Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. J. Telefon Inter. št. 32-59 Račun pri nohtni hr«ni!n>pi št 14 194
V«
Naš čas je ponosen na svojo kulturo in civilizacijo, na svoj napredek na vseli poljih. Res, ko bi mogli koga iz davne minulosti obuditi v življenje, bi ostrinel. Po mestih se pno visoko pod nebo krasne palače. Ulice so široke, gladke in pestro okrašene: Tu na pročeljih hiš umetnine, tam bogate izložbe, kjer je vsega dovolj, kar more človeku lajšati in slajšati življenje. Tramvaj te popelje od kraja do kraja v mestu, če ti pa to ni všeč, si lahko izbereš avto. Železnica te z naglico prepelje iz mesta v mesto, iz države v državo. Med vožnjo si lahko z vsem preskrbljen. Na razpolago so ti udobni, mehki sedeži, tudi postelje, da lahko ležeš in zaspiš, če si truden. Izbranih jedi si lahko privoščiš, slaščic in pijač. In če ti še vsega ni dovolj, če ti ne zadošča lepota pokrajin, po katerih se voziš, pritiSneš na gumb, pa ti zaigra godba ali ti boža uho pesem. Poslušaš lahko, kar hočeš, ves svet ti je na uslugo. Z isto vnemo kakor pevci v domovini, prepevajo zate v Ameriki, daleč na Švedskem, v sončni Italiji ali v bogati Indiji.
Ti morila še ni dovolj? Pusti železnico, sedi v letalo in se vozi po zračnih višavah. Zemlja pod teboj, sonce nad teboj, ti sam pa si obema vladar. Skozi veličastno tišino hrope samo motor silno pesem človeškega duha in volje.
Vsa ta čuda in mnogo, premnogo drugih bi danes lahko pokazali človeku iz davnine, ko bi ga mogli priklicati v življenje. In naš davni prednik bi se čudil in ne bi mogel prehvaliti človeškega napredka. Mislil bi, da se je nebo samo preselilo na svet, da ni več trpljenja in gorja, nič več bede in bolečin.
Po vsem tem bi mu pokazali še drugo stran življenja. Smrdljive bezniie, vlažna, mračna stanovanja po kleteh, kjer se stiskajo izmozgani ljudje kakor črvi in ginejo v pomanjkanju, bedi in nesnagi. Tisti ljudje, ki so gradili visoke palače, ki so tlakovali ulice in kakor mravlje poskrbeli za vse razkošje.
Pokazali bi mu pokrajino, kjer ljudje delajo od rane zore do trde noči, kjer omahuje utrujeni kmet za plugom in se opoteka žanjica v sončni pripeki. Strme bi ta človek spoznal, da ti ljudje, po cela družina, vse leto ne pridelajo niti za eno samo — daljšo vožnjo! Ah, kaj vožnjo! Saj dostikrat ne zaslužijo niti toliko, da bi mogli pošteno pokriti goloto svojih teles, niti toliko, da bi potolažili lakoto s primerno tečno hrano. Če /bole, vedo, da so zdravila ua razpolago, a ne zanje, ker nimajo — denarja! Če jih zadene nesreča, požar, povodenj, potres, če se jim primeri karkoli hudega, vedo, da se da temu odpomoči, toda zanje ni pomoči, ker — ni denarja zanje!
In še dalje bi pokazali temu človeku iz davnine življenje naših dni! Z grozo bi spoznal, kako mati v obupu in sramoti vzame lastnemu otroku življenje, ker delo ne da toliko denarja, da bi laliko živela dva! Videl bi, kako brat ubije brata, sin očeta, prijatelj prijatelja, kako pre-
mnogo ljudi v cvetju najlepših človeških let vrže življenje s sebe in se umakne v neznanost temnega groba samo zato, ker kljub vsej visoki kulturi, kljub civilizaciji in napredku ni zanje kruha, ni zanje življenja, ni zanje niti enega sončnega žarka na tem širokem svetu.
Ali naj še naštevamo, kaj bi vse morali groznega pokazati temu človeku iz davnine? Mislite, da ne bi znorel, ko bi videl ob tolikem razkošju toliko krivic in gorja? Mislite, da ne bi proglasil vsega sveta za norišnico, ko bi spoznal, da sadov dela ne uživa tisti, ki dela, ampak peščica njih, ki so se sami poklicali, da vprezajo milijone v jarem?
»Ali je to mogoče? Le zakaj tako?« bi v obupu kriknil ta človek iz davnine in pobegnil od nas.
Zakaj tako? kličemo tudi mi, ne zato, da bi bežali, temveč radi tega, da gorje do dobra spoznamo, ga skušamo premagati in ga vselej odstranimo.
Ne borimo pa se s krvavim orožjem^ kajti »kdor se z mečem bori, bo z mečem pokončan.«
Na slabih nogah so ideje tistega, ki jih mora braniti ali širiti z bombami, granatami in bajoneti. Ne, naše orožje je naša človečanska zavest, da je svet za vse dovolj bogat, če bomo le znali to neizčrpljivo bogastvo pravilno urediti.
To ureditev pa more izvesti le tisti, ki proizvaja temeljne življenjske potrebščine in je v tisočletnem boju z naravo in v tisočletni povezanosti z njo tako prekaljen in usposobljen, da more bogastvo sveta pravilno vrednotiti.
To je kmet! Zato pa gre vse naše stremljenje za tem. da čim prej v kmetu vzdramimo to zavest, da ga gospodarsko in kulturno dvignemo in usposobimo za velike naloge, ki ga čakajo.
Dvigniti, izpopolniti, poglobiti in vsestransko oplemenititi to kinetsko gibanje, je naloga, vredna velikih žrtev in mnogo pokolenj. Kdor šo veruje v človeka, kdor še upa v zmago pravice, ta se bo s čistim srcem in z vso ognjevitostjo poštenih duš pridružil temu gibanju. Veličina misli nam je porok, da smo na pravi poti. Slovenska vas to ve in gre s ponosom v tem pravcu naprej!
f*ri/aicZ/a v hiše,
lazsnjivca ped Ze«xp
Obubožani slovenski narod je še vedno molzna krava za ljudi, ki znajo iz njega pod različnimi pretvezami izžemati prav zadnje gro-še. V našem listu smo že večkrat in v različnih oblikah opozarjali na to zlo. Odziv z dežele, ki je bil po vsakem takem opozorilu izredno močan, nam potrjuje, da smo s svojimi besedami zadeli v živo in da smo na pravem potu.
Med bremena, ki brez dvoma presegajo naše moči, spada tudi znaten del slovenskega tiska. Vemo sicer, da bo marsikdo ob tej trditvi svetohlinsko zavil oči, češ: »Glejte kmetavze, po kulturi so lopnili!« Vzlic temu ne moremo in ne smemo molčati; kajti resnica nam je prva.
Pregledi, ki so jih po novem letu objavili slovenski listi o tem, koliko pri nas izhaja periodičnega tiska (dnevnikov, tednikov, mesečnikov itd.), nas morajo navdajati vprav s skrbjo.
Vemo, da ije kulturno delo potrebno, visoko ga cenimo in skušamo tudi povsod pospeševati. To pa, kar imamo tu v mislih, nima niti sence kulturnega dela na sebi.
Samo poglejmo: političnih, na pol političnih in. prikrito političnih tednikov imamo kakor smeti. Za koga? Čemu? Kje so ljudje, ki čitajo nad dvajset tednikov, kolikor jih poleg vseh drugih listov izhaja samo v Ljubljani?! In kje so potlej še druga mesta: Maribor. Celje. Kranj, Jesenice. — Saj bo pri nas kmalu vsakih pet hiš imelo svoj tedniki
Če se podrobneje razgledamo po tem tisku, moramo priznati, da nam je več kot tri četrtine — nepotrebnega. Kaj nas vendar briga tisk, ki propagira misel, kako bi se iz nas beračev dalo iztisniti še dva milijona dinarjev za Indijo, najbogatejšo deželo na svetu? Ali nam je tak tisk potreben za kulturo? Ali nam ije potreben za političuo razčiščenje? Ali nam je morda potreben za poglobitev verskega življenja?
Na vse to zdrav razum odgovarja: Ne! Tak tisk je potreben samo za praznjenje žepov. Plačujemo in vzdržujemo ga le za to, da bomo iz siromakov berači in pa — Drugi vzrok naj si prijazni čitatelji sami obrazlože, če znajo še samostojno misliti!
Spričo takih razmer je nujno potrebno, da se ozremo zlasti kmetski in delavski ljudje nekoliko bolj pozorno po močvari brezvestne reklame in ne nasedamo slepo niti varljivim geslom niti obljubam niti grožnjam. Karkoli kdo ponuja, je treba najprej temeljito ogledati in preceniti. Šele če spoznamo, da je res kaj vredno, bomo taki robi odprli vrata in žep, drugače pa hajdi, odkoder si prišel!
Tudi v tisku se namreč plazijo okrog na* ših domov volkovi v ovčjih oblačilih. Eden obljublja nebesa na zemlji, drugi nad zemljo, tretji se ves cedi blaženosti, četrti bi nas rad učil česa, česar niti sam ne zna.
Kaj je namen vseh teh volkov in kaij j9 njih cilj? Samo naši težko prisluženi dinarji jim
izvabljajo mile in zapeljive besede. Na naS račun bi radi dobro živeli.
Le doklej bomo še tako nespametni, da bomo sebi pritrgovali in s tem pitali pijavke?!
