Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. - aočna 2996. 2994 in 2050 > VENEC Cek. račun: Ljub Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011 Praga-Duna j 24.79« Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika Kriza v Avstriji Posebna v to svrho ustanovljena komisija je ugotovila, da so avstrijske zvezne železnice tri leta zaporedoma, 1927, 1928 in 1929 darovale dunajskemu konjskemu dirkališču, oziroma Jokejklubu vsakokratno vsoto 125.000 šilingov (en milijon Din). Komisija pa ni ugotovila, iz kakšnih gospodarskih razlogov so zvezne železnice bile tako naklonjene dunajskemu jahaškcmu klubu. Edino dejstvo, ki bi se dalo spraviti s tem v zvezo, je istočasen vstop generalnega ravnatelja železnic v ta športni klub, kjer se shaja vse, kar hoče biti šik v Avstriji. Nadalje je komisija našla, da so zvezne železnice dale vsem uradnikom, ki so leta 1928., ob priliki nemških pevskih slavnostih na tako vzoren način vodili zelo pomnožen promet, dvojno mesečno plačo, ki pa v celoti niti daleč ne doseže izdatkov, katere je beležilo knjigovodstvo. Predsednik železniške upravne komisije dr. Jurij Gttnther je ob priliki svojega 60 letnega rojstnega dne sprejel iz rok darežljivih zveznih železnic vsoto OO.OOOSilingov (pol milijona dinarjev) kot nagrado za njegov trud. Avstrija je s posredovanjem Društva narodov dobila veliko posojilo, katero je nameravala porabiti za elektrifikacijo in i popolnitev svojega železniškega omrežja. Elektrifikacija je bila razen okolico Dunaja izvršena na vseh progah med Švico in St. Johann im Pongau, ter med nemško obmejno postajo Rosenheim in Bischofshofenom. Vse druge, proge so nedotaknjene. Komisija, o kateri zgoraj govorimo, se je zanimala tudi za to vprašanje in je našla, da so se pojavili mogočni gospodarski vplivi, ki so izvajali pritisk na železniško upravo, k je elektrifikacijo potem namenoma zavlačevala. Ti vplivi, tako se govori, so bili finančnega značaju in eo izvirali v velikih premogovnh trustih. Zvezna železniška uprava je izjavila, da vsled pomanjkanja denarja ni mogla gotovih enotirnih prog razširiti na dvotirne. Analiza tajnega fonda zveznih železnic je dokazala, da ta izgovor ne drži in da se je tudi tukaj zasledilo, kako so gotovi industrijski krogi denarno posegali v upravo železnic. Spričo te dolge vrste nečednih dejstev, je v javnosti in v parlamentu izbruhnilo upravičeno ogorčenje, ki je strmoglavilo vrhovno vodstvo železniške uprave. Krščansko socialna stranka se je najbolj zavzela za reforme in po svojem predsedniku Vaugoinu, ki je podpredsednik ministrskega sveta in zvezni vicekancler, predlagala dr. Strafella, ravnatelja graških Cestnih železnic za generalnega ravnatelja zveznih železnic. Dr. Strafella je znan organizator in slovi kot mož železne pesti. Že večkrat v preteklosti je v Gradcu imel priliko pokazali svoje zmožnosti, ko je lomil štrajke železniških nastav-Ijencev in skoroda zrevolucioniral graško mestno upravo s svojim ovim tramvajskim načrtom. Dr. Strafella je poleg tega zanesljiv pristaš krščansko socialne stranke. Ko se je njegovo ime objavilo, se je na slrani socialistov lakoj zbudil val protestiranja. j-Arbeiterzeitung«. pa je poleg običajnega strankarskega protesta namigovala, da ima dr. Strafella nečedne roke. Slednji je bil prisiljen tožiti. Prvo sodišče, kateremu je predsedoval dr. Povvalac, je sicer >Arbeiterzeitung« obsodilo, vendar ne lako kot je dr. Strafella pričakoval. Proti razsodbi je bil vložen priklic. Podkaneler Vaugoin, ki je v rovarenju socialistov in vsenemških pristašev proti dr. Strafelli zrl samo političen manever, je zahteval, da mora biti dr. Strafella takoj imenovan. Proli temu se je. v ministrskem svetu dvignil minister za trgovino dr. Schuster, ki je odgovoren tudi za železnice, ter ponudil odstavko. Kancler Schober se je istotako postavil na stališče, da se imenovanje dr. Strafella ne sme izvršiti prej, nego je vzklicno sodišče izreklo svojo razsodbo, ker sicer bi izgledalo, kakor da hoče vlada napraviti pritisk na sodne oblasti. Podkaneler Vaugoin je apeliral na svojo stranko, da ga podpira, kar je tudi storila v izjavi z dne 23. septembra. Zvezni kancler je vztrajal na svojem stališču, nakar je podkaneler izročil svojo demisijo in lako postavil zvezno vlado pred nevarnost ministrske krize. Isto je storil krščansko socialni minister za poljedelstvo dr. Fodermayer. Ministrski svet je nato pooblastil kanclerja, da poda demisijo vse vlade. To je zunanji potek vladne krize, ki ima na prvi pogled čisto osebni značaj, ki je pa v resnici politična. Zvezni kancler dr. Schober, kljub velikanski delavnosti, katero je razvijal tekom svojega vladanja, ni izpolnil vseh obljub, ki jih je dal krščansko socialni stranki, ko ga je kandidirala za zveznega kanclerja. Med temi obljubami se nahaja, kot se je zvedelo, ludi izvedba carinskega programa, ki bi bil naperjen proli nasledstvenim državam, žitni monopol, ki bo uzakonjen tekom