I Glas zaveznikov uton.st. im Informacijski dneonik A 1. S. ce„.3ur. mudim pomiim TRST, četrtek 31. januarja 1946 UREDNIŠTVO s Via S. PeiHco 12 • Telefon st 98854 In 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona); trgovski I* 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni ln pravni oglasi X* 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) I* 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. L, Societa peT la PubbllcitA ln Italla, Trst. via Silvio Pelllco št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. bretton WOODS VVashlngton, 31. Januarja Severnoameriško zunanje mi. n*strstvo je podalo te dni izjavo, ! kateri pravi, da Je vlada Zdru-zenlh drtav povabila vse članice m-dnarodnega denarnega fonda ln modnarodne banke za obnovo, do 88 Udeleže prvega zasedanja travnega odbora, ki bo 8. marca ^llmlngton Islandu. To zase-anJe, na katerem bodo dokončno °rmlrali obe ustanovi, jg mogoče paradi tega, ker je Bretton Wood-11 d°govor podpisalo zadostno stevll0 držav. na^Ve <"’Ianlce mednarodnega de-, nega fonda in mednarodne ban-®° Abjslnlja Belgija, BoUvija, g azll, Češkoslovaška, Čile, San °ming0, Egipt, Ekvador, Filipini, du r'C^a' Gf&J®* Guatemala, Hon-j **•> Indija, Irak, Iran, Islandija, , uSosiavjJa, Kanada, Kitajska, Ko. - ^kija, (le članica fonda, ne pa s« ^ ke)- Kostarika, Cuba, Luk-ve^bUrgr’ Meh!ka> Nizozemska, Nor. Juž ParazvaJ' Peru- Poljska, ka ^?afri®ka zveza, Urugvaj, Vell-rltanija in Združene države. °t opazovalke so povabili na 8,Se an^e naslednje države: Av. Miljo, Dansko, Haiti, Liberijo, Sni aragruo> Novi Zeland, Panamo, Vador, Sovjetsko zvezo in Veselo. tJNRRA in Morgan Washington, 31. januarja j Glavni ravnatelj ustanove UN-fek IR;rber*' E- Uehman je v to-Zve^er naznanil, da so gene-d sir Fredierioka Morgana potr-v ^ načelnika ustanove UNRRA ln da bo v najkrajšem T* Prevzel svojo posle. Jj>lan Je v svoji Izjavi omenil ■n. v , 8iao' W ga je poslal Morgan 'la pravi: »Zavedam se; bba nekatere moje besede ne' da bl lahko izpostavile meda , tu0 nastal 2. januarja, ko so da Je general Morgan na v ^ni konfeienol v Frankfurtu '^s t Voru na neka vprašanja tajno Organizacijo za na-J® zidovsko gibanje v Evropi in kl imajo USD PEHZIIO IN SSSR Spor ostane na dnevnem redu Jasne izjave ministra Kevina LONDON, 31. jaguarja. — Perzijsko vprašanje je predstavljalo včeraj najpomembnejši dogodek v Londonu. Po štiridesetih urah Sasa, ki so ga imeli Slani varnostnega sveta za preuSevanje tega vprašanja, je svet po štiriurni razpravi sprejel soglasen sklep, kakor ga je predlagal britanski zunanji minister Bevin. Voditelj perzijskega odposlanstva je v začetku zasedanja izjavil, da je Perzija pripravljena zaoeti neposredna pogajanja s Sdvjetsko zvezo vendar pa pod nadzorstvom varnostnega sveta. Perzijska vlada je izrazila ieljo, da bi svet kljub neposrednim poga-jan jem razpravljal o stvari, ker bi pogajanja morda ne uspela. Perzijski ministrski predsednik je zanikoval, da bi bila pogajanja med obema državama le v teku. Izjavil je, da je Perzija sicer le dvakrat predlagala, da bi poslala svoje predstavnike v Moskvo, da pa je bila vedno odbita in da ni bilo nobenega razgovora, ki bi imel namen reSiti spor. Not, let sta jih. izmenjali obe vladi, ni mogoče imeti za pogajanja. Ministrski predsednik je znova izrazil svoje prepričanje; da je imela Perzija pravico, da je spor pred-lolila varnostnemu svetu. Dejal je «Varnostni svet ne more in ne sme odklanjati razprave o sporu. Vendar pa smo z ozirom im ponudbo, kl jo je na zadnjem zasedanju stavila sovjetska delegacija, pripravljeni udeležiti se neposrednih pogajanj, če nam bo to nasvetoval varnostni svet. Pogajanja morajo biti pod varstvom sveta, ki mora biti o njih na tekočem. V nobenem primeru pa nismo pripravljeni dovoliti, da bi vprašanje odtegnili nadzorstvu varnostnega sveta. Vilinski nasprotuje Voditelj sovjetske delegacije Višinski je izjavil, da nasprotuje kakršni koli obliki nadzorstva nad pogajanji med obema državama s strani organizacije Združenih narodov. Voditelj ameriškega zastopstva Edtvard Stettinius je nato predlagal kompromisno rešitev. Njegov nasvet so podprle tudi Kitajska, Francija in Poljska. Stettinius je predlagal, da sc svet sicer ne more odreči odgovornosti za razpravo o tem vprašanju, vendar ni nujno, da bi moralo biti vprašanje stalno vključeno v dnevni red varnostne-ga sveta. Svet mora biti le poučen o napredovanju pogajanj, obe stranki pa se iahko svobodno pogajata, dokler ne bosta dosegli zadovoljive rešitve, ki bo v skladu s