M "nih I HNK * ** «. Mm Rt Ml. lito. DLUifcfldil NAnUU. •■• •*•• * Pratlor t m/m X 54 m/M za navadne ia nule oftate 80 vin «a uxa«M rugUte 120 K, m poalano la reklame 2K. - Pri naročita nad 10 objav popast VpcaŠanjeai glede taaentov nti se prtio* ntamka ta odgovor. fpriVBlitv* „SlOv. Haroda11 la „Baptist TUkmi" Kamftora olloa it S, orltUćn* _ ?•!*!•» *L to. „UfttMftfct ***** *«£ « &MI|m1 te a* mMi v Jta§Mlavi|ti ; W Ia*a»*at9*i celoletno napiti pUćan . K 120* - celolebio......K140** poiletno.......„ 60-- poUetno.......„ 70«— 3 mesefeo. ..••.„ 3fr- 3 me—to ...•••„ 35 — I .......» 10 — 1 M ......„ 12-— Novi ruuročniki na? poSljejo v prvič naro£nlao veđno 9fl^* po ittkaznicl. Na samo djmims naročita brez pe«tatve denarte se ne more ino ozlrati. ^L^B^a^^B^B^Aa^nta^aa^ ^^IL^B^a^BL. H^aa^aa^^BaVlaf ffffft^ft£A^fc>f9A ^a^tfta^aa^ AA_ A B _ flBha^a^a^B^aa^a^MA^h ' TalaiaM Htti 94* PosanrasiM Itevllka valla 60 vinariav. ftaltflifnai aiaiitSaillraiaiai. Čeiko - lusoslouensko mnnifettflciin u Draai. Jagoslovenski novinarji pri pred-sedniku Masarvku. Eden glavnih namenov zleta ju-goslovenskih novinarjev v čehoslo-vaško republiko je bila tuđi pokloni-tev velikemu državnik« predseđniku Masaryku. V petek, 5. t m., opoldne je spre-je! predsednik Masaryk jugosloven-ske novinarje v avdijenčni dvorani. Bi! je velik trenutek, ko je naznanil ceremonijer dr. Guth - Farkovskv prihod g. predsednika, katerega so novinarki pozdravili z viharnim »živio!«: Milan Marjanović je nato pozdravil predsednika v krasnem, jedrnatem govoru, v katerem je iz-javil, da so jugoslovenski novinarji srečni, da morejo pozdravili bratski Čehoslovaski narod v novi svobodi v osebi najboljšega njegovega sina in očeta napredne čehoslovaške republike. To tem bolj, ker ga morejo pozdraviti čilega in svežega., kot svojega starega prijatelja in učitelja na Čelu milega naroda in prijateljske države, kot moža, ki vidi izpolnjene svoje samje in uživa sadove svojega dela. V tem vidijo, da je njegov filo-zofični nauk, njegova metoda in vztrajnost popolnoma dosegla svoj cilj. i(ot glasnik malega dela je dovršit eno največjih del kot učitelj realizma in humanitete pa je izvojeval največjo bitko. Jugoslovenska mladina je bila večjide! vzgojena od njega. On je zastopal med vojno naše pravice in organizira! naše raztre-sene moči v tujini. Marjanović ie konca!: Danes v dobi osvobojenja in ujedinjenja naših narodov vidimo mi predstavitelji časopisja in javnega mnenja, na katero ste Vi vedno apelirali, v apoteozi Vaše sedemdesetlet-nice trlumf ideje, samozavesti in za-vednostl, trlumf demokracije, na~ predka in človekoljubja. Zato si želimo, da bi postali na temelju tega dela vedno ožji bratski stiki med čeho-slovaškim in jugoslovenskim narodom. Živio predsednik Masaryk- živio čehoslovaški narod, živila čeho-slovaška republika! Nato je odgovori! predsednik M a s a r y k: Ponosen sem na to, da ste vi jugoslovenski novinarji prvi, ki ste mi prišli čestitat k mojemu rojstnemu dnevu. Veseli mi, da je ravno naša žurnalistika omogočila vaš prihod. Govorim vam kot bivši novinar in prijatelj. Oglasili ste se pri meni kot svotemu učitelju in pri- jatelju. Da, jaz sem vaš prijatelj m prijatelj celokupnega vašega naroda. Bil sem v Bosni in Hercegovini, kjer sem spoznal vašo težko situacijo in od tega časa sem spoznal vaš narod in imamo v njem mnogo nrlih prija-tc!š;v. Sledili so procesi: zagrebški, dnnajski, beogradski, pozneje pa smo se našli zopet med svetovno vojno. V Rimu so bili ravno vaši ljudje prvi, s katerimi sem delal, tako tuđi v ^enevi, Rusiji, Londonu in Ameriki. Znano vam je, da imamo še vedno razne težkoče. Vojna se je končala, toda mir še n! tu. V kolikor je ležeče na nas Ćehfh in Slovakih, borno vstrajali do konca. Mi ne delamo samo za nas, ampak tuđi za vas, a kar napravite vi, napravimo rudi mi, in Var delate za vas, delate tuđi za nas. Ponavljam, da sem srečen v vaši sredi...! Poslanik in min^ster K r i b a r je nato predstavil predsedniku vsakega posamnegra novinarja, nakar se je nredsednik razeovarjaf z ministrom firibarjem o jugoslovenskfh razme-rah. Nato se je predsednik prijateljsko ra^govarjal s posamn^mi novinarji in izjavil svojemu staremu znancu Marianoviću. da je ravnokar nodnisal ustavo in omeni!. da je če-hoslova?ka rernbTTka prva novo-ustanovliena država, ki je dobila svojo ustavo. Ko je predsednik po-vedah da je ravno nred prihodom novinarjev prej^l Wi^onovo brzo-;avko. fe poslanik flribar rekei, da sta Wi!son ?n Masaryk na'boliša prijatelja m zaščitnfka Jugoslavije. Nato je odgovorit predsednik: »Kadar me boste žeJe'i. pridem vselej.« Po več kot Dolurnf avdtiend se je predsednik Masaryk prisrčno po-slovil od novinarjev. ki so mu zakll-cali v slovo prijateljski oživio«! Na to je predstavftelie jugoslo-venske^a časof>Jsja sorej^la tuđi nre-zidentova hčerka drea. Alice Ma-s a r y k o v a. ki se je razgovarjala s r^osamniki, z'asti o raznih humanitarnih nanravah in V^za'a veliko zanimanje zlasti za ženski pokret v Jugoslaviji. Pozdravni večer n* tu^oslovansketn poslanstvu. V četrtek 4. t. m. je po slavnost-ni predstavi vProdane neveste« v Narodnem d'vadlu prireHil poslanik minister Hribar pozdravni večer ?nslovensVim časnikariem. ki so se ^a udeleiili številni zastopniki praške jugoslovenske kolonije in čas-nikarske, literarne in politične češke javnosti. Prisotni so bili med drugi-mi minister pošte Stančk, general Pelle, predsednik nar. shromaždenja Tomašek. dr. Kramar, pisatelj in urednik ttoleček, generalni konzul Vučković s soprogo, konzul Brada-nović s soprogo in dr. Po prisrčnem sprejemu gostov se je zbrala ce!a družba v velikem salonu, kjer Je poslanik minister Ivan Hribar pozdravi! došle jugoslovenske časnikarje nekako takole: »Pozdravljam vas, zastooni'ke JTigoslovenskesra tiska, tu v bratski nam čehoslovaški državi, na jugoslovenskih tleh. Že v teh be-sedah je obseženo ono važno, ono zgodovinsko dejstvo, ki smo si ga vsi pred časom tako želeli in ki smo ga končno doživeli !n ki nas danes vse polni s samozavestjo. Doživeli smo namreč svobodo, doživeli smo ustanovitev naše lastne države. In z oziroma nato vas ^ozdravljam kotpr-voborce za osvobodftev jugosloven-skejra naroda, kot ono silo, ki Je v časih najhujšega pritiska in najtežjlh presknšenj vzdržavala v narodu od-por in vero na boljšo bodočnost. Posebno se moram spomniti še vas, srbskih časnikarjev, ki v trenutku izbmha vojne niste pomišljali zame-njati pero za puSko in ste hiteli s svojimi dejanji pomagat uresničit idejo naše osvojlroditve !n našega i sjedinjenja. Zdaj smo svobodni, ven-dar delo ni končano. Nasprotno, delo ^e!e pričenja. veliko delo zjaradbe na-«?e države. Treba je. da na podlagi »i a šega ujed'njenia ustvarimo teme-lie našega skunnega življenja, da iz-loč»'mo fz sebe in se za varu jemo proti onim, ki nam hočejo ukrasti našn svobodo in to te?ko delo caka pređ-vsem vas, kaiti restrčen Je oni rek, da je žurnalistika velesila. Poklicani ste, da vodite narod k moči, da mu daste one smernice, ki ga povedo v zmislu svobode njegove in njegov^ea edinstva k procvftu. S tega stališča zrem tuđi va§ prihod v zlato, sestrsko Prago. Prišli ste. da se pogovorite s čehosiovaSki-mi kolejrl o bodočem skupnem delu, ki naj oba naroda združ: v tesneiše medsebojno življenje, ki Je za oba brezr»r>£ojr»a nujnost. Vežejo nas ču-stva in ve^eio nas interesi k skiipn? cesti in skupnemu delu. Bodite si svesti svoje velike naloge in želim vašemu delti nafboljšega uspeha. Pozdravljam vas torej 5e enkrat na jugoslovenskih tleh in kl:čeni: . nai živi npš nip-o«;1ov^nski narod in I Njegovo Vel. kralj Peter, naj živi Njeg. Vis. regent vaš in prestolona-slednik Aleksander!