»tcv. ar/o
V Trstu, v ietrtek 9. oktobra 1919
Letnik »VI -*
Izhaja vuk dan, udi ob nedeJjan In praznikih, zjutraj. — UrednHtvo:
»v. Fiančiška AsfStega Utev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSilJajo ured-rlStvu. — Nefranfctran« pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsoreij Hsta Edinosti. — Tlak tiskarne Edinost — Naročnina wa«a na mesec L 3 —, po! leta L 18 — in ce!o leto L 36 —. — Telefon nrednlštva in uprave gkv. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu ln okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računijo ti lirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stotji osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mii po 80 stot Mali oglasi po tO stot. beseda, najmanj pa L 1'—>. Oglase sprejema Inseraini oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se poSiljaJo Izključno uprav® Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Fraučiška As.
Reško vprašanje.
Nova Bosna in Hercegovina«
RIM, 7. (»Gazzetta di Venezia«.) »Agenzia della St&mpa« poroča, da je dobila vesli U zanesljivega vira, da se je zadnji čas predlagala nova rešitev reškega vprašanja. Po teh vesteh bi se rešilo reško vprašanje, kakor se je rešilo na kongresu v Berolinu vprašanje Bosne in Hercegovine, to je Reko, reško luko in vse sporno ozemlje okoli Reke bi zasedle italijanske čete, uvedla bi se italijanska u-prava toda brez aneksije Italiji. Italiji bi se bržkone poveril mandat za to ozemlje, kar bi določila Zveza narodov na predlog zaveznikov, ko se sestane.
Hoteli smo se informirati pri drugi agenciji, ki je sicer tudi neuradna, a dobro informirana, pravi »Gazzetta di Venezia=, in potrdila se nam je v bistvu včeraj priobčena rešitev. Toda doznali smo tudi Še druge podrobnosti, ki pojasnjuje in izpopolnjujejo vrednost predloga, ki je bil baje že predložen, kakor nam se zagotavlja, sedanjemu reškemu poveljni-žtvu in zavezniškim vladam. Zasedba Reke in okolice bi se izvršila v imenu italijanskega kralja in ne po ukazu italijanske vlade.
Dva generala na Reki.
REKA, 7. (»Gazzetta di VeneziaO D^nes zjutraj okoli 10 sta prispela generala Sante Ceccherini, bersaljerski poveljnik, in Tamaic od vrhovnega Štaba,
C-neral Ceccher>ni, veličasten vzor juraka. 3 sedmimi svetioiami na prsih, je prišel nepričakovano z motornim čolnom iz Opatije in (e ie izkrcal burno pozdravljen od izbranega zastopstva bersalienev, ki so prihiteli pozdravit starega polkovnega poveljnika, moža, ki si e pridobil na Sv. Mihaelu in v fagareški o-sini neumrljivo slavo, najpopularnejši bojevnik bersaljerskega zbora v vsem kralj -stvu.
Bil je ginjen in poln radosti. Obr.Jl se je k bersaljerjem, ki So stali okoli nje^a. in jim izpregovoril nekoliko besed v pozdrav. »Nisem mogel drugače, otroci moji; vi ste mi dali zgled, in jaz sem mu sledil. Živila največja talija!«
Časnikarjem, ki so ga prašali po njegovih rvih vtiskih na Reki je odgovoril naravnost: Kar vidim in slišim od davi, prekisa naj-rečja pričakovanja; mora se res priti sem. la se veruje. Ni besede, ki bi bila enaka te iudoviti resnici. Da, hotel sem priti »udi ja? r to Meko italijanskega domoljubja in name-avam ostati tukaj z mojimi bersaljerji.c
Že nekoliko dni e je general pripravljal nz »otovanje. Že v - lorcnci je pisal odkrito pi-:mo kralju, svojim predstavljencem, svojim jersaljerjem. In po besedah je kmalu prišlo Jejanie.
Tudi general Tamaio je bil živahno pozdravljen.
General Cecche-ini je prevzel generalove »oveljništvo nad reškimi četami. General Ta-naio je bil imenovan za načelnika vrhovnega taba.<
»11 Tempo« o angleši" noti.
RIM, 7. »II Tempo« se bavi v uvodnerr Jlanku z angleško noto J* ..liji. ; Ne s krivamc lelo grenkih občutkov zaradi vsebine ir oblike ostrega svaril?. Ki nam prihaja z ou-»tran morja. Če bi r.m zelo kočljiv čus dovo-jeval zasukavanje »porr.egu vprašanja, bi ho-eli vprašati An^!»jo, ali odgovarja nrjpripro-

PODLISTEK
U štora rrnvtto. <7)
Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinske povest iz XVI. stoletja.
Hipoma je Uršula privzdignila glavo in rekla Pdllfyju mirno:
_ Plemeniti gospod! Stvar, o kateri sva se
do sita nagovorila, je zelo važna in se tiče vse moje rodbine. Jaz sem kolikortoliko vešča vašim zakonom, ali treba je stvar premisliti predvsem, potem se pa moram tudi dogovoriti z rodbino. Vprašala bom svoje zete in tudi podbana Ambroža. Več oči več vidi. Potrpite torej dotlej. Ne pravim, da ponujene pogoje naravnost odbijam, in tudi ne, da jih sprejemam. Bodite medtem gost pri meni, ♦razpolagajte tu, kakor da ste doma, kakor da :e ves grad vaš. V nekaterih dneh boste mo-1 'el javiti velemožnemu gospodu knezu Andriji Batoru, kako smo se pogodili. Ker pa ^Imaio meški hladnejšo kri in več znanja, po ' verun vao stvar svojemu zetu Mihajlu Konj
stejšim pravilom sklada rezko in grozilno posredovanje njene vlade o vprašanju, ki bi se bilo moralo na podlagi samoodločbe narodov že zdavnaj izbrisati iz seznama mednarodnih vprašanj in postati kratkomalo vprašanje notranje italijanske politike. Bi li dovolila angleška vlada kaki tuji vladi, da pošlje londonski vladi diplomatsko noto, v kateri izraža svoje začudenje zaradi podaljševanja Čudnega položaja n. pr. na Irskem, kjer zadržuje dvestotisoč bodal svečano voljo za samoodločbo celega naroda? Toda podobna vprašanja s popolnoma odveč. Krinka pravičnosti in idealnosti, s katero je Albion prikrival skozi desetletja svoje imperialistične načrte, je že nekaj časa padla, in mi poznamo že predobro cilje njegove vladavine, da bi se mogli Šele Skandalizirati zaradi lekcije, ki bi jo hotela dajati dobra vlada drugim.
Nas ne zanima danes nič drugega, nego se povrniti k naši zahtevi: potrebi naglašanja italijanske pravice do Reke, katere upravičenost se mora na koncu konca vendar priznati, in dosegi tega cilja, ne da bi se zanemarjale dolžnosti napram zavezništvom, ki so bila utrjena s krvjo: naj se zdi v tem hipu očitanje in neizbrano svarilo še tako težko, mi ne smemo zaiti s te .poti.«
Francija priznava suverenost Italije nad Reko.
PARIZ, 8. (S.) »EclaJre« komentira vest o nekem angleškem diplomatičuem delovanju v Rimu in o nekem sOičnem koraku Zedinjenih držav in Anglije v Parizu glede reškega vprašanja ter pravi, da oi Francija naredila nobenega takega koraka. p Francija, — nadafcuje Ust— ki ie 13. avgusta s Clemenceaujevim govorom priznala su-vernost Italije nad mestom Reko, ni nikakor Iz-premenila svojega stališča ln ostaja zvesta dani besedi in tradicionalnemu prijateljstvu, ki io veže z Itattjo.«
Mirovna konferenca.
