1928 MATI IN GOSPODINJA iMS Dom in šola. Poglej jih male korenjake, s torbico na hrbtu! Naj ti hite po širokih mestnih cestah ali po ozkih podeželskih stezah: vsi stopajo s prvim, važnim korakom iz domače hiše, a ta korak je obenem prvi korak v svet, v življenje. Vselej, kadar jih gledam, me obide čudno čuvstvo, ko stopajo deloma z žarečimi, deloma z boječimi očmi, brezskrbno, a vendar pričakujoče, važno in samozavestno, pa zopet premišljujoče proti šoli. Tam posede dtobiž po klopeh z najbolj čudnimi občutki, ki ue Iz-ražajo na malih cvetočih obrazih. Veselje m žalost, upanje in razočaranje vedoželjnost in itrah lahko bereš z obrazov. Eden se smeje, drugi joka, tretji narfaja svojemu sosedu, ki ga danes prvič vidi; četrti pa sedi sanjajoče pred učiteljem, kakor da obžaluje izgubo svojega detinskega kraljestva. In učitelj, učiteljica? Ne morem izraziti njenih čuvstev; toda vem, da se mu široko odpira srce, ko vidi to neprecenljivo bogastvo, ki mu ga je izročilo toliko maternih in očetovskih s/rc. Če kdaj, mu stopi v tem trenutku čast in odgovornost njegovega poklica pred oči. Materam, ki odhajajo, bi rad zaklical: »Brez vašega sodelovanja bo pač moje delo le polovičarsko. Ali hočete, da spletemo lepo vez zaupanja med šolo in domom? Ali se vam zdi to nepotrebno?« Vem, da vsi starši srčno ljubijo svoje otroke in jim žele vse najboljše. Angelsko petje miru tudi še danes odmeva, ki so dobre volje. »Če preskrbimo otrokom šolske potrebščine in plačamo šolnino, je pač že dovolj«, mislijo nekateri starši. Seveda je plačevanje važno, a tu je pač postranska stvar; najvažnejše je skupno delo med domom in šolo. Vezi, ki naj vežejo šolo in dom, so povsem druge kot pa mrzel denar. Danes in prihodnjič se bomo o njih razgovarjale. Otrok čuti potrebo, to kar se je v šoli naučil, doma pokazati in izrabiti. Pesemco, ki se jo je naučil v šoli, poje še doma; prvi i in u napiše na vseh voglih in zidovih in ograjah; hišo, ki so jo risali v šoli, nariše povsod; vse dogodke pripoveduje z veseljem in navdušenjem celi družini. _ Vse to naj bi bilo staršem migljaj, da se zanimajo za vse to. Kjer pa se sadovi šolskega dela ne pokažejo tako jasno, je pa pač treba na primeren način poprašati o vseh dogodkih v šoli. »Radovedna sem, če zna Tonček napisati i.« — »Frincek, pokaži mi domačo vajol« — »Milka, kako pa ste delale v šoli ročno delo?« — »Lojzka ima letos novo berilo, pa bi rada vedela, kako zna že brati.« Na tak in podoben način naj se mati ob vsaki priliki zanima za otrokovo šolsko delo. Tako otrok spozna, da je materi veliko na tem, kako v šoli napreduje. Mater to ne stane toliko časa in tisti, ki ga zato porabi, ii bo bogato poplačan. Kako škodljivo pa ]e, če kdo otrokovo pripovedovanje zasmehuje in se norčuje iz njegovega dela! Otrok seveda prav rad verjame, izgubi veselje do šolskega dela, zanemarja ga, češ, saj mi mama ne verjame, ona že ve, kako je. Kako zelo potrebno je, da se doma zanimajo za domače vaje, ni treba posebej poudarjati. Vselej ;iaj ima otrok poseben čas, da jih izvrši, nikoli naj se mu domače delo tako ne nakupiči, da ne bi bilo časa za domačo nalogo. Seveda naj ima tudi otrok za igro potrebnega časa, a kar je treba za šolo, to je najvažnejše. (Dalje prih.) Izbirinost v jedi. Vsem je znana tista povestica o Izbirčni Metki, ki je trdila, da ječmenčok (ričet mu pravimo po kranjsko) ni dober. O, koliko je takih izbirčnih Metk po naših družinah; seveda ne po vseh. V premnogih pa. Toda ali si ne vzgajamo takih izbirčnih Metk obeh spolov mi sami, namreč mi starši? Čim začne dobivati dete drugo kuhano hrano, se že kažejo njegove