kulturno - politično glasilo • Vašo spalnico kopito \ nai-vciji avslrijski specialni iovarni pohišlva AVENDBEL / t ob nedeljah in praznikih tudi ob (0. ud' Od 6.—9. VII. »Allotria in Florida« Od 10.—12. VII. »Dcs Tcufels Pilot« STADT-KINO Predstave ob 16., 18. In 20. url. Do 5. VII. »I litlenvoehen« cAkadeinijcL SLOV. UČITELJIŠČA V TRSTU Koroški ^Slovenci sc desetletja borimo za naravno ureditev šolskih prilik v deželi v zavesti, da oblikuje šola mladega človeka in mu daje vse potrebno za življenje. V Gorici in Trstu jaa se sedaj po vojni zopet razvija slovensko Šolstvo in vzgaja mladino v zdrave državljane in žive dele naroda. V naslednjem prinaša’ mo poročilo o zaključni šolski prireditvi slovenskega učiteljišča v Trstu. Slovensko učiteljišče v Trstu je priredilo v nedeljo dne 24. t. m. ob 18. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma uspelo akademijo, ki je bila obenem zaključna in jubilejna šolska prireditev. ' Ravnatelj prof. Kacin je to tudi poudaril v svojem toplem pozdravnem nagovoru, v katerem je opozoril prisotne, da zaključuje Slovensko učiteljišče v Trstu letos četrto leto svojega obstoja. Po nagovoru, ki ga je imel med prvim in drugim delom sporeda, je g. ravnatelj razdelil najboljšim dijakom in dijakinjam knjižna darila, s čimer je tudi naše učiteljišče obnovilo hvalevredno navado, ki je od nekdaj vladala na naših učnih za- vodih.' Darilo in odobravanje prisotnih, ki je spremljalo nastop vsakega izmed sedemnajstih obdarovancev, bo nedvomno vzpodbudno vplivalo na dijaško delo. Spored akademije je bil izredno pester in živahen. Dve uri sta minili kot bi trenil. Prav dobro sc je izkazal močan pevski zbor pod vodstvom pevovodje preč. g. Fileja. Posrečeno je bila izbrana posebno uvodna recitacija, Župančičeva „Naša bescda“, ki je bila tudi prav dobro pred-našana. Pri klavirskih točkah so pokazali učenci prof. Mirce Sancinovc solidno znanje in dober napredek. Dobro sestavljene in mladini primerne so bile rajalne in proste vaje, ki sta jih pripravila prof. Suhadolc-Simoniti Krasulja in prof. Le-nassi Viljem. Dijaška igralska skupina je v drugem delu sporeda nastopila z živahno Nušičcvo enodejanko „Analfabct“. Prireditev slovenskega učiteljišča je dosegla popoln uspeh in bo nedvomno ostala naša letošnja najboljša šolska zaključna prireditev. Ob ujci smo z veseljem ugotavljali rast naših šol in obetajoč razvoj našega naraščaja. Umetnostna razstava v Trstu V Trstu je med Slovenci živahno kulturno ustvarjanje in življenje. Na pevskih turnejah so imeli tudi naši pevci pHliko, da to kulturno življenje vidijo in doživijo in tamošnjim rojakom prinesejo našo domačo slovensko melodjo. Pretekli teden se je predstavil tržaški Publiki slovenski slikar Avgust Bucik, dobro poznan ljubljanskemu občinstvu, kateremu je zapustil mnogo odličnih portretov. 2 impresionistične šole je prešel Bucik v postimpresionizem, kar kažejo vsa njegova dela. Bil je med prvimi, ki je razstavljal z impresionisti v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Študijska leta je preživel na Dunaju in Monakovem. Mnogo let je prebil na potovanjih po Evropi in izven Evrope. Vsa dela kažejo, 'da jc ostal zvest impresionističnim tendencam. Med štirinajstimi monotipijami najbolj izstopajo pokrajine z oljkami. Na vsaki sliki je pa opaziti njegov duševni odnos do pokrajin, ki so vse oblite od sonca. Od portretov živo izstopa lik pesnika Gregorčiča, ki je podan s toliko silo, da jc čutiti v starem milem .obrazu in kret-njah rok veliko ljubezen do domače gtude in naroda. Dva portreta v pastelu kažeta velikega mojstra v pastelni tehniki. Posebno dekliški portret izdaja dovršeno risbo, ljubkost kretnje in obraza ter popolno harmonsko ubranost barv. Čeprav so njegovi portreti podani realistično, so vendar izraz njegove mbčne osebnosti in umetniškega upodabljanja. Nedvomno spada Bucik med najboljše slovenske portretiste. REVIJA „STVARNOST'‘ V TRSTU Kakor smo že poročali jc v Trstu izšla slovenska revija „Stvarnost“ in sicer smo do sedaj sprejeli tri zvezke. Revija stanc letno šil. 50.— in jo lahko naročite pri upravi našega lista. Revija obravnava vrsto sodobnih slovenskih in svetovnih vprašanj. Revija po svoji vsebini odgovarja naslovu in poskuša pokazati probleme v nepristranski luči. Strokovno oceno bomo še prinesli. IZLET NA KOROŠKO Kakor izvemo s Svobodnega tržaškega ozemlja bo večja skupina tržaških Slovencev 29- in 30. julija obiskala Koroško. Gostje si bodo med drugim ogledali | glavni mesti dežele, lepote dežele, Gospo | sveto in Osojščico. famovotjna izmišljotina VINDIŠ — SLOVENIŠ Trdijo, da jc na Koroškem poseben narod — vindišarji! Ka je na tem? Nemci so v preteklosti rabili besedo „windisch“ za v s e Slovence, ne samo za koroške. „\Vindische Mark“ — Slovenska krajina je bila na Kranjskem. \Vin-djsehe Biiheln (Slovenske gorice), Win-dischgraz (Slovcnjgradec), Windischfcis-tritz (Slovenska Bistrica), to so kraji na Štajerskem. kVindisch-Matrei, kakor sc je ta kraj še pred kratkim imenoval, jc na Tirolskem. Windisch Garstcn je na Zg. Avstrijskem. \Vindisch Blcibcrg (Slovenji Plajbcrk), Windisch St. Michael (Slovenji Šmihel), Windsch Griffen (tako so imenovali še pred ne celo sto leti trg Grc-binj v nasprotju z Dcutsch Griffen), to so kraji na Koroškem. „Windisch“, „dic Windischcn“, tako so torej Nemci imenovali Slovence sploh, ne samo koroške Slovence. In prva slovenska knjiga, ki jo je izdal Trubar, se je imenovala: ,,Catcchis-mus in der \Vindischcnn Sprach — Anu kratku Poduzhene skaterim vsak zhlovck more v nebu pryti 1. 1551.“ iMiiiHimmiHiimiiiiiiiiimiitiimmiiiiimmimiiiiiiimiHiiiHiiiiiimii Pomoč domovini Ugleden rojak iz USA nam piše: Kolikor poznam ameriške razmere po kratkem bivanju tu, lahko rečem, da jc za Mohorjevo družbo zelo veliko zanimanje in da so ljudje v splošnem pripravljeni prispevati vsak po svoji moči vsaj majhne zneske. Potrebno jc pač zbiranje denarja in prispevkov po ameriško organizirati. Tudi sicer ljudje — stari in novi Amcrikanci — žrtvujejo letno gotovo en milijon dolarjev in več za pošiljanje paketov in zdravil v Slovenijo. Sicer primeroma revni Slovenci mi pripovedujejo, kako pošiljajo letno v Jugoslavijo 50—100 paketov, katerih vsak predstavlja vrednost vsaj 20 dolarjev, skupno letno preko tisoč dolarjev. In takih primerov jc veliko. Samo strepto-mycina jc bilo poslanega lani vsaj za 100.000 dolarjev. M. Velesejem v Trstu Dne 23. junija popoldne so svečano otvorili tržaški velesejem. Pri otvoritvi je govoril tudi tržaški vojaški guverner, general T. W. Wintcrton in naglasil pomen Trsta za vso srednjo Evropo. Otvoritve sta se udeležila tudi italijanski poštni minister ter bivši avstrijski trgovinski minister g. Hcinl. Na velesejmu je zastopana tudi Jugoslavija. Velesejem je odprt do 7. julija. In v londonskem muzeju se nahaja Durcrjeva slika slovanske kmetice z označbo: „Eine svindische Bauerin-“ Nemška beseda „windisch“ za Slovence ali celo za Slovane sploh je torej čisto splošnega značaja in ni bila nikdar samo označba za koroške Slovence. To jc eno. Čisto samovoljna in nikjer utemeljena izmišljotina jc torej, Če zdaj hočejo koroške Slovence imenovati „vindišarje' v nasprotju z ostalimi Slovenci. Kaj pa jc s koroškim slovenskim narečjem? — Kakor Nemci govdrijo na stotine narečij, tako tudi Slovenci govorijo mnogo narečij. To je Čisto naravno in še ni nič hudega. Gotovo je le eno: ker jc slovensko jezikovno ozemlje mnogo manjše nego nemško, se tudi. slovenska narečja mnogo manj razlikujejo med seboj nego nemška. Kolikokrat smo že slišali, da če pridejo Nemci skupaj in govorijo oddaljena narečja med seboj, se ne razumejo. Škof dr. Waitz piše v svoji knjižici „Dic Botschaft von Konners-reuth“ na strani 40: „Bil sem potem, ker jc župnik (Naber) po nekaj šel v župnišče, nekaj časa sam v sobi in sem govoril ž njo (s Terezijo Neumann). Govorila pa je kakor vedno v takem stanju — po zamaknjenju — v nepokvarjenem narečju svoje domovine. Tako sem ji torej rekel: „Ne razumem te,“ nakar je odgovorila: .Jaz tebe tudi nc.