PVP ̂ M 1 D. X •• ZGODOVINO št. 2 •^.. ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO Matjaž Kmecl se je vedno z vsem srcem zavzemal za stvari, ki jih je štel za dobre. Ena izmed njih je bila tudi Zgodovina za vse. Naj bo ta številka skromna oddolžitev in hkrati čestitka vrlemu možu ob njegovi petinšestdesetletnici. VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Igor Grdina PREŠEREN PRED PREŠERNOM 5 Prešeren vor Prešeren Janez Cvirn NAJEOLJ ŽALOSTEN JE OSTUDNI LOKALPATRIOTIZEM 14 (ali zgodba o nesrečnem Štajercu) Am traurigsten wohl ist der widerwärtige Lokalpatriotismuß (oder das tragische Schicksal eines steirischen Slowenen) Andrej Pančur OBRTNA SVOBODA NA ZATOŽNI KLOPI 23 Konservativni nazori o obrtništvu v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem Die Gewerbefreiheit auf der Anklagebank Konservative Ansichten über das Gewerbe in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts im slowenischen Gebiet Damir Globočnik SIMPLICISSIMUS NA SLOVENSKI NAČIN • Ein Simplicissimus auf slowenische Art Nataša Starič / Sebastjan Hribar DVOBOJNA AFERA TACOLI - LEDOCHOWSKI 57 Die Duellaffäre Tacoli - Ledochowski Primož Kuret DELAVSKA PEVSKA DRUŠTVA NA SLOVENSKEM 68 Oris njihove zgodovine v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja Arbeitergesangsvereine auf slowenischem Gebiet in der zweiten Hälfte des 19. und zu Beginn des 20. Jahrhunderts Tomaž Pavlin "PRI NAS JE TA PANOGA SPORTA ŠE DOCELA NEZNANA" 83 "Bei uns ist diese Sportart völlig unbekannt" Zapisi in pričevanja Maja Ilich NEKAJ • MODI V SLOVENSKEM ČASOPISJU NA PRELOMU STOLETJA (1895 -1915) 98 Nenad Plemeniti DEZERTERSTVO V AVSTRIJSKI VOJSKI V LETIH 1825 - 1830 109 S knjižne police Aleksander Žižek "SPRAVI TO V BRISAGO IN GLEJ DA IZGINEVA" 115 (Igor Grdina, Peter Štih: Spomini Helene Kottanner) Jože Maček DOMNEVNO JUDOVSKI RITUALNI UMOR 116 (R. Po-chia Hsia: Trient 1475. Geschichte eines Ritualmordprozesses.) Jože Maček PRAVICA PRVE NOČI 119 (Alain Boureau: Das Recht der ersten Nacht) Andrej Rahten KAKO JE PRIŠLO DO "LOČITVE DUHOV" NA HRVAŠKEM 121 (Mario Strecha: Katoličko hrvatstvo) Andrej Rahten NOVA MONOGRAFIJA • STJEPANU RADIĆU 122 (Branka Boban: Demokratski nacionalizam Stjepana Radića) giK»í>oooooooo¿MV>oo>o¿>ooooooo4g>ooo¿)¿>o&o^ Janez Cvirn NAJBOLJ ŽALOSTEN JE OSTUDNI LOKALPATRIOTIZEM (ali zgodba o nesrečnem Štajercu)1 ^^^K^V^^^^K^^^^^^^^^^^^-^^^^^-^^-^^^^^^^^ri^^^^-^^^^^^K^-Y-^«^^ Ko je februarja 1880 - po triletnem "kazenskem" službovanju v zakotnem šlezijskem Weidenauu - dr. Karel Glaser (1845-1913)' nastopil službo pro- fesorja na gimnaziji v Trstu, se je zdelo, da se mu bo končno uresničil stari cilj: priti v "kak večji slo- venski duševni centrum"2 s potrebno infrastruk- turo (knjižnice) za nemoteno znanstveno-razisko- valno delo. Toda ambicioznega raziskovalca je "obmejni" Trst kmalu razočaral, saj v mestu ni mogel niti približno uresničiti svojih hotenj na znanstvenem področju. Že leto po prihodu v Trst si je od šolskega ministrstva izposloval plačani študijski dopust (1881-1883)3, ki ga je po študiju indologije v Berlinu in na Dunaju4 leta 1883 okro- nal z doktoratom.5 Referat na 3 zasedanju Slovensko-avstrijskc zgodo- vinske komisije v Ljubljani 28. 10. 1999. Po gimnaziji v Mariboru (1857-1865) in študiju kla- sične filologije in slavistike na univerzi na Dunaju je po absolu toriju najprej služboval kot domači učitelj pri grofu Brandisti v Mariboru (1868/69), nato pa bil suplcnt na gimnazijah v Leobnu (1869/70) in Ce- lju (1870-72) V letih 1872-75 je bil profesor na gim- naziji na Ptuju, v letih 1875-1877 na gimnaziji v Kranju, od februarja 1877 do februarja 1880 pa na gimnaziji v Weidenauu v Šleziji. Tja so ga premestili iz političnih razlogov. Prim. Anton Dolar, Prof. dr. Karo! Glaser. Obris življenja tn dela, v: ČZN 1934/1-2, str. 1-54,prim, tudi Bruno Hartman, Dr. Karol Glaser, Hoče 1995. V razpravi uporabljena pisma dr. Karla Glaserja prijatelju dr. Pavlu Turnerju, ki so se ohrani- la v bogati Turnerjevi zapuščini v Pokrajinskem arhi- vu v Mariboru, mi je posredoval kolega doc. dr. Darko Friš, za kar se mu na tem mestu iskreno zahvaljujem. Po vrnitvi v Trst si je - kot prvi "windisch-indisc- her Doktor", kot ga je šaljivo imenoval Davorin Trstenjak -6 začel na moč prizadevati, da bi na tej ali oni univerzi dobil profesorsko mesto na orien- talistiki. Najprej je brez uspeha poskusil na uni- verzah v Lvovu (1884)7 in v Pragi8, potem pa je za profesorsko mesto zaprosil še na univerzi v Za- grebu.9 Toda, kot je oktobra 1886 zapisal v pismu dr. Pavlu Turnerju, se je lahko povsod prepričal, kako da je "slovanska vzajemnost le prazna bese- da, da slovanski učenjak pri slovanskih bratih no- bene podpore ne najde".10 Zato se je odločil, da konec svojega "službovanja lepo mirno v Trstu pričakujem in da se pobabim"." 2 Pismo K. Glaserja, Trst 2. 4. 1895. * Prim. Dolar, str. 17. 4 Na Dunaju je študiral indologijo pri slovitem prof. Bithlerju (1837-1898), perzijščino in armenščino pri prof. Miillerju, arabščino pa pri prof Wahrmundu na Orientalski akademiji. Prim. Dolar, str. 17. 5 Decembra 1883 je bil promoviran za doktorja znano- sti na podlagi disertacije z naslovom: "Über Bâna's Pârvatiparinaya nataka', t. j. O Bdnovi gledališki igri Parvatina možitev; prim. Dolar, str. 17. Dolar, str. 17. Prim. Dolar, str. 18. Ibidem Za profesorsko mesto v Zagrebu je očitno zaprosil dva- krat. Najprej leta 1886, o čemer priča pismo Turnerju z 8 10. 1886, potem pa še 13. 3- 1887 Obakrat je bil zavrnjen. Prim. Dolar, str. 19-20. Pismo K. Glaserja, Trst, 8. 10. 1886; prim, tudi Dolar, str. 20. Pismo K. Glaserja, Trst, 8. 10. 1886; prim, tudi Dolar, str. 42. • ZGODOVINA ZA VSE 15 Glaserjev sklep o "pobabljenju" je očitno tičal v odločitvi, da se končno poroči. Toda poroka z "dobro omikano", "muzikalično odgojeno" polj- sko plemkinjo Theklo Mario Junosza - Dabrow- sko (I86I-I929) iz Gorice12 v Glaserjevo življenje ni prinesla željenega miru. Kmalu je namreč spoznal, da se mu želja, s poroko priti "vendar ali- quande do pokoja"13, nikoli ne bo uresničila. Nas- protno. Po poroki (14.9.1887 v Olomoucu)14 so se Glaserjeve težave šele prav začenjale, z leti pa so postajale tako neznosne, da so ga privedle celo do popolne resignacije. Prva Glaserjeva težava se je imenovala Jaenet- te, kot je v pismu Turnerju ljubkovalno poimeno- val svojo izvoljenko. Zaljubljeni slavist si je na- mreč moral že kmalu po poroki z grenkobo v srcu priznati, kako se je bil zmotil, ko je svojo izvoljen- ko v pismu Turnerju (pred poroko) označil za "skromno dekle".15 Njegova lepa Jaenette je sicer res bila nadvse izobražena dama, ki je odlično igrala klavir16, toda hkrati tudi lep dokaz za trditev dr. Janka Serneca, da so ženske v narodnem gos- podarstvu zadolžene za sfero "konsumpcije".17 Ker s 15.000 gld dote, ki naj bi jo bilajaenette pri- nesla v zakon, ni bilo nič, profesorska plača pa je zadoščala za vedno manjši del hitro naraščajočih potreb prevzetne soproge, je Glaser poskušal re- ševati katastrofalno finančno stanje s prevaja- njem in pisanjem. Ob prevajanju uradnih ukazov za tržaško namestništvo (1888-1890)18, je na veliko prevajal Shakeaspera19, prevedel in priredil Ploet- zovo francosko slovnico20 ter začel pisati Zgodo- vino slovenskega slovstva, ki jo je Matica uvrstila v svoj program.21 Toda vsakodnevno sedenje za pisalno mizo mu je nakopalo le "zlato žilo" (he- meroide), ki pa mu slabega finančnega stanja se- 12 Pismo K. Glaserja, Trst 8. 10. 1886; prim, tudi Dolar, str. 42-43- « Pismo K. Glaserja, Trst 8. 10. 1886. 14 Privi. Dolar, str. 42. 15 Pismo K. Glaserja, Trst 8. 10. 1886. 16 Kot odlična pianistka je večkrat javno nastopala v prid slovenskim dijakom v Trstu; prim. Dolar, str. 43. 17 Janko Scmec, Nauk o gospodinjstvu, Ljubljana, str. 3- 18 Pismo K. Glaserja, Trst 10. 10. 1891. 19 Leta 1890 je v Ljubljanskem zvonu objavil prevod tret- jega dejanja Romea in Julije. Hartman, str. 11. 20 Ploetzovo francosko slovnico je prevedel že v času služ- bovanja v Kranju, potem pa jo je očitno še dodeloval Prim. Dolar, str. 8; pismo K. Glaserja, Trst 10. 10. 1891. 21 "Spisujem tudi slovensko slovstveno slovstvo, o kateri želo nekateri rodoljubi v Ljubljani, da bi skupaj zagle- dale beli dan. Koncem tega šolskega leta bo menda dokončana. Predno jo pa pregledajo pri Matici in predno se natisne, še mineta gotovo dve leti. " Pismo K. Glaserja, Trst 10. 10. 1891; prim, tudi Dolar, str. 23 si. veda ni uspela izboljšati. Ko se je oktobra 1891 Turnerju opravičeval, češ da mu pri najboljši volji še ne more vrniti 100 gld dolga iz leta 1886, je po- tožil, da so mu leta 1890 brez razloga odvzeli služ- bo uradnega prevajalca za tržaško namestništvo, s čimer mu je izpadlo 50 do 60 gld dohodka let- no,22 da mu je Slovenska Matica krivično zavrnila objavo prevodov Shakespearovega Romea in Ju- lije ter Kralja Leara (ocenili so, da prevod "ni do- volj uglajen"), povrhu vsega pa da je matičino uredništvo odklonilo še objavo njegovega prevo- da in priredbe Ploetzove francoske slovnice, ki bi bila po njegovem mnenju vsekakor prava komer- cialna uspešnica.23 Obup ga je za trenutek pripra- vil celo do tega, da si je bil sposodil 100 gld od svoje tašče. Toda kmalu je spoznal, da je napravil veliko napako - in jo je hitro popravil: "Tašča mi je scer bila dala 100 gold, pa je hotela potem vsako leto po 6 mesecev pri nas preležati, česar pa ne morem privoliti, pro beno pacis domestice, za- rad tega sem vrnil ta kolosalni stotak".24 Čeprav se je Glaserju finančno stanje obrnilo na bolje kmalu po izidu prvih zvezkov Zgodovine slovenskega slovstva25 (Turnerju je povrnil svoj dolg v obrokih do leta 1898)26, pa je v njegovem zakonu vse bolj škripalo.27 Jaenette je bila iz leta v leto bolj nezadovoljna z moževim družbenim sta- tusom, in čeprav si je Glaser (s trdim delom) na moč prizadeval, da bi ga uskladil z željami prev- zetne soproge, mu vsi napori niso prinesli uspe- 22 Pismo K. Glaserja, Trst 10. 10. 1891. 23 Glaser je poskušal Tumorja nagovoriti, naj v zameno za dolg izda njegov prevod in priredbo Ploetzove francoske slovenice: "Prašal bi Te torej aH bi mi Ti odkupil rokopis za 100 gold, in potem dal tiskati slov- nico, jaz bi se potem osebno potrudil, ker sem precej znan po Slovenskem, da bi se prodajala'. In dodal: 'Skoraj nobenega drugega načina ne vidim, kako bi Ti mogel plačati dolg, kakor s to slovnico... Ti si premo- žen mož, ki ne bo občutil, troške za tisk knjige, ki bi menda po 1 gold, eden izvod troške tiskarne in 100 gld izplačala". Pismo K. Glaserja, Trst 10. 10. 1891. 24 Ibidem. 25 Zgodovina slovenskega slovstva je v letih 1894-1900 izšla v sedmih snopičih in štirih delih. Prim. Dolar, str. 23-29. 26 "Pred nekaterimi dnevi sem Ti poslal zadnjih 5 gld od svojega dolga. Hvala lepa, da si čakal tako dolgo. Obresti Ti seveda ne bom plačeval, ker bi jih tudi jaz ne zahteval, ko bi kakemu prijatelju posodil denarja ". Pismo K. Glaserja, Trst 7. IV. 1898. 27 Dolar (str. 43) je nasprotja med njima opisal takole: "Oba sta bila v zreli dobi, vendar je bila razlika v letih prevelika, kakor da bi se njuna značaja mogla drug drugemu prilagoditi. Oba sta ljubila družabnost, sa- mo da se on ni ogibal slovenskim delavcem in ribi- čem, dočimje bila žena dovršena aristokratka, salon- ska pojava, ki sojo vabili v najvišje družabne kroge". VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE ha. Njun zakon, v katerem sta se bila medtem ro- dila dva otroka (Eleonora in Vladmir), je leta 1896 končno razpadel in Glaserjev položaj se je dra- stično poslabšal.28 Toda zdi se, da glavni vzrok Glaserjevemu neza- dovoljstvu ni bila njegova žena, ki mu je tudi po razvezi povzročala nove in nove skrbi.29 Pomem- bnejši vzrok je tičal v Glaserju samem, saj je bil (ne le pod vplivom ženinih nenehnih očitkov) ne- srečni jezikoslovec tudi sam sila nezadovoljen s svojim družbenim statusom. Ko se je primerjal s svojimi mladostnimi tovariši in znanci, ki so si bili ustvarili precejšnje premoženje in družbeni ugled, čeprav (po njegovem mnenju) niso imeli takšne izobrazbe in tolikšnih "zaslug za narod" kot on, se je v obupu prijemal za glavo in vsako- mur, ki ga je bil pripravljen poslušati, popisoval krivice, ki da jih je bil deležen že od samih začet- kov poklicne kariere. Kot kažejo njegova pisma dr. Pavlu Turnerju, je bil trdno prepričan, da je - glede na izobrazbo in rezultate svojega dela - v slovenski družbi premalo cenjen, in da bi - kot prvi slovenski doktor indologije - moral biti kaj več kot gimnazijski profesor. Seveda razlogov za svojo "mizerijo" ni nikoli iskal pri sebi, ampak vedno pri drugih, kar je bila pač posledica njego- vega značaja, ki ga je nadvse natančno zadel nje- gov (in Turnerjev) sošolec iz mariborske gimnazi- je Anton Šantel. V pismu Pavlu Turnerju je glavni Glaserjev problem opisal z besedami: "Revež je res; najbolj bridko je pač zanj to, da ga svet noče enako ceniti, kakor se ceni sam. Taki ljudje so pač nesrečni in usmiljenja vredni!"30 Toda obstajali so še drugi, nikakor ne zanemar- ljivi vzroki Glaserjevega naraščajočega nezado- voljstva. Kot kažejo njegova pisma Pavlu Turnerju je bil nadvse nezadovoljen s svojim statusom na tržaški gimnaziji. Motilo ga je, da je moral od šol- skega leta 1889/90 poučevati le še slovenščino (ne pa tudi grščine in latinščine), saj naj bi "eno- lični pouk" škodoval njegovim duševnim mo- čem." Naravnost ogorčen pa je bil nad "krivič- -H Od tega meseca sem jaz sodnijsko ločen od svoje so- proge (provizorično uže od 18. junija 1896 l.) Rado- voljno plačujem 1100 gold, na leto njej in obema otro- koma. Meni še ostane 90 gold, na mesec in sem zado- voljen, da imam tandem alionando mir na tem sve- tu, " Pismo K. Glaserja, Trst 6. 3- 1897; Dolar navaja, da sla se sodnijsko loči/a 8. 1. 1897, str. 43. 29 Glaser se je s svojo soprogo spravil šele na drugem sve- tu, saj sojo po smrtt (25- 4. 1929) pokopali v Glaserje- vi družinski grobnici v Hočali. Prim. Dolar, str. 44. •iü Pismo A. Sanila, Gorica 10. 7- 1901. -1' Pismo K.-Glaserja, Trst 24. 1. 1895. nim" urnikom, po katerem je moral slovenščino poučevati vsak dan prvo in zadnjo uro. "Če je kdo pedeset let star, pa mora po zimi vsak dan biti kakor rekrut ob določeni uri zgodaj na delu, da v decemb(ru) ali jan(uarju) včasih celo pri luči po- dučujemo, je to za moža, ki je tudi za vseučilišne- ga profesorja izobražen (kakor jaz za indijsko filo- zofijo) menda silno trdno".32 Prepričan, da je - tu- di zaradi telesne konstitucije - "rojen bolj za znanstveno kakor praktično delo"33, je vedno bolj zanemarjal profesorsko službo in kmalu si je pri šolskih oblasteh prislužil sloves "slabega" oz. "nerodnega učitelja".34 Še veliko bolj kritično pa so ga ocenjevali njegovi dijaki, ki se jim spričo samovšečnosti nikakor ni znal priljubiti.35 V šol- skem letu 1894/95 so tako od pouka slovenščine izostali skoraj vsi slovenski dijaki, zaradi česar se je zapletel v javni spor s škofijskim ordinariatom in vodjem semenišča Vincencem Mastnom, ki ga je (sicer upravičeno) krivil, "da mu odvrača go- jence od obiskovanja slovenščine."36 Finančne težave in razpadajoče zakonsko življe- nje, pa problemi v službi, so uničujoče delovali na Glaserjevo razpoloženje. Piko na i pa je vseka- kor prispevalo dejstvo, da ga ("simpel profesorja" pač) slovenska tržaška družbena elita tudi po pet- najstih letih bivanja in delovanja v Trstu ni hotela sprejeti "za svojega".37 Edina nagrada za neutrud- no delo pevovodje v pevskem zboru tržaške čital- nice je bila kila, ki jo je bil "ulovil" zato, ker se je "kot basist preveč napenjal", ko je "slabim tenori- stom pri vajah pomagal".38 Še bolj neslavno pa se je končalo Glaserjevo delo v političnem društvu Edinost, iz katerega so ga - očitno zato, ker se je bolj kot proti italijanskemu nasilstvu boril "proti slovenski kratkovidnosti"39 - domačini nasilno iz- tirali. "Naj bolj žalostno pri tem mojem življenju pa je ostudni lokalpatrijotizem, ki mi tukaj na Pri- morskem celo ne pripušča, da bi se smel baviti tudi z javnimi zadevami..."40, je na začetku leta 12 Pismo K. Glaserja, Trst 23- 1- 1896. & Pismo K. Glaserja, Trst 6. 3- 1895. •i4 Pismo A. Sanila, Gorica 14. 10. 1895. •,5 Pismo A. Sanila, Gorica 14. 10. 1895. •v> Pismo A. Sanila, Gorica 14. 10. 1895; prim, tudi Do- lar, str. 15. •i7 Odvetnik dr. Stanič iz Gorice naj bi mu bil celo v lice povedal, "da advokat ne more profesorja smatrati jed- nakopravnim občanom ". Pismo K. Glaserja, Trst 7. IV. 1898. •w Pismo K. Glaserja, Trst 27. 12. 1897. (Leta 1897 si je kilo dal operirati v Gradcu; prim, tudi pismo K. Gla- serja, Gradec 28. 6. 1904). • Pismo K. Glaserja, Trst 6. 3- 1895. 40 Pismo K. Glaserja, Trst 23- 1- 1896. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VISE 17 1896 potožil v pismu Pavlu Turnerju. "Jaz sem bil tukaj dve leti namestnik v društvu 'Edinost'. Ko je pa prišel advokat Gregorin iz Sežane se je začela širiti misel, da morajo v tej stranki delat samo do- mačini in kakor v spomin mojega 25 letnega na- rodnega dela, so me 1893 vrgli proti moji volji ven. Slovenec torej na slovenski zemlji ni po- vsod doma."41 Sit "ostudnih" razmer v Trstu, ogorčen nad dej- stvom, da so ga po "tolikoletnem trudu na narod- nem polju na naši ozki slovenski zemlji" zlasti mlajši tržaški politiki še vedno smatrali za "tujca", se je konec leta 1894 odločil in tržaškim Sloven- cem "vse lokalpatriotično delo vrgel pred no- ge."42 Nad razmerami v Trstu je bil tako obupan, da je sklenil prositi premeščenja celo "na lastne stroške", v podkrepitev svojih prošenj pa si je pri- dobil tudi "zdravniško spričevalo", kako da mu začenja "škodovati tržaška klima."43 Toda Glaser- jevi napori, da bi po uradni poti dosegel preme- stitev (in po možnosti višji položaj), niso obrodili sadov. Prošnjam, ki jih je jeseni 1894 naslovil na ministrtvo za uk in bogočastje (v kratkem času je zaprosil za ravnateljsko ali profesorsko mesto na gimnaziji v Kranju, pa za ravnateljsko mesto v Ce- lovcu in Pulju)44, je - kot je zapisal v pismu Turner- ju - odločno nasprotoval referent na ministrstvu Wolf.45 avdience pri ministru Madevskem. ki ga je želel osebno seznaniti s svojimi težavami, pa mu ni uspelo izboriti.46 Zato je vse svoje upe stavil na svoje štajerske rojake, predvsem na svoje nekda- nje sošolce (iz mariborske gimnazije), ki so bili uspeli v svetu politike in uživali velik družbeni ugled. Glaser. ki je znal v pismih Turnerju ostro kritizi- rati "ostudni lokalpatriotizem" tržaških Sloven- cev, se je očitno dobro zavedal, da svojega obup- nega položaja ne bo mogel rešiti brez brenkanja na (tokrat pač štajerske) lokalpatriotične strune. Toda pri tem se je na moč uštel. V želji, da bi dobil ravnateljsko ali vsaj profesorsko mesto na gimna- ziji v Kranju, "tudi radi tega, ker bi imel za svojo 'Zgod. Slov, slovstva' knjižnico ljubljansko in ti- skarno bliže kakor v Trstu"47, se je zaman obrnil na rojaka dr. Josipa Šumana48, ki je bil zaradi narod- nega delovanja v Mariboru v sedemdesetih letih tudi sam kazensko premeščen izven Slovenije. Tudi njegov naslednji poskus, da bi dosegel za- menjavo službenih mest s prof. Zavadlalom na gimnaziji v Celju49, se je klavrno ponesrečil - in to kljub zagotovilu nekdanjega sošolca iz maribor- ske gimnazije dr. Josipa Serneca, da se bodo zanj potegnili vsi štajerski poslanci.50 Na začetku leta 1896 je tako v pismu Turnerju resignirano zapisal: "Vsi moji napori, priti iz Trsta, so bili vlani - za- stonj. Prošnja, da bi Zavadlal v Celju in jaz menja- la, se je izjalovila. On je prišel v Zader za ravnate- lja, jaz pa ne na njegovo izpraznjeno mesto. Nje- gova služba je razpisana do konca februarja. Zo- pet bom vložil prošnjo. Tudi v Kranj in Beljak sem prosil zastonj."51 Prepričan, da si vsaj v letih pred upokojitvijo "zasluži nekaj humanitete", če že ne od vlade pa "vsaj od Slovencev", v korist katerih je celo življe- nje garal "kakor živina"52, prepričan, "da je v naj- večjih družbah slovenskih upoštevan le deželni ali državni poslanec in da bi moja soproga tan- dem aliquando bila zadovoljna, ko bi jaz postal saj nekaj več nego simpel profesor"53, pa je svoje štajerske rojake začel nadlegovati še s prošnjami, naj mu poverijo deželno- ali državnozborski man- dat. Toda čeprav je vse glavne voditelje štajerskih Slovencev (Josipa Serneca, Ivana Dečka, Frana Jurtelo, Lavoslava Gregorca in druge) natančno seznanil s svojim krhkim zdravstvenim stanjem, 41 Pismo K. Glaserja, Trst 23 1. 1896; prim, tudi Dolar, str. 36 42 Pismo K. Glaserja, Trst 2 4. 1895. 4i Pismo K. Glaserja, Trst 24. 1. 1895. 44 Prim. Dolar, str. 36-38. 45 Pismo K. Glaserja, Trst 24. 1. 1895. 46 Prim. Dolar, str. 36. 47 Pismo K. Glaserja, Trst 24. 1. 1895 ** Šumanov odklonilni odgovor je Turnerju komentiral z besedami: "Da bi pa Šuman, ki je prof. dr. Požarju v Ljubljani ponujal premeščenjc na kranjsko gimnazi- jo, ne mogel prof. dr. Glaserja iz Trsta spraviti uže radi tiskanja moje knjige blizo Ljubljane in radi licej knjižnice, tega ne bodem nikdar verjel". Pismo K. Gla- serja, Trst 6. 3- 1895. 4•>•>•••>•>••^>••••• •»••••••••£>•>••>•••>•>•••••^ Andrej Pančur OBRTNA SVOBODA NA ZATOŽNI KLOPI Konservativni nazori o obrtništvu v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem V obdobju gospodarske depresije po letu 1873 je bilo socialno vprašanje deležno vedno večje pozornosti. Poleg perečega kmečkega in delav- skega vprašanja je tudi v Avstriji zelo odmevalo obrtno vprašanje. "Klic po pomoči za nižje stano- ve v obrambo pešajočej obrtniji je vedno večji in pomenjivejši; kajti za orjaškimi koraki širi se navz- lic največjej marljivosti od dne do dne narodov pavperizem. [...] Možje vseh narodov, katerim je blagor svojega ljudstva na srcu, se pečajo marlji- vo z prašanjem, kako pomoči domačej obrtniji in študirajo, kako radikalno ozdraviti to - rekli bi - epidemično bolezen, ki ustvarja iz zadovoljnega prebivalstva najbolj nesrečen proletarijat, ki si je po vrhu v svesti, da ga nij priterala lastna krivda na beraško palico."1 Čeprav širša javnost obrtne- mu problemu ni posvečala tako velike pozorno- sti kakor kmečkemu in delavskemu socialnemu vprašanju, to še ne pomeni, da ga je zanemarjala. Ravno obratno. "O tem so napisane debele knjige in časniki dan za dnevom obširno razpravljajo to vprašanje."2 Zahteve po reformah na obrtnem področju so bile stalno na dnevnem redu gospodarskih in so- cialnih mislecev, širše avstrijske in tudi sloven- Liberius: V obrambo domače obrtmje, Slovenski na- rod, št. 242, 21 oktober 1882. II. shod "Katol. polit, društva" v Št. Vidu nad Ljublja- no. Obrtne razmere v Avstriji. (Govoril na shodu v Št. Vidu A. Kalan), Slovenec, št. 71, 28. marec 1890. ske javnosti in zato tudi politikov vseh barv. Glav- no vprašanje se je vrtelo okoli problema, kako urediti obrtni red iz leta 1859, ki je posegal tudi na obrtniško področje. "Med predlogi državnega zbora je eden najvažnejših načrt nove obrtnijske postave. Od pravilne rešitve tega vprašanja je od- visna osoda na tisoč in tisoč obrtnikov, ki so vsled dosedanje obrtnijske svobode prišli v pomanjka- nje in uboštvo."3 Vendar se pri prikazu takratnih obrtnih razmer in nazorov o ureditvi obrtne problematike že ta- koj na začetku srečamo s pojmovno težavo. Dan- danes namreč pod pojmom obrt razumemo opravljanje pridobitne dejavnosti le v manjšem obsegu. Obrtni red (Gewerbeordnung) iz leta 1859 pa ni obsegal le področje današnjega obrt- ništva, temveč tudi področje industrije, torej to- varniške proizvodnje in delavske socialne zako- nodaje. Takratni pojem obrt (Gewerbe) je pravilo- ma združeval tako industrijo (Industrie) kot roko- delstvo (Handwerk). Meja med njima je bila zelo nejasna. "V glavnem se da težko povedati, kje je potrebno iskati mejo med rokodelstvom in tovar- no. Novejši zakoni o inspekciji v različnih drža- vah za pojem tovarna tudi večinoma navajajo ze- lo različne definicije."4 3 Obrtnijstvo pa državni zbor, Slovenec, št. 1, 3- januar 1882. 4 E. VC.: Handwerker und Fabrik, Marburger Zeitung, št. 148, 9. december 1888. 24 ZGODOVINA ZA VSE Velika pojmovna zmeda je vladala že v pred- marčni dobi.5 Šele leta 1841 je avstrijska statistika za tovarno označila podjetje z večjim številom de- lavcev, ki delajo v tako velikih proizvodnih pro- storih, ki pri rokodelstvu niso v navadi in v kate- rih v celoti izdelajo svoj izdelek.6 Kasneje so med tovarne v glavnem šteli zaključene proizvodne prostore, v katerih je bilo zaposlenih dvajset ali več delavcev in v katerih so uporabljale stroje kot nujno potrebni del proizvodnje. Vse proizvodnje obrate, ki so imeli manj zaposlenih in v katerih v glavnem niso proizvajali s stroji (kar pa ni bilo nujno), so prištevali k rokodelstvu. Po črki zakona je bila rokodelska obrt lahko že proizvodnja de- javnost z 19 zaposlenimi, za takratne razmere to- rej že skoraj majhna tovarna. Rokodelske dejavno- sti so bile v povprečju zelo majhne in so zaposlo- vale mojstra in v najboljšem primeru nekaj po- močnikov in vajencev. Ko bomo torej govorili o obrti, bomo govorili o takratnem rokodelstvu. Zahteve po obrtni reformi "Obrtniki so se začeli politično gibati in iskati pomoč zoper čedalje slabejše svoje stanje. Svetu- je se to, svetuje se ono, zametava se to, in zameta- va se ono, vsaka glava ima svojo pamet; konečno se bo morda vendar prava pot našla."7 Na Sloven- skem so bili predlagani recepti za zdravljenje obrtne bolezni v glavnem konservativni. Za pro- padanje obrtništva niso bili krivi obrtniki, temveč obstoječi obrtni zakoni, "ki jim niso dajale one po- moči in onega varstva, ki sta za pospeh obrtnijš- tva neobhodno potrebna."8 Zato je bilo v prvi vr- sti potrebno spremeniti zakonodajo v prid obrtni- kom. Zaradi vse močnejšega vpliva konservativ- nih idej so bila vedno večja tudi pričakovanja, da bo bodoča obrtna reforma potekala "v smislu "reakcije", treba bo namreč iz praha vzeti mnoge stare, pa dobre naredbe."9 Obrtno svobodo je to- rej potrebno omejiti, in to po zgledu starih, do- brih časov, prilagojenih sedanjim razmeram. 5 Primerjaj: Vodopivec, Peter: Socialni in gospodarski nazori v slovenskih in sosednjih pokrajinah v pred- marčni dobi, Doktorska disertacija, LJubljana, 1978, str. 28-31 6 Brusatti, Alois: Osterreichische Wirtschaftspolitik vom Josephinismus zum Ständestaat, Jupiter-Verlag, Wien, 1965, str. 26. 7 Iz govora poslanca Kohlerja na shodu v Linču, Slove- nec, št. 134, 2. december 1880. H Shod kranjskega obrtnega društva, Govor gosp. Klu- na, Slovenec, št. 82, 25- julij 1882. 9 Nov obrtniški red, Slovenec, št. 118, 23- oktober 1879- 10 Liberius: V obrambo domače obrtnijc, Slovenski na- rod, št. 242, 21. oktober 1882. Konkurenca tovarn Vzrok za propadanje obrtništva je "iskati v prvej vrsti v kapitalu, združenem v posamičnih ro- kah."10 V pogojih neomejene obrtne svobode so velika kapitalistična industrijska podjetja veljala za glavnega nasprotnika male obrti. "Kakor velike ribe požirajo male, so velike obrtnije, fabrike, [...] delo in delavce vzele malim obrtnikom, kateri ne morejo konkurirati s fabriškimi izdelki."11 "Kakor usahnejo cvetke pod kronami večjih dreves, tako tudi posamezne obrtne panoge propadejo, ako jih zasenči silnejši razmah sorodne industrijske stroke."12 a) Prednosti industrije pred obrtjo V primerjavi z obrtništvom je imela industrija velike prednosti. Proizvajala je serijsko in pri tem je uporabljala najnovejšo tehnologijo. "Tudi majhnemu obrtniku je tu postalo jasno zelo nena- klonjeno razmerje, ko so obratovalni stroški šte- vilnih strojev, ki jih poganjajo parna in vodna sila, seveda pomenljivo nižji kot tisti, kateri nastanejo zaradi majhne obrti, kjer obratuje le posamičen stroj s pomočjo človeške roke."13 Industrija je z velikimi kapitali gradila najmodernejše tovarne. "Denar ima duševno moč vsega napredka in ge- nijalnih človeških iznajdb na polju mehanike na razpolaganje. Njemu služijo izvrstni stroji zastonj, mej tem ko se poti in krvavi ubogemu mojstru stotero rok od zore v pozno noč za skorjo kruha brez upanja, da bode kedaj mogoče postaviti se s petičnim konkurentom v jedno vrsto."14 V obrav- navanem času, ko majhni električni stroji še niso bili dovolj razviti, obrtništvo cenovno ni moglo konkurirati industrijski proizvodnji z velikimi parnimi stroji.15 Povrhu tega so zaradi večjega ka- " Predlog za skuščino malih obrtnikov, Novice, št. 6, 9. februar 1876. 12 Orožen, JfankoJ. Propadle panoge celjskih obrti: Kro- nika slovenskih mest, II, 1935, št. 2, str. 161. V Zur Hebung des Kleingewerbes, Marburger Zeitung, št. 119, 4. oktober 1872. 14 Liberius: V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 242, 21. oktober 1882. 15 Drage velike parne stroje je bilo namreč potrebno čim bolj izkoristiti, da ne bi prinašali izgube. To so si z masovno proizvodnjo na zaloge takrat lahko privoš- čile le tovarne. Zato so za obrtniško proizvodnjo po naročilu potrebovali manjše stroje. Vendar do učinko- vite uporabe elektrike za vse te različne majhne stroje ni bilo na voljo cenovno primerne energije. Zanimivo je, da rešitve še niso iskali v elektriki, temveč v za proi- zvodnjo cenejšem plinu in vodni sili. Fragen des Kleingewerbes, Laibacher Wochenblatt, št. 226, 6. de- cember 1884, št. 227, 13- december 1884; št. 228, 20. december 1884; št. 229, 28. december 1884. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 pitala in zato boljših plač tovarne obrtem tudi prevzemale najboljše izučene delavce.16 Zaradi svoje majhnosti obrt ni imela dostopa do tako ugodnih posojil in s tem do razpoložljive- ga kapitala, kot ga je imela industrija. Na takratni stopnji razvoja avstrijskih finančnih ustanov je bi- lo za kreditiranje industrije že poskrbljeno, med- tem ko je bilo kreditiranje malih obratov še po- vsem nezadostno. "Medtem ko so veleindustrial- cu na razpolago vsi znani denarni zavodi, banke in kakorkoli že imenovani kreditni zavodi, so male- mu obrtniku naročili, da svojo kreditno potrebo zadovolji pri zasebnikih za previsoke obresti."17 Pomanjkanje kratkoročnih kreditov za obrt se je v primerjavi z industrijo zlasti negativno odražalo pri vsakdanjih nabavnih in prodajnih zmožnosti obrtnika. Obrtniki, "ki že veliko let opravljajo svoj posel, lahko kljub velikemu trudu opozorijo le na to, da posedujejo lasten posel in da svojo družino pošteno preživljajo. Malo goldinarjev, ki jih pose- dujejo, tiči med strankami."18 Po takrat povsem običajni poslovni praksi so kupci obrtne izdelke nabavljali na up. Ker obrtniki niso hoteli izgubiti svojih stalnih strank, so dolga časovna obdobja med oddajo blaga stranki in strankinim dejan- skim plačilom sprejemali kot nekaj povsem nor- malega. Stranke so jim vedno dolgovale veliko denarja. Zato so bili obrtniki praviloma brez več- jih zalog gotovine. Ker jim je primanjkovalo goto- vine, so imeli velike težave pri nabavljanju po- trebnih surovin. V primerjavi z veliko industrijo, ki je surovine lahko kupovala neposredno pri grosistih in je lahko za nakup dobila kratkoročno posojilo, so morali obrtniki kupovati dražje blago pri manjših trgovcih in še tega so dobili le za goto- vino. Pomanjkanje gotovine, pomanjkanje krat- koročnih kreditov in prodajanje na up in s tem je bil sklenjen konkurenčni krog propadanja obrti na račun industrije.19 16 Zur Hebimg des Kleingewerbes, Marburger Zeitung, St. 118, 2. oktober 1872. 17 Zur Hebung des Kleingewerbes, Marburger Zeitung, št. 119, 4. oktober 1872. m Die Schäden des Kleingewerbes (Von einem Kleinge- werbetreibenden), Marburger Zeitung, št. 17, 8. feb- ruar 1888. 19 Primerjaj še Zur Hebung des Kleingewerbes, Marbur- ger Zeitung, št. 119, 4. oktober 1872. 2(1 Iz obrtniških krogov, Slovenski narod, št. 219, 25. sep- tember 1886. 21 -•.: V preudarek, Slovenski narod, št. 19.5, 28. avgust 1881. 22 Obrtnijstvo pa državni zbor, Slovenec, št. 1, 3- januar 1882. b) Realnost Zato veliki kapital z lahkoto spodjeda "kakor črv deblo obrtništva in rokodelstva, združujoč v svojih rokah vse stroke obrtnosti!"20 "S tem se je začel med obrtniki boj za obstanek, v katerem nikdar ne vlada pravica, ampak le moč, in kdor je močan [...] sme uničiti in tudi res uniči slabše- ga."21 V tem boju velikega kapitala proti mali, obrtniški proizvodnji, se je veliki kapital na škodo malega obrtniškega kapitala vse bolj krepil "in ves zaslužek zbirajo v rokah premožnejših lju- di."22 Ti kapitalisti brez lastnega dela so brez sra- mu izkoriščali poštenega in delavnega obrtnika. Ali je takšna slika, ki so jo venomer ponavljali nasprotniki obrtne svobode, sploh ustrezala re- snici? Propaganda za ali proti obrtni svobodi je bila namreč zelo ostra in v veliki meri tudi nes- tvarna.23 V resnici obrtništvo ni bilo smrtnega bo- ja z industrijo. Sodobniki so zelo precenjevali po- ložaj velike industrije v takratni avstrijski ekono- miji, kajti še leta 1902 je obrt skupaj z domačo obrtjo zaposlovala 55% delovne sile v podjetjih.2,4 Tudi v razvitejši Nemčiji se pomen obrtništva v tem obdobju ni prav nič zmanjšal.25 Celo v indu- strijsko najbolj razvitih avstrijskih deželah je obrt imela velik pomen. Z industrializacijo se je na- mreč dvignil narodni dohodek prebivalstva in s tem njegova kupna moč, kar je bilo zelo spodbud- no tudi za obrt. V industrijsko manj razvitih deže- lah je obrtništvo imelo še sorazmerno večjo moč.26 Tudi na Slovenskem je obrtništvo v obdob- ju industrializacije precej napredovalo. Čeprav število zaposlenih v obrtništvu ni naraščalo tako hitro kot v industriji, pa je vseeno daleč presegalo naravni prirastek prebivalstva.27 2i Brusatti, Alois: Österreichische Wirtschaftspolitik vom Josephinismus zum Ständestaat, o.e., str. 50. 24 Matis, Herbert: Die Habsburgermonarchie (Cisleitha- nien) 1848-1918. - Grundriss der österreichischen So- zial- und Witschaftsgeschichte von 1848 bis zur Ge- genwart, ÒBV-Klett-Cotta, Wien, 1989, str. 23. 25 Fischer, Wolfram: Wirtschaft und Gesellschaft im Zeit- alter der Industrialisierung, Vandenhoeck & Rupre- cht, Göttingen, 1972, str. 338-348. 26 Otruba, Gustav: Handwerk und Industrialisierung in Österreich im 19. und am Beginn des 20. Jahrhun- derts. • Handwerk in Mittel- und Südosteuropa. Mobi- lität, Vermittlung und Wandel im Handwerk des 18. bis 20. Jahrhunderts, Südosteuropa-Gesellschaft, Mün- chen, 1987, str. 203-204. 27 Med leti 1852 in 1912 je število zaposlenih v obrti na Spodnjem Štajerskem in na Kranjskem naraslo od 22.657 na 42.333- V tem času se je prebivalstvo pove- čalo le za okoli 20 %. Hočevar, Toussaint: The Structu- re of the Slovenian Economy 1848-1963, Studia Slove- nica, New York, 1965, str. 48-49; Gcstrin, Ferdo: Oris VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE •) Obrtniki se neupravičeno pritožujejo Obrtniki in njihovi zagovorniki so svoj položaj slikali nadvse črno. Vsi njihovi argumenti in vse njihove zahteve po obrtni reformi, s katero naj bi se izboljšal njihov slab ekonomski položaj, so te- meljili na katastrofalno slabih razmerah, v kate- rih naj bi takrat živeli in delali obrtniki. Toda ne- kateri posamezniki se s takšnim črno-belim pri- kazovanjem niso strinjali. Za nekatere je bila tak- šna črnogledost celo škodljiva. "Mnogi roditelji se plašijo izročiti svojega otroka obrtniškemu mojstru, češ, vsi obrtniki tožijo, da se jim slabo godi, da jih moré velika konkurenca tovaren."28 Vendar na Slovenskem tovarniška konkurenca še ni prehuda in še ta škoduje le nekaterim obrtem, druge pa lepo uspevajo. Zato naj se mladi le prid- no poprimejo obrtništva. "Rokodelcem se dobro godi, ako svoje delo dobro umó in so pridni in nezapravljivi. Kdo je večji gospod v mestu ali v trgu, nego dober rokodelski mojster se svojo last- no hišo! Ali se rokodelcu na kmetih, ki ima še ma- lo zemlje, ne godi boljše, nego marsikateremu kmetu?"29 V primerjavi s kmeti obrtniki "delajo na suhem in gorkem, po leti v senci, po zimi pri gorki peči; zaslužijo toliko, da jedó vsaki dan meso in se pošteno gosposko oblačijo."3" Zato so časopisi kmetom večkrat svetovali, da naj dajo svoje drugorojence izučiti kakšne obrti. Za enega od glavnih krivcev za propadanje kme- tijstva so šteli veljavno dedno pravo, po katerem so vsi otroci po smrti očeta dedovali enake dele- že. Posledica je bila razkosanje že tako majhnih kmetijskih zemljišč in tudi perečo zadolževanje. Zato so kmetom toplo priporočali, naj kmetijo prepišejo le na enega dediča, ostali pa bodo žive- li od obrti, katere se bodo izučili.31 "Človek, ki je gospodarstva na Slovenskem v prvem obdobju kapita- lizma (do leta 1918), Kronika, St. 3, 17, 1969, str. 135; Na celotnem ozemlju Slovenijo je število obratovalnic naraslo od 15-656 na 26.376, število zaposlenih (sku- paj z vajenci)pa od 27.950 na 50.550. Clavan, Franc: Pravna ureditev obrtništva na Slovenskem, Časopisni zavod Uradni list SRS, Maribor, 1984, str. 89-91; V Ma- riboru je število obrtnih pravic naraslo od 513 leta 1855 preko 599 leta 1884 na 687 leta 1912. Lcskovec, Antoša: Upravni in gospodarski razvoj Maribora v 19. stoletju, Kronika, št. 2-3, 31, 1983, str. 172. 2H Za slovenski obrt, Slovenski narod, št. 173, 1- avgust 1892. 2 Slovenski kmeti in rokodelstvo, Slovenski gospodar, št. 49, 8. december 1887, str. 386. •*' Poleg zgornjih člankov primerjaj še: J. L.: Naša kmečka mladina naj bi se rokodelstva učila!, Slovenski gospo- dobro izurjen v kakem rokodelstvu, najde še po- vsod pošteno in boljšo službo, kakor človek, ki ne zna drugega, kakor navadno poljsko delo, pa ni- ma svoje zemlje."32 Redki posamezniki so tudi poudarili, da so do- hodki obrtnikov in njihovih pomočnikov v pri- merjavi z dohodki drugih ljudi prav veliki. "Mno- go je ljudi, ki so 12 let študirali, pa nemajo take plače. Na Kranjskem je več ko 400.000 ljudi, ki ve- liko slabši živijo, ko naši obrtnijski pomočniki: kmet mora repo, zelje in krompir jesti, pa vendar ne godrnja toliko, ko pomočnik, ki si lahko vsak večer košček mesa in ob nedeljah in praznikih še pečenko privošči."33 Po mnenju nekaterih naj bi veliko obrtnikov živelo preko svojih zmožnosti. Vsakemu družbenemu stanu pritiče poseben živ- ljenski slog. Obrtnik zato ne sme zahtevati, "da bi imel vsak dan na mizi pečenko, pa hodil črno ob- lečen, rodovina pa se prav po veliko gosposko postavljala. [...] Vsak naj se torej nosi in živi po svojem stanu. Žalibog, da ravno kaj tacega ne mo- remo reči o nekterih družinah rokodelskega in obrtnijskega stanu."34 "Če greš zjutraj v gostilnico, kterih ljudi boš naj- več našel tam pri golašu, pivi, vinu in ne pri ma- selcu, marveč kar pri poliču ali bokalu? Rokodel- cev, krojačev, čevljarjev, kovačev, mizarjev itd. Med tem ko vsak drugi dela dopoldne in se kosila veseli, je tak "rokodelec" že dvakrat sit in ne le, da ga to stane, temuč zgubi pri tem še toliko časa, da mu le malo ur za delo ostaja. Če greš v nedeljo in praznik po mestu in javnih sprehajališčih, kdo ti je tam najbolj nališpan? Zopet čevljarji, krojači itd. z vso svojo družino;35 zvečer najdeš zopet naj- več takih "rokodelcev" po gostilnicah, iz kterih marsikateri taki domu gredo, da tudi drugi dan niso za delo."36 Zaradi te potrate ti obrtniki nikoli nimajo dovolj denarja in "o pičlem zaslužku na dar, Gospodarstvena priloga, št. 97, 10. januar 1884, str. 417. -12 Obrtnija in slov. ljudstvo, Slovenski gospodar, št. 46, 15. november 1888, str. 362. 33 Socijalizem na Slovenskem, Slovenec, št. 3, 8. januar 1881. •i4 Slovenec, št. 49, 28. februar 1884. •iS Alešovec se s tem splošno razširjenim mnenjem ni po- vsem strinjal. 'Po Ljubljani je res znano, da so ob nede- ljah in praznikih po obleki največji gospodje čevljarji in krojači, a to je laž; največji gospod je take dneve" trgovski pomočnik v oblačilnih trgovinah. Alešovec, Jakob: Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom, Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1911, str. 29 •i6 Tihi meščan: Poslano: Slovenec, št. 139, 24. november 1874. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 vso moč vpijejo."37 "Na ta način, se vé, da ne more biti zaslužek nikdar dosti visok in davek nikdar dosti nizek."38 Zato naj se obrtniki raje nehajo pri- toževati nad svojim položajem. "Imeli so že na- mreč veliko shodov v kterih so na vse druge kraje gledali, le v svoj dom ne."39 S takšno kritiko se seveda obrtniki v nobenem primeru niso mogli strinjati, čeprav niso mogli skriti, da je vsaj za nekatere obrtnike takšna slika povsem pravilna. Vendar se teh "ne dobi toliko, kolikor je prstov na roki, in ako so kteri tako delali, kakošen je bil konec njih početja? Resnica je, da nekteri mojstri in posestniki v gostilno zahajajo," ostali pa živijo zelo trdo. "Po letu se komaj dan napoči in čevljar gre že na svoje delo ter je še ved- no pri njem, ko je sonce že davno zašlo; po zimi pa, ko nekterim ura delopusta odbije, krojač in čevljar še misliti ne smeta na spanje in počitek in ko se drugi ljudje že veseli iz krčme vračajo domu, čevljar še nabiva obuvala, da se dostikrat jezé gospodar in sosedje; a biti mora, da sebe in svoje preživi.'40 d) Neenakost usod Obrtnikom še zdaleč ni šlo tako slabo, kakor so se pritoževali. V času gospodarske konjunkture se tudi mariborski obrtniki niso mogli pritoževa- ti. "Na splošno so bile razmere za malo obrt v zad- njih dvanajst let tolikanj ugodne, kot lahko velja naraščanje povpraševanja po obrtnih proizvodih za ugoden prikaz razmer. Vendar ni mogoče zani- kati, da je v veliko obrtnih kategorijah nastopil za- stoj, v posamičnih obrteh že kar nazadovanje."41 Obrti torej ni šlo slabo, vendar so bile hkrati nekatere obrtne panoge v globoki krizi. In prav to slabo stanje v nekaterih obrtnih panogah je meta- lo senco krize na celotno obrt. Določene obrti so pod pritiskom industrializacije povsem propad- le. V nekaterih avstrijskih pokrajinah nekdaj zelo močno založništvo (zlasti tkanje in predenje na domu)42 je bilo prvo na udaru, zaradi česar je v •i7 Tihi meščan: Poslano, Slovenec, št. 145, 8 december 1874. j* Tihi meščan Poslano: Slovenec, št. 139, 24. november 1874. •V Slovenec, št. 49, 28. februar 1884. 