pravičnostjo. Približno enako se je izrazil tudi Bidault. DON JDAN M PORTUGALSKO Losanne, 31. januarja »United Press, ln «Reuter» poročata, da so uradni svetovalci Don Juana v torek naznanili, da bo pretendent na španski prestol koncem tega tedna z letalom odpotoval preko Londona v Lizbono, da poizkusi vzpostaviti špansko monarhijo. »United Press, poroča, da so svetovalci Izjavili, da se bo Don Juan po prihodu v London sestal s svojim tajnikom Ramonom Padlllo, ki je imel pred kratkim v Madridu razgovore z generalom Francom. Z njim bo nadaljeval pot na Portugalsko. Po vesteh »United Pressa. je britanska vlada dala ministrskemu predsedniku republikanske vlade v izgnanstvu dr. Jose G1--ralu, ki se zdaj zadržuje v New Yorku dovoljenje, da lahko z letalom preko Londona potuje na Portugalsko. KURILI IN SAHALIN Washington, 31. januarja Poročevalec zunanjega ministrstva Je Izjavil, da zaenkrat ne bodo objavili določb jaltskega sporazuma, po katerih bl Sovjetska zveza ponovno dobila Kurdske otoke ln polovico SaJhalina. Poročevalec je dodal, da je zunanji minister Bymes o tem razpravljal s predsednikom Trumanom. Sporazumeli so se, da je ne-prikladno objaviti sporazuma, ne da bi prej predložili vprašanje vladama Velike Britanije in Sovjetske zveze. Potrjujejo, da je Byr-nes v tem pogledu že navezal stike z Imenovanima vladama. ODLIKOVANI PATRIARH Moskva, 31. januarja V zahvalo za delo, ki ga je opravljal med vojno v bolnišnicah in za nove kirurgi'ne postopke, kl jih je uvedel za ravnanje z ranami, je dobil patriarh ruske pravoslavne cerkve Tam boj Vasenjetskl nagrado «Stalln» za zdravilstvo. ELEONOR ROOSEVELT Fredaednl* a ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji ne soglaša s predlogom jugoslovanskega odr pcslanca v socialnem ln kulturnem odboru organizacije ZN, da bl bilo treba beguncem ustaviti pomoč. vio stori tiste ukrep*, ki jih je Imela za potrebne za zavarovanje svojih podložnikov in za vzdrževanje reda. Toda — kot je Višinski sam priznal — ukaz sovjetskega vrhovnega poveljstva je to one. mo go čil. O čem naj se pogajamo O dem naj se potem prav za prouči pogajamo — se je nato vprašal Bevin — oe je pogodba v tein „ , , pogledu popolnoma jasna T Dejal Besedo je nato povzel britanski je, da Perzija po njegovem mnenju zunanji minister Bevin. Dejal je, du se je spor pojavil pri izvajam ju pogodbe, katere podpisnica je tudi Britanija. Dobesedno je navedel bistveni olen pogodbe. Po tem cle- zahteva, da, se pogodba tod no izpolnjuje in da dovolijo vladnim zastopnikom, da izvršujejo svoje naloge. Sovjetskega zastopnika je Bevin nato z najprijaznejšim gla- potoe žepe de- 'la Morgan je kesneje trdil, slabe razumeli. BUTIKA IRSKE * Valera v torek ^fdnik Ram0n ? med drugim deS*’ vkaterem %e Irske danes ni ;J2 Valera je izjavil, da bodo spet Rezali stike s celino. Dejal pa Jo, 'n? );reba evropskim, narodom po. •U114- da je Irska v vseh pogledih i hena država. Izrazil je željo, j ‘ Irski priključili vseh šest gro lij Verne Irske- DeJal Je: «Ko v brizn&li pravice irskega naro-jh°tramo priznati, da Je Veli-W l Ja naS naj bližji sosed. ';011,V lenl smo sodelovati z njo, :r>av,°r Blenim°, da je takšno so-1 Potrebno. V svojem predlogu pravi senator Tydinge: «Predsednika je treba prositi in ga pooblastiti, da povabi vlade vseh držav, na) pošljejo svoje zastopnike na konferenco, ki bi imela namen, da pride med državami do sporazuma, da bi do leta 1950 razorožile vse svoje kopne, pomorske in letalsko eile. Izjemo bi tvorile s primernim orožjem oborožene zasedbene vete, ki bi ostale toliko časa, kolikor bo Potrebno za ureditev razmer v pre-niaganih in zasedenih državah (na-tir?0' ki J° J® naložila končana ;n“J. Poleg teh oboroženih sil naj bi ostale tudi tiste, ki bi bile pod izključno jurisdiiccijo varnostnega sveta Združenih narodv in omejeno število z lahkim orožjem oboroženih det, ki so potrebne za vzdrževanje zakonitosti in reda v posameznih državah. Za dosego razorožitve bi bilo potrebno takoj prepovedati izdelovanje, prodajo in posest kakršnega koli orožja, vojnega materiala (n streliva. Poleg tega je treba ustanoviti mednarodni nadzorstveni organ, ki bo po uradni dolžnosti skrbel, da bodo vse države na svetu natančno izpolnjevale določbe te svetovne razor ožitves. Ce obstoji liga 1 z&Z narodov. ki so Jo ustano-ll! , peJevanJe miru med na-8, jy ’a b° ustanovila organiza-;va«]a 0 ta mlr zagotovila ter e stro^’ 8 katerim bo mo-'8 bačZ med narodl rešiti na ?.e pa 8 strahom, bomo ? ga^Jo_PQdprli». IfefA.zveza m ^EDRA JAPONSKE «• Januarja ministrstvo Združenih via?0* HVU°' da Je JSirti a podcrtala, da ne zasedbenih cet na vati °p^-lf,Pianilei obvesani sposto- som vprašal: zAll moremo perzijski u 160 auPorenost in t hiJ8 h pustiti presoji kot n. Pr. pr£lVame vPrai™Ja’ sil in krajevne JSSj °'™r°*enih dejal, da je bil nemlT' - * ko je Višinski izjam} J?