list za slovenski
V Ljubljani, v torek, 8. julija 1902
Letnik XXX.
P« poitl prejeman: za
telo leto naprej 26 K — h ool leta a 13 , — „ fietrt , , 6,60, mesec , 2 „ 20,
Vapravnlltvu prejemaš: za
(elo teto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — „ ietrt , , 6, - , »esec , 1 „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
K5rber - Szell.
V avstrijskem parlamentu je sicer v zadnjem zasedanju še strašila obstrukoija, toda spretna roka ministrskega predsednika je pripeljala nezaupno poslansko zbornico na polje pozitivnega dela. Nenavadno dolga je bila proračunska razprava, mnoge ovire so ustavljale voz, konečno je dr. pl. KOr-berja energija premagala zbornice letargijo. Mnogo je bilo sej, dovršenega pa je tudi obilo dela. Nevarnost je bila, ki je družila Btranke, uglajala ostra nasprotja in zapostavljala razne gorke želje in pereče zahteve na levi in desni. In ta nevarnost, na katero je ministerski predsednik opetovano opozarjal zbornico, je obnovitev nagodbe z Ogrsko. To je bila ganilna moč, ki je mrtvemu, onemoglemu in okornemu parlamentu vlila novo življenje, da se je zavedel svoje dolžnosti in odgovornosti nasproti prebivalstvu.
Nagodba z Ogrsko je sedaj prva in najvažnejša točka dnevnega reda v avstrijski politiki. Skoraj bi smeli trditi, da Ogri z nami igrajo komedijo, in da se ravno sedaj pričenja zadnje dejanje petletne igre. Zaradi nagodbe z Ogrsko je grof Ba-deni 1. 1897 izdal jezikovni naredbi za Češko in Moravsko, ki sta bili povod nemški ob-strukciji; zaradi nagodbe je grof Ciary preklical jezikovni naredbi, kar je dalo češki obstrukciji; zaradi nagodbe je dr. pl. Korber krotil zmaje v zbornici ter levom metal oslajene krogljice.
Sedaj pa, ko je treba obnoviti trgovinske pogodbe z Nemčijo in Italijo ter v ta namen najprvo določiti nagodbo z Ogrsko ter avtonomne carinske tarife, pride ogrski ministerski predsednik g. pl. Szell ter izjavi v zbornici, da je nagodba z Avstrijo nemogoča. In zakaj je nemogoča ? Tega pl. Szell naravnost ni izpovedal, a namignil je, da avstrijski parlament ni sposoben za tako resno delo. G. pl. Szell namreč dobro ve, da avstrijski parlament nikdar več ne odobri take nagodbe, kakerSno zahtevajo Ogri. Zato bi rad zavlekel to vprašanje do novega leta, da bi potem začasna, s § 14 po-
daljšana nagodba obveljala d > 1. 1907 , kar bi seveda bilo Ogrom na največjo korist. Pojasnimo ob kratkem to zapleteno vprašanje !
Kakor znano, potečeta s tekočim letom trgovinski pogodbi z Nemčijo in Italijo. Ti trgovinski nagodbi pa slonita na skupnem avstro-ogrskem carinskem ozemlju. Z drugimi besedami: Leta 1891 sta Avstrija in Ogrska določili skupni avtonomni carinski tarif ali carinsko ozemlje, ki je podlaga trgovinskim pogodbam z vnanjimi državami.
Ako avstro-ogrska država do 31. grudna 1902 Nemčiji in Italiji ne odpove trgovinskih pogodeb ali pa obratno, potem veljata trgovinski pogodbi i nadalje, vedno seveda s pravico enoletne odpovedi.
Člen 3. carinske in trgovinske pogodbe pa pravi : »Ako sa od 30. junija do 31. grudna 1902 ne obnovi pogodba, potem jo mora minister za vnanje posle odpovedati vsaj do 31. grudna, ako le ena stranka to zahteva". Ta določba velja nasproti vnanjim državam. Trgovinskih pogodeb z vnanjimi državami torej ne more odpovedati Avstrija sama ali Ogrska na svojo roko, temveč le minister za vnanje posle v imenu skupne države, ako ena državna polovica to zahteva.
Med Avstrijo in Ogrsko pa velja dogo vor, da sme naša ali ogerska vlada najpozneje pol lefe pred obrokom naznaniti od^-> poved. Dovolj je, da ena obeh vlad naznani svojo namero, in druga se mora udati.
In to priliko je porabil dr. pl. Ktfrber. Dnč 30 junija je ogrski vladi naznanil, da hoče z novim letom odpovedati vnanjim državam sedaj veljavne trgovinske pogodbe. S tem je dr. pl. Korber storil jako umestno šahovo potezo proti pl. Szellu, ki se je ogradil z začasno avstro-ogrsko nagodbo na škodo Avstriji.
Pl. Szell namreč trdi, da velja stara avstro-ogrska nagodba do 1. 1907, kakor je bila opetovano podaljšana s § 14. Dalje naglasa, da carinski tarif ni v nobeni ožji zvezi z nagodbo. Namen je jasen. Ogrska vlada hoče, da se neparlamentarna, s § 14. uveljavljena nagodba vleče še do leta 1907
in s tem tudi trgovinski pogodbi z Nemčijo in Italijo — na škodo Avstriji in na korist Ogrski. D d tedaj pa upa ogrska vlada že tako ojačiti svojo industrijo in fi.iance, da bi mogla Avstriji ukazovati ter narekavati pogoje.
Na drugi strani pa hoče ogrska vlada, oziroma njen načelnik pl. Szell, da Be postavke v novem avtonomnem carinskem ta-rifu, ki bi bil podlaga novim trgovinskim pogodbam z vnanjimi državami, določijo na korist ogrskim izdelkom in pridelkom. Torej dve muhi z enim udarcem! Vidi se, da pl. Siell ni od včeraj. Vendar pa se moti gosp. pl. Szell, ako računa, da je dr. pl. Korber od danes in da ga bode ovil okoli prsta.
Dr. pl. Korber je pl. Szellu naznanil: Aut-aut! Ali odjenjaš ter pritrdiš opravičenim zahtevam avstrijskim glede nagodbe in carinskega tarifa, ali pa si z novim letom išči za svoje vole, prašiče, koštrune, koruzo in papriko kupcev, kjer jih hočeš in moreš. Naravno, da so ogerski listi kakor besni padli po avstrijski vladi, češ, da ima »v birokraciji svoje apostole«. V tem oziru moremo pač reči, da je dr. pl. KOrber sicer dober birokrat, a še boljši diplomat. Pl. Szell je bil v vidni zadregi.
Predzadnji ponedeljek je bil pl. Szell na Dunaju, kakor je poročal »Magyarorszag«, da se pri vladarju pritoži zoper trdovratnega
dr. jfc Kfcberja Popoludne ju cona« pokli- sluša ,Košuta in drugove, •'--•f m '•ai'- • •
cal ministra za vnanje posle grofa Goluchow-skega in ministerskega predsednika dr. pl. Korberja, da poravnajo nasprotja med avstrijsko in ogrsko vlado. Glede odpovedi trgovinskih pogodeb z vnanjimi državami sta se zedinila ministerska predsednika, da hočeta v soglasju postopati. Glede avBtro ogrske nagodbe pa pl. Szell vztraja pri svojih zahtevah.
Kakor vedno, je tudi sedaj cesar moral kot »ultima ratio« posredovati ter voz potegniti iz jarka. In to pride v prvi vrsti pl. Szellu v prid, ker mu je olajšana pot do novih obravnav z avstrijsko vlado. V krat kem se zopet nadaljujejo obravnave glede carinskega tarifa. Opravičeno je upanje, da se vladi sporazumeta, ker Ogri dobro vedo, da
avstrijski parlament ne pritrdi novim bene-ficijem za ogrsko državno polovico.
Druga je z nagodbo. V tem oziru bode še hud boj. Dr. plem. Korber bode, tako upamo, vztrajno branil avstrijske koristi, pa tudi pl. Szell se ne bode dal tako lahko ugnati v kozji rog. Vprašanje pa je, ali Ogri še računajo z realno unijo habsburške države ali so že pripravljeni samo na personalno unijo. Ako se raztrga realna unija, potem razpade skupno carinsko ozemlje in razdelitev skupne armado je gotova stvar. Ali bodo Ogri tirali to svojo budalostno politiko do skrajnosti ? Ako se raztrga carinsko ozemlje, potem se čisti carinski dohodki ne boflo uporabljali kakor doslej, marveč razdelili po kvotnem ključu. Ker pa Avstrija sedaj na carini dobiva povprek na leto 88 odstotkov, Ogrska pa le 12 odstotkov, morali bodo Ogri za svojo megalomanijo plačevati najmanj 25 milijonov več na leto. Konečno pa je Avstrija v vsakem oziru močnejša od Ogrske ter bi laglje prenašala ločitev od Ogrske. Trenotek je torej jako resen za državo, v gospodarskem, političnem in državnopravnem oziru. Kdo bode zmagal v tem boju, danes ni še gotovo. Ako pl. bzell uvidi, da ima tudi Avstrija pravico zagovarjati svoje koristi, potem bode dr. pl. Korberju omogočil parlamentarno nagodbo. Ako pa pl. bseli do skrajno 4i po
avstrijski parlament govo il. B-jljšu nofcana nagodba, nego kapitulacija prod Košutovci ,'
Deželni zbor istrski.
IV. seja.
V Kopru dne 5. jul.
Navzočih 24 poslancev, med njimi 7 naših. Galerija spočetka slabo obiskana. Deželni glavar je ob 10. uri 20 min. otvoril sejo ter dal prečitati zapisnik 3. seje, ki je bil odobren; naznanil je opravičevanje odsotnih poslancev, med njimi dra. Laginje in Kozulida, ter naštel došle vloge. Tajnik Va-reton je prečital interpelacije na vlado, med njimi posl. Bartolija in dr., ker je vlada razveljavila protest obč. zastopstva v Malem Lošinju proti pretveznim liturgičnim spremembam, ki jih je ukazal sinod na Krku,
Naročnino in Inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice SL 2.
Rokopisi si up vračajo, cefrankovana j isma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17.
U haja vsak dan,izvzem«i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
LISTEK.
V Toplice.
Pieščani, 23.jun. III,
V dolgi vrsti žveplenih toplic pripada pieščanskemu kopališču brez ugovora prvo mesto, prvič zaradi nenavadno visoke temperature njegovih vrelcev (61 Btopinj C), dalje zaradi kemične sestave, namreč velike množine neizhlapajočega žvepla in zaradi mineralnega blata. To blato je neka posebna geologična prikazen. Toplična voda, ki vre iz vulkaničnih globin, je sicer popolnoma čista, vendar pa prinaša s seboj mnogo mehkega, sivkastega blata, kateremu se pripisuje velika zdravilna moč. V tem oziru pie-ščansko kopališče nima nobene analogije med zdravišči in je edino te vrste. To blato se na vse kraje razpošilja za zdravljenje bolnikov, ki ne morejo semkaj priti. Globo-čina vrelcev se ceni na 1500 metrov pod zemljo.
Pač čudovita prikazen je to. Okrog in okrog dere široka reka, na sredi pa izvira voda tolike toplote. Pravijo, da je vbb pokrajina reke Vah vulkaničnega značaja. Ka-
dar ob suši voda upade in gola tla pokaže, na nekaterih mestih ni mogoče roke ondi držati zaradi neznosne vročine. Ako bi se v begu časa prigodila danes aH jutri bitva podzemeljskih elementov, bi usoda teh lepih krajev pač ne bila vesela.
Brez števila bolnikov je v Pieščanih zdravje zadobilo, zlasti onih, ki trpijo na protinu ali temu sorodnih boleznih. Vsak, kdor sem pride, seveda ne ozdravi. Vedno povprašujemo drug druzega: Kako vam je kaj, se li bolje počutite? Nekaterim Be že na veselem obličju in zboljšani hoji pozna blagodejni učinek kopanja, drugi tožijo, da so taki, kakor so prišli. To je tako, kakor na božjih potih, n. pr. v Lourdes u (Lurdu) na Francoskem. Na tisoče bolnikov hiti tja prosit zdravja, pa le malo jih doseže milost, da čudežno ozdravijo. Previdnost božja hodi svoja pota in nekaterim ljudem naklada križe in trpljenje za pokoro ali poskuSnjo. Mnogi pridejo v kopališča z zastarano boleznijo, njih udje se že popolnoma otrpneli, premalo se varujejo glede hrane in obleke, potem ni čuda, da ne dosežejo zaželjenega vspeha.
Da je pa v Pieščanih premnogo bolnikov ozdravelo, pričajo razni votivni spomeniki, mimo katerih hodimo. Na otoku stoji
steber s podobo žalostne Matere Božje in Janeza Nepom., postavljen od hvaležnega bolnika, ki je tu ozdravel. Drugi spomenik je kamenit križ iz leta 1791; zelo veličasten je kip Marije Iurške iz granita, ki ga je iz hvaležnosti postavil leta 1890 poljski graščak Matija Caglecki. Napis v poljščini se glasi: »Na vieksza chvate Boga w dowod zyvei wiary a najglebszej ozii, synowskiej \vdzie-cznosci dla najsvvietszej Maryi panny, Kro-lowej nieba, za doznane lisky posta\v i te statue Mateusz Ceglecki, wlascicit t dobr ziemskioh v Galicyi.«
Pred tem spomenikom so vedno bolniki, zatopljeni v molitve, in sveče gorijo neprestano. V kopališču je zbirka palic, bergelj in drugih operal, ki so jih za spomin pustili ozdravljenci; dalje spominska knjiga, polna pomenljivih rekov in podpisov.
