Poštnina pavšalirana.
PosameKn« itorilka ataflo t Din
Leto II.	Ljubljana, dne 18, februarja 1924.	Štev. 8.
Uredništvo in uprava: Ljubijana,
SiomSkov* ulica štev. 2.
tehaj* vsak ponedeljek
Reklamacije so poštnine preste.
Rokopisi s« ne vrt fa jo
. *3) -~
Stane posamezna 9t»viUw 1-50 Din.
Meaeino Dki 5'—, celo letno 60 —
Dopisi morajo biti franki' rani in podpisani.
Anonimni dopisi se ne sprt'
POLITIČNO GLASILO DELOVNEGA LJUDSTVA.
Svobodna odložitev.
Z ozirom na to, da se od strani akcijskega odbora razširjajo netočne in večkrat popolnoma lažnjive vesti o sporu med akcijskim odborom in bivšim tajništvom, smo prisiljeni ugotoviti sledeča dejstva:
Do ras čiščenju v stranki je moralo priti in to iz razlogov, ker je vodil akcijski odbor politilco Jadranske banke in ne politiko delovnega ljudstva, kar nam jasno dokazujejo izjave predsednika akcijskega odbora, dr. Ažmana:
»Po mojem mnenju naj bi bil predsednik stranke g. Knez, veletrgovec in bogataš v Ljubljani, Mi smo stranka veletrgovcev in bogatih ljudi in ne delavcev in kmetov.«
Tudi dejstvo, da je hotela Jadranska banka dodeliti g. ministru Zupaniču g. dr. Romana Ravniharja, pod-ravnatelja Jadranske banke našo trditev samo podčrtava.
Proti tej politiki se je zavzemalo bivše glavno tajništvo z vso energijo za kmete, podrejene uradnike, delavce in druge male ljudi in je tudi na tej podlagi bilo sposobno postaviti v kratkem času ca. 50 organizacij v ljubljanski oblasti.
S tem pa je prišel v opasnost akcijski odbor kot eksponent politike Jadranske banke, da izgube bankirji in visoka birokracija pri prvem strankinem progresu popolnoma tla.
To je bil vzrok, da je Jadranska banka prežala za prvo priliko, da odstrani glavno tajništvo, ki se je zavzemalo za'politiko malih ljudi.
Bivšega velikega župana dr. Lukana, s katerim je bila ves čas v na-sprotstvu je pritegnila k sebi, da ga žrtvuje in z njim ubije svojega resnega in edino opasnega sovražnika, to je pravilno radikalno politiko širokih mas, katero je zastopalo glavno tajništvo.
Spor z dr. Lukanom radi 100 po nedolžnem zaprtih rudarjev, ki je prišel brez hotenja glavnega tajništva v: javnost, je Jadranska banka izkoristila, da enkrat za vedno odstrani opasnega nasprotnika. To našo trditev nam dokumentarično dokazuje sledeče pismo glavnega tajništva akcijskemu odboru:
»Z ozirom, da so nastale med akcijskim odborom in glavnim tajništvom Narodno Radikalne Stranke
nesporazumi jenja, čast nam je K a .s prositi, da se akcijski odbor, ki obstoji danes iz šestih članov, razširi na 14 članov in sicer iz tistih delovnega ljudstva, ki so največ delali za radikalno stranko in ki vživajo med pristaši tudi zaupanje. Ta odbor bi imel nalodo, da odstrani nesporazum, in čimpreje skliče kongres.
Z narodno radikalnimi pozdravi Glavno tajništvo.
Dodatno sta izjavila g. Stefanovič in g. Podbevšek, da sta oba pripravljena žrtvovati v interesu stvari svoj službeni položaj.
Ako bi hotela Jadranska banka, da se spor poravna in stranka v Sloveniji razširja v smislu njene zgodovine, tradicije in programa, je bila to najobširnejša koncesija spojena z žrtvami oseb od strani glavnega tajništva, ki jo zamore interes stvari same dovoliti.