« V irnenu časnikarjev se je za-hvalil poslaniku dr. D. P o p o v i ć. Obljubi! je predvsem, da hočejo čas-nikarji vršiti svojo nalogo z ono vestnostjo in v oni smeri, kakor je omeni! poslanik in se potem zahvalil za njegov prisrčni sprejem. Nato je pozdravila goste Še poslanikova so* proera g. M. Hribarjeva. V kratkih, topl;h besedsh je orisala boj jugoslo-venske^ra naroda za njegovo idejo in se s hvaležnostjo spomnia pred-vsem na one nolfane. ki Jih je zali-vala kri nesebičnih borilcev, in na one junake, ki so umirali za svojo narodno svobodo. Z nadčloveškimi Žrtvami, s trdim delom je bila kup- ljena naša svo-boda. Treba je torej, da se tega vedno zavedamo in se učimo to svobodo vzdržati proti vsem. Poslanikovi soprogi se je zahvali! Branislav N u Š i ć, češ, prihajamo iz zemlje, kjer so žene pomagale vlačiti topove na gore, kjer so žene stregle po jarkih in z možmi vztra-jale v borbi. Zato smo se jih naučili gledati kakor sebi enake, zato jih ce-nimo kakor sebi ravnopravne in baš zato nam je pozdrav žene Še toliko Ijubši in milejši, in smo ji s toliko večjo prisrčnostjo in radostjo hva-ležni zanj. — Nato se je družba raz-šia po sobah, kjer je ostala pozno v noč v prisrčni, bratsko neprisiljeni zabavf. HaS Delos. Večno vzburkano vaiovje zsrodo-vinskejra dofirajanja ie Dovzdismilo končno i nas na Dovršje. Državne meje so domalejca kro« in kroz definitivno zacrtane, v kratkem pade odločitev o ustavnih oblik ah in v dogledni dobi se mora na mednarodnem forumu Izkaza-ti, odjrovarja li samozavestni hosant na osvobojeni zemlji in Drimeren odiek v bližnji in đaljni hiiini. ki nas doslei ni mogla ali ni hotela Doznati. Da se bo ta odiek jačil od leta do leta. ni naj-Dosicdnja skrb naše dinlomacije, vse-kakor pa prva doižnost osvobojencev samih. Navdušenju v zsrodovino vstopajo-česra naroda se zdi fzvedljivost te na-losre ševe da nekai lahkesra. samoumcv-nega. Po vsaki revolučni dobi nahaja- I mo v duševni arhitektoniki prerolenih I narodov vec ali mani otroške naivnost! in mladeniške domišljije, ki s čudovito lahkoto Dreoboči nasprotja med premazano oretekiostio in zmagroslav-no sedaniostlo. Ni treba iskati primere v časovnih in deželnih davninah. treba Ie ori^tuhniti osnovnemu tona Se ne včeraišnie minulosti. Doba Je — sit venia verbo — ore-sirova, da bi nas Jusroslovane že ne bi bila iztreznila. V tem iztrezneniu oa orihaiamo do vedno iasnejšega sdo-znania. da je oač osvoboiena naša domovina, da na ni še osvoboien i Jugo-slovan. Teritorijalno smo pač irkQre-ninili za večne Čaše hahsburško suženj-stvo: ne bo Da še tako kmalu moeoče očistiti duhove niihovih otrovnih kfi* cev. kl fiVt škodliive etntške bakteriie zastniDlJajo s svojo troežno eksistenco iusroslovansko omstvenost. OdveČ bi bilo razoravljati o tem žalostnem dej-stvu. Nevemi Tomaži nai blagovnllio »iti sami vaše« in nai odkritosrčno iz-Drašafo vest. Osvoboditve dru ari del se sele oričenia. Po katerih ootih in v ka- terih smereh. o tem bodo odloćevalt narodovi kulturni socijalni, irosoodar-ski itd. sđasniki, vsaki po v juui zemlji in v Ijudskem značaju danili po^ojili in do od celotne svetovnopolitiCne situacije določenih potrebah. Ustvariti na življenjsko krepkih temeljih enotno ju^oslovansko kulturo, izključno iujfo* slovansko, od avstrljsko - madžarskih atavizmov očišćeno samozavest. to bo glavna zadaća bodočih desetleh'j. Ne samo škodljiva, otročja bi bila v tem pogledu politika Dtiča noja. Kdinole s priznanieni* in spoznanjem kulturnih in plemenskih ^i^azlik med posameznirnf errotami ju poslovanske skuptiosti je mogoče naj ti od zsrodovine in naših mrtvih Doteioiieni krojr na5e celote m naravno njegovo središče: quintam essentiam jusroslovanstva, živo Dodla-sro, v kateri bodo nastajaioče genera« čije vtelesile jujroslovansko miseL ki bo tako oštro opredeliena, tako jasno samosvoja, kakor moremo dane« govorit? o franeoski, anarleski ali italiianskt kulturi, in naj se udejstvuj« že na ka-terikoli točki zeineljske krosrle. Iz Marxoke£a svetovnega nazora izvirajoca vsporedba kulturnejja raz-voia z eosDodarskim. v katera ie se bila zaverovana družabna veda iz Dre^ tekle minulosti ,nc držL Na gospodur-skem in svetovnoDOlitičnem polju nahaja veleobrat zares znatne Drednosti: da pa na kulturnem poprišču odrečejo nratematične dimenziie, o tem svedo-čiio ti. Dr. kultura skandinavskih na-rodnv, da ne seeamo do dališifi pri-merih, jasno dovoli. Kulturna diferenciranost med jujcoslovanskimi plemeni ie bi'a kolikor toliko opravičena v Drezaotetenih Dred vojnih razmerah, amDak DospeŠevati io danes, ko šteje Jugoslavija med narodnostno najenot-nejše države, bi pomenjalo nejfospo-darsko drobiienie ustvarjaiočih ener- Tran Govekar: 16 Svitanie. (Dalie.) Sele petindvajset let je štel, a dozive!, pretrpe! in storil je za državo že več ko naj-sivejši starčki. Moška resnoba in mehka, skoraj ženska ljubeznivost sta se družili v slabotni osebici prvega in takrat najslavnej-šega vojskovodje. Hitro je pokazal z roko na usnjate na-slanjače okoii okrogle mizice ter naglo, ne da bi bil mnogo čakal, še sam sedel. Iznova je bil nemilo zadeto preblago-rodje grof Hohenwart, ki je hotelo pravkar začeti pozdravno govoranco ter je že sve-čanostno izustilo besede: »Vaša cesarska visokost!« Karei pa je smehljaje zamahnil z desnico, zmajal z glavo ter dejal hitro: »Ljubi moj grof, pustite — ne trudite se, saj vcm, kaj m? hoćete povedati! V Innsbrucku so me z nagovori malone zadušlll . . . zato sem moral od ondi skoraj pobegniti. Vrli in pobožni Tiro'ci vs- predolgo govore ... a zdaj resničao ni časa za retori^ne umetnostl!« Me da bi bil 2akal glavarjevega odgovora, je preše! takoj k stvari, kl se mu Je zdela važnejša ko vse puste, a prazne cere-monijalnostl. Bil Je pred vsem vojak, zato med polizanimi dvornitni frazerji seveda ni Ml priljubljen. In govoril je naglo, z nekoliko previsokim glasom, bistro zroč zdaj temu, zdaj onemu v oči: »Ljubi moji, mi — vojaki — smo pač !r v nadle^o! Vojna Je res hud otep: prosite Boga, da nam skoro podeli zopet mir! Mera ie polna in nesreča naše Avstrije kipi že k vrhuncu . . . Slabo, zelo slabo nam kaže v Ha-lijl! Osamljen? smo; vsi naši zavezniki so nas pus'ifi na cedilu . . . liuonapartova amia^a se pribHžuje avstrijskim mejam in zmag pijana se pripravlja, da udari proti samemu Du-naju . . . Preko Gorice in Pontebe hoče pro-tiirail Buonaparte, toda trdno upam. da se mi posreči njegov naklep odločno prekrivati. Ne bojte se ničesar, toda bodite pripravljeni na vse, moji ljubi!« Baron Brijsrido je prebledel, saj Je Sul iz nadvojvodovih besed napoved največje ne« sreče. Grof Hohenwart pa se je vzravnal ter izjavil slovesno: »Va^a cesarska visokost dežela Kranjska Je polala že nešteto sljajnih dokazov zve-stobe in dotnoljubnosti. — zato Je rudi sedaj pripravljena na vse. prav na vse žrtve!« »Ootovo, gotovo!« sta pritrJevala živahno škof In župan. »No, upam, da novih žrtev Kranjski snloh ne bo treba prinašati .. . Seveda. nekai ranjenih In bolnih vojakov dobite vsekakor zopet v Ljubljane« je dejal nadvojvoda In se ozrl v okno zamišljen. »Tud! za to Je že vse preskrbljeno, cesarska visokost,« je hite! glavar, vesel, da je priŠel vendarle do besede. »Na gradu, v kasarni pri sv. Petru, v Soli za vodo In ćelo v duhovskem semeniSču smo že pripravili prostora za bolnike. Na gradu so popravili tesarji in zidarji obe poslopji, da bo poskrbljeno za vsak slučaj.« »Prav. lepo«, Je prikimaval nadvojvoda ^aztreseno in za par hipov z duhom odsoten. Pa zopet se je skloni! naprej in hitro vprašal: »Ampak Idrija? Kako Je tamkaj?« »Tud! v Idriji je vse pripravljeno, cesar-ka visokost. Takoj, ko sta 5 t. m. ponoći došli eštafeti z vestjo, da je padla Mantova, sem od-ooslal v tdrijo rudnlSkemu ravnatelju, svetniku Bogumilu pl. Gerstorfu ukaz, naj ukrene ne-mudoma vse, česar treba za varnost blagajen, srebra, cinobra in drugih vrednostnlh stvari. Vse je v redu • . . vse na varnem«, je poročal glavar. »Koliko srebra je zdaj v Idriji?« »Vsa skladišča so polna in Ie za španijo 'c pripravljeno 15.000 stotov živega srebra... Tuđi žita je v Idriji več tisoč stotov.c »Ob preteči nevarnosti vas obvesti ne-mudoma ali fe1dzewmeister baron Alvhiz: ali oa goriški deželni glavar, grof Thurn«, Je dejal Živahno nadvojvoda. »A po kateri cesti je odvoz najuTodnejši?« »Edina cesta iz IdrUe vodi žalibog Ie črez Dole, VebarSe in Vrhnlko«, je odgovarjal glavar. »No, Gerstorf ima moja navodila in ob resni nevarnosti . . .« »Ne, ne bojmo se najslabšega in zaupaj--mo v junaštvo cesarske armade pa v pomoć pravičnega Boga nad seboj!« je pretrgal nadvojvoda hipoma razgovor ter vstal. »Kaj je to? — Kakor čujem, se bliža godba ... O, čisto nepotrebno! Ootovo vaša ljubezniva odredba, ljubi moj gospod župan?« »Moja doižnost, visokost!