novembra — če tega kriza ne prepreči — je en del tega programa. Zvezni kancler je v tem pogledu korakal zelo previdno. Krščanski socialci pa tudi očitajo Schoberju, da je bil v boju proti social demokratom mlačen Oni bi želeli, da pride kmalu do volitev, od katerih pričakujejo znatne okrepitve, če ne absolutne večine. Vsekakor bi se radi znebili Landbunda in njihovega predsednika Šumija, sedanjega notranjega ministra. To bi značilo, da se je vpliv nacionalističnih organizacij ojačil, in, da bi prihodnje volitve po nemškem zgledu utegnile znalno okrepili nacionalizem, ako bo našel podporo pri krščanskih so-eialcih. Mi v Jugoslaviji smo na izidu sedanje krize zelo interesirani. Nam bi bilo ljubo, če bi se v sosedni državi uveljavil kurz, ki bi omogočil prijateljsko in iskreno sodelovanje. Mi bi nasprotno ne želeli, da pride Avstrija pod knuto vsenemške gonje. Zvezni kancler ni bil naš prijatelj, a tudi ni bil naš sovražnik. Mi bi obžalovali, če bi na njegovo mesto prišel človek s politiko vsenemškega pritiska na narodnostne manjšine in na slovanske sosede. In kakor mi, tako misli vsa srednja Evropa Avstrijska vlada odstopila Dr. Schober se amahne iz političnega življenja? - Dr. Seipel zunanji minister? Dunaj, 25. sept. as. Danes popoldne ob 16.30 se je zadnjič sestal na sejo dr. Schobrov kabi net. Že po par minutah razprave je vlada sklenila, da spričo demisije podkanclerja in vojnega ministra Vaugoina ter trgovinskega ministra dr. Schuster,ja poda celokupno demisijo. Zvezni kancler dr. Schober je dobil pooblastilo, da predloži zveznemu predsedniku Miklasu demisijo vsega kabineta. Dr. Schobrov kabinet je vladal natančno eno leto. Dr. Schober se umakne iz političnega življenja z upravičeno ne-voljo, ker so ga izrinile intrige strank. Dne 25. septembra 1929, ko je prevzel vlado, ni odpovedal svojega mesta kot predsednik policije, ter je vse leto obdržal stanovanje policijskega direktorja, v katerem je vodil velik del svojiR državnih poslov. Dr. Schober je izjavil svojim prijateljem, da tudi vodstva policije noče več obdržati, temveč da se bo umaknil na svoje posestvo Perg v Zgor. Avstriji. Ali mu bo javnost to dopustila, jc Se vprašanje. Govori se, da ga hočejo pridobiti za to, da naj bi prevzel vodstvo nove politične stranke sredine, kateri bi se zaradi njegove politike na Dunaju, v Zgor. Avstriji in na Koroškem skupno z Landbun-dom obetali uspehi. Domneva se, da bo nova vlada, ki bo prevzela posle po dr. Schobru, strankarska vlada. V parlamentarnih krogih so prepričani, da bo bodoči mož Vaugoin. Zvečer je zvezni predsednik Miklas že začel konferenco s predsednikom narodnega sveta dr. Giirtherjem in bo jutri nadaljeval razgovore z voditelji strank. Kot gotovo se govori, da bo finančni minister v novem kabinetu zopet dr. Kienbiick. Dunaj, 25. sept. AA. Po kratkem posvetu ministrskega sveta jo vlada dr. Schobra demi-sijonir.ila. Prezident 'tliklus je poveril sestavo novega avstrijskega kabineta podkanclerju Vaugoinu. Dunaj, 25. sept. as. O sestavi novega kabineta se širijo razne verzije. Tako se med drugim govori, da bo v prihodnjem kabinetu kancler in vojni minister Vaugoin, linančni minister dr. Kienbiick, trgovinski minister dr. Schiirf, pravosodni minister W i n k I e r , prosvetni minister dr. S c h m i t z. Dalje se govori, da se namerava zopet uvesti zunanje ministrstvo, za kar jc menda izbran dr. Seipel. Miklas nadaljuje posvetovanja z voditelji strank, ki se bodo vršila tudi jutri. Spremembe in dopolnitve invalidskega zakona Belgrad, 25. septembra. A A. V zvezi z zako-I nom o izpremembah in dopolnitvah invalidskega ; zakona z dne 4. julija 1929 in njegovih sprememb ! z dne 4. decembra istega leta smo prejeli tole pojasnilo: Izpremembe in dopolnitve invalidskega zakona z dne 4. julija 1929 in njegovih izprememb in dopolnitvah z dne 4. decembra 1929 so delo komisije, ki so bili v njej zastopniki predsednika ministrskega sveta, ministra vojske in mornarice, ministrov financ, socialne politike in narodnega zdravja in predstavnikov glavne kontrole, višjega invalidskega sodišča in osrednjega odbora udru-ženja vojnih invalidov. Po § 1. tph izprememb breme dokazovanja, da izginoli bojevnik ni pobegnil ali se ni predal sovražniku, leži na državnih oblastvih, a ne kakor doslej na zainteresirani stranki, ki zahteva invalidsko podporo oziroma denarno pomoč. g 2. razširja krog oseb, ki jim je priznana pravica do invalidnine. Po tem paragrafu so vojni invalidi s pravico do invalidnine vsi bojevniki, ki so brez lastne krivde zaradi kakršnekoli bolezni med vojno oslepeli. g 3. odreja invalidske prejemke, ki jih bodo prejemali vojni invalidi oziroma njihove rodbine, dokler bodo invalidi bivali v invalidskem domu ali se nahajali v bolnišnici za duševne bolezni. §g 4., 5. in 10. prinašajo najvažnejše določbe. V smislu teh odredb bodo vojni invalidi prve skupine. tn se pravi vojni invalidi s 100% nesposob- I nosti za pridobitno delo, ki je