, vermiig welcher diese Be-sitzer dazu vollkommen berechti-get sind, auch den aus der Ver-vvandlung der Miethuben in Kauf-recht geliiliten Kaufschilling sich zueignen zu kdnnen, wenn mir der Kaufvertrag so eingerichtet ist, dass nicht, um den Preis der Miethube zu erhdhen, von der andern Scite dem Kiiufer Frohn-dienste, oder andere Entrichtun-gen, vvelche das Fideiikomiss, oder die Pfriinde zu verlieren hiitte, nachgelassen werde. Daher von solchen Kaufvertriigen jedesmal die Anzeige an das Kreisamt ge-macht werden soli, und diescs die nothige Untersuchung dariiber an-zustellen, angevviesen ist; Wir versehen uns
F ii 11 f t c 11 s : zu weiterer Be-fbrderung unserer heilsamen Ab-sichten zu unsern getreuen Stiin-den, dass siimmtliche Grundobrig-keiten, nacli der allmiihligen Er-loschung der gegenwiirtig besteh-enden Miethvertriige die ledig ge-
tensko semlo v’last kupijo, sa nje inu njih poslednike to perpushe-nje da, take semle tudi zele sa-pisati, inu s ustaviti; skusi kateru perpushenje taki kme-tesliki lastniki vsini drugim sta-novam enaki inu te sa vse naprej pissane kantne ordenge, ter drugih kje slishejozhih postav dej-leslini postanejo.
Z h e t e r z h i z h : De pak tudi gruntni gospodje, kateri fidej-komiss-grashine, ali duhovne g o s ,p o s z h i n c pod sabo imajo, ter fajmashtri, inu be-nefizjati ne bodo nasaj dershani, te mitenske semle v'last prozli dati, ponovimo1 My to vslic obsta-jozliu pervolenje, skusi kateru so oni to pravizo popolnama sadobili, ta sa prodajek tih mitenskih sem-la potegneni dnar sa se obdcrsha-ti, zhe je le kuplenu pismu taku narejenu, de se sa volo drajshiga kupa ene mitenske semle na tej drugi plati temu, kateri je kupil, tlaka, ali druga opravilu doli ne-pusty, inu na tako visho tej fi-dejkomiss-grashini ali duhovni gosposzliini odvsame. Zhe je tedaj en taki kup sturjen bil, sc ima vselej Kraissamti na snanje dati, kateri ima povelje, to rezh na tanku pregledati. Mi savuipa-mo
P e t i z h :	na Nashe sveste
Stanove, da bodo k’dopolnenju Nashe dobrotlive volje perpo-mogli, inu de gruntne gosposke, kakor se te sa sdej obstajozhe mitenske pisma po zhassi sani-zhajo, te nasaj p a d e j o z h e
wordeiien Miethgriinde nicht wie-der zur Micthe verleihen, sondern die zweckmiissigsten Vorkehrun-gen treffen vverden, dieselben in Kaufrechte zu vervvandeln.
Sechstens:	Wcnn jcdocli
bei einer Erloschung weder eines von den Kindern dcs abgelebten Miethbesitzers noch sonst cin Kau-fer sich zu den erwuhnten Bedin-gungen verstehen wollte, so ist fiir diescn Fali den Grundherrn gestattet, den ledigen Grund so lang in Bestand zu iiberlassen, bis er entweder durch Versteigerung, oder auf anderm Wege einen Kau-fer ausfindig maclit.
S i e b c n t e n s :	Finden	Wir
noch der Verordnung beyzufiigen, dass die Umwandlung der Laude-mialgelder in jiihrliche Abgaben nicht Platz finden konne.
Uibrigens versehen wir uns uberhaupt zu der Treue und Er-gebenheit unserer krainerischen Stiinde cben so sehr, als zu dem offenbaren Vortheile, der init der Vervvandlung der Miethgriinde in Kaufrechte verbunden ist, dass die Grundherrn auf alle Art tracliten werden, dieselbe zu er-leichtern, und allenhalben zu Stand zu bringen, der Unterthan aber den ihm und den seinigcn angebothenen wiclitigen Vortheil, Eigenthihner zu werden, init voll-kommenem Zutrauen ergreifen wird.
Gegcben in unserer Haupt und Residenzstadt Wien, den 3 ten Tag des Monats July im siebenzohn-hundert acht und achzigsten, unserer Reiche, des romischen im zwei und zwanzigsten, und der erbliindischen, im achten Jahre.
Joseph mp.
semle nigdar vezh na mitensko visho prozli <lale ne bodo, ampak vso svojo mozh persadele, tejiste v’kavfrehtne ali lastne prcber-niti.
S h e s t i z h : Aku bi per do-kon/.hanji eniga mitenskiga kon-trakta obeden is otrok tiga popre jshniga gospodarja inu tudi obeden drugi kupez na to sgorej povedano visho semlo nastopiti hotel, je gruntnimu gospodu per-pushenu, to nasaj padejozho sem-
lo	taku dolgu v’shtant dati, de jo temu, kateri vezh oblubi, proda, ali na kakshno drugo visho kup-za najde.
S c d m i z h : najdemo My po-trebnu, sraven postaviti, de 1 a v -demski dinarji v’gvishne davke na vsaku lejtu nemorejo ])reber-neni biti.
Zhes dalje pak savupamo Mv na svestost inu pokorshino Na-shih krajnskih Stanov taku dobru, kakor na ta ozhitni dobizhek, kateri se skusi prebernenje tih mi-tenskih semla v’kavfrehtne ali kuplene doseshe, de bodo preber-n6nje ena vso visho naprej gnali, loshishi naredili, inu povsod h’konzi perpravili, podloshni pak de bodo po tim velikim dobizhki lastniga gospodarstva, kateri se njim inu tim svojim ponudi, s’po-polnama savupanjam segli.
Dauu v'nashim poglavitnim se-deschnim mejsti Dunej na treti dan mesza Jul ja v sedemnajst sto, osem, in osemdeset, Nashih Kraj-lestv, tiga Rimskiga v shtiri inu dvejsetim, inu tih verbnih v osmim leti.«
Resume.
Die Verkaufrechtung der Untertansgriinde in Krain am Ende des
18. Jahrhunderts.
A.	Mietreclit (Freistift) unči Kaufrecht stehen, gleichwie in den iibrigen friiheren innerosterreichischen Landern, aucli in Krain seit dem 14. Jh. als btiuerliclie Besitzrechtsformen einander gegenuber (S. 135—139).
a) Das Mietrecht bestand in Krain darin, dali clie Grundobrig-keit ge\vohnlich dem einzelnen Untertan auf Lebenszeit oder selten auch »auf drei veranderte Leiber« oder Eheleuten »zu ihrer beider Leib- und Lebtagen« den Besitz und Genul? eines Rustikalgrundes gegen Erlag eines Empfanggeldes und gegen jtihrliche Entrichtnng sowohl der landesfurstlichen als der grund-obrigkeitlichen Gaben iiberlieli. Die Hohe des Empfanggeldes war der Vereinbarung der Parteien anheimgestellt. Kam eine solclie nicht zustande, so wurde gewohnlich der 10. oder 20. Pfenig, d. i 15% als Empfanggeld bestimmt. Die Ehefran des Miethubenbesitzers galt meist uur als ein halber Leib; sie hatte daher nach seinem Tode nur die Halfte, gewohnlicli dalier 71/2 % des Schiitzwertes an Empfanggeld zu entrichten. Zahhmgs-erleicliterungen wnrden von den Grnndlierrschaften ofters zu-gestanden.
