PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 40 lir Leto XXI. Št. 27 (6005) VČERAJ SE JE ZAČELO ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA KD Poročilo tajnika KD Mariana Rumorja ki je skupno z vodstvom podal ostavko V poročilu se poudarja, da je politika levega centra temeljna usmeritev KD, ni pa še jasno, kako so dosegli sporazum o enotnem vodstvu, če pristaši Scelbe nasprotujejo tej politiki - Prvi komentar «Avanti!» RIM, 1. — Danes ob 17 se je začelo zasedanje glavnega sveta ICD, ki mora poiskati rešitev globoke krize, ki je zajela to stranko zaradi razprtij v zvezi s predsedniškimi volitvami in ker je po mnenju levice KD najmočnejša struja te stranke oslabila reformatorski značaj politike levega centra. Pred zasedanjem je bila kratka seja vodstva KD, na kateri so — spričo doseženega sporazuma med strujami glede enotnega vodstva KD — preklicali disciplinske ukrepe proti Donat Cattinu in De Mitu. Predsednik glavnega sveta KD Piccioni, ki je otvoril zasedanje, je najprej poslal, v imenu glavnega sveta, pozdrav predsedniku republike Saraga-tu in bivšemu predsedniku republike Segniju, nato' pa je dal besedo tajniku stranke Rumor-ju, ki se je zadržal najprej na izidih zadnjih upravnih volitev in na vprašanju sestave občinskih in pokrajinskih upravnih odborov, glede katerega je poudaril, da se politika razširitve sodelovanja med štirimi vladnimi strankami postopno uveljavlja, dasi imamo še primere, kjer se morajo zateči k centri stičnim in frontističnim rešitvam, ker manjkajo ustrezni pogoji za uveljavljenje politike levega centra. Rumor se je nato zadržal obširno na vprašanju predsedniških volitev. Pri tem je sicer skušal utemeljiti razloge zadržanja vodstva, njegovo strategijo in taktiko, vendar pa je moral priznati, da je tu- di kljub najboljšim namenom vodstva stranke to imelo za posledico občutno poslabšanje odnosov med strankinimi strujami in resno krizo v stranki, po drugi strani pa je poslabšalo odnose med KD in njenimi zavezniki, ki terjajo sedaj jasen odgovor KD na vprašanja njene splošne politične usmeritve in doslednosti glede uresničenja Vladnega programa. V zvezi s predsedniškimi volitvami Je Rumor zagovarjal tudi upravičenost disciplinskih ukrepov proti Donat Cattinu in De Miti, ker nista le glasovala proti uradnemu kandidatu KD, ko je ta dobil tudi fašistične glasove, ampak sta hkrati javno izjavila, da bosta prepričevala tudi druge, naj ne glasujejo za Leoneja. Spričo tega je bilo vodstvo prisiljeno sprejeti proti njima disciplinski ukrep, ker bi se sicer nediscipliniranost še bolj razpasla. pripomnil, da morajo vsi prevzeti odgovornost za to in da nima smisla, da bi se sedaj še nadalje vzajemno obtoževali, ampak da je potrebna objektivna in pogumna analiza, da bi našli zdravilo za izredno hudo krizo in utrdili enotnost stranke. Tu je Rumor govoril obširno o ideoloških načelih stranke, ki da so zadostno trdna osnova za enotnost, vendar pa da Je treba dati poudarka prav tem idealnim elementom, da bi KD ponovno našla svojo dušo, hkrati pa da se mora otresti predsodka, da oblast že sama do sebi zadošča za rešitev družbenih protislovij. V nadaljevanju svojega poročila je Rumor poudaril, da KD mora dosledno spoštovati programske obveze vlade, ki jih je" tudi sama pripomogla izdelati; to velja zlasti za deželno ureditev, urbanistični zakon in gospodarsko načrtovanje. Na vseh teh področjih mora stranka povečati svojo pobudo, kajti sicer ne bi bilo neutemeljeno zatrjevanje nasprotnikov in zaveznikov KD, da se KD sicer izjavlja za neko politiko in neki program, v resnici pa ju sabotira. Kar zadeva odnose med KD in njenimi zavezniki levega centra je tajnik KD dejal med drugim, da velja glede tega «naša iskrena, premišljena in prizadevna odločitev levega centra«, ker «smatramo, da ta politika izraža na najustreznejši način potrebe italijanske stvarnosti današnjega časa«, hkrati pa Kar zadeva krizo KD je Rumor *iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiii()iiiiifiiiliiiiiiiiiiiiiiiiii,iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiliMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiii|i"iiiiiiiii|iii||i|i ZARADI ULBRICHTOVEGA OBISKA V KAIRU Vedno večja napetost v odnosih med Zahodno Nemčijo in ZAR Bonn dobavlja večje količine orožja Izraelu ■ Izraelska vojaška delegacija obiskala vojno šolo v Zahodni Nemčiji * Brandtove izjave BONN, 1. — Državni podtajnik von Hase je na današnji tiskovni konferenci sporočil, da se je kancler Erhard razgo-varjal z voditelji parlamentarnih skupin, zastopanih v Bun-destagu, to je demokristjanov, liberalcev in socialdemokratov. se prej je skupno s člani vlade proučil poročilo, ki ga je bil Poslal bonski poslanik v Kairu ° včerajšnjem razgovoru z Naserjem. Na tem razgovoru je bonski poslanik Federer govo-J"11 o napovedanem obisku Ul-brichta v Kairu. Von Hase je tzjavil, da so sklenili poklicati Poslanika v Bonn, da se posvetujejo z njim, in da bo odpotoval iz Kaira «v najkrajšem času«. Von Hase ni hotel povedati točnega dneva, ko bo poslanik Fede-ter prišel v Bonn. prav tako ni ootel povedati, ali se bo Federer vrnil v Kairo ali ne. Dejal je, da je Položaj «resen». Zatem je von Hase izjavil, da so Diplomatski predstavniki Zahodne tvemčlje te dni v stiku z vladami arabskih držav, da jim pojasnijo "negativen« pomen, ki bi ga vsak £°tak nasproti Vzhodni Nemčiji — «akor ga je začel Naser - imel do ^tradicionalnega prijateljstva z Na vprašanje, kakšen je pomen rabila Ulbriehtu, naj obišče Kairo, J® von Hase izjavil, da «ni moč gabiti, da je Ulbricht dedni so-taznik nemške združitve« in da paradi tega je «vsako prijateljsko azpoloženje do njega hkrati deja-majhnega upoštevanja zvezne jepublike«. Zatem je zanikal infor-jfacije iz Washingtona, da je Bonn poslal v Izrael količino tankov vrte «M-48». Novice o teh pošiljkah orožja so objavili številni ameriški in nemški časopisi. Časnikarji so von Haseja spraševali v zvezi s člankom, ki ga objavlja zahodnonemški tednik «Der Spiegel«, ki pravi med drugim, da se Je kancler Adenauer leta 1960 obvezal s tedanjim predsednikom izraelske vlade Ben Gurlonom, da bo Zahodna Nemčija dobavila Izraelu orožje v vrednosti 320 milijonov mark (50 milijard lir). List trdi, da je Zahodna Nemčija izročila do 31. decembra 1964 za dvesto milijonov mark vrednosti orožja. Med tem orožjem so protitankovski topovi, aparati za radiokomuni-kacije, 290 tankov ameriške proizvodnje, manjše število oklepnih avtomobilov, pet nemških torpednih čolnov in več lovskih letal. Dalje pravi list, da sta Erhard in Eškol določila za to pomlad sestanek v Ženevi, na katerem bi se dogovorila o odprtju zahodnonemškega konzulata v Tel Avivu in o nadaljnjem dobavljanju nemškega orožja Izraelu. «Der Spiegel« pravi dalje, da to ni glavni vzrok zaskrbljenosti Naserja. Bolj ga zaskrblja novica, da je 12. januarja letos posebna komisija izraelskih častnikov obiskala vojno šolo Bundesvvehra v Muen-steru, kjer se preizkuša novi nemški tank, težak štirideset ton, imenovan «Leopard». Isti častniki so se baje sporazumeli, da bo Zahod- t .Y Rimu se je začelo včeraj že „i'ko časa napovedano zasedanje K avnega odbora krščanske demo-mcije, ki je brez dvoma eno . ,,,važnejših po zadnjem kongre-lii’ . 80 izvolili vodstvo, sestavljeno iz večinske dorotejske stru-Sr' včeraj pa je politični tajnik n,. or predlagal izvolitev enot-[Ka vodstva, ki bi moralo biti utno sestavljeno iz predstavni- M vseh strui' .Med niednarodnimi dogodki pa •je morda med najvažnejšimi Iz-da Uretisodnika kitajske ylade, * »Kitajska nima nobenega na-iio”? vstopiti v Združene naro-tudi če bi bila sprejeta«. Nič J:anJ važna pa ni njegova izjava, lial Kitaiska nasprotuje priprav-jaineinu sestanku za mednarod-konferenco komunističnih rank, ki je bila sklicana za 1. ...feea letos, češ da sovjetski volova nadaljujejo s politiko Hru- ij. ^ Laosu je skupina mladih lao-Kth desničarskih častnikov sku-' la zrušiti sedanjo vlado, toda Jen predsednik Suvana Fuma se J® s častniki pogovoril, tako da 'j'1 umaknili svoje čete s položa-itv> Predvsem okrog radijske po-aJe, tako da je državni udar ' ["Padel. Opazovalci so prepriča->. da gre za nasprotja med dve-na skupinama desničarskih sil. n v središču pozornosti svetov-s» ? Javnega mnenja je tudi pl-ra['Jc sovjetskega tiska, da bi mo-sedaj najprej predsednik Uhnson obiskati Sovjetsko zve-hiš* Ventlai' pa predstavnik Bele us® na zadevno vprašanje novi- narjev včeraj ni hotel odgovarjati. Veliko zanimanje vlada tudi za napovedani obisk sovjetskega vladnega predsednika Kosigina v Severnem Vietnamu. Med zahodnimi komentarji je zanimiv predvsem tisti, v katerem je rečeno, da bi morebitna zamenjava kitajskega s sovjetskim vplivom v Se-vernem Vietnamu utegnila biti pozitiven element glede morebitne sporazumne rešitve spora. V tajnost pa je zavit tridnevni obisk Brežnjeva in Podgornega na Madžarskem, za katerega se je šele včeraj zvedelo. V vsem naprednem svetu je povzročila veliko ogorčenje vest, da je bil v ZDA aretiran včeraj Nobelov nagrajenec za mir Martin Luther King, skupno z drugimi tristo črnci med demonstracijo proti sklepu krajevnih oblasti v državi Alabama, ki hočejo črncem s posebnimi «izpitl» preprečiti vpisovanje v volilne sezname. Vse kaže, da je kljub bonskemu opominu Naser sklenil povabiti vzhodnonemškega voditelja Ulbrichta na uraden obisk v Kairo. Naser hoče s tem vabilom opozoriti Bonn na nevarnost dvolične politike na Bližnjem vzhodu, ker je bonska vlada — kot piše zahodnonemški tednik «Der Spiegel« —, izročila do konca lanskega leta izraelski vladi za 200 milijonov mark vrednosti orožja, prejšnji mesec pa so izraelski častniki baje že dosegli sporazum, da bo Bonn odstopil Izraelu podmornico in morda tudi nove štiridesettonske tanke »(Leopard«. na Nemčija odstopila Izraelu eno podmornico. Prav zaradi tega se je po mnenju omenjenega lista Naser odločil, da povabi Ulbrichta v Kairo, da opozori Bonn na nevarnost dvolične politike na Bližnjem vzhodu. Zahodnoberlinskl župan Willy Brandt je v intervjuju agenciji «France Presse« obrazložil stališče socialdemokratske stranke do glavnih vprašanj, ki zdaj zanimajo Zahodno Nemčijo. Izjavil je v glavnem: 1. Zahodna Nemčija mora sodelovati pri pripravi in izvajanju zahodne strategije, vštevšl jedrske strategije. Ce je po mnenju Sovjetske zveze to preveč nevarno, bi bilo logično, da predlaga drugačno politično rešitev za rešitev nemškega vprašanja. 2. Poskus rešitve nemškega vprašanja v evropskem okviru postopnega zbližanja z državami vzhoda, bi bil samo ena od dveh komponent v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Druga komponenta so sovjetsko ameriški odnosi. 