Ali Jadranska banka je to ponudbo zavrnila, ker ona rabi v oblastnem odboru samo par ponižnih hlapcev, da zamore vršiti mirno in brez kontrole svojo bančno politiko.
Kot zdresiran hlapec pa je naj-prikladnejši visoki birokrat in tisti, ki išče za svoj žep koristi.
Glavno tajništvo, verno staremu principu naše stranke »iz naroda za narod« je sklicalo trikrat shode pri-stašev-radikalov, da oni kot najvišji forum odločijo v sporu.
Vprašamo po pravici, zakaj niso prišli gg. od akcijskega odbora, ki so bili povabljeni pred ta forum in zagovarjali svoja stališča. Zakaj je dala Jadranska banka s policijo zasesti zborovalne lokale pristašev-ra-dikalov ter zabraniti zborovanje in to evidentno s kršenjem ustave naše kraljevine.
Mi smo bili za svobodno odločitev naših pristašev. Jadranska banka pa je bila razumno za nasilje svojih banko- in birokratskih eksponentov.
Mi stranke, ki ne bo upoštevala volje naroda nočemo, pa naj ona dobi kakršenkoli hoče blagoslov in se bomo borili z vso brezobzirnostjo v interesu našega programa, v interesu velike preteklosti in posegli tudi po skrajnih sredstvih.
Radikalna stranka.
Vsa policija in žandarmerija, vse muke, ki so jih morali pretrpeti radikalni poslanci v zaporih, velikanske denarne kazni, vse to ni moglo odvrniti naroda od radikalne stranice, ker je bil on globoko prepričan o pravilnosti programa in principov radikalne stranke.
Tako so radikali prisilili, da je morala Piročanac-Garašaninova vlada podati ostavko. Staro vlado pa ni zamenjala radikalna stranka, temveč vlada pod predsedstvom N. Hristića, ki.ga je narod vsled njegovega županskega načina vladovanja in slepe pokornosti naprarh kralju Milanu, katerega osebni zaupnik je bil, nazva! »korporal Nikola«.
Z vlado Nikole Hristića je borba kralja Milana proti radikalom dosegla svoj višek.
Hrističeva vlada je razpisala nove volitve v narodno skupščino v nadi, da bo nasilnim potom dobila večino. Naročila je svoji policiji, da ona sama sestavi volilne imenike po njenih direktivih in dala vse upliv-nejše radikale zapreti; razgnala je volilne shode, naznanjala lažna vo-
Radikalna stranka in z njo celo-kupni srbski narod, razven nekaj plačanih, slabih in neodpornih duhov, ki niso verovali v sile svojega naroda, je postavila idejo in izdala svojo parolo, da se mora Srbija naj-preje ojačiti v vsakem pogledu v notranjosti in tako pripravljena stopiti na čelo borbi za ovobojenje zasužnjenih bratov v Avstriji in za ujedinjenje vseh v skupno, svobodno narodno državo.
Cela borba radikalne stranke in
srbskega naroda z zadnjimi Obreno-viei in njihovimi uplivnimi protek-torji se je vrtila okoli teh dveh principov. Ravno v tej težki in krvavi borbi se je porodila in tudi zmagala misel državne samostojnosti vseh Jugoslovanov.
Ko je bila radikalna stranka organizirana, je napela vse sile, da /.ruši naprednjake, ter dobi v svoje roke vlado. Takrat je bila narodna skupščina nekolikokrat razpuščena, vendar se narod ni oziral na to, temveč je ponovno pošiljal v večjem številu poslance v radikalno skupščino.
Navzlic temu pa se narod ni oziral niti na policijo, niti na teror vlade, temveč je dal svoje zaupanje radikalni stranki, kr je dobila od 136 poslancev 114, med tem ko jih je vladni stranki ostalo samo 18.
Ker naprednjaki niso dobili večine v skupščini, so kratkim potom proglasili vse svoje poslance za izbrane ter izstavili potom policije polnomočja narodnih poslancev tudi tistim, ki so dobili samo par glasov, zakonito izbrane radikalne poslance pa so kratkomalo izključili.