PARIZ, 8. (S.) Medzavezniški vrhovni svet se danes fli sestal. Jutri bo najbrž proučeval poročilo generala Clarka, katerega je poslala ententa na Romunsko. General se je povrnil včeraj v Pariz.
Marial Foch pri Clemenceauu.
PARIZ, 8. (S.) Ministrski predsednik Cle-menceau je danes zjutra} sprejel maršala Focha in generala Veygalda.
Za ustavljenje sovražnosti,
PARIZ, 7. (S.) V poslanski zbornici se razpravlja o zakonskem načrtu glede dne ustav-Ijenja sovražnosti. Člen zakonskega načrta pravi, da se ustavijo sovražnosti z dnem, ko izide v uradnem listu zakon, ki pooblašča predsednika republike, da odobri mirovno pogodbo z Nemčijo. Minister Nail je izjavil, da odpravlja ta zakonski načrt obsedno stanje in cenzuro in da zopet daja županom zakonske oblasti. Odobritev tega načrta je simboličen čin, ki pomenja konec vojne. Če bi senat odlašal z odobritvijo mirovne pogodbe, bi se morala vlada zateči k odloku, ki bi pospešil ustavljenje sovražnosti.
Načrt je bil odobren enoglasno.
Maršal Allemby imenovan za častnega londonskega meščana.
LONDON, 8. (S.) Danes je bil imenovan maršal Allemby za Častnega londonskega meščana.
Iz Amerike.
Wilsonovo zdravstveno stanje«
WASHINGTON, 7. (S.) Nocojšnje sporočilo o zdravstvenem stanju predsednika Wilsona pravi: Današnji dan je bil za predsednika boljši nego včerajšnji; opaža se majhno bolj-
šanje.
WASHINGTON, 7. (S.) Predsednik je imel ^anes dober dan; njegovo boljšanje se nadaljuje.
WASHINGTON, 7. (S.) Wilsonovo zdravstveno stanje se je nekoliko izboljšalo. Predsednikova hčerka je zopet odpotovala.
Wilsonova bolezen.
PARIZ, 7. Čeravno zatrjujejo uradna poro-"ila, da gre Wilsonovo zdravje na bolje, se endar ne more opustiti dvom, da gre za težko bolezen. Neka brzojavka »Daily Mailu« naglasa, da celo sami zdravniki priznavajo, la ni predsednik še izven nevarnosti. »Mati-iov« poročevalec pravi, da ni hotel trditi Vilsonov osebni zdravnik Grayson, ki ga je opremljal tudi v Pariz, da se je Wilsonovo zdravje izboljšalo. To pomenja, da smatrajo vsi travniki Wilsona za zelo bolnega.
Vsi, ki so pri Wilsonu, poskušajo odvrniti od njegovega duha vsako razmišljanje, kar je pa zelo težko, kakor trdi tudi ameriška delegacija v Parizu, ker hoče predsednik na vsak
>kemu, ki je lani pred banom v mojem imenu ▼apočel tožbo. On je začel vojno, on naj sklene mir, ako je mogoče.
—	Srečen bom, — je odgovoril, vljudno se smehljajoč, Madžar, — če bom mogel pritisniti nečat pod poravnavo med dvema tako slavnima rodbinama, in dobra slutnja mi pravi, da pride do poravnave.
—	Naj že bo, kakor hoče, gospod Pillfy, — je zaključila Uršula ostro, — ali zapomnite >i vi, naj si zapomni vaš gospodar, da Uriula Heningova ne pozna šale, in ako v tej stvari pride na dan tudi najmanjša prevara, na božje -ane, bo zlo, bo krvi brez obzira. Sedaj pa lahko noč!
Uršula je mahnila Pdllfyju z roko in ta se je globoko poklonil čudni ženi ter odšel na počitek v svoje stanovanje, ki ga mu je Ivan pripravil v zadnjem grajskem stolpu.
n.
Štiri dni po tem pogovoru z gospo Uršulo je zjutraj zgodaj gospod' Mihajlo P4llfy pred Susedgradom skočil na konja in mahnil z roko 4 v slovo Mihajlu Konjskemu, možu visoke,
način misliti na politična vprašanja. Včeraj je celo zahteval, naj mu pošljejo njegovega zasebnega stenografa, toda dr. Grayson ga je opozoril, da mu bo škodilo tudi najmanjše napenjanje možganov.
Zadnje poročilo, ki je prišlo v hotel Cril-lon, govori o stalnem fx>ljšanju njegovega stanja.
Papež je brzojavi! Wilsonovemu tajniku, katerega je prosil vesti o Wilsonovem stanju.
V	brzojavki je izrazil svojo vročo Željo, da bi predsednik kmalu okreval.
Danes bi se moral sestati ameriški ministrski svet v Washingtonu, da določi glede morebitne nadomestitve predsednika s podpredsednikom Marshallom.
Prepoved priseljevanja T Zedinjene države.
PARIZ, 7. »Chicago Tribune« dozna je iz Washingtonaf da so sklenile glavne osebe na kongresu, da prepove« - za dobo enega leta vsako priseljevanje. T^001 tega časa se določi podlaga za nadalji jo politiko. Ta ukrep se smatra Za. potreben v svrho preprečitve infiltracije tujih boljšev kov.
IZ RUSIJI«
Dcnikinovo prodiranje«
TAGANROG, 5. p.) Zakasnelo. Uradno poročilo. General Denitun je zasledoval boljševike in pri tem zavzel nekoliko mest, (ki jih žal ne moremo navesti, ker so imena v brzojavki agencije »Štefani« popolnoma spa-čena). Ujel je čez 10.000 boljše viko v in zaplenil veliko vojnega materijala. Ofenziva se nadaljuje,	_
is PoUske.
Poljsko-nemški dogovor.
VARŠAVA, 7. (S.) Poljsko-nemški dogovor ima 12 členov: Prvi člen določa, naj se izpuste vsi aretiranj uporniki, ki so Idil oboroženi, in katere so oblasti obdržale kot zaloge in Jih dale v ječe, na svobodo; drugi člen razveljavlja vse disciplinarne ukrepe, k! so se ukrenili iz po'itičnih vtzrokov; tretji priznava osvobojenim ujetnikom pravico, da se Jim vrnejo vsi predmeti, Id so bili njihova last, izvzemši orožje; četrti nalaga vladi dolžnost, da osvobodi ujetnike I« jih pošlje v domovino; peti določa obojestransko kontrolo za izpolnitev dogovora; šesti zazveljavlja kazni in disciplinarne ter sodnijske ukrepe, ki so se določili, preden ije -stopil dogovor v veljavo v ozemljih, ki so bili priznani Poljski, ki^kor tudi postopanja, ki so se vršila vsled vojaškega, političnega in narodnega delovanja v (prid nasprotni stranki. Naslednji členi do enajstega igovore o osvoboditvi vojnih ujetnikov in intern.rancev. Dvanajsti člen določa fomeirj&vo tspisov o odobritvi v Berolinu in odreja, rda stopi dogovor v veljavo onega dne, ko se izmenjajo spisi.
Ix Nemfli.
Atentat na poslanca Haaseja.
BASEL, 8. (S.) Iz Berolina poročajo: Nekoliko minut po eni je ustrelil neki individuum šestkrat proti poslancu Haaseju, ki je šel v državnozborsko palačo. Haase je bil ranjen v trebuh, v nogo in roko. Atentatorja je policija aretirala in ga odvedla v državnozborsko palačo, kjer so pa mogli le ugotoviti, da je Avstrijec. Njegovo ime ni še znano.