3. Zahodnonemška socialdemokratska stranka se lahko strinja s tem, da se zahodnoevropska politična enotnost uresniči na podlagi medvladne formule, če ni moč drugače, toda s pogojem, da se že integrirani organizmi ohranijo. 4. potrebno je, da Zahodna Nemčija govori s Poljsko ln z ostalimi svojimi vzhodnimi sosedi, toda najvažnejše je, da govori s Sovjetsko zvezo. Neuspel upor v Laosu VIENTIAN, 1. — Sinoči je skupina mladih Jaoških desničarskih častnikov skušala zrušiti sedanjo vlado. Polastila se je radijske postaje v Vientianu in javila, da je izvršila državni udar. UDor je vodil polkovnik Bounleut Sykosy. Izjavil je, da upor ni političnega značaja in da hočejo samo »okre-piti vojsko«. Uporniki so trdili, da nočejo zrušiti vlade Suvane turne. Ustanovili so »revolucio-Parr!' °dbor», o katerem so izjavljali, da se namerava boriti proti »neredu v Vientianu« in proti »nesposobnosti v vojaškem visokem poveljstvu«. . Suvana Fuma je sklical v svojo rezidenco voditelje upora, ki so nate umaknili svoje čete s položajev, ki so jih bile zasedle v Vientianu. v Klavnem je šlo za nasprotja med dvema skupinama desničarskih sil. po današnjem razgovoru Suvane Fume z voditelji upora so se ti odpovedali svojemu poskusu za dr-za^n' Ddar, ki je tako propadel. Politični opazovalci izjavljajo, da je treba današnji poskus upora pripisati sporu med dvema predstavnikoma desničarskih vojaških krogov, ki sta general Kuprasit in general Fumi Nosavan. Po današnjih pogajanjih v predsedstvu vlade Je general Kuprasit izjavil, da je šlo pravzaprav za (»kreganje v družini«. Romunija-Francija PARIZ, 1. — Francoski finančni minister bo odšel 5. februarja na obisk v Bukarešto, kjer bo ostal do 9. februarja. Podpisal bo francosko-romunski trgovinski sporazum, ki je bil parafiran decembra v Parizu. Sporazum, ki je bil sklenjen za pet let, določa 60-odstotno zvišanje trgovinske izmenjave med obema državama. je pripomnil, da je politika levega centra imela vedno dva. bistvena smotra: «nagel civilen in socialen razvoj dežele, skladno s sredstvi-reformo struktur s tempom in na način, ki ga dopuščajo razpoložljiva sredstva in načela svobode«, po drugi strani pa (»utrditev širše demokratične platforme, ki naj skrči vplivni prostor komunistične stranke«. Nato je Rumor ponovil stališče KD glede KPI in poudaril, da sta se v tej stranki pojavili dve taktični Uniji, ki pa da imata isti strateški smoter: prva zagovarja povezavo z laično levico za dosego naprednejše politike levega- centra, druga pa zagovarja neposreden dialog s katoliško levico, da bi dosegli tako imenovani «nov zgodovinski blok«, o katerem Je govoril Togliatti, ki bi razklal deželo na dvoje. Obe taktiki pa zasledujeta isti smoter: izoliranje in razbitje KD. V zadnjem delu svojega poročila se je Rumor zadržal na notranjih vprašanjih stranke in na pogajanjih za dosego enotnega vodstva, na koncu pa je sporočil, da podaja ostavko skupno s člani sedanjega vodstva, da bi glavni svet svobodno razpravljal o vseh vprašanjih in našel najboljšo rešitev za organizacijsko in politično pomladitev KD. Po poročilu Rumorja so zasedanje odložili na jutri, ko bo razprava o tem poročilu. O poročilu Rumorja je Taviani dejal med drugim. da mu je zelo všeč ln da ga je treba smatrati za (»odlično poročilo«; tudi Sullo meni, da ni le zelo dobro zaradi svojega (»visokega tona«, ampak tudi za to, ker je v njem (»veliko prizadetosti«. Go-nella pa ceni zlasti tisti del njegovega poročila, kjer govori o razorožitvi struj«. De Mita je napovedal, da bo posegel v diskusijo jutri ln da bo govoril tudi o stvareh, ki ga zadevajo osebno, da pa pri tem no bo polemičen. V zvezi z zasedanjem glavnega sveta KD pa jutrišnja številka glasila PSI (»Avantl!« objavlja članek. v, katerem pravi med drugim, ua je (»enotnost KD — stranke, ki je bila do včeraj močno razcepljena, skočila nenadno na plan«. Clankar dodaja, da bo diskusija morala pojasniti vse. kajti sicer se bo odkrilo, da niso napravili konstruktivnega napora za dosego enotnosti, ampak da je šlo le za fikcijo, da bi drugim političnim silam, parlamentu in deželi naprtili lastno krizo in lastne nezmožnosti: «Javno mnenje ima pravico izvedeti, zakaj se danes nenadno strinjajo desničarske in levičarske struje, ki so se vzajemno napadale v KD pred levim centrom in še bolj ostro po levem centru... hoče vedeti, kakšna trdna večina vodi KD in kakšno trdno politično usmeritev namerava uveljaviti; vedeti hoče, kakšno stabilno stališče na desnici, v centru ali na levici, zavzemajo pomembne sile KD, ki so v teh zadnjih časih brenkale na različne strune«. To je nujno, kajti smo pred težavnim položajem, ki zahteva od strank ln ljudi največji čut odgovornosti — zaključuje «Avan-ti!». Še vedno nerešena finančna kriza OZN NEW YORK, 1. — Glavna skupščina OZN je imela nocoj novo sejo, na kateri so govorili o finančni krizi. V začetku seje je tajnik U Tant sporočil, da kljub ■njegovim naporom in naporom predsednika skupščine, niso mogli le doseči sporazuma za rešitev te krize, še vedno so velika nesoglasja o bistvu tega problema in o metodi, ki naj bi jo uporabili. U Tant je poudaril, da je med svojimi posvetovanji ugotovil, da je splošna želja držav članic OZN preprečiti, da bi se zadeva o uveljavitvi člena 19 listine OZN sprožila na sedanjem zasedanju skupščine. Večina želi • iskati rešitev finančne krize s prostovoljnimi prispevki, ki naj bi jih dajale predvsem industrializirane države. U Tant je predlagal, naj se razširi mandat odbora enaindvajsetih, ki ima nalogo proučevati finančne zadeve OZN. Zatem je poudaril, da je nujno že sedaj sprejeti odločitve glede nekaterih upravnih vprašanj. Med temi so volitve članov gospodarskega in socialnega sveta, proračun in podaljšanje mandata urada za pomoč arabskim beguncem iz Palestine. Predsednik skupščine pa je izjavil, da je še vedno spor glede predsedništva 'političnega odbora in zaradi tega je bolje počakati še nekaj dni, preden izvolijo predsednika in podpredsednika tega odbora. Nato je odložil delo skupščine na ponedeljek. TRST, torek 2. februarja 1965 ŠE K POROČILU PROF. F. FORTEJA PRIPOMBE KMEČKE ZVEZE IZ TRSTA Zvišanje cene mleku in rešitev vprašanja namakanja sta najnujnejši zahtevi tržaškega kmetijstva Prejšnjo soboto je med prvimi posegel v razpravo na konferenci o tržaškem gospodarstvu tudi tajnik Kmečke zveze v Trstu Lucijan Volk. O včerajšnjem zaključku konference poročamo na drugi in četrti strani, govor L. Volka pa objavljamo v celoti, ker so bile njegove pripombe hkrati tudi edine, čeprav je v Trstu več organizacij in ustanov, ki se u-kvarjajo s kmetijskimi vprašanji. Tajnik Kmečke zveze je dejal: »(Kmečka zveza ne more oporekati splošni usmeritvi poročila o stanju tržaškega gospodarstva, njegovih problemih in pobudah, potrebnih za splošen vzpon in posebno še na sektorjih, ki ga označujejo, to je lad-jedelniške industrije in luškega prbmeta. Zapisnike te konference bodo odposlali vladi in deželni upravi, da jih upoštevata pri pri- pravljanju načrtov za gospodarski razvoj in sklepih, ki jih bo ta konferenca sprejela. Zato se nam zdi primerno obravnavati malo bolj izčrpno kot samo «pod črto« tudi probleme in pobude, ki so potrebne, da se zagotovi možnost življenja in napredka našemu kmetijstvu. Prav gotovo je res, da kmetijstvo naše pokrajine, zlasti zaradi teritorialne omejenosti (okoli 18.000. ha kmetijske in gozdne površine), nudi samo omejen prispevek k dohodku, ki se ustvarja v pokrajini. Nismo pa mnenja, da se načrtovanje pojmuje lahko samo v smeri največjega dohodka in pri tem zanemarjajo problemi socialne vsebine, ki se tičejo okrog 15.000 ljudi in več kot 4000 gospodarstev in ki se v perspektivi odražajo na skupnost. Če nočemo biti priča stalne- JUGOSLAVIJA-GRČIJA Papandreu prispel v Beograd SFRJ in evropska gosp. skupnost Danes bodo prvi razgovori Stambolič-Papandreu in sprejem pri Titu Ratifikacija jugoslovansko-grškfga sporazuma o dvolastnikih posestvih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča je prispel danes na štiridnevni uraden obisk v Jugoslavijo grški predsednik vlade Georgios Papandreu v spremstvu zunanjega ministra Stavrosa Kostopulosa ln 16-članske delegacije. Na beo- grajskem letališču, kjer so grškim gostom priredili prisrčen sprejem, so Papandreuja in Kostopulosa pozdravili predsednik zveznega izvršnega sveta Peter Stambolič, državni tajnik za zunanje zadeve-Koča Popovič in druge visoke jugoslovanske o-sebnosti. Jugoslovanska javnost pozdravlja obisk predsednika Papandreuja, v katerem vidi pobudnika prijateljskih in dobrososedskih odnosov med FSR Jugoslavijo in Grčijo, ki temelje na oolitiki miroljubne koeksistence, na nacionalnin Interesih Jugoslavije ln Grčije in interesih miru. Jugoslovansko-grški odnosi so, odkar je na položaj predsednika prišel Papandreu, dobili novo konkretno vsebino. Spričo njegovega realističnega gledanja na razvoj odnosov s sosednimi državami vlada v Beogradu prepričanje, da bodo razgovori, ki se bodo pričeli jutri, pomenili novo etapo v napredku odnosov med obema državama in prispevali k Izboljšanju ozračja na Balkanu. To prepričanje temelji tudi na njegovi najnovejši izjavi novinarjem pred odhodom iz Aten, ko je poudaril tradicionalno prijateljstvo in tes- no sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo in opozoril na pomen nedavno podpisanega grško-bolgarske-ga sporazuma o sodelovanju. Poleg vprašani z neposrednega področja grško-3ugoslovanskih odnosov in aktualnih mednarodnih vprašanj bodo med razgovori proučili tudi ciprsko vprašanje, o katerem imata obe vladi enake poglede. Papandreuja. ki Je danes popoldne s člani svoje delegacijo položil venec na grob neznanega junaka na Avali, bo jutri opoldne skupno s člani njegove delegacije sprejel predsednik republike Tito, ki bo visokega gosta in ostale člane spremstva zadržal na kosilu. Pred kosilom se bodo v palači zveznega izvršnega sveta pričeli politični razgovori med Papandreujem in Petrom Stamboličem ln njunimi sodelavci. Razgovori se bodo nadaljevali pojutrišnjem. Jutri popoldne bo delegacija obiskala industrijo traktorjev ln motorjev v Rakovici, zvečer pa bo Papandreu priredil v hotelu »(Metropol« slovesen sprejem v čast predsedniku zveznega izvršnega sveta Petru Stamboliču. Zvezni svet je v soboto med drugim ratificiral sporazum o izmenjavi dvolastnlških posestev med Jugoslavijo in Grčijo. Po tem spo- razumu, ki je bil podpisan novembra lani v Atenah, postanejo dvo-lastniška posestva last jugoslovanske oziroma grške vlade. Grška vlada bo plačala jugoslovanski vladi pavšalni znesek na račun razlike med skupnimi površinami jugoslovanskih in grških posestev Vsaka vlada bo sama uredila vprašanje izplačila odškodnine svojim državljanom za posestva, ki so po stala s tem sporazumom last sosedne države. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo grška vlada ukinila ukrep, ki je grškim državljanom omejeval mali obmejni promet na podlagi sporazuma, ki je bil pod pisan 18. julija 1959. Tanjug objavlja, da so bili od 25. do 29. januarja v Bruslju tehnični razgovori med jugoslovansko delegacijo, ki jo je vodil načelnik oddelka v zveznem tajništvu za zunanjo trgovino ar. Petar Tomič, in delegacijo evropske gospodarske skupnosti pod vodstvom Wolfganga Ernsta, ravnatelja v glavnem rav nateljstvu za zunanje zadeve o razvoju blagovne izmenjave med Jugoslavijo m evroDsko gospodarsko skupnostjo. Razgovori so se nanašali na nekatere vrste blaga skupnega interesa. Pri tem so ugotovili, da bi bilo koristno, da se podrobno proučijo vprašanja izmenjave teh izdelkov. Predvideva se, da se bodo zadevni razgovori med obema delegacijama v kratkem nadaljevali. B. B. llllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllll,||,||||||lmit||||||||||||||||||)|||||||||| Nakazuje se možnost novih stikov med ameriškimi in sovjetskimi voditelji Ameriški poslanik se o tem posvetuje v Moskvi - V Washingtonu skrbno spremljajo razvoj v zvezi z obiskom Kosigina v Severnem Vietnamu - 15. maja na Dunaju zunanji ministri štirih velesil WASHLNGTON, 1. — Predstavnik Bele hiše je davi izjavil, da je ameriška uprava zelo zadovoljna zaradi ugodne reakcije sovjetskega tiska na vabilo predsednika Johnsona sovjetskim voditeljem, naj obiščejo ZDA. Na današnji tiskovni konferenci je predstavnik George Re-edy komentiral nedavni uvodnik (»Pravde« o perspektivah sestanka na visoki ravni. Izjavil je, da ameriški poslanik v Moskvi proučuje to zadevo s sovjetskimi oblastmi. Na vprašanje, kaj misli o pisanju nekega sovjetskega časopisa, da bi moral Johnson obiskati Sovjetsko zvezo, ni hotel predstavnik odgovoriti. Na podlagi protokola bo moral namreč a-rneriški predsednik vrniti o-bisk Hruščova v ZDA leta 1960. Glede morebitnega sestanka med Jonhsonom in sovjetskimi voditelji pa dvomijo funkcionarji ameriškega državnega departmaja, da bi moglo do njega priti pred mednarodno komunistično konferenco, ki je določena za 1. marca v Moskvi. V ameriških krogih z velikim zanimanjem spremljajo tudi sporočilo, da bo predsednik sovjetske vlade Kosigin obiskal Severni Vietnam. V teh krogih pravijo, da bi morebitna tesnejša povezava med Sovjetsko zvezo in Severnim Vietnamom ustvarila novo negotovost v zvezi z ameriško intervencijo na tem področju, toda hkrati bi mogla nuditi novo področje za dejavnost diplomacije. Zamenjava kitajskega vpliva s sovjetskih bi utegnila biti pozitiven element glede morebitne sporazumne rešitve spora. Avstrijsko zunanje ministrstvo Javlja, da so zunanji ministri Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in ZDA sprejeli vabilo zunanjega ministra Kreiskega v ime- nu avstrijske vlade, naj se kot predstavniki štirih držav, ki so podpisale avstrijsko državno pogodbo, udeležijo proslav, ki bodo 15. maja na Dunaju ob 10. obletnici te pogodbe. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da navzočnost štirih zunanjih ministrov na Dunaju ne bi smela nuditi priložnosti za konkretne razgovore, ker gre za navadno ceremonijo. V ameriških krogih poudarjajo, da bo Dean Rusk posvetil prvo polovico maja vrsti potovanj v Zahodno Evropo in se bo verjetno tudi na kratko udeležil sestanka zunanjih ministrov Vzhoda in Zahoda na Dunaju. V istih krogih so mnenja, da bo Dean Rusk zelo verjetno obiskal okoli 8. maja Finsko in morda še nekatere države Zahodne Evrope. Poudarja se, da so ta Ruskova potovanja v tujino povezana s poznejšimi potovanji predsednika Johnsona, ki je izrazil željo, da letos obišče Evropo in Južno Ameriko. Kraljica Elizabeta v Adis Abebi ADIS ABEBA, 1. — Angleška kraljica Elizabeta in Edinburški vojvoda sta prispela danes z letalom na osemdnevni uraden obisk v A-dis Abebo. Na letališču ju je sprejel cesar Halle Selasie skupno s člani vlade in z najvišjimi pred stavniki oblasti. Etiopije. Kraljica Elizabeta bo na-1 pravilno politiko» to odpotovala v Sudan na uraden obisk. Luther King aretiran SELMA, L — Nobelov nagrajenec za mir Martin Luther King je bil aretiran skupno z drugimi 300 črnci, ko je vodil demonstracijo proti sklepu krajevnih oblasti, da odrečejo volilno pravico črncem. Luther King je poslal poziv predsedniku Johnsonu, vrhovnemu sodišču ZDA in guvernerju države Alabama Wallaceju, s ka terim jih poziva, naj »napovedo vojno napadu in totalitarizmu v naši deželi«. King je izjavil, da odločno nasprotuje izpitu, kateremu bi hoteli podvreči črnce v A-labami, preden jih vpišejo v volilne sezname. »Ti izpiti, pravi King, so tako težki in tako smešni, da sam Warren (predsednik vrhovnega sodišča) ne bi mogel odgovoriti na nekatera vprašanja.« Čucnlajcv napad x na sovjetske voditelje DJAKARTA, 1. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je izjavil v intervjuju indonezijski agenciji An-tara, da Kitajska absolutno naspro. tuje pripravljalnemu sestanku za mednarodno konferenco komunističnih strank, ki ga je sklicala sovjetska komunistična stranka za 1 marca. Dejal je, da sedanje sovjetsko vodstvo še dalje deluje na podlagi načel Hruščova. Dalje je Cuenlaj izjavil, da Kitajska nima nobenega namena vstopiti v Združene narode, »»tudi če bi bila sprejeta«. «Rastli smo izven te svetovne organizacije, je dejal Cuenlaj, in smo dobro živeli.« Kitajski »»Ljudski dnevnik« piše danes, da Je potrebno reorganizirati Združene narode. Pri tem ponavlja, da je ta organizacija pod nadzorstvom ZDA in da to dejstvo spodbuja borbo narodov za njeno reorganizacijo. Indonezijski zunanji minister Su-bandrio, ki se je vrnil sinoči v Dja. karto, je izjavil, da vojaški sporazum med Kitajsko in Indonezijo ne vključuje pomoči v obliki orožja, vojaškega materiala ali vojakov. Dodal je, da se sploh ni govorilo o kitajski vojaški pomoči Indoneziji. Zatem je Subandrio pozval vse države Jugovzhodne Azije, naj sodelujejo s Kitajsko v politiki do- brega sosedstva,, če se hoče, da bi varnost in mir vladala na tem de- sestala s Radarjem ter z lu sveta. «Mi, je dodal Subandrio, madžarskimi voditelji. Brcžnjev obiskal Budimpešto BUDIMPEŠTA, 1. — Prvi tajnik CK KP SZ Leonid Brežnjev in član prezidija Nikolaj Podgorni sta v petek odpotovala na »»tajen obisk« na Madžarsko, sihočl pa sta se vrnila v Moskvo. To poroča danes madžarska agencija MTI. Sovjetska voditelja sta prišla v Budimpešto na vabilo vodstva madžarske komunistične stranke in sta se tam drugimi mu nazadovanju in postopnemu uničenju kmetijstva v na« ši pokrajini zaradi bega mladine z zemlje (že sedaj je več kot 15 odst. zaposlenih v kmetijstvu v starosti, v kateri bi v drugih panogah gospodarstva že uživali pokojnino) m če nočemo, da bo naše mesto postalo popolnoma odvisno od uvoza kmetijskih pridelkov z drugih področij ali držav, z vsemi posledicami na cenah, je treba proučiti probleme kmetijstva in pobude, ki bodo o mogečile, da se bo obdržalo in razvijalo. Mislimo, da je to možno. Kmetijstvo naše pokrajine, čeprav površinsko omejeno, uživa prednost bližine velikega trga, katerega potrebam le delno zadošča. Prideluje vino, sveže sadie in zelenjavo ter mleko odlične kakovosti. Cvetličarstvo je v razvoju. Zato je naše mnenje, da je bodočnost našega kmetijstva v vedno večji specializaciji, ki jo je pa treba spodbujati in podpirati, da se povrne zaupanje obdelovalcem, predvsem mladini. Zelo resno vprašanje, ki ga je treba rešiti v interesu skupnosti, je vprašanje živinoreje, ki predstavlja okrog 50 odstotkov kmetijskega gospodarstva pokrajine, s 1442 gospodarstvi in 3250 glavami goveda ter 2320 prašiči. Trg zahteva vedno več živinorejskih proizvodov (mleka, masia, mesa). Toda prav v naši pokrajini opažamo, morda še bolj izrazito kot v državnem okviru, vedno večje nazadovanje živinoreje, čeprav je po ka« kovosti odlična in nad držav-nim povprečjem glede sodobnosti in higiene hlevov ter minimalnega obsega bolezni, zlasti pri goveji živini. Obstala tudi možnost, da se poveča pridelek krme, ker sta sedaj zapuščeni kar dve tretjini naših travnikov in pašnikov, ki bi bili lahko glede kakovosti krme odlični. Število glav goveje živine, k' je leta 1955 doseglo 4608, se Je zmanjšalo — kljub precejšnjim zneskom, ki jih je (Iržava vložila za »»napredek« živinoreje — v letu 1960, na 3762 in konec leta 1983 na 3250. Vzrok tega pojava, ki ob naglem večanju povpraševanja stalno zmanjšuje ponudbo, je iskati v neekonomičnosti živinoreje pri sedanjih pogojih zlasti pa pri reji mlekaric zaradi prenizke cene mleka v hle-vu. Zato je nujno dvigniti ceno mleka pri izvoru, tako da se vsaj približa meji, ko še živinoreja sploh še izplača. V perspektivi pa so nujne pobude, ki naj omogočijo zmanjšanje proizvodnih stroškov s podpiranjem razvoja zadružnih oh-lik pri proizvodnji in vstopu na trg. Pridelek grozdja, znaša okrog 80.000 stotov letno, kar ustreza več kot 50.000 hektolitrom vina zelo dobre kakovosti. Toda za dvig pridelka je treba proučiti in rešiti, poleg preganjanja potvorb, predvsem tista vprašanja, ki se tičejo poljskih poti (na pr. dolgoletni problem Kontovela, pa tudi Miljskih hribov) in vode za namakanje (študija o vodnem toku Glinščice, umetna jezerca). Podobna vprašanja zadevajo tudi vrtnarstvo in cvetličarstvo, ki sta dali leta 1963 kar 528 milijonov 960 tisoč lir, oziroma 62 milijonov lir bruto prodanega pridelka. Treba bi se bilo dotakniti tudi bolečega pojava razlastitev, ki so na žalost do sedaj prvenstveno prizadele najbolj rodovitna zemljišča, prikladna za specializirane kulture, kar je i-melo škodljiv vpliv na podjetnost najbolj naprednih kmetov, zaradi strahu pred nevarnostjo možnih bližnjih razlastitev. Ce opazujemo z malo širšega gledišča probleme gospodarskega načrtovanja v naši deželi, lahko ugotovimo, da je delovna sila zaposlena v kmetijstvu v tržaški pokrajini že občutno pod 10 odstotki vse delovne sile. (Profesor Gualfardo Piccoli, načelnik ravnateljstva za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu jo je ocenil leta 1961 na 15.000 enot, ki so se prvenstveno u-kvariale s kmetijstvom, čeprav so bili kdaj in delno zaposleni tudi v kakem drugem sektorju.) Goriška pokrajina ima podobne značilnosti, Medtem pa izkazuje videmska precejšen presežek kmečke delovne sile glede na raven, ki jo predvidevajo načrti državnega programiranja: zato je potrebno, da se ta delovna sila zaposli v