* en’ vlada, misli da j^mt lioije v Aserbejdlanu za ■ vanje reda zadostno, ker ima TX*~ pogodbi pač le perzijska vlada pravico. da to presoja in nihče drugi. Bevin je nato dejal, kako zelo je Velika Britanija hvaležna perzijski vladi, ker je stavila zaveznikom v najkritionejsem trenutku vojne na razpolago ozemlje, prebivalstvo prometne poti. Bevin se je nato dotaknil vprašanja, ali j« bila perzijska neodvisnost dejansko ogrožena ali ne. Dejal je, da se je perzijska vlada odločila, ko so se v Aserbejdianu pojavile težave v pogledu reda, ki so bile popolnoma enake težavam, kakršne so se pojavile pod Rusijo leta 1911,, da v obsegu svojih pra- vladi to odrekati t» Bevin je nato izjavil ,da Velika Britanija in Združene države v svojih odgovorih Sovjetski zvezi nista sovjetskega odgovora mogli imeti niti za zadovoljivega niti za dokončnega. Veliki Britaniji st zdi ta spor kot živčna vojna in kot primer Litvinove trlitve, ki jo navaja perzijska vlada in ki označuje to kot enega izmed znakov napada. Bevin je dejal, da je prepričan, da bi pomenilo veliko dobroto za svetovni mir, če bl ta spor odstranili. Prosil je tudi sovjetsko vlado, naj obdrži to vprašanje na dnevnem redu. Podčrtal je, da so Sovjetska zveza, Združene države in Velika Britanija velike eile in da pri pogajanjih odločuje sila. Dejal je, da je prejrrioan, da bi bU zelo zadovoljen, oe bi majhen narod, s katerim bi bila njegova vlada z vso svojo silo v sporu ali v nesporazum bv, lahko užival podporo sveta. ATOMSKI POIZKUSI NA PACIFIKU Washington, 31. januarja Ameriški zunanji minister James Bymes je na tiskovni konferenci izjavil, da se strinja s predsednikom Trumanom, naj bi dva najst članov koml/ilje za atomsko silo pri organizaciji Združenih narodov povabili, da prisostvujejo poskusu bombardiranja vojnih ladij na Pacifiku z atomsko bombo. Poizkusi, kl bodo maja pri Mar-ahalskih otokih, bodo ostali v naj-večjl tajnosti. Izide bodo lahko objavili te z dovoljenjem ameriškega vojnega ln mornariškega nvlnl-tftratva. WHhelm Pieck je podal uradno Izjavo, da je treba na sovjetskem področju neglede na razvoj v zahodni Nemčiji doseči združitev strank. To je omenil v govoru, kl ga je imel v Jeni in ki ga je prenašal tudi berlinski radio. V teku govora je dejal tudi: »Čeprav moramo ukreniti vse, kar Je v naši moči, da ustanovimo v vsej državi enotno stranko delavcev, se zavedamo, da bomo morali premostiti še mnogo ovir, preden bomo to dosegli. Ce ne bomo zdaj premagali vseh težkoč, se bomo morali zado-voljtl s tem, da bomo uresničili združitev najprej samo v enem področju. • Ta Izjava je v popolnem nasprotju z Izjavo berlinskih socialno demokratičnih voditeljev, ki so javno in ob priliki pogajanj s komunisti pojasnili, da združitve na njihovem področju ne morejo uresničiti brez odobritve svobodno izvoljenega strankinega kongresa. Združitev ne bi pomenila večje enotnosti, marveč razcep socialno demokratične stranke. V omenjenem govoru je Pieck ostro napadel tudi socialdemokrata dr. Kurta Schumacherja ter ga celo obdolžil, da Je »hotel ustvariti razdor med Sovjetsko zvezo na eni ln britansko ter ameriško vlado na drugi strani*. Pieck J« ob zaključku govora pozval »zavezniško velesile*, naj skušajo razumeti razloge komunistov in naj zagovarjajo j radi pomanjkanja poštnih zvez še to združitev. j ni. Ker Imajo tam za zmagovalce Iz Frankfurta poročajo, da lev!- I socialne demokrate, ne pričakujejo čarske stranke domnevajo, da se bo večji del volivcev pri glavnih volitvah Izjavil za krščansko sociali- MADŽARSKA REPUBLIKA Budimpešta, 31. januarja Radio Budimpešta javlja, da je včeraj madžarska skupščina odobrila načrt zakona, po katerem bo Madžarska proglašena za republiko. PODBŽAVLJENJE PREMOGOVNIKOV London, 31. januarja Včeraj zvečer je britanska zbornica s 359 glasovi proti 184 odbila predlog konservativcev, ki so predlagali zavrnitev vladnega načrta za podr-žavijenje premogovne industrije. V španski dvorani praškega grada Hradčany je bila svečana promocija predsednika Češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša za častnega doktorja prava praške Karlove univerze. Promotor dr. Krčmar je v latinščini pozdravil predsednika republike, na kar je govoril rektor univerze dr. J. Belehra-dek in za njim