potrebno za preživljanje in ki so brez drugih podpor, prejemali invalidnino ter osebne in rodbinske doklade brez ozira na premoženjsko stanje, to se pravi ne glede na višino osnovnega neposrednega davka, ki ga plačujejo osebno ali njihovi zadružniki. Invalidi z manj kot 100 do 90% nesposobnosti za pridobitno delo bodo imeli odslej pravico do invalidnine in dodatke, ako ne plačajo več ko 200 Din osnovnega neposrednega davka. Cenzus je s lom povišan za te invalide od 120 na 200 Din. Po g 6. vdove, ki so v. aktivni državni ali samoupravni službi ali ki prejemajo osebno pokojnino, nimajo pravice do invalidsko podporo zase Vdove dobe invalidsko podporo za deco ne glede na to, ali prejemajo poleg svojo plače oziroma osebne pokojnino še draginjske doklade za nje. pod pogojem, da deca ne prejema prejemkov ali !K>kojnine po očetu. S 7. priznava roditeljem, ki imajo polnoletnega sina, pravico do denarne podpore pod pogojem, da njihov sin ni sposoben zn hrauitelja, to se pravi, da ni s svojim rednim telesnim ali umskim stanjem sposoben za vzdrževanje. g 8. ureja pravo do prejemov invalidskih prejemkov oseb, ki prebivajo v inozemstvu. § 9. govori o obči seji višjega invalidskega sodišča, eegar odločitve so obvezno za vse oddelke. g 11. obsega določbe, ki so logično posledica ostalih izprememb in dopolnitve. Najvažnejše določbe prinaša § 11. Po teli določbah bodo imele osebe, ki so na podstavi g 10. invalidskega zakona izgubile pravico do invalidnine, invalidske podpore oziroma denarno pomoči, imele pravico do povračila teh prejemkov do dne 1. oktobra 1929. Viden neuspeh italijanske politike Zgrešena špekulacija z nemškimi volitvami Pariz, 25. sept. as. Danes izjavlja uradni francoski komunike, da so se francosko-italijanska pomorska pogajanja v Ženevi ukinila, ker so po zadnjem sestanku ostala brezuspešna. Poskušati hočejo se, da bi se po birokratičnem potu pripravil sporazum med obema državama. Listi očitajo Musso-finiju, da je po izidu nemških volitev menda mislil, da sme nastopiti ostreje in da bo mogel doseči od Francije nove koncesije. V pariškili pogajanjih s strokovnjaki je stavila Kalija sprejemljive predloge, priznala Franciji majhno nadmoč glede velikih križark, zase pa zahtevala majhno premoč za male križarke. V Ženevi pa je Italija zopet naenkrat absolutno zahtevala popolno pariteto. »Petit Parisien« omenja zato, da je radi tega tudi jasno, zakaj je Grandi naenkrat odpotoval v Rim. Fran- coski delegat Massigli je celo ponudil Italiji pariteto za ladijske enote, ki se imajo na novo zgraditi do leta 1936, italijanski delegati pa tega predloga niti niso sporočili v Rim. Milan, 25. sezl. as. Fašistični vladni listi na-glašajo, da je francoska vlada pokazala odločno voljo, da z Italijo ne sklene nobene obvezne pogodbe glede brodovja. Francoski pomorski gradbeni program ostaja pri tonaži od 600—700.000 ton, ki jih je zahteval Briand na podlagi posebnega tolmačenja člena 16, pakta Društva narodov. Oficijozni ->Popolo d'ltalia« očita Franciji, da bojkotira in sabotira razorožitev, dočim je Italija pokazala pripravljenost, ker se pogajanja niso več vršila po strogem načelu paritete, temveč po formuli enake vrednosti, ki jc olajšala tudi pomorski sporazum med Anglijo in Ameriko. Velike izpremembe v fašist. režimu Pred ostrejšim zunanje političnim hurzom Rim, 25. sept. Foglio d' Ordini objavlja prošnjo generalnega tajnika fašistične stranke Avgusta Turatija na šefa vlade Mussolinija, naj ga osvobodi sedanje dolžnosti in mu dovoli, da sc brez kakšne penzije ali sinekure vrne med navadne prestrke. »Foglio d' Ordini« v isti številki priobčuje pismo Mussolinija, v katerem šef vlade ugodi prošnji dosedanjega generalnega tajnika stranke ir. obenem pohvali njegovo delo. Službeni list obenem objavlja, da bo šef vlade predlagal velikemu svetu imenovanje G i o v a n n i Giuratija, predsednika poslanske zbornice, za glavnega tajnika stranke. Obenem se pozovejo v veliki svet Ciano, De Štefani, Rossoni in Turati. Motivi teh velikih sprememb zaenkrat še niso znani, brez dvoma pa so posledica velikih na-sprotstev v stranki. Sicer bi bila zlasti demisija Turatija, ki že peto leto energično in obenem previdno vodi stranko, nerazumljiva. Ta sum se potrjuje tudi, ker se govori, da bo podal ostavko tudi minister za zunanje zadeve Grandi, katerega i resor da bo prevzel Mussolini sam. Različna mnenja v stranki, tako se sodi, se tičejo zunanjepoli-i ličnega kurza Italije. Dočim sta Grandi in Turati i za mirdljubno politiko, se je Mussolini bojda i odločil za oster kurz. Novi generalni tajnik Giurati je bil rojen leta | 1876. v Benetkah in je jurist. Aktivno je sodeloval i pri ustanovitvi italijanske iredentistične organiza-! cije »Trento e Triesto«. kateri ie bil leta 1913. tudi predsednik. Udeležil se je vojne na soški fronti, bil večkrat težko ranjen in odlikovan. Fa-lizmu sc ic takoi pridružil in bil med drugim tudi minister novih pokrajin. V novi zbornici