40 Več rokodelcev Poslano, Slovenec, št. 143, 3- december 1874. 41 Zur Hebung des Kleingewerbes, Marburger Zeitung, št. 118, 2. oktober 1872 42 Med domačimi obrtmi je tako propadlo gorenjsko plat- narstvo. Čeprav je v začetku sedemdesetih let Kranjski kmetijski družbi uspelo izboljšati pridelavo lanu, je šestdesetih letih na teh področjih prišlo do so- cialne katastrofe.43 "Veseli zadovoljni obrazi pre- možnih tkalcev spremenili so se v bledo barvo revščine in nezadovoljnosti, iz krepkega naroda rodile so se najbolj nesrečne družine fabriških delavcev."44 Nekatere obrti so zaradi spremenjenih navad potrošnikov popolnoma izginile (npr. izdelovanje lasulj). Druge obrti so zelo trpele (npr. svečarstvo in izdelovanje gumbov). Poseben primer so bile obrti (npr. krojači, čevljarji in mizarji), ki so po eni strani uspevale zaradi naraščajočega trga, po dru- gi strani pa so bile prizadete zaradi razširjanja za- ložniškega načina proizvodnje med nekoč samo- stojne mojstre. Tem so se zaradi naraščajočega povpraševanja pridružili mnogi novi obrtniki, pri krojaštvu zlasti ženske. Ta konfekcijski način proi- zvodnje je bil zlasti močno razširjen na Dunaju,45 vendar tudi drugje ni bil zanemarljiv.46 Zaradi ce- nejše konfekcijske proizvodnje so bili prizadeti še obrtniki v drugih krajih, tudi na Slovenskem.47 Poleg krojaštva in čevljarstva, ki sta rešitev iska- la tudi v preusmeritvi v popravila, so se nekatere druge obrti (npr. urarji, optiki, klobučarji) zaradi tovarniške konkurence izključno preusmerile v popravilo, dodelavo ali celo samo prodajo4" to- predelava ostajala na isti ravni in zato počasi propa- dala. Domače platno je tudi vse bolj izpodrivalo stroj- no narejena bombaževina Mohorič, Ivan Škofjeloš- ko platnarstvo in njegov zaton, Loški razgledi, II, 1955, str. 71-80. 4i Brusattt, Alois: Österreichische Wirtschaftspolitik vom Josephinismus zum Ständestaat, o.e., s/r. 31. Primerjaj še opis severne Češke: Urbanitsch, Peter: Die Deutschen in Österreich. Statistisch-deskriptiver Überblick. - Die Habsburgermonarchie, 3- del: Die Völker des Reiches I, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissensc- haften, Wien, 1980, str. 136-137 44 Liberias: V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 243, 23- oktober 1882. 45 Ehmer, Josef: Familienstruktur und Arbeitsorganisa- tion im frühindustriellen Wien, R. Oldenburg Verlag, München, 1980, str. 75-88, 165-166. 46 Leta 1902 je na avstrijski ravni 71% obratov delalo neposredno za konsumenta, ostali pa tudi ali izključno za založnika. Na Dunaju je bilo neodvisnih le 61% obratov. Bruckmiiller, Ernst: Sozialgcchichte Öster- reichs, Herold Verlag Wien-München, 1985, str. 385. 47 Celjski čevljarji so tako občutili konkurenco prodajaln čevljev. Od sedemdesetih let dalje tudi celjski krojači in šivilje prizadene konkurenca konfekcijskih izdelkov. Počivavšek, Marija: Celjska obrt in trgovina po sprejet- ju obrtnega zakona leta 1859- - Iz zgodovine Celja 1848-1918, Odsevi preteklosti 2, Muzej novejše zgodo- vine Celje, Celje, 1998, str. 190. 4H "Nekatere delavnice se tekom časa popolnoma spreme- nijo v trgovine z urami, nakitom, optičnimi inštru- menti ali kakimi drugimi merilnimi napravami in iz VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODO VEVA ZA VSE varniških izdelkov. Prenekaterim obrtem indu- strija ni pomenila večje nevarnosti, temveč so za- radi naraščanja prebivalstva celo napredovale (npr. peki, mesarji, mizarji, ključavničarji, frizer- ji). Zaradi tehničnega napredka pa so se pojavile tudi nekatere nove obrti (npr. mehaniki, fotogra- fi, električne obrti).49 Ta neenakost usod je po letu 1873 z nastopom gopodarske depresije še bolj bila v oči. Slabo sta- nje nekaterih obrti je bilo vse bolj očitno. Ta slika je skoraj popolnoma prekrila dokaj dobro stanje drugih obrti. Ker so bile prav tiste obrtne panoge, ki so bile najbolj pod udarom industrializacije, številčno zelo močne (npr. krojaštvo, čevljars- tvo), so nezadovoljni obrtniki iz teh panog dajali glavnino tona celotnemu obrtniškemu gibanju.50 Zato ni nič čudnega, da so na propadanje nekate- rih gledali kot na propadanje obrtništva v celoti. Povsem razumljivo je, da so tisti obrtniki, ki so zaradi industrializacije najbolj trpeli, venomer poudarjali nujnost omejevanja industrijske kon- kurence. Boj proti industriji je s tem postal glavno geslo obrtniškega gibanja. Še potem, ko so obrtni- ki z obrtnimi novelami v primerjavi z industrijo prejeli velike ugodnosti, so za industrijo zahtevali nadaljnje omejitve. Matija Kune je na obrtni anke- ti leta 1893 na Dunaju izjavil: "Naše mnenje je, da rokodelskemu stanu ni mogoče pomagati brez omejitve velike industrije. Potrebno je, rokodels- tvo zavarovati z isto tako trdnim jezom proti kapi- talističnemu navalu, kakor se to godi z varstveno carino za veliko industrijo."51 Vprašljiva kakovost poceni izdelkov Konservativci so bili prepričani, da industrij- ska proizvodnja obrtništvu v pogojih svobodne konkurence ne škoduje le s pomočjo modernejše- njihovih časopisnih oglasov je razbrati, da so jim bila popravila ur samo postranska dejavnost. " Bučič, Ve- sna: Ljubljanski urarji v 19. in začetku 20. stoletja, Kronika, 38,1990, št. 3, str. 122. 49 Sandgruber, Roman: Ökonomie und Politik. Österreic- hische Wirtschaftsgeschichte vom Mittelalter bis zur Ge- genwart, Ueberrcuter, Wien, 1995, str. 256; Matts, Her- bert: Das Industriesystem. Wirtschaftswachstum und so- zialer Wandel im 19. Jahrhundert, Verlag Carl Ueber- reuter, Wien, 1988, str. 174. 50 Za Dunaj primerjaj: Druckmüller, Ernst: Razvoj krš- čanskih socialcev v Avstriji do prve vetovne vojno. - Krekov simpozij v Rimu, Mohorjeva družba, Celje, 1992, str. 135-136. 5i Slovenski obrtniki na Dunaju, Slovenski narod, št. 166, 22. julij 1893- ga in bolj brezobzirnega načina proizvodnje, tem- več tudi s kvaliteto in ceno izdelkov. Skoraj vsi takratni pisci so glavni razlog za propadanje obrt- ništva videli v tovarniški konkurenci množično proizvedenega poceni blaga. Čeprav so tovarne proizvajale cenejše blago vsaj enake, če ne že boljše kvalitete, pa je bilo industrijsko blago po- gosto tudi slabše kvalitete kot obrtniško.52 Čeprav so nekateri priznavali, "da velika industrija na splošno naredi cenejše, v posameznih strokah tu- di odločilno boljše in sijajnejše kot je mala obrt sploh v stanju"53 narediti, so se zagovorniki tradi- cionalnega obrtništva v boju proti obrtni svobodi nenehno pritoževali le nad (pre)nizkimi cenami (pre)slabo izdelanega tovarniškega blaga.54 Pri tem so se odločno postavili proti stališču liberal- nih nasprotnikov, ki naj bi pred uvedbo obrtne svobode zagotavljali, "da bodo izdelki vsled kon- kurence boljši, ker bo vsak skušal druzega preko- siti, da bo svoje blago lagje prodal. Pa zgodilo se je ravno narobe."55 Izdelki so se res pocenili,56 vendar se je tudi njihova kvaliteta dramatično po- slabšala. Z nastopom gospodarske depresije, ki je bila v tesni povezavi s splošnim padanjem cen, je bil problem nizkih cen vse bolj pereč. "Ljudje, ki se obrtnijstva nikdar niso učili, pa so imeli denar, so se lotili raznoterih podvzerij."57 Ker izučenim obrtnikom niso mogli konkurirati s kvaliteto izdelanega blaga, so jim konkurirati s ce- no. Konservativni zagovorniki obrtništva so se pritoževali, da so novopečeni obrtniki prodajali čim ceneje, celo pod ceno, da so svoje slabo bla- 52 Otruba, Gustav. Handwerk und Industrialisierung in Österreich im 19. und am Beginn des 20. Jahrhun- derts, o.e., str. 207. H Zur Hebung des Kleingewerbes, Marburger Zeitung, št. 120, 6. oktober 1872. 54 Ta argument je bil že v času pred obrtno svobodo eden glavnih očitkov, ki so jih poudarjali zagovorniki (re- formiranih) cehov. Vodopivec, Peter: Socialni in gos- podarski nazori v slovenskih in sosednjih pokrajinah v predmarčni dobi, neobjavljena doktorska disertaci- ja, Ljubljana, 1978, str. 289-290. 55 Nov obrtniški red, Slovenec, št. 118, 23- oktober 1879. 56 Nasprotno so se leta 1871 dunajski čevljarji pritoževa- li, da svobodna konkurenca ni pripomogla k zniža- nju cen obrtniških proizvodov. Bili so proti obrtni svo- bodi, "ki je že na tisoče rokodelcev na beraško palico spravila, občinstvu pa vendar ne cenejših čevljev, ce- nejših sukenj, cenejšega pohišja itd. prinesla. " Vendar moramo pri tem upoštevati, da so bila ravno takrat leta največje gospodarske konjunkture, zaradi katere so naraščale tudi cene. Z začetkom gospodarske krize leta 1873 pa se je položaj povsem spremenil, začelo se Je dolgo obdobje deflacije, torej padanja cen. 57 Obrtnijstvo pa državni zbor, Slovenec, št. 66, 15. junij 1882. VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 29 go lahko prodali. Tudi tovarniška strojna proi- zvodnja se po kvaliteti ne more kosati z obrtniško ročno proizvodnjo, lahko pa s pomočjo strojev izdeluje veliko ceneje. Domača industrija in tudi uvoženi industrijski izdelki58 na ta način uničuje- jo domačo obrt. Vendar gre lahko njihova nižja cena le na račun slabše kvalitete. Tako je prišel "čas surogatov in falzifikatov, vse je bilo narejeno le na videz, za trenotek, notranje cene in trdnosti ni nobene imelo. [...] Tako se je ves svet s slabimi izdelki napolnil, in danes bi se dobro blago že težko kje dobilo, ko bi ga kdo prav kupiti hotel, ker je že čisto izpodrinjeno."59 Za konservativce je bilo najbolj žalostno prav to, da so kljub slabši kvaliteti ljudje rajši kupovali ce- nejše kot pa boljše, vendar dražje blago. Kupci "gledajo dandanes bolj na ceno kot na dobro in trpežno blago."60 Kupec "je skoraj popolnoma po- zabil preskušati kvaliteto svojega nakupa, to sploh ugotoviti, preden se odloči za nakup. Cena je zanj prva in najpomembnejša."61 Pri tem niso nič zale- gla včasih prav upravičena opozorila, "da je ceno kupljena stvar, navadno plačana, najdražja, ker je izdelana le za oko, na videz."62 Kupci so še naprej pridno segali po cenejših tovarniških izdelkih. Po mnenju Janka Serneca naj bi bile takšne po- trošniške navade predvsem posledica nizke kup- ne moči prebivalstva, "da je ljudstvo obožalo, da si ne moremo dragega in boljega blaga kupova- ti."63 Tudi Franz Wiesthaler je enega od glavnih vzrokov za propadanje obrtništva videl v nizki kupni moči prebivalstva. "V večji meri je bržkone krivo obubožanje, da so posli na tleh, da celo pre- nekateri pošten obrtnik hira in propada."64 Po- temtakem industrija ni preplavila trga s poceni izdelki zaradi tega, ker bi s tem hotela uničiti obrt- niško konkurenco, temveč zato, ker je zvesto sle- dila potrebam potrošnikov. "Izdelovati namreč morajo tako blago, kakršno kupci zahtevajo. Vsak 58 Že leta 1874 je na shodu društva Slovenija v Ljubljani Dolhar rekel, da obrtništvu zelo škodi, "ker se v važajo izdelki, sicer slabi, a po taki ceni, da jih rokodelec ne more isti kup delati. " Slovenec, št. 54, 9. maj 1874. 59 Nov obrtniški red, Slovenec, št. 118, 23- oktober 1879. 60 Predlog za skuščino malih obrtnikov, Novice, št. 6, 9. februar 1876. 61 Gewerbliche Aufgabe, Marburger Zeitung, št. 58, 15. maj 1878. 62 Liberius: V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 242, 21. oktober 1882. <• Sernec, Janko: Železne postave, Slovenski narod, št. 189, 21. avgust 1881. 64 Wiesthaler, Franz: Dia Gewerbe und die Kaufkraft, Marburger Zeitung, št. 154, 25. december 1881. fabrikant bode ravno tako rad izdeloval drago in dobro blago, če najde kupca zanje; ali če ga najde le za slabo blago po ceni, izdelovati mora posled- nje."65 Za slabšo kvaliteto je bilo torej krivo pov- praševanje in ne ponudba. Zato bi lahko obrti naj- bolje pomagali tako, da bi pomagali dvigniti kup- no moč prebivalstva. "Ta veja našega ljudskega delovanja lahko in se bo na novo razcvetela, ko bo zaledje mest in trgov postalo finančno moč- »66 no. Obrtna svoboda "Rokodelstvo ima zlato dno" - tako je bil prego- vor v dobrih starih časih. Današnji dan ne velja več ta pregovor, kajti dno rokodelstva je razbito in raztrgano. [...] "Liberalno" gospodarstvo je roko- delstvu zlato dno izbilo; ono je grob samostojne- ga, premožnega in srečnega rokodelskega stanu!"67 Glavni krivec za propadanje obrtništva so konservativni zagovorniki obrtne reforme vi- deli prav v "obrtnej svobodi sploh."68 In to v libe- ralni obrtni svobodi. Liberalizem je namreč raz- glašal, da svobodna konkurenca preprečuje na- stanek izkoriščevalskih monopolov. Zato je na- mesto cehovskega in merkantilističnega gospo- darstva zahteva] povsem svobodno in odprto gospodarstvo. Kratkoviden interes sebičnih posa- meznikov, ki delujejo na svobodnem trgu, je po- vsem v skladu s skupnimi družbenimi interesi. Svobodna konkurenca sebičnih posameznikov bo v največji možni meri obogatila celotno družbo.69 a) Usodno leto 1859 Po prepričanju konservativnih krogov so ideje o koristnosti svobodne konkurence za bogastvo narodov k nam prišle iz Anglije preko Francije. 65 Sernec, Janko: Železne postave, Slovenski narod, št. 189, 21. avgust 1881. 66 Wiesthaler, Franz: Kleingewerbe und Staatspolitik, Marburger Zeitung, št. 54, 6. maj 1885. 67 Naši rokodelci in pa današnji liberalizem, Novice, št. 23, 7. junij 1871. 68 Liberius- V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 242, 21. oktober 1882. 69 Wadl, Wilhelm: Liberalismus und soziale Frage in Österreich. Deutschliberale Reaktionen und Einflüsse auf die frühe österreichische Arbeiterbewegung (1867-1879), Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaft, Wien, 1987, str. 135-136. Avstrijsko liberalno uradnlštvo, kl je v Avstrijo vpeljalo obrtno svobodo, ni zahtevalo obrtne svobode samo iz gospo- darskih, temveč tudi iz povsem naravno pravnih raz- logov. Vsak človek ima namreč naravno pravico, da opravlja tisto delo, s katerim najlažje preživi. Brusat- tl, Alois: österreichische Wirtschaftspolitik vom Josep- hinismus zum Ständestaat, o.e., str. 27-28. VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE "Tudi pri nas v Avstriji nijsmo hoteli biti nazad- njaški, odprli smo na stežaj vrata svobodnej kon- kurenci."70 Pri tem so bili zlasti dejavni "brezvest- ni liberalci in oderuhi, ljudje, ki bi bili radi kar čez noč brez dela obogateli na troške revežev. Ti so zato ščuvali obrtnike in rokodelce"71, da naj si vza- mejo svobodo. 20. decembra 185972 je Avstrija raz- glasila obrtno svobodo.73 "Tirjal jo je takrat ves svet. Ves svet je tudi mislil in govoril (pisarilo se je brez konca in kraja po časnikih) o blagoslovu, o sreči itd., ktera obrtniji doide po tej postavi."74 Vendar se na žalost ta prerokovanja niso uresni- čila. Svobodna konkurenca "je povzročila po- slabšanje dela, obrtno hiranje, zapostavljanje kupcev, bila je sokriva za poslovno propadanje, spodkopavanje blaginje ljudstva, kateremu sedaj grozi zlom."75 "Obrtniki vsled obrtnijske svobode niso našli tiste sreče, tistega napredka in blago- stanja, kterega so si v svojih sanjah domišljeva- li."76 Obrtnik je bil svoboden, a žal, svoboden "de- la, brez dela, ker liberalni sleparji so ta trenotek izkoristili zá-se. Z denarjem, ki so ga obilno imeli, prevzemali so razne obrti, gradili tovarne in de- lavcev in rokodelcev nagnali skupaj od raznih strani. S takim se rokodelec brez kapitala ni mo- gel meriti; ako ni hotel biti brez dela, moral je k bogatinu iti dela iskat."77 Vse to je imelo za posle- dico, da so obrtniki "jeli stradati, liberalci pa [...] obogateli. [...] In zmirom više je šlo z unimi, zmi- 70 -•.: V preudarek, Slovenski narod, št. 233, 13- oktober 1881. 71 II. shod "Katol. polit, društva'' v St. Vidu nad Ljublja- no. Obrtne razmere v Avstriji. (Govoril na shodu v St. Vidu A. Kalan), Slovenec, št. 71, 28. marec 1890. 72 Reichsgesetzblatt, št. 227, 20. december 1859. Prevod glej v: Žižek, Aleksander: Zbirka obrtnih listin 1892- 1932, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, 1994,1995, str. 7-26. 7-? V srednjeevropskem prostoru je Avstrtjo prehitela Pru- sija, ki je obrtno svobodo razlgasila leta 1845- Vendar je Avstrija pri tem prehitela ostale pomembne nemške države. Saška ji je sledila leta 1861, Baden in Würt- temberg leta 1862 in Bavarska šele leta 1868. Streis- sler, Erich \V: Der Wirtschaftsliberalismus in Mitteleu- ropa- Umsetzung einer wirtschaftspolitischen Grund- konzeption? - Liberalismus. Interpretationen und Pers- pektiven, Bohlau Verlag, Wien-Köln-Graz, 1996, str. 170; Henning, Friedrich-Wilhelm: Die Industrialisie- rung in Deutschland 1800 bis 1914, Verlag Ferdi- nand Schöningh, Paderborn-Miinchen-Wicn-Zuricli, 1989, str. 62-64. 74 Slovenec, št. 186, 14. november 1883 75 Wiesthaler, Franz: Freie Konkurrenz und Selbstvert- heidigung des Einzelnen?, Marburger Zeitung, št. 140, 23. november 1881. 76 Obrtnijski sliod, Slovenec, št. 129, 19- november 1881. 77 II. shod -Katol. polit, društva'' v St. Vidu nad Ljublja- no. Obrtne'razmere v Avstriji. (Govoril na shodu v St. Vidu A. Kalan), Slovenec, št. 71, 28. marec 1890. rom bolj pa nazaj s temi; uni prihajajo vedno bo- gatejši, ti pa vedno bolj siromašni."78 b) Liberalizem - kapitalizem - judovstvo Za liberalce je svoboda "glavno načelo, akorav- no je ta svoboda marsikterega spravila na beraš- ko palico."79 Zato raje "pomislimo, da je neomeje- na svoboda neomejeno tiranstvo."80 Tiranstvo, s katerim bogatejši zatira revnejšega. Konservativ- ci so bili prepričani, da je neomejeno svobodo nujno potrebno omejiti. Da bi pa lahko odstranili krute posledice obrtne svobode, bi bilo potrebno uničiti tudi liberalizem, ki je obrtno svobodo us- tvaril. "Liberalizem je malim obrtnikom najhujši, nepremagljivi sovražnik"81, saj "lažiliberalizem hodi s kapitalom roko v roki in ni pričakovati od njega, da bi malo obrtnijo iz klešč in objetja veli- kega kapitala hotel oteti."82 Zrcalna slika liberal- nih glasov o svobodi je ta "vsemogočni kapitali- zem, ki je kakor zmaj požiral pod liberalno vlado male obrtnike."83 Nevarni dvojici liberalizem-kapitalizem so nas- protniki vse bolj dodajali še tretji nepogrešljivi člen. "Liberalizem je zvezan z judovstvom, s kapi- talom."84 Pri tej trojici je glavni seveda liberali- zem, ki naj bi hotel s propagiranjem obrtne svo- bode "svojim najzvestejšim zaveznikom, kapitali- stom ali prav za prav judom v roke spraviti vse obrtnijstvo."85 Za konservativce je bil liberalizem tudi najnevarnejši, saj liberalizem s svojimi ideja- mi o svobodi privabi marsikoga, ki že na prvi po- gled spozna nevarnosti kapitalizma (in Judov). Nekateri so šli celo tako daleč, da so liberalno zagovarjanje obrtne svobode razglasili za judov- sko zaroto. Judje namreč niso mogli postati člani cehov, ki so stali "kakor ograde, vtrjene zoper vse napade, zato jim je pomagala ideja "svobode", da so to ograjo pretrgali in proglasili "svobodno" obrtnijo."86 78 Kako dualizem v zvezi z liberalizmom skrbi za kme- ta in obrtnika, pa za nas vse, Novice, št. 29, 18. julij 1877. 79 Shod kranjskega obrtnega društva, Govor gosp. Klu- na, Slovenec, št. 83, 27. julij 1882. 80 -n. • V preudarek, Slovenski narod, št. 233, 13- oktober 1881. 81 Slovenec, št. 267, 22. november 1892. 82 Za obtniški stan, Slovenec, št. 218, 22. september 1888. 83 Shod obrtnikov na Dunaji, Slovenec, št. 210, 13. sep- tember 1890. 84 Slovenec, št. 141, 20. december 1881. 85 Obrtnijstvo pa državni zbor, Slovenec, št. 66, 15. junij 1882. 86 Nov obrtniški red, Slovenec, št. 118, 23 oktober 1879. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31 Takratno obrtniško gibanje je bilo zlasti na Du- naju močno antisemitsko umerjeno. Tu je obrtni- ke močno prizadela konkurenca tovarn in kon- fekcionarjev. Ker pa je bilo lastništvo velikega ka- pitala in konfekcijski način proizvodnje tako lah- ko povezati z Judi, so bili ekonomsko ogroženi obrtniki med glavnimi podporniki antisemitizma v Avstriji. Obrtniki so tako razglašali, da jih Judje "molzejo in izžemevajo do zadnje kaplice krvi, potem pa nas vržejo proč kakor izprešano limo- no. "K7 Ta obrtniški antisemitizem so dobro izkori- stili ustanovitelji socialnega katolicizma (najbolj znan je Karl Lueger) in iz obrtnikov napravili ene- ga temeljnih kamnov svojega gibanja.88 Čeprav na Slovenskem skoraj ni bilo Judov, je bil pod vplivom avstrijskih razmer tudi pri nas antisemi- tizem zelo močan.89 Znani slovenski antisemit Jo- sip Vošnjak90 je po dunajskemu vzoru za enega glavnih vzrokov za propad obrtništva razglasil prav pohlep in goljufijo Judov.91 Takšno mnenje ni bilo prav nič osamljeno. "Ne čudimo se, da obrtniška stvar ne more prav izpod rok v tistih krajih kjer židovstvo neomejeno gospoduje; pri nas pa bi se vedno še dal napraviti močan jez pro- ti oni muki človeštva, a storiti bi se moralo kmalu, sicer-bode prepozno!"92 Steber (stanovske) družbe Za konservativce so bili torej liberalizem, kapi- talizem in judovstvo eno in isto. Glavni nasprot- nik katoliških konservativcev je bil prav liberali- zem. V šestdesetih in sedemdesetih letih je na- mreč tudi v Avstriji potekal odločni boj liberalcev za ločitev Cerkve od države.93 Ker je napredujoča H7 Obrtnijski shod, Slovence, št. 129, 19. november 1881. 88 O tem glej zlasti- Boyer, John W: Political Radicalism in Late Imperial Vienna. Origins of the Christian Social Movement 1848-1897, The University of Chicago Press, Chicago, London, 1981, str. 67-99.; Več o avstrijskih Judih v te času glej še: McCagg, William O.: History of Habsburg Jews 1670-1918, Indiana University Press, Bloomington-Indianapolis, 1989, str. 105-223. 89 Primerjaj: Štcpec, Marko: Nekateri opisi človeških stranpoti na prelomu 19. v 20. stoletje. - Postava in hudodelstvo. Kriminaliteta na Slovenskem v 19. stolet- ju, Slovenska matica, Ljubljana, 1990, str. 35-38. 90 Vošnjak, Josip: Spomini, Slovenska viatica, Ljubljana, 1982, str. 43-44; Šepetavc, Anton: Pridiga o prijaznih, gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki, Zgodovina za vse, št. 1, I, 1994, str. 27-28. 91 Vošnjak, JfosipJ: Socialni problem in kmetski stan, Le- topis Matice slovenske, 1885, str. 6-8. 92 Iz obrtniških krogov, Slovenski narod, št. 158, 15- julij 1885. 9i Več o tem glej: Vocelka, Karl: Verfassung oder Konkor- dat.'Der publizistische und politische Kampf der öster- reichischen Liberalen um die Religionsgesetze des Ja- industrializacija spodbujala sekuralizacijo druž- be, katoliški konservativci niso imeli težav pri po- vezovanju nazorsko precej soodvisnega liberaliz- ma in kapitalizma. a) Steber družbe Zato konservativci niso mogli dovoliti, da bi obrtništvo povsem podleglo v boju z industrijo. Podobno kot so pri kmetih iskali trdno oporo v boju proti liberalizmu, so upali, da bodo takšno oporo dobili tudi pri obrtnikih. Vendar te opore niso iskali samo iz taktičnih volilnih razlogov. Za- radi previsokega volilnega cenzusa je bilo le ma- lo kmetov in obrtnikov volivcev in še ti so bili bogatejši in zato prej privrženci kot nasprotniki liberalizma. Konservativci so iskali podporo v teh dveh razredih prej zato, ker so jih imeli za te- meljni kamen stare, stanovske družbe. "Kmetijs- tvo in obrtnijstvo sta dva najtrdnejša stebra drža- ve; slabo pa za državo samo, ktera po nekakem napačnem sistemu ta steber v nemar pušča. Če padeta oná, pasti mora tudi država."94 V večinoma kmečki slovenski družbi je bil se- veda bolj v ospredju boj za kmeta,95 čeprav sta oba srednja stanova veljala za temelj slovenske družbe. Pri nas so bile še zelo razširjene fiziokrat- ske ideje, da je prav kmetijstvo osnova vsega gos- podarstva in kmečki stan zato najpomembnejši, saj on prehranjuje vse ostale stanove.96 S propa- dom kmečkega stanu naj bi po mnenju nekaterih najbolj skrajnih poveličevalcev slovenskega kmeta padel celo slovenski narod. Kmečki stan naj bi bil resnični steber slovenstva. "V hvalo oso- de moramo tu pritrditi, da je naše ljudstvo sploh poljedelsko in da nij mogla zaradi tega denarna hres 1868, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien, 1978. 94 Sedanji sistem in obrtnija v Avstriji, Slovenec, št. 71, 20. julij 1876. 95 "Za katoliško Cerkev na Slovenskem je takrat [do kon- ca osemdesetih let] obstajala socialna problematika kvečjemu v kmečkemu vprašanju. " Lukan, Walter: So- cialni katolicizem v Avstriji in pri Slovencih v drugi polovici 19- stoletja. - Missiev simpozij v Rimu, Mohor- jeva družba, Celje, 1988, str. 116. 96 Vodopivec, Peter: Slovenski duhovniki in družbeno- gospodarske razmere na Slovenskem v 19- stoletju. - Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. sto- letja. Simpozij 1989, Slovenska matica, Ljubljana, 1989, str. 176-177, 186; Vodopivec, Peter: Gospodarski in socialni nazori Bleitvcisovega kroga, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, Slovenska mati- ca, Ljubljana, 1983, str. 26-27; Vodopivec, Peter: O "duševnem profilu " in nazorih Janeza Bleiiucisa. - Dr. Janez Beiweis in njegov čas, Gorenjski muzej, Kranj, 1996, str. 25. VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE industrijelna konkurenca prouzročiti strašne epi- demije občnega pavperizma, kakor ga razširja po- sebno po nekaterih avstrijskih provincah."97 V primerjavi s krizo obrtništva (ki je resnično težko zadela le nekatere obrti)98 je bila kmečka kriza ve- liko globlja in težja, zato so razglašali, da se kme- tom "ravno zdaj še slabši godi, kakor večemu de- lu ljubljanskih obrtnikov in rokodelcev."99 Vendar to še ne pomeni, da so podcenjevali obrtno krizo. Nekateri so težek položaj obrtnikov celo primerjali s položajem tovarniških delavcev. "V novi tolikanj hvalisani dobi sicer nobenemu stanu rožice ne cveto, vendar pa je stan rokodel- cev in raznih delavcev najbolj usmiljenja vre- den."100 V vsakem primeru mora tudi obrtnik za- služiti toliko, da lahko živi svojemu stanu primer- no življenje. Zato se obrtniki upravičeno pritožu- jejo nad sedanjo krizo, ki tudi njim ne prizanaša, čeprav živijo bolje kot kmet. Če ne drugega, je vsaj v nekaterih obrtnih panogah opaziti naraščajočo krizo. Zato so se nekateri bali, "da se godi jednako ali vsaj ne bolje v malo letih našim rokodel- cem."101 Težki krizi kmetijstva naj bi sledila nič manj težka kriza slovenskega obrtništva. b) Propadanje srednjega stanu Konservativci so menili, da v individualni, ne- verni in materialistični liberalni družbi izkorišče- valski liberalni kapitalizem neusmiljeno uničuje obrtnike. "Vladavina kapitala s seboj prinaša tudi propad srednjega stanu. Ona povzroča, da mora rokodelski stan [...] vedno bolj zapadati v proleta- riat. Delo posameznika je skoraj povsem razvred- noteno. Nekoč svoboden in samostojen rokode- lec je pogosto dejansko nič drugega kot suženj, kateremu gospoduje kapital."'02 Takšno propada- nje obrtnikov je bilo za konservativce neposred- no prav tako nevarno kot propadanje kmetov, po- y7 Liberias V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 243, 23. oktober 1882. 98 Najdemo pa tudi povsem nasprotna stališča, s kateri- mi so pisci verjetno hoteli pridobiti simpatije obrtni- kov. Sedanje obrtno stanje je "čevelj, ki žuli vse obrtni- ke v Avstriji, tedaj tudi one na slovenski zemlji, morda še hujši ko druge. " Kako bi se dalo pomagati obrtniji na noge', Slovenec, št. 12, 27- januar 1876. 9y O ljudskem gibanji po Ljubljani, Slovenec, št. 146, 30. december 1882. 100 Rokodelstvo v srednjem veku, Slovenec, št. 91, 5. av- gust 1876. 101 Liberila: V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 243, 23. oktober 1882. 102 Der Kampf des Kleingewerbes (Von einem Gewerbe- treibenden),- Marburger Zeitung št. 26, 31- marec 1892. sredno pa še bolj. "V mestih je večinoma obrtnik še jedini samostojni zastopnik srednjega stanu, ki je trdna opora družbinskemu redu. Naj izgine še mali obrtni stan, zgubi država v njem mogočno oporo. Pomnožilo se bode s tem le število delav- cev-trpinov po tovarnah, onih nezadovoljnih ele- mentov,"103 ki grozijo, da bodo s socialno revolu- cijo zrušili obstoječo družbo. Sodobniki druge polovice 19- stoletja so se sko- raj povsem strinjali, da je propad obrtništva neza- držen proces kapitalističnega razvoja. Zlasti so- cialdemokrati so stalno ponavljali tezo, da bo z razvojem kapitalizma obrtništvo nujno propadlo. Obrtniki bodo v redkih primerih postali kapitali- sti, drugim pa ne bo preostalo drugega, kot da se pridružijo revolucionarnemu proletariatu, da skupaj zrušijo sedanji družbeni red.104 V prihod- nosti bodo tako samo delavci in kapitalisti, sred- nji stan obrtnikov bo povsem izginil. Propad obrt- niškega stanu (brez revolucionarnega konca) so pričakovali tudi takratni vodilni nacionalni eko- nomisti, drugi avstrijski praktiki, ki so se ukvarjali z obrtnim vprašanjem,105 velika večina avstrijskih liberalcev106 in tudi katoliki.107 Vse to predvidevanje o nujnem propadu obrt- ništva "se zdi tako resnično in jasno, da o tem sko- raj nihče več ne dvomi in temu ne oporeka."•,, Kdor je videl možnost razvoja tudi za obrt, je v prihodnost gledal optimistično samo z vidika nujno izvedenih reform.109 Le redki so bili tisti, ki na podlagi statističnih podatkov niso predvide- vali bližnjega propada obrtniškega stanu.110 Na ,0-' Zboljšanje stanja malih obrtnikov, Slovenec, št. 85, 16. april 1891. 104 Lachnit, Peter: Staatliche Sozialpolitik für und gegen die Arbeiterschaft. Arbeiterbewegung und Sozialver- sicherung in Österreich von den Anfängen bis 1918, Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades, Wien, 1989, str. 40. 105 Otruba, Gustav: Handwerk und Industrialisierung in Österreich im 19. und am Beginn des 20. Jahrhun- derts, o.e., str. 195-196; Boyer John W: Political Radi- calism in Late Imperial Vienna. Origins of the Chri- stian Social Movement 1848-1897, o.e., str. 52-54. 106 Wadl, Wilhelm: Liberalismus und soziale Frage in Österreich. Deutschliberale Reaktionen und Einflüsse auf die frühe österreichische Arbeitsbewegung (1867- 1879), o.e., str. 206. 107 Hanisch, Ernst: Konservatives und revolutionäres Denken. Deutsche Sozialkatholiken und Sozialisten im 19. Jahrhundert, Geyer-Edition, Wien-Salzburg, 1975, str. 307. 108 Hausindustrie, Handwerk und Großgewerbe, Mar- burger Zeitung, št. 130, 31. oktober 1877 109 primerjaj: Melik, Vasilij: Pariška komuna v sočasnem slovenkem tisku, Kronika, XIX, 1971, št. 1, str. 3- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 33 slovenskem ozemlju je v obravnavanem času Marburger Zeitung objavil daljši govor Ferdinan- da Stamma.111 On se ni strinjal z idejo, da je po- vsem naravno in zgodovinsko nujno, da bo do- mačo obrt izpodrinila obrt, to pa vsak čas indu- strija. "Zmota je, če se trdi, da so domača obrt, rokodelstvo in velika obrt tri druga nad drugo sto- ječe dejavnosti narodnega dela, mogoče trije slo- ji, od katerih zgornji pokoplje spodnjega.""2 Vse te tri veje proizvodnje so del skupnega gospodarske- ga drevesa, pri kateri ima vsaka svoje proizvodno poslanstvo, ki se medsebojno dopolnjujejo. c) Stanovska družba Vendar takšne ugotovitve v takratni javnosti ni- so imele večjega odmeva. "Mnogi so že začeli obupavati, da bi se mala obrt sploh mogla obdr- žati.""3 Tudi konservativci so se resno bali takšne- ga, za obrtnike usodnega razpleta, po katerem bo- do propadli obrtniki pomnožili razred nezado- voljnega proletariata, ki ima "le toliko plače, da ne morejo z njo ne živeti ne umreti."1" Kakor hitro bodo ti obrtniki propadli, bodo nepreklicno iz- gubljeni za srednji stan. Liberalni nasveti, po kate- rih naj se delavci samo s samopomočjo povzpne- jo po družbeni lestvici, so ničelni, ker jim je zaradi prenizke mezde "odvzet vsak up do svobodne obrti.""5 Kljub brezupni situaciji obrtnika ne sme- mo prepustiti samemu sebi. "Če tudi socijalno- demokratične in kapitalistične stranke trdijo, da je poraz malega rokodelstva neizogibna posledi- ca sedanjega časa, tako to vendar ni res, ako hoče država delovati na to, da se obdrži.""6 "Človeška "° Otruba, Gustav: Handwerk und Industrialisierung in Österreich im 19. und am Beginn des 20. Jahrhun- derts, o.e., str. 196-197. Ta stališča so se le počasi razši- rila tudi na Slovenskem. Kljub zaupanju v stanovsko rešitev socialnih problemov je npr. Rozman menil, da industrijska konkurenca ne more popolnoma uničiti obrt. Pri tem se je skliceval tudi na statistiko. Rozman, R.: Prihodnost rokodelskega stanu, Čas. Znanstvena re- vija, Leonova družba, Ljubljana, 1907, str. 469-471. 111 Hausindustrie, Handwerk und Grojsgewerbc, Mar- burger Zeitung, št. 130, 31. oktober 1877; št. 131, 2. november 1877; št. 132, 4. november 1877. 112 Hausindustrie, Handwerk und Grojsgewerbc, Mar- burger Zeitung, št. 131 2. november 1877. 1LÌ Zboljšanje stanja malih obrtnikov, Slovenec, št. 8.5, 16. april 1891. 114 Obrtnijstvo pa državni zbor, Slovenec, št. 1, 3. januar 1882. ,;î Liberius: V obrambo domače obrtnije, Slovenski narod, št. 242, 21. oktober 1882. To misel je prvi razvil nemški socialist Ferdinand Lassalle. Več o tem sem pisal v spod- njem poglavju Samopomoč in državna pomoč. 116 Slovenski obrtniki na Dunaju, Slovenski narod, št. 166, 22. julij 1893- družba mora želeti in vse storiti, da se ne uniči srednji stan."117 Edini način, da se prepreči takšen družbeni raz- voj, ki vodi v propad obstoječe družbe, je zaščita obrtništva, "tistega zdravega, krepkega in veljav- nega srednjega stanu""8, ki bi se skupaj s kmeti boril proti naraščajoči moči velekapitala. Zato mora država v konservativnem duhu sprejeti us- trezne zaščitne zakone. "Namen nove postave je v prvej vrsti človečanski, ker po njej se hoče zabra- niti množenje takozvanega proletarijata in pa so- cialističnega mišljenja mej rokodelci.""9 Vendar ni dovolj le zaščita. Sedanjo liberalno družbo je potrebno spremeniti v stanovsko družbo, kjer bo vsak stan živel svojemu stanu primerno življenje. Navsezadnje je "stan tudi manjših obrtnikov in ro- kodelcev [...] častljiv stan."120 Zaščita zdravega srednjega stanu je bila tako centralna točka pro- grama konservativnih krščanskih reformatorjev. d) Teoretiki Na Slovenskem so bile v tem času precej razšir- jene konservativne ideje o stanovski družbi, kate- re so najbolj jasno izoblikovali v Bleiweisovem krogu. "Konzervativni ideal je bila stanovska dr- žava, v kateri ima in uživa vsak stan "mesto", ki mu pripada, ne da bi industrijec ogrožal obrtnika in ne da bi veliki kmetijski proizvajalec ogrožal malega kmeta."121 To bodočo stanovsko družbo, kjer bi vsak stan živel svojemu stanu primerno življenje, bi počasi vzpostavili po vzoru patriar- halne družine in ob spoštovanju starih dobrih (verskih in moralnih) tradicij. "Gospodarsko sa- mostojni kmet in neodvisni rokodelski mojster, vsak s svojo, čeprav majhno posestjo, sta bila v očeh zagovornikov takšne družbene stvarnosti in prihodnosti prepomembno zagotovilo družbene in gospodarske stabilnosti in edina učinkovita protiutež tako proletarizaciji kot preradikalnim posegom v "organsko" družbeno sestavo, ki jih je napovedovala moderna industrija."122 1,7 Vošnjak, JfosipJ. Socialni problem in kmetski stan, o.e., str. 8-9. m Slovenec, št. 267, 22. november 1892. ,1Ii>oPOo¿>oo¿xpO'OOQ¿»ooo^o.í>o^gv>g>g»¿>?»&o^ Primož Kuret DELAVSKA PEVSKA DRUŠTVA NA SLOVENSKEM Oris njihove zgodovine v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja •.^^^^^•^^^^^^^•^^^•••^^••^••^^•••^•'•^^••^••^••^-•*;'*^^'***^ Prva delavska društva so začela nastajati na Slovenskem (Ljubljana, Maribor, Celje, Celovec in Trst) sredi petdesetih let 19- stoletja. Njihovi cilji so bili predvsem vzgojno-izobraževalni ter socialni, torej gmotno podpiranje članov v pri- meru bolezni. Zlasti po letu 1868 je število dru- štev začelo naraščati (Slovenska Bistrica, Ptuj). Večinoma so bila narodnostno mešana in zelo dejavna. Prvi so se organizirali obrtniški po- močniki in vajenci. Njihova dejavnost je sicer po letu 1874 zaradi represije nekoliko upadla, pa že kmalu zatem spet ponovno oživela. Zanimivo je, da nobeno drugo politično ali so- cialno gibanje v poznem 19- stoletju ni tako močno izpostavilo enotnosti izobraževanja in političnega boja kot ravno delavska gibanja. "Za- to je zgodovina delavskega gibanja obenem tu- di gibanje za delavsko kulturo, saj so bile politič- ne agitacije neločljivo povezane z bojem za kul- turo."1 Večina zgodnjih delavskih organizacij je zato nastala kot "izobraževalna in bralna druš- tva". Le-ta so bila ob zibelki delavskih strank. Na glasbenem področju so izobraževalnim druš- tvom ponekod sledila delavska pevska društva, Manfred Permoser, Aspekte zur musikalischen Erzie- hung in der Arbeiterbewegung, referat ob otvoritvi raz- stave "Anton Webern und die Arbeiter-Sängerbewe- gung " ob mednarodnem muzikološkom simpoziju An- ton Webern - Persönlichkeit zwischen Kunst und Poli- tik, Wien 26.- 27. Juni 1995. ki so bila v večini na Slovenskem, drugje, denimo na Dunaju, pa tudi društva, ki so prirejala delav- ske simfonične koncerte. Za nas so zanimiva prva, saj so v njih organiza- torji slovenskih društev videli najbolj primeren instrument za izobraževalno delo. T.i. prisvoji- tev kulturne dediščine naj bi služila "višji moral- ni podlagi v meščanski družbi" - kot je to formu- lirala Hildegard Feidel-Merzt v svoji raziskavi ideologij delavskega izobraževanja. Z drugimi besedami: šele poznavanje meščanske zborov- ske literature in nato njen aktivni prevzem sta omogočila kulturno emancipacijo, izobrazbo in znanje.2 Delavsko gibanje na Slovenskem in v Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja je že bilo predmet raziskovanja vrste zgodovinarjev in strokovnja- kov sorodnih področij.3 Delavska kultura, pose- bej delavska glasbena kultura, pa na Sloven- skem še ni bila raziskana, čeprav so prav izobra- ževalna društva pomenila prvo obliko delavskih organizacij.4 Citira M. Permoser, gl. op. 1. Prim. Fran Erjavec, Pregled zgodovine delavskega giba- nja med Slovenci, v. Socialna misel V. in VI. Ljubljana 1926 in 1927; Jasna Fischer, Čas vesolniga socialnega punta se bliža, Ljubljana 1984. Gl. F. Svetek, Izpiski iz delovanja kulturnih organiza- cij Slovenije, v: Delavska enotnost XI, 9-, 22., 30. maja in 6. junija 1952. ZGODOVINA ZA VSE 69 Delavsko gibanje je bilo intenzivno predvsem v deželni prestolnici Ljubljani, pa tudi v Mariboru in Trstu. Povezano je bilo z naraščajočo industria- lizacijo in vedno večjim številom delavcev v raz- ličnih vejah industrije, obrti, trgovine in prometa. Zlasti v Mariboru in Ljubljani sta društvi imeli ve- lik vpliv na delavce. Kot prvo je leta 1855 nastalo Društvo katoliških pomočnikov, leta 1868 so na- stala društva in izobraževalna društva za tiskarje, leta 1870 pa Ljubljansko delavsko izobraževalno društvo. Prav to društvo je imelo velik pomen za delavsko gibanje na Slovenskem. Ko je bila leta 1888/89 ustanovljena socialnode- mokratska stranka, se je delavsko gibanje na Slo- venskem še okrepilo, saj so prav delavsko izobra- ževalna društva imela velik delež pri razvoju so- cialne demokracije v Sloveniji. Delavska društva so imela slovenske in nemške člane, medtem ko so bila ostala politična in kulturna društva nacio- nalno strogo ločena. Zato je obstajalo na Sloven- skem več enakih društev različnih strank. Vsaka politična stranka je poskušala pridobiti po mož- nosti čim več članov na obeh straneh - na nemški in slovenski - s pomočjo živahne društvene aktiv- nosti. Isti sistem - seveda brez nacionalnega predznaka - je učinkoval tudi po prvi svetovni voj- ni v kraljevini Jugoslaviji. Člani delavskih društev so bili v glavnem obrt- niki: tiskarji, krojači, čevljarji, mizarji itd., ki so mnogo potovali in znali več jezikov. Eden med njimi je bil Franc Wiesthaler (1825-1890), nekoč graški študent. Ker se je udeležil demonstracij proti knezu Windischgrätzu v Münchnu, je mo- ral deset let preživeti v emigraciji v Švici. Po svoji vrnitvi 1862 je bil urednik in novinar časopisa Marburger Correspondent (od 1866 Marburger Zeitung) in do 1874 glavni propagator socialno- demokratičnih idej v Mariboru. Nekaj časa je bil predsednik leta 1868 ustanovljenega Delavsko izobraževalnega društva (Arbeiterbildungs-Ve- rein), ki je veljalo za najbolje organizirano in ra- dikalno delavsko društvo na Slovenskem, imelo pa je vendarle v glavnem nemški značaj, saj so bili slovenski člani v manjšini. Wiesthaler se je pozneje pridružil nemški liberalni stranki.5 Ustanovitev socialnodemokratske stranke Av- strije 1889 je tudi na Slovenskem vplivala na de- lavsko gibanje. V tem času je bilo na Slovenskem 5 Gl. Wiesthaler Franz, v: Slov. biografski leksikon, s. 696. 