dekan pravne fakultete dr. Matejka. Na vse te govore je predsednik republike odgovoril s široko zasnovano obrazložitvijo svetovne krize, kontinuitete prava in novega revolucionarnega prava. Prav tako kot pri otvoritvi začasne Narodne skupščine je tudi tu — pr?d učenim svetom — obrazložil problematiko današnje dobe in ponovno postavil vprašanje, kakšen zgodovinski smisel imajo najnovejši dogodki in kaj pomenijo. Poudaril je, da je dolžnost delovati v duhu evropske poli- —__________________ tike, kajti nova in najnovejša žrtve, skrbeli pa bomo, da bodo I z9°dovina postaja vedno bolj tisoč volivcev še ni opredelilo zz nobeno stranko, ali pa so s« izjavili za manjše stranke. Socialdemokratski voditelj ln bavarski ministrski predsednik dr. Wllliam Hoeger ter tajnik bavarske komunistične stranke Bruno Goldhammer sta opozorila, da so bile pretekle volitve omejene le na manjše kraje Jn izjavila, da bodo v večjih mestih levičarske stranke dosegle boljše uspehe. Izidov volitev Iz Wurttemberške, kl je večinoma protestantska, z kolikor mogoče pravlčnp porazdeljene.* Vlada je nato dobila s 514 proti 51 glasovom zaupnico. Domnevajo, da je vlada na zadnji seji sklenila, da bo za nekatere prestopke v pogledu prehrane uvedla smrtno kazen. Dasl je skupščina z odobravanjem sprejela na znanje Gouinov račrt, je bilo vendar videti, da foslancl ljudskega republ'kanslcega gibanja niso z odobravanjem sprejeli napovedi podržavi jen ja raznih industrij. Gouinov zunanje politični program razlagajo kot zmago' umirjenosti v vladi treh strank. Komunisti so se morali odpovedati eni izmed svojih največjih želja. Zdi se, da vlada oe misli hiteti s prelomom odnošajev s Španijo in da bo nadaljevala pot zavezništva z Veliko Britanijo, ki jo je komunistični tisk doslej obtoževal, da je naklonjena protikomunistični koaliciji. Stališče do internacionalizacije Porurja Je ostalo nespremenjeno. Po Parizu ln podeželju se nalepljeni lepaki, ki naznanjajo ustanovitev nove konservativne stranke, kl jo Imenujejo »svobodno republikansko stranko*. Predstavlja prvi poizkus organizirane opozicije proti koaliciji komunistov, socialistov In naprednih katolikov. Nova stranka zahteva sestavo močne vlade, kl ne hi bila odvisna od tujih vplivov, svobodo vesti, poučevanja, tiska ln proizvodnje, vzpostavitev socialnih pravic za delavce ln reforme v poljedelstvu ter v Industriji. Pravijo, da je z novo stranko zelo tesno povezan ministrski predsednik v času francoske krize leta 1941 Paul Reynaud. Lepaki obtožujejo tri glavne stranke, da so »monopolizirale oblast*. stično zvezo, čeprav se doslej 660 večjih sprememb končnih Izidov. To so bile prvo volitve, ki so bile v tem delu Nemčije po trinajstih letih. AMERIKA IN MADŽARSKA New York, 81. januarja Poročevalec londonske radijske družbe Je v nedeljo dopoldne v ne ki oddaji iz Londona izjavil, da Je zavezniška komisija pozvala madžarsko vlado, naj pojasni svoje stališče do mirovne pogodbe, ki jo bodo v kratkem Izdelali. Po poročilu Iz Budimpešte je ameriški poslanik na Madžarskem Arthur Schoen, feld izjavil, da Združene države velikim zanimanjem zasledujejo prerod demokracije na Madžarskem. Velika Britanija — je ponovil stoji na stališču, da mora biti perzijska nedotakljivost očuvgna in da je treba iz njenega ozemlja čim-prej odstraniti čete in pustiti deželi in njenemu ljudstvu možnost, da samd skrbi za"svoje zadeve. Ni odvisno od nas, velesil — je zaključil Bevin — do bl se postavili za sodnike v notranjih zadevah malih sil. Kesneje je Višinski izjavil, da o-stane spor na dnevnem redu sveta le na podlagi čl. 37, ki pravi, da se lahko podvzamejo ukrepi samo takrat, če bi bila ogrožena varnost in mir neke države. Za mišljenje, da je mir v nevarnosti ni nobenega razloga, ker se Perzija in Sovjetska zveza še pogajata. Višinski je izjavil, da upa, da se bo svet zadovoljil 3 tem, da bo odobril neposredna dvostranska pogajarija in stvar odstavil z dnevnega reda. Višinski je dejal: aZdruženl narodi imajo dolžnost, da odstranijo ozračje nezaupanja, ki je doslej povzročilo žc toliko zla. Postopek, ki ga zdaj predlagajo, pa bi samo povečal nezaupanje. Absolutno odklanjam predlog, da bi spor ostal ga dnevnem redu sveta, in sicer z ozirom na izjave, ki sta jih na tem mestu detli obe prizadeti stranki». JVa te besede se je ponovno dvignil Bevin in dejal: «Naj mi bo dovoljeno, da zagotovim gospoda Višinskega, da v tem primeru ne gre niti za nezaupanje niti za kako drugo podobno čustvo; gre samo za to, da se držimo postopka, kakor smo se sporazumeli v naši ustanovni