4. Apnena perst. (Dalje.) V persti se nahaja ogelno-kisla apnena perst ali kakor pravimo apno, ali kot zdrobljen pesek, ali kakor prod, ali kakor debelo kamnje ali skale. Le malokatera perst je čisto brez njega. Po tem, ali mu je več primešanega ali peska ali ilovice se tudi perst pravi ali ilovnato-apnena ali peščeno-apnena. Potem gredo tudi druge njene lastnosti. Navadno je v sredi med peščeno in ilovnato perstjo, kar se tega tiče, da namreč vodo v se jemlje in jo zaderžuje, tedaj tudi zboljšuje napake oboje persti, zrabljuje ilovico, peščeno perst pa bolj veže. Poserka veliko vode, pa je ne obderži toliko časa, kakor ilovnata zemlja , in kedar se osuši, tudi se ne skerči tako skupaj. Apnena perst je hitra, pa še tudi vroča, kedar ima veliko apna v sebi, to je hitro razkroji gnoj in rastlinske ostanke in urno se prikaže nasledek tega. Ker se ogelnokislo apno lahko združuje z močnejšimi kislinami, katere so same na sebi škodljive rastlinstvu, je prav posebno dober za usušeno sotišče in v kratkem se tam prikažejo naj izverstnejše rastline. Tudi kuhano apno se rabi prav s pridom za zboljšanje zemlje, katera ima premalo ali celo nič apna v sebi, ker zbuja in razkroji dele, katere so rastlinam v živež. S tem pa tudi tla izpije in ako hočemo res kaj zdatno njivo zboljšati, moramo jo potem močno pognojiti. Skuhano apno pa se vendar ne sme ob enem z hlevnim gnojem na njivi rabiti, ker sicer bi guoj nič ne koristil, ker apno prežene amonijak, najvažnejši del gnoja, da se izhlapi. Apnena perst se lahko obdeljuje, in je v pravi zmeri, kjer je spodnja zemlja tudi ugodna, prav cenjena perst, posebno pa ako primešani apneni deli niso debelo zernasti, ampak zmeleti pesek. Na Kranjskem je v več krajih taka perst in perst med apnenimi skalami rodi žito, ki dobro plenja. Dobra je za terto in koščičasto sadje, ravno tako za pšenico, rež, ječraen, oves, za vsako sočivje in za deteljo, na pusti apneni persti raste turška detelja (Esparcette.) Na apni tudi rade rastejo bnkve, jelše in drugo gozdno drevje. Dostikrat se nahaja neka posebna zmes ilovice in apna, ki se imenuje lapor; za kmetijstvo je ta zelo važen. Lapor je perst, v kateri sta ilovica in apno tako tesno zvezana, da bi se umetno nikdar ne moglo tako zgoditi. Poleg teh je še nekaj kalijuma in fosforove kisline. Najde se v bregovitili krajih pa tudi na ravnern, večkrat precej na verhu, ali včasib nekoliko globočeje v zemlji in se prikaže v jamah, kjer se pesck koplje, ali sploh v presekah. Je pa v podobi persti ali škerlovja in je raznih barv kakor ilovica, kar zavisi od tega, v kakošni meri so mu primešani železni deli ali rastlinske trohnine, — je namreč siv, sivkasto višnjev, rumen ali rujav. Na zraku ali poulažen razpade v prah, ker se zveza različnih delov oprosti, s kislinami polit zakipi. Na lapornati persti se ponašajo vse rastline, posebno tiste, katerih korenina sega globoko v tla, in čebulnate rastline. Ako sta v laporju ilovica in apno pomešana v enaki meri je to sploh lapor, v ilovnatem prevaguje ilovica, v apnenem apno, v peščenem pa pesek. Po tej sestavi ravna se tudi to, kako se ima rabiti. Ilovnati persti naj se primeša apnen ali peščen lapor, da postane bolj rahla. Peščena zemlja pa postane bolj deržeča, ako se ji primeša ilovnat lapor. Lapor pa ne inore biti mesto gnoja, ampak le zboljšuje perst. Kakor kuhano apno, vendar le bolj po malem razkroji dele, ki žive rastline, in nareja kisline neškodljive. V pusti persti, katera nima hrane za rastline, pa ščasoma še to gnojevino popolnoma izpije. Z laporjem potresati le tačas prav koristi, kedar se ob enem dobro gnoji. Ravno tako, kakor lapor Dahaja se tudi še druga apnena perst, gips ali žveplo — kislo apno, ali sem in tje raztresen ali v celih legah. Rabijo ga posebno da detelji štupajo ž njim. Kako se je premog naredil? Prav očividno kaže to močvirje »Dismal Svarap" v Virginiji v severni Ameriki. V to veliko inočvirje se pogrezujejo rastline, katere pokriva škrilasta ilovica, t. j. grez, iz katere se nareja vsaka škriljasta ilovica. Na tej grezi rastejo drevesa, pa ne pod vodo, kakor so mislili od premogovih rastlin, ampak nagrezi, katera je skoraj popolnoma suha. Ta drevesa sčasoma odmerjo, na tla popadajo in iz njih postajajo kupi rastlinske snovi, t. j. preinog. Ti kupi se pogreznejo, voda in škriljasta iloviea jih pokrivata, na kateri pa zopet rastejo drevesa, na to se pa zopet naredi lega premoga, na katere pa znabit zopet pride škriljasta ilovica. Ko bi bil potok v tem močvirji dosti niočen naredile, bi se tudi peščene lege, kakor se navadno nahajajo v premogovnem gorovji. Ta zgled, kako se nareja preraog v sedanji dobi, nam poočituje, da se je v starodavnih časih na naši zemlji ravno tako godilo; napčna je tedaj misel, dazapremog je bilo treba veliko vročine; veliko vlage je bilo treba.