Jasno je, da danes človek, ki hoče korakati z duhom časa, ne more shajati brez tiska. Kmetskemu človeku skuša biti »Kmetski list« zvest spremljevalec in tovariš. Mladini in kulturnemu delu na kmetih je posvečena »Gruda«. Ta dva naj bi bila povsod, kjer je za tisk mogoče utrpeti skromno naročnino. Kulturno, socialno in prosvetno skuša širiti obzorje podeželskega človeka »Kmetska matica« z vsakoletnimi štirimi knjigami.
Ta tisk je rts namenjen iu posvečen kme-tn. Vzdrževan je z velikimi žrtvami v prvi vrsti zanj. Zato bi kmetski človek sam sebe in svoje najzvestejše delavce bil po glavi, če bi ta, prvenstveno svoj tisk zanemarjal in nasedal puhli reklami ter naročal kričave zmazke, ki mu jih marsikdo ponuja za duševno hrano.
Kdor zmore, naj si raje kupi dobro knjigo. Z nasveti mu bomo vedno drage volje na razpolago. Naš knjižni trg je tako bogat, da imamo r.a vseh poljih dobra, koristna 111 potrebna deia, ki jih bo Kmetijska tiskovna zadruga interesentom prav rada preskrbela.
Pomnite namreč, da se kaže človekova zrelost »H nezrelost tudi v tem, kakšno čtivo si kdo izbira. Prav je, da mnogo Čitale, vsaka minuta pa, ki jo žrtvujete ničvrednemu branju, je proč vržen čas, ki vam je kvečjemu zatemnil misli in zameglil pravilen pogled.
Dobrega tiska čim več v hišo, ničvrednega vrzite pod kap. Če se boste dosledno ravnali po tem pravilu, bodo lepi tisočaki ostali v — kmetskih žepih.
Kfffeo gleda/c Ifrvafje
»Hrvatski dnevnik« med drugim piše:
»O hrvatskem vprašanju govore ljudje, ki bi z izglasovanjem nezaupnice ne mogli zrušiti nobene vlade, tudi če bi v skupščini imeli večino, ker vlada ni odvisna od zaupa-• nja skupščine. Sicer pa nam dejstvo, da imamo po 1. decembru 1918 danes že 35. vlado, dovolj dokazuje, kako majhna stvar je sprememba kake vlade v relaciji napram hrvatskemu vprašr.nju. Mišljenje teh gospodov je brez pomena, ker sploh ničesar ne mbrejo storiti in ker tudi nikogar ne predstavljajo.«
Z ezirom na razhe glasove o hrvatskem vprašanju v narodni skupščini pravi isti list:
»Brbljavci so postavili težišče celega vprašanja na Idejo narodnega edinstva. Za nje je to aksiom, o katerem ni mogoče več razpravljati. Ne bore se za zdravo realnost, marveč izgubljajo besede na podmene, ki so v nasprotnosti z mišljenjem onih, ki jih govorniki baje predstavljajo. Oni morda mislijo, da bodo njihove ideologije rešile propadlo tezo o narodnem edinstvu, po kateri je brez pomena, kaj Hrvatje zahtevajo, ko se vendar more stvoriti skupščinska večina tudi brez njih. Ta teza je v stvari samo maska, za katero se skriva hegemonizem. Najbolj žalostno je, da so med propovedniki take teze tudi ljudje iz hrvatskih krajev. Stvarno so oni nosilci in zastopniki nehrvatskih teženj in koncepcij, orožje v tujih rokah, neokusna fasada, ki naj prikrije pravo stanje.«
V nadaljnjem izvaja isti list:
»Hrvati hočejo, da živijo kot Hrvati in da v polni meri odločujejo o vsem, kar se njih tiče. Nočejo biti nikogar privesek in tudi ne zahtevajo nikakih koncesij ali miloščin. Zahtevajo samo to, kar jim gre. Zahtevajo za sebe politično svobodo, zahtevajo kulturno svobodo in zahtevajo gospodarsko svobodo, da smo si na jasnem. Kako se naj ta svoboda izvede, je drugo vprašanje. Načelo Je postavljeno In oni, ki to načelo osvajajo ln so pri-
pravljeni ga Izvesti v življenju, bodo našli tudi pot do takega cilja. Mi Hrvati vsekakor poznamo to pot, toda povsem gotovo je, da o tem ne bomo govorili z njimi, ki ne priznavajo in ne sprejemajo omenjenega osnovnega načela.«
Stališče kmetskih čebelavjev
V	Ljutomeru so zborovali čebelarji tega okraja in sklenili tole resolucijo:
čebelarji okraja Ljutomer najodločneje protestiramo proti ukinitvi naredbe za prevažanje čebel v vsako pašo, kakor so to zahtevali gg. prevaževalci na svojem sestanku v Ljubljani, dne 14. t. m. Odločno zahtevamo, da se uredijo ajdova pasišča, kakor so to že 17. maja 1936 na čebelarski anketi v Ljubljani zahtevali zastopniki čebelarskih podružnic dravske banovine, če se imenovana pasišča že letos definitivno ne morejo določiti, naj ostane v veljavi spopolnjena dosedanja na-redba o prevozu čebel na ajdovo pašo, ki naj upošteva želje kmetskih čebelarjev, to je, da se vsestransko zaščitijo. Enaka naredba naj bi tudi zaščitila in uredila vse ostale paše, ker je kmetsko čebelarstvo že preveč trpelo zaradi prevelikega števila dovoženih čebel na gotova pasišča.
Trditev prevaževalcev, da je čebelna paša bila že v dobi slavnega Janše neomejena, je zmotna. Obstojali so zakoni, ki so urejevali potovanja čebel v pašo že 8. aprila 1775. leta za Nižje Avstrijsko in Moravsko, zakon z dne' 30. aprila 1796 za češko, zakon z dne 18. julija 1879 za Gorico in Gradiško in z dne 30. julija 1796 za Koroško. Ker se na štajerskem čebele v večji množini niso prevažale, ni bil potreben tozadeven zakon.
V	zadnjih letih se je na kmetih število panjev zelo pomnožilo ter se pasišča z domačimi čebelami že popolnoma izrabijo, zato nam vsak dovoz čebel prevaževalcev na gotova pasišča škoduje.
Nismo nasprotniki prevažanja čebel v kraje, kjer je malo ali nič čebel, paše pa dovolj, ne moremo pa trpeti, da bi naše kmetsko čebelarstvo zaradi prevelikega števila dovoženih čebel propadlo.
dzseljevan/e v ^crzi/c
Nekateri listi so prinesli netočna poročila o možnosti izseljevanja v Perzijo. Da ne bo zmede in si ne bodo ljudje delali nepotrebnih upov in stroškov, objavljamo pojasnilo Odseka za zaščito izseljencev:
— še lanskega leta se je neka angleška agencija, ki sodeluje pri gradnji transiran-ske železnice, obrnila na ministrstvo socialne politike, da sme nabrati 100 naših strokovnih delavcev, kamnosekov, zidarjev in minerjev za ta dela. Ta skupina je sedaj odbrana in tudi pripravljena za pot v Iran, s tem pa je tudi zadoščeno potrebi angleškega podjetja po delovnih močeh.
Podjetja, ki grade transiransko železnico, za sedaj ne potrebujejo novih delavcev in so radi tega vsa poročila o kakem novem odbiranju naših delavcev za Perzijo netočna. —
Taka je torej resnica glede izseljevanja v Perzijo. Ljudje naj bodo zato previdni, da ne bodo nasedli kakim zgovornim ljudem, ki jih v teh težkih časih povsod mrgoli.
•
j£epef nov davek
Skupno breme, ki ga v Ljubljani mestna elektrarna nosi za mestno občino, bo po novem proračunu močno naraslo in se poveča za 5 milijonov 150 tisoč dinarjev.
Tega bremena seveda ne more mestna elektrarna odvaliti na tok za pogon motorjev, temveč le na tok za razsvetljavo stanovanj in obratnih prostorov. Takega električnega toka pa bo mestna elektrarna po proračunu v prihodnjem letu prodala 3,200.000 kilovatnih ur. če znesek 5,150.000 Din prevalimo na potrošnike električnega toka za razsvetljavo, tedaj vidimo, da bo v prihodnjem letu v Ljubljani vsaka potrošena kilovatna ura električnega toka za razsvetljavo obremenjena z zneskom 1-60 Din. To pa je prikrit davek, ki ga nosijo potrošniki električnega toka, kajti za ta znesek 1-60 Din bi bil lahko v Ljubljani električni tok cenejši, če mestna občina ne bi obremenjevala elektrarne s tako znatnimi dajatvami.
Absolventi kmetijskih šol
bodo 7. t. m. ob 9 imeli v Mariboru na Vinarski in sadjarski šoli širše zborovanje s temle dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika (Vinko Drolc). 2. Kmetijska zbornica in nje pomen za absolvente kmetijskih in absolventke kmetijsko-gospodinjskih šol. 3. Pomen zavarovanja uslužbencev vseh absolventov kmetijskih in absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol pri Pokojninskem zavodu po vzgledu Češkoslovaške. 4. Pomen dela absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol (Plateis Anica). 5. Zaposlitev absolventov pri občinah in pri kmetijsko-nadaljevalnih tečajih (Doberšek Tit). 6. Ustanovitev okrožja absolventov kmetijskih šol v Mariboru za ozemlje bivše Štajerske (Lešnik Ludvik). 7. Zaposlitev naših absolventov (Markovič Anton). 8. Skupen nastop radi uradniškega položaja absolventov in absolventk kmetijskih šol s Srbi in Hrvati (Drolc Vinko). 9. Kakšna naj bi bila »Brazda«, da bi odgovarjala našim zahtevam (Bukovnik Martin). 10, Izlet v Češkoslovaško in Avstrijo. 11. Izlet v Bolgarijo za oživitev bratskih stikov (Drolc Vinko). 12. Raznoterosti. Udeleženci iz oddaljenih krajev naj pošljejo naslove, da se jim naroči skupno kosilo, na naslov: Drolc Vinko, inštruktor, Vinarska in sadjarska šola, Maribor.