Kralj Milan zvezan z naprednjaki je naravnost ponorel. Da se zasigura
pred narodom, ki ga je osebno mrzil in ga delal tudi odgovornega za vse, kar je od naprednjakov izšlo, katere je on držal na oblasti, da z njimi izvede svoje načrte, je uvedel osebni režim uprave v državi, zaključi i z. Avstrijo pogodbo, na podlagi katere je imela Avstrija pravico v slučaju upora srbskega naroda priti njegovem režimu ukorakati z 100.000 možmi svojega vojaštva v Srbijo; v slučaju pa, da bi ga srbski narod vrgel s prestola jo okupirati ter njega postaviti kot Avstrijskega guvernerja.
V' svoji blaznosti ni bilo dovolj, 'Ja je ukazal pobijati radikalne, prvake in jih zapirati, temveč je šel s svojo r.aprednjačko vlado še čelo tata) daleč, da se je odločil, umetno izvali upor in revolucijo, da bi na podlagi tega zamogel proglasiti izjemno stanje in preki sod, kateri naj bi pobijal uporne narodne mase.
Da ta satanski plan izvede, se je vlada naprednjakov vrgla z vso silo na oblasti: crnorečko, knjazevačko, aleksinovačko in kniševačko, kjer so imeli Nikola Pašič in Aoa Stanojevič velik vpliv na narod.
Ta peklenski plan jim je tudi uspel.	S. -
Iz stranke.
Zaupniki
poedinih okrajev v Ljubljani naj se takoj oglasijo v naši pisarni:	Kolo-
dvorska ul. 26. — vhod Slomškova ul. 2 (soba 1.) v svrho važnih informacij in posvetovanja.
Poziv.
Naše cenj. prijatelje in pristaše prosimo, da se zglase v svrho važnih strankarskih zadevah v uredništvu Radikala:, Kolodvorska ulica 26.
Dobernič. Pri nas se je vršil zaupni sestanek pristašev, in simpatizerjev naše stranke, na katerem je poročal delegat našega oblastnega odbora in so se izvršile vse priprave za ustanovitev krajevne organiza cije.
Zagradec. Prejšnji teden se je vršil pri nas sestanek NRS, na katerem je poročal delegat našega oblastnega odbora v svrho ustanovitve krajevne organizacije.
Politični razgovori.
Propadla lista.
Nikič: »Ali gospodo, to je silno tragično i prokleto kritično.«
Aži: »Šta kritično?«
Nikič: »Javio mi onaj iz Jesenic, kat:remu smo obećali Dolenjski kolodvor,« da ni mogel razdreti skupne radikalne liste ter postaviti popolnoma našo.«
Salovic: »Dobro, pa Dolenjskega kolodvora ne bo dobil.
Šeha:	Tega tako nikdar ne bi
dobil, ker mož preveč pije.«
Nikič: »Ali gospodo, naš upliv je s tem globoko padel. Kaj bodo rekli v Beogradu?«
Aži: (Tiho proti Lukatu.) »Nikič versteht gar nicht von der Politik. Was brauchen das arbeitende Volk. Wir haben ja 110 Mandaten.«
Nikič: Prokleto je to sitna stvar!« Nato so se spravili v drevorede in zapeli v težkih in globokih molih:
Štefa der verfluchte ima še ostre nuhtek
*
Da se ne pozabi.
Po izjavi 25. jun. 1923. g. N. Zu- ske banke v Beogradu za ministra, paniča, min. n .r. se je potegoval g. kot neizvoljen kandidat, da zastopa dr. Ažman, upravni svetnik Jadran Slovenijo v centrali.
Tedenski pregled.
Naš dinar narašča rapidno, kljub vsem intrigam opozicijonalnega bloka. V Trstu 30.50, v Curihu 7.5, na Dunaju 900, v Newyorku 1.26. Naraščanje dinarja je dokaz dobre in zdrave politike naše radikalne vlade. Inozemstvo do prejšnjih koalicijskih vlad ni imelo zaupanja; zato pa uživa politika radikalne vlade, kot se vidi iz dviga dinarja, popolno zaupanje.
