MOLNIŠKA ČETA —
prva partizanska četa v Sloveniji
Dosedanja vsebina
Molniška četa je imela svoje korenine že v predvojnem delovanju zadvorške Svobode, ustanovljene leta 1927, in po prepovedi Svobod leta 1935, v VzajemnostL Že leta 1924 je delovala v Zadvoru prva skojevska skupina in na pobudo komunistov in pod okriljem socialdemokratov je bilo ustanovljeno delavsko društvo Svoboda, v okviru katerega se je pozneje odvijalo celotno napredno poli-tično delovanje v bivši občini Dobrunje. Tu so se kalili poznejši borci Molniške in drugih enot, tu so se učili prvih mislih marksizma-leninizma. V Zadvoru in v okoli-ških vaseh je večina njih dočakala tudi razpad stare jugo-slovanske vojske in prihod okupatorja. V dneh razpada so člani Svobode intenzivno zbirali orožje, s katerim je bila kasneje opremljena Molniška četa, pa tudidruge enote, ki so pozneje delovale na tem področju. Tu so dočakali tudi noč med 12. in 13. julijem, ko so hoteli Italijani z enim mahom zlomiti moč predvojenega revolucionamega giba-nja na tem področju in aretirali 18 svobodašev.
Bralcem se avtor tega podlistka opravičuje, ker je pomotoma zašlo v tekst ime Vinka Hohkrauta.
Pravilno se glasi: Lojze Nusdorfer je prišel k Tončki Berčič v Zadvor z obvestilom, da bodo to noč aretacije.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Vsi tjsti, ki so e aietaciji umak-nili, so se na pobuco Jožeta Moškri-ča 13. julija dopoldan zbrali v ,,Grabnah" tik italijanske posadke in tam so se odločili, da se popoldan ob dveh dobe v Zadvorških hribih. Tam se je zbralo okoli 40 članov Svobode Zadvor. Izvolili so koman-ditja čete - Feliksa Vidergarja - in politkomisarja Franca Kocjančiča. Od navzočih se jih je več odločili vrniti se na svoje domove, 13 pa se jih je pomaknilo dalje proti Mol-niku, kjei sta Feliks Vldergar in Tone Marolt izbrala prostor za pre-nočevanje. Teh 13 tovarišev je se-stavljalo prvo partizansko - Molni-ško četo; bili so to: Feliks Vidergar, Jernej Gašperišič, Stane Keber, Jože Moškrič, Lojze Mavrič, Franc Koc-jančič, Franc Miklavc, Franc Gorše, Miha Berčič, Jože Kocjančič, Ru-dolfa Muzga, Pavle Berčič in Rudolf Simenc.
Druge, ki so bili v tej situaciji do-segljivi in ki so se aretaciji izognili, je J.ože Moškrič sklical na posvet na tob vasi, 100 metrov daleč od itali-janske postojanke. v ,,grabne". Tam je po kratkem posvetu padla odloči-tev, naj se vsi osumljeni zberejo po-poldne ob dveh v Zadvorškem hri-bu. Tja je ob navedenem času prišlo precej več tovaiišev, kot so sprva mislili, tako da bi lahko tedaj usta-novili četo 30 do 40 mož, 6e bi bilo potrebno in če bi bila situacija jasna. Na tem sestanku je spregovo-ril Jože Moškrič, orisal nastalipolo-žaj ter poudaiil pripravljenost odgo-voriti na okupatorjevo akcijo s sUo. Ce pa hočejo obstajati kot vojska, potem morajo imeti tudi komando. Iz posveta in dogovoraje izšlo, da je bil za komandirja izvoljen Feliks Vidergar in za političnega komisaija Franc Kocjančič, oba komunista in doma iz Zadvora.
Na tem posvetu je bilo dogovor-jeno, da se nekompromitirani tova-riši, kot Tone in Franc Marolt, Anton in Avgust -Vidergai, Lojze Trtnik in drugi vrnejo na teren za-radj pfaznine, ki je nastala po areta-ciji 18 tovarišev.
Takoj po tem aktu je Jože Mo-škrič odšel v Ljubljano poročati na glavno poveljstvo in po inštrukcije za nadaljnje delo čete, ostalDi 13 tovarišev pa je odšlo naprej proti Podmolniku in tu so ustanovili Mol-niško četo kot prvo partizansko četo na Slovenskem. Miha Berčič-Maks, Pavel Berčič, Jernej Gašper-šič, Franc Gorše, Stane Keber-Kogo, Franc Kocjančič-Stari, Jože Kocjan-čič, Fianc Miklavc, Alojz Moškrič-Trocki, Jože Moškrič-Ciril, Rudolf Muzga, Rudolf Simenc in Feliks Vidergar-Brko.
K borcem Molniške Čete pa šte-jemo tudi poznejšega narodnega he-roja Toneta Trtnika iz Zadvora. Ta komunist od leta 1928 je bil izredno organizacijsko sposoben in je imel veliko zadug za izvrstno delovanje predvojne Svobode in Vzjamenosti v Zadvoru. V noči aretacij mu je uspelo skriti se, toda zaradi pred kiatkim opravljene operacije ni bil kos predvidenim naporom partizan-stva. Zato je odšel v Ljubljano in se javil na glavnera poveljstvu. To ga je poslalo na partijsko delo na Ljub-ljansko baije in na Ig, nato pa v Kočevje, kjer je postal član okrož-nega komiteia ICPS za Kočevje. Aprila leta 1942 so ga Italijani za-radi izdajstva ujeli in 11, junija 1942 v Ljubljani ustrelili.
Po formiranju čete so se borci pomaknili na severno pobočje Mol-nika, kjer sta Feliks Vidergar in Anton Maiolt izbrala kraj za pre-nočevanje. Maiolt je prevzel tudi skrb za prenočitev in hrano, saj niso imeli ničesar s seboj in so bili pač taki, kakršne je zajela nočna areta-cija. Tudi o oborožitvi skorajda ni bUo moč govoriti: imeli so eno samo puško. Zato so naslednje dni potabili predvsem za zbiranje voja-skega materiala. To pa ni bilo lahko. Za tisto orožje, ki so ga imeli skii-tega zapiti tovariši, skoro nihče ni vedel, kje je, pri drugih pa so Itali-jani postavljali zasede. Tako je bila
akcija za prenos orožja k četi zelo otežkočena; so se pa tovariši hitro znašli in orožje je kmalu prišlo v roke tistim, ki jim je bilo name-njeno. Pri zbiranju tega orožja so prednjačUi predvsem skojevci in kot najbolj iznajdljiv med njimi Lojze Trtnik.
Dva ali tri dni po ustanovitvi čete se je v četo in na Molnik vrnil Jože Moškrič, s seboj pa je pripeljal tudi Toneta Dolinška, ki je borce zaprise-gel. Takrat so tudi prvič v četi obravnali način gverilskega vojsko-vanja.
V  tistih dneh so v četi - pa tudi na terenu - dosti razpravljali o tem, kdo je sestavil spisek svobodašev in ga predal Italijanom. Sum je po vsej upravičenosti   padel   na   sodelavce šentlenarske Prosvete.
V  prvih dneh so se borci oslavljali s ,,sodrug", kei drugega takrat niso poznali. To ime je bilo poznano v vtstah  svobodašev  in je opredelje-valo sodelavce.
Prvi dnevi Molniške čete so minili tudi v upanju, da bo vojna kratka, ker so vsi neomajno vcrovali v moč SZ. Iz tega se je todila misel, da bi vse italijanske postojanke v otcolici napadli istočasno in tako zanetili splošen upor. Toda poveljstvo v Ljubljani je tako akcijo odsvetovalo.
Kmalu po ustanovitvi je četa do-bila že prvega novinca. To je bil Ivan Ferlež iz Zaloga, ki je bežal pred Ita-lijani in je na Molnik prišel samo z enim čevljem. Čez nekaj dni pa je patrulja Molniške čete v taboriš^c piipeljala dva begMnca. lzjavila sta. da sta namenjena v Bosno v parti-zane! Ostala sta v četi kot Viki in Pepi.
Pozneje se je v četo začelo stekati Sedalje več novih borcev. Med prvi-mi so bili Janko Sekirnik-Simon, Ljubo Šercer, Mato Busič, Slavko Židanek in drugi. Tako je četa imela 22. julija že 24 mož in tega dne je celotno četo zaprisegel predstavnik glavnega fioveljstva. Za komandirja je bil tedaj postavljen Ljubo Sercet, za komisarja pa Slavko Židanek.
26. julija se je četa odločila za prvo akcijo, in sicer za napad na ita-iijansko preskrbovalno kolono, kije nosila proviaant za italijansko posto-janko. Akcijo je vodil Ljubo Sercet, vendai ni uspela, ker se je nekemu borcu predcasno sprožila puška. Med Italijani je nastat preplah, toda Jože Kocjančič iz Zadvora je v tej situaciji težko ranil italijanskega podoficirja. Akcija vojaško ni uspela, je pa prisilila Italijane, da so postojanko na Lipoglavu zapustili in je to vrejetno prvi primer v Slove-niji, da se je sovrainik umaknil pied pritiskom partizanov.
Dan po akciji se je k Molniški četi prikljucila tudi Zaloška skupina, ki jo je vodil Franc Mazovec-Risto. Ta je prišia v četo zelo dobro oboro-žena in je v akciji, ki jo je imela 16. julija, ubUa v Besnici prvega okupa-torjevega vojaka na Slovenskem. To je bil Johan Toeffele.
Molmška četa se je po napadu na ltalijansko kolono številčno okrepila in štela že 54 mož. Tedaj je bUo odločeno, da se Ceta premakne na rajon Višnje gore in tam deluje. Na pohod je krenila prvega avgusta sku-paj z Zaloško skupino. Toda preraik na novo področje niuspel. Vztok je bilo slabo poznavanje terena vodil-nega kadra čete - domačinom pa niso hoteli prepustiti vodstva po-hoda. Delegatu poveljstva iz Ljub-ljane Maiku Kumarju so domačini dopovedovali, da je najbolje v taki situaciji vrniti se na Molnik. Na te-renu nad Dolenčevim mlinom, kjer je četo zatekel dan, je prišlo celo do prepira med borci čete in borci Za-Ioške skupine. Ti so tedaj zapustili kraj in se vrnili na teren prejšnjega svojega delovanja. Po nesreči pa je tudi tu neki partizan sprožil strel in konec je bilo konspiiativnega po-hoda. V tej situaciji ni kazalo dru-gega, kot vrniti se na Molnik. Na grebenu nad Molnikom pa je pred-hodnica opazila neznane ljudi in na njih streljala. Zadela ni nobenega, lzkazalo pa se je, da je bil to dr. Aleš Bebler s spremljevalci.
Po tem dogodku sta v četo prišla Boris Kidrič in Jernej Gašperšič. Tedaj je bilo odločeno, naj glavnina čete odide na Mokrc, nekaj borcev pa naj ostane. Pokazalo se je nam-reč, da je ta kraj zelo priročen za sprejem novih borcev, ki so prihajali iz Ljubljane. 16. avgusta je 40 bor-cev pod vodstvom Ljuba Šercerja krenilo na Mokrc. Med njimi je bil tudi Stane Semič-Daki kot mitra-ljezec.
Takrat so tisti, ki so ostali, skle-nili, da naslednjega jutra premak-nejo taborišče na drugo mesto. Ta nepredvideni manevei pajeverjetno tej skupinici rešil življenje.
Naslednjega dne, 17. avgusta je namreč začela italijanska vojska s 3500 možmi blokirati področje Molnika in ga preiskovati. Ceta pod Sercerjevim vodstvom je tik pred blokado prekoračila nevarno po-dročje in ni prišla v stik z Italijani, skupina na Molniku pa se je tudi že premaknila v novo taborišde. Izvid-nice in patrole so hitro ugotovile, kaj se dogaja okoli njih in opozorila borce, kako naj se vedejo Vedeli so, da je najbolje, če se potuhnejo in čakajo, kaj bo, kajti če bi se 13 bor-cev spustilo v bitko s 3500 Italijani bi gotovo vsi popadali. Pripravili so se na motebiten spopad in čakali na zanje najpriirernejšem mestu. Pri-bližno ob 3. i ri popoldne pa so Ita-Iijani zadeli z velikim hrupom vpiti vojakom zbor in borec Mato, ki je znal italijansko, je ugotovil, da se Italijani pripravljajo na odhod. Tako je italijanska akcija propadla in ni prizadejala paitizanom nobenih izgub.
Kmalu po tem sta zaradi šibkega zdravja odsla na teren Franc Kocjan-čič in Rudolf Šimenc in pa Jože Kocjančič. Tako je ostalo na Mol-niku le šc 10 borccv. Toda le za kra-tek čas. Novinci so se zopet začeli javljati in siedi septembra je skupina štela že 24 borcev. Pričeli so tudi z akcijami in v Panški reki pod Javo-lom ubili nemškega vojaka. Četa pa je likvidirala tudi več odkritih so-delavcev okupatorja.
V  noči mcd  16. in 17. septem-brom je na področje Molniške čete prišel tudi del kamniškega bataljona in tu je bila temu bataljonu predana zastava,   s  katero  ga  je odlikoval IOOF Slovenije.
Četa pa je napravila tudi več akcij, med drugimi tudi akcijo za iztirjenje vlaka s pomočjo zagozd v Gradovljah pri Zalogu, ki pa ni uspela.
Pri napadu na italijansko patruljo v Šmarju je bil ubit italijanski vojak, slovenski orožnik v italijanski uni-formi pa ujet. Pri tem so zaplenili puško in revolverz municijo.
Ker so se začeli kazati čedalje bolj odkriti znaki sodelovanja neka-teirh izdajalcev z okupatorji, je četa sklenila, da jih likvidira. Tako je bil 31. oktobra na kašeljskem mostu likvidiian Osvald Porenta, na Vev-čah Jernej Chiodi, 30. novembra Tone Porenta in 11. decembra v Polju Vinko Urankai.
V  začetku novembra se je četa premaknila na Pugled - na mesto, kjer je pozneje taboril in imel tudi boj II. štajerski paitizanski bataljon. S prfliodom vedno več novincev sta v četo prilla tudi novi komandir in politkomisar.
Nekaj dni zatem je četa iz Ljub-ljane dobila nalog na piogi Ljub-ljana-Zagreb minirati vlak, s kate-rim bodo potovali nemški pjloti. Četa je bila dobro pripravljena, imela je električni vžigalnik, toda nikakor ni mogla dobiti dovolj ek^jloziva. Zato je odšla na pot le z majhnim kosom trotila in še nekega eksploziva. Ko pa je vlak privozil, je pod njim eksplodiiai le vžigalnik. Boici so bili razočarani in so hoteli vsaj z drugim orožjem udariti po vlaku, toda takratni komandii je to pieprečil. Ob tem je padlo na račun komandirja veliko kritik - poznejši dogodki so dokazali, da upraviče-nih, ker je ravno ta komandir poz-neje tudi dezertiral.
Proti koncu novembra je četo obiskal Franc Rozman-Stane in v začetku decembra tudi Dušan Kve-der-Tomaž, poznejši komandant in komisar II. štajerskega bataljona.
8. decembra je četa izpolnila za-logo municije in opiavila splošen pregled fizične sposobnosti borcev. Stirje tovariši so ilegalno ostali na tem terenu, ostalih 28 pa je pod vodstvom Dusana Kvedra-Tomaža 14. decembra krenilo proti Dolenj-ski. Proti jutm dtugega dne jc četa pod Srebotnjicami prišla v taborišče Stiške čete, kjer je bil formiran H. štajerski bataljon in v katerega je bila vključena Molniška četa kot III. četa tega bataljona. V sestavi tega bataljona se je udeležila boja z Nemci naLibergi in z Italijani na Primskovem kot tudi na Turjaku. Po teh bojih se je bataljon podal na Pugled, kamor je prispel 7. januarja 1942. Tu je prezimil. Februarja so bile zaradi vse večjega priliva borcev reorganizirane vse čete in prenehale so obstajati Stiška, Mokronoška in Molniška četa.
Krvni davek med borci - usta-novnimi člani te čete je bil velik in jih je od 13 borcev, ki so stopili v partizane 13. julija, preživelo le 5 in od teh le 2 v operativnih enotah.
Padli so: Jernej Gašperšič, ustre-ljen od Italijanov v Ljubljani 11. maja 1942; Lojze Moškrič, padel v bojih II. grupe odredov na Gorenj-
Veličasten je bfl pogled na prireditveni prostor ob proslavi 30-letnice ustanovitve Molniške čete
skem kot namestnik politkomisaija Jankovega bataljona, Pavel Berčič, mitialjezec, padel v bojih II. grupe na Gorenjskem, Franc Miklavc, pa-del v roški ofenzivi, Franc Gorše, padel maja 1942 v II. grupi odredov, Jože Moškrič, narodni heroj, težko ranjen od fašistov in bele garde 22. februarja 1943 in nato ubit na Po-lici, Rudi Muzga, ujet od Italijanov in 23. maica 1943 ustreljen v Pod-
lipoglavu,   Franc  Kocjančič,  umrl zaradi posledic vojne 1945.
Molniška četa je kot prva parti-zanska četa na Slovenskem častno izponila svojo dolžnost do domo-vine. V tedanjih okoliščinah, ko se je osvobodilni boj šele porajal, je imela razne težave zaradi neizkuše-nosti in nepoznavanja paitizanskega vojskovanja, pa tudi kot vsak, ki zaorje Iedino. So pa njene izkušnje
koristile drugim, na napakah so se tudi učili. Tako je ta četa obstajala in delovala od 13. julija 1941 do 7. januarja 1942 in skozi njene vrste je šlo nešteto borcev in poznejših funkcionaijev. Na to četo smo lahko posebno ponosni občani obči-ne Moste-Polje, saj je bila ustanov-ljena na njenem terenu in povečini tudi iz njenih prebivalcev.
EDO SVETEK