6 Gl. Fran Erjavec, 41; J. Fischer, 106. prek 100.000 delavcev, vendar pa socialnodemo- kratska stranka ni bila zastopana v kranjskem de- želnem zboru. Avgusta 1896 so v Ljubljani ustano- vili Jugoslovansko socialnodemokratsko stran- ko, ki je poleg slovenskih dežel združila še Dalma- cijo in Istro. Od 1890 so bile zelo popularne delavske ma- nifestacije proslave ob 1. maju. Ob teh priložno- stih so bili na programu poleg govorov tudi de- klamacije, petje in glasba. Na nacionalno meša- nem ozemlju so bili govori dvojezični. Ideja o ustanovitvi posebnega delavskega izo- braževalnega društva je prišla z Dunaja. Prvo poročilo o misli na ustanovitev društva zasledi- mo v časopisu Laibacher Tagblatt 29. novembra 1869. Večer poprej je bil namreč sestanek delav- cev v ljubljanski gostilni Virant, kjer so ustanovi- li odbor za ustanovitev. Na deželno vlado so 8. decembra poslali vlogo za dovoljenje in priložili nemški in slovenski izvod pravil. Zanimivo je, da naj bi se po prvotnem predlogu društvo imeno- valo "Slovanska lipa", vendar so pozneje to ime iz nacionalnih razlogov opustili, saj se je že Lai- bacher Tagblatt obregnil, češ da bo to izrazito nacionalno slovensko društvo. Pravila so imela 29 členov in določala, da je "namen društva braniti in pospeševati duševne ter gmotne koristi delavskega stanu. Društvo si prizadeva to namero doseči z imenitnimi znans- tvenimi (delavcem primernimi) razpravami in naukom, tudi knjižnice ustanavljaje, govore in razprave (zunaj politike) ter radevoljne razgovo- re tiskaje in prodajaje, petje goječ, družabne ve- selice, telovadstvo in izgrede (izlete, op.p.) na- pravljaje, dalje osnovavši poseben razdelek, da odkazuje dela, ter naposled svoje družabnike podpirajo v posebnih slučajih" (čl. 1 in 2).6 Ustanovitev društva omenja tudi Slovenski Na- rod, češ, da je "društvo že v nemških rokah".7 Nemški značaj, ki ga je društvo dobilo, je tudi spre- menil prvotno odklonilno stališče kranjskih Nem- cev do njega, saj je ime Slovanska lipa govorilo o tem, da bo društvo zastopalo slovenski narodni program. Tak namen naj bi imel dr. Valentin Zar- nik, ki se je trudil za nacionalno slovensko delav- sko organizacijo.8 Slovenski Narod je kmalu po us- tanovitvi opozarjal, daje društvo "zgolj past nemš- kutarjev za nezavedne slovenske delavce".9 7 Slovenski Narod (SN), 25. I. 1870. 8 Erjavec, 67. 9 SN, IMI. 1870, citira Erjavec, 68. VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE Ustanovitveno dovoljenje je datirano z 8. ja- nuarjem 1870. Ustanovni zbor društva je bil 20. februarja 1870. Pozdravna govora sta imela predsednik začasnega odbora tapetniški po- močnik Herman Harrisch v nemškem in novi- nar Albin Arko (1854-1893) v slovenskem jeziku. Zadnjemu je govor napisal Fran Levstik in je podčrtal predvsem narodnostno vprašanje v Avstriji.10 Društvo je nato doživelo več pretresov, vendar je konec marca 1872 štelo že 162 čla- nov.11 V naslednjih letih je ljubljansko Delavsko izobraževalno društvo (Arbeiter-Bildungs-Ve- rein) prešlo dolgo pot, ki je bila pomembna za nastanek in razmah socialne demokracije v Slo- veniji. Z njim so bili povezani številni sposobni delavski organizatorji (Matija Kune, France Že- leznikar, Karel Kordelič). Njegova vloga v kul- turnem življenju Ljubljane se je omejevala na bolj družabna srečanja, o čemer priča nekaj ohranjenih programov. Tako navaja vabilo k XII. ustanovni slavnosti 22. maja 1881 v čitalniški re- stavraciji poleg pozdrava in slavnostnega govo- ra še plesni venček, kjer je sodelovala vojaška godba velikega kneza Mihaela in "umetelni ogenj". Čisti dobiček je bil namenjen za izobra- ževalne namene društva. Drugi dokument nava- ja ob 15-letnici ustanovitve društva tudi kulturni program s sodelovanjem "pevskega kluba delav- cev in tukajšnje glediščine godbe". Na progra- mu je bila vrsta slovenskih zborov (Danilo Faj- gelj, Pobratimija; Benjamin Ipavec, Slovenec sem; Fran Vilhar, Na Velebitu; Ivan Zaje, Sadni čas) in instrumentalnih skladb (K. Bela, Veseloigrska uvertura; Fischer, Wanderlied; Josef Strauss, Rože z juga; Franc von Suppé, Fantazija Liebe zum Vol- ke; Metra, Mandolinen-Ständchen; Wiedmann, Flotte Bursche in Theeblume). Vmes so bili govo- ri in na koncu plesni venček. Tudi tokrat je šel čisti dobiček za izobrazbo delavcev. Delavski plesni venček so organizirali tudi 26. januarja 1884 v steklenem salonu v Kazini, kjer je igrala "slavna godba domačega pešpolka barona Kuh- na št. 17". Čisti dobiček je bil tudi tokrat name- njen "izobraževalnim sredstvom društva". Po- dobnih prireditev je moralo biti vsekakor še več, le programi se niso ohranili. Društvo je imelo pevski zbor, "pevski klub de- lavcev", kakor ga omenja eden od zgoraj navede- nih programov. O njem zvemo nekaj več iz zasli- šanja njegovega zborovodje Ivana Justina (1856- 1886) na ljubljanskem deželnem sodišču 11. av- 10 Prim. Fischer, 107, 192. " Fischer, 115. gusta 1884. v zvezi z Železnikarjevim procesom. V svojem zagovoru je povedal, da je član delavske- ga izobraževalnega društva od septembra 1883 dalje, "ker me je odbor naprosil, daza napredova- nje društva uvedem pouk petja kot zborovodja. Do februarja ali marca 1884, hoje pouk petja pre- nehal, so bile vaje vsak teden na štiri dneve, za začetnike v torek in četrtek, za bolj izurjene pa v ponedeljek in sredo. "Justin je povedal, da je dobil anonimno pismo, kjer mu je nekdo očital, da se vriva v odbor. Kmalu zatem je bil objavljen v ča- sniku Radicale dopis iz Ljubljane, kjer mu je ano- nimni pisec očital, da odvrača društvo od "njego- vih najvišjih ciljev". Justin je poslal v časnik po- pravek, ki pa ga uredništvo ni natisnilo. Zaradi tega je odložil mesto zborovodje, ostal pa je v društvu. Izpovedal je, da je v društvenih prostorih opazil prepire med pripadniki zmerne struje in t.i. radikalci, vendar se za "besedovanje nisem zme- nil". Pevske vaje so bile v sobi zraven čitalniške sobe. Pevci ene glasovne skupine so se podali v čitalnico, medtem ko so vadili pevci druge gla- sovne skupine v pevski sobi, kjer je ostajal tudi zborovodja. Nadalje je Justin povedal, da je "pri- hajal v gostilno Metliško vino vsakič v širši družbi pevcev. Umevno je, da tamkaj zato ni bilo anarhi- stičenga razpravljanja. Zanimalo me je samo pet- je. Ker so pevci bilipo večini Slovenci, semgojille slovensko pesem, saj sebe tudi prištevam k narod- ni stranki". Ludvik Zadnik je okoli božiča 1883 iz- javil, da naj Justin uvede v pevski repertoar tudi nemške pesmi. "Nikolipa niza toagitiral, celo ne tako, da bi bilo prišlo do nekakšnega spora v druš- tvu", je še izpovedal Justin na zaslišanju.12 Vendar so spori, ki sta jih povzročili obe struji, pa tudi spori med Slovenci in Nemci, povzročili, da je Ju- stin istega leta aktivno sodeloval pri ustanovitvi novega, slovenskega Delavsko pevskega društva (predlagal je celo ime zanj - Slavec), kjer je kot pevovodja ponovno vodil zbor. Časnik Radicale je v omenjenem dopisu poro- čal, da je "Ivanjustin, pevovodja delavskega pev- skega zbora Slavec, ustanovljenega junija 1883, zelo priljubljen med slovenskimi, neosveščenimi člani društva, daje 'sveto vse, kar reče inje naša velika in sveta delavska stvar stopila v ozadje in vsak, ki seje dolga leta žrtvoval in trudil za delav- sko stvar, je osumljen in izobčen kot anarhist. V društvu igra sedaj glavno vlogo samo narodnjaš- ka fraza. Vsak tujec, posebno Nemec, je v njem oso- vražen'". V odgovoru, ki je izšel v listu Volks- freund (25. julija 1884), je napadenega Justina pi- 12 Zapisnik zaslišanja citira J. Fischer, 257-258. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71 sec označil kot človeka, ki je dolga leta deloval za koristi delovnega ljudstva."13 Sporna je letnica 1883, saj je bilo Delavsko pevsko društvo Slavec ustanovljeno šele 18. ma- ja 1884. Cilji in nameni delavskih društev so si bili po- dobni. V glavnem je bil "... namen društev čuva- nje in napredek duhovnih in materialnih intere- sov delavskega stanu; društvo bo skušalo ta na- men doseči s popularnimi, delavskemu stanu pri- mernimi znanstvenimi predavanji, ustanovitvi- jo knjižnice, pogovori (brezpolitike), s skrbjo za petje, družabnimi zabavami, telovadbo inpodpo- ro članom v posebnih primerih... Delo ima vseob- segajoč, nevtralni značaj, ne pozna razločka med narodi in če gre za tekmovanje, gre le za iz- boljšanje industrije, za napredek v kulturnozgo- dovinski smeri in moralni ter materialni podpori velikega števila državljanov, ki živijo in delajo v teh poklicih... " Skoraj vsa pravila imajo v svojih določilih tudi skrb za petje, ki je povezana z družabnimi zaba- vami. Tako so društva organizirala pevske zbore, ki so gojili ustrezno literaturo, nemško in slo- vensko, vendar programov kaj dosti ne pozna- mo, saj je bilo njihovo delo bolj priložnostno in omejeno na družabne prireditve. Koncertov v današnjem smislu besede niso mogla organizi- rati - ali vsaj v zelo omejenem obsegu, pa še to samo nekatera, ki so imela kot Delavsko pevsko društvo Slavec višje glasbene ambicije. V Ljubljani so delovala še naslednja delavska društva: - Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec, ustanovljeno 1884; - Bralno in izobraževalno železničarsko druš- tvo, ustanovljeno 1893; - Poučno in zabavno delavsko društvo iz leta 1894; - Združenje delavskih društev Kranjske, usta- novljeno 29. 3. 1896; - Slovensko trgovsko društvo iz 1897; - Slovensko trgovsko društvo Merkur, ustanov- ljeno 1900 (zborovodja je bil znani slovenski skladatelj Zorko Prelovec); - Železničarsko pevsko društvo, ustanovljeno leta 1900; - Železničarsko pevsko društvo Flugrad, usta- novljeno 1901.u « Fischer, 165. Delavska pevska društva pa so nastajala tudi v drugih slovenskih krajih. Podatki iz leta 1911 go- vorijo o delavskem pevskem društvu Vorwärts (Naprej) v Zagorju ob Savi, ki je bilo ustanovlje- no 9- novembra 1902 in katerega predsednik je bil A. Ule, zborovodja pa R. Hofmann. Zbor je štel 16 pevcev. V Trstu je deloval Slovenski delav- ski zbor, ki ga je vodil F. Jernejčič, v Gorici Circo- lo corale fra lavoratori, ki ga je vodil A. Jež, v Be- ljaku pa Arbeiter-Gesang-Verein Morgenröte, katerega predsednik je bil Al. Lesjak, pevovodja pa Anton Freiberger. Številna društva so imela tudi naziv Pevsko in bralno društvo, še posebej na Primorskem (Ajdovščina, Boljunec, Dekani, Devin, Doberdob, Gabrovica, Cerkno: Gospo- darsko bralno društvo, Kozina, Lonjer, Marezi- ge, Osp, Renče itd.).15 V Celju je skladatelj Anton Schwab leta 1900 s pomočjo narodno zavednih delavcev ustanovil pevski odsek Delavskega podpornega društva, ki je štel štirideset pevcev. Naslednje leto je ug- lasbil Delavsko budnico, za katero je napisal be- sedilo Cvetko Golar ("Glasno zaori pesem na glas/ delavci, kvišku, tu naš je čas"). Kot marsikje drugod na Slovenskem je bilo tudi v Celju v tem času močno delavsko gibanje (v Celju in okolici je bilo več kot 1000 delavcev), ki se je borilo za delavske pravice s protesti in stavkami (npr. 1896 v tovarni Westen v Celju). Ustanovitev De- lavskega podpornega društva je 1898 spodbudil Rebek.16 Iz ohranjenih statutov lahko razberemo njiho- vo dejavnost. Omenil sem že poziv Delavskega izobraževalnega društva. Podobno je formulira- lo namen in cilje Železničarsko pevsko društvo leta 1900: "Železničarskopevsko društvo namera- va pospeševati slovensko in nemško petje. Namen društva bomo dosegli s pevskimi vajami, pevskimi večeri, koncerti in izleti... Vsacega izvršujočega člana dolžnost je pevske vaje marljivo in točno obiskovati, sodelovati pri vsih javnih nastopih in se ravnati po društvenih pravilih... Kedorpa neo- pravičeno ne hodi 1 mesec k pevskim vajam, ali3 mesece ne plača mesečnih doneskov in kedordela nečast društvu je izključen. "Žal ne poznamo nji- hovih pevskih programov. 14 Statuti so ohranjeni v Arhivu Republike Slovenije (ARS). 15 Prim. Hugo Botsiber, Musikbuch aus Österreich, VIII. Jg. Wien und Leipzig 1911, s. 309 ff 16 Franc Štolfa - Zvonka Zupanič Slavec, Zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab, Ljubljana 1999, s. 38. VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE Poučno in zabavno delavsko društvo je bilo us- tanovljeno v Ljubljani 24. vinotoka 1894. Njegov namen je bil prirejanje poučnih predavanj in za- bavnih shodov. Ustanovilo je tudi svoj pevski zbor in lastno knjižnico. Pod pravili je podpisan Janez Ev. Krek. Slovensko trgovsko pevsko društvo v Ljubljani je bilo ustanovljeno 17. marca 1902. Njegov na- men je bil gojiti in izobraževati slovensko petje, prirejati koncerte, veselice, izlete itd. in se udele- ževali navadnih slavnosti. Pod pravili je podpi- san Anton Dežman. Slovenski delavski tamburaški klub Zarja v Rožni dolini je bil ustanovljen leta 1906 z name- nom "gojiti slovansko godbo, citati časopise in knjige ako si jih klub omisli". Sredstva naj bi do- bili s "koncerti, kateri se imajo prirediti v korist kluba vsako leto, z izleti in zabavnimi večeri." Le- ta 1913 se je klub preimenoval v Pevsko društvo Zarja z istimi nameni. Društveniki pa so bili čla- ni pevskega zbora in godbenega odseka. Moško pevsko društvo Vorwärts je bilo usta- novljeno 12. 4. 1897. Zborovodja je bil Rudolf Schönemann. Iz statutov, napisanih samo v nemščini, je razvidno, da je društvo želelo "pos- peševati petje in glasbo." In nato: "Ta namen bo- mo dosegli z ustanovitvijo mešanega zbora, pev- skim poukom in s predavanji, z ustanovitvijo glas- benega arhiva, sskrbjoza instrumentalno glasbo in z organizacijo družabnih prireditev, zabav in izletov. "V tiskanem izvodu statutov so spremeni- li naziv društva iz Delavskega pevskega društva v Moško pevsko društvo. Pozneje so dodali še Nemško moško pevsko društvo Vorwärts - Un- terschischka Laibach (Spodnja Šiška). Na progra- mu z 18. marca 1912 je kot pevovodja (Sangwart) naveden Josef Lebitsch (Lebič). Na programu so natisnili besedila pesmi (Deutsche Treue, Der Jo- delplatz, Veilchen bluehen still verborgen, Der deutsche Wald, Wilde Ros und erste Liebe itd.). Nastopali so v stekleni dvorani Kazine. Sredstva so pridobili z vpisnino, rednimi pris- pevki članov, katerih višino je določala skupšči- na društva na predlog odbora in z vstopnino na društvenih prireditvah ter darili in drugimi volili. Društvo je prenehalo obstajati leta 1924. Glasbeno društvo za Ljubljanski okraj iz leta 1907 je bilo dvojezično: nemško in slovensko. Cilj društva je bil "čuvanje in napredek duhovnih in materialnih interesov svojih članov z zakonitimi sredstvi, z izključitvijo vseh političnih in religioz- nih vprašanj. "Društvo je skušalo te cilje doseči "s skrbjo za glasbo in petje, z ustanovitvijo društve- nega orkestra in društvenega zbora, s šolo, prire- ditvami predavanj o glasbenih, znanstvenih in tehničnih temah, toda z izključitvijo politike in re- ligije." Žal so viri za raziskavo delavskih društev v Ljub- ljani zelo skromni. V Arhivu Republike Slovenije so ohranjeni samo še statuti društev, medtem ko programov prireditev ali drugih podatkov o nji- hovem delu ni. Nemška društva po koncu prve svetovne vojne niso mogla več obstajati, zato so njihovi arhivi ali v privatnih rokah ali zelo verjet- no kako drugače izgubljeni. Delavsko pevsko društvo Slavec Najbolj dokumentirano med omenjenimi pev- skimi društvi je Delavsko pevsko društvo Slavec, česar za ostala delavska društva ne moremo trdi- ti. Slavec je ob svojem 25-letnem in 50-letnem ju- bileju izdal dve publikaciji o svoji dejavnosti.17 Njegova vloga v kulturnem in glasbenem ter dru- žabnem življenju je bila na vidnem mestu. Društvo je bilo sprva dvojezično, nemško in slovensko. Tudi zborovske vaje so bile dvojezič- ne. Kmalu pa je prevladala slovenščina. Društvo je ostalo po svojem značaju delavsko. Svojo de- javnost je razširilo na razna področja. Ustanovi- telji so bili delavci in obrtniki. Pevci so bili sprva del delavskega izobraževalnega društva, katere- ga značaj je bil mednaroden in socialističen. Slo- venski delavci pa so kmalu hoteli imeti svoje lastno pevsko društvo. Ob 25-letnici društva je v omenjeni publikaciji izšel tudi prispevek o Sno- vanju Slavca, kjer med drugim beremo, da je bi- la "mati Slavčeva narodna zavednost slovenskih delavcev. Slovenski delavec, obrtnik in rokodelec začel seje pred petindvajsetimi leti sam organizo- vati in ta organizacija je bila socijalno združeva- nje in izobraževanje na narodni podlagi. "Pisec nadaljuje, da so se delavci vpisali v Delavsko izo- braževalno društvo z namenom, da v njem pos- pešujejo in dosežejo svoje težnje. Nadalje pravi, da za delavce ni bilo mesta v čitalnici v Ljubljani, zato so iz nje neradi izstopili. Pojasnjuje, da "ta- krat ni bilo tistega demokratskega duha, ki naj bi 17 Anton Trstenjak, Slovensko delavsko pevsko društvo -SLAVEC" v Ljubljani ob svoji petindvajsetletnici 1884- 1909. Zgodovina društva. LJubljana 1909; Vilko Boje, SLAVEC" ob svojem 50 letnem delu za pevsko kulturo in narodovo probujo. Ljubljana 1934. VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 73 spajal razne sloje v celoto ". Delavsko izobraževal- no društvo je imelo "mejnarodni" program, če- prav bolj nemškega značaja. Tu je že bil Miha Je- ločnik; za njim je prišel Ivan justin. "Delovalipa so tu Slovenci na to, da se za učni predmet uvede tudi pouk v petju. To se je res zgodilo. Uvel se je pouk dvakrat na teden, seveda na mejnarodni podla- gi, nemški in slovenski, kakor je veleval tega druš- tva značaj in smoter. Nekaj časa so bili Slovenci s to polovičarsko pridobitvijo zadovoljni, ker so upali, da se jim vendarle posreči uvesti samo slo- vensko petje. Prvi nastop na Silvestrovi veselici 1883 v prostorih Bierhalle na šentpetrskem pred- mestju pod vodstvom Ivana Justina obneselseje častno. " Vendar "mednarodni" način petja Slo- vencem ni ugajal. Zato in zaradi zdrah ter različ- nih struj v društvu so iz njega izstopili in mislili na to, da ustanovijo slovensko delavsko pevsko društvo. To se je zgodilo 18. maja 1884 v Ljubljani v gostilni Pri Lozarju v Rožni ulici.18 O občnem zboru je poročal Slovenski Narod. Napisal je, da je bil namen zbora "osnovati si samostojen pev- ski zbor". Udeležilo se ga je nad 50 delavcev "raz- nega obrta", ki so sklenili, da se osnuje novo slo- vensko delavsko pevsko društvo. "Osnovalni od- bor" je vodil Miha Jeločnik, tajnik je bil Ivan Pajk, blagajnik Fran Dežman, odborniki pa Lavoslav Stibil, Ivan Šturm, Fran Perdan. "K temu pevskemu društvu vsprejelse bode vsak pevec delavskega sta- nu, poštenega zadržanja in obnašanja, kateri je dopolnil 18. leto kot redni, sodelujoči član, Vsi dru- gi pa možki in ženski kot podporni člani tega društva, ki bodo vplačevali po odboru pozneje naznanjeni letni donesek... Posebno nas veseli... kakor čujemo, da bode društvo gojilo le jedino slo- vensko in slovansko petje. ",9 Odbor je kmalu predložil pravila, ki so jih sprejeli na drugem zboru 25. maja 1884 v gostil- ni Pri Ferlincu. Na predlog Ivana Justina se je no- vo društvo imenovalo Slovensko delavsko pev- sko društvo Slavec. Pravila je 9. junija 1884 potrdila tudi deželna vla- da. Prvi redni občni zbor je bil 9. julija 1884, s či- mer se je pričelo redno delo. V prvem odboru so bili predsednik Anton Jeločnik (umrl 1895 v Liti- ji), podpredsednik Ernest Petrič, tajnika Janko Pajk in Anton Gorišek, blagajnik Miha Jeločnik in arhivar Anton Kavčič. Odbor je imel devet odbor- nikov. Prvi zborovodja je postal Ivan Justin, ki je v istem svojstvu deloval pred tem v Delavskem izo- 18 Trstenjak, 5-7. 19 SN, 19. in 26. 5. 1884. braževalnem društvu (Arbeiter Bildungs Verein), kjer je prišlo po aretaciji delavskih voditeljev do krize. Društvo je imelo 130 članov, ki so se medse- bojno nazivali "bratje". Pevski zbor je imel pevske vaje vsak ponedeljek in sredo, v torek in četrtek pa so organizirali šolo za začetnike. Društvo je imelo svoje prostore v Gosposki ulici 8/1. Novoustanovljeno slovensko delavsko pevsko društvo je kmalu postalo viden dejavnik v kultur- nem in družabnem življenju takratne Ljubljane. Gojilo je predvsem slovenske ljudske pesmi in pe- smi drugih slovanskih narodov ter skrbelo za izo- brazbo delavcev in za krepitev narodne zavesti. Že septembra 1884 so odprli pevsko šolo. Vodil jo je Ivan Justin, ki pa se je marca 1885 preselil v Celovec in že naslednjega leta (4. februarja) umrl. Pokopali so ga v Ljubljani. Za njim so vodili pev- ski zbor številni zborovodje: Srečko Stegnar, Ju- lius Ohm Januschowsky (dvakrat), Ivan Pijanec- ki, Vekoslav Sachs, Pavel Gorjup, Bajde in Hilarij Benišek (od 1897 do 1909), sicer dirigent sloven- ske opere v ljubljanskem Deželnem gledališču, Lavoslav Pahor, Anton Ravnik in drugi. Društvo je imelo pozneje svoje prostore v Vi- rantovi hiši v Zvezdarski ulici v prostorih Glas- bene Matice, leta 1888 se je preselilo v svojo društveno sobo na Starem trgu, 1896 pa v Na- rodni dom, kjer je ostalo do 1924. Pevske večere je društvo prirejalo v smislu pravil večkrat na leto ter prepevalo predvsem slovenske in slovanske pesmi. Prvi tak večer je bil 7. septembra 1884. Kot "ustanovna veselica" v prostorih restavracije ljubljanske čitalnice. So- delovala je tudi vojaška godba in kot so to tudi še pozneje običajno prakticirali, je bilo na vese- licah tudi kegljanje z dobitki. O tej prvi veselici je v obširnem članku poročal Slovenski Narod, ki se je posebej zadržal pri prei- skavi proti "krvavcem" (anarhistom). Tako je ugo- tovil, da je "precejšen del našega delavskega stanu po nekaterih fanatikih zapeljan, na krivem potu, da se širi kužna vera socijalizma in anarhizma, topa najbolj zategadelj, ker se v splošnej apatiji nihče ne briga za velevažni četrti stan, za stan delavcev, ki so torej pristopni vsacemu, kdor jim začne razlagati novodobni evangelij občnega prevrata, in znanje omamljive a pogubonosne ideje o bodočnosti delavskega stanu, kije odme- njen da nastopi dediščino vseh onih najviših de- set tisoči itd. VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE Videč torej, daso merodajni naši krogi delavske- mu vprašanju nasproti brezbrižni, nas je jako ve- selo presenetilo, da so delavski krogi med seboj združili toliko močij in postavilo tako krepak jez krvavcev kužnim nazorom ter v ta namen usta- novili društvo Slavec. Da je ta misel zdrava, umestna, da bode plodna, temu dokaz je tega društva ustanovna veselica preteklo nedeljo... Na- stopilo je nad 60 pevcev ter pod g. Justina vrlim vodstvom pelo Bendlov zbor Svoji k svojim, tako točno in krepko, da sopo končanem zboru vsi pro- stori glasnega rokopleska odmevali. Društvo je še mlado, a zbor je za kratek čas društvenega ob- stanka jako dobro izvežban in broji mnogo in le- pih glasov. ... Delavsko vprašanje sili od dne do dne vedno bolj na površje/Žalibog da pričakujejo nekateri re- šitve tega velevažnega vprašanja od sredstev, kate- ra so nevarna posamičnemu, kakor tudi državi. Tudi Ljubljana ni čisto prosta tega, kajti pojavljati so se začeli tudi v našej sredini zadnji čas taki kuž- ni nazori. Toda, hvala Bogu, dotične ideje ostale so tudi samo ideje dotičnih in celota, masa slovenske- ga delavskega stanuje neokužena, ni polje za tako delovanje. Najboljši dokaz temu je ustanovitev na- šega društva. Mladi, krepki in gotovo tudi vroče kr- vi polni možje mieli so kreposti in značaja dovolj, odstraniti se in odcepiti od one stranke, katerapo- skuša širiti take gnile nazore in ustanovili so si društvo, čigar namen je jedino le vedriti duh, blaži- tisrce!... Pevski zbor je zapel Vilharjevo Slavjansko. Ves program izvajal se je jako dobro in vojaška godba domačega pešpolka št. 17je posebno vrlo so- delovala kskupnemu uspehu ter svirala mnogo slo- vanskih z burnimi živio-klici vsprejetih skladeb. Društveno geslo, besede g. J. Cimpermana, uglasbil je krasno gosp. Stoeckl v Zagrebu, žal, daje ta kom- pozicija prekasno došla in se jej pevci neso mogli priučiti..."20 Skrb časnikarja za delavski stan je pogojena z dogodki okrog Delavskega izobraževalnega društva, od katerega se je velik slovenski del od- cepil ter ustanovil svoje, slovensko delavsko društvo. V Delavskem izobraževalnem društvu je prišlo do hudih posegov, o katerih smo že go- vorili in so kulminirali na znanem celovškem procesu proti Železnikarju in tovarišem. V prvem letu je Slavec nastopil na pevskem ve- čeru še 7. decembra, kjer je zbor vodil zaradi Justi- nove odsotnosti Srečko Stegnar. Tudi tokrat je bi- lo "petje jako precizno in si je pridobilo občno pohvalo".21 Še večji odmev je imela silvestrska ve- selica, kjer so zapeli Nedvédova zbora Bratsko in Luna sije, Vilharjevo Neprestrašene krvi, Hajdri- hovo Pesem, Hennigovo Žabjo kantato s klavir- sko spremljavo in še Pesem, ki jo je napisal Sdeg- nar ?). Poleg pevskih večerov so redno prirejali mar- tinovanja, silvestrovanja in "Slavčevo maškera- do". Na začetku so vsako leto 1. novembra peli žalostinke ob grobu Janeza Bleiweisa in Josipa Jurčiča, s čimer so poudarili svojo pripadnost narodni stvari in spoštovanje zaslužnim možem. Sredi avgusta (17. 8.) je Delavsko pevsko druš- tvo Slavec pripravilo besedo, ki se je "odlikovala po bogastvu in vseskozi dobro izvajanem spore- du. Vojaška godba s virala je vse točke jako vrlo, zbori pa so bili tako krepki in ubrani, da so vzbuja- li vsestransko pohvalo. "22 Tenorista Ivana Mede- na so izvolili za častnega člana. Prvo večjo prireditev so 4. oktobra 1885 (pa- triotsko!) pripravili v proslavo goda cesarja Franca Jožefa I. v "krasno razsvetljenem" Dežel- nem gledališču. Sodelovala sta tenorist Ivan Me- den in vojaška godba domačega pešpolka ba- ron Kuhn št. 17. Program so sestavljale različne točke. Začeli so ga z uverturo k Vilharjevi opere- ti Jamska Ivanka. Med raznimi točkami je zbor pel Voglove Cigane s tenorskim solom Ivana Medena, zbor Volaričevo skladbo Slovenski svet, ti si krasan in Vilharjevo skladbo Mrtva lju- bav, ki jo je zapel Ivan Meden ob spremljavi vo- jaške godbe. Sledila je igra v enem dejanju Žen- ski jok, ki jo je iz francoščine (Siraudin-Thi- boust) poslovenil Valentin Mándele. Slovenski Narod je zapisal, da je bil "splošni vtis ugoden in občinstvo zadovoljno".23 Martinov večer (16.11.1885) je bil "najboljši, kar jih je doslej priredil Slavec in vsakdo je z veseljem opazoval, kako zbor vidno napreduje in kako so veselice vedno lepše in zabavneje. "Poročevalec v Slovenskem Narodu ne omenja pevovodje, če- prav so bili "zbori dobri in krepki... dobro pel se je Foersterjev četverospev Njoj. " Spet je občinstvo navdušil Ivan Meden, ki je zapel Ipavčevi pesmi Prošnja in Godčevo pesem ter dodal še Vilharje- vega Mornarja in Nezakonsko mater.24 20 SN, 10. 9. 1884. 21 SN, 10. 12. 1884. 22 SN, 17.8. 1885. 23 SN, 5. 10. 1885. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 Ivanu Medenu na čast so 29. maja 1886 priredili pevski večer in Slovenski Narod ni pozabil ome- niti, da se Slovensko delavsko pevsko društvo Sla- vec "odlikuje po posebni delavnosti in živahnosti mej društvi ljubljanskimi. "25 O samem večeru pa je kronist dodal, da sme društvo "sponosom zabe- ležiti v svojo kroniko Medenov večer. Ne le, daje množica občinstva bila živ dokaz iskrenih simpa- tij, kijih uživata g. Meden in mlado, a že popolno- ma doraslo društvo, bili so zbori tako krepki in ubrani in izvajal seje ves spored tako izborno, da moremo pevcem inpevovodji le čestitati... "• Tudi "preprijetna veselica, ki jo je Delavsko pev- sko društvo Slavec priredilo na čitalniškem, z za- stavami, raznobojnimi lampijoni in lučicami okrašenem vrtu, je bila zopet dokaz, da to društvo vedno in dosledno napreduje, daje že postalo va- žen faktor v našem društvenem življenju. Občins- tvo goji za to društvo posebne simpatije in obiskuje njegove veselice vsekdar v obilnem številu... Pro- gram je bil raznovrsten, izvrševal se je točko za točko... Prva točka je bila Gerbičev Slovanski brod, lepa skladba, katero je Slavcev zbor izborno pel. Zbor je mnogobrojen in krepak in pridobil sije že tisto uglajenost, kije zborov neobhodna lastnost. Zbor nastopil je potem še trikrat z jednakim uspe- hom, vendar je nam posebno ugajal zadnji zbor. Bila je to pl. Janušovskega nova skladba Domo- ljubje, s katero seje omenjeni gospod vredno pri- družil mej naše skladatelje. Zbor njegov je krepak, odlikuje se poprav lepih akordih in bode stalno ostal na narodnem repertoarju. Občinstvu je jako ugajal in ko seje vdrugič odpel, dvign ili so v dokaz priznanja g. skladatelja na rame. "21 Julij Ohm pl. Januschowski je bil nekaj časa tudi učitelj na glas- beni šoli Glasbene Matice (1882-1890), sicer pa je znan predvsem kot stalni glasbeni kritik nemške- ga časopisa Laibacher Zeitung, pisal pa je tudi v graške časopise. Omenjena skladba je njegova edina, ki jo poznamo na slovensko besedilo. No- vembra 1915 je odšel na Dunaj.28 V deželnem gledališču je bila 8. decembra veli- ka beseda, posvečena Prešernovemu rojstnemu dnevu. Sodelovali so Dramatično društvo, Ivan Meden, Julija Ohm-Januschowski in mešani zbor "šišenske čitalnice". V prepolnem gledališču je "vrlo Delavsko pevsko društvo Slavec priredilo Pre- 24 SN, 16 11. 1885 25 SN, 29. 5. 1886. 26 SN, 1. 6. 1886. 27 SN, 6. 9 1886 2H Gl. Primož Kmet, Glasbena Ljubljana 1899-1919, Ljubljana 1985, s. 169. šernovo besedo. Spored bilje mnogovrsten, celo preobširen, izvajal pa seje vseskozi prav dobro. " Slavcev zbor je zapel Ipavčevo "krasno skladbo" Na Prešernovem domu, ki jo je pri klavirju sprem- ljal Janušovski in kantato istega skladatelja Kdo je mar? "Slavcev zbor vidno napreduje, zlasti jako dobrih tenorjev ima obilo, petje bilo je precizno, pohvala burna. "29 Solist je bil spet Ivan Meden. Posebno slovesna je bila slavnost razvitja druš- tvene zastave, ki je bila "tako krasna, da ji skoro ni jednake na Slovenskem"30. Simon Gregorčič jim je posvetil svojo pesem Naša zastava, ki jo je uglasbil Anton Foerster, sicer eden vodilnih ce- cilijanskih skladateljev in regens chori ljubljan- ske stolnice, obenem avtor še danes priljubljene opere Gorenjski slavček: Zastava naša sveta zdaj Za dom gorko ima srce, nad nami radostno vihraj, za delo krepke pa roke, vodnica verna bodi za petje jasna grla nam vedno in povsodi! ta četa naša vrla Ti vodi nas navdušujoč A delo, čut in spev glasan mi s tabo pojdemopojoč naj domu služi trdno v bran na vojsko nekrvavo in rast in čast in slavo za doma slavo, pod to zastavo! Prav društvena zastava naj bi bila simbol druš- tvene zvestobe. Zanjo so prispevali denarna sredstva slovenski "rodoljubi", saj je stala blizu 1800 kron, botra pa je bila baronica Winklerjeva, žena deželnega glavarja. Pri proslavi so sodelo- vali domžalska godba, gasilsko društvo z Viča, Sokoli, deputacije ljubljanske narodne čitalnice, čitalnic iz Šiške, Kranja in Kamnika, kamniški zbor Lira in Bralno društvo iz Železnikov. Po ma- ši, kjer je zbor pel Nedvčdovo mašo Slava Stvar- niku, je na šentjakobskem trgu govoril dr. Josip Vošnjak: "...kdo se ne bi oveselildruštva, zbirajočega ude iz stanu, kateri si mora s trdim delom svoje dlani služiti vsakdanji kruh in boriti se neprenehoma za svoj obstanek? Delo utruja delavca, skrbi ga ta- rejo in le prelahko se ga poloti nevolja na človeško družbo in na socijalni red, kateremu pripisuje vso krivdo svoje bede. Temno, kakor s črnimi oblaki prekrito, kaže se mu življenje, temna sedanjost, še bolj temna prihodnost in poslednja iskrica nade na boljše dni ugasne v potrtih prsih... " Vošnjak je videl tolažbo v petju: "... in prosti delavec hiti iz svoje delarne v družbo tovarišev, da v petju najde 2'-> SN, 9. 12. 1886. •ì0 Trstenjak, 27. VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE tolažbe, okrepčanja in poštene zabave... "Zaklju- čil je takole: "... vsako novo narodno pevsko druš- tvo je nova četa v vrstah narodnih bojevnikov. Tem vrlim četam, čedalje številnejšim, pridružil se je Slavec. Iz delavskih krogov zbira svoje ude in tem bolj radujemo se Slovenci, čim huje se pri dru- gih narodih loči imenitni delavski stan od ostalih stanov in se postavlja na neko mejnarodno stališ- če. Mi Slovenci ne poznamo tega razdora. Mismo demokratičen narod, niti stan, niti obleka, bodisi prosta kmetska ali delavska, ali gosposka, nedela mej nami nobenega razločka. Vsi smo jednako- pravni sinovi jednoga naroda iti čutimo se kot brate in sestre. Slavec, dasi delavsko društvo, ne stroji izven naroda, on je živ ud našega živega slovenskega telesa. Slavec je naše gore list... "M Med tistimi, ki so Slavca najbolj podpirali, omenja predsednik Anton Jeločnik četverico; to so bili: Ivan Tavčar v gmotnem oziru, skladatelj Anton Foerster, pevovodja Srečko Stegnar in so- list Ivan Meden. Zlasti Ivan Meden (1838-1914) je bil med najbolj priljubljenimi pevci svojega ča- sa. Kot študent je nastopal na Dunaju na sloven- skih visokošolskih prireditvah, kot tenorist se je uvrstil med operne pevce, vendar je moral ka- riero zaradi zdravstvenih razlogov opustiti. Bil je uradnik v odvetniških pisarnah. V Ljubljani je nastopal na raznih prireditvah v letih 1869 in 1886. Učitelj Srečko Stegnar (1842-1915) pa se je uveljavil kot skladatelj in zborovodja. S Slavcem je sodeloval od leta 1885 (po odhodu Ivana Ju- stina) in 1889 postal njegov častni član. Pozneje je deloval v mariborskem Dramatičnem društvu in bil nekaj časa celo njegov predsednik. Med 1902 in 1913 je v veliki meri prav na njem slonelo upri- zarjanje dramskih del, operet in otroških iger s petjem v Mariboru. Ko so 10. avgusta 1887 Čehi obiskali Ljubljano, je bil to velik praznik, ki ga je Slavec proslavil z velikim koncertom na Koslerjevem vrtu. Nad zborom so bili navdušeni tudi češki gostje, "kate- rih priznanje in pohvala je tem večje veljave, ker so priznani kot najmuzikalnejši narod... Vsi brez izjeme so Slavčevo petje jako laskavo hvalili... "-" V naslednjih letih nobena slovesnost praktično ni minila brez sodelovanja Slavca. Marca 1888 je sodeloval s koncertom v proslavo zlatomašniš- tva škofa Juraja Strossmayerja, kjer so zapeli Foer- sterjev zbor Samo na besedilo Simona Jenka, zbor iz Foersterjeve opere Gorenjski slavček, kjer je kot solist pel tenorist Ivan Meden, ter F. S. Vil- harja Naše zvezde in ponovno Benjamina Ipavca kantato Kdo je mar? Sama prireditev je imela kar nekaj ovir. Najprej je odpovedala sodelovanje vo- jaška godba, potem so politične oblasti prepove- dale slavnostni govor.33 Škof Strossmayer se jim je pisno zahvalil in izrazil svoje simpatije.34 Ob 25-letnici ljubljanskega Sokola so nastopili v prostorih ljubljanske Čitalnice, v začetku decem- bra pa so s sodelovanjem vojaške godbe pripravili "veliki koncert", na katerem so sodelovali še bari- tonist Avgust Nebenführer, Matičin učitelj violi- nist Vitezslav Moser, tenorista Josip Pavšek in Ivan Meden. Od domačih skladateljev so izvajali dela F. S. Vilharja, A. Nedvëda, A. Foersterja, zbor pa je vo- dil Julij Ohm Januschowsky. Koncertu so prisos- tvovale pomembne osebnosti od deželnega pred- sednika barona Andreja Winklerja, podmaršala Keila, generalnega majorja Šilhavskega do dežel- nega odbornika Josipa Vošnjaka. Peto obletnico so proslavili 15. septembra 1889 s serenado, narodno veselico in koncertom. Pro- log ob petletnici je zložil pesnik Anton Funtek, skladatelj F. S. Vilhar je društvu in Ivanu Medenu poklonil zbor Nočna pjesma. Spet so pripravili obsežen program, spet je sodelovala vojaška god- ba s popularnimi skladbami, zbor pa je skupaj z mešanim zborom šišenske čitalnice pel dela An- tona Foersterja (Pobratimija, Naša zastava), Hra- broslava Volariča (Pri zibelki), Gustava Ipavca (Oblaku) in Antona Nedvëda (Popotnik). Posebno poglavje v zborovi zgodovini velja so- delovanju s slovensko opero še pred njeno usta- novitvijo leta 1892. Ker je primanjkovalo dobrih pevcev, je del Slavčevih pevcev okrepil operni zbor. Sodelovanje se je pričelo že 1. marca 1885 v Zapravljivcu, 6. decembra v Starem korporalu, 21. februarja 1886 v burki Tambor v Puebli.35 Leta 1891 so pristopili k Dramatičnemu društvu kot stalni operni zbor in tu delovali vrsto let pod vodstvom češkega dirigenta Hilarija Beniška, ki je najprej ob Gerbiču vodil ljubljansko opero, ka- sneje, pred prvo vojno, pa tudi sam. S tem je dobi- la slovenska opera stalen pevski ansambel, iz ka- terega je izšlo tudi nekaj solistov, čeprav njihovo sodelovanje zaradi amaterizma pevcev ni bilo vedno na zadovoljivi ravni. 31 SN, 12. in 13. 7 1887. 32 SN, 12. 8. 1887. 33 SN, 23- 3- 1888. 34 Trstenjak, 29. 35 Trstenjak 13- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 Manjši pretres je povzročil občni zbor 6. januar- ja 1892. Potem ko je dotedanji predsednik Valen- tinčič poročal o uspehih v preteklem letu ter omenil uspešni izlet 16 pevcev in zborovodje Juli- ja Ohm-Januschowskega v Zagreb k pevskemu društvu Sloboda septembra 1891 in so za novega predsednika izvolili Ivana Dražila, je nekaj čla- nov izstopilo iz društva ter ustanovilo novo pev- sko društvo Ljubljana. Tudi to leto ni minilo brez veselic in serenad (odhajajočemu deželnemu predsedniku baronu Andreju Winklerju).36 Zbor je za Ohmom Januschowskim prevzel Stečko Stegnar, društvo pa je oktobra 1892 odprlo brez- plačno štirimesečno pevsko šolo. Leta 1894 so slovesno proslavili desetletnico in določili društveno uniformo, namreč čepico z li- ro in društveno trobojnico z napisom Slavec. Prišli sta delegaciji iz Nabrežine in Karlovca, igra- li sta vojaška in domžalska godba. Na predvečer je bil v gledališču slavnostni koncert, kjer sta pela Meden in Pucihar, na klavirju ju je spremljal češki glasbenik Karl Hoffmeister, učitelj na šoli Glas- bene Matice. Deseto obletnico so s Slavcem sku- paj proslavila številna društva iz vse Slovenije (Pevsko društvo Sloga iz Zagreba, Pevsko društvo Nabrežina, odbor Glasbene Matice, Pevsko druš- tvo Sloga iz Siska, Pevsko društvo Zvon iz Šmart- nega pri Litiji in Pevsko društvo Ljubljana) ter de- legacije pevskega društva Lira iz Kamnika, Na- rodnega zemaljskega glasbenega zavoda iz Za- greba, Dolenjskega pevskega društva iz Novega mesta, čitalnice iz Spodnje Šiške, Slovenskega bralnega društva iz Kranja, Slovenskega pevske- ga društva iz Ptuja, Bralnega društva iz Železni- kov, Litijskega pevskega društva, Pevskega druš- tva Jeka iz Samobora in bralnega društva na Ble- du. Ob tako številni udeležbi se je tudi porodila za- misel o ustanovitvi zveze slovenskih pevskih dru- štev. Časopis Slovenski Narod je o tej veliki mani- festaciji obširno pisal.37 Marca 1897 je zbor zapustil zborovodja Srečko Stegnar, nadomestil ga je češki dirigent Hilarij Be- nišek, ki je sicer dirigiral v Operi, zbor pa nato vodil vrsto let z velikim uspehom. Naslednje leto se je zbor udeležil petnajstletni- ce Obrtno-radničkega društva Sloga v Sisku in ob vračanju priredil koncert še v Zagrebu. Leta 1903 je pristopilo mnogo novih članov, zbor je štel 56 pevcev in pevk. Dvajsetletnico društva so leta 1904 praznovali le v ožjem krogu in z ljubljanskimi društvi. Zbor je še vedno nastopal v Operi pri sloven- skih predstavah, s čimer pa tedanji intendant Fran Govekar ni bil posebno zadovoljen. V svo- jem poročilu iz leta 1906 je namreč omenil, da je "našdiletantovski operni zbor premalo izvežban in zato muzikalno jako nezanesljiv. Vzrok je ta, da se morajo skušnje za zbor vršiti le zvečer in ob nedeljah dopoldne in ker se operni zbor ne more udeležiti nobene generalne skušnje na odru, kise vrše le dopoldne ali popoldne, ker se mora zbor svojih vlog naučiti v 14. dneh do 3 tednih, ko ima le 9do 11 skušenj vsega vkup... potem ni čudno, da naš operni zbor obrtnikov in delavk pri najboljši volji ne more nastopiti umetniško!Da se to odpra- vi, treba bo angažirati vsaj 4pevce in 4pevke ta- ko, da bodo na razpolago ves dan. "i8 Slovenska opera se je ves čas morala boriti z velikimi težavami in zbor ni bil ena izmed naj- manjših. Delavski zbor je sicer požrtvovalno po- magal premoščati težave in je svoje naloge vsaj na začetku uspešno opravil. Toda bolj ko so rasle umetniške zahteve, manj je lahko tem zahtevam glede na svoj amaterski značaj ustrezal. Vsi člani zbora so imeli svoje poklice in so se lahko glasbi posvečali samo v prostem času. Opera pa kot zahteven in kompliciran ustroj je zahtevala tudi v Ljubljani bolj ali manj profesionalen zbor, da je lahko zadostila vsem potrebam, zlasti pa številne- mu in raznovrstnemu repertoarju. V sezoni 1905/ 1906 je denimo štel orkester 16 do 32 vojaških glasbenikov, pet moških in štiri ženske soliste, enega kapelnika in enega suflerja. V zboru je na- stopalo 27 pevcev in pevk. Ob tako skromnem kadru so pripravili veliko premier (med drugimi tudi tako zahtevne, kakor so Verdijeva Aida ali Puccinijeva Tosca pa Rossinijev Seviljski brivec, Webrov Čarostrelec, Planquettovi Korneviljski zvonovi, ali Smetanov Dalibor), na odru so se zvr- stile številne predstave oper in operet. Zato pa je zbor uspešno opravljal svojo osnov- no dejavnost. Nastopal je doma in junija 1906 or- ganiziral izlet v Opatijo s posebnim vlakom. Zbor 50 pevcev je spremljalo številno občinstvo. V Matuljah so Ljubljančane pozdravili člani druš- •i6 Trstenjak, 31 37 SN, 7 in 8. 7. 1894. 38 SN, 24. 4. 1906. (Slovensko gledališče - problemi v operi). VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE rva Lovor z zastavo, Dramatično pjevačko druš- tvo in hrvatski Sokol. Nagovoril jih je pisatelj Vik- tor Car Emin. Volosko in Opatija sta bila v zasta- vah, banketa so se udeležila društva z Reke, Suša- ka in Bakra. Zvečer je bil koncert. Slavec se je leta 1907 pridružil prizadevanjem za slovensko univerzo v Ljubljani. Kot mnogi drugi je poslal pisno peticijo ministrstvu in dr- žavnemu zboru na Dunaj.39 Več kot 20 članov pevcev Pevskega društva Ljubljana je to leto okrepilo njegov zbor. Najpomembnejši dogodek leta 1908 je bilo go- stovanje na Češkem med 15. in 17. avgustom. Sprejeli so jih predstavniki Zveze čeških pevskih društev in člani pevskega društva Hlahol. Tudi to gostovanje je bilo manifestacija slovanske vza- jemnosti in pobratimstva. Člani zbora so si v Pra- gi ogledali veliko jubilejno razstavo, kjer so imeli tudi prvi koncert. Iz Prage so se odpeljali v staro husitsko mesto Tabor, kjer so jih nadvse slovesno sprejeli. Tu so si ogledali poljedelsko akademijo in zvečer nastopili v Sokolskem domu. Na gostovanju na Češkem je nastopilo 40 pev- cev, o njih so pisali praški časopisi in ugotavljali, da je to sploh "prvi korporativni obisk slovenske- ga pevskega društva v Pragi". Sijajne kritike so bili deležni tudi njihovi koncerti, ki jih je vodil zboro- vodja Hilarij Benišek. Češki gostitelji so jim poda- rili 48 "krasno vezanih " zvezkov zbirke "Narodni pisne československe".40 Ob petindvajsetletnici, leta 1909, so poudarjali, da je Slavec delavsko društvo in da se pod njego- vo zastavo zbirajo delavci, obrtniki in mali urad- niki. Društvo je bilo na to ponosno, saj naj bi "oži- vilo in naobrazilo delavski element, kar je njego- vo najlepše kulturno delo." Društvo je poudarja- lo, da so tako tudi delavci postali "sotrudniki pri narodnem delu." Slavec je sodeloval pri številnih proslavah in veselicah po vsej Sloveniji ter postal "zgled narodne požrtvovalnosti." Skrbel je za dru- žabno izobrazbo in razvedrilo. Za člane je organi- ziral plesno šolo in gojil predvsem slovanske ple- se. Plesni učitelji so bili člani društva. Že leta 1899 so v društvu organizirali kolesarski klub Slavec, ki je nekaj let uspešno deloval. Zbor pa se je soo- čal s problemi, ki so jih imeli in jih imajo tudi da- nes mnogi zbori: vsako leto so društvo zapustili številni pevci, ki so se ali preselili drugam, odšli k •9 Trstenjak, 40. 