je bil izvoljen za predsednika. Imenovanje Giuratija za glavnega tajnika stranke jc simptomatično, ker je z njegovim imenom in smerjo najtesneje združen problem Julijske krajine, ki ga novi tajnik razume seveda v najekstremnejšem italijanskem smislu in kar bo imelo seveda svoj izvesten vpliv tudi na zunanjo politiko. Na vsak način pomeni imenovanje Giuratija v politiko Italije poostrenje kurza. (Turati je bil iz Parme.) Zadnja slovenska šola — zaprla Trst. 25. septembra, p. V Trstu je obstojala pri Sv. Jakobu še zadnja edina slovenska šola. Dne 23. septembra 1930 je tržaška prof okl ura po nalogu iz Rima zaprla še lo šolo. Ustavljena kampanja italijanskih listov Rim, 25. sept. p. Danes je bila popolnoma ustavljena kampanja, katero je vodil tc dni glavni organ fašistične stranke proti jugoslovanski mornarici in češkoslovaškim Sokolom. Fašističen list -Tevere« prinaša vest, v kateri pravi, da je kapitan »Morosinija« Olivotlo dal preiskovalni komisiji vse potrebne podatke, iz katerih je bilo mogoče narediti sodbo, na kakšen način je prišlo d-o nesreč«« Ni pgnvp t7Mvp( Ha popolnoma resni*-ne, ker je on eden najboljših italijanskih pomorščakov. Objavil jih jc žc svoj čas v fašističnih listih. Njegove izjave pa so po sodbi inozemskih Iz srednješolske službe Belgrad, 25. sepl. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta na predlog ministra prosvete v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščena: Na gimnazijo v Karlovec za profesorja v 4 a/I Gregor Kranjčevi?, prof. gimnazije v Mariboru, po potrebi službe. Belgrad, 25. septembra, m. Na tretjo državno realno gimnazijo v Ljubljani je premeščen za prof. v I. 4. Vincenc Marinko, na drugo moško gimnazijo v Belgrad je premeščen v 1. 5. g. Zoran Kranjec, na gimnazijo v Jagod in i v I. 4. g. Hmkfl Šumn-čarič, navzoč je bil ludi djakovski nadškof dr. Akša-movič. Razpravljala so so važna vprašanja, ki zadevajo duhovnike v materialnem in moralnem pogledu. Dan prejo pa so jo vršil socialni tečaj za duhovnike. Tonaža naše trgovske mornarice Split, 25. sept. u. Z naročenimi ladjami bo naša Irgovska mornarica znašala do I. jan. 1931 370 tisoč Ion. V to tonažo so vračunani samo paro-brodi. pomorskih strokovnjakov kompromitirale samo njega samega. O satisfakciji češkoslovaškim Sokolom pa fašistični tisk ne sporoča ničesar, ravno tako tudi ne o intervencijah italijanskih oblaati. Mandžurci se polastili Pekinga Kakšen je položaj Kitajske — Mahinacije tujih držav London, 25. septembra. Politični položaj v Kitaju, ki se že skoro celo leto nahaja v popolni anarhiji, se je te dni čisto iznenada preobrnil. Znano je, da se šef nankinške vlade, ki velja Ta edino legatimno in mednarodno priznano vlado : zedinjenegat Ki taja, Č a n k a j S e k , nahaja letos v bojnem stanju z generaloma J e n s i h a n o m in F e n j u 1 j a n o m , ki predstavljata severni Kitaj s Pekingom kot središčem. Ta borba je bila letošnje poletje prekinjena po pohodu južnokitajskih komunističnih krdel iz Kantona, ki so zavzela mesto Čanšu in ga požgala tej- grozila Hankovu, pa so se naposled razpršila. Nato se je ta mesec zopet začela vojna med nankinškimi četami in pekinško armado, ki ni prinesla nobenega rezultata. čisto iznenada se je zdaj vmešal v to diktator Mandžurije, čaneuljan, sin znanega umrlega Čansoliua, ki rezidira v Mukdenu. Čansuljan je z armado 140.000 moderno oboroženih mož, v pohodu iz Mukdena na Peking Peking zavzel in se proglasil za diktatorja vsega severnega K i laja, ruz-pršivši armado severnih vstHškilu generalov Jen-sihana in Fenjuljana. Na ta način je postal mukdenski guverner arbiter med severom in Nankingojn iu prav zu prav odločilni faktor notranjepolitičnega položaja v vsem Kitaju. Njegovi, nadaljnji nameni so pa popolnoma neznani. Eni menijo da bo podprl nankinško vlado z namenom, da se južnokitajski komunizem popolnoma zatre, drugi pa pravijo, da je njegovo razmerje do Čankajšeka odklonilno, ker se je mukdenski diktator že pogajal s pekinško vlado. Mogoče se bo Čansuljan zadovoljil, da vlada vsemu severu, mogoče pa se bo polastil še Nankhiga in tako postal unifikator Kitaja, ako je to sploh mogoče. Na vsak način pa je položaj Čankajšeka rnalo-dane definitivuo in popolnoma omajan. Njegova avtoriteta jo padla na ničlo in ni izključeno, da ga lastna nacionalistična stranka pusti popolnoma pasti, ker ;e opozicija v stranki zaradi njegovih dikta- torskih metod biln že dosedaj velika. Tako bo Čan-kajšek, na katerega so se polagale tolike nade, da bo zedlnil Kitaj, < stal nekaj časa satoio figura, ki pred inozemstvom predstavlja Kitaj. Dolgo pn mu tudi ta vloga ni več usojena. Poučeni krogi pristavljajo, da je najnovejši preobrat kitajskih razmer pripisovati seveda vplivom inozemskih držav, ki s pomočjo dolarja, funta ali rublja spretno dirigirajo generale, da delajo situacije, kakor so pač v korist te ali ono velesile. Kdo — prašajo — je pomagal Čnnsuljanu oborožiti armado 140.000 mož