Nach dem Tode des Mietrechtinhabers fiel die Miethnbe rechtlicli zwar der Grundherrscliaft anheim, gewohnheitsgemafi ging sie jedoch auf die Erben des Allodialvermogens unter glei-chem Besitzreclite und Bezahlung des Empfanggeldes iiber. Von der Successionsordnung sind die Grimdobrigkeiten nur dann ab-gewichen, wenn sieh 1) nacli dem Tode des Mietliubcnbesitzers ein Untertan meldete, der den Mietgrund einkaufen \vollte, \\'iili-rend die Erben den Einkauf nicht bewirken wollten; 2) die Erben zur Wirtschaft untanglich befunden wurden. Auf einigen Herr-schaftem Oberkrains wurde den Miethubenbesitzern sogar ge-stattet, das Heiratsgut der Ehefran sowie das ztir Verbesserung der Kultur, Anschaffung des Vielies usw. aufgenommene Dar-lehen auf der Miethube sicherzustellen gegen Bezahlung von 5% der versicherten Summe an die Grundherrscliaft (S. 13fr—140).
b) Dem Mietrecht als Zeitpacht stand das Kaufrecht als Erb-pacht gegenuber. Der nach Kaufrecht verliehene untertiinige Grund darf mit Zustimmung der Grundobrigkeit veraufiert, ver-kauft werden und geht auf die Erben des Kaufrechters iiber. Anderseits ist dieser bei Verleihung des Grundes zur einmaligen Leistung einer gewissen Summe als Kaufgeld, zu jahrlichen grundobrigkeitlichen Gaben und Diensten, sowie zur Erhaltung der Stelle verpflichtet. Das Kaufrechtgeld wurde in Krain auf
mehrfache Art bestimmt: a) entvveder zahlte der Kaufrechler den ganzen Grundwert oder b) nur einen Teil dessen und zu seiner Erganzung den lOlcn und 20ten Pfenig bei jeder Veranderung oder c) wurde blofi ein unsteigerliches Laudemium bei bestimmten Veranderungen festgesetzt. Im Lande herrsclite keine Einformig-keit; in jedem Herrschaftsbezirke, oft mit jedem Untertan ist in unzahligen schriftlichen und miindlichen Kaufrechtvertragen eine andere Art, die beiden Teilen am vorteilhuftesten zu sein scliien, festgesetzt worden (S. 141—144).
B. a) Stets wurden zwar zu Mietreclit verliehene Huben zu Kaufrecht gebessert. Planmafiig geschah jedoch dics zuin ersten-mal in den siebziger Jahren des 16. Jhs., gleichwie in Steiermark, aut' den zahlreichen krainischen grollen Pfandschillingsherrschnf-ten allerdings niclit aus wirtschaftlicher Erkenntnis heraus, son-dern nur, um den zerriitteten If. Finanzen einigermaden aufzuhel-fen. Die Absicht des Landesfiirsten sticd auf ein geringes Verstand-nis bei den Untertanen. Nur durch einzelweisc Vorladungen, Uber-redungen, Drohungen der If. Kommissare, ja sogar durch gefang-liehc Anhaltung der Untertanen wurde ihre Zustimmung zur Verkaufrechtung abgerungen. Atif diese Art wurden auf den mci-sten Pfandschillingsherrschaften alle Miet- in Kaufrechthuben umgewandelt. Mit Zwangsmitteln wurden auch die von besonde-ren Aufschlagern bestimmten Kaufrechtgelder einzutreiben ver-sucht. Dieser knapp vor Ausbruch des g roden sloweniseli-kroa-tischen Bauernaufstandes 1572/73 auf den in Krain und Unter-steiermark zerstreuten Pfandschillingsherrschaften ausgeiibte Druck diirfte in nicht geringem Made zum mindesten zur Aus-breitung des Aufstandes beigetragen haben. Nach dessen Nieder-werfung vvurden die ausstandigen Kaufrechtgelder zwar noch durch zwei jahrzehnte eingetrieben, doch wurden jetzt mehrfache ‘Zahlungserleichterungen gewahrt und zuerst ein Drittel, sodann sogar die Halfte des ausstandigen Kaufrechtgeldes nachgelassen.
Bei der zu gleicher Zeit auf den Pfandschillingsherrschaften vorgenommencn Reformierung der Urbare wurde das Kaufrecht auf diesen Herrschaften in den in die Urbare eingetragenen Additionalartikeln namentlich in Bezug der Bestimmung und Zahlung des Kaufrechtgeldes, der Veraufierung und Vererbung der Kaufrechtgriinde genau geregelt. (S. 144—152).
B.	b) Im Streben nach Befbrderung der Staatswohlfahrt und in der Erkenntnis deren innigcn Zusammeidiangcs mit dem Wohl-stande des Bauernstandes wurden in den letzten Jahrzehnten des 18. jhs. in den friiheren osterreichischen Landern mehrfache An-ordnungen zur Besserung des bauerlichen Besitzrechtes getroffen. Die Verkaufrechtung der Miethuben galt als das hauptsachlichste Mittel hiezu. (S. 152—153).
T. In der von der Kaiserin Maria Thcresia, gleichzeitig mit der von den Standcn der bohmischen Lander und von Steiermark (fiir Kiirntcn wurde die Fragc bercits im Jahre 1767 geregelt) abgefor-
clerten gutachtlichen Aufierung iibcr die Uberlassung des Eigen-tums an die Untertanen sind die krainischen Landstande dem \Vunsche der Herrscherin nacli Beforderung der Verkaiifrechtung entgegengekommen. Sie sprachen sicli zwar gegen einen Zwangs-einkauf aus, erkliirten sich jedoch bereit, dem bisherigen Besitzer des Mietgrundes diesen iiber sein Verlangen unter der Bedingung ins Eigentum zu Uberlassen, dafi er bei seinen Lebzeiten zwar nichts bezahle, wohl aber von seiner Verlassenschaft 10% des bei der der eigentiimlichen Ubergabe vorhergegangenen »leident-lichsten« Schatzung fcstgesetzten, grundsatzlich fiir die Folge un-steigerlichen Sc]iiitzwertes abgefiihrt und sodami vom neuen Besitzer sowie bei jeder vveiteren Besitzanderung wieder 10% ent-richtet werden. Ganz in diesem Sinile erflofi die kais. Entschlie-
11	ulig von 8. Miirz (kundgemacht am 20. April) 1770, welche die Grundlage fiir alle spateren in der Frage der Kaufrechtmachung der untertanigen Griinde in Krain erlassenen Anordiumgen bil-dete (S. 154—161).
