61 9. V Gorici, v torek dne 21. januvarija 1908. Tečaj XXXVIII. Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemanj* ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K ¦/,...........tO > V,...........5 » Posamične številke stanejo 10 vin. „S0CA" ima naslednje izradne priloge: Ob norem letu ..Kažipot po Goriikem in JiradiSSacskem" in „(Lafipot po Ijobljani in Kranjskih Irie^VdalJK^ifta**.) krat v letu „Voini red Železnic, parni kov in poštni! m*". Naročnino sprejema apravnistvo v Gosposki ulic Štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni1«' A. Gabršcek Ha naročila brez doposlana naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se rafiunijo *f»- IMit-vj^ah ce tiskano i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrata. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Beklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, >Vse za narod, svobodo in napredek i« Dr. K. Lavtfi. Uredništvo se nahaja v GospoV i ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti Z nrednikom je mogoS^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v T. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo )a apravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vaak petek in stano vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soea« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah t Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ui., Ter. Lebau na tekaliSou Jos. Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski ulici, L Bajt v po- .. kopališčni ulici, 1. Alatiussi v ulici Forraica, I. Hovafiski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni LavrenCio na trgu della Caserma. TaUfon it. 83. »Gor^Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. G razkolu med goriškimi Slovenci Dr. Franko je napisal v zadnjem svojem „Glasue Članek pod naslovom „R a z k o 1 med goriškimi Slovenci in njegove posledice". Dr. Franko toži v tem članku po svoje o razkolu is njega posledicah. Naj-prvo mu je hudo, da se dobijo ljudje, ki celo hvalijo razkol ter pravijo, da je boj naravnost potreben in zdrav. Pravi končno tudi on, da vse to bi bilo prav in lepo, toda glede na način boja naših strank so pokazale izkušnje zadnjih let, kam vodi slepo stran-karstvo, ki ne vidi onega sovražnika, ki ima za našim hrbtom v naš narod namerjeno cev, ker obrača orožje proti nasprotniku, ki si ga je čisto navadno izmislilo v svojih razgretih možganih. Tak ;e prvi odstavek. Na to odgovarjamo takoj: Če bi bilo šlo še tako naprej, kakor zadnja leta zlate „slogey, bi bili goriški Slovenci utonili v tisti ustnrajeui vodi. Dr. Franko seveda ne ve nič, knj se je zgodilo v zadnjih 10 letih, koliko smo napredovali, ker ves napredek te dobe je šel mimo njega; njega ni bilo nikjer! zraven. On je sedel lepo v svoji advokatski pisarni ter nabiral tisočake. V jako kratki dobi je postal bogat. Mož ima denar, ali naložen izven dežele v neslovenskih zavodih. Tako se menda boji, da bi prišla njegova bogatija kaj v prid goriškemu kmetu! — Na obeh straneh, na napredni in klerikalni, se je delalo v tej dobi, ko je dr. Franko le od daleč gledal narodno delo. In če so kaj storili klerikalci, so storili to le na vspodbujo od strani naprednjakov. Če je pa dr. Frankotu res tako pri srcu sveta „sloga8, zakaj vendar se ni oglasil takoj, ko je pričel razkol, ter prinesel goriškim Slovencem mir in spravo 'i Zakaj je čakal dolgih 10 let ter mirno gledal „ bratomorno klanje?" Na to nsj odgovori, ne pa sedaj dvigati so nekam visoko ter mogočno obsojati razkol. Obsojati je lahko, delati težko. Za obsojanje je Franko dober, za delo slab. Spomni pa naj se tudi, da je včasih rekel, da so nastale na Goriškem „ k r a n j- s k e razmere" ter da treba odpora. Se vidi, kaka binavščina je njegova trditev o nasprotniku, katerega si je kdo izmislil v svojih razgretih možganih! V drugem odstavku svojega članka pripoveduje dr. Franko, da se je vršila v dvorani hotela „ Central" božičnica nemškega flSchulvereinau. Nato toži o prodiranju Nemcev, skocčuje pa : da Nemci nastopajo složno, dočim našemu razumništvu vse zanimanje za narodni boj absorbirajo malenkostni domači prepiri. Tako! Zakaj ne pove dr. Franko, da je hotel BCentral" v klerikalnih rokah, da so klerikalci zagrešili tak naroden Škandal? Seveda tega noče povedati, ker dr, Franko je zaveznik klerikalcev, katere pardonira na celi črti, da more tako puščati prostor, da se lahko kaj podtika naprednjakom! Glede domačih prepirov naj se blagovoli dr. Franko obrniti zopet na naslov klerikalcev, ki so ne-spravljivi in skrajno hudobni ter iščejo po-vsodi prepire, celo v društveno življenje jih zanašajo ter bojkotirajo vsako napredno prireditev. Naprednjaki so povsodi spravljivi, aH če se kdo še tako poteguje za kak modus vi-vendi, se mu klerikalci smejejo ter le še bolj nagajajo. Dr. Franko najbrže to dobro ve, ali njemu ni uiar: ožigosati klerikalce po vrednosti, marveč črniti tako, da se klerikalcem ne zameri, ob jednem pa udari napred-njake, čeprav po krivici. Saj poz.namo dobro dr. Frankota. (Konec prih.) Protest proti nakupu A. Pauletigeve hite v Gorici, Gosposka ulica št. 