Iv-stiniv. Bevin je nato ponovno dejal, da upa na prijateljsko rešitev in Američani, so perzijskim oblastem vrnili že junija 1945. Včeraj se je vrnil v London norveški zunanji 'minister Trpgve Lie, ki je medtem sprejel mesto glavne-. .Od tajnika organizacije Združenih Sk° in **rzij-\™odov. Domnevajo, da bo skup-ičina z veliko večino sprejela pred- sko vlado. Pogodba i Italijo Kljub lahni obolelosti britanskih zastopnikov se je včeraj pričelo Londonu zasedanje namestnikov zunanjih ministrov, ki bodo nadaljevali s pripravami za sklenitev mirovne pogodbe z Italijo. Zaradi obolelosti se je zakasnilo tudi delo pripravljanja načrtov za mirovne pogodbe z Bolgarijo, Finsko, Madžarsko in Romunijo. Anglija in A-merika bosta morali pred podpisom mirovnih pogodb z Bolgarijo in Romunijo priznati obe državi. «Reuter» poroča, da so v torek zvečer sovjetske vojaške oblasti predale perzijski vladi nadzorstvo nad vsemi železnicami severnih pokrajin Aserbejdžana, Bazanderana in Kazvina. Izročili so jih na podlagi angleško-sovjetsko-perzijskega sporazuma. Med omenjene železnice spada glavna proga iz Teherana preko Kazvina v Mianek in stranska proga proti Kaspiškemu morju med Ghamsarom. in Bandar Sha-hom. $evernoperzijske železnice, ki so jih v času, ko so pošiljali pomoč Sovjetski zvezi, upravljali Angleži log za njegovo imenovanje. Diplomatski dopisniki v Londonu izjavljajo, da je imel varnostni svet pri izbiri srečno roko. Trpgve Lie bi zatlzel s tem eno izmed najvažnejših službenih mest na svetu. Ena izmed njegovih dolžnosti je v tem, da mora predložiti varnostnemu svetu vsako vprašanje, ki bi po njegovem mnenju ogrožalo mir ali mednarodno varnost. Po listini Združenih narodov mora vsa vprašanja presojati edino z mednarodnega stališča in ne sme poslušati ali dobivati navodil od nobene vlade. V London se je vrnil tudi francoski zunanji minister Bidault. Danes pričakujejo v Londonu novega grškega zunanjega ministra Con-stantina Rendisa, ki bo odslej vodja grškega odposlanstva. Novi zunanji minister je včeraj izjavil, da ne pomeni njegovo imenovanje nobene spremembe v grški zunanji politiki Omenil je tudi, da je prispela v A-tene prva skupina zavezniških opazovalcev, ki bodo sodelovali pri grških volitvah. Glavna skupščina organizacije ZN je poblastila gospodarski in socialni svet, da ngpove mednarodno konferenco, na kateri bodo razpravljali o trgovinskih vprašanjih, o zaposlitvi delavcev, o zdravju in o izravnavi svetovnih cen. Delo odborov Posamezni odbori neprestano zasedajo. V socialnem in kulturnem odboru je danski zunanji minister Gustav Rasmussen izjavil, de o-graža premeščanje milijonov nemških beguncev proti zapadu bližnje države. Belgijski zastopnik De-housse je obrnil pozornost na vprašanje izročitve bivšega voditelja fašističnega gibanja Lčona begrella, ki je zdaj v Španiji. Proti koncu tedna se bo vtnil v London odbor, ki so mu poverili i-skanje stalnega sedeža organizacije ZN v Združenih državah. Glavni odbor skupščine ZN je na včerajšnjem jutranjem zasedanju odklonil predlog za sprejem svetovne sindikalne zveze in ameriške delavske zveze v skupščino ZN, kjer bi bili posvetovalna organa. Glavni odbor pa je sklenil, da bo skupščini priporočil, naj sprejme zastopnike svetovne sindikalne zveze kot svetovalce pri delu gospodarskega in socialnega sveta ter komisij in odborov, k\ spadajo pod omenjeni svet. zgodovina sveta in ne samo zgodovina posameznih narodov. Svet v svoji celoti je šel in bo vedno Sel po liniji tako imenovanega naupredka, kljub vsaki tudi najostrejši reakciji. To je njegova usoda, to je zakon njegovega razvoja. Svet koraka naprej, stalno naprej, kjer ga čakajo nove, velike spremembe in ovire, kajti na svetu je še vedno mnogo nezadovoljstva, bede in nesvobode. V glavnem delu svojega govora je predsednik dr. Beneš postavil vprašanje, kakšen bo kriterij novega povojnega prava in je navedel, kakšne izmene je doživela nova človeška družba v svojem modernem razvoju. Naglasil je, da se dela predvsem na obnovitvi duhovnih »n moralnih vrednot demokra-cije, o novi politični organizaciji Evrope in sveta, prerodu in reformi predvojne demokracije v novo povojno demokracijo — v socialno in gospodarsko demokracijo. Rešitev tega tretjega problema bo vsekakor najtežja. Pri tem ni nikake nevarnosti, da bi prešli iz fašističnega in nacističnega totalitarstva v tota-litarstvo druge vrste. Ukiniti in likvidirati nacistično nasledstvo je svetovna in nadčasovna Haloga in smoter. Od demokracije kot take pa je odvisno, da prehodno diktaturo prepreči z