40 SN, 26. 8. 1908; Trstenjak, 40 ff; Boje, 25. vojakom ali odprli samostojno obrt in se posvetili družini. Društvo jim je vsako leto priredilo prija- teljske odhodnice. Slavnostna proslava je bila med 27. in 29. juni- jem 1909. Proslave so trajale več dni in pomenile pravo manifestacijo slovenske pesmi, slovanske solidarnosti in prijateljstva med Čehi, Hrvati in Slovenci. Po besedah časnikarja v Slovenskem Narodu je bilo to "slavje celega slovenskega naro- da, slovenske pesmi, one pesmi, katere slave ni pel Slavec samo sebi in svojemu rodu, temveč jo zane- sel daleč preko meja svoje slovenske domovine tja v širni bratski slovanski svet. Ob njem so spoznali naši slovanski bratje na severu in jugu vesprelest- ni čar naše slovenske pesmi, zato pa so tudi prihi- teli od vseh strani, da proslavijo jubilej, da prosla- vijo z njim našo slovensko pesem. "•" Goste so pričakali že na železniški postaji z za- stavami, v pozdrav jim je zaigral orkester Sloven- ske filharmonije, govoril jim je župan Ivan Hri- bar. Zvečer je bila v Narodnem domu ob igranju orkestra Slovenske filharmonije in prepevanju Slavca pod vodstvom zborovodje Hilarija Beniš- ka "prav animirana zabava". Vinohradsky Hlahol je naslednji dan položil krasen venec s trakovi v čeških narodnih barvah z napisom "Slovenske- mu geniju" na spomenik Francetu Prešernu, nato pa še na grob narodnih žrtev Adamiča in Lundra. V slavnostni povorki, kjer je šla na čelu Sloven- ska filharmonija, za njo 17 čeških pevskih dru- štev, nato 15 hrvaških in vrsta slovenskih društev s Primorske in Goriške, Štajerske, Kranjske zunaj Ljubljane in nazadnje PD Slavec, so šli pred mest- no hišo, kjer jih je pozdravil in sprejel župan Ivan Hribar. V parku Zvezda je bila popoldne velika veselica, ki se je je udeležilo prek 10.000 ljudi. Is- točasno so ljubljanski Nemci kot protiutež orga- nizirali zabavo v stekleni dvorani Kazine, vendar do izgredov k sreči ni prišlo. V slavnostnem govoru je Anton Trstenjak pod- črtal delavski izvor društva in njegovo nacional- no orientiranost: "Slovenski delaveczasvedočilje že pred 25 leti, da je inteligenten in naroden. Ob- čudujemo ga danes, da seje on, katerega so krogi, ki so se smatrali za višje od njega, daje torej on, o katerem so mislili, da je dober samo za delavnico, povspelna višje idejalno stališče... bilje zapuščen, četudi je bilo vse polno rojakov okoli njega. V ta- kem položaju vrgla gaje usoda v takratno Delav- 41 SN, 28., 29., 30. 6. 1909. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 sko izobraževalno društvo, kjer se mu je godilo ka- kor ribi, če jo vržeš na suho zemljo. Padel je v inter- nacionalno družbo, kije imela le internacional- no ime, a bolj nemški značaj. Ker pa slovenskemu delavcu ta element ni ugajal, pretrgal je vezi z in- ternacionalnimi tovariši. Zmagal je v njem na- rodni čut. Slovenski delavci postavili so se na iz- ključno slovensko stališče, kar so pokazali leta 1883 ob 600 letnici pripadnosti Kranjske dežele k Habsburžanom, ko so se potegnili za izključno slo- vensko pesem. Tako so osnovali Slovensko delav- sko pevsko društvo Slavec in s tem položili temelj važni narodni in kulturni organizaciji... "" Trstenjak je spomnil na razmere ob Slavčevi us- tanovitvi ter na njegove številne zasluge v petind- vajsetletnem delovanju za slovensko kulturo. Na slavnostnem koncertu so nastopili številni zbori: poleg Slavca še 100 hrvaških pevcev pod vods- tvom Vjekoslava Rosenberga-Ružića, oktet Slavoj iz Prage, Vinohradsky in Praški Hlahol, zveza slo- venskih pevskih zborov, ki jih je vodil Pavel Kozi- na, kamniška Lira in Ljubljanski zvon. Ljubljanski dnevi so odmevali v domačem, češkem in hrvaškem tisku. Za Slavca so pomeni- li pomemben mejnik v njegovem delu. Izšla je posebna publikacija, ki jo je uredil Anton Trste- njak in kjer je opisano petindvajsetletno delova- nje društva. Proslava je pomenila veličastno manifestacijo slovanske pesmi in slovanstva sploh. Udeležilo se je je 17 čeških, 15 hrvatskih in nad 60 sloven- skih društev in korporacij. To je bila ena izmed največjih slovenskih pevskih slavnosti pred pr- vo vojno v Ljubljani, ki je dosegla svoj vrh v dre- voredu Zvezda z ljudsko veselico. Udeležilo se je je okrog 12.000 ljudi in nastopilo je nad 900 pev- cev v skupnem petju. Naslednji dan v ponedeljek, 28. junija, je bilo dopoldne v Narodnem domu ve- liko slavnostno zborovanje, zvečer v Unionski dvorani koncert skupnih slovanskih zborov, po njem pa na unionskem vrtu velika zabava. Prosla- va je pomenila za Ljubljano in za Slovenijo po- memben dogodek, ki je ponovno utrdil vezi med Slovenci, Čehi in Hrvati. O njem so pisali sloven- ski, češki, hrvaški, srbski in bolgarski časopisi. Društvo je bilo ponosno na prijateljske stike, ki so jih gojili s Čehi in Hrvati. Vsi ti obiski so bili manifestacija slovanske vzajemnosti in pripad- nosti. Slavec se je ponašal, da je prav na hrvaških in čeških tleh utrdil in slavil združenje slovanskih pevcev. Delavsko pevsko društvo Slavec je pred- lagalo združenje slovanskih pevskih društev, kar pa se je lahko uresničilo šele po prvi vojni. V svojem narodnem prizadevanju je društvo us- pešno sodelovalo z ljubljanskim Sokolom, druž- bo sv. Cirila in Metoda, Slovenskim pisateljskim društvom in društvom Narodni dom. Zbor se je udeleževal sokolskih slavnosti in veselic, za Družbo sv. Cirila in Metoda je sam prirejal veseli- ce in tako podpiral slovensko šolo. Nastopali so po vsej Sloveniji in "kjer se vrši kaka velika slav- nost, vidiš Slavca z zastavo. '4i Udeležili so se kon- certov, ki jih je organiziralo Slovensko pevsko društvo v Ptuju, nastopili so ob ustanovitvi celj- skega Sokola, peli v čitalnicah in tudi gostovali prek domačih meja. Od 60 izvršujočih in nad 70 podpornih članov v prvem letu društva je število članov nenehno raslo. Podporniki so omogočali društvu mate- rialno podlago, da se je lahko razvijalo in delo- valo. Posebno zaslužen za društvo je bil tenorist Ivan Meden, saj je redno sodeloval na Slavčevih> koncertih in veselicah ter požrtvovalno deloval v korist društvu, za kar so ga izvolili za častnega člana in mu ob sedemdesetletnici (14. decembra 1908) priredili slavnostno serenado. Mnogi slovenski skladatelji (Anton Foerster, Benjamin Ipavec, Anton Nedvëd, Viktor Parma, Ivan Hladnik, Fran Vilhar) so pisali za društvo. V društvenem arhivu je bilo leta 1909 več kot 800 različnih partitur, kjer so bili zastopani pred- vsem slovenski in češki skladatelji. Med drugim najdemo dela Jakoba Aljaža, Al. Sachsa, Fr. Ferjan- čiča, Antona Foersterja, Benjamina Ipavca, Hra- broslava Volariča, Antona Nedvčda, Frana Gerbi- ča, Ivana Zajca, H. Vogriča, Antona Lajovca, Hu- golina Sattnerja, Gojmira Kreka, Antonina Dvofa- ka, Karla Hoffmeistra in mnogih drugih. Društvo je imelo svoje geslo, ki ga je zložil in društvu posvetil pesnikjosip Cimperman, uglas- bil pa kapelnik Dramatičnega društva v Ljubljani Anton Stöckl. Glasi se: Pesem dar je iz neba, ki srce veselo vžiga, kadar tare skrb duha, petje ga nad prah povzdiga. In ker pesem vzbuja slast, 42 SN, 1. 7. 1909. 43 Trstenjak, 14. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE bratje, v petju se združimo ter med širni svet nosimo drage domovine čast/ Ob septembrskih dogodkih 1908 v Ljubljani je kot žrtev narodne nestrpnosti padel član druš- tva Rudolf Lunder, čigar spomin je društvo po- sebej počastilo.44 Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec so v prvih 25 letih vodili Anton Jeločnik (1884-1886), ki "mu je pomagal na noge, da je prebrodil začet- ne težave", Josip Vidmar (1886), Fran Sakser (1887-1888), Ignacij Valentinčič (1889-1891), Josip Dražil (1892-1926), Ivan Hladnik (1926). Zanimiv je bil tretji predsednik Fran Sakser, čigar rod je bil iz Švice in se je pozneje preselil v Ameriko, usta- novil v New Yorku list Glas naroda, postal bankir in uspešen posrednik med rojaki. Ko je postal Dražil 6. januarja 1892 predsed- nik, se je del starejšega članstva odcepil in usta- novil pevsko društvo Ljubljana. Dražil si je prido- bil v času svojega dolgoletnega predsednikova- nja številne zasluge za društvo. Za to so ga 1929 izbrali za častnega predsednika. Organiziral je številne turneje po Hrvaški, Primorju in Češko- slovaški ter se izkazal kot izvrsten organizator. Ro- dil se je v Ljubljani 17. aprila 1865 in se že devet- najstleten udeležil prvega shoda pri "Lozarju" ter tako večjo polovico svojega življenja deloval v društvu. Po poklicu je bil knjigovodski poslovod- ja (pri Giontiniju). Leta 1899 je bil imenovan za vodjo mestne posredovalnice za delo in službe. Upokojil se je kot mestni pisarniški ravnatelj. Kot izvrsten tenorist je deloval v društvu in v oper- nem zboru. Naslednje leto, leta 1910, se je Slavec udeležil 50 letnice znamenitega češkega zbora Hlahol v Ta- boru na Češkem, 50 letnice pevskega društva Zo- ra v Karlovcu in sodeloval na proslavi petindvaj- setletnice družbe sv. Cirila in Metoda ter priredil v Ljubljani dva samostojna koncerta. Na Češkem je gostoval nato še leta 1911 in 1912. Časopis Laibacher Zeitung piše, da je imelo društvo "v zadnji sezoni štirideset večjih in manj- ših javnih pevskih produkcij, družabnih priredi- tev, priredilo je izlet v Karlovac in na Češko v Ta- bor, Prago in Kolin. Odpovedalo pa se je gostova- nju v Beogradu, da ne bi prišlo v kolizijo z drugimi slovenskimi pevskimi društvi." Dalje beremo: "Društvena dejavnost je imela kot vedno velik od- mev; letošnja maškerada je v materialnem in mo- ralnem pogledu prekosila vse dosedanje. Stanje društvene blagajne se je na koncu pokazalo sicer manj ugodno, ker so omenjeni veliki izleti zahte- vali veliko denarja. Število članstva je v porastu; trenutno jih je prek 400. Krog pevcev ima lepo število podmladka... Za tekočo sezono načrtuje Slavec pevsko gostovanje v Pragi, kjer bo sodelo- valo pri jubilejnem slavju pevskega društva Hla- hol."45 Zanimivo je poročilo Laibacher Zeitung iz leta 1912: "Združenje pevcev za Ljubljano in okolico je priredilo v veliki dvorani Narodnega doma ob so- delovanju orkestra Slovenske filharmonije kon- certni večer, kije predvsem pokazal, da lahko pev- ski društvi Slavec in Ljubljanski zvon nastopata tudi zunaj Liedertafel. Zato so izbrali umetne pe- smi iz najnovejšega slovenskega repertoarja, ka- terih izvedba terja koncertu primerno obvladova- nje ljubezni, prizadevnosti in umetniške potence. Društvo Slavec je pokazalo pod vodstvom gospoda Lavoslava Pahorja razveseljivo prizadevanje po popolnosti, kar zasluži toliko večpriznanja, ker so njegovi člani čez dan zaposleni s svojimi poklicni- mi zadolžitvami, in lahko hodijo na vaje samo v večernih urah. Društvo ima izvrsten glasovni ma- terial, ki skupaj dobro zveni; njihov način izvaja- nja je bil močno poudarjen in soliden. Pevci so zapeli že znano Adamičevo pesem Franica in Foersterjevega Spaka. Zlasti v zadnjem so pokaza- li priznanja vredno tehniko, potem ko so mar- kantno izvedli različna značilna mesta, pri če- mer je humor pesmi prišel uspešno do izraza. "46 Lavoslav (Leopold) Pahor (1863-1928), doma iz Nabrežine je služboval pri železnici. Glasbe se je učil v Gorici pri Antonu Hribarju in kot gimnazi- jec orglal v raznih goriških cerkvah. Bil je pevo- vodja Slovenskega bralnega in podpornega druš- tva ter z njegovim zborom izvedel prvo opereto v slovenščini na Goriškem (češka opereta Ena seja mestnega starešinstva). V Pulju je bil pevovodja v Čitalnici in imel svoj vojaški slovenski kvartet, potem je vodil v Postojni petje v čitalnici in god- bo, podobno se je udejstvoval v Zidanem Mostu in Špilju ter Rakeku. V Ljubljani je vodil Slavca in pol leta godbo Sokola I. Udejstvoval se je kot skla- datelj, vendar je število natisnjenih skladb majh- no. 44 Trstenjak, 17 (Narodni mučenih Rudolf Lunder). 45 Laibacher Zeitimg (LZ), 10.IV.1911. 46 LZ, 15.IV.1912. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 Kot dobro organizirano društvo je začel Slavec slavje svoje 30. obletnice konec maja 1914. Prire- dil je koncert z 42 pevci in 28 pevkami (zborovod- ja je bil Anton Ravnik), kjer je sodeloval tudi orke- ster pehotnega polka št. 27 z dirigentom Anto- nom von Zanettijem, pevski kvartet Kozina in operni pevec Josip Križaj. Program je bil posebej izbran in bogat. Na njem so bila dela Antonina Dvofáka (odlomki iz opere Rusalka), Bedficha Smetane (uvertura k operi Libuša), Antona Schwaba, Frana Vilharja, Emila Adamiča, Vasilija Mirka, Frana Gerbiča, Mihaela Glinke (oriental- ski plesi iz opere Ruslan in Ljudmila), Oskarja De- va, Richarda Wagnerja (odlomek iz opere Tannhäuser) in Viktorja Parme. Koncert je imel velik uspeh in časopis Laibacher Zeitung je • njem poročal naslednje: "Program je bil dobro iz- bran in zelo dobro izveden. Vendar je bil koncert, ki se je začel nekako ob pol devetih inje trafalsko- raj do pol polnoči, odločno predolg, zato je proti koncu vidno utrujal. "Naslednji večer pa je druš- tvo pripravilo "izvrstno obiskano ljudsko slavje, kjer so se vsi veličastno zabavali. Ob viharnem navdušenju nad glasbo, so morali glasbeniki igra- ti vedno nove dodatke, sem in tja so se v petju združili pevski zbori itd. Da seje bilo ob takih oko- liščinah težko odločiti za odhod domov, je samo po sebi razumljivo. '•7 O dogodku je seveda poro- čal tudi Slovenski Narod in omenil, da društvo "...skrbi še vedno, kakor je zmirom skrbelo za za- bavne večere, kjer nas kratkočasijo z lepim pet- jem." Pisec (P) je ugotavljal, da so Slavčeve zaba- ve, zlasti maškarade tiste, kjer se zbira največ ljudi in kjer se "preživi večer in noč najbolj neprisiljeno in udobno. "Kar se sporeda tiče, je pisec menil, da je "segel Slavec to pot mnogo više kakor po navadi: čutilo in slišalo se je v celem večeru stremljenje navzgor. Predstavil se je topot občinstvu s težjimi in tudi težkimi skladbami. Orkester 27. pešpolka je igral komade slovanskih komponistov tako odlič- no izDvofákoveRusalke in Smetanovo uverturo kLibuši. Posebno so ugajali orientalski plesi iz ope- re ruskega komponista Glinke Ruslan in Ljudmi- la. Tuje bil orkester zlasti temperamenten in preci- zen. Kot solist je nastopil g. Križaj. Bilje vseskozi izrazit in čustven. To, česar nismo bili med sezono pri njem toliko vajeni, nam je pokazal na tem koncertu v vse hvale vredni meri: s svojim boga- tim in lepim glasom je ravnal zelo ekonomsko. Znal ga je zadržaviti (sic!) v rahlem pianu in v ariji Kecala (Prodana nevesta) je drhtel v izborni interpretaciji prikrit in ljubezniv humor. Zapelje nadalje odlično Tannhäuserja, Rusalko in F. S. Vil- harja že čisto popularni pesmi Ukazi in Mornar. Želje mnogo odobravanja in prejel venec. Prijet- no iznenađenje nanije povzročil izborni kvartet, ki gaje nedavno spravil na noge g. dr. Pavel Kozi- na. V soboto nam je zapela ta četvorica, sestoječa iz g. Kozine, Dermelja, Završana in Kraglja tri kvartete: V. Mirka Na trgu, E. Adamiča Vasovalca in V. Parme Hej, fantje, kje ste? Izražanje je bilo izredno fino, prepojeno s krasno karakteristiko. Gospodje pojo s toliko lahkoto in milino, da ne ču- timo v njihovem petju več tehniških težkoč, temveč sledimo samo njihovemu sladkemu in lahkemu pripovedovanju. Mirkova pesem, zložena na bese- de pokojnega Ketteja, je resna umetninica naj- boljših kvalitet. Adamičev Vasovalec je istotako do- bro uspelo delce, kigaprepaja korajžen fantovski humor. Še več humorja tiči v Parmovipesmi Hej, fantje, kje ste? Na videz lahka, a za izvajanje zelo komplicirana in težka pesem, pisana prvotno za moški zbor, je publiki zelo ugajala. Kvartet jo je odpel z vsemi težkočami igraje. Poleg teh popolno- ma uspelih točk je pokazal društveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Antona Ravnika ja- sno stremljenje po napredku. Proizvajal je težje kompozicije. Pokazalo seje, da ženski zbor ven- darse ni za javne nastope. Skladba L. Hudoverni- ka V celici j e prišla do veljave samo v basovskem samospevu, ki gaje pel g. Križaj. Sicer ni bila med drugim spretno aranžirana. Koncert je predolgo trajal, dasi je bil večer domač in animiran.•• Delavsko društvo Slavec je angažiralo celo or- kester in znane soliste, da bi se predstavilo v ko- likor mogoče dobri luči. Izbruh prve svetovne vojne 1914 je društveno delo 21. julija 1914 po- vsem ustavil in ga je bilo možno nadaljevati šele 10. junija 1918. Po vojni je društvo delovalo po- dobno. Programi so bili ustrezno zahtevni, še vedno pa so prevladovala dela slovenskih in slo- vanskih skladateljev. Do leta 1924 je imel prostore v Narodnem do- mu. Zbor je štel 45 pevk in 50 pevcev. Ko pa so mu tega leta prostore odpovedali, se je začela daljša kriza do leta 1931, ko je prevzel vodstvo društva ing. Friderik Krainer. Slavec je spet dobil stare prostore tam, kjer se je začela njegova pot, v Rožni ulici Pri Lozarju. Tu je uspešno proslavil svoj pet- desetletni jubilej leta 1934. • ••O 47 LZ, 2. 6. 1914. 48 SN, 2 6. 1914. VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE Glavno težišče dejavnosti delavskih pa tudi drugih pevskih društev je bilo na družabnih sre- čanjih, izletih, veselicah in pevskih nastopih. Prav tako je bila pomembna kulturna dejavnost. Posebno delavska društva so že od začetka pos- peševala izobraževanje in znanje delavcev. Izo- braževanje naj bi izostrilo delavsko zavest, pev- ska kultura naj bi prispevala vzgojo in predvsem kulturno emancipacijo. Večina delavskih pev- skih društev je posredovala poleg glasbene teo- rije, oblikovanja glasu, izvajalske prakse, glasbe- ne zgodovine tudi nacionalno in razredno za- vest. Zborovski programi so bili podobni dru- gim pevskim društvom na Slovenskem. Čeprav so bili sprva bolj mednarodno usmerjeni ali ce- lo nadnacionalni, so se proti koncu 19. stoletja tudi delavska društva pridružila splošnim tež- njam in prevzemala v svoje programe nacional- no orientirane pesmi. Tudi slovenska socialno- demokratska stranka je vztrajala na nacionalni smeri in podpirala program Zedinjene Slovenije. Društva so prispevala k splošnemu dvigu celotne kulturne ravni in motivirala delavce, da so se sa- mi še naprej izobraževali ter utrjevali svojo raz- redno in nacionalno zavest. Delavsko gibanje je bilo v slovenskih deželah, kjer je bila katoliška stranka zelo močna, vedno sumljivo; posebno kulturna društva so se morala zato prilagajati po- litični realnosti v deželi. Socialnodemokratska stranka pa je bila kljub temu pomemben dejavnik v političnem življenju, posebno pred prvo sve- tovno vojno. Po njej se je delavsko gibanje razce- pilo. Nastala so različne socialistične frakcije, ki niso bile posebno močne. Stara delavska pevska društva niso več obstajala in o njihovi dejavnosti ne vemo skoraj ničesar več. Tudi nekoč delavsko pevsko društvo Slavec je svojo petdesetletnico praznovalo samo še kot Pevsko društvo Slavec. V času svojega obstoja pa je pomenilo pomemben dejavnik, ki je združeval delavce in delavke in jim omogočal ne samo primerno zabavo in razvese- ljevanje, ampak tudi glasbeno izobrazbo in glas- beno udejstvovanje. Z nekaterimi svojimi pris- pevki pa je Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec globoko poseglo tudi v splošni kulturni razvoj na Slovenskem, zlasti pred prvo vojno. Zusammenfassung Arbeitergesangsvereine auf slowenischem Gebiet in der zweiten Hälfte des 19- und zu Beginn des 20. Jahrhunderts Die ersten Arbeitervereine wurden auf slowe- nischem Gebiet in der zweiten Hälfte des 19- Jahrhunderts gegründet. Besonders bedeutsam war die Gründung des Arbeiter-Bildungs-Vereins 1870, der zu Beginn zweisprachig war. Die Haupt- aufgabe der Arbeitervereine war die Sorge um die Arbeiter, aber auch das gesellige Beisammen- sein und das Singen spielten eine wichtige Rolle. Da der Arbeiter-Bildungs-Verein bzw. sein Chor zunehmend einen deutschen Charakter annahm, gründete ein Teil der Sänger im Jahr 1884 den neuen slowenischen Arbeitergesangsverein Sla- vec [Die Nachtigall]. Dieser wurde bald ein wich- tiger Faktor des kulturellen und gesellschaftli- chen Lebens in Laibach vor dem Ersten Welt- krieg. Mit seinen Auftritten - eine Zeitlang sogar in der Laibacher Oper -, seinen Feiern, Volksfesten und Jubiläen sowie durch seine Zusammenarbeit mit verwandten kroatischen und tschechischen Vereinen vollbrachte der Arbeitergesangsverein Slavec eine große Sendung. Die Arbeitervereine trugen insgesamt zur allgemeinen Hebung des kulturellen Niveaus bei und motivierten die Ar- beiter, daß sie sich bildeten und ihr Klassen- und Nationalbewußtsein festigten. VSE ZA ZGODOVINO Tomaž Pavlin "PRI NAS JE TA PANOGA SPORTA ŠE DOCELA NEZNANA 99 Šport, najsi bo to sociološki fenomen druge po- lovice 19. in 20. stoletja ali pa nova kulturna vred- nota, je dobil svoje obeležje tudi v slovenskem zgodovinopisju. Resda skromno in prevečkrat laično, pa vendar imamo zahvaljujoč pokojnemu Dragu Stepišniku na enem mestu zbran "oris"1 športnega razvoja ali razmaha do leta I960. Kot je v uvodu svojega dela zapisal, je to "prvo tovrstno delo pri nas", upa pa, "da bo lahko rabilo tudi kot osnova za nadaljnja raziskovanja te strani naše kulturne preteklosti". Zadnje velja kot pribito, kot tudi velja, da se je (z)motiti človeško in da novi čas prinaša nove po- glede in nova spoznanja: "Ljubljanica zibelka veslanja"2 Najprej moramo pojasniti ustanovitveno zme- do v zvezi z ustanovitvijo Ljubljanskega veslaške- ga kluba, ki je sicer športni klub sedanjosti in do- muje ob Ljubljanici, na mestu in v istih prostorih, Drago Stepišnik, Oris zgodovino telesno kulture na Slovenskem, Ljubljana, DZS, 1968. 21. 9. 1998 je bil na športnih straneh Dela (in podob- no tudi Dnevnika) objavljen članek z naslovom Ljub- ljanica zibelka veslanja, v katerem je novinar B.Š. predstavil kronologijo Ljubljanskega veslaškega klu- ba, ki da ima korenine še v času Avstro-Ogrske, Avtor pravi, da je izmed več obstoječih ustanovitvenih let- nic, izbral leto 1908, tako da so v l. 1998 praznovali častitljiv devetdeseti rojstni dan. kjer je 'nekoč' domoval Ljubljanski športni klub. Če bi veljalo, da je to en in isti klub, potem je le-ta v svoji zgodovini menjal športno-nacionalne na- dorganizacije in politične okvire ter preživel tudi dve svetovni vojni in lokalno vojno. Nenazadnje je to tudi eden redkih ljubljanskih športnih klu- bov (ob tem moramo upoštevati zgodovinsko različnost med telovadnimi "društvi" in športni- mi "klubi") iz časa pred prvo svetovno vojno, ki ima svoj domicil na istem mestu, kot so ga posta- vili njegovi začetniki - ob Ljubljanici, kar kaže na kontinuirano delovanje ne glede na spreminjanje imena. Torej velja, da se je vse skupaj začelo z Ljubljanskim športnim klubom (dalje LSK - kratic ne smemo mešati z leta 1928 ustanovljenim Ljub- ljanskim smučarskim klubom). D. Stepišnik je datiral ustanovitev LSK v leto 1906,3 Jernej Šušteršič pa v 1.19084. Žal noben od avtorjev ne navaja vira podatkov, zato ne moremo preveriti njunih podatkov. Pač pa je v Arhivu Slo- venije ohranjen klubski pravilnik5, v ljubljanskem mestnem arhivu pa Zapisnik tajniških sej med leti 1907-1913, vključno s pravilnikom6, ki pričajo, da je bil LSK "ustanovljen iz idealnih športnih nagi- D. Stepišnik, n.d., str. 138. Jernej Šušteršič, Ljubljanica zibelka veslanja, Delo, 19. 12. 1983. Arhiv Republike Slovenije (dalje AS), društveni pravil- nih (dalje d.p.) 8169. Zgodovinski arhiv Ljubljana (dalje ZAL), Gradivo Ljubljanski športni klub (dalje LSK). 84 ZGODOVINA ZA VSE . JtU * •fr.'- "1 • ' }Btk jdlfl * "PB ^V • *, *^H iBk. "EjT^^^^T^^^ ft •' * • "*' -d 1 j - r"*"* JA ^f \l*^- -- /-jr"*"- ~a £tfaS W—f*SF"^ J » tir ^^fl iP'^ • V fc" » : ]» Krst četverca na Ljubljanici, začetek 20. let bov mladih slovenskih intelektualcev"7 konec le- ta 1907 in imel prvo sejo klubskega odbora 16.12. 1907. "S tem je bil dejansko položen temelj prvemu slovenskemu športnemu klubu", čigar pravila pa so bila potrjena zaradi traktnih napetosti' med Nemci in Slovenci od c. kr. deželnega predseds- tva za Kranjsko šele 17. 1. 1909, ko je bil za c. kr. deželnega predsednika grof Chorinsky", je zapi- sano v ohranjenem kronološkem zapisu o LSK.'° m Med ustanovitelji, mladimi slovenskimi intelektualci, so bili: Matko PrelovSek, Franc Pavlin, Viktor Zupane, Ivan Malenšek, Ivan Kcnda, dr. Praunseis, Avgust Reich, Ciril Pavlin, dr. Brett, Franc Zupan, Stanko Jen- čič, Viktor Skabcrne, Žiga Voduiek idr, (glej ZAL, LSK, tehnična enota 1, arhivska enota 4). To velja seveda zgolj za Kranjsko. Športno zgodovino- pisje Šteje kot prvo slovensko Športno društvo Športni klub Maribor, ustanovljen leta 1900 (glej D. StepiSnik, u.d., str. 137; faksimile potrjenih pravil iz leta 1900, v: Mariborsko Športno društvo Branik 1900-1990, Mari- bor 1990). Verjetno je bila storjena tipkarska napaka in je bilo miSljeno takratnih napetosti. Neznani pisec klubskega historiata je moral imeti V mislih tragične protinemš- ke demonstracije leta 1908. ZAL, LSK, 1/ 4. Medtem ko so oblasti potrjevale pravila", je klub že deloval. Klubski odbor se je sestal na 13 sejah, urejal športno infrastrukturo in obravnaval pere- čo problematiko financ, kajti denar je tudi tedaj bil sveta vladar. LSK-jevci so v klubskih pravilih določili, da bo- do poslovali v slovenskem jeziku in določilo so vestno izpolnjevali. Namen društva je bil precej širok, namreč "gojiti vse športe", čeprav so med njimi dodatno izpostavili "zimske športe, kakor sankanje, drsanje, ski itd."12. Klubska barva je bila belo-modra z modro zvezdo, ki so jo ohranili tudi po opozorilu, da je modra zvezda "laški znak".13 Obstaja pa podatek, v strokovni literaturi doslej nezabeležen, da je bil že leta 1900 v Ljubljani usta- novljen Laibacher Sportverein, ki je bil leta 1909 ZAL, LSK 1/ 1; ohranjena pravila so datirana s 17. 1. 1909. ZAL, LSK, 1/ 1. Glede na to, da Rudolf Badjura še ni spisal smučarske terminologije, so za smučanje upora- bili tedaj v Evropi uveljavljeni termin 'ski". Termin Ski" so uporabljali tudi člani zagrebškega IIAŠK-a, ki so v začetku leta 1912 povabili LSK na "ski vožnjo". ZAL, LSK, 1/ 2: zapisnik sej 1907-1913- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA Z\ VSE 85 Tenis - priljubljeno razvedrilo oficirskih družin "ausgebest" oz. opuščen." V letu 1907, letu usta- novitve LSK, sta klubu predsedovala dr. Hans Ja- neseh in Adolf Kordin.'^ Ali je bil morda to pred- hodnik LSK in je bil leta 1907 poslovenjen, tako da so temu primerno poslovenili pravilnik in ime ter zatem čakali na pravno formalno potrditev tega dejanja, ali pa sta to bila dva različna kluba, nemš- ki in slovenski? Presenetljivo je namreč časovno sovpadanje opustitve enega kluba in pravno for- malne potrditve drugega. Če pa bi veljalo, da sta bila to različna kluba, je presenetljivo, glede na ljubljansko društveno življenje in prakso imeno- vanja nemških in slovenskih društev16, da sta ime- 15 16 AS, dp. 891. ZAL , Adresar Ljubljane 1907. Od srede 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne je bilo v Ljubljani ustanovljenih čez 20 telovadnih, pla- ninskih in športnih društev, l 1912 pa še šahovski klub. Prav tako so v okviru dveh kulturnih društev organizirano gojili kegljanje. Društva, ki so bila lah- ko samostojna, ali deli drugih "prosvctno-kulturnih- socialnih" ipd. društev oz. zvez, so se razen po dejav- nosti ločevala po narodni pripadnosti članstva, torej na slovenska in nemška, medtem ko seje med telovad- nimi organizacijami izvršila tudi delitev po vzoru na notranjo slovensko politično polarizacijo. Različ- nost so izpovedovali z imeni društev in največkrat še v členu o razpustitvi društva. la kluba tako podobno ime. Razlika je pač zgolj v uporabi terminov Verein oz. klub. Tako Nemci kot Slovenci so uporabljali dve terminološki oznaki za društvo: Verein - društvo in club - klub. Razli- kovanje je vezano na prodor športnih dejavnosti v naše okolje, tako so društva, ki so kot torišče svojega dela prevzemala športno dejavnost kot nogomet, atletiko, veslanje ipd., večinoma upo- rabljala termin klub, ki izhaja iz angleškega club (od koder tudi izhajajo omenjeni športi in termin sport sam), medtem ko so npr. vsa telovadna društva, tako nemška kot slovenska, ostajala pri terminu društvo. Kakorkoli že, vsakršno ugibanje je brez nadaljnje študije brezpredmetno. Ko smo torej razrešili problematiko 'ustanovi- tvene zmede', nam preostane le še, da polemizi- ramo o vlogi LSK v ljubljanskem športnem življe- nju. Ponovno se moramo navezati na pisanje D. Stepišnika in izraziti antitezo k njegovemu mne- nju, da LSK v ljubljanskem športnem življenju ni odigral vidnejše vloge, ker je gojil šport izključno v družabno-zabavnem smislu. To še posebej velja glede množičnosti. Poleg tega Stepišnik označuje LSK kot "ekskluzivnega", ker so "sprejemali vanj samo člane, ki so lahko prispevali razmeroma ve- VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE like letne prispevke za vzdrževanje klubovih športnih naprav".17 Boris Rozman povzema Stepi- šnikovo mnenje in še zaostri tezo, češ da je bil klub izključno družabno-zabavnega pomena in da v ljubljanskem športnem življenju ni pomenil veliko.18 Ne moremo se znebiti vtisa, da so oznake pres- plošne in pavšalne. Kakšen pa naj bi sploh bil kri- terij za množičnost: sto ali tisoč članov ali morda nekaj vmes? Ali pa je mišljen proces širjenja no- vih športov v kranjski oz. slovenski prostor in bi v tem oziru LSK odigral vlogo matice, podobno, kot jo je Ilirija v nogometu? Nazadnje lahko ugotovimo, da je LSK skušal ši- riti veslanje že pred prvo vojno izven Ljubljane na Bled. Tamkaj je bil organiziran športni klub, ki so ga najverjetneje ustanovili na pobudo LSK, saj so bila pravila blejskega kluba iz leta 1909 prepis pravil LSK, le ime LSK je bilo prečrtano, nadpisa- no pa Blejski športni klub.19 Prav tako so se v LSK zavedali problematike na- raščaja oz. dejstva, da je za delovanje in obstanek kluba potreben podmladek in kontinuirano včla- njevanje novincev. Potemtakem je teza o eksklu- zivnosti vprašljiva. Zlasti, če se nanaša na zaprto organiziran klub, npr. klub elitnega ali snobov- skega tipa. Res pa je, da so se v LSK lotili športov, ki so bili vse prej kot poceni in primerni za množičnost in so bili zaradi tega že sami po sebi ekskluzivni. Čolnarstvo je bilo resda tradicija Ljubljančanov, vendar ne čolnarstvo angleškega tipa, torej vesla- nje s specialnimi čolni. Tudi sankanje je bilo pozi- mi priljubljeno, pa vendar to ni bilo sankaštvo iz- ključno s športnimi sanmi, tipa "bobsleigh" ali danes skrajšano bob, ki se je izvajalo na posebej zato prirejeni progi. Nenazadnje je mogoče raz- mišljati tudi o tenisu, ki ga je še dolgo v tem stolet- ju spremljal pridevnik "gosposki" oz. "beli" šport. V tem primeru se seveda lahko delno strinjamo s Stepišnikom, vendar je po našem mišljenju neob- jektivno uporabiti izraz "ekskluzivnost" kot meri- 17 D. Stcpišmk, n.d, 138. w Boris Rozman, Športni klub Ilirija v Ljubljani do prve svetovne vojne, Zbornik ob 90-letnici ZAL, str. 141-149, 1988. 19 AS, dp. 1656. Veslaške prireditve na Bledu sicer niso bile ravno produkt LSK. Božo Benedik z Bleda, dolgo- letni član odbora tradicionalne blejske regate, namreč hrani srebrno plaketo iz leta 1905, ki je bila nagrada za drugo mesto "interne regate" na Bledu. lo za ovrednotenje kluba. To moremo utemeljiti z naslednjim: Ko govorimo o številu članstva, moramo pove- dati, da je bilo le-to sprva resda skromno, se je pa povečevalo, zlasti v letu 1909, tako da je na obč- nem zboru v začetku leta 1910 tajnik poročal o 121 članih, bilo pa jih je tudi že 138. Naslednje leto je klub štel 120 članov, torej je bil upad minimalen, leta 1912 je štel 111 članov, medtem ko za leti 1913 in 1914 ni podatkov.20 Klubsko članstvo je preko leta gojilo veslanje in tenis, pozimi pa sankanje, v letu 1911 pa sta se uveljavila še plavanje in skoki v vodo (potem ko so naročili skakalno desko). Temu primerno so že kmalu predvideli upravno reorganizacijo oz. decentralizacijo; za veslanje in tenis so predvide- li določeno notranjo samostojnost, marca 1908 formirali "tenis-odsek", maja istega leta pa še "ve- slarski odsek" (veslačev je bilo v začetku leta 1911 39, tenisačev pa 32). Navzven je klub, in torej tudi oba odseka, zastopal in vodil klubski odbor.21 Gojenje športa ni bilo omejeno zgolj na članstvo. Na klubskih prostorih so se lahko ukvarjali s špor- tom tudi sorodniki članov, "rodbinski člani" in nečlani oz. "po članih vpeljani gosti"; zadnji so pla- čevali višje prispevke. Vendar je imela takšna prak- sa, predvsem v tenisu, negativne posledice, saj so nekateri vstopali v klub le za dobo teniške sezone in zato je "odbor" sprejel sklep, da "članov, ki vsto- pajo v klub le za dobo tenis sezone, se v bodoče sploh ne sprejme". Odbor se je tega sklepa držal in nekatere prijave novih članov zavrnil.22 Ker je bil klub ustanovljen na prehodu iz jeseni v zimo, so se člani najprej posvetili sankanju. Dejstvo, da je izposojanje sank bilo prepuščeno članu, g. Kendi, lastniku restavracije, ki je istoča- sno, in to brezplačno, odstopil prostor za garde- robo v svojem paviljonu, nas napeljuje na misel, da je bilo lastnikov sank manj kot sankanja željnih mladih ljubljanskih intelektualcev. Sankališče je bilo urejeno v Tivoliju in odbor je sestavil "sankalni red", ki je določal, da je sanka- nje "dopustno samo s športnimi sankami", da je dostop na start dovoljen le izven proge, da se smejo spuščati v presledkih pol minute, da se sme prehitevati zgolj na posameznih mestih, da 20 ZAL, LSK, 1/ 2. 21 Prav tam. 22 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSI] «7 Sankanje V Bohinjski Bistrici pred prvo svetovno vojno se je treba "po zaustavitvi" takoj umakniti s proge oz. "ako da sankalcc z roko znamenje, mora za njim vozeči hitrost zmanjšati, eventuelno tudi zaustavi- ti", in da v "slučaju nezgode je vsak sankalec zave- zan izstopiti in pomagati". Odbor je predvidel tudi možnost nezgod, zato so sklenili, da se v Švicariji pripravi "ročna lekarna". Prav tako je bilo treba sankališče vzdrževati in so razmišljali o "nastavitvi sluge", medtem ko so bili klubski člani redarji. Sankanje so hoteli širiti tudi izven Ljubljane, zla- sti po izgradnji bohinjskega predora v Bohinjsko Bistrico, kakor je razvidno iz sklepa odbora mar- ca 1908, da vloži "prošnjo na ministrstvo javnih del za zgraditev sankališča v Ljubljani in propagi- ranje zimskega športa v Bohinjski Bistrici".23 Tenisirali so LSK-jevci na "dirkališču", današ- njem Letnem telovadišču nasproti Narodne gale- rije. V ta namen je LSK sklenil spomladi 1908 na- jemno pogodbo z Ljubljanskim Sokolom o naje- mu dveh igrišč, ki jo je iz leta v leto podaljševal. Tudi za tenis je bil pripravljen "red", določena igralna sezona in nastavljen sluga.-' Medtem, ko so problem igranja tenisa hitro reši- li, se je odbor v teku leta 1908 posvetil reševanju prostorskega problema veslačev in ureditvi čol- narne ob izlivu Malega grabna v Ljubljanico. Tu so predvideli in uredili tudi "solčne kopeli in ve- rande". Stroški gradnje so bili visoki in domislic, kako do denarja, tudi nekaj. V letu 1908 so se do- mislili rešitve, da člani plačajo večjo članarino, zlasti veslači, oz. da klub pridobi menico, za kate- ro jamčijo člani, klub pa da garancijo za odplače- vanje. Ali se je ta predlog izvrševal ali ne, iz zapi- snikov ni razvidno, pač pa je odbor na seji fe- bruarja 1909 odločil, da bodo "za pokritje stavb- nih stroškov namenili ves prebitek društvenega dohodka po odbitku tekočih stroškov". "Prebitka" ni moglo biti veliko, saj je bilo odplačevanje stroš- kov gradnje čolnarne na tekočem redu še v na- slednjih letih.25 Kljub vsemu se je lahko LSK na prvem rednem občnem zboru v letu 1909 pohvalil, da premore sankališče in čolnarno, medtem ko teniški igrišči najame na dirkališču.26 -'* Prav tam; v Bohinjski Bistrici Je bila v športno-turistlč- ne namene urejena sanhaška proga Belvedere. ' Prav tam. Prav tam. 26 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO »K ZGODOVINA ZA VSE Drsalci na Blejskem jezeru Čolnarno so člani želeli napraviti domačo in prijetno in so ob njej zasadili kostanje in vrbe, zgradili splav in uredili dohod na splav, odkoder so splavljali čolne v Ljubljanico. Uredili so tudi provizorično letno pristanišče za "izletne" čolne, kajti klubsko "veslarstvo" ni bilo omejeno le na veslanje z "dirkalnimi čolni", t.j. tekmovalnimi čolni z enim, dvema ali več sedeži, z enojnimi ali dvojnimi vesli oz. kot so jih v žargonu imenovali "enojka", "dvojka" ali "štirica". Medtem ko so manjše tekmovalne čolne nabavljali člani sami in so v tem primeru plačevali le manjši prispevek za čolnarno, se je "odbor" marca 1911 odločal za "nabavo štirice Donau od dunajskega kluba Au- stria" (rabljen čoln, op.p.).27 Eden od članov, g. Berthold, pa si je priskrbel tudi manjšo jadrnico in klub mu je v pristanu odmeril manjši prostor, ki si ga je moral član ograditi na lastne stroške.28 Klubska čolnarna je bila, ob finančnem nado- mestilu, odprta članom drugih društev, kot npr. "ferialcem" društva Sava. Le-tem je bil LSK pri- pravljen prepustiti prostor za čoln, "če vstopi vsak veslač v športni klub in pod pogojem, da pla- čata vsaj 2 veslača mesečni prispevek za čolnar- no po 3 K".29 Športno veslanje je vzbudilo zanimanje ravna- teljstva I. državne gimnazije, koder je deloval dr. Fran Tominšek, športni navdušenec in član Slo- venskega planinskega društva. LSK je leta 1910 prejel njegov dopis, da pripravlja ustanovitev gimnazijskega veslaškega odseka s pomočjo sub- vencije "naučnega ministrstva", ki bi krila nabavo čolna. Načelno jih je spraševal, v kakšni obliki in pod kakšnimi pogoji bi pri projektu sodelovali in dovolili sprejem gimnazijskega čolna v čolnarno. Seveda je takoj sledil pozitivni odgovor LSK, v njem pa sta bila izpostavljena pogoja, da imajo dijaki vstop le pod vodstvom profesorja, ki vodi "veslarski odsek" ob tem pa si LSK pridržuje stro- kovno vodstvo veslanja. Po mletju mlinskih "naučnih" koles in nadaljnjem konkretiziranju ob- lik sodelovanja (eden od nadaljnjih pogojev je bil, da "vsak dijak mora dokazati, da je izurjen pla- vač"), so v začetku leta 1912 prejeli obvestilo o dovoljenju "naučnega ministrstva, da smejo gim- -' Prav iti m. 28 Prav lam. -"' Prav tcini. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89 nazijci pod nadzorstvom športnega kluba prireja- ti veslarske vaje". Le-te so prevzeli klubski člani, "veslarski vežbatelji".30 LSK-jevci, ki so z doslej opisano dejavnostjo uvajali v mestni kulturni utrip nova športa - ve- slanje in sankanje - ter tako širili rekreativno po- nudbo, le-te niso več ohranjali na nivoju rekrea- tivne vadbe31, pač pa so se preizkusili na tekmah. O domačih ali klubskih internih tekmah sicer ni zapiskov, so pa zato prejeli nekaj povabil. Maja 1911 je prispelo vabilo I. Češky Lawn - Tenis klu- ba na mednarodni teniški turnir, medtem ko jih je na veslaško regato vabila praška Slavija. Žal ohra- njeni zapisnik sej beleži le opombo, da sta odgo- vora odposlana, ni pa navedena vsebina in bi morebitno udeležbo morali preveriti v češkem časopisju 32 Vemo pa, da so se člani LSK udeležili "plavalne dirke" avgusta leta 1911 na Bledu, ki jo moremo šteti kot prvo plavalno tekmo na Slovenskem. Or- ganizator je bila avstrijska veslaška zveza, LSK pa je sodeloval tako pri organizaciji oz. tehnični iz- vedbi "dirke", kot v tekmovalnem delu s svojimi plavalci. "Dirko" so označili "mednarodna", pa ne zato, ker bi bili nastopajoči iz različnih držav, pač pa, ker so nastopili predstavniki različnih narod- nosti Avstro-Ogrske. Prijavljeni so bili tekmovalci iz Prage, Zagreba, Trsta, Opatije, Gradca, Bleda, Ljubljane in ljubljanskega vojaštva.33 Podatek o nastopu plavalcev LSK je pomem- ben, ker odkriva novo plat plavalnega športa na Slovenskem, namreč, da so v Ljubljani plavanje gojili kot šport že pred prvo vojno.34 Na občnem zboru v začetku leta 1912 je tajnik LSK celo pouda- ril, da se je v letu 1911 plavanje še "posebej gojilo" in da so se udeležili tekme na Bledu. Ko so naba- vili še skakalno desko, se je plavalna ponudba še razširila.35 Tako so razumljivi uspehi ljubljanskih skakalcev v vodo po prvi vojni, ko so bili med najboljšimi v novi državi, pa čeprav so imeli za treniranje neprimerno slabše pogoje kot obmor- ski tekmovalci. Istočasno, ko so prejeli vabilo k tekmi na Bledu, pa so v klubu razmišljali, kako preseči "deficit" klubske blagajne in so temu primerno poudarili, da je "treba misliti na nove vire". Kje najti nove vire, ne da bi naprtili primanjkljaj samim sebi z dodatnim pobiranjem različnih prispevkov ali članarin, ob dejstvu, da se je klub z eno od ple- snih prireditev, najpriljubljenejših družabnih pri- reditev, že opekel? Na seji sredi leta 1911 je "padel predlog" o organiziranju interne teniške tekme "s handicapom" ter "dirke, združene z malo veseli- co" v septembru36. Sklenili so torej organizirati večjo manifestacijo svoje dejavnosti. Iz ohranje- nega zapisnika ni mogoče zaslediti, ali sta tekmi bili, vendar je podatek zanimiv z drugega zornega kota. S prirejanjem tekmovanj se začne proces prehoda rekreativne dejavnosti v športno, sui ge- neris dejavnost, torej dejavnost, ki je namenjena v prvi vrsti športu samemu sebi in se manifestira preko tekmovanj, ki so temelj nadaljnje institucio- nalizacije. Tako se družabno-zabavna vloga kluba (na tem mestu se spomnimo oznak Draga Stepi- šnika in Borisa Rozmana) postopno spreminja in je v podrejenem položaju do osnovne dejavnosti - športa. LSK-jevci in drugi športni pionirji so opravili določene premike v svojem načinu živ- ljenja in s svojim zgledom vplivali na druge in na okolico.37 Pomembnost tekmovalnega dela nji- hovega športnega udejstvovanja je zahtevala reorganizacijo vsakdanjika; nenazadnje je bil fi- nančni strošek za tovrstno aktivnost vse prej kot zanemarljiv. Finančne razmere konec leta 1911 so LSK sicer narekovale "opustiti vse priredbe, predvsem ofi- cijelno udeležbo tekmovanj"38, kar pa ne more prekiniti toka dogodkov oz. evolucije športa. Ko- nec koncev je Slovenija takrat vstopila v družbo veslaških velesil, članica današnjega Ljubljanske- ga veslaškega kluba, naslednika LSK, Romina Šte- fančič pa je mladinska svetovna prvakinja. Hokej na ledu Kar nekaj spornosti je tudi v zvezi z igranjem prve hokejske tekme v Sloveniji. Vrsto let je pre- vladovala teza, da je bila prva tekma odigrana 15. 