10. Veleslavni deželni odbor! Občinski zastop mesta Gorice je začel iz mestnih sredstev gospodarskopolitični boj, kateri bi privedel mesto do kraha, ako bi nadaljeval po tej nevarni poti. Znanih nam je že lepo število slučajev, ko je kupil in visoko prepiačal hiše v mestu iz edinega razloga, ker se je bal, da bi te hiše ne prešle v last kakega Slovenca. Naj navedemo nekaj slučajev: Pred leti so bili nekateri Slovenci v dogovoru za nakup hiše Stecchinana Pla-cuti, da bi se tam nastanil otroški vrtec. Mestni zastop goriški ni čutil nujnejše potrebe, nego preprečiti ta načrt z nakupom hiše Stecchina ter jo je za nekaj tisočakov prepiačal, da jo je dobil v svojo last. Za hišo Stabile na Travniku so tudi bili nekateri Slovenci že v dogovarjanju. Lastniki pa so hoteli najbrže še več iztisniti od kupca za to hišo ter so razodeli nevarnost, ki preti goriškemu italijanstvu, naravnost gospodom skrbnim mestnim očetom, in ti gospodje so kar čez noč skočili skupaj, kupili hišo in jo preplačali, dasi mestna občina goriška nima tudi za to hišo nikake vporabe in mora na obrestih doplačevati. Mestna občina goriška je kupila tudi hišo M u n i h v ulici Alvarez, hišo Mar a s v ulici Morelli in hišo Varda v Dantejevi ulici iz povsem enakih ali sličnih razlogov, ne da bi imela za te hiše primerno vporabo in od njih primeren dohodek. Župan deželnega stolnega mesta Ljubljana, g. Hribar, je bil v pogajanjih za Rit-ter-jevo palačo v ulici Dogana. Že ime tega odličnega slovenskega moža je našim mestnim očetom tako zmešalo glavo, da so takoj zopet skočili skupaj ter kar čez noč sklenili kupčijo in palačo kupili, ne da bi bila ista zares sposobna za bodočo mestno hišo, kjer bi bili nastanjeni vsaj vsi glavni uradi. Ako bi pa hoteli to palačo prenarediti in popolniti tako, da bi bila sposobna za mestni municipij, tedaj bi moralo mesto zabiti v njo še toliko tisočakov, da bi investovana glavnica daleč presegala eno, ki bi bila potrebna za zgradbo povsem nove palače na pripravnejšem mestu, in bi bila sposobna sprejeti pod svojo streho vse, kar je z mestnimi uradi z »vezi. Ali vsega tega še ni dovolj. Tvrdka A. P a v 1 e t i g v Gosposki ulici je bila prisiljena v likvidacijo. Našel se je ' imovit in povsem sposoben trgovec enake | vrste v Ljubljani, g. Karol Meglic, ki je bil pripravljen kupiti hišo ia trgovino. Že on je i ponudil okroglo 70.000 kron več, nego so postavili zastopniki upnikov vrednost v bilanci. ' Ta pogodba je bila že sprejeta od zbora up- nikov dne 10. t. m., toda perfektna bi imela postati šele 12. t. m. opoldne. Strah, da bi ta hiša s trgovino vred prešla v zasebno last Slovenca Meglica, je tako pretresel kosti in mozeg našim skrbnim mestnim očetom, da so v soboto begali kakor brez glave po mestu in spravljali skupaj konzorcij, ki naj bi kupil sam hišo in trgovino Pauletig-evo ter rešil tako »italianita" mesta Gorice. V soboto zvečer se je zbral takorekoft polnoštevilno ves mestni zastop goriški v Pauletig-evem stanovanju, kjer so ponudili še kakih 15.000 kron več nego Meglic in nudili sploh g, Pauletig-u vse ugodnosti, kakorkoli je zahteval, in ob 27, zjutraj je bila pogodba podpisana, Toda dogovorjeno je, da naj hišo kupi mestna občina goriška menda za 160.000 kron, da zasebni konzorcij ne bo preveč prizadet. Ako bi se to zgodilo, tedaj kupi mestna občina goriška zopet hišo, katero preplača zr. najmanj 40.000 kron in katera ne bo v najboljšem slučaju nosila niti 2% obresti; kajti gotovo da v tem slučaju, ko mestna občina goriška kupuje hišo iz strahu, da Slovenec ne prestopi njenega praga, tedaj je povsem gotovo, da se je bodo vsi Slovenci tudi zares izogibali. Oči vidno je, da občinski zastop goriški vratolomno razsiplje1 denar goriških meščanov v polične in strankarske namene. Z ozirom na vsa dejstva podpisani goriški meščani protest uj emo proti nakupu hiše A. Paaletig v Gosposki ulici št. 10 in zahtevamo: veleslavni deželni odbor naj na vsak način prepreči nakup te hiše od strani mestne ohX-in<; goriške, in ako se je te že zgodilo, naj tozadevni sklep mestnega starešinstva goriškega razveljavi. Mestni očetje so sklenili to kupčijo najprej kot zasebniki, naj torej tudi pri tem ostane, ne pa da naknadno natvorijo tudi to hišo na itak že pregrozno obremenjena ledja goriških davkoplačevalcev. Gorica, dne 15. januarja 1908. Andrej Gabršček, (in še nekaj drugih meščanov.) Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev41. = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Grof Fuonsaldagna, general Beck in nadvojvoda osebno. —- Koliko mož šteje? — 18000 mož in 36 topov. — In kara maršira? — Proti Lensu. — Vidite, gospodje! pravi princ ter se obrne z izrazom samozadovoljnosti proti maršalu Grammontn in drugim častnikom. -- Da, milostim gospod, pravi maršal, uganili ste vse, kar je b' logoče uganiti. — Opozorite Le Piessiss, Bellievre-ja, Villeqmera in F Erlaca, pravi princ, opozorite vse čete, ki so tostran Lyse, da so pripravljene nocoj na odhod: skoro gotovo je, da napademo jutri sovražnika. Toda, Monseigneur, pripomni maršal Gramraont, pomislite, da spravimo število naših mož, če združimo vse, kar nam je na razpolago, komaj na 13.000. — Gospod maršal, pravi princ s tistim čudovitim pogledom, ki ga je bil samo njemu la^cn, majhne čete si pribore velike bitke. Nato se obrne na ujetnika: ~ Naj odvedejo tega človeka in naj skrbno pazijo nanj. Njegovo Življenje je odvisno od pojasnil, ki nam jih je dal: če so resnična, bo prost; če so kriva, naj bo ustreljen. Potem so odvedli ujetnika. — Grof Guiche, nadaljuje princ, dolgo že niste videli svojega očeta, ostanite pri njem. Vi gospod, se obrne nato proti Raoulu, pojdite z menoj, če niste preveč trudni. — Do konca sveta, milostjivi gospod, vsklikne Raoul, ki je čutil za tega generala, ki se mu je zdel tako vreden svoje slave, neznansko navdušenje. Princ se nasmehne; zaničeval je priliznjence, toda resnično navdušenje je zelo spoštoval. — Pojdiva, gospod, pravi princ, da ste dober svetovalec, o tem smo se ravnokar prepričali; jutri bomo videli, kaki ste v dejanjih. — In jaz, Monseigneur, pravi maršal, kaj naj storim ? — Ostanite tu, da sprejmete čete; ali jih pridem jaz sam iskat ali pa vam pošljem sla, da jih pripeljete k meni. Dvajset dobrih jezdecev, to je vse, če3ar po trebujem za svojo telesno stražo. — To je malo, pravi maršal. — Dovolj je, odvrne princ. Imate dobrega konja, gospod Bragelonne ? — Moj je bil danes zjutraj ubit, Monseigneur, za sedaj jaham na konju svojega lakaja. — Zahtevajte in izberite si sami v mojih konjušnicah tistega, ki vam bo najbolj ugajal. Nič nepotrebnega sramovanja! Vzemite konja, ki se vam bo zdel najboljši. Morda ga boste rabili nocoj, jutri pa go. i tovo. Raoul se ni dal dvakrat reči j vedel je, da je napram višjim, zlasti če so ti višji princi, največja uljud-nost, če jih človek takoj" in brez pomislekov uboga ; šel je v konjušnico, si izbral andaluškega konja iza-belne barve, ga osedlal in opremil sam — zakaj Athos mu je bil priporočil, naj v trenutkih nevarnosti nikomur ne zaupa svojih važnih opravkov, — in se vrnil k princu, ki je ravno v tem hipu zajahal konja. — Sedaj, pravi princ Raoulu, prosim, dajte mi pismo, ki ste ga prinesli. Raoul mu da pismo. — Ostanite v moji bližini, gospod, pravi princ. Princ je vzpodbodel konja, pritrdil vajeti ob za- pono na sedlu, kakor je storil navadno, kadar je hotel i imeti roke proste, odprl pismo gotpe Longueville ter se spustil v naglem diru po poti proti Lensu, spremljan od Raoula in svoje male straže, dočim so se poslanci, ki so imeli odpoklicati čete, razpršili v diru na različne strani. Princ je čital med najhujšim tekom. — Gospod, je dejal čez nekaj hipov, same lepe i stvari mi pravijo o vas; jaz vam moram povedati samo eno, namreč to, da mislim po tem, kar sem vi I del in slišal, dasi je bilo malo, o vas še bolje nego mi pravijo drugi. Raoul se prikloni. ..,.*, , '- Toda pri vsakem koraku, ki je približal malo četico proti Lensu, so bili streli topov bližji. Prinčev pogled je bil nepremično obrnjen proti tem strelom, kakor pogled roparske ptico. Rekel bi bil, da ]e prodiral ž njim zastore dreves, ki so se vzpenjali pred njim in zagrinjali horizont. Vspeh tega protesta se je pokazal takoj. Seja mestnega zastopa, za katero je bila na dnevnem redu ta točka, je bila v petek odpovedana s posebno okrožnico. — Čaje se pa, da je potem hišo kupila — Cooperativa ter prevzela to breme na-se. Prav, le še par takih kupčij jej privoščimo. Trgovino A. Pauletig pa je prevzel včeraj g. Bo z z i ni, ki ima podružnico pri Sv. Luciji. — Kako slabo se je priporočil svojim klijentom v hribih, to bo kmalu čutil. Deželnozborske volitve. Kdaj se bodo vršile volitve in koliko poslancev je izvoliti, je znano: Tukaj pa naj sledč še druge določbe volilnega zakona: O volilni pravici in o izvoljivosti. § 14. Poslance iz volilnega razreda velepo-sestva volijo direktno polnoletni posestniki, ki so avstrijski državljani in so svojepravni ter plačujejo za svoje zemljiško posestvo visokemu erarju najmanj letnih 100 kron realnega davka. § 15. Voliloi, ki imajo zemljiško posestvo v obeh volilnih okrajih, volijo v tistem okraju, kjer plačujejo vee davka, da le znašajo skupni zneski da^ka najnižjo svoto, ki jim daje volilno pravico v smislu § 14 § 17. Poslance mest, trgov in industrijskih krajev, omenjenih v § 3., volijo direktno vsi polnoletni občani in avstrijski državljani, ki imajo po posebnih občinskih Statutih ali po občnem občinskem zakonu pravico voliti v občinske zastope mest, trgov in industrijskih krajev, tvorečih volilni okraj, in kateri niso izključeni od aktivne volilne pravice po § 22. volilnega reda za deželni zbcr, ako spadajo isti v prvo ali drugo volilno skupino ali plačujejo v tretji skupini najmanj 20 kron neposrednega davka. § 18. Pcslanci kmečkih občin se volijo direktno. V razredu kmetskih občin imajo pravico voliti polnoletni občani in avstrijski državljani, ki imajo po občinskem zakonu pravico voliti v zastop dotične občine, ki niso izključeni od aktivne volilne pravice po § 22. volilnega reda za deželni zbor, in tvorijo I. in II. volilno skupino za volitve v občinski § 19. Y splošnem volilnem razredu imajo pravico voliti vse osebe moškega spola, ki so svojepravne, so 24 let stare, so avstrijski državljani in niso izključene od volilne pravice po § 22, tega volilnega reda za deželni zbor. Volilna pravica se izvršuje v občini, v katerej prebiva dotična oseba na dan razpisa volitve najmanj eno leto (§ 66. 