razumnim in naprednim družbenim redom. Sovjetska Zveza in ruski komunisti danes sami priznavajo, da se način prehoda liberalne demokracije v njeno višjo stopnjo — v socialno demokracijo — lahko in mora vršiti postopoma, korak za korakom, z razumnim razvojem, ki je prilagojen prirodnim gospodarskim, zemljepisnim, moralnim in pravnim prilikam po. sameznih narodnih zajednic. Sovjetski režim se sam razvija in se bo razvijal v smislu večje in večje individualne svobode v okviru socialistične iržape. Liberalna družba je teoretično in praktično dovladala, smo na prehodu Iz prvega družbenega reda v drugi in iščemo nove družbene oblike bodočnosti. Toda nobena sodobna razvita družba ne prehaja iz enega razvojnega obdobja v drugo bre^ pravnih oblik in prehodnih ureditev, v velikem merilu prejema pravno kontinuiteto prejšnjega režima, katerega prevaja v novi režim, bori se za to kontinuiteto in za njo ustvarja pravne norme in prehodne kompromisne institucije. Na ta način išče cesto za počasni prehod brez nasilja iz stare družbene oblike v novo. Sovjetska Zveza je sama tako ravnala in tako ravna. (Nadaljevanje prihodnjič) ABGENTINSKE VOLITVE Buenos Aires. 31, januarja Argentinska vlada Je povabila tuje novinarje, naj prisostvujejo predsedniškim volitvam, ki bodo 24. februarja. Zunanji minister Juan I. Cooke je tujim dopisnikom zanikoval, da naj bl^ Argentina zahtevala, da bi volitve nadzorovali predstavniki Združenih narodov. TRUMAN NA FLORIDO Washington, 31. januarja Iz Bele hiše javljajo, da bo pred-aednlk Truman 11. februarja z letalom odpotoval Iz VVashingtona na Florido. Predsednik bo prejel častno diplomo RolUns Collega na Floridi; e predsedniško jahto «Willlamaburg» bo napravil kratko potovanje po floridskih vodah. Iz Bele hi?* ne Javljajo, ali se bo predsednik aestal s Winstonom Churchillom, kl j« Y ^ami Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 31. januarja 1946 Razlogi- zastoja dela v tržaški ladjedelnici Zakemitev predelave ladje „Citta di TunisiM povzroča izgubo novih del PREHRANA Delitev testenin za mesec januar bo podaljšali do sobota 2. februarja. Potrošniki, ki do tega roka ne bodo dvignili testenin, bodo izgubili pravico na dvig. Cene drv. Odbor za cene Javlja, da Ja določena cena drv aa Izredno delitev na Ur 630 ta za navadno delitev lir 600 za 100 kg žaganih na 25 do 30 cm. frank« skladišče prodajalca. Zn sekanj« drv je do- late sindikalnih organizacij V odgovornih krogih vlada velika zaskrbljenost zaradi zamud, ki jih trpi delo v tržniki ladjedelnici, ki tako težko zmaguje obveznosti, ki jih je prevzela. To je izjavil vodja gospodarskega oddelka Zavezniške vojaške uprave, podpolkovnik D. S. Bickersteh. »Veliko nezadovoljstvo so izrazili tisti, ki so dali nalog za P^io Ur 30 za 100 kg.^ Kdor bi popravilo parnika »Cittž. di Tunisi*, ker so dola zelo zaostala zahteval višje cen«, zagreši kaznivo za načrti, ki so bili narejeni za popravilo*. | dejanje. Parnik »Clttl dl Tunisi* je prišel ____________________________ ■ _________ v Trst že meseca avgusta, da bi ga predelali v parnik za prevoz itt. Pogodba, katero Je podpisalo ministrstvo' za vojne prevoze, je določala, da bi dela morali zaključiti do konca meseca novembra. Zaradi težav, ki so nastale z delavstvom, Je bilo že na koncu septembra jasno, da dela ne bo mogoče dokončati v dogovorjenem roku. Tako so rok prestavili na sredo decembra. Obseg dela, ki ga Je bilo treba še izvršiti, Je tedaj dajal nado ministrstvu za vojne prevoze, da bo lahko prevzel ladjo okoli 20. februarja. Toda zdaj ni mogoče upa. ti na to, da bo delo do tega dne Izvršeno. Zaradi tj negotovosti in nezadovoljstva ministrstva za vojne prevoze zaradi prelaganja dogovorjenih pogodbenih rokov pri popravilu parnika »Cltta di Tunisi* In kot posledica osebnega obiska predstavnika ministrstva za vojne prevoze gospoda Smitha, parnik »Citta di Argentina* ne bo prišel v predelavo v Trst. Tudi to ladjo bi namreč morali preurediti za prevoz čet. Sklep, da ladjo ne bodo mogli poslali v Trst, so sprejeli z velikim obžalovanjem, ker visoko cenijo drugače dobro delo tržaške ladjedelnice. Ladja bi namreč morala biti preurejena v mesecu dni. Treba Je priznati, naj Zovazniika vojaška uprava še toliko truda vlaga v to, da preskrbi vzpodbudo krajevni industriji, ne more pa uspeti pri preskrbi dela za ladjedelnice, če stavke, ki se etalno ponavljajo, odklanjanje prekournega dela itd. ustvarjajo najslabši vtis in ovirajo oskrbo novih del. Večina del ne izhaja iz krajevnih možnosti niti ne iz potreb na Sredozemskem morju. Odgovornost