Na kak način se tu zdravimo ? Tako le: Vsak prišlec si najpoprej poišče zdravnika, deset jih je na razpolago, največ Židov, in ta mu zapisuje v posebno knjižico ordinacije. Jaz n. pr. sem si izbral dr. Višnov-skega, ki je tukajšnji rojak, okrajni zdrav> nik in kristijan. Najpoprej sem se kopal v kadi, »bani« (ta izraz se povsod rabi, morda od italijanskega »bagni«) in začel z 28 stopinj R, potem stopnjeval temperaturo do
36 stopinj R. Izvirna toplična voda (nad 50 stopinj R) je prevroča in se s posebno pripravo ohlaja. Iz »ban« se pride v tako-zvani »Spiegelbad«, ki ima 31 stopinj R toplote. Tu se hodi ali sedi v kopalni dvorani: na levi je oddelek za gospode (lirak), na desni za dame (n8k). Ostane se notri po predpisu zdravnikovem od 15 do k večjemu 30 minut. Po kopanju vsakega tesno zavijejo v rjuhe in koc v posebni kabini, da se pot do zadnje kaplje izcedi iž njega. To traja dobre pol ure. Ko je s tem gotov, gre ko-pališčar domov, kjer se vleže v posteljo in še dve uri počiva. Da mu ni treba peš hoditi, lahko sede v voziček, ki nosi ime »in-fanterist«, in za 30 h ga Slovak samotež pripelje do hiše. To je zelo pripravno ob dežju in za one bolnike, ki težko hodijo. Nekateri se dajo peljati v kopeli, iz kopeli in v hotel. Tri reči se mi zdijo tu posebno važne in ugodne: močna voda, potenje v kocu in gnetba. Komur jo protin ali hud revmatizem provzročil oteklino in trdine po členih, pokliče na dom maserja, da mu do-tične kraje pravilno obdrgne in pregnete. Gnetačev (maserjev) je tu mnogo, moških in ženskih, ki bo v svoji stroki izučeni in izprašani.	(Daljo prih
ali, kakor se izražajo interpelanti, proti sla« vizaoiji liturgije v istrskih cerkvah. Tako interpelacijo je stavil ital. klub tudi že v drž zboru, in sicer dne 23. maja t. I., a ni dobil na njo nikakšnega odgovora. Podobna usoda čaka menda tudi te interpelacije.
Posl. Davanzo je čital sklepen račun poljedelskega zaklada za leto 1901 z dohodki 61.134 kron 23 h., izdatki K 54.536 50 in prebitkom K 6597'73.
K tej točki dnevnega reda se je oglasil posl. M a n d i č ter ostra fiibal deželni kulturni svet, katerega predsednik je deželni glavar Campitelli. Na podlagi poročila dež. kulturnega sveta samega in na podlagi no-toričnih dejstev je govornik dokazal, kako se v Istri tudi to strogo gospodarsko stroko dež uprave izkorišča na korist ene in na škodo druge narodnosti. Istra je tekom 40-letnega ustavnega življenja gospodarski nazadovala. Istrani ne morejo konkurirati z gospodarji proavetljenejših dežel; zapuščajo rodno zemljo in se selijo v mesta, da kot dninarji prežive sebe in svoje. Tako toii navedeno poročilo. Vse to je žalostna resnica, toda kriv ni narod, ampak krivi so odločilni činitelji, pred vsem dež kulturni svet, ki tira tudi na tem polju, ki bi moralo biti nevtralno, svojo nesrečno italijanizatorsko politiko Kaj koristijo hrvatskemu in slovenskemu narodu v Istri poljedelski učitelji, pa naj so še tako izvrstni strokovnjaki na gospodarskem polju, ako ne znajo ali ne smejo govoriti s kmeti v njih narodnem jeziku; pa saj takih krajev, kjer bivajo Slovani, niti ne obiskujejo. Kaj pomBga našim kmetom nabava modre galice, žvepla, umetnih gnojil itd., ako jim dež. gospodarski svet te stvari naroča pri nekulantnih trgovcih, da morajo kmetje več plačati, kakor je bilo pogojeno, in se potem tožariti, da se jim neopravičeno zahtevana svota vrne. (Govornik je o tem naštel konkreten Blučaj nekega Dorčiča iz Baške proti trgovcu Rocco iz Rovinja.) A vkljub temu, da dež. gospodarski svet in dež cdbor skrbi le za italijanske poljedelce, dočim dopisov in prošenj naših niti ne rešuje ali pa odbija, ker niso sestavljene italijanski, je vendar velikanska razlika med gospodarskim stanjem obeh narodncsti. Za družno gibanje med slovanskim prebivalstvom Istre je še mlado. Vkljub temu štejejo tri naše gospodarske zadruge okolo 1500 članov, dočim ima 12 italijanskih le 1080 udov. Gotovo dobro znamenje za naš siromašni narod. Govornik je naštel podrobnosti, ki kažejo, kako dež. gospodarski svet res naše ljudi le šikanira in jih ima celo za norce, če se obrnejo do njega za kako pomoč ali tudi le za kako uslugo. Iz Doline se je prosilo podpore za neko deklico, da bi mogla obiskati gospodinjsko fiolo v Ljubljani. Namesto, da bi ji prošnjo uslišali ali vsaj dostojno odgovorili, se je predsednik dež. gospodarskega sveta o tej priliki izrazil na tak način, da se govornik zanj sramuje; govornik misli, da se niti rovinjski ribiči v svojem privatnem življenju ne poslužujejo takih izrazov. (Kakor znano, je dr. (Lmpitelli Ro vinjčan). Drugi slučaj: Okrajni gospodarski zadrugi buzetski je dež. gospodarski svet dovolil eno kravo mlekarico. Zadruga je poslala svojega moža v Herpelje, prejel je kravo in si kupil vozni list do Lupoglave. Naenkrat pride pa ukaz, da mora nakazano mu kravo izročiti, ker da ni niti last dež. gosp. sveta, marveč je bila — ušla nekemu trgovcu! — Govornik je zavračal tudi drzno trditev, da vlada skrbi samo za gospodarski prospeh Slovanov, ter izrazil prepričanje, da je največja nesreča gospodarskega sveta ta, ker mu je na čelu mož, katerega je vlada »uprtila« tudi deželnemu zboru za predsednika, mož, kateremu privošči govornik kolikor toliko zasluženi mir in pokoj. (GlaB: Dober bi bil, da bi koze pasel!)
Ves čas govora posl. Mandica je galerija razbijala; ko je govornik omenjal plemenskih bikov, ki jih razdaja dež. gospod, svet italijanskim občinam, mu je neki smr-kolin opetovano klical: bik! Predsednik kakor da bi bil popolnoma gluh! Dasi ga je vladni zastopnik opetovano opozoril na nemir in pobalinstva na galeriji, ni spravil čez ograjo svojih zob niti ene energične besede, da še vabil je neko gospo z nedoraslo hčerko, naj se potrudita v prvo klop. Pozneje je začel parlamentirati s smrkolini na galeriji, ki so se mu v brk smejali. Iz vsega postopanja se je videlo, da noče napraviti reda! Bile so mu prve tri seje pač pre-mirne; morda ga je bolelo, ker so mu razni listi bili izrazili priznanje, ker je bil energičen nasproti galeriji. Menda je nalašč za to dal galeriji na razpolago poleg klopi še stole, katere se lažje premika. Celo italijanski poslanci so glasno izražali svoje nezadovoljstvo nad mevžo na predsedniškem stolu, a vse zaman. Toda najlepše je še imelo priti.
Posl. Davanzo je obžaloval, da ni razumel predgovornika, in obračun je bil z glasovi večine sprejet. Posl. P o 1 e s i n i je poročal o proračunu dež. gospodarskega zaklada za leto 1902 s prispevkom dežele v znesku 23.800 kron. Posl. Davanzo je izrazil razne želje, kako bi se dalo pomoči gospodarstvu v Istri, ter naglašal, da
je prispevek države nasproti prispevkom drugim deželam smešno majhen.
K tej točki se je oglasil dr. D i n k o T r i n a j s t i d ter bičal dež. gosp. svet na podlagi statistike in dejstev. Glavni vzrok, da propada gospodarstvo, je iskati v tem, ker istrsko vino vsled nerečne trg zveze z Italijo ne najde trga. Dež. zbor je stavil na razpolago 2000 kron — v svrho, da se prouči način, kako temu odpomoči, in da se pospeši izvoz vina. Toda, kakor kaže poročilo, je ta svota ostala nedotaknjena . .. Deželni zbor je stavil na razpolago dež. odboru 20 000 kron za podporo po toči in ujmah poškodovanim krajem. Vkljub znanemu „bis dat, qui cito dat", se ta sveta še do danes ni razdelila itd. Govornik je zavrnil posl. Davanza, ki je bil rekel, da vlada podpira take slovanske gospodarske zadruge, katere se bavijo bolj s politiko nego z gospodarstvom. Delovanje naših zadrug je javno, in vlada ga vidi in mora pač vedeti, zakaj podpira naše zadruge, za katere Italijani ne ganejo z mazincem, isti Italijani, ki uničujejo celo italijanske gosp. zadruge, ako jih je slučajno ustanovil Slovan (n. pr. v Vodnjanu).
Med govorom dr. D. Trinajstiča je galerija kar besnela. Na nežne opomine predsednika, da bo jim dal vzeti stole ter jih pustil stati, j'e žvižgala in se glasno smejala. Posl. Spinčic je klical predsedniku, da pač ljubi mačjo muziko, posl. Mandič mu je rekel, da ga bo galerija smatrala za bedaka, ako ne bo bolj energičen, Dinko Trinajstic je zahteval svobodo besede, predsednik je dejal, naj bi govoril Trinajstic tako, da bi ga razumeli, na kar je nastal strašen odpor od strani manjšine. Posl. Spinčic je klical predsedniku, da ni vreden, da sedi na mestu predsednika, in nasproti vladnemu zastopniku: To je predsednik, imenovan na predlog c. kr. vlade! Andrijčič: Galerija predseduje itd. itd-Predsednik je vendar končno dal ukaz, da se galerija izprazni. To se je vršilo prav počasi; odhajaje so žvižgali, ropotali ter upili: porchi i ščavi! (Slovani so svinje!)
Ko je končal Trinajstic, je predlagal posl. Bartoli, da se posl. Mandiča pozove na red, ker da je rekel, da je „obče spoštovani" »presvetli" predsednik buratin (bedak) in »pulcinella" (»kašprl") ter da se ta ukor zabeleži v stenografskem zapisniku. Mandič: Jaz konstatiram . .. Večina kriči, da Mandič ne sme govoriti. Mandič z mogočnim glasom: jaz konstatiram ... Nastalo je obče kričanje z vseh strani; predsednik zvoni. Spinčic mu predbacuje pristranost, da noče napraviti mira, predsednik ga kliče na red. Italijani hočejo govoriti. Naši bijejo z rokami na klopi. Andrijčič vpije: Mandič ima besedo. Mandid konča, da je rekel, da bo galerija smatrala predsednika za buratina; on da ostane pri tem, kar je rekel; poklic na red da mu služi le na čast.
Vladni zastopnik je med tem zapustil mesto, predsednik pokril glavo ter prekinil sejo. Ko so se duhovi pomirili — med tem je odbornik Tomasi dopovedal večini, da je res bilo tako, kakor trdi Mandič — je predsednik izjavil, da smatra „incidente" za končan.
Sprejeli so še med drugim soglasno predlog dr. Bartolija, da se naj zove vojake k vojaškim najam v avgustu, kedar je najmanj dela na poljih.
O dež. obračunu za leto 1901 je govoril posl. A n d r i j č i č, ki je zaključil z, besedami: salutem ex inimicis nostris. Ta govor, in morda tudi posl. Mandiča in Trinajstiča priobčimo po sten. zapisniku.
Volivni boj na Ni/Je-Avstrijskem.
Zasedanje nižje-avstrijskega deželnega zbora se bliža svojemu koncu, s tem se bo pa pričela prava doba volivnega boja za prihodnje jesenske volitve. Z mesecem oktobrom poteče legislativna doba sedanjih deželnozborskih poslancev in za zopetni sestanek deželnega zastopa v jeseni potrebujejo že novih poslancev. Strankarsko razmerje v sedanjem deželnem zboru je tako, da broji kršč. soc. in konserv. večina 42, liberalna manjšina pa 36 poslancev. Večino tvorijo kršč. soc. s 36, kons. veleposestniki s 4 in konserv. virilisti z 2 mandatoma; v manjšimi so pa zbrani: 12 liber. veleposestnikov, 9 nemških naprednjakov, 8 nemških nacionalcev, 3 soc. politiki, 2 vsenemca, 1 soc. demokrat in en liberalen virilist. Ker znaša sedanja absolutna večina le 6 poslancev, je umevno, da treba izrednega dela od strani kršč. socialcev, tembolj ker židovski liberalci že sedaj bobnajo v svet, da si v mestni skupini, izvzemši Dunaj, pribore toliko mandatov, da bodo razpolagali potem s potrebno večino. Kajpada delajo ta račun brez krčmarja, kajti če se celo tresejo za dosedanjo trdnjavo v notranjem mestu, jim bo tem huje predlo v mestih na deželi. Dunajska Židinja sama pravi, da je šest mandatov v dunajskem notranjem mestu v izredni nevarnosti in tega poraza bi ne mogla
paralizirati zmaga na deželi. To je torej najboljši dokaz, da se liberalci veliko bolj tresejo za mandate, nego pa krščanski socialci.
Obnovitev trozyezne pogodbe.
