Stev. 136.
V Ljubljani, t petek, dne 18, Junija 1909
Leto XXXVII.
ss Velja po pošti: as
Za oelo leto naprej .	K 26-—
za pol leta » .	» 13'—
za četrt » » .	» 6*50
za en meseo > .	» 2 20
sa Nemčijo celoletno	> 29'—
za ostalo Inozemstvo	» 35'—
= V upravništvu: s
Za oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . > 11*20 sa četrt » » . » 5-80 za en meseo » . » l'90 Za poilljanje na dom 20 v, aa mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (71 mm):
sa enkrat......po 15 ▼
sa dvakrat.....> 13 >
sa trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notioab stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
vsak dan, isvsemfil nedelje la praznike, ob 5. url popoldne.
ar Uredništvo Je v Kopitarjevih olloah štev. 6/III. Bokopisl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. =		Političen list za slovenski narod	■	Upravništvo Je v Kopitarjevih ulioah štev. 6. "M «= Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije, =s - Upravnlškega teleiona štev. 188. ■
Današnja številka obsega 6 strani.
Zaupnica vladi.
Dunaj, 17. junija 1909.
Z 218 glasovi proti 198-tim je zbornica danes votirala vladi dispozicijski zaklad. To je bilo lc mogoče, ker je od opozicije manjkalo 39 poslancev. Sicer so se tudi vladni glasovi skrčili za 24 glasov. Pribiti pa moramo, da bi bila danes opozicija kaj lahko zmagala, ko bi imela samo poslance, ki ne govore samo radikalno, ampak so tudi radikalni ob glasovanju. Žalibog, da ni takih poslancev ravno odveč! Kriče sicer na polna usta na shodili, bijejo v zbornici s pestmi po klopeh, a so sicer beraške nature, ki lazijo okrog ministrov in sekcijskih šefov kakor ponižni berači ob petkih po Ljubljani, in prosijo: Bitte, \vie viel werden sie geben. Radikalni so tudi v klubih! O koliko je ogorčenja in radikalizma! Klubovi sklepi so seveda soglasni, cla so v skrajni opoziciji proti vladi — to se seveda da v liste — da bodo vsi glasovali proti vladi, a potem pride odločilni 'trenotek: glasovanje. Tedaj pa radikalizem zboli. Ni ga več! Ta ima nujen opravek doma, drugi zboli, tretji ima kako komisijo, ta zopet ni vedel, da bo glasovanje, pa je šel na izprehod, zopet drugi je šel obedovat, in je zamudil, ali je pa imel prijatelja iz provincije, kateremu je razkazoval znamenitosti prestolnice. Danes je bilo tudi tako! V celi zbornici je bil polnoštevilno zastopan samo »Slovenski klub«, ki je pri vsakem važnem glasovanju polnoštevilno navzoč. Ne pa tako »naša brača« iz »Zaveze južnih Sla-vena«. Dvajset jih je, a oddali so samo jednajst glasov proti vladr, devet se jih je pa izprehajalo izven zbornice. Ali imajo članki v »Fremdenblattu« res toliko vpliva na gospode iz Dalmacije? Kje je bil naš prijatelj B i a n k i n i, ki sicer govori ognjevite govore srdito, kakor bi hotel po-daviti vse neprijatelje hrvaškega naroda. In Ivaniševič, pa Ivčevič, Perič et tutti quanti! Tudi podpredsednika Laginje ni bilo. Včeraj je bil še tu, a danes ga ni več; g. dvorni svetnik Ploj mu je dal dopust. »Narodna zveza« sklene, da morajo biti vsi tu in glasovati proti vladi, a g. dvorni svetnik dovoljuje dopuste. Res, zelo lojalno! Na ta način je skupen nastop nemogoč in »Slovenski klub« je dolžan revidirati svoje stališče nasproti bratskemu klubu. »Hrvatsko pravo« je prineslo pro-šle dni interesantno karakteristiko dalmatinskih politikov, ki zelo zadene. — Poljska ljudska stranka je pa tudi danes ob viharnem ploskanju opozicije se odtegnila glasovanju. Stranka neče biti več dekla
sedanje vlade. V »Poljskem kolu« je razkol, ki se najbrž nc bo dal več poravnati. Pa tudi sicer je neka negotovost, razdr-tost in nezaupnost v zbornici. Stranka ne zaupa stranki, govori se, da so se nekateri socialni demokratje nalašč odtegnili glasovanju ter da se boje zaključenja zbornice. Boje se izgubiti dijete. Te dni bo v zbornici še več zelo važnih glasovanj. Upajmo, da bode tedaj opozicija bolj kompaktna in bolj vstrajna!	—k.—
Haše šolstvo.
(Iz govora dr. Žitnika v proračunskem odseku.) (Konec.)
Nemški šolski nadzornik.
Izpregovoriti pa moram tukaj še o dogodku, ki je kakor strela z jasnega neba presenetil vso slovensko javnost. Dne 24. grudna minolega leta je namreč uradni list objavil imenovanje tretjega, in sicer nemškega šolskega nadzornika. Nočem govoriti o osebi dotičnega gospoda nadzornika, pač pa moram v svojem in •svojih tovarišev imenu na:odločneje protestirati proti temu imenovanju .
To imenovanje tretjega šolskega .nadzornika je prvič popolnoma nepotrebno. In če je tovariš dr. Steimvender tukaj ,v odseku grajal Vlado, ker je previsoko .svoto stavila v proračun za umetnost in arheološke namene, morem reči, da je .imenovanje tretjega dež. šol. nadzornika jia Kranjskem potrata državnih novcev. Po zadnji ljudski štetvi je na Kran skem 28.000 Nemcev, torej 5 odstotkov. In izrecno za to narodnostno manjšino je bil (imenovan nemški nadzornik. Koroška ima •še danes enega samega dež. šol. nadzornika, Kranjska kar tri, ker tretjega je zahteval in dobil »nemški narodni svet« za Kranjsko. Ali sta morda dosedanja deželna šolska nadzornika, četudi slovenskega rodu, zanemarjala nemško šolstvo ali delala najmanjšo krivico napram nemškim šolam in učiteljem? Nikdar nismo čuli takih pritožb o'd nemške strani. Ali 'je vlada s tem imenovanjem morda dodatno razbremenila ostala dva deželna šolska nadzornika? Tudi ne! Novi deželni šolski nadzornik bode nadzoroval tri srednje in 30 ljudskih šol. To ni nobena primera s posli, ki ji'h imata ostala dva deželna šolska nadzornika. Ne stvarni, ne šolski nagibi, ampak politični razlogi so bili merodajni za bivšega naučnega ministra dr. Marcheta, da je takorekoč prisilil to nepotrebno imenovanje in kruto žalil narodno zavest celokupnega slovenskega naroda. Tudi v tem slučaju je vlada poka-
zala, da meri z dvojnim merilom. Nemci so po vladnem sistemu narod prve vrste v državi, Slovani sploh druge vrste, Slovenci pa celo le tretje vrste. To jc, kar nas peče in boli. In če ugovarjate, češ, da kranjskim Nemcem ne privoščimo posebnega nemškega deželnega šolskega nadzornika, vprašam Vas: Zakaj pa ne dovolite posebnega deželnega šolskega nadzornika za koroške Slovence, ki štejejo še vedno nad 100.000 duš? Po vladnem izkazu je na Koroškem za Slovence določenih 87 ljudskih šol. Niti okr. šolski nadzorniki niso zavedni Slovenci.
Kaj bi porekli Nemci na Štajerskem, ko bi vlada brez njih vednosti, brez dogovora z deželnim šolskim svetom imenovala novega slovenskega deželnega šolskega nadzornika za slovensko tretjino prebivalstva v deželi? Kričali bi o zatiranju in narodnem preganjanju. Ako 28 tisoč kranjskih Nemcev zahteva in dobi posebnega deželnega šolskega nadzornika, potem bi morali koroški Slovenci dobiti najmanj dva. štajerski pa vsaj osem.
Na Tirolskem je znaten del prebivalstva italijanske narodnosti. Vprašani Vas, tirolske tovariše: Kaj bi Vi storili, ko bi viada za Vašim li r b to m imenovala italijanskega deželnega šolskega nadzornika? Vladi bi napovedali vojsko. V Šleziji je poleg 297.000 Nemcev nad 146.000 Slovanov. Nemci bi strmoglavili vsako vlado, ki bi brez njih vednosti in dovoljenja imenovala posebnega deželnega šolskega nadzornika za slovanske šole.
In Vi, poljski tovariši iz Galicije? Kaj bi Vi stori.i, ko bi vlada čez noč, brez Vaše vednosti imenovala rusinskega deželnega šolskega nadzornika? Vi sami bi vrgli finančnega ministra in vso vlado, ko bi se kaj tacega drznili storiti. In Rusini štejejo v Galiciji nad tri milijone duš, torej dobri dve petini vsega prebivalstva, dočim tvorijo Nemci na Kran.skem le pet odstotkov. Vprašam Vas, ali ni opravičena naša ogorčenost?
Zali pa nas najbolj način tega imenovanja, ki je bilo naravnost zavratno in zahrbtno. Od vsake vlade čujemo zadnja leta, da se sme vsaka izprememba narodnega posestnega stanja izvršiti vedno Ie v sporazumu obeh narodnosti v deželi. Zakaj ni vlada svoje namere vsaj naznanila slovenskim poslancem? Zakaj se je dr. Marchet skrivaj pogajal z voditelji kranjskih Nemcev in trdovratno preziral slovenske poslance?
Vlada pa je brezpogojno in nečuveno kršila tudi avtonomijo deželnega šolskega sveta. Ta je avtonomni faktor, dasi to ni izrecno rečeno v zakonu. Paragraf 33. deželnega šolskega zakona z dne 25. sve-
čana 1870 za Kranjsko se glasi: »Najvišje deželno šolsko oblastvo v deželi je c. kr. deželni šolski svet.« To besedilo jasno pove, da ima deželni šolski svet svojo besedo tudi glede na šolsko nadzorstvo.
Paragraf 36. istega zakona pravi: »Deželni šolski svet ima v zadevah podrejenih mu šol prejšnje območje deželne vlade.«
'In § 37. tega zakona govori: »Zadeve, zastran katerih se mora storiti kaka razsodba ali izročiti ministrstvu za bogočast-je in nauk mnenje ali nasvet, obravnavajo se zborno.« Ali ni imenovanje novega deželnega šolskega nadzornika tako važna zadeva, da bi se morala zborno obravnavati v deželnem šolskem svetu? Ne, vlada je čakala, da tukaj v zbornici dobi proračunski provizorij in pooblastitveni zakon, in takoj nato objavi v uradnem listu to zavratno imenovanje. Tako se vlada v Avstriji! Kdo pa naj še zaupa v pravičnost vlade, ako se na tak način igra z narodnimi pravicami manjših narodov. Z ozirom na to predlaga govornik: »Pri poglavju 9, naslov 2. (šolsko nadzorstvo) se črtajo 7504 K, ki so določene za novega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem.«
Slovensko vseučilišče.
Govoriti bi moral, pravi dalje poslanec Žitnik, šc o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Nosil bi v istini vodo v Donavo, ko bi pri tej priliki navajal, oziroma ponavljal vse razloge, ki govore za slovensko vseučilišče. To kulturno zahtevo so slovenski poslanci že opetovano utemeljevali v zbornici in tukaj v odseku. Slovenci kot kulturni narod ne moremo biti zadovoljni le z narodnimi ljudskimi in srednjimi šolami. Za praktično življenje potrebujemo tudi višje izobrazbe v svojem jeziku, in ta jc mogoča ra slovenski univerzi. Vlada nas že nekaj let tolaži s samimi obljubami. Tako je dne 24. junija 1905 na tem mestu med drugim izjavil bivši naučni minister dr. vitez Ha rte I (čita): »Ko bi imeli samo nemške srednje šole, imeli bi tudi samo nemške univerze; mnoge nenemške srednje šole pa vzgajajo vsako leto na tisoče nenemških abiturientov, ki hočejo priti pod streho in zato zahtevajo, da na univerzah dobe pouk v jeziku, v katerenrso dobivali pouk na srednjih šolah. To dejstvo nas sili, da mislimo na narodne visoke šole. O gotovi narodni nestrpnosti — je rekel dalje dr. Hartel — niti ne govorim; ravno ta nestrpnost je psihološki razlog, ki bistveno podpira te zahteve po nenemških visokih šolah.«
Gospodje, dr. Hartel je imel v mislih izgrede nemških dijakov proti slovanskim in italijanskim visokošolcem na nemških
LISTEK.