Lailjcdelslci delavci v Angliji vstrajajo, da se jim poviša plača zu 2 šilinga na dan. Vlada si je prizade-, vola preprečiti stavko, a se ji ni posrečilo in stavka se je pričela v soboto 16. t. m.
Pašič zopet zdrav.
Pašič, ki je po povratku iz Rima zbolel, je zopet okreval in prevzel v ladne posle.
%
Zunanja politika.
Nemiri bolgarskih šetašev ob naši in grški meji.
Od časa do časa se vrše nemiri (atentati, izzivalni govori i. dr.) na jugoslovenski in grški meji. Glavni cilj bolgarske politike je še vedno Makedonija.
Bolgari skušajo priti v dobre stike z Romunijo, dasi je ona vzela kos stare bolgarske zemlje.
V Bolgarski so se sicer pojavili trezni možje, ki uvidevajo, da s silo proti nam pač ne gre a dvomimo, da bi ti kaj dosegli.
Jugoslavija in Grška stojita odločno na neuilleski pogodbi:	Jugoslo-
vanske in Grške čete smejo pri zasledovanju bolgarskih četašev prestopati jugoslovensko in grško mejo brez predhodnega dovoljenja.
Grški plebiscit bo določil republiko ali monarhijo.
Grški narod bo po plebiscitu določil, ali ostane dinastija, ali bo republika.
Republikanci so proti plebiscitu in zahtevajo, da naj se sedanja narodna skupščina nemudoma izreče za ali proti republiki. Oni dobro vedo, da je večina grške narodne skupščine republikanska.
Tudi demokrati pripravljajo velike demonstracije proti dinastiji, vendar je republika v nevarnosti, ker podpira vlado romunska kraljica, da opravi nazaj na pestol brata Jurija.
Priznanje sovjetske Rusije.
Vzgledu Anglije in Italije so sledile tudi Avstrija in Norveška ter sta priznali sovjetsko vlado.
Posnemale jih bodo kmalu Holandija, Belgija in Jugoslavija, ki se že pogaja v Pragi glede priznanja sovjetske Rusije. —
Rusija pošlje Rakovskega kot odpravnika poslov v London.
Razoroiitvena konferenca.
Zveza narodov je sklicala rimsko konferenco za razoroženje na morju, h kateri morata pristopiti tudi Nemčija in Rusija. Zastopanih je 17 držav.
Amerika pa se te konference noče udeležiti, ker je proti Rusiji.
Pogajanja bodo trajala več tednov.
Macdonald in liberalci.
Ker je Macdonald priznal podporo brezposelnim, je vsled tega nastal med liberalci in vlado konflikt in liberalci so izjavili, da pod temi pogoji ne morejo podpirati Macdo-naldove vlade.
Macdonald in Ogrska.
Preje je Anglija simpatizirala z madžarskimi aristokrati. Odkar pa je prišla na površje angleška delavska stranka, so madžarski mogotci v skrbeh, ker je Macdonald njihov nasprotnik, a prijatelj z opozicijonalni-mi krogi.
Trgovinska pogodba med Nemčijo in Ameriko.
V' VVasliingtonu se je podpisala med Nemčijo in Ameriko trgovinska pogodba, ki bo trajala 10 let. Obe stranki se zavezujeta, da bosta vpo-stavili normalne trgovinske odnošaje.
Določitev meje med Italjio in Jugoslavijo.
Dne 12. t. m. sta prispeli na Reko italijanska in jugoslovanska delega eije, da bosta definitivno določili mejo med Italijo in Jugoslavijo.
Trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo.
Dne 14. februarja se je v Beogradu sestala jugoslovanska in italijanski! delegacija, da izvrši trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Sestavile so se tri komisije: 1. za trgovinsko pogodbo; 2. za finančno in gospodarsko vprašanje; 3. za železniško konvencijo.
Nemili v Sibiriji.