30 Prav tam. 31 Prav tam. 32 Prav tam. 33 Prav tam; glej tudi Slovence, Slovenski Narod in Jutro v dneh 19., 20. in 22. 8. 1911. 34 D. Stepišnik navaja, da se je plavalnih tekem pred prvo vojno udeleževalo tudi nekaj plavalcev ljubljan- ske Ilirije, vendar plavalci Ilirije (pa) niso bili iz Ljubljane, temveč v glavnem z Bleda" (glej n.d., str. 246). Plavalcev LSK sploh ne omenja. 35 ZAL, LSK, 1/ 2. 36 Ni pojasnjeno ali plavalne ali veslaške ali kombinira- ne tekme. 37 Švedski nadškof je npr. leta 1929 kot pet največjih vr- lin športa naštel: stremljenje po popolnosti, treniranje telesa, samovzgojo v zvezi z zatajevanjem, disciplino ter obvladanje samega sebe (Slovenec, 9. 5. 1929). 38 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 90 ZGODOVINA ZA VSE februarja 1929.39 Podatek o tekmi v 1. 1929 je bil uporabljen tudi v eni od oddaj Športni kviz Televi- zije Slovenija v letu 1998, ko je bila tematika hokej na ledu, medtem ko Hokejski klub Olimpija v svo- ji internetni predstavitvi zgodovine kluba navaja celo leto 192740, čeprav je bilo napačno datiranje že popravljeno v Enciklopediji Slovenije v geslu Hokej.41 Kako je prišlo do postavitve prve javne tekme v 1.1929, nam žal ne bo znano. Glavni akterji so po- kojni. Že prve brošure, vezane na hokej na ledu in izdane po drugi vojni, so vsebovale letnico 192942 in očitno jo je tudi D. Stepišnik prevzel43 v svoj Oris. Glede na obstoječo dokumentacijo Športnega kluba (dalje SK) Ilirije, hranjeno v ljubljanskem arhivu in drugih virih, je bila storjena napaka, kaj- ti "prva javna tekma hockeya na ledu" je bila odi- grana 7. 2. 193244 v Kamniku. Tekmeca sta bila ljubljanska Ilirija in Kamnik; Ilirijani v postavi: Gorše-Jug, Kačič-Pogačnik, Košak, Žitnik in bom- bar so zmagali 15:1 (4:1, 4:0, 7:0).45 Častni gol za Kamničane naj bi dosegel zobotehnik Kos in to z glavo.46 Trditev je po našem mnenju precej 'iz trte izvita'; poglejmo, zakaj. Tone Franzot, eden še živečih iz "stare hokejske garde", pravi, da je bila to potegavščina Pogačni- ka, ki je "prodal ta štos", drugi "gardist" Ilirije Jože Gogala pa pravi, da so o golu "z glavo" govorili igralci Ilirije po povratku iz Kamnika.47 Če bi bil gol res dosežen z glavo, bi bilo zanimivo vedeti ne toliko, kakšne so bile posledice, te si lahko predstavljamo, pač pa, kako je dotični gol zabil: ali v stoječem položaju ali v ležeče-drsečem oz. "ribi", kot v hokejskem jeziku imenujejo met na- prej na led in drsenje po trebuhu (nekaj podobne- ga vidimo tudi na nogometnih igriščih ob izbru- hih veselja po zadetem golu; podobno zabavo je priredila hokejska reprezentanca Slovenije po zmagah na SP skupine • v Ljubljani prejšnje leto). Da bi nekdo dal gol stoje ali v skoku (podobno kot nogometaši), je težko verjetno. Da bi ••• oz. ploš- čica priromala do njegove glave po zraku (po •i9 D. Stepišnik, n.d., 1968, str. 269; isti: Drsalni šport v Jugoslaviji, Bilten Hokej 66, zv. 2; v obeh delih locira tekmo v Ljubljano. Milan Bctetto, Hokej na ledu, 1990, str. 14; tekmo locira v Kamnik. Andrej Stare, Naš hokej 1934-1991, 1991, publikacija obdeluje sicer reprezen- tančno zgodovino, vendar navaja, da pionirski za- četki hokeja na ledu pri nas segajo v l. 1929", str. 10. Nekoliko nelogično je, da šteje Ilirijino tekmo z repre- zentanco Romunije l. 1934 kot začetek zgodovine re- prezentančnega hokeja; reprezentanca Jugoslavije, ki so jo sestavljali večinoma Ilirijani, je prvič nastopila na neki tekmi v letu 1939 Enciklopedija fizičke kultu- re, zv. 1, 197.5, str. 336; tekmo locira v Ljubljano. En- ciklopedija Jugoslavije, zv. 4, str. 660; tekmo locira v Kamnik. Hokej klub (dalje HK) Ljubljana ob ustano- vitvi, brez letnice (iz teksta je razvidno, da je pisano okrog l. 1953), str. 11., 33 let hokeja na ledu v Sloveni- ji, 1962, str. 3- Hokejski klub (dalje HK) Olimpija 1969/70. Program SP skupine • 1991. Posebna izda- ja športnega tednika Ekipa- SP skupine C 1993: "Slo- venska hokejska zgodovina se je začela 7 februarja 1929. " Kot vidimo se je marsikdaj zapisalo po doma- če' oz. kot smo že rekli na začetku: laično. 40 Korenine HK Olimpije naj bi bile v predvojni Ilirijini hokejski sekciji in bilo Je pozimi leta 1927, koje Ilirija premagala domači Kamnik s 15:1. V vseh svetovnih hokejskih analih je kot zgodovinski dokument s tekme zapisnik Viktorja Vodiška, ki pa ni navedel strelcev go- lov za Ilirijo, marveč je zapisal, daje edini gol za Kam- nik dosegel gospod Kos s strelom z glavo. " Kot nam je znano iz domačih hokejskih analov, obstaja resda kos prostoročno popisanega papirja, A4 format, ki ga hra- ni bivši hokejist Tone Franzot in baje bi moral biti tudi na Hokejski zvezi Slovenije; na njem je na sredi papirja napisan datum 7 II. 1932 in Prva tekma ter dvakrat podčrtano. Sledi v naslednji vrsti SK Ilirija: SK Kamnik 15:1, nato postava-samo Ilirije, in pod vsem skupaj še pripis: Tekma se je vršila v Kamniku. Brez sodnika. V avtentičnost zapisa nas navaja tudi uporaba glagola "vršiti", ki se ga je v poznejšem času opuščalo. Če bi hoteli tekmo pomladiti, potem bi zapisnik tekme falsi- ficirali z datacijo v leto 1929 ali prej in morda je takšen dokument "v svetovnih hokejskih analih". 41 Enciklopedija Slovenije (dalje ES), zv. 4, 1990, str. 40. 42 HK Ljubljana ob ustanovitvi. 33 let hokeja na ledu na Slovenskem, 1962. Bilten Hokej 66, zv. 2. 43 D. Stepišnik je bil atlet Ilirije, kratkoprogaš, nekaj časa tudi načelnik in trener atletske sekcije in lahko si misli- mo, daje zaupal pisanju bivših klubskih sotovarišev o razvoju hokeja na ledu pri Iliriji in širše. 44 Jutro, 9. 2. 1929; glej op. 18. 45 Prav tam. 46 HK Ljubljana ob ustanovitvi. Bilten Hokej 66. M. Be- tetto, n.d., str. 14. Piše, da je za Kamničane edini gol dosegel M. Lombar z glavo; slednji pa je bil po ohranje- nem dokumentu (glej op. 18) v postavi Ilirije, kar pa še ne pomeni, da se ne bi mogli moštvi dogovoriti, da bi Lombar igral za kamničane; fiktiven dokument v sve- tovnih hokejskih analih pa naj bi navajal kot strelca •gospoda Kosa" (glej op. 18). V publikaciji 33 let hoke- ja na ledu na Slovenskem iz leta 1962, je Viktor Vodi- šek v prispevku Prvi začetki kratko opisal razvoj do druge vojne, vendar "gola z glavo" ne omenja - in V. Vodišek je le bil protagonist hokeja na ledu v Iliriji. "Gol z glavo" povzema D. Stepišnik v Biltenu Hokej 66, v Oris.... pa tega ne omenja. 47 O golu z glavo pišejo v brošuri HK Ljubljana ob ustano- vitvi; avtor ni podpisan, vendar je glede na dejstvo, da je bil načelnik sekcije Tone Pogačnik, možno, da je on pripravil tekst, ali pa dal podatke Milanu Betettu, ki je bil istočasno podpredsednik kluba in bil morda pisec prispevka o zgodovini hokeja; oboje se dopolnjuje s pri- povedovanjem Toneta Franzota. Jože Gogala tudi me- ni, da bi moral obstajati dokument oz. zapisnik s tek- me, kjer naj bi bil zabeležen gol "z glavo" (nam znani zapisnik tega podatka ne vsebuje, glej op. 18). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 91 mm V~ »*—ir i»««' - »•»^^»•••W • Hokejski turnir leta 1936 močnejšem strelu ali odboju od podstavljene pa- lice), je sicer možno, vendar glede na vse okoliš- čine prve tekme težko verjetno. Če smo kritični, si namreč težko predstavljamo, da so že takoj ob prvi javni tekmi tedanji hokejisti dvignili pak, zlasti pa še kamniški, ki jim je bila to prva in zadnja tekma. Za močan strel ali močno podajo je potrebno nekaj hokejske veščine. Teda- nja drsališča še niso imela ograje ali "bände" po- dobne današnji, pač pa je bila to nizka ograja, vi- soka okoli 15 cm, toliko da pak ni ušel z igrišča (lahko so bili to povsem običajni tramovi postav- ljeni na led). Temu primerno se je tudi igralo in pak je bil več ali manj vseskozi na ledu. Torej, če se je podajalo, se je po ledu; če se je streljalo, se je po ledu. Za dvig paka je potrebna določena tehni- ka strela ali podajanja, tudi palica, ki je lahko ime- la raven ali v levo oz. desno zakrivljen lopar, t.j. spodnji del palice. Tehniko strela so se igralci, in to zgolj Ilirijani, učili pozneje, kajti za to potrebu- ješ več kontinuiranega treniranja in tekem. In nenazadnje - drsalke: glede na ponudbo v športnih trgovinah in premoženjsko stanje drsal- nih nadebuclnežev, so imeli ali drsalke za umet- nostno drsanje ali največkrat zgolj kline, ki so si jih privili na čevlje. Takšne drsalke in kline pa so za igranje hokeja manj primerne ali tudi nepri- merne, saj vsak od drsalnih športov razvija rela- tivno specifično tehniko drsanja z različnimi te- žišči, kar posredno vpliva na delo rok s palico in pakom, torej na tehniko vodenja paka in strela. Kaj pa se je dogajalo v letu 1929? Zimska sezona 1928/29 je bila za drsalce Ilirije ena najboljših in najuspešnejših dotlej: "dan je bil za to glavni pogoj - dolga in ostra zima ter poleg tega naše (Ilirijino, op.p.) prvovrstno drsališče z vsemi potrebnimi pripravami in pripomočki". Drsalci so imeli na razpolago kar 72 drsalnih dni med 12.12.1928in 10.3.1929.HKV poročilu o sezo- ZAL, Gradivo SK Ilirija (dalje SKD, tehnična enota I (dalje 1), arhivska enota H (dalje S), občni zbor (da- lje o.Z.) 1929; Jože Gogala se spominja, da je drsal se po 10. .-}., namreč 13- 3- je imel god, ki ga je preživljal tudi na drsališču. Domnevamo, da se podatek drsalne sekcije nanaša na organizirano treniranje, hi se je potemtakem zaključilo z drsalnimi prireditvami v ne- deljo K). 3-, kar pa ne pomeni, da ni bilo več možno na drsališču drsati, če je vreme omogočalo ohranitev ledene ploskve. Da se podatek nanaša na organizira- no treniranje, bi lahko sklepali tudi po primerjavi med podatkom drsalne sekcije o drsalnih dnevih in VSE ZA ZGODOVINO 92 ZGODOVINA ZA VSE ni obenem lahko beremo, da je "škoda, da skrom- ne dimenzije našega drsališča ne dopuščajo raz- širiti delovanja na hitrostno drsanje in na hockey. Ostali smo tudi lani v glavnem pri umetnem drsa- nju" 49, vendar so nastopili tudi na dveh tekmah v hitrostnem drsanju50. Zaradi za drsanje zelo ugod- ne zime, ki pa je bila na drugi strani zelo kruta zima,51 in velikega števila drsalnih dni, se je tri- kratno povečalo članstvo, ki se je že v naslednji slabi zimi ponovno skrčilo. Kljub številčnemu prirastku članstva pa je načelstvo ugotavljalo, da "damski skupini tudi lanska sezona (1928/29, op.p.) ni pomogla preko stagnacije ter obetajo prinesti novega življenja današnje naraščajni- ce".52 V programu za sezono 1929/30 so v drsalni sek- ciji planirali tekmovanja v umetnostnem drsanju in seveda ponovno pričakovali ugodno zimo. V programu ni bila omenjena širitev dejavnosti na hokej na ledu in hitrostno drsanje, ostajali so le pri umetnostnem drsanju.53 Zato nekoliko preseneti novica konec leta 1929, da "SK Ilirija namerava še letos54 pričeti gojiti ene- ga najlepših športov hockey na ledu".55 Hkrati so seštevku dni med navedenima datumoma. Le-teh je bilo 87, medtem •• sekcija navaja 72 drsalnih dni, ko so očitno potekali treningi in tekme. 49 Prav tam. 50 Prav tam: drsalci Ilirije so v pretekli sezoni gostovali na propagandnih tekmah v Zagrebu, kjer sta bili mdr. na sporedu tudi tekmi v "teku" (hitrostnem drsa- nju, op.p.) na 500 m in 1000 m in je obakrat zmagal Ilirijan Avčin. Ob koncu drsalne sezone je Ilirija organizirala "drsal- ne tekme v teku ". "Bilje to nekak poizkus, ki se ni slabo obnesel" (Jutro, 12.3-1929), in je bil izveden na teda- njem, po dimenzijah skromnejšem, drsališču. Drsalci so nastopili v treh disciplinah: na 300 m, 900 m in 3000 m; v prvih dveh sta zmagala Tone Pogačnik in Milan bombar (Jutro, 12. 3 1929), ki sta pozneje igrala hokej (zapisniki tekem 1932-1941 pri T. Fran- zotu), v zadnji disciplini pa Marjan Avčin, kije edini imel prave hitrostne drsalke" (vir Jože Gogala) oz. specialne drsalke za hitrostno drsanje, ki imajo po- daljšano klino. Tekmovalci so drsali v krogih, dolgih 150 m (Jutro, 12. 3. 1929). Ilirija je imela tedaj tri teniška igrišča, ki jih Je uredila l. 1923 (glej Slovenski sport, 9. 5. 1926 in ZAL, Gradivo Ilirije). Po besedah T. Franzota in J. Gogale je bila med zgornjim igriščem (ob kamniti ograji ob Celovški cesti) in spodnjima igriščema (na današnjem parkirišču pod dvorano Tivoli) stopnica, ker niso bila v istem nivoju. Drsališče je bilo urejeno na površini spodnjih dveh igrišč. Funkcionalna povr- šina za ureditev enega teniškega igrišča je imela mere 40 x 20m (podlaga trditvi nam je načrt stadiona ljub- ljanskega ŽŠK Hermesa, glej 25 let ŽŠK Hermes 1919- 1944), kar pomeni v primeru dveh igrišč 40 x 40m (dolžina obeh igrišč je skupna, ležita vzporedno, širi- tudi na kratko predstavili športno panogo oz. jo le "okarakterizirali", o pravilih pa da bodo pisali drugič, vendar so kljub vsemu iz zakladnice pra- vil in igre vseeno nekaj predstavili: "Ni lepšega nego v ostri borbi mož proti možu drveti po ledu ter tirati črno ploščo iz trdega gumija, tako zvani puck, v gol nasprotnika. Nobena igra moštev ni- ma toliko bliskoma se menjajočih momentov, no- bena druga igra, skoraj bi rekli niti nogomet ne navdušuje igrače in gledalce v taki meri, kakor hockey na ledu. - Ta sport je zaradi svojih poseb- nih pravil igra tempa. Pri hokeju na ledu je mogo- če igrati celo za golom. Ker se po pravilih o off side plošča ne sme nikoli igrati naprej, temveč se oddati le v isti višini ali pa nazaj, so igrači vedno prisiljeni iti nazaj in naprej, zaradi česar ostane igra vedno živahna."56 Zelo slikovita predstavitev igre je bila res lepa reklama za novi šport, zlasti, če bi bil le-ta lahko še bolj dinamičen kot nogo- met, ki je bil prvi šport; derbi Ilirije in Primorja je bil namreč ljubljanski športni dogodek "par exel- lence". Napoved igranja novega športa je nekoliko pre- senetljiva ob upoštevanju tožb drsalcev nad di- menzijami drsališča, ki ne dopušča drugih drsal- napaje 2 x 20m); hokejsko igrišče ima dimenzije več ali manj 60 x 30m in za ureditev le-tcga so potrebita najmanj tri igrišča v istem nivoju. 51 Jutrov Ponedeljek z dne 4. 2. 1929 je imel na prvi strani reportažo z naslovom Trideset stopinj pod ničlo; pisali so o mrazu, kakršnega ne pomnijo, s sneženjem in hudim vetrom, ki so mu Ljubljančani včasih rekli -ta mrzla sapa s kamniških planin" in so ga primerja- li z burjo. Zaradi tega so nastopile velike ovire v pro- metu, predvsem železniškem, kraji so bili odrezani ipd. V Ljubljani je npr. "izpadla promenada, ker so se vsi tiščali toplih domov". 52 ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1929; damski del sekcije je zaživel šele v drugi polovici tridesetih let - vodilna drsalka je bila Silva Palmetova. 53 Prav tam. 54 Mišljena je sezona ne pa koledarsko leto. 55 Jutro, 29. 12 1929. 56 Prav tam. 57 33 let hokeja na ledu na Slovenskem, str. 3; V Vodišek datira nabavo opreme na Dunaju v konec leta 1928. Podobno je navedeno tudi v HK Ljubljana ob ustano- vitvi in ta podatek so povzemali tudi drugi (internet- na stran HK Olimpijc govori celo o l. 1927). V zad- njem pisanju o začetkih hokeja v ES, zv. 4, piše, da je bila hokejska oprema nabavljena po l. 1929 in tako trdi tudi Tone Franzot. Zadnje bi lahko veljalo pred- vsem za nabavo kompletne opreme oz. kompletiranje opreme, medtem ko so morali prvo "za silo" opremo nabaviti v letu 1929 in so zatem tudi objavili namero o "gojenju hokeja na ledu" (glej op. 37). Žal je arhiv- sko gradivo SK Ilirije nekompletno in ravno za ta leta manjka tajniško gradivo, medtem ko se na občnih zborih za leta 1928, 1929, 1930 in 1931 v poročilih drsalne sekcije ne omenja nabava opreme, pač pa na- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 93 nih športov. Lahko bi jo razumeli kot časovno ne- določeno napoved dogodkov ali preuranjeno pi- sanje nekega novinarja, ki je pač ujel govorice. Če pa to vest povežemo z nabavo "polovične garni- ture hokejske opreme", ki je bila sicer prej za "pr- vo silo" kot resnejše igranje, pomeni to že resnej- šo najavo novega klubskega torišča.57 Pri nabavi opreme je kot vedno posredoval Stanko Bloudek, ki naj bi opremo "za prvo silo" nabavil z Dunaja58, medtem ko je pozneje uporabil svoje češke zve- ze.59 Oprema "za prvo silo" so bile več ali manj palice, ploščki in rokavice, kot se spominja Jože Gogala, ščitnike pa so si delali tudi sami. Sprva so le redki premogli prave hokejske drsalke. Pri na- bavi le-teh so bili igralci prepuščeni lastni iznaj- dljivosti, ki je bila odvisna predvsem od njihove- ga osebnega ali družinskega materialnega stanja. Nekaj drsalk je vendarle nabavila tudi Ilirija. Spe- cialnih hokejskih drsalk (to so bile več ali manj drsalke kanadske firme CCM, ki je še danes pri- sotna na tržišču) v ljubljanskih športnih trgovi- nah takrat ni bilo in so jih zato morali uvažati.60 Če upoštevamo še vest časopisa Slovenec z na- slovom "Tudi pri nas hockey" z začetka januarja 1930, vidimo, da je bila napoved igranja nove športne igre precej resna in tudi organizacijsko resno zastavljena. Ilirija se je celo pogajala z du- najskim igralcem Henhaplom, da bi prevzel "vodstvo treninga".61 O hokeju so zapisali, da je "najhitrejša in najzanimivejša športna igra, ki zah- teva od igralcev velikih sposobnosti. - V tej igri faktično ni ne napadalcev ne branilcev, ne sme se plošče, ki v tej igri nadomešča žogo, oddajati črtovanje "hockey sekcije" (1930); za slednje pa mora- jo biti izpolnjeni določeni predpogoji in eden teh je oprema, kije morala biti medtem nabavljena. 58 Glej op. 39; ustni vir: T. Franzot in J. Gogala. 59 Ustni vir: Tone Franzot. Bloudkov oče je bil iz češke Moravske, v Pragi je Stanko Bloudek prav tako študi- ral (glej D. Stcpišnik, Stanko Bloudek, 1971, str. 7-14). Zanimivo bi bilo raziskati starejše športno Izrazoslov- je kot npr. hokejske arhaizme: plastron, izraz za prsni in ramenski ščitnik, banjšine za nožne ščitnike, hva- tačka za vratarjevo rokavico - lovilko, odbijačka za vratarjevo rokavico - odbijalko, suspenz'r za ščitnik za moda in kakšne povezave bi nam pokazala etimo- loška primerjava: npr. izraz banjšina bi lahko imel izvor v nemški besedi beinsehicne, opornica (Debc- njak, Veliki nemško-slovenski slovar, DZS, 1992); izraz plastron v francoskem plastron, naprsnik, tudi usnjen naprsni ščitekpri sabljanju (Anton Grad, Fran- cosko-slovenski slovar, DZS, 1990; isto tudi v SSKJ, DZS, 1994); izraz suspenz'r v suspenzorij, priprava za oporo poškodovanega ali obolelega visečega dela telesa (SSKJ, 1994). 60 Ustni vir: Jože Gogala. 61 Slovenec, 9. 1. 1930. naprej, pač pa samo nazaj62". Obljubili so še na- daljnje razlage igre, ker, če "bodo vremenske raz- mere dopuščale, bomo imeli v prvih dneh mese- ca februarja prvo mednarodno tekmo".63 Pred koncem januarja 1930 je res sledil daljši članek o hokeju, v katerem so predstavili igrišče, plošček in palico, ki da je "štirioglata" in "na kon- cu zakrivljena". "Igralci, ki igrajo na levi imajo pa- lice pripravljene samo za igro po levi, oni na de- sni pa za igro po desni."64 Razlagali so še o moš- tvu in številu igralcev, časovnem trajanju iger (igrali so 3x15 minut), začetku tekme oz. buliju, offsidu, poteku igre in podajanju ter kaznih in za- ključili: "To naj bi bilo kratko pojasnilo kaj je in kako se hockey igra. Prepričan sem pa, da se bo našel med našimi starejšimi čitalci kdo, ki bo re- kel, to je hakej, in to naj bi bila nova igra. Ne, še dolgo ne, to je 'svinjka' iz naših mladih let."65 Zanimiva je primerjava z igro 'svinjka' ali 'svinj- ko biti', ki jo SSKJ razlaga kot otroško igro, pri kate- ri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili.66 Iz kratkega pojasnila sicer ne vidimo povezave s hokejem, le če niso 'svinjke' igrali tudi pozimi na ledu in si pri tem omislili palico (nekaj podobnega lahko vidimo na sliki Petra Brueghla Zimska pokrajina z drsalci s konca 16. stoletja). Avtor članka o hokeju s to primerjavo sicer do- pušča morebitno povezavo s staro igro, vendar dodaja, da je hokej igra "sedanje dobe" in "tej lepi, elegantni panogi sporta, želimo tudi pri nas čim- večji razmah"67. Seveda pa "razmah" (mišljen je ta- ko strokovni kot masovni razmah) ni bil odvisen le od volje in želje igralcev in organizatorjev ho- keja, pač pa ga je in ga še vedno v veliki meri po- gojuje izgradnja pravega umetnega drsališča (da- 62 Zanimiva je konstatacija, da se sme ploščo, ki nado- mešča žogo, oddajati samo nazaj. Ne glede na dejstvo, da se je pred sedmimi desetletji igralo precej drugače, paje o/sajd ena od stalnic In podobno je tudi pri dru- gih športih, ki ga vsebujejo: igralec ne sme biti pred "ploščo" ali žogo v določenem prostoru. Zato lahko konstatacijo razumemo kot posledico nepoznavanja igre in primerjavo z rugbijem. 63 Prav tam. 64 Slovenec, 25 1. 1930. 65 Prav tam. 66 SSKJ, zv. IV, SAZU, 1993, str. 1035. 67 Slovenec, 25. 1. 1930. S primerjavo je želel novinar prej poudariti evolucijo igre v športno igro: "Saj je zna- no, da so imele skoro vse sedanje športne igre predhod- nike že v davni dobi. Kdaj se je že igrala nogometu podobna igra! Pa je vendar nogomet igra sedanje do- be. Isto tudi hockey. " Glej tudi Slovenca, 1. 8. 1929 in navezovanje na flrenško igro calcio ter Slovenca, 5. 10. 1929 in "nekaj iz zgodovine angleškega nogome- ta". VSE ZA ZGODOVINO 94 ZGODOVINA ZA VSE nes dvorane), ki je neodvisno od muhastih zim, kajti "le če bo omogočen dolg trening, se bo hoc- key razširil"68. Da je bilo snovanje hokeja v sezoni 1929/30 re- sno, nam nazadnje dokazuje še februarska napo- ved "drsalnih tekem v umetnostnem drsanju" v režiji Ilirije.69 Organizacija je bila pogojna, saj so že v najavi poudarili, da tekme bodo, "če bo vre- me", kajti zima 1929/30 je bila povsem drugačna kot predhodna in je že konec januarja nastopila otoplitev, tako da so zimske prireditve kar po vrsti odpadale.70 In zakaj je tako pomembna napoved drsalnih tekem? Ker so načrtovali, da se bo "po prostem drsanju... vršila hockey tekma med dvema doma- čima moštvoma".71 Vendar je realizacija odpadla in drsalna sekcija v tej sezoni ni imela nobene javne prireditve.72 Širitev teniških igrišč je bila na vrsti v letu 1930. Razširjen teniški kompleks je omogočal "novo moderno drsališče z veliko garderobo", kar je po- vedal tudi predsednik kluba v slavnostnem nago- voru in poudaril, da je to "nov korak naprej k iz- graditvi naših (Ilirijinih, op.p.) naprav." "Vsem gospodom," je dejal, "ki so pripomogli, da se je v tako kratkem času izgradilo povečano drsališče, posebno pa g. ing. Bloudku, izrekam s tega mesta najiskrenejšo zahvalo." Sledilo je "burno odobra- vanje", kot je zapisal zapisničar občnega zbora.73 Tudi tajnik Betetto je v svojem poročilu, ko je pou- darjal pomen "športnih naprav", ki so predpogoj, da lahko klub vzgaja "ljubljansko mladino v šport- nem duhu v telesno in duševno vrle državljane", omenil novo pridobitev: "Omenim naj vnovič in predvsem naše športno kopališče, dalje teniška igrišča oz. drsališče, ki je bilo pravkar povečano in izpopolnjeno...".74 68 Prav tam. r,y Jutro, 14. 2. 1930. 70 Ponedeljek, 3. 2. 1930, je na Športni strani poročal o "nedelji brez športa " ker so zaradi muhastega vreme- na odpadle smuške in drsalne prireditve. Mnogo bolj je muhasto vreme prizadelo Jugoslovansko zimsko- Sportno zvezo, ki je morala odpovedati načrtovano mednarodno smučarsko prireditev na Bledu in v Bo- hinju ter že imela potrditve nekaterih tujih zvez. 71 Jutro, 14. 2. 1930. 72 ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1930. Sekcija je večkrat planirala izvedbo drsalnih tekmovanj, ki pa so jih zaradi netre- niranosti prelagali. 7< ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1930. 74 Prav tam. Metod in Andrej Klemene (glej 100 let tenisa na Slovenskem, Radomlje, 1997, str. 61) navajata, da je SK Ilirija leta 1936 predala svojemu namenu še Da se to ni zgodilo že leto poprej, kot so si sprva želeli75 in nameravali, je bila kriva gradnja umet- nega bazena, ki ga je Ilirija v letu 1929 dokončala, svečano odprla in ga razširila še z manjšim zim- skim bazenom. Poleg tega je bilo za klub primar- nega pomena iskanje novega prostora za uredi- tev nogometnega in obenem atletskega in hazen- skega igrišča. Tako so morali "tenis prostori in dr- sališče, ki so klubu glavni vir dohodkov", ostati "v istem stanju »7fi Torej: spomladi 1930 so Ilirijani uredili ali us- tvarili enega od predpogojev za širitev drsalnih športov v Ljubljani; povečali so prostor, ki je pozi- mi služil kot drsališče. Seveda to ni bilo umetno drsališče s hladilnico in hlajeno ledeno ploskvi- jo, pač pa so na površini teniških igrišč uredili drsališče. Postopek zaledevanja je bil, po bese- dah T. Franzota in pisanju Ilirijinega kronista ob praznovanju 15-letnice kluba v letu 1926, Bloud- kova "pogruntavščina" oz. "podjetnost".77 Nova športna pridobitev je nemalo vplivala na "gospodarski položaj kluba", ki je bil "slejkoprej težaven. Investicije, ki jih je zahtevalo povečanje drsališča oz. teniških igrišč, ter zgradba nove gar- nadaljnja tri igrišča ter manjšo sodobno stavbo s sla- čilnicami, sanitarijami in bifejem", po ohranjenih ar- hivih SK Ilirije seje to zgodilo v letu 1930, kot pišemo v tekstu. 75 ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1929, tajniško poročilo: "Namera odbora, povečati te prostore, zlasti za zimsko sezono, se v letošnjem letu (1929, op.p.) radi visokih stroškov (gradnja umetnega bazena, op p.) ni mogla realizi- rati. " 7(i Prav tam. 77 Slovenski sport, 9. 5. 1926, str. 13-14. Da bi se deloma otresli vremenske odvisnosti, so Ilirijani, kot prvi, ure- dili drsališče na umetni podlagi, torej so se odmaknili od prejšnje prakse urejanja drsališč na naravnih da- nostih- bajerjih, jezerih ipd. Bloudek, tehnični ekspert Ilirije, je reševal problem drsališča na teniških igriš- čih, a "sprva mu Je voda delala velike neprilike, na- zadnje pa je na igriščih vendar nastalo drsališče...- Ledena plošča se sedaj napravi umetnim potom, s škropljenjem; že 1 do 2 stopinje mraza zadošča, da dobi prostor porabno ledeno ploskev. " Ker se torej zale- denitev s polivanjem ni obnesla (tla teniških igrišč ni- so zadržala vode, zato je le-ta odtekla skozi drenažo, še preden je zamrznila), so prešli na škropljenje. Delci vode so hitreje zamrznili, v mrzlih nočeh pa so lahko tudi večkrat škropili podlago z vodo. Delali so samo ponoči, večinoma Bloudek in oskrbnik Mlakar. Mla- kar je pozimi skrbel za drsališče, poleti pa za teniška in ostala igrišča. Pozimi je skrbel tudi za red na drsa- lišču, kar pa mu ni vedno uspevalo. Pozimi so ob igriš- čih na nosilec ograje pritrdili ponjave, ki so jih ob premočnem sencu potegnili preko ledu in s lem skušali vsaj malo podaljšati ure drsalnih užitkov. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 95 derobe (ob omenjenih igriščih, op.p.), nam nala- gajo nova bremena", so poročali. In nadaljevali. "Zaključno poročilo o teh investicijah danes še ni mogoče, ker dela še niso dovršena; znašala bodo predvidoma ca. 110.000,00 din78, ki jih krijemo z meničnim posojilom."79 Zakaj v Ljubljani niso poskusili igrati hokeja na ledu drugje, saj sta bili npr. istočasno v relativni bližini dve drsališči, mestno na tivolskem bajerju in klubsko Ilirije? Tivolski bajer je s svojo površino deloma pri- meren za igranje hokeja, vendar je služil pred- vsem rekreaciji*0 meščanstva. Tu se je pozimi zbi- rala zlasti noblesa in uživala drsalne urice, ko so npr. "gentlemani" na prirejenih sankah s klinami - podobnih stolom - vozili "dame" naokrog; ri- tem jim je dajala godba. Na drugi strani pa med rekreativnim meščans- tvom ni bilo tistih pravih navdušencev, ki bi zade- vo pognali v tek. Interes za igranje hokeja na ledu je bil pri Iliriji, saj bi s tem širila drsalne športe v svojem krogu, in povečala članstvo ene od sekcij. Med rekreativnimi drsalci, uporabniki Ilirijinega drsališča, je bilo nemalo bližnje "mularije", ki se je podila in se lovila po ledu ter motila druge obi- skovalce drsanja. Pridobiti jih v klub in jim ponu- diti nekaj drugega kot le umetno drsanje81, je bil eden od ciljev Ilirije.82 Zato so v klubu razmišljali 78 Tedanja učiteljska plača je bila okrog 1000,00 din. 79 ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1930. 80 Da mesto ni bilo vedno naklonjeno športnemu delova- nju, nam priča primer plavalcev Primorja, ko jim je Mestna občina v l. 1933 odpovedala gostoljubje na mestnem kopališču Kolezija in je bila sekcija prisilje- na životariti ter prenehati z delovanjem. Zastrupljeni medklubski odnosi z Ilirijo so namreč onemogočali vzpostavitev sodelovanja in treniranja v novem baze- nu. Tako je sekcija ostala brez plavališča, staro na Ljubljanici pa je bilo v primerjavi z Ilirijinim baze- nom povsem neprimerno. Sekcija seje v l. 1934 skrčila na Draška Wilfana, ki Je študiral na Dunaju in tam treniral. Po povratku v Ljubljano je nadaljeval šport- no pot v Iliriji. 81 Na drugi strani pa moramo poudariti, da je bilo umetnostno drsanje tudi strokovno podprto, saj je dr. Gilbert Fuchs v letu 1926, v samozaložbi, izdal stro- kovno delo Tlieorie und Praxis des Kunstlaufes am Eise. Dunajčan G Fuchs, kije bil pred prvo vojno odli- čen drsalec in svetovni mojster v umetnem drsanju leta 1896 in 1906", se je po vojni nastanil v Ljubljani ter športno pot nadaljeval kot trener in strokovni sode- lavec pri drsalni sekciji Ilirije. 82 'Kljub prizadevanju se nam ni posrečilo ukrotiti števil- nih divjakov, ki so se podili križem po vsem drsališču ter preskakovali celo ograde. Ker so pri tem početju podirali otroke in starejše promenadne drsalce, so pri- tako o hitrostnem drsanju kot hokeju na ledu, ven- dar za uvedbo obeh še niso imeli primernega dr- sališča in opreme. Po prostorski širitvi so v programu drsalne sek- cije za zimo 1930/31 načrtovali organizacijsko raz- širitev: planirana je bila "uvedba hockey sekcije na ledu, ta grana zimskega sporta je povsod na svetu zelo razvita in bomo kot prvi83 klub v Jugo- slaviji želi na tem polju uspehe ali neuspehe."84 In tako so v sezoni 1930/31 pričeli z igranjem hoke- ja.85 Treba je bilo "izvežbati" hokejiste in oblikova- ti oz. sestaviti moštvo, se detajlno seznaniti s pra- vili igre in se po njih naučiti igrati, in ... sledilo je logično nadaljevanje začetega: organizacija "pr- ve javne tekme v hockeyu na ledu" na Sloven- skem v Kamniku86, medtem ko je bila "premiera hockeva na ledu" v Ljubljani štirinajst dni pozne- je, 21.2.193287. "Premierna tekma" s Celovčani je bila dobro obiskana, saj Jutro poroča o obisku približno ti- soč Ljubljančanov88; ni kaj reči, lepa številka za hajale na upravni odbor SK Ilirije mnoge, povsem upravičene pritožbe. Po dolgem razglabljanju, kako rešiti ta problem, se je rodila končno naslednja zami- sel: tem divjakom, perfektnim drsalcem, bomo preskr- beli hokejsko opremo in jim bomo v odrejenih jutra- njih in večernih urah naložili tako izdaten trening, da bosta poslej zavladala na drsališču potreben red in mir. " Viktor Vodišek, Prvi začetki, v: 33 let hokeja na Slovenskem, 1962. Tudi Tone Franzot je pripovedoval podobno, kako so divjali po drsališču in da so boljše drsalce vabili k igranju hokeja. 8i Kako so si Ilirijani razlagali prvi"? Ali zgolj strokov- no in tekmovalno ali kot začetniki novega športa ali kot tisti, ki bodo trajno uveljavili nov šport, kajti v Zagrebu so že februarja 1924 igrali hokej (glej EFK, zv.l, str. 336; D. Stepišnik, Oris..., str. 269 in Hokej 66 idr), a brez trajnih organizacijskih posledic. Lahko domnevamo, da so v Iliriji menili, da bodo prvi v vseh treh pogledih, kajti vprašanje, ki se postavlja, je, ali so Ilirijani oz. manjši krog drsalcev Ilirije, sploh vedeli, da so bile v Zagrebu že l. 1924 tekme? 84 ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1930. 85 Prav tam, 3/22, o.z. 1931; poročilo drsalne sekcije navaja, da 'sekcija goji umetno drsanje, tek in hockey na ledu"; organizacijsko so hokejiste najprej umestili v drsalno sekcijo kot t.i. hokejsko skupino, l. 1934 pa so so osamosvojili v samostojno sekcijo. 86 Tudi nogometaši Ilirije so svojo prvo uradno tekmo leta 1911 odigrali izven Ljubljane (30. 7. 1911 proti Kranj- čanom), šele nato je sledila "premiera' doma (24. 9. 1911 proti graškemu Rapidu). Podobno so storili po prvi svetovni vojni, ko so najprej odigrali tekmo v Mari- boru (20. 6. 1919 proti mariborskemu Rapidu) in za- tem v Ljubljani (24. 8. 1919 proti zagrebški Sparti). 87 Jutro, 22. 2. 1932. Fotografijo s prve tekme v Ljubljani najdemo v knjigi Zgodovina Slovencev, 1979, str. 644. 88 Jutro, 22. 2. 1932. VSE ZA ZGODOVINO 96 ZGODOVINA ZA VSE "premierno tekmo" povsem novega športa. Re- zultat je bil sicer katastrofalen, poraz 1:12 (0:6, 0:4,1:2), vendar so že v drugi tekmi proti Beljača- nom, čeprav so ponovno izgubili 2:4 (1:0, 1:3, 0:1)89, z igro napovedali, da "Kranjcem vremena bodo se zjasnila". In če nam je dovoljen subjektiv- no-objektivni dodatek: Avstrijci so bili leta 1931 evropski prvaki!90 Spoznajmo še eno plat hokejske zgodbe: koliko je bil hokej sploh poznan v ljubljanski športni jav- nosti? Že pred prvo svetovno vojno so na eni od sej klubskega odbora Ilirije, danes bi temu rekli upravni ali izvršni odbor, sklenili sprejeti "člane takozvanega hockey moštva za izvršujoče člane kluba"91 oziroma redne člane, torej tiste, ki se ba- vijo s športom. Zanimiv podatek, ki osvetljuje program planiranih športnih aktivnosti v predpr- vovojni Iliriji. O nadaljnjem igranju hokeja v Ljub- ljani oz. Iliriji (predvidevamo, da hokeja na tra- vi)92, v nadaljnjih zapiskih ni omemb. Ponovno se hokej omenja kmalu po prvi vojni, na občnem zboru Športne zveze Ljubljana93 marca 192194. V statistiki članov so naštevali tudi "hokejski klub", ki naj bi ga še ustanavljali, dejansko pa ga niso ustanovil. V isti reviji je bil že pred tem objavljen tudi prispevek Hokej, v katerem je bil predstav- ljen hokej na travi, tako globalna kronološka predstavitev institucionalizacije tega športa kot 89 Jutro, 29. 2. 1932. Poročajo še, da je bi! hud mraz in zato manj obiskovalcev, le okrog 500. 90 Tlie Encyclopedia of Sports, A.S.Barnes & Co., New York, 1963. 91 ZAL, SKI, 1/2, seja 3- 6. 1913. 92 Hokej na travi je bil v Evropi tedaj že kar razširjen: l. 1888 je bil organiziran v International Hockey Board, ki je bila več ali manj omejena na britansko otočje; l. 1908 je bil uvrščen v program olimpijskih iger v Londonu. Iz Britanije se je igra razširila na kontinent in mdr. tudi v Avstro-Ogrsko. Nasprotno seje hokej na ledu kot šport oblikoval v Kanadi, zato se je dolgo imenoval tudi kanadski hokej, in se preko Brita- nije razširil v začetku stoletja po Evropi. Prvič so ga na olimpijskih igrah igrali l. 1920 v Anversu, l. 1924 je bil uvrščen v olimpijski program, hokej na travi pa leta 1928. 9i Športna zveza Ljubljana je v letih po prvi svetovni vojni združevala vse slovenske klube znotraj nove dr- žave Kraljevine SHS in vzpostavljala enoten slovenski tekmovalni prostor s tekmovanji za slovenskega prva- ka. Pravila Športne zveze Ljubljana so bila oblastem predložena v potrditev septembra 1920, vendar je zve- za neformalno delovala že nekaj časa pred tem. De- lovno področje ji je bilo "okrožje Ljubljane, t.j. Sloveni- ja, Prekmurje ." (glej A S, dp. 8021). Sestavljali sojo t.i. "sportno-tehnični odseki" za posamezne športe. 94 Sport, 11/13, 25. 3- 1921. pravila, oprema in potek igre. Ime športa, "hoc- key-se odvaja od hocked club (zaviti kij)" in je, po besedah iz prispevka, "čisto moderna prirejena igra".95 Vendar ne glede na to, da je bil "hockey" v Ljubljani v nekem krogu ljudi znan in predstav- ljen še v prispevku, ni presegel porodnih krčev, tako da o javnih tekmah hokeja na travi v Ljubljani ni vesti.96 Hokej na ledu ali kanadski hokej se pojavi v ljubljanskih medijih konec leta 1923. Slovenski narod je objavil "podatke o tekmah v hokeju na ledu" iz Prage (Slavija-Višovice 7:1, Sparta-Zbra- glav4:l), Bratislave (Bratislava-Wiener Eislaufve- rein ali WEV 1:6) in Švice (St. Moritz-Davos 1:1)97, naslednjič pa vest, da je "Kada, znani nogometaš praške Sparte, (je) obenem tudi hokejist"98. In to je bilo tudi vse. Kakšnih pojasnil ali predstavitev hokeja na ledu ni bilo. L. 1924 je bilo olimpijsko leto. Zimski del olim- pijskega programa je potekal v Chamonixu, ude- ležila pa se ga je smučarska reprezentanca Kralje- vine SHS. Slovenski Narod je ob bližajočih olim- pijskih igrah kratko predstavil zimski program iger, "ki je (bil) več ali manj športnemu občinstvu v Sloveniji neznan."99 Podrobneje je bilo pred- stavljeno hitrostno drsanje, nobenih besed pa ni bilo o hokeju na ledu, ki je bil tudi v programu iger. Stepišnik piše, da "prvič omenja hokej na ledu ing. Bloudek kot načelnik drsalne sekcije Jugo- slovanske zimskošportne zveze v letnem poroči- lu 1.1926, ko obljublja, da bomo tudi pri nas začeli gojiti to igro".100 Glede na to, in glede na citata na prehodu 1929/30, češ, "pri nas je ta panoga športa še docela neznana"101 ter "ta panoga zimskega sporta je za nas nekaj novega"102, lahko sklepamo, da je bil hokej na ledu širši javnosti neznan šport in je seveda tudi vprašanje, kdo je hokej sploh vi- del igrati v živo. To možnost sta imela smučarja Vladimir Kajzelj in Zdenko Švigelj na zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu leta 1924. Vendar 95 Sport, 1/22, 20. U. 1920. 96 Presenetljiva je najdba fotografije ženskega kluba Ate- na (arhiv knjižnice FŠ), ki prikazuje klubski sekcijski naraščaj: tenisačice, hazenašice, atletinje in hokejiste (na travi). Prav tako je presenetljivo, daje imela Ate- na, uradno le ženski športni klub, fantovski naraščaj. 97 Slovenski Narod (dalje SN), 18. 12. 1923- 98 SN, 19. 12. 1923. 99 SN, 27. 1. 1924. 100 D. Stepišnik, Drsalni šport v Jugoslaviji, Bilten Hokej 66. 101 Jutro, 29. 12. 1929. 102 Slovenec 9. 1. 1930. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 97 sta bila smučarja in v njunem klubu niso gojili drsalnih športov, torej bi toliko težje navdušila klubske kolege za neko novo igro, zlasti še ob dejstvu, da bi jo morala tudi praktično predstavi- ti. Nedvomno je pomembnejša udeležba Stanka Bloudka in Viktorja Vodiška letal928 na zimskih olimpijskih igrah v St. Moritzu.103 Kot drsalca sta s hokejisti delila ledeno ploskev in sta tako imela hipotetično možnost, ogledati si enega od olim- pijskih športov "v živo". Če upoštevamo Stepišni- ka, da je Bloudek že v letu 1926 obljubljal uvedbo hokeja na ledu, ju je morebitni ogled tekme lahko le še bolj navdušil, tako, da sta po povratku do- mov prevzela prve organizacijske oz. praktične korake k uvedbi novega športa v klubsko življe- nje. Ilirija je tudi edina imela materialne in orga- nizacijske predpogoje za gojitev novega športa: umetno drsališče, ki ga je bilo potrebno razširiti, in drsalno sekcijo, iz katere se je pozneje obliko- vala samostojna "Hockey sekcija". Če zelo na kratko, v treh vrsticah, povzamemo naš prispevek k zgodovini hokeja na ledu na Slo- venskem, je kronologija sledeča: -1929/30: nabava prve "za silo" opreme, vendar je bila zima 1929/30 slaba in so odpadle drsalne prireditve; -1930/31: oblikovanje hokejskega moštva in tre- niranje; -1931/32: igranje prvih javnih tekem. In hokejska zgodba se je pričela razpletati in ob- časno zapletati in ji še ni videti konca... 70? Zal, 1/6, seja 30. 1. 