« se je priklo-nil župan. »Hvala za to posebno pozornost, ljubi doktor! — hvala za vaš poset, gospodje!« In naglo je segel v roke najprej županu« potem pa škofu in glavarju ter zopet županu* rekoč: »Pozdravite mi vse Ljubljančane ter jim sporočite mojo prisrčno zahvalo!« Zelen in siv od togote in zavisti je stopaf grof Hohenwart po stopnicah In ne besedice ni mogel izpregovoriti. Saj je bilo nečuveno! 2u-panu, plebejcu, uradniku, 1d Je bil do veljavf ^rloboko pod srlavarjem, je dal princ kar dva-krat zapored roko ter se mu zahvaljeval, kakor da bi bil storil kdo ve kaj. Ne, kaj takega! »To je cei vojak ... ampak samo vojak!« ie končno siknil Hohenwart» ko je dospel v vežo. »Tuđi Jaz sem si ga predstavljat povsem drueačnega . . . Toda simpatlčen mladenič je vsekakor«, je dejal knezonadškof dvotmino. »Pa kaj je zlomka, govori! o neki godbi? Ali ste «a razuraeti, prevzviSeni?€ Stran 2. »SLOVENSKI NAROD", tfnt 17. tmmc* 1920. itev. 68. ktf• ▼ mareistlčiieiii žargonu Izraženo^ Veloobrat v kulturnem podvtzaniu ob-tubUa več verjetnostl večje bodo6» bosti. Kar ini ni najmanl valno, je def* ttva da Imamo oač narodnoatno eaot-k ne n Sa narodnoatao satuiiraao Jlržava. MilUool naših rojakov žrviJo v tiaspori po oelem sveto, mllilon ilh ie tmčakuje odreSenja Ispod janna sose-4av. Potlednj! tvorilo živo mejo Jugoslavije izveo njenih političnih mela. Ker se torej politično Jugoslovanstvo Ie ne krije z narodnostnim, temveč Ie poslednje širio, zadobiva vzgoja sktt-pinske zavednosti tako važen Donten. Katekizem štiiinajstih točk ostane do fcedojrfednfli Časov oač ie katekizem £a Dlemenite idealiste: tnf pa moramo računati v dobi sološne moralne anar-feije boli s sosedovo neolemenitostjo in listao samopomočjo. Način in metodo, tako bi mosdl naisoretneje DreoreČiti preteče od narod ovan j© še neodređenih bratov, nam nudi ne moderni čifutski, airroak klasični, modernim zahtevam jprikrojeni panhenelizem. Naj zadostiue beseda za ceU dolsrt odstavek. Ustvariti kulturno zajednico jusro-slovanskejra naroda, ne mefianično sumirano, temveč v slehemem poedinctj zakoreninjeno, kot nedeliivo in instinktivno Čustvovano jusroslovansko za-ivest je naisisnirnejše sredstvo ne Ie, da dosežemo toli zaželi eno notranfo JnaŠo konsolidacijo, temveč kateisrorič-,tti imperativ osvoboienja še nejusroslo-vanskih Juaroslovanov. Na kar človek Dima oovoda biti ponosen, tesra ne bo hraml in branil v razbestielem boju za obstanek in Jusroslovanu. ki bi Dod de-•moralizujočim vrjlivom naše domače kulturne raztnraimsti hi narodnostne '»eedinosti vrzel juuoslovanskp ded-ščino čez krov, bi pravičnik tesra ne mogel slediti v zlo. Boeme, ni znamenje posebne samozavesti. ne odnarodi li se kdo sredi narodne celine, ni Da 'tako enostavna nalojra za mlađeea človeka na italiianski ali nemšVi meti. oddoleti vsem mamilom in vabilom si-jajnejše kulture in moeočneišejra vzle-ta narodne samozavest*. Naše do^eda-nje narodne izgube nas svare, da ne računaimo z moralnimi čudezi. Ne bodo li nahajali Jusroslovani onstran demarkacijskih in političnih me? dostt moralne !n kadar bode potrebno I semorne zaslombe v osvoboienem za- « ledju, je njih usoda zapećatena- I Prttakova* pa. da bo đrfaml *M» rat kl ie ori naa Ie tako okoreo, Iro-$11 to vsled svole raitefnnaH In doM-■• politični Mokrog **fco V*eo-Joco nalog* f* nekaj. te Pftoal pre-aata n. or. naivnost Me vlada, ne Ie tako silne Individualnosti ećtm ie tno-gočna .vsedrfama orsranlzacSa rotore ta Or*antxacUa, okoli kntero ae bodo zblrali vsi knltorni in oređvaem I go-spodarski činitelji v nalHriem ©omenu beaede In kl se moraj* ucgantoo str-ttiU v rezultanto celokuone Jngodovan-ske dinamike v avtohtono enoto. Poznati se moramo mi brati med seboi. najt i sebe ne v platonlČnih jfrazah. temveč v dejstveni požrtvovanosti, sestavitf nam Ie Inventar naše tmtstve-ne gmotne Imovine, združiti ŽMJenJa sposobne institucije v živ orcanizem in stvoriti na ta način nezlomlilvo hrb-tenico za nadaljno rast narodoveea te-lesa. Današnia doba Živi hitro, zamu-da eneira tedna nas stane lahko oozne-je deset1 etno pokoro. Uspeh zasigura edino usoeh! i Snuje se »Jusroslovanska Matica«. ' Postavila si je kot nalmro udejsrvova-nie srori označenih postulatov. Zasnovana ie kot skupna jueoslovanska or-crantzacita na nad^t^ankarskem načelu. Nfen čili te, oosneševante erospodar-skih in kulturnih interesov inozemskih Jujroslovanov. vJusroslovanska Marica« bo renrezentantka naše notranie enot-nosti in živlieniske^a odboja ne v do-ltičnem temveč v kulturno - KOSDodar-sketn smislu na zunai, nas iujsroslovarir fki Delos. osrednie oenit^če narodne ^amttzavesti. Ooseči, da bo kadar In koderVo!t i natonorostei^i irmeđ ori-orostih naših liudi v tufin? ponosno Jn brez bojazni mo*e! nriznati: »Jaz sem hicroslovan«. ie idealni. ?ra o5i-»mosvo-Ttti fn Dodnretr K-^darkolf v co^odar-skem o^iru. jrmorni namen te organizacije. Kuffse na mednarodnem odnt ?e meujaio Ča^^h navrlo in nennčakovano. Kdo ve .kdo zna!? Kujmo železo. do-kler Je Čas. Na otoku Pelos so hranili ?n unrav-Hali velik z^Vlad. Kakšen nomen da ie !°rr3i v vzdr?evanfu srnVe samorave-sti in k^ko si;a»ni so blH tisnehf, to verrio. Vsi Ju^o^'ova^i oa, rrea^izacife Vakor namamettmVj. Vi so *^obre v-olie fn v ko**th ti i še i^kra nesebičnosti na. I rodne ambici^. bodo vedeli. k-*» iim veleva narodna čast. P. P. i Poloiai o Berolfim. LDU Berlin, 15. marca. (DKU.) Generalna stavka se povsod izvaja. .Vse trgovine so zaprte. Gostilne in kavarne so bile zatvorjene že snoči, in sfeer vsled stavke natakarjev. V gledališčih se ne ifirra. Stavki so se priključili tuđi poštni nameščend. {Trgovine živil so se danes zjutraj odprle, ker so pričakovale dovoza Sfvil; oblegane so bile od ogromne iinnožfce kupovalcev. Električna raz-svetljava, ki je snoči zopet funkefo-'nirala* je bila davi ukinjena. Radi pomanjkanja električnega toka, so zadrte telefonske ^ovorilnice. Prebi-valstvo je razburjeno. Navzlic dovo-Uenju časopisi nišo mourli iziti. ker stavkajo tuđi stavci. Le »Lokalan-»efeer^ je iz§el v par sto izvodih. tiskanih z ročnim strojem, in je bil nabit po reklamnih stolpičih. LDU. Berlin, 14. marca. (DKU.) JColIkor je znano, je noč mimo po-lekla. Izdana je bila parola splošne stavke, zato so delavci po vseh to-varnah odložili delo. Ves železnrški promet v mestu in predmestih počiva. Vsled tega tuđi današnji brzo-ylak ni prišel. Listi ne izhajajo. LDU. Berlin, 15. marca. (DKU.) Glavna stavka je započela. Delavci se oborožujejo. V Erfurtu in Duessel-dorfu je bila proglašena splosna stavka. LDU. Berlin, 15. marca. (DKU.) — (Wolff.) Pri nadašnjem posveto-vanju železniSkih ravnateljstev kako stalfSče naj se zavzame napram stavki, se je izrazilo 90fo navzočih proti snlošni stavki. LDU. Berlin, 15. marca. (DKU.) *~ (Wolff.) Minister državnih po§t Dlesberg: je prepovedal poStnim na-meSčencem stavkatL Iz provincije. LDU. Mfinchea« 15. marca. (T>. Kor. urad.) Tu je Izbruhnfla sp!o§na stavka. Cestna železnica stoji. Pod-jetja, kl se bavljo s preskrbovanjem živil, bodo najbrže naprej delovala. E>ržavna bramba je strogo pripravljena LDU. Darmstadt, 15. marca. (D. leor. nrad.) Tukajšnja državna bramba se je postavila lojalno na stran obstoječega reda. LDU. Ur*sdm*, 14. marca. (Dim, kor, urad.) Wolffov urad javlja: Splošno vlada na Saksonskem mir. Saksonska vlada je Izdala proH novi berlinski vladi poseben prodaš. Saksonska državna bramba ja zase daj nevtralna. LDU. Scbwcrfa. 14. marca. (D. kor. urad.) Wolffov tirad javlja: M mestu vlada mir. Javna poslopja fr grad so vojaSko zastražena. Var-nostna bramba dela težkoCe, Položaj obvlada nova vlada* Državna bramba se Je celokupoo ttkkmfla no- vi vladi. V plinarni. efektrarni in pri vodovodu je bilo delo ustavljeno, vendar na se je tehnični pomožnl akciji posrećilo, vzpostavit! delo v elektrani i. Začelo se bo delati v pli-narni in pri vodovodu. Pravtako bodo poslovala dalie podtetia* kl se ba-vijo s nroizvaianiem živi!. LDU. Gorlltz. 15. marca. (DKU.) Tukaj je stavka splošna. Tud! trgovine so večinoma zaprte. Krvari dozođk! po NemČffi. LDU. Lefosfe. 