drugih gospodarskih panogah. Zaradi tega ugodno sprejemamo usmeritev industrijskega razvoja v tem smislu, da se naše mesto, kot pravilno ugotavlja poročilo, ne zaduši v «o-vratniku« industrijskih obratov na Krasu, ali da se ne prejudicirajo možnosti razvoja turizma na obalah naše pokrajh ne.» ZANIMIVO IN PRIZADETO SODELOVANJE ŠTEVILNIH DELEGATOV V soboto v Celovcu pomemben občni zbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Občni zbor je osvojil 5, ki je nastala na skupenrn posvetu obeh centralnih organizacij koroških Slovencev in ki je bila izročena zvezni vladi na Dunaju. V programu se ugotavlja, da je bilo v zadnjih desetih letih na tej osnovi doseženih nekaj uspehov in-več ali manj pozitivno rešenih nekaj vprašanj v zvezi s položajem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Prav tako pa ni mogoče prezreti, da so bili koroški Slovenci postavljeni pred nekatera lz vršena dejstva, ki so nasprotna duhu, v katerem je bila spomenica zasnovana ln sestavljena. Gre predvsem za odpravo naprednega sistema splošnega dvojezičnega šolstva na Ozemlju, kjer Slovenci avtohtono prebivajo skupaj s sodeželani nemškega Jezika. Program Je razdeljen v več poglavij. V poglavju «narodno-politič-n. pogledi ln smotri« se ugotavlja, da je osnoVa narodno-polltične koncepcije dosledna ugotovitev, da so koroški Slovenci avstrijski državljani, ki imajo do države enake oove2nostl, kot vsi ostali državljani, katerim pa gredo tudi enake pravice kot vsem ostalim. Iz tega načela so se pred desetimi leti odločili, da formalno ne tvorijo več lastne politične organizacije, temveč se vključijo v splošno avstrijsko družbeno dogajanje. V zvezi s tem bodo stremeli, da pozitivno ln ustvarjalno sodelujejo na vseh področjih družbenega dogajanja pri oblikovanju politične volje v avstrijskih demokratičnih strankah v občini, deželi ln državi, v stanovskih združenjih, v sindikalnem gibanju, v drugih družbenih organih, v upravi pa tudi v kulturnem ln gospodarskem prizadevanju dežele in države. Na drugi strani pa pričakujejo, da večinski narpd tudi s svoje strani prizna ln upošteva lojalno vključevanje, ne pa da zavira lz nesodobnih šovinističnih predsodkov potrebni razvoj k strpnosti in medsebojnemu zbliževanju v korist demokratičnega razvoja v deželi. Program se nato sklicuje na razna pisana zagotovila, kot je to državna pogodba, določila senžermen-ske pogodbe in člen 19. državnega temeljnega zakona ter druga ustavna določila, ki uzakonjujejo Izrecno možnost soodločanja pri zadevah, ki se nanašajo na bistvena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. V tej zvezi odločno odklanjajo tako imenovano ugotavljanje manjšine, ker pomeni v bistvu nevarno diskriminacijo in poskus ogrožanja ln likvidacije manjšine. Ozemlje s slovenskim ln mešanim prebivalstvom Je poznano ln priznano, zaradi česar se v »Programu« zahteva priznanje prisotnosti slovenskega prebivalstva tudi v Javnih topografskih napisih, na označbah uradov in v ustvaritvi legalne možnosti, da se človek v poslovanju z oblastmi lahko poslužuje slovenskega Jezika. V tej zvezi zahtevajo razširitev zakona o uporabi slovenskega Jezika na sodiščih še na druge sodne okoliše ter da Je treba dvojezične u-radnike, podobno kakor učitelje, stimulirati, z dodatki k plači. Izkušnje zlasti v zadnjem desetletju so pokazale, da formalno zajamčena enakopravnost posameznega pripadnika narodnostne skupine ne zadostuje, če ni zaščitena tudi skupina kot celota. Zato zahtevajo koroški Slovenci v smislu člena 19 temeljnega državnega zakona zaščito ln enakopravno upoštevanje slovenske narodnostne z matičnim narodom ter vsestran skemu dobrososedskemu sodelovanju med Koroško in Slovenijo, saj kaže povojni razvoj, da široko odprta meja ni več ločnica med narodi, temveč obratno odpira možnosti širokih osebnih in družbenih stikov ter vsestransko oplaja ln bogati družbeno skupnost na stika-lišču sosednih narodov. Naslednje poglavje «Programa» je posvečeno »kulturnim pogledom ln smotrom«, kjer se obravnavajo predvsem šolska vprašanja in kjer ugotavljajo demokratičnost obvezne dvojezične šole tako za otroke narodne manjšine kot za otroke večinskega naroda. V tej zvezi zahtevajo izpremembo manjšinskega šolskega zakona, dokler pa do take spremembe ne pride, dosledno izvajanje veljavnega šolskega zakona, da bo dejansko zagotovljen vsem slovenskim otrokom pouk materinščine. Kritizira se sistem prijavljanj in ugotavlja, da najmanj dve tretjini otrok nista prijavljeni k dvojezičnemu pouku ln s tem ne uživata pravice in ugodnosti osnovnega pouka v materinščini. Program opozarja na vrsto pomanj- kljivosti in predvsem na pojave, da se slovenščina odriva na zadnje ure, na rešitev vprašanja učbenikov, predmetnike in podobno. Posebno poglavje predstavlja srednje in strokovno šolstvo, kjer se zahtevajo ustrezni prostori za državno gimnazijo in ustanovitev ustreznih strokovnih zavodov, V okvir tega poglavja spadajo tudi napori ljudsko-prosvetnih organizacij in zahteve, da le napore državna oblast podpre tudi s primernimi podporami. Zadnje poglavje se nanaša na gospodarska vprašanja in napore slovenskih organizacij, da podpro prizadevanje slovenskih kmetov ter drugih pridobitnih krogov, na združevanje v zadružnih ustanovah ln vključevanje delavcev v te napore. Program zaključuje z nekaterimi sklepi organizacijskega značaja in med njimi predvideva ustanovitev posebnega študijskega ln dokumentacijskega oddelka, ki bo imel nalogo zbrati In proučiti vse gradivo, pa tudi vse pozitivne izkušnje. Prav tako Je v načrtu ustanovitev pravne ln davčne poslovalnice, ki bo lahko nudila dragoceno pomoč Omenili smo že, da sta bila na občnem zboru prisotna tudi predstavnika SKGZ in je v Imenu te sorodne organizacije Slovencev, ki živimo v Italiji, občni zbor pozdravil predsednik Boris Race. Ugotovil je vrsto sličnosti med položajem Slovencev v Italiji in Slovencev v Avstriji. V obeh primerih obstajajo različni pozitivni predpisi in zagotovila, ki predstavljajo nekake «železne obveznosti«, ki pa se pogosto izigravajo ln smo Slovenci v Italiji glede teh vprašanj precej na slabšem kot koroški Slovenci. Za manjšini je tudi značilno, da iščeta pot za mirno sožitje, za ustvarjanje pogojev za mirno reševanje vprašanj. V teh težavnih naporih sta v marsičem uspeli, saj je ustvarjeno holjše prijateljsko ozračje, ki je tudi pogoj za nadaljnji napredek. V razpravi in v uvodnem poročilu o delovanju Zveze v zadnjem letu je bilo navedenih več konkretnih primerov reševanja vprašanj, pa tudi obstoječih vprašanj. Tako Je bilo ugotovljeno, da so bila nekatera vprašanja na osnovi skupnega nastopa Zveze slovenskih organizacij in katoliško usmerjenega Narodnega sveta koroških Slovencev ugodno rešena. V ta okvir zlasti spada imenovanje okrajnega šolskega nadzornika za pouk slovenščine, s čemer se bo pouk slovenščine, s čimer se bo pouk slo-bil na to odgovorno mesto imenovan in usposobljen slovenski šolnik. Ta, in drugi primeri, pričajo o učinkovitosti doslednega skupne ga nastopanja manjšinskih organizacij, kadar gre za skupne narodnoobrambne interese ln lahko služijo našim tržaškim ter goriškim katoliškim krogom za vzgled, saj se ti krogi vsakemu skupnemu nastopu izogibajo. Zanimiv je bil tudi primer, ki ga je navedel slovenski podžupan iz Pliberka, kjer je lokalna skrajno nacionalistična organizacija zgradila «Grenzlandhelm» (obmejni dom) in to na občinskem zemljišču. Občino je imela povojna leta v rokah desničarska «ljudska stranka«, zaradi česar se niso niti toliko potrudili, da bi pravočasno Izvršili prepis zemljišča. Sedaj pa je občina v rokah socialdemokratov (na tej listi je bil Izvoljen tudi slovenski podžupan) in je prišlo -na dnevni red tudi vprašanje zemljišča, kar so skušali rešiti s kompromisom, da mora biti dom odprt za vse prebivalce in tudi za slovenske prebivalce in kar zahtevajo, da se vključi v pogodbo. Podobno zahtevo —-da mora biti dom odprt tudi za Slovence -j- je že vključila deželna vlada, ko je dala za gradnjo doma svojo podporo. Primer govori o odnosu občinskih ln zlasti deželnih oblasti do slovenskega prebivalstva in o določeni demokratični doslednosti, ki sl jo pri nas, kljub napredku v tej smeri, niti misliti ne moremo. Splošni vtisi z občnega zbora izredno pomembne slovenske organizacije na Koroškem so zelo povolj-ni. Zveza slovenskih organizacij je živ organizem, ki vključuje nekatere zelo važne organizacije in med njimi Slovensko prosvetno zvezo, Zadružno zvezo, Zvezo bivših partizanov, Zvezo mladine, Zvezo žena, Šolsko društvo, Planinsko društvo, Fizkulturno zvezo in druge. Seveda sc prišle na dan tudi nekatere kritične pripombe in zlasti v zvezi z vključevanjem mladine in nujnostjo splošnih naporov, da se okrepi delovanje med mladino, ki lahko edina predstavlja zdrav kader za nadaljnji razvoj, Slovenci, ki živimo v Italiji, se premalo zanimamo za bogato problematiko koroških Slovencev in bi bili tesnejši medsebojni stiki izmenjava izkušenj in vsestransko sodelovanje brez dvoma koristni. Zato sta se tudi predstavnika SK GZ po občnem zboru dogovorila s predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, da bomo vzpostavili tesnejše stike in se konkretno dogovorila, da se priredijo še v letošnji sezoni predavanja o teh vprašanjih, da pride do nastopa slovenskih koroških kulturnih skupin v Kulturnem domu ter do poglobljenega razgovora med SKGZ in zvezo slovenskih organizacij. BOGO SAMSA Bled je tudi pozimi lep Bilo bi napačno misliti, da je Bled pozimi manj lep kot poleti. Ko ga prekrije sneg, se vsepovsod v okolici nudi priložnost za smučanje. Ko jezero zamrzne, tedaj se tam prične drsanje, kegljanje na leda in drugi športi. Kdor more, naj torej obišče Bled tudi pozimi! ...............................Ulil..........................................■■im....oni.................................•■mini.......................................................m PREHITRA VOŽNJA Štirje delavci ubiti med vožnjo v Švico Številne druge cestne nesreče LECCO, 1. — Zaradi prevelike hitrosti se je ha cesti proti švicarski meji zaletel avto «1100» v neki tovornjak. Vidljivost je bila popolna in cesta je bila prazna Po zmagi v Sanremu je Bobby Solo trčil s simpatično pevko ameriških Minstrels z željo, da bi njih pesem »Se piangi, se ridi» imela mnogo uspeha .................................................muiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiTiiimuiiiiiiiiiiTiiiimiiiiiMniiiuniiiiiiiiiiiiiMiiminiiiiiiiiniiimmiiii Rudolf Hess, ki ima 70 let računa, da lahko kmalu umre BERLIN, 1. — Prvič v osemnaj-1 jim odvetnikom, je sporočil dnev-stih letih, odkar Je zaprt v za- nik «Bildzeitung», ki navaja, da je poru Spandau, je bivši namestnik | bil Hess v govorilnici zapora s svo- Hitlerja Rudolf Hess pristal na to, da sprejme kakega obiskovalca. Vse doslej je odklanjal, da bi kogar koli sprejel, z ženo in sinom vred. Včeraj pa je Hess, ki ima 70 let in ki še vedno veruje v Hitlerja, sprejel svojega odvetnika Seidla ter mu izjavil, da hoče napraviti testament, ker se boji, da bo umrl. Dejstvo, da se Hess boji, ni nič presenetljivo za zavezniške funkcionarje v zaporu Spandau. Hess je namreč hipohonder in se neslovenski | f™*"10 P*tožuje zaradi z,-.