Takoj po Leninovi smrti je izbruhnila protisovjetska vstaja v Sibiriji, ki se razširja proti vzhodu in kateri se je pridružilo kmetsko prebivalstvo. Sovjetska oblast se trud, na vse načine, da bo vstajo zadušihi a je vse zaman.
Notrania politika.
Opozicijomini blok. V Beogradu ustvarjajo demokrati, SLS in Muslimani pod Radičevo patronanco opo-zieijonalni blok, ki ima namen zrušiti sedanjo radikalno vlado. Kot skupno bazo proglašajo Marinkovičev ustavni načrt. Vse to so pa le pobožne želje naših opozicijonalcev, ker bo težko mogoče spraviti ljudi, katerih govori vsak svoj jezik v en koš. Vse njihovo kričanje je za našo vlado le prazen strah, katerega se ona prav nič ne boji.
Radičevi poslanci pojdejo v narodno skupščino, rešit svoje krvne neprijatelje —- demokrate. Radič izjavlja, da se da s Pribičevičem, kot poštenjakom sedeli pri isti mizi. V resnici pa igrajo drugi važni momenti vlogo, to je politika bivšega
Radičevega poslanca, ki je potoval lansko leto v parlament, da dvigne zaostale dijete. Radič počasi uvideva, da je imel mož prav, posebno ko so mu postali funt-šterlingi na Angleškem predragi in ko naš dinar sedaj narašča.
Homo rigius. Kakor izvemo iz Beograda, bi bili klerikalci s centralizmom popolnoma zadovoljni, samo da bi se postavil dr. Brejc kot homo regius, ki naj bi predstavljal kot tak celokupno slovensko avtonomijo.
Razdelitev na oblasti. V najkrajšem času bo razdelitev na oblasti končana in bodo razpisane volitve na oblasti in sreze. Medjimurje se priklopi mariborski oblasti, Kastav pa ljubljanski.
Gospodarstvo.
Rovanje zlatega in srebrnega denarja. Iz Belgrada poročajo:	V fin.
ministrstvu se razmotriva vprašanje kovanja zlatega in srebrnega denarja, ki naj bi se koval v Kremnici v Češkoslovaški. Najprej naj bi se dali v promet dukati po 10 in 20 Din, in sicer ne kot zakonito plačilno sredstvo, temveč kot prosti trgovinski predmet. Finančno ministrstvo upa s tem nadalje okrepiti dinar.
Papirnatega denarja v naši državi je bilo glasom izkaza »Narodne banke« z dne 8. januarja 1924 v prometu za 5860 milijonov 6000 tisoč di-tiarjev. Tekom enega tedna se je zvišalo število bankovcev za 70 milijonov 600 tisoč dinarjev.
Več tvornic v Srbiji ustavilo svoje obrate. Radi denarne krize je bilo več tvornic prisiljenih ustaviti svoje obrate kot: tvornica usnja in čevljev
v Nišu, tvornica platna in trikotaže v čupriji i. dr.
Dve novi tovarni za orožje, v katerih bo zaposleno 1000 delavcev, bo zidal adržava v Srbiji. V dveh letih bodo izdelali 110.000 pušk in 100 milijonov nabojev.
Kineska vlada je voljna trgovati z nami. Kineški poslanec v Madridu je izjavil našemu poslancu, da je njegova vlada voljna se pogajati z našo vlado glede trgovine med nami in Kino. Poleg tega bi se po dogovoru uredili naši trgovski odnošaji z Kino; ta dogovor bi naše državljane, ki žive v Mandjuriji združil in ščitil.
Jesenska setev v naši državi. Po dosedanjih podatkih so izgledi na našo jesensko setev zelo zadovoljivi. V Srbiji je posejana 75 odstotkov večja površina, kakor lansko leto, v Hrvatski 25 odstotkov, v Bosni 20 od-
stotkov, v Bački in Črni gori 10 odstotkov, v Sloveniji in Dalmaciji pa je ostala površina ista. Dosedaj jv bilo povsod dovolj vlage za napredovanje setve.