z letali in tanki? Zasedba Pekinga po mandžurskih četah je zgodovinsko za.nimiva*v toliko, ker so Mandžujci s tem činom zasedli Peking po 286 letih vdrugič. Prvič so se namreč polastili Mandžujci Pekinga in z njim vlade vsega Kitaja leta 1044., ki so po svoji dinastiji vladali Kitaju do leta 1912., ko so bili pregnani po revoluciji in se je proglasila kitajska republika pod Juanšikajem, kitajskim »Bisihurkomc. Proračun čsl. republike za leto 1931 Radi indiskretnosti visokega uradnika je čsl. javnost izvedela za glavne postavke v novem proračunu preje, nego je predlagani finančni zakon prišel pred parlament, lzvedeia je iz nemških listov »Prager Presse« in »Prager Tagblatt«. Na prvi pogled jc videti, da je finančni minister dr. Engliš opustil politiko, ki jo je zasledoval celih pet let, to je politiko stabilnosti proračuna. Izdatki v novem proračunu so predvideni na 9838 milj. Kč, torej za 472 milj. več kot letošnji; prejemki pa 9813 milj., torej 424 milj. več kot letošnji. Proračun ie torej za malenkostno vsoto 5 milj. aktiven. Motivacija ugotavlja, da bo v prihodnjem letu državna blagajna obremenjena za novih 600 milj., kar pa ne bo imelo za posledico novega obdavčenja državljanov, ampak se bo vzelo iz prihrankov, ki so bili prihranjeni v b-oliših časih (posebno za časa t. zv. »občanske« koalicije, kjer je minister Šramek, ki je takrat vodil posle predsednika vlade, prihranil nekaj nad 900 milj, dasi bi »smel« po proračunu prihraniti le 30 milj.) Pozornost vzbuja dejstvo, da finančni minister že sedaj sega po prihrankih, kar bi kazalo, da nastopa važna kriza, ker so davkoplačevalci že itak preobremenjeni. Zanimive so nekatere postavke izdatkov. Tako n. pr. finančno ministrstvo 2985 (-)- 86) milj.j vojno ministrstvo 1400 milj. (nespremenjeno), k temu je treba prišteti še 315 milj. iz fonda za opremo; prosveta 1010 (+ 55) milj.; socijalno skrbstvo 865 (+ 41) milj.; javna dela 800 (+ 77) milj.j notranje min. 699 (+ 8) milj.j justica 310 (+ 10) milj.; poljedelstvo 244 (+ 2) milj.; zunanje min. 170 (+ 3) milj.; zdravstveno min. 157 (+ 11) milj.; predsedstvo min. sveta 52 (+ 4) milj.; trgovina 48 (+ 2) milj.; parlament 43 (+ 1) milj.; penzije in preskrba 932 milj. , . Prejemki so preliminirani za 428 milj. vecp Kot za letošnji proračun. Poročilo samo ugotavlja, da lo ni normalen in naraven prirastek, ki bi mogel biti največ 2%. Isti tudi ni narasel iz izvan-rednih prejemkov, ki so v dobi gospodarske depresije nemogoči. Pač pa je ta prirastek nastal iz rezerve, brez katere bi bilo ravnotežje proračuna porušeno, če se ne bi hotelo seči k novim davkom. . Povišanje izdatkov je preliminirano na 472 milj. le formalno, praktično pa na 545 milj., ker pošta plača železnici 73 milj., kar ima že v prejšnjem proračunu. Tudi tukaj ni povišanje narmalno (1_2%) in služi pred vsem novim nalogam n, pr. uvozni listi; reparacije 114 milj., staropenzijonisti 135.4 milj.; dalje božična renumeracija ali 13. plača 111.5 milj.; resistemizacija 77 milj.; brezposelni 51 milj. itd. To so torej nekatere številke, kakor Jih predvideva novi finančni zakon za leto 1931. Sicer se k njim še povrnem, zaenkrat jc pa treba ugotoviti, da so omenjene številke že iixum, ker češkoslovaško politično življenje se vrši, začenja in konča pri zaprtih vratih ministrskega sveta in dobi parlament v roke predlogo, za katero so se preje voditelji sporazumeli, samo k glasovanju. Torej sprememb ne bo. Pred sejo VZS Belgrad, 25. spet. Z. Sekcije vrhovnega zakonodajnega sveta so končale s pregledovanjem ma-terijala, ki se nahaja pred vrhovnim zakonodajnim svetom. Zakon o zaščiti mater, otrok in dojenčkov je dobil naziv »Zakon za zaščito narodnega podmladka«. Sekcije »o pregledale tudi 15 pravilnikov iz resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Higijenska sekcija je vzela v pretres zakon o zdravnikih, ki pride na dnevni red prvega rednega zasedanja vrhovnega zakonodajnega sveta, ki se sestane jutri. Med načrti je tudi obči gradbeni zakon, ki posveča posebno pažnjo večjim občinam, da bi se tam, kjer so gostejše naselbine, predvideli regulacijski načrti. Gospodarski adresar Eelgrad, 25. sept. z, Tekom tega leta izide velik gospodarski adresar, ki bo obsegal naslove naših izvoznih in uvoznih tvrdk, industrijskih in trgovskih podjetij, Angleško brodovje obišče Split Reka, 25. septembra. p. Snoči je iz reške iuke odplula angleška eskadra 7 vojnih ladij, ki so bile tam 8 dni. Odplule so v Split, kjer ostanejo do 2. oktobra. Zanimiva določba Belgrad, 25. septembra, m. Patrijarh Var-nava je prepovedal pravoslavni duhovščini obiskovati gledališča, kavarne, kina in javne lokale. Za-brana jo izdana v obliki naredbe, ki obsega 14 točk, ki določajo vedenje pravoslavne duhovščine. Na-redba je bila izdana radi številnih pritožb, ki »o prihajale radi obnašanja nekaterih pravoslavnih duhovnikov. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: bolj oblačno, sveži zapadni vetrovi in zopet iz-premenljivo vreme. .Tužne Alpe: bolj oblačno, sicer pa malo Izpremembe vremenskega značaja. Zagrebška vremenska napove«. Prilivuo »talno, oblačnost spremenljiva, topleje. Rusko žito preplavim trhsca Sovjetske cene so za (O odstotkov nižje London, 25. sept. Velik vtis je napravila v trgovskih in finančnih krogih vest o tem, da je sovjetska vlada podpisala na vseh glavnih tržiščih Evrope in Amerike važne pogodbe o dobavi ogromnih količin žita za ceno, ki je za 10 odstot. nižja od drugih. Zaradi prevoza teh količin so sovjetska oblastva najela prevozne ladje z nad 000.000 tonami. Del tega brodovja z nad 300.000 tonami je že v ruskih pristaniščih, kjer nakladajo žito. Ta vest je vzbudila ogromno senzacijo tudi v Newyorku, kjer so žitne cene hudo padle. Listi zahtevajo, naj vlada uvede preiskavo o tem, ali Rusija ne zasleduje političnih ciljev s to akcijo. V tej zvezi trdijo, da je ruska vlada prodala mnogo več žita, kakor ga ima na razpolago, to pa zato, da s tem povzroči umetni padcc žitnih ccn. Jaz in moj prijatelj Briand Anglija zahteva za vojna posojila obresti v zlatu Pariz, '25. sept. or. Angleška vlada je ravno kar predala francoskemu zunanjemu ministru noto, ki obravnava francoska vojna posojila, ki so bila razpisana v Angliji. Tosojila, o katerih nota govori, so sledeča: 1915 v iznosu od 602 milijonov frankov, 1916 v iznosu od 450 milijonov 700.000 frankov; 1918 v iznosu od 520 milijonov frankov. Obresti so se plačevale v frankih. Odkar je Francija svoj denar stabilizirala na enoto, ki predstavlja eno petin-sko vrednost predvojnega franka, so angleški posojevalci, ki so posojilo plačali v zlatu, na obrestih zgubili ravno štiri petine, ker Francija sedaj plačuje obresti v novi valuti. Angleški upniki so se obrnili na svojo vlado s protestom in so zaiilevali, da naj oficijelnim potom izlirja od Francije plačevanje v zlati valuti. Angleška nota je posledica tega protesta. V noti navaja angleška vlada, da je tudi Francija v dveh slučajih izterjala od svojih vojnih upnikov plačevanje v zlatih frankih. Ta dva slučaja sta Brazilija in Jugoslavija. Znano je, da je zadeva srbskih vojnih dolgov, katere je sprejela Jugoslavija, prišla pred razsodišče v Haagu, ker je Francija vztrajala na stališču, da mora Jugoslavija plačevati obresti ne v današnjem franku, ampak v predvojnem, ki je bil vreden petkrat toliko. Isto se je zgodilo tudi v slučaju Brazilije. Zanimivo je, da so se poslužili angleški upniki jugoslovanskega slučaja, du napravijo pritisk na francosko vlado v pokrepitev svojih zahtev. Predmet bo gotovo prišel pred kako mednarodno razsodišče. V francoskih političnih krogih jo nastop Anglije zbudil precejšnje ogorčenje, posebno ko je šele pred nekaj dnevi angleški zunanji minister v Ženevi na novinarskem banketu v zelo vznesenih besedah napival svojemu prijatelju Brian-du in slavi! Tr&dicijoneliio ljubezen med obema državama. 9f Potem bodo padale glave!" Hitlerjeve izjave pred sodiščem Leipzig, 25. sept. as. Pri kazenskem sodišču je bil danes tretji dan razprave proti trem častnikom nemške vojske, ki so obtoženi radi velc-izdajc v korist narodnih socialistov. Sodišče je sklenilo zaslišati voditelja narodnih socialistov Adolfa H i 111 e r j a , ki se je danes zglasil v sodni dvorani. Ko je bil pozvan, je najprej izjavil, da ni pripadnik nobene države. Predsednik sodišča mu je pojasnil, da bo zaslišan o tem, ali zasleduje narodno socialna delavska stranke svoj n cilje samo po legalnem polu, da ne namerava niti rušenja ustave, niti vlade, da svojih pristašev ali članov ni k temu poživljala in jih ne bo poživljala, da bi skušali nasilno vreči ustavo ali vlado. Pove naj, kako je nastala narodno socialistična stranka, toda tako, da bo navedel samo dejstva, ne pa da bi imel propagandni govor. Nato je Hittler govoril o stranki in začel kar pri starem veku in pripovedoval potem stvari do konca vojne. Nato pa je izjavil: »Prevrat je moglo premagati samo tako gibanje, ki je stalo glede svetovnega naziranja na stališču fanatičnega nem-Stva, in je bilo odločeno, braniti svoje čisto duhovne ideje. To je dovedlo do tega, da se je po-kret narodnih socialistov razdelil na dva dela, na propagando samo in na varstvo te propagande z udarnimi oddelki, proti terorju rdeče levice in tudi v lastno varstvo, ker je državno varstvo tako rekoč izginilo. Če smo pri zadnjih volitvah dobili 6 milijonov glasov, jih nismo dobili zato, ker nam je 6 milijonov verovalo, temveč zato, ker 30 milijonov ljudi še ni vedelo, kaj hočemo. Predsednik sodišča: »V Monakovern ste bili obsojeni na 5 let zaradi poskusa uničiti Waimar-sko ustavo in vse uspehe revolucije iz leta 1918. Sodišče v Monakovern je ugotovilo, da ste izvršili popolno veleizdajo,« Hittler: »Razvoja udarnih oddelkov nisem izvršil jaz, temveč se je izvršil na željo uradnih bavarskih krogov, ki so nas takrat pozvali, naj izpremenimo svoje oddelke v vojaške oddelke. V vojašnice so jih uvedli državni