Sili je pes to s&ošto* vanje zakona?
Kralj, banska uprava dravske banovine je 30. januarja 1937 pod VIL No. 24.715/1 izdala tale odlok:
»Kletarsko društvo v Ormožu in njegove podružnice v Čermelovcih, Mozirju, Gradcu pri Litiji, Predosljah pri Kranju se smatrajo za pro-ducente vina. Zato kralj, banska uprava odreja, da odpade kontrola glede prometa z vinom. Prav tako se ukinja izdajanje sprovodnic in pobiranje banovinske trošarine na vino, prodano zasebnikom. Dosedanje odredbe, ki nasprotujejo temu odloku, se ukinjajo.
"Ruska pcdzncFsita mcvnavica
Pomorski strokovnjak velikega angleškega lista navaja zanimive podatke o načrtu ruskega oboroževanja na morju.
Po teh poročilih namerava zgraditi Rusija največjo podmorsko mornarico na svetu, že sedaj razpolaga z velikim številom podmornic.
V severnem delu Tihega morja se nahaja sedaj 40 podmornic, ki so koncentrirane v Vladivostoku, v pristaniščih Baltiškega morja pa je vsega skupaj 90 podmornic.
Razen tega zgrade ruske ladjedelnice vsak mesec po eno novo podmornico.
IebrtaUd ia »o«a«I«M Mami! Zahtevajte p vsakem gostilniškem lokalu, kamor tahafate in dajete zaslužka Kmetski Ust* t
IP" .................................."	...........
Doma in drugod
JVaredfno skupščina
Pretekli teden se je nadaljevala načelna razprava o novem proračunu v narodni skupščini. Razprava je trajala vse do sobote opoldne, ko se je vršilo prvo glasovanje. Za proračun je glasovalo 192 (pravilno 182) proti proračunu pa 88 (pravilno 98).
Skupščinski tajnik dr. Danic, ki je klical poslance in zabeleževal glasove »za« ali »proti« se je namreč zmotil v večinsko korist in deset glasov preveč zapisal vladni večiui.
Načelna razprava je bila letos na višini. Opozicijski poslanci so predlagali v svojih govorih kritiko o vseh vprašanjih glede jugoslovanskih gospodarskih, socialnih, kulturnih in političnih razmer.
Slovenski opozicijski poslanci
so do vseh podrobnosti opisali slovenske razmere. Preteklo sredo so govorili trije slovenski poslanci. Zjutraj Ivan Prekoršek, opoldne Albin Komati in zvečer Milan Mravlje. V petek ponoči pa sta govorila še dr. Anton Novačan ter nato zadnji dr. Andrej Veble. Slednji je skušal kot zastopnik večine pobijati izvajanja slovenskih opozicijskih poslancev, kar se mu pa ni posrečilo. Slovenski opozicijski poslanci so namreč vse svoje trditve podkrepili z originalnimi dokazi, ki jih ne more nihče ovreči. Ti dokazi se dobe lahko v vsaki večji knjižnici in največ jih hrani »Katoliško tiskovno društvo«, ki izdaja »Slovenca«, »Domoljuba« in druge časopise, iz katerih so opozicijski poslanci prečitali mnogo zanimivih odstavkov.
Intelesnitno je dejstvo, da se časopisje, ki ga izdaja isto »Katoliško tiskovno društvo« silno razburja radi govorov slovenskih poslancev iz opozicije. Posebno se h udu je »Slovenec«, nad poslancem Mravljetom radi onih odstavkov, ki jih je prečital iz nekaterih člankov »Slovenca« iz leta 1914.
Vsak človek bi mislil, da bo »Slovenec« s ponosom gledal na svojo preteklost in se nanjo skliceval, kadar bi bilo potrebno dokazati njegovo nedoslednost. In slovenski poslanci so samo to hoteli povedati in ničesar drugega. Pokazati in dokazati njegovo doslednost. To se jim je tudi sijajno posrečilo.
»Slovenec« se pa samega sebe sramuje in ne mara ničesar slišati o sebi in svojem pisanju iz leta 1914. ter iz prvih let svetovne vojne.
Slovenski opozicijski poslanci so se dotaknili v svojih govorih lanskih občinskih volitev, cestnih odborov, gasilske organizacije, »Sokola«, Narodne odbrane, nacionalnega uradništva, posebno učiteljstva, sodnikov in živinozd ravnikov ter prav vseh drugih dogodkov in pojavov v našem novejšem javnem življenju.
Kritike slovenskih opozicijskih narodnih poslancev so bile predmet velike pozornosti v narodni skupščini. Levica jim je navdušeno pritrjevala, desnica pa jih je z velikanskim zanimanjem poslušala ter mnogokrat tudi glasno odobravala.
Reči je treba, da so slovenski opozicijski poslanci izvršili v polni meri svojo dolžnost. Zamolčali niso ničesar. Vsa jugoslovanska javnost bo prej ali slej zvedela iz poslanskih govorov, kakšne so razmere v Sloveniji in mero-dajni krogi so jih pa zvedeli naravnost iz poslanskih ust.
'Podrobna razprava
V ponedeljek je pričela podrobna razprava o proračunu. Na dnevnem redu je bil proračun vrhovne državne,uprave, pokojnine in invalidnine.
Med drugimi je govoril pri tem proračunu tudi slovenski posianec iz opozicije Iv. Mohorič. Po glasovanju, pri katerem so bili prvi
oddelki soglasno, drugi pa z večino glasov sprejeti je dal svoje poročilo
minister pravde
g. dr. Dušan Subotič. Iz njegovega poročila posnemamo naslednje:
Predlog proračuna znaša 359,431.900 din izdatkov in je za blizu 5 milijonov din večji od lanskega. Posebna postavka je vnesena v proračun za ureditev in oskrbovanje vojaških grobov doma in v tujini.
Ministrstvo pravde pripravlja tele- nove zakonske predloge: zakon o sodnikih rednih sodišč, načrt uvodnega zakona za prvi in drugi del trgovskega zakonika, načrt civilnega zakonika, menični zakon in pomorska zakonodaja.
Konferenca pri dr. 'Mačka
V ponedeljek se je vršila dve uri trajajoča konferenca med dr. Mačkom, dr. Trumbičem in Augustom Košutičem.
t Ur. Janko Kersnik
Sredi dela, plodonosnega in požrtvovalnega dela je zalotila smrt enega naših najznačilnejših mož, markantnega, širokogrud-nega in duševno res plemenitega dr. Janka Kersnika, ravnatelja Kmetske posojilnice v Ljubljani.
Pokojnik se je rodil dne 28. decembra 1. 1881. na gradu Brdu, posestvu Kersnikove družine kot sin enega naših najboljših pisateljev Janka Kersnika. Po dovršenih študijah se je mladi mož posvetil najprej notarski praksi, odkoder pa je že leta 1910. prešel na narodnogospodarsko polje. Leta 1911. je postal ravnatelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, kateri je ostal zvest do zadnjega. Po vojni se je zavod lepo razvil, obenem pa se je razširilo tudi delo dr. Janka Kersnika. Odlično je sodeloval pri nacionalizaciji mnogih podjetij ter postal znan delavec na narodnogospodarskem polju. Njegova delavnost je bila vsestranska in v številnih gospodarskih organizacijah in podjetjih so ga vsi njegovi sodelavci izredno cenili. Dolgo vrsto let je bil podpredsednik Zveze slovenskih zadrug, član nadžorstva Ljubljanske kreditne banke, član uprave Peko, tovarne čevljev, podpredsednik Združenih opekaren itd.
Toda njegovo delo ni bilo vidno samo na gospodarskem polju. Bil je dolgo vrsto let blagajnik Ciril-Metodove družbe in je pokazal veliko razumevanje tudi za naše kulturne institucije. Na njegovo prizadevanje je bilo votiranih 100.000 Din za našo Akademijo znanosti in umetnosti iz sredstev zavoda, ki ga je vodil,
Kmetski pokret izgublja v 'pokojniku iskrenega prijatelja, moža-poštenjaka in podpornika, kakor jih ni dosti na svetu. Od vsega početka je spremljal naše gospodarsko in kulturno delo z budnim pogledom, s toplim srcem in z darežljivo roko.
Tak je bil mož, ki ga nam je zdaj pogoltnil grob. Ginljivo in v srce segajočih besedah se je poslovil od njega ob odprtem grobu min. v pok. dr. Drago Marušič, slaveč zasluge in človečansko višino tega kremeni-tega in čebelje pridnega delavca in tvorca.
Janko Kersnik ostane vekomaj živ v slovenski zgodovini in v srcu naroda, ki mu je posvetil vse svoje odlične sposobnosti.
Potrtim svojcem izrekamo toplo sožalje, pokojnik pa nam ostane svetel vzor za vse naše nadaljno delo.
Obranimo narodno pre» možen je
Poslanec M. Mravlje je vložil nujen zakonski predlog o spremembi Uredbe o likvidaciji kmet" skih dolgov in sicer tako, da sicer ostanejo za* varovani interesi dolžnikov, a se hkratu tudi zaščiti kreditno zadružništvo in vlagatelji, ki niso nič manj važni kakor dolžniki. Saj so znesli in spravili skupaj samo pri kreditnih zadrugah
1	milijardo 4 milijonov, pri regulativnih hranilnicah pa 1 milijardo dinarjev denarja, torej do
2	iu pol milijardi narodnega premoženja!
Tako delajo kmetski zastopniki za narod brez krika in hrupa in lastne hvale. Da je pri tem treba povedati tudi mnogo resnice, je razumljivo, kogar pa resnica boli, obsodi — sam sebe.