II. Wenige Jahre darnach, im J. 1773 wollten die krainischen Stande, gleicli jenen von Steiermark, auf den Wuiisch der Kai-serin das kiirntnerische Freistiftaufhebungspatent vom 3. Miirz 1772, das mit Zustimmung der karntnerischen Stande auf einen Zwangseinkauf hinauslauft, auch auf Krain anzupassen, nicht eingehen. Sie begriindeten ihre Stellungnahme damit, dafi dieses dem in allen ubrigen Landern beobacliteten Grundsatz, die Yer-wandlung der Miet- in Kaufrechtgriinde lediglich der freiwilligen von allem Zwang und Bevorteilung entfernten Einverst.andnis des Herrn und Untertans zu uberlassen, zuwiderlauft und auch das in Krain herrschende, den Untertanen nicht schadliche Mietrecht einen Zwang nicht notig macht. Die darauf erflossene kais. Ent-schliefiung vom 12. Feber 1774 beschrankt sich auf die neuer-liche Bestatigung der Freiwilligkeit der Verkaiifrechtung. Nnr ordnet sie die jahrliche Vorlage von Verzeichnisen der ins Kauf-reclit verwandelten Griinde an (S. 161—166).
III. Zustimmung fand hingegen bei den Landstanden die unter Joseph II. im Zusammenhange mit der Aufhebung der Leibeigen-schaft aufgeworfene Frage, ob neben dem diese verfiigenden boh-mischen Patente vom 1. Nov. 1781 auch das Grundeinkaufungs-patent von gleichem Datum auf Krain anzupassen sei. Das hier-auf fiir Krain beziiglich der Verkaiifrechtung erlassene kais. Patent vom 2. Aug. 1782 nahm die Bestimmungen des bohmischen wbrtlich auf. Fiir Krain bedeuten diese insofern einen Fortschritt, als sie den Verkauf und die Verpfandung der nicht zum Hans gehdrigen Griinde sowie deren Verschuldung nicht mehr an die Zustimmung der Grundherrschaft binden. Die liier ausgespro-chene dem Landbrauch nicht entsprechende Festsetzung der Ver-schuldungsgrenze bis zu zwei Dritteln des liegenden Vermogens erwies sich in der Folge als ein Hindernis der Verkaiifrechtung, das im Pat. v. 3. Juli 1788 beseitigt wurde (S. 166—170).
IV. Im Zuge der sich durch zwei Jahrzehnte hinziehenden Re-gelung der obrigkeitlichen Taxen und Laudemialgelder in den osterr. Landern kam die Frage der Verkaufrechtung durch eine Denkschrift des Cajetan Grafen Auersperg neuerlich in Fluli Auersperg redete zur Beforderung der Kaufrechtmachung im Wesentlichen der Anwendung eines leichten Zwanges, der Be-stimmung des Kaufrechtgeldes mit 10% des Schatzwertes und Zahlung der Laudemien in jahrlichen Raten das Wort. Nach langwierigen Verhandlungen stimmte der Kaiser dem standischen Gutacliten bei, das sicli fiir die Beibehaltung des im Hofdekr. vom 8. Miirz 1770 ausgesprochenen Grundsatzes der Frciwillig-keit der Verkaufrechtung aussprach. Dieser Grundsatz soli unter Hervorhebung der Niitzlichkeit der Kaufrechtmachung fiir den Untertan in einem kaiserl. Patente neuerlich betont wer-den. Die Redaktion des Patentes vereinigte, absichtlich liber die kaiserl. EntschlieGung hiiuiusgehend, in diesein alle bisher in der Einkaufsfrage fiir Krain erlassenen ; Vorschriften. Josef v. Sonnenfels, der in der Zeit allen kais. Patenten den letztcn Schliff zu geben hatte, nahm, wie in anderen Fiillen, aucli hier inhaltliche Anderungen vor. Bei diesen wurde das normale Kauf-rechtgeld mit dem ganzen, in 9 Jahresraten zahlbaren Schiitz-wert bestimmt. Audi wurde das Hofdekr. vom 30. Okt. 1786, wornach jeder der Herrschaft anheimfallende Mietgrund nur ins Kaufrecht iiberlassen werden konne, im Art. 5 des mit 3. Juli 1788 datierten neuen Patentes aufgenommen (S. 170—190).
V. Die aus Anlal? des Herablangens eines das Erbrecht des Mietgrundbesitzers absprechenden Hofdekretes vom 26. Mtirz 1790 verfasste, an den Kaiser gerichtete Dcnkschrift des heimi-schen Advokaten Dr. Josef Luckmann rollte die Einkaufsfrage nochmals auf. Sie verlangte im Wesen, dal? im Falle der Aus-bedingung eines Kaufrechtgeldes die Bezahlung der Laudemien zu entfallen haben. Dieser Vorschlag fand niclit die Zustimmung des eigens fiir die Verhandlung dieser Frage emberufenen Land-tages. Soweit die vorhandenen Quellen einen sieheren Sehlufi gestatten, hat die Denkschrift an der bisherigen Rechtslage nichts geandert (S. 190—201).
Dčis Vorhandensein einer grofien Anzahl von Mietgriinden nocli zur Zeit der Aufhebung der bauerlichen Untertanigkeit, 50 Jahre nach Erlassung des kais. Patentes vom 3. Juli 1788, diirfte am sichersten in der fortgesetzten Weigerung der Untcr-fanen Griinde ins Kaufrecht zu ubernehmen, seine Erkliirung finden (S. 201, 202).
C.	Im Anhange sind die kais. Patente v. 2. Avg. 1782 und v. 3. Juli 1788 abgedruckt (S. 203—210).
Prof. dr. Evgen Spektorskij
Osemdesetletnica Rudolfa Stammlerja.
Ko je bil Savigny dovršil 80. leto, mu je soproga odvzela pero, da ne bi preživel lastne slave. To se je zgodilo leta 1859., torej 45 let potem, ko je izšla in postala ogelni kamen pravnozgodovinske šole njegova slavna knjiga »Vom Beruf unserer Zeit fiir Gesetzgebung und Rechtswissenschaft s. Istega leta je zagledala luč tudi Darwinova knjiga »O izvoru živalskih vrst«. Toda leto dni poprej je natisnil drugi del svoje knjige »Geist des romischen Reclits« Ihering, ki se mu je zdel Savigny Metuzalem in tako rekoč živ mrlič.1 Izglodalo je, da je Savigny popolnoma zapadel preteklosti. Saj je menda bil tudi sam istega mnenja. Opozarjal je čitatelje že leta 1828., ko je bil drugič natisnil svojo knjigo, da je ostala druga izdaja nespremenjena samo iz tega razloga, ker bi moral črtati vse prvotno besedilo, če bi liotel podati svoje spremenjene nazore.2 Šele leto 1914. je ob stoletnici Sa-vignyjeve knjige, ko že dolgo ni več bilo njenega avtorja med živimi, potrdilo resničnost Avguštinovega izreka: »Čas nikoli ne spi, temveč vzbuja čudovite spremembe v človeškem razumu.« Stoletna razdalja je obrodila možnost3 smatrati Savignyjevo življenjsko delo za trajno vrednost in celo za napoved dolge vrste novejših struj: socialnega realizma, oziroma univerzalizma, zbližanja normativne in imperativne pravne teorije z indikativnim raziskovanjem socialne resničnosti ter naposled vstajenja pozitivne socialno-politične discipline. (Slednja je nadomestila ono za XVIII. stoletje značilno apriorno zakonodajno znanost, ki jo je na Savig-