“ — Škof — Nemec ni razumel bavarskega nemškega narečja. In kdo izmed cenjenih bralcev, pa če še tako dobro zna nemško, razume sledeče nemško narečje: 'Mien Modder hett seggt, gicn cen van miesn Siisters weer so takk as ik!“? Tega ni mogoče razumeti, kdor tega narečja ne pozna. To pomeni: „Meine Muttcr hat gesagt, kcine meiner Schsvester wiirc so baumschlank tvic ich.“ Učeni bogoslovski profesor dr. Rcin-precht, ki je dobro znal slovensko in je poznal tudi hrvaško govorico, je rekel, da sc nemška narečja bolj razlikujejo med seboj nego slovenščina in hrvaščina. In učeni pisatelj Jurij Trunk, koroški slovenski rojak, je pravil, da se jc nekoč vozil v Ameriko in je na krovu ladje naletel na skupino ljudi, ki jih ni čisto nič razumel. Da, niti tega ni mogel prepoznati, v katerem jeziku govorijo. In vendar je učeni gospod razumel in govoril precejšnje število jezikov. Vprašal jih jc torej, v katerem jeziku govorijo. Odgovorili so mu, da nemško in sicer: platt-deutsch. Če torej hočemo iskati narečij kakega (Nadaljevanje na 4. strani) Spisal: J. SIMON BAAR Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC Roman 22. nadaljevanje >-Čcsa ne poveste? Župnik da jc zanj rnolil?1' niso hoteli verjeti svojim ušesom risti, ki niso bili v cerkvi in tega niso slišali. »Da, molil.“ »Pa vi ste molili z njim!“ ^»Seveda. Gospod župnik naprej, mi za Pjim kakor vedno.“ »Tole naj zve Bohač.“ Sleherni v Trešticah je čutil, da se je Ugodila nezaslišana stvar, vsakdo je o tem govoril. Nekateri so županu privoščili, drugi so se zanj zavzemali, se pričkali, ugibali, kaj bo. Edini Holoubek niti najmanj ni slutil, kakšno prasko je naredilo tistih troje odkritosrčno izmoljenih oče-naŠcv. Nasprotno, postalo mu je laže, v duši se mu je zjasnilo, pritisk v srcu in *mcda v glavi je prešla, vest ga jc hvalila, da jc dobro storil.. • Huje, mnogo huje jc bilo županu Bo-Uču. Besno "jc letal po sobi kakor raz-Učen lev po kletki. Najmanj z desetih strani so mu prihiteli pravit, kaj in kako \ se jc v cerkvi zgodilo, ponudili so mu svoje pričevanje, hujskali so ga, naj tega ne pusti kar tako, to d.a je strašna sra-ttiota, v vsej okolici bi se mu smejali. v »Čak’ ti kmetavs hribovski,“ jc pretil 2uPan, ..pokazal ti bom, po čem jc oce-jtas, drago ti pridejo tvoji očenaši, hudi-cev0 drago, le počakaj!" Tudi on jc na- šel v svojem srdu neko pomirjenje, našel ga jc v grožnjah in priimkih. Nato pa sc je naglo odločil. Da, v mesto pojde k svojemu prijatelju pravniku na posvet, kako bi mogel župniku najhuje zagosti. Takoj ko je to sklenil, mu je odleglo, jeza ga jc popustila in veliko veselje ga jc prevzelo in se mu razlilo po vsej notranjosti. Čim dalje tem jasneje mu jc postajalo, da si jc župnik nekaj skuhal, kar bo težko pogoltnil. Na konja ga je posadil šele advokat, ki se je izrazil, da zadeva pride morda celo pred poroto, da ga bo župnik moral očitno prositi odpuščanja pred sodiščem, v časopisih, v cerkvi da bo moral preklicati, da bo prav gotovo obsojen, toda kazen se mu bo spremenila v globo, v občutno globo seveda. Župnik da verjetno ne bo pustil tako daleč, če je kaj pameten, bo poskrbel, da sc o pravem času poravna, tedaj naj župan ne pristane na nobeno pobotanje, taka stvar da mora v javnost, to ima tudi političen pomen. Od teh besed sc jc Bohaču v glavu kar vrtelo, slava ga je upijanila in mu zmedla vsa kolesca. Že jc videl, kako vsi časopisi pišejo o njem —Bohaču — kako po vsej deželi izgovarjajo njegovo ime z občudovanjem ... Še teden ni minul, pa jc Holoubku že streha gorela nad glavo. Najprej jc dobil po pošti številko pokrajinskega lista, ki jo jc pustil v zavitku in jc niti pogledal ni. Šele po blagoslovu na velikonočno nedeljo sc je cerkovnik opogumil in spoštljivo vprašal: , „Ali vedo, da so v časopisih?’4 „Nc vem,44 jc po resnici odgovoril župnik. »Časopis jc v gostilni izpostavljen, čla- nek pa rdeče obrobljen ter sc kar pulijo zanj. Če bo mogoče, ga po zdravamariji prinesem.44 „E, ni treba nositi, cerkovnik. Nisem tako vedečen, da bi hotel to vedeti.44 »Prosim, rajnemu gospodu župniku sem moral vsako številko takoj gorko preskrbeti, četudi bi moral teči ponjo v mesto. On jc pisal in pošiljal popravke, celo v Prago se jc obrnil na neko društvo —44 »Da se mu je to ljubilo,44 se je odkrito začudil Holoubek, »v časopisih pišejo vendar samo o najslavnejših ljudeh. Pisati jc treba, novinar hoče tudi živeti.44 Doma pa je napisal na zavitek časopisa besedo »ne sprejme44, vrnil časopis pošti in do smrti ni zvedel, kaj je bilo o njem napisano. Huje jc bilo, ko je takoj drugega dne dospel od gospoda dekana poseben sel s precej debelim pismom in ukazom, naj počaka na odgovor. Holoubek je tedaj vse pustil in se poglobil v branje »pritož-be“, ki jo jc vložil proti njemu župan Bohač naravnost na ordinariat. Ordinariat jo je poslal dekanu, naj hitro preišče, dekan pa po izrednem slu Holoubku, »naj se izjavi o njej, to da gotovo ni res, da je sicer v pokrajinskem listu nekaj bral, toda tega ne verjame, tako neprevidno da gotovo ni ravnal, in zato naj le na kratko odgovori.’4 Holoubek sc jc nasmehnil, ker mu jc prišlo na misel, kako jc sklenil, da s svojimi zadevami v Trešticah ne bo obremenjeval uradov, zdaj pa glej — jim že dela skrbi... Sedel je in napisal gospodu dekanu, da je to res, da je v resnici očitno molil za gospoda župana Bohača v cerkvi po veliki maši, zato ker je na cvetno ne-neljo dopoldne vozil gnoj, zato ker h grehu molčati je velik greh, zato ker je treba za očitne grešnike, ki očitno dajejo pohujšanje, očitno moliti, da, celo javno bi jih moral karati, da sc je v moralki tako učil in da se jc po tem tudi ravnal. Vse to je zavil v zavojnico in po slu poslal nazaj gospodu dekanu. In kakor da bi vso zadevo v grob zakopali, se nihče nikoli več ni zmenil zanjo, ne gospod dekan ne ordinariat. Vseh dobrih stvari je troje. Po praznikih mu jc sodnijski sluga prinesel poziv na okrožno sodišče. »Kaj pa hočejo tam od mene?44 jc premišljeval Holoubek in podpisal odrezek, da je bil poziv pravilno dostavljen. »Vaš gospod župan vas toži.44 »Poglejte no,4' se jc odkrito čudil Holoubek, »kaj mu je padlo v glavo? Da mu ni žal denarja! Moram ga odvrniti od tega.4’ Pa ga ni odvrnil. Ko je to poskusil, se jc gospod župan nadul kakor turški paša, mahnil z roko, kakor bi bil na odru, in zviška odgovoril: »Je že prepozno prositi. Stvar ima v rokah slavno sodišče. Tam boste zvedeli več.44 Bohač je bil sam s sabo zadovoljen, kako lepo je to povedal. Kolikokrat jc še to ponovil in pokazal, kako jc župnik hotel predenj poklekniti in kako ga je odbil... Tako je prišlo do sodbe, do kratke sodbe, zato ker jc Holoubek prišel sam, brez advokata