. Častna beseda.
Novela. — Paul Bourget. — A. Kalan.
(Dalje.)
II.
Pojasnili smo na kratko značaj in razmere, v katerih je živel Fran de Bessay; zato pa lahko presodimo, kak strah ga je prevzel, ko je vračajoč se nekega popoldne od svojega pouka v Bernu. čul, kako sta se dva sopotnika v istem železniškem vozu med seboj razgovarjaia:
»Zadnji čas je, da se Evropa združi zoper te vrste ljudi...« pričel je pošten, miren švicarski meščan in z roko molil svojemu sosedu, sebi nrccei podobnemu, izvod nekega lista... > Mislijo, da so povsod na Ruskem. Zopet se je nov političen napad zvršil v nekem hotelu v Mur-renu. Neka Rusinja je ustrelila z revolverjem. In glejte: zopet se je zmotila v osebi... Ne bo treba drugega ne vam in ne meni, da bova ponesreči le nekoliko podobna kakemu velikemu knezu ali kakemu generalu, ki jih jc tajni odbor obsodil v smrt, in midva ne bova mogia v miru niti1 svoje kave spiti na kakem javnem
prostoru... Še enkrat vam rečem: Take ljudi treba vun izgnati.«
»Toda kako,« odgovori drugi, ki je med tem že prebral novico, ki ga je nanjo opozoril njegov prijatelj. »Ti ljudje so silno spretnfi in vporabljajo orodje, ki se skriva vsakemu nadzorovanju. Cc je res, kar piše ta list, izvohajte potem nihilistko v petindvajsetletni ženski, ki se je zapisala v hotelu z danskim imenom, ki se vede celo dostojno, ne govori z nikomur, plačuje redno svoje račune in se kaže neškodljivo, kakor ste vi ali jaz?«
»In čudno,« prekine ga prvi, »ta nesrečni Steenakers je mrtev in ona takozvana Mme Noetsvet je pobegnila. Petindvajset ljudi je bilo, ki so bile priče tega dogodka iu vsi niso mislili na drugo kakor le na to, kako bi ubežali, ona pa je seveda mej tem imela čas, da je izginila... No, eden je, ki ne bo mirno spal to noč, to je general Gorka, ko izve, kakšna propalica mu je bila za petami... Videli ste med zadnjimi novicami, da je gospodar hotela dobil pismo od morilke, v katerem ga prosi oproščenia. da mu je napravila tak nered in pojasni, da ni ustrelila Stcena-kersa, marveč generala... In ta ubogi Steenakers je bil pošten belgijski rentir, ki je vsako leto prišel v Mutren na oddih! Da bi le pač jutri zvedeli, da so jo za-pi Ii . . .«
»Da, opazil sem pismo,« reče sosed.
»To je nečuveno, nečuveno. In ena pošlje še petdeset frankov v poravnavo računa in za napojnino strežnikom. Bila je torej tako drzna, da se je ustavila na potu, spisala te vrstice ter jili oddala na pošti!... To so morilci, ki so tako vestno-natančni, ki žive v veri, da so pošteni; no. vsaj so res pošteni, razen kadar tabiio revolver ali bombo!... In ta ima še štiri kroglje v svojem revolverju, ker je ustrelila le z eno. Seveda je potem naravno, da se je niso upali prijeti...«
»Ali bi mi hotela za trenutek pokazati časnik, gospoda?« poprosi ju Fran z boječim glasom. On po navadi na svojem potu sicer ni z nikomur spregovoril nobene besede, a sedaj se ni mogel ustaviti želji, da bi se ne poučil o žaloigri, ki je bila docela podobna oni, kjer je našel smrt njegov oče. Časti vreden meščan za hip pogleda neznanca, v črno oblečenega. Na njegovem poštenem obrazu se je videlo, da je neodločen, kakor bi se hotel prepričati, če tudi ta ni eden sodrugov one takozvane Mnie. Noetsvcd. Toda na poltenem obrazu skromnega mladeniča je takoj sprevidel ,da je bilo neopravičeno tudi za hip nezaupanje, zato mu ie dal zahtevani časnik, prijazno mu rekoč:
»Imejte ga, kolikor časa hočete, gospod. Jaz sem ga prečital in sem ga tako hotel pustiti v vozu. Popisuje, kakšna je ta ruska anarhistka. Kdo vč, morda bi jo
kdo, ki bi čital slučajno te vrstice, ki jih je našel v vozu, kje ne spoznal? . . . Prepričan sem, da jo bo ovadil... Rad bi, cla bi jaz mogel to storiti... Ce tujci ne bodo varni v Švici, kje pa naj bodo?...«
Ta opazka je kazala, kako ljudje sodijo o tem v deželi, v kateri je turistika glavna narodna industrija. Mladenič ui bil zmožen proumeti tega sicer opravičenega vendar smešnega egoizma, tako ga je prevzela beseda, ki jo je čul: »ki bi čital slučajno te vrstice ...« — Ko je bral podrobnosti o tem krvavem dogodku, zamislil se je nenadoma v salon, kjer je bivala sedaj njegova mati... Mme de Bessav je zdaj pila svoj čaj. Navado jc imela, da je po tem okrepčilu večkrat šla sinu naproti, ki se jc vračal iz Berna in ako je vlak imel zamudo, je na svojem sprehodu prišla celo do postaje Scherzligcn. Ako je danes to storila, lahko je naletela na potnike, ki so se razgovarjali o zločinu v Murrcnu. Morda je kupila tudi kak list, kakor je to storila na malem kolodvoru v Bourbonnais, kjer je zvedela za umor svojega moža. Citala bo ta dogodek in zadel jo bo eden tistih udarccv. ki so ii zdravniki in zlasti profesor D. toliko priporočali, da se jih ogiblje. In vse, kar si je ua zdravju pridobila zadnje tedne, bi bilo hipoma izgubljeno.
univerzah v Gradcu, Inomostu in na Dunaju. Tu so naši dijaki le prezirani. zaničevani gostje. Nemška nestrpnost odreka nam državljansko ravnopravnost.
Dalje je naglašal dr. Martel: Jaz le ponavljam, kar je vlada že preje izjavila, da prizna slovenske zahteve glede na univerzo kot opravičen e. Zato je vlada z uspehom podpirala potrebno število slovenskih kandidatov, ki imajo popolno usposobljenost za vseučiliške profesorje. Vlada je tudi pripravljena, pričeti potrebne poizvedbe in obravnave za ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani, ter upa, da v doglednem času predloži konkretne nasvete.«
Pretekla so Štiri leta in o vladnih poizvedbah in predlogih ni duha nc sluha. Lansko leto nam je pač vlada prikrojila (neko'resolucijo, ki načeloma priznava vsem narodom pravico do višje izobrazbe v narodnem' jeziku in duhu. Gospodje, ljudski pregovor pravi: Z dobrimi sklepi in' obljubam1! je tlakam pekel. Saj nas izkušnje uec. da so vse resolucije za vlado le cunja, ki jo vlada vrže v koš, ako hoče. Ker češki, rusinski iu italijanski tovariši v tej razpravi niso predložili nobenih resolucij za svoje univerze, tudi jaz ne stavim nobene. Izjavljam pa slovesno v imenu'vseh jugoslovanskih poslancev: Mi glasujemo brez pomisleka za italijansko univerzo, ako se ustanovi v izključno italijanskem ozemlju, torej na Južnem Tirolskem; dalje z izrecnim pogojem — to je »conditio s'ine qua non« — da nam vlada zagotovi obenem slovensko univerzo! v Ljubljani ali vsaj pravno fakulteto. Kar zahtevamo za-se, tega ne odrekamo drugim. Zato tudi nismo Še obupali, da dosežemo tudi slovensko univerzo.
Vsaka najmanjša naša zahteva se tolmači kot koncesija ali miloščina. Vsako vprašanje <se fpresoja le s političnega, strankarskega stališča. Vse, kar zahtevamo po pravici za svoj obstanek od države, tolmačijo in očitajo nam nemške stranke kot žrtev in škodo nemškega naroda. Tako je te dni objavil neki nemški list naslednjo izjavo enega naših nemških tovarišev: »Najbolje je, če pritegnemo del opozicije k vladnim strankam. V poštev pridejo v prvi vrsti Italijani. Dajmo v božjem imenu Italijanom univerzo v Trstu s pogojem, da nam Itali;ani dovolijo koncesije, s katerimi moremo utrditi nemštvo v Trstu.« In to je objavil mož, od katerega ne bi pričakoval kaj enacega. Torej, Italijani naj dobe v Trstu univerzo, mi Slovenci pa niti ljudske šole! In potem se še čudite, če nam prekipi kri in če vam očitamo skrajno narodno nestrpnost in strankarsko sebičnost.
Skoraj isti dan pa je pisal drugi nemški poslanec v svojem glasilu: »Trst jfc morda danes na vnanje še italijansko mesto; pred tržaškimi durmi tudi Slovani preže na žrtev — kaj to! Trst je in ostane južna vrata za nemško svetovno trgovino; kot tak je Trst in ostane nepremično ,v območju nemške sedanje in bodoče politike.«
Radoveden sem, kdo bode močnejši. Italijan ali Nemec. Toda gospodje ne pozabite, da naš rod od nekdaj biva na tržaškem ozemlju. In opraviti imate tudi z nami, ko hočete graditi most do Adrije.
bi bilo, da se Evropa združi zoper tc pošasti. Ti ljudje ne poznajo groze svojih hudodelstev. Ako se materi poslabša vsled tega nenadnega strahu, bo to delo teh lopovov ... Ta gospod ima tudi prav, trdeč, da bi bil on rad tisti, ki bi jo ovadil... Vsakdo bi moral obsoditi taka zločinstva . . . Materi je bilo tako dobro, ko sem zjutraj odhajal. Prav vesel sem bil vzla-sti ker je bil tudi lep dan ... Pa jaz nisem prav imel. Nikdar nima človek prav, kadar nima bojazni pred svojimi željami. Knjige mi tako govore in življenje me tega uči. Oče je bil mnenja, kdo ve kaka sreča je zanj dedščma po Verekijevem. Zato je moral umreti . . . Kakor je v velikem, tako je tudi v malem. Ko bi deževalo, bi bil jaz zagotovljen, ker bi materi niti v glavo ne padlo iti do kolodvora. Ker pa je nebo tako jasno, gotovo se je tega domislila. Hotela je vedeti vse podrobnosti, sedaj jih ve natanko . . .«
Take misli — in nekatere so presegale njegova leta, vzlasti dogodek, ki ga je motil kakor huda poskušnja — so se v mladeniču, kakor bomo videli, razrasle v neko gotovost. Kdor strastno ljubi kako slabotno bitje, tak si vse najhujše predstavlja. Kadar se gre za to drago srce. Ko je torej sprevodnik zaklieal ime postaje Scherzlingen, jc bil France tako trdno prepričan, da ga čaka mati na kolodvoru, kakor je bila živa njegova domišljija. Toda ta prazen strah, ki si ga je naslikal, mu je izginil, ko je stopil iz vlaka. Senčnata podoba te vdove s skrbljivim obrazom, za-grnene v žalobno črno ruto ni bilo na kolodvoru. Vendar sin nI.bil še popolno pomirjen, dokler ni prišel v Stockhorn in dokler ni spregovoril s služabnikom!
»Saj mati vendar ni bolna, Peter,« ga jc vprašal in srce mu je vztrepetalo kakor vselej ob taki priliki.
Bil je nedavno v službi avstrijski ministrski predsednik, ki je brez ovinkov priznal, da so Jugoslovani najmočnejša za-slomba države na jugu in da jo dr/avi nrt korist, ako jc močen in trden jugoslovanski rod. Slovenci še vedno upamo, da bode to prepričanje prodrlo v vse najvišje kroge.. Slovenski poslanci pa ne bodo nikdar opustili boja za narodno ravnopravnost, dokler jc ne izvo ujejo. Dovolj prostora jc za vse narode v državi. Od nemških strank in vlade je odvisno, da ustvarimo vsaj premirje in pogoje za kulturni razvoj vseli narodov v okviru države.
Minister grof Stiirgkh.
Zaradi znanih dogodkov v Zbornici minoli -teden je proračunski odsek šele v torek nadaljeval razpravo o- proračunu naučnega ministrstva. V tej razpravi je minister grof Stiirgkh odgovarjal raznim predgovornikom. Poslancu Žitniku je glede na novomeško gimnazijo odgovarjal, fin ho';':e kar mogoče pospeševati zgradbo novega gimnazijskega poslopja.