1. odst. zakona z dne 1. avgusta 1905. drž. zak. št. 111.) § 20. Vsak volilec more izvrševati svojo volilno pravico le v enem volilnem okraju onega volilnega razreda, kateremu pripada, in praviloma le osebno. Izredno morejo volilni upravičenci vele-posestva izvrševati svojo volilno pravico pO pooblaščencu. Ta mora imeti volilno pravico v istem volilnem razredu in more zastopati le enega volilca. Kdor ima volilno pravico v volilnem razredu veleposestva, ne more voliti v volilnem razredu mest, trgov in industrijskih krajev, in kmetskih' občin; kdor ima volilno pravico v mestih, trgih in industrijskih krajih, omenjenih v § 3., ne more voliti v nobeni kmetski občini. Volilec volilnih razredov mest, trgov in industrijskih krajev, in kmetskih občin, ki je član raznih občin, izvršuje svojo volilno pravico le v občini, kjer redno prebiva. (Pride še). DOPISI. iz ajdouskega okraja. Poroki. — Dne 18. t. m. se je poročil v Velikih Žabljah gosp. Evgen Kreus, oficijal pri trgovsko-obrtni zbornici v Trstu, z gospodično Lavoslavo Paljkovo iz Velikih Žabelj, hčerko tukajšnjega posestnika Andreja Paljka. Mlademu paru obilo sreče in mnogo let 1 Z BrjIJ. — V zadnjem BPrim. listu" se bere. da so liberalni mladeniči tu preklemano poredni in da pameten človek ne more ž njimi shajati. O, ti ubogi, pametni Jepe! Srečni fajmoštrovi pevci, ki imajo takega zagovornika, in če bi še tožili, potem pa se naši dimniki prekopicnejo s$ streh! Jej, jej! — Da bodo čitaielji vedeli, za kaj se gre, moramo malo pojasniti. Par mladeničev, ki so do zadnjega tudi hodili k pouku fajmoštro-vega petja, so te dni malo zafrkovali nekega cerkvenega pevca otročaja. Fantič je slišal- v krčmi par besedi. Kdo jih je to naučil, bi mi ne vedeli, a po pisavi „Prim. lista" je soditi, je to on, ker so do zdaj hodili k njegovega organista petju. Ta nesrečni kamin aH dimnik bo torej sam on, kateremu skrbi Jepe v „Prim. glisti" za čast. Fpjmoštrov »zbor" ne bo tožil, pač pa vtegnfr kdo drugi, in takrat bo gotovo Jepe in »zastopnik" Še radi tega cvilil in premišljal, kaj se pravi obrekovati. Podružnica Slovo uslugi planinskega društva za ajdOVSkO-VlpavShl Okra) vabi na plesni venček, katerega priredi svojim članom planincem! in njih prijateljem v dvorani društva „Edinost" v Ajdovščini v soboto dne 25. januvarja 1^08. Svira zbor tambur. društva „ Danica" iz Šturij. Začetek ob 8y2 uri zvečer. Obleka planinska ali po volji. Vstopnina: Možki 2 K. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz goriške okolice. !z Čepovana. — Kakšno voščilo smo imeli ua dan novega leta, da takšnega še nikoli. Naši klerikalci stegovali so nam roke in voščili novo leto. Ali njihovo pozdravljanje je bilo podobno Judežu Iškarijoku, ki je Kristusa pozdravil in potlej ga je pa sovražnikom izdal. Tudi naši klerikalci so po enem kraju pozdravljali, po drugem pa pazili, kakšne besede ulovijo iz nas, da bi jih nesli g. nuncu v farovž v uha. V gostilni smo skopaj sedeli ter smo se poprašavali, kdo je bil šel k „ofru" ! Eden je rekel: jaz imam doma „ofer", drugi pravi: mi ne manjka drugih opravil; nekdo pa jim je odgovoril, da če bi bili njegove pameti, bi nobeden k „ofru" ne šel. Hitro ko so slišali to besedo, so jo že nesli nuncu, ki mu* je to očital o svetih treh kraljih. Mož pa se ni vstrašii nunca, ampak mu je potrdil, da je res tako govoril. Sram pa naj bo tistejii nosijo take reči v farovž. Ti imajo res daljši jezik kot krava rep. Plesna veselica »Slovenske Čitalnice v Solkanu bo v soboto dne 25. januvarja 1908. v prostorih gosp. Alojzija Mozetiča. Začetek Ob 8. uri zvečer. Vstop je dovoljen le Čitalniškim udom in članom Čitalniško-sokolskega pevskega zbora. Vstopnina 2 kroni. Pri plesu svira polnoštevUni voj. orkester. Med odmorom ss vrši srečkanje vrednostnih dobitkov. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Redni občni zbor »Slovenske Čitalnice" v Solkanu bode v nedeljo dne 2. febr. 1908. v dvorani g. Antona Mozetiča. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Raznoterosti. 6. Volitev predsednika in 8 odbornikov. Začetek točno ob 3Y2 uri popoldne. Na obilno udeležbo vabi odbor. Iz sežanskega okraja. V BOVlrsU Občini je gorelo 18. t. m. zvečer, in sicer borovci na Gabrku. K sreči hi bilo burje. Ljudje so šli hitro na delo. Kmalu je bil oge Zveza narodnih društev. ¦ „?rosveta" priredi četrtek 23. t. m. ob 6. zvečer v dvorani tukajšnje Čitalnice predavanje o Levu Nik, Tolstem. Čital bode gosp. Sergjej Ivanovič Ulu-hanov eno najbolj karakterističnih del velikega ruskega pisatelja »Smrt Ivan-a 11 j i č a <. Ker se gre za to, da se g. Uluhanova pridobi za stalni ruski kurz, je vstopnina za to izredno predavanje 1 krona za osebo, za dijake 50 vinarjev. Po predavanju se bode vpisavalo za ruski kurz, ki bode imel cilj seznaniti občinstvo z ruskim jezikom in vrednejšimi deli ruskih pisateljev. Otvoritev knjižnice „AMji« vMInikv. - Akad. fer. društvo »Adriga« je