SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Za selo leto predplačan 16 (Id., la pol leta 8 gld., ta četrt lata i fld„, za mesec 1 gld 40 kr. V Administraciji prejeman velja: lato 12 gld., za pol le a 6 gld., xa četrt leta 3 gld., u jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vač na leto. Posamne i te vitke po 7 kr. jeden | lrld. I Naročnino in oznanila (i n • e r a t e) vsprejema npravnifitvo in ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v ftemeniBkih olienh St. 2, I., 17. Izhaja veak dan, iivsemfi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredni št va t e 1 e f 6 n - 51 e v. 74. &tev. 72. V Ljubljani, v sredo 29. marca 1899. Letnik ^LJCVII Vabilo na naročbo. S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 8 gld. Jeden mesee 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 16 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Vinogradarstvo. (Govor poslanca P o v š e -1 a v zadnji seji dežel, zbora kranjskega.) Gospod poročevalec je navedel toliko danes, kakor včeraj v finančnem odseku, da so bili troški za deželno pepinijero »izredno veliki, dosegajoči svoto 18.000 gld. Jaz moram reči gospodu poročevalcu, da me je taka trditev osupnila, čeravno ni meni potreba zagovarjati nepovoljnih vspehov deželne trtnice, ker sem kot član deželnega odbora, kateremu je poverjen referat o trtnici, sprejel to, kar sem že našel. Gospod poročevalec je jako jasno dukazal, da je bila a priori nesrečna misel, v obnebju ljubljanskem napraviti trtnico za izgojevanje cepljenk, kajti če katera rastlina, potrebuje ravno trta gor-kega obnebja za dozorenje lesu, toliko bolj pa za cepljenje, ki je sploh dovolj težavno vspevno. Bila je ta misel pač preveč optimistična, da se bo v ljubljanskem obnebju posrečila ta akcija. Bodisi temu kakor že hoče, visoka zbornica, ki se je že lani izrekla za decentralizacijo deželne pepinijere, bo gotovo pritrdila, da se mora sedaj ta nedosta- LISTE Sodnji dan. Spisal J. Joergensen. (Konec.) Tedaj je obstal berač nekaj korakov za N;el-som in gledal za njim. Toda z neizrečeno milim, užaljenim glasom je rekel : »Kdor se ne usmili ubogih, tega se tudi Bog ne bode usmilil.« Bilo jo na jugu, v svetlem solnčnem svitu. In zdaj stoji berač zunaj v beli svetlobi, ki prekaša ves solnčni žar. In Niels se spomni svoje trdosrčnosti in hladnega veselja nad svojo trdosrčnostjo, in pobesi glavo. Toda v istem hipu sc mu zdi, kakor da več ne misli tako dobro o sebi — in življenjo so mu dozdeva tako čudovito malenkostno — kakor bi tako malo dosegel on, ki je mislil, da je dosegel tako veliko — in kakor bi bila čaša od čistega tek odpraviti, in vzgoja cepljenk dati v drugo, prikladnejše obnebje. Predlog finančnega odseka je toraj, da se na-daljno vzdrževanje trtnice pri prisilni delavnici opusti, vendar pa bodi resnici na ljubo in v pojasnilo članom visoke zbornice in tudi javnosti, in da ne bo občinstvo, ki ni natančno poučeno, besed, ki so padle, napačno tolmačilo, povedano, kakšen je pravi račun troškov, ki ;ih je imela dežela za pepinijero v petih letih. Vsled trditve gospoda referenta v finančnem odseku, da je imela namreč dežela od 1894 do 1898 1. celih 18.000 gld, troškov, je na moje naročilo sestavilo knjigovodstvo natančen račun o vseh troških in dohodkih za deželno trtnico v teh 5 letih. Iz tega računa jo razvidno, da so znašali troški za deželno trtnico od 1894 do konca 1898 leta skupaj 9642 gld. 31 kr., dohodki pa 5350 gl. in 34 kr., skupni troški znašajo toraj 4 2 8 2 g 1. in 9 7 k r. Pripomniti je treba, da so se oddajale cepljenke vedno po prav nizkih cenah in mnogo tudi zastonj ; istotako zastonj podlage. Tudi teh troškov bi ne bilo, ko bi se ne bile oddajale cepljenke po tako nizkih cenah in mnogo tisoč tudi zastonj. Iz od knjigovodstva sestavljenega poročila je razvidno, da se je oddalo iz deželne trtnice v teku 5 let skupaj 104.864 za sajenje na stalno mesto sposobnih cepljenk in sicer: 81.706 proti plačilu po 4, 5. 7 in le 14.884 komadov po 8 gld. sto, ter 23.129 cepljenk zastonj; dalje 319.400 korenjakov zastonj. Ako bi se prodale vse te cepljenke po cenah kakor jih drugod prodajajo, namreč po 12—16 kr. komad, bi znašalo izkupilo za 104.864 cepljenk lepo svoto 12.783—16.788 gl. Tako ne samo da bi bili pokriti vsi troški, marveč bi bilo še 3—7000 gl. prebitka. Radi pomanjkanja trt se je iz preostalega kredita za 1897 1. nakupilo spomladi 1898 1. še 4500 cepljenk za svoto 702 gld. 50 kr.; od teh se je prodalo 1000 komadov po 8 gld. za 100 in 3500 pa po 4 gld. za 100 komadov. Vsega skupaj se je izkupdo za teh 4500 cepljenk le 220 gld. zlata, katero se je tisti večer na Fiesolskem vrtu dotkal z ustnicami, kakor bi bila najokornejši krčmarski vrč sedanjosti, pozlačen z bliščečo lažjo pijanosti. Tedaj je šepetal prejšnji glas znova na njegovo uho. Ubogi, ubogi otrok! Ubogi, nespametni, zašli otrok ! Kaj si iskal, česar že nisi imel — kaj si hotel pridobiti, česar nisi že prej lahkomiselno zapravil ! Sreča je bila tvoja, če bi jo le čuval, — življenje tvoje, če bi si ga le ohranil. In življenje si zapravil in srečo zavrgel, kakor otrok, ki ne ve, koliko jo vredna dragocenost. Ubog, ubog otrok, ubog, zašel otrok ! Tedaj se pa zdi, kakor bi so jelo tajati Niel-sovo srce. Želi si le jednega — da bi mogel začeti znova, da bi mogel vse drugače delati. Zdi se, kakor bi zginjal v njem njegov stari, trdi, hudobni jaz, in nov, nepoznan duh vstaja. In on pade na svoje obličje in zaihti globoko in Za matičnjak se je izdalo od leta 1896, od leta torej, ko se je matičnjak zasadil, in do konci 1898. leta, skupaj 3494 gld. 81 kr. V prvih dveh letih, to je od 1896. do 1897. leta, ni bilo ni-kakih dohodkov; 1898. leta so je pa pridelalo 87.200 ključev in vštevši še od prejšnjega leta vloženih 30.000 ključev se bo izkupilo za vse te ključe in korenjake do 480 gld. Skupni troški bodo toraj znašali 3014 gld. 81 kr. Samo za nakup in pripravljanje kolov se je izdalo 768 gld., za nakup prav dobrih in močnih korenjakov ri-parije portalis in rupestris montikole pa 641 gld. 70 kr. Videti je torej, da ta izdatek ni sama izguba, kajti matičnjak še ostane in iz tega se bo dobilo vsako leto 80.000 do 100.000 prav močnih podlag. Trditi torej smem v pomirjenje vseh gospodov poslancev, da deželni zbor ni zavrgel vsega tega denarja, ki ga je stala trtnica, in da ne smemo obžalovati cele akcije, ki se je pričela in ki se bo po predlogu gospoda poročevalca finančnega odseka, da se ima namreč zavod decentralizirati in napraviti trtnice tri na Dolenjskem in jedno na Notranjskem, še bolj razvilo, in tukaj zahvalim gospoda poročevalca, da se mu je kot poročevalcu finančnega odseka posrečilo, spraviti v tir večjo akcijo, kakor jo je skušal doseči deželni odbor. Prosim visoko zbornico, naj vpošteva, da se pri naši akciji kot glavni moment ne ravna samo za regeneriranje vinogradov, ampak tudi za to, da bo naše vino postalo dobro, in se lahko trdi, in gospodje, ki imate na deželi vinograde, boste priznali, da je naše iz pravih vrst trt (cepljenimi z dobrimi vrstami) dobljeno vino jako alkoholično, bolj polno in prijetnejši, manje kislo, tako da je tudi v tem oziru upati, da bo naša vinoreja mogla doseči boljših časov in da bo naše vino vzlic veliki vinski konkurenci na trgu moglo obveljati in da ne bo zaradi velike produkcije tujih in radi ggiggggg"— težko iz svojega do cela potrtega srca. In proseče zakliče: »Odpusti mi, Gospod! Usmili se in oprosti! Žena, oprosti mi, prosi zame!