muhe, ko še ne zna niti izgovarjati besed. Kaj rad izbrusi otrok hrano, ko ga matt še pita, najsi je še tako zdrava in redilna jed, ki pa mora biti seveda pravilno pripravljena ter ne prevroča in ne prehladna. No, ko otrok pri prvem požirku pokaže svojo izr birčnost, že tedaj je treba, da mu jo izbije mati Iz glave, se\eda ne tako, da ga udari. Z vztrajnostjo in potrpežljivostjo }e treba pripraviti otroka do tega, da začne uživati vsako hrano. Pravim: vsako. Kajti vsaka hrana je dobra, tečna in zdrava, če je le prav pripravljena, naj bo močnik ali sok ali torta (zadnja je v primeri s prvima še najslabša za otroke!), ali kaša in jesprenj, ali pa kakršnakoli mesna jed. Kako nespametno ravnajo nekatere matere, ko odnehajo po prvem poizkusu pitanja otroka z eno jedjo. Otrok včasih tudi iz hudomušnosti za zabavo izprhne n. pr. mleko. Pa ti gre mati in mu gre hitro -- če že ne kuhat , Jajčka«, ki mu razen mnogo »cukrčka« pridene še malo >rum-čka«, (kako lepo se to sliši, to nezmiselno igračkanje z besedamil), — in pridene mleku toliko sladkorja, da se mleko vleče kakor mehko testo. Ali mislite, da je s tem otroku res ustreženo? In da je to res zdravo za njegov mali, nežni in občutljivi želodec? Sploh naj se tisto nezmiselno razdvajanje otrok s »cukrčkonu — češ »če bos priden« in če boš lepo ^papcal« — že vender jenja. Ko začne otrok toliko dorasčati, da se začne zavedati svojega bitja, tedaj je pa že celo dolžnost staršev, da ga strogo navajajo na skromnost v jedi in mu izbijejo iz glave — pa zopet ne z bunkami — vsako lzbirt-nost. Tu mora oče, mora mati, prednjačiti z dobrim zgledom tudi v tem pogledu. Ne sme sam ali sama obgodrnja« vsake druge ali tretje jedi, češ ta pa nI dobra, tega tudi jaz ne maram. Vse to ni res! Kot sem ž« dejal: vsaka hrana je dobra, če je la prav prirejena, dasi je umljivo, da ugaja temu ali onemu ena vrsta jedil bolj ali manj. Ako se vadijo otroci že zarana tudi glede hrane na skromnost in odvajajo od izbirčnosti, kako lahko jim bo odraslim kasneje v življenju, ko se ne bodo mogli več skrivati za materin predpasnik, ampak }im bo rezala tuja roka kruh, ki bo nema-okrat nesoljen in bo mešan ne z mlekom marveč — s solzami In znojem. Izkušen oče. Gospodinje,sušite sadje! Kai več sadja letos vobče ne bo mogoče nasušiti, ker je preslaba letina. Nekoliko — vsaj za nujne domače potrebe — bi ga pa morala nasušitl vsaka gospodinja, ki ima količkaj pridelka v domačem sadovnjaku. Saj vomo, kako prav pride suho sadje posebno pozimi in na pomlad, pa tudi poleti ob hudi vročini, ko zaleže za hrano, obenem pa je voda, na kateri se kuha, zdrava in priljubljena pijača. Če že moški ne marajo povsod za ta v prejšnjih časih tako čislani pridelek, gotovo se ga pa ne branijo ženske, poeebno delavke na polju in pa otroci. „ v Za dom se sadje nailaae susi v peci in na temenu. Novodobni Štedilnik je sicer že močno izpodrinil našo starodavno, častitljivo peč, v kateri kurijo dandanes le še takrat, kadar pečejo kruh. Pa kljub temu se da vsaj ob tej priliki nasušitl precej sadja, ako gospodinja izrabi vsako tako priložnost, ko kuri v peči. Napol suhemu sadju pa tudi nič ne Škoduje, ako se sušenje v peči prekine za en dan ali dva. Če je pa med tem toplo solnčno vreme, kakršnega je bilo letos doslej v izobilju, je pa še posebno ugodno, ako naselilo sadje sušimo v presledkih tudi na solnou. Dobimo na ta način posebno lepo robo, ki bi delala čast tudi bogato obloženi mizi. Krušno peč izpremenimo v sušilnico za sadje tako, da postavimo vanjo nizke podstavke, na katere polagamo lese. Tako namreč zrak laže pride okrog in okrog