Minister izjavi, da bode še pred prihodnjim šolskim letom rešeno Vprašanje, kam na Goriško bodeta premeščeni iz. Kopra slovenska in italijanska učiteljska pripravnica.
Minister sc seveda izjavi proti Zitni-koveinu prediogu, da bi se iz proračuna •črtala postavka za nemškega deželnega. šolskega nadzornika na Kranjskem. Po njegovem mnenju se Slovencem s tem ni storila nobena krivica, ker novi nadzor-f nik ima glas v deželnem šolskem svetu le •• •tedaj, ako se rešujejo, zadeve njegovega področja. Sicer pa je vlada na škodo Nemcem predložila v najvišje odobrenje! zakon, po katerem je deželni zbor dobil ' štiri zastopnike v deželnem šolskem svetu. Iz teh stvarnih razlogov — pravi mi-j nister — in pa tudi zato, ker ni navada i črtati v odseku posamezne postavke, naj. »odsek odkloni Žitnikov predlog. To je da-' nes vladna večina v odseku tudi storila, toda vprašanje pride še v zbornici v razgovor.
Proračunska razprava.
Dunaj, 17. junija 1909.
Povodom razprave proračunskega odseka sem že poročal o važnejših postavkah državnega proračuna. Vlada je i bila predložila proračun brez primanjkljaja. ki je bil umetno prikrit. Glavni poro-i čevalec dr. Steimvender pa je odkril za-j grinjalo. in pokazala se je zevajoča vrzež.: — Odsekovo poročilo izkaže sicer le. 1.907.061 kron primanjkljaja, v istini pa je mnogo večji. Izdatki se proračunavajo.ija 246,554.543 kron in so poskočili od lani zp celih 2576 milijonov. Samo za železi^e so stroški višji za 85 milijonov, skupne-državne potrebščine (armada) zahtevajo, več 58 milijonov.
Čitatclje utegne tudi zanimati, da iznaša skupni državni dolg že 10.543 milijonov. Obresti in amortizacija državnega dolga zahtevajo letos 411 milijonov, torej ravno toliko, kolikor iznašajo vsi direktni davki in davek od piva. To dejstvo je resen opomin za vlado in parlament, da tako ne sme dalje. Poiskati je treba nove vire dohodkov, in sicer tam, kjer so bogati dohodki.	, i Dr. Benkovič.
Kot član »Slovenskega kluba« izjavljam, da moramo jugoslovanski poslanci biti v najstroži opoziciji proti vladi. Ni mi, treba naglašati. da je naš narod vedno Jo-! jalen nasproti vladarju. Lojalni pa smo tudi nasproti svojemu narodu, in. ta razlog je za nas merodajen, da nasprotujemo vladi. (Pritrjevanje.)
Vlada sama je kriva, da jej Jugoslovani ne zaupamo. Najvažnejša ministrstva so v rokah mož, katerih strogo nemško-narodna preteklost nam jemlje vse zaupanje.
Tako zadošča žc politična preteklost pravosodnega ministra, da mu ne moremo zaupati. Vendar pa smo pričakovali, da bode vsaj kot minister pravičen. V razpravi o nujnem predlogu poslanca Levic-kega pa smo čuli iz njegovih ust besede: Jezikovne pritožbe so sicer običajne, tudi morda zanimive, ki pa nas le ovirajo. Ta izjava avstrijskega ministra je naravnost čudna. Ako se ne pritožujemo, pravi vlada, da smo zadovoljni. Ako pa izražamo pritožbe, pa pravi pravosodni minister, da s tem ,le oviramo parlamentarno delo.
Dalje je pravosodni minister iznašel teorijo, da je jezik le sredstvo občevanja, z drugimi besedami: jezik je le bojno sredstvo. Tako govori pravosodni minister, ko vsak dan prihajajo pritožbe v jezikovnem oziru ravno na polju pravosodja. Tako so pri nas med Jugoslovani mnogi nemški uradniki, ki kršijo predpise. (Poslanec Malik: Da, Slovenski uradniki!) G. Malik, kaj porečete, ako slovenska stranka noče sprejeti nemškega povabila in ji zapreti pravdnik, da jo pritirajo orožniki. (Cujte! Čujte!)
Naše pritožbe pa veljajo še posebno nemškemu ministru-rojaku. V njegovem
uradu se stekajo vse niti proti slovenske-
mu narodu. (Malik: Prav bi bilo, ko bi bilo tako!) G. Mabk se morda še spominja, da jc pokojni minister Peschka na nekem shodu v Gradcu proglasil boj proti Slovanom do noža. Lani meseca septembra jc nemški minister-rojak Prade poživljal nemške kričače v boj proti Slovencem. In sedanji nemški minister dr. Schreiner prekaša vse svoje prednike. Dne 17. januarja t. 1. je bil na občnem zboru »Siidmarke« v Gradcu. To društvo pa je politično, bojno, nc pa kulturno iii biatnbeno. Dr. Schreiner se na tem shodu gotovo ni posvetoval o gospodarskih Vprašanjih. Dhištvo »Siidmark« kupuje slovenska posestva pri Sv. Ilju in preganja slovensko prebivalstvo z rodne zemlje.
Nemški minister naj sc briga za nemške koristi in naj ne vtika svojega nosu v slovanske zadeve. (Klici: Tako je!) Dr. Schreiner pa se vtika tudi. v primorske zadeve. Znano je, da razni akti iz Primorja več časa leže v njegovi pisarni. (Poslanec Stransky: To je njegova dolžnost, zapomnite si!)
Isto velja o Štajerski. Koroški in Kranjski. Mi ne bomo.trpel., da bi se nemški minister vtikal v naše stvari. (Klic: Saj dobite slovenskega ministra-rojaka!) Jaz sem predlagal, da se odpravijo vsi ministri-rojaki.
Nemški minister je le izvrševalni organ nemških narodnih svetov, resortni ministri pa izvršilni organi nemškega' ministra. (Tako je!)' Ministri mOrajo storiti, kar oh zahteva. (Ugovori.) Je takof Saj je zliario, da nemški minister dobiva vse informacije od nemških narodnih svetov. Torej zasebna politična društva govore pri raznih imeiipvanjifi'. Ta društva bi morali razpustiti kot državi nevarna.
Nekateri gospodje trdijo, da Slovenci nimamo pravice grajati in kritikovati nemškega ministra. Gotovo niso še čitali ustavnega zakona o ministrski odgovornosti. (Malik ugovarja.) Tudi Italijani soglašajo z nami v tem vprašanju. V proračunskem odseku so predlagali, da še odpravijo ministri-rojaki. Predlog sicer ni obveljal, pač pa resolucija, da se tem ministrom zakonito določi delokrog. Prepričan sem, da bi obveljal predlog, naj se ti ministri odpravijo, ko bi bilo glasovanje tajno. Posebno nemški minister je odveč, ker imajo Nemci itak resortnih ministrov preveč.
Jako zanimivo bi bilo izvedeti, kako jc dr. Schreiner sploh postal minister. Nekaj te tajnosti nam je nedavno odkril dr. Stransky.
r: Mi Jugoslovani smo v težavnih razmerah, pa ne obupamo. Zanašamo se na vS.vojo moč, na žilavost svojega naroda, ki je dokazal svojo življenjsko moč ob volitvah na Koroškem, Štajerskem in v Trstu. Na| Koroškem so Nemci Slovencem peli že mrtvaško pesem. Pri zadnjih volitvah pa je nemški kandidat v splošni kuriji celovški prišel v ožjo volitev. Slovenski kandidat je pri prvi volitvi dobil več glasov od nemškega. Na Spodnjem Štajerskem je bilo oddanih 30.000 glasov, nemškutarska stranka pa je komaj dobila 1000 glasov, dasi ima njih glasilo baje 15.000 naročnikov. (Malik: Vaši ljudje naročajo »Štajerca«!) Mi dobro vemo, kdo plačuje ta list.
Tudi zadnje volitve v Trstu dajejo nam nov pogum, da bodemo preživeli še mnogo sovražnih nam vlad. Izjavljam, da bodemo glasovali proti proračunu. (Živahna pohvala.)
Baron Bienerth.
Danes je prvi govori! ministrski predsednik baron Bienerth. Vlada ni zadovoljna s parlamentom. To radi verjame-rnp, ker v poslanski zbornici je bila vlada letos že večkrat moralno poražena. Kriva pa je vlada sama, ker krši zakone in samovoljno prezira ustavne pravice parlamenta. Vlada seveda želi, da bi parlament brez razprave in kritike vse odobril, kar vlada stori iti zagreši.
Baron Bienerth je kar po vrsti opozicijskim strankam dajal lepe nauke. Čehom je zatrjeval, da jih ne sovraži in da nemški minister dr. Schreiner ni vsegamogočen. Tudi Jugoslovanom in Rusinom vlada ni nasprotna, je danes naglašal ministrski predsednik. To pa zagotavljajo že desetletja vse avstrijske vlade, zato nikogar več ne ganejo ta prazna zagotovila simpatije.
Danes popoldne je bila razprava o prvi skupini državnega proračuna. O dis-pozicijskem zakladu Jc bilo glasovanje po imenih. Zbornica jc z 218 glasovi proti 198 vladi dovolila dispozicijski zaklad v znesku 200.000 kron.
X X X Razprava o drugi skupini. (Notranje ministrstvo, j u s t i -5 n o in naučno m i h i s t r s t v o.)
Pri razpravi o drugi skupini so govorili Horsky. Erb. Hajn. dr. Tomaszevski, dr. Stachura, dr. Hofmann Wellen'hof, Pihulak, Bukvaj in Tomola. Nato govori
t
dr. Korošec.
O njegovem govoru donašajo že do- ' ' zdaj nam došli današnji listi obširna po- i
ročila. Govornik ostro napada pravosodnega ministra in se pritožuje, da zapostavlja sedanja vlada Slovence. Poslancc dr. Benkovič pritrjuje govornikom. Ben-kovičevi medklici tako razburijo Kurando, da se prične pričkati ž njim. Kurandi pribiti na pomoč nekdanji kanonir poslanec Einspinner, ki se prične pričkati z Jugoslovani, na katere je menda še zdaj nevo-ljen, ker je moral prccl leti kot kanonir plačati nekega koštruna, ki ga je povozil z bicikljem svojega stotnika. Nekdanji ka-nonirski podčastnik tako kriči, da mora dr. Korošec prekiniti svoj govor. Veseiost nastane, ko zakliče sonoren glas: Gospodje! Z vašim prekinjenjem nam vzamete ves naš čas. Dr. Korošec šiba nemške krivice nasproti Slovencem. To nemške poslance silovito peče. Stari sovražniki Slovencev: Markhl, Einspinner, Wastian. in Bachmann kriče na dr. Korošca, ki jim seveda ne ostane dolžan odgovora. Dr. Korošec ožigosa »Siidmarkiri« poziv, naj se zglasujejo Nemci za uradniška mesta. Markhl in Einspinner kričita, Slovenci jim seveda ne ostanejo dolžni odgovora. Da Wastian tudi kriči, je samo-obsebi umevno. Dr. Korošec se peča z imenovanjem deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem in zahteva, naj se imenuje slovenski šolski nadzornik za Koroško. Nemci seveda besne jeze. Govornik graja imenovanje nemškega šolskega nadzornika na Spodnjem Štajerskem in zahteva, naj se slovenska celjska gimnazija po načelih Bienerthovih izpopolni. Ob živahnem pritrjevanju zaključi govornik svoj govor okolu 10. ure zvečer.
Pristavimo še poročilu, da so sklenili načelniki klubov, da trajaj današnja seja do desetih zvečer, kar se je tudi zgodilo, v petek bo seja od 10. zjutraj do 10. zvečer, v soboto od 9. do 2., v ponedeljek od 2. do 10. O drugi skupini se bo glasovalo v petek zvečer ali v soboto zjutraj.
Zborovanje podružnice LJubljana I. avstrijskega društva državnih slug.
V nedeljo, 13. junija, jc zbrala naša podružnica zopet lepo število članov na shodu v »Iliriji«. Načelnik Marinko pozdravi navzoče v daljšem govoru, raz-motriva delovanje društva in njegove uspehe. Povdarja neumorno in požrtvovalno delovanje dunajske centrale, ki svoj program pomembnega občnega zbora iz leta 1907. z vso odločnostjo zasleduje. Ustanovitev poduradniških mest v kratkem je obljubljena. Ožigosa stremljenje vlade, zadušiti organizacijo in ominozno prepoved, oziroma željo, da se uslužbenci nimajo obračati do državnih poslancev, temveč naravnost na uradne predstojnike, kar kaže le strah pred organizacijo, katero hočejo tako razorožiti. Saj še skrajnim naporom po poslancih sc od vlade nič resnega ne doseže, kar kaže žalostno dejstvo o neizpremenjenem žalostnem položaju provizoričnili slug, paznikov in cestarjev.