Nemški general iMangin odide s posebno komisijo v DeJtjikktov glavni stan.
PAiRlZ, 8. (S.) Neko poročilo Iz Berolina pravi, da na:«!ar?a TVossische Zeitung«, da odpotuje baje v sredo posebna 'komisija, sestavljena iz 36 častnikov ped predsedstvom generala fAangina* v glavni stan generala Denjikina, kjer bo proučevala ooložaj na licu mesta. »Eclaire« pravi, ida odpotuje ruski poslanik v Parizu Miljukov z igeneralom Manginom, kateri ostane pri Denjikinu 3 tedne in mu pojasni ententno stališče, da se boljše uredi zunanja pc-htikia raznrh protiboljševiških vlad.
Listi javljajo, da je bil poklican general Mangin od poveljstva v Maincu in da je sedaij na razpolago vojneimi ministrstvu. Deseta armada, kateri je on poveljeval, se je razpustila, in čete, ki so zas&dale perensko Prusijo in Palači jo, se »združijo v eno armado pod poveljstvom generala De-ffoirta.
Kancelar Bauer o zmanjšanju nemško vojske.
CURIH, 8. (S.) Iz Berolina poročajo: Državni kaneelir Bauer je govoril v narodni skupščini o dvomih, ki se izražajo o volji Nemčije za mir. Nemčija potrebuje še vojske, je rekel Bauer; v prvi vrsti za vzdrževanje javnega reda v drŽavi, drugič v svrho preprečitve prenagljenih sklepov, kjerkoli predvideva pogodba prosti izraz ljudske volje v svrho določitve usode nemških ozemelj.
V	inozemstvu se vsi boje, da se v Nemčiji zopet vzpostavi militarizem. Žal 5e ta strah upravičen vsled propagande posameznih strank. Izvrševali bomo mirovne pogoje z vsemi svojimi močmi, je rekel Bauer a posebno pa vojaške pogoje. Dva meseca po odobritvi pogodbe bo štela nemška vojska 200.000 mož in niti moža več. Govoreč o izpraznitvi baltiških pokrajan je Bauer izjavil, da bodo imeli ukrepi nemške vlade prav gotovo do-
ber uspeh, če entettta privoli na ustanovitev nem-ško-zavezniške komisije. Govornik Je pripomnil, da Je nemška vlada naznanila ententi že tri dni •pred »ultimatumom« ukrenjene ukrepe. Vendar je prišel »ultimatum« s strašno grožnjo z blokado, proti kateri Je kaneelir ponovno protestiral, ker da blokade ne more upravičevati dejstvo, da poskušajo plačane čete udejstviti svoje sebične na-nr-ne. Kaneelir Je zaključil napadajoč nemške na-cijonalce. »Nočemo, Je vzkliknil, da ustvarjajo posamezni individui nevarnosti za nemški narod in zopet sramotijo njegov glas v svetu. Kdor je žnjim, Je naš sovražnik.« Nato se Je seja končala.
Iz Nemike Avstrije.
Kancelar Renner odstopi?
CURIH, 7. Na Dunaju je sklicana za jutri n~rodna skupščina. »Berliner Tagblatt« smatra, da je mogoče, da predloži kancelar Renner demisijo.
Dvome glede imena Nemške Avstrije je rešila dunajska vlada z okrožnico, ki jo priob-čuje »Reichspost«. V zadevah z entento se bo imenovala Avstrija, v zadevah z narodnimi drŽavami (dediči avstroogrske monarhije in Nemčijo) se bo imenovala Nemška Avstrija« a doma se foo imenovala nemška alpska država. Manka Se posebno ime za nevtralne dr-? ž a ve.
| Čeravno je dunajska občina protestirala j proti prodajanju cesarskih umetniških predmetov v svrho prehranitve mesta« zagotavlja »Neue Frele Presse«, da so se že začeli izbirati predmeti za prodajo. Do petnajst dni se bo začela prodajati srebrnina, starinsko pohištvo in slike. Centralna agencija smatra« da se bo na ta način zbralo kakih 200 milijonov (toliko znašajo troški za desetdnevno obskrbo Dunaja z živili).
»Morgena bi hotel, naj se prodajo tudi železnice, če mogoče kaki nevtralni državi.
Iz Bolgarske.
Sestavljanje novega kabineta«
SOFIJA« 7. (S.) Stambolovskemu je bila poverjena naloga, da sestavi kabinet iz agrar-
cev in so^ijalistov.
Iz Turčije.
Bivši perzijski šah odide ▼ Švico.
GENEVA, 7. (S.) Bivši perzijski šah Mohamed Ali Je izrazil željo, da hi se nastanil v Švici; se-tdanji šah in teheranska vlada sta pripravljena zadovoljiti njegovi želji.
krepke postave, ki je madžarskega gosta spremil pred vrata.
—	Z Bogom, egregie domine*)! — se je po-smejal Batorjev poslanec, — v kratkem se zopet vidiva!
—	Veselilo me bo! — je odvrnil Konjski in se resno poklonil.
—Tudi meni je ljubo, da se ločiva prijateljski. V dveh dneh se zopet vrnem in pripeljem s seboj Gregorja Domboja. Bilo bt zelo dobro, da se dotlej sestavi inventar.
—	Za to ne skrbite. Poskribim že jaz.
—	Torej hvala vam in zbogom! — je zaključil Madžar, poklonivši se« in veselega obraza pohitel proti Zagrebu.
Gospod P&llfy nikakor ni Itedil svojega konja. Neusmiljeno mu je pritiskal ostroge ob rebra in videlo ce je, da ae mu mudi. Neozi-rajoč se ne na desno ne na levo je dirjal skozi vasi Stenjevec, Vrabče, ćernomerec, in obraz se mu je še bolj razjasnil« ko se je na jutranjem nebu izza gorskega zavoja pokazal stolp svetega Kralja.
Pravice manjšin v češKo-slooašKl republiki.
L
Ceško-slovaški tiskovni urad je priobčil besedilo dogovora med češko-siovaško republiko Bn Zedinjermni državami ameriškimi, Anglijo, Francijo. Italijo in Japonsko glede izvedbe člena 57. mirovne pogodbe c Nemško Avstrijo, tičoče se pravic, ki fiih bodo uživale narodne manjšine v češko-slovaški republiki. Pogodba vsebuje dve poglavji:
Določbe se glase:
-Cl. 1. prvega poglavja določa, da se predpisi pogodbe priznavajo kot temeljni zakon.
Cl. 2. se glasi: Češkoslovaška republika se obvezuje, da bo vsem prebivalcem dajala popolno ta absolutno zaščito življenja in svobode — brez razlike pokolenija, državne pripadnosti, jezika, plemena ali vere. Vsi prebivalci češkoslovaške republike bodo imeli pravico, da bodo mogli svobodno izvajati vsakršno izpovedanje, ali vero, če <ni nje izvajanje v nasprot'stvu z javnim redom in dobrimi običaji.
CL pravi: Češkoslovaška republika priznava in proglasa za češkoslovaške državljane ipso facto in brez vsake daljne formalnosti: nemške, avstrijske in ogrske državljane, ki imajo onega dne, ko stopi ta pogodba v veljavo, -svoje bivališče ali domovinsko pravico na orzemlju, ki tvori del češkoslovaške republike, ali je pripoznano kot tako. Nadaljne določbe tega člena ugotov-Ijajo opcijsko pravo, ki pristoja vsem osebam, ki so dovršile 18. leto. Tiste osebe, ki -se hočejo poslužiti te pravice, so obvezane, da v teku naslednjih dvanajst mesecev prelože svoje bivališče v tisto državo, za katero >so optirale (ki so si jo iz-volrle.) Obdrže vse svoje premično in nepremično imetje.