1928. D. Steptšnik, Stanko Blou- dek, 1971, str. 54; v tekmovalnem delu nista nastopila, saj je bila konkurenca prehuda, oba pa zaradi slabe zime slabo pripravljena. Zusammenfassung "Bei uns ist diese Sportart völlig unbekannt" Diese Abhandlung untersucht die Anfänge des Sports in Laibach. Sie setzt sich aus zwei thema- tisch und zeitlich abgegrenzten Teilen zusam- men: der erste Teil behandelt Gründung und Tä- tigkeit eines der ältesten Laibacher Sportklubs vor dem Ersten Weltkrieg, während der zweite Teil die Anfänge des Eishockeys darstellt. Das grundlegende Werk zur Geschichte des Sports in Slowenien ist immer noch Drago Stepišniks "Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem" [Grundriß der Geschichte der Kör- perkultur in Slowenien] aus dem Jahr 19Ó8. Auch der vorliegende Beitrag stützt sich auf Stepišniks Grundriß, korrigiert und ergänzt ihn jedoch ge- mäß den neuesten Forschungen. Weiters werden verschiedene Arbeiten von Hobbyhistorikern hinzugezogen, die den Großteil der historischen Beiträge über die einzelnen Sportbereiche ver- faßt haben. Allerdings weisen sie meist einen Mangel an wissenschaflichen Untersuchungs- methoden auf. Der vorliegende Beitrag möchte deshalb nicht zuletzt den Unterschied zwischen einer hobbymäßigen und einer fachlichen Be- handlung historischer Themen aus dem Bereich der Sportgeschichte betonen. Dann erst können auch die verschiedenen faktographischen Mani- pulationen über den Beginn eines Sportzweigs oder eines Klubs berichtigt werden. Aufgrund der verfügbaren Daten und mit Hilfe einer vergleichenden Analyse ordnet der Autor die Gründung des Laibacher Sportklubs in das Jahr 1907 ein und den offiziellen Beginn des Eis- hockeyspiels in den Winter 1931/32. Gleichzeitig polemisiert er mit Stepišnik, der den Laibacher Sportklub in der Zeit vor dem Ersten Weltkrieg als exklusiven Klub beschrieb. Diese Feststellung muß aufgrund der vorliegenden Untersuchung als zu allgemein, unvollständig und daher irre- führend bezeichnet werden. Abschließend ist daraufhinzuweisen, daß sich die Darstellung der Anfänge des Eishockeyspiels nicht nur auf das Faktographische beschränkt, sondern anhand ei- ner konkreten Analyse der Ereignisse im Sport- klub Ilirija darlegt, wann und warum sich der Sportzweig zu entwickeln begann. VSE ZA ZGODOVINO 9« ZGODOVINA ZA VSE Maja Meh NEKAJ O MODI V SLOVENSKEM ČASOPISJU NA PRELOMU STOLETJA (1895 - 1915) Modo na prelomu stoletja (1895-1915) je sprem- ljal nov odnos do oblačenja. V svetu je čedalje bolj prevladovalo spoznanje o zdravem in udob- nem ženskem oblačilu, ki naj dokončno opusti toliko stoletij veljavni in nezdravi steznik. V Evro- pi so ustanavljali zveze in društva, ki so se zavze- mala za zdravo žensko telo. Toda postavljanje od tega oblačilnega kosa je trajalo vse do prve sve- tovne vojne. V bistvu bi lahko rekli, da se je refor- mirana ženska obleka okoli leta 1900 postopoma že uveljavila, hkrati z njo pa je bila v modi obleka, ki je s svojo značilno S linijo in steznikom nadalje- vala tradicijo 19- stoletja. Z značilno modno linijo 'vitko in zleknjeno' telo, kjer so bili boki in trebuh popolnoma utesnjeni. Vidnejši korak k svo- bodnejši in bolj prak- tični modi je bil stor- jen, ko so stopile v ve- ljavo dvodelne oble- ke. Kasneje so se v skladu z reformira- njem uveljavili tudi ženski kostimi in z nji- mi bluze, se pravi dnevno oblačilo, ki si je poleg oblek za slo- vesnosti in večerne ure izbojevalo trdno mesto v ženski garde- robi. Ideal bluze je ob- stajal v tem, da so že tako pogosto prozor- no bluzo zgoraj globo ko izrezali in ta izrez izpolnili s čipkastim vložkom. Poleg čipk so oble- ke krasile še najrazličnejše vezenine in tkane apli- kacije, pogosti so bili pliseji, monogrami itn. Pri- ljubljene so bile žive, intenzivne barve - vijolič- na, zelena, modra, rdeča - moderni pa so bili tudi nežni, pastelni toni. Ženski korzet, 1902 Dvodelna obleka, 1903 Cilj zgornje obleke je zapeljevanje nasplošno, zapeljevanje s perilom pa je predvsem zapeljeva- nje posameznika in spodbuda izbranemu part- nerju. Tu so poklicali na pomoč vso razpoložljivo fantazijo: čipke, vezenine, trakove, pentlje, prozo- ren batist, svetleči saten, rafinirane barvne kon- traste itn. Perilo je bilo tako mnogovrstno, da vseh teh oblik in barv ni mogoče opisati v vseh podrobnostih. Zadovoljiti se moramo z opisom značilnih lastnosti. Naj navedem samo nogavice kožne barve, ki so jih ženske nosile s podvezica- mi, in šelesteča spodnja krila v čudovitih barvnih kontrastih. Znanilec reformirane obleke je bil tudi ženski klobuk, sprva majhen, nato čedalje večji in poln okrasja. Na njem ni manjkalo perja, okrasnih igel, cvetličnih aranžmajev itn. Drugi modni dodatki so bili: rokavice, čipkasti sončniki, pahljače, mufi in veliko nakita. Čevlji so bili visoki do gležnjev ali nizki s sponko. Proti vsaki modi se je v vsakem času bojeval načelen boj. In najbolj načelno se je to zgodilo ob koncu 19. stoletja z nasprotovanjem ženski modi, ki je telo oblikovala s steznikom. Kritike so uteme- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 99 ljevali z zakoni lepote in predvsem z dejstvom, da je nošenje steznika zdravstveno škodljivo za žen- sko telo. Zgovoren primer svarila zdravnikov pred to noro modo so bili razni članki v časopisih ali pa denimo knjiga z naslovom Die gesundheit iz leta 1890. Tu piše: "Slabih strani steznika nika- kor ne gre podcenjevati. Steznik je namreč ovira pri gibanju trupa in gibanju sploh. S svojimi kost- mi daje steznik mlademu telesu oporo, ki pa posta- ja sčasoma škodljiva. Hrbtne mišice, to se pravi mišice ob hrbtenici, se odvadijo prvotne vloge, po- končne drže telesa. Zaostajajo v svojem razvoju in zakrnijo kot vsaka mišica, kije premalo v upo- rabi. S stalnim pritiskom na prsni koš je ovirana pravilna rast kosti. Tako pride z nošenjem korzeta do deformacije prsnega koša, čeprav je njegov na- men olepšati postavo. Nadalje utesnjuje in onemo- goča normalno delovanje notranjih organov, to pa povzroča bolečine v spodnjem delu trebuha in hrbtu. Vse to vpliva tudi na razpoloženje... " ' Deformacija skeleta in notranjih organov zaradi nošenja korzeta In vendar vsi ti dokazi niso našli pravega odme- va pri večini žensk, tako da so bili skoraj vsi refor- matorji ženskega oblačenja poraženi. Vendar so bili za to nespamet ženskega spola krivi tudi re- formatorji sami, saj so uvideli eno stran, niso pa našli druge poti. Z drugimi besedami, niso razu- meli, kaj je glavni vzrok, da ženske prestajajo vsa bremena in muke modnega oblačenja: vzrok je bila namreč logika, sicer ne idealnega, ampak neizogibnega konkurenčnega boja za moža.2 To- da, ker so tudi reformirani kostim izdelovali le ; Die Gesundheit, ihre Erhaltung, ihre Störungen, ihre Wiederherstellung, IL Band, Union Deutsche Verlags- gcsellscha/t, Stuttgart, 1890, str. 20-23. počasi, prav tako pikantno kot vsako drugo mo- do, je tudi ta postal končno v osnovi tako nespa- meten in škodljiv kakor od njega kritizirana mo- da. Moška moda se je na prelomu stoletja spremi- njala mnogo bolj neopazno kot ženska in je v bis- tvu ostajala zvesta tradiciji iz 19. stoletja, to je suk- njiču, telovniku in dolgim hlačam. Sprva je pre- vladovala temna barva oblek, črna ali rjava, poz- neje vzorčasto blago. Vse bolj pa se je tudi v moš- ki garderobi uveljavljala športna obleka. Frak je še naprej ostal obvezno oblačilo za slovesnosti, pridružil se mu je še smoking. Klobuk je najprej varoval trdo obliko cilindra in polcilindra, v mo- do pa so prihajali tudi mehki klobuki in poletni slamniki, t. i. girardiji. To je bil tudi čas, ko so se še pojavljali visoki trdi ovratniki in manšete. Moški modni dodatki so bili kravate, šali, gamaše, spre- hajalne palice in vrsta drobnarij. Oblačilna moda v časopisju na Slovenskem Da na Slovenskem nismo zaostajali s seznanje- nostjo z modnimi novostmi, ki so se porajale v srednji Evropi, so veliko prispevali časopisi obla- čilne mode. V 19. stoletju skorajda ne zasledimo države, ki ne bi imela vsaj enega modnega časo- pisa. S tem se lahko pohvalimo tudi pri nas, saj je v Ljubljani, sicer nekoliko pozno, leta 1895 začel izhajati Ilustrovani modni list, ki pa žal ni ohra- njen. Predhodnik modnega časopisa je bil t. i. "mod- ni list" oziroma ročno barvani bakrorez iz XVIII. in zgodnjega XIX. stoletja. Najpogosteje ga sreču- jemo kot prilogo k posameznim leposlovnim de- lom ali časopisom, ki so prinašali novice s po- dročja gledališča, književnosti ali umetnosti. Od druge polovice XIX. stoletja se je modni list po- vsem spremenil. Najprej se je spremenil in pove- čal njegov format, v začetku je bil še koloriran, vse pogosteje pa črno-bel. To je bil tudi čas, ko so začeli izhajati samostojni modni časopisi, neka- teri letno, drugi celo mesečno. Te so poleg ilustra- cij bogatili še napotki, namenjeni gospodinjam, ljubiteljem ročnih del, šiviljam in krojačem. Števi- lo bralcev je postopoma naraščalo, prek časopi- sov so se ljudje lahko seznanjali s svežimi modni- mi novicami in so, drugače kot leta pred tem, sle- 2 Eduard Fuchs, Illustrierte Sittengeschichte, Band 5: Das bürgerlicher Zeitalter, Teil IL, Fischer Taschen- buch Verlag, Frankfurt am Main, 1985, str. 172. VSE ZA ZGODOVINO 100 ZGODOVINA ZA VSE Ženska obleka, konec 19. stoletja dili aktualnim in ne več zastarelim modnim na- potkom. Moda je bila dosegljiva vsakomur, obvla- dati je bilo treba le nekaj krojaškega ali šiviljskega Znanja in že si si lahko ukrojil sodobno obleko.3 V 90. letih zasledimo v modnih časopisih tudi reklamne oglase, ki so priporočali kozmetična in razna druga lepotilna sredstva, perilo, steznike, obutev in vrsto drugih za današnje čase tudi prav smešnih modnih aktualnosti. To je čas, ko se po- javljajo tudi specializirane trgovine, trgovske hi- še, v katerih je mogoče kupiti vse, od šivanke do zelo dragih in kakovostnih vrst blaga. Te trgovine so počasi prešle na konfekcijsko izdelavo, kup- cem so ponujale blago s posebej natisnjenimi ka- talogi, skratka idej in možnosti, obleči se poceni in kljub temu nekonvencionalno, res ni manjka- lo. Vendar so mnogi bogatejši sloji tak način obla- čenja odklanjali. Še z večjo gorečnostjo kot dotlej so prisegali na zamudno in drago ročno šivanje v izbranih modnih salonih. Nekaj podobnega velja tudi danes. Med popularne tuje modne časopise s konca 19. stoletja sodijo: Wiener Mode, Die Modenwelt, Le Lion, Le Progres, Mode aus Hans, Allgemeine Moden Zeitung Zeitungfür die Elegante Welt.4 Kot rečeno, je pri nas prvi modni časopis - llustrova- ni modni list - začel izhajati leta 1895, naslednji pa šele po prvi svetovni vojni, leta 1921, z naslo- vom Vesna, Llustrovanakulturna in modnarevi- ja. V njem je bil opazen premik v tisto smer, ki so jo tuji modni časopisi prehodili že v drugi polovi- ci 19. stoletja. Izostala pa je nekdanja predpisana sramežljivost in to je imelo za posledico uvajanje modnih rubrik z množično izpostavo ženskih te- les. Treba pa je seveda omeniti še drugo žensko ča- sopisje na prelomu stoletja, ki se je tako ali druga- če dotikalo tematike mode. Če gledamo krono- loško, je leta 1897 začela izhajati Slovenka, od leta 1905 Slovenska gospodinja, od 1910 NaSa gospodi- nja in od 1912 Slovenska žena. Slovenka Slovenka, Glasilo slovenskega ženstva, je izhaja- la v Trstu od 1897 do 1902 kot štirinajstdnevna pri- loga časopisa Edinost. Dolgo je veljala za najbolj napreden ženski list, saj je za razliko od drugih družinskih časopisov poročala tudi o ženskem družbenem delovanju, o zahtevah in uspehih žensk na domačih tleh in po svetu. Poleg pesmi, črtic, odlomkov iz raznih romanov ter vsakdanjih uporabnih nasvetov je Slovenka prinašala tudi članke, ki nam povedo marsikaj o takratnem od- nosu do mode in o oblačilih na splošno. Januarja 1897 v članku z naslovom Moda in strokoznaus- tvo med drugim piše: "Daje tudi kakovost in raz- lika pri oblačilih, nošnjiali modi jako sigurno me- rilo občega blagostanja nekega naroda. In da če upoštevamo dejstvo, da rabi človeštvo v obče le tro- je sredstev ki zadoščajo materialnim potrebam življenja, - hrano, obleko in stanovanje, -pokaže se nam precej, kako važno življenjsko sredstvo ob- seza naš predmet..." Nato še malo potarna: "A če so drugi narodi poskušali prilagoditi se premenje- nim razmeram s podvojenimi napori, zaostali smo pri nas, ker nimamo v pospeševanje napred- ka pri teh strokah nikacih sredstev, in ker nam manjkajo celo pojmi, da bi bilo vredno bavitises tacimi vsakdanjemi vprašanji." In še za napotek: "Kdor nima pravih pojmov o važnosti oblačilnih strok na narodno gospodarstvene odnošaje, ta naj blagovoli pregledati le nemško strokovno in •' Andreja Vrišer, Sinteza, Revija za likovno kulturo, 58- 60, LJubljana, 1982, str. /77. Nekaj izvodov hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 101 modno literaturo in videl bode, da so vse drage stroke, kise tudi obravnavajo na literarnem potu, pravi pritlikavci v primeri z modnimi strokami ..."5 V naslednji številki M. Kune nadaljuje:"... Da prevladuje pri nasše mnenje in zastareli nazori: da razširjenje strokoznanskih ved, kakor tudi modnih listov pospešuje gizdavostin potratnost! ..." Z ogorčenjem tudi ugotavlja: "Naši trgi pa se čedalje bolj preplavljajo z izdelki, ki niso izvršek domačih rok. Da svate, kise izdajajo pri nas za tuje delo i)i izdelke, počenši od navadnega perila do najdražjih vrhnih oblačil, gredo leta za letom v večji meri izven naše dežele. Te svate znašajo stoti- soče narodnega premoženja... in češe o pravem času se kaj ne ukrene, poslane naš narodpopolno- ma paslužen tuji industriji. Ni še dolga kar so na- stale omenjene razmere. Pred dvajsetimi leti še, na- ročevalo in dobilo je našeženstvo vse kar prišteva- mo oblačilnim strokam, - doma, - ali na deželif'6 Če se v prvi številki Slovenke M. Kune pritožuje nad slabim stanjem strokoznanstva pri nas, v dru- gi piše o slabem stanju domače obrti in industrije na tem področju, ga v tretji skrbi identiteta oziro- ma samostojnost v modnih nazorih. Če že pozna- mo francosko in angleško modo in če na Dunaju poskušajo ustvariti dunajsko modo, zakaj jih ne bi vzeli Slovenci za zgled, če smo že tako dobri po- snemovalci? Nato pa še zapiše: "Nemški modni list ima mej Slovenkami mnogoštevilnih naroč- nic, verjetno je, da jih je skoro toliko, da bi lehko vzdrževale slovenski modni list, ko bi jim tak za- doščal."7 Ženska bluza in krilo, začetek 20. stoletja Slovenke! Pokažite, da ste vredne hčere napredu- jočega veka. Odrekajte se barbarični noši, ki nas močna opominja na divje otočane na Tahiti. Diči- mo se rajši z nežnimi cvetkami, ki so kakor nalašč ustvarjene za kinč... Torej proč s ptiči! Pust ima jih rajši frfrati sebi v radost, nam v korist."" Nekoliko drugačnega mnenja je bila Danica, ki je februarski številki Slovenke objavila članek z naslovom Modne zmote. Spotaknila se je ob dam- ske klobuke, ki so bili takrat v modi: "Zdaj mi pa prav odkritosrčno povejte, drage bralke, če so ta ptičja gnezda na glavah naših dam res okusna i>i lepa. Tu čepi mali nežni kolibri, tam se šopiri kra- sita rajčica, z onega klobuka vihra valovito noje- vo perje. Prav lepa zbirka, res, bi to bila za ptičji razpredelek kakega muzeja ... Zakaj bi se pa ne postavilo na klobuk kako mlado mace ali kaka be- la miška. Gotovo bi naredila ravno ist i efekt, samo dajo prične nositi kaka merodajna kapaciteta na modnem polju..." V nadaljevanju pa si želi dame prevzgojiti in osvestiti v naravo-varstvenem du- hu: "Če je res moda zvesto zrcalo omike svoje dobe, onda znači ta tiošapač civilizacijo v -povojih. V marčevski številki Slovenke piše Danica tudi o škodljivosti nošnje korzetov oziroma nedrijcev, kot jim ona pravi, ki naj si ga dame raje same seši- jejo iz močnega platna: "Tak nedrijec ne bode nik- dar škodljiv, zadostuje pa popolnoma zahtevam naravnega, nepokvarjenega okusa. Le tako bodo ostale Slovenke lepe, zdrave in krepke.'"' Julija 1897 se je v Slovenki pojavil članek dr. Iva- na Dežmana z naslovom Obleka. Postregel je z vr- sto uporabnih nasvetov, kako naj se obleka nosi, kako se lahko izognemo neskladju med osebo in obleko... Njegov moto se je glasil: "Karenemu le- po pristoja, druzega kvari... Vtem oziru greši se največ v rodbinah, kjer je več odraslih hčera. One se oblačijo vse jednako, da bi se nobeni ne godila krivica. Ta način je sicer ugoden, ali je kriv in več- krat neupravičen; treba je prej vprašati, sta li oni 5 Slovenka, 2. januar 1897, it. I, letnik 1, str. 7. 6 Slovenka, 16. januar 1897, št. 2, letnik 1, str. 6. 7 Slovenka, 30. januar 1897, št 3-, letnik I., str. 7. 8 Slovenka, 13- februar 1897, št 4., letnik /., str. 8. 9 Slovenka, 27. marec 1897, št. 7, letnik L, str. 10. VSE ZA ZGODOVINO 102 ZGODO VEVA ZA VSE dve enaki rasti, stasa in polti. Debeleja, polna in mala mora se vedno braniti nabranega pasu ali života, kipa vitki devojki lepo pristaja. Tako ne more mal klobučič lepo pristati na glavi devojke poln ih lic, kratkega in debelega vratu..." Potem se ustavi še pri modnih barvah: "Za lepoto obleke tre- ba je osobito paziti na izbor boje (barve)... da se vsaka boja ima skladati z osebo, najbolj z licem in njegovo poltjo. " Za primer si poglejmo kaj pravi dr. Dežman o oblačilih v oranžni, beli in črni barvi: "Narančasta barva je premočna za ktero koli si bodi toileto. Plavolaske bodo po njej modraste, a na črnkah pozelenjuje jormenkaste pege po licu... Nesvetla, bela boja pristaja vsakemu mlademu li- cu živahne polti, ker se lice po belej boji zdi nežnej- še, osobito lepo pristaja gospem... Črna boja, ki ni svetla, je bolj boja za žalovanje nego za lepoto... "10 V naslednji julijski številki je dr. Dežman nada- ljeval svoj članek z opisovanjem raznih materia- lov in njih namembnosti: o volni, pavoli, svili, ko- ži, krznu in gumi.11 Poleg tega je v Slovenki objavil tudi nekaj člankov O lepoti in negovanju človeške- ga telesa, kjer je med drugim omenil tudi škodlji- ve vplive mode na telo.12 V oktobrski številki Slovenke se je v rubriki Raz- no znašel iz nemščine preveden članek z naslo- vom Reforma ženske noše. V njem med drugim tudi piše: "Najnovejaprikazen, ki spremlja giba- nje modernega ženstvaje med drugim i stremlje- nje za reformo ženske noše. Ob priliki berolinske- ga ženskega kongresa se je javno izpregovorila o tem predmetu marsikatera beseda, vrhu tega us- tanovilo seje v Berolinuposebno žensko društvo, katerega glavna naloga je, da reši to iz zdravstve- nega stališča jako važno vprašanje... "Toda v is- tem članku je v nadaljevanju čutiti kritiko na ra- čun te 'reformirane ženske noše': "Tukajse more postopati radikalno. Ali napovedati boj največje- mu sovražniku našega zdravja - modi -, ali pa rajši pustiti vse po starem, kajti vsaka polovičar- ska reforma bila bi le nekak pesek v oči! Največji vspeh, ki nam ga je pričakovati od te ideje, bo pač nova moda, ne ptič, ne miš, kipa ne bo niza las mileja našemu zdravju od sedanje,"n V isti rubriki je v novembrski številki Slovenke izšel tudi članek z naslovom Slab okus. Tam piše: "V vsem vedenji, v obleki, v opravi ženske mora biti nekaj, kar imenuje Francoz 'comme il faut', da kaže odlično ženo... Osobito rokavice so pravi znak odličnosti; barva se menjuje z modo, a roka- vica se mora roke vedno dobro oprijemati, druga- če je nefino. Za potovanje in nakupovanje jemlje- jo se navadno ohlapne rokavice, za pósete in družbene zabave pa lepo se oprijemljajoče... "M Leta 1898 je bilo v Slovenki v zvezi z oblačilno modo napisanega manj kot prejšnje leto in še to samo v rubrikah Razno in Doma. V januarski šte- vilki je zanimiv predvsem članek Prve nogavice. Tam piše: "Menilo seje do dandanes, da so noga- vice izumitev srednjega veka, novejša izkopava- nja grobov v Egiptu pa so ovrgla to mnenje, kajti v teh grobovih so že našli nogavice, ki so narejene iz ovčjevolne..,,"15 V marčni številki članek z naslovom Katera barva naj se voli? govori o tem, kako izbirati obla- čila glede na našo polt, npr.: "... Pri beli polti naj se pazi, da se njena lepota ne kali, torej nikdar izbra- ti obleke črne barve za tako polt. - Najugodnejša jej je modra in sorodne barve..." itn.l6 V isti števil- ki je tudi članek Podveza za nogavice, ki med dru- gim piše: "... Podveza tišči na mišice in ovira krvo- tok in mišice se nemorejo rediti in razvijati nor- malno. To je potem jednako ali je podveza elastič- na ali ne; zdravniki celó trdé, da se baš elastične podveze vedno bolj krčijo, tako da vežejo proti ve- čeru mnogo bolj nego zjutraj..."" V majski številki Slovenke članek z naslovom Nekaj novega sporoča, da se je na tržišču, name- sto igel za pripenjanje klubuka, pojavil kratki glavnik z zagozdo, ki ne poškoduje klobuka in pri katerem klobuk kljub burji ostane trdno na gla- vi.18 V junijski številki lahko beremo članek Bojkot, ki priča o možnem vplivu politike na modo, hkra- ti pa je članek tudi dokaz, kako močno modno središče je bil takrat Pariz: "Lepe Američanke ho- čejo bajkotovati Francijo, pred vsem Pariz, ker jim njihovi možje pravijo, da Francozi simpatiziraju sedaj ob Ameriško-Španjski vojski se Španijo. Oni danje pisal Figaro', da Američanke tega nestore, ker ako bi bajkotovale Pariške modistinje, bi ne bile več tako elegantne in lepe, za kakršne slové do '" Slovenka, JO. julij 1897, št. 14., letnik I, str 7 " Slovenka, 17. julij 1897, št. 15., letnik I, str. 2-3 12 Slovenka, 28. avgust 1897, št 18., letnik I., str. 2-4. u Slovenka, 9. oktober 1897, št. 21, letnik I, str. 11. 14 Slovenka, 20. november 1897, št. 24., letnik /., str. 11. 15 Slovenka, 29. januar 1898, št. 3-, letnik II, str. 25. • Slovenka, 12. marec 1898, št. 6., letnik II, str. 24. 17 Prav tam, str. 27. 18 Slovenka, 7. maj 1898, št. 10., letnik II., str. 2.5. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 103 sedaj..." In še bralkam v poduk: "Ni-li to nekaka lekcija tudi za nas Slovenke, ki kupujemo ne le od ljudi, ki simpatiziraju z našimi sovragi, ampak naravnost odsovragov samih?"® V isti številki pa se pojavlja tudi kot zanimivost članek z naslovom Tkanine inpajčevine. Tam piše: "Na otoku Mada- gascar živi neka posebna vrsta pajkov. Jeden pa- jek sprede v jedni uri povprečno 100 do 150 mm pajčevine ...Na Francoskem so že izumili kolovra- te, s katerimi navijajopajčevino, katero dobivajo z Madagascar-ja, na kolesca... in cesarici Evgeniji so poklonili prebivalci otoka Mauritas jeden par rokavic iz tkanine, ki seje naredila iz pajčevine in je tako fina. Kmalu se bode torej bržkone dobivali pajčolani, kateri bodo res zaslužili to ime!"10 V naslednji junijski številki je končno objavljen tudi članek O francoski modi, kjer so, kot bi temu danes rekli, opisane nove modne smernica za po- letje 1898. Nekaj je napotkov, kako izdelati modno pričesko, kakšni klobuki se k njej podajo, kako so ukrojene obleke itn.: "... Najelegantnejše dame so si ohranile rahlo in le malo valovito česanje, sko- drci na čelu in rahlim vozlom na temenu... Mali klobuki (capote) stojé na novem česanji posebno lepo. Nagnjeni naprej in nekoliko na stran, na vrhu šopek cvetlic, na strani malopovzdignjeni so posebej gracjozni... krilo je vendar vedno ozko, tesno ob bokih in pada široko, bogato nizdol. Ako hočemo rabiti poetično primero, so ta krila povez- njeni tulipani... Na ramenih je rokav le malo na- bran in vzdignjen, ostali rokav do zapestja se te- sno oprijemlje roke. Ob zapestju so prišite čipke takó, da so okoli rok to, kar je ovratnik Marija- Stuart okoli vratu ... Dasi so jako različni, prav moderni so kožnati pasi, a najnovejši so pasi iz kovine. Bogatinke nosijo srebrne ali zlate... okra- šene z dragimi kamni... Toalete za na večer so jako različne in čedalje bolj take kakor za gledališ- če. Dekoltira se še vedno malo na prsih in na hrbtu ..." In na koncu članka še napotek, ki pride prav tudi danes: "Prava eleganca paje ustvariti modo, alijo vsaj uporabljati po svoje, •••• biti njen su- ženj. "2l V septembrski številki Slovenke iz leta 1898 je objavljen zadnji članek, ki se tiče naše teme. Pod naslovom Narodna noša piše: "Narodna noša propada tudi med narodom grozno naglo; naj omenjam tu le ono tržaških okoličank, kije ena najlepših. Pravijo, daje pred tridesetimi leti bila še splošna, a zdaj srečujemo le prav redko kedaj oko- ličanko v njenjejslikoviti noši... Kar je bilo pred dvema letoma moderno za gospe, to pobirajo one sedaj. Na jopici imajo rokave z baloni, krilo temno ali celó črno, mesto lepih ovratnih rut imajo neke čipkaste cunje... Izjema so le pevska društva, ki so vpeljala v mešane zbore žensko narodno nošo V Slovenki iz leta 1899 moda, predvsem v zvezi z narodno nošo, spet pride v ospredje. Že v januar- ski številki Danica s člankom Prijateljska pisma uredništvu Slovenke odpre diskusijo na temo nes- pametne mode in predlaga reformirano narodno nošo.23 V februarski številki pa v članku Reformo- vana obleka zgroženo ugotavlja: "Dozdeva se mi, da misel na reformo ženske obleke šene dobi v nas rodovitnih tal. Preveč so se privadile slovenske oči francozkim spačenim pojavam estetike na žen- skem telesu. Vso eleganco vidimo le v strogem po- snemanju krojev, koje sije izmislila kakafrancoz- ka krojaška glava... Vse, vse se nam je dopadlo, karkoli nam je diktirala moda, samo priprosta, pohlevna, vedno jednaka in vedno lepa narodna noša se ne more prikupiti našemu ženskemu svetu ..." Ob propagiranju narodne noše pa Danica tudi pravi, da noše v krojih in drugih dodatkih ne bi popolnoma posnemali, ampak reformirali, pri tem pa ohranili značaj slovenske ali slovanske narodne noše.24 V majski številki sledi članek Nekoliko besed o narodni noši, kjer Ljuba našteje nekaj razumnih argumentov proti noši, ki je bila v prejšnjih član- kih tako hvaljena: "... Da bi bila ceneja, nego so naše sedanje toalete, je pač jako dvomljivo. Saj nam tudi današnja moda (posebno angleška) dovoljuje, da se oblačimo priprosto in ceneno. Dve, tri bluze, ki se dajo prati in recimo dve krili in vse poletje hodite lahko moderno in okusno obleče- ne. In narodna obleka?!Že tiste avbe, katere naj bi nosile pri svečanosti, stale bi nas več, nego danes nova modna obleka ... daje narodna noša na- ravnost nazadnjaška glede na to, da stremijo vsi svetovni narodi po internacionalnosti... "25 V julijski številki je Danica s člankom Še enkrat narodna noša odgovorila, da je kljub vsej inter- nacionalnosti opazna nacionalna razlika v toale- tah raznih narodov, ki jo diktira individualnost in 19 Slovenka, 4. junij 1898, št. 12., letnik II., str. 25- 20 Prav tam, str. 26. 21 Slovenka, 18. junij 1898, št. 13., letnik II, str. 28. 22 Slovenka, 10. september 1898, št. 19-, letnik II, str. 23. 23 Slovenka, 14. januar 1899, št. 1., letnik III, str. 12. 24 Slovenka, 25. februar 1899, št. 4., letnik III, str. 9-10. 25 Slovenka, 9. maj 1899, št. 9., letnik III, str. 16. VSE ZA ZGODOVINO 104 ZGODOVINA ZA VSE krajevna potreba dotičnega naroda in da samo mi ubogi Slovenci hočemo zatreti v sebi še to ma- lo, kar imamo narodno individualnega. Zaključi z besedami: "Torej nič o strogem posnemanju kmečkih oblačil, nič o avbah. Samo v obče Sloven- ski, ali Slovanski značaj. Slovenski pečat bi se dal celo pritisniti obleki v docela narodnem duhu. "26 V rubriki Razno se je v tem letniku znašel še en članek, povezan z našo temo, in sicer članek v avgustovski številki z naslovom Obleka, ki ga je napisal prof. pi. Kleinmayr. Začel je s kratkim zgo- dovinskim pregledom mode od konca srednjega veka do 19. stoletja in nadaljeval z etnološkim opisom tistega, kar se je konec 19. stoletja nosilo na Slovenskem: "Vpliv one mode, kije hotela neka- ko odstraniti zunanje znamenje stanov, pokazal seje ob enem pri kmetskem ljudstvu, posebno blizo mest in večjih trgov. Tako imamo v Slovenkah dandanes le tnalo ostankov prave narodne noše; pač pa so tudi izjeme, tako npr. pri svečanostnih prilikah pri naši tržaški okoličanki, pri kranjski in gorenjski, pri nekaterih štajerskih Slovenkah... Pristno - lepo pa so ohranile svojo narodno nošo Slovenke vZiljski dolini na Koroškem... "21 Leta 1900 sta na temo moda objavljena v Sloven- ki samo dva kratka članka in še to pod rubriko razno. V junijski številki v prispevku Ženska oble- ka piše: "V Moskvi seje ustanovilo društvo, ki sije postavilo nalogo, da določi stalno narodno nošo, ki bi ne bila podvržena vsem izpremembam mode ... Vse obleke so zdrave, elegantne in narodne."28V novembrski številki pa v članku Steznik v šoli be- remo: "Naučno ministrstvo na Saksonskem je učenkam javnih učnih zavodov prepovedalo no- siti steznik (korzet) ter predpisalo taljo, podobno bluzi, v kateri seje moči gibati, kipa ne ovira ra- sti."2* V Slovenki iz let 1901 in 1902 nisem zasledila nobenega članka, ki bi se navezoval na našo te- mo. Ugotovimo lahko, da je bilo v Slovenki od leta 1897 do leta 1902 v zvezi z oblačilno modo napi- sanega bolj malo, a za ta časopis, ki ni izključno namenjen tej temi, vendarle dovolj. Glavne član- ke s tem v zvezi sem že omenila, dodala pa bi še nekaj o reklamah. Svoj prostor so dobile na zad- njih straneh, torej drugače kot danes, ko so si izbo- rile odličnejši položaj v modnih časopisih. Danes se zdi, da je celo več reklam kot ostalega teksta in modnih fotografij. Poleg reklamiranja raznovrst- nih izdelkov, ki največkrat med seboj, razen tega, da so reklame, nimajo nič skupnega, se tam znaj- dejo tudi tiste reklame, ki se tičejo mode in obla- čenja. Če navedem primer: Stjepušin iz Siska re- klamira Vsake vrste tamburic, Lekarna Piccoli v Ljubljani Kapljice za zobe in tinkturo za želodec, ki jo uporablja celo Njegova Svetost Papež Leon XIII., tiskarna Dolenc priporoča/tf&o eleganten stenski koledar za leto 1897, Tržaška posojilnica in hranilnica, edini in prvi slovenski denarni za- vod v Trstu pa sporoča, da sprejema hranilne vlo- ge vsaki dan inje obrestuje po 4 %. Med temi ogla- si Jakob Klemene, trgovec z manufakturnim bla- gom iz Trsta, ponuja Viktoria modrce za gospe in deklice ter blago prav po zadnji modi in sicer za plesne toilette. Aite & Zadnik iz Trsta pa med dru- gim priporočata veliki izbor vsakovrstnega perila in ravnokar prispelo novo blago za veselice n.pr. razne štofe, trakove, čipke kinča in lišpa, razne barvne svilen Slovenska gospodinja Podobno vsebino kot Slovenka je imel tudi ča- sopis Slovenska gospodinja, mesečna priloga Na- šega lista, ki je začela izhajati leta 1905. V majski številki zasledimo članek z naslovom Naša oble- ka, kjer piše, kako se tke platno in kako nastanejo volna, bombaž in svila, ob tem pa tudi o nespa- metnosti takratne oblačilne mode in o ljudeh, ki jo nosijo. Takole pravi: "Mnogo ljudi je, ki se šopiri- jo in nosijo čez svoj stan. Vse kar imajo, zmečejo za svojo obleko, da se morejo ponašati z njo pred svetom, zato pa morejo delati dolgove ali stradajo. Nekatere nespametnicepa se stiskajo v ozko oble- ko in škodujejo zdravju, koje vendar najlepše ta- ko, kakršno je od narave... vsake bedarije pa tudi ni treba posnemati. Glavna stvar je, da obleka le- po pristaja telesu in obrazu ter da je čista. " Tukaj najdemo še en dokaz, da so imele Sloven- ke za zgled tujo oblačilno modo: "Nekatere žen- ske pa nič ne mislijo ter posnemajo vse, kar si je izmislila kaka imenitna gospa ali kak krojač v Pa- rizu, na Angleškem ali na Dunaju. "31V isti števil- ki, v rubriki Raznoterosti pa v članku Krinolina beremo/ "Kakor se javljajo sedaj najnovejše pariš- ke vesti o modi, uporabljajo prvi francoski krojači za nova spomladanska krila toliko žice, jekla in 26 Slovenka, 17. julij 1899, št. 14., letnik III, str. 5-7. 27 Slovenka, 12. avgust 1899, št. 16., letnik III, str. 26. 28 Slovenka, 15. junij 1900, št. 6., letnik IV., str. 24. 29 Slovenka, 15. november 1900, št. 11., letnik IV, str. 24. 30 Slovenka, 16. januarja 1897, št. 2, letnik /., str. 11, 12. 31 Slovenska gospodinja, 6. maj 1905, št. 5-, letnik l, str. 7. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 105 ribje kosti, da seje bati kar najbolj novega prepo- roda - krinoline... "32 časa svetli ...37 ali pa, kako peresa za klobuke po- barvaš rožnato...38 V avgustovski številki spet svarijo pred korze- tom oz. steznikom. Poleg njegovih škodljivih vplivov na zdravje, še nekaj o neestetskih učin- kih: "Vsakdo, ki ima le količkaj umetniškega čuta, mora odgovoriti z ne! Ženska nenaravno stis- njenega pasu, ogromnih bokov in prsi ni lepa. Poleg tega je ženska v korzetu sila trda, nerodna, negraciozna. Njeno telo je vlito kakor iz celega, premika se kakor živa palica. Zatorej proč s kor- zetom." Na isti strani članek Slovenka v narodni noši opozarja tudi na izgubo narodne identitete. Za razliko od Čehinj, Slovakinj, Rusinj, Srbkinj in Hrvatic se "Slovenke silijo v mednarodnost terse nosijo po dunajsko ali po francosko, " med tem ko "narodna noša izginja in celo kmetiskeSlovenke nosijo rajši moderna krila, moderne jopice in svilene robce, kakor da bi nosile peče, avbo ali pas.nii V septembrski številki je pod isto rubriko izšel še članek z naslovom Proti korzetu ali modercu. Tam piše: "Kakor poročajo iz Sofije, je razposlal bolgarski minister okrožnico vsem ravnateljs- tvom dekliških gimnazij, v kateri so navedene sla- be posledice korzeta in v kateri naroča minister, naj ravnatelji oziroma ravnateljice prepovejo no- siti učenkam korzet. "34 Leta 1906 je v Slovenski gospodinji izšel samo članek - Naše nogavice - pa še ta pod rubriko Raznoterosti. Poleg tega, kako naj gospodinja vzdržuje nogavice, je tam tudi napotek: "Lepe modne nogavice za nizke čevlje si lahko narediš, ako vvezeš v nove enobarvne nogavice odstopala navzgor s perilno, rožnato, vijoličasto, zeleno, ru- dečo ali kasno drugo svilo zvezdice, križce, girlan- de, ali kake druge okraske... "35 Sicer pa se v tej in ostalih številkah ves čas pojavljajo kratki, praktič- ni napotki, ki se tičejo oblačil in drugih modnih dodatkov. Največkrat se pojavljajo pod rubriko Doma, npr. kako osivelo črno svilo in čipke osvežiš in prenoviš...,06 kako lakasti čevlji ostanejo dolgo 32 Slovenska gospodinja, 6. maj 1905, št. 5-, letnik I., str. 8. 33 Slovenska gospodinja, 5- avgust 1905, št. 8., letnik I, str. 8. 34 Slovenska gospodinja, 2. september 1905, št. 9-, letnik I, str. 8. 35 Slovenska gospodinja, 3- marec 1906, št. 3., letnik II., str. 7. 36 Slovenska gospodinja, 3- junij 1905, št. 6., letnik /., str. 7. V Slovenski gospodinji iz leta 1907 so podobni praktični napotki strnjeni v daljše samostojne članke. V treh zaporednih številkah Ivanka Smre- karjeva svetuje, kako ravnati s suhim perilom09, kako vzdrževati volneno obleko*0 in kako čistiti, likati in shranjevati obleko.*1 V Slovenski gospodinji iz leta 1908 je za nas zani- miv članek Jos. Vidmarjeve z naslovom Sloven- ska trgovina in Slovenci. Na začetku avtorica po- ve, da so vse večje trgovine v slovenskih deželah, z malimi izjemami, v rokah tujcev. Nadaljuje z dejstvom, da Slovenci raje kupujejo pri tujih tr- govcih, čeprav imajo sami dobro ponudbo. Za to navaja primer,- "Omeniti moram, da se morajo skoraj vsi predmeti naročati pred sezono, torej približno pol leta poprej. Nabaviti najnovejših, najmodnejših stvari, ali ne moči postreči odjemal- cem, to je propad na levi in desni. Ako sijih naš trgovec nabavi, pogoltnejo mu ogromne svote; ako sijih ne nabavi, pride naglas, da nima okusa, sploh da nima s čim postreči... Lani že so začeli strašiti v modi japonski solnčniki. Moda jih je spre- jela, torej so morali biti. Lepi so, ker so moderni, vendar so dame lahke in tenke navadne solnčnike raje kupovale. Računajmo torej!Ako nimamo naj- manj tucatprej omenjenih solnčnikov, dvomim, da bi mogla katera fina dama izbrati si enega. Ce- na jim je 24 do 30 kron. Ako prodam polovico, je že največ, kar sem mogla pričakovati. Druga polovica ni vredna niti pol kupne cene, posebno ker take ek- stremne mode tudi navadno izginejo ..,"42 Leta 1910 je v januarski številki Slovenske gospo- dinje izšel izčrpen članek z naslovom Modne zmote, ki je povzetek predavanja gosp. Dr. Dem. Bleiweisa. Začenja z nespametjo tistih, ki v modi slepo posnemajo druge, in nadaljuje z dolgim seznamom modnih zmot, ki kvarijo žensko telo: "Pričnimo s pajčolani... Pajčolan lovi in zbira 37 Slovenska gospodinja, 7. april 1906, št. 4., letnik II, str. 8. 38 Slovenska gospodinja, 5- januarja 1907, št. 1., letnik III, str. 7. 39 Slovenska gospodinja, 5. Oktobra 1907, št. 10., letnik III, str. 6-7. 40 Slovenska gospodinja, 2. novembra 1907, št. 11., let- nik III, str. 6. 41 Slovenska gospodinja, 7. decembra 1907, št. 12., let- nik III, str. 3-4. 42 Slovenska gospodinja, 19. december 1908, št. 12., let- nik IV., str. 1-2. VSE ZA ZGODOVINO 106 ZGODOVINA ZA VSE Noša iz leta 1900 prah, krati vid, škoduje koži in nosu... Pajčolane mogli bi z zdravniškega stališča le odobravati, če bi imel namen prikrivati gnjusne in nalezljive bo- lezni obraza ... Šminke. Vsaka mati naj bi svoje hčere neprestano opozarjala na to, da je poleg zmernega življenja navadna voda in groba bri- sača najboljše sredstvo za lepoto polti... Grda, ob- čenevarna razvada so dolge igle za klobuke... Če- mu pa nosijo dame steznik ali modere? Le ker je moda... Na mestih kjer ga zategujejo, ovira stez- nik izhlapevanje kože, zaradi tega se ta mesta vse življenje poznajo kot rdečkaste ali modre lise... Že imenovane lise in brazde pa opažamo tudi pri že- nah, ki ne nosijo moderca. Pri teh leži vzrok v za- tezanju kril... Ovratniki dam so ponavadi previ- soki in preozki... Vsledpreozkih ovratnikov trpi odtok krvi, posledica so glavobol, vrtoglavost in neuralogija... Zelo škodljive so nogavičnepodve- ze, če preveč zalezujejo, in sicer so bolj nevarne okrogle tanke, kakor ploščnate, bolj nezdravo je, če jih imamo pod kakor pa nad koleni... Neverjet- no je, da čevlarjiše danes napravljajo čevlje, kijih lahko menjaje nosimo na obeh nogah. Čevljar iz- kuša nogo, kosti, meso in kožo od obeh strata sem kolikor možno stisniti iti spraviti v čim manjšo ob- liko ... To je - če človek anatomično misli - narav- nost nemogoče in že pri otrokih moramo paziti na to, da se jim napravijo čev- lji po meri in sicer za vsako no- go posebej..."Ai V isti številki je tudi članek Torbica, v katerem Ivanka deli modne nasvete. Tam piše: "Moda je uvedla v poslednjem času torbice, ki so velike kakor cekarji za trg ali potovalni kovčegi. Toda te torbice se ne podajo k vsaki obleki in v vsa- kem dnevnem času ... Velika torbica je namenjena samo za jutro in sploh za čas, ko hodi dama po opravkih, si kupuje razne drobnarije ... Za izpre- hode, posete in za vse druge prilike, ko se oblačijo dame v fi- ne, razkošne obleke, pa prista- ja mala torbica iz usnja, kovi- ne, biserov ali svile."*4 Leta 1911 je v Slovenski gos- podinji mogoče najti zanimiv članek z naslovom Hlačno kri- lo (pipe culotte), ki zgovorno slika čas na začetku 20. stolet- ja. Opisuje senzacijo, ki je je bi- la deležna ta nova ženska oprava ob prihodu na francosko modno tržišče: "Završalo je po širnem dirkališču vAuteuilu na Francoskem. Dirkanje se je za hip prekinilo, oči občinstva so se okrentie. Ele- gantne dame so stopale na stole in sedeže ter steza- le bele, gole vratove visoko čez glave moških, ki so se gnetli pred njimi. Vse je radovedno vpiralo oči v takozvane modele pariških krojaških salonov, ki so korakali proti dirkališču v deljenih krilih - da- me v hlačkah. Te hlače so široke, prav podobne so turškim 'dimljam' (hlačam, kijih nosijo Turki- nje); segajo do členkov. Preko hlač je navadno kri- lo, kije na levi strani spredaj razparano ... Eno dejstvo ostane:Jupe-culotte je izzval velike debate in rešetanja, kakor doslej še nobena druga mod- na prikazen. Ali ostane ali ne, kdo naj sodi/..."^ V decembrski številki sta v rubriki Raznoterosti izšla še dva krajša članka. Prvi - Moda in industri- ja - govori o tem, kako lahko neka modna novost drastično vpliva na življenje zaposlenih v modni industriji: "Francoski list 'Petit Parisien'poroča, 4$ Slovenska gospodinja, 22. januar 1910, št. L, letnik VI., str. 36. 44 Prav tam, str. 11. 45 Slovenska gospodinja, 18. marec 1911, it. 3-, letnik VIL, str. 4-6. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 107 da je vsled ozkih kril, ki so sedaj v modi, poraba sukna in druzga blaga prav izdatno manjša ... zaradi tega prizadetih 20 000 delavcev in de- lavk." Drugi članek, Novodobni muf, pa je primer modne novice: "V zadnjih letih je postal muf ved- no večji in ročne torbice so se izpremenile v prave kovčege. Sedaj sije moda izmislila nekaj novega in praktičnega. Združila je muf in torbo... Seveda so ti muß tako veliki, da se človeku kar smili uboga modna žrtev, ki mora vleči za seboj tako veliko in okorno stvar."46 V Slovenski gospodinji iz leta 1912 sem našla sa- mo en članek, povezan z modo. Aprilska številka prinaša prispevek Moda, ki daje praktične nasve- te, kako modo, ki se vse prehitro spreminja, upo- števati, a hkrati ubrati pravo mero varčnosti pri nakupu. Takole pravi: "Namprerokujejo modni li- sti, da bodo trajala ozka krila šcpreko poletja, - dasi se že v tem času nekoliko razširijo in vidimo že sedaj v modnih listih dokaj precej širokih in nagubanih kril. V jeseni pa pride baje od gospe Mode strog ukaz, da je nositi le široka, drapirana krila ... Nekaterim ženskam in moškim je ideal ženske noše okorna grška nagubana halja ali tu- nika. Vsekakor vse kaže, da izginejo ostre črte žen- skih oblik... Taka moda pa zahteva mehke, tanke, lepo padajoče tkanine, kakor so svila, taf et, muse- lin - vse drago, vse fino ... Rokavi so se že sedaj navzdol razširili ter so ob koncu okrašeni z na- branimi volanami, čipkami ali čim drugim... Vi- soki ovratniki, ki stiskajo vrat, so docela odpravlje- ni... V modi klobukov oz. slamnikov vlada velika svoboda. Zelo veliki, srednji in prav majhni so mo- derni ... Na klobukih se bojujejo za prvenstvo atlas, brokatni trakovi z resami na konci in cvetlice, po- sebno vrtnice, glicine, hiacinte, črešnje, mah, skratka vsa pisana in živahna pomlad... Neka posebnost velikomestne spomladanske mode so ve- liki svilnati in s čipkami okrašeni muß... Danes se nam kažeta v modi dve struji;priprosta angleška in baje elegantna francoska, ki pa je za naš pri- prosti slovenski okus prava pustna šema... "47 Z reklamiranjem začnejo v Slovenski gospodinji šele leta 1906. Med reklamami najdemo Magijevo zabelo za juhe in jedila, prva Češka akcijska druž- ba orientalnih sladkornih in čokoladnih izdelkov ponuja Maršnerjeve šumeče limonadne bombo- ne, Hatwig & Vogel Tellovo, Dianino in Smetana- sto čokolado, Ignac Fock - tovarna mila in maš- čobnih izdelkov v Kranju - priporoča Štedilno Or- lovo milo. Med njimi Josipina Herrisch, zastopni- ca Modlinške tovarne za čevlje v Ljubljani, pripo- roča Prave ruskegaloše, gamaše, mazilo za čevlje //¿¿Jos.Vidmar in L. Mikusch paSolnčnike in dež- nike po najnižjih cenah}9 V naslednjih številkah so reklame, ki se tičejo naše tematike, še pestrejše. Slovenska žena Slovenska žena, mesečno glasilo slovenskih že- na, ki je začela izhajati leta 1912, je poleg literarne- ga gradiva prinašala tudi članke o slovenskem ženskem gibanju, ženi v javnosti, ženskih pokli- cih in drugih ženskih temah. V rubriki Paberki se je znašel tudi edini članek, ki je povezan z našo tematiko. Izšel je v februarski številki z naslovom Vpliv mode na delavske razmere, pa še ta govori le o socialnih posledicah zmanjšanja francoske industrije sukna, ki je zaradi izdelovanja moder- nih ozkih kril zmanjšala proizvodnjo za 50 odstot- kov, zaradi česar je 20 000 tekstilnih delavcev os- talo brez dela J9 Bolj zgovorne so reklame na zadnjih in prvih straneh Slovenske žene. Poleg Kolinske Cikorije, Tolstovrške slatine, ki je najboljša namizna in zdravilna voda, Nestlejeve Moke za otroke in Mestne hranilnice Ljubljanske, zasledimo še ogla- se J. C. Mayerja iz Ljubljane, ki ima veliko izbiro Volnenega blaga za dame in gospode, svilnato bla- go, žamete inpliše, barhente, damskoperilo storje- no in po meri, Karla Kociana, ki priporoča Loden in modno blago, Marije Šega, ki vabi v svoj Modni salon in oglas Josipine Podkrajšek, ki v svoji Mod- ni trgovini ponuja Veliko zalogo perila, kravat, najnovejših bluz, spodnjih kril, nogavic in roka- vic, najmodernejših modercev ter vseh potrebščin za šivilje?0 Naša gospodinja Na koncu si oglejmo še Našo gospodinjo, glasilo slovenskih gospodinj in deklet, ki je v prvi vrsti pri- našala vsebine, namenjene gospodinjam, mate- ram in vzgojiteljicam. To je bila mesečna priloga Slovenca in je izhajala v Ljubljani od leta 1910 do leta 1914. Naslovi njenih rubrik so, za razliko od 46 Slovenska gospodinja, 30. december 1911, št. 12., let- nik VII., str. 12. 