Poživlja, naj se deputacijc in resolucije glede na zahteve provizoričnili zopet nadaljujejo. Načelnik podružnice nadaljd naglaša, da ravno večina provizoričnili slug na Kranjskem, to je pri davkarijah in glavarstvih ni še pri organizaciji1, kar je znak slabe stanovske zavesti in duševne malomarnosti. Kako naj se človek poteguje za take ljudi, ako se sami za svoje koristi ne zanimajo. Končno svari govornik proti agitacijam sebičnih provokater-jev, ki se pojavljajo proti društvu državnih slug in povdarja. naj se krepko in zaupno vsi. člani drže le te organizacije in tega društva.
Predsednik prečita nato došli pozdraviti in vspodbujajoči brzojav osrednjega odbora.
Hiibšer jc razmotrival razmere državnih uslužbencev v splošnem ter povdarjal ponesrečeno izdelovanje časovnega avanzma, s kojim državni uslužbenci ne morejo biti zadovoljni, ker je s tem veliko njih v napredku oškodovanih.
K drugi točki dnevnega reda: 35-letna službena doba, poroča Hiibšer in ožigosa sistem vlade, katera je uradnikom priznala 35-Ictno službeno dobo, a za sluge. kateri v resnici povelja uradnikov izvršujejo in službo; katera je veliko napor-nejša kot uradniška, vestno izpohnijejo, nima srca.
Nadalje izvaja o sedanjih pokojninah za vdove po državnih slugah, katere so se že precl 50 leti normirale in so časovnemu razmerju popolno zastarele. Kako naj se pri sedanji draginji vdova živi s 400 K pokojnine, kateri znesek je bil že za nekdanje boljše čase tako skromno odmerjen, da se je za silo dalo izhajati. Predlaga, naj se deluje na to, da se pokojnina zviša od 400 na 600 K, vzgojevalnina pa od 80 na 100 K. Ker je to itak skromna zahteva, upa da se lahko izvede in ne bo država radi tega nič obremenjena.
Nato je govoril državni poslancc Gostinčar, živahno pozdravljen od navzočih. V polurnem krepkem govoru je razjasnjc-
val parlamentarični položaj ter razmerje ^zahtev drž. slug v njem. Veliko ni 'bi i o vkljub vsem prizadevam doseči Ni je posebno dejstvo, da se za cestarje ni ustavilo v proračun še vedno nič zboljška kljub v parlamentu določenih svot, povzročilo veliko razburjenje navzočih ter protestne medklice uprizorilo. Zanimivo je bilo predavanje državnega poslanca glede prisilne zavarovalne dolžnosti gle-1 de najpriprostejših delavcev, dalje obrtnikov, ki nimajo pri svojem poslu najmanjše nevarnosti za nezgoda in vendar država skrbno čuva, da so isti zavarovani. Nasprotno pa se ne zmeni za tako zavarovanje lastnih uslužbencev, ki so po svojem poslu vednitn in velikimi nezgodam izpostavljeni, n. pr. jetniški pazniki, izvrševalni organi, cestarji itd. Tu se pač vidi, da zasleduje vlada le plačevanje zavarovalnine in ne ščiti svojih uslužbencev. Gostinčar izreka končno u\panje, da se neugodne razmere letošnje jeseni izpremene ter da se bo dalo kaj več doseči. Naglaša, da bo tudi nadalje za stan državnih slug se poležal.
Zupančič izvaja v spletnem govoru o obupnem stanu provizoričvnih slug, katerim edino ni jubiiejno leto prineslo drugega kakor razočaranje n.iih upravičenih nad .Govornik povdarja, da bi z nastavljen jem provizoričnih slug \dada ne imela po sistemu časovnega avanzma nikake izgube in da se gre tu ie zaradi njih pokojnine in stalnosti.
Povdarja na podlagi' statističnih podatkov. kako vlada ravno napram Kranjski mačehovsko postopa; tako' ima Koroška za finančno ravnateljstvo '42 sistemi-ziranih mest in poleg še tri pomožne sluge popolnjene; finančno ravnateljstvo na Štajerskem ima 95 sistemiziranifi mest ter poleg še devet pomožnih slug popolnjenih, enako je na Tirolskem in gotovo še ugodnejše na Gorenjem in Dolenjem Avstrijskem; na Gorenjem Avstrijskem 83 siste-miziranih in vsi nastavljeni, nobenega provizoričnega. Nasprotno pa je na Kranjskem pri finančnem ravnateljstvu :sistemi-ziranih 41 mest, zasedenih pa le 24, vsi ostali pa so nameščeni s pomožnimi slugi in na nekaterih krajih še celo nimajc* sluge in mora davčni izterjevalec ali njegova žena delo sluge — zastonj opravljati! Imamo torej^ 27 pomožnih slug na Mranj-skem!( Na Štajerskem so bila provizorič-na mesta vsa naenkrat razpisana in< po-poinena, le za Kranjsko se ne ukrene nič. :To je dvojna in krivična mera upravi teij-stva finančnega resorta. In ravno takti se godi tudi pri drugih resortih, seveda saimo tudi glede Kranjske.
Tovariš Zupančič povdarja še st\an pomožnega sluge v slučaju bolezni ali od-puščenja, v kojem je popolnoma brezpraven, ker se mu za časa bolezni ali dopm-sta vsled orožnih vaj ustavi takoj plada m ie največji bedi izpostavljen.
Stavi resolucijo, naj osrednji odboir, vpliva in izposluje, da se vsa sistemizirana'. mesta finančne uprave na Kranjskem de-finitivno popolnijo potom razpisa teh služb (Živahno odobravanje). Tovariš Jeglič povdarja neugodne razmere pomožnih jet-niških paznikov, ki so na provizorij za ne-dogleden čas navezani. Pri tem predoči tudi mačehovsko postopanje vlade za Kranjsko, ker je največje število pomožnih jetniških paznikov — 11 v Ljubljani in 7 v Rudolfovem — dočim jih ima velika Štajerska v Gradcu le dva in tako tudi po drugih v posebni milosti stoječih deželah.
Tovariš Bezeljak predoči revno stanje cestarjev ter povdafrija potsebno, da nimajo niti1 službene obleke, tako da so primorani v zanošenih im umazanih oblačilih svoj posel opravljati ter se jih često-krat ne razloči od »vandrovcev«, ako se ravno ne zasveti cesarski orel na oguljenem klobuku. Niti potrebnega orodja za svoj posel ne dobijo, tako si morajo na prftner držaje za lopate ali grablje sami Jfcupitii, in če tega kdo ne more in prosi cestnega mojstra za držaje, mu ta pokaže gozd, češ, naj si jih v njem nareže.
Zbor sklene potem novo resolucijo na osrednji1 odbor v odpomoč navedenim razmeram, na kar zaključi načetnik zborovanje zahvaljuje se navzočim za sodelovanje.
Pndsrbskf proces v Zagrebu.
73. DAN RAZPRAVE. Žalostne kulturne razmere na Hrvaškem.
Napadi na vasi.
Zagreb, 16. junija. Priča Velio-my iz Gjulovca izpove, da je vodi! srbsko akcijo v Gjulovcu pravoslavni župnik Platon Solorič. Drugega o njem nc ve povedati kakor to, da je imel ljudi tako or. ganizirane, da se jc hvalil, da lahko 600 ljudi zrevolucionira »v obranu srbskog barjaka«. Priča B i 11 n c r pripoveduje, kako je prišlo v Gjulovcu do punta, ko so' Hrvati hoteli srbsko zastavo sneti. Občinski pandur jc hotel na Hrvate streljati, vsled česar jc prišlo do nevarnega spopada. Pri dr. Miokoviču je bilo 15 oboroženih Srbov. Zdravnik Prič pravi, da so bili Srbi na krajjev rojstni dan čisto pri-
pravljeni, da udarijo na Gjulovac. Okoličanski kmetje so bili vsi oboroženi. Hrvati so celo noč svoje hiše stražili s puškami v roki. Orožniki so komaj ljudi pomirili, da 'so se vrnili. Srbe je največ šun-tal pop Solorič, ki je bil tudi sam oborožen. Dr. Miokovič je na sestanku v Katin-cih pripovedoval, da se bo Gjulovac naskočil. Nekemu pravoslavnemu, ki ni hotel biti Srh, je pop Solorič dejal:
»Ja te neču sprovesti ni pokopati, kad krepaš, pa makar poslali po mene tvoja kola!«
Kar se tiče veleizdajskih namer, je narod, poučen po svojih voditeljih, govoril, da je ovo Srbija in da bi radi videli, iiko bi Srbija Avstrijo potolkla. Bilo je veliko tajnih sestankov.
Zabavna priča.
Luka T u č i č iz J a s c n o v c a obtežuje obtožence Bačiča. dr. Dimoviča in župnika Kneževiča. Priča velilko pove v zelo plastičnem jeziku — humorja mm ne manjka. Kar se tiče političnega življenja v Jasenovcu, pravi:
»Ma u Jasenovcu se vodi politika po prostim babama, koje ne znajti izpeči hleba.« (Veselost.)
Laze Babič ima gostilno; pri njem so se Srbi zbirali in imeli tajne seje. Gostilni pravijo	^
Porth - Arthur
in sicer zato, ker se »tamo dobivaju bati-ne.« (Smeh.) Cesarju Francu Jožefu pravijo »šokački kralj«. Hrvaško pa imenujejo srbsko kraljevino. Učitelj Glišo Spano-vič je priči dejal,
da bi bil rajši pes kakor Hrvat
priča pa ga je zavrnil, »pa budi pas!« Ko je bila Bosna anektirama, so Srbi hoteli od žalosti pomreti. Za časa vojne nevarnosti so srbske žene dejale, kako naj bi brait na brata streljal. Pri sestrah Dedovičkah so se zbirali tudi Bosanci. Mo'o Hrvačanin da je tako fanatičen, da bi vse Hrvate pojedel; dejal je nekoč, da je
Mati Božja Srbkinja.
Potem pa začne priča politizirati proti braniteljem, ki ga izprašujejo. Dr. Belo-brku pravi, da jc žalostno, da Hrvat podpira propagando, ki ima namen Hrvatom vzeti vero in narodnost. (Ploskanje na galeriji.) Ko se priča zadosti skrega z braniteiji, se obrne proti sodnemu dvoru in pravi, da ima povedati še neke stvari, ki jih dozdaj ni, zdaj pa jih bo, ker ga braniteiji izzivajo. Srbi — pravi priča — so tako »tolerantni«, da je srbski učitelj v Jasenovcu napisal na katoliški Božič otrokom v šoli na tablo:
»Hrvati, vaš papa (papež) je rodio dete kao magare (osel)«.
Zgražanje v dvorani. Priča pravi," du to še ni nič; liija Tepič je udri z drugovi na pokopališče in
•'	Križanemu iztaknil oči!
Ne dolgo so nekega Miloša Vutino oblekli v redovnika in ga vlačili no vasi, da se rogajo katoliški veri. Ce gre katoliški duhovnik obhajati, Srbi za njim žvižgajo. Slučaji se le redko prijavljajo, ker se vsak dan dogajajo, vrhtega pa se vsi Srbov boje.
Priče D u m e š i č, G j i I a s in P r -p i č izpovedo bistveno isto kakor prejšnja priča. Gjilas navaja mnogo konkret-Mili slučajev in imenuje osebe, ki so dejale, dh je kralj Petar pravi kralj Hrvaške. PVed delovanjem propagande pa so Srbi in Hrvati bili taki prijatelji, da so niedse-baj kumovali. Priče Šokčevič, Krna j i č in M a č k o v i č tudi obtežujejo obtožence, posebno pa S i m i č i č , ki obtožencu Bačiču, voditelju srbske propagande v Jasenovcu očita celo nek politični .umor.
Dnevne novice.