CL 4. priznava češkoslovaško državljanstvo tudi itistim osebam, ki so jih na (gori imenovanem o-eemlju porodili starši, ki imajo onega dne, ko stopi pogodba v veljavo, tam svoje bivališče, oziroma domovinsko pravico. Vendar mora tem osebam za dobo dveh let potem, ko je stopila ta pogodba v veljavo, ostati pravica, da se odreko češkoslovaškega državljanstva.
CL 7. določa: Vsi češkoslovaški državljani bodo ipred zakonom enaki ter bodo — brez ozira na pleme, jezik ali vero — uživali enake državljanske in politične pravice. Rtuzlika vere ali izpovedanja ne sme biti nobenemu češko-slovaškemu državljanu v oviro, ko gre za uživanje državljanskih in političnih pravic, posebno pa. za vstop v javno službo, v urade ali častne službe, ali pa za izvrše-
*) Odlični gospod. -
Krepko je potegnil za brzde in nagnivši se konju na vrat, je pognal Še bolj, da so ga kmetje,: ki so šli ob vrtovih po Ilici v mesto, začudeno pogledavali. Brezobzirno je drvel čez trg Tridesetnice, skozi Kaptolska vrata in se ustavil pred zidano kanoniško hišo nedaleč od frančiškanskega samostana. Ne da bi'počakal, da mu odpre kdo, je hitro skočil s konja in odprl majhna postranska vratca, skozi katera je vstopil, vlečoč za seboj konja. Ko ga je privezal za steber, je hitro stopil po stopnicah navzgor in odpri prva vrata.
Tu sta sedela pri oknu dva človeka: na klopi debel gospod, z velikim trebuhom, pod-bradek mu je visel izpod obraza na črno kanoniško haljo in male sive oči so se mu veselo svetile nad krepkim, širokim nosom; poleg njega na stolu suh in bled človek, kratkih las in prirezanih brkov. Mršavec je sključeno sedel na stolu in gledal v tla, da mu ni bilo videti oči izpod gostih obrvi.
— Hvaljen bodi Jezus! — je zaklical Madžar veselo, otvorivSi vrata, in je vrgel svojo kučmo na veliko ilnato peč zraven vhoda.
(Dalje.)
vanje kakršnesi-bodi obrti ali poklica. CeSkoslova-* škim državljanom se ne bo nalagala nikaka ome^ (ji te v slede rabe kateregakoli jezika v zasebnem in trgovskem prometu, v vseh stvareh vere, tiska ali javnih izjav katerekoli vrste, ali na javnih zborovanjih. Ne glede na to, da je češko-slovaška vlada uvedla svoj uradni jezLk, se bo češkoslovaškim državljanom drugega (jezika dovoljevali primerna možnost, da bodo mogli rabiti na soj dišču svoj jezik, ustmeno in pismeno.
Cl. 8. določa: S češkoslovaškimi državljani, pri-* padajočimi k narodnim, verskim ali jezikovnlirf manjšinam, se bo pravno In dejanski postopalo pod enakimi jamstvi, kakor z drugimi češko-slovaški-t mi državljani. Posebno bodo Imeli enako pravicd do ustanovljanja, vodstva in uprave človekoljubnih, verskih in socijalnih naprav, šol in vzgojen vališč na lastne troške — s pravico do svobodne rabe svojega jezika ter izvajanja svoje vere.
CL 9. pravi: Kar se tiče javnega pouka, bo češkoslovaška vlada v tistih mestih In okrajih, kjei* je naseljen znaten odlomek češkoslovaških državljanov nečeškega jezika, dajala primerno možnostj da bodo otroci teh češkoslovaških državljano^ dobivali pouk v svojem jeziku. Ta določba pa no bo ovirala češkoslovaške vlade, da ne bi učenja češkega jezika proglasila iza. obvezni učni predmet. Istotako bo tem manjšinam zagotovljen primeren delež na uživatfju in porabljanju tistih zneskov, ki jih je iz javmh sredstev določati za vzgo<< Jo, vero atl človekoljubne namene.
Dru-go poglavje -se nanaša na ozemlje Malorti-sov v južnih Karpatih, ki bodo tvorili samouprav« no enoto v okvirju češko-slovaške države. Ta sa-» moupravna enota bo opremljena z najrazsežnejšd avtonomijo, združljivo z enotnostjo češkoslovaške! države. Ozemlje liužnokarpatskih Malorusov bdi imelo avtonomen deželni zbor, Id bo pristojen v jozfkovnih, naučnih in verskih stvareh, kakor tudi v vprašanjih krajevne uprave. Ouvernerja za t<# ozemlje bo imenoval predsednik republike ter bo odgovoren deželnemu zboru. Ura<fadkl se bodo Jemali po možnosti Iz prebivalstva tega ozemlja Ceško-slovaška republika zajamči vrhu tega te' mu ozemlju pravično zastopstvo v zakonodajnem zboru češkoslovaške republike.
Zadnji člen določa, da bodo določbe pogodet) glede manjšin tvorile obveze mednarodnega zna« čaja pod jamstvom Zveze narodov in se ne bodđ mogle Izprerrrinjatl brez privolitve večine v sveJ tovalstvu Zveze narodov.
Domače vesti.
O deželni konierencl jugoslovanske soc. dem< stranke v Julijski Benečiji, ki se je vršila 21. sep*> tembra t L v Trstu, čitamo v »Njivi« nekoliko natančnejše poročilo, kot pa ga je objavil svoje-časno »Lavoratore«, ki se je 1 v napoverdJ konleJ renče In tudi sploh dosledno izogibal pravega Ime^ na stranke, »jugoslovanske«, ter vedno le govoril o skupščini »slovenskih in hrvatskih«, oziromai tudi <samo »slovenskih« socijalnih demokratov. Vi »iNjivI« čitamo sedaj zopet pravo Ime. Poročilo; pravi, da se je udeležilo konference 62 delegatovi tržaških in podežeJnl'h organizacij. Predsedoval je sodrug Jernejčič. Prva točka — stmitev organizacije slovenskega (zopet ne jugoslovanskega) proletarijata z organizacijo italijanskega proletarijata v JuMjskI Benečiji — je izpolnila vse dopoldansko zborovanje. Poročal je sodrug dr. Turni in se je vnela o njej živahna razprava. Misel združitve z italijanskimi sodrugi so vsi pričujoči z radostjo pozdravljali, oziroma so priznali nje potre-; bo, vendar so se mnenja križala, jeil umestno, da jugoslovanska soc. dem. stranka 2e danes napra-| vi ta korak, ali naj ga odloži na pozneje. Govorili so o predmetu In sicer za (takojšnjo strnite v) Stravs, Regent, Lovko, Stolta. Regent je priporo-! čal, naj se predlagana resolucija izpopoini v to-' liko, da sklep o spojitvi ne nikakor prejudicira' znsnega stališča soc. dem. stranke glede -tamo*' odločbe narodov. Proti (takojšnji spojitvi) sta go-j vorila dr. Perfolja in HrešČak. Idrijska zastopnika' sta Izjavila, da mise-l združitve pozdravljata, da se' pa <z crzarom na posebno stališče Idrije za -sedaj še ne udeležita glasovanja o resoluciji.« Resolucija' se glasi: »Meddeželna konferenca slovanskega proletarijata združena dne 21. septembra 1919. v Trstu priznava potrebo strnitve organizacije slo-' venskega z organizacijo italijanskega proletarijata v Julijski Benečiji ter nalaga Izvrševalnemu odboru, naj priglasi izvrševalnemu odboru Italijanske organizacije v Trstu pristop organizacij slovenskega proleta: ,ata v komunistično organizacijo delavstva v Italiji. — Pristop slovensko-hrvatske-ga proletarijata v ffilijansko komunistično organizacijo pa nima nikakega stika s političnimi, državnimi in nacijonalističniml vprašanji.« — »Resolucija; je bila sprejeta skoro soglasno (proti en glas).« —' Tu se nam zdi poročilo nekam nejasno. Kajti če< sta govorila »proti« dr. Ferfolja in HrešČak ter stai izjavila idrijska zastopnika, da se ne udeležita* glasovanja, so bili tu že štirje glasovi, ki niso bili; za sprejem resolucije. Kolikor nam je znano, «e je glasovanje vršilo popoldne, česaT pa poročilo ne omenja, Ln povedalo se nam je, da so od »popoldanskega izborovanja izostali nekateri dopoldanski udeleženci, med njimi tu-di dr. Ferfolja. Tako je stvar potem pač umljiva. — Nadaljne resolucije objavimo prihodnjič.