1 Rudolf v. Ihering in Briefen an scine Freunde, 1913, s. 46: seine lctzten Leistungen sind sehr scliwach. Cf. s. 407.
2 Vom Beruf etc., zweite Auflage, Heidelberg, 1828, IV.
3 E. Spektorskij: K stoletiju istoričeskoj škoIy v pravovedeniji (Juridičeskij Vestnik, 1914, II).
nyjevo ogorčenost branil Thibaut.) Savignyjeva načela so doživela v dobi juridičnega neoromantizma polnoveljavno in častno vstajenje.4 Preden pa so dočakala omenjeno vstajenje, jih je doletela še za avtorjevega življenja smrt. Saj je zagotavljal Stammler leta 1889. v knjigi o pravnozgodovinski šoli, da v zadnjem času »vedno samo tožijo« tudi oni juristi, ki so dolga leta bili pod vplivom zgodovinske šole.0
Rudolf Stammler, ugleden nemški pravnik, je letos obhajal 80 letnico rojstva. Dvanajst juristov, zastopnikov najrazličnejših struj, mu je ob tej priliki poklonilo zbornik razprav.8 A ta zbornik napravlja vtis predčasne posmrtnice. Izgleda, da Stammler ni več sodoben. Zdi se, da spada v preteklost. Nihče ne piše več: »Stammler pravi.« Piše se samo: »Stammler je rekel.« Pravnofilozofski modernisti in futu-risti se malo zanimajo za to, kar je rekel. Vendar vsebuje njegov nauk tudi načela, ki imajo trajno vrednost. Četudi se smatrajo za dedščino napolpretekle dobe. ni izključeno, da ne bo doživela ta preteklost ponovno vstajenje v bodočnosti. Čas, ki mu pravijo Itali jani: »11 tempo e galantuomo«, bo še lahko kadarkoli napravil poklon tudi Stanunlerju.
Stammler. ki je romanist po stroki, ni zaslovel kot civilist ali kot zgodovinar zanimivih primerov (cas celebres) na področju nemške sodnijske prakse.7 temveč kot čisti teoretik in pravni filozof. Kakor vsak pristni filozof je imel več izhodišč, na katerih sloni stilna enota njegovega celokupnega udejstvovanja: vprav tako ima lastno glasbeno označbo tudi sleherni pristni skladatelj. Stammlerjeva glasba je izzvenela v njegovi, zdaj napolpozabljeni knjigi, ki jo n. pr. slovar »Das kluge Alphabet« niti ne navaja v listi njegovih del. Pa vendar je doživela štiri izdaje 8 ter začela v svojem času novo dobo v zgodovini pravne in celo socialne filozofije."
4	Julien Bonnecase: Science d it droit et romantisme, 1928, 400 sq. Georg v. Below: Die Entstehung der Soziologie, 1928, 7.
n Uber die Methode der geschichtlichen Rechtsthcorie, Halle, 1889, s. 59.
" Rudolf Stammler. Festschrift, heransgegeben von C. A. Emge, 1936.
7 Deutsches Rechtsleben in alter und neuer Zeit, 1928-32.
8 Zadnja izdaja iz 1. 1921.
9 Worterbuch der Volksvvirtschaft, herausg. v. Prof. L. Elster, 4. Auf-lage, III. Band, 1933, 870, Karl Diehl: Ich selbst lmbe ... meine Zustim-mung zu den Grundanschauungen des Stammlerschen Werkes, bcson-
Pomenila je prvi poskus analize marksizma, in sicer ne na dogmatičnem (Behauptung gegen Behauptung) ali eklektičnem temelju, kakor je bilo pri Ludwigu Steinu,10 oziroma Masaryku, temveč na temelju gnozeološke kritike. Stammler dokazuje, da je marksizem pogrešen. Ni pogrešen strategično ali taktično, ne v tehničnem ali etičnem, niti v ontološkem ali fenomenološkem oziru, temveč gnozeološko. Njegova spoznavna teorija je napačna. Njegovo oblikovanje pojmov ni pravilno. Marksizem smatra socialno in pred vsem gospodarsko tkivo za merodajnega činitelja v življenju človeške za-jednice, dočim je v resnici samo tvarina in nima nobenega drugega pomena. Samo oblika daje tvarini eksistenco. To socialno obliko pa tvori le pravo, ki zunanje urejuje skupno življenje ljudi. Na ta način kot socialne lahko označimo samo pojave, ki jih regulira pravo. Temu vstrezno pojem pravega občestva izključuje i individuelno anarhijo i razredni boj. A kaj bo v tem primeru tvorilo zakonitost socialnega življenja? Kaj ga bo determiniralo? Stammler v tej zvezi odločno odklanja težnje marksistov, ki bi omenjeni determinizem hoteli umevati kavzalno in materialistično. Resnični socialni determinizem je teleološki in idealističen. To ni nobeno vzročno, temveč smotreno edinstvo. To je determinizem socialnega telpsa, kajti samo občestven ideal lahko postane regulativ socialnega življenja. Družba svobodno hotečih ljudi dobiva pomen takega regulativa. Seveda zraven ne prihaja v poštev nobena elementarna in samo-paštui svoboda, temveč svoboda avtonomnih osebnosti, ki smatrajo za obvezne moralni kategorični imperativ kakor tudi juridične posledice nase sprejetih obveznosti. V luči takega regulativa bomo lahko ločili pravilno pravo od nepravilnega. Na ta način bomo dobili možnost objektivno ocenjevati in izpopolnjevati pozitivno pravo. Omenjeni nauk je metodično obdelan v knjigi »Die Lehre von dem richtigen Redite«.
Stammlerjevi juridični nazori so dobili obliko končno-veljavnega sistema v knjigi »Lehrbuch der Rechtsphilo-
ders zu der sozialrechtlichen Fundamentierung der Volkswirtschaft, ausgesproclien.