Občinske volitve v Trstu. V tretjem razredu je vsegaskup 4291 volivcev, volilo pa je okoli .3200, torej je udeležba diba prav živahna. Slovenci so postavili števne kandidate. Rezultat j? sledeči: Laški nacionalci so dobili 2270 glasov in sicer so izvoljeni: Lucatclli, Risigari, Maccark Daurant, Rusca, Carmclich, Co-mel, Scampicchio, Pinckerle, Moretti, Arh, Rascovicil, Snidersich. Vidacovich. Slovenski kandidati so dobili 455 glasov, s o c i a I n o d e mo k r a š k i so spravili večje število skupaj le v šentjakobskem okraju, namreč 187 glasov, v drugih okrajih vsegaskup I. Takozvani mazzi-nianei se tudi niso nič kaj postavili, dobili so 39 glasov za svojo »republiko
« ? Nc m-
ci so tudi pokazali, da veliko nc veljajo, dobili so namreč 23 glasov . . . Ožja volitev bo v Št Jakobu in sicer med nacio-nalcema Benvennuti in Rastelli ter med socialistoma Pittoni in Paulich. To ožje volitev sta povzročila slovenska kandidata. Slovenski glasovi bodo odločevali. Ožja volitev se vrši jutri. Razmerje strank v mestu Trstu (izvzemši ravno slovensko okolico), v kolikor se dajo dozdaj po volitvah v IV. iu III. razredu posneti, je nekako sledeče: Italijanski nacionalni libe-
ralci so spravili v IV. m III. razredu (po rezultatu prvih volitev, ker ožje vsled kompromisov ne nudijo prave slike) skupaj 8231 glasov, socialni demokratje v obeh razredih s slovensko pripomočjo o742, Slovenci pravtako v obeh razredih 3682, takozvani Mazzinijanci, neka pre-čudna zmes iz republičanov, ircdentovcev m anarhistov 333, Nemci v IV. in lli. razredu 168. Ce se prišteje slovenske glasove v okolici, so dobili tržaški Slovenci pri volitvah doslej tudi do 8000 glasov. Sijaj-nejšega dokaza o eksistenci Slovencev na tržaškem ozemlju, ni mogoča. Pri jutraj-snii ožji volitvi UI. razreda pri Št. Jakobu bodo Slovenci glasovali za soc. demokrate.
-f Otvoritev Turške železnice. V Špital se pripelje cesar k otvoritvi Turške železnice 5. julija ob 8. uri zjutraj iz Išla; ob 11. se pripelje otvoritveni vlak v Ga-štajn, kjer bo slovesen sprejem. Po kratkem odmoru se odpelje cesar naravnost v 151. Otvoritve sc udeleže vsi ministri, dostojanstveniki Solnograškc in Koroške ter člani železniškega odseka.
-f lz Šenčurja se nam poroča, da si je pri zadnjih občinskih volitvah vas Šenčur po 26 letih zopet priborila župana. Pristaši prejšnjega odbora so zmagali samo v tretjem razredu. Zadnjo noč pred volitvami pa je neki fant v Lužah, kjer je bil doslej sedež županstva, vrgel zahrbtno na kaplana gospoda K. debelo poleno, pa mu je posreči samo izbi i klobuk raz glave. Ko so ljudje to izvedeli, so bili vsi ogorčeni in šli še z večjim navdušenjem proti tistim krogom v boj, iz katerih je izšel ta napad.
— Poizkušen naskok na tržaški »Narodni dom«. — Italijani pognani v beg.
Razumljivo je, da tržaške ircdentovce silno boli sijajen nastop tržaških Slovencev pri občinskih volitvah, ker so mogočno dokumentirali dvojezičnost Trsta. Predvčerajšnjim so se iredcntovci hoteli radi tega maščevati nad tržaškim »Narodnim domom«. Na trsoče Italijanov se je zbralo pod »Narodnim domom«. Med tem se je začulo iz množice oglušno žvižganje. Temu so sledili klici: »Abbasso il Narodni dom!« Slovenci so odvrnili: »Živio Slovenci!« »Doli s kamoro!« Temu je sledilo zopet oglušno žvižganje na eni in drugi strani. Med tem se jc med Slovenci v kavarni in pred »Narodnim domom« zbranimi ljudmi razširila vest, da poživlja »indipendemte« »meščane« na demonstracije. Dasi je bilo pred »Narodnim domom« 'le kakih 200 Slovencev, se vendar italijanska sodrga ni upala napasti hiše same. A tu so se pokazali »ludipendentovi« junaki kakor vredne bratce italijanskih vi-sokošolcev v avli dunajske univerze. Začeli so streljati proti neoboroženim Slovencem, ki so stali pred »Narodnim domom«. Tedaj pa je bilo konec potrpežljivosti Slovencev. Nekateri so zaklicali: »Slovenci, skupaj!« A potem je nekdo zapovedal: »Schvvarmlinie! Sturm!« In Slovenci so klicali »Naprej!« in udrli na Italijane vsi oni, ki so imeli palice. Teh je bilo okoli sto. In cela ogromna množica, ki je bila 'zbrana na trgu vojašnice in oborožena z revolverji, je začela bežati. A Slovenci so neusmiljeno udrihali po italijanskih glavah, ki so prestrašeno klicali: »Aiuto! Aiuto!« Tako so bili Italijani pognani nazaj do ulice Giosue Carducci, dočim so se Slovenci po malem vračali sme-jaje se nazaj pred »Narodni dom«. Malo ipo malem so se začeli zbirati kamoristi iu mazinijanci ponovno na trgu vojašnice im se -začeli po malem približevati Narodnemu domu«. A med tem se je bilo nabralo pred »Narodnim domom« tudi že veliko Slovencev. Kamoristi so se sedaj sicer držali precej oddaljeno, a oglašali so se tu pa tam z oglušujočim žvižganjem, kojem u so sledili klici: Abbaso i ščavi! Tedaj pa je vskipelo v slovenskih množicah in začuli so se klici: Slovenci naprej! In Slovenci so ponovno udrli na kamori-ste, ter jih gnali proti Aquedottu. — Takrat ne bi jih bili Slovenci tako hitro pustili, a že pred kavarno »Ne\v - York« je pridrvela po ulici Giosue Carducci stot-nija redarjev, ki so Slovence potisnili nazaj pred »Narodni dom«, ter napravili kordon okoli istega. V vojašnici poleg trga voiašnice je bilo konsignirano vojaštvo. Za kordonom policije so se med tem začeli ponovno zbirati kamoristi in žvižgati. Slovenci so odgovarjali s klicanjem: Doli kamora! Med tem jc nastopilo na trgu vojaštvo, katerega so Slovenci pozdravili s klici: Živeli naši vojaki! Med tem ko so vojaki spraznili trg, jc došla pred Narodni dom« stotnija orožnikov nakar so se umaknili vojaki nazaj v vojašnico'. Postopanje redarjev in orožnikov je bilo kruto. Policija se je naravnost odlikovala v neprimernem obnašanju. Poklicani so bili pred Narodni dom. da bi pregnali koitio-riste in tnazzinijance, a so se vrgli z vso silo na Slovence. Vendar, če so postopali redarji strogo, je bilo postopanje orožnikov že potencirana strogost. Kakor divji so se zagnali z nasajenimi bodali proti Slovencem, ki so stali pred Narodnim domom in mirno gledali. Aretiran jc bil 'brez povoda restavrater Narodnega doma, go-
spod Kogl, poleg tega pa še 20 Slovencev, izmed laških revolverskih junakov pri tem boju ni bil nihče aretiran.
—	Postojnska dekliška Marijina družba ponovi v nedeljo, dne 20. junija ob pol 5. popoldne igro »Sv. Elizabeta, grofoma Turinška«. Kdor sc zaradi neugodnega vremena preteklo nedeljo ni mogel odzvati vabilu, ima v nedeljo priliko priti k tej predstavi.
—	Smrt v tujini. V Huntingtonu, Ark., je ubila v rovu velika skala 45 let starega Slovenca Josipa Ka s t e li c a iz Trebnjega. V stari domovini zapušča ženo in tri nedorasle hčere.
—	Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vabi k veselici, ki jo priredi v proslavo stoletnice junaških avstrijskih bojev s Francozi v nedeljo. dne 20. junija 1909. na prostorišču hranilnice in posojilnice v Domžalah. Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti sl. domžalska godba. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži prve vrste I K. druge vrste 60 h, stojišča 40 h. Spored: I. M. Cermak: Slavnostna koračnica, godba. 2. J. Aljaž: Opomin k veselju, mešani zbor. 3. M. Ziehrer: Dunajski meščanski valček, godba. 4. A. Mihelčič: IV. venček narodnih pesmi, mešani zbor. 5. J. Ivanovici: Zdihljeji, godba. 6. J. Laharnar: Planinarica, mešani zbor. 7. Andrej Hofer. Ljudska igra v petih dejanjih; poslovenil Fr. Rihar.
—	Izmišljen samoumor. Listi so poročali, da sc je ustrelil v Renčah mesar He-bat. Mesar Hebat še živi in sc smeje tej novici.
—	Izpustili so iz zapora gospo Dino Conforti, soprogo onega Confortija, ki je v preiskovalnem zaporu, ker je na sumu, da je bil v zvezi s Colletovimi defravdaci-jami pri »Banca popolare goriziana«. Kakor smo poročali, je bila gospa Conforti aretirana v Beljaku.
—	Nevarnega Laha so aretirali v Gorici. Piše se Nikolo Rornolo iz Toskaivske-,ga v Italiji. Baje ima na vesti velik zločin. Išče ga sodnija v Pulju. kamor so ga poslali. Klati se po Avstriji, dasi je žc izgnan.
—	Razne smodke so zadnji čas zelo opešale glede svoje kakovosti. Pritožbe sc čujejo dan na dan in večina teh pritožb je upravičena. Dobro bi bilo, da bi se merodajni krogi prepričali o tem in napako odpravili. Saj erar vendar ne more ,od nas zahtevati, da bi za drag denar kupovali slabe smodke, kakoršne so ravno sedaj splošno v prometu
—	Tivoli in Golovec imata sedaj veliko privlačno silo za našo mladino, ki prav rada iu pridno nabira borovnice, katerih je vse črno po teh gozdih. Revnejši sloji jih nabirajo tudi za naprodaj, zaslužek sicer rii poseben, toda blago se lahko speča v denar.
—	Letošnja rž je v deželi lepo vspela in pričakovati je dobre letine tega žita zlasti na 'ljubljanskem Barji, kjer že ne pomnijo tako lepega pridelka.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Bovcu gospa Terezija J o n k o v starosti 77 let. — Na Brezjah so pokopali mater goriškega okrajnega šolskega nadzornika g. Fr. F i n ž g e r j a. Pogreba se je udeležila tudi deputacija učiteljstva goriškega okraja.
—	Koncert na korist »Učiteljskemu konviktu« se vrši v soboto, dne 19. junija 1909, ob pol deveti uri zvečer v sokolski dvorani v Kranju. Spored: 1. G. Verdi: Overtura k operi »Rigoletto«. Orkester. 2. A. Foerster: »Ljubica«. Mešan zbor. 3.
a)	Dr. B. Ipavec: »Ce na pol jame rosa pade«; b) J. Hatze: »Pastir«; sopran - solo js spremljevanjem klavirja. 4. J. Aljaž: »Na dan!« Moški zbor z bariton - solo. 5. H. Wieniawski: »Legenda« za gosli in klavir. 6. Dr. A. Dvorak: »Prstan«. Dvoglasen ženski zbor s spremljevaTijem klavirja. 7. E. Adamič: »Zaman pod oknom«. Mešan zbor. 8. a) P. 11. Sattner: »Zaostali ptič«;
b)	P. Cajkovskij: Ari;a kneza Gremina iz opere »Onjegin«. Bariton - solo s spremljevanjem klavirja. 9. H. V. Vogrič: »Lahko noč«. Moški zbor. 10. B. Smetana: Zbor vaščanov iz opere »Prodana nevesta«. Mešan zbor s spremljevanjem orkestra. Začetek točno ob pol deveti uri, konec ob deseti uri.
—	Imenovanja v pravosodni službi. Sodnikom so imenovani: dr. Guido Gustin za Pulo, dr. Anton Abram za Rovinj, pri-dcljen na službov a nje v Poreč, Atilij Borri za Pulo, dr. Andrej Novak za Buzet, Anton Mauzoni za Koper.
—	Ruski! učitelji in učiteljice na Slo-venskem. Dne 22. t. ni. se pripelje v Ljubljano 50 ruskih učiteljev in učiteljic v ta namen, da stopijo v zvezo s slovenskim učitcljstvom iu da sc seznanijo z našo domovino. Iz Ljubljane se popeljejo v Postojno ter v Trst in se vrnejo potem čez Gorico in Bled nazaj na Rusko.
.— Veliko disciplino so pokazali pri ožji volitvi tržaški Slovenci posebno pri Sv. Jakobu. Oddali so 938 praznih glasovnic. kolekovanih z narodnim kolekom.