za dobro ozračje, ki Je potrebno za preskrbo dela, ne pada samo na te maloštevilne, ki so neposredno zaposleni a sestavljanjem pogodb, ampak na vse prebivalstvo. Skrb za delavske koristi — Čiščenje fašistov je naloga komisij za čiščenje, ne pa zasebnikov — Izjava podpolkovnika Smutsa zastopnikom Enotnih sindikatov Zastopstvo notranjega odbora podjetja ACEOAT je tzrotilo podpolkovniku J. C. Smutsu, komisarju za tržaško mestno področje, predlog, v katerem zahteva odpustitev dveh ravnateljev zaradi profašističnega delovanja. Zavezniika vojaška uprava je o tem izdala poročilo, v katerem navaja omenjeni predlog zastopstva, ki se glasi tako: «Tovarniški odbor, Enotni sindikati ACEGAT, Trst. Podpisani od. bor v imenu večine uslužbencev ACEGATa zahteva takojšnjo odstranitev glavnega ravnatelja ing. Giuseppe Lorenzettija in ravnatelja tramvajske službe ing. Karla De Almerigottija, ki so jih svojo časno že odstranili zaradi profa-šističnega delovanja pod prejšnjim režimom in ki sta pred kratkim ponovno prevzela službo. Ta zahteva temelji na dejstvu, da so nastavljenci izrazili to željo s tajnim glasovanjem in da ne bodo upoštevali odločitve komisije za čiščenje ter pod omenjenima ravnateljema ne bodo več delali». RADIJSKE VESTI Puljska radijska postaja na valovni dolžini 233.9 metrov oddaja hrvatske vesti ob 8 url, ob 13.15 in ob 20.45 uri. CENE DRV Odbor za nadzorstvo cen je določil ceno drv na posebno izkaznico na lir 500 in na navadno na V;r 600, za 100 kg žaganih v dolžini 25 do 30 cm, franko skladišče pri prodaji na drobno. Za sekanje doplačilo lir 30 za 100 kg. Prodaja po višjih cenah Je kazniva. SOL ZA KRUH Obrok navadne soli za peko kruha so povsčali pekom od 1. fe. bruarja od 600 na 1200 gr za vsakih 100 kg krušne moke. OBVESTILO DELAVSKE ZBORNICE GORICA Delegacija — nadaljuje pojasnilo Zavezniške vojaške uprave — je zahtevala odstranitev omenjenih ravnateljev, ne oziraje se na odlo. čitev komisije za Čiščenje, in izjavila, da ata zasedla službeni mesti pod fašističnim režimom in da de-lavoi niso mogli več prenašati, da delajo pod njunim vodstvom. Delegacija je priznala, da nima nobenega dokaza, da bi mogla zahtevati postopek pred komisijo za odstranitev obeh ravnateljev. Podpolkovnik Smuts je pojasnil stališče Zavezniške vojaške uprave v tem spornem vprašanju. Predvsem je bil samo en način za izvedi bo čiščenja, in sicer preko komisije Stanovanjsko vprašanje in naraščanje prebivalstva Na včerajšnji seji občinskega sveta so odobrili začetek dela za načrt cestne razsvetljave ulice Bo-nafate v Barkovljah. Nadalje so odobrili predlog za začasno otvoritev Občinske šole na Guardielll s slovensko vzporednico v bivšem'domu Žito pri Sv. Ivanu. Ko so pregledali nekatere točke dnevnega reda glede navadne uprave, Je prof. Sciolis predlagal, da bi obravnavali stanovanjsko vprašanje. Prof. Sciolis je omenil, da prisilna skupna stanovanja, kot zo zdaj običajna v Trstu, niso dobljena po nekaterih zakonih. O-krožni ukaz Irt. 6, ki g* j« izdal podpolkovnik Armstrong, ni ukinil nobene prejšnje zakonodaje ter so še v veljavi zakoni, ki ščitijo nedo. takljivost stanovanja. V Italiji obstoja odlok, ki ga Je ladal kraljevi namestnik, ki pa ne velja za tržaško področje, ker so ga Izdali po 8. septembru 1943. Ta odlok obravnava vladne ukrepe glede stanovanjskih uradov, toda ne govorijo o posameznem delu stanovanja, temveč vedno o celem stanovanju. Predmet rekviziclje mora biti v vseh primerih stanovanje in ne samo del stanovanja, prof. Sciolis je zaključil svoj govor z zahtevo, da pojasni predsednik občine ta raz-motrivanja mestnemu komisarju. Predsednik Pokrajinskega sveta, odvetnik Fortl, je nato prebral pismo prorektorja tržaške univerze, v katerem se je zahvalil za prvi del knjig, s katerimi so obogatili knjižnico tržaške univerze. Komisija za pomoč bi rada izdala znamke s pribitkom v dobrodelne namene. Izdati bi morali 50 tisoč serij znamk, ki bi dale 12 milijonov dobička. Komisija zdaj čaka na odobritev ta dovoljenje Zavezniške vojaške uprave. Svetovalec Catelan je zaskrbljen zaradi pritoka tujcev v Trst; naglasil je da Je število osebnih izkaznic, ki so Jih izdali v Trstu mnogo višje kot število živilskih nakaznic; predsednik občine naj prosi 4>rl Zavezniški vojaški upravi za pojasnila v tej stvari. Po predlogu, ki ga Je stavil dr. Rinaldlni, da bi progo cestne železnice St. 9 podaljšali do Torre del Llojrd ln da bi razsvetlili zadnji del pri sv. Andreju, so sejo zaključili. Prevaljska okrajna skupščina je sklenila, da bodo morala vsa podjetja sprejeti določeno število vajencev, da bodo odvzeli Živilske nakaznice vsem, ki ae nočejo vključi« v konstruktivno delo ter da bodo nakaznice dobili prvenstveno samo tisti, ki bodo v redu oddajali dolžne deleže hrane. 