15. marca. (Dtin. kor. urad.) Wolffov urad lavlja: Splošna stavka se tu dosledno izva-ia. Železnlški promet po vsej Sak-sonskf poDolnoma počiva. Pri vče-rajšnjih SDopadlh je bilo rnnoeo več žrtev, lrakor je bilo naznanjeno. Ko-likor je dosedaf znano, je bilo na strani demonstrantov ubitih več kot dvajset oseb. a ranjenih okrog 55. čete so imele dva mrtva in pet ranjenik LDU. Kiel, 15. marca. (DKU.) Tu je prišlo do krvavih izgT<*dov. Delavci po ladtedelnicah so se f'vfe-nilf in se uprli državni brambi. Vq-Jaki so ve5 oseb s strel? usmrtili in mnojjro ranili. Kiel se nafiaja v rokah državne in varnostne brambe. Mor-narii. ki so se nahajali kot posadka v Kielu. so se uklonili novi vladi LDU. Frankfurt am M^itt. 15. marca. (DKU.) Pri pocestnfh hoflh le bilo, koHkor zr»ano. 14 oseb itbitfh fti nad sto ranienih. Med temi 50 težko. LDU. Berlin« 15. marca. (Dun. kor. urad.) Kakor se ie že poročalo je orišfo pred mestno hišo v Friedbercru enem izmed berlinskih mestnih de-lov do spopada med vojaštvom in preb!valstvom. Baie se je streljalo, pri čemur ie bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Točna poročfla manjkajo. Stutt^art sedež stare vlade in narod* ne skiroSčfne. LDU. Dresden, 14 marca. (Duu. kor. urad.) Wolffov urad javlja: Vlada Ebert - Bauer se je podala v Stutt^art, da se udeleži sestanka narodne skupščfne. LDU. Berlin 15, marca. (DKU.) Avstrijski poslanik prof. dr. Hart-mann je zapustil Berlin Ju potoval čez Draždane v Stuttgart na sedež prave vlade. LDU. Dresden, 15. marca. (Dim. kor. urad-) Danes se je vriHl tukaj sestanek zastoottlkov strank veStne. kateremu so priso^tvovafl toS ođpo-slanci iz Berlina. Sklenfio se Ie. da ostane Sttitteart sadei vlade. Glavni nreofavnl nrad se nahaja v rokah narodne brambe. Vlada sploSno stavka, mir ^° ni kalll. LDU. Mates. 14. marca. (DKU.) i — (Affence Havaa.) Prancotki eene* , jralnl kouoi v Mfttazn Je doW pove- Ut,fttjMf»dav8trtt«aj-ttosaal»-| dujodocodkc Pro^tal sova ilsili ^* FonlHltf LDU Berihb 1L vare*. (Dm kor. ur. — Wolt) Vlada rasglala: Na žeHo prei§nj# Cbartove vlade $o se začala z isto MgaJanJa. Sestavfl se bo kabinet na apMM r "igl n-stoječ I9 mlnistrov itrokc jv. V istem at bodo nahajali tu inistri strokovnjaki prejsnje vlade. V dveb mesecih se bodo vršile volitve v državno fbornico ta v pruski deželnl zbor. V zvezi s tem se bodo vršile I nove volitve državnega predsednika s strani ljudstva. LDU Berlin, 15. marca. (Dun. kor. ur. — Uradno ob 12. uri Vsem!) Položaj Je dober. Prejšnja vlada je preklicala svoj poziv k splošni stavki, ker je uvjdela, da dela s tein . ljudstvu krivico. Začela so se poga-I janja med staro in novo vlado, ki dobro napredujejo. Pričakuje se v najkrajšem času tvorbe nove vlade na najširši demokratični podlagi. Sestava iste se je zakasnila vsled poziva stare vlade k splošni stavki. V območju I. poveljstva državne brambe so stopile vse čete državne In varnostne brambe na stran vlade. Iz območja II. poveljstva prihajajo mnogoštevilne izjave soglasja. Na Bavarskem je odstopila stara vlada, ki se je nadomestila z novo sestav-Ueno na najširši podlagi. LDU Berlin, 15. marca. (Dun. kor. ur.) Razglaša se nastopna odredba: Kolovodje, ki bi kršili odredbe za varsrvo gospodarskih pod-jetij in nemotenega delovnega poslovanja, se bodo ravnotako, kakor povzročiteljl stavk, kaznovali s smrtjo. Ta odredba stopi v veljavo 16. t m. ob 4. popoldne. Druga odredba določ% da imajo uradniki vseh oblasti začeti in zopet redno nada-ljevati svoj posel. Kdor se zoper-stavlja tej odredbi, se takoj odpusti ?n nima nikake pravice do pokoj-nine. j Antantne artnade se pripravljalo. ' LDU Pariz, 14. marca. (Dun. kor. ur.) »Chicago Tribune^ Javlja, da je maršal Foch trem okupacijskim armadam ob Renu ukaza! oja-čiti čete, ki imajo zasedena mosti-ča Koln, Koblenz in Mainz. Akcija se je začela, da se pokaže Nemčiji volja zaveznikov, ki nikakor ne do-volijo, da bi berlinski dogodki kar-koli izpremenili na posrojih versail-leske mirovne pogodbe. »Daily Mail« poroča, da se maršal Foch napoti jutri v Mainz, LDU Pariz, 15. marca. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Kakor javlja »Petit Parfsien«, afrtanta nemške vlade, ki so io postavile uporne čete, ne bo priznala, temveč bo čakala, da neniško ljudstvo izrazi svojo voljo z volitvami. Zastopniki zavezniških vlad tedaj najbrže ne bodo stopili v stike z novo nemško vlado. Vendar 1 izjavlja »Echo de Pariš«, da je fran-! coski ministrski predsednik Mille-ranđ v včerajšnji konferenci izjavil, da se izprememba vlade v Nemčiji zaveznikov nikakor ne tiče, ker je to popolnoma nemška notranja zade-va. Po Millerandovem mnenju morajo zaveznflu samo vztrajati pri tem, da se versailleska mirovna pogodba točno izvede. Na vsak način ! pa je treba z vojaške strani kaj 1 ukreniti. Zato se maršal Foch preseli v ponedeljek v Mainz. Vsi pari-i ski listi priobčujejo, da so po vesteh ! iz Berlina zavezniške komisije v i Nemčiji popolnoma varne. ( LDU Pariz, 15. marca. (Dun. kor. ur.) Agence Havas javlja; O razgovoru med ministrskim pred-sednikom Millerandoni io nemškim upravnikom v Parizu dr. Maverjem javnosti Se ni ničesar znanega. Lahko pa si je njegov potek predstavljati. Dr. Mayerja je poslala v Pariz ] vlada Bauerjeva. Tedaj je ministr-1 skega predsednika Milleranda goto-i vo prosil, da prizna njegovo vlado kot edlno zakonito v Nemčiji. Ako pa se iskaže, da tič^ za tem pokretom v Nemčiji Hobenzollernci, ali ako bi se nova vlada branila, izpol-nitl versatllesko mirovno pogodbo, bi imeli zavezniki pravico nas topiti, za kar bf flm ne manjkalo sredstev. . Katcrakoli vlada naj Že bo v Nem-čtji na krmilu, mora predvsem poka-zati dobro voljo za izvedbo mirovne pogodbe. LDU Amsterdam, 14. marca. (Dim. kor. ur.) »Ewenlng Slandard«, ki stoji z Llcyd Oeorgem v dobrih ođnoSallh doznava: Ako bi sa seda-nfe gibanje v Nemčiji razkrinkalo kot polzkus vzpostavine monarhije, M Mio zelo verjebio. da U bilo za. vezniSeim armadam zapovedano. orekoračfti Ren In koraka« proti Berlinu. Ako na M namere revolu-donarnih monarhfstov ne Me Jasne, M ne DriSIo v poStev premlkanje fiet LDU Pate, 14. marca. (Don. * kor. k) PMbbrit v NemSii m idi Ivaem trancosUm listom dogode^ kl ga Je bilo prel ali sJej pričakovatt in ki opravičule nezaupanje, Id se ga nismo mogB otresti. SedaJ morajo molfia« todl oni, U so očitali Pran-djl militarlsem, ker se Je hotela ie nadalje tevatL Odmev v AvslrijL LDU DvnaJ, 15. marca. (Dno. kor. ur.) Na povabilo državnega kancelarja dr. Rennerja so se sestali danes pri njem dunajski zastopniki Francije, Anglije, Amerike, Italije I in Japonske. Državni kancelar Je opozarjal na vplhr, kl ga Imajo dogoditi v Nemčiji na Avstrijo. Državni tajnik za ljudsko prehrano dr. L6wenfeld je podal pregled o seda-njem prehranjevalnem stanju in po-vdarfal potrebo intenzivnejšega ovo-' za žlvljenskih potrebščin preko Trsta, odkoder se lahko računa na ko-likor toliko reden dovoz. Nato je razpravljal državni kancelar o vpra-sanju Zapadne Madžarske in izjavil* da se čuti Avstrija primorano začeti z nisko sovjetsko vlado pogajanja radi povratka vojnih ujetnikov. — ♦— Politi£ne oesti. = Ostavko poverjeoika za pra vosodje drja Vladimira Ravniharja je odobri! prestolonaslednik z ukazom od 8. t, m. Posle poverjeništva je izrodi poverjenik dr. Ravnihar sr. dvomemu svetniku drju. Janku Bab-niku, ki bo vodil posle, dokler ne na-stopi svojega mesta novo imenovani poverjenik za pravosodje Josip Fon. — Bivši predsednik komisije za gospodarsko deirohiHzaciio gosp. ing. Remic se je zelo oblastno vzravnal in sam sebe hvali v odprtem pismu. Ali je ta gospod, ki se dela tako !e-uega sedaj, popolnoma pozabil, kako trd je bil z nami kovinskimi obrtniki v Ljubl:pni, ko smo želeli želes^ in drujro bb17*^? Mi obrtniki snio se morali raravnost pohati za vsako mabnkost. izgubivali smo čas in trud. predno smo mu takorekoc iz-trgali drobtinice. Neki inženir Ruech, njegov zvesti spremljevalec, je sedaj zopet postavljen ođ g. Brejca na krmilo. Samemu sebi se inu čudno zdi, kje ie to mogočc. Obrtnikom se pa sedaj porogljivo v obraz smeje, če prihajamo k njemu: »Smo že zopet tu, nič ne pomaga!- Obrtniki se čudimo gosp. Brejcu, da ima tako malo srca za naš važni stan. Ali so mu bogataši prvi? = Okrajno glavarstvo v Brežl-cah ob Savi je razooslalo naborni-kom pozivnice. Ogleda! sem si tako, v dvojezičnern tisku (nemško Fn slovensko) izdano pozivnico in tu javnosti razkrijem nje vsebino: *Kotnik Johann ini Jahre 1896 geboren, zu-stan-dijr nach St. Vett hat behufs sei-i!er Militarwidmung am 20. M5rz 19?0, 7 Uhr, 2U Gasthof Guček in Draclienhurg Kozje veri. zu erschel-nen itd. Rann, am 27. Marz 1920.^. — To brez komentarja — sodbo naj iz-reČeta javnost in vlada! = Nezaslišan skandal. V rokah imamo natančen seznam tvrdk po-sameztiikcv in zavodov, ki dopisuje-jo našim Ijudem in našim tvrdkam v zasedenem jngoslovenskem ozem-Iju v italijanskem. oziroma nemškem jeziku. Za danes konstatiramo samo to, da so vmes veliki denami zavodi in velike izvozne tvrdke, pa tildi odvetniki in privatne osebe, za kate-rih upled ni vseeno, v katerem jeziku pišejo. Konstatiramo ćelo, da so nekateri dobili od naših liudi v zasedenem ozemljti prav občutno lekcijo s tem. da so jim od tam na laska ali nemška pisma odgovorili v slo-venskem jeziku. Kljub temu pa se ti zavodi nišo spametovali. Za danes zadoshij to, če to ne bo zaleglo, borno prišli z imeni na dan. — Kako klerikalno časopfsfe spoštuie slovensko narodno nošo, kaže naslednjl slučaj: Zadnjega fe-bruaria se je vrši! v Kostanjevici na Doleniskem okrajtil tabor Samostoj-ne kir.etske stranke za krško dolino. Kmetske žene in dekleta. kl so prišle na shod v narodnih nošah. imenuje *Slovenecc od 9. t. m. maškare, >PonioIjub« o Ljubljani, JS. marca /920. — Kđo ima prav? Kakor smo poročaii, je nova vlada v minfstr-skem sklepu sklenila, da bo trgovinski mfnister izdaja! i z v o z n i c e za T50 vagonov jaje, 50 vagonov sfra, 50 vagonov masla. 100 vagonov fižo-la pote* drugesra blaga, ki ne služi žfvežu. Poleg tega prihaia seveda še vez^-n Jzvoz po kompenzacijskih po-godbafh Včeraj se je razelasHo in st'-cer potom odseka za prehrano, da je finančnf m!mster ustavi! izvoz živil ;7 Jugoslavije. Po britkih prevarah in izku.šniah smo posta!! neverni To-mažf. Kaj bo sedaj veljalo, ali sklen minfstrskesra sveta, v katerem so tri-ie slovenski klerlkafci, a!l pa eno-stranski ukrep finančnega ministra. »Slovenec« je ćelo svolim Ijudem na-znanf!, da je gospod 6r. Brejc krat-komalo ustavi! ves izvoz. Mi smo si-cer ljudje, ki smo navajeni pokoriti se nkrenom oblasti, ali to bi bilo ! vetidar čudno, da bi moge! g. Brejc ravnati proti mintstrskemu sklepu. ' To bi bila anarhija v uradniškr hie-rarhfji! Sploh je to kompetenčno vprašanje ze!o Čudno. Pri valutni reformi je sklep ministrskega sveta, da se krona zamenja proti rifnarju v odnosu 1:4. Slovenski k?e-nkalci gg. Korošec !n Brejc sedaj pravilo, da je ta sklep absolutno ne* mogoče izpremen'tf. Mi vedno trdi-mof da je prav lahko razveljavltf sk*ep minfstrskega sveta z novim skleuom. To kaže sedaj postopanjc jarlede baie ukinjenega izvoza, o katerem srbijanski listi pač se molče. Treha je fe dobre vo!je. Pri valuti pa klerikalni vodnfki n'majo dobre volje, onihočejozavsakoceno konfiscirati naSImllcdem V4 premoženja. — Tobak in tobačnl izdelki so bfli nedavno podraženi. Tako drago je to blago, kl je vetiđar mala atefia v skrbeh draglnje fn pcmiaiifltan!a* da si ga srednji stan komaj more kupitL Pa sovi vladi ie ni zađo^L čode •* < da hoće nova klerikalna vlada v firatTfem razmmaćlti prebivate* v» novo nezas?!š?.no podražilev. Mi io borno tem bolj občutflf, ker se cene tobaka narede v dinarjn in potem štirikrat pomnože. Pa kaj k!erik?l-cem sedaj mari draginja m potrebe prebivaMva. — Predsednik dežefne vlade za Sfovenfjo dr. Brejc st>rejema stranke do n^dalnijega vsak četrtek od desetih nredo.^dne nanrej. — Prfcto?Mr*e za brzo.!avke, predane pri železftfškffi itr^dlh. Vs!ed m^TStrsVejra odloki je plača ti 7a br-javke, predane pri želez niskih uradih v Sloveniji, Bosni - Hercegovini in v Dalmaciji od besede do-Hntno nrfstojhino 8 v\n., torej slaipaj 4S v, minimum 4.80 K pri navadnih in 1.44 K, minimum 14.40 K pri nuj-nih brzofavkah. — Ustavitev pometa v Av-strOL V sredo. dne 17. marca se v avstrijski republikl rad? pomanjkanja premota ustavi ves železniški promet. — Okrožno zifraTiiBka sfnžfia je raspisana v Št. Jarju ob južni že-leznici. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Tobačna glavna trafika v Mariboru, Marijina ul. 12 je do 7. aprila 1920 tx>tom favnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati doblček je znašal 7413 K 5 v. Pdožfti se mora predno se ponudba izroči 70(X K jamščine. — Tobačna glavna trafika ▼ Mariboru. Aleksandrova cesta 77 fe od 7. aprila 1920 potom Javnega natečaja raspisana. Enoletnf kosmati dobičefc Je znaSal 8771 K 55 v. Položiti se mora predno se ponudba fe-roči 800 K jamičfnc ~ Letošnla ftavbna fesom se bo menda nekoliko vendar-le ožive-la. Ob gornjem koncu Resljeve ceste, dorata Jnžna zelenića oa svol svet i stavbnl materijal M semUUčo prf. » silne delavnice so dogradu 4 mri* UlCna poslopja, mrtvačnico def. bol« v niče so sa eno nadstropje vzdifcnUl, ' promogovna družba prfCne % zgraa« " bo svofega poslopja, čim odobri na» • crte, kl so do dotoCencga termina " predložiti« mestna občtna zgradi na > Prulah stanovanjske barake in vsem • tem se izvestno pridružijo še druge ■ stavbe večje ali manjSe vrsUe. — Naši Javni park! so tekom zadnjih petih let neznosno trpeli. Drevje, grmičevje, klopi in ograje so - skoro do ćela uničene. Mestna obči-na je dozdaj vsako leto žrtvovala ti-. soče in tisoče za nasade in olepSavo. I ali kar nišo tuji elementi pri ograjah i in klopeh pokradli to so podivjani . otroci polomili hi pomandrali. Med . šolsko mladežjo — odraslo in neodraslo — se je razpasla divja anarhi-. ia, ki jo bo treba radikalno kurirati in te raznosajene ljudi primerno kultivirati, inače je umetneje, da se vsi ' ti javni prostori ob periferiji mesta' s enostavno zazidajo* ker bi bil greh metati za te devastirane parke tiso-čake ven. — V Avstriii fmafo nasilne rekvizicije. Deželna vlada štajerska je sporočiJa deželni v lacfi za Sfovenijo fn (^krajnernu glavarstvu v Maribo-r»>. d-* *?e bacio vrs;le prihodnjj dni z *?n^-**TT»er?j«:fco asistenco nasilne re-v>'"r'rr;? 7M» in živine v avstrijskem n"''''snom rVrain rnftcronskem. tuđi v bVt?int jtfrt-ost^venske meje. Ker ni !zklh?cena vporaba orožja, se jugo-slovensko ljudstvo ob meji opozarja na to, da se ve ravnati. — Afedfcincetn? Pozivljamo vse tovariše, da se po inožnosti ndeleže dne 17. t. ni. ob 10. uri razgovora v universitetni avli. Predmet: Ustanovi tev Jugosiovanske Matice. — Predsednik: DJM. med. Ivo Peršuh. — Veincodušen dar. Trdka A. Drufovka v Ljubljani je darovala v olajsavo bede prebivalstva zasede-nejra ozemija vsoto 80.000 K. Naj bi naše! ta velikodušni čin mnogo po-snemovalcev! — Za vojne slepce znasa nova zMrka 23S7 K 60 v. Knltpra. Iz stedaOške pisarne. V torek, dne 16. marca se uprizori v opernem eledali* šču ddavska predstava ^Hoffmanove pri-povćdke« za izvea aboama, Vstopmce se dobivaio v oredprodaji v pisaru! prMvat-nega društva »Svobođcc »\ora«. Osemindv^jiiet jet j^ 2e, ud- I kar fc ^ospa Borštn'ikova v stari ljub-IjansKi čitalnici prvič nastopila kot Nora: v soboto pa je zopet ispala to vlogo. Dasi leta seveda niša Šla brez sledti tiilmo nje» je vendarle iz onih čosor otela dokaj mla-dostne svežosii kl io, zdmžena 2 IzkuŠeRO umetnostlo, ^e danes nsposablia *a vpo-števno stvaritev imenovane vloge. V pr» vem dejaniu fc bilo v soboto živahnosti ćelo preveč, tako da je ticalo v njej nekaj nenaravnesa* zakaj Norino otroSkcs še po-polnoma neorientirano čustvovanfe je treba fzražati tud! §e drugače, ne samo s skal-Hanjem preko odra: pozneie pa, ko stonj nenadoma žlvlienska resnoba do Nore in z brczobzirnfm udarcem zbudi ženo v njej, Je ja- Borštnikovi imela prizore, kl so zapnSčali globok dofem. ker iih je tzoblikovala z dobro ometnostjo. Med te prizore je zlasti Šteti tarantdo fn končn! pornenek $ Helmcrjem; tukaj je bila eospa Bor^tnikova naravna in tuka! ni imela nič afeVriranegra n?t! v srfasu nit! v glbih. — Hetmerja je frra! gospođ OabrSČIk z I dobrim umevaniem, samo da v poslednji oriror ni vHI povsem prcpriCevalne tragi-ke. Tmcnltna fijrttra !e bil doktor Rank gospoda Danila, ker se je odflkoval z in-teresaiitrm maskr> ??i 2 vrlo pogoienlm na-sto^aniem, rjopo^noina skladno z atavfstič* no razkrojeno^tio Rankove?a telesnega in dusovnega žMicnja Oospod Preeare je dobro podčrtoval prevalenco Giintfier-icvih sebičnih nagibov: škoda samo, da je Ml nonekod malo pr«stihoten, tako titdi v končrem razgovoro s KrisfTno. Le * to Je predstavljala gost>odi5na WI v t r o v a v Tiekaterlli possmeznostih korektno, aH ^ ce1o*i jl Je mosla podatf samo medle kon-tnrc, ne pa plastičnih potez. —n— Spoređ koncerti rtfskfli ooernA per* cev dne 17. mtrca v TJnloira obsefa slede-če rnske tevime klasične skladbe: ?. del: T. a) Gf*nka: »Nočnof smotr«, fanta^ffa; b) Borodin: Spev \t ooere »Speča knjež-nft«, prrfe basist MtrtiaSec. 9. a) Grečanfr nov: sStepJu Mti fa onflofnc fffodfm po Žalostni s+epi): b) Rahmanfinovt »Slrenfc, romanca; c) Rimskii - Konafcov: »Borno-le morjer, romanca, poje sooraofstmfa Tatiana Rocova. 3. a)* Mnsorzsfri: Arifa SaMovfta im opere »Hovaničfna«; b) Rali-manilnov; »Ja ne pmrok«, romanca, poje baritonist An Arensti}: »V nofnsnle«, romanca: n) CeikovsHf: 2ah)d tak tkoro*. pnle sooranf^nfa Tatfant ffo-rnviL 7. a^ Martovski!: Romanca; b> Ru-*»hwt«H: »?#?tfn1e«. romana. po)e tiaHst r^«n« MaHfaJtec ft. «> OHnlrm: »Ke IMru-Sai tnftnja he* nofdi«: b> DarrnntifctVif: *VanlVa | T^fVa«. oVo«:iv*va, nnlrta iPni-?.nvz fn Msrfla*ec. 9. a^ DfmfMfev; -»Ma sjpveHu diVom«: h\ na*v*ml»«leH5 »N^5e--vala Tn^ka«. traš&nU palo Rnggra, Sei- . «rvo MtamrUe«! 4ntft?fnl ortMttar, kl taa. ma4 00 svira£evv priredi dne JOi mmrom ob a& mri svekar v Ofiisovi dvora«! • so-delovaajefli koncerta« Devke. sopranlstinje te. Lovietove pod voditvom svolega raoj-strsken dirigMta, ravnatelja Matica v Topiča svoj prvi koncert z Ubranim sporedan. Vstopnio* b koncertu je siedeča: Sede2i v priUKju I. vrsta: 2o K; IL vrsto: 30 K; Uh vrsta: 15 K; baikonskj sedefi 18 kron. StojiSča: v parter ju 5 K, 01 balkonu 4 K. dijaška 3 K. Predprodaja vstopnic se vrši pri s. Zlati Brišu I k v Slovenski nlici in pri g. HSfer v Solski ulicL Začetek koncerta je točno ob 30. uri in ostanejo med proizvajanjem vrata taprta. Med L in li delom daljši odmor. Novi Solskl knjid. Poverjeništvo 2a uk in bogočastje ic odobrilo učni knfifi: Trgovsko računstvo za trgov. nada I je val. sole, HL de^ in Trgovsko računstvo za dvorazredne trgovske Sole, IL del, ki jifa je spisa) prof. A!bert Sic. Soholsfoo. Teiovadna akademija Sokola I^ ki se je vršila v soboto, 13 v tu. v veliki dvorani hotela Union* je pokazala* kake sadove more rediti resno. vstraino delo v tcTo-vadnici. Prvi je nastopil ženski narasčaj s 3 vajami s cvetnimi *oki 32 deklic ped vodstvom sestre Cigojevc je v splo^no zadovoljstvo resilo svojo nalogo. Sledile so ritmične proste vaje elanic za VII. vseso-kolslci 2let v Pragi leta 1920, katero je iz-vajal ženski prednjački zbor, 11 po šte-vilo pod vodstvom načelnice sestre Hrva-tove. Vaie so bile dobro izvajane in so žele med številno zbranim občinstvom obio odobravanja. Na to je iiastopil moški naraščaj, 27 po števflu, s 4 vajami z dro-sovi v trojlcah pod vodstvom br. A. Bra-Jer ja« Te vaje so se izvajale prvič, izvedba je bila dobra in so vaje občinstvu zelo usajale. S priznano spretnostjo in dovrše-nostjo ie deklamira) nato br. Milan Skrbin-5ek A. Debeli ako vo pesem: Narodu, ter žel viharno odobravanje. Irvajaie so se končno skupne vaje članov in članic, dolo-čene kot posebna točka jugoslov. sokol-stva na vsesokolskera zletu v Pragi leta 1920. Vaje, katere ic izvajalo 28 č'-anov in 14 članic v šesterostopih, je sestavil načelnik br. St Vidmar na veliko sinionično basen br. Janko Ravnika, profesorja na liubljanskem konservatoriju. V skladbi se slika izbruh vojne, pobitost naroda, bol, po-pojna topost na eni strani, na drugi pa pro-bujanje naroda, naraščanie upov in nad ter Končno ujedinjenje, navdušenje. Skladba •u* M«i tlnal triptii^i &****••* dmn strani |e aavdtillo ftodftJce. SkbaV ooet dbov z sodbo |e tttorna, poteino M i« učtekovai tako hoaac drvgesm 4eam> •&• kmloč popola obnp to potrta* tar taMf eetrteca deku predstavila!«* noiatta «M ttiedinjMJetn, ko pofc> izvajajoa fiaal ai I članica slavnoatno Umno »Boi« acmvd#«. Izvijanje tali prostih vaj Ie občiattvo **• revnost fasciniralo, čeprav sito friilt tan ko do vcljave, kakor bi morale, ker to m** menjene paC večjim roasam teiovmdoOh wđ prostem ia ne taka omejeom pra^«^y^ kakor je unionska dvorana. Občinstvo H posluialo In gledalo kooec teli vaj, kjar ta-< lovadijo člani in članice pojoč hbtmoi »Bože pravdec, stoje, ter prlrejalo načelni* ku br. Vidmarju in sldadatelin br. Ravniks presrčne ovacije. Vala so tt noriie powvi vid na zahtevo občlnstva. O atstavf fe ideologiji teh vaj bi se dalo red Se mnf« kaj, posebno o spretnosti, 3 katero so naaji zane v vellčasrno skladbo raxa« mdodii« in o težavi šesta vi ti na gotovo skladbo va«j je, vendar na tem mestn Žallboc ni pro^J stora za to, upamo pa, da se bo s temi; vprašanji bavil podrobneiie Ie »Sokolski Glasnike in da bodo te vaje scasoma pređa! v meso in kri naših sokolskih bratov to se»| ster ter tuđi v Prag! na leto&ijem dettf napravile tak vtis, kakor sa zaslužilo. Ko* 'nec akademije ic tvorila mojstrska delda«^ maci ja S. GrezorčlČeve pesml: Soči. po' br. Milan SkrblnSku, kar ie segalo vsem navzoCini globoko v srce. — Po končani akademiji se je vrSfl družabnl večer, U M izbo ni a uspel K lepemu uspeha so prtpo* moglo zlasti dobro izvajane solo točka opernesa pevca br. Leopolda Kovača, zbo» rove točke bratikega pevskeg«. djuStV -Ljubljanski Zvon^ pod vodstvom pevo-vodjo br. 2. Prelovca in orkestralne totkm drustvenega orkestra Sokola L pod vodstvom kapelnika br L. PahorjaL Prlredifcev je počastil s svojim posetom tndi nai slavenski general R. Majster ter bil oavdnše« no sprejet Poser prireditve ie bil zadovo* ljlv in je Sokof I. pokazai, da smatra po-, šteno telovadbo za svojo prvo In glavno^ nalogo fn da se nikaker no spušča na clr-l kuško polje, kakor se mu to sera In tjaj očita, Obćlnstvo, zlasti pa zbrano sokf4-, stvo si je v soboto samo lahko napravilo sodbo o delovanjn in se tuđi lahko preprH čalo, da tia celem sporeda ni bilo ne enc točke, pri katerl bi priredite!jera Šio za tu, <2a dosežejo kak zcaanjN viđen efekt tn po-r, sebno pohvalo. In to je v sokolskih vr$ta& ntuno pocrebno! Sokolu L častitamo naj uspehti in mu želimo tndi v bodode slieath«^ Zdravo! B, V. / nalnrj»efSa poroflla. ALI SE BLIZA NOVI NEMSKI VLADI ŽE KONEC. Derotin, 15. marca. Zastopniki au-tantnili držav v Berolinu so odklo-nili vsak stik z novo nemško vlado. Draždaoe, 15. marca. Danes ob 5. popoldne je dospelo iz Berolina poročilo, da je Antanta ob 3. popol-dne iz ročila novi nemski vladi Šest-urni ultimatum, v katerem zahteva« da sedanja vlada n em u doma odsiopi, ker bi sicer pričele zavezniške Čete prodirati preko Rena. — Nasprotno poročajo druge vesti 12 Berolina, da sedanji vladi ni še ničesar znanega o ultimatumu zaveznikov. DimaL 1^. marca. Generalna stavka v Draždanih. Lipskem, Munnheiimi m Munstru se ie popol-noma posrećila. V Lipskem je prišlo do uličnih bojev* pri katerih ie bilo 20 mrtvih in nad 50 težko ranjenih. ZelezniCarli v Berolinn so s prosrla-sitvijo generalne stavke odrezali Be-rolin v krogu 20 km popolnoma od ostalega sveta. Danes so se pridružili generalni stavki tuđi poštni uslužbenci in se daiies ni prejemala in odđajala nobena posta. Danes dopoldne je bil ustavljen tuđi telefonski promet tako v mestu, kakor interurbati, izvzeti so samo časopis-ni t>o£ovori. Situacija nove berolin-ske vlade se je tako noslabšala« da je njenega padca pričakovati v par nrah. Danes Je izšel ^VonvSrts«, ki izhala v Berolimi, tiskan na ročno prešo, v obliki letaka z napisom: »Pred koncem!« — Tuđi v BeroHnu je prišlo do spopadov v raznih delih mesta in je bilo več oseb ubitih in težko ranjenih. — Državna flnančna blagajna je odklonffa vsako izpfače-vanje za novo vlado. — Italijanski poslanik je izjavfl, da ne prizna nove vlade* ker se glase njegovi akreditivi na Staro vlado. Francoski zastop-nfle Nollek Je odklooil sprejem za-stopnika nove vlade. Monakovd, 15. marca. V tako* zvani Tflrkenkssseme« so razobe-sili vojaki črno-helo-rdečo zastavo. — »Klerikalna sveza« vpomblja do-^odke v Berolinu za agitacijo« da se na! Bavarska ođtrga od Prusije in da naj se ustanovi velika katoliška juinonemska država, kateri nai se priklopi tnđi Avstrija. BeroHn. 15. marca« Današnje sele novega mteistrskega sveta se je udeležil tadi general Lndendorf. FIOBENIH POOAJAN.T. — ENTENTNE ZMTEVE. LDU Bar«ta» 15. marca. (DKU) Posebna izdala »Vorvirtea« Javlja ti Draždaa, da so vesti po katerih se general Merfcer oovaja v luiinu dare vlade. DooolnoMi aertaldie, Kttat «• Usto mVoreartsji dallei^flia.ie mar- da hnajo vse tam nahajajoče 30 čet^f tekom šestih ur zanustiti znesto in po«1 ložiti orožie. - LDU BeroliiL 15. niarca. (DKUlj Wolffov urad javlja 12 Stuttgarta: DrJ žavua vlada ie vzela i>osle v svoje raj ke. Državni kabinet se je sestal ob &! popoldnc v navzočnosti držarnejcit predsednika Eberta, državnega, kftno-j lerja Batierja, predsednika in podpred-*] sednika Narodne skut>ščine in ob udeJ ležbi wiirttemberške vlade. Vsi so wr popolnoma strinjali s tenu da se skli-j če Narodna skupščina v Draždanili 24? ! sredo ob 4. popoldne. S prevratnik! iq Berlinu se vlada ne Ix> posajala. Ustav-j na vlada zahteva* da Katt m tovari« odstopija. t LDU BeroUn, 15. mare*. (DKU ~4 Wolff) V Stuttfirartu se nahajaioča dmđ žavna vlada Driobčuje uastooni pro* glas: Prevratnička vlada v Berlinu po* skuša po vseli krajih Nemčije vzbuditj misel, da se pegraja 7. ustavno državnoj vlado in da je jsreceral MSrker do!očeu| za posredo^ca. To ni resničnev Ustavna državna vlada zavrača vsakr^ sna pokajanja s prevratnik] v Berlina^ ker je njena dolžnost zajrovarjati usta« vo pred narodom in ker je prepričana* da bi taka pokajanja vzbudila v ljudstvu nezanr>anfe in zme$njavr>. Pofa'ei v Berlinu se bo zrašil sam vaše. Posra-janja bi Ie podaliSala nerednostL Nern«* čija ima Ie eno vlada ki io je ljudstvo ustavno sestavilo in ki ztt sedaj vodi državne posle v Stuttzartu. K tenn| proglasu se iz Berlina uradno usrotav^ Ha da se tu nikakor ni trđilo da ie ee-neral MSrker tn oosloval kot službeni pooblaščeni Dosredovatejj prejšnjo vlade. Naznania se, da ie general Maf# ker dobesedno izjavit, da piihaia v so-dasjn z merodajnimi zastoeniki oceKi ?nje vlade, ki se ie tedaj nahajala m Draždanih. ' "~ KRVAVI SPOPADt V.Sjy LDU Berofin, 15. marca« (DKU «3 Wolff) V Stestitzu je prišlo danes dd spopadov med mtiožico in vojaštvom, Vojaki so streijali ter ubili tri osebe tt ranili šest C LDU Berodn. 15. marca. tDKU -M Wolff) V raznih berlinskih mestnfli drf lih je prišlo danes popoldne do sdomk dov med občinstvom fn ▼ojaštvom đw žavne brambe. VoiaStvo ie uDorabtiafci mi tem rudi strofnice. Mnoeo oseb M bilo ubitih in težko ranjenih. 7 LDU \j*tk$m, 15. marca. (DKU -J Wolff) Danes pobolđne se je v raznli mestnih delih, zlasti pred glavno poMo streliafo, pri čemer ie bffo več mrhrlj in tnnofco ranjenih. Notranjost mesta m) voiaSko zastražena. , s VILJEM 2E OIBLJE: "~"'*& LDU. Parfc 1S. marca. (DKUJ1 Kakor se javlja iz Haaga, ie nizozen*] ska vlada odredila vse potrebna s*' nadzorovanje bivšega nemškeca »-i sarja hi prestolonastednika. Vesti fe Beroliaa to okoUco bivieca cmuU bate vtto vmeinlrlte. Od vterilli opažati, da neprestano dobaJtio Mi Stan 4. __________________"__________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 17. raarca 1920. «ev. 63. NOVA CESKA STRANKA V ^ AVSTRUL r Duna} 15. marca. Čehoslovaki V Avstriji, posebno pa na Dunaju so osnovali novo politično stranko in sicer »čehoslovaško agrarno stranko v Avstriji«, Nova stranka je ustanovila že već političnih organizacij po Avstriji in ima na Dunaju že svo-|e lastno tajništvo. ;WILSON NAMERAVA ZOPET \ KANDIDIRATI. f.'S Rotterdam. 15. marca. Iz Wa-ishingtona poročajo, da namerava l.Wilson kandidirati tretjič na mesto predsednika Združenih držav in si-(cer pod geslom: »V boj za zvezo na-kodov!«_____________________ ___m Dmltoene oestl In |: prlređltue. *-' fcidid in vožnji ktab v Ljubljani ima ^vos ređnf občni letni zbor na dan sv. Jo-žefa ot> 10. dopoldne v zgornji dvorani ho- tela IMkHL ZboronraaJe tem storHI ▼**■« ukrepe, »to se postvUaJo vti CUnl. da m ga ndelefe potnofttevllno. k Dnrttro atalalaHoT Mosofako Mndto-to v LJiiMhnL Semestralni občni zbor se vrši v sredov dne 17. marca ob 10. dopof-dne v univerziteta! pređavamici. Kongresni trg. Vsi, vse! — Odbor. k DraŠrvo zasebne«« aractntitTa Slovenije je dobavilo večjo množino crnih tn rumenih ženskih fievllev po zelo ucodnfli cenah Članice, kl žele čevljev, na] se zglase v društveni pisarni ob uradnih urah. Oddajajo se le proti takojšnjemu plačilu. Akad. tekn. droirvo »Tiitlavc v Zagrebu ie na svojem prvem občnem zboru dne U februarja 1930 tzbralo sledeči odbor: predsednik: Šlander Joža, stud. for.; podpredsednik: Cer jak Dominik, cand. for.; tajnik: Černe Ludvik, stud. med.: blagajnik: VovSeV Pavei, stud. med.; knjižničar: Šfnkovec Bogomir, stud. for.; gospodar: Hočevar Dragotin, stud med.; arhivar: Trđina Janez, stud med.: odbor, namest-nik: FcrenČak Franc, stud med.; pre^led-nika: Mauer Cir*l, cand. pharm. in Pih'er Janko, stud. med. fe tvoje dansko aborovaale dne 18, r ob pol 8. zvefior v restavradH Zhitor io-spoaka ulica. — Dne 19 marca 1920 ua se vrli prvi redni obCai ibor v restavraci)! Novi svet, na katerem bodo vse krajevne I skupine sastopane po delegatih. — Odbor. Ok6ri sbor poajsknaga đrmUrm sv. Jožela se vrfti dne 19. marca ob pol 6 po-poldne na Kongresnem trgu St 2, HT nad-stropje. — Odbcr. k Matarantskega dnrftva poitnfh pro-a*calti in čekovalk iiradnftov redni občni zbor se vrši dne 18. marca ob 20. uri pri Mraku. k Društvo prijateljev potjskega naroda bo hnelo glavno skupščino dne 26. marca ob 6. zvečer na realni gimnaziji na Pn-Ijanah. k Gospodarske oesri. — Slovanska trgovska zbornica na Dnnaiu. Dunai, 15. marca. V prihodnjih dneh se bo predloži! jugoslovenskemu, poljskemu in četio - slovaškemu parlamen- Itn enako se glaseč zakonski predlog za ustanovitev slovanske trjcovske zbornice na Daaafa, kl H ttala pod pokrovttdjstvom Jngoslavtie, Poljske In Ceno - SlovaSke. — Narod«! aaaka, d. cU lavrafc. Dne 12. o. mi. održana ie u velikoj dvorani trgovačko obrtničke komore u Zagrebu U. redovita glavna skupština Narodne banke uz Izvanredno ve 4kl broj akcijonara. Zavod Je svršio god. 1919. sa iskazanom dobit) od 1,484.000 K te se podigao u svim granama bankarstva do zamjerne visine a uslijed u god 1920. provagianih povišenja glavnice stupila je Narodna banka u red najvećih banaka u Jugoslaviji. Nakom izvještaja glavnog ravnatelja prešlo se na popunjenje ravnateljstva i nadzornog vijeća, te su izabra.ii u ravnateljstvo gg Ivo Antičević, glavni ravnatelj Zadružnog Saveza, Sollt te dr. Milo Katić, primarius bolnice, Šibenik, a u nadzorno vijeće g. Mirko Pavelić, trgovac, Zagreb - Gospić. U predidućoj sjednici ravnateljstva imenovan je %. Jer ko Bonačić, zamjenik ravnatelja Jadranske banke, ravnateljem centrale te dodijeljen fiialki u VVienu, nadalje imenovan !♦» dosa-daSnji tajnik zavoda 1 prokurlsta g. Luka Mladenović zamjenikom ravnatelja a Sefu korespondencije » knjigovodstva g. Ivu Ar-lavi Dodijeljena ie prokura. Hpnnrtzarfla. t »SaaMaoaaoc« v LJnMJnri oddaja svojim članom v poljubnl množini izbrano ćebulo po zelo ugodni cenl Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: ________Božidar Vodeb._________ Ne morete spati? Niti delatt? Ima-te nervozne bolečine? Obćutek zado-volstva doprinese Vam Fellerjev pravi E!za fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 36 K. Trpite na počasni prebavi? Zaprti u? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza krogijtcami, 6 škat-Ijic 8 K. Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. Omot :n poštnina posebei, a najceneje, Eagen V. Feller, Shiblca donja* Elza trs &tev. I ?.tfi. Hrvatska. luill veCH Količine na vagone: jcio- iHlplfl ve deske. materijal (gradja), late, fcolje it vinograde, apno, oglje in pla-, £am nafviSje cene. Ponudbe pod Via« 4ia*r Itkov. ttap«r0 (Vojtediia). 1995 iffilftmfl iifn mirna stranka brez JHlBlHl! IKB otrok in sicer z eno ■aII dvema sobama in kuhinjo. Kdor jo preskrbi, dobi 50 kg kromrirja in en :jj»r flniti 5evro Cevijev. Naslov pove tcpravnl$tvo Slov. Naroda. 1949 'fctJm popolnoma novo moderno je-nilMl dilnico za (55.000 K in spalnu co za 52.000 K. Naslov pove upravni-itvo Slov. Naroda. 1977 !Sft! a Igtiflatiie ?%*% C Blbšer, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 msproti KrUanske cerkve. 1208 f^MMllihl9 trgovsko naobražena, išče UmpUallDI primerne službe kot kon .toristka ali blagajniCarka. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1993 Kfflijo ii sto iften t ujtn, eventualno proti dobri hrani za eno osebo. Ponudbe pod .kuhitja 2001" na upravniSivo Slov. Naroda. 2001 : Samo na vosone:: event franko vsaka jugoslov. postaja raznoga: pimlco, koruio, ov«a, «vtn|steo mast. f>«t*r 2a|c v*l«-trgovina Cal|e. 1987 Stavbna parcela }V Vrhovčevi idici, 1100 m1 se proda. Ponudbe z navedbo cene za m3 pod »Parceli 1M8c na upravništvo Sloven-skega Naroda. 1983 Ml* drfelo za gnjat, več svetilk, iE oble ka za 14 tet starega četka, »naka ni. 17, Utt, lavo. , 1989 I InpieteB iivintar za kiia U ztklopoimi sedeži se ceno proda. Dopisi pod »Pathe 1995« na uprav. Slov. Na. oda* 1996 tfaalafirihia vc^a slovenŠCtne in niBIOllHlBja, semščfne ter stenogra-h'je se šorejme t*koi. A. Sošoik, Ljnb> ljaaa. Zalfttta cette 21. 1997 iMujUkt za trgovino z mešanlm PIDmilll hlapom in dežeinimi pri-delkl spreime Maka BoblA, Y Srs-dliem eb Bvavl. 2007 failni aatm orehova z mizo in 4 3|81I1 IJTalB stoli in za 4 okna za-ves volrene fn podlečene se proda. Cena 14.000 K, več pove Frta Kotič ■Ilirstvo Z^ola p. Beg«je. 2(08 WaWoffe v ve£$i množini se odda-imiifllf Ponudbe na upravni-štvo Slov. Narmla pod »Kaku 1996« i 1998 III Seno III Vet vtgonov dobrega teonjskega tena, vetiDtfa v bale, je na prodaj. Poi«-ViHa v Zg. Slski It 118. 1999 [ Mb a knjdB ipnia prsat io model (EngUtcfa) Geta«tetaka letU «. 18. iegar.______________2015 UniiIs ril 8 Iet st^a p^lnokrvoa irska rlUUe li kobila, 175 cm Naslov pr»-e upravništvo Slov. Naroda. ?000 Imadem na zalihi iriie vagona sohog drvenog upijena tojeg mogu postaviti u Sfsak. Daline ipute na adresu: S ti •pas Hod*'* Pokapsko via Z^enčm*. 1992 Vinara fm lakira. Mi imiai, priporoCa prtstna r4ete ta bala vflaa po ugodni dnevni ceni 511 Une, čokolada io i raznih vrst ic po ceni in t večj'h mno-Einah od dati. Pismene ponudbe na upravni Štvo .Slov. Naroda* pod Sar-dine/1939. 1939 Lepo nagrado fioiii, kdor mi preskrbi mebtirano vilo ali 4 !epo meblovane sobe s kuhinjo v sredini mssta ali prav bizo tam. Ponudbe pod „Diskrecija"/1950 na uprav. Slov. Naroda. 1950 Jurila grofa Thyrnsfcoga laklarna na Ravnali COaitaal- Bavaa, Slo**ttij«) ima na razoolago nekolikšno množino kovanegastrojnega jekla (u transmisiiskt vatNtf) v dt menzi ja h 35 do 130 mm (trdnost približno 70 kz\ _______________________________J625 Vei sto lepib diviih kostanjev:" 5—10 cm debelih, odda v partijah njj-raanj 20 kosov, po 6 K drevo, franko kolodvor, Anton Vovk, Bted* 1975 Hlode ikrliG) deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega le«a kupi po naiviSji ceni vsako množino dni'ba Iat»ax v LJ«kl|aBl9 BraJ^r tri 10- 1333 KONJAK ::: Pri slabosti vsled starottl, tdkočah v ! želodcu, pešanja moči, je star vinski konjak privo življenje vzbujajoče sredstvo. Dve pollltreki steklen'd posije z zabojein vred kot zaporno blago za 80 K Mlurfl veleposestnik, gnid Oolič IKlU, pri Konjlcah, ŠUjertko 12/0 HBHVH mm ~ ui'i' "limu v'iu 3V f\U|J'. mVill IW, Ponudbe na poštni p^ -dal štev. 124. 1984 U£ Drva 7 po na;n!2M cen' MthVa ta trtfa vsako množino oripelje na dom drnSaa ..lai •as« Mahrava kita, Ertkev Im ttav. t0| I aaiatraita. 2002 Vaatafiftiait z v^čietno rraw?o se RofllPlH!ll|fl spreime proti dobri plači v ve^ii ♦rgovin! t manufakturnim h'agom. Ponnrth^ na uoravn'stvi Slov. Naroda pod »Vttletaa praksa itM « L**d 600 ora'or, 7.9 posekanle, voll» Pll, Um **** U. 750.000;nm+m9 ka-ftfvt 2 oddajo invetitaria, dober velik dnevni in ročni obrat; vila z vrtom, obdačena blfa * trgovino; gostu- ■a s poffestvom; iialrt se pioda. Po-iasnila daie Realiteta« pisama wRap d" i Maribor nAmvukA ni '>« 1QQ1 1 10. narca LI. se etfiri ? Bennli lasgroli [Blolrara hotel „Vašington" 23 elegantno opremljenimi sobami in moderno restavratijo. Se riporoca tvrdka_________________V, iayliha^tl»a«to:t^frata^^ nOiKcaiMaa* MluiMNlMsat KMcspiMfa feala|8 na* p^itmur prtw» pvpvfs ts pcHcc (staliSt) vfOTsMi to knK» umotoff. bmp. toset In ostaltgs v io stavki spafe* ^_________________jalna Man._________________________ Z vnsono pristnesn Jtnj. vina 1 leta 1918 sta po ugodni ceni naprodaj. Vprašanja na Earti Samostojen knjigovodja tarejša moc, obenem todi dober korespondent se takoj sprejme »ri večjem trgovskem podjetju, Ponudbe na LJUBLJANA I, poštni .redal 163._____________________ 2005 Čisto svinjsko mast amo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti J. cnmai. How građifto, flumin. Dmii Iniiiu nktja i. t laintv JtiaiMOT tr§ fer. a L kal ■sferi site mđfa trgovcima samo na veliko prcaorofa svoje bogato skladitte mm ,l^, ^fcli- . SVaKOVTMC [io rasae vrsti koluljt, gaća, noC- kao engleskih tkinina, potsUva svila, liti koSulja, orakrica (mekanili oum* difona, kretona, zefira, fNunuCnlh i teta, I mekanih ogrlica končanih tkanina i. t d. Narutbe pouzećem obavijaiu se kretom pošte. Zahvala. 2a mnoge izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega, dobrega soproga, očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda Ivana Vintarja f aatalk« la Imb^ia Irf^vM se vsem ntjtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo „Bralnemu in pevske-tnu društvu Toplice" za genljive žalostinke gg. zdrav* nikom za mnogo požrtvovalnost za časa bolezni, .Ga-silnemu društvu Toplice* in sploh za obilno udeleibo prijateljev in znancev iz bližnje in daljne okolice, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počttku. STRAŽA, dne 12. marca 1990. 1994 llv- oii^kjjV OkUc. Prosfovolina sodna dražba nepremRnln. Pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici je na predlog dedičev dne 13. sept »917. umriega Karla Savinek in dne 28. dec 1917. umrle Manje Savinek javna dražba nepremičnine vi. St 399 k. o. Slovenska Bistrica s hiSno Stev. 186 v Slov. Bistrici pritlično zidano s sviniakom in drvarnico in njivami parcele St 258, 620, 621, 622, in 623 in 632 in 633 brez pritiklin. ___ Tem nepremičninam se je ustanovila tzklkna oma 5019 kron 20 vin. Dražba se bo vršila dne •• MvHtl HM« itpthliM #fe M. mri v prostorih okr. sodilča v Slov. Bistrici v sobi Stev. 5. Ponndbe pod izklicno ceno se ne sprejemalo. Drabeno skupilo (najvifji ponudek) je izrofiti okrajnem so-dttčo v Slov. Bistrici pri dražbi, pozneje pa pri okrajnemu sodiiču na Vranfisem kot zapuMnskem sodiScn glede prodajajodb zapu- ifin« DnJbeai poflop se morejo vp^Mafi pri «kr. aodWhi v Slov. Bistrid v »c*i Hev. 8. in m dntt* pri dnibenem koamMja. Okr. Mdlite v SI«. Uatrid, odđd. 1, dne 10. naica 19^0. «"^ piwn«»i!|8 siogo wm .EKONOM' Ljnbljt a, Sotfo« ulica $t r 1930 Barve za laka (pite) Skfttija 140 kosov 140 K iwlr«ll«v »aolr 100 k«sov 110 K. Barv« u •tlano ioo kosov 75 K. Paftatni vo- nmU 20 kosov 1 kg 5^ K razpoillfa po povzetju Joslo Jvsae, X a gr« to, Botbo-iMti «|. 14. OOCid Boliia inpilitia ie mSn uli ' sredi i mesta za takoi aU pozneie, Kdo pove upravn. Slov. Naroda. 1915 nadglednik fra« mi« roornlcn vapna. °onude pod Šifrom „Nid^e4»fk »2«' m m«eha«rf«v aoaaMal aatvod, Z*rrth. Jtrriefskt al SI. 1P00 ^ Službo ^< komercijalnega ■- ravnatelja -" razpisuje .Ekonom*, d. d. Reflektira tel«aa nv»*iatna> doai»» relo mo£ s priraerno prakso in temeljitim pozasnje« tptofnega in špecijainega trga In bUga Ponudbt s cmkolufli vttaa ta spr&tvafl do 85. t m. na 1 „EKONON" Uubliana, Sodna oL «. 3. Svece ,Mira* v omotih od kg, kavo, modre galico žigico, ivoplo, koruio, ovos, moko ta osUe MUMljake proizvode te plodine prođtM* MM ■■ *9Uk* po unerafl! cenah DumK, OiivU, & Pitarević Dekosi Meflonarolno Trtmlko D. D. J ZAGREB, Boikovitova ul. 23, | I. kat, bnoiavi: Oocos Zagrob I bavi se kapovanjem i prodajom žita- I rica, brašna i svih vrsti zemaljskih I plodina, te kolonijalnom i iodttstrijal- a nom robom. | Na skladištu imademo: kave, svijeća, I sapuna (Lanza), karoba, čokolade, čaša, a I dok se na putu nalazi modra galica, ■ Laorcdaoska i tekstilna roba; j9 ^ ^n ^naAAAA^d ^HL^kmt ^Hk^mB^BBt^Hkmaa^BfeBBaaBBBi uaar UBBBMaBnmmmjammm mai jmm. BaM ■ Bf BB BV v ■ ^ . ___ .. -jt~-------------------------'—"------------- ' ' ^* aVsvBjOal Ml PflBDvBTCBl vaaaBBai a\ • p11 • *•