organi. S lem se je seveda vplivalo tudi na njihovega dulia. Jeseni 1923 smo bili prepričani, da bi se mogla latentna vojna nevarnost med Bavarsko in državo odpraviti samo pod modro-belimi ali velenemškimi barvami. Leta 1925. smo se morali vrniti k temeljnim tendencam iz lela 1923., t. j. k varstvu proti napadom od levice, udarnim oddelkom smo odvzeli vojaški značaj. Vojaške vaje so bile prepovedane. Orožje se je moralo oddali. Kdor tega ni storil, je bil izključen, samo da se organizaciji odvzame vojaški značaj. Kar se tiče državne brambe, zastopam stališče da se mora odkloniti vsak poskus razkroja. Mi nimamo nobenega interesa na tem, nasprotno, jaz bi tako delovanje smatral za največji zločin. Tudi nisem nikdar poskušal stopiti v zveze z državno brambo. Če bi zvedel, da se to godi, bi dotičnika vrgel iz stranke. Samo to željo imam, da bi se državna bramba navzela onega duha, s katerim sem se jaz boril 4 leta. Pokret, ki hoče prevzeti v državi oblast, mora stremeti po tem, da se bo narod mogel boriti. Seveda je na tisoče mladih častnikov, ki prav tako mislijo, kakor mi, toda tega razkroja ne povzročamo mi. Kdor razkraja nemško državno hrambo, greši proti nemškemu narodu. Nas je n« stotisoče in delujemo popolnoma javno, Narodno socialni pokret vodim jaz in moja povelja se morajo izvršili. Če zmaga naš pokret, se bo sestalo novo državno sodišče in pri tem sodišču se bo maščeval novembrski zločin iz leta 1918. Potem bodo padale glave!« (Odobravanje med poslušalci, katere predsednik sodišča strogo ukori.) Nato je Hittler z enako navdušenostjo še navajal: »Še dve ali tri volitve v državni zbor bodo prišle, potem pa bo prišlo do naradno socialistične vlade. Potem mi ne bomo priznali pogodb, ki so nam bile vsiljene, potem se bomo nahajali v revoluciji.« Predsednik: »Ali bo tudi to prišlo legalno?« Hittler; »Če se smatrajo dogodki od leta 1907., 1908. in 1909. za ilegalne. Stara armada je bila neločljivo zvezana z monarhistično mislijo. Vojska se mora čutiti odgovorno za usodo nemškega naroda in mora biti nositeljica nemške narodne misli.« Predsednik: »V nekem propagandnem govoru ste kot primer navajali Mussolinijevo zmago v Italiji, ko se je vojska v odločilnem trenutku zavedla svoje dolžnosti nasproti narodu in mu pomagala. Ali naj bo to tudi primer za Nemčijo?« Hittler: »Italijanski fašizem ni napravil revolucije, kakor socialna demokracija v Nemčiji meseca novembra 1918. Mussolini je kraljevi italijanski ministrski predsednik, kar je dokaz, da je postopal popolnoma legalno. Stavil se je svojemu jcralju na razpolago.« Predsednik: »Ali ste vedeli kaj o tem, da sta bila dva obtoženca v vaši pisarni v Monakovern?« Hittler: »Zvedel sem o tem naknadno, izjavljam pa najodločneje, da smatram snovanje celic v nemški državni brambi za največjo blaznost,« Zasliševanje Hittlerja je bilo s tem končano. Sodišče dosedaj še ni sklepalo o nadaljnjem poteku razprave. Leipzig, 25. septembra, as. Državni pravdnik je predlagal, da se Hittlerju ne da prisega, lter še teče proti njemu razprava radi veleizdaje. Sodišče pa je sklenilo, da Hittlerja zapriseže, ker proti temu ni zakonitih razlogov. Nato je bil Hittler zaprisežen. Državni tajnik Zvveigcr iz notranjega ministrstva, ki je imel nalogo, da v imenu vlade dokaže prevratne namene Hittlerja, je nato izjavil, da po tem sklepu sodišča njegova prisotnost ni več potrebna, nakar je v sporazumu z državnim pravdnikom zapustil sodno dvorano. Novi guverner franc. nar. banke Pariz, 25. sept A A. Guverner francoske Narodne banke Morenu, ki namerava demisijonirati, bo prevzel vodstvo velikega privatnega bančnega koncema. Za guvernerja Narodne banke bo imenovan sedanji podguverner Moret. Seja Zveze jugoslovanskih mest Belgrad, 25. sepl. z. Na sejo jugoslovanskih mest, ki se vrši 29. t. m. v Ljubljani, pride kot delegat belgrajske občine njen II. podpredsednik g. Dragotin Krstič. Na seji se bo razpravljalo predvsem o komunalnih in finančnih problemih naših mest, posebej šc o davkih in drugih bremenih, Kdo vprašuje? »Jutro« jemlje v svoji številki od 25. t. m, naš odgovor, v katerem smo popolnoma jasno in precizno razložili smisel našega članka »Centrum docet«, na znanje. Pravi, da, če je tako, potem ni nobenega spora med nami. Pravi pa, da mu nismo odgovorili na vprašanje, ali odobravajo gospodje, v katerih imenu da piše »Slovenec«, jugoslovanski program od 4. julija in ali se hočemo iskreno z enakimi dolžnostmi in enakimi pravicami pridružiti nastajajoči narodni jugoslovanski fronti? »Jutro« naj oprosti, če mu na lo odgovorimo, da je to vprašanje od njegove strani največja predrznost. Mi nismo v svojih dveh člankih o tem vprašanju absolutno nič govorili hiti nanj kaj aludirali, marveč smo ob volivnem vspehu centra zgolj precizirali principijelno stališče katoličanstva z ozirom na narodni in državni problem modeme Evrope. Zato nimamo absolutno nobene dolžnosti odgovarjati »Jutru« na vprašanje, o katerem nismo