otvorilo v nedeljo 19. t. m. svojo peto knjižnico v Mirniku, Moč naših narodnih nasprotnikov, toliko vlade kakor tujih obrambnih društev, je velika in njih delovanje je na jezikovnih mejah najintenziv-neje; radi tega je tu nevarnost za obstoj našega narodnega življa največja. Napadi tujcev na našo narodnost zahtevajo resnega in vztrajnega odpora. Tega odpora pa je zmdžen le izobražen narod, kajti izobrazba budi narodni, ponos in zavednost, in le narod, preši-njsn s tema bo krepko in uspešno odbijal naval sovražnikov. To prepričanje je vodilo „Adrijo", da je ustanovila knjižnico v Mirniku, v kraju, ki ga loči od Italije le most Čez Idrijo. — Na shodu, katerega se je udeležilo razmerno lepo število okolu 100 oseb, je predaval g. Pran C igo j o narodnem boju na mejah, g. Leopold BobiČ o pomenu knjižnic in čitanja, in gosp. P*ihard Orel, Učitelj v" Višnjeviku, O posebni važnosti Mir-nika kot zadnji slovenski postojanki proti Italijanom. Po shodu se je koj razdelila polovica knjig. Veselje je bilo za gledalca, ko je videl, kako so navzoči pazno in z navdušenjem sledili predavanjem in odobravali izvajanja govornikov, dokaz, da se je tu, v zadnji trdnjavi, ohranila narodna zavest, ki je zanesljiv porok, da se Slovenec ne potujči. Da je bilo mogoče vzdržati vrle MirniČane narodu, gre v prvi vrsti zasluga narodnemu duhovniku gosp. Blažku in g. učitelju Erzetiču. Tem težja je bila ta naloga, če pomislimo, da je Mhnik popolnoma odprt proti Italiji, (ločim ga loči od ostalih Brd gorovje. Kako se je ohranila tu narodna zavednost, priča zlasti dejstvo, da imajo Mirničanje izredno bogat zaklad narodnih pesmic. Imeli smo priliko slišati dekleta, ki so lepo pela nebroj teh pes-nij. Vse kaže, da je „Adrija" lahko gotova, da bo njena knjižnica v Mirniku trden kamen v jezu proti potujčevanju Slovencev, da bo prav dobro uspevala in vsporedno s knjižnico, otvorjeno v septembru 1907. v sosedoji obmejni občini Neblo vršila svojo nalogo. Tem lepše se bo v Mirniku razvijalo narodno življenje, ko se v kratkem ustanovi bralno in pevsko društvo. Videli smo tudi, kako so ljudje navdušeni za prireditev kjike veselice in so izrazili željo, da bi se vršila ista pomladi. Ona narodna društva, ki se naprosijo, da sodelujejo pri tej, naj drage volje sprejmejo vabilo in naj upoštevajo, da je narodna slavnost v Mirniku v našem obmejnem narodnem boju velikanskega pomena. Udeleženec. Predavanje »Prosvete". — v sredo, dne 22. t. m. ob 6 V4 zvečer sledi že napovedani III. del cikla: Umetnost in uživanje umetnosti" in sicer pojm: kompozicija umetnine. — Ker se bodo izvajanja deloma naslanjala na Prešernov „Sonetni v e n e c", bi bilo želeti, da si udeleženci prej prečitajo (in eventualno vzamejo seboj omenjeno umetnino).Za predavanje je v izložbi g. Gabrščeka v „Trgovskem domu" izstavljen shema za omenjen literarni umotvor. Predaval bo gosp dr. Karol Ozvald. Predavanje v Podflori. — v nedeljo se je zbralo okrog 80 poslušalcev v novi dvorani g. Bregauta v Podgori. Predavanje je bilo velezanimivo in poučno. G. predavatelj dr. Dereani je prav poljudno obrazložil tema: spolne bolezni. Veliki ples kole^rsKega društva „8orlca", kateri se vrši v soboto 25. t. m. v veliki okrašeni dvorani hotela „Central", bode živahen in domač ples, take da se ga lahko vsak slov. rodoljub vdeleži. — Med odmorom veliki cvetlični korzo, kateri bi moral privabiti vse, kar leze in gre j priglasilo se je do danes vže mncfo kolesarjev, upamo pa, da se še nekateri pridružijo. Jurija bode imela težko nalogo določiti darilo, ker, kakor se sliši, vsak hoče drugega prekositi. Isto je razstavljeno v izložbi trgovine g. A. Gabrščeka v „Trg. domu". Vabimo na obilno udeležbo. Kdor ni pomotoma dobil vabila, naj se obrne na posamezne člane odbora, kjer dobi takoj vabilo. ** Domače vesti. Imenovani. — Adjunkt v moški kaznilnici v Gradišču ob Soči g. V Franke je imenovan za nadzornika ženske kaznilnice v Begunjah. Shoda UČItBljStva ne bO< — Podpisani na znanja, da se nameravani shod učiteljstva, ki je imel biti v četrtek 23. t. m., ne bode vršil iz nepričakovano nastalih ovir. V Št. Andrežu, 20. januarje 1908. Leop. F ur lan i, nad učitelj. Pot. knjižnici „AdrlJett je darovalo mestno županstvo Sv. Križ 5 K. Srčna hvala! V DutOVijah je bil v nedeljo shod, ki so ga sklicali agrarci. Zanimivost tega novega pojava je privabila veliko občinstva, ki je po ogromni večini odobravalo združevanje kmečkega ljudstva v obrambo svojih koristij, toda noče ničr slišati o — klerikalni politiki. Dr. F r a n k o ni žel zaželjenega klasja, kajti Čuti je moral mnogo rezkih očitanj. -— Govoril je tudi državni poslanec Š treke I j z naprednega stališča; nekateri gostje izven Krasa so mu skušali ugovarjati. — Naši poročevalci pravijo, da so agrarni kolovodje nastopali jako demagoški, kar marsikomu ugaja na prvi hip, a se mu toliko bolj studi, ko stvar prav premisli. Cel, shod pa je bil vseskozi protikleri-kalua manifestacija, in v vseh oblikah se je ponavljala zahteva, da morajo skupno nastopiti ob deželnozborskih volitvah vsi protikle-rikalni življi, posebno pa naprednjaki in agrarci, ki so pravzaprav le „kmečki