—	Mazzinijanci napadli socialiste. O tem se še poroča iz Trsta: Predvčerajšnjim ob 9. uri se je skupina socialistov ad Sv. Jakoba vračala k ^Delavskemu do-
jnu«. Ko so šli po ulici Olmo, kjer imajo Mazzinijanci svoje društvene prostore, je počil strel z okna teh prostorov. Kroglja pa ni zadela nobenega socialista, pač pa nekega pasanta, ki pa ni bil nevarno ranjen. Policija je potem aretirala vse maz-zinijance, ki so bili v društvenih prostorih zbrani.
—	Ruski car obišče Franca Jožefa v bližini Trsta? Ruski car obišče baje koncem avgusta tudi cesarja Franca Jožefa in sicer sc sestaneta v bližini Trsta (?). V diplomatiških krogih te vesti šc nc potrjujejo, priznavajo pa. da se vrše pogajanja, kdaj in kje bi sc rusk: car iu avstrijski cesar sestala.
—	Umrl je na Opčinah gosp. Mihael Logar.
—	Napad na slovenskega igralca v
Trstu. V Trstu je včeraj ponoči napadla petorica elegantno opravljenih Italijanov igralca tržaškega slovenskega gledališča g. Lesiča. vrgla ga na tla ter ga hotela oropati. Ob pravem času so prihiteli redarji ter prepodili te nositeljc laške kulture.
—	Veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Vižmarjih v nedeljo, dne 20. junija 1909 v gostilni g. Tomaža Štru-kelja v Vižmarjih. Začetek ob 3. uri popoldan. Veselico posetijo tudi udeleženci znamenitega Vižmarskega tabora izza leta 1S69. V mraku zažiganie umetalnega ognja. Prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen v pokritje dolga gasilnega doma, se prostovoljni darovi najhvalež-neje sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
Štajerske novice.
š Velika porotna obravnava proti po-narejalcem denarja se je pričela pred mariborskimi porotniki. V Središču je bil 21. jan. t. 1. aretiran posestnik Patiko, ko je izdajal ponarejene 50kronske bankovce. ■Dognalo se 'je, da je dobil ponarejeni denar od bratov Potočnik, ki so iz znane rodbine ponarejalcev denarja. Njihov oče je bil •obsojen leta 1891 radi ponarejanja denarja na sedem let ječe. Na obtožni klopi sede ponarejalci denarja: 28 let stari krojač Franc Potočnik, 21 let stari krojač Gašper Potočnik in razpečevalci denarja 43 let 'stari posestnik Jernej Panko, njegova 36 let stara žena, mizar Jo'žef Kolenc. star 29 let in jegova 23 let stara žena, 54 let stari posestnik Valentin Mohorko. 34 let stari zavirač južne železnice Jožef Zago-rec in njegova 25 let stara žena Marija.
š Silna toča je napravila 13. t. m. mnogo škode po Slovenskih Goricah. Po nekaterih krajih je toča ležala pol metra visoko.
š Propaganda za bojkot slovenskih gostil in trgovin v Celju. Uslužbenci nemških hotelov v Celiu dele potnikom in tujcem hektografiraoe lističe, na katerih sva-re pred obiskom slovenskih eostiln, trgovin in obrtnikov. Te listke baje izdeluje nekak nemški bojkotni odsek, v katerem sedijo celjski renegatski akademiki. Aii vse to ni znano državnemu pravdništvu v Celju? Ko je opozoril nek obrtnik policaja K., čegar žena ima v slovenski hiši svojo branjarijo, na te lističe, je 'ta zmigal z rameni iu dejal, da »imajo Slovenci tudi to«. Da jih Slovenci nimajo, za to že skrbita Ambroschiitz in pa državni pravdnik Bayer; pričakujemo posebno od zadnjega, da se bode zanimal vestno za to javno nemško bojkotno propagando.
š UmrCa je v Žalcu minolo nedeljo gospa Zofija Fischer, roj. Hifler, soproga živinozdravnika, stara 27 let.
BURNA SEJA TURŠKE ZBORNICE. — MLADOTURŠKI PORAZ.
V seji 17. t. m. turške 'zbornice se je vršila divja razprava o nastavljenju parlamentarnih državnih podtajnikov. Zanje so bili mladoturški, armenski in judovski, proti konservativni turški in grški poslanci. Razprava je bila nad vse burna. Spopadla sta se jud Mazliah in neki mohamedanski svečenik. Predlog je bil odklonjen, ker se ni dosegla dvetretjinska večina.
STAVKA FRANCOSKIH MORNARJEV.
Kurjači in mornarji dovlačnih ladij so pričeli stavkati. Stavka tudi moštvo par-nika »Felix Tuache«.
Ljubljanske novice.
lj Cesar za nemško gledišče v Ljubljani. Cesar je daroval za zgradbo nemškega gledišča 20.000 K. Denar pride, ko se prične z zgradbo.
lj Imenovanje. Za suplenta na III. mestni dekliški šoli v Ljubljani jc imenovan g. Jožef Trtnik, doslej v Borovnici.
Ij Poročil se je v Gradcu policijski zdravnik dr. 111 u e r z gdčno Marijo L a i n e r.
lj Sestanek bkd.ilstov, ki polete na slavnost v Komendo v nedeljo točno ob eni uri popoldne pred »Unionom«.
lj Štiri samoumore, tri poizkušene sa-moumore v enem tednu smo imeli v Ljubljani. Danes zjutraj se je izvršil zopet samoumor. Danes zjutraj ob pol 6. uri je
skočil Franc Kavčič, 66 let star hlapec, rojen v Aledvodah in tja pristojen, iz Trnovskega pristana v Ljubljanico. Delavec tobačne tovarne Franc Kovač ga jc videl, ker jc ravno takrat stal onstran Ljubljanice, iu takoj tekel na Karlovsko stražnico dogodek naznanit policiji. Med tem pa sta že prišla na pomoč s čolnom Karol Kalmus in Ferdinand Jenko, oba pečarja v Velikih čolnarskih ulicah in potegnila Kavčiča iz vode 2,c mrtvega. Na lice mesta je prišla policijska komisija, z zdravnikom in odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico pri sv. Krištofu. — Včeraj so ga videli posedati po klopeh nn Opekarski ■cesti. Bil jc tako zmeden, da ni vedel nazaj k Bončarju na Poljane, kjer je bil zadnji čas za hlapca. Prenočil je v starem železniškem vozu v Velikih čolnarskih ulicah na njivi. Svoj čas je bil Kavčič premožen, a jc vse zapravil. Sedaj so mu pa bile še noge tako opešale, da je komaj hodil. Brat njegov je premožen posestnik v Medvodah, ki mu je v obrokih dajal doto. Pokojnik je bil tako dobrega srca, da je doto hitro razdal med znance in je nekoč, ko je zopet dobil obrok svoje dote opil celo Tržaško cesto.
lj O grozni tragediji na pokopališču Sv. Krištofa smo še poizvedeli: Sodnijska komisija je danes zjutraj dognala, da sta bila dijaka Milan Szillich in Vončina, ki sta skupaj šla v smrt zmede n a i n n e pri pravi pa m e t i. Tako so dognali zdravniški izvedenci. Pri komisiji je bil navzočen preiskovalni sodnik dr. Kaiser. obduciral je pa mrtveca dr. Plečnik ob navzočnosti obeh magistratnih zdravnikov. Sorodniki mrtvih dijakov dementira-jo, da bi bil vzrok strašnega dejanja slab napredek v šoli. Poroča se nam, da sta bila oba dijaka že od leta 1907/8 na idrijski realki. Predvčeranjšnjem popoldne sta okolu 4. ure prišla ua Szillichov dom v Ljubljano in ondi ostala do pete ure popoldne. Dejala sta, da sta prišla v Ljubljano, ker imajo v Idriji maturo. Na nobenem se ni poznalo kai žalosti, niti razburjenosti. šla sta z doma, ne da bi rekla komu »Z Bogom«. Ob šesti uri zvečer je'dobil Szillichov brat brzojavko Szillichove-ga gospodarja iz Idrije: »Milan je neznano kam izginil«. Brat je takoj telegratiral na-izaj, naj se gospodar takoj informira pri ravnateljstvu, kako moreta Szcllich in Vončina zapustiti Idrijo in priti v Ljubljano. Nekaj ur pozneje se je že dogodila katastrofa. Szillich je, kakor smo včeraj poročali, zapustil jako ostro pismo na profesorja slovenščine na idrijski realki Men-četa, ne Mezeka, kakor je bilo prvotno sporočeno. V pismu na profesorja Mence« fa pravi Szillich, da se mu trese srce, ko premišljuje svojo žalostno usodo ter pravi profesorju, da se mu umika s pota življenja. Končno pravi profesorju: Bodite mi .zdravi ter prosim Vas, ne delajte z drugimi dijaki tako. Povedal sem Vam, kar sem ,imcl in z lahkim srcem se poslavljam. Ko (Pridete na Ijubl ansko pokopališče tedaj sc vstavite na mojem grobu iti zmolite en ,»Očenaš«. — Pogreb nesrečnih mladeničev je bil danes ob 4. uri popoldne.
lj Postne iedi z ribjega trga si lahko privoščijo samo premožnejši sloji. Rib se sicer precej prinaša na trg, zlasti slabejših vrst, toda cene so izredno visoke za vse. Posebno d ragi so lipani, menki, postrvi in ščuke iz tekočih voda; za spoznanje ce-nejše so mrene, belice in druge navadne ribe. Tudi okusnih rakov se ne manjka, toda cene so zelo visoke. Majhen rakec stane 20 do 24 vinarjev, malo večji pa 30 do 80 vinarjev, česar so pa prekupci krivi, ki pošiljajo rake na Dunaj. Žabe imajo stalno ceno pet do deset vinarjev komad.
ŠREČKANJE.
Pri včerajšnjem srečkanju državne loterije je dobila glavni dobitek 200.000 K številka 66.459. 40.000 K številka 259.361, 20.000 K številka 100.129.
Razne stvari.
Zrafjni torpedo. Od vojaške strani je dobil svoj čas japonski inženir Jamada nalog, naj napravi vodljiv zrakoplov, kar se mu ie tudi posrečilo tako, da prekaša ta zrakoplov vse evropejske. Jamada je šel še dalje; in je konštruiral zračni torpedo, ki bo uničeval sovražne zrakoplove.
Mednarodna razstava v Buenos Airesu. ->Austro-Američana« je sklenila, da bo zastonj vozila nazaj v Evropo po njenih ladjah v Buenos Aircs na mednarodno razstavo I. 1910 poslano blago, ako se ne. bo prodalo. Oficielnim zastopnikom Avstrije sc tudi dovoli 25% znižanje vož-ine ccne.