in jc preprosto povedal gospodu sodniku, kaj in kako je bilo. »A čem vidite to žalitev?" jc vprašal gospod sodnik Bohača. veselic v Šmihelu Zadnjih osem dni jc bilo v Šmihelu veliko opravkov. Polne roke dela so imeli camarji in pevci. V nedeljo so g. kaplan oklicali Mihana Sadjak-a in Hudi Pepco, Lojza Kristana in Nežko Sadjak, p. d. Klančnikovo. Sedaj je bilo treba pripraviti vse potrebno za poroko. Dekleta so postavila lepa vrata, okin-čale so dom ženina in neveste. Pevci so napravili podoknico. Vodil je zbor Foltej Hartman, moški zbor ,,Pliberk in oko-Jica“ sc je poslovil od svojega dolgoletnega sodelavca, vrlega pevca in namestnika pevovodje, če jc bil Foltej zadržan. Lepo so mu zapeli v slovo. Tudi domači pevski zbor ga je počastil z podoknico; istočasno se je zbralo mnogo pevcev pred kaplanijo. G. župnik jc v slovesnem govoru poudaril nesebično delovanje organista, pevca Miheja, ki že toliko dela na prosveti petja, vodi cerkveno petje. Fo njegovo delovanje je doseglo nekak višek v potovanju pevskega zbora v Trst in Gorico. G. župnik so poudarili posebno or-ganistovo delovanje v Rinkolah, _ kjer je leta in leta vodil ženin Miha Sadjak pev; ski zbor pri podružni cerkvi. Ta zbor bi mogli postaviti poleg vsakega cerkvenega farnega zbora, ja, poleg ^ mestnih zborov. To nesebično delo je želo tudi večkrat nehvaležnost. Stalo pa je veliko noči in dni, ko je imel vaje in pisal note, zbiral material, da ima sedaj notnega materiala, kot morda nihče na Koroškem. Bil jc in je še vedno v stiku z pevovodjem ter komponistom Mav-om, ki mu oskrbi potrebni notni material. Z isto marljivostjo je začel svoje delovanje v Šmihelu tako pri cerkvenem, kakor tudi pri prosvetnem delu, nastopal v radiu, na koncertih pri domačih cerkvenih in iz-vcncerkvenih prireditvah. Za vse to delo se mu prav iz srca zahvaljujemo! Prosimo pa, naj še naprej ostane tako delaven in podjeten v vsakem oziru, potem bo to v veselje narodu in njemu duševno zadoščenje. Ob dobri večerji ter kapljici, ki nam je gasila žejo, smo bili Židane volje dolgo v noč. V imenu Slovenske prosvete jc spregovoril in čestital Lovro Potočnik. Nato so vnovič spregovorili g. župnik ter se zahvalili za pozdrave in čestitke v imenu ženina in neveste. Podčrtali so, kako nas ravno domača slovenska melodija, domača slovenska pesem veže v nerazdružljivo enoto. In po tem duhu enotnosti bi morali stremeti. V ponedeljek dne 26. VI. pa sta pristopila k oltarju Miha Sadjak in Pepca Hudi, da si obljubita večno zvestobo in ljubezen, enako tudi drugi par Lojz Kristan in Nežka Sadjak. V daljšem govoru so g. župnik nakazali važnost tega koraka. Organista, pevca naj opominjajo petere strune harfe na ljubezen do Boga, do Cerkve, do medsebojne ljubezni, do otroka — zaroda, na ljubezen do doma, do domačega jezika. Te strune naj pojejo in opominjajo na večno ljubezen. Za priči sta bila Jurij Močnik in Valentin Čebul ter Wetschko Pavel. Tretji red je spremljal nevesto z zastavo k oltarju, ravno tako Marijina družba. Pred cerkvenimi vrati je pozdravil pevski mešani zbor svojega organista in pevovodjo ter nevesto-pevko Pepco. „2c se bliža... ura sveta..." Čcbulova Ivanka jc v imenu M. d. z lepo deklamacijo vzela od neveste slovo ter ji podarila Šopek, ravno tako tudi Justina Bavčej, p. d. Pongračeva 1 iz Šmihela v imenu pevcev: „Ti si bila dobra in vneta pevka, naš pevski zbor poslavlja se od Tebe, Ti vošči sreče, zdravja in veselja, v novem zakonskem stanu črez in črez.“ Veselo „ojset“ smo imeli pri Likebu, dva camarja, dve teti, dva ženina in dve lepi nevesti v dolgih belih krilih in lepih vencih. Vse to da celi ojseti lepo obliko. Obilo gostov svatov od blizu in daleč je prišlo na svatbo, katero sta začela camarja in tetki po stari navadi in šegi: ,,Za- čeli bomo v imenu Boga očeta in Sina in Svetega Duha.“ Potem pa sta peli svoje kitice ta „šruki“ nevesti in ženinu: „Je Jezus vesiev, kje na ojseti biv.*' itd.... Seveda tudi župnika sta si privoščila ta dva, tiča. Bili smo veseli in dobre, ja Židane volje, posebno pa so bili veseli Klančnikov oče, ter si zavijali muštace, ponosno so imeli debele cigare v ustih, saj so od svojih 16 otrok spravili zopet srečno dva v zakonski stan. Pa očka, Bog Vam daj še dolgo življenje, da boste mogli spraviti vse v zakonski stan! Tako je očka, ki ima veliko otrok, velikokrat vesiev na ojseti! Obema paroma želimo obilo sreče in blagoslova na mnoga, mnoga leta. LDaska lipa Bodi pozdravljena ljubljenka naša, 1 lipa stoletna, ki vas nam krasiš. Danes že tvoja lepota ugaša, vendar še slednje poletje cvetiš. tCadar se bo zvečerilo Ko bo sonce zatonilo, vzide zvezdic milijon, vse bo nekam umolknilo, pel bo le večerni zvon. Mrak bo temno zagrinjalo spustil vse do trdih tal, stvarstvu se bo zadremalo, tudi jaz bom z njim zaspal. Misli bodo sladke sanje, mehka zibka tiha noč; slišal zvezd bom šepetanje nad okriljem nizkih koč. Limbarski Še se ti daleč raztezajo veje, kakor ljubeče roke v blagoslov, v senci pod tabo mladina se smeje, vonj se razliva nam s tvojih vrhov. Prav zanimive so tvoje povesti, vse do jeseni zgovorno šušljaš; gledala rane si, muke, bolesti, vso zgodovino teh krajev poznaš. Davno že skrbne roke so strohnele, ki so vsadile te, mlado drevo; divje nad tabo-so švigale strele, , ti pa si rastla pod jasno nebo., Pticam zavetje so tvoje votline, v deblo zobovje zariva že čas, črvi razjedajo ti korenine, lub se gubanči kot starki obraz.' Srčno pozdravljam te, starica vela, prednikom bila ponos si nekoč! —-O, da bi boljše še dni doživeja, preden zagrne te bežnosti noč! Limbarski Samovoljna izmišljotina (Nadaljevanje s 3. strani) jezika, ki sc zelo razlikujejo med seboj, nam torej ni treba daleč iti. raka na* rečja so namreč — nemška narečja. Eno jc gotovo: da se namreč slovenska narečja še zdaleč ne razlikujejo tako med seboj, kakor se razlikujejo med sebo; nemška narečja. S tega vidika je torej naravnost smešno trditi, da je koroško slovensko narečje ali kakor ga blagovolijo imenovati „windisch“, poseben jezik in „vindisarji poseben narod! Zdaj pa še par besed o koroškem slo-venskem narečju. Znano je, da jc koros-kih slovenskih narečij vec, kakor je tudi na Kranjskem več slov. narečij in ravno tako na Štajerskem (podobno jc tudi z nemškimi narečji). Bogve, če se polagoma ne bo znašel kak modrijan, ki bo se v posameznik koroških slovenskih narec-jih izsledil posebne jezike in jih znabiti imenoval „vindiš 1 , „vindis 2 , „vindis 3“ itd. . _ v. Koroško slovensko podjunsko narečje jc bolj slično štajerskim slov. narečjem, in sicer tako po naglasu kakor po oblikah. Rožansko in ziljansko slovensko narečje pa je zopet bolj podobno gorenjskemu slov. narečju in sicer tako po naglasu kakor po oblikah. I o Jc lahko umevno, saj so si sosedna narečja istega jezika zmeraj bolj podobna med seboj nego oddaljena. Rajni železniški uradnik France Uršič, doma iz Štcbna pri Beljaku, jc pripovedoval, da je nekoč potoval čez Podkorensko sedlo. Iz Št. Lenarta pri 7 studencih je prišel v Kranjsko goro. Ko jc v Kranjski gori govoril z ljudmi, je opazil, da govorijo isto govorico, isto narečje, kakor se govori v ^St. Lenartu na Koroškem, Pa jih je vprašal, ce so iz Št. Lenarta doma? Odgovorili ^so mu, da so doma iz Kranjske gore. Ursic je sedaj spoznal, da se govori to- in onstran Pod-korenskega sedla isto narečje. Deželne meje ne