< 7» izmišljene bolezni. Leta 1941 je Hess pobegnil v Anglijo, kar je povzročilo tedaj velikansko senzacijo. Ko se je izvedelo, da se je hotel pogajati za premirje med Londonom in Berlinom, ga je Hitler označil za «blaznega vizionarja«. V Nuernber-gu, kjer je bil oktobra 1964 obsojen na dosmrtno ječo, je Hess res ves šas kazal znake duševne neuravnovešenosti in v zaporu Spandau je vztrajal pri skoraj absolutnem molku, ki ga je prekinil samo, kadar je povzdigoval Hitlerja, ali pa če je zapel dve tri besede iz kake nacistične himne. Da Je imel Hess razgovor s svo- jim odvetnikom v navzočnosti nekega častnika; o razgovoru, ki je trajal pol ure, so napravili zapisnik Po razgovoru je dr. Seidl izjavil, da je po njegovem mnenju Hess duševno popolnoma zdrav. Vedeti je hotel predvsem, kako živita njegova žena in njegov sin in če se nahajata v težkem ekonomskem položaju. Drugih stvari in razgovora Seidl ni hotel povedati. Toda v nekaterih časnikarskih krogih v Berlinu domnevajo, da je bila — poleg testamenta — ena izmed glavnih točk razgovora možnost objave dnevnika, ki ga je baje Hess v teh osemnajstih letih napisal v jetnišnici Spandau. Kot pravi Seidl, bivši Hitlerjev namestnik noče prositi za pomilostitev, upa pa, da bi mogoče tudi njemu kazen spremenili, ko bodo izpustili Baldura von Schiracha in Alberta Speera; ta dva bi morali izpustiti prihodnje leto, ker bosta svojo kazen prestala. Hess je mnenja, da bi ga morali izpustiti že zaradi čisto praktičnih za vzdrževanje te Ječe izdali milijonov lir. Potegnil jih je z «meteoritom» BUDIMPEŠTA, 1. — Kar se blešči, ni vse... meteorit. To so ugotovili madžarski geologi, ki so povedali, da meteorit, katerega najdba Je bila razglašena pred nedavnim, ni nič drugega kot šala nekega hudomušnega delavca iz Budimpešte. Ta je nekega dne z varilnim ognjem segreval neki kamen, ki se je razžarel ter tudi deloma spremenil obliko. Potem je nesel svojo «najdbo» v muzej ter trdil, da Je stvar našel nekaj metrov globoko v zemlji. Pozneje Je priznal svojo šalo, vendar pa šele tedaj, ko so kemiki z analizami uporabili več mesecev, da so ugotovili, da »meteorit« ni mogel prileteti izpod neba. — razen omenjenih dveh vozil. Toda avto se je na ovinku pomaknil preveč na levo in je tako trčil v tovornjak, ki je prihajal z nasprotne strani. Pri trčenju sta bila takoj mrtva moška, ki sta sedela na sprednjih sedežih, ostala dva pa sta umrla med prevozom v bolnišnico v Me-rate. Vozač in lastnik avtomobila Giuseppe Bertoletti je imel 27 let, poleg njega pa je sedel 61-letni Giuseppe Parinelli. Na sedežih zadaj pa sta bila 23-letnl brat Berto-lettija in 16-letni sin Parinellija. Vsi štirje so bili delavci in so bili na poti v Švico, kjer so bili zaposleni nekje pri Bernu. Doslej sta bila na delu pravzaprav samo prva dva, ki sta prišla na dopust za božič, sedaj pa sta se vračala eden z bratom drugi s sinom. Vsi so bili iz kraja Fonteno. To Je vas v pokrajini Bergamo, kjer večina moških emigrira, da si poiščejo delo onstran meje. VERONA, 1. — Pri nesreči, ki se je včeraj zvečer dogodila na hribovski cesti med Velo Veronese in Selva di Progno, sta izgubila življenje dva delavca, dva sta pa ranjena. Mogoče zaradi trenutne slabosti vozača je avto na ovinku Nemčija taka dežela. Tako je n. pr. sedaj nekdo postavil rekord kot jedec klobas, za kar je dobil celo uradno priznanje od župana. Zgodilo se je to Bielefeldu v Porurju, «prvak» pa se imenuje Heinz Unger. Ta je namreč 1,40 m klobase pojedel v šestih minutah in devetih sekundah. Med tekmo so sicer tekmovalci pojedli 18 metrov klobas, pri čemer je treba pripomniti, da je bilo finalistov le zelo malo. U Tant Nobelov nagrajenec za mir STOCKHOLM, ,1. - Tajnik OZN U Tant je bil izbran za kandidata za Nobelovo nagrado za mir 1965. Njegovo imš je predložilo pet švedskih parlamentarcev. Slabo vreme VIDEM, 1. — Zvišanje temperature je povzročilo na mnogih krajih snežne plazove, ki so ponekod zasuli ceste, zlasti med Fomi Avol-tri in Cima Sappada. Po večurnem delu pa so bile ceste očiščene. Ker se sneg tali, so potoki in reke v Benečiji narasli. Ponekod so tudi prestopili bregove in poplavili več hektarov. ........ Onstran Tllmenta Je še kar slabo zavozil s ceste ter se kotalil ka- vreme. Zaradi goste megle je pro-ikih dvajset metrov in se nato usta- met zelo oviran. Vozila moralo ime-vil pri obcestnem kamnu na spod- tt prižgane luči. Tudi v Čedadu in nji cesti. Med tem je dva potnika v Benečiji je megla vrglo iz avtomobila, eden se pa z rim, 1. - Pod ničlo je bilo da-zlomljeno nogo ni mogel ganiti iz vi ob 7. uri v Berlinu -1, Bonnu avtomobila. Drugi avtomobilisti so —1, Moskvi —3, Oslu— 5, Pragi —4 takoj odpeljali vse štiri v bolniš- Stockholmu -6, Varšavi -3 in v’ mico. Vozač in še eden, ki ga Je vrglo iz avtomobila, sta takoj umrla; ostala dva sta pa v kritičnem stanju. Tistemu, ki mu je nogo zlomilo, so jo zdravniki potem odrezali. LECCE, 1. — Na cesti Cavallino-Lecce je neki 37-letni motorist podrl nekega 52-letnega kolesarja. Obadva sta padla v jarek, kjer so ju nekateri avtomobilisti našli umirajoča. Po prevozu v bolnišnico ata oba umrla. ZARADI NEUMNE ŠALE Mnogo oseb pomendranih pri izhodu s stadiona Nesreča se je dogodila med eno in drugo predstavo bikoborbe v Guadalajari v Mehiki GUADALAJARA, 1. — Sala nekaterih dečkov je povzročila paniko med množico, ki je zapuščala areno po predstavi bikoborbe v Guadalajari (Mehika). Prišlo je do prizorov blaznega strahu. Veliko število oseb Je bilo pregaženih in poteptanih. Po prvih vesteh je kakih 25 mrtvih in na stotine ranjenih. Do nesreče Je prišlo prav v času, ko Je pri vratih nastala gneča In prerivanje med riedal-ci, ki so odhajali, in med tistimi, ki so šele prihajali na naslednjo predstavo. Nekateri dečki so začeli za šalo potiskati osebe pred seboj ter so pri tem snuščalt prestrašene krike. V kratkenT"18" je večerne filme možnost podelitve dveh drugih nagrad in sicer v zvezi z izvirnostjo vsebine, v zvezi z glasbeno spremljavo ter z umetniško kakovostjo slike. Francoski minister za kulturo Malraux pa je imenoval komisijo, za izbiro francoskdi filmov, ki naj francosko filmsko umetnost predstavljajo na filmskih festivalih v letošnjem letu. Tej komisiji bo predsedoval Maurice Aydelot. Na festivalu v Firencah tudi jugoslovanski med množico razširila panfiia in f 1 r 1 vsi so hoteli kar najhitreje skozi etnOaraiSkl Illm izhod._ ____*. Parizu 0. «Italijanski teden» maja v Miinchnu BONN, 1. r- V Muenchnu bo od 8. do 16. maja »italijanski teden«. V tem času bo tekmovanje za najlepšo Izložbo, posvečeno Italiji. Za tekmovanje so določene nagrade — potovanja v Italijo. V muzeju bo umetnostna razstava, ki bo tudi posvečena Italiji, In končno bo v posebnih kioskih ln nekaterih veleblagovnicah zastonj na razpolago — seveda samo za poskušnjo — vse, kar dobrega premore italijanska kuhinja ln kar zrase v Italijanskih vinogradih. MONACO, 1. — Princesa Grace je danes rodila svojega tretjega otroka, deklico. Prvi otrok se je rodil 1. 1957, drugi pa 1. 1958. RIM, 1. — L. 1964 je Alitalia prevozila 2.607.000 potnikov ali 9,5 odstotka več kot leta 1963. Se bolj je narasel tovorni in poštni prevoz. Prav tako pa so narasle ure letenja in prevoženi kilometri. NEW YORK, 1. — Vlada ZDA ima v načrtu izvesti splošno cepljenje proti ošpicam, ki prizadenejo vsako leto štiri milijone 0-seb. Predstavnik ministrstva za zdravstvo, ki je o tem načrtu poročal v senatni komisiji, se Je skliceval na uspehe pri cepljenju proti poliomielitisu, davici, oslovskemu kašlju in tetanusu. LONDON, 1. — Na slavnostnih zborovanjih oxfordske univerze v prihodnje ne bodo več govorili v latinščini. Prireditev je organizirata neka lokalna radijska postaja in vstop na obe predstavi je bil prost. Vseh 15.000 prostorov na areni so gledalci takoj zasedli že v začetku prve predstave. Policijski agentje in službeno osebje so morali zavrniti veliko število oseb, ki so se nagnetle pred vhodi, da bi si zagotovile prostor pri drugi predstavi. Tako se Je množica, ki je odhajala, srečala s tisto, ki je hotela šele vstopiti. Mrtve in ranjene so odpeljali v razne bolnišnice v mestu, kjer Je bilo treba še precej dela za ugotovitev istovetnosti mrtvih. Natančno število žrtev pa še sploh ni znano. Po uradnih virih iz poznejše ure je mrtvih 19 in med temi Jih je sedem v starosti od 13 do 15 let. Manjka pa še pet oseb, medtem ko jih je 32 v bolnišnicah. Spremenjen pravilnik festivala v Cannesu CANNES, 1. — Vodstvo mednarodnega filmskega festivala v Cannesu je odobrilo pravilnik za letošnji filmski festival, ki bo od 12. do 27. maja. v pravilnik za letošnji festival so vnesli le dve pomembnejši spremembi. Po prvi si upravni svet festivala pridržuje pravico, da dovoli predvajanje »izven tekmovanja« le tiste filme, ki jih je napravil kak režiser, ki je bil že kdaj nagrajen z najvišjo nagra-Druga sprememba v pravil- niku RIM, 1. — Ko je davi lastnik neke «bianchine» prišel k svojemu vozilu, da bi se odpeljal, je zagledal na zadnjem sedežu sta-razlogov, I rejšega človeka mrtvega. Videti je češ za enega samega zapornika pač , bilo, da gre za nekega berača, stane bodo vzdrževali naprej vse or- rega okrog 65 let, ki se Je pač ganizacije te jetnišnice, ki je te spravil v avto, da bi se zaščitil zdaj strašno draga. Tako so lani, pred mrazom in tam zaspal. Kmalu spet poroka na grškem dvoru ATENE, 1. — Na grškem dvoru bo kmalu spet poroka. Poročil se bo princ Mihael, ki Je tretji v lestvici naslednikov na grški prestol, z Marino Karellas, ki Je gledališka scenografka. Poroka bo 7. februarja. Med povabljenci ne bo princa Petra, ki Je skregan z dvorom. Mihael, ki ima 25 let, pa se bo takoj po poroki odpovedal svojim pravicam do prestola ter svojemu činu v vojski, kot je v navadi za zakone, ko eden od zakoncev nima stopnje kraljevskega princa. V šestih minutah pojedel 1,40 m klobase BONN, 1. — Zdi se, da odšle) ne bo veljala samo Amerika za 1 deželo rekordov, ker postaja tud! dopušča žiriji celo- “I V Orbassanu pri Torinu sta