Pomen k5nematogra?a. Kinematograf je izpopolnil veliko vrzel med pripomočki za ljudsko zabavo in izobrazbo. Za ljudstvo v velikih mestih, kjer ni vrtov in svobodne narave, si boljšega skoro misliti ne moremo. Vsak človek, zlasti pa delavec, ki čez rlan gara in trpi v navadno neprijetnih, mrkih delavnicah in tovarnah, po temnih skladiščili itd., nujno potrebuje rednega oddihljeja — nc samo fizičnega,
marveč tudi duševnega, potrebuje razvedrila. Tega pa mu dom tudi v ugodnih družinskih razmerah ne more vselej dati, ker tudi enoličnost domačega življenja postane s časom moreča. Človek se mora tu in tam otresti vsega vsakdanjega, pa se pomešati in široko vsesti med druge ljudi in razmere. To dobro dene. In kinematograf je v tem oziru neprecenljive vrednosti; za majhen denar te popelje v širni svet, v njem doživiš veselih in ljubkih prizorov ali pa tudi resnih in pretresljivih. V vsakem slučaju pozabiš na vsakdanje skrbi in težave, otreseš se moreče duševne utirujenoti in otrplosti — odleže ti. S prijetnimi in zanimivimi vtisi zapustiš kinematografsko gledišče in po-neseš s sabo nove podobe, na katere ti bo duševno oko med vsakdanjim delom večkrat uhajalo in se boš ob njih tiho sam pri sebi smejal ali pa tudi resno razmišljal. Ne gre pa samo za razvedrilo, marveč tudi za izobrazbo ljudstva. Kar si privoščijo znanstveniki in bogatini za drag denar, to nudi kinematograf za nekaj novčičev. Tuje dežele in ljudstva gledaš kakor v živi resnici, vidiš njih kulturo in običaje. Pa tudi resni in tragični prizori vplivajo blažilno. da. tudi veseli prizori delujejo izobraževalno. Vse je pač odvisno od tega, kakšen duh veje iz cele priredbe. Tu je ravno tista točka, ob kateri je treba postati in resno razmišljati. Ako obiščeš različne kinematografe, naletiš le premnogokiat na stvari, ki kriče po umazani židovski špekulaciji, ki morajo delovati na čustvovanje ljudstva, kakor strup. Tu se najde le prepogostokrat stvari, ki so proračunane na najnižje nagone mase, n. pr. umori, ropi in razni nečedni prizori, kakor nezvestoba med zakonci, »vile« itd. Komični prizori so mnogokrat surovi in bedasti, resni in tragični pa prisiljeni in solzavo-romaiitični. Tako postane lahko kinematografsko gledišče kužno ognjišče in poneumovalnica za ljudstvo. Pomisliti moramo, da kinematografe poseča zlasti nedorasla mladina,katera vse nove vtise nerazsodno sprejema v sč in ne dela izbire med dobrim in slabim. Marsikateremu nedoraslemu fantu kinematograf za verJno okuži domišljijo in ga pahne v umazanost, ki bi se je sicer ognil. Pristojne oblasti na bi se torej zavedle svoje velike odgovornosti in nai bi posvečale malo več pozornosti programom kinematografskih gledišč. Prepovedati in zaprečiti bi se moralo vse, kar nosi na sebi znake surovosti, umazauosti ali nesmiselnosti. Dovolj jc drugih zanimivih in poštenih stvari, od katerih bo. ljudstvo imefo dobiček, pa tudi podjetniki bodo lahko izhajali. Da bi pa kovali cekine ua račun ljudske morale, tega se jim nikakor ne sme dopustiti. Priporočati bi bilo. da bi se učiteljstvo ljudskih in srednjih šol zanimalo za stalne ali potujoče kinematografe in sc prepričalo, kak duh veje iz predstav. Ako bi se pokazala umazana špekulacija, naj bi se opozorilo pristojno oblast, da poseže vmes, ali pa se vsaj mladini prepovedal obisk predstav. V tem oziru bi morali iti učiteljstvu na roko tudi starši.
Telefonska in brzojavna poročila.
*
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 18, -unija. V današnji seji je finančni minister predložil predloge o spremembi hišno razrednega davkla in, o spremembi zakona o osebni dohodar Jni. V noveli o osebni dohodarini je uvedeno višje obdačenje za visoke dohodke, da vek na samce, t. j. 10 do 15 odstotkov povišanje davka na one, ki skrbe samo za eno osebo ali samo zase. Zvišanje davk.a na višje dividende in davek na tantiema.
Dunaj, 18. junija. Danes je zbornica nadaljevala debato o proračunu ter jfj razpravljala o naučnem ministrstvu, 'notranjem ministrstvu in justičnem ministrstvu. Justičnega ministra je v izbornem govoru kritiziral Čeh dr. Bulin. Justični minister je odgovarjal v daljšem govoru. Govor justičnega ministra je bil od slovenskih poslancev neprestano prekinjen z medklici, ker je bil justični minister tako predrzen, da jc izjavljal, da je strogp objektiven proti vsaki narodnosti tisti Hoclien-burger, ki kliče v justično ministrstvo samo nemškonacionalne uradnike iz Štajerske, in ki je vedno na razpola.go željam nemškega ministra-rojaka. Justični minister še govori.
OBČUTLJIV SOCIALNI DEMOKRAT.
Trst, 18. junija. Socialnodemokraški državni poslanec Silvij Pagnini je odložil svoj mandat in izstopil i?; lokalne organizacije. ker sc jc stranka, kakor pravi, s tem, da je podpirala pri občinskih volitvah v Trstu Slovence, pregrešila proti zdravim narodnostnim načelom.
SESTANEK NEMŠKEGA IN RUSKEGA CESARJA,
Ruska bojna ladja stre'jala na angleško ladjo.
darjal car iskreno željo, da se ohrani tR^-dicijonelno prijateljstvo med rusko in /lemško vladarski? rodbino in državama, kar je zagotovilo svetovnega miru. Nemški cesar je povdarjal v svoji napiitnici, da ga je sprejem prepričal, da odkritosrčno prij.ateljtsvo veže obe cesarski rodbini in vladi, kar je zagotovilo miru.
Reval.- 18. junf/ja. Ruska bojna ladja jc stre/ljala na neko angleško trgovsko ladjo, ki se je bližala »Standardu« in ni takoj odgovorila na poziv En angleški mornar je ranjen .
Darovi.
IX. Izkaz zu »Šentiljskl dom«.
Doposlani darovi od 20. maja do 14. junija 1909. — Friderik Horvat, St. Lovrenc nad M., izg nbljeno stavo ob volitvah 5 K; O. Škamlec;, kaplan, Ljutomer, 11 K, ki so jih nabrali udelcženci ob priliki blagoslovljena krasne kapelice v Babincih. »Naša Straža«, Ljubljana, 2600 K. Katoliško izobraževalno društvo v Biiijah pri Gorici 10 K. Slov. posojilnica na Koroškem 50 K. 'i. Traven, ravnatelj Z. Z., Ljubljana, 10 'K. Rudolf Span, Dobropolje-Planina, nabral 5 K. Rodoljubna Slovenka 25 h. Neimenovani duhovnik, Maribor, 20 K. Profesor Fon, Celje, 5 K. Fr. Cerjak, kaplan, Šmarje, 3 K. Alojzij Kokalj, župnik, Vurber;;, nabral na pastoralni konferenci. Ptuj, 22 K 22 h. Veselica Ljutomer 6. junija 60. K. Mesto Ciril-Metodovi družbi darova ii za dom obmejnih Slovencev: Nina Ivan;iič 5 K, Og. Škamlec 2 K, Erna Razlag I K, Drag. Novak 1 K. B. Erhatič, Vel. Nedelja. nabral 2 K 58 h. .L Kolman, Slivnica p. Ma.. kot odgovor »Štajercu«. 2 K. Jos Banibič, kaplan. Poljane n. škofjo Loko, 5 K. Neimenovani vrli rodoljub v ■ Mariborski okolici 10 K. Fiala Marija, trgovka, Št. Ilj, 2 K. Janko lic. kaplan, Sv. Pavel »pri Preboldu, nabral 12 K. Antonin Lomše'(c. učitelj. Kal-Avče. Goriško, 2 K. Posojilnica, del čistega dobička 86 K 36 h. Skuoaj v tem izkazu 2932 K 41 h. Vsega skupaj 5627 K 95 v. — Kdo še dvomi o slovenski požrtvovalnost'!? Bratje in sestre Slovenke! Mi obmejni Slovenci vidimo, da n as ljubite in da nas hočete rešiti ozirom a obvarovati pred nemškim navalom. Hv?Ja vam vsem tisočera! Posebno hvalo še izrekamo »N?ši Straži«, vsem denarnim zavodom in društvom! Prosimo na<laljne pomoči! Skoraj sc bo dvigal v Št. Ilju dom. Torej rojaki, bratje, pomaga /ite nam! Živeli! Sprejmite vsi krepak šemtiliski pozdrav!
Št. Ilj v Sl. Ciou dne 14. junija 1909.
Za stavbni odbor: Fran o Tha er,	Franjo Žebot,
'l. č. predsednik.	t. č. blagajnik.
Slovenci! Slovenke! Društva In posojilnice! Spominjate se z darovi Št. Ilja! Sila je velika!
TBŽIVE OJKFtfJE.
Cene veljajo ia 50 k?.
Budimpešta 18 junija
Pšenica za oktober.......13-65
Rž za oktober 1. 1909. . .	5 30
Oves zn oktober ....	7'20
Koruza za juni 1909 ..........775
Koruza za maj 1. 1910 . . . .	7i4
Metosrolegično poročilo.
VtMnft n. morjem 306-2 m, sred. zrafaf thfc 736-0 mm,
S a	Či> opi- MT9D|>	Stani* barometra » nurt	Trape-ratora po Cel«l|a	Vetrovi	Neba	i!'
17	g. iv ti.	7346	153	brezvetr.	pol obl.	
18	7. zjntr. 2. pop	36 6 35 9	135 253	si. jvzh. sr. vzhod	jasno del. obl.	00
Srednja včerajšnja temp. 15-4°, norm. 18-0*.
1693 1-1
Avgusta Sonc roj. Svete! naznanja
v svojem in v imenu svojih otrok Milene, Stanislava, Amalije in Antona
vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stric in svak, gospod
Anton Sonc
nadučitelj
umrl po kratki, mučni bolezni danes ob pol 2. uri zjutraj v 41. letu starosti.
Zemski ostanki predragega rajnika bodo prepeljani v nedeljo 20. junija 1909 ob 9. zjutraj iz hiše žalosti v Ljubljano, kjer se prične nadaljni izprevod ob 5. uri popoldne pri mitnici na Marije Terezije cesti.
Maše za predragega rajnika se bodo brale v več cerkvah.
Železniki, dne 18. junija 1909.
s
Spominjajte se z darovi »Roko-
v
*	Za tamburaše! Bom šel na planine e. Potpuri slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor, zložil M a r k o Bajuk. Cena 3 K. Ljubljana 1909. Zalomila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Tamburaši, veseli je boste tc nove zbirke. Lep šopek, povit iz deseterih narodnih pesmi, ki so preprosto, pa vendar ne eno-
jiično, ampak ponekodi kar živahno liar-imonizirane. Celo lahke imitacije je gosp. Bajuk poizkušal semtertje. Tudi prehodi, oziroma med- in poigre se kaj lepo strinjajo v eno celoto. Seveda, kakor tamburaški zbor ni umeten orkester, tako tudi skladeb zanj ne moremo meriti s stališča visoke umetnosti; to pa lahko rečemo: g. i Bajuk je storil, kar se je storiti dalo za tamburaški zbor iz posameznih pesmi, ki se tudi posamič lahko igrajo. — Seveda bi bilo želeti, da bi sc poleg glavnega to-novskega načina (j-dura tudi kak stranski pokazal: D-dur, C-dur, da bi sc tako izognili monotonosti. V prihodnjih zvezkih naj bi se ta nedostatek izboljšal. Siccr jc pa gotovo, da bo ta potpuri kot tambu-raška skladba prav dobro učinkoval. — Popravki: Str. 5. berde nai dobi v obeh vrstah v 2. taktu obakrat g mesto d. Str. 12. v prvi vrsti 1. takt dobi berde g mesto .fis. Str. 16. dobi kontrašica v prvem taktu fis mesto drugega g. Str. 20. naj dobi berde v 2. in 6. taktu g mesto d.
Kimovec.
Novo! Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan Šašelj, 1909. 31. del. Kako željno so prijatelji narodnega (slovstva pričakovali te knjige! I. zvezek »Bisernic« je bil povsod z navdušenjem ispiejet, drugi pa gotovo ne bo nič manj. Dvajset let živi pisatelj, g. Šašelj, med belokranjskim narodom, pozna njegovo dušo, njegovo mišljenje, njegovo čustvovanje. Avtor ni nabiral samo kot znanstvenik, ki gre večkrat mimo najlepših istvari, kakor slepec, ampak kakor mož, ki ljudstvo ljubi in zato umeva — umeva njega najlepše zaklade. In zato so »Bisernice« res biseri slovenskega narodnega človstva. Kako je značaj belokranjske narodne pesmi in pravljice mehak in milo-ben; duh tega narodnega blaga je bolj -hrvaški nego slovenski, jezik pa se približuje vednobolj književni slovenščini, ki >jo gojita cerkev in šola. Zato je delo gosp. Sašlja, ki je silno mnogo nabral narodnega blaga, ne le zanimivo, ampak folklo-Hstično velike važnosti.
Drugi del se nekoliko od prvega razlikuje in sicer v tem, da so skoraj vse narodno blago zanj nabrali in zapisali Šaš-Ijovi župljani sami. Kakor prvemu zvezku je tudi drugemu dodejan obširen slovarček. ki hrani premnogo zanimivega besednega gradiva. Od prvega zvezka se pa drugi s tem posebno odlikuje, da ima do-dejane lepo izvedene podobe, ki predstavljajo belokranjske narodne noše in skupine, kakor so jih sestavili za dunajski jubilejni izprevod. — Knjiga obsega pregovore, epske pesmi, lirične pesmi najrazličnejše vrste, pobožne, šaljive; nadalje vraže in običaje ter pravllice.
Brezdvomno poseže vsak izobraženec po »Bisernicah«, saj imamo Slovenci malo takih del, ki bi nas tako globoko seznanili z narodno dušo.