ločijo narečij. _ _ _ Samovoljna izmišljotina je torej, da se korpško slovensko narečje tako zelo razlikuje od ostalih slovenskih narečij, da tvori poseben jezik — „vindiš“! Ker se pa tega tiče, da privzemajo slov. koroška narečja Vedno več nemških besed, je to predvsem vpliv nemške šole. Starejši ljudje, zlasti ljudje, ki niso hodili v šolo, govorijo še danes na Koros-1 kem zelo lepo slovenščino in uporabljajo v svoji govorici prav malo nemških besed. In zanimivo je, da koroška slovenščina sploh ne pozna besede „vindis « ampak samo: sovej in svovčj (svavčj). „V tem, da je zame molil — in me V*1 U Dsmcsil. > # u „Kaj poveste na to, prečastiti?' „Gospoda župana nisem osmešil, še da-eč ne. Odkritosrčno sem molil zanj. V Frešticah mnogi plačajo za to, da bi du-tovnik molil zanje, tako postavim, mo-im vse leto za žive in mrtve ude dru-line Jana Havelka. Duhovnik je v župni- i za to, da moli posebno za tiste, ki sani ne molijo; molim za cesarja, za pape-ia, pa niso užaljeni." • „Toda jaz si tega ne želim,“ mu je kočil Bohač v besedo. „Tudi jaz si ne želim, da bi vozili v icdcljo gnoj, a vi ste ga kljub temu vodil,“ jc smeje se mirno odvrnil Holou->ek. .,Pa čisto ob cerkvi, med službo v • a DOZJO. Sodnik se jc namuznil, odvetnik pa Jsupnil in sodbe je bilo konec. Bohac jc totel vložiti priziv, ali njegov pravni arijatclj ga je pregovoril; spomnil ga je, la stvar stane že tri desetake, v Pragi pa Ja ne bi zadostovali trije stotaki — uspeh aa je več ko negotov... Kaj pa, če bi sc -upnik razjezil in tožil zaradi motnje bolje službe in ko bi k temu dodal še tisti tesrečni „oho“ med pridigo, ki se mu jc 3ohač z njim pobahal, pa bi se karte kaj dahka sprevrgle, to da diši po zločin-;tvu. Zato naj stvar rajši pusti in ne dra- ii župnika, ki je videti dobričina. Niti advetnika si ni najel in to je njihova sre-'a. Gospod župan je tedaj sam hitel na jredništvo pokrajinskega lista in obljubil iredniku, da mu pošlje zajca, če stvar austi na miru in jc ne bo vlačil po ča- opi<’,h- v . . Tudi doma v Tresticah je Bohač mol- čal in se ni napihoval. Ko so ga vprašali, je čemerno zagodrnjal: „Nu, odpustil sem mu, ko je toliko moledoval, pobotala sva sc,44 toda glasno in srdito je dodal: „Dajte mi z njim mir, ne govorite mi o njem. To jc premeten hribovec, ki sc v njem' sleherni lahko ušteje, zgrabi vas na mestu, ki ste nanj najmanj mislili.44 „2upnik je iz Plzna, kmečki^ sin, to vsi vemo," se je zasmejal Jina. Toda Bohač je vzplamtel, udaril po mizi in razkačen kakor sršen zarohnel nad bajtarjem: ,,Rovtarska grča jc in dovolj — rekel sem. Ti me menda ne boš učil? Taborsko, Pisccko, Plzensko — tam živijo vsevprek sami hribovci. Saj smo pa videli tod njegovo mater tekati v hodnem platnu in v predpasniku.44 Holoubek je za to vedel, pa si tega vzdevka ni gnal k srcu, nasprotno, zdelo sc je, da ga veseli, da ga s ponosom priznava. Če je kdaj od Bohačcvih kdo za njim zakričal „hribovec“ in se možato skril za zid, se je župnik takoj ustavil, ker je vedel, da to njemu velja, in je tiho in krotko vprašal: .-Kaj želiš, rojak? Oglasil sc ni nikdo, le dekleta so^ prasnila v smeh in hlapcu rekalc „naš ro-jak“. Da, Holoubka nihče ni mogel užaliti, razjeziti, razdražiti, nihče ga ni mogel pripraviti do tega, da bi grozil, komu kaj očital ali koga tožil. Vse je sam takoj na mestu preprosto poravnal in šel po svoji poti naprej. XI. GORI! Zdelo sc je, kakor da jc pomlad naravnost čakala na velikonočne praznike, na tisti trenutek, ko Holoubek ob božjem grobu zapoje: „Zvchcar nas je vstal iz groba...*4 V nizkem zvoniku so na veliko soboto večer stari trcšticki zvonovi lepo zapeli, s svojim bučanjem so spremljali procesijo skozi vas, v mnogih oknih so žarele luči, zjutraj pa sc jc zdelo, da sc jc v tej čudežni noči povrnila pomlad z vsem svojim spremstvom ptičev, zelenja in cvetja . •. 2upnik Holoubek jc hodil v Poljano v šolo, hodil gledat za očetom, kako dela novi sejalni stroj, kako hitro gre delo izpod rok, hodil zato, ker doma ne bi strpel, zato ker ga je vabil novi kraj, ki ga v pomladni krasoti še ni videl. Tod res da ni bilo markovskih gričev in dolin, ne gozdov ne travnikov, ki jih ni mogel pozabiti, namesto tega pa je tod cvetelo v osvajajoči krasoti polno sadnega drevja. Vse ceste in pojjske poti so bile z njimi obdane, vsi nižji predeli so bili zasajeni s češnjami, iznad vasi so se dvigale košate krošnje orehov, kostanjev in lip, ob vsakem posetsvu se je v razsežnem sadovnjaku skrivala stara sušilnica, okoli nje pa se je stiskalo mnogo češpelj, sliv, jablan in hrušk. ^ „Kako lepo je tu! Kako lepo!44 jc zopet v navdušenju plamenelo Floloubkovo srce in sc hvaležno dvigalo v nebo.^ ,.Kaj pa zelje? 'Malo zelja si ne boš posadil, Jožko? Tod je košček vlažnejšega polja, menim, da bi sijajno uspevalo/4 „Buzarona!“ jc kakor markovski župnik zaklical Holoubek, ..buzacajna, očka, to bi bilo za ta plevel! Kaj bi nam rekla mamica! Dobro, da ste se spomnili! Posadimo ga, seveda, cel ogon ga posadimo, samo kje bom dobil tu glavato zelje.4' „Hanzek tule pravi, da tod zelje go- jijo po vrtovih, vrtnarji v mestu bodo že imeli sadike, dobiš jih, kolikor bos hotel.44 »Kupim jih, za deset kop jih kupim, ' jc gorel Holoubek. »Ihta taka, kaj boš pa z njim,44 ga jc krotil oče, »pol ti ga bo zadostovalo in še s tem ne boš vedel — če bo uspelo — na jesen ne kod ne kam. Prodajal ga menda ne boš-44 »Letos ga kupim, a poslednjič,44 jc gnal Holoubek svojo, »kakor na smrt sem pozabil nanj, toliko skrbi sem imel; toda čez leto, ako Bog da — bo morala stati na vrtu topla greda.44 Spomnil sc je na Markov. Tam jc bilo vse drugače. Tu jc za vse sam, skrbi so ga dušile takoj od začetka. Sedaj pa se že jasni, pomalem se koplje že ven iz te začetne zmede. Prišel bo čas tudi za njegovo ljubezen — za vrt. Mislil, vedno je mislil nanj. »Da bo. le tega poljskega dela konec,*' sc je tolažil, pa mu oče, Hanzek in vranci morajo pomoči, da najprej zavarujejo vrt s kakšno zasilno ograjo, kajti zdaj se na njem pepelijo kure, gosi in vse, kar Bariča nasaja. Preudarjal jc, da ji odmeri košček za race in gosi, da bi se pa klatile po vsem vrtu, tega pa gotovo ne pusti. Tudi gospod patronatni komisar mu je obljubil, da bo letos dal popraviti cerkev in župnišče, v kolikor bo zadostovalo cerkveno premoženje. Graščinski stavbenik si jc že vse ogledal in tudi samo to čakajo, da posejejo, da ne bo sile za vprego. Holoubek pa je računal, kje vse je treba popraviti in vse si je zapisoval, da ne bi česa pozabil. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. - CELOVEC V deželnem muzeju kažejo v času od 27. junija do 15. julija razstavo, ki jc tokrat posebna zanimivost. Na razstavi vidimo 144 slik iz Afrike in sicer dela znanega nemškega slikarja g. prof. Vollbchra, ki je prepotoval z barvami in čopičem skoraj vso Afriko in druge kontinente. Slike prof. Vollbehra nam dajo nekoliko vpogleda v življenje ..