Prošnje za izvažanje ln uvažanje blaga. Tukajšnji generalni civilni komisarijat je določil, da se od sedaj dalje prošnje za izvažanje in uvažanje blaga za Julijsko Benečijo morajo kolkovati z 2 lirnim kolkom, kakor v kraljestvu. Prošnje naj se pošljejo potom okrajne trgovske zbornice generalnemu civilnemu komesarijatu za Julijsko Benečijo (urad za izvotz In uvoz).
Nov urnik uradov aprovlzacijske komisije tržaške občine. Urnik trgovskega odseka (v prosti luki): od 8 do 12 in od 14'30 do 17'30; urnik blagovnih oddelkov istega trgovskega odseka (v prosti luki, skladišče št. 4) in za olje (nabrežje Orumula 8): od 8 do 12 in od 13*30 do 17*30.
Slovensko gledolifte o Trstu.
9. predstava.	Sezona 1919-20.>
>
Nocoj točno ob 20
„Char]eyeva teta"
Komedija v treh dejanjih. Spisal Brandon Thoraas. Režiser Emil Kralj.
Cene: Pritličje: iPrve tri vrste po L 5. Drugo štiri vrste po L 4. Trelje štiri vrste po L 3. Četrto štiri vrste po L 2. Galerija: Sedeži po L 2. Stojišča v pritličju in na galeriji po L 1. — Dijaška vstopnice po 50 stot — Lože po L 20. — Vstopnice <s ov pred prodali od 10 do 12 ln od 16 do 17 ^ veži Narodnega doma.
»Kovefcfifd».i Prejeti smo: PogtrvSc »Nore besede«, U ga aotr ne smemo prezreti, ven, <da nam ee bo delalo preglavice in da smo v tem eziru vsi precej enih imsfi. Zavedamo se, da Je naša knjižna slovenščina med vsemi slovanskimi in gotovo tudi med vsemi kulturnimi jeziki, kar se tičs besednega zaklada, najčistejša, in Jasno mi fie, <da je ravno čistost jezika -bistveno pomagala povzdigniti naš narod v kratki dobi razmeroma zelo visoko. ZaostaH pa so v prosveti oni deli našege naroda na Koroškem in v Istri, katerih narečje je bilo preveč pepačeno s tujkami. Zato ne morem dati prav niti Prešernu, ki je v »Novi pisari«« ironizira! in smešil čiščenje jezika. Vodilna misel nam bodi torej: Dostojen lasten izraz! Slovenščina. med živimi jeziki gotovo eden najživejšrh in nalizrazstef'ših, verjemite, ima bogate možnosti izražanja tudi v slučaj'h, ki so ali se zdijo novi.
Kako tuje zveni beseda »karabinjer« — mi b niorsJi pisati pravilno karabinir, enako kakor pišemo mušketir — sledi že iz tega, da naletite na najrazličnejše prav nerodne izgovarjave t-eg£ imena in vendar ni »karabinir« nič drugega nego mož postave s puško karabinko na rami. Ker pa ne more biti bistveno, da £e njegovo orožje ka-rabaika, zato je naš iizraz orožnik točnejši ter se obenem vjema z nekdanjim francoskim »gens id'armes«. Glede »centezima« je dobro izbiti si iz grave, da bi bil to naš nekdanji vinar, belic ali cov&č; kdo ga je že kdaj videl? 2e «to nam pravi, da je danes le še računska enota in kot taka se imenufc .pri nas »stotinka«. -»Voščenke« ali »vo-S^iiice- so sedaj za nas to, kar so nam bile svoje čjfsSo istotako nove žveplenke in žveplenice. — r-Onorevole Orlando« pa ne more -biti za nas č. OrJando, ker naslov »častiti« označa pri nas klhrčno duhovščino, (treba bo torej iskati novega izra '.a — morda dični — ali pa razdeliti italijansko »onorevolezzo« na večja in manjša dostojanstva. (»Onorevde« — angl. honourable« — nem. »eb-renwert« v parlamentarnem zmislu je naš »časti vredni«; zato tudi uporabljamo kratico »č.«, katera bi se kvečjemu, (zaradi lažjega umevanja, mogla fepremenfti v »Čv.«. Tako bi bila tudi po-po'noma Izključena zamenjava s »č.«, kar naj bi bilo kratica za »častiti«, torej označbo duhovščine. — Prip. ured.) — Bodite prepričani, da imamo v našem iepem jeziku neusahljiv vir za vse poimenovale od malih rcerinov« pa gori do visokega komis2rija,ta (poverjeništva). Z narodnim izražanjem dičimo sebe in si ohranjamo svoje duševno bistrovidnost, s tujim padamo nazaj v kulturno zaostaJost in si dajemo obenem brez potrebe izpričevalo jezikovne ubožnosti. — J. J.
CkiJtopltve trgovskih akcij- Generalni civilni komisar za Jul. Benečijo narejuje: O.fstopitve, tudi delne, trgovskih akcij in kakršnekoli oddaje ali zastave akcij trgovskih družeb, ki imajo v Julijski Benečiji svoj sedež di zavod oziroma (zastopstvo, sukajo nikakršne zakonite veljave, kjerkoli so se izvršile v prid osebam ali družbam, k* nimalo Itsllyzn. državljanstva. V posameznih slučajfh se more s pooblastitvijo generalnega civilnega ko-mlsarija na prošnjo prizadetih strank odstopiti od zgora^menjene določbe.
Državna realka v Idriji. Ravnateljstvo zavoda nam sporoča brzojavno, da se je zavod že otvori! in pouk (pričel, vendar pa ravnateljstvo (dovoljuje Izjemoma še nadaljen rok za sprejemne izpete in s*cer do 15. t. m.
Menjanje cen. Civflni komisarijat za Trst In Okolico je odre .H, da se cene <niže navedenih predmetov spremene in sicer: Parafinove sveče od 6'50 IfT na 6 lir kg; stearlnove sveče od 8 lir na 7'60 lir kg; kakao v prahu od 16 Ur na 14 lir kg; drva od 0'14 lir na 0*13 ilr kg; rezane slaščice od 0*50 Kr na 0*40 lir komad; slaščice v papirnatem koSVu od 0*70 lir na 0'60 lir komad.