ničesar govorili. Drugič pa odrekamo listu, ki je bil glasilo bivše demokratske stranke, vsako moralno legitimacijo, da nas o našem stališču glede jugoslovanskega programa od 4. julija sprašuje. »Jutro« nima niti najmanjše pravice, nam tako vprašanje stav-Ijati, ker je stranka, ki jo je »Jutro« svojčas zastopalo in v koje mentaliteti piše še danes, jugoslovansko misel in program, ko je vladala, v svoje partizanske namene popolnoma izpačila in kompromitirala, Ali naj listo žalostno zgodovino Pepe-reži-tna zopet ponovimo v teh stolpcih? Ker najbrže tudi »Jutro« tega ne želi, zalo mu svetujemo, naj rajši sprašuje sebe, ali spada v enotno Ironto resničnega in pravega jugoslovanstva, oziroma naj se dostojno pripravi za kaj tacega. Vprašanje, ki ga je stavilo »Jutro« na nas, pa bodo rešili med seboj drugi. Mi namreč, to bodi podčrtano, ne pišemo v imenu nobene stranke.ali grupe, kakor »Jutro« na-migava, ampak satno kot popolnoma neodvisno glasilo tolmačimo načela katoliškega ljudstva. Praške demonstracije Praga, 25. sept. as. Včerajšnje protinemške in protižidovske demonstracije v Pragi so se končale šele okoli polnoči z napadom na Nemški dom, katerega pa je policija preprečila. Češki levičarski listi obsojajo izgrede, izjavljajo pa, da je upravičena zahteva, da se prepovejo nemški govoreči filmi. Praški župan dr. Baxa je v svoji intervenciji v notranjem ministrstvu zahteval prepoved takih filmov z utemeljevanjem, da praški Nemci zlorabljajo nemške govoreče filme za provokacije. »Narodni Politika« piše, da je potrebno nadaljevati take demonstracije po načrtu. V interesu varnosti države bi se morale še enkrat pregledati vse koncesije za kinematografe. Tudi morajo izginiti tuje-jezični napisi na trgovinah, ki pod francosko znamko prikrivajo sovraštvo proti Cehom. Praga, 25. sept. as. V Pragi so se nocoj ponovile demonstracije proti nemškemu govorečemu filmu. Policija je zavarovala vsa nemška javna poslopja, pa tudi nekatera češka, tako n. pr. uredništvo »Češkega Slova« itd. Ob osmih zvečer so se zbrale velike množice ljudstva na Vaclovem trgu, odkoder so se razlile po raznih ulicah ter razbijale šipe po nemških poslopjih, kakor na kavarni Continental, na nemškem giodali%čui*in drugod.'"Na več krajih so bili spopadi s (Sttlicifo, ki je aretirala 14 oseb, od katerih jih bo prišlo 5 pred sodišče zaradi javne nasilnosti. Pri demonstracijah je bilo ranjenih 9 policistov, število ranjenih demonstrantov pa ni znano. Britanska imperijalna konferenca London, 25. sept. AA. Otvoritev imperlaln« konference prihodnjo sredo bo v sprejemnici zunanjega urada namesto v Dovvinigstreetu 10, kakor je bilo doslej običajno. Prostor, v katerem bo konferenca, je mnogo večji, kakor prostori, ki so na razpolago v ministrskem predsedstvu. V tem prostoru je bila nekdaj podpisana locarnska pogodba. Sedaj je objavljena lista delegatov, ki se udeleže konference fmena zastopnikov dominjo-nov so že znana. Anglijo bodo zastopali ministrski predsednik MacDonald, zakladni minister Philip Snovvden, zunanji minister Arthur Henderson, tajnik za dominjone Thomas, tajnik za kolonije Lord Passfield, trgovinski minister William Graham in drugi. Avstralski ministrski predsednik James Skul-lin, ki je davi imel z ministrskim predsednikom MacDonaldom dolg razgovor, je v razgovoru z novinarji izjavil, da. pripisuje gospodarskim razpravam imperialne konference največjo važnost. Volitve v stalno razsodišče Društva narodov Ženeva, 25. sept. as. Na seji Društva narodov so bile danes dopoldne volitve sodnikov stalnega razsodišča. V soglasju s Svetom Društva narodov so bili izvoljeni za sodnike: Ataki iz Japonske z 49 glasovi, Altamira iz Španije zopet izvoljen z 38 glasovi, Angelotti iz Italije zopet izvoljen z 42 glasovi, de Mustamenle y Sirven iz Kube zopet izvoljen z 31 glasovi, van Eysonya iz Holandijo zopet izvoljen z 38 glasovi, Fromageot iz Francije zopet izvoljen s 40 glasovi, dr. Guerrero iz San Salvadorja zopet izvoljen z 38 glasovi, sir Cecil Hurst iz Anglije zopet izvoljen s 40 glasovi, Kellogg iz Združenih držav izvoljen s 35 glasovi, Negulescu iz Rumunije, dosedaj namestnik, izvoljen s 30 glasovi, Rollain Jaquemins iz Belgije izvoljen z 48 glasovi, grof Rostojensky iz Poljske izvoljen s 34 glasovi, prof. Walter Schiicking iz Nemčije s 34 glasovi, Wang-Hung Hui iz Kitajske z 32 glasovi. Za petnajsto mesto sodnika je bilo potrebnih 11 volitev, končno pa je soglasno s Svetom Društva narodov bil izvoljen kolumbijski poslanik v Berlinu LIrratia s 27 glasovi, s čimer . se je izpolnila želja južnih Američanov po treh sedežih. Nato so bili izvoljeni 4 namestniki sodnikov: prof, Redlich z Dunaja, prof. Erich iz Helsingforsa, prof. Novakovič iz Belgrada if prof. da Matta iz Lisabone. Dne 25. septembra jc po dolgi, mukepolni bolezni umrla moja žena MARIJA WASILJEVNA POPOVA li Pogreb bo v soboto, dne 27. septembra ob 14 iz hiralnice sv. Jožefa (Vidovdanska ulica). Aleksander Popov.