10	Die soziale Frage im Liclite der Philosopliie, 3. Auflage, 1923.
sopliie« (druga izdaja 1923). Pravna filozofija ima po njegovem mnenju določili splošno veljavni pojem (Begriff) prava in idejo prava, ki pomeni nauk o pravičnosti kot pravnem regulativu. Splošna veljavnost se ne razume kot empirična oz. statistična v pomenu znanega reka Vincencija Lirinskega quod semper, quod ubique, quod ab omnibus creditum est, niti v pomenu communis opinionis doctorum, niti ne kot demokratična v smislu splošne ali večinske 11 volje, temveč kot logična. To pomeni, da vse splošnoveljavno implicite vsebuje že naša misel. Vendar se ne izraža to »splošnoveljavno« na genetičen, temveč samo na sistematičen način. Kratkomalo nikakor ne pomeni resnica posledek subjektivnega individualnega ali kolektivnega psihičnega procesa. Obstoji neodvisno in objektivno ter se samo razodeva, in sicer neizogibno v onih čisto intelektualnih operacijah, ki so odvisne od stroge logike. Vse to razodeva oni patetični intelektualizem, ki se ne zmeni, kakor se že ni Sokrates, za zunanje življenje, transcendentno izkustvo, ne zmeni se celo za notranje življenje, subjektivno izkustvo, in veruje, da vsebuje po logiki nadzorovani čisti vir čistega razuma vse gnozeološke, ontološke in deontološke prvine. Stammler označuje pravo kot nekršljivo samovladno obvezujoče hotenje, das unverletzbar selbstherrlich verbindende Wollen. Zraven prav odločno odstranjuje vse metalogično, vse empirične fenomene in epifenomene. Znak »samovladnost v pojmu prava se razume v smislu spoznavnokritične analize« (83). Hotenje se ne razume kot samostojen psihološki doživljaj, niti ne kot praktičen razum, temveč dobiva izrazito intelektualno označbo »pravca zavesti«. Stammler deli svoj vrhovni pojem prava na čisto logične »osnovne pojme« (Grund-begriffe), katerih razpredelnica je očitno analogna z ono pri Kantovih kategorijah. Osnovni pojmi predstavljajo »čiste oblike umevanja« (des Begreifens, reine Denkformen. 239). Torej sledi Stammler načelom nemške idealistične filozofije in veruje, da pojem (Begriff) res zasega, oziroma popolnoma obsega ves objekt. Če hočemo razumeti resničnost, jo moramo izraziti v pojmih. Kakor stiska v monoplanski navzdol-nji sistem svojega normativizma poleg pranorme sleherne
11	Znhlcnmhflige Mohrheit (340).
države, njenih ustavnih in navadnih zakonov, upravnih aktov in sodni jskih odlokov12 Kelsen celo zasebnopravne posle posameznikov, prav tako gradi Stammler navzgornji monoplanski monizem pravnega hotenja. Med pravico in pravom ni nobenega načelnega nasprotja. Tudi osebno, socialno in državno hotenje niso različna in raznorodna. Vse skupaj je v eni in isti sferi. Za istinitost razpredelnice osnovnih pravnih pojmov jamči to, da je logična. Za pravilno usmerjenost pravnega hotenja jamči ideja prava, ki je resnična, ker je čista. »Ideja je predstava onega čistega hotenja«,13 ki vodi pravo k »čistemu občestvu« 14 kot cilju. A ta skupnost pomeni tudi »občestvo prosto hotečih ljudi«, Ge-meinscliaft frei wollender Menschen. »Imenujemo to formulo socialen ideal.« (199.) V skladu s tem pomeni pravičnost »usmerjenost posebnega hotenja v smislu čistega občestva« (200). S tega stališča se vrednoti vse, kar se nanaša tako ali drugače na pravno življenje. Tako razčleni n. pr. Stammler oba socialna tipa, Gemeinschaft in Gesellschaft, ki jima je Tonnies namenil znano razpravo. A Tonnies se poslužuje genetične metode. Razlikuje prvotno, po njegovem mnenju organsko in naravno obliko socialnih vezi, pri kateri se potaplja osebnost v skupnosti, od poznejše mehanične in umetne, kjer se nasprotno skupnost sestavlja iz osebnosti; v tej zvezi razume tudi socializem kot kolektivizem vprav v tem nominalističnem pomenu. Stammler pa razume isto antitezo samo logično: Gesellschaft temelji na pojmu socialnega življenja, a Gemeinschaft na njegovi ideji (218). Stammler ponavlja svojo gorenjo formulo, po kateri je pravo v istem razmerju do gospodarstva kakor oblika do vsebine. Stammler poudarja, da »je pravo logičen predpogoj za socialno gospodarstvo« (112). Pri analizi odnosov med pravom in državo zanika vsak konstitutiven in regulativen pomen državnosti za obstoj prava, kajti »predstava o državi ni nujna smer pri ugotovitvi pojma prava« (278). »Pojem države ne pomeni nobene čiste miselne oblike« (ib.). Možno je
12 Reine Rechtslchre, 1934, s. 82. Plim. poročilo v Arhivu za pravne nauke 1936, februar.
13 Die Vorstellung eines reines Wollens ist eine Idee (174).
14 Reine Gemeinschaft (198).
tudi brezdržavno pravo (staatsloses Recht, 280). Posamezni pravni redi zopet lahko izvirajo iz onega svetovnega prava (VVeltreehi, 281), po katerem ne nudi Zveza narodov »nobene nove ideje v metodičnem oziru«. Govoreč o poliiiki zopet zatrjuje Stammler, da »more biti njena smotrovita utemeljitev zgolj pravo in pravičnost« (339). Celo pri razpravljanju o političnih strankah se zanima samo za njih »osnovne misli«, Grundgedanken (353). Kakor nekoč Rohmer, deducira tudi on politične stranke. Vendar v nasprotju z Roh-merjem, ki po deduktivni poti ugotavlja nujnost štirih strank v vsaki državi, in sicer: radikalne, liberalne, konservativne in absolutistične, izvaja težnje posameznih strank iz pravnih teorij.16 V skladu s tem med njimi razlikuje materialistične, ki se poslužujejo genetične metode, in idealistične, ki »sistematično vrednotijo pravno hotenje« (354). Zgodovinska zakonitost Stammlerju pomeni stremljenje po »idealni misli o skupnosti svobodno hotečih ljudi« (361). Prav tako »bistva zgodovinskega edinstva nikakor ne tvori združitev resničnih dogodkov« (363), ampak samo združitev misli o njih. Naposled smatra za »očiščenje misli« (368) tudi verstvo v tem pomenu, da tudi verstvo pronica ista ideja občestva svobodno hotečih ljudi.
Kakor je razvidno iz drugegu dela zbornika Stammler-jevih člankov,1(1 nista vplivala na kosmos njegove miselnosti niti vojna, niti kaos po vojni. Znanost označuje kot »na temelju metode brezpogojne edinosti urejeno vsebino idej«.17
Na ta način zahteva od znanosti adekvatno enakost, ki pa ne odgovarja sodobnemu pomenu sorazmernosti med mislijo in predmetom, temveč naj bi na Spinozov18 način
15 So kanil cs so viele politische Parteien geben, als in grundliegcn-dem Sinile Rechtstheorien unternommen werden iniigen (353).
16 Rechtsphilosophische Abhandlungen und Vorlriige, IT. R. (1914— 1924), 1925.
17 Begriff und Bedeutung der Reclitsphilosophie: Wir nennen einen Gedankeninhalt, der nacli unbedingt einheitlicher Methode geordnet ist, Wisscnscliaft (14).