Slovensko gledališče. Nocoj točno ob 20 se uprizori Tbomasova vckizabavna komediia v treh dejanjih »Cbarleyeva teta« z g. Kraljem v glavn! ulofcl. V večjih iriogah nastopijo gdč. Kraljeva, Pregarčeva, Vonkova in Mezgečeva ter gg. Bole-slavski. Požar, Šimenc, Goriup in Terčič. Ta komedija le doživela po vseh odrih velikanske uspehe in se nam terej obeta obilo smeha in zabave. Vstopnice so v predprodaji od 10 do 12, od 15 do 17 in eno uro pred predstavo.
Uradni sesiaikl za babice. Vse izkušene babice, ki izvršujejo svoj posel v mestu (izvzemši one, ki izvršujejo posel v okolici), se^abijo, da se za-nesJ ivo predstavijo v uradu civilnega komisarijata. ulica 30. oktobra 7, I. nadstr., soba 3, ob spodi, navedenih urah in dnevih; babice naj prineso s seboj torbico z instrumenti, seznam porodov, diplom in dekret za pripustitev k prostemu izvrše-v:niu babiškega poklica. — Babice, ki ne morejo priti k sestanku, se morajo opravičiti v teku 3 dni, navaj?:oČ vtrrok ln točni naslov; te se pa bodo morale prijaviti pozneje pri omenjenem uradu. Babice, ki bi se brez tehtnega vzroka, in opravičbe ne odzvale temu vabilu, se kaznujejo z gicbo 50 lir. — Uradni sestanki so določeni takole: 20. oktobra ob 16 za priimke z začetnimi čr-k-mi A, B. C, D; 22. okt. ob 16 E, F, G, H, I, J; 25. okt. ob 16 K. L, M; 28. okt ob 16 N, O, P, Q; 31. okt. cb 16 R, S, T; 5. novembra ob 16 U, V, W, Z.
Tržaška kmetijska dražba v Trstu, ul. Fabio Flzi 10 naznanja: Kmetsko posvetovanje julijsko benečanskih kmetovalcev glede potrebe enotne, razmeram primerne, kmetske organizacije v svrho nabavne cene kmetijskih potrebščin in zaščite kmetskih materijalnih koristi, ki se Je imelo vršlr.i v nedeljo, se je moralo odložiti za nekoliko dni. Dobro bi bHo, da bi se posamezne vasi prej same posvetovale o stvari s svojimi učitelji in cuhovmki, ki se zanimajo ea kmetove gospodarske koristi.
Odboror« sefa Tržaške kmetijske družbe bo v
soboto, 11. t m, ob 16 v društvenem uradu, nI. Fabio FUzi 10.
Cdborovega seja »UčiteUskeza društva za Trst n okolico« bo jotrl, v petek, ob 17 na Acquedottu.
Predsednik.
Poftifžnlca Slov. plan. društva. Ker se izlet na Erzoij. določen za 21. p. m., radi slabega vremena ni vršil, vabi podružnica tem potom vse svoje Sane fn članice zunanjih podružnic ter prijatelje narave na ta Izlet v nedeljo 12. t m. — Odhod ca tržaške Izletnike t državnega kolodvora ob 7*30 do Štanjela in od tam povratek ob 6 (18) zvečer. — Radi obeda bo na željo posameznikov poskrbljeno.
Mccfcui zastavljalnica. Danes predpoldne se bodo prodajali razni dragoceni predmeti, že zapadli,
iz -»orijc 143.
AvtaoM. Včeraj *a vlekla Filip Zaagrad* 1» Alojzij Rredoozan Štirikolesni vos, naložen s po-toitvom po izpreba}a&šču pri Sv. Andreju. Ko sla prlAa v bflžmo Lloydove ladjedelnice, jima prl-dirja nasproti vojaški kamijoc št. 29623. Moža se nista mogla umekniti, ravno tako tudi ne kamijon, ker ]e drvel z vso naglico. Kamijon te trčil ob v©z in v rteku ene minute Je ležalo pohištvo na progi pod cesto. Moža sta se k sreči ujela za drevesa in ostala med progo in cesto. Šofer se ni zmenil za cd o stvar, temveč je dirjal naprej. Ljudstvo je bilo vse zbegano strahu. Pbridirjal je zopet mimo dvouprežnega voza Josipa Škerla in pokvaril konjsko opremo. Kamijon je dirjal dalje, dokler ga niso ustavili karabincerji, ki so šoferja aretiraH.
Med dva voza je prišel včeraj koČHaž Ivan Re-velak star 30 let. Zdravnik rešiine postaje mu Je dal prvo pomoč in iga dal nato odpeljati na stanovanje v ul. Cristoforo Belli 50.
Detomor. Neki delavec je našel včeraj zr/utraj v bližini nunskega samostana v ul. Alice, mrtvo dete. Naznanil je stvar karabinjerjem pri Sv. An-creju. Telefonirali so takoj po sodnijsko komisijo, ki i;e ugotovila, da je dete pet do šest mesecev staro. Dete so odnesli v mrtvašnico pri Sv. Jn-•stu. Sedaj iščejo kruto mater.
Požar. Včeraj ob U se je vnela postelja v sobi št. 35 v hotelu Vanoli oa. trgu Edinosti. Pritekli so ognjegasci, ki so ogenj kmalu pogasili. — Kočijaž Silvij Pensalini (je vlekel konje iz hleva, da bi jih vpregel v ognjegaški voz zaradi goriomenjeoega požarja. Na vratih se mu je en konj uprl in Pen-salrni ga je udaril z bičem po brbtu. Konj mu Je udarec vrnil z brco, Id (je kočijaža spravila v mestno bolnišnico. Brcnil ga je ravno v koleno tako da mu je zlomil kost. Sprejeli so &a v IV. oddelek.
Samounor. Marija Gregorovich, stara 36 let, stanujoča v ul. Pescheria št. 4, je izpila včeraj v svojem stanovanju precejšnjo množino sublimata. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, ki ji je izpral želodec in jo dal nato odpcijaiti v mestno bolnišnico. Vzrok: družinske razmere.
Avtomobil je zgorel. Pred šantvidskim predorom je zgorel včeraj kamijon, last tvrdke Vigin. Vnel se je namreč karbid, ki se je nahajal na ka-mijonu skupno s 4 posodami saponine, ki je eksplodirala. Pritekli so gasilci, ki so ogenj pogasilL Skoda znaša 10.000 lir.
Kamijon trčil s kočijo. Na Istrski cesti je trčil včeraj neki vojaški kamijon s kočijo, ki je last KareJa Pifctona. Duhovnik in ministrant, ki sta se nahajala v kočiji, ter kočijaž Ernest Metorch so pravočasno odskočili. Na kočiji je napravil kamijon za 500 lir škode.
Razne tatvine. S pomočjo ponarejenih ključev so vdrli (preteklo noč neznani zlikovci v stanovanje Marite Gulič na Stari mitnici 23 odnesli so 300 lir in nekaj listin.
—	Neznani tatovi so vdrli preteklo noč v ban-Z-t šL 2 v prosti luki in odnesli 20 preprog, vrednih 1500 lir, last grofa Stanislava De Smecchija.
—	Karabinjerji so včeraj aretirali Ivana Lippiz-zerjo, ker Je ukradel perici Ani Kraljičevi veliko culo perila. Obdržali so ga v zaporu.
—	Karabinjerji so včeraj zasačili Ivana Doli-narfcu ko je hotel odnesti iz hangarja št. 2 B v prosti luki za 450 lir kave na škodo uprave lavnih skladišč. Dolinarja so oddali v zapore v ul. Co-roneo.
—	Za 600 lir slanine ln masti <so preteklo noč ukradli neznani »praščarji« Jz irgovine z preka-vetrim mesom Frana Masčja na Istrski cesti.