Kmetska zaščita
Z amandmanom kmetijskega ministra bo v Uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov nastalo mnogo važnih sprememb. Bistvene so tele:
1.	Dolžniki po čl. 5 (posestniki z nad 50 ha in 500.000 Din dolgov) morajo v roku dveh mesecev od dne uveljavljeni a tega zakona obvestiti upnika, da se bodo okoristili z olajšavami 61. 5 in bodo po tem zahtevali odrejanje vrednosti zemljišča, v smislu tozadevnega pravilnika. V nasprotnem primeru izgube olajšave.
2.	V kolikor v smislu čl. 3 in 4 uredbe prekaša dolg 500.000 Din, se ne smatra presežek nad to vsoto za dolg kmeta in ima upnik pravico izterjati svoj dolg, v kolikor prekaša vrednost 500.000 Din.
3.	Za kmeta se smatra tudi cseba-dela-vec, katerega obdavčeni dohodek ne prehaja 10.000 Din letno in če obdavčeni dohodki ne izvirajo pretežno iz kmetijstva.
4.	Rok iz 2. odst. čl. 20 uredbe (glede obremenitev nepremičnin v teku enega leta po uveljavljen ju uredbe) se podaljša do 26. septembra 1938, torej za leto dni.
5.	Rok za izročitev dokumentov iz odst. 2 in 3 čl. 7 uredbe v zvezi s 1. odst. 1. 21 uredbe se podaljša do 1. julija 1937 (to je važno za one, ki niso v zakonitem roku izročili svojih kmetskih dolžnikov Privilegirani agrarni banki).
6.	Rok iz 1. ost. čl. 26 uredbe (po teni členu so morali prositi dolžniki z nad 25.000 Din za znižanje dolga do 31. decembra 1936) se podaljša do 1. julija 1937.
7.	Nov je člen, ki pride za sedanjim 26. členom: če dolžnik zahteva zmanjšanje dolga po čl. 24—26 uredbe," bo sodišče, če se Privilegirana agrarna banka ne odzove povabilu na narok, po službeni dolžnosti, preverilo navedbe dolžnika ter sklepalo o tem.
8.	Agrarnim subjektom in drugim kmetom, ki po 1. odst. čl. 38 pravilnika izjavijo, da se ne bodo okoristili z olajšavami iz 8. poglavja uredbe, ampak z ostalimi predpisi uredbe, se bo vračunal ostanek dolga po ceni proizvodov na dan sklenitve pogodbe, pa se bo na podlagi tega tudi računala višina dolga po točki 6 odst. 1. čl. 36 uredbe.
9.	Agrarnim zajednicam, ki so že odpisale 50 odstotkov ali več dolga, se ta odpis prizna ter se nadaljnja odpisovanja ne bodd vršila.
10.	Rok prve anuitete je določen do 15. septembra 1937. Tudi to je izredno važno, ker sedaj onih kmetov- dolžnikov, ki se niso odzvali pozivu Privilegirane agrarne banke, ne morejo zadeti nobene posledice.
JVovi poslanci v narodni skupščini
V ponedeljek sta se pojavila v narodni skupščini poslanca Jovan Zdravkovič in Radivoj Ni-kolie. ki sta bila izvoljena na listi dr. Vladimirja Mačka. Oba poslanca sta izročila predsedniku svoja pooblastila.-
Kaj se godi po svetu
Vojna v Španiji
% nezmanjšano srditostjo traja dalje, čeprav je predlog londonskega odbora o nevtralnosti ostalih držav prodrl in se je že pričela kontrola ter tso tudi razne vlade izdale primerne ukrepe in prepovedi glede pošiljanja vojnega materiala, prostovoljcev in denarja v Španijo.
Po nekaterih poročilih pripravlja Franco na vseh frontah glavno ofenzivo. Glavna ovira njegovih uspehov je baje četništvo, ki se je razvilo med kmeti in delavci v raznih predelih države, ki jih imajo v oblasti nacionalisti. Tako mora general povsod puščati močne postojanke in ne more nikjer osredotočiti toliko svojih sil, da bi izsilil kjerkoli končno odločilno bitko.
Zlasti hudi so bili ta teden boji za Oviedo, ki so ga zasedle vladne čete. Število mrtvih gre v več sto in tudi gmotna škoda je velika.
Vzdržuje se tudi trditev, da namerava odbor za obrambo Madrida prepustiti glavno mesto usodi. Baje je že vse pripravljeno za odhod čet
Zet cesarja Haile Selasija Ras Desta, naj-upornejši abesinski vojskovodja, katerega so Italijani sedaj po hudih borbah ujeli in ustrelili.
in popolno izpraznitev prestolice. V splošnem naj še povemo, da je težko nepristransko slediti španskim dogodkom, ker si poročila često močno nasprotujejo med seboj.
Atentat v Abesiniji
po italijanskih zagotovilih ni bil delo organizirane zarote, ampak dejanje posameznikov. Maršal Graziani je že toliko okreval, da sam podpisuje poročila, ki so namenjena Mussoliniju.
Vsekakor pa je italijanska okupacijska oblast od redila za Adis Abebo obsedno stanje. Po izrecnem nalogu Mussolinijevem je bil fcidi ustreljen odporni ras Desta, ki se je sicer navidezno vdal novim gospodarjem, a jim ni hotel pred oči. Pogajal se je z Italijani le po svojih pooblaščencih. Imel je še kakih 15.000 mož vojske, ki so jo Italijani končno ukrotili, rasa Desto pa ujeli in po naglem sodu obsodili na smrt. Obsodba je bila takoj izvršena. Mnoga poročila, med njimi tudi italijanska, pa priznavajo, da bo treba še dosti truda, žrtev in denarja, preden bo Abesinija v resnici to, kar Italija od nje želi.
Vesti o Habsburžanih
in njih povratku se že nekaj časa trdovratno vzdržujejo po evropskem tisku. Končno pa se vendar zdi, da stvar evropski mednarodni politiki ne gre še prav v račun. Razen Hitlerja, ki noče o tem nič slišati, je izjavil sedaj tudi Mus-solini, da bi po v ra tek Habsburžanov v sedanjem trenutku pomenil konec miru. Videti je, da so Habsburgovci postali nekake šahovske figure,
s katerimi v mednarodnih diplomatskih spletkah politiki po potrebi strašijo in izigravajo drug drugega. Pri tem pa je zanimivo, da avstrijski uradni krogi jemljejo stvar močno resno in torej »cesarska misel« v mladi republiki še močno živi.
Nemčija — Avstrija
Pred kratkim je nemški zunanji minister Neurath do potoval na Dunaj, da bi pridobil Avstriijo za nemške politične smernice. Po po-
Nad 100 let stara ameriška Indijanka, živeča v državi Texas, katera požuli kljub visoki starosti dnevno po cel zavoj najmočnejšega tobaka.
ročilih iz francoskega vira je bila njegova naloga, pridobiti nemško sosedo v glavnem za tele smernice:
1. Avstrija naj pristopi k nemško-japonski pogodbi proti komunizmu. 2. Narodno socialističnemu pokretu v Avstriji naj se puste popolnoma svobodne roke. 3. Avstrija naj se odreče obnovi monarhije in povratku Habsburžanov. 4. Med A vstrijo in Nemčijo naj se sklene daleko-sežni kulturni sporazum, ki naj tvori uvod v čim tesnejše sodelovanje na vseh poljih.
Ob njegovem prihodu na Dunaj so avstrijski narodni socialisti priredili burne manifestacije za Nemčijo, oziroma demonstracije proti režimu.
Slika po »Jutru«
Ideolog polkovnik Koc, kateri je proglasil nov program Poljske vlade v duhu smernic pokojnega maršala Pilsudskega.
Radi tega je bilo izvršenih veliko število aretacij, kancelar Schuschnigg pa je vse Neurathove predloge odklonil. Pristal je samo na kulturno sodelovanje. Tako je nemška politika v Avstriji doživela silen neuspeh in bo Avstrija politično še nadalje ostala v laškem objemu. Kancelar Schuschnigg pa zagotavlja, da je samostojna!
V Franciji
so BlumovI vladi in njegovi politiki nekateri prerokovali skorajšen konec. Ob zadnjem zasedanju parlamenta pa je o priliki notranjepolitične debate vlada dobila močno zaupnico. Za zaupnico vladi je glasovalo 361 poslancev, proti pa samo 209. S spremembo režima v Franciji potem takem za zdaij še ne bo nič.
Blum je sam povzel besedo in podal razna pojasnila glede nekaterih točk francoske politike. Med drugim je izjavil, da se je gospodarski položaj Francije zboljšal in da se je povečala kupna moč množic. Delna brezposelnost je skoro popolnoma odstranjena. Glede na kritiko bivšega finančnega ministra Pavla Rejnauda, ki je primerjal razmere v Franciji z razmerami v Belgiji, je Blum izjavil, da Van Zeelandova politika ne bi bila mogoča v Franciji. Množice v Franciji bi meseca junija 1936 ne hotele več čakati dalije in bi postale posledice nedogledne, če bi se mezde takoj ne zvišale. Gospodarske razmere Francije se bodo v prihodnjih mesecih zboljšale v še večji meri. Težkoče v državni bla-
Slavni predstavnik skavtov Sir iiauen Powell, ki obhaja letos 80-letnico svojega rojstva
gajni so nastale samo zaradi prejšnjih primanjkljajev, predvsem pa zaradi ogromnih izdatkov za oboroževanje. Samo po sebi umevno je, da je na povišanje stroškov oboroževanja znatno vplivala tudi bausse na trgu surovin. Razen tega je slabo vplivala na državne finance rezervira-nost kapitala.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je Blum napovedal, da bo vlada predložila nov zakon za pobijanje brezposenosti. Odklonil je vsako opustitev programa ljudske fronte ter je priporočil večinskim strankam skupna posvetovanja v novih reformnih načrtih. Osnovanje vlade nacionalne unije je za sedaj nemogoče. Bil bi zanjo pripravljen, ne vidi pa nobene možnosti za izvedbo takega načrta. Pripravljen bi bil sodelovati, če bi bil načrt izvedljiv, ali pa v potrebi tudi umakniti se.
Anglija
je zdaj vnovič podvzela pobudo, da naj bi baltiške države ter Poljska in Rumunija ustvarile nevtralni pas med Rusijo in Nemčijo. Pri tem ne mislijo na zaključitev kakršnekoli pogodbe med temi državami, temveč enostavno na izvajanje skupne zunanje politike z odklonitvijo posebnih obveznosti proti vzhodu ali zapadu. Taka zunanja politika omenjenih držav bi po londonskih naziranjih znatno zmanjšala nevarnost nemškega napada na Rusijo.
Deteljno seme
zmleto, je izborno krmilo za govedo. Cena 75 par za kilogram.
SEVER & KOMP., LJUBLJANA
Mirnima na vasi
Slovensko dekle
Vrnimo se k naravi
Zadnjič sem rekla, da je laž temelj našega gorja. 0 tem sem mnogo razmišljala, opazovala in presojala, toda vselej se mi je potrdila ista resnica.
Naše življenje je silno neodkritosrčno. Stotero predsodkov, družabnih ozirov, privzgojenih ali kakorkoli vsiljenih pravil in predpisov nas vedno bolj oddaljuje od narave. Kakor da ni nikoli živel Rousseau (Rušo)* gledamo še vedno v najbolj naravnih pojavih grdobo in že otroku skušamo ustvariti pojem, da je človekovo telo, najlepši umotvor narave, vsaj v posameznih delih nekaj grdega.
V tem greše celo šolanci, kako bi potem človek zameril preprosti kmetski materi ali očetu, če nedolžnemu otroku, ki se igra, s strahom in skrbjo vleče krilce z obupnim, svarečim klicem: »Fuj!« Saj vendar nihče ne pomisli, kakšen vtis ostane v otroku, zlasti v dekletcih. Ob stalnem takem načinu vzgajanja vzbudimo v otroku pretiran čut sramežljivosti, ki ga pa kaj kmalu — že v zgodnjem dramljenju osebne zavesti — začne spremljati za vse poznejše življenje usoden in za marsikako zablodo odločilen občutek manjvrednosti.
Že to je huda posledica vzgojne laži. Nič manjša pa ni druga: v otroku vzbudimo radovednost, da se kaj kmalu in s povečano pozornostjo začne opazovati na tak način, na kakršnega bi se brez naše napačne vzgoje bržkone ne opazoval.
Kakor v zgodnjem detinstvu, tako ravnamo v vzgoji dosledno dalje. Po eni strani dopovedujemo dekletom, kaj vse se zanje ne spodobi. Saj je v mnogih krajih pri nas na kmetih nespodobno in pohujšljivo, če deklica — zažvižga. Kakor se to sicer smešno sliši, je vendarle res. Na tak način pač samo umetno budimo in podčrta-vamo v mladi zavesti razliko med obema spoloma in seveda dosežemo popolno nasprotje tega, kar smo želeli in pričakovali.
Vzlic taki skrbnosti, ki pa je v bistvu laž, čeprav jo zagrešimo nehote in nevede, po drugi strani prepuščamo mlado bitje popolnoma samo sebi in slepi igri slučaja. Ne vem, če je katero kmetsko dekle tako srečno, da bi v materi, starejši sorodnici ali sploh kaki pošteni živi duši imelo svetovalko in zaupnico. Po kozolcih in šu-pah, po hlevih in gmajnah slišijo dekleta v najbolj surovi obliki navadno prva razkritja o vprašanjih in pojavih, ki bi jih jim morala v topli besedi pojasniti samo mati. Rezika Lebanova
* Velik francoski mislec, znan zlasti po svoji zahtevi: »Vrnimo se k naravi!«
Grahovo
Preteklo nedeljo, dne 14. februarja se je vršil III. redni občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet v Grahovem.
Občnemu zboru je prisostvoval tudi gospod učitelj Stane Novljan, ki je z velikim zanimanjem zasledoval potek občnega zbora.
Poročila društvenih funkcionarjev so bila prav zanimiva in so pričala, s kakimi težko-čami smo se borili v pretečenem poslovnem letu, ki pa jih je močna volja in borbenost naše mladine častno premagala. V pretečenem poslovnem letu smo imeli sedem raznih prireditev. V načrtu pa imamo še »prikrojevalni tečaj«, ki bo trajal od 1. marca pa do 13. marca t. 1.; 14. marca pa se vrši celodnevna razstava dekliških ročnih del. Nadvse zanimivo je bilo poročilo načelnika * kmetij -sko-strokovnega odseka« tov. Andreja Tur-šiča. člani, ki delujejo v tem odseku, so izvršili poizkus z načrtno gojitvijo ozimine, in sicer pšenice na njivi 600 m' površine, kamor se je vsejalo 14-50 kg prvovrstnega semena. Končni rezultat poizkusa je bil zelo zanimiv, predvsem že zato, ker so ga izvršili preprosti kmetski fantje. Poizkus je pokazal, za koga prav za prav kmet dela. Sebi v korist absolutno ne. No, pa naj bo o tem dovolj. Rezul-tatne številke poizkusa in pripadajoči komentar bomo objavili kdaj prihodnjič.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: Predsednik tovariš Jakob šile, že-rovnica št. 3, podpredsednik tovariš Stanko Zigmund, Grahovo št. 14. tajnik tovariš Lojze Ule, žerovnica št. 22, II. tajnica tovarišica Marica Hribar, žerovnica št. 19, blagajnik tovariš Jože Kraje Grahovo št. 36. Revizorja: tovariš Andrej šega, žerovnica št. 1, in tovariš Jože Debevc, Grahovo št. 51.
Ti mladi kmetski fantje in dekleta, ki so znani kot nadvse vestni, požrtvovalni in agil-ni, so nam dovoljna garancija, da smo zastavili v to že precej obdelano zemljo novega poslovnega leta dovolj borbene moči, ki bo zmožna obdelovati to zemljo organizacije do končnega sadu, ki mora nrinesti kmetskemu življu vendar enkrat toliko zaželeno blagostanje.
Fantje in dekleta, pojdimo! Vrzirno se na to zemljo 7 vsemi silami, da bomo čtmnrei deležni sadu našega dela. Obupavat, tovariši
in tovarišice, ne smemo nikdar, bodimo in ostanimo v svojem delovanju za napredkom podeželja neomajni, požrtvovalni in zaverovani v zmago, ki nam jo prinese, samo borba in vztrajno delo!
Št. Janž na Dolenjskem
Pravkar ustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet v Št. Janžu je že dokazalo, da je vzbujena v življenje organizacija, ki ima res zaslombo med kmetskim narodom. Kdor je bil v nedeljo na proslavi Matije Gubca, ta je lahko na lastne oči videl in slišal kaj delajo in za čem streme naši fantje in dekleta. Splošno pritrjevanje in obilna udeležba pa je dokaz, da se prebuja v naši mladini lcmetska zavest in da je knietska mladina trdna in odločna naslednica Matije Gubca. Marsikateri je očital, zakaj ni bilo nikjer lepakov in vabil za proslavo. Ni nam mogoče vabiti, ko nimamo obširnega prostora, kamor naj bi prišli ljudje, če bi jih z reklamo vabili. Saj jih je itak prišlo preko sto. Velika soba je bila lepo okrašena.
Program proslave je obsegal: Nagovor predsednika pripr. odbora tov. Majcua Milana, predavanje >0 početku in razvoju kmetskih uporov, o smrti Matije'Gubca in '■posledicah«; Predaval je g. šolski uprav. Zdešar. Deklafuacijo »Kronanje v Zagrebu«', deklamiral tov. Repše Stanko, drugo »Vojščaki Matije Gubca« -pa tov. Kauzar Janko — društveni pevski zbor pa je zapel kmetsko himno »Zeleni prapor«.
Krstna prireditev našega društva je dala članstvu voljo do nadaljnjega dela'in'spoznanje, da tudi kmetski fantje in dekleta lahko ustvarjajo, čeprav ni med njimi gospoda t ovratnikom.
Za 14. marca je sklican ustanovni občni zbor. Že sedaj je veliko zanimanje. O poteku bomo poročali.
Zagradec na Dol.
Pripravljalni odbor Društva kmetskih fantov in deklet v Zagradcu je priredil v nedeljo, dne 21. februarja proslavo v spomin kmetskega kralja mučenika Matije Gubca.
Takoj po maši se je zbralo okrog 100 ljudi v Gasilskem domu. kjer se je vršila proslava. O zgodovini kmetskih uporov in o mučeniški smrti Matije Gubca je predaval tov. Jože Ja-koš. Predavanju so sledile deklamacije, ki sta
jih podajala tovariša žitnik in Hrovat Ana. Ker se je proslava v našem kraju prvič vršila, je bila še skromna po sporedu, kljub temu pa ni izostal njen globok učinek na vse prisotne, ki so sledili vsem besedam sodelujočih tovarišev z burnim odobravanjem.