« In njegov klic se ponavlja — ponavljajo ga sprva posanuii glasovi, kmalu pa milijoni in milijoni. Gospod, usmili se! Kriste, usmili se ! Gospod, usmili se! In ponižno vesel čuti, da je rešen — bil je v bolestno glaseči se oblasti bele svetlobe — prišel je do svetlobe večnega solnca, do srca Jezusovega. XXV. Bilo je v novembru, skrbi polnem mesecu smrti. Počasi so jo umikala dolga noč in potekel je dan. Niels Grafi je umrl o prvem jutranjem svitu. Stara žena je stala poleg njega ter mu otirala smrtni pot s čela. In ravno ko je poslednjikrat težko zaječal, so pričeli zvoniti v bližnji cerkvi zvonovi. slabe cene domaČih pridelkov nastala velika stiska za naše vinogradnike. Zahvaljujoč se finančnemu odseku za blago-naklonjenost, kojo je pokazal v svojih nasvetih v očigled potrebi našega vinogradarstva glede dobave in vzgojevanja, cepljenk bi pa le prosil še visoko vlado, da naj tudi ona temu ne ugovarja, marveč da čuje in vpošteva glas visoke zbornice, ki soglasno odobruje misel, da se dobava cepljenk vsaj še za dobo petih let zagotovi. Poslanec Langer: Če so torej predloženi računi resnični, potem ni bilo ravno tako nujno in umestno, preložiti sedanjo trtnico. Poslanec Po v še: Popravljani faktično, daje račun, katerega sem imel čast izročiti, izdelan strogo na podlagi obračunov, ki se nahajajo pri deželnem knjigovodstvu, in da je dotični račun sestavljen ne od mene, ampak od dež. knjigovodstva. Kar je pa gospod poročevalec vitez Langer rekel, da potem, če bi veljal ta račun, ni take sile in ni utemeljeno, da bi se trtnica premestila, moram še vedno reči, da bi bila premestitev umestna tudi če bi bil račun še bolj ugod-n, kajti prvič je decentralizacija koristna in drugič je premestitev v vinsko obnebje že a priori tak moment, da mora odločevati premestitev, tudi če bi imeli od deželne trtnice dobiček. Prva dolžnost trtnic je, da oskrbe vinogradnikom popolnoma čvrste, v lesu povsem zdrave, ker dozorele trte cepljenke, kakoršne pa se zamorejo vzgojiti le v pravem vinskem ob-nebju.___ Politični pregled. V Ljubljani, 29. marca. Jexikovne naredbe v nlžje-avstrijskem deželnem *boru. V včerajšnji seji nižje-avstrij-skega deželnega zbora se je vršila razprava o predlogu proti jezikovnim naredbam. Predlog je utemeljeval posl. dr. Kopp, ki je mej drugim iz javljal, da jezikovne naredbe ne le še nadalje obstoje, marveč se uvajajo še vedno nove jezikovne nasilnosti, da ne pridemo poprej do ustavnih razmer, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe. Z jezikovnimi naredbami in s postopanjem vlade se je vzgojil radikalizem in le vsled tega je mogoče, da se najdejo ljudje, ki pravijo, da razun Schonererjancev ni nič vredna nobena druga nemška stranka. Za njim je posegel v razpravo namestnik grof Kielmansegg, ki je najpreje pojasnil prevročim elementom v deželnem zboru, da ta zastop ni opravičen vtikati se v stvari, ki ga skoro nič ne brigajo. Omenjene vladne naredbe, pravi govornik, niso veljavne za Nižjoav-strijo, in se splošno ne dotikajo prav nikakih načel in naprav, o katerih bi se imel posvetovati deželni zastop. Nasproti odsekovim predlogom izjavljam pa v ime vlade in izražam nado, da se v tem oziru kmalu obrne na bolje, toda le tedaj, ako bodo sodelovale vse stranke. Vsled tega ape-lujem na tu zbrane poslance in na vse intereso-vane kroge, naj premagajo strah pred javnostjo ter naj se sostanejo k skupnim posvetovanjem, da se doseže sporazumljenje v tem prepornem vprašanju. Ako se to vresniči, kar se pa ne zgodi brez sodelovanja vseh strank, potem vlada ne bo Stara žena je stopila k oknu in odgrnila za-grinjalo. Potem je tam pokleknila in obrnila zrnu-čen svoj obraz preti hladnemu, sivemu nebu in molila za umrlega. Molitev ne škoduje nikoli — četudi se opravi za nevernika, ki se loči brez duhovnika in zakramentov s sveta. Kajti nihče raz-ven Boga ne ve, kaj čuti duša zadnjo uro. Stara žena je prosila: Gospod Jezu Kriste, kralj radosti, čuvaj duše vseh umrlih pred peklenskim trpljenjem in globokim brezdnom. Oprosti jih iz levjega žrela, da jih ne požre prepad in se ne pogreznejo v temo. Tvoj sveti praporščak Mihael pa naj nas pelje v večno svitlobo, kakor si obljubil nekdaj Abrahamu in njegovim potomcem. Daj mu večni mir, Gospod, in večna luč naj mu sveti. Reši njegovo dušo od peklenskih vrat, o Gospod. Naj počiva v miru. Amen! več našla povoda, posegati po izrednih sredstvih, ki bi nasprotovala ustavnemu delovanju državnega zbora. — S tem je vladni zastopnik pač jasno namignil \sem kričačem, ki mislijo, da bodo samo s hujskanjem prodrli s svojimi velikonem-škimi zahtevami. Nagodbeno vprašanje je po dolgem pre-stanku zopet na dnevnem rsdu. Ogerski ministerski predsednik Koloman Szell biva te dni na Dunaju in se prav marljivo razgovarja z avstrijskim ministerskim predsednikom grofom Thunom o nagodbi. Včeraj dopoludne je bil Szell pri cesarju v avdijenci, potem se je pa nad dve uri razgovarjal z grofom Thunom. Ta slučaj je bil prvi, ko je ogerski novi ministerski predsednik oficijelno govoril z našim kabinetnim načelnikom. Razgovor o nagodbi jo sedaj le formalen, ker se meritorne razprave vrše v pozneji dobi. Volilna preosnovu »a dunajski mestni »bor. V včerajšnji seji odseka za volilno reformo je izjavil vladni zastopnik grof Kielmansegg, da vlada načrta, kakoršen je, ne predloži v potrjenje, ker noče odpraviti razrednega zistema. Potem je pa izrekel te le besede: Z odpravo volilnih razredov bi se uvedlo popolno novo načelo, ki še nikjer ne obstoji. — Lepa je ta! Toraj samo radi tega, ker se drugod še neomajno oklepajo starega razrednega zistema, ne sme pričeti z novim načelom dunajski mestni zbor. Ako toraj nihče ne prične s kako dobro stvarjo, se radi tega ne sme uvesti in pričeti z njo. Nem&ko-radikalni » Volkstag« vršil se je minulo nedeljo na Dunaju pod pokroviteljstvom kričača Wolfa, pastorja Antonija in drugih »Los von Rom«-agitatorjev. Vršil se je dokaj mirno, ker je bil vstop dovoljen le pristnim sovražnikom katoličanstva in Avstrije; govorilo se je mnogo, še več zabavljalo, kakor je ravno pri nemških ra-dikalcih v navadi, tako da je moral vladni zastopnik večkrat poseči vmes, poleg tega se je pa tudi prav pridno kričalo »Ileil« in »Los von Rom«. S tem je bila stvar rešena. Druge nesreče ni bilo in svet še danes stoji na istem mestu, kakor pred tem znamenitim shodom, shod sta pozdravila moj drugimi tudi graški zastopnik te klike, znani Polzer, in pa glavni vodja eksvitez Scho-nerer, toda vladni komisar teh pozdravov ni dovolil prebrati. Poslušalce so navduševali znani govorniki za boj proti Slovanom in vsem njim nasprotnim strankam, za vsenemštvo in za nemško narodno cerkev Italijanski listi