Ckradeo In povrhu tepeš. Včeraj zjutraj je napadlo pet pretepačev nekega Josipa Pedava. Vzeli so mu Ustnico z 372 Urami in zlato uro z verižico, vrecno 150 lir. V povračilo so ca pošteno na tepli. Nato so zbežali. Pedav je javil tal vino karabinjerjem.
Udes Fnmto zatrjujejo laMo oJbtato&cev 'm jima odpoKajot mimo nktevaH rfkak« odikod-mine. Zosltiani ste btK todl materi obtoiaacev, ki ste prosili milosti sa svoja pridna sinova.
Državni pravdaik je zahteval, da se obtoženca kaznuj*!*; Bettiolijev branitelj odvetnik Zennaro in Klanscekov branitelj dr. -Robba sta prosila porotnike milosti, navajajoč posledice -Vojne in žalost obeh mater, ter zahtevala naj se obtoženca oprostita.
Porotniki so zanikali stavljena vprašanja, nakar je sodišče oprostilo oba obtoženca.
S potrt m srccm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša preljubljena hči in sestra
Razne rasti.
Književnost in umetnost.
»N£va«, št. 17 ima naslednjo vsebino: Janko Samec: Večer (pesem); Joško Kralj: Prijatelju (pesem). Karel Širok: Slovo od polja ("esem). France Bevk: Jetniki. France Bevk: Čakanje (pesem). Dr. Ivo Šorli: Pogovori, t Emil Hojak: Brez priseg. Dr. Henrik Tuma: Henrik Berbusse. Dr. Lavo Cermelj: Človek v boju s prirodo. Marija Kmetova: Goiobovi (nadaljevanje.) Alojzij Gradnik: Iz knjige »Rastoči mesec« (tbe crescent moon). Stanko Klemenčič: Pesem dveh src (pesem). Marte Velikonja: Obisk. Pastuškin: Vražji darovi. Crnogorski motiv (pesem). J. Pahor: Most. Dr. Henrik Tuma: izza fronte. Fran 2gur: Usoda (pesem). Ivan Sokol: Socljalizem in nacionalizem. Pastuškin: V zasedenem ozemlju. Stanko Kosovel: Mrtvaška 'koračnica (pesemX Naloge socijalizma (Iz »Proletarca« — Chicago III. 19. Junija 1919). Pregled: politični, kulturni, šolski, književni, glasbeni, gospodarski, Ustnica uredništva, listnica upravništva, darovi. — Številka ima 64 strani in stane L 3'—.
Obračun z Viljemom. Pruska vlada dela finančni obračun z Viljemom, katerega privatno imetje cenijo na 300 milijonov mark. On ima na Pruskem več nego 70 palač in dvorcev. Pruska država ie bila prevzela kronska posestva za letno rento Z in pol milifona tolarjev, zdaj zabteva Viljemov zastopnik 92 milijonov mark, da se ta obveza odkupi.
Ruski trgovski đom v Carigradu. Švedski poslanik v Carigradu še javil svoji vladi, da so v Carigradu ustanovili velik ruski trgovski dom za trgovinske stike s pokrajinam, katere so <se i znebile boljševikov. Novo podjetje ima veiik kapital In dosti važnih stikov, da bo razširilo s v oče delovanje (tudi na azijske pokrajine.
Barvan F-bn? Po poročilu iz Kristianije ie ruski profesor Gorskij, ki je ddlgo živel na Norveškem, dosegel kaj lep uspeh v fotografski stroki. Izumel Je pripravo, da se ž njo delajo filmovi .posnetki v naravnih barvah, izum je kupila angleško-nor-veška družba ln ga že uporablja.
Sladkor iz lesa. Kot poročajo nemški Hsti se vrše med nekim Goldschmidtom in nekim ameriškim konzorcijem glede postopka, potom katerega je baoe mogoče pridobivati sladkor iz lesa. To se izvrši potom solne kisline in se da na ta način lep del lesa izpremeniti v sladkor. Gokischmidt -se že dalje časa na 4ihem bavi s tem opravHom.
Dva brambna načina proti draginji. Na Francoskem so konsumenti osnovali lige, ki nadzorujejo prodajalce, aH se drže predpisnfli cen. Člani Kge obiskujejo trgovine in delavnice in kjer opazilo, da Je prodajalec svojevoljno dvignil ceno, ga n&iprej opomnijo; če ga v drugo zalotijo na istem pregrešku, mu enostavno razprodajo celo zalogo. Tega se seveda vsak prdajalec boji in se raje sam drži predpisnih cen. Na ta način so konsumeoti zavarovani pred odiranjem. — Na Holandskem so si izvolili drug <načšn brambe proti draginj. Tam hočejo s višati produkcijo in so letos posejali več nego lan:: 600.000 ha pšenice, 18.000 ha rži, 50o0 ha ječmeaa, 12.000 ha krompirja in 6000 ha ovsa. Vcak <eh dveh načinov je dober, a popoln uspeh bi dosegla šeie, če bi se združila 4n iszvedla isto« časno
Listnica uredništva.
G. Ju&t U saj, Sv. Križ-Cesta: Vaš dopis smo izročMi vodstvu Tržaške kmetijske dražbe in upamo, da smo tako najbolje ustregli Vašim namenom.
Borzna poro«la.
Trst, dne	8. oktobra 1919. Tečaji:
Jadranska banka	i 250—255
Cosubch (Austroamericana)	505— 520
Dalmatia (Parobr. dr.)	290— 300
Oerolimicb	1360— 1400
Lioyd	840— 870
Lussino	1425— 1475
MartinoCch	. 385— 395
Navigazione Libera Triestina	. 1395— 1425
Oceama	. 415— 425
Premuda	560— 580
Tripcovich ,	500— 520
Assicurarroni GenenU	16500—16750
Riuniooe Adriatica ,	3075—3150
Ampelea "	430— 440
Cement Dalmatia	275— 285
Cement Spaiato	' 330— 345
Čistilnica petrolela	r 1765— 1815
Čistilnioa riža	$ 285— 300
Krka	) 375— 385
Tržaški Tr«nway	] 223— 228
Tržaška tvornica olja •	900— 950
Švcarski tečaji.
2ENEVA, 7. Italija 56*60, Berolin 22*95, Dunaj
7'—, London 23*61, Pariz 66*60,	New York 55*95.
Porotno
Izplačalo se jima je.
Ferruccio Bettioli, star 22 let, rojen v Brumi in pristoje v Medeji, je bil nameščen približno od polovice aprila t. 1. pri tvrdki Ghira & Cattarinich kot začasni blagajničar. Po 1. majnika pa ga ni bilo več v urad; tudi njegova mati ni vedela nič o nJem. Stvar se je zdela sumljiva in poklicali so karabinjerje in nekega fovača, da jim Je odprl blagajno, ker je imel djuče Bettioli. Blagajnica je bila skoraj prazna. Iz nje je zmankalo 4581.64 italijanskih ;Sr v bankovcih, 12.500 frankov tudi v bankovcih, 317 sterlinskih lir v zlatu in 91 amerikanskih dolarjev. Dr. Eduard Galli, uradnik pri omenjeni tvrdki, je javil tatvino tukajšnjim karabinjerjem, kateri so takoj poslali okrožnice na karabinjerska poveljstva v kraljestvu. Bettiolija so aretirali v Genovi 3. junija; z njim je bil neki Anton Klanscek, 21 let star, rojen v Podgradu, dijak, katerega so tudi aretirali.