Največja tovarna margarina v Sloveniji. »Jugoslovenski Lloyd« poroča, da se neki nemški konzorcij tvornic margarina zanima za osnovanje več tvornic margarina v Bosni. Misli se tudi na gradnjo take tvornice v Sloveniji, ki bi bila največja te vrste v naši državi.
izvoz drv iz naše države je znašal lansko leto približno 700 meter-skili stotov, v vrednosti preko 500 milijonov dinarjev. Največ drv je šlo v Italijo, namreč za 400 milijonov. Italija je sploh naša najboljša odjemalka lesa za kurjavo, ker uvaža eno tretjino svojega konzuma lesa za za kurjavo iz naše države. V Francijo se je izvozilo za 40 milijonov in v Madžarsko za 30 milijonov dinarjev drv.
Semenj za kože divjačine v Ljubljani, ki se je vršil dne 21. jan., je bil zelo živahen. Povpraševanje je bilo zlasti po kožah kune, ki so dosegle ceno 2250 dinarjev. Lisičjih kož je bilo dosti in so jih plačevali po 600 dinarjev. Zanimanje zanje je bilo majhno. Kupci so prišli iz Zagreba, Belgrada in Avstrije.
Posebna dovoljenja za izvoz konj v Avstrijo. Za uvoz konj v Avstrijo
je potrebno posebno dovoljenje. Konji morajo biti utovorjeni tako, da ostane desna stran vagona prosta ter morajo biti ločeni med seboj z deskami, da morejo avstrijski veterinarji preiskati uvožene konje.
Ljubljanski mestni proračun. — Ljubljanski mestni proračun izkazuje za leto 1924 Din 4,704.843 primanjkljaja. Potrebščine izkazujejo postavko Din 5,269.917 in pokritja Din 475.074. Primanjkljaj se namerava pokriti z občinskimi dokladami na državne neposredne davke, ki so se že v lanski drugi polletni dobi pobirale in sicer: BSodstotni hišno-najemninski davek, oOodstotni zemljiški davek na občno pridobnino II. razreda davčnih obvezancev, 135od-stotna doklada na občno pridobnino L, II. in III. razreda davčnih obvezancev in na posebno pridobnino po II. poglavju zakona o osebnih davkih, 35odstotno davščino na rentni-ne ter končno z davščino na kazala hi izveske. Vse te davščine naj bi dale mestni občini Din 4,059.837 dohodkov.
Gostilen in kavaren v naši državi je 194.900. Torej mora povprečno po 60 prebivalcev oziroma 12 družin (če štejemo na družino 5 članov), vzdrževati po eno gostilno. Pač največji davek.
Razno.
M. Rosdjanko.
23. januarja je nenadoma umri M. V. Rozdjanko, bivši predsednik ruske dume v Petrogradu in velik prijatelj srbskega naroda. Z njim je umrl eden najodličnejših mož nove Rusije.
Od 1911 je bil Rozdjanko predsednik ruske dume; kljub temu, da je pokojni car 1917. dumo razpustil, se odbor vendar ni razšel in je isti kmalu prevzel vso oblast Rusije s tem, da je dal aretirati vse člane tedanje vlade.
Ko pa je nastopila boljševiška revolucija, je sledila emigracija ruskih intelektualcev in med tistimi, ki so prišli v Jugoslavijo je bil tudi Rozdjanko, ki je sedaj umrl v Vršacu, istega dne kot Lenin a daleč od svoje domovine. Čudna so pač pota usode!
Štiri tihotapce zasul plaz. Tihotapci so hoteli čez lirnsko pogorje neopaženo prekoračiti našo mejo. Ko so gazli globok sneg je pridrvel plaz in vse štiri zasul. Enemu se je po silnih naporih posrečilo rešiti se in hitel je iskati pomoči. Enega izmed ostalih treh so izkopali nezavestnega, druga dva vsled nastopa noči niso mogli najti.
Ponovni potresi v Šibeniku. V zadnjih dneh so se v Šibeniku zopet čutili rahli podzemski suniti. Ker se potresi že dalj časa ponavljajo, so prebivalci vznemirjeni.