o poloiaju v Avstriji. Že večkrat smo imeli priliko čuti zelo čudne sodbe o razmerah v naši državi v raznih italijanskih, deloma tudi katoliških listih, ki so deloma napačno poučeni, deloma in po največ pa iz same zlobnosti navlašč poročajo neresnico. Tako piše neki rimski list o raznih desniških in levičarskih strankah državnega zbora in potem tudi o Slovencih in Hrvatih, o katerih pravi, da so po svoji požrešnosti sorodni z Dantejevo volkuljo. Grof Thun stori vse, pravi ta list nadalje, da ustreže njih veliki poželjivosti, in to tudi tedaj, ako je primorskim Italijanom v škodo. Ustanovitev hrv. gimnazije v Pazinu, skoro popolno italijanskem mestu, je vzbudila v celi Italiji veliko ogorčenje. Po celem Primorju se prirejajo shodi, tudi duhovniki pošiljajo ugovore na Dunaj, toda vlada jih brezozirno vrača in hoče z ustanovitvijo tega zavoda dobiti sliko babilonske zmešnjave. — Odveč bi bilo napisati takim listom resnico, do katere jim ni in ne bo nikdar. Mirovne konference vdeleže se, kakor znano, po Bvojem zastopniku tudi severoameriške zvezne države, toda ne toliko z namenom, da bi se dosegla kaka jedinost glede idej, ki jih je sprožil car v svoji znani okrožnici. Ameriški državni tajnik IIay že marljivo dela na posebnih instrukcijah za mirovni kongres v Haagu. Amerika bode izjavila, da ne more zmanjšati svojih vojnih sil, ker je v primeri z drugimi državami itak zelo slabo oborožena. Ravno tako pa no more opustiti vpo-rabe torpedovk in drugih podvodnih vojnih priprav, ker ne mara omejiti svojih izumnikov. Govoriti se toraj more le o mej narodnem mirovnem razsodišču, s katerim se strinja tudi Amerika. — Teh mislij bodo najbrže tudi mnoge druge evropske države, ki ne bodo hotele odnehati od svojih vojnih zahtev, in je toraj povsem umestna sodba nekaterih krogov, da namreč ne bo nikakega vspeha. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 28. marca. Po otvoritvi današnje izredne seje prebere župan dopis deželnega predsednika, s katerim vabi obč. svet k procesiji veliko soboto popoludne v stolnici. Mag. komisar Tome poroča potem o prošnji najemnika restavracije v Švicariji, Jan. Ederja, naj bi se s 1. septembrom t. 1. odvezal sedanje pogodbe in za nadaljno pogodbeno dobo izročila restavracija poslovodji pri »Lloydu« , Frideriku Novaku, ker se Eder vrne stalno na Tirolsko. — Z Ederjeir. je bila pred dvemi leti obnovljena pogodba na 10 let proti najemščini letnih 530 gld. Oskrboval je restavracijo 22 let, a je sedaj uvidel, da ne more shajati. — Novi ponudnik je rodom Slovenec, doma s Štajerskega ter že dolgo vrsto let biva na Kranjskem. Poročevalec torej predlaga, naj se tej želji ugodi. Odb. Gogola predlaga, naj se pogodba popolno razveljavi in izroči restavracija Novaku za jedno leto le provizorično, potem naj se sklene ž njim daljša pogodba, ako bodete zadovoljni obe stranki. Ko poročevalec omeni, da \sprejme Novak radi velikih stroškov restavracijo le pod tem pogojem, obvelja magist. nasvet. V zadevi pogodbe z ljubljansko plinarno poroča v ime pravnega odseka odb. dr. Tavčar. Vodstvo plinarne oziroma akcijska družba odgovarja na dopis magistrata glede pogodbe o nadaljni porabi mestnega sveta v namene razsvetljave po ljubljanskih hišah, da s tem, ko je mestna občina odpovedala nadaljno vporabo plina za javno razsvetljavo, oziroma ko ni obnovila pogodbe, ni razveljavljen drugi del pogodbe, ki govori o prepustitvi mestnega sveta za omrežje plinovih cevij. S pogodbo iz 1. 18t>0 se je namreč občina zavezala, da prepušča plinarni mestni svet za polaganje cevij in sicer brezplačno. Po tem odgovoru plinarne se je zadeva začasno uredila, dopis pa se je izročil mestnemu pravnemu kon-zulentu, ki je izjavil, da je zadeva zelo kočljiva in zahteva največje previdnosti. Prepirljivo je le vprašanje, ali je vsled neobnovljenja pogodba ponehala v celoti ali samo v delu, ki govori o javni razsvetljavi. Odpovedana pogodba sicer še ni, toda gotovo je, da večne pravice do vporabe mestnega sveta plinarna nima. Pravni konzulent in po njem odsek predlaga torej naslednje: Mestna občina naj s 1. januvar. 1900 definitivno odpove celo pogodbo z rokom šestih mesecev, t. j. do 1. julija 1900. — Na omenjeni dopis naj se plinarni takoj nemški odgovori v tem smislu, da se pojasni nasprotno stališče mestne občine napram zahtevam plinarne ter se na njeno željo imenujeta razsodnikoma od strani mestne občine dež. sodna svetnika v pokoju K. Pleško v Ljubljani in L Ratek v Gradcu. — Naznani naj se plinarni, da se ji do 1. julija 1900 prepusti mestni svet za dosedanje omrežje, dovoljeno jej pa ni, polagati novih cevij ali spreminjati dosedanjo smer. — Naj se sproži pravda radi odškodnine za porabo mestnega sveta za dobo, ko se je opustila plinova razsvetljava, pa do 1. januv. 1899 in sicer največ v ta namen, da se tem potom event. tudi pri najvišjem sodišču dožene, kdo je v tej zadevi kompetenten in kdo ima prav. Izid te pravde bo pojasnil vso nadaljno pot. Proti tem predlogom, izvzemši drugega, se oglasi dr. K r i s p e r, naglašujoč, da treba v tem oziru največje pozornosti. Govornik nasvetuje, naj se za sedaj opuste vsi drugi koraki, in naj se povpraša za svet v taki zadevi najbolj izvedenega zastopnika dunajske občine, dr. Porzerja, ki ima, akoravno je bila pravda z angleško plinovo družbo izgubljena, gotovo največ izkušenj. Odgovor plinarni naj bo slovensk in naj se omeji samo na imenovanje razsodnikov, da se ne zamudi rok do 31. t. m. Mesto svetnika Ratek,i nasvetuje dunajskega odvetnika rojaka dr. Homana. Sicer bi se pa bilo moralo o tej stvari že popreje razmiš-ljevati. Župan pojasni, da je pogodbena doba potekla prej, nego se je uvedla električna razsvetljava, in da je plinarna le vsled prošnje magistrata oskrbovala še nadalje razsvetljavo. Pogodba se pa ni odpovedala in tudi ne obnovila. Odgovarjata mu dr. lludnik in Plantan. Prvi pojasnjuje pravdo dunajske občine. Dr. Lueger je dobil zagotovilo dveh najboljših izveden- Priloga 72. štev. „Slo venca" dn.6 29. marca 1899. cev v Avstriji in vender je občina propadla. Sploh se je pa šlo za čisto drugačno vprašanje. Govornik se tudi izjavlja proti dr. Homanu kot razsodniku, ker nima toliko izkušenj, kot vpokojeni sod. svetnik. — Odb. Plantan pravi, da treba plinarni natančno označiti stališče občine in naj se torej sestavi odgovor v polnem obsegu, kot ga je sestavil dr Munda. Poročevalec v konečnem govoru pravi, da bi se mestna občina ne smela strinjati z mnenjem tudi najboljšega pravnika, ako bi se izrekel v korist plinarni. Pravdo treba pričeti in dognati. Za izid ne more biti odgovoren sedanji mestni svet, marveč le tisti, ki je sklenil tako nepopolno pogodbo. Na nemško vlogo nemške stranke moramo nemški odgovoriti. Odbornik dr. Krisper umakne svoj predlog glede dr. Homana. Konečno dr. Krisper protestuje, da mu je župan radi nekega mejklica mej dr. Tavčarjevim govorom z ozirom na nemški dopis očital malicijoznost, izjavljajoč, da tega kot za dobro stvar vnet zagovornik nikakor ne zasluži. — Zupan pojasni, da je le grajal njegov mejklic. Predlogi odseka se nato vsprejmo z vsemi proti jednemu glasu. Prošnji Fil. Schreyerja in A. Goršeta za odpis višje pristojbine za večjo porabo vode se ugodi, in sicer prvemu s tem, da se mu določi za večjo množino porabljene vode cena 8 kr. od m5, ker se je porabila v obrtne namene, drugemu se pa odpiše polovica večje pristojbine, ker je počila cev brez njegove krivde. — Poročevalec odbornik Pavlin. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. marca. (»0 kranjskih Slovencih«.) Pod tem naslovom piše nam Slovencem skrajno »prijazna« »Grazer Tagespost« o zadnji gledališki razpravi y kranjskem deželnem zboru ter o razbiti spravi mej ka-toliško-narodno in narodno-liberalno stranko. Graški list navaja točko 8. in 12. spravnih dogovorov glede dopolnilnih volitev v deželni zbor in konsumnih društev ter dostavlja: »Kar se tiče prve točke glede volitev, moremo v prvi vrsti to na-glašati, kar smo slutili, da je volitvena zveza nameravala popolnem uničiti nemštvo. Nemški ži-velj na Kranjskem je žal v primeri z drugojezič-nim prebivalstvom po številu jako slab; računati se mora v prvi vrsti na 6000 Nemcev v Ljub ljani, na okrajno glavarstvo kočevsko, občino belo-peško v radovljiškem okraju, Novo Mesto (!!), občine Poljanice, Crmošnjice in Smuka v novomeškem okraju itd. V vseh teh krajih je nemški živelj v tobki večini, da uprava pripada Nemcem. Drugače je v Ljubljani in v onih krajih po deželi, koder bivajo Nemci skupaj s Slovenci v jed-nakem ali manjšem številu. Vsled liberalno-klerikalne zveze so bili Nemci osamljeni in od Slovencev m a j o r i z o vani. Te razmere pa se morejo premenitile na korist Nemcem, ako se Nemci sporazume s ta k o z v a n i m i ra d i kal n im i S1 o-venci ter mej sabo brez klerikalne stranke del6 v upravi dvojezičnih občin. To sredstvo, s katerim se more ohraniti nemška posest na Kranjskem, n i n o v o: saj so si Nemci v deželnem zboru po sknpnem postopanja s politično jim simpatičnejšd radikalno skopino sloveusko pridobili koristil, katere bi bile sicer za-nje gotovo zgubljene.« — Ljubljanski dopisnik graškega lista še nadalje po »Narodovem« viru modruje o vzrokih, ki so baje pospešili razpad zveze, ter konečno z veseljem vzdihne: »Iz povedanega je jasno, da je tako bolje za naše sorojake na Kranjskem.« Tej izpovedi nemško liberalnega lista nimamo druzega dostaviti, nego da stojimo zopet v dobi, ko bodo naši nemški nasprotniki z liberalnimi Slovenci roko v roki, ramo ob rami v deželnem zboru in pri raznih bližnjih volitvah hodili v boj proti katoliško-narodni stranki, ki se navzlic raznim oviram neustrašeno bojuje za verske, narodne in gospodarske koristi slovenskega ljudstva. Upamo trdno, da slovenski narod prebije tudi to krizo ter se otrese vpliva narodnih liberalnih odpad nikov. (»Katoliškega Obzornika«) letošnja II. številka je ravnokar izšla in so danes razpošlje. (»Pomladni (ilasi«), 9. zvezek, so ravnokar izšli. Vsebina je mnogovrstna in zanimiva. Priljubljena mladinska knjižica se dobiva v ljubljanskem bogosl. semenišču in »Kat. Bukvami«. Cena elegantno vezanemu izvodu je 90 kr., v platno vezanemu 55 kr., v pol platno vezanemu 40 kr., broširanemu 30 kr., vkljub temu, da je obseg letošnjega zvezka večji, nego doslej. Natančnejšo oceno objavimo v kratkem. (Musica sacra) velikega tedna v stolni cerkvi: Veliki četrtek 30. marca pontifikalna maša ob 8. uri: Maša »O clemens«, zložil dr. J. Benz, graduale A. Foerster, offertorium Gherardeschi. — Veliki petek 31. marca ob '/»10. uri pri ado-raciji svetega križa Improperia, zložil Vittoria, in Crux fidelis, zložil Janez IV., kralj portugalski.— Veliko Boboto 1. aprila pred 10. uro velika maša: Maša, graduale in večernice koral z orgijami. — K vstajenji ob 4. uri po lekcijah »Angelus Domini« in »Cum transisset sabbatum«, zložil A. Foerster. Pred procesijo po »Alleluja« Aurora, zložil dr. F. Witt; po procesiji Te Deum, zložil dr. F. Witt, Regina coeli, zložil A, Foerster, Tantum ergo, zložil Jos. Ilanisch. (Umetniška razstava v Ljubljani.) Z ozirom na svoj lanski poziv glede umetniške razstave v Ljubljani naznanjam slavnemu občinstvu, kakor tudi vsem častitim damam in gospodom, ki so mi obljubili sodelovati v odboru za prireditev take razstave, da se je doslej oglasilo premalo slovenskih umetnikov, ki bi bili voljni razstaviti svoje izdelke, in zaradi tega sem tudi opustil namero, da bi se otvorila umetniška razstava že v letošnji jeseni. Notica v »Slovenskem Listu«, ki poroča, da se je zglasilo že 42 umetnikov, nima dejansko podstave; jaz nisem z njo v nikakoršni zvezi. V Ljubljani, dne 29. marca 1899. Alojzij G a n g 1. (Nemško-nacijonalen shod.) Iz Celovca, dne 26. marca. Dne 23. t. m. zvečer priredilo je tukajšnje nemško nacijonalno pol. društvo shod, ki je bil po poročilih nam nasprotnih listov dobro obiskan. V prav lepi slogi udeležili so se ga nemški nacijonalci in socijalni demokratje. Predsedoval je podžupan dr. Metnic, glasoviti kričač in poslanec V. kurije, dr. Artur Lemiš pa je poročal o političnem položaju. Govoril je skrajno in čisto v smislu Schonererjevem, tako da mu je segel vladni zastopnik v besedo. Lemiš se za to ni dosti zmenil, marveč je po svoje nadaljeval, saj ve, kaj mu je na Koroškem vse dovoljeno. Dva soci-jalistična govornika sta se izjavila zoper obstruk-cijo. Znani dr. Plohi, tajnik trgovinske zbornice, je predlagal ojstro resolucijo, kateri je vladni zastopnik zopet ugovarjal. A predno je mogel glasovanje zabraniti, so se že vsi zborovalci izrekli zanjo! Zanimivo bi bilo vedeti, koliko uradnikov je bilo na tem shodu. Omenim naj tudi, da je imenovanega »rezkega« dr. Plohi-a c. kr. naučno ministerstvo imenovalo z a s v o -jega zastopnika v kuratoriju rokodelske šole v Celovcu. »Difficile, satyram non seribere!« (Iz Planine.) Po prijetnih in nenavadno gorkih zimskih mescih pač nismo pričakovali v začetku pomladi tako zavratnega napada snega, burje in žametov. Padlo je prva dva dni 66 cm snega, drugič še pol metra na vrh, da smo kar gledali, odkod ta obilni dar za pirhe. Divjemu petelinu, ki se je takoj po Svečnici oglasil in peti začel, je kar sapo zaprlo. Ptiči so šiloma prileteli do človeških stanovanj, iskat zavetja in živeža. Ljudje so jim vsesploh potresali zrnja in drobtin, mnogo ptičev je pa tudi poginilo od mraza, zlasti bri-njevk, kosov in manjših ptičev. Enaka usoda je zadela mladiče divjega zajca. Vrabec, Šinkovec in senica so se dobro držali in večinoma brez škode prestali nagli prevrat vremena. Vzlie debelemu snegu so lomastili pogumni mladeniči v gozd po bršljan, bodičje in drugo zelenje za butare, ki so jih na cvetno nedeljo v navadnem številu prinesli k blagoslovu. Ker ima naša dolina nizko lego, bode sneg kmalu izginil in upamo Veliko noč obhajati v zelenju. Romanje na Brezje, ki je bilo določeno na sredo po Velikinoči, pa smo odložili do mesca maja. Oglašenih je 70 udeležencev, največ dekleta Marijine družbe. Mnogi bodo pri tej priliki prvič in zadnjič v svojem življenju videli Ljubljano in lepo gorenjsko stran. Zato bolj kaže, počakati toplejših dnij za izlet, pri katerem je največ zavisno od vremena. (Tržiška