zadela trlnajstico upokojenca Rissone. Vse življenje sta se mučila, da sta vzgojila otroke. Ona je sedaj bolehna, njemu pa so morali pred nedavnim odrezati nogo. Ko je zvedel za veliko vsoto, ki sta jo zadela, se je Rissone skoraj onesve-til, tako da mu jc žena kar čelo močila z mokro ruto, medtem ko so njej tekle solze. — V Genovi pa je neki 30-letni šofer, ki je sicer dotva iz rW’(->re, takoj vsem v baru plačal pijačo, ko je zvedel, da je nabavil trimj .ico Njegova nrva skrh je loj, (]a bo svojce iz j • ne I /vl;je s;- uil k sebi PIRENZE, I. — Tu se je danes pričel mednarodni pregled etnografskega in sociološkega filma. Prikazali bodo 25 filmov iz 14 držav. Danes zvečer je bil na programu zelo polemičen Švicarski film, ki pogumno in objektivno prikazuje problem 500.000 Italijanov, ki delajo v Švici. Naslov filma je «Smo Italijani« in režiral ga je J. Seiler. — Kot drugi je bil na sporedu film Edoarda Hat/ema (Francija), ki na osnovi starih skic iz Peruja opisujejo tri obdobja iz zgodovine Peruja: življenje Inkov pred prihodom Spancev; osvojitev, evangelizacija in kolonizacija Peruja; končno uničenje države Inkov. —. Jugoslavija pa je predstavila film Dragoslava Laziča «Vsi sveti«, ki prikazuje nekatere stare običaje ob mašah za mrtve. Obenem kaže kult mrtv*h ter primitivizem živih. — Edini barvni film tega večera je bil tdrdia Maxa Lerscha. Film kaže ljudstvo Kirdi v severnem Kamerunu. Zelo sugestivno je prikazano del pri iskanju železa iz rečnega peska. V nekakšni religiozni ekstazi pride tudi do krvnih žrtev. Ta dokumentarni film je občinstvo nagradilo z dolgim ploskanjem. Miller v Moskvi MOSKVA, 1. — Ameriški dramatik Arthur Miller je z ženo prispel v Moskvo na zaseben obisk. To pot je Miller prvič v SZ. Isti funkcionarji Biennale tudi v letu 1965 BENETKE, 1. — Danes se je sestal upravni svet avtonomne ustanove beneške Biennale. Navzoči so bili predsednik proj. Mario Marcazzan, beneški župan in podpredsednik ing. Glovanni Favaretto Fisca, gen. ravnatelj za varstvo spomenikov proj. Bruno Molajoli, gen. ravnatelj za prireditve dr. Franz De Biase, gen. tajnik Biennale prof. Gian Alberto DelTAcgua, upravni ravnatelj Biennale dr. Grassi ter predsednik beneške umetnostne akademije proj. Scattolin. Po poročilih je odbor razpravljal o programu za l. 1965 ter pri tem potrdil dosedanje funkcionarje: prof. DelVAcgua kot gen. tajnika, prof. Luigija Chiarinija kot ravnatelja filmskega festivala, dirigenta Maria Labroco kot ravnatelja glasbenega festivala ter dr. Vladimi-ra Doriga kot ravnatelja gledališkega festivala. * * * PARIZ, 1. — Zbirka rokopisov in podpisov, ki jo je Robert Schumann zbral v dvajsetih letih, bo razpadla na dražbah, ki se bodo pričele marca meseca. Prva prodaja je določena za 4. in 5. marec. Prodali bodo rokopis 320 glasbenikov, slikarjev, znanstvenikov in pisateljev; med temi so Beethoven, Mozart, Rafjaello, Fra-gonard, Calvin, Descartes, Mada-me de La Fagette, Montesquieu, Jean-Jaques Rousseau, Karl Man, Madame de Sevigne, Sveti Vincenc Pavlanski, Racine in Ver-laine. KREPITEV NAPREDNIH SIL V KATOLIŠKI CERKVI Vatikanski «Pentagon» kaže ogorčenost .. ... . ' ' _■ ■ « » Kaj pomeni najnovejše imenovanje novih kardinalov Kdo so in kakšna stališča zastopajo - Posredovalec med katoličani in muslimani v severni Afriki - Podelitev kardinalskega klobuka župniku antifašistu Pred kratkim je papež Pavel VI. Imenoval 27 novih kardinalov. Zdaj Jih je vseh skupaj 103, a kardinalski kolegij je s tem postal prvič, v zgodovini tako številen. Papež Sikst V. je 1. 1586 določil, da število kardinalov ne sme presegati 70, česar so se držali vsi papeži do Janeza XXIII. Ta pa se je postavil na stališče, da je prav tako papež kot Sikst V. in da ima isto oblast kot on. V pogledu imenovanja novih kardinalov, se je izkazal za zelo širokega, saj jih je imenoval nič manj kot 52. Slo pa je pretežko za starejše osebe, ki naglo umirajo. Tako je Pavel VI. do najnovejšega imenovanja imel kolegij 76 kardinalov. Kot vedno ob podobnih priložnostih, si javnost tudi to pot zastavlja vprašanje, kaj je papež Pavel VI., poleg nadomestitve pokojnih, hotel s tem doseči. Le-ta nedvomno predstavlja naslednika Janeza XXIII., prištevajo pa ga med tako imenovane progresiste. V nekaterih stvareh je šel celo dlje od papeža Roncallija, vtem ko je po drugi strani v nekaterih okoliščinah taktiziral med starim in novim. ' Vsekakor je treba pri tem izreči mnenje, da se je s povečanjem kardinalskega kolegija hotel poudariti univerzalni značaj katoliške cerkve, oziroma, točneje, njen univerzalni značaj danes. Posebno pada v oči dejstvo, da ni bilo v kolegiju še nikoli tako majhno število kardinalov Italijanov. Se pred kakimi desetimi leti so ti predstavljali absolutno večino, nad polovico kardinalov, zdaj jih je komaj tretjina. Ta tendenca je prišla do izraza tudi v tem, da se je pripisovala v^ia važnost drugim kontinentom. Afrika je doslej imela samo ene-Pa kardinala, zdaj jih ima pet, '“zija je od treh prišla na štiri. Imenovanih jih je baje imelo biti Pet, vendar se ie papež hotel ognili temu, da bi prav v trenutku najtežje krize v Južnem Vietnamu tamkajšnjega nadškofa imenoval za kardinala. Za kardinala je bil imenovan tudi nadškof iz Lyona, Jean Villot, ki je v svojstvu sekretarja koncila odigral zelo pomembno vlo-Ro, saj je znan .kot izredno borben pristaš idej pokojnega Janeza XXIII. Smatrajo ga za enega najzaslužnejših ((avantgardistova katoliške cerkve v Franciji. •Nadalje je izredno značilna' pt>) delitev kardinalskega klobuka nadškofu iz Rouena, Martinu, ki je odigral veliko vlogo kot odposlanec v razgovorih z voditelji drugih krščanskih cerkva, posebno s carigrajskim patriarhom Atenago-ro, kot tudi škofu Jaegru iz Pa-derborna v Nemčiji, kjer že davno niso imeli kardinala. Jaeger je znan progresist Švica je dobila prvega kardinala v osebi znanega teologa Jour-neta. Kardinalski klobuk je nadalje prejel tudi Belgijec Cardijn, Prav tako progresist, znan tudi kot pobudnik ter ustanovitelj mladinskega katoliškega delavskega gibanja. Alžirija doslej ni imela svojega kardinala, a alžirski nadškof, Francoz Duval, kardinalskega klobuka niti pričakoval ni, ker je pač tu zelp malo katoličanov, vendar ga Je prejel zaradi zaslug v alžirski vojni, ko je odločno obsodil na silje, pa so ga spričo tega ultra s> napadali in celo ogrožali nje govo življenje. Seveda bi on mo ral tu odigrati tudi vlogo posre dovalca med katoličani in muslimani v severni Afriki. Posebna značilnost imenovanja je v ravnanju vatikanske kurije. Odkar traja proces obnove, se ta Pogostoma omenja kot hegemoni-stična trdnjava konservatizma in odpora proti napredku. Kurija le še vedno močno prejeta z duhom Pila XIT.. ni dobro sprejela Janeza XXIII. in ga Je v njegovem delu skušala ovirati Skupina naistarelših kardi-ki ji načeluje Ottavianl (imenujejo jo tudi «Pentagon»)» ima v rokah vse glavne kongrfi* gacije v Vatikanu. Okrog teh pa ?o zbrani razni prelati, izraziti kurijevci, ki streme za kardinalskim klobukom, . _ V zvezi z novim imenovan lem je opaziti, da je od 27 novih kardinalov samo pet Italijanov, tako da jih je vseh skupaj, kot že omenjeno, 32. Od teh jih je 24 v Vatikanu, ostali so škofi v raznih italijanskih tnestih. Od petih novoimenovanih ni niti eden tipičen Predstavnik kurije, pač pa so vsi Pristaši papeža in najtesneje povezani z njim. Stara kurija je spričo tega moč-ho ogorčena, ne glede na to, da J6 «Osservatore Romano» skušal banjo pomirljivo vplivati. Zdi pa se, da se s kurijo dogaja prav nekaj nasprotnega, namreč, da se vanjo infiltrira čedalje več novih elementov, ki bodo v najkrajšem času prejeli kardinalske klobuke in docela izrinili konservativce. Z najnovejšim imenovanjem je Papež za gotovo hotel okrepiti Akcijo za odpravo, oziroma ublažitev nasprotij med katoliško in ostalimi krščanskimi cerkvami i Posebno pravoslavno in protestantsko!, ki jo je začel že papež Janez XXIII. Ta je bil v ta namen ustanovil poseben ((Sekretariat za združitev krščanskih cerkva«, a za njegovega načelnika je Postavil nemškega , jezuita Agosti-ha Beo, ki mu je znradl tega tudi podelil kardinalski klobuk , Tudi Španija je dobila novega kardinala, to je škof iz Malage, Kerrera y Orla, morda edini res-bičnt progresist med španskimi Škofi, ki je nemalokrat javno na-Stonil proti frankizmu. Nadalje predstavlja novost ime-bovanje za kardinale treh patriarhov vzhodnih cerkva, ki priznavajo papeža, a ti so: Maksimos IV saieh, patriarh melhitov v Siriji, Pavel Peter Meouohi, patriarh maronitov v Libanonu, in Stefan Rtdarous, patriarh koptov v Egiptu. , . , Pravcato senzacijo je predstavljalo imenovanje za kardina— ((preprostega župnika« iz predmestja Brescie. Župnik Giulio Bevi-lacqua ima že 84 let in je osebni prijatelj mnogo mlajšega papeža Montinija, ki je iz istega mesta. Pod Mussolinijem je bil Bevilac-qua preganjan kot antifašist, pa ga je Montini (ki je takrat bil eden od vatikanskih sekretarjev), da bi ga obvaroval, poklical k sebi v Vatikan. Je zelo učen teolog in strokovnjak za reformo liturgije. Posebno značilno je, da je napisal številne predgovore v raznih delih protestantkih pisateljev in da je spričo tega izredno primeren za stike s temi. Z njegovim imenovanjem za kardinala pa se je papež skoraj gotovo skušal tudi približati župnikom, ki so tako po svojem kolegu dobili neposrednega predstavnika v samem cerkvenem vrhu. Mnogo se govori, da bo ob naslednji priliki bržkone imenovan za kardinala tudi neki laik, torej oseba, ki ni duhovnik. Kot morebitnega kandidata omenjajo znanega francoskega filozofa Jacquesa Mari-taina. Ta je od nekdaj imel velik vpliv na duhovnike, ki danes pripadajo napredni struji. Teoretično pa obstaja možnost, da bi takšen laik, potem ko bi prejel kardinalski klobuk, utegnil postati celo papež. IVE MIHOVILOVIC v tržaškem Kulturnem domu Koroški akademski oktet, ki je v nedeljo nastopil v Gorici, sinoči pa H0LLYW0#DSKI FILMSKI LJUDJE MENIJO... DROBNA ZANIMIVOST IZ DIVJIH PREDELOV SIBIRIJE Le redki si lahko privoščijo krzno sibirske kune Borba na življenje in smrt med kuno in veverieo kuna se ohranja le zato, ker se naglo množi enemu je uspelo prisostvovati «dvoboju» Ta Le Sandri Milo so že dolgo let dajali vloge «sladke», toda «nekoli-ko omejene« deklice. Fellini pa jo je uveljavil v filmu «Osem in pol« in ji v filmu «Giulietta de-gli spiriti« poveril še zahtevnejšo vlogo Med najbolj dragocena krzna spadajo hermelin, vizon pa tudi krzno ljubke živalice činčila, še bolj dragoceno pa je krzno sibirske kune, ki je ena najbolj redkih živalic. Ker ne prenese življenja v farmi in je