18 Inter idcam veram et adaecjnatam nullam aliam differcntiam agnosco, quam quod nomen Veri resiiiciat tantummodo convenientiam ideac cum suo ideato; nomen Adaequati autcm naturam ideae in se ipsa (Epistola LX, Opera, van Vloten ct Land, II, 386; cf. Epist. L1X); Causain adaequatam apello eam, cujus cffcctus potest clare et distincte
ideji odgovarjala zopet ideja tako, da bi bile ideje tako rekoč logično izenačene. Vendar v nasprotju s Spinozo ne skrbi Stammler za to, da bi ustrezala red in zveza idej (ordo et connectio idearum) onim pri predmetih (ordo et conneetio rerum). Nasprotno je predpogoj za neomadeževa-nost idejnega reda, da bi bile ideje izlnščene in proste katerekoli empirije. Stammler označuje slejkoprej pravo kot hotenje, a pripominja, da ima njegov voluntarizem čisto intelektualističen značaj: »Ne razumemo pravnega hotenja kot čin, temveč kot enotnostno usmerjenost zavesti, ein-heitliche Richtung des Bewnsstseins«.10 Socialna zgodovina mu pomeni zgodovino smotrov. Zinisel napredka je napredek miselnosti.20 V gnozeološki jezik prevaja celo Bismarckove politične izjave21 Na ta način pretvarja v pristaša idealistične pravne teorije onega železnega kanclerja, ki mu je leta 1885. po nalogu univerze v Gottingenu poklonil Ihering doktorsko diplomo kot učitelju pravnega realizma.22 Ko podaja Stammler strokovno mnenje o nekem civilnopravnem vprašanju.23
per eandem percipi. Inadaequatam autem, seu partialem, illam voco, cujus effectus per ipsam šolam intelligi nequit (Ethica, III, Def. I). Cf. Geulinex, Logica fnndamentis cuis, a quibus liactenus collapsa fuerat, restituta, Pars IV, Sect. II, Cap. VII: patet Rationem Adaequatam sem-per etiam intcrnam esse; Goclenius, Lexicon philosophicum, quo tan-quam clave pliilosophiae fores aperiuntur, Franeofurti, 1613, p. 62: Scien-tiae alicujus subjectum adaequatum est, in quo neque lieterogeneum praeceptum ullum est inclusum, nec bomogeneum disciplinae ullum exclu-sum; Leibnitz, Schriften, Gerhardt, IV, 449: lors que tout ce qui entre dans une definition ou connoissance distincte est connu distinctement, jusq’aux notions primitives, j’appelle cette connoissance adequate.
19 Die Gerechtigkeit in der Geschichte (ib. 51).
20 Aber freilich, wenn es einen Fortschritt der Menschheit geben soli, so kann es nur sein ein Fortschritt der Gedanken (ib. 55).
21 Bismurcks Staatsauffassung: wir vverden vielrnehr in erkenntniskri-tischer Art vorgehen (59).
22 Rudolf v. Ihering in Briefen. Na str. 385 pripoveduje Ihering o svojem sestanku z Bismarckom: es sind die wertvol!sten Stunden meines ganzen Lebens! Na str. 444 Ihering pripisuje Bismarcku dati in der Rechts-\vissenschnft ein Umsclnvung eintreten wird, den man dermaleinst als den Ubergang von der formalistisclien zur realistischer Methode be-zeichnen wird. Bismarck ga je imenoval »kolega« (Ib. 385, 445). Cf. Po-schinger, Bismarck und Ihering, 1908.
23 Gutachtlichc Aufierung iiber die Zulassigkeit von Sondergeiverbe-steuern nacli geltendem deutsclien Recht.
filozofira zraven: »največjo človeškemu rodu zastavljeno nalogo ivori uresničenje državljanskega občestva, ki vobče vodi pravo« (274). Stammler oznanja povratek k individualistični pravni državi iz dobe naših očetov.24 Ponovno omenja v tej zvezi nasprotje med Gesellschaft kot pojmom in Gemeinschaft kot idejo, kateri pripisuje pomen »logično merodajne označbe pojma pravičnost« (308). Kot kritik odklanja Stammler vse juridične teorije razen one, ki jo imenuje kritično. Razlikuje torej pojem od ideje (386), določa »čiste oblike pravnega raziskovanja« (388) ter ima za regulativ idejo čistega občestva, reine Gemeinschaft (392).
Iz navedenega je razvidno, da sloni Stammlerjev svetovni nazor na dveh motivih: intelektualizmu in individualizmu. Stammler je intelektualist. To pomeni, da preveč poenostavlja človeka in njegovo življenje. Preveč zaupa razumu in sicer izrecno čistemu razumu. Ne vidi in ne mara videti, koliko skaljenega in iracionalnega soodloča v življenju in miselnosti. Veruje, da izvirajo vse neprilike iz nezadostne kulture razuma, da ne vladajo nad življenjem nobene iluzije in interesi, temveč logika in dokazi. Vsled tega se izcimita njegovi ontologia in deontologija v gno-zeologijo. Vsi objekti spoznavanja in udejstvovanja se porazgubijo zanj med ideje in pojme. Ne smatra kritike za kongenialno recenzijo, kakor je to storil celo Kant. čigar kritika čistega razuma, posebno v Cohenovem tolmačenju,25 predstavlja neki filozofski komentar one mehanične slike vesoljstva, ki so jo bili zgradili Kepler, Galilej in Newton. Raziune kritično metodo kot sredstvo očistiti misel od one empirije, ki jo je omadeževala. Metodologija mu ne pomeni predgovor ali pagovor v zvezi s predmetnim raziskavanjem, temveč alfo in omego slehernega raziskavanja sploh. Vsled tega nastane neki panmetodizem, ki potaplja objekt v metodi. To je še večji pogrešek kakor znana formula esse — percipi, kajti na ta način se proglaša za resnico koncept namesto percepta, oz. logična produkci ja namesto reprodukcije. V tem smislu je Schopenhauer imenoval Fichtejevo
2' Dic muterialistische GcschichtsauffaGung, Darstellung, Kritik, Lo-sung (301).
25 Kants Theoric der Erfalirung.
Wissenscliaftslehre Wissenscluiftsleere in Carl Schmitt zasmehuje die leere Allgemeinheit und die allgemeine Leere pravne teorije o državi.20 Celo Kant je pisal: Gedanken ohne Inhalt sind leer.