železnica.) Obravnava gledo proge nameravane železnice od Kranja do Tržiča se ne bode vršila dne 6., temveč 27. aprila, ker so zaradi deželnega zbora obravnave ne moreta udeležiti deželni odbor ter trgovska in obrtniška zbornica. (Iz Polhovega gradca.) Zlikovce, o kterih smo nedavno poročali, da so iz pijane in lahkomišljeno hudomušnosti v Babni Gori na dveh krajih zanetili požar in tako v veliko nevarnost in v velik strah pripravili vas in okolico, imajo že pod ključem. Trije tički, doma s Iiruševa, v dobrovski župniji sedaj na Vrhniki za železnimi mrežami obujajo kesanje ter uživajo britke sadove nezmernega žganjepitja. — Polhograjski sejmi, kojih imamo dva na leto, se bodo nam s časoma popolnoma izmaličili. Na zadnjem semnji, ki je bil 13. t. m. videli smo še nekaj dežnikov, klobukov in predpasnikov, a na živinskem stališči se je dolgočasil en sami junček. — 15. t. m. smo imeli nove občinske volitve, pri kterih je bil izvoljen za župana Valentin Rihar, posestnik in strojar na Pristavi pri Polhovem Gradcu. Dasi jo novi župan še mlad, vendar častitamo njemu in sebi na tej izvolitvi, ker ga poznamo kot moža poštenjaka in značajnega; ter upamo, dajo dobila občina v njem delavnega in odločnega predstojnika, kar je ravno sedanji čas pri nas velevažno, ko se na občinsko predstojništvo stavijo težka bremena. Za občinske svetnike so izvoljeni: Anton Zalaznik, Jakob Sod-nikar in Janez Zibelnik, vsi trije vrli in odločni možje. — Pred štirinajstimi dnevi se jo pričelo pri nas z delom za vodovod. Kopanje je vrlo lepo napredovalo, le da so se tu in tam radi sipaste ali mehke zemlje jarki nekoliko posipali. Mislilo se je pričeti že s polaganjem cevij in z zidanjem vodnega nabiralnika, na, pa prido ta beli sneženi nepridiprav čevelj na debelo ter ustavi naenkrat lepo napredujoče delo, da se je moralo prejenjati do po praznikih. Novi vodovod bo dolg ll/» klm. ter bo stal nekaj nad 10.000 gld. Zgradil nam ga bo dunajski inžener Wagenfiihrer. Največ zaslug za ta vodovod si je pa gotovo pridobil bivši naš župan Jakob Sodnikar, ki je imel v istini ogromno pisarij in potov, da je vodovod uresničil. Polhovi Gradec mu je zato res odkritosrčno hvaležen. — Te dni je odposlala naša občina prošnjo na visoki dež. zbor kranjski za napravo občinsko ceste od od Polhovega Gradca skozi St. Jošt do zveze z novo projektovano cesto, ki se ima graditi od Vrhnike mimo St. Jošta skozi Smrečje po Račevi do Žirov. čudno se nam zdi, da se ta tolikanj potrebna cestna zveza ni že davno napravila. Imenovana cesta bi bila najkrajša zveza Žirov z Ljubljano, ki bi na tisoče ljudem v teh hribskih, tako-rekoč od sveta odločenih krajih neizrekljivo pospeševala blagostanje. Posestniki v polhograjskih, šentjoških, lučenskih, vrških, žirovskih itd. hribih imajo še dokaj lepega lesa, a kaj jim pomaga, ko ga kupovalci niti zastonj ne marajo, ker ga ne morejo spraviti brez velikih troškov do vožnlh cest. In tako nimajo ti posestniki iz svojih gozdov nikake podpore v denarnih zadregah, vzlasti, ker se jim zadnji čas še plavljenje drv in plodov za-branjuje. Imenovana cesta bi tudi zelo povzdignila obrt, trgovino in rokodelstvo ob celi progi vzlasti pa v Polhovem Gradcu in Žireh. V Polhovem Gradcu je več vodnjih naprav, ki jim pa že domači les pohaja. Naši Žagarji imajo sedaj še jedino zalogo potrebnega lesa v hribih; a ta les jim brez velikih izgub nikakor ni pristopen in ako jim no pride na pomoč imenovana cestna zveza, morala bo njihova obrt pojenjati ne samo na kvar lastnikom, ampak celi občini. V Polhovem Gradcu je več strojarjev, ki imajo že stare kupčijske zveze z mnogimi obrtniki in rokodelci v Žireh in drugih ondotnih krajih. A omenjena trgovina mora pojenjati vsled neznosnega pritiska tovarn, ako se Polhovemu Gradcu in Žirem ne pomaga z drugo komunikacijsko zvezo, kot jo imajo zdaj iz Polhovega Gradca ekozi Ljubljano, Škofjo Loko, Poljane, Trate v Žire' To je precejšen ovinek, ki zahteva mnogo izgube na času in denarju. Kolikega pomena bi bila namišljena cesta šele v strategičnem obziru. Naj si ogleda dragi bralec le zemljevid: od državne ceste Ljubljana-Vrhnika-Poljane itd. do okrajne ceste Medvode Sora-SkofjaLoka-Poljane itd. ni nobene drugo zveze v celi širjavi, da bi se moglo iz zgornje Poljanske doline, iz Žirov, Lučen, sv. Treh Kraljev itd. v Ljubljano, ker lepa okrajna cesta od Ljubljane skozi Dobrovo, ta se v Polhovem Gradcu ustavi, da si ravno že narava in lega kraja zahteva, naj se naprej podaljša ob Mali Vodi skozi po dolini le po malem napeta brez posebnih klancev do Št. Jošta. Ta bi bila naj-naravnejša, najprimernejša, najkrajša in najcenejša zveza Žirov s prestolico Kranjsko. Občine in posestniki, ki že davno želite te cestne zveze od Polhovega Gradca do Žirov, vse vas poživljamo, da se sedaj pridružite naši prošnji, da deželni zbor blagohotno uvažuje in proučava nujno potrebo omenjene cestne zveze in omogoči enkrat naše združenje z drugim svetom. Anton Hribar. (Zahvala.) V Idriji smo obhajali od 19. do 26. marca t. 1. sveti misijon. Dolžnost nas veže, da se prisrčno zahvalimo za to duhovno dobroto vsem onim gospodom, ki so nam v to pripomogli. Najprvo se zahvalimo presvetlemu gospodu knezo-školu Antonu Bonaventuri, ki se niso ustrašili tako oddaljene poti ob grdem vremenu v Idrijo, da so tukaj spovedavali in slovesno zaključili sveti misijon. Nadalje preč. gg. p. Doljaku in p. Vr-hovcu S. J. za njih vspodbudne in ganljive pridige, preč. dekanu in mestnemu župniku gospodu M. Arko-tu ki nam je preskrbel sveti misijon, pa tudi vsem č. gg. duhovnikom iz Idrije in okolice, ki so pomagali gg. misijonarjema v spovednici in pred oltarjem. K sklepu bodi izrečena zahvala tudi marljivemu organistu gospodu J. Bezeku ter gg. pevcem in pevkinjam, ki so s svojim lepim petjem ves čas sv. misijona povzdigovali čast božjo. Bog bodi plačnik vsem in daj svojega blagoslova sv. misijonu! — Katoliška delavska družba v Idriji, dne 28. marca 1899. — Franc Svetličič. — Ivan Koler. — Ivan Brus (Iz tržaškega mestnega sveta.) V seji tržaškega mestnega sveta minoli četrtek so zopet tratili čas in trli politične lešnike. Ker »onorevoli« menda niso imeli nujnišega dela, so se bavili z odlokoma c. kr. namestnistva, s katerima vlada razveljavlja ukrep mestnega zbora glede izvolitve Nabergojeve deželnim poslancem in mestnim odbornikom tržaškim, in prepoveduje uzidati v mestni hiši spominsko ploščo, s katero naj bi se uveko-večil protest italijanskih razgrajačev z dne 15. januvarija t. 1. proti obstanku kake druge, zlasti slovanske narodnosti v Primorju. Obema odlokoma se je uprla magistratova gospoda in glede g. Nabergoja je vsprejela mestna delegacija predlog, da se vsa stvar odpošlje zopet pravnemu odboru mestnega sveta v pretres in poročilo. Glede spominske plošče pa je bil sprejet predlog, da se napravi pritožba na ministerstvo. Glede Nabergojeve afere je zahteval svetovalec Spadoni od župana, da Nabergoju ne sme več pošiljati povabil k sejam, kakor je to storil dosedaj vsikdar. Ve-nezian pa je naglašal, da se morajo pošiljati povabila zakonito