črne^ celine, v tamošnje rastlinstvo in lepoto afriške narave. Visoko gorovje Atlasa, peščeno Saharo, krasoto oaz in pragozda prikazuje Voll-behr v svojih slikah. Kdor ima le priliko, naj si to razstavo ogleda, posebno pa jo priporočamo učiteljem. Sedanja razstava je le uvod v veliko razstavo, katero pripravljajo za jesen v celovškem muzeju in kjer bodo pokazali velike slike prof. Vollbehra, ki jc v tro-pičnih deželah napravil nad 1000 slik v najkrasnejših barvah in spada med najboljše 'poznavalce teh delov sveta. Profesor se je na svojih potovanjih boril z nezgodami in divjostjo narave, bil v nevarnosti divjih zveri in divjakov in spoznal na svoji" poti razne narode in njih prvake. Ob otvpritvi je g. direktor muzeja, prof. dr. Moro, naglasil, da se razmere v muzeju samem zopet normalizirajo in da je zanj kot vzgojitelja mladine poseben doživljaj, ko opazuje mladino, predvsem mladino iz podeželskih šol, ki doživlja v muzeju kos svoje domovine in tudi tujega sveta in se od muzeja poslavlja z nemško ali slovensko narodno pesmijo. * V Celovcu v Bahnhofstralše so te dni odprli najmodernejši hotel, kar jih Celovec premore in sicer hotel „Carinthia“. Potniki bodo imeli tu vse udobnosti, seve so tudi cene temu primerne. Istočasno je mestna občina dogradila tudi dom za brezdomce v Bahnstraiše 35. Ta dom je prehodno na razpolago ljudem, ki nimajo stanovanja. Za eno noč plačajo 1 šiling. * Na študijsko potovaijje sta po sklepu deželne vlade odpotovala v Združene države namestnik deželnega glavarja, g. Hans Ferlitsch in predsednik kmetijske zbornice, g. Hermann Gruber. Cc se spomnimo govora namestnika dež. glavarja g. Ferlitscha v Borovljah, ko je zagovarjal četrti pakt o mezdah in cenah, s pripombo, da je tako zahteval vWashington“, smo prepričani, da bo na Prihodnjem zborovanju gotovo lahko še bolj zanesljivo poročal, „kako so v Wa-shingtonu sklenili peti pakt o mezdah in ccnahT GORENCE Nova sv. maša: Spored nove s^. maše preč. g. novomašnika Brumnika Mirka na Gorcnčah, dne 15. julija 1951 jc sledeči: Od 12.—14. julija splošna duhovna priprava s slovesno tridnevnico vsak večer ob pol osmi uri. Sobota 14. VIL: Ob 7. uri zvečer slovesni sprejem g. novomašnika pred farno cerkvijo v Šmiklavžu, nato blagoslov v cerkvi. Nedelja 15. VIL: Od 6. ure naprej sv. maše v Šmiklavžu iit v Sveti Radcgundi; Prilika za sv. spoved pri tujih spovednikih. Ob 8.30 odhod g. novomašnika od domače hiše v Srednji vasi. Ob 9. uri nova sv. maša v Šmiklavžu Pod lipami pred farno cerkvijo. G. no-vomašniku asistirajo pri sv. maši preč. gg- Muri Ignacij, župnik na Djekšah, Škorjanc Martin, mestni kaplan v Celovcu in Marktl Miklej, župnik v Rožc-ku. Novomašno pridigo bo imel novo-mašnikov brat, preč. g. Brumnik Franci, župnik v Šmarjeti pri Velikovcu. Med sv. mašo pojejo združeni pevski zbori pod vodstvom preč. g. prof. Miheliča Silvija. Po sveti maši bomo skupno za- n im m mmkem peli zahvalno pesem, nakar bodo delili vsi trije letošnji novomašniki, preč. gg. Brumnik Mirko, Škof Joži in DragaŠnik Hanzi novomašniški blagoslov. Po blagoslovu razdelijo čč. gg. bogoslovci vsem udeležencem novomašne podobice kot spomin na novo sv. mašo. Zvečer ob pol šestih bo imel g. novo-mašnik v farni cerkvi slovesne večernice. K izredni novomašni slovesnosti vabimo vse vernike iz bližnje in daljnjc okolice. Nove sv. maše se bo vsakdo rad udeležil še posebno radi tega, ker pade le-ta v okvir naših letošnjih svetoletnih romanj. Romanje na Krko. Vsem tistim, ki so se prijavili za romanje k novomašniškemu posvečenju na Krki, dne 8. julija 1951 predpoldne, sporočamo sledeče: Avtobus pri poštni direkciji v Celovcu je naročen. Dobili smo tudi zagotovilo, da bo točno odprcmljen. Romarski avtobus odpelje iz Svete Radegunde na Gorcnčah, dne 8. julija ob pol šesti uri zjutraj in pobere nato vse prijavljene romarje ob poti na Krko. Vsi romarji naj sc torej ravnajo po odhpdu avtobusa iz Svete Radegunde. Nenadna smrt. Kakor navadno vsako sredo, ko je v Velikovcu tržni dan, tako se jc tudi v sredo, dne 27. junija, napotil z vozom v Velikovec — po svojih trgovskih opravkih — pos. in kmet Sadnik Jurij, po 'domače Lijencej. Komaj pa je prišel Sadnik z vozom na Rudo, ki je oddaljena od Gorenč dobro uro hoda, i do Roscherja na Rudi, ga je zadela srčna kap. Zdravnik, ki je takoj prišel Sadniku na pomoč, je mogel ugotoviti samo še smrt. Gumijasti izdelki .trokovn. pne,mulite Gummihaus Vviedner gumijaste cevi Klaetnlurt, SthnhofilMfi« 33 8u,,uJnsti škornji Rajni Sadnik Jurij je bil rodom iz Žva* beka in sc jc leta 1923 priženel k Lijen-čejevim v Šmiklavž na Gorcnčah. V zakonu, z Lijenčcjevo hčerjo Kristino, se mu je rodil samo en otrok, ki je .pa kmalu umrl. Pokojnik jc bil veren in pobožen mož. Nedeljske sv. maše ni nikoli brez nujnega razloga opustil. V zimskem času pa je tudi ob delavnikih prišel velikokrat k sv. maši. Večkrat na leto pa je tudi v domači cerkvi prejel sv. zakramente. Dokler jc mogel, je tudi zelo rad hodil na božjo pot. Pri farni cerkvi jc bil tudi več let kot cerkveni ključar. Gospodarsko je bil močan, zato pa tudi ponosen kmet. Dosegel je starost 62 let. Naj počiva v miru! Žalujoči vdovi in svojcem izrekamo globoko sožalje. PODJERBERG-ŠT. ILJ Svojčas je rekel hudomušnež: Jerberg tudi dandanes napreduje — in zarod nov se mu napoveduje. Pa kako tudi ne, v nedeljo 17. t. m. smo imeli samo iz Podjerberga dve poroki. Andrej Hape, Wcisov, zidarski po-lir pri firmi Bulfon v Vrbi, jc hodil dnevno skozi Logovas in tako poželjivo pogledava! gori k lični hišici h Hriberniku in si mislil: .,Več kot polovico pota si prihranim, ako bi sc dalo tu napraviti domačijo.” Videl pa je gotovo tam tudi edino hčerko Barbko. Ker se je menda tudi njej smilil, ni šlo drugače kot da sta si imenovano nedeljo obljubila večno zvestobo pri Mariji v Gospe Sveti. Zdaj pa Andrej res hodi še naprej v Vrbo, vendar jc pot res krajša. Drugi, Silvester Kopainik, doma iz Klopic, vendar še vedno pri teti pri Šle-marju Podjerbcrgom, si je vzel za nalogo: „Predno se kdaj oženim, si napravim lasten dom in potem lažje preskrbim ženico in gotovo tudi družinico.” Začel je zidati, sam tudi zidar, in tako je rastlo in rodilo uspeh. Tik zraven pa je dosti- krat občudovala to vztrajnost mladega fanta Micka Čapečnjakova in če mu je šlo prehudo, mu je priskočila pomagat. To si je Pester tako dobro vtisnil v srce, da si je mislil: „Kaj hoditi čez goro, ko se pa vse dobro dobi blizu!” Tako sta tudi ta dva stopila to nedeljo v Št. liju pred oltar. Koc vsako leto, je bilo to nedeljo na Jcrbergu pranganje, bil jc lep dan in zato krasen razgled iz Jcrbcrga na vse strani. Slovesnost je bila po stari koroški slovenski navadi, za kar gre zahvala predvsem vrlim pevcem iz Škofič, saj je bilo to prvo pranganje letos v št. iljski fari. Ker jc nastopil tudi pevski zbor, mu bodi v imenu soseščine izrečena najiskrenejša zahvala. Delo nas tlači in kmet tudi pri nas nima ljudi in tako se zgodi, da menda letos prvič vidimo na seči ljudi tudi že ob nedeljah. Toda nedeljsko delo — kakor uči izkušnja — rodi le proklestvo. Da bi še pri nas ne bilo tako. RUDA Dne 3. junija sta se poročila gozdni delavec Marolc Jože in gospodična Berta Mucher; 10. junija pa Pavel Rabič z Brigito Kasppr iz Gorenč in g. obratovo-dja Josip Gaier z gospodično Otilijo Ra-der iz Dolenjcvasi. Bili srečni! Dne 22. junija smo pokopali staro mater Tilke Rader, gospo Kužnik Valburgo. IZ PODJUNE Da so ceste pri nas v Podjuni v brezupnem stanju, smo v „Tedniku“ že ponovno pisali. Pri današnjem prometu je stanje cest že nevarnost za potnika. Sedaj javljajo, da so pričeli s popravili na cesti iz Velikovca v Sinčo vas. Sicer teh del zaenkrat še ne bodo napravili v dokončni obliki, dokler še most preko Drave pod Velikovcem ni pozidan. Z delom na mostu bodo pričeli šele v prihodnjem letu in to delo bo trajalo tri leta. Ob Klopinjske«« jezeru so cesto že lani popravili in razprašili, letos pa bodo pričeli s popravami na cesti od Podgrada do Sinče vasi. Most preko Drave med Tinjami in Ka-mcnom bo v najkrajšem času dogotov-Ijen in letošnjo jesen bodo pričeli z gradnjo ceste proti Tinjam. MED JEZERI Z ozirom na tujski promet so pričeli tudi pri nas s popravami ceste od Vrbskega do Hodiškega jezera. Letos nameravajo še popravo ceste iz Žoprač preko Bilčovsa v Kotmaro vas. Cestna zveza iz Vrbe k Baškemu jezeru je v zelo slabem stanju in so poprave nujne. Del ceste od Žoprač do Rožeka bodo še v tem letu razprašili. V tej zvezi bo tudi potrebna regulacija Borovnice. KOTMARA VAS Prosvetno društvo „Gorjanci“ v Kot-mari vasi, prav prisrčno vabi na versko igro -.Fatimsko sporočilo”, ki jo priredi pri Plajerju dne 8. julija ob 8. uri zvečer- Igra izhaja iz leta 1917, ko se je prikazala Mati božja trem pastirjem v Fatimi na Portugalskem in je po njih poslala v širni svet svoje sporočilo, da naj sc svet vrne k Bogu, naj dela pokoro in je ^prav posebno priporočala molitev sv. rožnega venca. — Pridite vsi, ki imate saj še malo krščanskega duha v sebi; ne bo Vam žal. GONOVECE Pri nas imamo vedno bolj žalostne slučaje in doživljaje. Dne 19. junija je nagle smrti umrl Miha Hafner, p. d. Hobnar v Gonovccah. Prejšnji dan je opravljal še svoje delo in bil zdrav. Slabotnega smo ga poznali že veČ let sem. Zadnji čas pa je začel bolj hitro hirati. Poklicali so zdravnika, ki se jc trudil, dal mu je več injekcij pa nič ni pomagalo, kljub transfuziji krvi mu ni mogel podaljšati življenja. S sedemšestdesetimi leti jc moral zapustiti svojo domačijo in iti za sinom Karlom, ki je padel v vojski. V lepem številu smo ga spremljali k zadnjemu počitku 21. junija. Pevski zbor mu jc zapel v slovo zadnje žalostinke in g. župnik so se poslovili od svojega farana. Sestrama Mariji in Meti pa naše najiskrenejše sožalje, ko bosta sedaj težko vodili svoje gospodarstvo naprej. BLATO Dvajsetega junija je zapustil našo vas, Srednje Blato, najboljši sosed, dober rojak in priden ter marljiv gospodar. Janez Kristan, p. d. Figove. Leta in leta sem jc trpel za božastjo, kakor mi pravimo, Folatinovo boleznijo. Veliko je trpel radi tega. Telo jc hiralo, slabost ga je mučila. Videl je, da ni za ženitev, zato je živel' sveto in pošteno. Sestra Mic* ka mu je gospodinjila vsa leta in ga zdravila in negovala v bolezni. Dne 26. junija ga je prijel krč. Imel je strašne bolečine. Zdravnik je ugotovil po napovedi IZDELOVANJE BANDAŽ IN ORTOPEDIČNIH PRIPOMOČKOV SPECIALIST ZA ORTOPEDICNE VLOŽKE ZA NOGE Celovet-Klagenfutt, Alter Plalz 30 USTANOVLJENO 1908 TELEFON li-26 ljudi želodčne tvore, ki so se razpočili. Vnetje želodčne mrene je povzročilo hh tro in naglo smrt... Bridko žaluje za njim Figovčeva hiša, posebno Micka, ki ima dosti dela in poleg tega še bolnega brata Franca, kateremu tudi bolnica ni mogla dati trajnega zdravja. Komaj 53 let je bil rajni Janez Kristan Figove star in so ga spremljali sorodniki in sosedje k zadnjemu počitku. Bela krsta nam priča o njegovem dobrem življenju. Belo krsto so mu napravili, tako so sodili ljudje in ljudski glas je božji glas, pravi pregovor, če velja kedaj, potem v tem slučaju. Tako so rekli župnik na grobu ter pristavili: Nosil jc tisto krstno belo obleko do groba. Bil je de-i laven, dober, dober Slovenec in rojak, najboljši sosed. Tih mož, ki je veliko či-tal. Do zadnjega je bil zvest bralec »Našega tednika”. Veliko je prebiral sv. pismo in zadnji čas pripravo na dobro smrt, kakor da bi čutil, da gre nagli in neprcvideni smrti nasproti. Četudi hitro, tako vendar ni umrl nepripravljen. Fi-govčevim naše iskreno sožalje! Naj počiva rajni v miru. TINJE Ko se v spomladi vse obnavlja, zakaj se ne bi enkrat obnovil in olepšal ter pomladil še zvonik naše cerkve? Tako je bilo sklenjeno in že nekaj časa opazujemo — včasih skoraj s strahom — kako sc »sprehajajo” po zvoniku — in sicer na zunanji strani — specialni delavci celovške tvrdke Maierbruggcr. Vzpenjijo se delavci prav do križa na zvoniku, križ je že prepleskan in se sveti kot čisto zlato v žarkih poletnega sonca. Še o nesreči moramo poročati. Ko se je peljal g. župan precej pozno na kresni večer z motornim kolesom proti Tinjam, je mogel na ostrem ovinku šele v poslednjem trenutku opaziti, da so položene preko ceste ostrvi. Ker se tej oviri ni mogel več izogniti,, je zavozil v ostrvi, pri padcu pa je zadobil težje poškodbe na glavi. VLAK CELOVEC—S1NČA VAS Od nedelje 1. julija naprej vozi ob nedeljah in praznikih iz Celovca do Sinče vasi osebni vlak, ki odhaja iz Celovca ob 9.10 in prihaja v Sinčo vas ob 9.49. OPOZORILO! „Naš tednik" je začel (metnih A-nanil A Točnejše podatke s priobčevanjem jlflllilm OZlluslil dobite pri čč. gg. župnikih t Preglejmo žitnice Še samo kratek čas in žetev na naših njivah bo v polnem teku. Dobri pridelki bodo najlepše in najboljše plačilo kmetu za vse njegove skrbi in za vse njegove napore. v Ko pa jc žito požeto in ko je žito omlačeno, pa še ni konec vseh skrbi. Saj sc more zgoditi, da so bili vsi trudi m napori v veliki meri zastonj, ker so škodljivci prišli v kmetovo žitnico in so^ dobre pridelke v veliki meri uničili. Zato mora biti naša velika skrb, da tudi ^ po mlačvi ostanejo naši pridelki ohranjeni m obvarovani vsake škode. ' Ko smo žito omlatili, ne bomo vsega žita takoj prodali. Velik del tudi onega žita, ki smo ga določili za prodajo, bomo prodali šele pozneje. Razen tega moramo imeti v žitnici žito za lastno porabo do prihodnje žetve, predvsem pa moramo skrbeti za dobro in zdravo seme. Vse to žito imamo spravljeno v žitnicah ali v posebnih shrambah ali na podstrešju. Kjerkoli pa imamo to žito spravljeno, povsod bi moralo biti to žito spravljeno tako, da do njega ne morejo priti žitni škodljivci. — Čc pa malo pomislimo, kakšne so naše žitnice in kakšne so naše žitne shrambe, bomo morali ugotoviti, da'so naše shrambe pač take, da nekako vabijo same po sebi, naj^ pridejo v nje žitni škodljivci v. čim večji meri in naj napravijo tam svojo gostijo. ŠKODLJIVCI V ŽITNICI Žitnim shrambam more škodovati ogenj. Zato bi morale biti žitne^ shrambe zavarovane proti ognju z močnimi, z železno pločevino obitimi vrati, kar pa se seveda pri nas zelo redko dogodi. ^ Tudi najboljše žito in tudi najboljše seme se mora pokvariti, ako z njim nepravilno ravnamo, ako vskladiščimo v vrečah ali v debelem kupu sc sveže, ^pte-malo suho in večkrat tudi vlažno žito. Končno pa morejo žitu v veliki meri škodovati razni škodljivci. v_ Med škodljivci jc najbolj nevaren žitni Žižek ali žitni rilčkar (Kornkafcr). Ta napada žitne zaloge v celih trumah, na tisoče in tisoče. Ko pregledujemo bolj Hubert TUMPOLD STEKLO IN PORCELAN Bcljak-Villacli, Gcrbcrgassc 21a Seda/ brusimo z modernimi brusilnimi stroji površno žitna skladišča, bomo vsi veseli večkrat ugotovili, da v njih ni tega najhujšega žitnega škodljivca. Toda prevarali smo sami sebe, oziroma je nas prc varil žitni hrošček, ki se razvija v notranjosti žitnega zrna. Mali hrošček je dolg _ 3 do 4 mm m spada v skupino rilčkarjev. Po ^barvi je temnorjav ali tudi skoraj cisto crn. Spoznamo ga pa lahko po velikem vratnem ščitu, ki je skoraj tako velik kakor krili. Samica žitnega hroseka zvrta s. svojim rilčkom v žitno zrno luknjico in nato zleže v vsako tako navrtano zrno po eno jajčece, luknjico pa zapre, nekako zalepi, s posebno snovjo, ki jo izloča. Skupno zleže ena samica okrog 100 do 200 ^jajčec v ravno toliko žitnih zrn. Iz jajceca se zleže v notranjosti žitnega zrna ličinka, ki nato požre vso notranjo vsebino žitnega zrna. Ko m vec hrane, se ličinka zabubi v zrnu. Iz bube se razvije hrošček, ki prevrta v luskino zrna luknjico in pride na prosto. Tam si takoj spet samica poišče novo, zdravo zrno in začne z novim zaleganjem jajčec. v, . Škoda, ki jo tako napravi žitni hrošček, je dvojna. Ko žre ličinka notranji 'del zrna, se zmanjšuje tako vedno bolj teža žita, ker izginja njegov najboljši sestavni del. Razen tega pa vsrkava močnati del žitnega zrna vlažne snovi,_ ki jih izloča ličinka in žito začne plcsniti. Red in snaga Iz prednjega opisa žitnega hrošča vidimo, kako silno hitro sc ta žitni škodljivec razmnožuje. To silno hitro razmnoževanje pa nas tudi opominja na veliko nevarnost, ki jo prinaša ta hrošček našim žitnicam ter nas tako opozarja na čim večjo previdnost in na skrbno zatiranje tega velikega škodljivca 'naših žitnih zalog. v. . Ravno sedaj, ko so žitnice večinoma že skoraj prazne, pa je najpnpravnejsi čas pa tudi nujna zapoved, da vse žitnice temeljito, pa res temeljito pregledamo, očistimo in razkužimo. Predpogoj uspešnemu zatiranju žitnega rilčkarja pa je čim večja snaga^ v prostorih, kjer imamo spravljeno žito. Žito imamo večkrat spravljeno na podstrešju ali v prostorih, kjer je polno tramovja. V tem tramovju in v deskah so nastale tfekom let velike razpoke in velike špranje. V te špranje in razpoke Pada žitno zrnje in tu je nato najboljše zavetišče za žitnega rilčkarja in njegove ličinke- Ko smo pospravili žito iz žitnic, moramo nato žitni prostor čim bolj skrbno očistiti. Pri tem moramo paziti zlasti na to, da smo odstranili staro žito iz vseh kotov, iz vseh razpok in iz vseh špranj na podu žitnice in na tramovju. Vse te razpoke poizkušajmo nato zamašiti, zamažemo jih s kitom ali s cementom. ' Razkužimo žitnice! Ko smo tako našo žitnico skrbno pregledali jn očistili, vzamemo 10%-no gro-dylovo raztopino (na en del grodyla devet delov vode) ter vse stene, strop in pod shrambe prevlečemo s to raztopino. Še boljše in bolj priporočljivo je, če vzamemo navadno sadno škropilnico. S to škropilnico nato poškropimo najprcjc strop, nato vse stene in tramovje ter končno še pod. Delo pri škropljenju pa moramo res opraviti čim bolj skrbno, da poškropimo tudi vse špranje, kote in^raz-pokc, kjer bi sc mogel skrivati žitni hrošček. Sredstvo grodyl dobimo pri zadrugah in tudi v nekaterih trgovinah s kmetijskimi potrebščinami. Stanc pa en liter tega sredstva šil. 15.80. Ako smo pri pregledu žitne shrambe našli tega žitnega škodljivca, ga moramo takoj začeti zatirati. Zato v tem slučaju priporočamo DDT preparat (—sredstvo) Geigy 33, ki pa dobimo v obliki praska ali pa kot škropivo. ^ Za razkuženje shrambe same priporočamo škropivo Geigy 33, ki ga s primerno pripravo za škropljenje razpršimo na vse dele žitne shrambe. Da to sredstvo res temeljito učinkuje, je važno, da porabimo na vsak kvadratni meter poškropljene _ površine dva grama omenjenega škropiva. Ako škropimo torej z 1%-no raztopino tega sredstva, porabimo na vsak kvadratni meter površine shrambe 200 kubičnih centimetrov (—Vr. litra) raztopine. En kilogram tega sredstva zadostuje za temeljito škropljenje 500 kvadratnih metrov površine in en kilogram tega sredstva stane 94 šilingov. Hrošč je v žitu Ako pa smo ugotovili žitnega rilčkarja v žitni shrambi, v kateri imamo še žito, bomo najpreje zavarovali še zdravo žito. Za to zadostuje, ako napravimo okrog zdravega žita iz praška „Geigy 33" od 3 do 4 cm široke in pa do ^3 cm visoke črte. Te zapreke onemogočajo hrošču, da bi prišel do‘ zdravega in še neokuženega žita. Ako pa je v žitu že žitni rilčkar, moramo tako žito temeljito premešati s sredstvom Geigy 33 in sicer s praškom. Vzamemo pa pri tem na 1000 kg žita 1 kg praška „Geigy 33". En kilogram tega praška stane 19 šilingov. Pri tem pa moramo omeniti, da ni pri uporabi tega sredstva pri žitu, ki jc namenjeno za krmo ali za seme, nobene omejitve. Ako pa bi hoteli s tem sredstvom razkužiti oljna semena in že gotova živila (moka, testenine), ki so določena za prchiano ljudi, moramo vedeti, da jc to prepovedano, ker so taka živila nato zdravju škodljiva. . .. Večkrat pridejo posamezni hroseki ali pa ličinke tega hroščka v naše žitne shrambe tako, da spravimo v naših shrambah tuje vreče iz mlinov m tujih žitnih skladišč. Zato si moramo zapomniti, da teh vreč ne smemo nikdar spraviti v naših žitnih shrambah. Te vreče smemo imeti le tam, Icamor ^ nikdar ne pride žito* Ako smo p«i naso^zitnosrnam-bo temeljito pregledali in očistili, bomo tudi letos brez skrbi v njo spravili nove žitne pridelke. Žito jc eden najdnagoccncjših' naših pridelkov, saj nam daje vsakdanji kruh. Zato moramo skrbno paziti, da se nam ta najdragocenejši pridelek ne pokvari in da ga nam ne uničijo razni škodljivci. Zato pa tudi večkrat preglejmo naše zaloge žita in zaloge moke, če se ni mogoče tja vgnezdil škodljivec. Imejmo v žitnih shrambah čim večji red in skrbimo tam za čim večjo snago. Ako pa bi se kljub vsemu temu le pojavil v shrambi žitni rilčkar, začnimo takoj z zatiranjem. Mislimo pri vsem tem na to, da je ravno tako važno ^ ohraniti zdrave žitne zaloge' kakor je vazno zagotoviti si dobro žitno letino. ODPORNE ŠOLSKE KLOPI Klopi občinskih šol v Wilmette so zdaj prevlečene s posebno plastično snovjo, takoimenovano „melmac‘, ki jo izdeluje Ameriška cianamidna družba v New Yorku; ta snov ni samo odporna proti črnil mm in drugim madežem, ampak se po njej tudi ne more praskati ali rezljati. brezplačno Vam bomo dti* 4. in 5. julija 1951 Nakup in prodaja: STAREGA ŽELEZA UPORABNEGA ŽELEZA KOVIN KOSTI POKAZALI DELO STAREGA PAPIRJA CUNJ MESSERSCHMITT-ŠIVALNIH STROJEV i’~r£ar Od sobote, dne 30. junija vsak dan CELOVEC-KLAGENFURT KONCERT *.-M AI-STR A5SE 47 J>L$S IN KABARET 31 o v NA AafVaref-program GODBA: OSKAR SCHMAL cAdLeit-nrtu NAJEMNIK: M U. L. B £ K E S Sdileppe piiio - tekoče hranil«! Ze nad 250 let kupuiemo uaiboliše sladkorčke — bonbone — kolačke in sveče ILrrpHiiUVi 2 E H R E R Kupimo vsako količino čebelnega voska ali pa ga zamenjamo za najboljše pristne satnice. kniarna in slaMičarna NAVUM K O STA CELOVEC-KLAGENFURT, lO.-Oktober-Str. 20, Tel.*7~16 Tahi na svoio izborno kaio, najugodnejše slaščice in sladoled Uje kuftujeie msi ijudfe v Belaku? Biti lepo oblečen, je zadeva osebnega ponosa. ,,Obleka naredi človeka", pravi star, lep pregovor, ki pa ima v sebi tudi dokaj vsebine. Zlasti mladina je tista, ki stremi po lepi zunanjosti. To je povsem pravilno in lepo. Mladost in pomlad sta dva pojma, ki osvežujeta celotno človeštvo. Star človek z mladim srcem in svežim duhom je kljub svojim letom nadvse blizu prijetni lepoti vsakdanjega življenja, če to lepoto gleda iz veselega, živahnega stališča. In kaj pravzaprav je, optično gledano, tista čudovita točka, kjer oko in^ srce povesta: „Ta mi ugaja, ta mi je všeč, tega bi rada imela, to bi hotel ljubiti ... Ta čudovita prikazen je lepa* obleka ... Lepa obleka napravi sočloveka simpatičnega, če tudi drugače ne bi mogel biti. Lepa obleka povdari tudi človekovo notranjost, če izbira po okusu in izvirnosti. Lepa zunanjost je tisto, kar vsakomur prinaša prednosti, kajti vsako oko sodi najprej po prvem vtisku. In tega napravi lepa obleka. Danes smo našim čitateljem hoteli povedati pa še nekaj drugega. Pod tem člankom naj pogledajo objave manufak-turnih tvrdk iz Beljaka. To so podjetjia, ki po svoji dejavnosti in kakovosti njih blaga zaslužijo vse priznanje. I o so obla-čilnicc, v katerih se vsak, tudi tisti, ki slabo zasluži, more dobro^lcpo obleci, l e tvrdke zaslužijo vse naše priznanje in tega hočemo na tem mestu posredovati našemu čitateljskemu krogu. Resna in dobromisleča beseda našim čitateljem: Manufakturne trgovine, katerih oglase si oglejte spodaj, so bistven del vsega našega skupnega hotenja in dejanja. _ Tc tvrdke, ki žrtvujejo denar, ko pri nas oglašujejo, pomagajo bistveno našemu listu, da ta zamore Vam, dragi čitatclji nuditi v nezmanjšani obliki in obsegu tisto, kar si Vi želite, da namreč Vaš „Naš tednik*1 kljub težkim časom in visokim cenam more še vnaprej izhajati na sedanjem obsegu. Iz tega sledi, da so tvrdke, ki pri nas oglašujejo, tako Vaš kot naš prijatelj, kateremu moramo biti hvaležni. Radi tega Vas prosimo, dragi čitatclji, prijatelji in sotrudniki, kupujte v prvi vrsti pri tvrdkah, ki pri nas oglašujejo in so Vam znane iz našega lista. Pa še to bi Vas prosili: povejte, ko stopite v eno izmed podjetij, ki stoje z nami in z Vami, da ste iz našega čitatcljskega kroga. Veseli bodo, šli Vam bodo na roko in napravili boste s tem uslugo nam, njim in sebi. J** K A i VAM NUDIMO ZA POLETJE! ZA GOSPODE: - Štajerska narodna obleka — — Modna obleka — — — “ Športni sako — -— — Delavske dolge hlače — — — Podeželske kratke platnene hlače Žametaste hlače _ — — — — Volnene kasha hlače, dolge — — Amerayon idealife letne hlače, dolge — — — — — - - Modna srajca, v vseh barvah - -Polo-srajca — — — — Svilena trikot srajca — 335.40 Letne moške nogavice — 564.— Dokolenke in sukanca — 266.— Spodnje hlače — — — 58.— Kopalne hlače — _— — 64.40 Amcravon blago 13.0 cm za 136.50 obleke in kostume — — 13V,() ZA DAME: 206.— Krasne poletne obleke — — 45.75 Polo bluze v vseh barvah — 28,— Platnena obšivena krila — _ 42.10 — 6.10 — 11.20 — 11.45 od 15.65 119.— 104.— 28.60 25.— Spodnje obleke — — — — Stezniki — — — — — — Hlačke — — — — - Garniture perila — — — — Svilene nogavice — — — — KS dokolenke — — — — — Naglavne rute — — — — — Predpasniki — — — — — Kopalne obleke — — — od Kopalne obleke, dvodelne — — Mousolin — — — — — °d Amerayon vseh modnih barv 115 cm širok — —. — — 28.— 7.80 7.80 25.25 11.90 8.20 9.90 15.— 56.65 39.— 13.90 68.60 ZA OTROKE: Hlače za dečke, kratke 7 — Nickv-pulovcr, dolgi rokavi, vse velikosti — — — Srajčke za deklice — — — Gharmeusc-spodnje obleke — Otroške obleke — — — — — 2".— — 28 — — 7.40 — 12.45 — 26.— To /e samo nekaj primerov. Naših 27 izložb Vam pokaže vse, kar si že dolgo želite! DOBER NAKUP KAKOR VEDNO V Ljudski trgovski hiši D1ETMAR WARMUTH & C©., beljak - v.LLAt«, HauptplaU 22 Rjuha 150 cm široka — — — S. 26. Posteljna tkanina v pristnih ^ barvah 120 cm šir. — —- — S. 21.— Posteljna tkanina v pristnih barvah 130 cm šir. — — — S. 25. Atlas-gradl 120 cm šir. — — S. 2". Inlet, rožnat 120 cm šir. — — Š. 25.— Nadalje dobite pri nas: Tkanine in Sifoni 80 cm šir. Š. II.—, 11.50, 12.50. 13.50 Blago za obleke in predpasnike 80 cm šir. — — — — — S. L’.30 Pisano blago za predpasnike 80 cm šir. — — — — — Š. 15.50 »VJSTRA« blago za poletne obleke-dečve in predpasnike bogati izbiri 80 cm šir. Š. 13, t4, 15 Pregrinjala 80 cm šir. v lepih vzorcih —v — — Pregrinjala 120 cm šir. v bogati izbiri — — — Surovo blago 86 cm šir. — Blago za srajce in perilo enobarvno 80 cm šir. — Blago za srajce črtkano v lepih vzorcih 80 cm šir. Crepp brisače 30 cm šir. Huck brisače — S. 23.— — S. 7.50 — S. 12.50 - S. 14.— mir. S. 15.— mtr. S. 9.— v bogati izbiri 80 Poletne obleke od S. 98.50 navzgor — Kopalne potrebščine — plašče iz balonske svile za dame in gospode — Damsko, ugodnih cenah — Moške obleke in Ulster po zelo ugodnih cenah Domače brisače (Blauhandt.) mtr. S. 11 — Satin za odeje 140 cm šir. v štirih barvah — — — — ^ Clolh /n podlogo 140 cm šir. v štirih barvah — — — — S. 22.— Blago za kuhinjske brisače po metru — — — — — Ti. 12. Clotb-prešitc odeje z belo vato, ročno delo — — samo S 20j. Tiger odeje — — — — samo Š. 39.— moško in otroško perilo po šc vedno Pošiljamo tudi po pošiii!! Trgovska hiša ffiprmanefe Beljak - ViSlach, Rathausgasse 6 RADLMAVR Beljak-Villach, Postgasse 3 PREPROGE, PREGRINJALA, BLAGO ZA POHIŠTVO, POSTELJNINA IN NAMIZNI PRTI V srcu ffieljafia V naši TRGOVSKI HIŠI THOMASSER Beljak-Villach', Wiedmanngassc 33 dobite vse najbolj praktične potrebščine in damsko, moško ter otroško perilo. Na zalogi imamo otroške vozičke zelo poceni TRGOVSKA HIŠA SAMONIG V I L L A C H VO0AU w*iS80RiACMGa!!I NA SAMONI6-VOGALU AMERIŠKA POMOČ PROTI KOBILICAM Iranski minister za kmetijstvo Hassan Ali Farmand jc poslal ameriškemu veleposlaniku v Perziji Hcnry A. Gradyu pi* smo, v katerem mu izreka toplo zahvalo za pomoč, ki so jo Združene države nudile Perziji v borbi proti kobilicam. Ameriški entomolog (== strokovnjak za žuželke) 'William W. Mabcc, ki jc vodil borbo proti kobilicam, je v poročilu, ki ga jc poslal oddelku za tehnično sodelovanje pri ameriškem zunanjem ministrstvu, dejal, da so z uspešno borbo proti tem škodljivim žuželkam rešili 53.715 juter posevka v 18 različnih krajih. ČASOPISNI PAPIR Odbor za papir mednarodne konference za surovine priporoča, haj bi dobavili sledeče količine časopisnega papir; ja in sicer: Grčiji 1.500 in Jugoslaviji 2.000 ton, razen tega še 2.400 ton Indiji, 650 Malaji in Singapurju, 500 Pakistanu in 2.500 ton Filipinom. V minulem mesecu je ta odbor predlagal, naj bi nujno dobavili 3.000 ton Časopisnega papirja Franciji, in sicer i^ Združenih držav in Kanade. Ameriške in kanadske tovarne papirja bodo dobavile tudi ostalim državam omenjene količine časopisnega papirja. Hiša perila K E I M E L Beljak-Villach, poleg ..Autobahnhofa'1 prinaša: • , ... Moške kratke novice z elastiko, cista volna Moške triko-srajce (7,ipp)^ — — Moške dolge spodnje hlače — — —■ — Moške srajce »Glorietle« in »Hammerle« od Brisače frotirke od — — — ' Čista volna 10 d kg. — — — T — Rute iz umetne volne — — — ~ ' , — Flanelaste rjuhe — — —_ —, — ~ — Damske garniture perila, srajca in hlačke Svilene nogavice — — — — — Damske kratke nogavice z elastiko — — Damske hlačke — 9.30 __ _ 38.80 — — 19.50 — — 57.70 — — 9.20 _ - 15- — — 12.80 — — 60.80 — — 28.80 — — 13.60 — — 8,— KE1MEL KEIMEL KEINEL 9. in še veliko drugega, vse v najboljši kakovosti. PRIDITE K NAM NEOBVEZNO, NE DA BI MORALI KUPITI! KEIMEL VODILNA STROKOVNA TRGOVINA ZA; preproge, tekače, prcdpostcljnikc, linolej, povoščeno platno, Nvlon-oblogc, zavese, okenska pregrinjala, blago za pohištvo, namizna pregrinjala, brisače, volnene in prešite odeje, posteljnino, 1 žimnice BELJAK-VILLACH, Ledei ergasse 12, Tel, 49-81 I ist. izhaja vsako sredo. — Naroča se pod naslovom »Naš tednik*, Celovec, Viktringer Ring 26. —\ ... ' n ' i/d iiateli Narodni sw:t koroških Slovencev. — Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Irank. Celovec. \ iktrmper Ring J/'U‘ J J Telefonska številka uredništva in uprave 4»->8. — Postni eekoMii urad Geiui mesečno 3 šil Ring 26. — Tisk: »Cai iniliin*, ( elovec, Vblkermarkler Ring 25 štev. 69.795.