47 Slovenska gospodinja, 20. april 1912, št. 4., letnik VIII, str. 1-2. 48 Slovenska gospodinja, 6. oktobra 1906, št. 10., letnik II, str. 7, 8. 49 Slovenska žena, 15. februarja 1912, št. 2., letnik I, str. 33- 50 Slovenska žena, 15- decembra 1912, št. 7., letnik I, str 1, 35. VSE ZA ZGODOVINO 108 ZGODOVINA ZA VSE prej navedenih ženskih časopisov, ostajali zno- traj meja tradicionalnih ženskih vlog: Listek, Za otroka, Hiša, Kuhinja, Mlekarstvo, Perutninars- tvo, Zdravje, Vrt. Leta 1911 se je v rubriki Kuhinja pojavila podru- brika Obleka, v kateri so se vrstili praktični nasve- ti za pravilno ravnanje z obleko: Kako odstraniti mastne madeže z obleke, kako spraviti zimsko ob- leko čez poletje itn.bx V rubriki Zdravje najdemo tudi nasvete: Kako stare zimske klobuke, ki so iz- gubili svojo obliko, spet spravimo v uporabo, kako sama pripraviš galoše itn.bl Leta 1912 se je na predzadnji strani pojavil tudi podnaslov Ročna dela ali Šivanje. Tukaj so žen- ske našle konkretna navodila za šivanje s kroji vred. Vsaka naslednja številka je ponujala nekaj več: če je aprilska prinesla navodila za šivanje predpasnika53 in junijska navodila za šivanje spodnjega krila,54 so lahko v novembrski številki ženske našle že kroj za izdelavo srajce z rokavi.55 Leta 1913 se je v Naši gospodinji v rubriki Vzgoja otrok pojavila tudi podrubrika Obleka, ki je sveto- vala, kakšna naj bo otroška obleka v barvi, mate- rialu in obliki. Tudi tam najdemo svarilne besede, uperjene proti nošnji steznika.56 Leta 1914 najdemo v rubriki Hiša članek Vpliv obleke na zdravje, v katerem se vrstijo zanimive ugotovitve. Poleg tega, da moramo pri nošenju obleke paziti na njeno čistočo in na materiale, iz katerih je narejena, moramo pravilno izbrati tudi barvo obleke glede na letni čas oziroma zunanje temperature: "Svila, platno, bombaž, volna, usnje iste barve se ne razločujejo mnogo po svojstvu sprejemati toploto in jo zopet oddajati. Vse druga- če paje, čeje obleka različne barve. Ako vzamemo za belo obleko sprejem toplote 100, znaša za svitlo- rumeno 102, za temnorumeno, rožnato insvitlo- vijoličasto 140, svitlozeleno 155, temnozeleno 168, svitlomodro 198 in za črno 208 stopinj. "57 51 Naša gospodinja, 25. maj 1911, št. 5-, letnik II, str. 11. 52 Naša gospodinja, 23- februar 1911, št. 2., letnik II, str. 11. 53 Naša gospodinja, 25- april 1912, št. 4., letnik III, str. 12. 54 Naša gospodinja, 27. junij 1912, št. 6., letnik III, str. 12. 55 Naša gospodinja, 28. november 1912, št. 11., letnik III, str. 12, 13. 56 Naša gospodinja, 22. maja 1913, št.5-, letnik IV, str. 9, 10. 57 Naša gospodinja, 19- marec 1914, št. 3-, letnik V, str. 11. Medtem ko so bile reklame v Naši gospodinji iz leta 1910 zelo redke, se je v letih od 1911 do 1913 reklamiralo pogosteje, in sicer vse od orožja, po- ljedelskih strojev in posteljnega perja do Winkler- jevih kovčkov iz bičja, ur, blaga za obleke in rute.58 Reklame iz leta 1914 so vabljivejše in ne ponujajo le blaga za obleke ampak že gotove modne izdel- ke: npr. M. Swoboda na Dunaju v eni reklami po- nuja Barvne flanelaste ženske srajce iz zajamče- no pralne, tople, mehke flanele v krasnih vzorcih pisano in opremljeno z lepimi triming-čipkami, v drugi pa isti proizvajalec reklamira Kompletno moško obleko, moške klobuke 'Kavalir' in moške čevlje iz usnja. Tovarna čevljev Jožef Vašatko je razpošiljala vojaške čevlje za hribolazce, čevlje iz konjskega usnja I. kakovosti za gospode, dame in dečke ter najlepše box-čevlje na zadrgo izvrstne kakovosti, elegantne oblike za gospode, dame, deč- ke in otroke?9 • <• Prvemu slovenskemu modnemu časopisu - Ilustrovanem modnem listu -, ki je začel izhajati konec 19. stoletja, je čez več kot dve desetletji sle- dil še drugi - Vesna. Od ostalega ženskega časo- pisja se je Vesna razlikovala po številnih modnih skicah, fotografijah, večjih in slikovitejših rekla- mah modnih artiklov ter po pogostejših in izčrp- nejših člankih o modi, Naj za primer navedem od- lomek takega članka: "Ako kedo trdi, daje moda norost - in to se čuje včasih govoriti ljudi, ki štejejo med intelegenco - velja to le za oni del ljudi, ki vsako modo mehanično aplicirajo nase in naj se jim kaka moda podaja kakor kravi sedlo. Moda sama pa ni norost, temveč zrcalo svoje dobe in njene korenine segajo kar najglobje v vse kultur- no življenje tistega časa..." In še: "Reči moramo, da se Slovenkam v celem ni treba sramovati pred zapadnejšimi ženskami, kar se tiče okusa v modi. Izjeme potrjujejo le pravilo. 'Obleke delajo ljudi. ' Ne le na videz. Iz načina, kako se kdo nosi, sklepa- mo na njegov okus, iz tega na njegovo izobraže- nost in njegov značaj. Ako se zmotimo, leže razlo- gi ponavadi izven dotične osebe:Morda nima ne okusa, ne kulture, nego le krojača ali krojačico s temi lastnostmi, obenem pa dovolj razuma, da točno sledi njihovim nasvetom... "60 58 Naša gospodinja, 22. junija 1911, št. 6., letnik II. 59 Naša gospodinja, 21. maja 1914, št. 5-, letnik V, str. 10, 11. 60 Vesna, oktober-november 1921, št. 4. in 5., letnik /., str. 29-30. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 109 Nenad Plemeniti DEZERTERSTVO V AVSTRIJSKI VOJSKI V LETIH 1825 - 1830 Splošno o dezerterstvu Skozi celotno človeško zgodovino, vse od prvih omemb o obstoju vojaštva kot enega izmed teme- ljev družbene ureditve, je mogoče opaziti pojav, ki spremlja to obliko človeškega delovanja. To je dezerterstvo. Dezerterstvo je samovoljna prekini- tev vojaškega služenja z namenom trajnega neiz- polnjevanja te dolžnosti. Pojavlja se tako v mir- nem kot tudi v vojnem obdobju. Vzroki za dezer- terstvo so različni: nesposobnost sprejetja vojaš- kega načina življenja, propagandni vplivi sovraž- nika, demoralizacija posameznika zaradi poraza ali izgub, ki jih je doživela njegova enota... Dezer- terstvo najbolj neposredno ogroža temelje, na ka- terih sloni vojaška organizacija. Sproža lahko splošen upad morale v enotah in s tem zmanjšuje njihovo bojno sposobnost. Lahko ogrozi tudi izid bitke ali celo obstoj države. Zato je družba pojav dezerterstva označila za moralno nesprejemljivo dejanje in ga kaznovala. Tako je že Hammurabijev zakonik določal smrt- no kazen in odvzem posesti vsem, ki se niso od- zvali pozivu kralja na vojno. V republikanskem Rimu je bil dezerter prekvalificiran v sužnja.1 De- zerterstvo v frankovski državi se je ocenjevalo kot kršenje zaobljube o vazalstvu in je bilo kaznova- no s smrtjo in zaplembo lastnine. Z nastopom no- vega veka in najemniških vojska je delovalo de- zerterstvo sprva kot kršenje pogodbe, kasneje pa je prešlo v težko kaznivo dejanje. Dezerterje so us- mrtili, šibali ali pa jih pošiljali na prisilno delo. Sčasoma je pojav dezerterstva pripeljal do med- državnih pogodb, t.i. kartelov, s katerimi naj bi ta pojav preprečevali.2 Avstrijski vojaško-kazenski zakonik iz leta 1855 je ločeval dezerterstvo od samovoljne oddaljitve iz enote. Dezerterstvo je označeval kot samovolj- no zapustitev enote, neodzivanje na vojaški po- ziv, oziroma nepovratek v enoto z namenom traj- nega izmikanja vojaški službi. Po zakoniku se sa- movoljna oddaljitev iz enote izvrši, ko je vojak preko noči ali za daljše obdobje zapustil enoto brez predpisanega dovoljenja, ali ko se ni odzval na vojaški poziv, zato da bi se začasno izognil vo- jaškemu služenju. Dezerterstvo so tudi strožje kaznovali. Dezerter tako ne more za časa življenja niti v primeru smrti upravljati s svojim premože- njem. Odvzeta mu je bila pravica do nasledstva in povrniti je moral škodo, ki jo je povzročil z dezer- terstvom. Dezerterji, ki so ostali izven enot do šest mesecev, so bili obsojeni na eno leto dodatne vo- jaške službe, tisti ki so izostali preko šest mesecev pa na dvakrat toliko kolikor so izostali iz enote, vendar ne več kot tri leta3. Določbe vojaškega ka- zenskega zakonika iz leta 1855 so sicer mlajše od obdobja, ki ga obravnavam, gotovo pa nekaj prevzemajo po predhodnih predpisih in zakonih. Upravna ureditev slovenskih dežel do leta 1830 S cesarskim patentom z dne 3. avgusta 1816 je na območju nekdanjih Ilirskih provinc nastala nova upravna enota - Ilirsko kraljestvo. Imela je lasten grb - zlato ladjo z vesli na modrem ozadju - in se delila na dva gubernija. Tržaški gubernij je obsegal Avstrijsko Primorje in tisti del civilne Hr- vaške, ki je bil nekdaj del Ilirskih provinc.4 Ljub- ljanski gubernij pa sta sestavljali Kranjska in be- ljaško okrožje.5 Leta 1822 je bila iz kraljestva loče- na ilirska Hrvaška in priključena ogrskim deže- lam.6 Z letom 1825 pa je bila v ljubljanski gubernij vpeta še preostala Koroška. Ta gubernij se je delil na ljubljansko, novomeško, postojnsko, beljaško in celovško kresijo, tržaški pa na goriško in istr- sko, ter mesto Trst.7 Oba gubernija sta bila podre- jena neposredno centralnim državnim uradom na Dunaju.8 Kresije so se delile na manjše upravne enote, ki so poleg davčne in splošne uprave, spornega in nespornega sodstva, izvajale še nabor. Če je bilo upravljanje nad tako enoto podeljeno s strani dr- žave privatnemu gospostvu, se je ta upravna eno- ta imenovala okrajno gospostvo (Bezirksobrig- keit). V kolikor se je privatno gospostvo upravlja- 1 Vojna enciklopedija - 2, geslo - dezerterstvo, Beograd 1971. 2 Idem. 3 Idem. 4 Zgodovina slovenskega naroda, V. zvezek, Bogo Gra- fenauer, Ljubljana 1974, str. 215, (-ZSN). 5 Slovenska zgodovina 1792-1918, Ferdo Gestrin - Va- silij Meltk, Ljubljana 1966, str. 45, (-SZ). 6 SZ, str. 44. 7 SZ, str. 45 8 ZSN, str. 216. VSE ZA ZGODOVINO 110 ZGODOVINA ZA VSE nju odpovedalo zaradi nerentabilnosti, je država to poverila uradnikom državnega gospostva in se je imenovalo okrajni komisariat.9 Tako je bila na Kranjskem sledeča razdelitev:10 Okrajni komisariat Okrajno gospostvo Mestno gospostvo Skupaj Ljubljanska kresija 5 U 1 17 Novomeška kresija 4 13 0 17 Postonjska kresija 3 6 0 9 Skupaj n 30 1 43 Vojaška ureditev in vojaščina v avstrijskem cesarstvu do leta 1830 Z uvedbo nabornih okrajev v drugi polovici 18. stoletja je vsak polk dobil svoje območje za izpo- polnjevanje moštva. Tako je linijski pehotni polk št. 13 dobival okrepitve iz goriškega, gradiškega in postojnskega okrožja, pehotni polk št. 16 iz celj- skega, od leta 1808 pa iz mariborskega okrožja, pehotni polk št. 26 iz Koroške, linijski pehotni polk št. 43 iz Kranjske, linijski pehotni polk št. 45 pa do leta 1806 iz mariborskega okrožja. Del re- krutov iz celjskega okrožja je v letih 1806-07 izpo- polnjeval pehotni polk št. 41, del vojaških obvez- nikov iz postojnskega okrožja pa je romal v letih 1801-05 v pehotni polk št. 44. Pehotni polk je v miru štel 2070 vojakov, v vojnem obdobju pa 4476.11 Vojaško služenje je bilo z letom 1773 uzako- njeno na dosmrtno.12 Iz vojaške obveznosti so bili v tem času in tudi pozneje izvzeti: uradniki, du- hovniki, plemiči, dvorni svetniki, višji uslužben- ci, meščani deželnoknežjih mest in trgov in njih sinovi, obrtniki, če so opravljali svojo obrt, ple- miški lakaji, uradniki zemljiških gospostev, župa- ni, sodniki, izobraženci, lastniki kmečkih pose- stev, njih edinci in prvi sinovi, zeti edink, delavci v rudnikih in fužinah, dimnikarji in gozdarji, do- kler so delali v gozdu in tisti, ki so se odkupili.13 Državni sistem, ki je določal dosmrtno vojaško službo, prepoved izseljevanja in poroke obvezni- kov, je silil mnoge v dezerterstvo. Z reformami Marije Terezije so bili lahko v vojaško službo po- 9 ZSN, str. 219; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Sergij Vilfan, str. 224, (-GID). 10 GID, str. 224. 11 Vojna enciklopedija - 8, ~gvxlo Slovenija, Beograd 1966, (-VE-8). 12 Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, Janez J. Švajn- cer, Ljubljana 1992, str. 68 (-W). ° Idem, str. 68. klicani vsi med 17. in 40. letom starosti.14 Zaradi vojne nuje so leta 1809 organizirali v avstrijskem cesarstvu domobranstvo, oziroma deželno bram- bo (Landwehr). V slovenskih deželah je bilo tako oblikovanih štiriindvajset domobranskih bataljo- nov.15 Rok vojaškega služenja je bil za pehoto do- ločen na 10 let, za konjenico na 12 in za topništvo na 14 let.16 Po Napoleonovem padcu je avstrijski cesar Franc I. leta 1817 izdal novo razdelitev na- bornih okrožij. Koroška je postala naborno ob- močje za pehotni polk št. 7, Kranjska za pehotni polk št. 17, Štajerska za pehotni polk št. 47 in Pri- morska za pehotni polk št. 22.n Obrambni dekret z dne 4. avgusta 1827 je vojaško služenje podaljšal na 14 let.18 17. pehotni polk je bil sestavljen iz treh bataljo- nov in dveh polkovnih grenadirskih stotnij. Na- mestitev teh enot kaže naslednja tabela:19 1 bataljon 1817-20, Ljubljana 1820-22, Italija 1822-31, Ljubljana 2. bataljon 1817-20, Ljubljana 1820-22, Italija 1822-31, Ljubljana 3 bataljon 1817-22, Kranj 1822-23, Celje 1823-31, Novo mesto Polk gren stot. 1817-20, T5t 1820-25, Neapelj Izvlečki o dezerterjih iz omemb v časopisu Laibacher Zeitung iz let 1825 - 1830 Prelistavanje časopisov za obdobje od leta 1825 - 1830 nam odkrije, da z izjemo Laibacher Zei- tung, noben časopis ne vsebuje niti najmanjših poročil o vojaških dezerterjih oziroma beguncih. Vendar je celo ta omejen na sezname vojaških be- guncev in kartele,20 ni pa moč zaslediti nobenih omemb glede njihovih aretacij, o kaznovanju in o rokovnjačih. Sezname vojaških dezerterjev in drugih vojaš- kih ubežnikov so v objavo posredovali posamez- ni okrajni uradi. Namen in način objavljanja nam razkriva patent o izselitvah, ki je bil izdan 10. av- gusta 1784 na Dunaju in ki je bil v letih 1825-30 še vedno v veljavi. To je razvidno iz seznamov dezer- terjev, kjer je omenjeni patent ena izmed osnov, sz, str. 30. VE - 8. W, str. 69. W, str. 75. W, str. 69. W, str. 75. 20 Kartel je meddržavna pogodba o ravnanju in medse- bojni izročitvi vojaških dezerterjev. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 111 po katerih so obravnavali kršitelje vojaške obvez- nosti.21 V 22. členu patent določa, da se mora sezname izseljencev trikrat objaviti v obliki uradnih odlo- kov v javnem časopisju. Določiti se mora rok za njihov povratek, ki začne teči z dnem, ko je poziv objavljen, s pristavkom o njihovem kaznovanju po preteku tega roka. Ti pozivi veljajo tudi za tiste, ki so odpotovali z dovolilnico, a se po njenem preteku niso vrnili znotraj šestih mesecev. Na- men je posredno nakazan v 24. členu, ki kaže, da je oblast hotela k odkrivanju vojaških beguncev pritegniti najširše množice ljudi. Za naznanitev vojaškega begunca je tako predpisala nagrado petih goldinarjev, za prijetje in njegovo izročitev pa dvanajst goldinarjev po osebi. Ta nagrada se je morala izplačati iz dezerterjevega premoženja, v primeru, da ga ta ni imel, pa iz državne blagajne.22 Oblika seznamov vojaških ubežnikov Oblika uradnih pozivov vojaškim obveznikom je večinoma sledila enakemu vzorcu. V glavi je omenjen izdajatelj odloka - okrajno gospostvo, okrajni komisariat ali magistrat provincialnega glavnega mesta Ljubljane. Sledi navedba različ- nih tipov vojaških beguncev, ki v seznamu nasto- pajo. Ti se delijo na ubežnike iz rezervnih, linij- skih enot in enot deželne brambe, odsotne iz enot brez in one z dovolilnico, ubežnike pred vpi- som v vojaško evidenco in na ubežnike pred vo- jaškim naborom.23 Osrednji del odloka zavzema razpredelnica, ki večinoma vsebuje naslednje karakteristike: a) ime in priimek ubežnika; b) kraj rojstva; c) hišno številko; č) faro; d) rojstno leto ali starost in e) opombe. Primer take razvrstitve nazorno ilustrira delen prepis tabele iz odloka objavljenega v Lai- bacher Zeitung št. 87 iz leta 1830: Dodatno pa lahko seznami vsebujejo točen rojstni datum in poklic,24 Ime in priimek Rojstni kraj Hiš št Fara Starost Opombe Michael Schokol Krška vas 42 Cerklje 19 Brez dovolilnice neznano kje Martin Maßnig Gmajna 23 Rab 19 Brez dovolilnice neznano kje Mathias Duch Brezje pri Raki 11 Rato 19 Brez dovolilnice neznano kje Martin Gradischer Unterdule 20 Bučka 19 Ubežnik pred naborom Ime in priimek Rojstni kraj Hišna št Rojstni datum Poklic Odsoten z - brez dovolilnice Anton Rupnig Idrija 101 15. jan. 1808 študent 1 Philip Mackutz Idrija 259 28. apr. 1808 rudarski vajenec 1 Sebastian Jereb Gorepeke 3 20 jan 1807 brez 1 Valentin Woschitsch Idrija 185 8. feb 1807 rudar brez izpita 1 Pod oznako opombe se nahajajo podatki o času pobega in/ali o kraju trenutnega nahajanja ubež- nika, oziroma o njegovem trenutnem stanju, kar prikazuje delen izpis iz seznama objavljenega v LZ št. 26,1.1828: Ime in priimek Rojstno leto Rojstni kraj Hišna št Fara Opombe Schuschnig Anton 1808 Kamen 22 Kamen Z zastarelo dovolilnico Verona Joseph 1808 Kamen 19 Kamen Z dovolilnico v Gradec Breschar Michael 1808 Kamen 24 Kamen Z dovolilnico v Preußburg Ženka Joseph 1808 Prapret za Kalom 10 Kamen Z zastarelo dovolilnico Bremeschar Joseph 1808 Moste 45 Komenda - Sv Peter 8 let neznano kje 21 Glej sezname dezerterjev v: Laibacher Zeitung (-LZ) št. 8, l. 1825 in št. 23, l 1828. V zaključku sledi navedba časovnega roka zno- traj katerega se morajo omenjeni begunci prigla- siti uradu, ki je ta odlok izdal. Navedeni so seveda tudi predpisi, po katerih bodo le-ti kaznovani, če se na uradni poziv ne javijo. Lep primer je odlok objavljen v LZ št. 8,1.1825, katerega zaključek se glasi: "... s pripombo so poklicani, da se v roku enega leta in dneva osebno pojavijo v tem uradu in opravičijo svoj izostanek iz hiše, zakaj v nasprot- nem primeru bodo po brezuspešnem preteku tega roka obravnavani po predpisih patenta o izselje- vanju izdanega 10. avgusta 1784, po gubernijski okrožnici izdani 20. junija 1815, št. 6535, in po ostalih predpisih zadevajočih to tematiko. " 22 Arhiv Republike Slovenije, Zbirka patentov - 5, 10. avgust 1784. & Glej primere: LZ št. 97, l. 1825; št. 16, l. 1828 in št. 27, l. 1828. 24 LZ št. 22, l. 1828. VSE ZA ZGODOVINO 112 ZGODOVINA ZA VSE Nato sledi omemba urada, ki je odlok izdal in čas izdaje.25 Nekaj o dezerterjih Za majhno ponazoritev dezerterstva sem na- ključno izbral okrajno gospostvo Žužemberk. To je dalo v objavo sezname dezerterjev v časopisu Laibacher Zeitung in sicer v številki 1, leta 1825; št. 1 in 96, leta 1826; št. 2 in 3, leta 1828; št. 36, leta 1828, št. 96, leta 1830. V teh seznamih je navedenih 302 dezerterja. Različnih oseb je samo 186, od teh se jih 66 pojav- lja več kot enkrat. Tako je npr. Anton Perko ome- njen dvakrat.26 Po prvem seznamu je zabeležen kot ubežnik pred naborom, po drugem pa kot od- soten brez dovolilnice. Ali to pomeni, da se je po prvi objavi javil ali bil pripeljan v vojsko, iz katere naj bi potem zbežal? Pojavlja se tudi vprašanje, kaj je bilo z vsemi vojaškimi obvezniki, ki so bili pozvani s strani urada v seznamu iz LZ št. 1, 1. 1826, v naslednjem seznamu v LZ št. 36,1.1828 pa jih več ni? So se sami javili uradu? Ali so bili ujeti? Ali so v tem času umrli? Ali pa jih uradniki morda niso več evidentirali, oziroma so jih omenjali šele v kasnejših objavah, ki pa jih ta pregled ne vsebu- je? Odgovora ni. Ostane le podatek, da se šestin- šestdeset posameznikov omenja dvakrat ali več- krat. To pomeni, da je bilo v žužemberškem okraj- nem gospostvu v letih 1825-1830 35% t. i. "stalnih dezerterjev". Vsi ostali so bili neke vrste muhe enodnevnice. Pri 99 posameznikih je bilo mogo- če ugotoviti, kdaj so dezertirali: leto 1809 1815 1818 1819 1820 1821 1822 1823 število 1 3 5 1 U 9 7 5 leto 1824 1825 1826 1827 1828 Število 6 16 4 28 3 Prikazano kaže, da je v letih 1825-30 dezertiralo 51 vojakov, to je 52% vseh dezerterjev z omembo časa pobega. Med identificiranimi posamezniki je najmoč- neje zastopana starostna doba med dvajsetim in tridesetim letom (117 - 62,9%), nato do dvajset let (45 - 24,2%) in med tridesetim in štiridesetim le- tom (21 - 11,3%). Dva in sicer, Joseph Woben in Anton Woben, sta bila v času izvršitve dezerters- tva stara 48 in 46 let. Poleg tega sta izhajala iz iste hiše. Sta bila brata? Označena sta kot odsotna brez dovolilnice.27 Med vrsto begunstva prevladujeta odsotnost iz enote brez dovolilnice (103 - 55,4%) in beg pred naborom (62 - 33,3%)- Zelo majhna paje zastopa- nost ubežnikov iz rezervnih enot (13 - 7,0%). Ali to kaže, da so bili starejši letniki bolj sprijaznjeni s svojo usodo in zato manj dovzetni za dezerters- tvo? Zakonski stan kot kategorija je bil omenjen pri 128 posameznikih in vsi so bili neporočeni. Rok za samonaznanitev je bil v skladu z direkti- vami patenta izdanega 10. avgusta 1784 na Duna- ju. Variral je med enim letom in šestimi tedni. Še nekaj o dezerterjih Vojaški ubežnik je imel dve možnosti glede svo- jega pobega. Ali se je skrival po domačih gozdo- vih kot rokovnjač28 ali pa se je napotil v svet. V tem primeru so jih poti vodile izven dežele Kranjske in to večinoma na Štajersko, Koroško, Hrvaško in v Trst. Razmerje med kresijami glede kraja pobe- ga je popačeno, saj ni podatkov za postojnsko kre- sijo, hkrati pa so podatki nepopolni, ker zajemajo le majhen del vojaških beguncev. Stanje je bilo v letih 1825-30 sledeče: kresi)a/kra] na Štajersko na Koroško na HrvaŠko v Trst Ostalo ljubljanska1 21 49 U 20 22 novomeška' 4 1 4 / 14 Skupaj 25 49 15 20 36 'USI 26,36, 72. 76.1.1828,¡2SI. 6,1.1829. '¡JAI. 23, 69, 74,103,1 1828, LZSI 54,11829 Zelo redko so bežali iz ene kresije v drugo. Nas- ploh je bila naznanitev vojaških beguncev s stra- ni deželanov zelo redek pojav, o čemer priča le 140 omemb krajev pobega v letih 1825-30. K več- jemu ovaduštvu ni pomagala niti denarna nagra- da, predpisana v 24. členu patenta z dne 10. avgu- sta 1784. Ta je za naznanitev dezerterja določala 5 goldinarjev, za prijetje in izročitev oblastem pa 12 goldinarjev nagrade.29 Toda niti ostre kazni niso 25 Glej primere: LZ št. 14, l. 1825; št. 25, l 1828; št. 48, 1. 1830. 26 LZ št. 1, l. 1825; št. 1, l. 1826. 27 LZ št. 1, l. 1826. 28 Zgodovina slovenskega naroda, Najnovejša doba, Jo- sip Mal, Celje 1929, str. 245. 29 Arhiv Republike Slovenije, zbirka patentov - 5, 10. avgust 1784. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 113 popravile položaja. Isti patent v 31. členu nazna- nja, da se mora vsakogar, ki bi karkoli vedel o vo- jaškem beguncu, pa tega ne bi sporočil oblastem, kaznovati s prisilnim delom v trajanju več tednov ali mesecev. Napotitev vojaških beguncev ne samo izven de- žele, temveč izven države je bila po seznamih de- zerterjev silo redka zadeva. Omenjeni so namreč samo trije, ki so zbežali v tujino. Mathias Debellak je verjetno postal študent v Milanu,30 Andreas Je- nitsch31 in Jakob Schustaritsch32 pa sta se napotila celo na Saško. Vsi trije so bili podvrženi tudi čle- nom kartelov, ki jih je avstrijska država sklenila z drugimi državami. Tak primer je kartel objavljen v LZ št. 48,1.1830, ki je bil sklenjen med avstrijskim cesarjem in nadvojvodo Badenskim. Namen iz- kazujeta prva dva člena. Prvi člen določa, da morata civilna in vojaška oblast, zlasti pa poveljniki vojaških postojank, ki so najbližje meji, budno paziti, da ne bi noben dezerter prešel državnih meja in v drugi državi dobil zaščito ali pribežališče. Po drugem členu pa morajo biti zadržani vsi, kateri služijo v katerem koli rodu vojske, ki so za- sačeni na ozemlju pogodbene stranke brez us- treznega potnega lista ali vojaškega ukaza in mo- rajo biti izročeni z vso vojaško opremo, ki jo je dezerter prinesel s seboj. Pregled vseh seznamov dezerterjev objavljenih v časopisu Laibacher Zeitung v letih 1825 - 1830 kaže, da so bili nekateri posamezniki iz enot od- sotni tudi deset in več let. Tako je bil Anton Vod- nig odsoten deset let, oblast pa ni vedela, kje se nahaja.33 Lorenz Bokalitsch je bil do leta 1828 že deset let v Trstu.34 V primeru Bokalitscha se pojav- lja vprašanje, zakaj kresije niso od sosednjih obla- sti zahtevale aretacijo te osebe. Verjetno je bilo to enako težko, kot v lastni upravni enoti, ali pa so te osebe medtem pridobile status "občana" v novi kresiji. V obeh primerih kaže, da je bilo dezerters- tvo resen prekršek in da ni zastaral. To nakazuje tudi kaznovanje za izselitev v patentu z dne 10. avgusta 1784. Izseljenec (pod to kategorijo so so- dili tudi dezerterji) je izgubil vse državljanske pra- vice, izgubil je možnost dedovanja in zaplenjeno mu je bilo vse premoženje, vendar le v primeru, da ni imel otrok. Takrat so premoženje dobili oni. Tiste, ki niso imeli premoženja, pa so obsodili na triletno prisilno delo. Podatkov o poklicih dezerterjev je v seznamih izredno malo. Omenjenih je le 297 posamezni- kov. Poklicno strukturo po posameznih kresijah prikazuje naslednja tabela: 30 LZ št. 36, l. 1828. il LZ št. 74, l. 1828. i2 LZ št. 54, l. 1829. ii LZ št. 26, l. 1828. 34 LZ št. 36, l. 1828. POKLIC/KRESIJA ljubljanska' postoj nska4 novomeška' SKUPAJ barrar 1 1 barvarski pomočnik 1 1 dimnikar 1 1 dimnikarski pomočnik 1 1 rudar 24 24 rudar brez izpita 13 13 rudarski vajenec 1 1 kovač 2 2 rokavičar 2 2 Student 1 6 2 9 krznar 1 1 2 krznarski pomočnik 1 1 knjigovez 1 1 knjigoveški pomočnik 1 1 čevljar 1 1 čevljarski pomočnik 5 1 6 mizarski vajenec 1 1 mizarski pomočnik 1 3 4 pasarski pomočnik 1 1 kmet in sin 6 99 105 hlapec 3 53 56 krojaSki pomočnik 4 4 8 klobučar 2 2 klobučarski pomočnik 5 5 pomočnik podkovač 1 1 usnjarski pomočnik 1 5 6 tiskarski pomočnik 1 1 2 ključavničar 2 2 ključavničarski pomočnik 1 1 2 ključavničarski vajenec 1 1 VSE ZA ZGODOVINO 114 ZGODOVINA ZA VSE POKLIC/KRESIJA ljubljanska' postoj nska' novomeška' SKUPAJ trgovski pomočnik 1 pivovar ìrhar drvar orglar učitelj pisar 2 lovec 1 strojar 2 kramar 2 pcpelar 1 pisarniški vajenec 1 pomoč pri katastru 1 sedlarski pomočnik 1 pilarski pomočnik 1 pekovski pomočnik 1 mlinarski pomočnik 1 brez poklica 13 13 Cyrurgie subject 1 'LZSI 27.28.54. i 1X28. it 6.65.1 1829 4 IZ it 18. 68.1 1828 1 LZ.lt 18.23.28. 69. 74.90.11828. .it 54.11829. it. 48.11830 Zaključek V letih 1825 - 1830 je bilo v časopisu Laibacher Zeitung omenjenih 5280 vojaških beguncev (po- datek zajema tudi tiste, ki se pojavljajo večkrat). Če bi za osnovo vzeli ugotovitve glede dezerter- jev žužemberškega okraja, bi bilo identificiranih približno 1850 posameznikov, od teh naj bi jih v letih 1825-30 dezertiralo okoli 960. Toda tudi ta podatek lahko imamo samo za približen, nikakor pa ne točen, saj so se dezerterji iz teh let lahko pojavili tudi šele v kasnejših seznamih. Podatki o dezerterjih, ki se nanašajo le na deže- lo Kranjsko, pa so vendarle nadvse zanimivi. Če namreč veljajo podatki v knjigi Zgodovina slo- venskega naroda, ki navaja, da so v 18. stoletju iz slovenskih dežel vsako leto rekrutirali okoli 6000 posameznikov, lahko ugotavljamo, da je bila stop- nja dezerterstva na Kranjskem velika.35 Razdelitev dezerterjev po posameznih letih in kresijah pa prikazuje naslednja tabela. V njej so zajeti podatki za vse dezerterje, ki jih navajajo seznami v letih 1825 - 1830, všteti so torej tudi tisti, ki so omenjeni večkrat: kresij a/leto 1825 1826 1827 1828 1829 1830 ljubljanska 73 334 171 1042 47 178 novomesb 160 296 552 1175 713 215 postojnska 99 8 8 141 58 10 Zakaj je bilo dezerterstvo najbolj zastopano v novomeški kresiji ni jasno. Prav tako bi bilo go- vorjenje o vzrokih dezerterstva le slepo ugibanje. Dokaj verjetno je k temu pojavu prispevala dolži- na vojaškega služenja. Dejstvo je, da je dezerters- tvo obstojalo in je bilo množično. S tem pa se te- ma še ne sme končati. Raziskati je potrebno še socialne, politične in druge vzroke za ta pojav. S tem bo podoba dezerterstva mnogo jasnejša. •5 ZSN, str. 28. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 115 "SPRAVI TO V BISAGO IN GLEJ, DA IZGINEVA"1 Igor Grdina, Peter Štih: Spomini Helene Kot- tanner; Zbirka Korenine, Nova revija, Ljubljana 1999; 124 strani. Naslov tega poročila o knjigi sem si sposodil pri gotovo najpopularnejši ubesedovalki celj- skega mita - Ani Wambrechtsamer. Ta stavek je namreč položila v usta dvorjanki Heleni Kottan- ner, izrekla pa naj bi ga nekemu celjskemu vite- zu, ki jo je v okrilju teme čakal tiste februarske noči leta 1440, ko je iz dobro varovanega Više- grada pofulila svetoštefansko krono, s katero so na binkošti istega leta kronali negodnega Ladi- slava Posmrtnika. No ja, ni bilo čisto tako, bistvo je pa poštaričina hči vseeno zadela. Helena Kottanner je izhajala iz nižjega plems- tva. Bila je dvakrat poročena in sicer prvič v So- pranu z mestnim velikašem, po njegovi smrti in dveletnem vdovstvu pa se je nato poročila s pre- cej mlajšim Johannom Kottannerjem, komorni- kom dunajskega stolnega prosta. V tem obdob- ju je tudi dobila službo na dvoru Posmrtnikove- ga očeta Albrehta V. - skrbela je namreč za nje- govo hčer Elizabeto. Njene spominske zapiske so prvič natisnili le- ta 1846. Leta 1971 pa so spomini doživeli moder- no znanstveno izdajo v uredništvu Karla Molla- va. Pri "njenem" pisanju oziroma narekovanju (spomine je namreč pisal šolan pisar) gre za iz- jemno redke "ženske zapise o moškem sred- njem veku", saj se je, razen v renesančni Italiji, o ženskah tega obdobja zelo malo vedelo (in pisa- lo). Tudi Kottanneričine zapiske so sprva oce- njevali le z dogodkovno-pričevalne plati, v no- vejšem času pa so se posvetili tudi sociološkim momentom njenih spominov. V svojih zapisih, ki so zelo naklonjeni celjski hiši, se je Kottannerica posvetila obdobju 1439/ 40, se pravi času od smrti Albrehta V. in rojstva Ladislava Posmrtnika 22. februarja 1440, do nje- govega kronanja za madžarskega kralja 15. maja 1440 ter pobega iz Székesfehérvára (Stolni Beli grad) preko Györa (Raaba) do Soprona. Osred- nji del sicer skromnih zapiskov prav gotovo pred- stavlja s pravo babjo zvijačnostjo in precejšnjo mero korajže izvedena kraja svetoštefanske kro- ne - relikvije, brez katere bi bil Ladislav na veke vekov samo navaden mulček. Da je bila Kottan- nerica vse prej kot poslušna ženička in zapečka- rica, priča nenazadnje tudi dejstvo, da je našla be- sede za svojega moža Johanna in hčer Katarino, ki sta tudi bila člana kraljevega spremstva, šele tik pred koncem svojih zapiskov.2 Kottannerica je s svojimi spomini razen ženskega pogleda na zgo- dovino osebnosti, pridala k slovenski medievisti- ki nenadomestljiv vir za preučevanje "evropske- ga" obdobja Celjskih grofov, sama pa si je že zdav- naj priborila tudi mesto med parnasovskimi ob- delavami celjske tematike.3 Slovensko izdajo spominov je založba oboga- tila z dvema študijama, ki sta ju prispevala Peter Štih in Igor Grdina. Študija Petra Štiha: Ulrik II. Celjski in Ladislav Posmrtni ali Celjski grofje v ringu visoke politike (str. 11-51) seznanja brals- tvo z zgodovinskim obdobjem vzpona in pro- pada celjske hiše. Nazorno popisuje spretno tkanje niti v najvišje sloje poznosrednjeveške družbe, kamor so se praktično čez noč zavihteli žlahtniči z Žovneka (ženitne zveze s Piasti, Ko- tromaniči, Luksemburžani), njihovo zbiranje ča- sti in predvsem vpliva ter bogastva. Težišče štu- dije je seveda na boju za Posmrtnikovo varuštvo, kjer so Celjski segli najviše, obenem pa tudi naj- globlje padli. Smrt Albrehta V. (1439), moža Ulrikove sestrič- ne Elizabete, še zlasti pa rojstvo moškega po- tomca po njegovi smrti, je za Celjske pomenilo dar z neba. Do dosega "polnoletnosti", ki je bila v srednjem veku zelo dogovorna stvar (12,16 let ali po potrebi) je bilo namreč precej časa, ki bi ga lahko spreten regent čudovito izkoristil za doseganje svojih ciljev. Tega se je zavedalo vse preveč ljudi, zato je okrog kraljevske zibelke ma- lega Posmrtnika vladala precejšnja gneča - za skrbništvo so se poleg Celjana potegovali še Habsburžana Friderik V. (III.) in Albreht VI., sta- novi pa so v deželo poklicali poljskega kralja 1 Ana Wambrechtsamer, Danes grofje Celjski in nikdar več, Maribor, 1977, str. 407. 2 Na straneh 82 in 83. •' Takole je o njeni vlogi med begom novopečenoga ma- džarskega kralja proti Sopronu pisala Ana Wambrecht- samer: "... Kotanerica gaje držala v naročju. Ta ženska je od vraga, ne boji se nikogar in na konju sedi trdno in varno kakor na pručki v čumnati. Ta se treh Poljakov ne ustraši. " - Ana Wambrechtsamer, Danes grofje Celj- ski in nikdar več, str. 411. VSE ZA ZGODOVINO 116 ZGODOVINA ZA VSE Vladislava II. Jagielonskega, ki naj bi se za dobro mero še poročil z mlado vdovo. Elizabeta je v tem presežku dušebrižnikov po- gosto iskala opore v lokavem in brezkompromi- snem bratrancu Ulriku, čigar preblisk sta bila ver- jetno tako taktična privolitev v poroko z Jagielon- cem kot tudi spektakularna kraja svetoštefanske krone, pospešeno kronanje trimesečnega kra- ljevskega pleničkarja in seveda tudi "žrtev", ki jo je Ulrik gotovo "nerad" prevzel nase - varuštvo in zastopstvo malega kralja. Pri slednjem seveda ni šlo brez srditega spopada z ostalimi pretendenti na to čast. Malega sta tako po spopadih najprej dobila v varstvo njegova habsburška sorodnika - najprej Albreht VI., nato pa za precej časa še Fri- derik V. (III.), dokler ni skrbništvo 1452. prešlo na Ulrika II. Celjskega. Medtem je smrt 1444. pobrala najresnejšega zunanjega pretendenta na ogrsko krono Jagielonca Vladislava II. in že leto kasneje so ogrski žlahtniki Posmrtnika končno priznali za kralja. Že 1443. sta se zbogala tudi Habsburžan Friderik V. (III.) in Ulrik II. - Celjskim je bil priz- nan nekakšen vedejevski status knezov brez de- janske kneževine, ob izumrtju Habsburžanov pa se jim je nasmihal nesluten vzpon - žalosten ko- nec te zgodbe je seveda občeznan. Dejstvo, da sta se pomirila oba najmočnejša zunanja pretendenta seveda ni pomenilo, da so se s tem zadovoljili tudi ogrski žlahtniki. Frideri- kovo, še bolj pa Ulrikovo skrbništvo je seveda dodobra žalilo njihovo čast, zlasti pa čast njiho- vega voditelja "gubernatorja" Ivana Hunyadija, ki je vedel, da bi si Celjan rad preko Ladislava utrl pot na Ogrsko, potem ko mu je Habsburžan prirezal peruti v avstrijskih deželah. Odkrite so- vražnosti so se vsa leta (od 1446. dalje) prepleta- le z obdobji izsiljenih in s figo v žepu podpisa- nih premirij. Križarska vojna 1456 je v začetku izgledala kot nov poseg Fortune v Ulrikovo ko- rist - starega Hunyadija je poleti pred Beogra- dom pobrala kuga, v nasprotju s pričakovanji njegovega sina Ladislava pa je Posmrtnik na iz- praznjen položaj Ivana Hunyadija na Madžar- skem imenoval Ulrika II. Celjskega. Trdnjava Beograd, ki naj bi kot zrel sadež pristala v Ulri- kovih rokah, se je 8. novembra 1456 v hunyadi- jevski režiji spremenila v smrtno past. Ladislav Hunyadi ni upal iti do konca - Ladislava Posmrt- nika je po obljubljeni amnestiji izpustil, kar je čez slabega pol leta plačal z glavo. Posmrtnik je svoje- ga strica Ulrika II. Celjskega preživel komaj za več kot leto dni, leta 1457 je namreč umrl med pripra- vami na poroko, star komaj sedemnajst let. In tako so na koncu vsi mrtvi. Kakorkoli že, upanje ostaja - Igor Grdina v svoji zaključni študiji Kako se je ohranjal spo- min na nesmrtne podvige pokneženih grofov Celjskih (str. 85-121) namreč pove, kje junaki ži- ve naprej tudi potem, ko jih zagrne večni mrak - v delih literatov in zgodovinarjev kakopak. Bolj splošnemu uvodu o ukvarjanju z velikani zgo- dovine sledi zelo izčrpen pregled del, ki so jih navdahnili mogočni Celjski. Posezimo torej po njih, potem ko smo (večkrat!) prebrali knjižico, ki sem jo pravkar predstavil. Aleksander Žižek DOMNEVNO JUDOVSKI RITUALNI UMOR R. Po-chia Hsia: Trient 1475. Geschichte eines Ritualmordprozesses. S. Fischer Verlag GmbH, Frankfurt am Main, 1997, 223 str. Podlaga te knjige je edinstveni zgodovinski dokument, rokopisni protokol sodnega proce- sa o domnevnem ritualnem umoru, ki naj bi ga zagrešila judovska skupnost v Tridentu na Juž- nem Tirolskem 1. 1475. V srednjem veku je bila močno razširjena predstava, da Judje iz ritualnih vzrokov ubijajo krščanske otroke. Vedno znova je prihajalo do takih krvavih obrekovanj in po- gosto so se taki sodni procesi končali z obsod- bo in usmrtitvijo obdolženih Judov. Trident je bil v tem času manjše mesto in je bilo hkrati s škofijo državno-neposredna kneževina, ki ji je državno in cerkveno načeloval knezoškof, tako da je bilo tudi sodstvo v njegovih rokah. V mesto je bila iz Adiže napeljana voda, ki je tekla po ulicah in skozi kleti hiš po posebnih kamnitih rakah. Ta način dovajanja vode v mesto je imel v procesu poseben pomen. Mesto je bilo narod- nostno mešano. Največ meščanov je bilo italijan- sko govorečih, drugi so govorili nemško. V mestu so bile le tri judovske družine, ki pa so bile soraz- merno velike, ker so po potrebi sprejemale v svoj krog tudi bližnje in daljnje sorodnike. Judje so go- vorili nemško, le dva ali trije so se sporazumevali tudi po italijansko. Ta jezikovna pestrost je bila v procesu zelo pomembna, saj so morali prevajati kar navzkriž. Glavar (podestà), ki je vodil proces, je znal le italijansko in skoraj nič nemško in so VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 117 morali njegova izvajanja zaradi obtožencev in prič prevajati v nemščino, odgovore pa nazaj v italijanščino. Njegov pomočnik, vojaški povelj- nik - stotnik - je govoril nemško in skoraj nič itali- jansko in zopet je sledil ustrezen prevod. Celo he- brejščina je v protokolu zapisana dvakrat, ker so namreč Judje pod prisego morali svoje izjave dati v svojem jeziku. Notar - zapisnikar - je vse to sproti v sebi prevajal in zapisoval v latinščini. Proces je torej moral biti prava jezikovna polifonija, kolikor je niso prevpili kriki mučenih obdolžencev. Latinsko verzijo protokola so kmalu, kvečje- mu leto dni po procesu, ob kampanji za kanoni- zacijo "žrtve" - malega Simona, o katerem bo te- kla beseda, prevedli v nemščino. Ta nemški ma- nuskript je podlaga obravnavanemu delu. Ma- nuskript je nato romal v Württemberg, od tam na Dunaj, kjer je bil od 1615 do 1930 v knjižnici karmeličanskega samostana. Med svetovno gos- podarsko krizo, ko so številni dunajski samosta- ni zaradi denarne stiske morali prodajati svoje stare rokopise, je tudi ta protokol šel na avkcijo. Kupil ga je neki zasebnik iz ZDA za svojo zbirko, 1.1988 pa sta ga znana mecena judovske kulture v ZDA Erica in Ludwig Jesselson podarila Muzej- ski zbirki univerze Yeshiva in je tako lahko po- stal predmet zgodovinske obdelave. Obtožba Judov iz Tridenta za umor - obdolži- tev, da so ti iz verske mržnje in pogosto tudi za ritualne namene morili kristjane - ni bilo ne pr- vo ne zadnje obrekovanje Judov v evropski zgo- dovini. Tridentinska tragedija iz 1. 