Stanunler je individualist. To pomeni, da preveč poenostavlja težavno vprašanje o razmerju med osebnostjo, občestvom in državo. Oznanja primat in celo monizem osebnosti. Nadeva občestvu nominalističen pomen namesto realističnega, ne smatra ga za unitas essentiae, temveč za unitas com-positionis. Slično tudi občestvo ni več nobena resničnost sui generis. Ono izgubi pomen posebne dimenzije za človeško skupno življenje in postane samo vsota, zbirka individov. Spremeni se v pogodbo kakor pri Hobbesu27 ali Rousseauju. S tem se zabriše vsa težavna in komplicirana problematika razmerja med osebnostjo in občestvom. Zamolči se celo oni problem, ki že dolgo zanima francoske individualiste: l’in-dividu et 1’JStat. Zdi se. da Stammler ne opazi razlike med voljo individov in državno voljo kakor tudi ne med deonto-loškimi normami in političnimi imperativi. Kakor Kantu, mu pomeni država samo po pravnih normah povezano množico (eine Menge). Ne pobriga se ne za monokratičnega Hobbeso-vega Leviatana, niti za polikratičnega Lutherova Herr Omnes. Enostavno ju ne opazi. Vidi samo sheme kakor so jih doživljale matere v Goethejevem Favstu. Na ta način za Stammlerja kakor da ne nastane niti težavno vprašanje o razmerju med osebnostjo in občestvom, niti prav tako težavno vprašanje o razmer ju, med osebnostjo in državo. Ne pozna tudi onega najtežjega, od problema treh teles v mehaniki dokaj težjega vprašanja, ki ga tvori razmerje med onimi iremi načeli in istočasno stvarnostmi, katere predstavljajo osebnost, občestvo in država. Temu primerno dobiva preozek pomen tudi regulativna ideja pravičnosti, ki se izprevrže v t. zv. komutativno, t. j. menjalno, na načelih: do ut des, pacta sunt servanda, zgrajeno pravičnost. To po-
a" Was bedeutet dcr Streit um den Rechtsstaat? Zeitschr. f. die ge-
samte Staatswissenschaft. 95. Bd., TT. Heft, 1935, s. 195.
27 De cive, V, 5: consensio sive societas. Cf. Chr. Wolff, Verniinfiige Gedanken von dem gesellschafflichen Leben der Menschen. Neue Auf-lage. Halle, 1756, § 5: eine jede Gosellschaft ein Vertrag ist.
meni, da zanemarja Stammler ono distributivno ali razdelilno pravico, ki upošteva osebne zasluge in podpira slabejše.
Stammler jeva intelektualizem in individualizem sta povzročila, da ni priljubljen.270 Saj sta zavladala na področju teoretične filozofije psihologizem pa intuitivizem. Genetična metoda je izpodrinila sistematično in mobilizacija — stabilizacijo. V teoriji in tudi v življenju so nastale totali-litarne oz. integracijske tendence. Občestvo in država se branita za supremacijo. Zraven nikakor ni postal individ ter-tius gaudens. Doletela ga je popolnoma nasprotna usoda. Saj je potlačen in skoro uničen. Vae soli. Sodoben individ je trdno priklenjen z vodoravnimi verigami k družbi in istočasno z navpičnim k državi. Namesto sijajne izolacije ali svobodne koordinacije vlada surova in prisilna subordi-nacija. Bobnenje razrednega boja in zmagoslavnih diktatur je zaglušilo Stammlerjeva logično neoporečna ugibanja o pravu in gospodarstvu ali o skupnosti svobodno hotečih ljudi. Ali mora ustaviti pomislek o gnozeološki nezmožnosti marksizma one, ki z dvignjenimi pestmi kličejo na plan razredno justico? Mar se celo v individualistični Franciji k vladi poklicano ministrstvo množic zmeni za gnozeološko Hekubo? Mar bi bilo mogoče s pomočjo idej, pojmov in definicij omiliti vsegoltni etatizem, če je na prim. zaničljivo izjavil Mussolini na vprašanje, kako on opredeljuje državo, da sploh ni imel časa niti volje baviti se s tem, ko jo je podvrgel. Torej, dočim občestvo in država v znamenju svoje ideologije ali celo, kakor se zdaj večkrat upravičeno veli, mistike preteče zastavljata individualistu in intelektualistu vprašanje: ugani naju, sicer te bova požrla, se Stammler brezskrbno naprej poglablja v transcendentalne dedukcije.
V	svojih po vojni spisanih člankih se rad sklicuje na 1. 1905. objavljeni spis znanega zgodovinarja atomistike Lasswitza »Aspira, der Roman einer Wolke«, kjer se na noben način ne moreta pobotati Weil in Will, ali z drugimi besedami kavzalnost s teleologijo.
27“ Cf. Max Weber, Stammlers »t)berwindung« der materialistischen Geschichtsauffassung (Gesammelte Aufsatze, Tiibingen, 1922, 291 sq., 556 sq.).
Stammler je postal malo priljubljen. Smatrajo ga po navadi za epigona. Še najbolj cesto ga uvrščajo med neo-kantiance.28 A sam temu ne more pritrditi. Saj piše o Kantu brez posebnega navdušenja. Smatra Kanta za Sokratovega epigona29 in pravzaprav samo naznanilca poznejšega pristnega kriticizma, kajti »ni bil Kant v stanju dosledno uveljaviti kritično metodo v svojem pravnem nauku. Ustavila ga je vsem pristašem naravnega prava lastna napaka, t. j. domneva o skupnem nastanku pojma in ideje prava«.30 V predgovoru k neki drugi knjigi moli Stammler preko Kantove glave desnico naravnost Sokratu." J o bi že odgovarjalo resnici, v kolikor nastopa v zgodovini evropske misli vprav Sokrat v ulogi utemeljitelja intelektualizma. A poznamo še nekega pravnika, ki je imel dokaj sličnosti s Stammlerjem. To je bil Hugo Grotius. Slednji ni bil samo jurist, ki se je potrudil dopovedati »vsem, ki se zanašajo na Marsovo posredovanje« (Martem liabent arbitrum), da so mednarodni stiki ne samo v mirnem času, temveč tudi med vojno lahko in celo nujno navezani na vzdržavanje gotovih juridičnih norm. Istočasno je bil tudi filozof,32 ki je zaklical svoj cogito
12	let preden je zagledal luč Diseours de la methode ter je tako postal Kartezij pravne filozofije. Prolegomena njegove knjige »De jure belii ac pacis«, ki jih lahko označimo kot Diseours de la methode juridique, imajo mutatis mutan-dis isti smoter kakor Kantovi »Prolegomena za katerokoli, v
58 G. A. Wieliko\vski: Din Neukantiuner in der Rechtsphilosophie, 1914. s. 27: Stammler, als echter Neukantianer; s. 64: Staminler als echtcr Kantianer.
Lehrbuch der Rechtsphilosophie, 33.
Ih. 34.
Praktikum der Rechtsphilosophie, 1925:	Der	Verfatler	dieses
Biichleins gehort keiner der neuzeitliclien Philosophenschulen an... Weil... jeder einen Ausgangspunkt und einen logischen Anfang seiner Arbeit braucht, so gebe ich gerne an, dali ich darin der Wei.se des Sokrates folge. Mit der systematisch letzten Unterscheidung der Gedan-ken von r i c h t i g und unrichtig, mit der Untersuchung und Fest-stellung des Begriffes Wissensehaft, als dem einheitlichen Ordncn des Geisteslebens nach unbedingt giiltigem Plan. In den iiltern idealisti-gchen Systeinen. einschielllich des Kantischen Kritizismus, finde ich das Bewufltsein von dieser Grundlage nicht (IV).