do sadja, nego če polagamo lese na golo vročo opeko. Če že ni drugače, zadostuj® nekaj kosov opeke, na katere naslonimo lese, da niso na golem. Jako pripravna so preprosta železna stojala v taki obliki^ da gredo skozi odprtino v peč. Na tak rož, ki ga naredi lahko vsak kovač, naložimo lahko več les drugo vrh druge in temeljito izrabimo prostor v peči. Najbolj pripravne so štirioglate lese (n. pr. 70—80 cm dolge in 30—35 cm široke), ker jih lahko naložimo po več drugo vrh in poleg druge. Običajne podolgaste lese niso prida, ker z njimi n« moremo izrabiti prostora in so preteflce In prenerodne. .... . Glede topline krušne peči imajo naš« gospodinje gotovo že toliko izkušnje, da w do kdaj je prav, kdaj preveč ali premalo. Manj upoštevajo sračenie. ker n® oomlalijo, 7' da se nobena reč ne more posušiti brez zraka. V sami vročini, brez prepiha se sadje peče, ne pa suši, posebno ako ga de-vamo v peč v lončenih in drugih posodah (latvicah) kakor delajo marsikje še dandanes. Seveda navadna krušna peč ni urejena tako, da bi se dala doseči v njej popolna ventilacija. Vendar pa se nekaj doseže, ako odprtine ne zaslonimo popolnoma in pustimo oddušnik vedno odprt. Najbolj se je bati prehude vročine, ker se sadje pokvari ali celo sežge. Izmed pečkastega sadja so za sušenje primerne hruške in jabolka. Drobne in srednje debele hruške sušimo navadno cele, debele pa ^režemo čez pol ali na štiri krhlje čez pecelj in muho. Lupiti jih navadno ni treba. Jabolka pa večinoma režemo v krhlje. Lepšo robo pa dobimo, ako jih olupimo, izpahnemo peščišče in »režemo povprek v krožke (kolesa). To se da pa hitro narediti le s strojem, ki ni drag in zelo trpežen. Na kmetijski razstavi 1.—10. sept. v Ljubljani ga bomo gotovo lahko videti in kupili. Olupliena in v kolera ali tudi krhlje zrezana jabolka se lepo pc^uše, ako jih denemo izpočetka v primerno močno toplino, da se čimprej ob-Više, ker potem manj perjave ali počrne. Čovp!je morajo biti za sušenje močno zre le. Čim dalje jih pustimo na drevju, tem-boljso »uho robo dobimo. Posebno moramo paziti, da jih izpočetka ne prime huda vročina, ker sicer popokajo in se iz njih izcedi 6ck, nam pa ostane samo koščica v trdem napihnjenem mehu. Proti koncu, ko je koža že močno nagrbarjena, jim hujša toplina ne škoduje. Jako lepo se posuše, ako so ponoči v peči, podnevi pa postavimo lese na solnce. Črvive in razpokane češplje nieo za sušenje, zato jih je treba prebrati, preden jih denemo sušit. Ponekod sadje tako posuše, da ropota kakor orehi. To je napačno. Tako sadje izgubi vso naravno dobroto in se niti ne da v mehko skuhati. Pravilno suho sadje mora biti Še kolikortoliko voljno. Čimbolj je zrelo in Čim slajše je, tem manj ga je treba sušiti, da je trpežno. Kdor ima potrebno umevanje ln je pazljiv, se kmalu toliko privadi, da že pod prsti čuti kdaj je dovolj. Suhega sadja ne spravljajmo takoj vročega v skrinje ali podobne posode, kjer ne more do njega zrak, ampak razgrnimo ga pod zračno streho v take plasti, kjer se So na zraku presuši. Šele potem ga spravimo v redke vreče, ki jih obesimo v zračno podstrešje. V zaduhlih, vlažnih shrambah »e vsako suho sadje pokvari, ker se navleče vlage iz zraka in začne plesniti. Sto kilogramov svežih češpelj mora dati, ako so prav posušene, 30—35 kilogramov suhe robe. Sto kilogramov jabolk »li hrušek pa da prilično 13—35 kilogramov suhih krhljev. Z naSo nmetno moSfovo esenco „Nos«n si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno, obstojno in sdravo domačo pi.ja o. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20'—. po poŠti Din 4i'—. Dobi se samo v dropreriji A Kane ninova, Ljubljana in drogeriji Wolfram u- si. M. Ksnc, Muri-»•*• Tudi letOB kupujemo lipovo cvetju. V. VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA*! Kuhinja. Goveje meso v ku marčni omaki. Olupi srednje debelo kumaro, nakrhljaj jo ali zreži na listke, deni v skledo, polij z neka, žlic kisa in osoli. Ta'ko pripravljeno kumaro pokrij in postavi za 1 uro v stran, da zvodeni. Medtem napravi prežganje iz ene žlice (4 dkg) masti in ene žlice (3 dkg) moke, ki mu prideni drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule. Potem kumaro ožmi in jo stresi v prežganje, da se praži 10 minut. Nato prideni ščep popra in zalij z >/4 litrom krompirjevke ter kuhaj 10 minut. Končno prideni še 1 žlico kisle smetane in cblij s to omako kuhano, zrezano in na krožnik zloženo goveje meso. Okrog pa naloži krompirjev pire. Pariški fižol. Skuhaj zelen in obrezan stročji fižol v slani vodi, kuhanega odcedi. Deni v kozo za jajce surovega masla in 2 žlici moke ter mešaj nekaj minut na ognju, da se nekoliko sprime. Nato pri-lij pol litra fižolovke, ki si jo prej cdce-dila, prideni velik ščep popra in eno žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja. Ko vse skupaj 10 minut vre, premešaj in stresi v to omako od ee je ni fižol. Ko vse skupaj prevre, postavi kot samostojno jed s koruzno polento na mizo. Kartijola s smetano. Karfijolo skuhaj v slani vodi. Kuhano odcedi in stresi v dobro pomazano (močno skledo, katero dobro pomaži s surovim maslom. Polij čez karfijolo nekoliko uraešane kisle smetane in potresi še z nastrganim bohinjskim navadnim sirom. Postavi karfijolo v pečico in jo peci četrt ure. Možganje rezine. Zreži navadno zemljo na podotgaste, mezinec debele rezine. Ocvri jih naglo na eni strani v vroči masti ali maslu. Poberi jih na krožnik, da se nekoliko odtex>jjo. Namazi jih s sledečim nadevom: Osnaži in sesekljaj polovico telečjih, govejih ali svinjskih možganov, v kozi pa razbeli pol žlice masti ali košček čebule in zelenega peteršilja, prideni osnažene možgane, mešaj nekoliko časa na ogmj-TBu (8—10 minut), prideni soli, eno raztepeno jajce, ščep popra, še malo premešaj in namazi r tem nadevom zemlje na tisti strani, kjer niso ocvrte. Ko si vse namazala, naloži eno zraven druge na pekačo, prilij žemljam par žlic juhe, da se žemlje zmehčajo ter jih postavi za 5—10 minut v pečico. Naloži jih na krožnik ter jih postavi kot samostojno jed s solato na mizo. Jajčja tečna jed s slanino. Nareži 10 dkg prekajene slanine na tenke koščke in jih v nekoliko surovem maslu po obeh straneli runtfsnikasto zapeci. Potem zreži 4 debele kuhane in olupljene krompirje na plošče ter prideni k slanini in jih nekoliko s slanino peci. Prideni 1—2 razmo-tani in osoljeni jajci k krompirju in slanini ter vse skupaj narahlo premešaj in postavi kot samostojno jed samo ali s solato na mizo. Med. iinif. »r. logar France fipecijalUt vt zobozdravn>Sivo in ustne boezoj Ljubljano. Si Petra cesla 14 (1. nadsir) zone! ordlnira Dr. T. R.: O prirednih zdravilih. Mimogrede še en dober svet. Človeka ki mu je nenadoma postalo slabo, odnesi takoj na svež zrak, položi ga vodoravno na hrbet, odpni mu obleko okoli vratu in pasa ter ga malo »kropi z mrzlo vodo ozir, teri z oetom. Ko pride k sebi, daj mu po^ žirek močne črne kave ali žganja. Drugi, nič manj važni zdravnik, ki je vsem brezplačno na razpolago, je solnce. Njega ima naš kmet navidez več kot dovolj. Navidez — pravim. Po glavi, licu, vratu in rokah ves ožgan, od hude vročine truden, žejen in potem kolne nad solnccm, ki mu povzroča same težave. In vendar je solnce blagodejen zdravnik, le znati je treba izkorietti njegove dobre lastnosti. Zraka, ki je škodljiv vsled primesi raznih strupenih plinov, na deželi skoro ne najdemo. Le na tri slučaje, ki so vendarle dokaj čeeti, bi hotel opozoriti. Prvo. Peč, k slabo vleče ozir. se nepravilno ravna z njo, je povzročila že marsikatero nesrečo. Najbolje je, da se ponoči sploh ne kuri. Če se že kuri; je treba skrbeti, da ima zrak k plamenu prost dostop in to od spodaj ter da ima dim v peči prosto pot v dimnik. R tem gotovo preprečimo nesrečo. Drugo. Naj si vsaka goepdinja zaporni, i, da se z likalnikom na oglje nikoli ne lika v zaprtih prostorih nego na mestu, kjer je dobro poskrbljeno za dostop svežega zraka. Na ta način se bo izognila marsikateremu mučnemu glavobolu. Tretje. Naši oglarji naj vedo, da je smrtno nevarno »pati v bližini ali celo na sami kopi, kjer kuhajo oglje. Solnce ima važno sposobnost, da ubija bakterje t. j. povzročitelje stoterih nalezljivih bolezni. Za povzročitelje jetike je n. pr. znano, da poginejo na solncu kljub vsej trdoživo: t i že v četrt ure. Solnce je torej najcenejši razkuževalec stanovanj, obleke in sploh vsega okuženega. Zato ob lepem vremenu izpraznimo omare, postelje itd. ter iznosimo obleko, posteljnino i. dr. na solnce, da se prezrači in razkuži. V sobe pustimo čim več solnca (velika okna.'). Žarki, ki jih solnce oddaja zemlji, so trojni: toplotni, svetlobni in tako zvani ultravioletni. V zdravilne svrhe služijo zlasti poslednji. Ti ubijajo kužne klice, ti povzročijo znano rjavo barvo kože, ti zdravijo razne kožne in druge bolezni. Njih zdravilna moč je tolikšna, da jo zdravniki preko zime le težko pogrešajo. Tudi se ljudem po velikih mestih v tem pogledu godi mnogo slabše nego onim na deželi. Saj poznajo solnce skoroda samo še iz knjig. Zlasti otroci, ki morajo v mestih preživeti večino svojega življenja po tesnih ulicah in še tesnejših stanovanjih, jako trpe vsled pomanjkanja solnca. Zato so zdravniki sestavili posebne aparate, ki oddajajo žarke, ki so ultravioletnim skoro ena-kovrstni. S temi aparati dovajajo veliko-mestnim bolnikom za drag denar žarke, ki jih ima naš kmet brezplačno na razpolago kolikor jih le hoče. Imajo pa ti žarki svoje muhe. Njihova glavna napaka je, da imajo majhno prodorno silo. Že steklo jih precej zaustavi, je bolj P® obleka. Četudi solnce pripeka, da vse lije od nas, smo vendar deležni bore malo ultraviolelnih žarkov, dokler smo oblečeni. Tudi je znano, da je na visokih hribih mnogo več teh žarkov nego v dolinah, ker jih precejšen del požre zrak, ki je v dolinah gostejši nego v planinah. Nadalje so ti žarki krivi opeklinam, ki se pojavijo po koži, ki smo jo predolgo izpostavljali solncu. (Dalje prih.) Oslovski kašelj. Ker še ni nobenih zdravil za oslovski ItaSelj v Vašem Kstu, Si usojam pošiljati jaz svoja zdravila. Pol kilograma medu, ena četrt litra vode in dve in pol žlici špirita se pet minut kuha, nato se da ohladiti. Po vsakem napadu se vzame ena žlica. In sicer toliko časa, da popolnoma preide, potem pa še en teden, vsaki dve uri po eno žlico. Upam, da boste to priobčili v časopisu, poizkusili smo že pri štirih, ki so popolnoma ozdraveli. Dva bosta tudi kmalu, ker sta pozneje začela z zdravljenjem. — I. H. Otroci. 4. V kuhinjski omari je bil predalček z razno drobnarijo. Notri sem vedno imela malo škatljico, v kateri je bilo nekaj drobiža za berače. To so vedeli otroci, ki so tudi dajali revežem, če mene ni bik). Nekoč sem imela opravka v gornjem nadstropju, otroci so pa bili na vrtu. Dolgo me je zadržal v sobi opravek, naposled se mi jc pa le čudno zdelo, da je na vrtu vse tako tiho. Pogledam skozi okno, nobenega otroka, kličem, nobenega odgovora. Tečem na vrt — vse tiho. S ceste sem mi je prihajala nasproti revna žena ter me prosila vboga-ime. Grem v kuhinjo, da bi vzela iz predalčka drobiž, drobiža ni bilo nič več. Hitim na cesto in se obrnem navzgor proti prodaj-lni. Izza prvega ovinka mi pridejo nasproti moji trije najmlajši, ali kakšni! Okoli ust in pod-bradkov vsi črni, vsi namazani. Resno vprašam najstarejšega, še ne šestletnega Janka, kje da so bili. Povedal je, da so hoteli k teti, pa da so se zbali konja, ki je dirjal tako strašno. O črnih ustnah in podbradkih sem molčala. Ko smo prišli domov, sem vprašala, kje je drobiž za reveže. Janko je začel jecljati in hotel nekaj povedati o beraču, ki je prišel, pa druga dva sta ga gledala tako čudno z velikimi očmi, da je kar umolknd. Tedaj pa snamem s stene zrcalo, denem vse tri glavice skupaj in pravim: »Ali vidite, kako ste grdi in črni, ker bi se radi lagali?« »One,« se oglasi najmlajši, komaj triletni Mirko, »jedli smo čokolado.« »To je grdo, da ste vzeli denar, s katerim bi si bili reveži kupili kruha. Sladko-snedeži ste in prav žalostna sem, da imam t ke otroke.« Janko, ki je bil ves skesan, je obečal, da ne bo nikoli več storil kaj takega, najmlajši se je pa oblizoval in šepetal, da je bilo tako dobro, oj tako dobro. Planina pri R^l,Pa ne boš' in pri tem je z vilicami bodel in prebadal namizni prt. »Ali hočeš malo krompirčka, sinko?« je čez malo zopet vprašala. »Ja.« Mati mu je položila dva prav lepo ni-meno pečena nova krompirja na krožnik. Takoj jih je vrgel na tla. Sosed je zazdihnil. , »Že vem, kaj bi rad, Dragec in takoj boš dobil ,če se lepo obnašaš,« je potrpežljivo posredovala mati. »Hočem na tla.« In mati mu je pomagala s stola. »Hočem na stol;« mati mu je hitro pomagala nazaj In ga je šepetaje vprašala, kaj bi rad. Tvoje kavice hočem.« Hitro mu je dala svojo Skodelico. Pa jo je sunil od sebe: »Svojo kavlco hočem.« »Ce ne boš tiho, greš stran od mize« -Pa ne grem.« In se je trmasto naslonil nazaj v svojem rtolcu ter le i no- gami razbijal pod mizo. »Očku bom povedala, prav gotovo mu bom povedala." »Pa ne boš povedala, saj vem, da ne boš.« »Gospa, zakaj vendar ne kaznujete tega upornega otroka?* je vprašal čez mizo sivolas gospod. To ste jo morali videti: skočila je pokonci in jezno vprašala: »Kaj, tepem naj ga? Mojega edinčka, moje vse? — Kako se predrznete ka j takega misliti od mene?« Omizje je molče pogledalo drug drugega v začudenju in pomilovanju. »Take ljudi bi bilo treba aretirati!« se oglasi gospod, videti profesor. »Taki ljudje bi se ne smeli možiti in ženiti, ali pa bi jim bilo treba otroke odvzeti, da jih vzgoji kak zavod,« je pristavil sosed. »Kako bo kaznoval Bog tako pohujšanje nedolžnega otroka!« je vzdihnila priletna gospa. Končno je vstala sivolasa gospa, kateri je tuga začrtala globoke brazde v lice in je s povdarkom spregovorila te-le besede: »Zdi se mi, gospa, da delate svojemu sinku veliko krivico. Če kdo svojemu otroku take stvari dovoli kakor vi, mora postati hudoben. Vaša prizanesljavost je nepravilna dobrota. — Tudi jaz sem imela sina; rada sem ga imela, a tudi kaznovala sem ga, če je bilo treba Pa mi je umrl. Tedaj sem sklenila, da od drugega sina ne bom izsiljevala pokorščine. In res ta ni okusil palice. Kakšne so bile posledice? Moje Izkušnje z njim so bile približno take kot vaše. Pustila sem, da }e kritikoval vsako mojo besedo; ko pa je deraščal, pa sploh nisem imela več nobene pravice mu ukaze vat i. Marsikatero noč, ko sem klečala pri njegovi postelji in molila zanj, se je prebudil, me slišal in zakričal: »Molči vendar, ne morem te poslušati!« Umrl je — častitljiva starica je nehote nagnila glavo na sklenjene roke — umrl Je. Sledi materine šibe ni bilo na njegovi koži; zato pa ga je kaznoval zakon — umrl je na vislicah.« Splošen molk. Vseh oči so se obrnile na mater s trmastim dečkom. Ta pa ga je prijela za roko in odhitela iz obednice. Niti ozrla se ni. »Fantič bo materi sam dovolj velika kazen za njene vnebo vpijoče grehe nad njegovo vzgojo,« je končala stara gospa. In tako je tudi bilo. Res, da ni končal na vislicah, a končno se je sodil sam. — Lepo materino premoženje je kmalu zapravil v pijančevanju in razuzdanosti. Z zadnjim denarjem se je odpeljal v Ameriko, a v novem svetu je nadaljeval življenje starega sveta. Ker mu je zmanjkalo sredstev, se je spozabil nad tujim imetjem in življenjem. Prišel je v ječo, kjer se je prvo noč obesil. In njegova mati je bila kriva njegove nesreče. __r — — ■ 0m najboljša In najcenejša pti /lUII M Mastert g 11 f I u tovarna Ume i*11 lil ttra»K« prt Kranju, Mirko Kunčič: Polžek je žalosten. Vetrc piska na piščalko: *Didl, didl, di«. Mlad komarček z muho raja nad poljanami. Polžek v leskovem grmičku žalosten vzdihuje. Vse na svatbi vriska, raja — ah, le on samuje .•. Mi usmiljeni bodimo, polža k sebi povabimo; rajal z nami bo po hiši tri dni, tri noči, hrustal z mucem tolste miši, da bo sit za trii Mušica v sostllmi pri zvonu. Nekdaj je bila mala, mala mušica, ki Imela črno glavico in velike, zelene, biserne oči. Imela je tu3i še tri pare dolgih in tankih nog ter dvoje tankih, prozornih krilc, ki so bila pa večja, kakor cela mušica. Z dolgimi nogami je znala hitro trkati, s krilci pa letati po zraku. Skoro ves dan se je zibala na lastnih krilcih v toplih solnčnih žarkih in je bila vsa srečna in vesela. _ Nekega dne je s svojimi tovariši in to-varišicami tekala in letala po travniku. Med igro in veseljem nihče ni opazil, da se nebo zagrinja v temne oblake. Kmalu ni bilo nikjer več lepega sinjega neba. Naenkrat je planil, bogve odkod, močan veter, da so se pripogibale cvetke in bilke po travniku. Zaletel se je tudi v veselo družbico in jo je razpodil na vse strani. Kam pa se je neki zatekla naša mala muSca? Nekaj časa jo je nesel in vrtel veter po zraku, ker je bila tako lahka in maj-oena. To je bilo dobro, ker sicer bi bila gotovo padla v potok, a plavati ni znala. Toda visoko gori v zraku jo j« bilo strah, lako zelo strah, ker je imelo nebo tako hud in črn obraz. O, kako si je želela domov! A veter fo }• gnal pred seboj, da ni nI« videla in nič slišala. Prav zdaj je nekoliko ponehal in mušica je lahko odprla Oči. Globoko pod »eboj je videla nekaj sinjega, kakor da je majhen košček nebesne rfnjine padel na zemljo. Ker je veter nekoliko ponehal, se je spustila proti tej viš-točki Ko pa j« prišla bliže, j« videla. da to ni kos neba, ampak velika zvončasta cvetka, na dolgem zelenem steblu. Hitro se je oprijela naša mušica za rob lepega zvončastega cveta in je zaklicala: »0, lepa zvončnica, ali smem k tebi pod streho? Zdaj, zdaj se bo vsul dež in vsa bom mokra. Tako me je strah pred viharjem, Ali smem?« »Le hitro vstopi!« je spregovoril glas, »Cela moja hiša ti je na razpolago.« Naša mušica je zlezla v zvončnico, zunaj pa so že začele padati debele dežne kaplje. Pa si je mislila naša mušica; »0, da bi smela vso noč ostati v tem prijetnem zavetju!« Kakor da je zvončnica uganila željo jo je prijazno povabila: »Ljuba mušica, le ostani pri meni, dokler hočeš. Tu je pripravljena tudi večerja, saj vem, da si lačna.« In res, cele skledice dobrega, jaj-častorumenega cvetncga prahu je stalo pripravljenih. Naša mušica je vtaknila svoj rilček v vsako in je jedla po mili volji. Ozirala se je še po kakšni pijači, ker je bila žejna. In res je našla čisto globoko notri v kotu majcene lončke sladkega medu. Tudi tega se je nasrkala. 0, sladki med je imela tako rada! Zdaj je bila sita. Poiskala si je še miren kotiček in že so se ji zaprle drobni očki in je zaspala. Pozno se je zbudila drugo jutro, ko je že zopet solnce sijalo. Še bi bila spala, da je ni zbudil škrjanček, ki je zletel visoko solncu nasproti. Pa si je pomela oči in je zaklicala: »O, kje pa sem?« »V gostilni pri zvonu« je odgovorila zvončnica. »Pa le hitro vstani, pozno je že. Rožice, ptičice in ljudje so že davno pokonci in pri svojem delu.« »O, potem moram pa hitro tudi jaz na delo,« vzklikne mušica. »Kako naj ;i poplačam tvojo dobroto, dobra moja gostiteljica?« »Najprej moraš še zajtrkovati! Le poišči si, kje si sinoči večerjala! Potem boš šele šla na pot.« Naša mušica je res kmalu našla sladkega prigrizka, da se je okrepčala za dolgo pot. Prijazna gostilničarka je sedela poleg nje in ji je rekla: »Le brez skrbi se najej in nikar se ne boj zaradi plačila. Nobenemu svojih gostov ne računam ne hrane ne prenočišča. Saj mi je ljubi Bog tako naročil, da delim vsem brezplačno. In moje zaloge se zato prav nič ne zmanjšajo.« »Hvala, hvala«, je vzkliknila naša mušica, pogladila krilca in jih razpela. »Z Bogom, dobra zvončnica!« »Z Bogom, mala mušica!« Mušica je srečno našla pot domov k svojim prijateljicam. Zopet so se poigra-vali o vseh dogodkih, ki so jih doživeli. To pride od zsoref. Zidarski pomočnik je imel navado pri vseh neprilikah, ki so ga zadele, zahvaliti Boga in reči: »To pride od zgoraj.« Tako se je naučil od svoje matere. Seveda so ga tovariši ob vsaki priliki zasmehovali Ne koč so sedeli pri skromnem kosilu in naš znanec si je vprav narezal klobase na kruh, da jo poje. Mimo pa priteče pes in mu odnese pripravljeno kosilo. Ali je to tudi od zgoraj?« ga zasmehljivo vpraša eden tovarišev, ko je urno skočil za psom. Odgovora na to vprašanje pa ni pričakal; kajti v tistem trenutku se je sesul nanovo postavljeni zid in je pokopal vse, ki so tam obsedeli. Samo pomočnik, ki je stekel za psom, je ostal nepoškodovan. Kaj nai se igramo. Koklja in kragulj. Deset do dvanajst igralcev, ki naj vsi dobro znajo teči. Eden od njih je kragulj (skopec), drugi koklja, ostali pa so piščančki, k: se vstopijo v vrsto za kokljo in.polože drug drugemu roke na ramo, Kragulj hoče iztrgati iz vrste enega izmed piščancev. Koklja pa z razprostrtimi rokami brani in skače z ene strani na dmgo, kakor je pač treba. Piščančki pa sc skrivajo za njenim hrbtom in se trdno drže za ramena. Če se kragulju posreči, da iztrga pi-.sčančka, ali se ga tudi samo dotakne, postane njegov plen ta in vsi, ki stoje za njim in morajo iz vrste. Kragulj ropa še dalje, le zadnjega piščančka za kokljo ne, ki je določen za zadnjega v novi vrsti. V novi vrsti je dosedanji kragulj koklja^ dosedanja koklja pa kragulj. In igra se začne iznova. Uganke. Kako imenuješ z eno besedo razbite lonce? (ajuidajp) Mlade ovce? ('BjafuJuf) Zmleto pšenico? (B>(OW) Zvezane cvetice? (•jjadojj) Kateri mlin ne stoji ob vodi? ('OABJf «z Dan in noč stoji na straži, a nima nog, tolče in bijv;, a nima rok. Kdo je? (•»•»n) Na belem polju sta dva pritrjena, čisto tiho se sučeta, večji hitro, mali počasi; vsi ljudje gledajo to njuno pot__Kdo sta?, (Tin HU B3JBZB}{) V bregu sedim in tobak kadim; kdo sem? (•JJIUlUIfl) Majhna njiva, na nji je posejano črno zrnje; mnogi hodijo okoli njive, pa ne vedo, kaj je na njej. (e3!(u)0: