Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3 ,1 0 0 0 Ljubljana, te le fon 01 4 2 2 4 6 20 ; faks 01 4 2 2 4 6 22 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izda ja teljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG M aribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič G lavni in odgovorn i urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica ang lešk ih povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar O blikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejan je, pre lom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3 000 izvodov Podatki o ob javah v reviji so navedeni v b ib liogra fsk ih bazah COBISS in ICONDA (The Inf. C onstruction D atabase) te r na htto://www.zvezo-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna na ročn ina za individua lne naročnike znaša 5 5 0 0 SIT; za študente in upokojence 2 2 0 0 SIT' za družbe, ustanove in sam osto jne podjetn ike 40 .6 8 7 ,5 0 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tu jine 8 0 EUR. V ceni je všte t DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB L jub ljana: 0 2 0 1 7 -0 0 1 5 3 9 8 9 5 5 Gradbeni vestnik • GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, september 2 0 0 6 , letnik 55, str. 221-244 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents Članki • Papers stran 222 izr. prof. dr. Aleš Krainer, univ. dipl. inž. arh., prof. dr. Jožef Peternelj, univ. dipl. fiz. PREDLOG UČNEGA PROGRAMA »ARHITEKTURNE KONSTRUKCIJE & VODENJE PROJEKTOV« NA FGG UL SYLLABUS PROPOSAL »ARCHITECTURAL CONSTRUCTIONS & PROJECT MANAGEMENT« AT FGG UL stran 229 Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom. LAGUNSKE ČISTILNE NAPRAVE LAGOON TREATMENT PLANTS stran 238 David Duh, univ. dipl. inž. grad., izr. prof. dr. Roko Žarnic, univ. dipl. inž. grad., doc. dr. Violeta Bokan, univ. dipl. inž. grad. ODPORNOST POVRŠINE AERIRANIH SAMOZGOŠČEVALNIH BETONOV PROTI ZMRZOVANJU IN TAJANJU V PRISOTNOSTI SOLI - ŠTUDIJA VPLIVA DELEŽA VNESENEGA ZRAKA IN VRSTE MINERALNEGA DODATKA SALT FROST SCALING OF AERATED SELF-COMPACTING CONCRETES - THE STUDY OF ENTRAINED AIR CONTENT AND TYPE OF MINERAL ADDITION POPRAVEK V avgustovski številki sta bila v rubriki Vsebina pri članku ZIDANE KONSTRUKCIJE IN RAZISKAVE ZA UVAJANJE EVROKODOV pomotoma izpuščena soavtorja dr. Vlatko Bosiljkov, univ. dipl. inž. grad. in mag. Polona Weiss, univ. dipl. inž. grad. Za napako se opravičujemo soavtorjema in bralcem. današnje stanje: A arhitektura - G gradbeništvo diskretni množici predlog: S del arhitekture + del gradbeništva presečni množici Vabilo TEDEN POŽARNE VARNOSTI KONSTRUKCIJ . _ _ Koledar prireditev Slika na naslovnici: Novi in stari viadukt Lešnica na gorenjski avtocesti, foto SCT PREDLOG UČNEGA PROGRAMA »ARHITEKTURNE KONSTRUKCIJE & VODENJE PROJEKTOV« NA FGG UL SYLLABUS PROPOSAL »ARCHITECTURAL CONSTRUCTIONS & PROJECT MANAGEMENT« ON FGG UL I izr. prof. dr. Aleš Krainer, univ. dipl. inž. arh.. Strokovni članek ™ prof. dr. Jožef Peternelj, univ. dipl. fiz. UDK 378.662:371.214 FGG, Jamova 2,1000 Ljubljana Povzetek | Okvir predlaganega učnega programa so stavbe. Njihovo načrtovanje, gradnja uporaba in odstranitev predstavlja velik del področja graditeljstva. V obstoječem izobraževalnem sistemu na ljubljanski univerzi sta dobro pokrita dva dela tega področja: načrtovanje prostora (v našem primeru prostora v stavbah!), za katerega skrbi Fakulteta za arhitekturo, in načrtovanje nosilne konstrukcije stavb, za kar skrbi Fakulteta za gradbeništvo. Izobraževanje načrtovanja »zaščitnih« konstrukcij, ki ga predstavlja predvsem področje konstruktivne gradbene fizike, ni zagotovljeno na vsaj podobni ravni kot načrtovanje prostora in nosilne konstrukcije. Naravna povezanost med tremi področji, kije delovala deset tisoč let, se je v začetku 20. stoletja začela trgati, po energetski krizi v sedemdesetih letih pa seje praktično pretrgala. V predlogu novega programa se z novo množico, ki jo predstavljajo zaščitne konstrukcije, ki imajo svojo osnovo v bistvenih zahtevah 2 -6 , v Direktivi o gradbenih proizvodih EC89/106 in v Zakonu o graditvi objektov RS, povezujeta diskretni množici načrtovanje prostora in nosilna konstrukcija. Summary | The framework of the proposed syllabus are buildings. Their planning, design, construction, use and removal represent an important part of construction field. In the existing education system at the University of Ljubljana two parts of this field are well covered: design of the space (in this case space in buildings), which is covered by Faculty of Architecture, and design of load bearing construction, which is covered by Faculty of Civil Engineering and Geodesy. The education in the design of »protective« constructions represented first of all by constructional building physics is not assured on the similar level as it is the case with the design of space and load bearing construction. The natural links between the three fields that lasted torten thousand years started to tear at the beginning of the 20th century and practically tore apart after the energy crisis in the seventies. In the proposal for new syllabus, the new set being represented by protective constructions, which have their basis in the Essential Requirements 2 -6 in the Construc­ tion Products Directive, EC89/106 and in the Construction Act of RS, combines the discrete sets of design of space and load bearing construction. 1 «IZHODIŠČA Predlagani program je neke vrste presečna delo na področju gradbeništva v širšem smislu, množica med željami študentov, kijih zanima in praznim prostorom, ki se v praksi pojavlja med področjem, ki ga pokriva arhitektura, z malim ali velikim A, in med področjem, ki ga pokriva del gradbeništva, v obravnavanem primeru konstrukcijska smer, prav tako z malim in velikim K, ki jo skrbi predvsem nosilna konstrukcija. Težave, ki se v praksi pojavljajo, so tudi posledica odrivanja vsebin, ki jih pokriva konstruktivna gradbena fizika oziroma zaščitne konstrukcije in tudi njihova naravna in neločljiva povezava z nosilno konstrukcijo, s praga na prag. Na koncu te vsebine tako eni kot drugi skrbno pometejo vsak pod svojo preprogo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja količina te snovi še ni bila tako obsežna, da je ne bi bilo mogoče obravnavati po potrebi tako v okviru »arhitekture« kot tudi v okviru »gradbeništva«. Dnevna svetloba, na primer, je bila pomembna konstituanta oblikovanja prostora skozi tisoč­ letja, a je v Sloveniji žal izzvenela z arhitekti šestdesetih in sedemdesetih let, ki so do potrebnega znanja verjetno prišli po lastni poti. Do konca šestdesetih let je bil opečni zid 38 cm na našem območju poleg svoje nosilne vloge tudi zadosten toplotni regulator: za po­ zimi in za poleti! Sedaj smo v novem tisočletju, dobrih trideset let po prvi energetski krizi, ki je, če nam je to všeč ali ne, ves sistem grajenega okolja postavila v tehnološkem smislu v popolnoma novo luč. Vitruvius je bioklimatsko orientirano filozofijo oblikovanja bivalnega okolja povzel že pred dvema tisočletjema. Ta pristop je bil v zadnjih petdesetih letih marginaliziran, po­ gosto tudi omalovaževan. Vendar je osnovna ideja pomembnosti določene lokacije in njenih geomorfoloških in podnebnih značil­ nosti zopet dobila pomembno mesto v Direk­ tivi o gradbenih proizvodih 89/106 (EEC, 1988). Ta nas je tudi na srečo prisilila, da je njenih šest bistvenih zahtev del slovenskega Zakona o graditvi objektov (RS, 2004). Čas je, da vse bistvene zahteve, ne le mehanska odpornost in stabilnost, postanejo enako­ vreden člen visokošolskih učnih vsebin. Na koncu, a ne nazadnje, je treba omeniti tudi problem in vlogo poslovanja, bolje oblikovanja sposobnosti vodenja projektov. Bertrand Russell je dejal, da sta dve vrsti dela: prva je spreminjati položaj snovi na Zemljini površini ali ob njej, odvisno od druge snovi, druga je govoriti preostalim, naj to naredijo. Besedo projekt uporabljamo kot aktivnost, ki je po­ trebna za rešitev kateregakoli problema. V vrsti sporočil Evropske komisije izpostav­ ljajo izobraževanje in z njim povezano vlogo univerz kot pogoj za realizacijo Lizbonske strategije (LS) (CEC, 2003), (CEO, 2004), (CEO, 2005). V njih je navedeno, da se bo evropska proizvodna baza zmanjševala, bodoča rast in socialna blaginja bosta odvisni od industrij in servisov, v katerih bo naj­ pomembnejše znanje, za vedno več delovnih mest bo potrebna višja raven izobrazbe. Ozka grla pri uresničevanju LS so: - Uniformiranost: povprečna kakovost je sicer dobra zaradi težnje k uniformiranosti in egalitarizmu, vsaj v akademskem smislu. Pomanjkljivosti izvirajo iz nezadostne dife­ renciacije. Večina univerz ponuja mono- disciplinarne programe in tradicionalne metode, ki so prilagojene isti skupini »akademsko najbolj kvalificiranih učiteljev«, kar vodi do izločitve tistih, ki se ne podrejajo standardnim modelom. - Izoliranost posameznih držav in celo v državah samih. - Pretirana reguliranost, ki ovira moderniza­ cijo in učinkovitost. - Finančna podhranjenost. Predlog učnega programa nove smeri izhaja iz: - Zakona o graditvi objektov (RS, 2004). - Direktive o gradbenih proizvodih (EEC, 1989). - Bolonjske deklaracije (sistem 3+2) - pre­ hod na nov sistem študija (Bolonjski proces, 2006). - Lizbonske strategije - razvoj gospodarstva v EU (LS). - Strategije razvoja Slovenije - usmeritev v znanja, problem skromne inovativnosti in prenizke tehnološke zahtevnosti (RS, 2005). I 2 ‘ CILJI - izboljšanje delovanja tega okolja s ciljem, da se zmanjšajo negativni vplivi na okolje, - usmeritev v oblikovanje takih zgradb, ki upoštevajo principe trajnostnega razvoja z ustvarjanjem in odgovornim ravnanjem z zdravim grajenim okoljem, ki temelji na učinkoviti izrabi virov in ekoloških načelih, Cilj programa je nov profil oblikovalca in na­ črtovalca bivalnega in delovnega okolja, kjer sta organsko povezana načrtovanje in iz­ vedba. Cilj aktivnosti novega profila oblikovalca in načrtovalca bivalnega in delovnega okolja so: - izboljšanje kakovosti grajenega okolja, - Prakse učenja - faktografija ali problemsko učenje. - Prakse izvajanja. - Eksplicitnih opozoril, da obstoječa znanja novodiplomiranih študentov ne ustrezajo potrebam prakse in tvori njihovo presečno množico. V novem startu Lizbonske strategije so za­ stavljeni naslednji cilji: - Evropa mora postati bolj zanimiva za inve­ stiranje in delo, - znanje in inovacije so srčni utrip evropske rasti, - oblikovati je treba politike, ki omogočajo ustvarjanje več in boljših delovnih mest. V izvršilnem povzetku so navedeni naslednji odstavki: 3.3. Znanje in inovacije za rast. 3.4.2. Povečanje prilagodljivosti delavcev in podjetij in fleksibilnost trgov delovne sile. 3.4.3. Večje investiranje v človeški kapital z boljšim izobraževanjem in sposobno­ stmi. Predlagani učni načrt se neposredno nave­ zuje na te cilje. Maja 2005 sta dr. J. Šušteršič in dr. J. P. Dami­ jan v Tezah za reformo univerze med drugim izpostavila: -s la b o povezanost univerze z razvojno- raziskovalno dejavnostjo: malo inovativnih podjetij, zaostajanje v tehnološkem razvoju; - slabo kakovost študija: velik osip in dolgo­ trajnost študija (na FGG UL po zadnjih po­ datkih več kot 10 let, opomba avtorjev); - daje potrebno bistveno olajšati ustanavlja­ nje novih institucij in programov, -poenostaviti angažiranje zunanjih preda­ vateljev iz prakse, - omogočiti mednarodni pretok študentov in profesorjev. - pridobivanje znanja, tehničnih spretnosti in inovacijske sposobnosti za dvig kakovosti projektov za načrtovanje izvedbe, distribu­ cije, uporabe in odstranitve ter za presojo fizične izvedljivosti, ekonomske upraviče­ nosti in finančnih možnosti. Predmet programa je inženirsko oblikovanje bivalnega in delovnega okolja na podlagi direktive in njenih bistvenih zahtev, memoran­ duma (Memorandum, 1999) ter zakona o graditvi objektov RS. Za metodo uporabljamo izraz »demand side management«, ki temelji na principu trajnost­ nega razvoja to je načrtovanje, izvedba in ocena aktivnosti z namenom spodbujanja vseh sodelujočih, da optimalno uporabljajo razpoložljive vire. Sistem izobraževanja bo temeljil na oblikova­ nju in pridobivanju sposobnosti, ki so jih izpostavili »delodajalci«, predstavniki grad­ benih podjetij v okviru ankete o posodabljanju in razvijanju študijskih programov visokega šolstva na UL FGG. Po oceni iz prakse so najpomembnejše sposobnosti gradbenikov po pomembnosti razvrščene takole: 1. Sposobnost uporabe znanja v praksi. 2. Sposobnost prilagajanja novim situacijam. 3. Odločanje. 4. Osnovno obvladanje stroke. 5. Sposobnost ustvarjanja novih idej. 6. Osnovno znanje s področja gradbeništva. Za realizacijo navedenih sposobnosti je potrebno iz obstoječega sistema učenja receptov na pamet preiti na učenje procesov, * štiri osnovne spretnosti - abstrakcija - sistemsko mišljenje - eksperimentiranje - sodelovanje ? • / \ hranjenje z žlico dojenje \ / problemski pristop učenje receptov Slika 1 • Dva nasprotna sistema učenja: problemski pristop in učenje receptov današnje stanje: predlog: A arhitektura - G gradbeništvo S del arhitekture + del gradbeništva diskretni množici presečni množici Slika 2 • Modela stanja: področje arhitekture (FA) in področje gradbeništva (FGG) Preglednica 1 • Orientacijski deleži področij konstruktivne gradbene fizike (Memorandum, 1999) na presojo in razlago, kako priti do ozadja podatkov in uporabiti problemsko usmerjen način študija (slika t) . Dosedanje izkušnje na FGG UL so pokazale, daje dovolj veliko število študentov sposobno takega načina študija. Glavni problem predstavljajo iz srednjih šol prineseni vzorci in šentflorjanski negativni miti. Da bi se uresničile prioritete LS se poziva vlade, naj omogočijo univerzam, da se spre­ menijo in sledijo strateškim prioritetam (4.1.1.) in da naj se v celoti zagotovi financiranje. Področje arhitekture (FA) in področje gradbe­ ništva (FGG) sta dve diskretni množici, med katerima ni potrebne povezave in sinergije (slika 2). Konstruktivna gradbena fizika ozi­ roma na njej temelječa arhitekturna konstruk­ cija je na obeh fakultetah marginalizirana, čeprav predstavlja večen problem tako pri projektiranju, izvedbi in uporabi na eni strani in velik izziv sodobne bioklimatsko orientirane gradnje, ki zajema 5 od 6 bistvenih zahtev Direktive o gradbenih proizvodih 89/106 na drugi strani. Te bistvene zahteve so izrecno navedene v prvem odstavku 9. člena zakona o graditvi. V skladu z memorandumom naj bi bile te učne vsebine v določenih odstotkih zajete na obeh fakultetah (preglednica 1). Tega problema se dobro zavedajo tako na nekaterih vodilnih svetovnih univerzah (Stan­ ford University, 2006) kot tudi nekateri v Slo­ veniji (MOPE, 2003). Vsebina memoranduma se večinoma pre­ kriva z bistvenimi zahtevami iz Direktive o gradbenih proizvodih 89/106. Bistvene za­ hteve so del Zakona o graditvi objektov RS, sistemsko in celovito pa niso zajete v učnih programih niti ene niti druge fakultete. Eni in drugi so legitimno prepričani, da so ostale vsebine pomembnejše in da tudi za te pomembnejše vsebine ni na voljo dovolj študijskih ur. Verjetno je res, da obstoječe vse­ bine na obeh fakultetah zaradi razpoložljivega obsega snovi ne dopuščajo uvajanja novih snovi, ne da bi bile obstoječe prizadete. Na drugi strani pa je res, da je treba praznino v znanju o oblikovanju prostora in nosilne kon- strucije zapolniti (slika 3). Uspešni projekti v okviru velikih sistemov, na primer avtocestni program, so izjema zaradi tega, ker imajo (morajo imeti!) investitorji dobro organizacijo in znanje za vodenje re­ lativno tipiziranih, a velikih in zahtevnih objektov znanega investitorja. V ostalem delu graditeljstva so investicije razpršene na manjše objekte, kjer prihaja predvsem zaradi pomanjkljivega znanja vseh akterjev: investi­ torjev, projektantov in izvajalcev, vključno z OBLIKA STRUKTURA KONSTRUKCIJSKIH SKLOPOV ORGANIZACUA PROSTORA NOSILNA + NENOSILNA KONSTRUKCIJA POVEZAVA EC DIREKTIVA z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov, predpisov in administrativnih ukrepov držav članic, ki se navezujejo na gradbene proizvode (89/106/EEC) Slika 3 • Nejasen vmesni »prazen« prostor predstavlja v praksi velik problem, ki se kaže v množicah napak pri oblikovanju prostora in oblikovanju in izvedbi konstrukcijskih sklopov kot tudi v slabem slovesu celotnega graditeljstva ARHITEKTURNE KONSTRUKCIJE Slika 4 • Položaj problemskega področja med »arhitekturo« in »gradbeništvom« upravnimi službami, namesto sinergetič- nega delovanja do stalnih konfliktov. To se kaže tudi na zunanji podobi stroke, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih članicah zveze. Od prve energetske krize v sedemdestih letih do danes je prišlo predvsem v strukturi kon­ strukcijskih sklopov do večjih sprememb kot prej v celotni zgodovini grajenega okolja. Po tridesetih letih se večina akterjev na področju arhitekture in gradbeništva tega še vedno ne zaveda. Princip učenja preizkušenih (»tradi­ cionalnih«) receptov na pamet enostavno ne more več slediti hitremu tehnološkemu raz­ voju niti na ravni matrialov in njihovih združb niti na ravni novih informacijskih tehnologij, ki vedno bolj prodirajo v grajeno okolje in postajajo njegov integralni del. aktivni prostori načrtovanje vodenje sistemov funkcionalne Cone izvedba informatika distribucija oblikovanje uporaba dimenzioniranje odstranitev gradnja/razgradnja vzdrževanje Preglednica 2 • Struktura fizične vsebine, procesa v okviru življenjske dobe stavbe in potrebnih aktivnosti za realizacijo, ki oblikujejo vsebine predlaganega študijskega progama Med poljem »oblika«, ki ga predstavlja pred­ vsem področje arhitektonskega oblikovanja, v našem primeru so to stavbe, in poljem »nosil­ na konstrukcija«, ki ga predstavlja področje projektiranja nosilne konstrukcije, je v obsto­ ječi situaciji v Sloveniji zelo majhen in slučajen presek (slika 4). V primeru FG(G) UL področje arhitekturnih konstrukcij v širšem smislu, z upoštevanjem kulturnega in tehnično/tehno- loškega vidika, predstavlja predvsem motnjo v sistemu. Formalno ostaja praktično nepokrito polje konstruktivne gradbene fizike in pove­ zanih arhitekturnih konstrukcij, ki zajema ele­ mente DGP89/106. Na FG(G) se nedvoumno goji le prva bistvena zahteva. Ostalih pet bistvenih zahtev se marginalizira in anate­ mizira. Verjetno je razlog tudi problem razpoložljivega splošnega števila ur/učitelja- asistenta na fakulteti. V praksi se stalno izpostavlja problem nekakovostnih izvedb, ki so predvsem posledica slabih projektov. Dejstvo je, da odgovorni projektanti na obeh straneh (arhitektura in gradbeništvo) tega »vmes­ nega« polja ne obvladajo, čeprav le-to pred- stavlja pomembno, neizkoriščeno tržno nišo pri projektiranju, ki postaja vedno bolj pomembna tudi s stališča odnosa do okolja. Razloga za to sta predvsem varčevanje z energijo in sonaravna gradnja Oba sta podprta z mnogimi svetovnimi, evropskimi in slovenskimi dokumenti. Za optimalno delovanje sistema graditelj­ stva mora novo »vmesno« polje oblikovati presečno množico z »arhitekturo« na eni in »gradbeništvom« na drugi strani. Področje vmesnega prostora je opredeljeno po enotni klasifikaciji vrst objektov v programski matriki (aktivni prostori). V programski matriki (preglednica 3) so identificirana študijska področja, ki so presečna množica t. območja delovanja, ki je sestavljeno iz aktivnih prostorov in funkcionalnih con, 2. procesa, ki ga pred­ stavlja proizvodno-potrošni socio-ekološki krog, in 3. aktivnosti, ki jih je potrebno opra­ viti v okviru območiji delovanja, glede na to, na kateri stopnji procesa inženirskega obli­ kovanja so: od načrtovanja, oblikovanja, dimenzioniranja, poslovne in fizične izvedbe z oporabo instrumentarija informacijske tehnologije, od komunikacij do sistemov vodenja. Funkcionalne cone se nalagajo na izhodiščne rešitve akcijskih prostorov in nato v interak­ cijski matriki povezujejo s potrebnimi faktorji iz »procesa« in »aktivnosti«. Predlagana študijska področja niso mišljena kot skupek klasičnih predmetov, ampak kot neposredna podpora problemsko usmerje­ nemu reševanju nalog v okviru določenih projektov študijskega programa. Cilj je virtualna izvedba določenega investi­ cijskega naročila na podlagi čim bolje defi­ niranih zahtev. Obstaja velika množica posameznih, osnovnih fizikalnih problemov, ki so bolj ali manj poznani. Od tod naprej pa se pojavi gozd problemov, ki ga predstavljajo razvoj, organizacija in ocenitev informacij v okviru yahtevnih interaktivnosti med kompo­ nentami. Obseg učne vsebine določajo naslednje osnovne koordinate: območja delovanja, aktivnosti in socio-ekološki ter proizvodno- potrošni krog (slika 5). Časovno je to 300 kreditnih točk (ETOS). Vsebina je razdeljena dva dela: prvi, splošni del ima 6 semestrov (3 leta) in 180 kreditnih točk, drugi, posebni del (magistrski študij) ima 4 semestre (2 leti) in 120 kreditnih točk. Učna vsebina bo razdeljena na »projekte«. Vsak projekt bo imel enako osnovno strukturo kot predstavljena splošna shema (slika 6). 1 PROSTOR + FIZIKA STAVBE + NOSILNA KONSTRUKCIJA © A k & J P , S e p t. 2 0 0 5 «u O B L IK O V A N J E B IV A L N E G A IN D E L O V N E G A O K LJA o> £ N 0)cv £(0 n P R O C ES na čr to va nj e iz ve db a di st rib uc ija up or ab a od st ra ni te v O BM O Č JE D ELO VAN JA aktivni prostori oblikovanje prostora b iva ln i in d e lo v n i p rosto r s ta n o v a n js k e s ta v b e C C -S I - 1 1 S P n e s ta n o v a n js k e s ta v b e C C - S I - 12 ŠP d ru g i g rad b en i in žen irsk i o b jek ti C C -S I-2 4 1 Š P funkcionalne cone načrtovanje nosilnih (N K ) in nenosiinih (Z K ) konstrukcijskih sklopov □ nZ Z N K 1 BZ1 n o s iln a ko n s tru kc ija m ] Z Z Z Z B Z1 + B Z 2 + B Z X 1.1 le s Š P z j _ 2 J B Z1 + B Z 2 + B Z X 1.2 b e to n ŠP J Z t j m B Z1 + B Z 2 + B Z X 1.3 je k lo B Z 1 + B Z 2 + B Z X 1.X itd z Z K 2 B Z2 p o ž a rn a v a rn o s t __ Z K 3 B Z3 h ig ije n a , z d ra v je , o ko lje I 3.1 n o tra n je o ko lje 3.1.1 to p lo tn o o ko lje 3 .1 .2 s v e t lo b a -d n e v n a + u m e tn a 3 .1 .3 k a k o v o s t z ra k a 3 .1 .4 v la g a 3 .1 .5 h ru p 3.2 p re s k rb a z vo d o __ 3.3 te k o č i o d p a d k i t z 3.4 trdn i o d p a d k i ~ ~ zz 3.5 z u n a n je o ko lje Z K 4 B Z4 v a rn o s t pri u porab i __ z z __ Z K 5 B Z5 z a š č ita p re d h rupo m Š P __ j Z K 6 B Z6 v a rč e v a n je z e n e rg ijo in T l IN S T in s ta lac ije (in fo rm a c ijs k o ) __ I IN S T n a p ra v e - kon tro ln i s is te m i _ AKTIVNOST I v okviru problemskega območja - - - - v o d e n je s is te m o v A in fo rm a c ijs k a teh n o lo g ija n a č r to v a n je , o b lik o v a n je d im e n z io n ira n je g ra d n ja /ra z g ra d n ja v z d rž e v a n je __ __ Š P = š tu d ijs k o p o d ro č je p o d p rto z u s tre zn im m a te m a tič n im in fiz ik a ln im in s tru m e n ta r ije m v o k v iru p ro je k tn e g a n a č in a š tu d ija N K = n o s iln e ko n s tru k c ije Z K = z a š č itn e k o n s tru k c ije A = o b ra v n a v a n e ak tiv n o s ti IN S T = in s ta la c ije + n a p ra v e + k o n tro ln i s is te m i B Z1 b is tv e n a z a h te v a 1 , iz D ire k tiv e o g ra d b e n ih p ro izv o d ih 8 9 /1 0 6 , Z a k o n o grad itv i o b je k to v R S Preglednica 3 • Izhodiščna programska matrika Sistem 2+3 je vpet med osnovni evropski dokument, ki ureja področje gradbenih mate­ rialov in objektov (skupaj z drugimi poveza­ nimi direktivami), in med memorandumom, kjer je predstavljena vsebina in okvirni deleži posameznih vsebin s področja konstrukcijske gradbene fizike. V prvi stopnji se obravnavajo osnove, elementi in sistemi, v drugi analitična aplikacija in v tretji znanstveno-raziskovalna tematika. Bistvena ambicija programa je, da je študent na koncu prve stopnje sposoben ali za vstop v praktično delo ali za prestop v drugo stopnjo na ravni analitičnih aplikacij. Vsebine funkcionalnih polj, to je učnih po­ dročij, ki pokrivajo bistvene zahteve direktive o gradbenih proizvodih in z njimi povezanim spremljajočim instrumentarijem od standar­ dov do pravilnikov, so vpete med množice tehnično/tehnoloških, ki jih predstavljajo dimenzije, ekonomika, udobje... in kulturne parametre, ki jih predstavljajo spomini, pričakovanja, tradicija, zadovoljstvo... Obrav­ navanje skupne presečne množice in ne diskretnih množic, kot je sedaj, naj bi bil osnovni kanon predlaganega načina re­ ševanja problemov. PROIZVODNO-POTROŠNI DELOVANJA Slika 5 • Obseg učne vseb ine določajo naslednje osnovne koordinate: obm očja delovan ja , aktivnosti in socio-ekološki te r proizvodno- potrošni krog KULTURNI PARAMETRI spomini, pričakovanja, tradicija, zadovoljstvo M em or an du m no sil na ko ns tru kc ija po ža r sv et lo ba vl ag a, kl im a zv ok to pl ot a leto 6-7-8 Razvoj & raziskave Pr oj ek tn i š tu di j5 Analitična aplikacija 4 Analitična aplikacija 3 sistemi 2 elementi 1 osnova Bistvene zahteve CPD89/106 B Zl BZ 2 BZ 3 BZ 4 BZ 5 BZ 6 D ir ek tiv a o gr ad be ni h pr oi zv od ih + po ve za ne d ir ek tiv e M eh an sk a od po rn os t in s ta bi ln os t Po ža rn a va rn os t H ig ije na , z dr av je in o ko lje V ar no st pr i u po ra bi Za šč ita p re d hr up om V ar če va nj e z e ne rg ijo in to pl ot na iz ol ac ija Dimenzije, varnost, ekonomika..., udobje TEHNIČNI PARAMETRI \ Slika 6 • Sp lošna shem a sistem a 3 + 2 3 • SKLEP Predstavljeni predlog novega učnega pro­ grama je odgovor na svetovne trende razvoja, razvojne usmeritve v okviru EU in Slovenije, kjer je povsod poudarek na principu trajnost­ nega razvoja in dviga kakovosti življenja, kije odvisna od s kreativnostjo in inovativnostjo povezanega tehnološkega razvoja. Eden od pomembnih dejavnikov v celovitem sistemu je grajeno bivalno in delovno okolje, ki močno vpliva na lokalno in globalno okolje. Predvsem po prvi enegetski krizi je prišlo v okviru grajenega okolja na tehnološki, ne pa na konceptualni ravni, celo pri nosilnih kon­ strukcijah, kaj šele pri zaščitnih, do večjih sprememb, kot so se dogodile v celotni do­ tedanji zgodovini artefaktov. Trajnostni razvoj, ki je pomemben element strategije razvoja Slovenije, ni le ekološki in ekonomski ampak tudi socialni in kulturni. Trajnostna gradnja predstavlja gradnjo in odgovorno upravljanje zdravega grajenega okolja, ki temelji na prin­ cipu učinkove rabe virov in ekoloških principih, kar je v današnjih učnih vsebinah zajeto bolj ali manj deklarativno. Novi, dinamični sistemi zahtevajo tudi nove načine obravnavanja (Potočnik, 2005). Za­ četek procesa je, kot vedno, na področju izobraževanja. Razlika je le vtem, ali se učimo na svojih napakah. G. B.Shawje dejal, da to počno samo bedaki. Bolje je namreč napake odpraviti vnaprej. Tukaj je še inovativnost, dejavnost, ki se kar naprej pojavlja v različnih razvojnih dokumentih. Naj nama bo oproščeno, da spomniva, da za inovativnost obstoječa stanja ne morejo biti niti element vzora niti element primerljivosti. 4 • LITERATURA Bolonjski proces: httD://www.mvzt.aov.si. 2006. CEC, Communication from the Commission, The role of the universities in the Europe of knowledge, COM 58,5 .2 .2003. CEC, Communication from the Commission, Education & Training 2010, The Success of the Lisbon Strategy Hinges on Urgent Reforms, COM 685, OJ 30.4.2004. CEC, Sporočilo komisije COM 152, končno, Spodbujanje intelektualnega potenciala Evrope: omogočiti univerzam, da bodo v najvišji meri prispevale k Lizbonski strategiji, (SEC(2005) 518), 20.4.2005. EEC, Council Directive of 21 December 1988 on the approximation of laws, regulations and administrative provisions of the Member States relating to construction products (8 9 /106/EEC),0J No L 40, p. 12,11.2.1989. Memorandum zum Lehrinhalt Bauphysikfuer Universitaeten und wissenschaftliche Hochschulen, Bauphysik, 21 ,4 , strani 171-175,1999. MOPE, Priporočila za posodobitev dodiplomskega študija na gradbenih smereh, 25.11.2003. Potočnik, J., Boosting Innovation for a Competitive Europe, European Parliament (Sandoz - SME Union Symposium), Brussels, 25 January 2004. RS, Strategija razvoja Slovenije, Razvojna vizija in prioritete, junij 2005. RS, Zakon o graditvi objektov, Ur. I. RS, št. 102,21.9.2004. Stanford University School of Engineering: Civil Engineering, Architectural Design, Undergraduate Handbook 2005-2006. LAGUNSKE ČISTILNE NAPRAVE LAGOON TREATMENT PLANTS B Franc Maleiner univ. dipl. kom. inž.. Strokovni članek “ Sojerjeva 43,1000 Ljubljana UDK 628.32 Povzetek I Po vsem svetu se že desetletja uspešno uporablja na tisoče lagunskih čistilnih naprav za čiščenje komunalnih ter industrijskih odpadnih vod. Ta nedvomno naj­ bolj ceneni, nezahtevni, varni ter najbolj varčni način čiščenja komunalnih odpadnih vod je slovenski strokovni praksi praktično neznan in se sploh ne uporablja, čeprav ga DWA e.V. strokovno priznava kot »stanje tehnike« in izrecno priporoča njegovo uporabo za podeželsko strukturirana naselja. Summary | Lagoon treatment plants for cleaning sanitary and industrial waste- water have been successfully used all over the w orld for decennials. This very cheap, simple, safe and m ost economical treatm ent process is practically unknown in Slovene profession, and it is not used at all, though it is recognized by DWA e.V. as the so called »State-of-the-Art«. DWA e.V. explicitly recom m ends lagoon WWTP for the country type of a settlement (sm all rural communities). 1 • UVOD Zaradi preobilice vodnih virov se na žalost v Sloveniji še vse premalo zavedamo nujnosti zaščite ter gospodarnega ravnanja z vodo kot osnovnim virom ter pogojem za življenje. Nepravilno izvedena kanalizacijska omrežja ter iztoki slabo oziroma nezadostno delujočih čistilnih naprav, so še vedno najhujši one­ snaževalci naših vodotokov. Z lagunsko tehnologijo čiščenja odpadnih vod skušam v slovenski prostor že desetletja zaman prenesti nedvomno najenostavnejši, varni in najcenejši način čiščenja komunalnih kakor tudi njim podobnih obrtnih in industrij­ skih odpadnih vod. Čeprav je ta najstarejši in že tisočletja preizkušeni način že desetletja priznan tudi kot »stanje tehnike«, se ga naši investitorji ter projektanti zelo uspešno izo­ gibajo. Investitorji verjetno zato, ker ne morejo verjeti, da so te naprave res tako enostavne, varne, dobre in cenene, medtem ko se jih projektanti izogibajo zaradi minimalnih hono­ rarjev ter nezahtevnosti teh naprav. Tako inve­ stitor kakor tudi projektant se namreč lahko pohvalita le z ustrezno optično izpostavljeno tehnično napravo, medtem ko neopazne lagune ne izzovejo javnega ponosa oziroma ne kažejo potrebnega strokovnega znanja. Skratka, čeprav lagune varčno, varno ter eno­ stavno rešujejo problem čiščenja komunalnih odpadnih vod, so neustrezne za postavitev političnih ali strokovnih spomenikov. Prvi pisni viri omenjajo čistilne lagune že precej pred začetkom našega štetja. Ne samo, da so se odpadne vode in blato lagun uporabljale za zalivanje ter gnojenje nasadov, ampak so bile, če lahko verjamemo Rim­ ljanom, tudi ribe iztokih lagun nadpovprečno velike ter slastne. Hitri razvoj tehničnih čistilnih naprav v začetku dvajsetega stoletja je za določen čas zavrl uporabo lagunskih čistilnih naprav, saj se pri nas le-te še celo dandanes štejejo za »primi­ tivne pomožne rešitve«. Le s težavo so se te naprave sredi preteklega stoletja predvsem v Nemčiji ter ZDA počasi ponovno uveljavile kot izredno dobra ter predvsem znatno cenejša, varna in varčna alternativna rešitev tehničnim načinom čiščenja. O posebno dobrih izkušnjah z lagunskimi čis­ tilnimi napravami poročajo iz Kalifornije ter iz Teksasa, kjer jih že desetletja uporabljajo predvsem za čiščenje raznolikih odpadnih vod živilske industrije kakor tudi turističnih ter vojaških naselij. ATV - delovna skupina 2.6.3 je leta 1979 izdelala (in v 8. številki strokovne revije Kor­ respondenz Abwasser objavila) prve delovne napotke: »Lagunske komunalne čistilne naprave (Abwasserteiche für kommunales Abwasser)«, ki naj bi pomagali projektantom pravilno načrtovati ter graditi take naprave. Iz teh napotkov so se oktobra 1989 razvile smernice ATV - A 201: »Osnovna pravila za načrtovanje, gradnjo ter obratovanje lagun­ skih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode (Grundsätze für Bemessung, Bau und Betrieb von Abwasserteichen für kommuna­ les Abwasser)«. Februarja 2003 je izšel načrt noveliranih smernic ATV - DVWK - A 201: »Osnovna pravila za načrtovanje, gradnjo ter obratovanje komunalnih lagunskih čistilnih naprav (Grundsätze für Bemessung, Bau und Betrieb von Abwasserteichenanlagen)«, ki so avgusta 2005 kot DWA - A 201 uradno sto­ pile v veljavo in tako nadomestile starejše smernice. Vzporedno z razvojem lagunskih čistilnih naprav so se razvijali tudi s precejalniki ali s po- topniki kombinirani lagunski čistilni sistemi. Posebna ATV - delovna skupina je namreč že leta 1968 za manjša naselja izdelala delovne napotke za uporabo takih kombinacij. Ti so se oktobra 1989 prelevili v smernice ATV - A 257: »Osnovna pravila za načrtovanje, gradnjo ter obratovanje lagunskih čistilnih naprav z vme- snimi precejalniki ali potopniki (Grundsätze für Bemessung, Bau und Betrieb von Abwas­ serteichen und zwischengeschalteten Tropf­ oder Tauchkörpern)«. Z veljavo DWA - A 201 so prenehale veljati smernice ATV - A 257. Širom po Nemčiji uspešno deluje že desetletja nekaj stotin lagunskih čistilnih naprav, tako v mešanih kakor tudi v ločenih sistemih kana­ lizacij. Tudi na Švabskem mije svojčas uspelo zgraditi nekaj lagunskih čistilnih naprav, ki si jih je medtem ogledalo že kar nekaj sloven­ skih kolegov ter komunalnih politikov. Opozarjam, da lagunske čistilne naprave (nem.: Abwasserteichanlagen) nimajo popol­ noma nič skupnega z dražjimi in znatno slab­ še delujočimi tako imenovanimi rastlinskimi čistilnimi napravami (nem.: Pflanzenkläran­ lagen), s katerimi se običajno zmotno zame­ njujejo in njihovo uporabo (tudi na podlagi slabih osebnih praktičnih izkušenj) dosledno odsvetujem. padavine sončna svetloba izhlapevanje dotok sveže odpadne vode (f iz ik a ln o o z r a č e v a n je l fotolitotrofni organizmi i_.u2, tijU min. hran ilne snovi(biogeno ozračevanje) .raztopljeno org. onesnaženje kemoorganotrofni organizmi 'netopno org. onesnaženje anaerobne bakterije —► org. kisline, CCfe, CHa, h2, H2S. NH3 Slika 1 • S hem atičn i prikaz delovanja lagunske čistilne naprave brez upihovanja zraka 2 • VRSTE IN UPORABNOST LAGUNSKIH ČISTILNIH NAPRAV Lagunske čistilne naprave so velikoprostorski, biološko nizkoobremenjeni načini čiščenja odpadnih vod (slika 1). Ta način čiščenja se v Nemčiji uporablja za čiščenje komunalnih odpadnih vod za naselja na podeželju (pred­ vsem v srednji in južni Nemčiji) ter industrij­ skih odpadnih vod (predvsem v severni Nemčiji), saj ni cenen samo v izgradnji, tem­ več je tudi izredno varen med obratovanjem in povzroča le najnižje možne obratovalne stroške. Zaradi neobčutljivosti pri hidravličnih ter bio­ loških preobtežbah se v nemških smernicah ATV - A 200: »Osnovna pravila za odstranitev odpadnih vod iz podeželsko strukturiranih območij« (Grundsätze für die Abwasserents­ orgung in ländlich strukturierten Gebieten, Mai 1997) v medsebojni primerjavi lagunskih in tehničnih čistilnih naprav (točka 4.1) po­ udarja in izrecno priporoča prednost izboru lagunskih čistilnih naprav. Lagunske čistilne naprave uspešno zadržujejo ter izravnavajo biološke ter hidravlične obtežbene konice in z možno dodatno zajezitvijo lagun omogočajo tudi neškodljivi sprejem ter simultano čiščenje padavinskega dotoka. Osnovna karakteristika lagunskih čistilnih naprav je zaporedna pove­ zava lagun brez črpanja povratnega blata. Nadalje se v teh smernicah navajajo še nasled­ nje dodatne prednosti lagunskih naprav: • oblika gradnje, ki ne izstopa iz naravnega okolja, • enostavna, stroškovno izredno varčna grad­ nja, • električni priključek ter strojna oprema pri lagunskih čistilnih napravah z naravnim vnosom kisika nista potrebna, • električni priključek ter strojna oprema pri lagunskih čistilnih napravah z umetnim vnosom zraka sta potrebna le v minimal­ nem obsegu, • poleg rednega občasnega nadzora de­ lovanja naprave so potrebna le minimalna, enostavna vzdrževalna dela, ki ne zahtevajo strokovno kvalificiranega osebja, • možna le minimalna proizvodnja presež­ nega blata, ki se praviloma odstranjuje le v večletnih presledkih. Pri nobenem načinu čiščenja odpadnih vod ni večjega obsega ter raznolikosti strokovnih pojmov in oznak kakor prav pri lagunskih čistilnih napravah. Lagunski načini čiščenja se razlikujejo od načina čiščenja s pomočjo poživljenega blata v tem, da ne potrebujejo prečrpavanja povratnega blata. Znatno manjše so tudi vrednosti parametrov BPK5 - prostorske obtežbe (BR = kg BPK5/m 3 bazena in dan), vsebnosti trdnih snovi (TSR = kg trdnih snovi blata/m3 bazena) ter specifične porabe ener­ gije (Nr = bruto potreba moči v KWh/m3 ba­ zena in dan) pri lagunah z upihovanjem zraka. Prirastu biološki organizmi prevladujejo pri procesu čiščenja odpadnih vod v lagunah, zato se lahko učinek čiščenja dodatno zviša z vmes­ no namestitvijo precejalnikov ali potopnikov. Naklon lagunskih brežin naj znaša < 1 :2 (pri brežinah tesnjenih z glinenim slojem celo < 1 :3), razmerje med dolžino ter širino vodne gladine pa vsaj > 3 :1 . Razlika med zgornjim robom lagune ter najvišjo gladino vode naj znaša vsaj 0,3 m. Z ustrezno nameščenimi potopnimi stenami je potrebno zadržati plava­ joče sestavine dotoka. Namestitev plitvih robnih rastlinskih površin v lagunah se ni obnesla, saj njihovo drago vzdrževanje (obnavljanje, pravočasna košnja, kompostiranje itd.) ne izpoljnjuje pričakovane dodatne izboljšave odtočnih rezultatov. Lagunske čistilne naprave so koristne tudi iz vodnogospodarskega vidika, saj se v lagunah zadržujejo precej velike vodne količine, ki se lahko predvsem v sušnih obdobjih ekonom­ sko izkoristijo. Pri dimenzioniranju lagun izhajamo iz nasled­ njih dveh osnovnih parametrov: • specifična BPK5-obtežba: 60 g/(P.dan)ter • količina odpadnih vod: 150 l/(P.dan). Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, 1996, št. 35) deli slovenske čistilne naprave na drugačne razrede zmogljivosti kakor nemška zakonodaja. Vendar zahtevane mejne vrednosti parametrov odpadnih vod medsebojno le minimalno odstopajo. Pravilno dimenzionirane in konstruirane lagunske čistilne naprave izpolnjujejo vse zakonske zahteve glede omejitve škodljivih emisij pri odvajanju odpadnih vod iz komu­ nalnih čistilnih naprav. Zaradi raznolikosti postopkov čiščenja ločimo v glavnem dva načina: • lagunske čistilne naprave brez upihovanja zraka ter • lagunske čistilne naprave z upihovanjem zraka. 2.1 Lagunske čistilne naprave brez upihovanja zraka V lagunskih čistilnih napravah brez (umet­ nega) upihovanja zraka potekajo enaki čistilni postopki, kot v naravi v stoječih ali počasi tekočih vodotokih. Naravni vnos kisika in pre- mešanje vodnega telesa lagun sta odvisna pretežno od klimatskih in meteoroloških oko­ liščin. Ker je gibanje vode zanemarljivo, se v lagunah ustvari le minimalna lebdeča bio­ masa. Pretežni del čiščenja prevzame omo- čena površina lagun. Zaradi ogromne prostornine lagun, ogromne zmožnosti dodatnega količinskega zadrže­ vanja s pomočjo zajezitev lagun ter zaradi »priraščene« biološke ruše lagunskih čistilnih naprav praviloma ni mogoče hidravlično pre­ obremeniti. Visoki dotoki tujih vod zatorej tem napravam ne škodujejo. V kanalizacijskih omrežjih v mešanem si­ stemu kanalizacij lahko lagune uporabimo tudi za simultano čiščenje padavinskih doto­ kov. Take naprave smo v Nemčiji med drugim nameščali tudi v poplavnih območjih vodo­ tokov, saj redka občasna preplavitev lagun ni povzročila dolgotrajnega padca čistilne zmožnosti naprav. Nasprotno pa pri tehničnih čistilnih napravah (kjer poteka čiščenje od­ padnih vod vrši lebdečih kosmih) take hidrav­ lične preobremenitve povzroče odplaknitev biomase v vodotok in s tem dolgotrajni padec čistilnega učinka (do ponovne vzreje bio- organizmov in njihove združitve v kosme). Dolgo časovno obdobje, ki ga potrebuje sušni pretok, da preteče zaporedno vse lagune (običajno preko 20 dni), omogočajo organiz­ mom v lagunskih čistilnih napravah skoraj popolno razgradnjo organskih snovi. Medtem ko se pri tehničnih čistilnih napravah dnevno »pridela« precejšnja količina tekočega blata (1-2 I po osebi na dan), je rezultat popolne biološke razgradnje v lagunskih čistilnih na­ pravah skoraj popolno pomanjkanje takega blata. Pri lagunski čistilni napravi se tako pri­ hranijo letni stroški za odstranitev tekočega blata do 0,73 m3 na osebo. Za nadzor obratovanja ter za vzdrževanje lagunske čistilne naprave ni potrebno stro­ kovno kvalificirano osebje. Praviloma je potreben krajši enkrattedenski ogled naprave. Pri tem se po potrebi (ročno s pomočjo grabelj) odstranijo plavajoči ter naplavljeni delci, plavajoče alge, rastlinje ter odpadlo listje, občasno se pokosijo zelene površine in odstrani (kompostira) trava, obreže grmičevje itd. Po potrebi (praviloma enkrat letno) se s pomočjo (sesalnega rilca) čistilnega vozila izsesajo ter odstranijo usedline (pesek, od­ padki raznih vrst itd.) iz zato predvidene usedalne poglobitve na začetku prve lagune. Lagunske čistilne naprave zahtevajo razme­ roma velike površine. Pri lagunskih čistilnih napravah z naravnim vnosom kisika, pri ekstremnih obtežbah (npr.: izlivih gnojnice itd.) tudi ni možno popolnoma izključiti pora­ janja občasnih emisij smradu. Zato take naprave ponekod v strokovni literaturi ime­ nujejo tudi »fakultativno anaerobne lagune«. Optično moteče deluje lahko tudi občasna prekomerna rast in odplakovanje alg. Pri prepustnih tleh je potrebno dodatno tes- njenje dna lagun. Medtem ko zahtevajo tla s prepustnimi vrednostmi k, > 10'8 m /s ob­ vezno tesnjenje dna in brežin lagun, to pri vrednostih k, š lO ^ m /s ni nujno potrebno. Običajno se lagune tesnijo s pomočjo ustrez­ nih glinastih zemljin, saj tesnjenje s pomočjo umetnih talnih oblog hudo zviša investicijske stroške. Pri lagunah z naravnim vnosom kisika zna­ šajo povprečne vodne globine le nekaj preko enega metra, saj mora svetlobb bolj ali manj neovirano dosegati tudi dno lagun. Pri lagu­ nah z upihovanjem zraka pa izbiramo znatno večje vodne globine. Po funkciji ločimo naslednje tipe lagun z na­ ravnim vnosom kisika: • usedalne lagune (Absetzteiche), • lagunske čistilne naprave brez upihovanja zraka (unbelüftete Abwasserteiche) ter • izravnalne lagune (Schönungsteiche). Usedalne lagune so namenjene težnostni izločitvi ter pregnitju težjih sestavnih delcev dotoka. Zaradi gnitja v teh lagunah ne mo­ remo preprečiti emisij smradu in plinov, zato jih uporabljamo le redko in v precejšnji od­ daljenosti od vaških naselij. V vaseh, kjer se ukvarjajo s kmetijstvom in živinorejo, te do­ datne emisije praviloma niso moteče, saj jih »prekrijejo« ostale intenzivnejše emisije (gnoj, silaže itd.). Usedalne lagune dimenzioniramo glede na pretočni čas, količino blata ter po­ gostost čiščenja. Najpogosteje se za čiščenje odpadnih vod uporabljajo zelo prostorne, plitve lagunske čistilne naprave brez upihovanja zraka. Ker niso občutljive za prevelike dotoke tujih vod ter brez težav sprejmejo in simultano »obde­ lajo« tudi padavinske dotoke, predstavljajo odlično rešitev čiščenja komunalnih odpad­ nih vod manjših naselij na podeželju. Zaradi velike porabe površin praviloma velikosti teh čistilnih naprav ne presegajo vrednosti 1000 PE. Zvišanje prelivnih višin (kot funkcija prelivne količine) na iztokih lagun povzroča (pri velikih površinah lagun) aktiviranje dodatnih ogrom­ nih zajezitvenih prostornin (slika 2), ki omo­ gočajo količinsko zadrževanje in hidravlično izravnavo odtokov. Ogromne prostornine lagun tako avtoma­ tično izravnavajo nihanja onesnažitvenih ter hidravličnih konic dotoka. Lagune dimen­ zioniramo na površinsko obtežbo, ki znaša A e w > 1 0 m2/prebivalca, pri čemer mora pre­ točni čas sušnega odtoka znašati vsaj 20 dni. To vrednost lahko zmanjšamo na 8 m2/pre- bivalca, če zagotovimo popolno preprečitev kmetijsko/gospodarskih dotokov (gnojnice, silaže itd.) oziroma predvidimo predhodno usedalne lagune. Pri simultani obdelavi pa­ davinskih dotokov so glede na vrsto dotokov potrebni površinski dodatki do 5 m2/prebival- ca. Pri skupnih vrednostih AEW ^ 15 m2/pre- bivalca se amonijski dušik v različnih obsegih nitrificira in deloma denitrificira. Izračunana celotna potrebna vodna površina se običajno razdeli na tri, po možnosti čim bolj podolžne lagune. V dotočnem območju prve lagune se predvidi usedalna poglobitev velikosti vsaj 0,15 m3/prebivalca, pri čemer izhajamo iz predpostavke, da znaša dnevna količina pregnitega blata 0,3 l/prebivalca. Električni priključek ni potreben. Slika 2 • Zajezitvena zmožnost lagun Slika 3 • Lagunska čistilna naprava z upihovanjem zraka Izravnalne lagune se uporabljajo za dodatno naknadno zvišanje kakovosti ter izravnavo koncentracij biološko že očiščenih odtokov. Dimenzioniramo jih na zadrževalni čas do 2 dni. Često se izravnalne lagune uporabijo za sanacijo občasno preobremenjenih tehničnih čistilnih naprav oziroma za naknadno izravnavo odtočnih količin ali parametrov (na primer pri SBR-napravah). 2.2 Lagunske čistilne naprave z upihovanjem zraka Zaradi znatno manjše porabe površin se običajno uporabljajo ozračevane lagunske čistilne naprave za priključne vrednosti tudi do 5000 PE (slika 3). Take lagune se pogo­ sto uporabljajo tudi za čiščenje odpadnih vod iz sezonskih predelovalnih obratov, npr.: živilske industrije (pivovarne, sladkorne to­ varne itd.). Lagunske čistilne naprave z upihovanjem zraka dimenzioniramo na podlagi BPK5 - prostorske obtežbe (BR < 25 kg BPK5/m 3 bazena ter na dan), kar pri običajnih vodnih globinah (h = 1,5 do 3,5 m) pomeni površin­ sko obtežbo: BA = BR ■ h. Pretočni čas sušnega dotoka mora znašati vsaj 5 dni. Za vnos kisika OVc,bpk > 1,5 kg/kg ter za mešanje prostornin lagune naj se (glede na uporabljeni sistem upihovanja zra­ ka in hidravlično izvedbo lagun) predvidi specifična poraba energije PR = 1-3 W /m 3. Za vnos kisika se običajno uporabljajo po­ sebni, za lagune razviti ozračevalniki, ki so poleg ozračevanja namenjeni tudi mešanju vsebine lagun. Zaradi obilice uporabljenih načinov se omejujem le na enega od najpo­ gosteje uporabljenih plavajočih površinskih aeratorjev (slika 4). Običajno se pred temi lagunami predvidi tudi ustrezna mehanska stopnja, ki predhodno iz dotoka s pomočjo avtomatičnih grabelj ali sit odstrani kosovne snovi (pesek, tekstil, od­ padke itd.) ter plavajoče snovi (olja, maščobe itd.) s pomočjo maščobnika. Celotna potrebna prostornina lagun se obi­ čajno razdeli na dve zaporedni ozračevalni laguni, katerima se pridruži še plitvejša, ne- ozračena naknadna usedalna laguna z naj­ manj enodnevnim pretočnim časom sušnega pretoka. Pri navedenem načinu dimenzioniranja po­ teka nitrifikacija le v zelo omejenem obsegu. Če se zahteva višjo stopnjo nitrifikacije, se mora ta postopek dodatno kombinirati s precejalniki, potopniki ali z drugimi površi­ nami prirasle biološke ruše. Za odstranitev blata so potrebna štiri do desetletna časovna obdobja, pri čemer znaša dnevna količina blata okoli 0 ,3 1 / osebo. 2.3 Lagunske čistilne naprave z vmesno namestitvijo precejalnikov ali potopnikov Lagune so idealna dopolnitev za pravilno delovanje precejalnikov ali potopnikov, saj je uspešno delovanje slednih vezano predvsem na njihovo enakomerno obtežbo (slika 5). V smernicah DWA - A 201 se podaja ustrez­ no dimenzioniranje takih kombiniranih naprav za naslednje primere: • želi se izkoristiti prednosti lagunskih čistilnih naprav (na primer nezahtevno simultano čiščenje padavinskih odtokov), vendar niso razpoložljive zadostno velike površine, ki so potrebne za njihovo namestitev, • zahtevana je dodatna nitrifikacija, • zahteva se širitev zmogljivosti lagunskih čistilnih naprav ali naprav s precejalniki ali potopniki ter • zahteva se prilagoditev na večja sezonska nihanja obtežb. Običajno se pri tej kombinaciji predvidita naravno ozračeni laguni s skupno površino Aew > 2,0 m2 ter naknadna usedalna laguna z eno ali dvodnevnim zadrževalnim časom sušnega pretoka. Za razgraditev organskih spojin običajno zadostuje BPK5 - prostorska obremenitev precejalnika z BR < 0,4, medtem ko se pri ni- trifikaciji zahteva BR < 0,2 kg/(m 3- d). Pri (najmanj dveh zaporedno nameščenih) potopnikih pa za razgraditev organskih spojin običajno zadostuje BPK5 - površinska obre­ menitev Ba < 8, medtem ko se pri nitrifikaciji zahteva Ba < 4 g /(m 2 ■ d). Natančneje so postopki dimenzioniranja opisani v smernicah ATV-DVWK - A 281. Slika 5 • Skica lagunske č istilne naprave z vm esno nam estitvijo p receja ln ikov a li potopnikov \ 3 • OBDELAVA PADAVINSKIH DOTOKOV V mešanem sistemu odvodnjavana se po­ deželska naselja praviloma razbremenujejo le na koncu kanalizacijskega omrežja (nad čistilno napravo). Običajno se za hidravlično obtežbo čistilne naprave računsko predvidi dvakratni sušni dotok. Zaradi neustreznih dušilk pa dejanski dotoki na čistilne naprave pogosto količinsko presegajo sušni dotok tudi do petdesetkrat. Isto se v praksi dogaja tudi pri ločenem sistemu, kjer napačni priključki ter tuje vode često povzročajo podobno dolgo in prekomerno zvišanje dejanskih sušnih dotokov. Take le delno razbremenjene ali celo celotne hidravlične konice lahko (s pomočjo zajezitev lagun) lagunske čistilne naprave brez težav očistijo (v smislu zahtev smernic ATV - A 128) na naslednje tri načine: Prvi primer: Možno razbremenjevanje s pomočjo razbremenilnika (RÜ) na koncu omrežja (slika 6): Razbremenilnik (RÜ) dopušča odtekanje le mešanega kritičnega odtoka (Qkm) v smeri lagunske čistilne naprave, ki neovirano pri­ teka v prvo laguno. Med prvo ter drugo laguno nameščena cevna dušilka pri zvišanem pretoku ustrezno zajezi gladino prve lagune. Šele izkoriščena zajezitvena prostornina prve lagune povzroči vzvodno zajezitev dotoka, pri čemer se lahko del nadaljnjega (manj onesnaženega) dotoka razbremeni preko ločilnega preliva (TB) in obhodnega kanala neposredno v drugo laguno. Na ta način se celotni kritični dotok zadrži v lagunah ter simultano očisti. Drugi primer: Možno razbremenjevanje s pomočjo razbremenilnega bazena (RÜB) na koncu omrežja (slika 7): Razbremenilni bazen (RÜB) dopušča od­ tekanje le dvakratnega sušnega odtoka ali znatno zmanjšanega mešanega kritičnega odtoka ( Q 2twa < Qab < Qkrit) v smeri lagunske Slika 6 * Skica om režja te r lagunske čis tilne naprave z vm esnim razbrem en jevan jem na kritični odtok čistilne naprave, ki preteče zaporedno vse lagune in se v celoti očisti v čistilni napravi. Tretji primer: Celotni dotok se brez predhod­ nega razbremenjevanja dovede na lagunsko čistilno napravo (slika 8): V tem primeru celotni (nerazbremenjeni) do­ tok (Qmox) priteka na lagunsko čistilno napra­ vo, kjer dušilke med posameznimi lagunami povzroče predvideno zajezitev lagun. Ta zajezitev lagun povzroči naknadno delova­ nje vzvodno nameščenega razbremenilnika (BÜ), ki nato dopušča le odtekanje (in čišče­ nje) mešanega kritičnega odtoka (Qm) skozi lagune. Razbremenjena količina pa lahko v celoti odteka neposredno v vodotok. Torej je prostornina razbremenilnih bazenov (v smislu ATV-A128) integrirana v (zajezitveni) pro­ stornini lagun. Slika 7 • Skica om režja te r lagunske čistilne naprave z vm esnim razbrem en iln im bazenom in razbrem en jevan jem na dvojni sušni odtok 4 • INVESTICIJSKI STROŠKI V investicijskih stroških so navedeni skupni neto stroški, vključno z načrtovanjem. V teh stroških niso vračunani stroški nakupa zem­ ljišč ter stroški vseh priključitev zunaj tega zemljišča. Stroški se izražajo v evrih (€ ) ali tisočih eurov (T€) na populacijsko enoto (EW). Ker so gradbena dela praviloma izredno ne­ zahtevna, občinske uprave pogosto gradijo, opremljajo ter vzdržujejo lagunske čistilne naprave v lastni režiji. Institut für Abwasserwirtschaft Haibach podaja v priročniku »Kommunale Abwasser­ beseitigung« ('www.institut-halbach.det za la- gunske čistilne naprave normativne stroške, navedene v nadaljevanju. 4.1 Investicijski stroški za lagunske čistilne naprave brez upihovanja (slika 9) V priročniku se izrecno navaja: »Pri ugodnih terenskih okoliščinah naravno ozračene lagune niso samo investicijsko najcenejše čistilne naprave, temveč so tudi čistilne naprave z najnižjimi obratovalnimi stroški. Še posebna prednost teh naprav je, da niso potrebni energetski stroški za ozračevanje ter stabilizacijo blata. Slaba stran tega na­ čina je velika poraba površine.« V predračunih mojih projektov sem v drugi polovici osemdesetih let za lagunske čistilne naprave brez upihovanja zraka izhajal iz naslednjih investicijskih potreb: • za velikosti do 500 PE: od 200 do 300 €/PE • za velikosti med 500 in 1000 PE: od 150 do 250 €/PE. Slika 9 • D iagram investicijskih stroškov lagunske čistilne naprave brez upihovanja zraka (vir: Institut fü r A bw asserw irtschaft Haibach: »Kom m unale A bw asserbeseitigung«) 234 Gradbeni vestnik • letnik 55 -september 2006 4.2 Investicijski stroški za lagunske čistilne naprave z upihovanjem (slika 10) V predračunih mojih projektov sem v drugi polovici osemdesetih let za lagunske čistilne naprave z upihovanjem (ter za lagune kom­ binirane s precejalniki ali potopniki) izhajal iz sledečih investicijskih potreb: • za velikosti do 1000 PE: od 200 do 300 €/PE • za velikosti med 1000 in 5000 PE: od 100 do 150 €/PE 4.3 Obratovalni stroški Realne obratovalne stroške lahko le grobo ocenimo na podlagi strukturnega diagrama obratovalnih stroškov za tehnične čistilne naprave velikosti do 5000 PE na sliki 11. Na podlagi diagrama je razvidno, da pri lagunskih čistilnih napravah brez upihovanja praktično odpadejo stroški za odstranitev blata (37 %)ter energije (18 %), znatno pa se zmanjšajo stroški za zaposlene (21 %) ter vzdrževalni stroški (7 %), medtem ko ostajajo dajatve (11 %) in stvarni stroški (6 %) prak­ tično nespremenjeni. Pri lagunskih čistilnih napravah z upihova­ njem ravno tako praktično odpadejo stroški za odstranitev blata (37 %), znatno se zmanjšajo stroški za zaposlene (21 %) ter vzdrževalni stroški (7 %), medtem ko osta­ jajo stroški za energijo (18 %), dajatve (11 %) in stvarni stroški (6 %) praktično nespremenjeni. V drugi polovici osemdesetih let sem v pred­ računih mojih projektov, za lagunske čistilne naprave brez upihovanja izhajal iz naslednjih letnih stroškov: • za velikosti do 500 PE: od 13 do 18 €/PE • za velikosti med 500 in 1000 PE: od 10 do 15 €/PE Pri tem sem predpostavljal, daje na lagunskih čistilnih napravah brez upihovanja potrebno za nadzor in vzdrževanje tedensko okoli 3 ure dela. Slika 10 • D iagram investicijskih stroškov lagunske čistilne naprave z upihovanjem zraka (vir: Institut fü r A bw asserw irtschaft Haibach: »Kom m unale A bw asserbeseitigung«) □ obdelava blata 37% S stroški osebja 21% □ energija 18% □ dajatve 11% B vzdrževanje 7% B stvarni stroški 6% Slika 11 • S trukturni d iagram obratovalnih stroškov tehnične č istilne naprave do 5 0 0 0 PE (vir: Institut fü r A bw asserw irtschaft Haibach: »Kom m unale A bw asserbeseitigung«) Za lagunske čistilne naprave z upihovanjem (ter za lagune kombinirane s precejalniki ali potopniki) pa sem izhajal iz naslednjih letnih stroškov: • za velikosti do 1000 PE: od 20 do 25€/PE • za velikosti med 1000 in 5000 PE: od 15 do 20 €/PE Pri tem sem predpostavljal, daje na lagunskih čistilnih napravah z upihovanjem oziroma na lagunah kombiniranih s precejalniki ali potop­ niki potrebno za nadzor in vzdrževanje teden­ sko okoli 6 ur dela. 5 • SKLEP Lagunske čistilne naprave so eden izmed najstarejših in svetovno najbolj razširjenih postopkov čiščenja odpadnih vod, saj so te naprave nedvomno najcenejše, nezahtevne, varne ter varčne v obratovanju. Ravno njihovo popolno vklapljanje v naravno okolico, nji­ hova ekonomočnost in obratovalna varnost (Nemci jih često označujejo z »idiotensichere Anlage«) je vzrok za njihovo neopaznost. Domnevam, da je Slovenija še prebogata za uporabo takih, zaradi varčnosti ter varnosti povsod po svetu zelo priljubljenih »primitivnih« čistilnih naprav, saj so neustrezne za postavitev političnih ali strokovnih spome­ nikov. Tudi našemu strokovnemu šolstvu je pod častjo svoje študente seznanjati s tako »primitivno« strokovno prakso. Poleg tega je dandanes pri nas uspeh merljiv samo na podlagi višine zapravljenih sredstev in nikakor ni odvisen od pravilno uporabljenih in še toliko manj od privarčevanih ali od prigospodarjenih sredstev. Jasno razvidni postajajo katastro­ falni rezultati svojčas politično namerno one­ mogočenih strokovnih revizij projektov ter formalnega onemogočanja iskanja strokovno in ekonomično boljših rešitev. Vsaka tehnična čistilna naprava je proiz­ vodni obrat za pridobivanje velikih količin blata. Zaradi efektivne biološke razgradnje in zato zanemarljive količine »pridelanega« presežnega blata v lagunskih čistilnih na­ pravah praviloma ni potrebna obdelava ter odstranitev tega blata. Torej za razliko od tehničnih lagunske čistilne naprave prak­ tično ne proizvajajo blata. Letni stroški takih čistilnih naprav so zatorej bistveno manjši. Izredno enostavno obratovanje ne zahteva zaposlitve kvalificiranega osebja. Potrebna sta le občasni minimalni nadzor ter vzdrževanje, kar se izraža v minimalnih obratovalnih stroških. Ponovno opozarjam, da lagunske čistilne naprave (nem.: Abwasserteichanlagen) ni­ majo popolnoma nič skupnega s tako imeno­ vanimi (dražjimi ter znatno slabše delujočimi) rastlinskimi čistilnimi napravami (nem.: Pflan­ zenkläranlagen), s katerimi se pri nas pogo­ sto zmotno zamenjujejo. Na podlagi mojega desetletnega načrtovanja, gradnje kakor tudi dolgoletnih praktičnih izkušenj z obratova­ njem preko desetine naprav obeh navedenih sistemov čiščenja (lagun oziroma rastlinskih gred) v Nemčiji lahko neomejeno priporočim cenene lagunske čistilne naprave, medtem ko uporabo precej dražjih in znatno slabše delu­ jočih rastlinskih naprav močno odsvetujem. Zaradi velikih prostornin lagun visoki dotoki tujih vod niso škodljivi za delovanje lagunskih čistilnih naprav, zato je tudi draga sanacija kanalskega omrežja praviloma nepotrebna. Tudi padavinski dotoki pri mešanem sistemu se lahko v skladu z ATV-A128 brez dodatnih razbremenilnih objektov očistijo v lagunah. Za načrtovanje čistilnih naprav do velikosti 5.000 PE je svojčas visoki državni uradnik g. Bucksteeg priporočil naslednje napotke: • zadrževanje ter izravnava dotoka odpadnih vod je važnejše kakor njegovo takojšnje, neposredno uvajanje v biološko stopnjo, • enostavna, večnamenska gradnja je boljša od komplicirane večstopenjske tehnolo­ gije, • pri izbiri opreme naj se daje pregledni, za obratovanje prijazni, robustni strojni opremi prednost pred komplicirano, visokorazvito avtomatično opremo, • varnost obratovanja ter prijaznost nadzora morata imeti prednost pred pretiranimi prostorninskimi ter energetskimi prihranki, • majhne čistilne naprave ne smejo biti le zmanjšane kopije velikih naprav. Te zahteve lagunske naprave idealno izpol­ njujejo. Koristen pripomoček pri odločanju o izboru vrste čistilne naprave je tudi primerjava med lagunskimi in maloprostorskimi tehničnimi čistilnimi napravami, ki so jo izdelali v ATV (preglednica 1). poraba površine zelo velika do velika zelo majhna stroški gradnje majhni do zmerno visoki visoki do zelo visoki obratovalni stroški zelo majhni do zmerni visoki do zelo visoki strojna in elekfro oprema majhna do zanemarljiva večinoma zelo obsežna varnost obratovanja zelo velika zelo različna glede na uporabljeni sistem čiščenja zahtevnost nadzora zelo majhna najmanj dnevni nadzor zadrževalna sposobnost obtežbenih konic zelo velika do velika pri dolgoročnem poživljanju velika, pri ostalih načinih večinoma minimalna zadrževalna in izravnalna sposobnost pri mešanem dotoku izredno velika do zelo velika majhna do zelo majhna (dodatno potreben je razbremenilni bazen; pri manjših velikostih ČN težave z izpraznjenjem teh bazenov) zmožnost čiščenja: - biol. razgradljivih org. snovi - izločanje hraniv - preostale snovi izpolnitev zakonskih zahtev zelo majhno odstranitev blata je potrebna v eno do večletnih obdobjih izpolnitev zakonskih zahtev zelo majhno potrebna več ali manj pogosta odstranitev blata; pogostost odvoza blata se ravna glede na zmožnost vmesnega skladiščenja blata zaščita okolja take naprave so večinoma neopazne v naravnem okolju; pri lagunskih napravah brez upihovanja so možne občasne emisije smradu potrebni ukrepi za zmanjšanje opaznosti v naravnem okolju kakor tudi ukrepi za kontrolo in omejitev emisij hrupa območja uporabe še posebno uporabne za manjša podeželska naselja tako v ločenem kakor tudi v mešanem sistemu pri ustrezni strokovni prilagoditvi dejanskim okoliščinam bolj ali manj uporaben način za vse priključne velikosti r ) V Sloveniji so čistilne naprave razdeljene na drugačne razrede zmogljivosti. Preglednica 1 • ATV - prim erjava čistilnih naprav do velikosti 5 .0 0 0 PE<" ) 6 • LITERATURA ATV - A 128, Richtlinien für die Bemessung und Gestaltung von Regenent­ lastungsanlagen in Mischwasserkanälen, DWA e.V., D 53773 Hennef, april 1992. ATV - A 135, Grundsätze für Bemessung von Tropfkörpern und Tauch­ körpern mit Anschlusswerten über 500 Einwohnergleichwerten, DWA e.V., D 53773 Hennef, marec 1989. ATV - A 257, Grundsätze für Bemessung, Bau und Betrieb von Abwas­ serteichen und zwischengeschalteten Tropf- oder Tauchkörpern, DWA e.V., D 53773 Hennef, oktober 1989. ATV e.V., Lehr- und Handbuch der Abwassertehnik, Ernst & Sohn Verlag für Architektur und technische Wisenschaften Berlin, več izdaj Bucksteeg, K„ Möglichkeiten der Abwasserbehandlung für Anschluss­ werte bis etwa 5000 EGW, Gas- und Wasserfach 124,1983. DWA - A 201, Grundsätze für Bemessung, Bau und Betrieb von Abwas­ serteichanlagen, DWA e.V., D 53773 Hennef, avgust 2005. Imhoff, K. und K. R„ Taschenbuch der Stadtentwässerung, R. Oldenbourg Verlag, 1999. Maleiner, F., Dimenzioniranje kanalizacijskih razbremenilnih naprav po nemških ATV smernicah (2), Gradbeni vestnik, februar 2006. Maleiner, F., Odstranitev odpadnih vod iz podeželjsko strukturiranih pod­ ročij v smislu nemških smernic ATV-A 200,11. strokovni seminar, 4.3. 2004. Maleiner, F., Projektiranje in obratovanje komunalnih bioloških čistilnih naprav v smislu nemških DWA smernic, 14. strokovni seminar, 12.10. 2005. U R E T E K ' PRAVA R E Š IT E V Ž E O D LETA 1 9 7 5 Uretek, d.o.o., Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica, tel.: 01/ 787 83 86, taks: 01/ 786 90 82, GSM: 040/ 237 569 www.uretek.si, uretek@uretek.si • preprosto, brez izkopavanj • brez umazanije in škarta • takojšna učinkovitost • priročno, inovativno • zanesljivo, nadzor z laserjem • možni dvigi stavb • evropski patent U retek® je e d in s tv e n a te h n o lo g ija u tr je v a n ja te m e ljn ih ta l, ki se u p o ra b lja z a re š e v a n je p ro b le m o v p o s e d a n ja te re n a . Iz je m n a m o č s tis k a n ja te re n a (d o 1 0 .0 0 0 K p a ) in n a ta n č n o s t te h n o lo g ije U re te k ® D e e p In je c tio n s d e lu je ta v g lo b in i te re n a p o d te m e lji in s te m ja m č ita p o p o ln u s p e h p o s e g a in tra jn o s t d o s e že n ih rezu lta to v . Najzanesljivejša rešitev za probleme posedanja terena. GARANCIJA 10 LET. REŠITEV PROBLEMOV NOSILNOSTI TERENA SAMOZGOŠČEVALNIH BETONOV PROTI ZMRZOVANJU IN TAJANJU V PRISOTNOSTI SOLI - ŠTUDIJA VPLIVA DELEŽA VNESENEGA ZRAKA IN VRSTE MINERALNEGA DODATKA SALT FROST SCALING OF AERATED SELF-COMPACTING CONCRETES - THE STUDY OF ENTRAINED AIR CONTENT AND TYPE OF MINERAL ADDITION izr. prof. dr. Roko Žarnić, univ. dipl. inž. grad., rzarnic@fgg.uni-lj.si doc. dr. Violeta Bokan-Bosiljkov, univ. dipl. inž. grad., vbokan@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za preskušanje materialov in konstrukcij Jamova 2,1000 Ljubljana POVZetek I Cilj eksperimentalnega delaje bil natančneje preučiti dva parametra, za katera smo v dosedanjih preiskavah opazili, da pomembno vplivata na odpornost po­ vršine samozgoščevalnega betona (v nadaljevanju SCC) proti zmrzovanju in tajanju v prisotnosti soli. Prvi parameter je delež vnesenega zraka, drugi parameter pa vrsta apnenčeve moke v SCC mešanici. Med pripravo vzorcev smo ugotovili, da je delež vnesenega zraka v sveži betonski mešanici zelo težko parametrizirati. Še več, tudi pri SCC mešanicah seje izkazalo, da je bolj kot delež zraka pomembna struktura sistema mikropor, ki se pri tem oblikuje. Rezultati potrjujejo tudi pomembnost izbire ustrezne vrste apnenčeve moke za doseganje večje odpornosti površine SCC proti zmrzovanju in tajanju v prisotnosti soli. Summary | The aim of our work was to investigate two parameters that have so far proved to be significant for salt frost scaling of self-compacting concrete (SCC). The first parameter is the content of entrained air and the second parameter is the type of limestone filler in SCC mixture. During the preparation of samples it was obvious that the air content in fresh concrete mixture is very hard to parameterize. Further on, the results indicated that also in the case of SCC mixtures the air-void spacing factor is the more important parameter than the total air content. It was also shown that the selection of the type of the filler is very important in order to achieve lower salt frost scaling of SCC. i David Duh, univ. dipl. inž. grad., ™ dduh@fgg.uni-lj.si Znanstveni članek UDK 691.34:620.1:624.142 1 • UVOD Samozgoščevalni beton (v nadaljevanju SCC), ki so ga Japonci širši strokovni javno­ sti predstavili leta 1988, v svetu iz leta v leto vzbuja vedno večje zanimanje. To potrjuje tudi vedno številčnejša udeležba na speciali­ ziranih konferencah o SCC. Zadnja taka je bila novembra 2005 v Chicagu. Šlo je za 2. severnoameriško konferenco o projekti­ ranju in uporabi SCC ter 4. mednarodni RILEM-ov simpozij o SCC. Dogodka se je udeležilo več kot 420 udeležencev iz 38 držav, od tega kar 70 % predstavnikov prakse. Takšno zbliževanje prakse in znanstvenoraziskovalnega področja je dalo konferenci še posebno težo. Kot kaže, se z razvojem koncepta SCC sodelovanje med tema dvema področjema še povečuje, kar pomembno vpliva na razvoj gradbeništva (Shah, 2005). Na konferenci je bila med drugimi izražena tudi potreba po intenziv­ nejših raziskavah na področju obstojnosti SCC. To področje je zaradi »mladosti« SCC zaenkrat premalo raziskano, istočasno pa lahko zaradi kompleksnejše sestave SCC pričakujemo potrebo po večjem obsegu preiskav obstojnostnih karakteristik SCC. Samozgoščevalne lastnosti sveže SCC meša­ nice omogoča uporaba ustreznih materialov, povečan delež praškastih delcev na račun grobozrnatega agregata in dodatek super- pastifikatorjev nove generacije. Glede na podatke v literaturi (Friebert, 2004) bi se naj v Evropi kot dodatni praškasti material v SCC mešanicah najpogosteje uporabljala apnen­ čeva moka in elektrofiltrski pepel (tudi nad 200 kg/m 3 betona). Mnenja različnih razisko­ valcev (Friebert, 2004), (Audenaert, 2002), (Persson, 2003), (Zhu, 2003), (Audenaert, 2005) glede vpliva apnenčeve moke na odpornost površine SCC proti zmrzovanju in tajanju v prisotnosti soli (v nadaljevanju OSMO odpornost) so močno deljena. Eni trdijo, da izbira bolj fine apnenčeve moke poslabša tovrstno odpornost SCC v primerjavi z bolj grobo apnenčevo moko, drugi pa pra­ vijo, da finost apnenčeve moke na OSMO odpornost ne vpliva. Pri tem je potrebno opozoriti na dejstvo, da se lahko apnenčeve moke med seboj razlikujejo tudi po minera­ loški sestavi, ki je raziskovalci praviloma ne navajajo. Poleg tega so medsebojne primer­ jave, ki jih navajajo nekateri avtorji, včasih nekorektno izbrane, metoda OSMO preiskave je morda preveč odvisna od človeškega dejavnika, končno pa je tudi odpornost po­ vršine betona odvisna še od številnih drugih parametrov, kot so režim nege, sestava cementa, način mešanja ter vgrajevanja be­ tona, ipd. (Du, 2005). Tako velika občutljivost problema lahko hitro privede do napačne interpretacije rezultatov. 2 • PREISKAVE 2.1 Obravnavane SCC mešanice Zaradi navedene občutljivosti tematike smo se odločili za parametrično-eksperimentalno preiskavo. Za prvi parameter smo vzeli delež vnesenega zraka v sveži mešanici betona, in sicer s korakom 2 % (celoten delež zraka od (4 ± 1) % d o (1 2 ± l) %). Tako smo zamešali pet enakih SCC mešanic, pri katerih smo spreminjali le količino dodanega aeranta. Zaradi različnega deleža zraka v le-teh so njihove dejanske sestave, preračunane na 1 m3 betona, prikazane v preglednici 1 (LA 12, LA 10, LA8, LA6 in LA4). Za drugi parameter smo vzeli vrsto apnenčeve moke. Izbrali smo apnenčeve moke treh različnih slovenskih proizvajalcev. Tako smo zamešali agregat 1 4 0 7 1 4 2 9 1 4 3 7 1 4 6 7 1 5 0 0 1 4 9 9 1 4 9 9 1 4 7 2 cem ent 3 9 6 4 0 3 4 0 5 4 1 3 4 2 2 4 2 2 4 2 2 3 9 6 m oka L 2 4 0 2 4 4 2 4 5 2 5 0 2 5 6 - - - m okaT - - - - - 2 5 5 - - m oka C - - - - - - 2 5 5 - e lektrofiltrski pepel - - - - - - 2 1 4 superp lastifika tor 3 ,9 4 4,01 4 ,0 3 4,11 4 ,2 0 5 ,1 5 4 ,4 0 4 ,1 5 aerant 0 ,8 7 0 ,6 8 *0 ,6 9 *0 ,6 5 0 ,5 5 0 ,4 2 0 ,9 7 - voda 155 1 5 7 158 161 165 165 1 6 5 1 8 8 delež zraka 1 0 ,4 % 9 ,0 % 8 ,5 % 6 ,6 % 4 ,5 % 4 ,5 % 4 ,5 % 4 ,5 % vodo-cem entnd razm erje 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,4 8 vodo-vezivno razm erje 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 0 ,3 9 delež superpl. (% p rašk ) 0 ,6 2 0 ,6 2 0 ,6 2 0 ,6 2 0 ,6 2 0 ,7 6 0 ,6 5 0 ,6 8 delež ae ran ta (% ce m ) 0 ,2 2 0 ,1 7 *0 ,1 7 *0 ,1 6 0 ,1 3 0 ,1 0 0 ,2 3 - * skupna količina dodanega aeranta med mešanjem in naknadno dodanega po zamešanju betonske mešanice % prašk - masni delež glede na praškaste deice (cement + dodatni praškasti material) % cem - masni delež glede na cement Preglednica 1 • S estava SCC m ešanic (vrednosti v k g /m 3) ra z lez s posedom (m m ) 7 4 0 7 2 0 *6 5 0 7 7 0 7 3 0 7 1 0 7 0 0 770 T » pri razlezu s posedom (s ) 4 ,2 4,1 *5 ,8 3 ,4 4 ,4 3 ,6 3 ,9 4,7 iz tekan je iz V-lijaka (s ) 6 ,9 7,1 *9 ,0 10 ,4 10 ,2 9 ,4 11 ,0 10,8 de lež zraka 1 0 ,4 % 9 ,0 % *8 ,5 % *6 ,6 % 4 ,5 % 4 ,5 % 4 ,5 % 4,5% ' vrednosti po ponovnem zamešanju z dodatno količino aeranta Preglednica 2 • Lastnosti S C C m ešanic v svežem stanju . ■ ' - • A l - 1 m in 2 4 3 0 2 8 0 -2 4 % 2 5 7 0 4 2 0 14% 3 0 m in 2 5 0 0 3 5 0 -5 % 2 6 7 0 5 2 0 41 % 6 0 m in 2 5 3 0 3 8 0 3 % 2 6 9 0 5 4 0 4 6 % moraš = ms - m0 ...računsko določena masa odluščenega materiala v obravnavanem čiščenju ms... skupna masa filtrskega papirja z odluščenim materialom (t-t0) minut po vzetju iz sušilnika m0 = 2150 m g... masa obravnavanega filtrskega papirja pri RH (65 ± 5) % mddej = 370 m g... dejanska masa odluščenega materiala v obravnavanem čiščenju (stehtana posebej in privzeta kot pravilna vrednost) Preglednica 3 • Napaka pri določevanju količine odluščenega m a te ria la v prim eru neustreznega izp iranja filtrskega papirja še dve dodatni SCC mešanici TA4 in CA4, pri čemer smo izhajali iz dejanske sestave mešanice LA4. Tokrat smo morali zaradi različnih lastnosti uporabljenih apnenčevih mok spreminjati tudi količino dodanega superplastifikatorja. Želeli smo namreč doseči tudi medsebojno primerljive reološke lastnosti svežih SCC mešanic (preglednica 2), ne le zaradi čim bolj primerljive vgrad- Ijivosti, ampak tudi zaradi upoštevanja ugo­ tovitev tujih raziskovalcev: napetost na meji tečenja in plastična viskoznost cementne paste neposredno vplivata na oblikovanje sistema por in njihovo stabilnost v sveži betonski mešanici (Du, 2005). S ponovnim spreminjanjem količine dodanega aeranta smo dosegli, da so imele vse tri mešanice enak delež zraka, in sicer (4 ± 1 ) %. Nak­ nadno smo zamešali še eno SCC mešanico EF4, kjer smo kot dodatni praškasti material uporabili elektrofiltrski pepel. Vodo-vezivno razmerje te mešanice je enako v /c razmerju primerljivih mešanic, pri čemer je upošte­ vana k-vrednost enaka kEF = 0,4, in to za celotno količino dodanega pepela. Velja še poudariti, da je ta mešanica dosegla delež zraka (4 ± 1 ) % brez uporabe aeranta. De­ janske sestave mešanic, preračunane na 1 m3 betona, so prikazane v preglednici 1 (LA4, TA4, CA4, EF4). Pri vseh betonskih mešanicah smo uporabili portlandski cement CEM ll/A-S 42,5 R, drob­ ljen apnenčev agregat z Dmox = 16 mm, vodo iz vodovoda ter kemijska dodatka (super- plastifikator nove generacije in aerant) istega proizvajalca, kar nam naj bi zagotavljalo njuno medsebojno kompatibilnost. 2.2 Lastnosti SCC mešanic v svežem stanju Lastnosti SCC mešanic v svežem stanju smo določali z dvema metodama, kijih priporoča EFNARC: razlez s posedom in preiskava z V-lijakom. Delež zraka v svežih betonskih mešanicah smo določali s porozimetrom (metoda SIST EN 12350-7) in naknadno še I tajanje 6 do 8 ur . zmrzovanje 16 do 18 ur r pri (20±2)°C ~ pri (-20±2)°C vzorec 1 vzorec 2 -vzorec 3 -vzorec 4 čas Slika 1 «Tipičen dnevni cikel zm rzo v an ja /ta ja n ja iz prostorninske mase betonskih mešanic, vgrajenih v kalupe standardnih dimenzij. Re­ zultati preiskav so navedeni v preglednici 2. 2.3 Priprava vzorcev in preiskave betonov v strjenem stanju Obravnavane betonske mešanice smo najprej vgradili v standardne kocke z robom 10 cm. Zaradi pričakovanega relativno velikega raztrosa izkazane poroznosti vzorcev smo vgradili po 6 kock za vsako mešanico, izmed katerih so bile naknadno izbrane po 3, ki so imele poroznost najbližjo izbrani. Na teh vzorcih smo opravili pre­ iskavo odpornosti površine betona proti zmrzovanju in tajanju v prisotnosti soli. Izbrali smo metodo OSMO preiskave, ki jo predpisuje slovenski standard SIST 1026:2004, in pri tej ugotovili nekaj pomanj­ kljivosti. Pri določevanju količine materiala, ki se po vsakih 5 ±1 ciklov zmrzovanja/tajanja odlušči s preiskovane površine, bi bilo v primeru uporabe raztopine NaCI v fazi filtrira­ nja smiselno dodati, da je potrebno filtrski papir z odluščenim materialom izpirati z ustrezno količino vode, da izločimo soli. Sicer lahko naredimo veliko napako, saj poleg odluščenega materiala tehtamo tudi kristalizirano sol (preglednica 3). Prav tako bi bilo smiselno natančneje določiti opremo za zbiranje odluščenega materiala s pre­ iskovane površine preskušanca, bodisi čopič z mehkimi ščetinami ali krtačka s trdimi ščetinami, saj je sicer metoda preveč od­ visna od človeškega dejavnika. Pri naših preiskavah OSMO odpornosti smo kotzmrzovalni medij uporabili 3 % raztopino NaCI in zaradi izkazane visoke OSMO od­ pornosti nekaterih obravnavanih betonov opravili več kot 50 ciklov zmrzovanja/ta­ janja. Tipičen cikel, merjen v zmrzovalnem mediju poljubno izbranih štirih vzorcev, je prikazan na sliki 1. Pri zbiranju odluščenega materiala s preiskovane površine presku- šancev smo uporabili ščetko s kratkimi in trdimi ščetinami ter vodo. Nastalo suspenzijo smo prefiltrirali skozi ustrezen filtrski papir, potem pa odluščene delce in filtrski papir izpirali z 1 litrom vode, da smo izločili vse soli zmrzovalnega medija. Obravnavane betonske mešanice smo vgradili tudi v standardne kocke z robom 15 cm, po 6 kock za vsako mešanico, za določitev tlačne trdnosti betona pri starosti 28 dni v skladu z določili standarda SIST EN 12390-3. Vsi vzorci so bili 28 dni nego­ vani v vodi. 3 • REZULTATI PREISKAV IN RAZPRAVA 3.1 Preiskave tlačne trdnosti Med pripravo betonskih mešanic smo opazili, da je delež vnesenega zraka zelo težko para- metrizirati. Največ težav smo imeli pri meša­ nicah LA8 in LA6, pri katerih smo morali po prvotnem mešanju naknadno dodati še rela­ tivno majhno količino aeranta, da je porozi- meter po dodatni minuti mešanja pokazal izbrano vrednost (8 ± 1) % oziroma (6 ± 1) %. Opazili smo tudi, daje bila poroznost vgrajenih vzorcev, določena iz prostorninske mase, praviloma nižja od tiste, ki jo je pred vgrajeva­ njem pokazal porozimeter. Pri naknadnem mešanju pred fazo vgrajevanja se aerirana SCO mešanica očitno še dodatno odzrači in delež zraka v njej se opazno zmanjša, še posebno, če je aerant dodan tudi naknadno (preglednica 4). Ker smo vse obravnavane mešanice vgradili najprej v kocke z robom 10 cm in nato po naknadnem premešanju betonske mešanice še v kocke z robom 15 cm, so slednje praviloma izkazovale nižjo poroz­ nost kot betonske kocke z robom 10 cm. Zato tudi na prvi pogled nelinearno naraščanje tlačne trdnosti aeriranega betona z nižanjem njegove poroznosti (slika 2). Mešanica LA10 seje namreč med naknadnim mešanjem bolj odzračila (z 9,0 % na 7,0 %) kot mešanica LA8 (z 8,5 % na 7,8 %) in zato izkazala višjo tlačno trdnost v strjenem stanju. Če upoštevamo dejanske poroznosti vzorcev, na katerih smo opravili preskus tlačne trdnosti, dobimo priča­ kovan linearen odnos med tlačno trdnostjo in poroznostjo aeriranega SCC LA (slika 3). po prvo tnem m ešan ju (6 m in ) 8 % po d o dan i re la tivno m a jhn i ko lič in i ae ran ta in na knad nem m ešan ju (1 m in ) 1 7 % po na knad nem m ešan ju (1 0 s ) 1 3 % po na knadnem m ešan ju (1 0 s ) 1 0 % po na knad nem m ešan ju (1 0 s ) 8 % po na knad nem m ešan ju (1 0 s) 7 % Preglednica 4 • Vpliv naknadnega dodajan ja aeranta in naknadnega m ešan ja na de lež zraka v a eriran i S C C m ešanici 70 -i------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- LA 1 2 LA 1 0 LA 8 L A 6 L A 4 T A 4 C A 4 EF4 mešanica Slika 2 • Tlačna trdnost obravnavanih betonov 66 64 £ 62 ■ffi 60Oc ’V ■b 58ae > o s 56 54 52 j *2 = 0,91 ; 4LA4 •» ; ** , LA6 j * * ' • * 0 LA10 ** * j I ,A8* LA12 '"i—i—i—i— —1—1—1—J- —i—n —r~ 1—1—1—1——1—Tl—1 1f 4,0 4,5 5,0 5,5 6,0 6,5 7,0 7,5 8,0 8,5 9,0 poroznost [%] Slika 3 • Odnos m ed tlačno trdnostjo in poroznostjo ae rira n e g a S C C LA št. ciklov Slika 4 • Vpliv de leža vnesenega zraka na OSM O odpornost a e rira n e g a SCC LA 3.2 Preiskave OSMO odpornosti Rezultati, prikazani na slikah 4 in 5, so pri­ dobljeni z doslednim upoštevanjem v točki 2.3 natančno navedene opreme in postopka OSMO preiskave. Izkazalo seje, daje površina aeriranih samozgoščevalnih betonov LA visoko odporna proti zmrzovanju in tajanju v pri­ sotnosti soli (slika 4). Količina odluščenega materiala je po 25 ciklih zmrzovanja/tajanja v povprečju okoli 0,02 mg/mm2, kar je 10-krat nižje od osnovne mejne vrednosti, ki jo po­ daja SIST 1026:2004. Zaradi približno kva- dratičnega naraščanja količine odluščenega materiala z večanjem števila ciklov zmrzo­ vanja/tajanja je po 50 ciklih količina odlu­ ščenega materiala v povprečju sicer že okoli 0,05 mg/mm2, kar pa je še vedno 8-krat manj od največje dovoljene mejne vrednosti po SIST 1026:2004. Preiskavo smo po 50 ciklih zmrzovanja/tajanja nadaljevali, saj bi bilo sicer nemogoče medsebojno primerjati betone s tako visoko OSMO odpornostjo. Po 70 ciklih zmrzovanja/tajanja je že bolj razvidno, da imata betona LA4 in LA6 s (4±1) % oziroma (6 ± 1) % poroznostjo v povprečju skoraj 2-krat nižjo OSMO odpornost kot preostali LA betoni z višjimi poroznostmi. Izmed slednjih je naj­ višjo OSMO odpornost dosegel beton LA10 z (9 ± 1) % poroznostjo in ne beton LA12 z (11 ±1) % poroznostjo, kot bi lahko pričakovali. Razlog za to je morda neugoden učinek pre- doziranja aeranta pri mešanici LA12, na kar opozarjajo nekateri avtorji (Muravljov, 2000). Tudi beton LA8 ima približno 2-krat nižjo OSMO odpornost kot beton LA10, in to kljub skoraj enakemu deležu zraka. Razlog za to je verjetno vključitev majhne dodatne količine aeranta v že zamešano mešanico aeriranega SCO LA8. Prav tako pa ne velja zanemariti precej večje starosti sveže SCC mešanice LA8 od vseh osta­ lih obravnavanih v času vgrajevanja v kalupe. Samozgoščevalne lastnosti mešanice LA8 so bile tik pred vgradnjo v kalupe namreč že blizu mejnih vrednosti. Tudi nepričakovana nižja OSMO odpornost bolj poroznega betona LA6 v primerjavi z betonom LA4 kaže na to, da verjet­ no naknadno dodajanje tudi zelo majhne količine aeranta k že zamešani mešanici aeri­ ranega SCC neugodno vpliva na oblikovanje ustreznega sistema vnešenih por, tj. velikega števila čim bolj enakomerno razpršenih majh­ nih zračnih mehurčkov (Hewlett, 2004). Ker tako metoda s porozimetrom kot tudi metoda določitve poroznosti betona iz njegove pro- storninske mase dasta kot rezultat le celokupni delež zraka v sveži betonski mešanici, bi bilo smiselno na obravnavanih vzorcih opraviti še linijsko mikroskopsko analizo. V primeru SCC Slika 6 • Preskus hidrofilnosti uporabljene apnenčeve m oke C (levo ) in apnenčeve m oke L (d e s n o ) a) b) Slika 8 • P rim er poškodovane površine po standardu SIST 1 0 2 6 :2 0 0 4 OSM O odpornega betona EF4 po: a ) 5 0 c iklih zm rzo v an ja /ta ja n ja (0 ,3 1 m g /m m 2); b ) 7 5 ciklih zm rzo v an ja /ta ja n ja (1 ,3 8 m g /m m 2) mešanice LA6 pa ne gre zanemariti tudi znaka rahle nestabilnosti, in sicer hitro razlezenje (nizek T60) in istočasno nesorazmerno po­ časno iztekanje iz V-lijaka (preglednica 2). Iz rezultatov druge serije preiskav (slika 5) je razvidno, da precej bolj kot prvi parameter (delež vnesenega zraka) na OSMO odpornost aeriranega SOC vpliva drugi parameter - vrsta uporabljene apnenčeve moke. SCO mešanica CA4 je namreč izkazala približno 4-krat nižjo OSMO odpornost v primerjavi s SCO mešani­ cama LA4 in TA4. Pri tem je potrebno poudariti, da je kakršnokoli sklepanje le iz podatka o zrna- vostni sestavi uporabljenih apnenčevih mok morda prenaglo. Apnenčeve moke se lahko med seboj razlikujejo tudi po mineraloški se­ stavi, prav tako pa ne velja zanemariti njihovih površinskih lastnosti. Absorpcija in adsorpcija molekul aeranta se namreč tudi zaradi različne površinske napetosti uporabljenih praškastih delcev v betonski mešanici zelo spreminja (Du, 2005). Če opravimo zelo enostaven preskus hidrofilnosti uporabljenih apnenčevih mok, lahko opazimo, da imata apnenčevi moki C in L zelo različne površinske lastnosti. Apnenčeva moka C je precej bolj hidrofobna kot apnen­ čeva moka L. Iz slike 6 je razvidno, da se je veliko vodnih kapljic od moke C dobesedno odbilo in skotalilo vstran. Ker imajo tudi zračni mehurčki, ki nastajajo v cementni pasti sveže betonske mešanice zaradi dodanega aeranta, hidrofilni obroč (slika 7), se verjetno podobno kot vodne kapljice odbijajo od hidrofobnih del­ cev apnenčeve moke v sveži SCC mešanici. Pri mešanicah CA je bilo tako praktično nemogoče doseči visoke stopnje poroznosti. Kljub večanju količine dodanega aeranta do maksimalne pri­ poročene vrednosti se delež zraka ni večal. Me­ šanice so se takoj po zamešanju le močneje odzračile in v povprečju izkazovale delež zraka 4-5 %. Verjetno je bila tudi struktura preostalih por v sveži mešanici CA4 neustrezna, da je le-ta v strjenem stanju izkazala toliko nižjo OSMO odpornost v primerjavi z LA4 in TA4. Ponovno namreč govorimo le o celotnem deležu zraka v betonu (meritev s porozi- metrom), o strukturi oblikovanega sistema por v matrici cementnega kamna teh betonov za­ enkrat še nimamo podatkov. Da je OSMO odpornost bolj povezana z ustrezno obliko­ vanim sistemom mikropor zaradi dodanega aeranta kot le z absolutnim deležem zraka, je razvidno tudi iz izmed vseh obravnavanih betonov izkazane najnižje OSMO odpornosti pri betonu EF4. Pri tej SCC mešanici namreč za izbrano poroznost (4±1)% aeranta sploh nismo potrebovali. To pomeni, da izpolnitev zahteve glede najmanjšega deleža zraka v svežem betonu (priporočilo v dodatku F v SIST EN 206-1:2003 in SIST 1026:2004) pri stop­ njah izpostavljenosti XF2 in XF4 še ne zagotav­ lja, da bo površina betona odporna proti zmrzo­ vanju in tajanju v prisotnosti soli. Zato bi veljalo razmisliti o primernejših kriterijih, na primer o največjem dovoljenem faktorju razdalje med vnešenimi zračnimi mehurčki. Pri vseh obravnavanih SCO (in tudi pri običajnem vibriranem betonu, kot kažejo rezultati zadnjih preiskav) je opaziti približno kvadratično naraščanje količine odlušče- nega materiala z večanjem števila ciklov zmrzovanja/tajanja. To pomeni, da bo na primer beton, ki je po 50 ciklih zmrzovanja/ tajanja sicer še tik pod s standardom SIST 1026:2004 predpisano največjo dovoljeno mejno vrednostjo (0,40 mg/mm2), že po naknadnih 25 ciklih zmrzovanja/tajanja to mejno vrednost presegel za 3 do 4-krat. Pri tem bo površina betona močno poškodo­ vana, kar je tudi lepo razvidno iz foto­ grafirane površine takega betona (slika 8). Gre za obravnavani SCO EF4. 4 »SKLEP Mehanizem in stabilnost oblikovanja sistema por v sveži mešanici betona je problem eks­ tremno kompleksne narave (Du, 2005). Zato je postopek določanja sestave primerljivih aeri- ranih SCC mešanic zelo zapleten in dolgo­ trajen. Kot prvo se absorpcija in adsorpcija molekul aeranta zaradi različne zrnavostne in mineraloške sestave uporabljenih praškastih delcev ter njihove različne površinske napetosti zelo spreminja in stem močno vpliva na zahte­ vano količino dodanega aeranta (Du, 2005). Ob tem je še potrebno dosegati čim bolj enake reološke lastnosti svežih SCC mešanic in ohranjati enako vodo-cementno ali vodo- vezivno (elektrofiltrski pepel) razmerje. Čim bolj enak pa mora ostati tudi delež cementa, mine­ ralnega dodatka in agregata v 1 m3 betona, da so SCC mešanice medsebojno primerljive. Glede na rezultate opravljenih preiskav lahko sklenemo: • Površina vseh obravnavanih SCC je glede na določila slovenskega standarda SIST 1026:2004 odporna proti zmrzovanju in tajanju v prisotnosti soli. • Glede na izkazano približno kvadratično naraščanje luščenja površine betona (tudi običajnega vibriranega aeriranega in/ali neaeriranega betona, kot kažejo rezultati zadnjih preiskav) z večanjem števila ciklov zmrzovanja/tajanja bi bilo smiselno v vsakem primeru opraviti vsaj 50 ciklov zmrzovanja/tajanja. • Metoda preskušanja odpornosti površine betona proti zmrzovanju in tajanju v prisot­ nosti soli v SIST 1026:2004 je premalo natančno definirana inje lahko zato preveč odvisna od človeškega dejavnika. Govorimo o potencialni relativni napaki, tudi večji od 50%. • Na OSMO odpornost SCC ne vpliva ugodno zgolj dovolj visoka poroznost, pač pa obe­ nem tudi ustrezno oblikovan sistem mikro- por, ki se oblikuje z ustrezno uporabo kemij­ skega dodatka - aeranta. • OSMO odpornost aeriranega SCC je očitno bolj odvisna od vrste uporabljenega mine­ ralnega dodatka kot od deleža vnesenega zraka. • Za večjo OSMO odpornost SCC je verjetno bolje uporabljati hidrofilne oziroma čim manj hidrofobne mineralne dodatke. Kot vse kaže, pa je OSMO odpornost SCC močno odvisna še od drugih faktorjev, kot so način oziroma vrstni red dodajanja aeranta pri mešanju sveže betonske mešanice, reološke lastnosti SCC mešanice v času vgrajevanja, stabilnost sveže SCC mešanice, ipd. 5 • ZAHVALA Usposabljanje mladega raziskovalca Davida Duha za pridobitev doktorata znanosti, v okviru katerega so bile narejene preiskave, predstavljene v članku, financira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Avtorji se zahvaljujemo tudi diplomantoma Barbari Pezdirc in Juretu Trtniku za pomoč pri izvedbi dela preiskav, katerih rezultati so prikazani v prispevku. 6 • LITERATURA Audenaert, K., Boel, V., De Schütter, G., Chloride penetration in self compacting concrete by non steady state migration test, Second North American Conference on the Design and Use of Self-Consolidating Concrete and the Fourth International RILEM Symposium on Self-Compacting Concrete, Shah, S. P. (Ed.), Chicago, IL, 367-372, October 30-November 2,2005. Audenaert, K., Boel, V., De Schütter, G„ Durability of self-compacting concrete, First North American Conference on the Design and Use of Self- Consolidating Concrete, Shah, S. P, Daczko, J. A., Lingscheit, J. N. (Ed.), Rosemont, IL, 337-341, November 12-13,2002. Du, L„ Folliard, K. J., Mechanisms of air entrainment in concrete, Cement and Concrete Research, Elsevier, 35,1463-1471,2005. Friebert, M., Durability of self compacting concrete - influence of the mineral admixtures, Brno University of Technology, 2004. Hewlett, P. C., Et al„ Lea's Chemistry of Cement and Concrete, Fourth Edition, Elsevier, 843-849 ,2004 . Muravljov, M., Osnovi teorije i tehnologije betona, Građevinska knjiga, Beograd, 35-36,2000. Persson, B., Internal frost resistance and salt frost scaling of self-compacting concrete, Cement and Concrete Research, Pergamon, 33,373-379,2003. Shah, S. P, SCC 2005 fhttD://acbm. northwestern.edu/scc2005.htm0. ACBM, 2005. Zhu, W„ Bartos, P. J. M., Permeation properties of self-compacting concrete, Cement and Concrete Research, Pergamon, 33,921-926,2003. _L Teden požarne varnosti konstrukcij Inženirska zbornica Slovenije - IZS v sodelovanju z Organizacijo jeklene konstrukcije - OJK 23. - 27.10. 2006 B 23. - 25 .10 . 2006 3 dnevni izobraževalni tečaj o požarni varnosti v stavbah Predavalnica IZS, Jarška cesta 10b, Ljubljana o d 1 2 : 0 0 d o 1 7 : 3 0 u r e P ro f. Ing. J.B. S ch le ich , L u kse m b u rg S tro ko vn ja k za je k le n e k o n s tru k c ije P ro f. Ing. J.B . S ch le ich je d ip lo m ira l le ta 1967. P rv ih 12 le t po d ip lo m i je p r o je k t ira l m o s to v e in zg radbe , na to je 18 le t v o d il ra z is k o v a ln i la b o ra to r i j. Dva k ra t je b il iz v o l je n za p re d sedn ika E vro p ske k o n v e n c ije za je k le n e k o n s tru k c ije . Poznan je po š te v iln ih p u b lik a c ija h in ra z is k o v a ln ih p o ro č ilih o p ro je k t ira n ju je k le n ih in so vp re žn ih k o n s tru k c ij. N je g o vo de lo , k i o bsega ta ko d e ja nske pogo je u p o ra b e k o t tu d i p r im e re p o ž a ro v , je o d ra z p o g lo b lje n e g a sp lo šnega in tehn ičnega znan ja . O ktobra 1996 je v Brem nu p re je l p r iznan je Nem škega zd ru že n ja za je k le n e k o n s tru k c ije . Od le ta 1992 p o u č u je s o vp re žn e k o n s tru k c ije na U n ive rz i v L ie g e -u , o d le ta 1998 pa tu d i p ro je k t ira n je g ra d b e n ih k o n s tru k c ij . Le ta 2 0 0 5 je im e l d vo m e se č n o p re d a v a n je o p o ža rn i v a rn o s ti v s ta vb a h na U n ive rz i v A aachnu . B il je p re d s e d n ik več skup in , k i so izd e la le ko nčne v e rz i je e v ro p s k ih s ta n d a rd o v , np r. EN 1993- 1-1,1-8,1-9,1-10 s p o d ro č ja je k le n ih k o n s tru k c ij , EN 1991-1-2 V p liv i na ko n s tru k c ije iz p o s ta v lje n e poža ru , EN 1994-1-2 P ro je k t ira n je s o vp re žn ih k o n s tru k c ij p r i p o ž a rn i o b te ž b i. K onec le ta 2 0 0 5 je v o k v iru p ro je k ta Leo n a rd o da V in c i izd a l p r ir o č n ik z n a s lo v o m P ro je k t ira n je s ta v b p r i p o ž a rn i o b te ž b i, k i o b se g a 2 5 0 s tra n i. Ponedeljek 2 3 .1 0 .2 0 0 6 12:00 Požari v stavbah - dejanski ali standarden požar 13:30 Odmor 1 4:0 0 Lastnosti materialov - toplotne in mehanske lastnosti v odvisnosti od temperature 15:30 Odmor 1 6:0 0 Gradbeno načrtovanje glede na standarden požar - stebri in nosilci glede na betonsko, jekleno ali sovprežno izvedbo konstrukcije Torek 2 4 .1 0 .2006 12:00 Globalni koncept požarne varnosti (faza I) - razvoj dejanskih požarov 13:30 Odmor 1 4:0 0 Globalni koncept požarne varnosti (faza II) - nevarnost nastanka požara in aktivni ukrepi požarne varnosti 15:30 Odmor 1 6:0 0 Veliki požari - vpliv nastanka požara in aktivni ukrepi požarne varnosti Sreda 25 .10 .2006 12:00 Dejansko načrtovanje glede na požarni scenarij (uspešna zgodba 1) - osnove dejanskega požara in konstrukcijskih detajlov 13:30 Odmor 1 4:0 0 Dejansko načrtovanje glede na požarni scenarij (uspešna zgodba 2 ) - praktična uporaba globalnega koncepta požarne varnosti 15:30 Odmor 16:0 0 Razpoložljivi računalniški programi za požarno inženirstvo I četrtek 2 6 .1 0 .2 0 0 6 Okrogla miza Globalni koncept požarne varnosti konstrukcij Predavalnica IZS, Jarška cesta 10b, Ljubljana o d 1 2 :0 0 d o 1 5 :0 0 u re Razpravljalci • p ro f. d r . D a rko Beg - FGG (m o d e ra to r ) • m a g . Bo jan G rm - IZS (u v o d n ič a r) • d r . M iro s la v P reg l - MOP • g . M iloš Ebner, M B A -O J K • m ag. A leš J u g - FKKT • g . M ilan H a jd u k o v ić - ZAG • g. Ivo G os tiša - Izo lirk a Pl Udeleženci • s tro k o v n ja k i za p o ž a rn o v a rn o s t • p re d s ta v n ik i u p ra v n ih e n o t, in š p e k c ijs k ih s lu ž b in re s o rn ih m in is t rs te v • p re d s ta v n ik i z a v a ro va ln ic in ja v n ih in v e s t ito r je v • p re d s ta v n ik i izo b ra ž e v a ln ih u s ta n o v • p re d s ta v n ik i m e d ije v ■ Petek 2 7 .1 0 .2 0 0 6 Mednarodni sem inar o požarni varnosti jeklenih konstrukcij Predavalnica GZS, Dimičeva 13, Ljubljana o d 9 : 0 0 d o 1 5 :0 0 u re 9 : 0 0 Otvoritev - p re d s e d n ik O JK g . M iloš E b n e r, MBA 9 :1 5 P ro f.d r. D arko Beg, FGG UL: Slovenski predpisi in standardi za projektiranje požarno odpornih konstrukcij (Pregled pri nas veljavnih tehničnih predpisov in standardov za požarno odporne konstrukcije in uspešni primeri uporabe) 1 0 : 0 0 P ro f.d r. F ra n tise k W ald, Češka te h n ič n a u n iv e rz a v P rag i: Požarna odpornost stikov v jeklenih konstrukcijah (Prikaz izboljšanega načrtovanja požarne odpornosti konstrukcij na osnovi požarnih testov celotnih konstrukcij v Cardingtonu) 1 0 :4 5 Odmor 11:00 M ilan H a jdukov ić , ZAG: Požarne lastnosti izolacijskih sendvič plošč (Obravnava požarnih lastnosti izolacijskih plošč in predstavitev načina preizkušanja in klasificiranja požarne odpornosti po veljavnih standardih) 11:45 P ro f. in g . J.B . S ch le ich : Znamenite nove jeklene stavbe z integralno požarno odpornostjo (Predstavitev globalnega koncepta požarne varnosti na uspešnih primerih stavb) 12:3 0 Kosilo 1 3 : 3 0 Primeri iz prakse: m ag. D a n ije l Z u p a n č ič , T r im o d.d.: Alternativni način varovanja pred požarom v visoko regalnih skladiščih - primer Trimo d.d. M iliv o j K o d r ič . IBE d .o .o .: Prikaz koncepta požarne zaščite več etažnega jeklenega industrijskega objekta na primeru Krka Sinteza 4 V la d im ir K o že lj, u n iv .d ip l.in ž .a rh ., EKO-ART d.o.o.: Požarna zaščita kovinske konstrukcije hangarja splošnega letalstva na letališču Ljubljana Brnik 1 4:3 0 Razprava in zaključek Inform acije P o g o v o r n i je z ik : • 3 d n e v n i iz o b ra ž e v a ln i te č a j: a n g le š č in a • o k ro g la m iz a : s lo v e n š č in a • m e d n a ro d n i s e m in a r : s lo v e n š č in a in a n g le šč in a K o t iz a c i ja : 1. Iz o b ra ž e v a ln i te č a j: 3 d n i 7 5 .0 0 0 SIT + DDV (3 1 2 ,9 7 EUR + DDV) 2 . M e d n a ro d n i s e m in a r 3 5 .0 0 0 SIT + DDV (1 4 6 ,0 5 EUR + DDV) 3 . Iz o b ra ž e v a ln i te č a j: 3 d n i in m e d n a ro d n i s e m in a r 9 5 .0 0 0 SIT + DDV (3 9 6 ,4 3 EUR + DDV) • O p o m b a : Za č la n e IZS in O JK v e lja 2 0 % p o p u s t za v s a p la č i la d o 15 .10 .2006 . O k ro g la m iz a je za v s e u d e le ž e n c e b re z p la č n a . V c e n o je v k lju č e n o : G ra d iv o , p o t rd i lo o u d e le ž b i, o s v e ž iln i n a p i tk i in p r ig r iz k i t e r p r i m e d n a ro d n e m s e m in a r ju tu d i k o s ilo . P o t r d i lo o u d e le ž b i: P o t rd i lo o o p ra v lje n e m iz o b ra ž e v a n ju b o iz d a n o s s t r a n i IZS za 3 d n e v n o u d e le žb o na iz o b ra ž e v a ln e m te č a ju , p o t r d i lo o u d e le ž b i pa za p r is o tn o s t na m e d n a ro d n e m s e m in a r ju . N a s lo v z a p o š il ja n je p r i ja v n ic : IZS, J a rš k a c e s ta 10b , 1 0 0 0 L ju b lja n a F ax: 0 1 -5 4 7 -3 3 -2 0 P r ija v n ic o la h k o iz p o ln ite tu d i na s p le tu w w w .iz s .s i R o k z a o d d a jo p r i ja v j e 2 0 . 1 0 .2 0 0 6 K o t iz a c ije m o ra jo b i t i p la č a n e na p o s lo v n i ra č u n IZS š t . 0 3 1 0 0 - 100 0 0 1 4 2 2 8 p r i SKB b a n k i p re d z a č e tk o m p o s a m e zn ih izo b ra ž e v a n j. Š te v ilo m e s t je o m e je n o , z a to b o m o u p o š te v a li v r s t n i re d p r ija v . M o re b itn e o d p o v e d i u d e le žb e z v ra č i lo m c e lo tn e g a p la č ila s o m o žn e p is n o d o 2 0 .1 0 .2 0 0 6 , s ic e r je p r ija v l je n i k a n d id a t d o lž a n p o ra v n a t i c e lo tn o k o t iz a c ijo , k i p a se la h k o p re n e s e na d ru g o o s e b o . P r e d s ta v i te v p o d je t i j : P r e d s ta v ite v p o d je t i j b o m o žn a n a M e d n a ro d n e m s e m in a r ju o p o ž a rn i v a rn o s t i je k le n ih k o n s tr u k c ij , k i b o 2 7 . o k to b ra v p r o s to r ih GZS. G le d e n a č in a p r e d s ta v it v e s e m o ra jo p o d je tja d o g o v o r it i s k o n ta k tn o o s e b o O JK , m a g . J a n jo P e tk o v š e k ( te l . 0 1 -5 8 9 8 -3 0 7 , ja n ja .p e tk o v s e k @ g z s .s i) , d o 2 0 .1 0 .2 0 0 6 . K o n ta k tn a o s e b a : • IZS, P o lo n a O k re tič , 0 1 -5 4 7 -3 3 -1 7 , p o lo n a .o k re tic @ iz s .s i P r o g ra m s k o o r g a n iz a c i js k i o d b o r : • m a g . Č r to m ir R e m e c - p re d s e d n ik • M ilo š E b n e r, MBA • m a g . B o jan G rm • d r . M iro s la v P re g l • m a g . J a n ja P e tk o v š e k • m a g . B a rb a ra Š k ra b a KOLEDAR PRIREDITEV 25.9-30.9.2006 ■ 7th In ternational Symposium on Environm ental G eochem istry Peking, Kitajska www.iseg2006.com/welcome.htm iseg2006@vip.skleg.cn 4.10-6.10.2006 ■ 31 st Annual C onference on Deep Foundations Washington, DC, ZDA www.dfi.org/conferencedetail.asp?id=66 19.10 in 20.10.2006 ■ 2 8 . zborovanje gradbenih konstruktorjev S lovenijeBled, Slovenija j.lopatic@fgg.uni-lj.si 1.3-7.3.2007 ■ 5th In ternational C onference on Construction Project M an ag em ent (IC C P M 2 0 0 7 ) Singapur, Singapur www.nfu.edu.sg/cee/iccpm_iccem 25.10-27.10.2006 ■ 8 . slovenski kongres o cestah in prom etuPortorož, Slovenija www.drc.si drc@drc.si 4.9-6,9.2007 ■ 7th In ternational C ongress Concrete: Construction's Sustainable Option Dundee, Škotska www.ctucongress.co.uk 15.11 -17.11.2006 ■ 8 th In ternational Symposium on Tunnel Construction and Underground Structures (8 . m ednarodno posvetovanje o gradnji predorov in podzem nih prostorov) Ljubljana, Slovenija www.drustvo-dpgk.si leon.kostiov@tirnet.net 11.6-13.6.2007 ■ In ternational Conference: S ustainable Construction M ateria ls and Technologies Coventry, Anglija www.uwm.edu/dept/cbu/coventry.html 3.9-8.9.2006 ■ I th European C onference onEarthquake Engineering and Seism ology Ženeva, Švica www.icivilengineer.com/Conferences 4.9-6.9.2007 ■ 7 th In ternational Congress:C onstruction's Sustainable Option Dundee, Škotska www.ctucongress.co.uk 19.9-21.9.2007 ■ IABSE SymposiumInternational A ssociation for Bridge and Structural Engineering Weimar, Nemčija www.iabse2007.de 24.9-27.9.2007 ■ 14th European C onference on Soil M echanics and Geotechnical Engineering: Geotechnical Engineering in Urban Environments Madrid, Španija www.ecsmge2007.org 30.6-4.7.2008 H lO th International Sym posium on Landslides and Engineered Slopes Xi'an, Kitajska www.landslide.iwhr.com 5.10-9.10.2009 ■ 17th International C onference for Soil M echanics and G eotechnical Engineering Alexandria, Egipt www.2009icsmge-egypt.org 18.9-20.9.2006 ■ 5 th N ational Seism ic C onference on Bridges & H ighw ays San Francisco, Kalifornija, ZDA http://mceer.buffalo.edu/meetings/5nsc/default.asp Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, ki sprejema pre< za objavo na e-naslov: msg@izs.sl _________