Št. Pavel pri Preboldu
Pretečeno soboto 27. in nedeljo 28. februarja je Društvo kmetskih fantov in deklet nastopilo z uprizoritvijo Jože Kranjčeve veseloigre »Detektiv Megla«. V prav posrečeni vlogi župana Andrejea, ki je bil tudi središče vse igre, je nastopal tov. Verk. Prav tako je bila tudi zasedba ostalih vlog dobro posrečena. Evstahij Megla, detektiv, »je nastopal s tolikšno samozavestjo, da je na mah pridobil in oživil številno publiko. Eleonora je tudi tokrat bila taka, da ji niti malo ne moremo oporekati že večkrat pridobljenega priznanja. Tudi županova hči Tinka je pokazala, da ima talent; od svojega očeta Andrejea pa vendarle ni pridobila vseh živahnosti, ki bi ji zelo pristojale. Občinski odborniki so bili dovolj prirodni, od česar jih je pa le malce odtujila zavest, da so veleposestniki in industrialci, ki imajo nad revnimi bajtarji in delavci močan gospodarski vpliv. — Uprizoritev seje vršila v Zadružnem domu in je bila obakrat izredno dobro obiskana. Pri udeležbi so se zlasti izkazala vsa sosedna društva, tako Orla vas, št. Jurij ob Taboru, Prekopa, Braslovče in člani pripravljalnega odbora v št. Petru v Savinjski dolini.
Gotna vas
Naše agilno Društvo kmetskih fantov in deklet vrši svoje prosvetno delo za izobrazbo kmetske mladine s podvojeno silo. Vrše se tedensko članski sestanki in debatni večeri. Dne 15. februarja suio nameravali prirediti proslavo i Matije Gubca«, pa nam je bilo v zadnjem trenutku onemogočeno. Ne vemo zakaj uživa Gotna vaš tako izjemno stališče: Najbrže se nas boje nasprotniki zaradi naše borbenosti in zavednosti. No, odnehali kljub temu ne bomo.
V nedeljo 14 .marca ob 2. uri popoldne se bo vršil V. redni občni zbor našega društva, na katerega vabimo vse tovariše in za^dne vaščane. Fantje in dekleta naprej!
Vojnik
Redna seja Okrožnega odbora Društev kmetskih fantov in deklet Vojnik bo v nedeljo, dne 7. marca ob 2. uri popoldne v društveni sobi Društva Vojnik v kavarni Eller v Vojniku. — Udeležba strogo- obvezna! — Predsednik.
Škofja vas
Na.it', Društvo kmetskih fantov in deklet nas je v nedeljo 28. februarja prav prijetno presenetilo z uprizoritvijo drame P. Golije: Bratomor na Metavi. Igra je moralno, kakor tudi gmotno uspela nad vse pričakovanje. Pod skrbno režijo tov. Podgorška so vse igralke in igralci rešili svoje vloge kar najbolje.
Želimo, da nas društvo v kratkem zopet iz-nenadi — tokrat mogoče s kakšno veseloigro!
Nt samo (aj, . , ,
ftft
Naš tej
je najboljša domača lefiščna krepilna pijača.
NAS CAJ
dobite v špec. irgovinaii
KMETIJSKA DRUŽBA V LJU3UANI
Motil
To hi dottkiUotsivo
Na proračunski seji lepe vinorodne občine na Dolenjskem je neki uvideven moder in čislan občinski svetovalec predlagal, naj se uvede na neveste, ki jih občani pripeljejo iz drugih fara, taksa 1000 Din v prid občinske blagajne, češ saj imamo dovolj lepih in tudi bogatih doma. Drugi še bolj brihten in talentiran občinski svetovalec, dasi nepismen, pa je predlagal v prid obč. blagajne takso 100 Din od vsakega mrliča, že oskubljen star kmetski fant, ki je slučajno tudi obč. svetovalec kot predstavnik fantov v fari, se je prijel za zadnjo plat in vzkliknil: »Hvala bod bogu! Gnarja bo kot uši v avstrijski vojski! če se bom oženil, ker imam ljubezen v drugi fari, bom plačal, in ko umrjem na podlagi predlogov, bom zopet plačal, zato predlagam tudi jaz, da ne bo samo pri teh dveh predlogih ostalo, da se obdavči v prid občinske blagajne s 100 Din vsak krst, če je punca, in z 200 dinarji, če je fant, tako da bodo dajatve pošteno na vse farane razdeljene.«
To so zaenkrat samo predlogi in dvomim, če bodo v celoti sprejeti, če pa bodo, pričakujte, da boste še pred novo salato o tem obveščeni.
JUudi to zcvz&ufi(a ...
V en; zadnjih številk modruje ljubljanski »Slovenec« takole:
»Zapostavljanje slovenščine srečujem na vsakem koraku. Občine dobivajo tiskovine v cirilici, ki jo ljudje ne razumejo, drugi uradi imajo celo vrsto takih tiskovin, pa tudi za plačilo tantijem po zakonu o zaščiti avtorskega prava se izdajajo v Mariboru potrdila, tiskana v cirilici. Ljudi vse to upravičeno razburja.«
Smola, ali ne? Smola pa je še hujša, ko najbolj pravoverni list ne more zapisati, da bi bili tega krivi samostojneži. Meni se vse zdi, da gospode to še bolj razburja kakor občine in občane potrdila v cirilici.
[/diUoHočfto
Pred kratkim so imeli nekje v Prlekiji velikonočno spraševanje za može. Gospod faj-mošter so vprašali starega kmeta, če še zna »šest resnic«. Kmet se je baje odrezal, če so mi prav povedali, da jih zna, takole:
»Prva je denar, druga je tobak, tretja je moka in sol, četrta je rojstvo, peta je vojni material, šesta pa je smrt!«
Izztld o uciist(sim x
»Tako bom preromal s culo in palico to lepo domovino...«
Ivan Cankar, dokler je bil še pri prejšnji stranki.
»Zasadil je lopato (učitelj Vilko) v brazdo vaške kulture, ne zavedajoč se, da učitelj ni lastnik zemljišča, ki ga obdeluje, niti najemnik ne. Ostati bi imel dninar, ki se mu delo odkazuje.«
Josip Lapa j ne (Učit. tovariš št. 23 od 14. jan. 1937).
Kmet, ki s« zavod« svoj« mod, ki ve, kaj pomeni zanj lasten dobro urejevan tednik, ta va tudi to, da f* treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov.
Kdor je malokrven,
l-v 1 rj vobče slabega zdravja, naj uporablja
9 najnovejšo specialiteto »FERRODOVIM«, prav dobro zdravilo s kininom, zlasti za one, ki žive v močvirnatih krajih, »FERUODOVIM« blagodejno vpliva in daje dober tek. Hitro osveži vsakogar, ki mu je bil« od kakršne koli bolezni zrušeno zdravje. Za dober uspeh zadostujejo 2—3 steklenice.
»FERRODOVIM« razpošilja po povzetju: Sir. pli. A. Mrkušie, lekarnar, Mostar, Primorska banovina. Poštni predal 30 d. Cena 1 steklenici Din 40'—, 3 steklenic« Din 110'— franko-franko. Dobiva s« r rselt lekarnah.
Oglas reg. pod S. Br. 6682/32.
Zaslužen javni delavec in najstarejši slovenski novinar Ante Beg, ki obhaja letos 40-let-nico novinarskega udejstvovanja. V letu 1922. je bil nekaj časa tudi urednik našega »Kmet-skega lista«.
Dopisi
Vinski sejem v Ljulomeru
V Ljutomeru se pripravlja vinski sejem in razstava v že običajnem obsegu kakor prejšnja leta na dan 16. marca 1937 v kavarni g. Zavrat-nika. Otvoritev vinskega sejma bo ob 9. uri, zaključi se ob 20. uri.
Pričakuje se tudi letos veliko obiskovalcev, ker se je večje število tujcev prijavilo. Žal se letos ni ugodilo naši prošnji za polovično vožnjo po železnici. Obisk je za priporočati tudi vsem domačim vinogradnikom in prijateljem dobre vinske kapljice, tembolj, ker se vrši ta dan tudi kramarski in živinski sejem ter se na vinskem sejmu snidejo različni stanovi. Posebno se opozarjajo vinski trgovci, gostilničarji in vsi, ki si želijo nabaviti izvrstna vina po nizki ceni, naj ne zamudijo ugodne prilike ter posetijo ta vinski sejem. Na razpolago bodo prvovrstna mešana in fina sortna vina ljutomerskega, gornjeradgon-skega in štrigovskega vinarskega okoliša.
Ljutomersko vino je že od nekdaj slovelo po svetu vsled svoje izborne kakovosti. Na žalost se pod imenom ljutomerčan čimdalje več nepristnih vin ponuja in prodaja. Na tem vinskem sejmu se bo razstavilo le pristno domače vino lanskega leta in starejših letnikov. O pristnosti in kakovosti vina bo odločala en dan prej strokovna komisija, zato mora vsak razstavljalec vino, ki ga hoče razstaviti, poslati do 14. marca t. 1. in sicer od vsake sorte po tri buteljke v pisarno mestne občine Ljutomer. Prijave pa treba poslali do 11. marca, da se katalog pravočasno natisne.
Vabijo se razstavljalci, da nudijo na tem vinskem sejmu veliko izbiro našega pristnega vina, vabijo pa se tudi vsi konsumenti dobrega vina.
Jz ljubljanske okolice
Boj za položaj našega gasilstva se nadaljuje tudi v ljubljanski okolici z vso silo. Kakšne pa s» metode nasprotnikov, itak že ve vsa Slovenija. Tem ljudem ni za gasilstvo, ni jim za pomoč bližnjemu, ampak samo za moč in oblast, za izkoriščanje in poniževanje, za maščevanje.
Zakaj se hočejo znašati nad nami? Za našo dobroto, za poštenost in požrtvovalnost jih dobivamo po plečih.
To si bomo zapomnili. Vemo namreč, da božji mlini meljejo počasi, pa zanesljivo.
To, kar si pa pri nas dovoljujejo nasprotniki prave gasilske misli, presega že vse meje. Nedavno se ije tak apostol povzpel do trditve, da manjšina nima pravicc sestavljati kandidatno liste za volitve.
Ali ste že slišali kaj takega? To je torej toliko hvaljena — svoboda!
Mi vemo, kaj hočemo in kaj je prav. Ljudi sodimo po delih, ne po intrigah. Z delom pa se je vedno odlično izkazal naš Grad, zato bomo tudi njemu dali gasilci svoje zaupanje, njemu in možem, ki so se izkazali zvesti gasilski misli, zvesti dvigu in napredku slovenske vasi.
To naj si zapomnijo vsi, ki bi radi slepomišili z intrigami in klevetami, pa nima,o niti toliko korajže, da bi to vsaj moško priznali! Kako maj potlej v sili pričakujemo pomoči od njih?
Nikakor! Zato jih odločno odklanjamo.
Gasilec.
Opozstiio naročnikom! Vse naše cenjene narsC-niks, hi dolgujejo na narofriiai in za nazaj
še kak znesek, opozarjamo tem potom ponovno, da vsakdo, ki je prizadet, vsaj do konca tega meseca svoj zaostanek poravna, Vsakomur, ki bo ta naš opomin prezrl, bomo neljubo primorani ustaviti nadaljno pošiljanje Kmetskega lista. Upoštevajte, da brez denaria ni muzike.
Domači dogodki
X Huda nesreča se je pripetila v Plitvicah pri Apačah. Na dvorišču posestnice Alojzije Varge je padel njen 71etni rejenec v korito, polno vrelih pomij, in se tako opekel, da je podlegel poškodbam.
X Arctacija radi poneverbe? V Žužemberku je baje neki sodni uradnik poneveril Din 23.000. Baje je osumljenec zagrešil še tudi nekaj drugih nerednosti. Bil je aretiran in prepeljan v preiskovalni zapor na okrožno sodišče v Novem mestu.
X Ljotičevo mladinsko organizacijo je uprava beograjske policije razpustila. Hkratu so razpuščene tudi podružnice te organizacije po drugih krajih. Razpust je baje v zvezi z atero »Tehniške unije«.
X ltadijskih naročnikov je v Jugoslaviji 100 tisoč. Vsak naročnik plačuje 300 dinarjev, letne naročnine. Od tega zneska dobe družbe, ki imajo radio v zakupu, po 75'Vo, država pa 25°/o. Ko doseže število naročnikov določeno višino, se bo razmerje spremenilo: dobivala bo država 75'Vo, družbe pa po 25°/o.
X Svetovni rekord v hitrosti poštnih letal je pred kratkim dosegel Slovenec Jurij Kraigher, doma iz Postojne, uslužben pa v Ameriki, kjer je šef zračne službe na progi Severna Amerika—Mehika—Južna Amerika. Slovenski ljudje se povsod po svetu uveljavljajo, le domovina nima zanje ne prostora ne srca.
X Lastnega otroka je zadušila 271etna delavka Antonija P. iz Lušičke vasi pri Poljčanali. Sodišče ji je zato prisodilo 6 mesecev zapora.
X Lastnega očeta je liotel pobiti s sekir« sin posestnika Franca Kunstnerja v Spodnji Koreni v Slov. goricah. V prepiru je namreč začel s sekiro udrihati očeta po glavi in so ga ljudje komaj rešili. Smrtno nevarno ranjenega očeta so prepeljali v bolnico, sina pa so orožniki odgnali v zapor..
X V žnpniško finičariio pri Sv. Anton« v
Slov. goricah so vlomili neki pajdaši in odnesli precej raznotere robe.
X Pljučnica je pobrala najstarejšega prebivalca vrbaske banovine. To je bil slaščičar Nuro Halilovič, ki je te dni 119 let star umrl v Banjaluki. Do zadnjega ije bil veder in čil, pred jkakimi 10 dnevi pa se ga je lotila pljučnica, ki ji je korenina končno podlegel.
X Požar je uničil v Logatcu hišo posestniku !Karlu Ovčeku. Na srečo se je posrečilo ogenj omejiti na goreče poslopje.
X Posojilo Jugoslaviji je pripravljena dati Francija. Državni podtajnik v Parizu g. Vieno ije priporočil Franciji in Angliji, da je treba dati posojilo podunavskim balkanskim državam, zlasti pa Jugoslaviji.
X »Novinarski dom«, stavbna in gospodarska zadruga, bo imela v četrtek, dne 4. marca 1937 ob 14 v kavarni Emona, I. nadstr. svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Poleg tega se bo sklepalo tudi o spremembi pravil, za kar je potrebna navzočnost dveh tretjin vseh članov.
X Nova kolektivna pogodba bo po končnem sporazumu sklenjena med delavstvom in KI D. Mezde bodo po novi pogodbi sicer nekoliko nižje, pač pa je delavstvo doseglo plačane dopuste, kar je vsekakor lepa pridobitev.
X ADVOKAT DR. BORIS PUC je otveril odvetniško pisarno v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 7. Telefon 25-83, pošt. čok. račun 12.405.
X Slaboumne! je z alkoholom zastrupil otroka. V Cebinah pri Sv. Planini je pri sosedu posestnika Barliča kuhal žganje neki 17teten slaboumen fant. Z nekim otrokom je prišla gledat delo tudi Barličeva 41etna hčerka. Slabo-umnež je vsakemu otroku natočil kozarec žganja. ki sla ga tudi popila. Barličeva mala se je takoj onesvestila in ji niti v trboveljski bolnici niso mogli več rešiti življenja.
X Zveza slovenskih zadrug je mesto venca na grob dr. Janka Kersnika podarila Dijaški podporni zadrugi »Gruda? v Ljubljani din 500.
X Beg iz življenja. Na Bledu je že lani novembra skočila v jezero in utonila uradnica v neki beograjski banki in soproga uradnika tovarne za vezenine na Bledu, gospa Nikoličeva. Čeprav so že koj, ko je izginila, preiskali vse (jezero, nesrecnice niso mogli najti. Šele te dni so potegnili truplo izpod ledu, ki deloma še pokriva jezero. Pokojna je bila doma iz Poža-revca. Kaj jo je gnalo v smrt, je za zdaj še uganka.
X Denarja ne marajo! Dobitki »Vojne škode« zastarajo v roku enega leta po izžrebanju. Lani 2. marca je bilo izžrebanih 173 dobitkov v vrednosti poldrug milijon din. Doslej je izplačanih šele 141 dobitkov v vrednosti 1 milijona 239 tisoč din. Tako je dobrega četrt milijona dinarjev 2. t. m. zapadlo v korist invalidskega fonda. Lastnike Vojne škode opozarjamo, naj po vsakem žrebanju (štirikrat na leto) natančno pregledajo izžrebane številke. Ni izključeno, da se ne bi komu nasmehnila sreča, pa ne more do nje, če se sam ne pobriga zanjo.
X 0 dvojnem umoru v Čurilah pri Metliki smo pisali v eni prejšnjih številk. Kot grozotnega umora močno osumljenega so orožniki oddali v novomeške sodne zapore 241etnega Stanka Brodariča iz Rosalnice.
X Smrtna nesreča se je nedavno primerila v Kapli. Žagar Anton Doberšek je na žagi pri posestniku Petru Kašmanu čistil poledenelo kolo žage, da bi žaga lahko začela obratovati. Ko je s sekiro odstranil ledeno ploščo, se je kolo zavrtelo in Dobrška s tako silo pritisnilo ob zid, da ije obležal z zlomljenimi rokami in strtim prsnim košem takoj mrtev.
X Poročila o poplavah prihajajo že iz vee krajev države. Med Bjetovarom in Novo Račo je poplavljenih okrog 20 vasi. Bregove je prestopila reka Česma, ki tod vsako spomlad povzroča povod nji. Tudi po drugih krajih so vode že napravile obilo škode.
X Podpora svinjerejcem. Mestna občina celjska bo prispevala iz razpoložljivih sredstev dobrim svinjerejcem k nabavi plemenskih mer-jaščkov. Izbrala bo tudi rejsko središče, s katerega se bodo nabavili. Prošnje, kolkovane s 5 Din, je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu v Celju v sobi štev. 9 do 15. aprila. Pojasnila daje mestni kmetijski referent.
X S pesmijo v smrt. V nekem hotelu v Celju ije ondan zvečer z neko družbo sedela 351etna vdova in posestnikova hči Josipina Kosijeva iz Kasaz pri Petrovčali. Družba je prepevala, med petjem pa si je Kosijeva neopaženo nastavila samokres na srce in sprožila. Bila je takoj mrtva. Pred leti je njen mož izvršil samomor, a pred dvema mesecema ji ije umrl edini otrok. To jo je tako potrlo, da so končno tudi njej odpovedali živci.
X Nenavadno tragedijo je doživela neka zagrebška družina. Oče in mati sta se z edino hčerko podala na potovanje v Nemčijo. V Berlinu je mala nenadoma obolela. Roditelja sta šla z otrokom na kliniko. Zdravnikom se je zdela bolezen nenavadna in so pridržali deklico na kliniki. Ko sla oče in mati prišla drugi dan pogledat, kako je z malo, je ni bilo več. Roditelja sta izvedela, da je mala že na potu na — Otok gobavcev, ker so ugotovili pri njej gobavost. Ta otok se nahaja v Sredozemskem morju in ije italijanska last. Po nemških zdravstvenih predpisih prepeljejo tja vse tovrstne bolnike. Tako sta se nesrečna roditelja brez bčerke-edinke vrnila v Zagreb. Svoje ljubljenke ne bosta videla nikoli več, ker je gobavost neozdravljiva.