V Genovi je izpovedal Bettioli, da je izvf^> šil tatvino zvečer, ko »o že zaprli urad; «tvaF ni bila težka, ker je imel ključe od vrat in od blagajnice. Nato je iel k Klansceku in ga po-vabil, naj gre z njim v Italijo, da se bosta tam dobro zabavala. Bila sta v večjih italijanskih mestih in živela prav po gosposki. Ko so ju aretirali je imel Bettioli nekaj nad 100 lir; drugi denar sta zapravila. Obtoženec Klanscek je izjavil, da ni bil dogovorjen * Bettioli-iem in da je izvedel, da je Bettioli ukradel denar Jele dan pred aretacijo! mislil se je nato povrniti v Trat.
Pri včerajšnji razpravi Je Bettioli priznal svojo krivdo in rekel, da ga je prisilila k tatvini vroča želja, da b! se zabaval. Zanikal je, da bi se bil Klanscek udeležil tatvine. Klanscek da je izvedel o tatvini Sala tri tedna pozneje.
Klanscek Je trdfl, da te je odzval Bettioli-Jevemu vabilu, ker ni vedal, da je Bettioli denar ukradeL
Priče Edvard Galli, Ivan Cattarinich in Pi-

Zora Amf Karel Oelmann
poročena
Sežana-Dunaj, 29. septembra 1919.
NALI OGLAS!
se računajo po 10 sto t. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stoL beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
PRODA »e hiša v tržaški okolici, v prvem nadstropju 4 «obe, v pritličju 2 sobi, kuhinja in klet, plin v hiši in na velikem, senčnatem vrtu. Lep razgled na morče aa L 38.000. Pojasnla: bufiet Stegu, ul. 30. otetobra 19.	4187
KOMPLETNA zakonska soba iz trdega lesa, svetla, z. mramor jem, popolnoma nova, se proda za L 3300, tudi majhen štedilnik in peč. Sv. M. Magd. Zgornja Blvio Št. 1 II-, od 13—15. 4188
I SCE se ženska ca gostilno. UL PSccardf it 8.
4189
PRODAM. aH zamenjam za vino 1600 jesenovi* rakd. V Briičtkah št 10, pri Prošeku. 4190
DAMSKI baržunastf klobuki, si&nene oblike, se dobe po ntekih cenah v novem modnem salonu Corso OaribaJdi 28. Sprejemajo ca popravila.
4191
DRVA aa kurjavo, v veliki in majhni množini se kupujejo. Ponudbe, z navedbo vrste, množine, cene, kraja in roka izročitve, naakmtt na poštni predal §t. 130, Trst, centrala.	4176
UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravila za izpite. Mesečno 12 Ur. Acque-dotto 33, IV. nadstr. leva	P 711
PRODA se dobro ohranjen planino, primeren za učence. Postojna SL 132.	3321
SPREJMEM prodajalko za pekarno; hrana, stanovanje in plafia po dogovoru. Naslov pove in ser. odd. Edinosti.	4179
PRODA se USa s vrtom ta kos cemljišča v Av-berju št 21, ta gozd za drva. 120 sežnjev dolg in 32 širok. Poizvedbe pd Tomažiču v Postojni, kolodvor. .	" .	4185
Malti GrgSž
po dofgi In mučni bolezni mirno v Gosprd i zaspala.
Pognb predrage pokojnice se bo vršil danes 9. t. m., ob V,3 iz hiše žalosti Sv. Ivan 1701.	SV. IVAN, 9. oktobra 1919.
Amalija, mati. Josip, cče (odsoten). Karel, brat, in rodbina Možnik.
B I I I
i
Pozor!
Poz@r!
Po petih letih!
Velik dohod predvojnega piva,
svetlega in temnega, zimska v»sta, 12 stop., izdelana izrecno za
Hotel Balkan
in za
bufiet ul. S. Lazsaro šf„ 14
PARIŽAN.
M za {rasne so se že priti
Pstt ob torka In pe'.O od 13 20.
Ulica Aamaiotte ti 20, m.
FrisM»mm ^ vsdE
m
iMi
ZAL8GA 0H m ZiiTAJUHE r
na velijo izb ero so vdobi prj
A. POVH v Trstu
TRG GAiUBALDI (BARRiEfiA) 3.
Cenjeni Inserenti, kateri nam po§» jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi miv ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi p!a:ajo antecfpatno.
(pRruti
•I* • II »v	v*
js ucmni in nnzinancic
u!. Knizini 43 (vogal e!. S. Lazzaro)
Za pr>iiodnio sezono:
bogate izb ar volne«* nega blaga, bari* enta moškega bl<:ga, volnenih odej naves in
losific umnm vcilrsnlli ođe].
■A
IDEJ.
ZLATASfJCa G. Piliu, TRST
n-^ja na Korzu Zt. 15 (blvSa sj^roKa G, Zi(t<(OVlTZ & FI9II9)
Velfk.i i7heia srcbraiti in ztatih a». uhanov, veriiic itd.
rl
Sta} za :irasj« is mm pnvi nealki mm Seidel & Neumann in
,Singer4 Gast & Gasser
_	^ tM1 Tvrdka ustanovljen 1. 1878
Kffia^&^/SrJffi- FRAHCESCO BEDSSS
popraviiaaja.	Trst. ul. Campenile 19
X?&ova [(iiseiina, razna mlia, ptavEb, mefSe, in drugi predmeti
se dobe pri
IHOLUINDIA COLOItlAL
cružbl z om J. v T^stu
ul Pler lui9! da Paissirina itev. Z
(vogal u!. Ccroneo) Telefon. 24-03	Telefon 24-03.
Dr. FRANZUTTi
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, 'Uica Genova CB St iS, I nadstr (prej ulica Campanile) TehnISki v-»dja \. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. č rmaka. -	zob
Drcz D«leć!a. Plombiranja. Umetni zo jje.
——HflE
a
Z0B070WAVWK
olski zvezki
in druge Š3lske potrebščine se dobijo na drobno In debelo v
Knr&rn! Rat TlsS. flralt^
v Gorici, ul. Carducci št. 2.
. UMETNI ZOBJE P
t in brez £el usti, zlate krone ln tudi obrobkf
VILJEM TUSCHER^K'.:^
TRST. ul 30. oktobra (ex Caser.Tia» i J, 11. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
. N8AČESC TRS7
Corso 24, i. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
žrszfc&U iiiilnaig z(6, mmmji in mM ra^lž1
OiitisKA barka!
Dcln. glav. B. SI.KJO.OJa, Reser/i Ki,5JJ.0»0 Central i: TAl T
flat!!!! 41 Htolfilh 5 - U ). m) 9
Pcdruinire: Dubrovnik. Dunaj. Totir, l.j i^-Ijana, Metković, Opitiji Sp'ft. blbeni.t Ekspozitura: Kr.inj.
Obavija vs« v b inč;to strata spilijsla p^sla
Spraje;n3 vlz'ja
n.i hr?nil"is knjižice pr^tl	letni n -»'lri-
siim v b^njogiro prometu pr^ti .'J-v'o let ll n )-brestlm. Tla odpovej navezaite zneste sprejema po :wjugodnej3 h pogojih, k! se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Calbv B3j2Ji m«ti2 pulili (Jjfii iJiiJiM;).
Blagajna posluje oi 9.80—12^30 in 14.80—1«
Izšla je oktobrska številka „ ii
99
NJIVE
obsegajoča 64 strani najraznovrstnejšega leposlovnega, znanstvenega, socijalnopolitičnega, kulturnopolitičnega in drugega gradiva.
Cena številki L 3.—.
Uredništvo in upravništvo „Njive" se nahaja v Trstu, ul. Madonnina št 15, II. Telefon 15-70