'Zemljo tistim, ki Jo obdelujejo* so st Izbrali slovenski agrarni inte--sentl zs. svoje geslo. Poeta vili so na stališče, da ima duhovščina •'ečjl letni dobiček kot pa kmetje. Kot Javlja »Slov. poročevalec*, odhajajo cd vsepovsod ljudske re» »udje, ki zahtevajo, da se ne me pustiti župniščem več kot 5. 3 ati 2 ha zemlje. Športno društvi Borec iz Ljubija-nr> Je s svojo table-teniSko sekcijo > tovalo a predstavniki Storžiča • Kranju. Ljubljančani so Gorenj-le e težavo odpravki s tesnim iridom 8:2. Umili so: Franc Zadnikar, blvflt polic, nadstražntk; Osvald Pengov, tgovec in posestnik; Ivan Jerala, postni zvonIčnik; Josipina Košnilu »remŠak; Julijana Erbežnlk-Po-očnlk, vdova; Franja Hribernik, zasebnica, vsi U Ljubljane; Alojz Senčar, vrietrgoveo v Ptuju; Raj-tnr-gmon Avgusta v Celju; Kon-"tantin Da Damo« v Planini prt Rakeku; Samuda Ivan, želez, urad- nik v pok. v Mariboru; Mihael Le-veo, mizarski mojster v Dobu; Prano Pahor, pekovski pomočnik v Trstu; Bruno Umek, gradb. Inženir v Celju; Ana Turk v Ložu ta Antonija Exlar v Kamniku. V 8t Jurju ob Ščavnici so priredili teden slovenske knjig*. Prosla. ve se je udeležilo razen učiteljstva ta dece le 12 ljudi. — V vasi imajo tudi nabavno ta prodajno zladrugo, ki pa posluje kar po starem. Prodajni lokal Je v nekdanjem hlevu na farovakem dvorišču, tako da ga Je a težavo najti. Predsednik zadruga Je nekdanji župen pod okupacijo ta prodajajo tudi kar bolj po domače - en dan v tednu, vcaai pa niti to ne. Vaščani proti tauremv gospodarjenju odločno ugovarjajo in zahtevajo Izboljšanje, piše dopisnik »Vestnika*. »Prešernov dan — naš kulturni praznilo Je naslov novi brošuri, ki je ob priliki obletnice pesnikove smrti Izšla v Ljubljani. Knjižica )e večjega formata z 48 stranmi ta ima zbrano gradivo za prirejanje Prešernovih proslav. Škofjeloški kolonist, ki Je pred mesecem odšel v Vojvodino, piše svojim znonoem, da je vsak kolonist dobil 3 mesece starega prašička, S kokoši ta 2 goeki ln da bodo dobili še po enega prašiča, kravo to konja. za čiščenje. Ne bomo nobenega čiščenja, ki bi ga izvajali zasebniki. Zavezniška vojaška uprava bo podprla sodbe očiščevalne komisije t» ne bo odredila nobenih odpustov, ki bi bili v nasprotju z odločbami očiščevalne komisije. Dalje Zavezniška vojaška uprava preučuje način, kako pospešiti in izboljšati čiščenje in če bi zastopstvo imelo za umestno predložiti nasvete, bi jih sprejeli z zadovoljstvom. I Razprave proti zgoraj omenjenima osebama sb pospešek na inter-venoijo podpolkovnika Snvutsa. Mn primer so že obravnali, drugi pa bi morali zaključiti v kratkem. Podpolkovnik Smuts dal zelo jasno izjavo o prikriti grožnji, ki jo je omenilo zastopstvo za primer, da obeh ravnateljev ne bi opustili. Rekli so mu, da so nemiri posledica svobodne volje delavstva in da so Enotni sindikati in tovarniški odbor storili vse, da pomirijo delavce. Podpolkovnik Smuts je izjavil: ePrlSel je trenotek, ko morajo sindikati vedeti, kaj je njihova odgovornost. Zadnje dni so bili trije primeri za razburjenje in stavke v Trstu. Najprej stavka pristaniških delavcev zaradi nastopa policije, nato stavke v ladjedelnicah sv. Marka, kjer to skušali vsiliti O-itenje, ki so ga izvedli zasebniki in prikrita grožja z neredi v AČEGA-Tu, kjer prav tako skušajo vsiliti neuradno čiščenje. ePri vsakem primeru so nam trdili, da so ta gibanja »spontani* izrazi delavcev in so Enotni sindikati zanikali vsako odgovornost ter navajali, da so vplivali na delavce, škatlo!* Tako je tudi storil- „* Takoj ko sem slišal o nc,r ^l»' »Samotnem hrastu*, sem šel kom po deda ln babico. tll(jl bila preveč presenečena o- ponočno božanje jima ni s5t0\, »Spominjam se», Je rekel (Ie nikoli nisem mogel razumet*’ se nekateri ljudje toliko r»* pr*“ zaradi ognja. Vedno sem b g jtri. pričati, da bom zadržal mI^o **' če bo gorelo. Prišlo pa j° nenada, da ne vem* če »*' hladen*. «Ti ne, ampak tvoje I\K,ja*r’ v snegu!* mu J« ~ m si stal babica. Nekaj časa sta se pogovarjala, kako boste* ^ r ^ r* r C dlla na novo. Potem P® r d« kupec, ki Jima je za N odkupil farmo. Proda** crnl- ^ odšla stanovat k svoji ^ Obličje »Samotnega **«* z leti izpremenllo. pješ _a podrli. Danes raste ^0<}a 8 ^e, mestu oedrovo drevo. stu ^ ie r> polja so še tam. Kr*^ ^jer I® n ec, gozdovi in peš««8' vedno dosti kač. Zlato vedno pripeka, kakor otroških letih. oe°>