Cena 2 K 60 vin. za broširan in 3 K 50 vin. za vezan izvod; na razpolago je tudj prvi zvezek, ki velja broširan 2 K, vezan pa 3 K.
Dobi se v »Katoliški Bukvami«.
*	»Večna molitev« z velikim tiskom e zdaj tudi v vezavi z zlato obrezo na 'azpolago, izvod po 3 K 90 h (v vezbi z •dečo obrezo 3 K). Knjigo z veseljem pozdravlja naše ljudstvo, ki tako rado moli n časti predvsem Jezusa v zakramentu :ubezni. Saj »Večna molitev« v novi obliki z velikimi črkami v razločnem in crepkem tisku ustreza vsakomur, v prvi /rsti pač onim, kojim pešajo oči, pa sploh /sem. ker se molitvene ure na večer mo-ijo pri luči in so cerkve zeio mračne. Noža knjiga varuje vid, zato bo vsak gotovo :elo rad po njej segel. Velike vrednosti je )a tudi trpljenje (pasijon) našega Gospoda
Jezusa Kristusa po štirih evangelistih, kar dozdaj nima prav nobena slovenska molitvena knjiga. »Večna molitev« v novi obliki naj postane last vsake poštene krščanske slovenske hiše. Naroči s v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
* Planinske cvetke v podobah. 97 barvamh podob s slovenskimi, ? cmSkimi in latinskimi imeni. Cena so h, po pošti 90 h. Ta lična knjižica je izš'a v Schv/ent-nerjevi založbi in se dob' v »Katoliški Bukvami«. Ze prej izšlo: Metulji v podobah, cena 80 h, po pošti 90 h: Hrošči in žuželke v podobah, cena 80 h, po pošti 90 h.
ANTIKVARUAT »KATOLIŠKE BUK-VARIVE« V LJUBLJANI
ima ravnokar po nizkih cenah na razpolago sledeča popolnoma nerabljena dela:
2 izvoda K u Ii n, Algeineine Kunst-gescliichtc (ravnokar popoino delo) 14 zvezkov, mesto 158 K 40 v., samo 90 K.
1 izvod Herders Konversations-Lexi-kon, 8 zvezkov vezanih, mesto 120 K, samo 98 K.
1 izvod Die osterreichisch ~ ungari-sche Monarchie in Wort und Bild: Kiirn-ten und Krain, 16 sešitkov, mesto 10 K, samo 6 K.
1 izvod isto: Steiermark, 13 sešitkov, mesto 8 K, samo 5 K.
Broz pesebnoga obvestila.
4* 1696 1-1
Globoko potrli javljamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma bratec, in svak, gospod
dijak VI. razreda idrijske realko
dne 16. t. ni. nagloma preminul.
Pogreb dragega nam ranjcega bo v v petek 18. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. junija 1009.
Žalujoča rodbina Sziilicli-ova.
krepak in zdrav, 15 — 17 let star, poštene krščanske rodbine, se sprejme V večjo trgovino na dežeSI. Oni, ki so se trgovk stva že kje učili, imajo prednost. Pojasnila daje upravništvo »Slovenca". 1654 3-1
o
r— O
Na praznik Sv. R. Telesa jc neznan človek med 10. in. 11. uro zvečer izpred gostilne g. Čada pod Rožnikom izmaknil koio „Lijra" z naprej ukrivljeno balanco, tov. št. 91 "513. Obroči so 2 cm na široko ponikljaui. Prosim vsakega, ki bi kaj poizvedel o tem kolesu, naj mi nemudoma sporoči proti primerni nagradi; obenem pa svarim pred nakupom tega kolesa, iinton Debevec, Cesta na Rožnik 208, pri Ljubljani.
pomliM ztilo!
modnega masa:
90SPI
Mano, Mestni trg 19
Mizko pod tovarniši
t.it£*?S£&iumM sssnu xsa*SBmja\i &&
Srčno zahvalo
izrekamo vsem, l<i so ob nenadni izgubi dragoljubega našega soproga odnosno očeta, brata in strica, gospoda
Rudolfa Završnik
nadučitelja v Preddvoru
gojili z nami odkrila sočutja in omogočili tako častno spremstvo pokojnika v kraj večnega miru.
Posebno se še zahvaljujemo ekselenci visokorodnemu gospodu generalu Antonu (iiinzhi, c. kr. okr. Šolskemu nadzorniku gospodu I. Janežiču, c. kr. profesorju gospodu Maksu Pirnatu, častitemu gospodu župniku in časliti duhovščini i/okolice, gospodu učitelju Ferjanu in gospodični učiteljici Zupančič, krajnemu šolskemu svetu, c. kr. orožništvu, gospodu županu in slavni požarni brambi. — Zahvaljujemo se tudi darovalcem krasnih vencev.
—	Najiskrenejšo zahvalo pa izrekamo velecenj. učiteljstvu kranjskega okraja, ki se je v tako lepem številu udeležilo pogreba in se od svojega rajnega tovariša poslovilo t milim petjem in ginljivim govprom, ki ga je govoril tov. g. A. Kape.
—	Čast tako vzajemni kolegijalnosti.
Preddvor, 17. junija 1909.
• V
mcarja
išče jat nanovo urejeno gostilno pri postaji $t. Vid na Dolenjskem, ki se nahaja v jako lepem zračnem kraju poleg okrajne ceste. Prednost imajo upokojeni ali kak rokodelec, ki ga veseli gostilniški obrt. Več pove lastnik *\nton tfrašovic, posestnik in trgovec v $t. Vidu pri Zatični, Dolenjsko. 1660 3-1
n
ti
it


1684 1-1
Žalujoči ostali.
podebsr, izdelovatelj oltarjev, itd.,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. Antil. Rov&cka, Kolodvorske ulico ftt. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri rnnjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, * kakor se je dosedaj.	3438 52—7

ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj	1680 (1)
Ipac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol.
Iščem za trgovino z železnino krepkega
w
poštenih staršev. Pogoji ugodni. ANDREJ OBLAK, Škofja Loka.	1041 5-1
	mm				
					
	wjg.«HMMBWHH»miamrnmmMRmmBMmammmmmmmtm				
1690 1—I
Podpisana rodbina izreka ob bridki izgubi naše predobre, nepozabne mame, gospe
(i H	Tjp™^ (0
najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so prišli od blizu in daleč, da spremijo našo ljubo pokojnico k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo častiti duhovščini gospodu župniku Trpinu iz Mošenj, gospodu župniku Zupancu iz Motnika ter vsem častitim 00. frančiškanom, dalje vsem dragim sosedom, ki so tako marljivo stregli ob dolgotrajni bolezni in skrbeli da se je sprevod v tako lepem redu pomikal proti pokopališču.
Zahvaljujemo se nadalje tudi vsem darovateljem krasnih vencev, gospodom pevcem za milo petje in vsem onim, ki so pokojnico v tako obilnem številu spremili na zadnji poti. Vsem najsrčnejša zahvala.
Brezje, dne 18. junija 1909.'
MmU rosi« Firaš&arieva m Breslafe.
prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
Istotako najnovejšo kontekcijo za dame in deklice.
'B
Ljubljana, Mestni trg 5.
Podružnice
Spllet, Cclovcc ln Trst
- Delnl&ka glavnica -K 3.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljnbljani Stritarjem m™ 2
priporoča promese na komunalne srečke a K 15*50. žreb. 1. julija, gl. dobit. K 300.000 \ obe promesi „ kreditne srečke & K 20'— žreb. 1. julija, ., ,. „ 300.000 j skupno Ie 34 K.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun po — ■ ■ ■■ --------

Rezervni fond
K 3CJLC09.
Delniška^"družba združenih pivowas*ax& Žalec in Laško Pl^ljSVOJ«	JfctVO.
Specialiteta: „5alvator" (črno pivo a Ea monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
= Poiiljatve na dom sprejema restavrater »Narodnega doma" 0. Kržl&atfe. (Telefon št. 82.)
$obno sli^ars^a in pleskarska tvrdka
Spe letič 8j J^em^gar, Zjubljana, JjimsKo cesta 16
Se priporoča slavnemu občinstvu ja vse v to strogo Spadajoča dela v ljubljani ^a^or tudi na debeli. 2>elo solidno.	— Cene primerne.
020 (1)
Salonska oprati
dobro ohranjena (v svili je poceni na
prodaj. Šelenburgove ulice št. 3, stopnjice na
W
kosilne stroje, svetovno znane kot najboljše araerikanske stroje sedanjosti priporoča prva slovenska veletrgovina z železnino in
poljedelskimi stroji
1626
levo 11. nadstropje.
3-1
sprejme Adolf Hauptmann, Ljubljana.
Mizarji ali tesarji imajo prednost.	1652 3—1
z^Lodna tz<^ovina za dame 91Caa3ic'
Ljubljana,zeti c) farme pcite pipot-oča
mobe^cc, $>tu*e>, t^obnja Sizifa, daiu6^o pe^iio, rollamce,
t . '
čip&c, 6-oi-fo, baiiuiv in vi>z wodezna -nabite in po-
kte&ščinz za i>iviij& in UtojaČe.

ne cene. " -j

Istotam se dobijo tudi vsakovrstni drugi stroji, kakor slamo« reznice, mlatilnice, čistilnice, vratila, preše za sadje in dr. in dr.
DEERING-
Decmnd- m

';• v -V • I ■ ■ •■}■ v^jMKKs«VJ&ft-v •
Bukvama v Ljubljani
priporoča sledeče knjige: ki
VVallaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4'50.
Ljudska knjižica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K --60.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K - 60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zniagovač. Povest. — Achtleitner, med plazovi. K —.60.
4.	zvezek: Detela dr„ Malo življenje. Povest. K 1'—, vez. v platno K 160.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povesi. K --20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K -'90, vez. v platno K 170.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2 20, vezana v platno K 3-20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K — 40, karton K -m
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. K —'10, karton K —"60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K -"40, karton K - 60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K -'10, karton K -"60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —'40, karton K —-60.
6.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. K — m karton K - 60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji, Carigrajska povest. K - 60, karton K -"80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —m
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —'90.
10- zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado Ak-barja Velikega. K — '40, karton K —'60.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —'TO, karton K 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. ■ K —'60, karton K —60.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K -"60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —'60, karton K —"80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K-'40, karton K - 60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K—"60, kart.K—'80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Ilikaraguo. K —-60, karton K —-80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida, Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva braia. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — H. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotariev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. -- II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice I Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi.
Cena: broš. a K 1'20, eleg. vez. a K 2 —.
Andrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črticc iz življenja na kmetih. 30v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miiiaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—	Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčev sin. — Berač. 30 v.
Gregorčič, Poezije.
—	Isto, II. K 2—. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2-, vez. K 4-.
—	Isto, IV. K 2-70, vez. K 3"20.
Kociančič-Svavc, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v,
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—-60.
Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II,—XV. kart. a K - 80.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4.
—	Zgledi bogoljubnih otr<5k iz vseh časov krščanstva. I, —III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-45, kart. K 1'20.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Šmld KriStof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v.
TomSič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4—.
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v.
Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1-70.
Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v.
Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju.
80 v., trdo vez. K 1"20.
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-. vez. K 3-.
2.zvezek:	Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 120, vez. K 2-20.
3.	zvezek: Prus (Alex. Glowacki), Straža. Povest. K 2-40, vez. K 3"40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3'—, vez. K 4-20.
5.zvezek:	Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2 40, vez. K 3'60.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 190. vez. K 3"-.
7.	zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Haidamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1'50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez, K 4 50.
Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6 40. vez. K 9 20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5-20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4"50. vez. K 6'50.
—	Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki Broš. K 10'—, vez. v 2 zv. K 12 60
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K T—, vez. K 8 40
Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3'80, vezano K 5'—.
—	II. del. Broš. K 4—, elegant. vez. K 540.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2"—
elegantno vez. K 3'20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 150, vez. K 2 20.
Prešerna Franccta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K 1'-, vez. K 140.

IZPELJAVA
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa olavna in stranska mesta tn- in inozemstva.
1 M FUrTTD / OSREDNJA MENJALNICA: ' ilkU/ilV. U Iv * DUNAJ IM WOLLZEILE 1. Podružnico* Baden, Češka Kamnica.ČeSkaLipa, Brno, MoravskiZum-
berg,MOdllng,NoviJičin,Plzen,Praga,Liberce,Cvltava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i.t.d., i.Td!
2 Prati izMi pri žrebanjih srečk in vredn. papirjev.
g Prospekte in cenike premij zastonj in franko. 1 S5S55S5SS5SSSS	— ........