O teku in izidu pogajanj povodom obnovitve trozvezoe pogodbe poročajo listi naslednje podrobnosti: Italija je izrasila željo, naj bi jej Nemčija in Avstro Ogerska dovolili gotova zagotovila glede italijanske politike v Tripolisu in na Balkanu. Imenovani velesili sta to zahtevo odklonili. Razni krogi trdijo, da je Italijo do te zahteve napotila Francija. Istotako se poroča, da Italijani niso prodrli z nobeno drugo po-litiško ali vojaško zahtevo, nasprotno sta jim pa Avstrija in Nemčija odvzeli nekatere tr-govsko-politiške ugodnosti. Kake važnosti bo te ugodnosti in kaj pravzaprav iste obsegajo, tega javnost seveda ne ve in jej ostane bržkone prikrito, dokler se ne pokažejo njih sadovi.
Poljski pozdrav — cesarju Viljemu.
Povodom dohoda nemškega cesarja na poznanjska tla so izdali poljski narodni plemiči izjavo, s katero označujejo svoje stališče napram kralju in Prusiji v sedanjih razmerah. Izjava se glasi:
»Ker si nismo svesti nobene krivde v svojih odnošajih do države in do monarha, ker pripisovano nam prizadevanje po ločenju od monarhije ali po spremembi sedanjega stanja zavračamo z ogorčenjem kakor ne-osnovano klevetanje, zato pričakujemo — zaupajoči vsemogočnosti najvišjega Voditelja človeških usod in pa večkrat pokazani bistro-vidnosti cesarja — b popolno gotovostjo ure, ko se izgubi umetna megla, ki nas je zakrivala in ko čistost našega mišljenja kakor državljanov in podanikov zablesti v polnem sijaju pred očmi cesarja in kralja. Potem še le bomo v položaju, katerega si danes želimo, da bomo — zvesti svoji cerkvi in svoji narodnosti, pri kateri hočemo vztrajati do zadnjega zdihljaja — mogli nu• diti Vašemu Veličanstvu ne le zvestobo, kakor sedaj, ampak tudi odkritosrčno veselje ,in hvaležnost in ko bomo mogjh v miru in roej8ebojnem spoštovanju z našimi nemškimi sodržavljani delati na notranjem utrjenju državne zgradbe.«
Radovedni smo, kako se bo počutil ce sar Vdjem, ko mu pride pred oči ta lepa »pozdravna« izjava.
Tešinska gimnazija.
Krakovskemu »Uzasu« javljajo z Dunaja, da vlada v kratkem ugodi eni izmej raznih zahtev poljskega kluba. Prihodnje leto se vrše namreč prve zrelostne izkušnje na dosedaj zasebni poljski gimnaziji v Te-šinu, vsled česar bo vlada v državnem proračunu v jeseni prihodnjega leta že s številkami označila, da hoče ta popolni gimna zijski zavod podržaviti. Na eno izmej nešte vilnih spomenic, ki so v tej zadevi že došle vladi, je ta svoječasno odgovorila, da se zavod podržavi, kakor naglo postane popoln. To se Bedaj zgodi in vlada bo morala zastaviti vse sile, da se ta zadeva v parlamentu ugodno reši.
Kumunija proti Židom.
Povedali smo že, da so rumunska obla-stva večkrat zelo energično nastopila proti židovskemu elementu, ki se je nameraval polastiti vseh večjih virov dohodkov na škodo domačega kmečkega in obrtnega prebivalstva. Oblastvo je židovskim pijavkam odtegovalo razne politiške pravice ter omejevalo dovoljenja za razna podjetja na najstrožje določbe. Kajpada je navstal v vsem izraelskem taboru nepopisen krik. Vse židovsko časopisje od dunajske Židinje do zadnjega čifutskega lista je pisalo o nečuvenih krivicah, ki se gode izvoljenemu ljudstvu na ru-munskih tleh. Ker pa vse to ni nič pomagalo, so čifuti iztaknili neki § 44. berolinske pogodbe, v katerem se baje Židom zajamču-jejo iste pravice, kakor drugovercem, in se obrnili na Anglijo ter jo zarotili, naj pritisne na Rumune. Ta je res nekaj storila, a se bo menda kmalu prepričala, da Be Ru-muni ne bodo dali ugnati v kozji rog pred židovskimi kramarji. K sreči namreč Rumu-nija ni še tako v krempljih židovskih kapitalistov, kakor so mnoge druge države.
Nagodbena pogajanja.
Bržkone še v tej polovici tekočega meseca se nadaljujejo dogovori mej obestran-" skimi ministri radi nagodbe. Dan za priče-tek teh dogovorov še ni določen, ker se ofi-oielno mej obema ministerskima predsednikoma ni še ničesar ukrenilo. Ravno tako se ne ve, se li vrše dogovori na Dunaju ali v Budimpešti. Dunajskim krogom tudi še ni znano, ali Be udeleže nadaljnih pogajanj vsi resortni ministri ali le sama ministerska predsednika. Finančni minister Bohm - Ba-\verk se je sicer včeraj že povrnil z dopusta, toda sodi se, da njegov povratek ni v nobeni zvezi s tem vprašanjem. Minister se udeležuje edino le dogovorov o podržavlje-nju državno železniške družbe. Vsekako je pričakovati, da se pred koncem tega tedna tudi v tej zadevi pride na jasno.
Iz brzojavk.
Papežev jubilej. V nedeljo je bilo v Vatikanu pogoščenih 1500 ubožoer ob navzočnosti papeža, mnogo dostojanstvenikov in neštevilne množice občinstva. — Chamberlain ponesrečil. Včeraj popoldne se je na potu iz VVestminstra prevrnil voz, v katerem se je peljal Chamberlain. Poslednji je dobil znatno poškodbo na čelu. Odvedli so ga v bolnico. — P o -državljenje d r ž a v n o - ž e 1 e z -diske družbe. Včeraj so se pričela tozadevna pogajanja, katerih se udeležujeta ministra Bohm Bawerk in vitez Wittek ter
predsednik železniške družbe Taussig. _
U m r 1 je včeiaj ogr. poslanec H. S c h w i-c k e r, ki ni pripadal nobeni Btranki. — Nemiri na rumunsko-holgar-s k i meji. Na bolgarski meji blizu Dobriča so rumunski stražniki umorili dva makedonska Bolgara. To je dalo povod nadalj-nim bojem, v katerih je bilo več ubitih in ranjenih. — Aguinaldo prost, Vodja filipinskih vstaSev je z ostalimi Filipinci vred oproščen. Te dni jih pripeljejo z otoka Juan v guvernerjevo mesto. — Burski generali v Evropo. Generali D e w e t , Reitz, D e 1 a r e y in Botha so se odpeljali iz Kapstadta v London. V Londonu jih sprejme kralj v avdienci. — Baron Buol-Berenberg umrl. V Baden-Badenu je 2. t. m. umrl baron Buol, eden najodličnejih vodij nemških katolikov. Bil je večkrat predsednik katol. Bhodov.
Književnost in umetnost.
Zabavna knjižnica za slov. mladino.
Urejuje in izdaja Anton Kosi, učitelj v Središču. X. zvezek. V Ljubljani, 1902. V zalogi izdajateljevi. Natisnila Katol. tiskarna. Cena 30 h. — Zaslužni g. pisatelj je tudi ta zvezek svoje »knjižnice" uredil po istih načelih, kakor prejšnje. Knjižnica pa ni le zabavna, ampak tudi poučna. V »Poučnih črticah* podaje prof. Koprivnik nekaj botaničnih črtic o sirotici ali mačehi. Ob konou sta dva narodna napeva s podloženim Slomškovim in Bilčevim besedilom. To je prav pametno. Mi imamo mnogo prav ličnih na-pevov, katerih pa mladini ne moremo priporočati zaradi nerodnih besedi. Če se jim podloži boljše besedilo, pa se lahko pojo tudi v soli.
O zdravstvu staroga Zagreba.
Napisao Janko Barlč Preštampano iz »Liečničkoga Viestnika«. U Zagrebu. Tisak Dioničke Tiskare. 1902. — če je zanimivo zasledovati razvoj kake znanosti v prejšnjih časih, je pač zanimivo preiskovati staro zdravilstvo. Od naivnih začetkov, do visoko razvite znanstvene medicine in kirurgije — kolik napredek! Veseli nas, da se je tega dela v Zagrebu lotil ravno naš rojak, gospod Barlč Iztaknil je pri tem z veliko pazljivostjo posebno tudi take stvari, ki vežejo Slovence s Hrvati. Že v prošlih stoletjih smo imeli Slovenci zdravnike, ki so bili na dobrem glasu tudi na Hrvaškem. To je en moment, ki naa je posebno zanimal. Drugi moment pa ta, da smo tudi iz te razprave Bpoznali, kako je bila katoliška cerkev v najstarejših časih ie najodkritejša gojiteljica znanosti. Tudi na Hrvaškem bo bili duhovniki in redovniki prvi, ki so se zanimali za znanstveno medicino. G. Barletu smo zelo hvaležni za to zaslužno zgodovinsko knjižioo.
„Dom ln Svet"
številka 7, prinaša sledečo vsebino: „Nesrečno zlato 1" Povest. Spisal Bogdan Vened. (Dalje.); »Cvetica na poljani.« Zložil Anton Medved. »Ali v tistem hipu! . .Zložil Cvetko Slavin. »Pavlina Pajkova« Literarna študija. Ob obletnici pisateljične smrti spisal Milan Pajk. (Konec.); »Predsmrtni aforizmi.* Spisala f Pavlina Pajkova. Priobčil Milan
Priloga 154. štev. „Slo venca" dn6 8. julija L9Q3.
« Zloiil Ivo " Potopisni .); »Nove »Divji v štirih
Pajk; »Na utrujeno naravo Danič ; »Od Save do B »spora spomini. Napisal Ivan Knific. (Dalje.) stopinje.« Zložil Silvin Sardenko; lovec.« Narodni igrokaz s petjem dejanjih Spisal F. S. Finžgar; »Trtie in po vrtje." Zložil Anton Medved; »V zračnih višinah." Črtice o zrakoplovstvu Spisal I. Z. (Dalje.); »Do zmage!« Po prijateljevih pismih priobčil Jos. Ošaben. (Dalje); „In tistikrat." Zložil Ivo Danič; »Slovenščina v semeniščih.« Poveetno črtice. Sestavil Andrej Fekonja; „Kje je tista deklica ?. . Zložil Ivo Danič; Književnost: Slovenska književnost. Knjige «Slov. Matice« za leto 1901. Zbornik znanstvenih in peučnih spisov itd. — Hrvaška književnost: O zdravstvu staroga Zagreba. — Ie drugih književnosti. Beethoven und Ktingers Beethovenstatue. Glasba: »Novi akordi." Ceščena Kraljica! To in ono: Jožefu Marnu v spomin. Domača umetnost. Poljaki o Slovencih. Jan Kubelik in »Ceski filharmonib". G či Iv. Uspenskij. Spomenik cesarice Elizabete v Montreuxu Gerhard Hauptmann. Ognjeniški izbruh na otoku Mar-tin:quu. — Nove knjige. Oglasi. Slike: Smrt sv. Uršule; Od Save do Bcspora. Carigrad : Glavni vhod v sultanov grad Dolma-bagče; Carigrad: Marmornati stolp ob B m-poru pri gradu Sedmerih stolpov (Jedikulč); Skutari: Na turškem pokopališču; Selarnlik: Sultan gre v mošejo molit. Vinjets. V zrač nih višinah: Slika 6. Zeppelinov zrakoplav se pomika iz lope. Slika 4. Lilienthal leta po zraku okolo Berolina. Slika 5 Lilienthalove peruti. Slika 7. Zeppelinov balon plove nad Bodensk m jezerom. Slika 8. Uresov »zmaj« drči iz lope. Slika 9 Kresov »zmaj" na vodi. Slika 10. Santos Dumontov zrakoplav se raztrga in pade na tla v Parizu. Slika 11. Santcs Dumont se dviga v svojem zrako-plavu nad moljem pri Monte Carlu. Ognje-niški izbruh na otoku Martin quu. Spomenik cesarice Eizabete v Montreuxu.
Slovensko društvo »Ilirija" v Pragi.
Iz Prage, 28. jun.
Dolgo vrsto let ob3tojajo v drugih vseučiliščih mestih dijaška društva z lepim namenom, pomagati ter svetovati potreb nemu slovenskemu dijaku črez vsakdanja življenska vprašanja, biti mu veren prijatelj in svetovalec v stremljenju za stavljenimi si smotri. Potrebo po takem društvu čuteč, ustanovili smo tudi v Pragi društvo z enakim namenom, reševati označeno nalogo napram vsem Slovencem, ki prihajajo učit in pripravljat se za svoj bodoči poklic med vzgledne nam brate Lehe. Ob pomoči raznih podpornih društav, sosebno »Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi«, ter mnogih drugih naklonjenih nam čeških društev, kakor tudi ob splošni nam naklo njenosti češkega razumništva, dana je vsa kemu slovenskemu dijaku, tudi najrevnej šemu ugodna prilika, izobraziti se brez velikih življenskih skrbi po lepih vzorih šir šega slovanskega duha. Cesar se učimo drugod v sovraštvu od strani neprijaznih nam tujcev, imamo tu v svežem, čistem, slovanskem duhu tako lepo izraženo, da nas se silo uči in bodri veak čut ukaželjne narave. Praga je pač tip prodirajoče slo vanske kulture, koja je podčrtala v njej vsako zgodovinsko črtico s krvjo in napredkom; naj le omenjamo vzgledno nar. gospodarsko stanje, trgovino in cvetočo obrt — a na drugi strani umetnosti, glasbo,
slikarstvo itd.