X Društva, združenja in vse druge ustanove vabi uprava Ljubljanskega velesejma, da
postavijo svoje letošnje zbore, skupščine in glav« ne prireditve v čas od 5. do 14. junija, ko bomo v Ljubljani imeli XVII. spomladanski velesejem. Obiskovalcem velesejma lie dovoljen 50% popust na železnicah od 31. maja do vključno 14. junija za potovanje v Ljubljano in od 5. do vključno 19. junija za povratek. Svoje sklepe naj društva itd. sporoče upravi velesejma v Ljubljani.
X Kožuhovina naše gozdne in poljske divjačine je v svetu zelo cenjena. Na 24. dražbo ko-žuhovine divjadi v Ljubljani pride mnogo inozemskih kupcev. Dražba se začne 8. marca in bo zadnja v tekočem letu. Kdor še ni oddal svojega blaga za to dražbo, naj ga čimpreje pošlje na naslov »Divja koža«, Ljubljana-Velesejem.
X Celodnevni tečaj o zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni ter o škropljenju sadnega drevja se vrši v jvonedeljek, dne 15. marca t. 1. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
X Strašen zločin je zagrešil 13letni Egidij Štetner, ki je v pretepu iz šole grede zaklal svojega tovariša Avgusta Žnideriča. Zarinil mu je nož naravnost v srce. Mladi morilec je edini sin svojih staršev, a tudi umorjeni je bil edini sin svojih roditeljev. Kam nas bo pripeljala taka podivjanost?!
X Zasulo je rudarja Franca Švarca v rudniku Zabukovci. Rešili so ga še živega, dobil pa je hude poškodbe zlasti na hrbtenici.
X požarov je bilo lani na področju mariborske gasilske župe, ki so povzročili skupno 3 milijone 728 tisoč dinarjev škode.
3 z iiifine
■	Italijani so prepeljali iz Adis Abebe, abe-sinske prestolice, velikega judejskega leva, ki ga je dal postaviti car Haile Selasije. Kip bodo postavili v Rimu na najlepšem kraju mesta.
S Kmet predsednik republike. Finski parlament je izvolil predsednika vlade g. Kalio za predsednika republike. Novi predsednik je po poklicu kmet. Star je 64 let. Splošno priljubljenost si je pridobil takoj po svetovni vojni, ko je pričel neumorno borbo proti grofom in baronom za izvedbo agrarne reforme. Vsa veleposestniška zemlja ije bila razdeljena med male kmete in Kalia je narod izvolil v senat. Postal je večkratni minister in predsednik parlamenta. Te dni pa je bil izvoljen za predsednika republike Finske.
« V italijanskih Alpah je lavina zasula skupino 8 smučarjev. Dva sta se rešila, šest jih je pa našlo smrt pod snegom.
■	Na Kaspiškem morju so velike ledene plošče še v začetku januarja odnesle večje število ribičev z vsem orodjem. Ribičem so odpluli na pomoč razni parniki, a jih je izredno debel led blokiral sredi morja. Ribičem so dovažali hrano in kurjavo. Te dni se je led nekoliko od-tajal in ladje bodo ponovno poskušale priti ribičem na pomoč.
B Preseljevanje Romunov. Romunski poslanik v Budimpešti se pogaja z madžarsko vlado za kolonizacijo 50 tisoč Romunov, ki bi se z Madžarskega preselili v Romunijo. Pogajanja se razvijajo ugodno. To je pač najbolj korenit način rešavanja manjšinskih vprašanj. Kar novo preseljevanje narodov!
■	Splošno tajno volilno pravico bodo vpeljali v najkrajšem času na Madžarskem. Že prihodnje volitve se bodo vršile po novem zakonu.
■	Silovit požar je upepelil gledališče v mestu Antungu v Mandžuriji. Zgorelo je pri tem kakih 700 ljudi. Vmes so cele družine. Mnogo ljudi je težko ranjenih in se bo število smrtnih žrtev vsekakor še povečalo. Razen gledališča je do tal pogorelo še 13 drugih hiš v bližini. Med nesrečo so se odigravali nepopisni prizori obupa, bolečine in groze. To je pač ena najstrašnejših požarnih katastrof zadnjega časa.
Sej
mi
7.	marca: v Sv. Barbari v Halozah, Veržeju.
8.	marca: Rakeku, Rovtah pri Logatcu, Središču, Pilštanju,
9.	marca: Kamniku, Ormožu, Mariboru, Dol. Lendavi,
10.	marca: Raki, Starem trgu, Brežicah, Hrast-niku-Dolu, Trbovljah, Kapelah pri Brežicah, Sv. Jurij ob Taboru,
11.	marca: Sodražici, Črnomlju, Vrhniki, Gra-■dacu, Turnišču, Slov. Bistrici,
12.	marca: Turjaku, Dol. Logatcu, Drnovem, Radovljici, Mariboru, Št. Rupertu, Ptuju, Sv. Juriju pri Celju.
13.	marca: Domžalah, Kamniku, Škofji Loki, Tržiču, Zidanem mostu, Mokronogu.
Važnejša radio predavanja
od 7. do 14. marca 1937.
Nedelja, 7. marca. 8-45: Kristus in ljudstvo (Fr. S. Finžgar) — 16.00 Zavarovanje živine (g. Ivan Martelanc) — 17.00: Gnojenje zelenjadnega vrta (g. štrekelj Josip) — 20.10: Slovenska ura: Iz narodnega življenja Roža-nov (g. dr. Josip šašelj).
Ponedeljek, 8. marca. 18.00: Zdravniška ura (g. dr. Brecelj).
Torek, 9. marca. 11.00: šolska ura: V tekstilni tovarni (g. Maks Stupica) — 18.40: Višek islamske kulture v Abbasidi (g. Franc Terseglav).
Sreda, 10. marca. 18.00: Od lova do prodaje slanikov (g. Alojzij Peterlin) — 18.40: Slovenski gorski vodniki (g. dr. A. Mrak).
Petek 12. marca. 18.00: žena in karitativ-no delo (gdč. A. Lebarjeva).
Sobota 13. marca. 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar).
Listnica uredništva
n. P. iz Sv. J. Iz vašega dopisa ni razvidno, za katere srečke se interesirate. Zato vam odgovoriti za enkrat ne moremo.
»EKONOM
osrednja gospodarska ^ zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago itd.
VELIKA ZALOGA
vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »ILOVAC«, Karlovac, »Bohn«, Vel. Kikinda, ln Jelov-šek, Vrhnika.
TISKOVINE
vseh vrsti trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro In pocenil
TISKARNA MERKUR
UUBLJAMA, GREGORČIČEVA ULICA 23 IELEFOM S i t V. 25-52
• t
_____ v Ljubljani, Tavčarjeva ulita 1
Telefon št. 28-47 Rač. pošf. hran. št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom
Račun pri Narodni banki	a
Eskontuje menice
Daie kratko- « ročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle
V" o^ -
Zauoaite denar domačemu zavodu!
Naš dolgoletni, požrtvovalni podpredsednik načelstva, gospod
dr. Janko Kersnik
ravnatelj Kmetske posojilnice MU. okolice
je nenadoma umrl.
Blagopokojni si je s svojim neumornim delom ustvaril v našem zadružništvu trajen spomenik in ga bomo zato ohranili vedno v svetlem spominu.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1937.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani
Sadno drevje
Kmetijska družba nudi iz svojih drevesnic
v Ljubljani in Konjicah za spomladansko sajenje razno sadno drevje garantirano pristnih vrst, in sicer:
Jablane visoko- in srednje-debelne
cena 1. vrste komad a Din 8"—, 2. vrste komad a Din 5'—.
Jablane v grmičasti obliki (pritlikavci)
cena 1. vrste a Din 12"—,
2. vrste a Din 6'— za komad. Enoletni okulanti od nekaterih sort a Din 8"— za komad.
Visoko- in srednje-debelne hruške
1.	vrsta Din 10"—,
2.	vrsta Din 6"— za komad. M o š 111 i c e : 1. vrsta Din 10"—,
2. vrsta Din 5'— za komad. Pritlične hruške: 1. vrsta Din 12'—,
2. vrsta Din 6"— za kom.
Crešnje visoko- in srednje-debelne
1.	vrsta Din 12-—,
2.	vrsta Din 6"— za komad.
Višnje pritlične oblike
1.	vrsta Din 12"—,
2.	vrsta Din G'— za komad.
Breskve
a Din 8"— za komad.
Marelice
1.	vrsta Din 15"—,
2.	vrsta Din 8'— za komad.
Visoko-debelni in tanko-lupinasti orehi
1.	vrsta Din 8'—,
2.	vrsta Din za komad.
Cene se razumejo franko Ljubljana odnosno Konjice. Pri odjemu preko 100 drevesc priznamo poseben popust. Skladišče Konjice ima tudi velik itbor trsnih cepljenk. I. vrsta pri naročilih čea 100 kom. po 150, II. vrsta po Din 1'— za komad. Korenjaki po Din 0'50 za komad.
Kmetijska družba v Ljubljani, r.
z. z s. z.
Novi trg 3
Kmetska posojilnica ljubljanske okolke, r. z. i n. z.
V Ijjj&ljaisi, javlja tužno vesf, da je po kratki in mučni bolezni nenadoma preminul njen ravnatelj, gospod
:o lesni
Svojega dolgoletnega, neumornega sodelavca, ki se je do zadnjega žrtvoval za naš zavod, bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1937.
ureom*; JJMii* Mm - Izdaja za Konzorcij Ivan i-ipan, 5 TtsKa .ttstoa	tiskarne: O. Mihalek), LJubljana,