izvoljenim zastopnikom, a g. Nabergoju ne, ker je njegov mandat »v sporni instanci«. Nadalje je bril neslane norce Venezian tudi z vladnim odlokom glede plošče in ugovarjal vladni prepovedi zaradi izraza v besedilu plošče, ki govori o eni primorski narodnosti kakor tuj i češ, da izraza »altra gente« ni razumeti tako, kakor da se misli s tem kako »tujo« narodnost, marveč le »drugo« narodnost, in to so primorski Slovani. Naposled je naredil neslano, uprav tipično židovsko šalo s tem, da je predlagal, naj se dotični odlok namestništva dene v okvir in se obesi v prednjo sobo mestne dvorane. Navzoči vladni zastopnik vitez Jettman je karal Venezi-ana zaradi poskušanega zasmehovanja vladnih ukrepov, a zbor je demonstrativno sprejel predlog glede »okvirja«. Z obema točkama te seje pa bo magistratovci venderle pogoreli, saj so v obeh zadevah morali pritrditi vladnemu ukrepu. Prvič dobro znajo, da so veljavnost Nabergojeve izvi-litve ne more na noben pravičen način ovreči in da samo osebna občutljivost in zlobna politika noče priznati Nabergojevega mandata. Smešni pa so ti harlekini posebno sedaj, ko je sploh onemogočeno vsako delovanje tržaških okoličanskih poslancev in ko zlasti Nabergoj ne gre več izpostavljat svoje kože na javni oder. Nekaj smisla bi imel upor proti Nabergoju, ako bi se jim posrečilo uničiti Nabergojev mandat, da razpišejo dopolnilno volitev v prvem okraju tržaškem, v Skednju, kjer imajo Nemci svoje razsežne plavže in kjer je še jedna druga pruska tovarna. Ako upajo potem prodreti s kakim svojim kandidatom za ta »industrijski okraj«, tedaj je umevna vsa ta besna gonja, potem se pa tudi ve, kdo ima pri tej gonji proti Nabergoju in slovenski samostojnosti škedenjskega prebivalstva svoje prste vmes. Še bolj kakor z Nabergojem, pa se je osmešila magistratova liga s tisto ploščo. Tem ljudem je komedija z dne 15. januvarija »zgodovinski dan«, proti kateremu je menda avstrijska zmaga proti Italijanom pri Veroni in Kustoci v njihovih očeh pravcata otročja sala. Zdaj se bodo pritožili šo na ministerstvo, ker jim ne zadostuje ena bla-maža. Nazadnje bi še kazalo spregovoriti resno do visoke vlade v Trstu. Ker je že pokazala nekaj odločnosti ter zabranila neznatno ploščo, naj bi še omogočila zakonitim zastopnikom tržaške okolice izvrševanje njihove poslanske dolžnosti. (Zagrebška opera ostane.) Hrvatski listi poročajo, da je hrvatska deželna vlada vsprejela predlog gledališke uprave, po katerem ostane operi zagotovljena dosedanja podpora, le število opernega osobja so skrči. Gledališče ostane v vladni režiji. * * * (Priprave za konklave.) Iz Rima se poroča, da je sv. oče sam ukazal potrebne priprave za bodoči konklave, kateri se bode vršil v Rimu, kakor je sv. oče sporočil v posebnem pismu kar-dinalskemu kolegiju. Akoravno se Leon XIII. bavi s svojo smrtjo, vendar je izrednega humorja. Za-nimlje se tudi za razna poročila v časnikih o svoji bolezni. »Ko bi imel vse te bolezni, bil bi že davno mrtev. Jaz sem sicer res prav slab, dragi Pio, — rekel je svojemu strežaju — toda bodeča bolnica še nisem«. Sv. oče živi, kakor preje, le da potrebuje več počitka in večkrat zaspi v naslonjaču. »Ag. Štefani« poroča dne 25. t. m.: Moči se sv. očetu zopet povračajo, duh je vedno veder in bister. Dne 23. t. m. zjutraj je sv. oče daroval sv. mašo brez opore. (Nerešene pokrajine v Avstriji.) Visokošolci v Milanu so se zbrali pod predsedstvom senatorja Porra, da se dogovore o načinu agitacije glede »italijanskih« pokrajin v Avstriji. Izbrali so si od bor, ki se je z vso resnostjo lotil dela. Mi moramo že z avstrijskega stališča odločno obsojati to agitacijo, ki se vtika v avstrijske razmere. Pro-testovati pa moramo tudi z narodnega stališča, kajti v Avstriji ne poznamo italijanskih pokrajin, temveč le italijanske manjšine prebivalstva, ki vladajo nad večino slovansko. (Zadnji potomec družine Dante Alighieri.) Pred kratkim je umrla v Vilfanovi pri Bolonji grofica Gozzadino Gozzadini, zadnja potomka družine Dante-Alighieri. Bila je hči senatorja in zgodovinarja Ivana Gozzadinija in grofice Tereze »degli Alighieri«. O njenem vihravem življenju se je svoj čas mnogo govorilo in pisalo. (Molžna krava ) Sedanji italijanski kralj je y svoji mladosti mnogo potrosil raznim prosilcem. Tedanji finančni minister Sella pa s tem ni bil zadovoljen, ker je moral prevečkrat skrbeti za prazno blagajnico. Nekoč reče v nevolji mlademu kralju: »Vaše veličanstvo se more primerjati z molžno kravo, katero molze, kdor hoče.« (Naselitve v Sibiriji.) Z gradnjo sibirske železnice napredujejo tudi naselitve. V ta namen je izmerjenih 5,744.000 desetin ter izročenih4,308.000, naselnikom v obdelovanje. Pa tudi ob Sibiriji na jugu ima Rusija okoli 5 milijonov desetin rodo-vitega sveta, katerega so pričeli osuševati in zbolj-ševati. Odkar se gradi velikanska železnica, je Sibirija oživela, ker se je odprla svetu. Naselnikom gre ondi bolje, nego doma v Rusiji. Doslej se je naselilo iz Rusije že poldrug milijon oseb. (Viharji z dežjem in točo) so prve dni t. m. po severni Ameriki naredili mnogo škode. Vihar je razkrival hiše, lomil drevesa ter trgal brzojavne zveze. Strela je mnogokje užgala ter pobila več živine. Vsled deževja so velike povodnji. (Propalo vseučilišče.) Svoj čas so prostozidarji in socijalisti v Bruslju ustanovili »prosto« vseučilišče, na katerem je predaval tudi znani Elizej Reclus. Država pa je temu zavodu odrekla vsako podporo, in vseučilišče je prenehalo vsled pomanjkanja — denarja in dijakov. (Zvita stava.) Blizu Bazla sta nedavno v neko krčmo prišla dva gosposki oblečena navihanca. Dobro sta jedla in pila. Ko je bilo treba plačati, zmisli se jeden od nju, naj bi za stavo tekla 100 metrov daleč. Kdor stavo zgubi, plača račun. Krčmar nič slabega sluteč odmeri na cesti 100 metrov. Toda tekača se ne ustavita pri cilju, temveč jo pobrišeta čez mejo. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali: Gospod veletržec in predsednik kupčijske in obrtne zbornice v Ljubljani Ivan Perdan kot založnik užigalic družbe sv. Cirila in Metoda zopet 200 gld. — Vesela družba pri Sv. Petru v Ljubljani 1 gld. 14 kr. — Slavna posojilnica v Slovenski Bistrici 20 gld. — Iz nabiralnika v gostilni g. Frana Prelovca v Idriji 4 gld. 31 kr. — slavna posojilnica v Zgornjem Tuhinju 5 gld. — G. Egid Jeglič na Selu pri Brez-nici iz nabiralnika 3 gld. 70 kr. — Gospa Helena L,adež, posestnica v Poljanah iz nabiralnika 4 gl. 50 kr. — Slavna posojilnica na Dolu 5 gld. — Iz dr. Čučkove zapuščine 70 gld. — Izvenakad. podružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 80 gld. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Vabilo v domačo gledališče) viško-glinške čitalnice dne 3. aprila 1899. leta v gostilniških prostorih gospoda J. Trauna na Glincah. — Vspored: Krojač Fips ali nevarni sosed. Burka v jednem dejanji. Poslovenil D. Hostnik. — Revček Andrejček. Narodna igra ; prizori iz prvega in druzega dejanja združeni v jedno dejanje. Spisal K. Morre. Poslovenil J. Bedenek. — Anže in Jerica na ofcetni rajži. Komičen prizor s petjem. Spisal Kozobrin. — Iz prijaznosti sodeluje hrvatski tamburaški klub »Danica«. — Med in po vspo-redu pri prosti zabavi poje društveni moški in mešani pevski zbor. — Čisti dohodek je namenjen novoustanovljenemu tamburaškemu klubu »Krim«. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina : Sedeži 30 kr., stojišča 20., člani plačajo polovico.— K obilni udeležbi najuljudneje vabi čitalniš ki odbor. (MestnahranilnicavNovemmestu) določila je od 1. aprila t. 1. naprej poslovanje s strankami vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne izvzemši velikonočne, binkoštne in božične praznike in praznik sv. Rešnega Telesa. — Popoldne pa so uradni prostori za stranke zaprti. (Okrajna posojilnica v Krškem) je pri svojem občnem zboru odobrila od načelstva predloženi račun za leto 1898, ki kaže, da je imela ta posojilnica 957 udov, ki so bili med letom vložili 2099 gld. deležev, vzdignili jih pa 1498 gld. Prometa je imela posojilnica 273.230 gld. Aktiva kažejo: 115.291 gld. posojil; 1921 gld. naloženega denarja in 4420 gld. gotovine. Pasiva pa: 18.427 gld. deležev, 91.738 gld. hranilnih vlog, 6493 gld. rezerve in 872 gld. dobička. Darovi. Za Kunšičev spomenik so darovali: Gosp. Ivan Hribar, župan 10 K. — Ivan Škrjanec, pravnik 2 K. — G. Vincenc černe, c. kr. poštar v Gorjah, 48 K, in sicer so darovali: po 2 K : gospici: poštna upraviteljica v Gorjah in Fanika Oražem, poštna upraviteljica na Bledu; gospodje : Janez Ažman, župnik, dr. Ivan Jan, Vincenc Černe, c kr. poštar, Gregor Jensko, c. kr. gozdar, Martin Schvvegel, Josip Žumer; po 1 K: gospica Rezika Strle, učiteljica ; gg.: Matija Mrak, župnik, Janez Godcc, kaplan, Franc Troha, c. kr. gozdar, Jakob Žumer, župan, Janez Žumer, obč. tajnik, Josip Žirovnik, učitelj, in 25 K razni darovalci v večjih in manjših doneskih. — Gospa Antonija Planinec v Divači 4 K. — Gospica Herma Kokalj na Ja-vorniku 15 K. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 29. marca. „Fremdenblatt" poroča, da bo zastopal Avstro-Ogersko pri mirovni konferenci v Haagu prvi sekcijski načelnik v zunanjem ministerstvu grof Wel-s e r s h e i m b. Kot drugi pooblaščenec bo nastopil avstro-ogerski poslanik v Haagu, Oko-licsanyi. Prideljen bo obema višji vojaški in juridični sovet. Izvolitev Welsersheimba za to mesto kaže, kolik pomen se v naših vodilnih krogih pripisuje posvetovanjem, ki jih je sprožil car Nikolaj. Dunaj, 29. marca. Deželna zbora m o -ravski in gališki sta danes zaključila pomladansko zasedanje. Dunaj, 29. marca. Listi iz Budimpešte poročajo, da se delegacije snidejo koncem oktobra, drž. zbor pa da se prične koncem septembra. Dunaj, 29. marca. Deželni šolski svet je odločil v danem slučaju, da je, ako se šolar ne vdeleži predpisanih duhovnih vaj, z njim ravno tako ravnati, kakor če ga brez opravičenja ni v šolo. Dunaj, 29. marca. Zaupniki nemških •opozicijonalnih strank so sklicani na Dunaj za 8. aprila t. 1., kjer se vrši posvetovanje o narodno - političnih zahtevah avstrijskih Nemcev. Dunaj, 29. marca. Poslanec Funke razpošilja zaupnikom nemško - liberalne in naci-jonalne stranke vabilo na shod za 9. aprila, kjer se določijo narodno - politične zahteve Nemcev. Dunaj, 29. marca. Ogerski ministerski predsednik Koloman Szell je tekom včerajšnjega dne obiskal mej drugimi tudi papeževega nuncija, zunanje poslanike ter ministra grofa Goluhovskega in Kallaya. Berolin, 29. marca. Pruski listi neprenehoma hujskajo proti vplivu Cehov in Slovanov sploh v Avstriji. Mej drugim se po teh listih ponuja neresnica, da je nemštvo spajajoča vez avstrijske države, in da Avstrijo ohrani le nemška moč! Berolin, 29. marca. „Reichsbote" objavlja oklic berolinske podružnice društva za evangelizacijo Avstrije za prispevke, da se tem več spisov protestantskih razdeli po Avstriji. nGrdrmania" ojstro piše proti tej agitaciji. Berolin, 29. marca. Parnik ..Dankbar-keit", ki je vozil iz Nizozemske v Altono, potopil se ie v severnem morju pred Ritters-gattom. Vse moštvo je vtonilo, rešil se je le krmar. Rim, 29. marca. Prizivno sodišče je radi dvoboja na trinajstmesečno ječo obsojenemu Macoli znižalo kazen na sedem mesecev, ker se je oziralo na okolnost, da je bil Macola pozvan na dvoboj. Pariz, 29. marca. Skupni kasacijski ■dvor je včeraj pričel tajno razpravo o zloglasnem pismu ekskapitana Dreyfusa. 1'mrll k«; 26. marca. Anton Dešnak, tovarniški delavec, 26 let, Gradišče 12, jetika. — Jakob Kapsch, trgovec, 81 let, Ra- 3 i d) . f. -o «,? «0 « t cl 28| a zveier 741-3 4 8 1 sr. sever jasno o-o qq| 7. zjutraj | 2. popol. 7431 7406 —4 5 1 si. jzah. 9 8 | si. jug megla del. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 2-7°, normale: 6'0°. Tržne cene v Ljubljani dne 29. marca. gl- kr. gl.|kr.i Pšenica, m. st. . . 10 50 Špeh povojen, kgr. . — 70 Re>i, „ . . . 8 _ Surovo maslo, „ . — 85 Jočmen, „ . . . 7 60 Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . — 8i Ajda, „ . . . 8 20 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 9 — Telečje „ r . — 62; Koruza, „ . . , 0 60 Svinjsko r. „ . Koštrunovo „ „ . — 66 40 Krompir, „ . . . Leča, liktl. . . , 2 20 — 12 _ Piščanec .... — 60 Grah, ... 10 _ Golob..... — 20 fižol, m. stot . . . 11 _ Seno, m.stot. . . 1 78 781 Maslo, kgr. . . _ 96 Slama, „ „ . . . 1 Mast, „ . . _ 70 Drva trda, i kub. m 6 401 50' Špeh sveJ, „ . . — 62 „ mehka. 4 „ „ 4 Zahvala. 326 1-1 Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti naSega mnogo ljubljenega očeta, gospoda Jakoba Kapsch-a zasebnika kakor tudi za častno mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku si štejemo v dolžnost, tem potom izraziti svojo odkritosrčno zahvalo. V Ljubljani, dnč 28. marca 1899. Žalujoči ostali. Vabilo k rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Blokah, registrovane zadruge 2 neomejeno zaveso", ki se hode vršil v nedeljo, dnč 16. aprila 1899. ob 3 uri popoludne v hrauilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Odobritev računa za leto 1898. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Razni predlogi. V Blokah, dne 10. marca 1899. 325 1—1 Načelništvo. Krajevni zastopnik, spreten v kupčiji, kateri bi hote! seboj jemati nek konsumni predmet, SJT se sprejme proti proviziji v praški tovarni. 316 1—1 Ponudbe pod: „Prašba tovarna" so poslati anončnemu zavodu Jan. Gregra v Pragi, Jindrišska ulica št. 19. Vožnje karte ln tovorni listi ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. 1'etrn <'<'m1iini.O se piinoroča preč. duhovščini v i/.ilelovanje vsakovrstne duhovniške obleke 11 trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja ua veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 227 9 rsaffllllllllBi ISO. 312 14 Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Sf Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: ■C «- «1 S. <3» Mj i ■■ 1 Dunaj IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 317 25 1 ANTON REBEK v Ljubljani. Kolodvorske ulice 29. PlVll/i/i 8na*«nie parketnih tal dobe ' IVUtlVC W.5Cl/h t se pri tvrdki BBATA EBEEL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti pov/elju. 228 24 11—1 Posojilnica za Bled in okolico, registr. zadruga z neomejeno zavezo, obrestuje od novega leta hranilne vloge po odifotka in plačuje rentnl davek sama. 309 3 -2 Razpošiljanje sukna le privatnikom! gld. Odstrižek 3 10 m dolg, dosti za jednega gospodu, staue le: 2.80 iz dobre 3 10 iz dohre 4 80 iz dobre 7 50 iz fine OVČje 8 70 iz fine volne 10 50 iz najfinejše 12'40 iz angleške 13 95 iz kamgarna Odstrižek zn črno salonsko obleko gld. 10-— Blago za površnike meter od gld. 325 više ; loden v lepih barvah odstrižek gld. 6'— do 9'95; peruvijen in doskin, blago za opravo državnih, železniških uradnikov in sodnikov; najfinejši kamgarni in cheviot-blago za uniformo finančne straže, žardarmov itd. razpošilja 100 po tovarniški ceni najboljše znana 12—4 Xrtknaa' Kiesel-Amhof v Brnu. llzorce brezplačno in franko. Pošiljatev prav po vzorcu. Pozor! P. n. občinstvo posebno opozarjamo, da je blago pri naravnoslni naročitvi dosti ceneje, kakor pri vmesnih prodajalcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu pošilja vse po res tovarniški ceni brez podražbe rabata. .— o CO >OQ >co - § t ž = > > o « C S cz a-* « £ § « 1 :=,:i? > c m tr. 3 O J3 o ■«p o c a. o n ** — t* n > " i- c y. ~ .£, 60 S 3 -i 13 .3 - - J 'c o ^ 2 en t* 3 i« O 3 O a, o e- u -s o (M bo »o 01 — > Slovenci, segajte po domačem blagu! Kmetijsko društvo v DohrepoHali izvaža poleg pridelkov kmetijstva tudi lepo prekajene kranjske gnjati in plečeta ter popolnoma masten in dobro obležan 150 14 Sil«, delan po ementhalskem načinu. — Vsa naročila se izvršujejo točno po pošti ali železnici. — Sir s« oddaja tudi v manjših kosih. Glavna zaloga moke. Obče priznani, izvrstni, na raznih razstavah odlikovani izdelki iz slovečega valjičnega mlina Vinko Majdiča V Kranji oddajajo se po originalnem ceniku na debelo v zalogi v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 2, kakor tudi v zastopnikovi trgovini v Pošto ini na debelo in drobno. Glavni zastopnik za mesto Ljubljana, Dolenjsko in Notranjsko. JLutoii Ditrich. Protivinsko pivo. Od sedaj naprej razprodajam izborno marčno pivo iz kneza A. J. Schwarzenberga pivovarne, ustanovljene leta I593 v Protivinu, po konkurenčnih cenah v sodčkih in steklenicah na debelo v zalogi na Marije Terezije cesti št 2 v Ljubljani. Radi izvanredne kakovosti in ugodnih cen blagovolijo naj se častiti odjemalci pri cenj naročilih, katera bodem vedno vestno in točno izvrševal, obrniti s polnim zaupanjem na glavnega zastopnika za Kranjsko in južne kronovine 8l8 ! Anton Ditrich-ii v Ljubljani. M 9 dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. lekarnar „prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odlldnlh strokovnjakov, kateri so t želcznatem vinu lekarnarja Pioooll-ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. 3SJT Naročili pošiljajo se z (bralno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. 827 19 Služba arganista >« cerkovnika se takoj odda v Javor-u. Prosilci oženjeni naj s« oerlasijo pri cerkvenem predstojništvu v Javor-u, zadnja pošta Spodnja Hrušica pri Ljubljani. 303 4-3 i m ^ričar S ^ffiejctč v JdjuBljani, c$z>e£ez.'Viovo ■učice- St. 9, VZ ;o o popoCiai fa> i>tcc> M3ojo c:afocj' p r e hz coMiiwii uametiiemmv imr novostimi ~m je-vtimi s-a- pom-Ectclrio a-ia- j>otetno doto. SLaloga praviR parisRiR in GarolinsKiR modelov. 224 6-6 Ml Št. 11851. Razglas. 322 1-1 V sm tlaka.........215 » 12 » 3. mizarska, ključavničarska, ple- skarska in steklarska dela skupno................3502 » 69 » 4. pokritje strehe......741 » 84 » 5 kleparska dela............503 » 06 » 6. podoharska dela............50 » 20 » 7. kamnoseška dela.....831 » 86 » 8. pečarska (lončarska) dela . . 400 » — » 9. slikarska dela............254 » — » 10. razua (z materijalom iu tlako vredi 45 » 22 » Podrobni načrt je na razgled v župnišču v Mengšu vsaki dan do torka po Veliki noči, t. j. do 4. aprila t. 1. Pismene ponudbe naj se pošiljajo podpisanemu odboru do 9. aprila t. 1. Na isti način in za isto dobo se razpisuje tudi poprava jednega dela starega župniiča, kjer so cenjena: 1. mizarska dela: 242 gld. 04kr., materijal 16 gld. 27 kr.. tlaka 24 gld. 40 kr. 2. zidarska dela: 354 gld.—kr., materijal 415gld. — kr., tlaka 200 gld. — kr. 3. razna ... 3 gld. 96 kr., materijal 18 gld. 73 kr., tlaka 25 gld. 60 kr. Za stavbeni odbor za župnišče v Mengšu: Ivan Zore, načelnik. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. MUKI lakso Veršee Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po Poštno - hranllnlone položnice na razpolago. -ea JL> n li n j 8 k a borza. Dni 29. marca. Skupni državni dolg v r.otah.....101 gld. — kr. Skupni državni dolg v srebru.....100 » 80 » Avstrijska zlata renta 4°/0......120 » :j0 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . ICO > 8 i » Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » 80 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 97 » 45 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .921 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............369 > — » London vista...........120 » 50 » Nemški drž. bankovci za 100m. nem.drž. velj. 59 » 02'',» 20 mark............11 . 80 . £0 frankov (napoleondor)............9 » 56l/,» Italijanski bankovci........44 • 35 » C. kr. cekini........... 5 » 67 » Dni 28. maroa. 4°/0 državne srečke 1. 1864, 2*0 gld. . . 171 gld. 60 kr. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 11)0 gld. . . 157 » 75 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 » 50 » 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 » 70 » Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 . — > Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 130 t 25 > Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 1U8 » 75 » Posojilo goriškega mesta.......112 » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 25 » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 98 » — » Prijoritetne obveznice državne železnice . . 218 » 25 » » » južne železnice 3°/0 . 178 » 7<> » » » južne železnice 5°/0 . 124 » 60 » » » dolenjskih železnic4°/0 99 » 50 » Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld 25 kr, 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 25 Rudolfove srečke, 10 gld.......29 Salmove srečke, 40 gld........85 » 75 St. Genčis srečke, 40 gld.......85 VValdsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke........ , 24 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 1?5 » 60 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3385 Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. . 471 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 63 SploSna avstrijska stavbinska družba . . 107 • 75 Montanska družba avstr. plan.....245 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 190 Papirnih rubljev 100 ................127 » 25 Sf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrehanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E K C U I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 66 2. Pojaanlla v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti aar n n 1 o ž o n 1 h fr 1 « v n 1 o. "JB