nemogoče, da bi jih ljudje redili v velikem številu, kot delajo z nekaterimi drugimi živalmi z dragocenim krznom. V prirodi je sibirska kuna vse kaj drugega kot tista »nežna ži-valica«, ki jo vidimo v obliki krznenega ovratnika ali krznenega šala, ki ga nosi bogata gospa okoli vratu. Sibirska kuna doseže največjo dolžino 45 cm, to se pravi, da je razmeroma majhna, zato pa je izredno močna in do skrajnosti krvoločna. Lovci v Sibiriji, ki se z lovom na sibirsko kuno preživljajo, ji ne rečejo kuna, pač pa ' so jo že zdavnaj prekrstili v ((sibirskega tigra«. Na velikanskih prostranstvih Sibirije, na področju, ki je večje od Evrope, se v gozdovih, ki so osem mesecev v letu prekriti s .umu,,,,n,,,...... NOV, TODA ŽALOSTEN REKORD Obilnih enajst let čakata na usmrtitev ANGOLA (ZDA), 1. — Dva črnca in sicer 42-lctni Edgard Labat in 26-letni Clifton Poret sta proti svoji volji odnesla nov rekord v čakanju na smrt v zaporski celici, kamor zapirajo one, ki jih sodišče obsodi na smrt in od koder jih odpeljejo na električno stolico 'ali v plinsko celico. Črnca sta bila obsojena na smrt 23. marca 1953. leta, ker da sta posilila neko belopolto žensko. V zaporski celici sta že prebila 11 let, 10 mesecev in 8 dni in s tem prekosila nesrečnega Carila Chessmana, ki je bil v plinski celici usmrčen leta 1960 in čigar primer je vzbudil v svetovni javnosti tolikšno ogorčenje. Labat in Poret, ki sta leta 1953 bila obsojena na smrt na električni stolici, sta od raznih sodnih in državnih oblasti dosegla, da so jim izvedbo smrtne obsodbe devetkrat odložili. Enkrat sta to dosegla le tri ure preden hi bila morala biti smrtna (obsodba Izvršena. Na tisto noč se La-bat spominja, kako je opravil svojo «žadnjo' Večerjo«, kako se je dal obriti tudi po glavi in kako je3'slišal 'generatorje, ki so začeli ^proizvajati električno e-nergija za električno stolico, na katero bh bil moral nekaj ur po- končale pred vrhovnim sodiščem, sedaj pa čakata na rešitev ponovne pritožbe vrhovnemu sodišču in sicer pritožbe, ki temelji na dejstvu, da je bila porota, kj ju je priznala za krive, sestavljena izključno od belcev. Labat je sedaj v polni pravni bitki, katere namen je naj bi se ukinil tisti zakon, ki v zvezni državi Louisiani preprečuje na smrt obsojenim, da bi pisali tudi osebam, ki ne spadajo v njihovo ožjo družino in svojim pravnim zastopnikom. Na smrt obsojeni Labat je začel to svojo akcijo tedaj, ko so mu zaporske oblasti prekinile dopisovanje s Svedinjo Solveig Johann-sen iz Stokholma. Eden izmed članov zveznega sodišča bi se moral v najbližnji prihodnosti izreči, ali je ta zakon, ki velja za državo Louisiano, ustaven ali ne. Toda Labatu in Poretu bi se moglo zgoditi tudi to, da bi ju nikoli ne postavili na električno stolico. Direktor zaporov Louisiane je namreč pretekli teden izjavil, da na temelju najnovejših sklepov vrhovnega sodišča ter na temelju vedno večjega .nasprotovanja smrtni obsodbi, bi se mogla smrtna kazen v ZDA ukiniti, kar bi imelo za posledico, da bi tudi tema dvema bilo življenje rešeno. snegom in ledom, se že tisoče let vodi strahovita borba, ki je prišla že v narodne pravljice, celo v legende. Malo, sivo sibirsko veverico, ki živi na področjih vzhodno od Jeniseja, je tamkajšnje prebivalstvo —• Tunguzi — od vedno smatralo za nekakšnega božanskega zaščitnika. Njen smrtni sovražnik pa je sibirska kuna, ki ima zelo bleščeče črno krzno. Pravijo ji tudi «kuna iz Barguzina«. To ime so ji nadeli po vetru, ki ledi vse pred seboj. Črna .sibirska kuna je tudi zelo nagla in spretna. Vedno je lačna in na vsakem koraku uničuje in mori svojega tisočletnega SOVrffžntK*—-"Jflvo veverico. V legendah sibirskega ljudstva Tunguzov je sibirska kuna simbol zla. Po ljudskem izročilu se dvoboji med večnima krvnima sovražnikoma — kuno in veverico — vršijo vedno v odsotnosti človeka in preden se medved prebudi iz svojega zimskega spanja, to se pravi pred koncem januarja. Sloviti raziskovalec Si-birije in sibirski lovec Vasilij Sinojev je eden tistih redkih ljudi, ki je bil v masivu Boreje, torej na planinskem področju, ki je polno volkov in do koder včasih pridejo tudi tigri, priča spopada med črno sibirsko kuno in srebrno sibirsko veverico. Z njegovo pomočjo Je sovjetskemu filmskemu operaterju Frideriku Rosifu uspelo posneti nekaj prizorov tega dvoboja. Sibirske veverice se delijo na dve veliki družini. Kljub neprestanim borbam in pokolom s srebrno veverico in kljub izredno neprimernim življenjskim o-koliščinam se kot zvrst ohranjajo zato, ker se močno razmnožujejo. številnejša in bolj močna zvrst sibirske kune živi na bregovih reke Amur, redkejša zvrst sibirske kune pa živi na obalah Ohotskega morja. Večina teh sibirskih kun se Je umaknila v nedostopne in neraziskane planine. Njihovo sivo krzno s sinjimi odtenki je zelo gosto in mehko. Sibirska kuna je za sibirsko veverico strah in trepet. Je zelo nagla, ima izredno močne mišičaste noge, v svojih čeljustih pa drobcene, toda zelo ostre zobe. Sposobna je, da se po cele dneve potaji v zasedi in čaka na svojega nasprotnika, na svojo žrtev. Hkrati je sibirska kuna Izredna plavalka in pogosto se v zasedo stisne pod ledeno skorjo reke in čaka, da z bližnjega drevesa zleze veverica. Hkrati pa more sibirska kuna tudi zelo naglo plezati in višina drevesa je ne moti. V lovu za veverico zna prilesti tudi do vrha breze, za katero je znano, da ima zelo Rešitev pred cenzuro v klasifikaciji filmov Golota na platnu še ni zlo, bolj važna je vsebina zneie;seatj., , . ... Štirikrat so se njune pritožbe ......................................................................................illtilllillllliilllil.lil.VIllliHiimilllu........................ tanke in krhke veje. V goščavi podrtih dreves ali med skalovjem se plazi tako tiho, da je veverica ne sliši. Tiho se priplazi do svojega plena in veverica, ki drobi svoj češarek, je ne sliši niti tedaj, ko se ji je kuna približala na nekaj centimetrov. Z enim skokom je že na njej. In vendar se kuni, kljub tem njenim vrlinam, včasih ponesreči, ker jo je veverica pravočasno opazila. Tedaj se veverica z enim skokom umakne do vhoda v svoj brlog, da bi zaščitila ali svoje mladiče ali svojo zimsko zalogo lešnikov. Sit,, i' .... ' ' V '' >*.*!((•, Po pisanju strokovnjaka For-mozova more kuna teči tudi več kilometrov in sicer v skokih, ki so tudi dva metra dolgi. Toda to ji v lovu na veverico ne koristi veliko, kajti veverica je znana po svojem ((premišljenem begu«, ko teče v «cik-caku», ko se vzpenja na drevesa ali kakorkoli. Zimski «spopadi» med kuno in veverico se nadaljujejo tja do sredine pomladi. V tem času preide kuna na tako imenovani režim sadne prehrane, zaradi česar jo napade srbečica. Da bi sl proti srbenju pomagala, se češe ob debla in š tem si uničuje svoje dragoceno krzno. Nekdanji plemenski poglavar Tunguzov Mosiuk je proučil lo-kavost sibirske veverice. Ta prileze iz svojega brloga in odskaklja kakih sto ali še več metrov stran do ((primernega drevesa«. Nato napravi okoli drevesa več krogov, da bi v snegu zapustila sledove, po katerih bi njen sovražnik — sibirska kuna — mogel sklepati, da je tu, v neposredni bližini drevesa njen brlog. Nato se vrne do svojega brloga ali se povzpne na kako drugo drevo, kjer ima svoje gnezdo, pri tem pa pazi, da bi ne pustila za seboj drugih sledov. Pred nedavnim je bilo v tisku ponovno govora o tem, da so se nekatere evropske filmske industrije preveč vrgle na proizvodnjo filmov s ((kočljivo« vsebino to je filmov, ki so polni nasilja, golote, nemorale in podobnega. Posebno angleški kinematografiji so očitali, da v svojih filmih «uveljavlja nasilje», računajoč pač z razpoloženjem dela občinstva, ki da ga taki filmi vlečejo. Ponovno je tudi bilo govora o tem, da se v filmu preveč poudarja golota. Ce je res, da je nasilje nakaterih novejših filmov tujega izvora šlo ie preko meje na račun — blagajne, je vprašanje ((pretirane golote« nekaj povsem drugega, kaiti golota še ne pomeni, iskati občinstvo na cenen način, vtem ko je tudi manj golote na platnu 'botj nevarno, če Jilm temelji na •morbidni seksualnosti«. Predaleč pa bi nas privedlo razglabljanje, kje tr~71teja jujsi-Iju in seksualnosti odnosno goloti, kot bi nas hkrati predaleč privedlo• razglabljanje, kje točno je meja med umetnostjo in lovom na občinstvo. Da pa na tem področju nekaj ni v redu, da .so nekateri pojmi o morali in nemorali in podobnem neprečiščeni, nam dokazuje tudi stanje v hollj/tooodskem «kralje• stvu» ameriškega filma. Od tod prihajajo opozorila, da se ameriški filmski producenti vedno bolj usmerjajo k proizvodnji filmov, ki so moralno kočljivi, polni nasilja, seksa in golote. To stanje začenja resno zaskrb-Ijati nekatere ameriške filmske ljudi, celo določene kroge ameriške filmske industrije. Ameriški filmski producent Joe Pasternak je v nekem svojem intervjuju reviji sThe plain dea-ler« izjavil, da inflacija seksualnih in nudističnih filmov spravlja v nevarnost ustvarjalno svobodo Hollywooda in bi mogla v bližnji bodočnosti vzbuditi drastično "'reakcijo nekaterih a-meriških zveznih, celo same o-srednje vlade. Producent Pasternak je tudi izjavil, da namerava ((napovedati vojno« tovrstnemu filmu in je pozval ameriško filmsko industrijo, pa tudi filmsko občinstvo, naj podpre «dober, čist film za družine«. Tud i ustanovitelj družbe Pa- Ijev ameriškega filma in ki je prav pred kratkim slavil svoj 92. rojstni dan, je dal zelo ostro izjavo proti ^pretiranemu izkoriščanju)) spolnosti in nasilja v filmu. Da bi se temu odpomoglo, Zukor meni, da bi namesto nesimpatične cenzure moglo glede tega prevzeti glavno vlogo avto-kritično stališče filmsk h ljudi. Avtocenzura ostaja Po njegovem še vedno najboljše sredstvo za za jamčenje moralne ravni filmske proizvodnje, le da bi bilo treba to avtokritičnost danes posodobiti. Problem prostovoljne klasifikacije tn klasifikacije filmov nasploh je eno najbolj obravnavani h problemov v okviru ameriške filmske industrije. Nekateri smatrajo, da je prostovoljna klasifikacija filmov edino učinkovito sredstvo proti uvedbi javne cenzure, katere namen bi bil obvarovati mladino pred pohujšanjem. Drugi pa se bojijo, da bi klasifikacija mogla—«dh*t*wve-liko občinstva in da je zaradi tega nepotrebna, ko gre za (filme s kočljivo vsebino, še posebej za filme z veliko golote, kaiti v tem primeru starši ie vedo, da ne bodo k filniski predstavi peljali svpjih otrok. Poleg Tega nasprotniki prostovoljne klasifikacije poudarjajo, da je že dovolj verskih ustanov, ki skrbiio za klasifikacijo filmov in so zato starši dovolj poučeni, kateri filmi so za «vso družino« tn kateri ne. Tisti del hollgivood-sfcih filmskih producentov, ki je proti prostovoljni klasifikaciji, je številčno močnejši V ilustracijo, kako je ta problem lahko aktualen bomo navedli sledeče podatke; Od 27 0 filmov, kolikor so jih pregledali od IS. avgusta 1963 do 15. avgusta 1964, je bilo komaj Sl filmov, ki so bili primerni za »vso družino«, to se pravi komaj 19 odst., kar je najniiji odstotek v zadnjih 30 let ih. Toda pri tem bomo dodali, da je to klasifi-• kacijo napravila katoliška — «Legion of decencg« Ce vzamemo v poštev Se ameriško puritanstvo, ki je po navadi še lažno, nam ta merilo prav gotovo ne more služiti kot tnerodajnp. pa čeprav je z druge strani res, da je v prometu veliko fitmov, ki s filmsko umetnostjo nimajo nobene zveze, ki pa veliko nesejo ramount Adolf Zukor, ki je prav | prav na račun golote in nasilne gotovo eden izme\l ustanovite- | vsebine. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Tekoča vprašanja zahtevajo potrpežljivost in vztrajnost. Manjša napetost v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pravočasno boste prejeli ustrezno pomoč. Odlične perspektive družinskih odnosov. - DVOJČKA (od 21.5. do 24.6.) Danes, .boste,, uspešno dokazali svoje sposobnosti. Medsebojno spoštovanje bo še bolj utrdilo staro prijateljstvo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne zaganjajte se proti namišljenim nasprotnikom. Branite svoj mir pred vsiljivci. LEV (od 23.7. do 22.8.) Navzlic težkočam ne boste ostali brez solidne podpore. Ne dovolite, da bi neznatni spori z drago osebo po- HOROSKOP kvarili obstoječe dobro razumevanje. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Odličen nasvet vam bo olajšal sprejeto delo. Bodite bolj ljubeznivi z osebo, ki vam je pri srcu. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne boste najbolje razpoloženi, vendar to ne bo ogrozilo vaših možnosti. Pazite se pred neprijetnim presenečenjem. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vaša bistroumnost bo v odločilni meri prispevala k rešitvi nekega vprašanja. Ugoden razvoj na čustvenem področju. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ce ne želite, da bi vas dogodki presenetili, poenostavite svojo poslovno organizacijo. Prehodna potrtost. KOZOROG (od 21 J.2. do 20.1.) Bodite vztrajni v svojem delu in u-spešno boste rešili vsa važna vprašanja. V družbi znancev in prijateljev se boste prijetno odpočili. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite, da bi nehote ne podprli oseb, ki nasprotujejo vašim idejam. Postavite se po robu' onim, ki vam hočejo vsiliti svojo voljo. RIBI (od 20.2, do 20.3.) Dan bo nadvse ugoden za one, ki v svojem de|u prihajajo v stik z javnostjo. Uresničili boste zamisel, ki bo znatno koristila družini. ■Hm 2 ////////j, 3 '///S/.'"- te Radio Trst A 7.00 Koiedar; 7.30 Jutranja glas- ba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 17.00 »Musiči del Friuli«; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 U-metnost; 18.30 Nabokov: Studies in solitudes; 18.45 Pesmi in običaji beneških Slovencev; 19.15 Tone Penko: »Pritlikavi šetraj«; 19.30 Harmonija zvokov; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Kroma-tična fantazija; 22.00 Alfonz Pirec: «Na počitnicah«; 22.25 SQlistični inštrumenti; 23.00 V ritmu. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke bon; 13.45 E. Barto-Uni: «Due ponti a Caracas«; 14.30 Pianist Franco Russo, Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.30 Od opere do opere; 12.00 in 12.55 Glasba po žlejah; 13.40 Popevke; 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.30 Tri skladbe; 15.00 Za oddih in razvedrilo;' 15.45 Slov. narodne; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov zmenek; 17.10 Pevci, ki jih imate najraje; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos R.L' 19.00 Poie D. Moretti: 1930 Prenos PL: 22 15 Trio A. Previn: 2° -10 Prokofjev: Klasična simfonija. TOREK, 2. FEBRUARJA 1965 Nadonalni program 8.30 Jutranji pozarav; 9.10 Strani Iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Verdi in Bellini; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na Ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 J. Osborne: «Rioorda con rabbla«; 22.20 Plesna glasba. //. program 7.30 Jutranja gia^oa; 10.35 Nove pesmi; 1105 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kok-ta.ll: 15.15 Popevke; 15.35 Sopranistka J. Sutherland; 16.00 Rapsodija; 16.30 Ital. narodne pesmi; 17.00 Orkestri; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Čajanka; 18.35 Bolezni naše dobe; 18.50 Vaši izbranci; 20 00 »Pozor na ritem«; 21.00 Sams glasba; 22.15 Jazz. III. program 18.45 Corellijeva sonata za dve violini, violončelo in orgle; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Skladbe Locatellija, Schuberta in De-bussvja, 20 40 Bachov koncert za godalni orkester; 21.20 Dela L. Janačka: 22.20 Radijska črtica; 22.40 Glasba. Slovenila 8.05 Zadovoljni Kranjci; 8.25 Melodije; 8.55 Za šolarje; 9.25 Iz Boitove opere »Mefistofeles«; 9.45 Orkester Baxter; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kako zaščitimo pse pred pasjo kugo; 12.15 Pesmi jug. narodov; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Za šolarje; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba: 18.45 Na križ-jjotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Violist Srečko Zalokar; 20.20 Radijska igra; 21.20 Sere-nadni večer; 22.10 Plesna glasba. 23.05 Iz jug. orkestralne glasbe. Ital. televizija 8.30 Sola: 17.30 Program za najmlajše: 18.30 Nikoli ni pre- pozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Likovne umetnosti; 20.20 Športne vesti: 20.15 V parlamentu; 20.30 Dnevnik: 21.00 Film: «Pokol v Fort Apachu«; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Evropski dnevnik št. 4; 22.15 Spomin na Hindemitha; 23.10 Zadnje športne vesti. Jug. televizija NI SPOREDA. NEKOČ NA GORIŠKEM Pi» MARKO WALTRITSCH Nesoglasja med klerikalci in liberalci v Štandrežu pred 60 leti Prepiri med slovenskimi liberalci in klerikalci na Goriškem v dobi pred prvo svetovno vojno so bili na dnevnem redu in pod pretvezo politične diferenciacije je prihajalo do osebnih sporov, do obrekovanj, do natolcevanj. K0 prebiramo stare številke Gabrščkove »Soče« ali »Gorice«, dr. Gregorčiča, lahko ugotovimo, da ni minilo tedna brez enega prepira in da so bili ti na dnevnem redu tako v mestu kot na deželi. Danes hočemo tu osvetliti en tak primer, ki se je dogodil pred 6Q leti v Štandrežu. Takrat je bil župan klerikalec, v vasi pa je delovalo liberalno usmerjeno »Bralno in pevsko društvo«, ki je imelo svojo čitalnico, kjer so se zbirali mladeniči. V nekaj letih je temu društvu uspelo odvrniti od poitalijančevanja številne mladenke in mladeniče, posebno ker se je že takrat pokazala nevarnost potujčevanja, odkar je bila ((Lega nazionale« zgradila svoj otroški vrtec na Barki (to je danes Ulica della Barca blizu mosta čez Sočo). Med županom in med voditelji tega društva ni bilo dobrih odno-šajev. Najprej je imela društvo, ki se je ustanovilo 1897, zaslombo pri županu Jožetu Lutmanu. Ko pa je prišel na županski stolček nov mož ostrega klerikalnega nazora je prišlo do prepirov. Društvo je ob neki priliki hotelo prirediti javno tombolo, a župan ni dovolil postaviti odra na javnerrt prostoru ter je šel celo na cesarsko kraljevo okrajno glavarstvo, da bi to tombolo prepovedalo. Okrajni glavar pa je prenapetega štandreškega župana kratkomalo odslovil. Ob drugi priliki, oktobra 1903, je župan doma skrival dovoljenje za neko društveno veselico, hoteč jo na tak način preprečiti, a okrajno glavarstvo in orožniki so mu to nakano preprečili. Stan-dreški župap je tudi oviral ples« ne prireditve «Bralnega in pevskega društva«, ko pa ni to v predpustu 1904 priredilo plesa, so priredili ples županovi in »Soča« je takrat pisala, da je eden izmed prisotnih »kakor pravijo, županov kolega, plesal z odpetimi hlačami.« Do večjega prepira pa je prišlo januarja 1905, točno pred 60 leti, ko je nameravalo »Bralno in pevsko društvo« prirediti v nedeljo 29. januarja veselico s plesom. Zupan je bil primoran izdati dovoljenje za veselico, ni ga hotel pa izdati za p es, češ da se v Štandrežu preveč pleše, da p!e« sejo samo ljudje okrog »Bralnega in pevskega društva« vsako nedeljo in da je torej poseben ples odveč. O zadevi je pričela dva tedna pred prireditv jo v zelo ostrem tonu pisati »Soča«, in e nastopala prot] zelo samosvoj :n županovim upravnim metodam. Ta je negativni odgovor na prošnjo za ples ukazal obhudniku vreči skozi okno v društveno čitalnico v upanju da bi se t-m odgovor izgubil. Hotel je tudi prepovedati veselicq, ki se le imela vršiti v Lutmanovi dvoia-ni. a nakana mu ni uspela, ker je okrajno g.»varstvo dalo zanjo ustrezno dovoljenje. «Soča» je ob tej priliki povabila goriške razumnike naprednjake iz okoliških vasi, naj pridejo na veselico v Standrež dokazat klerikalnemu županu svoje nezadovoljstvo z njegovim proti-postavnim ravnanjem. Zares je mnogo ljudi prišlo to nedeljo popoldne v Standrež. kjer so sledili pestremu programu, ki so ga izvajali oddelek vojaške godbe, štandreški moški in mešan: pevski zbor pod vodstvom dirigenta Emila Komela, ter štandreška dramska skupina. Štandreški pev. ci so takrat zapeli Hajdrihovo »Slava Slovencem«, Eisenhutovo «Na Velebitu«, Vilharjevo »Krasni spol j ljubav« ter venček narodnih. Na sporedu ie bila tudi kratka igra «Raztresenca», dodan pa je bil še komični prizor »Baraba«. V imenu društva je goste pozdravil Alojzij Brajnik. Po uspeli veselici je polemika šla dalje. Na sestanku občinskega sveta v Štandrežu, ki je bil nekaj dni pozneje, je klerikalni starešina Josip Lutman, bivajoč v hiši štev. 174, ostro nastopil proti «Soči» in proti »Bralnemu in pevskemu društvu« rekoč, da »v društvu so v vodstvu ljudje, ki ne uživajo spoštovanja« in je predlagal ponovno zaupnico županu. Tako poroča klerikalna «Gorica». Liberalna «Soča» pa dodaja, da so ob priliki glasovanja odstranili občinstvo iz dvorane in da se je izvedelo, ko je bila županu izglasovana zaupnica, da so tri starešine glasovali proti. Na isti seji so glasovali še o drugih zadevah. «Soča» pravi, da ni bilo čisto slučajno, da so prav ob tisti priliki izglasovali tri sklepe, kj so bili ugodni za Jri izmed starešin, ki so podpirali župana; e-den je postal občinar, drugemu se je dovolil »porton«, tretjemu pa pot pri njivi. Liberalno glasilo je te sklepe tako komentiralo: »roka roko umiva«. Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.5, najnižja 8, ob 19. uri 8.4; vlaga 74 Odst., zračni tlak 1013.5 nestalne raste, veter 10 km severovzhodnik, n