naprednjaki" in nič drugega. —- Radovedni smo, kako bo vodstvo agrarcev upoštevalo to splošno zahtevo v svojih vrstah. Prenembe pri južni železnici. — Postaje- načelnik v Divači g. Ivan Gnezda je premeščen v Ljubljano kot višji revident; posta-jenačelnik v Sežani g. I. Arhar je imenovan za načelnika v Divači, v Sežano pride gosp. Bernard P e r k o, doslej pristav v Hrastniku. Doberdobske homatije pred tukajšnjo okrožna sad-flljo. -— Z ozirom na Članek v št. 5. „Gorice" z dne 18./I. 08. smo poizvedeli sledeče: Informator »Gorice1* — ne vemo, če je bil to zastopnik bivšega župana g. Perica — a poročilo diši po tem — je „ Gorico" grdo nafarbal. Tožba doberdobske občine proti Pe-ricu na povračilo zneska 3014 K — js bila res zavrnjena, a zlaga no je, da je sodnija izrekla, da se Pericu v tej zadevi ne more očitati nobene nekorektnosti, kajti sodnija se s tem vprašanjem sploh ni p e č a 1 a. Razlogi sodbe okrožne sodnije se glase doslovno: „ Sodišče je mnenja, dani njegova stvar raz m o tri vati, jeli bilo postopanje toženca z oskrbovanjem občinskega premoženja pravilno ali ne, jeli bil on na temelju od njega navedenih starešinstvenih sklepov upravičen sam ob sebi izdati za zgradbo novega župnišča prepirne zneske ali pa jeli bilo potrebno za posamezne izdatke pravilnega starešinstvenega .sklepa, odaosno odobritve deželnega odbora, marveč, da bi se ...m o* ralo to ugotoviti administrativnim p o to m i. t. d." — Ali se je blamiral „Goričin" informator s svojim poročilom ali pa občina s svojo tožbo, o tem bode imela odločevati še nadsodnija v Trstu in najvišja sodnija na Dunaju, kajti s 3odbo tuk. okrožne sodnije še ni izrečena zadnja beseda. V pojasnilo samo še to-le: Novi dober-dobski farovž je stal 13.000 K. — Stroški zidanja tega farovža so se krili po veČini s posojilom v znesku 10.000 K, katerega je bivši župan Peric na nepostaven način zajel pri „Montu", deloma pa z zneskom 3014 K, katerega je Peric istotako nepostavno vzel iz občinske blagajne. Za onih 10.000 je „Mont" že 1. IPOfi, tožil občino in je tukajšnja okrožna sodnija, katere izrek je bilo konečno potrjen na Dunaju, izrekla, da občina ni dolžna vrniti tega posojila. Plačati se bo seveda posojilo moralo in storiti bo moral to oni, ki je dolžno pismo podpisal, t. j. Peric. Zakaj pa »Goričin" informator tega ne pove? Vsekakor je gotovo, da ima doberdobska občina prav, ako riskira razmeroma malenkostne stroške, da dobi nazaj 3000 K, za katere jo je oškodoval Peric, in da je bilo lah-komišljeno in škodljivo edino le postopanje Peričevo, ki je hotel občini nakopati ogromen dolg 13.000 K. To naj r»jše pove Purie, namesto, da renomira po listih, in pove naj raj še, kakšno sodbo so državne oblasti izrekle nad njegovim manipuliranjem z občinskim premoženjem 1 Opern-driMtlČfll večer, ki so ga priredili v nedeljo 19. t. m. člani deželnega gledališča iz Ljubljane, je privabil precej občinstva v Trgovski dom. Občinstvo se je zabavalo precej in tudi s ploskanjem ni štedild. Omenjati pa moramo, da je bila pohvala od strani občinstva pri mnogih točkah neumestna. Prireditev je imela naslov »operno - dramatični večer", ali pa ga je tudi zaslužila? — Res, da je sodelovalo nekaj oseb opernega ensembla ljubljanskega, da se je pelo nekaj točk iz oper, a zato tak večer Se vendar ne zasluži tako pompoznega naslova. Po našem mnenju mora biti taka resna prireditev vzgojevalnega pomena za ljudi, ki #0JneE mM® f0J^^mm^jQ, d^ku v okolici: Po-»•.orna umetnosti, za razumna obiskovalce na I ,. »o . .. ^¦"*"81'** pa reči, da ga ne bo več. Če ga ne bo, bo to le naša zasluga. Če bi bili mi molčali, bi trajal „kasona naprej pod katoliško streho in ž njim greh in pohujšanje. Da le denar dobijo klerikalci, kaj morala I Ponesrečil je 30 letni železniški uslužbenec Barič. Bli2it Hudejužne so ga našli z zlomljeno nogo in ranjenega na glavi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. operne umetnosti, za razumne obiskovalce pa mora tak večer nuditi kak užitek. V nedeljo pa je bilo opaziti, kakor da bi se hotelo naše občinstvo bagatelizirati. Žal nam je, da moramo poudarjati, da so se proizvajale neke točke skoraj nepripravljeno. *"^-""V '^posamezno oceno se za enkrat ne spuščamo. Priporočamo pa ljubljanskim gostom, da nam v prihodnje postrežejo s čim boljšim, in verjamejo naj nam, da jih bomo sprejemali z največjim veseljem. Naj se nam ne zameri teh vrstic, a odkrito besedo smo dolžni prirediteljem in obiskovalcem. X ter obležala razbita. j Cril krinlkl. — V dunajskem policijskem ravonu je bilo v 1. 1907. samomorilcev 464, in sicer moških 356, žensk pa 108. V ja- j nuarju se jih je usmrtilo 41, v februarju 33, v marcu 36, v aprilu 61, v maju 31, v ju- t niju 39, v juliju 34, v avgustu 39, v sep- j tembru 31, v oktobru 41, v novembru 36, v decembru 42. 171 se jih je obesilo, 129 j ustrelilo, 53 zastrupilo, 47 utopilo, 43 ubilo . vsled padca z višine, 14 porezalo, 6 se jih je povozilo in 1 se je sežgal. Vzroki samomorov so bili različni. V največ slučajih bolezen, zatemnenje razuma, nesrečna ljubezen itd. Revščina je bila vzrok 32 samoutnorom. Svojo nevesto je vrgel v vodnjak neki Rudolf T sebe v Krfurtu, Radi tega je bil obsojen ».a 10 let v ječo. Politični pregled. Volilna retoru za delilni zbor Istrski. — Po včerašnjih brzojavnih poročilih se je sešlo danes pri ministerskem predsedniku Recku več hrvatskih b laških poslancev na posvetovanje o volilni reform5 za istrski deželni zbor. — Namestnik Hohenlohe je bil pri cesarju v avtlijenci. Ogrska pesIlSSkl Zbornica je včeraj nadaljevala debato o rekrutuih predlogih. Posl. Benedek je govoril proti predlogi. Ni Kijljsken se izbruhnili novi nemiri v pokrajini Trepijang. Gibanje je antidiuas-tično. Bazne vesti, Akil..tikR. drvitvo JRIGUV" v Gradcu priredi svoj V. redni občni zbor dne 25. prosinca 1908. ob '/.,8 uri zvečer v prostorih društva. V Avstraliji je strašna vročina. Za solnča-nico je umrlo v Viktoriji nad 30 oseb. OllgOSt In le|l pOČItfftC. — Prof. dr. Bur-gerstein je na higijenskem kongresu v Bero-linu priporočal kot najboljši čas za glavne počitnice v srednjem podnebju čas najdaljših dni in največje vročine v letu. Toda že izkušnje lajikov kažejo, da glavne počitnice same ne zadostujejo. Za presojo zahtev glede na dolgost posameznih počitniških razpredel-kov pa še sedaj primanjkuje potrebna eksak-tna snov. Predavatelj priporoča končno za vso srednjo Evropo začasno ta-le shema: Šolsko leto naj se prične začetkom septembra; prva učna doba trajaj 37» meseca; potem o Božiču 2 tedna počitnic; za temi zopet približno 3 mesece pouka; proti koncu marca in aprila (velika noč) 2 tedna počitnic; potem zopet trimesečna doba za pouk; glavno počitnice meseca julija in avgusta. — „Popa. Zl dva nllljOlI kron PSOV pogorelo. — Najznamenitejši hlev za pse na svetu je bil Brookside-hlev v Ameriki, čigar posestnik je bil milijonar .Turih Grer. V njem je živelo 2500 psov najplemenitejših pasmin. Od novega leta 1907 so bili ti psi 500 krat odlikovani na razstavah, posestnik je dobil 170 častnih diplomov za nje. Škoda znaša dva milijona kron, od vseh psov je ostal le eden, ki ob požaru ni bil v hlevu. Novi vojaški zakao. (Konoc.) Starši plačujejo roditeljsko takso, če imajo 4000 K letnih dohodkov, ne glede na to, ali sinovi po svojih dohodkih plačujejo vojaško takso ali ne. Dolžnost plačevati roditeljsko takso zadene očeta in mater nerazdelno in oba veže enaka-dolžnost plačati roditeljsko takso. Oče se torej ne more izgovarjati, ki je plačal polovico takse, naj SvJ druga polovica terja od žene. Ako živi samo eden staršev, potem je preživeti dolžan plačati celo takso. Če oče in mati živita ločeno, se terja taksa od tistega, ki bi moral po oboječih določilih ali po pogodbi skrbeti za sina, če bi bil ta nezmožen skrbeti zase. Visočina roditeljski taksi se določa, kakor nadomestna taksa, po razredih, in sicer znaša polovico tega, kar bi znašala vojaški taksi podvrženega sina pri dohodkih staršev. V slučaju, da poleg staršev plačuje vojaško takso tudi sin, se roditeljska taksa zniža za polovico sinove takse. V posebnih upoštevanja vrednih slučajih se smejo takse za četrtino znižati, to je namreč v takih slučajih, kjer pride v poštev pridobilna nesposobnost vojaškega pristojbnika. Prošnje za znižanje je pred odmero vojaške takse, oprem^ene s čr- novojno izpustnico, vlagati pri pristojni politični oblasti. Prepozno vložene prošnje za do-tičao leto ne pridejo v poštev. Enkrat priznana pravica do znižanja je veljavna tudi za naslednja taksna leta. Vojaška taksa se plačuje vsako leto 1. oktobra, Vsakemu vojaškemu pristoj-bniku se je vsako leto meseca januarja zglasitipri županstvu v bivališču, v mestu na magistratu pri vojaškem referentu. Prijava se mora izvršiti tudi pismeno na zglasilo, ki se dobiva v občinski uradih. Vsakdo mora izpolniti po dva izvoda prijave. Tu je posebno treba poudarjati, da se je zgiasiti vsem vojaškim pristojbnikom ne glede na zaslužek in ne glede na to, ali se mu odmeri vojaška taksa ali ne. V inozemstvu ali na Ogrskem bivajočim pristojbnikom se je zgiasiti pri pristojni občini. Če se kdo ne prijavi o pravem času, ali izpolni zglasilo nepravilno in nepopolno, ali če prijavijo opusti, se mu predpiše taksa uradnim potom, torej lahko tudi previsoka, in zadene ga občutna denarna globa do 50 K, ki se eventualno izpremeni v zaporno kazen. Meseca decembra vsakega leta se uradno objavijo pozivi k prijavi na običajen način in v teh pozivih so navedena natančnejša pojasnila glede zglaševanja. Starši, ki plačujejo roditeljsko takso, niso podvrženi objavljanju. Kdor namenoma pri prijavi zamolči ali napak napove, zapade globi do 500 K, pri obtežilnih okolnostih celo do 1000 K. Po novem vojaško-taksnem zakonu ima torej vsak vojaški pristojbnik dve dolžnosti: dolžnost prijave meseca januarja vsakega leta in pa dolžnost vplačila nadomestne takse meseca oktobra vsakega leta, če se mu je taksa odmerila in odtnernica dostavila. Odmernice. ki se vsled neznanega bivališča pristojbnika ne morejo dostaviti, se uradno objavijo in v štirih tednih se smatrajo za dostavljene. Književnost. Zločin In kizen — Dostojevski. Cena 3 K 50 vin. Izšlo je to znamenito Dostojevskijevo delo v knjigotržnici Kleiuinayrovi & Bamber-govi y Ljubljani. Priporočamo. Ivan Kravos Kornuitll. GORICA na KornuSt. II. in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-_„^___^«^—.^.-t—• ske potreb- ščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice ^ itd. — Izvršuje in sprejma v' [j|l|jferfL^ popravo različne koleseljne in SElfiElElI ¦........-¦ .¦¦-:-- kočije. -......--------- Poprauila se izvršujejo točno. Cene zmerne. "^Mi Cenj. dame in gospodje^-- pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original -Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najooljši. Drigioal-fictoria stroji pd0e,&,š„1 uporabi brezšumno. Orighnl-Victorii stroji rffi" za domačo rabo in obrtne namene. Oriiiml-ViDtoria stroji "SSS za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oripinal Victoria stroji jjjfijfc lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« troje v in dragih šivalnih s troje v, dvekoles . »Pocfc«, or&tja, munlcrje in vseh lovskih i priprav pri tvrdki tfdltattE KERŠEVANI & CUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastim delavnica in popravljal niča RIVA C1STELL0 št. 4. Lepa hiša z vrtom ležeča ob glaoni cesti - 10 minut od Gorice se pFoda tal^oj. Hiša je priprauna za usako obrt ter je še 7 let dauka prosta. Pojasnila daje uprava našega lista Žf^abil se je it)1ad 1o$sty* pes e>n, dolge, mehke dlake. Najditelju nabada. Naslov lastnika se izve v upravništvu. Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom (V lastni hiil, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — Tolafon it. 78. RaCan poitne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vloga obrestujejo po 4*/» %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni cSoleži obrestujejo koncem leta po 5'/,%. Stanja 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.18882. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382*63. — Vrednost hiš: 112.328 — Žene! denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Ako trpite na strjenjn krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolino ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: , Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala S Vaše sredstvo je učinkovalo že 5. dan". Gospa L. v M. piše: „PriporoCala bom vsakomu Vaše izvratno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega'. ¦ Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo bo zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po 3-dnevui rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. Vrtnar zmožen slovenskega, nemškega in dragih jezikov, izvežban v vseh vrtnarskih delih išče fal^oj službo. Ponudbe je pošiljati pod „VBTNAB" na npravništvo tega lista. — Loj — kupujemo po najvišji dnevni ceni. Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi. Goriška tovarna mila A. Gabršcek. LTlilo goriške touarne A. Gabršcek je naprodaj v sledečih trgovinah na Goriškem: Baudaž Josip — Kanal • BriSko Angel - Št. AndreZ j Donda Ivan -•¦• Morar Drckonja Jernej, Poilmelec ; Gregorich Ivan — Podgora ; Grzelj Anton. Rihemberk ; Jerkič Jožefa — Dobravlje Kosmač Fran, Slap ob Idriji - Košir Terezija — Kanal Košir Blaž — Kanal Komel Franc — Solkan Konici Alojzij — Komen Lcban Josip — Volče j Maraž Jakob — Vrtojba ! Maraž Danici — Vrtojha MateliČ Ivan. I.ivckvIevšCek Makur Josip -• Sem pas Mennolja Alojz -- KatnjV Mleku* A. .i. ¦-- Hovff Marega Alojzij — LoČnik Malik Mihael. Ajdov^-ina Nemec Franjo. Nabrežina Nanut Jožef —- Kanal Nemec Jožef — Podgora Peršič Andrej — Urniče Repič Franc — Ajdovščina Rakušček Marija, Kobarid Spacapan Fran - .Ozeljan Savelli Julija — Šempas Spacapart Albin — Miren Sirca Alojzij — Datovlje Stibil Kat — Šturje ¦Stnrekar Jožef - Kazaršče Skert Janko —• Batuje Della Schiava I. Sveto Kotncn Terpin Anton — Podgora Torkar Matevž — Podbrdo Tonetti A. - (Jradirka Trampuš K.. Kostanjevica Pkmar Ivan Dutovljc Vrtovec A. & J. - Tolmin Vrčon Anton - Skrilje. Na Kranjskem: (lobei-nrnjfutin.Trnovo-Bk i Olivrii" Friderik. It.ih.-Bela Pogačnik Filip • • 1'obrnva. V Trstu: TJertos Klcment (Wt M. Cpf(lar Kmilja Uellia Ivan Oassutti Rlcc. Dobrilla Fran Dolneli Albert Ferfoglia Fran (leriii Anton (Jregorič .Josip (•oinisel Anton (»odina Stanko Dunaj L Opernring 5 (Heinricnshof). Goriška tovarna mila A. Gabršcek. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapče\/ali tujcem. Slovenske psjolp! Majie milo iz te lonce torae! Izdelek je izvrsten. Cene običajne! Naša Specijaliteta je: CajnSOk - K0Z8 S Solnim "^ 1^" * ' V Gorici je na prodaj V Sledečih trgovinah: Blokar Jos.. De Blas Lucijan, Braluž Alojzij, Calligaris Iv., Cap-pella Vikt., Cleri Ah, Kušlrin Ant, Kutin Josip, Marega Jak., Maraž Jak., Marega Al., Podgornik M., Supansig Lavra, Toffoli Viktor v Gledališki in Semeniški lilici, Vodopivec vd. Alojzija, Vuga Rafael, Vallerio Petrina. — V Solkan u: Batistič Hektor, Fornazarič Marija, Jug Josip, Jug Anton, Komel Fran, Slabile M., Vuga Valentin. ^ SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, Ja najbolj učinkujoča želodčna grCflČICa »vata 1 Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavarni Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbere pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno.