—    387    —
Ozir po svetu.
Turki,
njih šege 4n navade, njih vera in deželska osnova s popisom njih perve domovine.
Turški narod ima v vsem toliko posebnost, da jo gotovo za vsacega človeka mikavno pogledati v življenje tega ljudstva, ki je pred malo stoletji se strahovalo tri dele sveta, ki pa je o teku časa tako zgubilo vso svojo moc, da se mu že veliko let prerokuje konec v Europi, in ki ravno sedaj v vojski zoper Rusa vee svoje žilo napenja pokazati svetu, da mu ni še zadnja ura bila.
O tacih prigodbah, kadar stopi kteri koli narod na očitno gledišče sveta, je vselej naj bolj mikavno učiti se krajopisja, pa tadi zgodovine in življenja dotičnega ljudstva; ni tedaj čuda, da o tacih okoljšiaah izhajajo zemljevidi in bukve na dan, ki popisujejo kraje, kamor svet kakor na veliko gledišče gleda, in pa ljudstvo, ki je stopilo na oder take igre.
Turška dežela je dandanašnji to gledišče. Poglejmo tjel
Turki, po svojem prededu Turk-u tako klicani, imajo več imen. Imenujejo jih Mohamedanepo začetniku njih vere Mohamedu, — Saracene po mestu Saracca, ktero je Mohamed premagal, — Mu-sulane (^Muselmaaner^ po mestu Musul, ktero so si po hudi bitvi prisvojili, — Otomane, Osmane ali Osmanle po Osmanu, ki je prav za prav ustanovil turško carstvo.    Naj ljubši ime jim je O srna ni.
Čeravno se turški narod prišteva naj starejim ljudstvom sveta, se začetek Turčije navadno šteje po zmagi Carigrada (^Konštantinopla) v letu 1453. Ta zmaga europejskega glavnega mesta je bila tako rekoč osnova osmanskega carstva v Europi«
Pravlica pravi, da očak tega znaminitega ljudstva je bil Turk, ki je živel ob času Abrahama, Po zgodovinskih spričbah pa so Turki pod tem imenom še le po Kristusovem rojstvu znani bili.
Sila velike rodovitne stepe v visoki Azii, kise Turkistan imenujejo, bili so nek pervotni kraji Turkov, odkodar so se dalje razširjevali.
Kakor Perzi in druge aziatke ljudstva bili so tudi Turki izzačetka pagani C«J^O> ^e le več sto let po Mohamedu, v letu 960 po Kristusu, je Salur, tadajni glavar Turkov, z več jezeri turških rodovin k Izlaraa (veri) pristopil in svojo verno množico, v razloček z drugimi nespreobernjenimi, imenoval Turkomane. Ko so se pozneje  preseljevati začeli  in se deloma  vselili v
—   388   —
sabodnji Armenil, deloma pa na izhodDem brega kaspi-ekega morja, klicali eo se uni žabo d ne, ti pa izhodne Tarkomane. Njih naselbine še dandanašnji se imenujejo turkomanska dežela*
Že zgodaj se je zbudil v Turkomanih duh vojske in poželenje pridobiti si več sveta po zmagi in ropu.
Že v letu 1263 so začeli Turki v Europi se na-eelovati, in ker so gerški carji ob razpertijah svojih lastnih dežel Turke večkrat na pomoč klicali, so izba-dili v njih slo po posestvi gerškega carstva, ktero fio si Turki tolažili z mnogimi kervoločnimi napadi in srečnimi bitvami, dokler so po zmagi 29* maja 1453 pod Mahomedom II. celo Carigrad zmagali, na razvalinah gerškega carstva turško v Europi ustanovili in polluno na mesto sv. križa na cerkve postavili.
Ker namen naš ni ne zgodovine turškega carstva, fie njih divje sile v vojskah, ne njih kervoločnih zmag popisovati, ki žive še v pesmih in pripovestih ljudskih, BO obernemo k popisu njih deržavne osnove, njih vere in njih šeg in navad, ki so tako razločne od vsih dru-zih ljudstev, da so popisa vredne.    (Dalje sledi.}
—    399    —
Ozir po svetu.
Turki,
njih šege in navade, njih vera in deželska osnova s popisom njih perve domovine.
(Dalje.)
Vera Turkov.
Turki ali Osmani spoznajo Moha me dansko vero. Mohamed, začetnik te vere, je bil rojen v Meki leta 569, ali, kakor drugi pravijo, leta 571 po Kristusovem rojstvu. Ker mu je oče kmalo umeri, ga je ded njegov in po tega smerti njegov naj etareji stric za tergovca fkupca) izredil in sabo v Sirio na smenj jemal. Pri ti priložnosti je prišel enkrat v nestorjansk samostan, kjer se je soznanil z nekim minihom, ki se mu je močno prikupil in v njem pervo iskro premišljevanja edinega Boga zbudil. Pozneje je Mohamed prišel za opravilnika (faktorja) k bogati udovi Khadijahi v štacuno , s ktero se je oženil, in čeravno je bila 15 let stareji, je vendar v srečnem zakonu ž njo živel. Od mladih nog pa je bil zmiraj bolj v-se zamišljen, je rad sam v samotne kraje zahajal in premišljeval verske reči, ktere je zve-dil od nestorianskih minihov. Kdaj se je misel nove vere v glavi njegovi scimila, — od kod je v sredi maliko-vavskega ljudstva prepričanje od edinega Boga zadobil, in koliko deležtva pri oznanilu nove vere je imela lakomnost po časti in da bi za preroka veljal, — tega zgodovina ne ve natanko povedati. Ob kratkem naj bo tu le to rečeno, da v 40. letu svoje starosti je stopil za preroka pred svoje rojake in osnoval novo vero, za-volj ktere je bil veliko preganjan, ki pa je vendar obveljala.
S pobegom Mohameda v letu 622 po Krist. se začne prav za prav zgodovina Islama. Mohamed pa ni hotel le začetnik nove vere, temuč tudi začetnik nove deržave biti, zatorej je oklical svojo novo vero kakor tudi svoje deželske postave za zapovedi, ki mu jih je B o g sam razodel. In tako je prišlo, da je koran pri Turkih ne le verski temuč tudi deželski zakonik. Dva nauka Mohameda sta posebno pripomogla, da je turška armada tako strašna postala: namreč vera na osodo, k ter i noben človek uiti ne more, to je, kar je človeku namenjeno, se mu bo zgodilo, naj dela kar koli hoče« S to vero navdan gre še dan današnji vsak Turk na vojsko in se ne boji nič, ker misli, da se mu ne bo nič zalega naključilo , ako mu ni namenjeno; če pa mu je namenjeno umreti, bo umeri tudi na počivalu. — Druga vera, ki Turka s pogumom navdaja, je: da vsakemu, kdor v boju zoper nevernike pade (nevernik je Turkom vsak, ki ni njih vere), so vsi grehi odpuščeni in on gre naravnost v raj nebeški. Raj nebeški pa je Mohamed Turkom popisal tako živo in tako mikavno, kakor so navadno vsi popisi pisateljev orientalskih. (Dalje sledi).
Ozir po svetu.
Turki,
njih šege in navade, njih vera in deželska osnova s popisom njih perve domovine.
Vera Turkov, (Dalje.)
Od korana Turkov ali Mohamedancov se veliko govori in bere; kaj tedaj je koran? Tako imenovane ?3svete pisma" Mohamedancov obstoje iz 4 poplavnih delov, kterih pervi se imenuje koran, drugi hadif ali sune t, tretji idjhaj-umet, četerti ki jas.
Od korana Turki basnujejo, da to, kar je angel Gabriel Mohamedu skoz 23 let pripovedoval, je od ver-ste do verste zapisano v njem. Akubekr, pervi kalif in naslednik Mohameda, je dal te verste (Verse) v bukve nabirati, in ta zbirka je koran. Pravlica ta, da koran je izvira božjega, je dala tem bukvam tako slavo in veljavo, da so zakonik postale verskih in svetnih zapoved in prepoved. Zato tudi sultani, kadar koli kaj važnega začenjajo, vselej prašajo: kaj pravi koran? Opiraje se na besede korana je sultan Mahmud strašne ja-ničare pokončal; opiraje sena koran, kar bi drugač pri terdovratnih Turkih nikakor mogoče ne bilo, je sedanji sultan Abdul-Medšid osnoval leta 1839 novo vredbo turškega carstva, ktero je že oče njegov pripravljal, pa si izpeljati ni upal; opiraje se na besede korana so začeli Turki tudi dandanašnjo vojsko zoper Ruse.
Bukve korana obstoje iz 114 poglavij ali s ur, vsako poglavje je spet razdeljeno v več verst. Zapo-pada le verske, nravne in deržavljanske zapovedi in pre-
—   403    —
—   404   —
povedi, zgodovinskega ni nič v njem. Pisan je koran v naj čistejšem arabskem jezika in oiišpan z vso krasoto orientalske nadušbe.
Pregovor korana se takole glasi: „V imenu na) milostlejšega Boga! Slava Boga, Gospodu vsih stvari, Nujmilostlejšemu. kralju sodnega dneva. Tebe molimo in Tebe kličemo na pomoč« Pelji nas na pravo pot, na pot tistih, kterim si milostljiv bil, ne tistih, nad kterimi si se razserdil, pa tudi tistih ne, ki hodijo krive pota". Vsaka sura (poglavje) ima svojnadpis, na priliko: tabla, plen, grom, profeti, božja pot, vstajenje od emerti itd.
iVravne postave so, na priJiko, v koranu takole razložene: „Dela vaše se sodijo po namenu, in v vsaki reči velja le kar misliš v sercu". „Ne štejte dobrih del svojih". „Pred Bogom ti ne pomagajo žlahni prededi". „Povej mi, je vprašal enkrat nekdo profeta, po kterih delih se pride v raj?" Profet je odgovoril: tisti pride gori, ki modro obrača česar mu je dal Bog, — kteri Bogu služi in zraven njega nobenemu druzemu, kteri moli, almožnjo daje in zapovedi spolnuje do žlahtesvoje. Kakšno krivo vero je sicer Mohamed učil zastraa samega sebe, vsak iz sledečih kratkih besed, ki so tudi v koranu zapopadene, lahko previdi: „Jez (Mohamed) sim pervi človek s sinom Marie; profeti so vsi otroci enega očeta. Med menoj in Jezusom ni nobenega profeta", — in na drugem mestu pravi: „Nikar se ne imenujte po meni, kakor se imenujejo kristiani po sinu Marie ; vi ste služabniki božji, po tem še le služabniki profeta".    (Dalje sledi.)
—    407    —
Ozir po svetu.
Turki,
njih šege in navade, njih vera in deželska osnova s popisom
njih perve domovine.
Vera Turkov,
(Dalje.)
Mohamed je svojemu naroda postiti se in moliti ostro ukazal, in Turki res natanko spolnujejo to zapoved. Naj imenitniša molitev je namaz, to je, tista molitev, ktero morajo opravljati vsaki dan petkrat ob predpisanih urah. Kakor jim je ura predpisana, tako je tudi predpisano, kako se z životom in obrazom imajo postavljati in delati pri molitvah. Pred molitvijo se mora sleherni umiti in obraz svoj oberniti proti Meki. Ko začne namaz moliti se vstopi Turk s pobožnim obrazom po-koncu in položi oba pavca na ušesa. Po tem reče eno versto iz predgovora kdrana in. med tem desno roko križem leve položi in pod pas skrije, oči pa pohlevno po-besi. Natanko po tem se mora vsak Turk pri molitvi vesti.    Molijo pa doma, ali,   se bolj spodobno, v moseji.
M o š e j e (turški tempelni) so mnogoverstne podobe; nektere so okrogle, nektere na 4 vogle, navadno stoje v sredi velicega dvora, na dvoru so vsajene drevesa, tudi studenec mora na dvorišu biti, da se pred molitvijo vsak umije.    Okoli poslopja je lopa,  pod ktero ženstvo,
ki ne sme v cerkev, svoje molitve opravlja. Streha mo-šeje ima kuplo s polluno, ki je očitno znamnje turške vere. Velika kupla je okinčana se z manjšimi. Vsaka mošeja mora imeti minareto, to je, stolp ali turn, ki ima podobo velicega stebra, kteri je višji ali nižji in 4 do 10 čevljev širok, pa navzgor zmiraj ožji in ožji prihaja; na veršiču turna se lesketa pol luna. Veliki tempelni, kterim se dšiami pravi, imajo po 3 do 6 minaret. Okoli vsakega turna je mostovž, s kterega kaj m (cerkovnik) čas vsakdanjih molitev razglasuje. V mošejah so po stenah tablje iz marmorja in napisi iz korana; podob ali štatev ni v nobenem turškem tempelnu, ker so prepovedane po profetu; tudi klopi ali stolov ni nič; le preproge (tepihi) so po tleh položene, kakor se pri nekte-rih molitvijah Turki mečejo. Na tisti strani, kjer Mek a (rojstni kraj Mohameda iz za tega voljo Turkom sveto mesto) leži, je kibla (kamen) vzidan, kamor vsa množica v cerkvi svoje obraze obrača. Pod to kiblo je mihbrab (oltar), to je, 6 do 8 čevljev visoka razvot-lina; scer je v vsaki moseji ena, v večih mošejah pa tudi dvoje lec (prižnic).
Kakor vse ljudstva imajo tudi Turki svoje navade pri merličih in njih pogrebih, ki obstoje v sledečem.
Kakor hitro Turka smertni angelj — Melekul Mut — objame, poleže merliča na herbet tako, da je desna stran obernjena proti Me ki; v ti legi mora tudi pokopan biti.
V izbo bolnika prineso majhno ognjišče, na kterem sožigajo kadila; med tem pokličejo Imana bližoje mošeje, ki mu predbira 36. kapitel kdrana, serce korano-o imenovan, in vero, ktero bolnik za Imanom moli. V imenovanem poglavju stoje sledeče besede: wZato jim prinese veselo naznanilo milosti in veličastnega povračila za dobre dela. Zares! bodemo mertve spet obudili in zapisali v bukve življenja »jih dela, ki ho jih pred sabo tj e v večnost poslali, in zapisali sled njih stopinj, ki so jih zapustili za sabo na svetu".
Berž ko bolnik izpusti dušo, mu polože meč na truplo, in naj bližnji žlahtnik mu zatisne oči. Zatem umivajo merliča z dišečo vodo in mu trosijo dišeče ze-liša po glavi in po bradi. Celo, nos, roke, noge in kolena mažejo s kafro zato, ker ti deli života, ki imajo, dokler je človek živ, ob molitvah naj več opraviti. Umivajo in s kafro mažejo pa vselej možki možkega, ženstvo pa ženske. Po tem zavijejo merliča v belo ri-juho, ki obstoji iz več kosov, ki so na konceh skup zavozlani, in ga polože v trugo, čez ktero Iman neke molitve opravlja. Truga brez vsega lišpa se z mertvaškim pertom vred večkrat pokadi.
Vsi drugi običaji pri pogrebu so preprosti. Trugo, ki je s kakim navadnim pertom pokrita in le pri glavi okinčana s turbanom rajneega in z majhnim koseom kake robe, ki je ležala nad grobom v Meki, nesejo 4 možaki, ne pred v mošejo, ampak naravnost in sila naglo na pokopališče. Ta naglica je zapovedana v koranu, ki pravi: Ko je merlič v versto izvoljenih stopil, naj pride berž ko je mogoče na mesto svojega cilja in konca.
Kolikor je možkih od žlahte, spremlja merliča na pokopališče, pa vsi grejo tiho za trugo, jokati se nih-čer ne sme. Zatega volja ženske ne smejo za pogrebom iti. Na grob pokladajo rušo in sade cvetlice. Spominki iz kamnja se ne smejo nikdar nad grobe postavljati, ker Turki se boje, da bi merliča ne tlačili; vde-lujejo jih tedaj v obzidje. Tudi se pri njih ne sme nihče na grob vsesti in še manj pa na grob stopiti, da se truplo izveličanega z nogami ne tepta.
Ko je merlič pokopan, blagoslovi Iman grob, moli nektere molitve in trikrat pokliče rajneega po njegovem imenu.    (Dalje sledi.)
—   410   —
Ozir po svetu.
Turki,
njih šege in navade, njih vera in deželska osnova s popisom njih perve domovine.
Vera Turkov, (Dalje.)
Pokopališča tarske so zanaj mesta Id Tarkom naj ljubši Bprehajalieiča; obsajene so z mnogoverstnim drevjem, uaj več pa s cipresami io veduo zelenečimi cedrami.    Nad grobi skerboo spogajo cvetlice.
Pokopališče poleg Skadra, Carigrada nasprot na aziatski strani, je naj pervo med vsimi; sila veliko je, polno krasnih in drazih spominkov in visečega drevja. Vsi imenitni in premožni Turki se večidel pokopajejo tukaj, ker Skader je na zemlji aziatski, na kteri ste sveti mesti Me k a in Med i na. Al to ni edini vzrok^ da Skadersko pokopališče predstavljajo vsim dragim,— veljavnisi vzrok je ta, ker Turki terdno verjejo, da prava in edina domovina Mohamedancov je Azia, ia da tedaj kosti njih mirniši počivajo v domači zemlji, kakor v europejskih deželah. ki niso stanovitna lastnina turška. Prepričan je vsaki Turk, da njih sedanje posesti v Europi bojo kedaj spet padle v roke giaurov, to je, nevernikov, in strašno jim je, ako jim pride na misel, da bi kosti njih utegnila kedaj teptati noga nevernikov — kristjanov!
Vgaki grob premožnikov ima na vsih 4 straneh ograjo iz kamnja ali marmorja, ktera ga tesno obdaja krog in krog; gomile nekterih so 3 čevlje visoke nad zemljo in marmorasta plosa je s cvetlicami okinčana in opisana z mnogoterimi napisi; vsak grob ima pri glavi in nogah pokonča postavljeno marmorasto plošo. Grobi revnih nimajo ograje in glavna in nožna ploša ste iz navadnega kamnja. Na eni teh ploš je tarban izsekan; podoba larbana naznanaje stan pokopanega. Grobi žensk imajo namesto tarbana majhno posodo (^vazo} vsekano. Nadpisi so večidel kratki: ime in starost mertvega in pa poslovica iz korana, je vse, kar zapisano stoji na grobu. Pervo leto se shaja žlahta pogostoma nad grobom in žaluje po rajnem, — po tem ga menda pozabi: občna osoda umerlih večidel po celem svetu!
Gori je povedano bilo, da tako imenovane „8vete pisma" Turkov obstoje iz 4 poglavij, kterih naj pervo in naj važnišo poglavje je koran. Povedati ostane sedaj se, da drugo poglavje omenjenih ^svetih pisem'' se imenuje hadif ali sunet, ki je za koranom naj ime-nitnisi del teh bukev in obsega vse govore profeta Mohameda, njega djanja in navade, ki so jih zapisali učenci njegovi. Tretje poglavje se imenuje idjhaj-umet aH razlaganja in razsodila naj imenitniših učencov pro-fetovih, posebno pervih 4 kalifov. Ceterto poglavje je kij a s, ki je zbirka razsodil i mano v ali duhovnikov v pervih stoletjih po smerti Mohameda.
Po vsem tem poznamo zdaj turško deželsko in ver-eko osnovo. Ostane nam zdaj še naj bolj mikavni del, namreč življenje Turkov, doma in zunaj hiše, njih šege in navade, obhajanje njih praznikov, ženitnin itd.
Ker pa tega popisa ne moremo končati v še ostalih 2 listih tega leta in ga tedaj nočemo raztergati na dvoje, bode popisovanje to
^sledilo v Novicah novega leta).
—  411   —
—   391    —
Ozir po svetu.
Turki 5
njih šege in navade, njih vera in deželska osnova s popisom njih perve doiaovine.
(Dalje.)
Ko je Mohanficd II., poslavljen s častnim imenom „z m a ga ve a", Carigrad premagal, je osnoval deželno vlado, ki je estala podlaga turškega carstva dolgo dolgo časa.
Ljudstva jutrovih dežel si domislujejo deržavo popolnoma kot hišo ali šotor, in po ti domišlii dajejo imena posamnim oddelkom deržavnega gospodarstva. Der-žavno to poslopje se opira na postave vere, ki jih imenujejo seri, na šege in navade, kar imenujejo ad a t, in na ukaze samooblastni ka ali kanune. Na teh 3 podstavah stoji deržavno poslopje, kterega pervi in naj bolj očitni del so vrata ali por t a. Kakor pa eo vrata glavni del hiše, tako velja por t a na Turškem za pomen vlade, ker že v starodavnih časih 6o bile opravila ljudstev obravnovane pred vratami kraljevega poslopja. Pod vratami carove hiše so cule straže in skoz 7 straž se je moglo iti^ preden se je prišlo se le k sta-nišu gerškega čara. Gorska vlada se je klicala visoka po rta (hohe Pforte), in tako se kliče še dandanašnji tnrška vlada. Mi pravimo vladi pri nas visoko vladarstvo, cesarsko vladarstvo, Turki pravijo visoka por t a (visoke vrata). Tudi vojskina moč se je imenovala tako, in posamne orožne kardele tudi tako: iz dvakrat sedem tacih ^jVrat" ali „port'' je obstala nekdaj armada. Scer je tudi dvoru in ženišču (haremu) dajalo ime porte.
V sredi hiše je shramba za dnarnico, in v izbani (Saal) je počivalo (sofu, kanape), ktero imenujejo divan, ki je sedež za častnike turške; druge sobe so določene za pridvorčane, unanje in notranje.
Poglavne pravila Mohamedovih postavnih bukev ali zakonika, kanune imenovane, so sledeče: V 3 vratah ali poglavjih določuje zakonik pervič versto velikašev turškega carstva, drugič navade in šege caratva, tretjič  dohodke  carskih   vradnij   in   dnarne   kazni   (globe)
—   392   —
za prestopke. Perve vrata peljejo v notrajnstvo duhovnega gospodetva. Naj imenitniši kanane druzih vrat so bajrama (praznika), carske mize, carskega pečata in varstva carskega nasledstva. Turki imajo dva velika cerkvena praznika, ktera bajram imenujejo. Vel k i bajram (arabsko i d el fitr, to je, konec posta (ra-mazana), je po času praznovanja enak naši veliki noči, terpi navadno 3 dni; ta praznik obhajajo Turki z molitvijo in z obdarovanjem prijatlov in ubozih. Mali bajram (arabsko i d el korban, to je, praznik darovanja ali ofra), se obhaja 70 dni pozneje večidel skoz 4 dni; zraven slovesne molitve kolejo Turki Bogu na čast ta praznik jagnjeta. Ta dva praznika sta edina praznika na Turškem, ob kterih nihče ne dela, so štacune zaperte, in po dokončanih molitvah ljudstvo mnogotere veselice obhaja.
Naj strašneji vsih kanun je tista, ki določuje varstvo carskega nasledstva; v tem delu zakonika veli postava, da brat mora brata umoriti, ako bi utegnil nevaren  biti nasledstvu postavnemu.
Ker je Mohamed postavo dal, da vsak car sme in mora umoriti vsacega žlahtnika, ki zraven njega streže po carski oblasti, se ni čuditi, da je tudi po postavi dovolil 5 da se zamore Turk s kervarino (kervavim dnar-jem} odkupiti, ako je kakega človeka ubil, ali mu oko izbil, noge zlomil itd.
(Dalje sledi).
—   394    —
Ozir po svetu.
Turki y
njih i^ge^in q^Tada^ njih vera in deželska osnova s popisom
njih perve domovine.
(Dalje.)
v
Cetverka (šterka) je ljudstvom jutrovih^ dežel Bvet^ številka; višji deržavne oblaati so razdeljene v 4; 4 stebri podpirajo šotor; 4 ang:elji so po besedah korana noeitelji trona; 4 vetrovi vladajo podnebje po 4 poplavnih krajih nebes, 4 so pog-lavitne čednosti itd. Iz te§« vzroka je ustanovil Mohamed kot 4 podpornike turskej^f^ carstva: vezire, kadiaskere, defterdare inni-šand še, ki so visi oblastniki in ob enem tudi 4 stebri divana. Pervi steber carstva in podpora  carskeg^a pred-
^to}# m vezirji, to je, tovoroiki, ker tovor (breme) mm')^ eele d^ržave« Pervak teh eveterih vezirjev je V^Hkj v#zir ali nad vezir, — 4>u je namestnik sul-inaa in ne^iiaei^jeni pooblastenjee^ g:lava in  središče vla-
Sultan Maiim«d pa je staro po#^»pj« turške deržave tako prenaredii, da sedanja osnova ni skor več podobna stari.
Preden pa popišemo sedanjo osnovo turškega  carstva, povemo   še   prej, da turški car se padi šah, boU navadno pa sultan imenuje; beseda sultan je arabski in pomeni toliko kot mogočni ali oblastnik. Derkavna osnova sedanja,
1.  Uredi divana.
Uredi divana zapopadejo ministerstvo unanjih ia notranjih oprav in ministerstvo deuarstva. Vsi uredi divana (Divansamter) spadajo v 4 poglavuih verst, ki so razdeljeni v 45 nižjih. Minister unanjih oprav se imenuje Reis Efendi, notranjih oprav Kiaja beg, predsednik kamer D ef ter d ar. Trije pervi ministri sa imenujejo predstveno tudi Ridšali, to je, možje, ali Erkiani, to je, stebri. Vsim drugim predstojnikom di-vanovih uredov se pravi Kodša«:ini, to je, gospodje divana. —  Vsi nosijo predpisano uniformo.
2.  Vojaški uredi.
Višji poveljnik cele armade je Serasker-paša^ za njim pervi je kapitan garde Beglerbeg-Vezir; armada je razdeljena v pešce, turški piadi, konjike, turški suwari, topničarje, turški topdši, minerje, turški laghumdši, bombardire, turški kumbarudši pionirje turški baltadši. Novejša vojaška naprava so brambovci, turški redifi.    Tudi policijsko stražo imajo*
Armada  na   suhem   zapopada:   1)   redovno  djansko
armado — nizam,   2) reservo —  redife,   3) oddelk
pomočne armade,  in 4) neredovne   kardela. — Armada
na morji je napravljena   po sploh navadni morski vojski.
3. Dvorni uredi.
Naj več v serajlu je spremenil car Mahmnd, le 2 kamri ste ostale, namreč notranja, ki se imenuje kanei hasa, in pa kamra zaklada — kasinei hu-majun. 30 dvoraoičev (paglovcov) je določenih za stražo profetovega plajša.    Kuharjev je 500,
4. Deželne poglavarstva z vojvodinami.
Notranje oskerbovanje turške deržave razpada v 3 verste, namreč v deželne poglavarstva, šan-dšake in vojvodstva. Deželnih pog^avarstev je 28, šandšakov 30, vojvodstev 50, Šandšaki in voj-vodstvo so le razdelki poglavarstev.
5. Častne službe turške  postave. a) Naj večja častna služba postave.
Naj višji častnik je Mufti. Njemu podložni so: 1) Seihul-Islam Kiajesi, to je, namestnik mufcita v vsih političnih in gospodarstvenih opravilih , 2) Telhi-sidai, to je, opravilnik muftita pri porti, 3) Mek-tubdši, kanclar njegov, 4) fetvva emini, vodja pi-sarnice, v kteri se fetvva fodgovori) razpisujejo, b) Časti pervega reda.
V to versto se štejejo suduri, sodniki v Carigradu in molla-i, sodniki v svetih mestih Meka in Me-dina, in sodniki v Adrianopln iu druzih mestih. So pa častniki postave še 2,, 3. in 4. verste.
V te urede spadajo tudi učitelji — rauderisi; učenci se imenujejo s oh ta, to je, vžgani ljubezni do vednost. Ko je učenec prestal svoje preskušnje, je mata sun, to je, pripravnik za postavne urede. Učitelji začetnih šol se imenujejo k o d š u.
6. Ulema. to je, pravo- in bogoznanei.
Uiema, to je, učeni stan obsega vse služabnike
—   395    -
1»O«ta ve ie v^re, h kterlm se priatevajo tadi žlahtniki prof«U \u v cbsiroiaea^ pomenu tadi minihi. Ta stan je imeDitea in preštevajo sa k njema fiodoiki — kadi, sve* tovavci — m af t i, služabniki vere — ima d i itd.;ž!aht* Diki profeU se imenajejo emiri, minihi pa derviši. Oiavar alemov je višji mnUL
a} Šajh Islama ali mufti poglavnega mesta.
Kakor je veliki vezir pervi oblastnik deželni, tako je saj k islama pervi oblastnik dahovni; on je najvišji patriarh, papež turškega carstva, in ima sila veliko častnih imen, na priliko: svetovavec ljudem, morje mnogo-veretnih vednost itd. On je razlagavec postave in korana; čeravno je pa glava sodnikov, vendar nima raz-sojevavne oblasti, ampak le svetovavno. Njegova služba terpi, dokler živi. Pod šajhom izlama stoje 4 sveto-vavci v duhovnih rečeh. V zboru tem se svetovavcem vprašanja vselej tako postavljajo, da odgovarjajo le z besedama olur ali omas, to je, zamore ali ne za-more biti*
b) Bodniki*
Vse sodništvo, v kterem službe niso dedne, je razdeljeno v 5 verst, ki so: 1) veliki molla-i, S) mali molla-i, 3) mu fetiš i, to je, preiskovavci, 4) kad i si ali sodniki v manjših mestih, in 5} naj bi ali namestniki mollanov in kadisov,
c} Mufti ali svetovavci postave.
Ti so v sredi med sodniki in dohovnimi. Glavar izmed njih je Šajhol Islam, ki je ob enem tudi glava vsih ulemov, kterih je v vsem skupaj 210 in ki nimajo nobenega druzega opravila, kakor da na postavljene vprašanja odgovarjajo z olur (da) ali omas(]ne). Voli jih Šajhol Islam.
d) Duhovni.
Duhovni 80 ali IJ saj h i, ti bo redovni pridigarji v mošeah (_cerkvah). Ime saj h, po našem starček, se priklada vsacemu zavolj starosti in kreposti čislanemu možu. Turki pa imenujejo sajhe le pridigarje in glavarje dervišev. Vsaka roosea ima enega tacega eajha. ^) Katibi; ti opravljajo vsaki petek v mošeah za sultana očitne molitve, ki se kutbe imenujejo. 3) I m a n i 80 predstojniki pri molitvah; na njega ima v cerkvi cela množica oči oberujene; ker Turki petkrat na dan v cerkvi molijo, opravljajo imani to molitev, le ob petkih ne, ker takrat moli katib. Pri vsaki mošejijeveč i mano v; pervi med njimi je predstojnik in se imenuje i mamo t ha j i; on obrezuje, poročuje in pokopuje. 4)Mue-sini ali oklicovavci vsakdanje petkratne molitve iz mi-naret mošejnih, 5) Kaj mi so našim mežnarjem zlo enaki, e) Emiri ali žlahtniki profeta.
Žlahtniki profeta se scer ne doštevajo ulemom, vendar se glavar njihNakibal Ešraf in pa MirlAlem verstita med perve častnike ulemov. Emir je arabska beseda in pomeni pravzaprav knez, turški bej. Emiri so najti v vsih stanovih Turkov.
f) Muderi ali učitelji. Seminišče ulemov so muderi, ker le izmed mu-derov se volijo ijlemi. V Brusi je bilo pervo mudresje osnovano. Muderi so tudi predstojniki deseterih učilnic, ktere morajo vsi muderi doveršiti, preden zamorejo do službe m o 11 a-1 a priti. Muderi celega carstva pa se razdelijo v 3 verste: 1) v Carigradu, 2') v Adrianoplu in Brusi, in 3) v druzih deželah carstva. Dolga pot uči-teljstva pelje še le k večim službam ulemov. g} Derviši.
Derviši so našim minihom nekako enaki. Število turških redov je okoli 30. Naj imenitniši so: Nakšbendi, Newlev^^i, Begtaši, Kadri, Kalveti, Rufaai in Kadri. Vsak red ima  avojo  obleko.    Po  postavah  redov   mora
vsak derviš 7 skrivnostnih besed ali imen božjih izgovoriti; te besede so: 1. La Ilah iiiaiiah, ni nobenega druzega boga kot Bog sam! 2. Jallah, o Bog! 3. Ja hu. o On! 4. Ja Hakk, o Vsigamogočni! 5. Ja Haji, o Povsodživeči! 6. Ja Kajum, o Povsodstanovitni! 7. Ja Kahhar, o neskončno Pravični!
7. Divan ali deržavno svetovavstvo. Infie in vredba divana izvira iz naj starejih časov perziauske deržave. Divan je nase počivalo (kanape); zato ker v jutrovih deželah zbor deržavnih svetovavcov na divanih sedi, se imenuje deržavno svetevavstvo divan. Zbor divana je navadno zgodaj zjutro po opravljeni jutranji molitvi, in je sila slovesen. (Dalje sledi).