1475 kaže dva osrednja motiva v poznosrednjeveškem antise- mitizmu. Prvi motiv je povezava med konstruk- cijo krščanskih identitet na eni strani in Judom sovražnih predstav na drugi strani, drugi motiv pa je konvergenca protijudovskih tendenc in ravnanj posvetnih in cerkvenih avtoritet in Ju- dom sovražnih prikazov, ki so jih ustvarjale elite in ljudstvo. Zlasti hostije, ki naj bi jih neverniki - med njimi na prvem mestu Judje - vedno znova skrunili, so povezali z Jezuščkom v izmenljive simbole. Diskurz o zlorabi hostij, Jezusova žrtev, ritualni umor in krščanska kri, zlasti v velikonoč- nem času, so se morfološko vidno približali. Sli- ke o umoru otroka, sence črne magije in strašna prikazovanja kanibaličnih ritualov, so se zlila v polemični arzenal uradnih cerkvenih spisov, ki jih je bilo mogoče zastaviti proti Judom. Po sv. Bernardu iz Siene so neverniki vsako leto ob is- tem času ugrabili otročiča in ga tako dolgo me- tali iz rok v roke, da je umrl. V sosednji severni Italiji so redovniki, zlasti minoriti, rohneli proti judovskemu oderuštvu. Tridentinske judovske družine so bile po pre- moženju in "hišnem standardu" gotovo nadpov- prečne. Prva in tretja družina sta se ukvarjali z de- narništvom in zastavljanjem, pri čemer je bila pr- va v prednosti, ker se je s tem ukvarjala že dlje časa, tretja pa je bila na slabšem, ker se je priselila šele pred nekaj leti. Glava druge družine je bil us- pešen očesni zdravnik. Trident je bil v drugi po- lovici 15. stoletja majhno obrtniško- trgovsko, pa tudi še kmečko mesto, v katerem je bilo dosti za- stopnikov nižjih družbenih plasti (hlapcev, dekel, dninarjev, obrtnih vajencev in pomočnikov) in so zato judovske družine še toliko bolj odstopale navzgor. Na splošno so bili odnosi med Judi in domačini, vsaj na površju, dobri, obstajali pa so spori med dvemi ali tremi domačini iz te nižje plasti, v katere so se Judje zapletli proti svoji volji, in so imeli pozneje v procesu velik vpliv. Naposled začnimo s tragičnimi dogodki. Na veliki petek 24. marca 1475, po cerkvenih obre- dih, se je dninar Andreas Unferdorben obrnil na škofa in mu povedal, da je izginil njegov dvein- polletni sinček Simon. Iskati so ga začeli brez us- peha že prejšnji večer. Škofje ukazal glavarju, da naj njegovo osebje preišče judovske hiše. Že s tem je bil dan namig, v katero smer se bodo raz- vijali dogodki. Hiše so preiskali, vendar niso našli ničesar. Kuhar prve judovske družine pa je v soboto, v času pred večerjo odkril v kleti, v bazenu, v kate- rega je od zunaj po kamnitih žlebovih pritekala in odtekala voda, nek plavajoči predmet, ki se je izkazal kot truplo malega otročička. To je v ju- dovskih družinah (hiši dveh družin sta bili so- sednji, tretja pa je bila le malo oddaljena), pov- zročilo strašno razburjenje, ker so se zavedali, kaj bo iz tega sledilo, ker jim je pač nekdo hotel naprtiti ritualni umor. Judovski očesni zdravnik, ki pa je vendarle bil zdravnik, je truplo pregle- dal in menil, da je deček utonil, rane na truplu pa so nastale zaradi udarjanja in drgnjenja ob kamnite žlebove, ki so bili napeljani med hišami in po kleteh. Poseben pomen je imela pozneje neznatna ranica na dečkovem penisu, za katero je omenjeni zdravnik menil, da je lahko nastala zaradi vboda kakega trna, pozneje pa so to razla- gali kot poskus obrezovanja krščanskega dečka. Po posvetu judovske skupnosti, so o najdbi ob- vestili glavarja. To dejstvo so pozneje v procesu VSE ZA ZGODOVINO 118 ZGODOVINA ZA VSE povsem zanemarili. Truplo sta nato pregledala dva tridentinska, Judom nenaklonjena zdravni- ka, ki sta bila mnenja, da deček ni utonil, ampak je umrl v četrtek ali petek in bil dva dni v vodi. Tudi dejstvo, da so hišo preiskali brez uspeha že v pe- tek, ni nič pomagalo. Vse judovske moške (19) so aretirali, tudi dva, ki sta bila le na obisku na svoji poti skozi Trident, pozneje še štiri ženske. Škofje odredil, da so truplo prenesli v cerkev sv. Petra in ga tam dali na pare. Trupla, baje na zahtevo meš- čanov, škof ni dovolil pokopati, tudi ko je že po- vsem razpadalo in strašno smrdelo, kar pa so za- nikali in trdili, da je truplo povsem ohranjeno in da razširja prave vonjave. Judovske osumljence so po aretaciji vpričo trupla zasliševali in to naj bi začelo krvaveti. Po starem prepričanju naj bi tru- plo v navzočnosti morilca začelo krvaveti. Tako naj bi bil dobljen dokaz. Trident se je spremenil v pravi čarovniški ko- tel, sovraštvo do Judov je izbruhnilo na dan z vso silo. Zasliševali niso le osumljencev, temveč so sprejemali izjave vsakogar, ki je vedel kaj po- vedati. Neka ženska je pričala, da se je v petek ob treh popoldne Qezusova smrt!) pogovarjala z znanko pred obravnavano judovsko hišo in je iz nje slišala otroško jokanje in ihtenje, ki ga je po glasu spoznala, da je Simonovo. Neka ženska je povedala, da ji je pred leti izginil sin Joachim, ki so ga iskali povsod, tudi v glavni judovski hiši, vendar zaman. Naposled ga je sama našla v dr- varnici te hiše, skritega pod lesenim zabojem. Deček je bil sicer povsem nepoškodovan, ven- dar je čez dva meseca umrl. Za judovsko stvar je bil poguben nek konvertit, ki je pred leti presto- pil v katoliško vero. Novica o ritualnem umoru se je bliskovito širi- la po bližnji in daljnji okolici v severne nemške in južne italijanske dežele. Glavar je v prepriča- nju, da gre za ritualni umor in iz predsodkov do Judov, odredil v sodnem procesu mučenje - tor- turo. Najprej so to izvajali pri služabnikih, nato pri srednje pomembnih družinskih članih in na- zadnje pri gospodarjih. Tortura je v zapisniku opisana z vsemi podrobnostmi, česar seveda ne moremo navajati. Judje so se junaško branili, vendar je bilo vse zaman. Krajevni škof Hendersbach, v mlajših letih taj- nik Habsburžana Friderika III. in vrstnik poznej- šega papeža Pija II. Eneja Silvija Piccolominija, ki je pri nas znan predvsem kot hud nasprotnik Celjskih grofov òz. knezov, je bil Judom pripisa- nega ritualnega umora seveda vesel, enako kot drugi škofje v podobnih primerih. Škofija je dobi- la novega mučenca, kar je bilo v tistih časih zaže- leno, lahko pa bi (in je) postalo denarno dono- sno. Na priprošnjo malega Simona naj bi se takoj začeli vrstiti čudeži, v nekaj tednih kar 129. Škofje kmalu prevzel sodni proces v svoje roke, ker je bil tudi posvetni knez. Seveda je o tem dogodku obve- stil vse pomembne osebnosti in tako tudi papeža. Vodstvo Cerkve (papež Inocenc) pa je proce- se zaradi ritualnih umorov prepovedalo že leta 1247. Podobno je deloval tudi tedanji papež Sikst IV. (1471-1484) in je kot svojega odposlanca poslal v Trident svojega zaupnika, ventimiglij- skega škofa Baptista dei Giudici, da bi raziskal tridentinski primer. Ta je brž ugotovil, da pri smrti dečka Simona ni šlo za ritualni umor, pač pa za navadni umor, ki ga je morebiti storil celo oče. Krajevni škof ga je seveda peljal v cerkev, kjer je še vedno ležalo nepokopano truplo in je razširjalo tak smrad, da je moral cerkev takoj za- pustiti, da ne bi bruhal. Ker pa odposlančeve ne- naklonjenosti do škofove verzije dogodka ni bi- lo mogoče uspešno prikrivati, mu je škof naga- jal, kolikor je le mogel, kar ni bilo težko, ker je bil škof tudi posvetni knez in je proces spadal v nje- govo posvetno pristojnost, v katero pa odposla- nec, kot papežev zastopnik, ni smel posegati, ostati je moral le na cerkvenem področju. Od- poslanec je zaslišal nekaj prič in dognal, da so te domnevne čudeže opisovale na lažniv, goljufiv in zavajajoč način. Škof pa mu je preprečil stik z zaprtimi Judi. Odnos med krajevnim škofom in odposlancem se je tako zaostril, da je ta Trident kmalu zapustil, saj so mu grozili celo s smrtjo. Nadaljeval pa je s svojim delom v Roveretu, me- stecu, ki je približno 25 km oddaljeno od Tri- denta, vendar že na beneškem ozemlju. Tu je apostolski odposlanec užival zaščito beneškega doza. Zaslišal je še nekatere ljudi, naposled pa poročal v Rim o svojih dognanjih. Isto je storil seveda tudi tridentinski škof in Habsburžan Sigi- smund iz Innsbrucka, ki si je lastil nekakšno po- kroviteljstvo nad tridentinsko kneževino. Ta je bil prvotno proti tridentinskemu procesu, poz- neje pa je spremenil svoje stališče. Toda papež je ostal na odposlaničevi strani in je celo naložil beneškemu dožu, da mora zaščititi Jude na svo- jem ozemlju. Judovske občine na Beneškem so začele z intenzivno agitacijo za rešitev tridentin- skih Judov, redovniki minoriti pa so še povečali svojo gonjo proti Judom. To je povzročilo v se- verni Italiji precejšen nemir. Medtem so v Tri- dentu usmrtili vse judovske moške, ženske pa pri- silno krstili. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 119 Naposled je papež imenoval kardinalsko kon- gregacijo (komisijo), v kateri je bilo šest kardina- lov. Ta je naposled sprejela neko kompromisno stališče, da je bil proces pravno pravilen, da pa mora krajevni škof preprečiti vsak svetniški kult Simona. To se seveda ni zgodilo. Simonov kult se je intenzivno širil po laških in nemških deže- lah, pri že omenjeni Petrovi cerkvi v Tridentu so v njegovo čast prizidali stransko kapelo. O njem so pisali pisatelji, teologi so sestavljali hagiogra- fije, opevali so ga pesniki, celo nek Italijan iz Is- tre, upodabljali so ga likovni umetniki, mesta so mu postavljala spomenike. L. 1588 ga je papež Sikst V. (1585-1590), v jeku protireformacije, pro- glasil za blaženega. O tridentinskem ritualnem umoru in Simono- vih čudežih je nastala obilna literatura, ki pa je bila razdeljena strogo pro et contra. Vendar je naposled le prevladalo kritično stališče, da je bi- lo razen konkretne smrti malega Simona, vse drugo izmišljeno. Po drugem vatikanskem kon- cilu je bil Simonov kult s papeškim dekretom 1. 1965 odpravljen. Posmrtne ostanke so odstranili iz cerkve in jih prenesli na pokopališče. Temu se je seveda morala podrediti krajevna škofija. Obravnavana knjiga je izredno zanimiva, ker nam prav študijsko kaže antisemitizem v sred- njem veku, v bistvu pa ne le nasprotovanje do ljudi druge vere, temveč do manjšincev sploh. Pomor tridentinskih Judov je seveda v majhnem obsegu podoben zdajšnjemu etničnemu čišče- nju na Kosovu, le da ni prav verjetno, da bi kaka žrtev tamkajšnjih strahot dosegla (vsaj začasno kakor Simon) čast oltarja. Jože Maček PRAVICA PRVE NOCI Alain Boureau: Das Recht der ersten Nacht. Zur Geschichte einer Fiktion. Aus dem Fran- zösischen von Rainer von Savigny. Artemis und Winkler Verlag Düsseldorf und Zürich, 1996, 381 str. Knjiga obravnava zelo zanimivo in ne malo žgečkljivo tematiko domnevne "pravice prve noči" (ius primae noctis), ki naj bi jo imeli zem- ljiški gospodje v srednjem veku do svojih pod- ložnic po poroki. Kot izhaja že iz naslova, pisec te knjige označuje omenjeno pravico kot fikcijo. Se- veda trditev ni izrečena apodiktično, temveč kot rezultat zelo skrbnega in kritičnega raziskovalne- ga dela. Takoj pa je treba poudariti, da se raziska- ve nanašajo na Francijo, čeprav stanje tudi dru- god najbrž ni bilo bistveno drugačno. Pri problematiki ius primae noctis je glavna te- žava v tem, da za obdobje, ko naj bi bil ta pojav najbolj razširjen - visoki srednji vek - skorajda ni nobenih virov, s katerimi bi bilo mogoče ome- njeno pravico enoznačno tolmačiti kot spolno dejanje, temveč prej kot neko dajatev zemljiške- mu gospodu ob sklenitvi zakonske zveze njego- ve podložnice. Zanimivo je tudi, da so ta pojav zgodovinarji in pravniki obravnavali nekako v valovih. Sorazmerno zelo intenzivno v letih pred francosko revolucijo (1789) in v letih 1854- 1882. Vedno pa sta obstajali dve struji. Prva je za- govarjala obstoj tega pojava, druga ga je zanika- la. Pomembnejši zgodovinarji novega veka so ga večinoma zanikali, drugi, predvsem krajevni in publicistično usmerjeni zgodovinarji so pritr- jevali njegovemu obstoju. Največ se je o "pravici prve noči" pisalo ali vsaj aludiralo nanjo v romanih in drugih književnih vrstah, zlasti v takih besedilih, ki so skušala, koli- kor je le bilo mogoče očrniti fevdalni družbeni red in so omenjeni pojav vključila v arzenal orožja proti zemljiškim gospostvom in osebnim odvisnostim pred propadom fevdalnega druž- benega reda. Vsem je znan predrevolucionarni pomen Beaumarchaisove Figarove svatbe. Očit- no je bil spomin na to "pravico" tedaj, kot tudi še danes, vedno na voljo, hkrati pa zelo izmuzljiv, da ga ni bilo mogoče trdneje zajeti in opredeliti. Tam, kjer bi ta spomin ali navedbo najbolj priča- kovali, npr. v satirični verzifikaciji ali pri tako znamenitih nasprotnikih fevdalnega reda, kot je bil Rabelais, ju sploh ni. Z opisom domnevne "pravice" zemljiškega gos- poda, da prvo noč po poroki preživi z nevesto, naj bi se prestavili daleč nazaj v barbarski srednji vek, ko je bila dana gospodu možnost, da dejavno poseže v prvinsko področje samoodločbe pod- ložnic - v odločanje o lastnem telesu in izbiri za- konskega druga. To "dejstvo" je nepreverjeno prešlo kot zanimiv delček v splošno vednost oz. znanje in so ga številni učitelji in časnikarji do našega časa povzemali in širili naprej. Zlasti pri svobodni izbiri zakonskega druga pa projiciramo novejše pravice v preteklost, ki pa jih domala ni poznala. Saj so še do začetka tega stoletja starši izbirali svojim otrokom (tako hčeram kot sino- vom) take zakonske partnerje, ki so ustrezali nji- VSE ZA ZGODOVINO 120 ZGODOVINA ZA VSE hovemu stanu in premoženju. Svobodno izbiro so imeli le proletarci, kolikor so jim gosposke sploh dovolile sklenitev zakonske zveze. Zanesljivega izhodišča in oporišča za raziska- vo "pravice prve noči" ni in se je zato pisec lotil raziskav tako, da se je najprej potopil v jezikov- no preteklost in je po starih leksikonih in slovar- jih skušal ugotoviti, kdaj se je pojem iusprimae noctis pojavil in v njih ohranil, nato pa je prever- jal ustrezne listine, ki so jih raziskovalci pred njim že obdelali, njihove izsledke kritično ovrednotil ter večinoma preinterpretiral. Prvič se pojavi pojem, ki bi nekako ustrezal "pravici prve noči", v 16. stoletju v francoskem slovarju Petit Robert, in sicer kot cuissage (16. stol., od cuisse - bedro, stegnó)fevd. s poznejšim francoskim izrazom droit de cuissage. Dostavek fevd. po definiciji v istem slovarju nakazuje srednji vek, čeprav je izraz nastal šele v 16. stolet- ju. Nato avtor razlaga, da po drugih slovarjih po- meni cuissage le namig na običaj, da nekdo (zemljiški gospod?) položi nogo na poročno po- steljo. Droit de cuissage je torej novejši izraz. Prvič je naveden v Diderotovi enciklopediji 1.1755 in v nekem Voltairovem eseju 1. 1756. Zdi se, da je droit de cuissage obstajal le v jeziku. V pretirano sramežljivem 19. stoletju so omenjeni pojem za- strli z latinizirano obliko ius primae noctis. Za te- mi jezikovnimi okopi pa se skriva temeljna nego- tovost o realnosti te pravice, o njej se namreč ne ve nič gotovega. Pomembni zgodovinarji srednjega veka so se tega vprašanja izogibali. Celo znameniti Marc Bloch je v svoji Zgodovini srednjega veka (1939- 1940) tvegal le namig na to pravico in je pisal o fevdalni prisili, ki je bremenila sklepanje zakon- ske zveze podložnikov. V sedanjem francoskem zgodovinopisju pa se zarisuje mnenje, da ta "pravica" v resnici ni obstajala in da njeno nava- janje izhaja iz zamenjave z dajatvami, do katerih je bil upravičen zemljiški gospod v primerih, ko so se njegovi podložniki poročali in odhajali v druga zemljiška gospostva. Avtorjev namen je bil ugotoviti, kakšne di- menzije je imel obravnavani monstrum v zgo- dovini fevdalizma v vsakdanjem življenju. Širši pomen pa naj bi njegova raziskava imela tudi za- to, ker je v preteklosti ius primae noctis rabil kot dokaz kako sramoten je bil fevdalni družbeni red. Ugotovilo naj bi se, koliko je na tem resnice. Naposled nam postavlja trdovratno preživetje te "pravice" v jeziku nadaljnje vprašanje kaj sestav- lja v mentaliteti in zgodovinopisju predstavo o srednjem veku? Ius primae noctis spada med ti- ste entitete, ki podobno kot tomizem, hierarhija, fevdi, predstavljajo v sebi sklenjeno srednjeveš- ko preteklost in jo predpostavljajo kot samo po sebi razumljivo. Nedvomno je seksualna vsebi- na "pravice prve noči" veliko prispevala k njene- mu preživetju in nadaljnjemu življenju v spomi- nu. Običaj je fascinanten v svoji popolni drugač- nosti, ker daje obliko fantomu institucionalnega juridičnega soglasja. Formalni značaj te "pravi- ce" nas očara ravno z radikalnim preobratom naših vrednot. V besedni obliki se povezuje slo- vesna resnost prava s spotakljivo lahkotnostjo seksualne folklore. Toda preživetje "pravice pr- ve noči" v spominu je mogoče razložiti s tem, da je postala prispodoba srednjeveškega oz. bar- barskega. S tem pojmom je povezana ideja o barbarstvu. Ker seveda ni na voljo dovolj prostora, da bi sledili avtorjevim podrobnim izvajanjem in do- kazom, smemo torej povzeti. Ius primae noctis v srednjeveški Franciji ni obstajal. Niti eden od ar- gumentov, niti eno samo dejstvo, ki je bilo naka- zano, izraženo kot dokaz, ali je bilo uporabljeno kot orožje na tem bojnem polju, ni zdržalo preizkusa. Kadar koli je v posameznih primerih pri preverjanju bil osvetljen tudi kontekst (koli- kor ni sploh šlo za ponaredbo ali napačno razu- mevanje), je avtor naletel na čiste od diskurza odvisne učinke: podtikanje iz taktičnih razlo- gov, pripisovanje krivde kot del neke strategije, gobezdavost zaradi ustrahovanja in podobno. Toda teh enostranskih izjav niso nikoli jemali za- res, ostale so brez najmanjših pravnih ali resnič- nih učinkov. Kjer so pripisovali krivdo in uve- ljavljali zahteve, diskurz nikoli ni bil v zvezi z realnostjo. Avtor pripisuje Cerkvi izreden vpliv pri one- mogočanju "pravice prve noči". Zakonski stan je bil v srednjeveški Evropi najsvetejše mesto in- dividualne svobode. Cerkev je kot osrednja nor- mativna instanca že zelo zgodaj odpravila vse omejitve glede sklepanja zakonske zveze med podložniki in je dosegla, da je soglasje med za- konskima partnerjema dobilo zakramentalni značaj, kar je bilo v 12. stoletju posvečeno z uvedbo zakona kot zakramenta. Pravice, ki bi te- mu načelu nasprotovala, ni bilo mogoče formu- lirati. Če pa pravica ni izražena z besedami, ne obstaja. Le tako imenovanim kronskim juristom je z zagrizenim delom od 16. stoletja naprej us- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 121 pelo prepričati ljudi, da obstaja pod pravom še neko psevdopravo, običajno pravo, ki daje pro- stor najhujšim izrodkom, če ni podvrženo nika- kršnemu državnemu nadzoru. V resnici je bil coutume avtentično pravo, ki je bilo podvrženo institucionalnemu nadzoru. Celo seigneurialne "pravice", ki pravzaprav niso imele juridičnega statusa, so priznali šele po preverjanju. Pred nami je torej zelo dragoceno delo, ki smo ga mogli prikazati seveda le v obrisih. Menim pa da povezovanje preteklosti s sedanjostjo za vsa- ko ceno ni smiselno. Avtor povezuje iusprimae noctis, čeprav zelo na rahlo, s sedanjim spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu, predvsem v Franciji in ZDA, kar menim, da ni utemeljeno. Jože Maček KAKO JE PRIŠLO DO "LOČITVE DUHOV" NA HRVAŠKEM Mario Strecha, Katoličko hrvatstvo. Počeci po- litičkog katolicizma u banskoj Hrvatskoj (1897. - 1904.); Barbat; Zagreb, 1997, 259 strani. Za razliko od slovenskih zgodovinarjev, ki so razvoj političnega katolicizma v obdobju habs- burške monarhije obdelali že v relativno veli- kem številu del, hrvaška historiografija temu vprašanju ni posvečala tolikšne pozornosti. V zadnjih letih pa je opaziti naraščanje zanimanja hrvaških zgodovinarjev za omenjeno problema- tiko. Pri tem predstavlja knjiga Maria Streche ned- vomno eno temeljnih del na tem področju. Strecha uvaja v razpravo o političnem katoliciz- mu na Hrvaškem nov izraz - "katoliško hrvaštvo". Z njim označuje ideologijo, ki je propagirala katoli- cizem kot mobilizacijsko silo hrvaške nacionalne integracije. V knjigi je podrobno obdelano obdob- je na prelomu stoletja, ko se je ideologija katoliške- ga hrvaštva začela uveljavljati, zlasti z delovanjem sarajevskega nadškofa Josipa Stadlerja, urednika časopisa Katolički list Stjepana Korenića in krške- ga škofa Antona Mahniča. Avtor začenja knjigo z obširnim poglavjem, v katerem analizira značilnosti političnega katoli- cizma v Zahodni in Srednji Evropi. Pri tem se opi- ra na zelo širok izbor literature, kar bralcu omo- goči, da lahko genezo katoliškega hrvaštva pri- merja z razvojem drugod. Ravno ustrezna umesti- tev hrvaškega političnega katolicizma v avstro- ogrski in širši evropski prostor je ena glavnih od- lik Strechovega dela. Geslo znamenitega djakov- skega škofa Strossmayerja "Vse za vero in domo- vino" je naslov drugega poglavja, v katerem avtor prikaže različne idejne tokove znotraj hrvaškega političnega katolicizma v drugi polovici 19. sto- letja. Pri tem podrobno opredeli razlike v odnosu do hrvaškega nacionalnega vprašanja med libe- ralnim katolicizmom Strossmayerjevega tipa in katoliškim hrvaštvom. Iz Strechovih raziskav iz- haja, da so zastopniki liberalnega katolicizma v katoliški veri sicer videli duhovni temelj hrvaške nacionalne ideologije, vendar so menili, da lahko mobilizacijsko vlogo odigra tudi (s krščanstvom prežeti) liberalizem, kar pa katoliško hrvaštvo ni dopuščalo. Geslo privržencev katoliškega hrvaš- tva je bilo "Mi smo Hrvati in katoliki!", kakor je tudi naslov tretjega poglavja v Strechovi knjigi. Tako je namreč v svojem govoru na prvem hrvaš- kem katoliškem shodu leta 1900 v Zagrebu nago- voril občinstvo nadškof Stadler, ki je imel po Strechovem mnenju ambicije, da na čelu prenov- ljenega hrvaškega katoliškega gibanja postane "novi Strossmayer". Katoliško hrvaštvo je kmalu nato doživelo hud udarec, ko hrvaškemu episko- patu zaradi mlačne politike vatikanske in avstrij- ske diplomacije ter ob nasprotovanju črnogorske ni uspelo v naziv hrvaškega Zavoda sv. Hieroni- ma v Rimu vnesti hrvaškega nacionalnega ime- na. S tem je bil po Strechovem prepričanju v očeh hrvaške javnosti razbit mit o Vatikanu kot veli- kem zaščitniku Hrvatov, kar je imelo usodne po- sledice za razvoj hrvaškega političnega katoliciz- ma. Šele, ko se je leta 1903 z glasilom Hrvaška straža bolj aktivno vključil v hrvaško politiko škof Mahnič, je katoliško hrvaštvo ponovno lah- ko prešlo v ofenzivo. S prikazom idejnih nazorov Mahniča, ki je po "kranjskem modelu" tudi na Hr- vaškem poskušal uveljaviti "ločitev duhov", Strecha zaključi svojo knjigo. Strechova knjiga je na Hrvaškem izzvala živah- no diskusijo in vzbudila precej pozornosti, medtem ko smo jo pri nas kar nekako "spregleda- li". Vseeno mislim, da velja nanjo opozoriti, saj gre za resno znanstveno delo, ki je za slovenske zgodovinarje zanimivo tako zaradi prikaza Mah- ničevega delovanja na Hrvaškem kakor tudi zara- di drugih primerjav z razvojem političnega katoli- cizma pri Slovencih. AndrejRahten VSE ZA ZGODOVINO 122 ZGODOVINA ZA VSE NOVA MONOGRAFIJA O STJEPANU RADIĆU Branka Boban, Demokratski nacionalizam Stjepana Radića; Zavod za hrvatsku povijest Fi- lozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu; Za- greb, 1998; 383 strani. V hrvaški politični zgodovini 20. stoletja zavze- ma Stjepan Radič (1871-1928) prav posebno me- sto. Med hrvaškimi zgodovinarji zanimanje zanj nikoli ne pojenja. Na vrh hrvaškega političnega Olimpa je Radič stopil v času Kraljevine SHS, v zgodovino pa je odšel kot svojevrsten tragični ju- nak hrvaškega boja proti velikosrbski ideji. Nova monografija izpod peresa Branke Boban nam prikazuje Radičev idejni razvoj v avstro-ogrskem obdobju, ko še ni bil "številka ena" hrvaške poli- tične scene, ampak se je na njej šele uveljavljal. Ena od posebnosti knjige Bobanove je v tem, da sploh nima klasičnega uvoda, ampak avtori- ca kar takoj preide "na stvar", namreč na prikaz hrvaške politike na prelomu stoletja in opis Ra- dičevih mladih let. V drugem poglavju nam nato opiše Radičev vstop v politiko in vpliv aktualnih evropskih idejnih tokov na njegovo miselnost, nakar sledi njegova "zrela faza v izgradnji ideo- logije", ki jo avtorica zameji z letnicama 1905- 1914. Kako je Radič udejanjal svoja načela v hr- vaški politični praksi v desetletju pred prvo sve- tovno vojno, izvemo v četrtem poglavju. Zadnji del predstavlja ekskurz o Radičevem videnju "pravičnejše svetovne ureditve". Po mnenju Bo- banove so se glavne poteze Radičevega "demo- kratičnega nacionalizma" izoblikovale že do leta 1914, zato obdobja prve svetovne vojne ne obravnava. Radič ni bil eden tistih politikov, ki togo vztra- jajo pri določenih nazorih, ampak jih je vseskozi prilagajal aktualnemu političnemu položaju. Oprt na socialno bazo, ki jo je sestavljalo kmečko prebivalstvo, je gradil svojo politiko po načelih "demokratičnega, kulturnega, humanega nacio- nalizma". Menil je, da je potrebno boj za narodne pravice povezati z bojem za socialne, gospodar- ske in kulturne pravice najširših ljudskih slojev. Kot izhaja iz ugotovitev Bobanove, je Radič v de- mokratičnem nacionalizmu videl sredstvo proti zlorabi nacionalne ideje bodisi v smislu diskrimi- nacije pripadnikov drugih narodov bodisi z mili- tarizmom pogojenih želja po osvajanju tujih oze- melj. Hrvaško nacionalno vprašanje v habsburški monarhiji je Radič vseskozi obravnaval v pove- zavi z narodnopolitičnimi zahtevami drugih slo- vanskih narodov. Bil je tipičen avstroslavist, ki je pričakoval, da bo prišlo do preureditve Avstro- Ogrske v federacijo enakopravnih narodov. Kot ugotavlja Bobanova, je Radič predvideval držav- nopravno združitev južnoslovanskih dežel v ok- viru monarhije v posebno enoto. Hrvaška naj bi po njegovem mnenju prevzela vlogo neke vrste "jugoslovanskega Piemonta", saj naj bi se okoli hrvaške "troedine kraljevine" združile tudi slo- venske dežele skupaj z Bosno in Hercegovino ter Vojvodino. Radič je veljal za odločnega zago- vornika trdnega sodelovanja avstro-ogrskih juž- nih Slovanov s Srbi v kraljevini na gospodar- skem in kulturnem področju. Obenem je vse- skozi izstopal s svojimi opozorili o nevarnosti velikosrbske ideje, vendar je v končni fazi moral spoznati, da njenega razmaha ni mogoče pre- prečiti. Knjiga Branke Boban nam daje odličen vpo- gled v Radičevo miselnost. Spisek literature in virov, ki jih je avtorica vključila v raziskave, je re- snično impresiven. Tako tudi nekoliko površno napisano kazalo osebnih imen (Ivan "Šušteršič" je bil res prvak stranke slovenskega političnega katolicizma, ampak "slovenski biskup" pa le ni bil) ne more spremeniti dejstva, da gre za kvali- tetno znanstveno delo. Andrej Rahten VSE ZA ZGODOVINO U D K 8 21 .1 63 6 .0 9 P re še re n F. : 92 9 92 9 P re še re n F : 8 11 .1 63 .6 0 9 81 1. 16 3 6 P G R D IN A I go r, d r.. U ni ve rz a v L ju bl ja ni , Fi lo zo fs ka f ak ul te ta , A šk er če va 2 , S I.O -1 00 0 L ju bl ja na P R E Š E R E N P R E D P R E ŠE R N O M Z G O D O V IN A Z A V SE , 6 /1 99 9, š t. 2, s tr . 5 L ite ra rn a ve da je d os le j po ud ar ja la s am o iz je m no st p es ni šk eg a op us a F ra nc et a Pr e- še rn a (1 80 0- 18 49 ) v ra zm er ju d o de l sl ov en sk ih p es ni ko v s ko nc a 18 . i n za če tk a 19 . s t. V en da r na dr ob ne jš i pr eg le d po ka že , d a ob st aj a m ož no st P re še rn ov ih n av ez av n a ve r- zi fi ka ci je U rb an a Ja rn ik a (1 78 4- 18 44 ), P re še rn ov m is el ni s ve t, za k at er eg a je z na či le n ro m an ti čn i ra zk ol m ed n at ur o in k ul tu ro , pa j e up es nj en ž e pr i Š te fa nu M od ri nj ak u (1 77 4- 18 27 ). U D K 9 29 G la se r K. : 94 (4 97 .4 )" 1 88 0/ 19 01 " 94 (4 97 .4 )4 88 0/ 19 01 " : 9 29 G la se r K . C V IR N J an ez , iz re dn i pr of , dr ., O dd el ek z a zg od ov in o, F ilo zo fs ka f ak ul te ta , A šk er če va 2 , S LO -1 00 0 L ju bl ja na N A JB O L J Ž A L O ST E N J E O ST U D N I L O K A L PA T R IO T IZ E M {a li zg od ba o n es re čn em Š ta je rc u) Z G O D O V IN A Z A V SE , 6 /1 99 9, š t. 2, s tr . 14 Fi lo lo g in p rv i s lo ve ns ki d ok to r in do lo go ij e dr . K ar el G la se r ( 18 45 -1 91 3) , k i j e v le tih 18 80 -1 90 1 sl už bo va l ko t g im na zi js ki p ro fe so r v T rs tu , s e - k lju b na po ro m - v sl ov en sk i tr ža šk i m eš ča ns ki d ru žb i ni ka ko r ni m og el u ve lja vi ti. E de n iz m ed r az lo go v za to j e tič al v m oč ne m " lo ka lp at ri ot iz m u" tr ža šk ih S lo ve nc ev , k i s o v G la se rj u, p o ro du iz H oč pr i M ar ib or u, v id el i pr it ep en ca . U D K 6 7/ 68 (4 97 .4 )" 18 " : 9 4( 49 74 ) 94 (4 97 .4 )" 18 " : 6 7/ 68 PA N Č U R A nd re j, m ag . zg od ov in e, I nš ti tu t z a no ve jš o zg od ov in o, K on gr es ni t rg 1 , S LO -1 00 0 L ju bl ja na O B R T N A S V O B O D A N A Z A T O Ž N I K L O PI K on se rv at iv ni n az or i o ob rt ni št vu v d ru gi p ol ov ic i 19 s to le tj a na S lo ve ns ke m Z G O D O V IN A Z A V SE , 6 /1 99 9, š t. 2, s tr . 23 Po r az gl as itv i ob rt ne s vo bo de l et a 18 59 s e je m ed o br tn ik i hi tr o po ja vi lo n ez ad o- vo ljs tv o na d no vi m i ra zm er am i. S te m j e po st aj al b oj p ro ti l ib er al ni o br tn i sv ob od i ed en t em el jn ih k am no v ta kr at ni h ko ns er va ti vn ih n az or ov . K lju b te m u, d a je b ila d e- ja ns ko st p og os to m ile jš a od p ri ka za ni h kr iz ni h ra zm er v o br tn iš tv u, s o lju dj e ve či no - m a ve rj el i v nu jn i pr op ad o br tn iš tv a v ra zm er ah o br tn e sv ob od e. K on se rv at iv ci s o z re fo rm am i na v sa k na či n ho te li p re pr eč iti t ak še n to k do go dk ov , pr i če m er s o ho te li vz po st av it i s ta ro ( ce ho vs ko ) st an ov sk o dr už bo v m od er ni zi ra ni o bl ik i. V p rv i vr st i s o za to z ah te va li, d a na j bo l ah ko o br tn ik l e tis ti, k at er i se j e ob rt ni št va i zu či l in n aj b o vs ak o br tn ik č la n ob rt ne z ad ru ge s š ir ok im i pr is to jn os tm i. U D K 7 4l .5 (4 97 .4 )" 19 " 94 (4 97 .4 )" 19 " : 7 41 .5 G L O B O Č N IK D am ir , m ag . u m et no st ne z go do vi ne , L an gu so va u l. 29 , S L O -4 24 0 R ad ov lji ca S IM P L IC IS S IM U S N A S L O V E N SK I N A Č IN Z G O D O V IN A Z A V SE , 6 /1 99 9, š t. 2, s tr. 4 4 K ar ik at ur e, k i so j ih z a sa tir ič ne l is te , Je ž (1 90 2- 19 09 ), Š kr at ( 19 03 -1 90 5) i n O so (1 90 5- 19 06 ) ri sa li G vi do n B ir ol la , M ak si m G as pa ri , H in ko S m re ka r, F ra n T ra tn ik in M i- lju tin Z ar ni k, s o na st al e po d vp li vo m k ar ik at ur i n ilu st ra ci j v po pu la rn ih n em šk ih i n av st ri js ki h sa tir ič ni h lis tih ( np r. S im pl ic is si m us , D ie M us ke tte , D er w ah re J ac ob , D er li eb e A ug us tin id r.) . O sa s i j e s S im pl ic is si m us om d el il a tu di a nt ik le ri ka ln o us m er it ev . • U D C 9 29 G la se r • . : 9 4( 49 7. 4) "1 88 0/ 19 01 " 94 (4 97 .4 )" 18 80 /1 90 1" : 92 9 G la se r • . C V IR N J an ez , Ph . D ., A ss oc ia te P ro fe ss or , H is to ry D ep ar tm en t, Fa cu lty o f A rt s, A šk er če va 2 , S L O -1 00 0 L ju bl ja na D E T E ST A B L E L O C A L P A T R IO T IS M I S T H E S A D D E ST (o r th e St or y o f a n U nh ap py S ty ri an ) H IS T O R Y F O R E V ER Y O N E, 6 /1 99 9, N o. 2 , p p. 1 4 D es pi te h is e ff or ts , a ph il ol og is t an d th e fi rs t Sl ov en e do ct or o f In di an s tu di es , D r K ar el G la se r (1 84 5- 19 13 ), w ho w or ke d as a g ra m m ar s ch oo l te ac he r in T ri es te i n th e pe ri od 1 88 0- 19 01 , co ul d no t ha ve a ss er te d hi m se lf i n th e Sl ov en e m id dl e cl as s o f T ri es te . O ne o f th e re as on s w as a ls o a st ro ng l oc al p at ri ot is m o f th e Sl ov en es o f T ri es te , w ho s aw G la se r, o ri gi na ti ng f ro m H oč e ne ar M ar ib or , o nl y as a n ew co m er . U D C 8 21 .1 63 .6 .0 9 P re še re n F. •. 92 9 92 9 P re še re n F. : 81 1. 16 3. 6. 09 81 1. 16 36 P G R D IN A I go r, P h. D ., U ni ve rs it y o f L ju bl ja na , Fa cu lty o f A rt s, A šk er če va 2 , S L O -1 00 0 L ju bl ja na P R E Š E R E N B E FO R E P R E Š E R E N H IS T O R Y F O R E V ER Y O N E, 6 /1 99 9, N o. 2 , p p. 5 U p un til n ow , li te ra ry s ci en ce h as s tr es se d on ly th e ex tr ao rd in ar in es s o f P re še re n' s po et ry o pu s ( 1 80 0- 18 49 ) in c om pa ri so n to t he w or ks o f Sl ov en e po et s of th e la te 1 8l h an d ea rl y 19 ,h c en tu ri es . A m or e de ta il ed s tu dy , h ow ev er , s ho w s th at th er e is a p os si bi l- ity o f a co nn ec ti on b et w ee n P re še re n' s po em s an d th e ve rs if ic at io ns o f U rb an J ar ni k (1 78 4- 18 44 ). P re še re n' s re fl ec ti ve w or ld , ch ar ac te ri se d by t he R om an ti c ga p be tw ee n na tu re a nd c ul tu re , ca n al re ad y be f ou nd i n th e po et ry o f Št ef an M od ri nj ak ( 17 74 - 18 27 ). U D C 7 41 .5 (4 97 .4 )4 9" 94 (4 97 .4 )" 19 " : 7 41 .5 G L O B O Č N IK D am ir , M . o f H is to ry o f A rt , L an gu so va u l. 29 , S L O -4 24 0 R ad ov lji ca T H E S IM P L IC IS S IM U S I N T H E S L O V E N E W A Y H IS T O R Y F O R E V ER Y O N E, 6 /1 99 9, N o. 2 , p p. 4 4 T he c ar ic at ur es d ra w n fo r th e sa tir ic al m ag az in es T he J ež ( 19 02 -1 90 9) , Th e Šk ra t (1 90 3- 19 05 ) an d • • O sa ( 19 05 -1 90 6) b y G vi do n B ir ol la , M ak si m G as pa ri , H in ko Sm re ka r, F ra n T ra tn ik a nd M ilj ut in Z ar ni k, w er e in fl ue nc ed b y th e ca ri ca tu re s an d il lu st ra ti on s in po pu la r G er m an an d A us tr ia n sa tir ic al m ag az in es su ch as th e Si m pl ic is si m us , D ie M us ke tt e, D er w ah re J ac ob , D er l ie be A ug us ti n et c. J us t as T he Si m pl ic is si m us , Th e O sa a ls o de m on st ra te d an a nt i- cl er ic al o ri en ta ti on . U D C 6 7/ 68 (4 97 .4 )" 18 " : 9 4( 49 7. 4) 94 (4 97 .4 )" 18 " : 6 7/ 68 PA N Č U R A nd re j, M . o f H is to ry , I ns ti tu te o f M od er n H is to ry , K on gr es ni t rg 1 , S L O -1 00 0 L ju bl ja na FR E E D O M O F C R A FT S IN T H E D O C K C on se rv at iv e V ie w s on C ra ft sm an sh ip i n th e Se co nd H a lf o f th e 19 "" C en tu ry i n Sl ov en ia H IS T O R Y F O R E V ER Y O N E, 6 /1 99 9, N o. 2 , p p. 2 3 Th e pr oc la m at io n in 1 85 9 of th e rig ht to p ra ct ic e tr ad es f re el y tr ig ge re d of f a w av e of d is co n- te nt w ith t he n ew c ir cu m st an ce s th at r ap id ly g ai ne d m om en tu m a m on gs t th e cr af ts m en . T hi s en ge nd er ed th e fig ht a ga in st th e lib er al la w s o n pr ac tic in g cr af ts , w hi ch s oo n be ca m e on e of th e co rn er st on es o f th e co ns er va tiv e pr in ci pl es o f t he ti m e. A lth ou gh t he g en er al s ta te o f a ff ai rs in th e tr ad es s ec to r w as in r ea lit y fa r l es s c rit ic al th an d ep ic te d at th e tim e, th e m aj or ity o f t he p op u- la tio n be lie ve d th at th e m or e lib er al re gu la tio ns w ou ld in ev ita bl y le ad to th e de m is e of cr af ts m an - sh ip . T he c on se rv at iv es s tu bb or nl y w an te d to im pe de th e cu rr en t o f e ve nt s th ro ug h re fo rm s a nd by tr yi ng to re -e st ab lis h th e ol d es ta te s oc ie ty (b as ed o n gu ild s) in a m od er ni se d fo rm . T hu s, th ei r fir st d em an d w as th at o nl y th os e w ho h ad le ar ne d a tra de c ou ld b ec om e cr af ts m en , a nd th at e ac h cr af ts m an m us t b e a m em be r o f a c ra ft co -o pe ra tiv e - w hi ch w er e to h av e co ns id er ab le ju ris di c- tio n w ith in th e fie ld o f c ra ft sm an sh ip . U D K 3 94 .8 (4 36 .8 9) "1 90 0" " 17 9. 7 17 9. 7( 43 6. 89 )" 1 90 0" : 39 4. 8 ST A R IČ N at aš a, B el ši nj a va s 4, S LO -8 21 0 T re bn je H R IB A R S eb as tja n, K os ez e 21 A , S LO -1 21 7 V od ic e D V O B O JN A A FE R A T A C O L I- L E D O C H O W SK I Z G O D O V IN A Z A V SE , 6 /1 99 9, š t. 2, s tr . 5 7 A fe ra T ac ol i- L ed oc ho w sk i iz le ta 1 90 0 je e de n na jn es re čn ej ši h pr im er ov d vo bo ja v zg od ov in i A vs to -O gr sk e. P or oč ni k T ac ol i je b il za ra di o dr ek an ja d vo bo ju d eg ra di ra n, km al u za te m p a so o bs od il i t ud i ka pe ta na L ed oc ho w sk eg a, k i s e je s tr in ja l s p ro ti dv o- bo jn im i s ta liš či T ac ol ija . L ed oc ho w sk em u so o dv ze li č in i n m or al je z ap us ti ti s lu žb o v ge ne ra lš ta bu . O ba m ož a st a ve lja la z a st ra ho pe tc a, b ila s ta p op ol no m a iz kl ju če na i z dr už be . A na liz a po ka že , d a je b il dv ob oj o d dr ža ve z aš či te no k az ni vo d ej an je , s aj s ta bi la o bt ož en ca , k i s ta s e dr ža la z ak on ov , k i s o pr ep ov ed ov al i d vo bo j, kl ju b te m u ob to - že na . A fe ra je i m el a ve lik o dm ev v t ak ra tn em č as op is ju . U D K 0 6l .2 2( 49 7. 4) "1 8/ 19 " : 7 84 78 4( 49 7. 4/ 18 /1 9" : 06 1. 22 32 3. 33 (4 97 4) "1 8/ 19 ": 78 4 32 3. 33 (4 97 .4 )" 1 8/ 19 " : 0 61 .2 2 K U R E T P ri m ož , pr of . d r., Z ar ni ko va 1 6, S L O -1 00 0 L ju bl ja na D E L A V SK A P E V SK A D R U ŠT V A N A S L O V E N SK E M Z G O D O V IN A Z A V SE , 6 /1 99 9, š t. 2, s tr . 6 8 Pr va d el av sk a dr uš tv a so z ač el a na S lo ve ns ke m n as ta ja ti v 2 . p ol . 19 . s to l. M ed n al o- ga m i d el av sk ih d ru št ev je b il o po le g pr ve ns tv en e sk rb i z a de la vc e tu di g oj en je p et ja . Z ar ad i v ed no b ol j ne m šk eg a zn ač aj a D el av sk o iz ob ra že va ln eg a dr uš tv a, k i j e bi lo s pr - va d vo je zi čn o, j e ve čj i d el p ev ce v us ta no vi l no vo s lo ve ns ko d el av sk o pe vs ko d ru št vo Sl av ec 1 88 4, k i je h it ro p os ta lo v id en d ej av ni k v ku lt ur ne m i n dr už ab ne m ž iv lje nj u L ju bl ja ne p re d pr vo v oj no . U D K 7 96 .9 6: 06 l( 49 7. 4. L ju bl ja na )" 19 " 94 (4 97 .4 L ju bl ja na ) : 7 96 .9 6 79 6. 96 (4 97 .4 L ju bl ja na )" 19 " PA V LI N T om až , m ag ., as is te nt s ta ži st , U ni ve rz a v L ju bl ja ni , Fa ku lte ta z a šp or t, G or ta no va 2 2, S L O -1 00 0 L ju bl ja na "P R I N A S JE T A P A N O G A S PO R T A Š E D O C E L A N E Z N A N A " Z G O D O V IN A Z A V SE , 6 /1 99 9, š t. 2, s tr . 8 3 G le de n a ra zl ič ne p od at ke , k i s e po ja vl ja jo v s tr ok ov ni i n la ič ni l ite ra tu ri , j e na m en ra zp ra ve z na ns tv en o pr ev er it i d at ir an ja o u st an ov it vi e ne ga s ta re jš ih l ju bl ja ns ki h kl u- bo v in n je go vi v lo gi v č as u do p rv e sv et ov ne v oj ne t er i st o o pr ič et ki h ig ra nj a ho ke ja na l ed u na S lo ve ns ke m . S pr im er ja ln o an al iz o že z na ni h po da tk ov i n ra zp or ož lj iv ih vi ro v sm o po st av il i no vo p ar ad ig m o o u st an ov it vi L ju bl ja ns ke ga š po rt ne ga k lu ba i n pr ič et ki h ig ra nj a ho ke ja n a le du n a Sl ov en sk em . • U D C 0 61 2 2( 49 7. 4) " 1 8/ 19 " : 7 84 78 4( 49 7. 4) "1 8/ 19 " : 0 61 .2 2 32 3 33 (4 97 .4 )" 18 /1 9" : 78 4 32 3. 33 (4 97 .4 )" 18 /1 9" : 06 l 22 K U R E T P ri m ož , P h D ., Pr of es so r, Z ar ni ko va 1 6, S L O -1 00 0 L ju bl ja na W O R K E R S' C H O R A L A SS O C IA T IO N S IN S L O V E N IA H IS TO R Y F O R E V ER Y O N E, 6 /1 99 9, N o. 2 , p p. 6 8 T he f ir st w or ke rs ' as so ci at io ns i n Sl ov en ia b eg an t o be e st ab li sh ed i n th e se co nd ha lf o f th e 19 ,h c en tu ry . In a dd it io n to f ul fi lli ng t he ir p ri m ar y ta sk o f ta ki ng c ar e o f w or ke rs ' c ul tu ra l an d so ci al n ee ds , th e as so ci at io ns a ls o en co ur ag ed s in gi ng . A s th e in iti al ly b il in gu al W or ke rs ' E du ca ti on al A ss oc ia tio n gr ad ua ll y ac qu ir ed a n in cr ea s- in gl y G er m an c ha ra ct er , th e m aj or it y of s in ge rs f ou nd ed a n ew S lo ve ne c ho ra l as so - ci at io n of w or ke rs , c al le d th e Sl av ec (i .e . T lie N ig ht in ga le ), in 1 88 4. T he S la ve c qu ic kl y es ta bl is he d it se lf a s an i m po rt an t fa ct or i n L ju bl ja na 's c ul tu ra l an d so ci al l ife i n th e pe ri od b ef or e W or ld W ar I U D K 3 94 8 (4 36 8 9) " 1 90 0" " 1 79 .7 17 9 7( 43 6. 89 )" 1 90 0" : 39 4. 8 ST A R IČ N at aš a, B cl ši nj a va s 4, S LO -8 21 0 T re bn je H R IB A R S eb as tj an , K os ez e 21 A , S LO -1 21 7 V od ic e T H E T A C O L I- L E D O C H O W SK I D U E L L IN G S C A N D A L H IS TO R Y F O R E V ER Y O N E, 6 /1 99 9, N o. 2 , p p. 5 7 T he T ac ol i- L ed oc ho w sk i sc an da l of 1 90 0 is o ne o f th e m os t un ha pp y ex am pl es o f du el li ng in th e hi st or y o f A us tr ia -H un ga ry . L ie ut en an t T ac ol i w as d eg ra de d in r an k fo r hi s re fu sa l t o en ga ge i n a du el , a nd s oo n af te r, s en te nc e w as a ls o pr on ou nc ed a ga in st C ap ta in L ed oc ho w sk i, w ho s ha re d th e sa m e an ti -d ue ll in g pr in ci pl es w it h T ac ol i. L ed oc ho w sk i w as s tr ip pe d o f hi s ra nk s an d ha d to l ea ve h is p os t a t t he G en er al H ea d- qu ar te rs . B ot h m en w er e co ns id er ed c ow ar ds a nd w er e ca st o ut o f s oc ie ty c om pl et el y. A s th e an al ys es s ho w , th e du el w as a c ri m in al o ff en ce p ro te ct ed b y th e st at e, s in ce bo th a cc us ed m en w ho o be ye d th e la w s ba nn in g th e du el , w er e fo un d gu ilt y. T he sc an da l e li ci te d a bi g re sp on se f ro m t he c on te m po ra ry n ew sp ap er s. U D C 7 96 .9 6: 0 6l (4 97 .4 .L ju bi ja na )" 19 " 94 (4 97 .4 L ju bl ja na ) : 7 96 .9 6 79 6. 96 (4 97 .4 L ju bl ja na )" 19 " PA V LI N T om až , M . S c, A ss is ta nt T ea ch er , U ni ve rs it y o f L ju bl ja na , Fa cu lty o f S po rt , G or ta no va 2 2, S L O -1 00 0 L ju bl ja na "T H IS S P O R T D IS C IP L IN E IS S T IL L C O M PL E T E L Y U N K N O W N H E R E " H IS T O R Y F O R E V ER Y O N E, 6 /1 99 9, N o. 2 , p p. 8 3 B ec au se o f t he v er y di ff er en t i nf or m at io n w hi ch c an b e ob ta in ed f ro m p ro fe ss io na l an d ot he r pu bl ic at io ns , th e ai m o f th e ar ti cl e is t o ve ri fy s ci en ti fi ca ll y th e fo un di ng da te o f on e o f th e ol de st s po rt s cl ub s in L ju bl ja na , to e st ab li sh i ts r ol e in t he p er io d be fo re t he F ir st W or ld W ar , an d to d o th e sa m e fo r th e be gi nn in gs a f ic e ho ck ey i n Sl ov en ia . T he a ut ho r ca rr ie s ou t a co m pa ra ti ve a na ly si s of a lr ea dy k no w n da ta a nd av ai la bl e hi st or ic al s ou rc es , an d ba se d on h is f in di ng s, p ro po se s a ne w t he si s on t he es ta bl is hm en t o f L ju bl ja na 's S po rt C lu b an d th e be gi nn in gs o f i ce h oc ke y in S lo ve ni a. ZGODOVINA ZA VSE Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje Založilo: Zgodovinsko društvo Celje Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Igor Grdina, Tone Kregar, Marija Počivavšek, Andrej Studen, Anton Šepetavc, Aleksander Žižek Urednik: Andrej Studen Računalniška priprava stavka: Andrej Mohorič Prevod v angleščino: Katarina Kobilica Prevod v nemščino: Tina Bahovec Lektor: Anton Šepetavc Bibliografska obdelava: Branko Goropevšek Slika na naslovnici: Miljutin Zamik, Ježeva reduta, Jež 1902/1903 Naklada: 400 izvodov Finančna podpora za natis revije: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Študentska organizacija univerze v Ljubljani ISSN 1318-2498 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, 415-84/94 mb, sodi revija Zgodovina za vse med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. IGOR GRDINA JANEZ CVIRN ANDREJ PANČUR DAMIR GLOBOČNIK NATAŠA STARIČ SEBASTJAN HRIBAR PRIMOŽ KURET TOMAŽ PAVLIN A*kll'*Ä • vLiuDliani Ljub j CENA: 1.500 SIT