22	E. Spektorskij, Hugo Grotius kao filosof, Arhiv za pravne nauke, 1930, juli-avgust.
/mislu znanosti možno bodočo metafiziko«. Tako se je dogodilo. da je proglasil Grotius diktaturo čistega razuma: dictatmn rectae rationis,32 ne da bi se pobrigal za stališče svojega sodobnika kancelarja Oxenstierne: nescis, mi fili. quam parva sapientia regatur mundus. Preoblikoval je naravno pravo v pravo razuma (Vernimitreoht). Družbi onih. ki uživajo razum, je nadel on v tej zvezi pomen najvišjega regulativa takega čistega in apriornega14 prava. Njegova formula est autem injustum. quod naturae societatis ratione utentium repugnat85 predstavlja malo da ne prevod v latinščino Stammlerjeve nemške formule: Cemeinschaft frei wollender Menschen. Torej mora biti juridičnemu intelektu-alizmu lastna neka notranja logika, ker sicer ne bi govorila Grotius in Stammler, dasi ju delijo drugega od drugega tri stoletja, v istem skupnem jeziku in tudi ne bi dospela do enih in istih formul.
Ali pomeni to, da je Stammler popolnoma zapadel preteklosti in nima več nobene vezi s sedanjostjo in bodočnostjo? Ali pomeni to z drugimi besedami, da sta intelek-tualizem in individualizem končnoveljavno in nepreklicno doživela svoje življenje? Oni. ki hitijo navekomaj pokopati obe omenjeni načeli, pozabljajo, da tvori vsebino neustavnega historičnega procesa nepresiana vrsti te v akcij in reakcij. Trenutno se nedvomno razvija dokaj viharna akcija, ki je enako naperjena proti intelektualizmu in proti individualizmu. A iehtni razlogi napovedujejo nastop reakcije. Takrat bo vnovič oživel spomin na Mefistofelovo svarilo Verachte mir Vernuft und \Vissenschaft in na vse, kar je bilo rečeno o neumrjoči vrednosti človeške osebnosti. To je tem verjetneje, ker pomenita razum in osebnost nujna filozofska motiva, četudi ne izčrpata vsebine filozofske znanosti. Seveda velja to samo za slučaj, da filozofija sploh ne pomeni zgolj določenega števila različnih osebnosti, ki v raznem času izrekajo razne misli o različnih vprašanjih. Imeti mora v tem primeru neki enoten in trajen pomen v zmislu one perennis pliilosophiae. o kateri je pisal Leibnitz.
:la Do jure belli tic pacis. I.. I. C. I. X. M [.. I, C. II, XII.
“ L. 1, C. I, 111.
Saj ne imenujejo zaman še zoologi človeka homo sapiens. Tudi človeška osebnost ne prodira zaman tako trdovratno skozi vse mogoče socialne in politične integracije. ■ V tem smislu moramo tudi Stammler j a uvrstiti v to permanentno filozofijo prava, ki še sedaj ponavlja Ulpianove besede: justitiam colimus. Zato moremo in moramo Stammlerju. če se tudi ne štejemo med njegove prisiaše. izkazovati ono spoštovanje. ki ga je priporočal sv. Hieronim: etiamsi non sequamur, damnare non praesumimus.
Res u me.
Les quatre-vingts ans de Rudolf Stammler.
Lorsqu’en 1859 Savignv cut atteint sa quatre-vingtieme annee, tont le monde crut, et lui aussi, qu’il s'etait survecu. Mais en 1914, au centenaire de son livre Vom Beruf etc., on s’aper«;ut qu’il avait anticipe quelques-unes (les idees de nos jours: le »realisme« on »universalisme« social, lintroduction du moment indicatif dans la theorie normative et imperative du droit. la transformation de la »Science de la legislation« en politique sociale.
En 1936. Stammler a atteint sa quatre-vingtieme annee. A ce qu’il parait. il est eonsidere. lui aussi, comme su-ranne. Sa criticpic gnoseologique du marxisme et sa doctrine du »droit juste« sont oubliees. Sa philosophie du droit ba-see exclusivement sur les concepts (Begriffe) et les idees a aussi peu de succes. Stammler y con^oit la difference entre deux types sociaux, a savoir la »Gemeinschaft« et la »Gesell-schaft«, non du point de vue genetique, comme Tonnies, mais du I^oint de vue »systematique«, c’est-a-dire logique, la Gescllscliaft etant un concept et la Gemeinschaft, — une idee. L’l5tat scmble etre absent de la theorie de Stammler car le concept »n’accuse chez lui aucune forme pure de la pensee«. Stammler reduit les partis politiques memes a des principes logiques, en raison de quoi il les divise en materialistes, qui usent de la methode gene-tique, et idealistes, qui se servent de la methode systematique. La religion n’est a utre chosc que la »purificatiou de la pensee« en correlation avec l idee du droit. Meme apres la guerre et les bouleversements qui s’en sont suivis, Stammler ne s’est pas de-menti. 11 congoit toujours In science comme un systeme de notions
adequates a leur contenu logicjue. Menic aux idees de Bismark il donne une interpretation gnoseologique.
Les idees maitresses de Stammler sont 1’intellectualisme et rindividualisme. L’intelleetiialisme le fait reduire 1’ontologie ainsi que la deontologie a la gnoseologie. II en resulte ce pan-metho-disme qui dissout complement l’objet de la science dans la methode.
Individualiste, Stammler simplifie a l’extreme le probleme dcs rapports entre 1'individu, la societe et 1’Jitat. 11 proclame non seulement la primaute, mais aussi le monisme de 1'individu. Con-formement a cela, il ne s’interesse que de la justice commutative negligeant la justice distributive.
Tout ceci est en desaccord complet avec la sociocratie et 1’etatisme inoderncs. Stammler est considere comme un epigonc. Generalement 011 le plače au nombre des neo-kantiens. Quant a Stammler lui-meme, il le nie. II reproche a la theorie kantienne du droit de confondrc les concepts et les idees. Cest Socrate qu’il proclame son pere spirituel. Mais il y a une grande affinite entre lui et Hugo Grotius. L’auteur du livre »De jure belii ac pacis« a ete non seulement un juriste, mais aussi un philosophe. Douze ans avant le »Discours de la Methode«. il avait proclame son cogito et etait devenu le Descartes de la philosophie du droit. Prolegomena sont en quelque sorte le Discours de la Methode juridique; ils poursuivent le meme but rationaliste que les »Prolegomena de toute metaphysique future possible comme science« de Kant. Grotius proclame la dictature de la raison pure et juste, dictatum rectae rationis. Sa formule regulatrice: »est autem in-justum, quod naturae societatis ratione utentium repugnat«, n’est en quelque sorte qu’ une version latine de la formule allemande de Stammler: »Gemeinschaft frei wollender Menschen«.
Cependant il ne s’en suit absoluinent pas quc Stammler 11’appartient qu’au passe. L’histoire n’est qu’une succession d’actions et de reactions. Nous assistons inaintenant a une reaction vehemente contre rintellectualisme et 1’individualisme. Mais nous avons de bonnes raisons pour |irevoir la reaction a venir. A part cela, antant que la perennis philosophia dont avait parle Leibnitz existe reellement, autant la raison et la personnalite en feront inevitablement partie. Cest dans ce sens que Stammler, lui aussi, fait partie de la philosophie permanente du droit qui ne cesse de repeter les paroles d'UIpianus »justitiam colimos«.