Vsled tega vabimo najtopleje svoje bodoče tovariše v Prago, ter prosimo, da se obračajo glede informacij do podpisanega odbora društva »Ilirija«, koji si je postavil nalogo, stati tudi v počitnicah cenj tova rišem abiturijentom na strani v vsem z odkritosrčnimi nasveti, ter preskrbeti ob morebitnem prihodu vse potrebno po želji posameznikov.
Z bratskim pozdravom za odbor
Evgen Sajovic, Jul. Pa v liček.
tč. tajnik.
katera so se dne 13. t. m. pred tukajšnjim sodiščem bivšemu vipavskemu županu in ljubljencu dr. Tavčarja, Antonu Hro-vatinu dokazala, imamo pač povoda dovolj »misliti", ima li bivši župan A. Hrovatin še toliko značajnosti, da se bode odpoved&l častnemu občanstvu v Vipavi, do katere časti so mu njegovi prijatelji v boljših časih pomagali, dočim si ogromna večina prebivalcev zastonj prizadeva najti na možu onih vrlin, radi katerih se mu je podelilo častno
občanstvo.
Slišali smo tudi, da sta sedanja napredna obč. odbora v Vrhpolju in S t. Vidu podelila častno občanstvo pogorelemu Hro-vatinu in istotako zaslužnima tovarišema Podraškemu Božiču „kmetskemu junaku" v pobijanju svojega kmetskega tovariša poslanca in dr: Ferjančiču, kateri je tako zaslužno prispel v veliko korist svojih volivcev do nadsvetništva Mextra statum".
Radovedni smo tedaj, kako je kaj pri srcu napominanim modrim in naprednim možem, ki sede v obč. odboru na Vrhpolju in v Št. Vidu, ako kaj uvažujejo opomin dr. Tavčarja, da je treba »misliti"?
Saj Ferjančič je že tako drugod dovolj odlikovan, Hrovatina je pokazala sodna obravnava proti g. Perhavcu, kak da je, in Božič za svoje metanje tintnika tudi menda ne zasluži častnega občanstva. Kaj mislite? Ali morebiti rabite toliko novih — volivcev ?
tč. predsednik.
P S. Za čas počitnic od 1. julija do 1. okt,, prosimo, da bi naslavljali pisma na člane: E v g e n i j Sajovic, pravnik, Kranj, Kranjsko. Julijan Pavli ček pravnik, Bovec, Primorsko. Miloš Meža, f ravnik, Velenje, S:>od. Štajersko. — Razen navedtenih članov dajo radevolje tudi ostali člani društva »Ilirija« cenj. tovarišem zaže ljena pojasnila.
»Misleči naprednjaki" — in njih častni občani.
Z Vipavskega, 1. julija 1902.
Dr. Tavčar je na zadnjem svojem shodu v Vipavi posebno naglašal, kako naj kmet »misli" — in sedaj ko smo slišali v osode-polni pravdi toliko lepih in poštenih dejanj,
Dnevne novice.
V Ljubljani 8. julija.
Nova goska afera. »Narod« in njegovi peklenski vipavski informatorji ubogim Gočanom ne privoščijo miru. Prošnja za pomiloščenje g. kurata Ferjančiča ]im ne d& miru ne po dnevi ne po noči; da bi jo obrezuspešili, izmislili so si v svoji neskončni hudobnosti nov načrt. »Nar.u pravi, da je nek Jerončič, to je tieti, ki je vsled znanih goških izgredov dobil največjo kazen (šest mesecev), baje izdal celo vrsto novih krivcev, med njimi seveda tudi g kurata Ferjančiča in Habetovo rodovino. Seveda »Nirod" zopet po svoji navadi resnico zavija po geslu »semper nliquid haeret«. Vse »Narodovo« pisanje ima prozoren namen, namreč ta, da bi prošnja za pomiloščenje ne imela vspeha. Da se lažnjivost tega lista za inteligenco prav spozna, navajamo samo sledeče: »Narod" pravi, da je Jerončič že na prvi razpravi hotel vstati in vso resnico povedati, da ga je pa poleg sedeči kurat Ferjančič za roko nazaj na klop potegnil češ, naj za Boga ničesar no izda in ovadi, vsaj ne bo itak ničesar plačal in ne bo nič kaznovan. Resnica pa je, da na razpravi gosp. kurat Ferjančič in Jerončič niti skupaj se-e 1 a nista, ker je bil gosp. kurat kot prvi tožen, dočim je bil Jerončič v vrsti obtožencev šele dvanajsti. Žn iz tega se spozna, kako lažnjivo je vse »Narodovo« pisanje. Pa za »Narodovo« inteligenco je že dobro, saj boljšega čtiva ni vajena. »Narod" bi sedaj iz JeronČiČa rad napravil nrtUčenika, ki je bil po krivem obsojen. Za to izjavo smo pa »Narodu« odkritosrčno hvaležni, ker s tem »Narod« sam priznava, da v goški pravdi semtertja niso bili pravi krivci zadeti, in je bil morda razun Jorončiča tudi še kdo drug po nedolžnem obsojen. Vsekako ie značilno, da je do tega spoznanja prišel že celo »Narod« sam. Najbolje pri tem je pa to, da je bil Jerončič obsojen na podlagi z a p r i s e ž -nega pričevanja liberalnih prič prav tako, kakor je bil tudi g. kurat obsojen na podlagi pričevanja samo ene priče, ki je tudi strupen liberalec. Na vse to je »Narod« menda že pozabil, kajti sicer bi moral pomisliti, da s svojimi trdi tvami one liberalna priče spravlja v največjo
nevarnost, namreč v nevarnost, da si jih neprizanesljivi drž. pravdnik začne ob bliže ogledovati. »Narod« bljuje torej v lastno skledo, zakar mu njegovi lastni privrženci v tem slučaju ne morejo biti hvaležni. Sicer pa ni čuda, ker strast slepi, pravi že star pregovor. Končno naj še to povemo, da je g. kurat Ferjančič »Narodu" poslal popolnoma pravilen in stvaren popravek, MNar.B »odgovorni" dr. Tavčar ga je pa, zanašaje se seveda na svojo imuniteto, kratkomalo zavrnil. In »Nar.« verni bodo verjeli, da je
s tem že dokazana mišljotin!
resnica »Narod." iz-
Icjava deželnim poslancem. Ob
činski odbor v Šont Vidu nad Ljubljano zbran pri redni občinski seji dnč 6. julija 1902 z navdušenjem pozdravlja odločni nastop katoliško narodne stranko v deželnem zboru in njenega načelnika g. dr. Ivan Šusteršiča. Obenem pa tudi zahtevamo, da bodo vsi pravi zastopniki ljudstva odločno kot eden mož skupno delovali, da dobi ljudstvo svoje postavne pravice, posebno še splošno, onako, direktno in tajno volivno pravico za deželni zbor Sramotenje in preziranje, kakoršno morajo trpeti v deželni zbornici zastopniki ogromne večine cesarju in domovini uda nega ljudstva, pa naj jih ne straši ; kajti ne prezirajo in sramota so katoliško-narodni poslanci marveč ogromna večina slovenskega ljudstva, katero zastopajo. Zato se;pa bomo oklepali toliko bolj svojih zastopnikov, kolikor bolj odločno se bodo potegovali za ljudske pravice in koristi. Le navdušeno naptej, dokler ne izvojujete ljudstvu, kar mu gre. Županstvo v Šent-Vidu, 6. julija 1902. Belec, župan. (Podpisanih 20 svetovalcev in odbornikov.)
Liberalna blamaža. Kako daleč sega strast liberalcev, nam daje lep dokaz sledeči dogodek iz zadnjih dnij. V Kranjski Gori je ovadil liberalni trgovec gosp. F. Budinek ondothega g. kaplana češ, da je kaplan neki svoji propovedi razžalil njega in celd Njegovo Veličanstvo. Zahteval je torej obtožbo radi razžaljenja Njegovega Veličanstva, Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo in g. kaplan je bil zaslišan pri c. kr. okr. sodišču. Stvar se je pojasnila in vsak pameten človek je moral sklepati, da je Budinek preneznatna oseba, kakor da bi se ga omenjalo v eerkveni propovedi Državno pravdništvo je kazensko postopanje precej potem ustavilo. Kar je na celi stvari najbolj hudobno, je to, da je g. Budinek celo privatni pogovor z g. kapelanom, ki mu je stvar pojasnil, porabil v obtožbi, češ, da je on njega sumničil. Lahko je trditi, ko ni bilo nobene priče. Budinek, ki je pri nas nositelj liberalne ideje, je za eno blamažo bogatejši, liberalni stranki pa moramo le čestitati, da ima take zaupne može; kajti, čim več bo takih imela, tem preje bo propadla. Ves uspeh je dosegel Budinek s svojo obtožbo na ta način, da je sedaj načelnik ognjegasoev, katerih pa — nič več ni! Ali veste, kako se glasi tisti slovenski pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade?
Osebne vesti. Stavbena pristava Oton M u 11 e r in Maks. R o h 1 e n a sta premeščena k žel. stavbenemu vodstvu na Jesenice. — Vodstvo poštne na hiralnice v Čatežu ob Savi je poverjeno ondotni naduči-teljevi hčeri gdčni Emi Gantar. — V ce-nilno komisijo za osobno dohodarino v kočevskem okraju sta imenovana trgovec g. Mat. Hočevar v Vel. Laščah kot član in trgovec g. Jos. S t e h v Podgorici kot namestnik.
Umrl je v Trstu c. kr. državne želez n ce višji revident g. Ivan F a v a i , hišni posestnik v op. diški. Pokojni je služboval dolgo vrsto let na tuk. državnem kolodvoru in svoječasno kot postajonačelnik v Pod-n3rtu. Bil je v uradu in izven urada splošno priljubljen. Truplo prepeljejo v Ljubljano. — V Gradcu je umrl g J Zeno B a y e r , o. kr. višji postni kontrolor v pok. — V Kranju je umrla fotografova žena gospa Frančiška Jagodic v 31 letu svoje dobe.
Volivna reforma v štajarskem deželnem zboru. Pravni odsek štajarskega deželnega zbora je imel v zadevi volivne reforme sajo in je sklenil to vprašanje odložiti do tedaj, ko vlada izjavi, da bi bila sod j j nameravana reforma potrjena. Grof Clary je obljubil, da to skoro stori.
Za Nemce vse. Štajerski deželni zbor je odkazal šolskemu odseku predlog, da se ustanovi nova dekliška meščanska šola v Voitsbergu. Za slovensko šolstvo takega sklepa od štajerskega deželnega zbora ni pričakovati. Proč od Gradca!
Ciril - Metodovi kresovi Iz Celovca, dne 5. jul. Na predvečer godu slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda je, kakor prejšnja leta tudi letos po vsem slovenskem Korotanu žarelo zelo ve-
liko krasnih kresov. Bil je prav lep po-etni večor in bajni svit mnogoštevilnih iresov je naznanjal v temno noč tudi pro-tivnikom našim, da koroški Slovenec še živi in da ne mara brez boja prepustiti lepe svoje rodne zemlje tujčevi oblasti. Narodni naši nasprotniki so se letos pohvalili s svo-imi »t>onnwendfeuri«, katerih je bilo videti na slovenskih gorah le pičlo število; no, predvečer slovanskega godu jih jo prepričal, da je število naših kresov pač vse drugačno. 6aj se je celo uradna »Cj-lovčanka", ki je pač vse drugo nego naklonjena nam Slovencem, čutila primorano, da poroča o njih. PraviH da se jih je iz Ce-lovoa videlo okolu 26. V istini jih je bilo mnogo več. In segali so prav do tik pragil celovškega mesta, katerega »nemški značaj« varovati je župan Neuner ravno zadnjič zopet prisegal! Na Soteski, nad Podstra-žiŠnikom je bilo videti pet velikanskih kresov, istotako več lepih po hribih nad Vetri-njami, proti Hodišam itd. Na Mač*h nad Svečami v Rožu jih je tudi bilo več, dalje visoko na Macnu, Harlovou itd. Kakcjr VBako leto bo se vrlo pokazali tudi Radišani. Od več stranij se je čulo v mesto gromovito streljanje. Na bolj oddaljene hribe je megla zakrivala pegled. — Tudi iz Beljaka se poroča, da je tam žarelo zelo mnogo kresov, z mesta sa jih je opažalo okrog 60. Istotako se od drugih stranij poroča o lepih kresovih, ki so svetili v čast naših svet nikov, v proslavo riaroda slovenskega, kata remu bodita sv. Ciril in MMod mogočna priprošnjika!
V	orglarski Soli v Ljubljani je v četi tek, 10. t. m., ob 8; uri zjutraj sklep 25 šolskega leta z javnim izpraševanjem učencev, h kateremu imajo pristop poleg udov Cucilijartskega društva vsi prijatelji cer kvene gl sbe.
Smrt med planinkami. Na Planici pri Ridečah je trgal 151etni pastir Anton Brane iz Rateč planinko. Padel je preko 20 m visoke skale v skednjih in obležal mrtev.
V	Konjicah je, kakor se nam poroča predvčcrajn)im društvo vojakov-doslužencev obhajalo petindvajsetletnico društvenega obstanka. Iz tega razloga je v soboto zvečer po trgu bila bakljada, v nedeljo zjutraj pa budnica, potem pričakovanje jednakth društev iz sosedstva; cb osmi uri se je služila sveta maša, a po službi božji sta biia deko-rirfina dva uda, ki sta pri društvu že petindvajset let. Okoli devete uro se je nebo prevleklo z oblaki; planine začela je pokri vati gosta megla. NaSemu poročevalcu se je zdelo precej hladno, VBled tega ga je rado vednost gnala k nekemu toplomeru. Ta je kazal + 13 5 stopinj R Ob 10. uri je vlak pripeljal š» več gostov in prijateljev veteranskega društva. Popoludne se je k veselici ob Dravinji zunaj trga zbraki toliko ljudstva iz sosedstva, kakor ga ni bilo od otvoritve čitalnioe. Ker se je nebo zjasnilo, mogel se je vdpored vršiti brez vsako vremenske nezgode.
Mlada igralca. 151etni Rudolf Dovč iz Kašlja in nek 17ietni pastir sta se v nedeljo igrala za denar in metala krajcarje v zrak. Dovč je pastirja popolnoma obral, vsled česar je drugi dan zjutraj počakal pastir laletnega Dovča in ga udaril z motiko po glavi, da se je Dovč nezavesten zgrudil. Pastir mu je na to vzel denar iz žepa in pobegnil. Dovča so dobili ležečega v nezavesti, a posrečilo se je, ga spraviti skoro k zavesti.
Radi anonimnega pisma odložil županstvo. Župan v St. Lenartu v Slovenskih Goricah, ki je postal vsled Mravla-gove afere splošno znan, Jožef bedminek, je dobil neko anonimno pismo, ki je nanj tako vplivalo, da je odložil županstvo. Žu-panska opravila vodi sedaj dr. Wittermann. Prebivalstvo bi najrajše imelo nove Volitve in bo to dni dotično ulogo odposlalo na pristojno mesto.
Nesreča na potu. V nedeljo se je peljalo po državni cesti proti Naklem več voz romarjev na Brezje. Naenkrat pribuči z nepopisno hitrostjo mimo teh voz bel motor. Kdo je sedel na njem, nismo mogli spoznati, ker so imele vse tri osebe krinke na obrazu. Nok konj je skočil v destni ja-
rek, prebrnil voz, na katerem se je peljalo nekaj otrok, iena in par mož, ter ga znatno poškodoval. Da so se ti ubogi romarji silno prestraSili, kar so razodevalo solze, ki so jih pretakali ob polomljenem vozu, je umevno. Mislili smo. da se bo motor ustavil in da bo prišel lastnik k tem ljudem ter jim povrnil škodo, kakor bi se spodobilo, a dirjal je z isto hitrostjo dalje. Na ta način bi se labko mnogo hujših nesreč pripetilo. Zato bi bilo želeti od kompetentnih organov, da bi prepovedali tako hitro vožnjo po drž. cestah, kjer se nahaja mnogo voz.
Policaji v Šiški Iz Spodnje Šiške se nam piše: Kje so policijski stražniki? Vsled pritiska^ c. kr. deželne vlade morala je občina Sp. Šiška nastaviti dva policista. G. župan pa je kot neposredni šef preoblekel jednega teh policistov v cestnega pometača in prižigalca svetilk. Ali je to storil sporazumno z deželno vlado, ali je sam na svojo odgovornost napravil to spremembo, tega ne vemo. Toda resnica je, da se policijske razmere v Sp. Šiški niso nič zboljšale, ter da se razgraja in vpije še vedno po stari navadi. G. župan, ali imamo stražnike za parado? Ako ne, potem poskrbite, da se bode tudi po noči vršila policijska služba, da se ne bodo vršili kravali, kakoršni so se vršili včeraj po noči. Prebivalstvo Sp. Šiške plačuje stražnike in zatorej hoče po noči imeti mir.
Prebrisanega tatu je dobila v roke graš'<a policija. Imenuje se Oton Stolfa, ki je kradel po vseh večjih avstrijskih mestih.
Sinrt na železniški progi. Vlako-vodjo Jožefa Wyhlasa je v Gradcu povozil vlak. Wyhlas zapušča sedem nepreskrbljenih otrok.
Strašno neurje. Nemški katoliški po slanci Štajerskega razpošiljajo po deželi oklic, v katerem prosijo pomoči za občine, poškodovane vsled zadnjih viharjev. Na Go renjem štajerskem je toča v več kot 6 0 občinah popolnoma uničila poljske pri delke, povodenj je razdrla ceste in mostove. Tudi več ljudi je utonilo. — lz Studencev na Gorenjem Štajerskem se poroča, da je padala 35 minut strahovita toča, deloma debela kot kurja jajca. Drevesa so okleščena in gola kakor jeseni. Vse kmetovo upanje je uničeno. V bližnjih vaseh je toča na tisoče opeke razbila in ubila množico ptičev, domače perutnine in zajcev.
Senožet v trnovskem logu, namenjena dijaški ustanovi leta 1868 umrleya logaškega župnika gospoda Janeza Marinka je na prodaj. Senožet obstoji iz parcel št. 729, 730 in 731 občine trnovsko predmestje v obsegu treh oralov in 382 sežnjev in je ce njena na 1813 kron. Kupci pošljejo naj svoje ponudbe župnemu uradu na Dobrovi do konca septembra t. 1. Ponudbe, ki ne dose gajo cenilne vrednosti, ne pridejo v poštev; dovoli se pa tudi plačilo v primernih obrokih.
Novice z Reke. Stavka zidarjev na Reki se še vedno nadaljuje. — Ustreljenega so našli v ljudskem vrtu 351etnega Alojzija Faleschi-n i j a. Oči je imel prevezane s svilenim ru-dečim robcem, v eni roki je držal šopek cvetlic, v eni pa revolver. — Zgradba električne železnice od kolodvora južno železnice v Matuljah preko Volcske, Opatije v Lovran je zagotovljena. Gradnja bo veljala 2 650 000 kron. — Maščevanje zapuščene deklice. Marjeta Kilčič je štirikrat zabodla I91etnega delavca Antona Marčiča, ki jo je zapustil. Marčič ni smrtno ranjen. Napadalko so zaprli.
Novo ognjegasno društvo se snuje v Stražišču.
Žrtev iganja. Na potu iz neke gostilne v Radohovivasi pri Postojni se je 30. m. m. zgrudil in umrl ital. brusač L. Me-dotto. Bil je znan pijanec.
Člani slovenske drame v Železnikih I* Železnikov se nam pišo: V četrtek 3. t. m. imeli smo čast pozdraviti v Železnikih častite člane Blovenske drame iz Ljubljane. Predstave vršile so se na kras nom vrtu gospoda Košmelja ob najugodnejšem vremenu Vrt bil je jako okusno deko-riran. Med drevjem vili so Be venci in lampijoni, kar je napravilo v temni noči uprav čaroben utis. Oder in elegantno kulise izposodila nam je brezplačno škofjeloška čital nioa. Udeležba je bila zelo povoljna, vsi
prostori zasedeni, tako da je primanjkovalo iz Ljubljane nam poslanih vstopnic in so se morale z novimi nadomestit'. Prihitelo je pozdravit ljube nam goste mnogo občinstva iz Škofje Loke, Selške doline, kar nam je dokaz, koliko simpatij uživajo pri vseh zavednih Slovencih. Da se je igralo izborno, ni mi treba Se pripomniti, saj ljublj. drama tično društvo pozna vsak Slovenec, bodisi osebno, bodisi iz raznih časnikov. Pripomniti moram, da so bili igralci jako prijetno iznenadeni in se pri odhodu jako laskavo zahvaljevali za tako navdušen in slavnostni spreiem. Čisti dobiček namenjen je bil dra matičnemu in gasilnemu društvu v Železnikih. Hvala torej vsem, ki so kakorkoli pri pomogli, da se jo vse tako sijajno vršilo, zlasti pa slavni škofjeloški čitalnici, ki nam jo tako požrtvovalno šla na roke.
Iz Cerkljan se nam piše: Protest nega shoda liberalcev v Ljubljani se je vde-ležilo tudi nekaj mož (menda štirje) iz naše fare. Gotovo so na posebno prigovarjanje Hribarjevo storili ta smešni korak. No Hribar jim je poplačal ta trud na ta način, da jih je iz Kranja v Cerklje pripeljal z »lan-dauerjem!« Oj srečni kmetje, srečna vas, ki ima v svoji sredi tako »prijaznega« in ljubega gospoda, kakor je ljubljanski župan Hribar.
Na goriški gimnaziji je dobilo odliko 45 dijakov, 341 ima prvi red, 9 po-navljavni izpit, 60 drugi red, 28 tretji red. Slovencev je bilo 240, Lahov 201, Nemcev 42, Hrvat 1.
Jugoslovanska socijalna demokracija ima svoj občni zbor dne 7. in 8. dec. t. 1. v Celju.
V Kamniku snujejo novo sokolsko društvo.
Delavsko gibanje v Trstu Včeraj so v Trstu pričeli štrajkati vsi vozniki s konji, ker jim podjetniki nočejo zvišati plačil, kakor so zahtevali v svoječasno predloženi spomenici. Posredovali so tudi trgovci, da bi se štrajk preprečil, ali vsled trdovrat-nosti podjetnikov-voznikov so ta posredo vanja ostala brezvspešna. — Delavci v tovarni linoleaso svoječasno pred ložili vodstvu spomenic", zahtevajoči povi Sanje plačil in znižanje delav. časa. Vodstvo jim je odgovorilo, da vsled slabih financi-jelnih razmer ne more delavcem ustreči in da v slučaju štrajka tovarno zapre
Tržaški deželni zbor. V seji mi-nolega četrtka je deželni zbor tržaški vsprejel v generalni in specijalni debati načrt vo lilne preosnove, kakor je — veleval g. dr. Venezian. L,uje se, da ta zakon ne dobi najvišje sankcije.
Kotiček za liberalce. Napihnjena žaba »Slov. Narod« je včeraj bil podoben napihnjeni žabi. Poslušajmo ga: „Z vseh strani so prihiteli somišljeniki, z bohinjskih hribov in doli od hrvatske moje, kjer se morajo pol dneva voziti, da pridejo do kake železnice. Z Gorenjskega, Notranjskega in Dolenjskega so prihiteli, da celo cd vsega sveta ločena Bela krajina je bila zastopana. Iz Črnomlja, iz Metlike so celo prihiteli slovenski rodoljubi, da se udeleže velike protestne manifestacije.« Pri teh »Nar« besedah se nehoto vprašu jemo: Ako je bilo druzih toliko na protestnem shodu, kje so pa ostali Ljubljančani? Kadar bodo naši pridrli z bohinjskih hribov in doli od hrvatske meje, takrat bo pač drugačen dan za Ljubljano, kakor pa je bil dan liberalnega protestnega shoda! »Narod« pravi, da je bilo na galeriji »na rodno ženstvo«. To je torej tudi pomnože-valo shod, ker so nekatere dame pripeljale seboj tudi svoje otroke. Ako tudi dijake na shodu »Narod« prišteva k številu »protestu joče inteligence" in navzoče advokatske pisarje nekoliko pomnoži, edino potem dobi številko 1500 udeležencev, katero je včeraj zapisal. Na javnem ljudskem shodu v »Katol. Domu« so bili samo produktivni delavski stanovi, v »Narod. Domu« pa je bilo t«h bore malo. Tako je in sedaj naj se »Narod« Se t »ko napihuje. L beralci dobro čutijo svojo blamažo. Od vseh stotin županstev je shod pozdravilo samo 14 žvu p a n o v, isti so že davno znani: Anton Znideršič, župan v Ilirski Bistrici, žujian trnovski, župan Močnik, župan Klinar z Jesenic, županstvo v Ložu, županstvo Radi če, župan Majcen, senožeški župan Garzarolli, župan Bizjak iz St. Vida nad Vipavo, župan Ig. Sitar s Toplic, županstvo Dragatuš, župan Albreht iz H itederšicf>, župan — Hrovatin iz Vipave. „Zavedno urad-ništvo" jo shod pozdravilo samo iz Postojne in Ribnice, podpisati se z imeni je pa po-
zabilo. Češki »husiti« so brzojavili z Du naja: »Proslavljajoč danes magistra Ivana Husa, Vas (dr. Tavčarja) pozdravljajo, želeč slovenskim bratom in njih zborovanju veliko uspehov v boju zoper rimljanstvo!" U Kamnika je brzo-javil tudi dr. K r a u t, iz Toplic d r. W e i b 1. Tako smo našteli skoro vse ki so bo z imenem podpisali. Vsoh brzojavk je prišlo liberalcem 74 Mej njimi so silno duhovite, kakor n. pr.: »Ti Hribar si jim zabil žebelj v tonzurirane glave«. Tavčar se je čudno držal, ko je bral brzojavko »viniških naprednjakov«: »Protestiramo proti c o k 1 j i.« Končno še omenimo, da je ču tilo potrebo brzojaviti tudi nepolitično »Bralno in gasilno društvo »Zagorje« ria izletu v Hrašah In »Narod« piše, da tako veličastnega shoda še ni bilo ne v Ljubljani, ne na Slovenske m in da Be je doslej vedno mislilo, da je bil »Vseslovenski shod« največja prireditev, a sedaj smo se prepričali, da niti sence ni v primeri z včerajšnjim shodom«. Vsi veličastni shodi, na katerih so Slovenci doslej protestirali proti zatiranju slovenskega ljudstva, ^liberalni žabi", kar zginejo izpred očij, zanjo ie posebno »veličastno« ako Hribar, Ferjančič, Grasselli protestirajo proti Šusteršiču, ki je gotovim liberalcem dejal, da žro od ljudstva. Zanimivo je, da so liberalci po svojem Penižku poročali v svet, da prezenčna lista protestnega shoda izkazuje 14 0 0 imen. Tako, sedaj Vas imamo! Na dan s to prezenčno listo, ako imate pogurri, in s ponosom se bodo podpisale in dale v svet svoja imena tudi tiste stotine slovenskega delavstva, ki so v nedeljo demonstrirale proti liberalcem. In po tem so bo videlo, da Vas ni bilo 1400, da pa tudi demonstrujočih delavcev ni bilo 130 in tudi ne 400 ampak veliko, veliko več! Na dan s prezenčno listo! Ako ste se v nedeljo skrivali pod senco bajonetov, pri-lezite vsaj na varnem papirju na dan! Pre-zenčne liste niti imeli niste, ampak spušSali ste na shod brez kontrole, ki jo zahteva § 2 zbor. zakona. Nemške liberalne liste so slovenski liberalci silno nalagali. Pravijo, da je na shodu v »Katoliškem D mu« govoril dr. susteršič, in da je bilo na shodu morda 300 oseb in da smo za ta shod agi-tirali po celi deželi. »Neue Freie Presse« poroča celo, da je bilo v »Katol. Domu« 200 oseb in tudi pravi, da je govoril d r. S u a t e r š i fi. Te laži so bile, kakor se kaže, že naprej poslane nemškim liberalno-ži-dovskim listom, a pokazalo se je v nedeljo, da so se liberalci urezali. B mo videli, kake obraze bodo delali in kake laži bodo kovali, kadar mi res skličemo javni ljudski shod iz cele dežele, da so sredi Ljubljana postavi za raz širjenje volivne pravice. Takrat bo pa »Narod« res lahko pisal, da takega ljudskega shoda še ni bilo y Ljubljani in da je bil »Narod« včeraj res »napihnjena žaba«. Prepričani smo, da nas takrat nc mški listi tudi ne bodo hvalili, kakor hvalijo sedaj dr. Tavčarja, dr. Trillerja in Grassellija. In mi bomo ponesni nato!
Ljubljanske novicc.
Pogreb dr. losipa Suppana je bil včeraj ob 6. uri zvečer kaj sijajen. Pogreba so se udeležile vse tukajšnje nemške šole, dalje „Marijanišče", ognjegasni društvi iz Ljubljane in Kočevja, tukajšnje katoliško roko delsko društvo, nemški turnarji iz Ljubljane in Kočevja, filbarmonično društvo itd. Krsto so peljali v novem steklenem vozu, spredaj pa so vozili voz z venci. Po cestah, po katerih se je pomikal sprevod, so gorele električno luči. Za krsto smo opazili zastop nike vseh tukajšnjih uradov, mnogoštevilno duhovščino. Radi bolthnosti odsotnega deželnega glavarja je zastopal gospod deželni odbornik Povše. Pevci so umrlemu zaslužnemu možu zapeli pred hišo in pred pokopališko cerkvijo.
Pri deljenju miloščine stepli ste se vče
raj po pogrebu g. ravnatelja dr. Suppana dve beračici. Marija Kovač jo bila mnenja, da jo dobila manj, kot njena tovarišica, in je burno zahtevala, naj se »zglihati«. Naposled sta se »glihali« s klofutami.
Umrl je včeraj g. Ivan Kovač, tiskar, oče g. Ivana Kovača, revidenta v računskem oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva. Pogreb bo jutri ob 5. uri popoldne.
Čoln spustili Neznani zlikovci so spustili po L ubljanici čoln Frana Novaka.
Z električne železnice. Na tir električne železnice je padel na Poljanski cesti neki kolesar skoro tik pred električni voz. Voznik električnega voza je k sreči voz ob pravem času ustavil. Tudi vežbalec ognjegas-nega društva g. D a c h s jo z vso silo padel raz kolesa na tir električne žileznico in so ranil. V istem hipu se je bližal električni voz. a preden je prišel do g. Dachsa, je bil g. Dachs že po konci.
Bicikelj za ukraden stotak si jo kupil
hlapec Fran Tomš«. Stotak je ukradel svojemu gospodarju Fr Orehovcu v Šiški.
Ujet vojaški begunec. Vojaškega begunca PozniUa so prijeli in oddali nazaj na Selo.
F. Hodscharjev zastopnik g. dr. Vallen-tsohag priobčuje po v«eh tukajšnjih listih izjave, iz katerih sledi, da je g. Hodschar bil žrtev svojih nasprotnikov. O tem se je sedaj prepričalo tudi sodišče.
Vojaška vest. Domobranski polk št. 27 odkoraka 10. t. mes. ob 4. uri zjutraj s 60 častniki in 750 možmi iz Ljubljane proti Begunjam pri Cerknici. Med Ljubljano in Borovnico bo vojaška vaja, kateri bo prisostvoval fml. Viktor pl. Latscher iz Gradca. Okolu poldneva 12. t mes. se polk vrne v Ljubljano.
Kamenje na kazinski stekleni salon sta
včeraj metala 91etni Božič in njegov lOietni tovariš. Dečka pravita, da sta so s tem „za-bavahi".
Bolniška blagajna. Socijalni demokrati so vložili pritožbo proti razveljavljenju vo> litov delegatov iz vrste delojemalcev za III. volilni okraj z motivacijo, da jo razveljav-ljenje nepravilno, ker se je okrajna bolniška blagajna, katere načelstvo pripada stranki krščanskih socijalistov, pritožila, kar pa sove ni res. Žalost pa bo zavladala v socijalno demokraški stranki, ko ji bo povedal na uho slavni mestni magistrat, da ona nima nikakoršne pravice do rekurza.
Razširjenje deželnobrambne vojašnice. Radi nove ureditve stavbinskega programa za razširjenje tukajšnje deželnobrambne vojašnice po od deželnega odbora prenarojenem generalnem projektu bo 17. t. m. vršila se mestna lokalna komisija.
V gluhonemnici bo sklepna skušnja gojen cev in gojenk dne 14. julija ob 10. uri dopoldne.
Bik stavkal. Danes so pripeljali iz Doba nekega bika in ga peliali proti klavnici. Na-krat si je zmiBlil, da bi stavkal, kar je vsekakor čudno, da pride bik do take misli. Nikakor ni hotel naprej, in da pokaže »ž>-lezno voljo«, vlegel se je celo na t!a. A po leg je bil »brihten« človek, ki je vedel, kaj pomaga kadar bik stavka. Vlil je biku vode v uho. To je na bika tako vjalivalo, da je skočil po konci in dirjal naprej. Predno je mogel drugič uprizoriti stavko, je bil že v klavnici.
Veselica c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev se je jako dobro obnesla, ljudstva je bil poln vrt. Uleležili so se veselice tudi g. Ferdinand T o m a ž i č , c. kr. nad-kontrolor, s svojo družino, g. Karol B u t o-rac, nadoficijal, in več drugih poštnih gospodov in gospodičen. Pevski klub je svojo nalogo popolnoma dobro rešil, tudi društvena godba jo popolnoma dobro ugajala občinstvu.
Društvena godba v Šiški. Ljubljanska društvena godba priredi jutri koncert na novoprirejenem vrtu pivovarne Roining-haus v Šiški. Začetek ob 8. uri zvečer. Člani in otroci prosti, nečlani plačajo 30 v.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani. Napad vojaškega kaznjenca. Vojaški kaznjenec Anton Fajfer pri Pragi je vojaka Bercarja, ki ga je vodil, udaril preko glave, vzel mu puško in ga sunil v Labo. Na to je zbežal, a so ga prijeli. Tudi Ber-cerja so rešili iz vode. — Neresnične so vesti, da se naš cesar snide z laškim kraljem. — Morileckavarnarja H o-n i s c h a v Karlovih varih, Fischer Anton je svoje dejanje že obstal. — Velik vihar je bil na zahodu države New York. Vihar je odnašal mostove in razrušil hiše. Škode je več 100.000 dolarjev. — Kolera se v Aleksandriji širi tudi med vojaštvom. Doslej je ondi umrlo na koleri 334 oseb.
V blaznici do smrti trpinčen. Poljski časniki poročajo iz Krakova, da je bil aretiran nek paznik iz deželne blaznice. Že dalje časa krožile so po mestu razne vesti o trpinčenjih, ki so se vršila v ondotni umobolnici. Da poslanec Stapinski je vložil tudi tozadevno interpelacijo. Prvi slučaj, s katerim se peča državni pravdnik, je zadeva dr. Antona Dobija. Ta je bil namreč pri zadnjih občinskih volitvah postavljen kandidat, a je propadel. Posledica tega je bila, da je postal po volitvah umobolen. Ker je postal besen, morali so ga internirati v deželni blaznici. A kmalu so njegovi sorodniki opazili, da njegove moči vedno bolj poje-njujejo, tako, da so ga sorodniki vzeli zopet iz bolnice. Nekoliko dnij pozneje je umrl. Vsled raznih vesti glede smrti dr. Dobija, ki so krožile po mestu, dala je gosposka njegovo truplo ekshumirati in konstatirali so na truplu 3 zlomljena rebra in zlomljeno ključnico. Razun tega so se poznali razni sledovi udarcev. Zdravniki so se izrekli, da je to moralo biti vzrok smrti umobol-nega Dobija. Aretirali so bolniškega paznika, ki se pa zagovarja, da je dr. Dobi te rane dobil, ko je v besnosti padel iz postelje.
Nove epohalne iznajdbe Že površen pregled zgodovine iznajdeb kaže, da so si največje in najvažnejše iznajdbe sledile v
gotovih presledkih druga za drugo. Ladiji na par (1807.) je sledila v presledku 20 let železnica (1829). Okolo 20 let pozneje se je praktično vpeljal telegraf. Zopet 20 let pozneje (1866) prišla je električna dinamo, za katero je sledila po preteku 20 let električna razsvetljava. Ker je sedaj že zopet skoro 20 let minulo, mogli bi pričakovati, da nas kedo preseneti s kako novo epohalno iznajdbo! Morda bode zrakoplov, ki se more voditi.
Degredaolja časniškega nadomest-
Urednik nekega madjarskega časopisa, Ludovig Halaš, ki je bil pri 37. infa-terijskem regimentu časniški nadomestnik, je prejšnje leto pri neki slavnosti javno demonstriral proti cesarski himni s tem, da je stal pokrit, ko se je pela himna, in da je z raznimi kretnjami kazal svojo blaznost. Častni sod ga je zato degradiral v navadnega prostaka in ga uvrstil v 46. infanterijski regiment. — Pred nekoliko dnevi se je poročalo iz Varaždina, da so mu vojaki od 48. polka in pa socijalisti napravili navdušeno ovacijo z bakljado. Haleš sam je imel nato z balkona govor. Kakšen da je bil, si lahko mislimo. Nato se je množica razišla. Popreje je še poskusila demonstrirati pred stanovanjem fml. Albacha, kar je pa policija pravočasno preprečila.
Štrajk otrok, v Milanu imajo krojači 10 do 12letne otroke za raznašanje oblek. Ti otroci bo te dni štrajkali, ker so imeli premalo hrane in ao jih mojstri preveč pretepali.
Roparji na Kavkazu. Oblastim se je posrečilo prijeti na Kavkazu roparsko tolpo, ki je obstajala iz ubeglih kaznjencev. V boju je bil glavar roparjev ustreljen.
3000 lokomotiv. V dunajski delav-nici družbe avstro-ogrskih državnih železnic so 29. junija v prisotnosti železniškega ministra praznovali slovesnost, ko so dogoto-vili tritisočero železnico. Lokomotiva je naročena za egipčansko državno železnico.
Jabolko ne pade daleč od jablane. 161etni sinček znanega defravdanta Krivana je vlomil v poštni urad v Izetu. Vzel je denar in vrednostne papirje. Policiji se je posrečilo, zasačiti mladega nadepolnega ptička.
Knezi — tiskarji Dvorni svetnik Borckel, mestni bibliotekar v Mainzu, izdaje v spisu „Archiv liir Buchgewerbe8 daljši članek, ki se peča z onimi knezi, ki so se podali na polje tiskarstva, odkar je Guten-berg iznašel premakljive črke. Prvega imenuje kneza Nikolaja Radzivilla (s priimkom »črni"). Razun Ludovika V., ki se je že kot desetleten deček naučil tiskati, pečali so se še udje (rancoske kraljeve rodbine. Jožef II. je imel cel tiskarski aparat v svoji sobi. Friderika III. je že leta 1848 znani H&nel učil tiskati. Sedanjega angleškega kralja šteje med črkostavce. Vsega skupaj je naštel pisatelj okolo 30 knezov, ki so se pečali s tiskarstvom.
Azil za hrome otroke. S 1. avgustom se otvori novozidani veliki azil za hrome otroke v Angerburgu (Prusko). Na novo se je sprejelo še 80 gojencev, tako da bo s temi v azilu preskrbljenih nad 200 gojencev. Veliko potrebo tega azila je pokazalo dejstvo, da se je statistično naštelo v Pruski nad 60.000 hromih otrok. Ta humanitarni zavod preskrbljuje svoje gojence popolnoma brez plačila. Gojenci imajo najrazličnejše telesne bolezni, 20 gojencev je takih, ki sploh sami ne morejo hrane sprejemati. — Zavod je popolnoma novodobno opremljen in urejen. Zidanje je stalo 72.000 mark, od katerih je šele 50.000 pokritih.
Tragično. Iz Gradca se poroča, da je neka 151etna Gradčanka na svojem sprehodu zagledala krasno črešnjevo drevo, ki je bilo kar obloženo z najlepšimi črešnjami. Deklica ni se mogla premagati. Odtrgala je nekaj črešenj — pri čemer jo je zalotil lastnik črešnje, ki je dal deklico takoj — aretirati. Vse prošnjo in vse jokanje uboge deklice ni ganilo trdosrčnega gospodarja. Med tem časom je pa ležala smrtno bolna mati deklice sama doma na postelji in zaman celo noč pričakovala svojo hčerko. Predno jo je zjutraj policija obvestila o usodi njene hčerke, dohitela jo je smrt. Uboga deklica o smrti svoje matere ne ve še nič in zaman zdi-huje po svoji materi.
Dobro se je izrezal. V Londonu je poseben klub lenuhov. Bog obvaruj, da bi zapazili koga v hitrici. Plačati bi moral kazen. Nekega lepega dne zapazi nek član društva, da je klubov član (zdravnik) jezdil v največji naglici. Seveda so ga takoj v prihodnji seji obsodili radi tega. A zdravnik se je malomarno cdrezal: Ja, moj konj je tekel, kakor bi bil obseden, jaz sem bil pa prelen, da bi ga brzdal«. Ko je s tem dokazal svojo lenobo, so ga enoglasno oprostili kazni in ga celo pohvalili.
.	ločena. Wand. plem. P. je
vložila pri dunajskem civilnem Bodišču tožbo v svrho loč.tve zakona. V tožbi navaja, da je ta njen zakon že tretji, in da so bili vsi 3 zakoni — nesrečni. Prvi mož je bil kar 20 let starejši od nje in zato je čutila nežno čuvstvo do nekega mlajšega poročnika, pri katerem je pa zaman iskala sreče. Nato je vzela sedanjega svojega moža, pri katerem
je pa našla, da so socijalne, duševne in zna-čajne diferenca nepremostljive. Prosi torej, da se naj ločita radi nepremagljive nenaklonjenosti.
Pred nosom sodnega dvora. V sodni dvorani v Singapuri v Aziji visela je na steni krasna stenska ura. Nekega dne pa pride, ravno ko je sodni dvor uradoval, Kitajec, prikloni se prav ponižno pred gospodi, postavi lestvico na steno, zleze do ure, jo sname, se zopet ponižno pokloni nato počasi odide. Ker je sodni dvor dneve zastonj čakal na uro, pritoži se pri oddelku za javna dela, zakaj toliko časa popravljajo uro, nakar je zvedel, da ondi ure nimajo in da ne vedo o nobeni stenski uri. Tableau!
Mednarodni dijaški kongres bode meseca septembra v Budimpešti. Vabila na kongres so se inozemskim vseučiliščem že odposlala. Kongres bode podpirala materialno in ^moralno" ogrska vlada. Svečano ga bode otvoril minister Vlasič. Priredili se bodo dijakom izleti in sijajne gledališke predstave v budimpešt^nski operi.
Samostan na vodi. V Taganrok na Ruskem je prišel v ondotno morsko luko redek gost. ki je vzbudil v Taganroku splošno pozornost. Prijadrala je velika ladija »Pokrow Press watyja Bogorodyci«, last Pan-teleisnovskega sanru stana (nezedinjenih Grkov) na gori Athos. Lidija je popoln samostan. Kapitan in vsi mornarji so menihi z gore Athos in nosijo meniško obleko Orno pobarvana ladija z velikim belim križem ima kapelico, v kateri kapitan oče G e r a -s b i n o opravlja vsak d >n službo božjo. Na ladiji se strogo izvršujejo BamoBtanska pra vila. Ladija je pripeljala sveto olje z gore Athos za ruske samostane.
Čez 400 let v Nytro. 314 milijonov kron podaril je mestu Nytra na Ogrskem nek prijatelj mesta. Ta vest sa je širila ne davno v Nytri. Sosedje so hoteli počiti od zavisti in dobri Nytričani veselili so se nad vse. baj pri tako velikem daru je gotovo, da bi jim ne bilo treba plačevati tbčinskih doklad. Toda njihovi zadovoljni obrazi postali so dolgi, ko so zvedeli, kako je dobrotnik Nytre, gospod Fejfa'ussy. daroval mestu navedeno ogromno svoto. Mestu je daroval 300 kron, toda v darovalnem pismu navedel je kot pogoj, naj se ta svota naloži na obresti in obrestij skozi 400 lbt. V tem doglednem času dosegla bode glavnica svoto 314 milijonov kron. Dobri Nitričani pa sedaj računajo, kako prijetno bode čez — 400 let v Nytri.
50.000 kron vreden metulj se na haja v zbirki Readinškega muzeja v Penn silvaniji. Dr. Streoker, strasten nabiralec metuljev, poslal je v Sierro L onna ekspedicijo na lov zelo redkega metulja. Eispedicija je celi dve leti iskala redkega metulja. Dr. Streckerja stalo je to 50 000 kron.
O burskem poveljniku Dewetu se je razširilo že vse polno anekdot. Nek an gleški vojak je bil vjet od D.wetovega oddelka. Ker pa mu ni ugajala hrana v burskem taboru, ki je obstojala večinoma iz močaatih jedil, se je pritožil pri Dc\vetu radi preslabe hrane. Dewet pa mu je uljudno izjavil, da iru za nekaj časa ne more z boljšim postreči, da mu bo pa dal boljšo hrano, kakor hitro bo vjel zopet kako angleško kolono s provijantom. Nekaj dnij je angleški vojak zopet čakal mesa, a ker ga le ni bilo, je šel k Dewetu in britko tožil nad slabo bursko hrano. Dewet se je zopet prav uljudno oprostil, se nasmejal, pol ure pozneje pa je odšel s svojim oddelkom proti sovražniku. Drugi dan je jedel angleški ujetnik meso, katero je Dewet odvzel Angležem.
Novi spalni železniški vozovi za
one, ki si žele na potovanju samote, pridejo na nekaterih železnicah v promet Novi železniški voz ima sedem ločenih oddelkov po dva prostora in en oddelek s štirimi prostori, ki je določen za rodbine. V oddelku z dvema prostoroma je med obema prostoroma toaletna naprava, tako, da se potujoča ne vidita.
Roparski umor v Karlovih varih. Prvega julija je bil lastnik hotela „Regens-burg" Albert Honisch s svojo ženo na neusmiljen način umorjen in oropan. O tem umoru se sedaj natančneje sledeče poroča: Lastnik dotičnega hotela je imel navado iti vsak dan v gostilno „Reichsadler" kjer je igral z nekoliko prijatelji karte. V to gostilno je pa prišlo pred dobrim tednom troje mož. Tudi dotični dan so prišli ravno ti možje in so pili v oni sobi, kjer je bil tudi umorjeni Honisch s svojimi prijatelji. Ob 1 lih ponoči za-puste ti neznanci gostilno in dva se podata v hotel „Regensburg" kje sta nekaj časa ostala. Pri tem sta stavila na blagajničarko nekaj vprašanj glede stvarij, ki so se jim zdele potrebne za poznejši umor. Tako so vprašali, če je v tem hotelu kak hišnik, nakar so zvedeli, da hišni pes zadostuje. Hotelier je imel zamreč velikega krasnega psa, ki je spal v njegovi sobi, a na osodepolni dan je spal ta pes slučajno — v kuhinji. Izpraševanje tujcev je spravilo blagajničarko v strah in grozo in zato je priklicala še go-stilničarko. Med tem časom pa stopi eden neznanec parkrat pred hotel in nekolikokrat zažvižga. Ko so ga vprašali, zakaj da žvižga,
je odgovoril, da to dela zaradi svojega prijatelja, da ne bi zgrešil poti do njega! V resnici je pa le skušal s žvižganjem, jeli že varnostna patrolja že šla mimo tega hc-tela in če bodo postali ljudje pocornejši na njegov žvižg. Tretji neznaneo je pa skoro gotovo bil med tem časom na opazovanju. Nato sta se oba tujca pomenkovala v tujem jeziku. Kar na enkrat pa potegne jeden tujec revolver in ga nastavi proti blagaj* niku ter zahteva, da naj bo miren, med tem ko drugi hiti v sobo gosp. Honischa, na katerega z besedama: »Denar ali pa življenje« dvakrat vstreli in zadene. Ko je njegova žena slišala strel, hitela je na po-moč, a drugi ropar že ji nastavi revolver na prsa. A gospa ;je bila toliko srčna, da mu je iztrgala orožje. Ropot, ki je nastal, pri-moral je roparje, da so bežali, nakar je bla-gajničarka letela na cesto in klicala na pomoč. Dvakrat vstreljeni Honisch je nekaj časa letel za roparji, a nakrat se je mrtev zgrudil ra zemljo. Roparji so zginili brez sledu 1 Karlovi vari so postavila premijo 1000 kron, ako se komu posreči najti roparje.
Vreča s človeškimi kostmi. Na
Dunaju je neki policaj ustavil nekega sumljivega človeka, ki je nesel težko vrečo na hrbtu. A ta, Anton Vincenc bilo mu je ime, je takoj vrgel vrečo z ramen na tla, kakor hitro je zagledal policaja, in je začel bežati. Le z največjim trudom posrečilo se je policiji ga dohiteti in aretovati. Ko so pregle-davali vrečo, našli so v njej človeške kosti. Vincenc se zagovarja, da je našel te kosti pri kopanju nekega kanala na Dunaju in da jih je hotel nesti sedaj na pokopališče da jih pokoplje. Z vso zadevo se peča sodnija.
Dobra kupčija pri »Narodnem Domu« G. Konrad Martinek je češki državni poslanec in velik Mladočeh. V parlamentu deluje tako pridno, ds časopisi njegovega delovanja ne morejo pregledati in zato raje o njem molče. »C»s« pa ni mogel drugače in je v svojo žalost moral objaviti neko dejanje slovitega Martinka. »Slovanska Beseda« na Dunaju je hotela kupiti hišo za svoje namene. Ta hiša bi bila nekak češki »Narodni Dom« na Dunaju. Inženir Kovaf in Martinek sta se ponudila, da bosta kupila hišo »zum giiinen Thor« za 525 tisoč gld. Ko\af je zahteval, da ga imenujejo oskrb nikom s plačo 10 tisoč gld. Na to se je društvo jelo pogajati z lastnikom hiše gosp. Šcbaffcerom, ker take ponudbe niso mogli sprejeti. Zdaj se je zvedelo, da bota čedna tovariša (mladočeška liberalca!) hišo dobila za 317 tisoč gold., da pa hočeta za svoj •£trud" imeti borih 208 tisoč. G. SchufTcer je lil voljan društvu hišo prodati, a Ko\df in Martinek sta mu žugala, da ga bosta ovadila itd. Hišo sta res kupila. Na račun Bta da'a 15 tisoč, nemški pivarnar Dreher bo dal 25 t soč, 10 tisoč drug pivarnar in drugo plačata v 5 letih. Dreher je stavil pogoj, da na hiši ne bo češkega napisa! Tako se »narodni« liberalni poslanec poteguje za korist — naroda! Kdaj bo to novico prinesel »Slov. Narod«, v _čegar vrstah so sami brezmadežni značaji ? Častni sod so je o tem poslancu jako neugodno izrazil.
Predsedoval je velečastitljivi gospod župnik Ivan K o k o š a r, kateri je govoril poučne, značilne in ob enem prisrčne besede o pravem prijateljstvu ter kazal na najzvestejšega prijatelja, namreč na presveto Srce Jezusovo. Predsednica je predavala o Kehru kot ravnatelju semenišč. Gospodična Mer-cinova je deklamovala Aškerčevo pesem „Mutec osojski". Gospica Hrovatinova je pela Schubertovo .Vero v spomlad". Dru-štvenice so pele triglasni zbor „Ave maris stella". Sklenile so pristopiti k „Slovenski šolski Matici*. Dne 16. julija pride iz Ljubljane velečastitljivi o. Hugolin Sattner, da bo vodil duhovne vaje do 20. julija zjutraj. Prihodnje zborovanje bode 24. septembra ob 4 popoldne.
Društva.
(Kmetska posojilnica ljubljanske okolice vLjubljani) B.lančni izkaz za prvo poluletje 1902. Ac-tiva: Gotovina v blagajni K 20.763 68. Naložen denar K 876 497-57. Posojila K 3.224 924 45 Vrednostne listine K 6200 —. Nepremičnine K 16.403 86. Prehodni znesl<;. K 610 45. Inventar K 1219 08. Zaostale obresti 31. dec. 1901. K 38.774 62. Passiva: Deleži K 24.108 -. Hranilne vloge K 4,0-39.966 48 Reserveni zaklad K 66.475-34. Pokojninski zaklad K 5376-23. Predplačane obresti od 31. dec. 1901 K 13.594 30. — Upravno premoženje K 4185.393 71. Denarni promet K 8,832.276'—.
Družbi sv. Cirila in Metoda so meseca junija poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Upravništvo „Slov. Naroda" zbirko 75 K, dr Fr. J inkovič v Kozjem 10 K, L-jv Franke v Luškem trgu zbirko v čateških toplicah zbranega omizja 3 K, mestna višja dekliška šola v Ljubljani ob izletu na Vrhniko mesto razglednic 25 06 K, f Nata-ljja Truden v Trstu 200 K, gostje žup. Ant. Šijanca pri Sv. Juriju v Slov. goricah 20 K, žup. v p. Fr. Jeršič 6 K, žup. Iv. Sakser v Hotedršici 10 K, Fr. Ogrizek v Sv. Križu pri Slatini zbirko igralne družbe 6 K, posojilnica za Loški potok, Drago in Travo 10 K; podružnice: moška v Ormožu 35 K, ženska v Ormožu 48 80 K, izvenaka-demična v Gradcu 100 K, šentpeterska ženska v Ljubljani 538 98 K, šentpeterska moška v Ljubljani 30030 K, ženska v Črnomlju 8648 kron, v Ljutomeru 50 K. — Družba je imela meseca junija 1834 22 K dohodkov in 2060-14 K stroškov.
Blagajništvo družbe sv. Cirila
in Metoda v Ljubljani.
(Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem) je zborovalo dne 8. junija v Gorici.sČ
.Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
(Za škofove zavode): Nek dijak 15 K.
Bog plačaj!
Za »Dijaški dom" v Celju.
(VIII. izkaz.)
Nadalje bo darovali: 500 K mesto Ljubljana; 200 K g. dr. Fr. Poček v Ljubljani; 150 K posojilnica v Žilcu; 100 K veleč. g. Franc Ogradi, opat celjski; po 50 K: slov. akad. društvo „31ovenija* na Dunaju prvi obrok, občina Smartin pri Slov. gradcu; po 40 K: g. K. Marschitz, nadučitelj ▼ Letušu, občina Sedarjevo, posojilnica v Pišeeah; 25 K: g. Ivan Tomažič, kaplan v Celju; po 20 K: gg. Ivan Dolinar, posestnik v Celju, Fr. F. Vošnjak, posestnik v Celju, prvi obrok. Neimenovan iz L.elja, Ivan Rogina, iupan v Podgorju, dr. Josip Vošnjak v Slov. Bistrici, županstvo v Braslovčah in Anton bsntel, c. kr. profesor v Gorici; 15 K: Kmet. društvo v Laškem,trgu; po 10 K: gg. Jos. Kolarič, župnik v Šmartnem na Paki, Ant. Fischer, župnik v Mozirju, prof. Ivo Stožir v Zagrebu, Ign. 'udolšek, vpokojeni nadučitelj v Celju, Neimenovan M. R„ Mat. Frece, župnik v Belih vodah; 8 K g. Martin Premšak iz Škofje vasi prejeto odškodnino; po 5 K: gg. Anton Mulej, c. kr. avskultant v Celju, Fr. Sterle, načelnik postaje v Zagorju, Radoalav Pavlič pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, lv. Rosina, kaplan v Rogatcu, Jož. Goropevšek, posestnik in krčmar v Trbovljah, Gothart Ferme, kaplan v Braslovčah, Josip Krančič, ekspozit v Vatovljah, Jak. Menhart, župnik pri Vel. Nedelji, Volb. Serajnik, kaplan v Tinjab; 4 K 10 h v hotelu v benožečah nabrano; po 4 K: gg. Anton Kocbek, kaplan v Šempetru pri Mariboru, Alojzij Domicelj v Zagrebu : 3 K g. Anton Kovačič, kaplan v Slivnrci; po 2 K: gg. dr. Janko Ponebšek, c. kr. višji davčni nadzornik v Nov. mestu, Janko Košar, Studenec pri Mariboru, Ivan Leskošek, poslovodja v Celju, Jurij Korošec v Podgorju, Albert Verdnik, župan šmi-klavški, Venceslav Hruby, državni poslanec na Dunaju, Avgust Jager, kapi. v Sv. Marku niže Ptuja, in Fr. "VVartbiichler, vodovodni paznik južne železnice; 1 K. g. Raf Krušič v Gradcu. — Skupno v tem izkazu 1497 K 10 h.
Telefonska In brzojavna poročila.
Bclgrad, 8. julija. Tu so razširjene govorice, da kraljica Natalija vstopi v samostan.
London, 8. jul. (C. B.) Kralju se zboljšuje zdravstveno stanje na najpo-voljnejši način.
London, 8. julija. (C. B.) Cham-berlain je dobil znatno rano na čelu. Trebalo bo vsaj dva dni, predno bo mogel upravljati službo.
London, 8. julija. Kronanje kralja Edvarda VII. se bo vršilo meseca oktobra ali novembra.
London, 8. jul. Komisar za javna dela in zgradbe Douglas je naznanil v zbornici, da bodo odri, ki so bili na vladnih posestvih postavljeni za slavnost kronanja, lahko še služili svojemu namenu.
Umrli ho:
3. julija. Ana SeSek, delavčeva žena, 63 let, Ko-lezijske ulice 25, vodenica.
5.	julija Dr Josip Zupan, hranilnični ravnatelj in častni meščan, 74 let, Knallove ulice 9, »starelosl.
V hiralnici:
6	julija. Viktor Verbič, trgovski vajenec, 17 let, jetika.
7	julija. Ivan Kova«, zasebnik, 70 let, omehčanje molgan po krvavenji.
v bolnišnici:
3. julija Apolonija KoSenina, kajžarjeva žen«, 65 let, Emphysema putm. Insuff. cordi«.
6,'lvan	Verovšek, trgov, sotrudnik, 19 let, srčna hib*. Emphyi. pulm. - Marija JanSa, posestnica,
j., L' i u i u alignus abd.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad moijem S06-2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
4	Ru oji»- UlUil U „„;..	SUnJ« baro-mHtrs. f mm.	Tainpe-»tur. po Odeti«	Vmrl	N»lo	s '3 a £ . S 3 • p!
7| 9. zveč.		737-6	222	sTjug.	del. oblač.	
8	7. zjutr. 9. popol.	737 6 735 6	19 1 32-1	sl. sever ar. jzah.	del. oblač. j jasno |	00
Srednja vferajšnja temperatura 221°, normale: 19'6°.
Dunajska borza
dot 8. julija.
6knpni dr/avti dolg v notah.....10170
Skupni driarni dolg t srebru.....101-65
Avstrijska zlata renta 4%......120-90
Avstrijska kronska renta 4%.....99'7o
Ogerska zlata renta 4£.......12'15
Ogerska kronska renta 4%......67-90
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	lf9o-—
Kreditne delnice, 160 gld........669 50
London vista......................2400sJl/s
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem drl.velj.	117-25
20 mark........................23 46
20 frankov (napoleondor)......19 07
Italijanski bankovci ... -.....94 —
C. kr. cekini...........11-24
Žitne cene
.dnž 7. julija 1902.
(Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
Plenica za jesen........7-53	„	7 54
Ri za jesen . ... ....,,	6 26	.	6 53
Koruza za juli-avgust.......6-23	„	6 24
„ „ sept.-oktober . . . . „	638	„	539
Oves za sept -oktober .....	5-93	,	6 94
, . jesen.......,	6-02	.	603
Na budimpeitanskl borsi:
PSenica za oktober........7 22	„	7-26
Rf za oktober........615	,	6-17
Oves za oktober.........6 60	„	6-16
Koruza za julij........4-96	,	4-97
„ „ avgust........5-04	„	505
, , maj (1903) .....	6-10	,	6-11
(Hfektiv.)
Dunajski trg.
Plenica banaSka.......K	905	do 9 65
južne žel.........9 25	,	9 65
Ri .........760	,	7-70
Ječmen ..........7-20	„	8 30
„ ob Tisi........6.85	.	7-75
Koruza ogerska.........6-30	„	6 40
Cinkvant , ........6-35	,	6-70
Ove» srednji........„	—	,	7-55
riiol............7-75	, 10-76
Poslano.*)
V pojasnilo in svarilo.
Vse zoper gospoda Friderika Hodscharja, trgovca v Ljubljani, oziroma v Gradcu zaradi zavlačenja blaga, poneverljivega prestopka itd. naperjena sumniči nja so neresnična in popolnoma brez vsake podlage, ker se je z uradnim potrdilom c. kr. deželnega sodifiča v Ljubljani itev. Vr. IX 731/2-19 proti istemu uvedeno kazensko postopanje sedaj ustavilo ter je izpudčen iz zapora.
Zoper gosp. Friderika Hodscharja tako težko ofikodujoče vesti so se provzročile vsled ravno samovoljne kakor protipoBtavne zalvoritve njegove trgovine v Gradcu po dunajskem »Creditoren-Vereinu«, vsled katerega ovadbe je bil g. Hodschar, ko je bil v tej stvari na potovanju s potnino 210 K, popolnoma brez vzroka prijet zaradi suma pobega.
Provzročila pa je najbrže te vesti tudi okolnost, da je neka dunajska tvrdka po evojem zastopniku dne 8. in 9. junija t. 1. g. Friderika Hodscharja skušala primorati, da bi poravnal neki znesek, ki bi zapadel šele 15. julija t. 1., grozeč mu, ga sicer takoj proglasiti insolventnim, dočim g. Hodschar ni ustregel temu protizakonitemu zahtevanju.
V svojem zaporu, ločen od zunanjega sveta, ni bil g. Friderik Hodschar v stanu, reševati svojih poslov, temuč je bil primo-ran napovedati konkurz nad svojim premoženjem — žrtva hudobnega postopanja in nesrečno zapletenih okoliščin.
Za krivce bo imelo to še posledice, na daljna sumničenja se bodo brezobzirno preganjala.
Dr. Oton Vallentschag,
odvetnik, 1. r.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, lolikor določa zakon.	811 1--1
-vf*- -vi*-	-»i«-	-vt*-
^nT^p.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
808 1-1
Ivan Kovač, rovident v računskem oddelku c kr fijančnega ravnateljstva naznanja v svojem in v imenu v«eh sorodnikov, pre-tresujočo vest, da je njegov prtsrčno ljubljeni oče, blagorodni gospod
Ivan Kovač,
tiskar,
po dolgej mučnej bolezni dnč 7 iulija t 1 ob Vjt I uri dopoldne, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal
Truplo nepozabnega rajneega bode v srerto dne 9. julija t 1 ob 6 uri popoludne v hisi žalosti, Radeckega cesta 6t. 11, svečano blagoslovljeno in potem.ua pokopalSče k sv. Krištofu položeno k večnemu počitku
Sv maše z.duSuice se bodo b-ale v mnogihj cerkvah.
Predragega pokojnika priporočamo v po-|božno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dni 7. jul ja 1902.
Trgovski učenec,
zmožen slovenskega io nemškega jezika, želi vstopiti v kakem mestu v večjo trgovino. Vstopi lahko takoj.
Ponudbe m „Poste reslante št. 200 Cerknica".	608 (3-1)
| (^dvajsetega stoletja
1901 - 2000
z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor Gregorlj Pečjak. «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več.
sirts\l je izvrstno sredstvo za ličenje JXUpiUUV sobnih tal. Isto odatranja ln preprečuje lepljlvoat llčenlh desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvidki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 1 12-3 Vnanja naročila proti povzetju.
V najem se da
prodajalnica
v Ljubljani na Poljanski cesti štev. 26. Več pe izve pri Mar. Štele ravnotam. 793 3-2
Priznano najboljše [g
m
2; olj nate barven
zmlete z naglo sušečim firnežem na najnovejših strojih, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po niskih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, 770 5
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
o Največje najhitreje ter najvarneje vrste 7 velikanskih parnikov, ki vozijo v
Jameriko.
Hamburg1-New Jork le 6 dni.
Vožne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške Linije. v Ljubljani, Marijin trg St. %
nasproti frančiškanski cerkvi.
je železnato .redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa/in lahko prebavno. — Blagovoli ee vprašati zdravnika.	618 50—6
Glavna zalog/za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem jelenu" v LJubljani.
Spretni zastopniki se povsod sprejmč!
a"S
. H
Sa
e o
xi	S
t3
a	a
H	a
C/3
o
<32 C/5
o> Oh
I
Svetovnoznani ! I! Nad 300.000 v rabi. Nad 500 prvih odlik. ! !!
w Alfa-Laval-Separator-ji
so najboljši posnemavci smetane.
le dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnamejo od 40—2000 litrov v eni uro. Popolne oprave sa dobivanje sirotke za roko in za pa-, pa tudi vst- druge stroje za mlekarstvo izdeluje in pošilja
Akcijska družba Alfa - Scparator, Dunaj.
Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26
Podružnice: Budimpešta. Praga. 135 52.31
Ceniki, podučne brožure, proračuni in načrti za mlekarne na razpolago. Svčt se daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se paS strokovni list »Alfa-Mitlheilungen« brezplačno.
I
co ct>
G>
e/i
12" I
CD (0
x- O
pa cd • <
s»
£
Naznanilo!
2
e
Čast mi je sl. občinstvo obvestiti, da sem prevzel s 1. julijem začenši n& sv. Petra oeatl it. 2 in Reseljeva oeata it. 7 se nahajajoči
trgovini s papirjem, pisalnimi in pismenimi potrebščinami,
♦♦ tovarniško zalogo zvezkov,
ter trgovskih kn|ig, dosedaj last g. Jos. Petrlča, kateri bodem v prihodnje pod svojim lastnim imenom vodil.
Zagotavljaje, da bodem vsikdar z najboljšim in solidnim blagom, po nizki ceni postregel, ter naročila točno in hitro izvrševal, se nadejam, da me sl. občinstvo z mnogoštevilnim obiskom in naročili počasti.
Vpoitevaje nedeljski počitek, Imel bom ob nedeljah ln praznikih trgovini zaprti.
Z odličnim spoštovanjem
Jernej Bahovec.
789 (3-3

Naznanilo.
Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem svojo
detalliio trg'o vino
s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem na sv. Petra cesti št. 2 in podružnico na na Reseljevi cesti gospodu J. Bahovec-u prodal.
Zahvaljujoč se za izkazano zaupanje, prosim, da se isto tudi mojemu nasledniku v polni meri ohrani.
Ob jednim dovoljujem si naznaniti, da bodem odsedaj naprej vodil trgovino s papirjem in vsemi drugimi papirnimi izdelki le na debelo V Veliko Večjem obsegu nego dosedaj, ter prosim cenjene svoje odjemalce, da me v mojem novem podjetju še mnogobrojnejše počaste z zagotovilom, da se bodem vsestransko potrudil, njih željam ustreči.
Radi prikladnosti mojih cenjenih odjemalcev usojam si naznaniti, da sem si uredil v ravno isti hiši, to je na SV. Petra cesti 5t. 2 SVOjO pisarno, v katerej bodem posloval.
Priporočujoč se bilježim z odličnim spoštovanjem
Josip Petoič,
tovarnar in veletrgovina s papirjem.
791 3-3
Nakup ln prodaja TEB vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„J9K EBC1JH
I., IIKollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobslgasie 2.
___ Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 72