Kriminalna statistika v naši državi. V naši državi je 12 kaznilnic, v katerih je 6813 ljudi zaprtih, med temi 6289 moških in 424 žensk. Iz Srbije jih je 3690, iz Hrvatske 1302, iz Slovenije pa 690. Po veri je 4038 pravoslavnih, katolikov pa 1676.
Največji zrakoplov na svetu izdelujejo sedaj v Nemčiji na račun Amerike. Zrakoplov (sistem Zeppelin) bo dolg okoli 200 metrov in 31 metrov visok.
Stekel pes v Belgradu ogrizel pet oseb. 26. t. m. zvečer je blodil po belgrajskih ulicah stekel pes, ki je popadel pet oseb. Končno ga je ubil orožnik, ki ga je pes istotako oklal.
Če star ženin dobi košarico. 50 letni Otokar Dobrovolny na Dunaju je zaprosil pri zakonskih Strassev za njihovo 171etno hčerko. Starši, kakor tudi hčerka so njegovo snubitev odklonili in to je priletnega ženina tako razbesnelo, da je razbil s kamenjem vse šipe na oknih Stras-serjevega stanovanja ter povzročil s tem ogromno škodo. Nasilnega snubača so izročili sodišču, kjer bo imel čas premišljati, da se prevroče srce ne da ohladiti z razbitimi šipami.
Na lastno [nošnjo obsojen na smrt. V francoskem mestu Angeule-meu je odgovarjal pred sodiščem bivši poštar Vignerou, radi umora svoje nečakinje. Na koncu razprave je dal Vignerou predsedniku sodišča spis, katerega je držal skritega v svoji kapi. Spis je prinašal sledečo vsebino: »Gosodje sodniki, kleč« vas prosim, da me obsodite na smrt. Ne obsodite me v ječo, kajti to je pretežka kazen zame. Dajte me pod giljotino, lepo va» prosimk — Sodišče mu je prošnjo uslišalo in njegova glava je padla pod sekiro.
Biseri na ulici. Na Dunaju je trčil neki avtomobil v tramvaj. Pri tej priliki se je dama, ki je sedela v avtu. ranila s potrtim steklom, obenem se ji je pa raztrgala ovratnica, obstoječa iz dvajsetih prekrasnih velikih biserov, vrednih več miljard kron. Raztresene bisere je seveda pobrala pocestna publika, kajti dama je šele doma zapazila, da ji manjka dragocena ovratnica.
Proti psovki. Dalmatinska »Liga preporoda« nadaljuje akcijo za iztrebljenje psovke in kletve. Dne 25. t. m. se je vršila v to .»vrbo posebna anketa v Splitu.
Hered na poStl.
V zadnjem času se je pritoževal »Slovenec«, »Nova Pravda« in »Samouprava« vsled nerednega dostavljanja časopisov.
Na urgence naših cenj. naročnikov izjavljamo, da se gode neredno-sti na pošti in ne pri nas v upravni-štvu. Tako smo dobili naš list povrnjen nazaj z opazko: »ne sprejmem«, čez par dni pa smo dobili dopisnico, v kateri se nas urgira, zakaj ne pošljemo lista.
Iz Bojancev smo dobili nazaj neodprt paket z dodatkom, »ne sprejmejo«. Drugič pa je bil paket v Bojancih sicer razrezan, ali bilo je na poedinih listih napisano: »je slep«, »ne zna brati« itd.
Take nerodnosti moramo najod-ločnejše obsojati, pa naj se to dogaja eni ali drugi stranki, zlasti pa še. ako se to dogaja na inicijativo poedinih voditeljev, kar nosi na sebi ž* znak kriminalnosti in neresnosti.
Mi ponovno opozarjamo poedia« poštne uprave in njihove funkcionarje, da bomo vsakega, ki ne bo vršil svoje uradne dolžnosti, zasledovali z vso energijo in brezobzirnostjo.
Naše cenjene naročnike pa prosimo, da list reklamirajo, da zamore-mo uvesti red v pošiljanju lista.